244. štev.
Poštnina platana v gotovini.
v Mubliani, s fetrtek 27. oktobra 1921.
Posamezna Sle«, K s.
Leto V.
hhejs rasen nadeli in praznikov vsak «8 a n
ob 16. uri *S©pe5«5ne.
Uredništvo je v Ljubi; an , Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55;nm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'-~ Pri veeiem naročilu popust.
p.
iocijmno -
c&issiie
ene stranko.
7eis!onska št. 312«
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 28S, za pol Seta K 144, za četrt leta
K 72, za mesec K 24, Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za lisi bo poštnine proste.
Upravništvo e v L ubljani,
Frančiškanskauiica št.G L, Učitekska tiskarna.
Kaj Je s sklicanjem narodne skupščine?
Kljub temu, da so politične razmere vedno bolj zapletene, da so važna notranja in zunanja politična vprašanja na dnevnem redu, kj jih moramo smatrati za nujna, se vlada ne gane, da bi sklicala narodno skupščino. Socijalno demokratični klub je že ob priliki albanskih napadov in z ozirom na postopanje Italije naprani naši državi zahteval takojšnje sklicanje skupščine. In sedaj, ko je razkralj Karl napravil veliko neumnost, ki bi utegnila ogrožati evropski in svetovni mir, so v Belgradu zahtevali vsi parlamentarni klubi, da se takoj skliče narodna skupščina. A tudi sedaj ni odziva, čeprav se vrši mobilizacija in dasi mednarodno vprašanje s tem, če so na Ogrskem Karla in Cito internirali, še ni rešeno. PašTča res ni doma. mudi se v Parizu; pozvali so ga, da se takoj vrne v Belgrad, toda nujna seja še ni sklicana, kar bi bilo tem važneje, ker Pašič ni doma.
Pripravlja se vojna. Ali bo vojna ali ne, to še ni seveda ne gotova stvar, toda ustava zahteva, da med vojno zboruje narodna skupščina, kar pa gotovo ni tako razumeti, da se najprej zapletemo v vojno in ko 1® voina gotova stvar, pa se skliče skupščina, da se ji poroča o gotovem dejstvu.
Če se je ta določba sprejela v Ustavo, je konstituanta mislila tako, da narodna skupščina ve že prej za
razloge vojne in jih odobri, prevzame moralno odgovornost napram vladi, k: je sicer za dejanja vlade odgovorna na zgoraj in spodaj, preden izbruhne vojna, če bi zakonodajalec ne bil imel takega namena, petem je nepotrebno zborovanje narodne skupščine med vojtio, ker skupščina ne bi imela nobene besede glede na vzroke in posledice vojne politike.
Zahteva vseh strank je, da se narodna skupščina skliče takoj. Ako poroča madžarska vlada, da ni več karlistične nevarnosti, je to mogoče res, ali podjetje, ki so ga vprizorili Madžari s svojim Karlom in neprestano oboroževanje madžarske vojske, je vendar stvar, ki je d^leko-sežnejšega pomena. Karlova pustolovščina, oboroževanje in vse to kaže, da tajne sile delujejo in iščejo, kako bi se združile in napravile nove prevrate v znamenju reakcije. Kdor te dogodke opazuje, motri nastopanje ententnih diplomatov, ne more drugače presojati položaja kakor pesimistično.
Vlada naj spričo tako resnega položaja skliče parlament, natoči skupščini čisto vino in da priliko tudi narodnemu zastopstvu, da pove svoje mnenje in ukrepa o vsem, kar je v zvezi z interesi jugoslovanskega naroda. Absolutizem smo imeli, čas je. da nastopi prava demokracija, ki jo doslej tako pogrešamo.
prinesle deželi te nove gospodarske reforme, pokaže bodočnost.
V	političnem pogledu je sovjetska vlada imela vsa štiri leta po večini srečno roko. V notranjosti se je opirala na dobro organizirano in privilegirano politično in vojaško gardo, v zunanji politiki pa na agresivno komunistično propagando^ v Evropi, Turčiji in sosedni južno-vzhodni Aziji.
Po štirih letih obstanka sovjetskega režima zaznamuje boljševiška vladavina v Rusiji dalekosežne go-spodarsko-programatične izpremem-be, v političnem oziru pa ščiti de-
mokratične pridobitve narodov srednje Evrope pred imperialistično reakcijo zmagovitih kapitalističnih držav.
To so dejstva, ki jih moremo konstatirati ob četrti obletnici ruske oktobrske revolucije. In velike važnosti za bodočnost evropskih narodov in vsega svetovnega proletariata, da se Rusija tudi še nadalje mirno razvija, da se more konsolidirati. V tern ji stoji na strani svetovni proletariat.
Zato ji veljaj, kakor doslje, tudi za nadalje klic:
Živela ruska socialna revolucija!
Po strankinem zboru v Italiji.
(Nadaljevanje.)
Iz resolucije maksimalistov.
je
Ob četrti obletele! ruske revolucife.
Štiri leta so predvčerajšnjem minula od onega velikega zgodovinskega dne, ko je proletariat z revolucionarno gesto vzpostavil svojo sovjetsko vladavino v Petrogradu. Doba štirih let boljševiškega režima v Rusiji je ena najmarkantnejših v zgodovini proletarskega gibanja.
Letos četrte obletnice oktober-ske revolucije v Rusiji niso praznovali na slovesen način kakor prva leta. Lakota in epidemije, ki razsajajo v nekaterih delih sovjetske Rusije, so centralni sovjet odvrnile od takšne proslave. Ves sovjetski aparat je prezaposlen z reševanjem ogromnih množic ljudi iz krajev, kjer vlada lakota, prezaposlen z gospodarskimi reformami za pospešitev poljedelske in industrijske produkcije.
Sistem komuniziranja in neizprosne socializacije, katerega so izvajali prvi dve leti na Ruskem se ni obnesel predvsem ne v mali industriji obrtniškega značaja. Ni se pa mogel čez noč realizirati tudi ne sistem do skrajnosti socijalizirane di-
stribucije. kakor so si v prvih mesecih sovjetskega režima v Rusiji predstavljali boljševiški voditelji. In ker se vse to ni dalo izvesti kratko-malo s papirnatimi odredbami, in so se temu programu postavljale največ prometne ovire na pot, je vsa tri-štiri leta padala tako industrijska, kakor tudi poljedelska produkcija. Vseruski sovjet je bil primoran, da najde ventil, da omili posledice. Malim industrijam obrtniškega značaja, pa celo večjim so bile dovoljene koncesije. Enakih koncesij so bili deležni tudi kmetje in posredovalci trgovine. Vse to zato, da se poživi cirkulacija produktov, da se poživi promet in razbremeni distribucijski aparat. Sovjetska vlada v Moskvi je začela poleg tega iskati stikov z angleškim, ameriškim, nemškim in drugim tujim kapitalom, da paralizira prepočasni obtok produkcijskih sredstev in produktov v svoji deželi z nakupom in zgradbo prometnih sredstev, ter z nabavo potrebnih živ-Ijenskih potrebščin iz inozemstva. V to svrho si je začela ustanavljati tudi svoje banke. Koliko uspeha bodo
1. Socijalistična stranka v Italiji revolucionarna stranka ter kot
taka stremi po nadomestitvi individualnega s popolnim socijahstičnim režimom. Radi te ga mora nje taktika biti čisto razredna in intransi-gentna.
V	tem zmislu, bodisi glede cilja, kakor sredstev — kar je že tradici-jonalno sklenjeno od leta 1912. dalje na vseh kongresih — mora biti ustvarjena enotnost, katera veže vse člane na enotnost v mišljenju akcije glede realizacije praktičnih problemov ter izključitev vsake tendence, ki stremi po sodelovanju in za vstop v vlado.
Kongres ponovno, kakor je že leta 1912., izjavlja, da je nevzdržno s principi, metodami in končnim ciljem socijalizma, da ostanejo v stranki tisti, ki sprejmejo in zagovarjajo vstop socijalistov v vlado, kakor tudi vseh tistih, ki se strinjajo z načeli nove socijal-demokracije
—	ki se je tako nesrečno ustalila v drugih državah — stremeč po sodelovanju z meščanskimi strankami na politieno-gospodarski podiagi.
Ravno tako izjavlja protivno interesom proletarijata in socijalizma vsako pomoč meščanskim vladam.
Da stranki pravico, da sme zalite vati od vseh svojili članov — vštevši poslance — strogo upoštevanje sklepov strankinih zborov.
2. Parlamentarni klub je organ stranke, določen da od zunaj pritiska meščanske vlade — uporabljajoč svoje število in svojo moralno moč, — da jih prisili upoštevati vse javne pridobitve, katere smo si z lastno močjo izvojevali, kakor tudi, da branijo naše institucije. Na drugi strani mora naš klub pritiskati na vlado, da prizna naše nove pravice dela, in na sankcijo novih norm, katere bo klubovo delovanje pripravilo, in s katerimi bo klub izvrševal
tudi praktično in pozitivno delo na podlagi čistega razrednega boja.
Parlamentarni klub mora biti strogo podložen strankinemu vodstvu in se pustiti od istega svetovati in voditi.
3.	Kongres izvoli strankino vod-i stvo, katero bo akceptirano in zbra-j no brez obzira na prejšnje določ.t-i ve — ozirajoč se samo na delav-' nest in sposobnost izvoljenih. Ako bodo med izvoljenimi tudi državni poslanci — se bodo ti oprostili par-; lamentarnega dela — izvzemši važne slučaje glasovanja -- ter bodo j morali vso svojo moč posvetiti sa-; mo svojemu novemu uradu — strankinemu vodstvu.
Strankino vodstvo, sestavljeno iz sedmih članov, vštevši zastopni-i ka parlamentarnega kluba in ravna-: telja»Avantiju«, bo sestavljalo ekse-kutivni odbor stranke, kateri sme vpoklicati še nekatere zastopnike j važnejših strankinih organizacij, ka-I teri pa imajo samo posvetovalen glas.
Novo strankino vodstvo bo mo-i ralo zediniti mišljenje in akcijo vseh j strankinih organov in posameznikov na podlagi inaksimalističnega ! programa ter bo imelo moč, da lah-i ko izčisti stranko, kadar bo za to | dana prilika in potreba od vsake : forme in tendencijonalnega namena j za oportunizem in sodelovanje — i — ter ga obsoditi takoj za vsako javno nedisciplino in prestopek napram sklepom strankinega zbora, j Strankino vodstvo je nadalje ob-I vezano orientirati in koordinirati zakonodajno delo parlamentarnega kluba; reorganizirati deželne zveze na način, da bodo dale čimveč uspehov: preskrbeti može za spodnjo Italijo, s popolnim mandatom, da ! se za to delo poslužijo državnih po-! slancv; da boljše sistemizira socialistični tisk; da preskrbi financira-
nje stranke; da išče sporazume z zunanjimi strankami v zmislu zad« njega odstavka te resolucije.
Vodstvo skliče redno vsake tri mesece in izredno vsakokrat, ko smatra to za potrebno, »Narodni svet« stranke, kateri bo sestavljen iz 18 članov iz raznih provinc izvo« Ijenih na strankinem zboru.
4.	Italijanska socijalistična stran« ka po svoji nezasluženi izključitvi iz tretje internacijonale, Izjavlja, da hoče obdržati svoj popolni pri« stop in uravnati vse svoje delo na način in v mejah dopuščenih po svojih posebnih, lokalnih in zgodovinskih razmerah — v zmislu tretjo internacijonale; tiste internacijonale, za katero je treba delati in dati našo pomoč, da k njej pristopijo vse mednarodne in revolucijonarne stranke vsega sveta, ki se strinjajo z našim maksimalističnim progra« mom.
Ta resolucija je dobila absolutno večino na kongresu oddanih glasov
—	in torej velja do prihodnjega strankinega zbora kot program stranke, kateremu se morajo brezpogojno podvreči vsi strankini pri« staši in institucije, sicer bodo lahko iz stranke izključeni.
Resolucija je. kakor se vidi, zelo ostra, kakor je bil oster govor predlagatelja te resolucije sodruga Baratoria.
Strankin zbor se ni vdal povelju iz Moskve, ki je zahteval takojšnjo Izključitev vseh končen tracijon isto v, in njih zagovornikov. Zbor je pa ob« enem odklonil zahteve koncentraci« jonistov, ki so zahtevali, da v slu« čaju nujne potrebe naj stranka gre na vlado.
Strankin zbor je odklonil razce« pitev stranke, kaiera bi bila kata« strofalna za italijanski proletarijat. Obenem pa je dal strankinemu vod« sivu možnost, da sme v slučaju tre« discipline, vsakega posameznika kakor tudi organizacije izključiti iz: stranke.
Stranka mora ostati po svoji tra« diciji strogo revolucijonarna in ne sme ne na desno in ne na levo. Stranka mora pri svojem praktič« nem delu imeti vedno pred očmi končni cilj socijalizma.
Kongres ne prepove, da se sme v občn.ah delati za izboljšanje raz« mer občinstva, kakor ne prepove, da se kongres in njene organizacije bore proti brezposelnosti, draginji, za delavsko varstvo itd., odločno pa je kongres prepovedal, da stran« ka gre na vlado in dela kompromi« se z meščanskimi strankami.
Stranka mora vso svojo akcijo vedno in povsod vršiti čisto saino«
stojno.	.
Kar se tiče zunanje politike, ja strankin zbor — vzlic temu, da je
LISTEK.
H. Mann — Ivan Albreht:
SIROMAKI.
Roman.	(Dalie.)
„Ojoj,“ je pomislil Balrich, „je že narobe.1' In jezil se je na Dinkla, tega širokousteža, ki je zatrjeval, da bogataši vedno spe in da jih je mogoče strmoglaviti z enim samim prstom. Zdaj je vprašal Buck:
»Gotovo ste se prestrašili?" — in njegovemu milemu glasu se je poznalo, da se je v temi porogljivo nasmehnil. Balrich je rekel hripavo:
„Zdaj se morate udati —11 Dalje ni znal. Nerazločno je bil sklenil, da bo zahteval takoj na mestu denarja in zagrozil s škandalom. Nazadnje je odvrnil Buck:
„Jaz se sploh zmerom samo udajam. Želite torej?"
»Ukradli ste vse!" je zakričal Balrich. »Ne spadate tja, kjer ste!"
Hipoma se mu je Buck tesno približal z obrazom.
»Torej ste vendar vi,“ je dejal. »Tekom dneva sem že večkrat mislil na vas. Prepričani ste torej vendar, da tudi vi ne spadate tja, kjer ste?“
»Že prav. Potem pojdite z menoj."
Sel je spredaj. Balrich, ki je hodil za njim, je mislil, da se inu razpoči srce, in se je bal,
Po kratkem presledku:
»Ampak v vilo »Višino"?"
»Svojo pravico hočem."	___________
»Vašo pravico. Seveda. Pojdiva vendar da ne bo več mogel ž njim. Je li res resnica? dalje!"	j Pismo ima Buck? In ga	kar	izroči?	Je	to
Spotoma:	i blaznost?	Je li past?
»Priznavam, da ima vsakdo izmed nas j Slišal	ni ničesar več.	Sele	ko	je	Buck
enako malo pravice. Samo v slučajih koreni- zaklical za njim: »Kam pa tečete?" se je nimo. Da ne ostaviin jaz svojega mesta, to je okrenil. Bila sta že pred vilo »Višino". Temna bojazljivost, zgolj bojazljivost. Ali bi tudi vi vrtna pot. »Držite se me," je dejal Buck. »Raje radi postali tak bojazljivec?"	!ne dam znamenja za luč. Brez luči bova izha-
Prijel je Balricha za roko in se je opiral.jala bolje, nanjo.	j	Peljal ga je okrog hiše, mimo mnogih
»Vi ste mlad delavec in gledate življenju temnih oken. Ko se je posvetilo, je stal Balrich nasproti. Vas eden lahko pride daleč. Jaz, jaz v razsežnem, s svilo prevlečenem prostoru, v sem izgubljen človek. Lahko bi zabranil mno- zlatorumenem in polnem svetlih slik. Buck je go krivice, in kdove, mogoče celo preprečil izginil v sosednjega, ki je bil zlatordeč in poln pogubo neštetih. Toda pride trenotek, ko meh- knjig.
kuž nimaš več poguma. Razumete?"	je	vpra-|	„Tu!“ — Pomolil mu	je pismo. »Prepri-
šal in obstal.	jčajte se!"
Balrich ie razumel, da je	tale	možakar '■	Medtem ko je Balrich	izvlekel, razgrinjal
padel iz ravnotežja in je prišel tu v temi na in motril stari papir, je Buck mirno govoril dan s stvarmi, ki se tičejo samo njega. Ubog dalje in je prinesel šatuljo cigar, gospod! Oprostil se je njegove	roke.	j	»Ne smete misliti, da	pismo samo slu-
»Kar hočem jaz, ni treba, da bi vas kaj čajno ni bilo sežgano. Vso zapuščino aktov stalo," je rekel trdo. »Hočem samo, da pri- svojega očeta sem prebrskal in sem obdržal čate in mi izročite ono staro pismo, kjer je tole. O vašem stricu sem menil, da je izgub-zapisano, da je bil denar starega Hesslinga last ljen ali pa mrtev Vi pa, njegov dedič, sem mojega strica Gellerta."	mislil, boste morali vendar enkrat nastopiti...
Buck se je obotavljal samo za hip, potem Kaj vam pa je?" je vprašal; kajti Balrichovo že rekel spet mirno, kot po navadi:	ičelo je temno pordelo. Z divjimi pogledi se je
in se je blazna
pasel po krasoti prostorov zagrohotal.
»To je moje." je dejal. Buck je počasi sedel.
»Pretiravate. Najpreje vas bo pravda sta« la mnogo denarja.
Balrich je namršil obrvi, da so bile oči pod njimi kakor črn trak. Mikalo ga je, da bi planil po tem človeku, in bled kot stena se jo. boril s skušnjavo.
»Vsekakor je najbolje, je ^rekel Buck« .,da vzamete čašo tegale. Natočil je likerja* »In tudi cigaro." Pri tem je porinil Balrichu
»Nočem,11 je dejal delavec. »Vi ste moj
sovražnik."
Buck je zmaja! z glavo. »Škodarče mj« slite tako. To nama le otežkoča položaj. Vsaj to bi morali opaziti, da bi jaz rad gospodu generalnemu direktorju pošteno zasolil. Nika« kor vam nočem zatrjevati, da sem si prihranil vaše pismo samo v imenu idealne pravičnosti* Nadejam pa se dobrih uspehov, ako Hess« lingu, vsaj teoretično, dopovemo, da je njegov temeij razlastitev in da stoji na čelu njegove i oravice rop.
Buck se je zleknil na stolu in oči so se. j mu svetile.
(Dalje prih.)
stranka izključena Iz tretje interna-cijonale, izjavil, da se hoče — kolikor bodo razmere dopuščale — ravnati po navodilih tretje internaeijo-nale in delati na to, da pripravi tudi ostale revolucijonarne stranke po svetu, da pristopijo k tretji internacij on ali.
To bi bilo bistvo stališča maksi-malistične struje.
Govorniki koncentracijonistov so v svojih govorih pokazali protislovno taktiko maksimalistov — bodisi glede notranje, kakor tudi zunanje politike.
Po njihovem mnenju bi do tako razvitega fašistovskega divjaštva ne bilo prišlo, če bi stranka uveljavila svojo parlamentarno moč in nekoliko manj frazirala o revoluciji.
Koncentracijonisti niso za vsako sodelovanje z meščanskimi strankami, pač pa si ne zakrivajo oči, da bo lahko situacija na to nanesla, da bo stranka prisiljena prevzeti vlado, če bo hotela rešiti delavski razred in Italijo sploh — v takih slučajih bi stranka sodelovala z buržoazijo, temveč gotove buržoazne 'stranke s socijalistično.
Koncentiacijonisti zahtevajo zase v stranki več svobode, ker, ako v stranki ne bo svobode izražanja,
bo razvoj stranke postal nemogoč.
Izjavljajo pa,, da se bodo vedno podvrgli disciplini v vseh akcijah stranke. Zahtevajo svoje zastopstvo v strankinem vodstvu in »Narodnem svetu«.
Vsa izvajanja koncentracijonistov so bila sprejeta z burnim odobravanjem — ali vzlic temu so ma-ksimalistični voditelji prodrli s svojo resolucijo — to pa radi tega, ker je vsak delegat imel od svoje organizacije strogo navodilo, za katero strujo naj glasuje.
Če bo strankino vodstvo se teh sklepov strogo držalo, bo pokazala bodočnost. Na eni strani bo težko in skoro nemogoče zamašiti usta Tu-rattiju, Trevesu in drugim, da bi ne j kritizirali strankinega delovanja — | kakor bo strankinemu vodstvu ne-j mogoče iz stianke izključiti teh tri-i bunov, ki pri delavstvu uživajo velikansko populariteto.
Po našem mnenju bo strankino vodstvo moralo voditi tako politiko, ki bo vsaj deloma zadostila eni in drugi struji in ohranila enotnost stranke, kakor delavske mase to zahtevajo.
Na vsak način je ta kongres pokazal, kako živahno je življenje v tej stranki.
Dva razreda v boju.
Boj za znižanje plač —• kar hočejo podjetniki — in za njih vzdrža-nje na sedanji višini — kar hočejo delavci — je zavzel v Ameriki že pstre oblike.
Spor, ki smo ga v Evrcpi premalo zasledovali, se je pričel lansko leto. Imel je za posledico že težke in resne dogodke — zadnji med njimi se je končal s streli na virginske rudarje.
Zlasti boj med železniškimi družbami in železničarji ni nov Pričel se je neka c o sredi maja. takrat so družbe, ki jim je bilo težko plačevati 3.800 milijonov dolarjev letne plače namesto 1,640.000, kakor je bilo — pred vojno, so naznanile znižanja, ki bi povprečno dosegle 25 odstotkov. Od tega trenoika se je spor razvijal in postajal vedno Ostrejši.
Prvi napad se je končni s tem, da se je kapitzlHičnim krvosesom posrečilo znižanje za 12%, toda sedaj, ko so na vidiku nova zmanjševanja, delavci niso več voljni, da bi mirno požrli Duržujske nesramnosti. Iz enostavnega vzroka, ker bi moralo pri \ ladajoči draginji, katera je nota oene v povojni dobi le stalno naraščala, vse osobje gladu umreti.
In železničarska Bratstva — tako imenujejo železničarji svoje strokovne organizacije — so proglasila splošno stavko, ki se naj prične po Vseh svetih.
Vlada si je postavila nalogo, da bo nasprotja med obema razredoma ublažila, ker nekoliko jo ie vendar strah pri vsej njeni meščanski mentaliteti pred posledicami, ki bi utegnile nastati iz te stavke. Ali bo vlada uspela? Izgleda, da bi se ji namera posrečila le v slučaju, če bi družbam postregla s stotinami milijoni. To je pač težka rešitev!
Če pričneta dva milijona železničarskega osobja stavkati, bo trpe-
lo	velikansko škodo vse ameriško gospodarstvo in neposredno za tem vse svetovno gospodarstvo, ker danes odvisi ves svet več ali manj od Zedinjenih držav. Premog, žito, usnje, bombaž — od vseh teh ameriških pridelkov odvisi svet in vse to ostane v slučaju stavka v ameriških skladiščili.
Iz tega nastane lahko katastrofa. In katastrofa je skoro neizogibna, ker družbe ne odnehajo v idiotskem pohlepu od svoje namere, delavstvo se pa tudi ne bo udalo, ker gre za njegovo življenje.
V	par dneh pade odločitev...
Brzolevl,
ZAKONODAJNI ODBOR.
LDU. Belgrad, 25. (ZNU.) Da-lics je bila seja zakonodajnega odbora, katere se pa ministri niso mogli udeležiti, radi česar se je moralo i poročilo o osrednji upravi odgoditi. I Razpravljalo se je o poročilu tretje j sekcije. Sprejeta je bila naredba, ki j »e tiče stalne bolniške komisije, ki bo imela osem članov, katere imenuje zdravstveno ministrstvo. Sprejeta je bila naredba o ustroju sanitetnih uprav in o delokrogu okrožnih sanitetnih uprav. Nato se je razpravljalo še o poročilu četrtega odseka, pri čemer je bila sprejeta naredba pokrajinske uprave za Dalmacijo glede zaplenitve imovine onih, ki so zatoženi veleizdaje. Ta naredba se razširi tudi na Slovenijo. Nadalje se je govoriio tudi o sod-nijskih razmerah v Kastavu, nakar je bila seja opoldne zaključena. Naslednje se skliče pismeno.
upravna razdelitev
DRŽAVE.
LDU. Belgrad, 26. okt. Na konferenci članov vlade Irifkoviča, Pribičeviea in Cijuričiča z zastopnikoma demokratskega in radikalnega kluba Ljubo Jovanovičem in Marinkovičem so sc nadaljevala posvetovanja o razdelitvi države na oblasti Ta odbor je sklenil, da se kraljevina SHS razdeli na 25 oblasti. Vprašanje je v načelu važno, dočim bodo o detajlih razpravljali tekom današnjega dne.
MEJA NAPRAM ALBANIJI.
LDU Belgrad, 26. okt. Presbiro poroča iz Londona: Po informacijah zunanjega urada dobi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev 400 kvadratnih milj v novo določenih mejah napram Albaniji.
RAZSODBA O PROCESU PROTI DRAŠKOVIČEV1M MORILCEM.
LDU Zagreb, 26. okt. Danes dopoldne je bila razglašena razsodba
proti AliagUu in drugovom, Cela-kovič, Looandžič in Petrovič so bili obsojeni na 15-letno ječo, Aliagič pa na smrt. Ivanovič na dveletno ječo, dočim je bil Marinkovič oproščen.
KORAKI MALE ANTANTE.
LDU: Zagreb, 26. okt. »Riječ« poroča iz Belgrada:	Na današnji
seji ministrskega sveta so se preči-tala poročila iz raznih držav, ki se tičejo Karlove pustolovščine. Naš poslanik iz Bukarešta javlja, da je stališče rumuriske vlade enako našemu, sa mo da rumunska vlada m’-sli, da je najprej treba počakati mandata velike antante proti Madžarski. Naš poslanik iz Prage javlja ,da je vlada za nadaljnje postopanje proti Madžarski v zrnislu sporazuma. Ministrski predsednik Pašič javlja iz Pariza, da se mora parlament otvoriti z ukazom. Italijanska vlada je predlagala, da se da švicarski vladi ukor, ker ni pazila na razkra-lja Karla. Na koncu je naša vlada določila zahteve, ki se naj stavijo madžarski vladi. Te zahteve so: da se parlamentarnim potom odstavi habsburška dinastija, da se Madžarska razoroži pod kontrolo male antante, da plača odškodnino za vojaške ukrepe in mobilizacijo, da se izpolni trianomska pogodba, da zasleduje naše državljane, ki so pomaga-
li	Karlovi akciji nam in da se kaznijo pouzročitelji Karlove avanture.
INTERNACIJA KARLA.
LDU. London, 26. (Brezžično.) Zavezniki so zahtevali od madžarske vlade v uradni' obliki Izročitev bivšega kralja Karla. Vztrajali bodo l pri tem, da se službeno odreče in da se mu odkaže bivališče, ki je dovolj oddaljeno od držav nekdanje monarhije, da se mu ponovitev povratka enkrat za vselej onemogoči.
ZAPLENJENO ZLATO.
LDU Solnograd, 26. okt. Včeraj so carinski uradniki zopet preiskali
ekspresni vlak Bukarešta-Pariz in zaplenili 130 kilogramov kovanega srebrnega in zlatega denarja. Aretirali so več oseb, ki so službovale v vlaku in ki so francoski železničarji.
ATENTAT NA NEMŠKEGA SO-DRUGA AUERJA.
LDU. Miinchen, 26. okt. Na večinskega socijalista poslanca Auerja je neznan zločinec ustrelil dvakrat z revolverja, ko je poslanec šel iz hiše strokovne organizacije. Strela nista zadela. Auer je poslednje dni dobil grozilna pisma, v katerih se mu je pretila ista usoda, ki je doletela Kurta Eisnerja.
NOVI WIRTHOV KABINET V NEMČIJI.
LDU. Berlin, 26. okt. Novi kabinet je sestavljen tako-le:	Državni
kancelar in zunanji minister dr. \Virth centrum); podpredsenik in državni minister Bauer (večinski socialist): notranje stvari dr. Koster, državnobrambni minister Gessler (demokrat); gospodarski minister Robert Schroied (večinski socija-list) minister za prehrano in začasni , finančni minister dr. Hermes (centrum); minister za pošto Giesbert (centrum); delovni minister Braun , (socijalni demokrat); minister za promet Groner (demokrat); pravosodje Radbruch (socijalni demokrat); ministrstvo za obnovo začasno še ni zasedeno.
*
V	prosti Inki v Benetkah je Izbruhnil velik požar. Škodo cenijo na
10	milijonov lir.__________________
Poiitline vesti.
-t Stališče naše vlade. Madžarski državni upravnik Hortliy je poslal belgrajski vladi obvestilo, v karerem je izrazil željo, naj bi naša vlada preklicala mobilizacijo, češ da po aretaciji in inte~nac,ji Karla Habsburga ni več povoda zanjo. Belgrajska vlada pa pravi, da ne demobilizira toliko časa, dokler ne dobi popolnih garancij in odškodnino za mobilizacijo.
-f- Tudi v Celju so priredile vse stranke na slovenskem medstran- j karski protestni shod proti Karlovi | avanturi na Madžarskem. Spreleta j je biia na shodu enaka resolucija ’ kakor v Ljubljani. Govorili so: za NSS g. Žabkar, za SLS g. dr. Ogrizek, za 1DS g. dr. Božič in za JSDS sedrug Fr. Koren.
-J- Vse hrvatske stranke z Raui-čem vred so se odločno izjavile zoper Karlovo pustolovščino.
T- Zahteve male antante napram Madžarski. Mala antanta je trdno odločena, da od Madžarske zahteva striktno izvedbo teh-le zahtev: t. Madžarska vlada naj proglasi habsburško dinastijo za odstavljeno. 2. Razorožitev Madžarske v smislu trianonske mirovne pogodbe. 3. Z razpisom svobodnih volitev naj se takoj obračuna s sedanjitn terorističnim sistemom. 4. Povračilo stroškov mobilizacije.
+ Izjava avstrijskega parlamenta. V torek je avstrijski parlament soglasno sprejel ta-le predlog: »Vojska republike naj se na podlagi brambnega zakona zviša na zakonito dovoljeni maksimum. Vlada naj pri Zvezi narodov izposluje, da pristane na uvedbo miličnega sistema v Avstriji. V pogajanjih z velesilami se mora polagati glavno važnost na čimprejšnjo izročitev Zapadne Madžarske Avstriji ter na razorožitev Madžarske. Vlada mora dobiti gotovost, da se v prihodnosti onemogoči karlistični puč na Madžarskem. Uvede naj se natančna preiskava, ali so bili pri zadnjem restavracijskem poskusu Habsburgov-cev na Madžarskem udeleženi tudi avstrijski državljani. Naj se proti tem postopa strogo po zakonu. Karlistični madžarski podaniki naj se izženejo, ako pa to ni mogoče, internirajo.«
+ Avstrijski klerikalci jokajo za Karlom. Znana veleklerikalna dunajska »Reichspost« je pisala te dni v jokavem tonu: »Velesile bodo že še prišle do spoznanja, koliko so s tem doprinesle k srednjeevropskemu miru. ko so s preganjanjem Karla Habsburga pomagale vreči Madžarsko v novi kaos.« Avstrijskim klerikalcem je zmanjkalo po preobratu mastnih korit, zato to jokanje!
-f- Karla Habsburga in Cito bodo prepeljali in internirali ali v Italiji v Pianore, rojstnem kraju rodbini Parma, ali na Angleškem, ali pa celo v Južni Ameriki.
-f Zbor nemške socijalno - demokratične stranke na Češkoslovaškem, ki bi se moral vršiti te dni, je bil predložen z ozirom na mobilizacijo na nedoločen čas.
Dnevna kronika
Tako delajo klerikalci! Lep
vzgled, da klerikalci organizirajo delavstvo v svoje klerikalne »strokovne« organizacije samo zato, da ubijajo delavsko slogo in uspešnost delavskega boja proti kapitalističnemu izkoriščanju, nam daje naslednji slučaj: Klerikalna »Poselska zveza« je nedavno postavila tarifo plač za služkinje, in sicer 300—500 K mesečno, kar gotovo ni pretirano. »Novi Čas« je te zahteve objavil, in seveda hinavsko zagovarjal le zato, da služkinje ostanejo klerikalne. »Slovenec«, oče »Novega časa«, je pa odkrito udaril po teh zahtevah »Poselske zveze«, češ, da so pretirane, in da naj mesto stavljanja takih zahtev za izboljšanje plač služkinjam, klerikalna organizacija raje navaja služkinje »k marljivosti, ponižnosti, krščanski ljubezni in k spoštovanju gospodinje«. — Ta primer pač boljše kot vse druge besede jasno kaže, da imajo klerikalci svoje strokovne organizacije le za past, v katero lovijo lahkoverneže in kratkovidneže, blagostanje delavstva pa jim je lanski sneg! Ka-dai se klerikalne organizacije bahajo s svojimi zahtevam? za zvišanje plač delavstvu, delajo to le zaradi tega, da si nabohnajo ljudi za štafa-že črnemu klerikalizmu in da kljubujejo pravim delavskim strokovnim organizacijam. To bi moral vedeti danes že vsak delavec in delavka, ki ni udarjen s trajno slepoto!
Brezobzirnost kadilcev v vlakih
je vsega obsojanja vredna in jo moramo tem potom javno ožigosati. Kajti ne ozirajo se ti nikolinarji prav nič na svoje sopotnike in na ostre odredbe železniške uprave, ampak puhajo v brezprimerni netaktnosti svoj smradljivi dim v tesnih železniških kupejih sopotmkom v obraz in se ne brigajo za pritožbe nekadilcev, ne za tabLce »za nekadilce«. V tem se zrcali res prava vojna podivjanost in brezbrižna netaktnost! — NekadJec.
Srednješolski učit liski naraščaj. Na zborni seji višjega šolskega sveta dne 22. septembra t. 1. se je ugotovilo nedostajanje učiteljev na srednjih šolah zlasti za realistične predmete:	matematiko,	fiziko,	Ke-
mijo, prirodopis in opisno geometri-
jo. Za nekatere teh predmetov ni uiti izprašanih učnih oseb tako, da so na nekaterih zavodih morali prevzeti pouk v teh predmetih formalno neusposooljeni učitelji, A tudi za veščinske predmete: petje, risanje, stenografijo, se pogrešajo “izprašani učitelji. Da se temu občutnemu nedostatku odpomore, se srednješolskim abiturientom, ki se nameravajo posvetiti učiteljskemu po« klicu, priporoča, da si urede svoje rilozofske študije v nakazani smeri. Slušatelji zadnjih semestrov na filozofski fakulteti pa naj bi se pravočasno prijavljali pri višjemu šolskemu svetu za vstop v učiteljevanje s kratko navedbo o poteku in obsegu svojih študij. — Predsednik: Dr. St. Beuk, s. r.
Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se s 1. novembrom t. 1. izpremene imena teh-le uradov: Križevci v Križevci v Prekmurju; Križovci v Križevci pri Ljutomeru; Selce nad Škofjo Loko v Selca nad Škofjo Loko; Šromlje v Šromlje; Št. Vid pri Zatični v Št. Vid pri Stični; Zatičina v Stični. Imenik poštnih uradov in drugi uradni pripomočki naj se popravijo.
Knjigovodski tečaj za obrtnike v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti za tukajšnje obrtnike knjigovodski, tečaj. Obrtniki, (mojstri in pomočniki), ki se žele tečaja udeležiti, naj se pri-glase pri uradu vsaj do 5. novembra t. 1.
Otvoritev medicinske klinike na zagrebškem vseučilišču. V ponde-Ijek se je otvorila na zagrebškem vseučilišču na slovesen način medi-cinsko-kirurgična klinika.
Velik gozdni požar je pred približno 14 dnevi nastal v Velebitu (Hrvaško). Požar traja še danes. Zahteval je tudi že Človeške žrtve. Dim je pokril pokrajino v daljavi kakih 30 km. Ogenj je uničil krasne gozdove, v katerih so prebivali tudi še volkovi in medvedi. Oblasti so izdale odredbe, da se požar omeji.
Češkoslovenska obec v Ljubljani zve krajany ku krajanske se-huzce na verande hotela „Union" dne 28. rijna 1921 po slavnostnim koncerte v opernim divadle. Jugo-slovanšti hoste vitani. — k.
Organizacijski
SFJA I7VRŠEVALNEGA ODBORA JSDS IN KDZ
se bo vršila dne 1. novembra ob 8. uri v Celju. Dnevni red zelo važen.
Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
iz sfr©k.
Mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Ljubljani. 2e dalje časa se je opažalo med delavstvom krojaške obrti nezadovoljstvo. To pa čisto iz enostavnega vzroka, ker pri vedno naraščajoči draginji pri teh plačah absolutno ni moglo izhajati. Prvi so stavili zahteve mariborski sodrugi, ki so s svojo vztrajnostjo in močno organizacijo dosegli 30 odstotno povišanje plač. Gg. delodajalci v Mariboru so si pač skušali dovoliti „špas“, da odpravijo tedenske plače in uvedejo zopet „de!o na kos“, kar jim je pa organizacija preprečila. O tedenskih plačah in „na kos“ bomo imeli še priliko debatirati. Pribijemo pa za enkrat samo to, da se dobro zavedamo, kje žuli čevelj krojaške mojstre: da bi uvedli zopet tisto staro garanje, in pomočniki bi že v tridesetem letu svoje starosti lahko prijeli za palico, ter iste mojstre, katerim so marsikak lep dinar zaslužili, prosili za milodar. — Kot drugi najbolj prizadeti so prišli celjski sodrugi, pri katerih pa stvar še ni v redu. Sicer so gg. delodajalci ponudili 35 odstotkov na veliko delo in 40 odstotkov ampak s tem pomočniki v Celju še daleč niso dosegli plač, kakor jih imajo sodrugi v Mariboru. Kot tretji so stavili potom svoje organizacije svoje zahteve ljubljanski sodrugi in sicer za 50 odstotno povišanje plač.
V	Ljubljani so pa gg. delodajalci bi-
li	bolj šarmantni ter so pognali svoje delavstvo v stavko, ki je trajala 9 dni. Toda sodrugi so pokazali vso svojo solidarnost, ter dosegli 33 odstotno povišanje! Mogoče da bo javnost s temi poviški na plačah pomočnikov računala s tem, da imajo isti bogsivedi kako visoke plače. Toda stvar ni takšna, ker ravno krojaška obrt ni za svoje delo tako pla-
čana, kot bi morala biti in bodo pomočniki tudi s tem povišanjem šli večkrat od dela s praznim želodcem v posteljo! Organizacija je s svojim mezdnim bojem pokazala vso svojo zmožnost, in tudi članom gre čast, da so znali svoje upravičene zahteve braniti na tak vzorno disciplinirani način!
K stavki ljubljanskih čevljarskih pomočnikov. Kakor je bilo javljeno v včerajšnji številki, se je stavka končala z ugodnim uspehom in sicer s 40odstotnim poviškom, a ne z 22-odsrotnim, kakor smo včeraj poročali. Po štiridnevnem boju smo dosegli svoj Cilj. Pogajanjem, katera so se vršila dne 25. t. m. na Inšpekcijskem uradu za delo je prisostvoval s. Mihevc ter tajnik Osrednjega društva s. Jagodic. Pogajanja so potekla precej mirno, ker so gg. mojstri izprevideli, da je krivda na njihovi strani in da je treba računati z delavstvom. Poleg že omenjenega poviška smo dosegli še celo vrsto zelo važnih socialnih pridobitev. Tako se je stavka končala in so se delavci povrnili na delo. Sedaj smo pač tudi mi izprevideli. da moremo kaj pozitivnega doseči le, če smo složni in združeni v eni fronti. Sezidali si bomo svojo organizacijo na čim močnejši podlagi za poznejše uspehe in da si ž njo ohranimo dosedanje uspehe. Vsa čast delavstvu, ki se *e ves čas stavke držalo tako disciplinirano! — čevljarska pomočn. org. v Ljubljani.
If^stsiik Svobode«
Naznanilo delegatom za delega* cijski zbor ..Svobode**. Vse delega-te podružnic „Sv0^0^e » ki pridejo v Ljubljano na zbor že v soboto zvečer, opozarjamo, da naj gredo s kolodvora naravnost v hotel „Slon“ nasproti glavne pošte, kjer bodo sobe že pripravljene. — Centralno tal« ništvo „Svobode“.
Vse sodruge opozarjamo, da se bodo vstopnice za galerijo v mestni posvetovalnici ob delegacijskem zboru „Svobode“ dobivale v centralnem tajništvu „Svobode“ v petek in soboto. Pravico do vstopnic imajo samo člani, ki imajo svojo članarino plačano vsaj do 1. septembra 1.1. Vstopnice bodo veljavne le poleg članskih izkaznic. — Centralno tajništvo „Syobode“.