301. štev.
.m* ..um/mn*
V Ljubljani, ponedeljek dne 28. oktobra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob »edeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu meseči,,) K f20, z dostavljanjem na dom X 1’50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5*—, mesečno K i‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. —■ Naročnina sa k	pošilja upravništvu.	ss
'£Sm
to
Telefon številka 118.
s:
•••
...
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo to upravuištvoi	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica Št. 8.
Dopisi ae pošiljajo uredništvu Netranhirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača; petit vrsta IR v, osmrtnice, poslana In sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-« pust. — Zs odgovor Je priložiti znamko, m
•••
...
Telefjn številka 118.
Smiwih.ii . m
Slovenci in Slovenke!
Na Balkanu grme svojo strašno pesem topovi in slovanska kri se lije v potokih.
Naizrecno trpljenje krščanske raje. za katero ni imela srca kulturna Evropa, je potisnilo balkanskim državam orožje v roke, da osvo-bode rajo petstoletnega robstva ter napravijo konec turškemu tiranstvu.
Vojna, ki je izbruhnila na Balkanu, je vojna za svobodo, za civilizacijo.
Nobena vojna še ni izvirala iz tako plemenitih, tako vzvišenih in obenem tako pravičnih motivov kakor ta.
Črnogorec in Ork, Bolgar in Srb. vsi so dvignili bojno kopje in zavihteli meč, da svojim v neznosnem roostvu zdihujočim in mročim rojakom izvojujejo najprimitivnejše človeške pravice.
In ta vojna, ki bo morda najstrašnejša, kar jih pozna zgodovina, bo zahtevala ogromnih žrtev zlasti na slovanski strani, saj so zapletene v njo tri države, ki so meso našega mesa. kri naše krvi. tri jugoslovanske države: črna gora, Srbija in Bolgarska.
Za svobodo zatiranih in trpečih bratov v Stari Srbiji in Makedoniji bo dalo svoje življenje na tisoče in tisoče jugoslovanskih junakov, na polju slave pa bo obležala hekatomba ranjenih boriteljev, »za krst častni i slobodu zlatnu«.
In usodo teh ublažiti, jim olajšati trpljenje, je naloga vsakega človekoljuba, je sveta dolžnost tistih, ki jih spajajo z žrtvami osvobodilne Vojne vezi krvi in jezika.
Slovenci in Slovenke! Na trakijskih, makedonskih in albanskih bojiščih mro za svobodo kot junaki tisoči iti tisoči. Ti so si pridobiti venec slave, tem ni treba več pomočil
Nujno pa so potrebni izdatne pomoči oni
legijoni ranjencev, ki pokrivajo bojna polja ob Skadrskem jezeru, pod Durmitorjem, na Kosovem in pod Sarom, pod Rilom in sivim Balkanom.
Bratje naši so to in bratski smo jih vsikdar ljubili v dnevih sreče.
Nesreča je sedaj njih družica, beda njih tovarišica.
Čas je sedaj, da jim dejansko pokažemo svojo bratsko ljubav in da pomagamo otirati bratske solze.
Zato pozivamo vse Slovence, ki so dobre volje, brez razlike stanu in prepričanja, naj polože svoi oboi na oltar bratske ljubezni in človekoljubja.
Siromaki smo Slovenci in tudi naše trpljenje je veliko; zato pa bije v nas gorko in plemenito srce, ki čuti in razumeva bolj kot kdo drugi bratsko bol in bratsko gorje.
Zato bomo Slovenci, dasi, siromaki, darovali z odprto roko v plemenito svrho. Saj se gre za sveto in vzvišeno stvar otirati solze onim. ki so tvegali kri in življenje za svobodo trpečih bratov naših!
Mladina slovenska, spominjaj se, da se bore bratje na Balkanu tudi za tvoje ideale, Slovenka. zamisli se v položaj svojih sestra na Balkanu, ki so pcslale svoje može in brate v krvavo borbo brez nade, da se vrnejo še kedaj — ter pojdi in stori, kar tl veleva čuvstvo In kar tl govori zlato srce slovensko!
Osnovali smo odbor za nabiranje darov za »Rdeči križ balkanskih držav« in prosimo vse rodoljubne Slovence in Slovenke, naj se odzovejo glasu krvi ter po svojih močeh žrtvujejo na oltar bratstva in človekoljubja.
Darovi se naj pošiljajo na naslov enega izmed društvenih blagajnikov.
Odbor za nabiranje darov za »Rdeči križ balkanskih držav44.
Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski in dež. poslanec, predsednik.
Ivan Hribar,
ravnatelj banke „Slavija“ in predsednik „Ljubljanske kreditne banke", podpredsednik.
Rasto Pustoslemšek, urednik in obe. svetnik ljubljanski, I. tajnik.
Dr. Tone Gosak,
Vera dr. Slajmerjeva, predsednica.
Dr. Karel Triller,
podžupan ljubljanski in dež. poslanec, podpredsednik.
Dr. Ivan Lah, urednik in pisatelj, II. tajnik.
Arnošt Bezenšek,
odvetniški kandidat, I. blagajnik.
oddelni predstojnik banke „Slavije“, II. blagajnik.
ODBOR:
Franja dr. Tavčarjeva, Terezina dr. Jenkova, dr. I. Avramovid, zdravnik. Dr. Fran Ilešič, prof. in nrednik »Slovana". Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški, predsednik „Drustva zdravnikov". Dragotin Hribar, lastnik tiskarne. Dr. Ivan Jenko, primarij. Dr Josip Lavrenčič, odvetniški kandidat. Dr. Ivan Oražen, zdravnik. Ladislav Pečanka, ravnatelj ^Ljubljanske kreditne banke". Josip Reisner, prof. in deželni poslanec. Adoll Ribnikar, tržni nadzornik in deželni poslanec. Dr. Edo Šlajmer, vladni svetnik. Anton Trstenjak, kontrolor »Mestne hranilnice ljubljanske".
Josip Turk, posestnik in deželni poslanec.
Balkanska vojna.
Doživeli smo velike dni. Skoraj neverjetno je vse to, kar se godi pred našimi očmi. Poročila so presenečenje za celo Evropo. Tu in tam strmimo in dvomimo, da je vse to res: nova poročila pa potrjujejo vedno znova dobljene zmage. V nekaj dneh se je pokazala vsa gniloba turške moči. —
Turek ob Bosporu je danes podoben onemu svetopisemskemu Jobu, ki je sedel z ranami obdan na gnoju in je poslušal nesrečne vesti, ki so mu jih nosili od vseh strani.
Z Lozengradotn je bila prerezana Turčiji srčna žila. Odteklo ji je toliko krvi, da nima več mnogo življenja v Evropi.
Danes je samo še vprašanje — kako dolgo do trajal smrtni boj. Po splošnem mnenju bo prav kratek.
Status quo, ki so ga nekateri tako trdno zagovarjali — je danes pokopan. Status quo je bil — in ga ni več. Kakor je bilo — ne bo nikoli več. Evropski diplomati so se morali umakniti sili zmagujočega orožja. Danes si komaj upajo misliti, kako bodo delile balkanske države — Balkan. Kakor se je vojna začela brez njih — tako se bo vršila najbrže tudi delitev. Balkanske države imajo na svoji strani cel kulturni svet. Od vseh strani jim hite narodi z denarnimi sredstvi na pomoč. Svet se čudi njih junaštvu, z navdušenjem čita vsak poročila, kako zmaguje pravica In hrabrost. —
Celo sovražniki balkanskih Slovanov se izpreobračajo. Nemški listi sicer neradi poročajo o zmagah — toda bolgarske zmage morajo vsakemu imponirati. Žalostno pa Je za nemški »Kulturvolk«, da se postavlja na stran Turčije. »Takega Junaštva svet že dolgo ni videl« — to je nmenie vseh. ki so čitali poročila o bitkah. Za Drlnopolje so prerokovali Nemci, da bo treba en mesec obleganja — in o. Lozuem gradu so trdili, da se sploh ne da vzeti. I.oznl grad so imeli Bolgari v par dneh, Drlnopolje — že pada. Da bi prikrili svojo blamažo, so nemški listi (n. pr. Presse) prinašali »izjave« turških generalov, češ Lozni grad nima nikake posebne važnosti. Na drugi strani pa so poročali o potrtosti, ki vlada med Turki.
Kako je napredovala evropska kultura, ko so v letih 1825 do 1830 začeli Orki osvobodilni boj. se ie cela Evropa bojevala z njimi. Od vseh strani so prihajali prostovoljci iz najboljših krogov tedanje družbe — danes pa se najdejo kulturni listi, ki hočejo braniti ttirško-azi-jatsko barbarstvo in z zavistjo gledajo velike zmage, k| jih dobivajo srbski, bolgarski In grški junaki v boju za svojo svobodo. Tako se boje kulturoooscl slovanske kulture na jugu.
_ ^ Velike bolgarske zmage so pridobile bojujočim se balkanskim armadam velikih simpatij po vsej Evropi. Celo bližnji sosedje, ki jim ni bilo doslej po volji, da raste slovanska moč na Balkanu — so začeli izpreminjati svoje mnenje.Balkan bo po vojni odprt trgovini, industriji in obrti — sploh odprt bo kulturi — In on«, ki je zdaj balkanskim narodom sovražnik — tam ne bo delal kupčije. Zato so si začele države premišljati, ker vidijo, da se bo treba sprijazniti z novimi izpremembami. kajti Turčije na Balkanu je konec — in imele bodo posle: onr»v?<„ 7 novo velesilo na Balkanu — z
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»No. vidiš! Podtakneva mu mašne bukve, lepe nove mašne bukvice s podobicami, ki sem jih dobil zadnjič od mlade vdove, ki jo izpovedujem tuintam.«
»Vzvišena misel, brat Tibo.«
»Knjiga jc vredna knjige, brat Luben! Knjiga je knjiga, reci. kar hočeš!«
»In ker nam je zdaj zapovedano lagati...«
»Se zlaževa in porečeva, da sva podtek-nila knjigo, kakor nama je bilo naročeno.«
»In to bo pravzaprav skoraj resnica.«
»To bo samo pol laži; druge pol laži imava potemtakem še na dobrem.«
Takšen je bil pomenljivi razgovor, ki sta ga imela brata Luben in Tibo, preden sta se vrnila v svoj samostan. Ko ju je vprašal supe-rior, kje sta bila, sta se zadovoljila z odgovorom, da sta dobila silno važno nalogo za jutrišnji dan
Preiskava, ki še ie izvršila naslednji dan pri Stefanu Doletu, ni rodila zaželjenega uspeha. Našli so korekture Rablejevega »Oargan-tue«, prevode Cicerona, knjigo z naslovom »Slavna dejanja Franca Valoaškega, kralja francoskega« in »Komentarje latinskega jezika«; našli so tudi lepe nove in čedno vezane mašne bukvice, niso pa našli proklete knjige, ki je tajila Brezmadežno spočetje.
Lojola je dolgo izpraševal brata Lubena in brata Tiboja, ki sta se zaklinjala, da sta položil? knjigo vestno na pravo mesto.
Ker sta govorila z očividno odkritosrčnostjo in so ju bili tudi videli, kako sta stopila ob naznačeni mi iz tiskarjeve hiše, je sklepal Lo-iola, da je tiskar opazil knjigo in jo uničil o pravem času.
Memiha, ki ju nihče ni vznemirjal, sta za-kljuula sama med seboj, da je laž kaj žlahtna umetnost.
Stefana Doleta niso zaprli.
Toda I.ojcli je bil ta dogodek nov dokaz peklenske spretnosti Stefana Doleta.
In mislil je sam pri sebi:
»Šibak sem bil, hotel sem opravičiti v očeh sveta Doletovo smrt, ker je Dolet učenjak in ga spoštujejo filozofi ter ga obdaja njegova slava s sijajem v očeh omikanega sveta Hotel sem biti zvit. namesto da bi bil močan' Pretveza! Sai je Doletova smrt koristna ravno zato, ker je preveč učen. Ravno filozofija in znanost je sovražnik, ki ga hočem udariti v njem! Cernu bi delal takšne bedne ovinke? Morda zato. da pomirim vest ljudi? Da pregovorim kralja? Ljudje ne smejo imeti vesti Naša misel nai jim jo nadomešča. Kralji pa nas morajo ubogati!«
Mož. ki se je imenoval viteza Marije Device, je dvignil oči k sliki, predstavljaoči mistično Bogorodmco.
Slika ni bila mojstrska.
Bila ni izmed umotvorov, ki nam jih je ostavila tista svetla od bleska genijev in temna od krutih borb.
Bila je naivna slikarija neznanega španjol-skega meniha.
DevLa je bila vpodobljena stoječa na kroalji. ki je predstavljala vesoljstvo. S svojimi golimi nogami je tria kačo, ki je dvigala glavo in jo zaman poizkušala ugrizniti. Na glavi Je imela kraljevsko krono. Trda in kameuita le
Balkansko zvezo. To je izprevidela tudi Avstrija.
Naravnost lepo pa so tudi Poljaki povedali svoje mnenje o Balkanu. »Polsko Kolo« je sklenilo, da mora Avstrija začeti na Balkanu drugo politiko — ne nemško-mažarsko — ampak prijateljsko — kot sosed ob sosedu. — Avstrija bo morala ta glas tudi upoštevati, ker bo to v njeno korist.
Kako bo pa s takozvanlmi interesi, o katerih so vse države toliko bobnale, češ, da so v nevarnosti? Avstrija je n. pr. rekla, da mora varovati katoliške Albance, ker ima nad njimi protektorat (zato se je bilo menda treba potegniti za Turčijo!) in druge države so tudi rekle, da imajo svoje »interese«. Zdaj pa se ie baje že razkrila pogodba balkanskih držav.
Prva točka se glasi, da stopijo balkanske države po končani vojni v popolno carinsko unijo; druga točka pa pravi, da naj posamezne armade zedinjenih balkanskih držav kakor mogoče hitro zasedejo ono ozemlje, ki ga smatrajo v teritorijalnem oziru za svoje in do kamor seže njihova interesna sfera. Zavezniki so trdno prepričani, da bo konferenca velesil in drugih držav, ki se bo vršila po končani vojni, gotovo pustila zavojevano ozemlje zmagovalcu, ali mu vsaj dala primerno kompenzacijo.
Zato bodo morale sedaj države drugod iskati svojih interesov — ako so bile res v nevarnosti zato, ker bo z vojno konec turških zmešnjav.
Plen sedanje vojne bo tako velik, da bo dobil vsak svoje — interesi evropskih velesil pa bodo v tem — da puste dogodkom miren nadallnl razvoj.
Nemci ne morejo razumeti sedanjih zmag balkanskih narodov. Še vedno strine pred težkim vprašanjem:
»Kaj bo s status quo?« Kakor da bi moral zaradi dveh diplomatskih besed poginjati cel balkanski polotok.
Ta slepota se drži tudi Avstrije.
Samostojne jugoslovanske države stopajo v novo fazo svobodnega razvoja — smeli Avstrija že z ozirom na svoj moralni prestriž, na svoj ugled na Balkanu, na svoi ugled pri Jugoslovanih za njimi zaostajati. Je-li mogoče, da se v staroslavni kult. državi vzdržule Cu-vajizem, se izroča Jugoslovane razkosane Ma-žarom in Nemcem, med tem, ko se komai osvobojeni Srb in Bolgar nemoteno razvijata ter gospodarsko, politično, kulturno udejstvujeta po lastni volji in sili?
To velikansko vprašanje stopa danes z vso resnostjo pred vsakega treznega in resničnb pa-trijotičnega politika in najde edini odgovor: Na balkanskih bojiščih se pripravljalo velike stvari tudi za avstrjsko monarhiio. Problem njene preustrojitve v ztnislu modernih narodnostnih programov stopa v kritičen štadij. Tudi za nas so nastopili historični časi.
Nemci mnogo ugibajo o tem. Tresejo se za Turčijo. Mi pa v'dimo, da z balkanskim »status quo,t rada »statu« quo tudi pri nas — in to množi našo radost nad balkanskimi zmagano. ,
Pridobivaite novih naročnikov!
bila videti v gubah svoje svilene obleke. Nekaj zaničljivega je bilo v nje očeh in njena usta so se krivila v brezsrčnem smehljaju.
-O Kraljica!« je zamrmrala Lojola. »Kraljica zmage! Kraljica triumfa! V tvojem imenu in imenu tvojega Sina si pridobimo zmagovalski venec in zavladamo nad svetom, kakor ga vladaš ti na tej sliki! O simbol moči! Sinteza mogote! Tvtj sin Jezus mora postati gospodar, in rod bratov Jezusovih mora triumfirati! Kaj so narodi? Kaj so knezi? Kaj so kralji? Tvoji sluge so... paši sluge!«
Lojolov pogled je postal preteč; zablesnil se je z zloveščim svitom.
»Dolet ie prevel Platona,« je nadaljeval. »In v njegovem prevodu se šopiri brezbožna beseda, nesramni in cinični stavek: Po smrti ne boš nič.«
Premolknil je za trenotek.
Oči so se mu zaprle, ko je nadaljeval:
»O groza! Nič ne biti po smrti! Pogrezniti se v vrtoglav prepad nebitja! Izginiti bre2 sledu! Kaj! Jaz. ki čutim v sebi moč, prevrniti svet! Moji mt žgani se napenjajo pod pritiskom genija, ki se. razbrzdava v mojem umu! Jaz vidim, d? piesegam človeštvo in ga obvladam, kakor obvladujejo vrhovi Maladete ravnino pod seboj! Krmar z mogočno roko, lahko vsilim ladiji sveta popolnoma novo smer! In vse to se poruši v končni gnilobi! Prah mojega lakaja in zadnjega potepuha, zadnje živine, sklonjene nad plugom, naj bo enkrat enak prahu Ignacija Lojole? Da, da, saj vem. Memento, homo, kvia pulvis es. Spominjaj se človek, da si prah. Toda te besede naših bistrovidnih prednikov niso bile izrečene za nas! Pravično je, da sc pogreza čeda ljudi v ponižnost. Toda dobro je tudi, da se voditelji čede povišujejo K svojem ponosu. Ponos ie dika genija.«
Dolgo časa je premišljal menih prekrižanih rok, zaprtih oči in pretečega obraza.
Zaključek njegove sanjarije pa je bil:
»Dolet mera umreti!«
XIV.
Vojvodinjlca.
Teden dni je bilo minilo po tisti veselični noči, ko se je pripetil znameniti napad rokovnjačev na Luver. Teden dni! In Tribuleta še vedno niso zaprli v Bastiljo ali kako drugo trdnjavo, da segnije v verigah, ker si je bil po nedolžnem nakopal kraljevo jezo. Tribulet je bil še vedno v Luvru!
Kaj se ie bilo zgodilo v duši Franca I.?
Ali se je zgenilo v tem primitivnem in sirovem bojevniškem srcu lepo čuvstvo veliko-dušja?
Ali je bil začutil ta vihtilec meča, da imajo tudi dvorni norci svoje človeške pravice?
CitatelJ morda še ni pozabil prizora, ko Je Žileta stopila k trepečočemu in potrtemu Tri-buletu. prijela norca za roko in zaklicala pred vsem zbranim dvorom:
»Evo mojega očeta!«
»Odnesite kujona!« se je glasil odgovor Franca L
Zileta ni trenila z roko. da zabrani aretacijo moža, ki ga je smatrala za svojega pravega očeta.
Naslednji dan je poklical Franc I. gospodi De Mongomeri, svojega novega gardnega kapitana.
Gospod De Bervje, ki mu je kralj zaukazal da naj aretira lastnega sina, okrivljenega, da nj mogel ustaviti pri vratih navala rokovnjačev. Je bil rajši izvršil samoumor, kakor da bi hv deležen pogina svojega otroka.
Slovenska zemlja.
Iz Korošice.
Ni ga lahko naroda, ki bi se tako rad prepiral brez konca in kraja o bolj in manj pomembnih jezikoslovnih in slovniških vprašanjih kakor je slovenski. Desetletja sem se ze vleče prepir o slovenskem pravopisu in o pisavi >1« ali »v«. To slednje je danes zopet na dnevnem redu in radi tega si dovoljujem, povedati sv.oje mnenje, kakor to tudi drugi »merodajni« in »ne-merodajni« store. Kar v začetku povem, da sem kakor mnogi drugi za pisavo »1« in utemeljujem to s sledečimi izvajanji. Zagovorniki v-pisave se vedno sklicujejo na narodno izgovarjavo ter imenujejo »1« papirnat in salonski. Pri toni pa vedoma ali nevedoma (?) prezirajo, da 'govore štajerski Slovenci, torej velik del slovenskega naroda, Čist »1«! Ze radi tega dei-Stva se torej izgovarjava na -l ne sme m ne more imenovati papirnata ali celo protmarod-na. Dalje se naj upošteva v tem oziru tudi pisava drugih slovanskih narodov radi jednako ličnosti ter zlasti dejstvo, da črka »v« nikakor tie odgovarja dialektičnemu glasniku; n. pr, pravilnejše bi bilo pisati stau nego stav. Ako so »evovci« že tako navdušeni za »narodno« izgovarjavo in tej odgovarjajočo pisavo, tedaj pa morajo biti dosledni, ter spregati ravno tako, kakor večina govori: gledov, (ne gledav.) gle-'dava, gledal; padu (ne padod) padva, padli; ‘netov, n6tova, netiti. Potemtakem bomo govorili in pisali v ednini na ov. v množini pa -ah -li. -eli, -Ul. Kakšna konsekvenca! Dobili bi tem potom malo več dvoumnih stavkov na pr. on je Jcriv* če bi pisali av namesto ov, bi bilo tudi 'dvoumno: on je šepav itd. Izgovarjava na »1« je papirnata eleganca, ki se skriva za »l«om je 'narejena, v izgovarjavi naj ne odločuje črka
ampak zvok — mi ne potrebujemo narejenega Jezika, ampak govoriti moramo v duhu dvojega jezika in ta je v »v« ozir. v »u», kakor hočete,« Je dejal med drugim g. O. Zupančič 'dne 16. oktobra. Dobro! Tedaj bi najbolj kabalo, da se povrnemo k narečju, kajti potem bo Jezik najmanj »narejen« in popolnoma v »duhu« jezika narodovega! Ne vetn pa. ah bomo odpravili »papirnati« »1« tudi v samo-fctalniških besedah dosledno povsod, ali ne, n. pr. v: učitelj, pisatelj, prijatelj, (narod go-Vori: prijatovl), mnogo poročil, pet metel (metla: metva), piščal, sol, kotel i. dr. — Besede »narejen« Jezik in »duh« jezika so pa le fraze, kajti ta »duh« se spreminja z Jezikom, »narejeno« je pa vse. kar imenujemo kulturne faktorje, seve ustvarjene (narejene) na podlagi naravnih sil in pogojev. Tudi se mi zdi prava
...	«	•	    •	rrnna na r\a 70
zal deželni odbornik dr. Zaje c 50 odstotne doklade edinole tistim oženjenim učiteljem, ki so člani »Slomškove zveze*, prezrti so pa bili vsi učitelji, si kot člani naprednega »Ljubljanskega učiteljskega društva«. Kako krivično je bilo to nečloveško postopanje deželnega odbora.^ kože tale primera:; Doklado je nrejel upehani klerikalni »inšpektor« Karel Simon, ki nima' nobenega otroka in ga tudi ne bo imel. Prezrt je pa bil njegov napredni starejši kolega, ki ima šest otrok in bolno ženo. Poleg stanarine plačuje odgojnine za dva otroka v Pragi mesečno 120 K in šolnine pa mesečno 60 K. S čim naj potem hrani in oblači sebe, ženo in Šest otrok, ki vsi hodijo v šolo? In ta mož, ki je nujno potreben podpore, ni našel milosti in usmiljenja ari deželnem odboru edinole zato, ker ie naprednega mišljenja; dobil pa je 50 odstotno doklado Karel Simon edinole zaradi tega, ker je klerikalec. Gospoda deželnega predsednika vnovič prosimo, da napravi konec tem krivičnim razmeram.
V odgovor »Slovencu«. Piše se nam? Nikjer se ni našla slovanska duša, ki bi agitirala proti pomoči balkanskim bratom, — edino naši klerikalci, so to storili. In ti ljudje so pred tednom hoteli biti največji Jugoslovani! Mislim pa da za poštenega Slovenca ni vprašanja, ali bo podpiral brata, k! se po stoletnih mukah bori za svojo svobodo — ali Turka, ki je mori! kristjane, kakor pse. Slovenskemu ljudstvu se bo »Slovenec« malo prikupil, ako se bo zavzemal za Turke, ki so morili tudi naše dede, ki so skrunili naše cerkve in teptali našo domovino. Boj naših bratov na jugu je tudi naš boj, ker smo vsi trpeli vsled neznosnih turških razmer. — Turki imajo navado, da celo ranjence tnore in da sovražnikov sploh ne pobirajo po bojiščih. Ako bi bili Turki zmagali, bi bili poklali bolgarske in srske ranjene vojake — in bi bili s pomočjo avstrijskega Rdečega križa — skrbeli le zase. — Krščanska ljubezen do bližnjega, ki ljubi tudi svojega so-
liiše Grojzdek napadel, vzel iz žepa nož in sunil Mejača v levo stran prsi in ga tudi poškodoval na roki. Mejač se Je nato komaj privlekel ves krvav nazaj v gostilno, kjer so mu dali prvo pomoč. Grojzdek pa je dobil včeraj pred deželnim sodiščem za svoje, vse obsodbe vredno dejanje osem mesecev težke ječe. Poleg tega bo moral Mejaču plačati 50 I< za bolečine, za zdravniško pomoč IG K in za poškodovano obleko 10 K. Morda ga bo to izučilo in se bo fant vendarle poboljšal.
Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. (Cvet Marijine družbe in sad klerikalne mladeniške zveze.) Dne 19. t. m. krog 9 ure zvečer je ustrelil Franc Čuš iz Bresnice na Franca Roškarja iz Gajovic pri oknu A. Fistravca V Oslušovcih, da se je Roškar na mestu mrtey_ zgrudil. Vzrok je bila tekma v ljubezni. Marija Fistravec, sestra imenovanega posestnika, je goreča članica Marijine družbe, je samo Marijine pesmi pela, pa dva fanta za ljubčka imela. Orožniki so že drugi dan dva obdolženca zaprli. Čuša in nekega Poplatniha p. d. Te-maševega. Slednji je baje Čušu puško popravil. Čuš je že vse priznal. Čuden je res ta žalostni dogodek v Oslušovcih, kjer so z malo izjemo sami klerikalci. Dečki vprizarjajo v Cenarčki šoli klerikalne igre, sicer pa se obnašajo kakor neotesani burši kake nemške visoke šole. Sedaj bo menda konec tiste ošabnosti in oholosti, katero ste kazali dečki S. L. S., oboroženi s palcami, noži in drugim prepovedanim orožjem, na dan, ko so kranjski klerikalci poslali Gostinčarja v Podgorice agitirat za Ozmeca in Meška.
Kadar se mane proso. Franc Sedej, po domače Kajžarjev Jože, je star triindvajset let, doma je iz Notranje Gorice in je po poklicu železniški delavec. Tudi Janez Novak je železniški delavec in je torej Sedejev tovariš. Pa tale dva fanta se prav nič lepo ne gledata. Vzrok temu je punca, kajpada. Ta je Franca Sedeja že davno zapustila in to se je Janezu Novaku
vražnika, je lepa stvar, toda »Slovenec« naj jo tako dobro zdelo, da se je napram drugim de
rajše doma oznanja in izvršuje — namesto da se poteguje za Turka, ki je nas vseh sovražnik
kletom norca delal z nesrečnega Sedeja. Sedej pa je te govorice in silna obrekovanja slišal od
Ko je šla turška vojska na boj, Je proklamacija gotove strani, napravil je jezen obraz in ni Ja-
naročala. da naj vojaki prizanašajo mirnemu prebivalstvu — vkljub temu pa se slišijo grozne vesti o turški krvoločnosti. Turki ženo sedaj iz Azije divje tolpe, ki prete preplaviti Balkan ali naj jih v tem podpiramo? Ali še ni bilo dovolj trpljenja? Ali ni čas, da je konec turske vlade? Zato Slovenci podpirajmo svoje brate v njih težkem boju in pomagajmo s tem rešiti Evropo turškega zla.	M.
Mokronog za ranjence na Balkanu! V Mokronogu so se našli rodoljubi, ki bodo pobirali
trditev, da imamo »svoj« jezik zase, ne pa za darove za ranjene sobrate junake na Balkanu.
flruge....« Ako hočemo govoriti svetu o svojem jeziku, moramo vendar govoriti v književnem jeziku; in čemu bi se oddaljevali od Ideala, h kateremu smo se cela desetletja bližali In smo se mu tudi — ne na škodo svojega jezika — približali. Vrh tega se pisava na »v« p e bi smela omejiti le na glagole, ampak razširiti bi se morala tudi na pridevnike s konč-tiico -©t' topov ali topu veter, toda topli vetn; Svetov hlev itd. Z v-pisavo, bi dobili mnogo glagolov, ki bi imeli preveč enoličen aspekt: varovav, spisavav, stanovav. verovav i. dr. Že iz dosedal navedenega je razvidno, da izgovarjava in pisava na »v« ne bi rodila nobene olajšave, ampak ie nove težkoče v vsakem ipziru, zlasti za sorodne in nesorodne narode, jučeče se slovenščine. Omeniti je, da se jeziki
Eibče razvijajo v zmislu uniformovanja slovm-ih oblik, le slovenski jezik bi moral delati
[em ©.	,	x	v*
i (Op. uredn. Dali smo prostora temu do-blsu — ki kaže mnjenje Korošca — dasi smo mnenja, — da v dnevnem časopisju tega vprašanja ne bomo razrešili. G. dopisnik je tudi lubljanski spor menda napačno razumel, ker ire samo za izgovarjavo na »v«, ne pa za pl-pavo. Za nas Je to vprašanje rešeno.
Nabiralno polo ima g. Peter Strel v Mokro-
neza Novaka nikdar več niti pogledal, nikar da bi ga obgovoril. V tistem času, to je 8. septembra, pa so imeli pri nekem kmetu v Notranji Gorici proso in na kopico je prišlo okrog dvajset mladih ljudij, moškega in ženskega spola, kakor je to že davna navada. Med temi mladimi ljudmi (ne moremo za trdno povedati, če je bil tudi kak starejši človek med njimi) sta se nahajala tudi France Sedej in Janez Novak. Torej stara sovražnika, kakor smo že povedali. France Sedej je ves čas pisano gledal svojega sovražnika, vendar mu ni rekel niti besedice. Janez Novak pa je bil zelo
nogu. Dolžnost je cele naše mile domovine, da	dobre volje in se ni nič zmenil za grozeče pose spomnimo nesrečnih ranjenih vojakov, ki so	glede hudega Franceta. Slednjič so proso omeli
_ 1 • 1 • ___i. •	T	r	n*-	r\	i«, o	I	I	2.,	..n!	«^Xl:	l/vn/%	"A rvirin TltHl
storili smrtni korak za vero in svobodo! Naj ne bode ne mesta, trga, ne vasi, ki bi ne imela človeka, ki bi se ne potrudil k nabiranju darov. za naše rodne brate na Balkanu. Nabrani znesek se dopošlje na centralo v Ljubljano.
»Jugoslavija«, društvo jugoslovanskih slu-
in vsi so odšli lepo proti domu. Tudi France in Janez. Ker pa je bil poslednji dobre volje, je
bo moral dati za bolečine 50 K iiTza zamudo dela 55 K. Tako je!
Nevarna igrača. 12letni šolski učencc Ivan Endler, sin rudarskega paznika iz Eisenerza na Štajerskem, je prišel na neznan način do pa-trone. Predvčerajšnjem popoldne jo je zažgal na polju, pri .čemur je rabil navadno, kratko črno nit za prižigalno vrvico. Patrona se je vžgala in preden se je mogel deček skloniti pokonci, mu je ves strel šinil v obraz in mu prizadejal na glavi težke poškodbe, tako da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer mu je dr. Steinlechner dal prvo pomoč. Pred otroki se morajo take nevarne stvari, kakor so pa-trone, skrbno in na varen kraj skriti, da otroci ne pridejo do njih.
Nezvest sluga. V neki trgovini v Brucku je bil uslužben sluga Jožef Graf. 22. t. m. je dobil naročilo, naj inkasira denar za razno blago. Velik del nabranega denarja v znesku 130 K je zapravil Graf še tisto noč v družbi treh postopačev, ki so na vso moč zapravljali tuji denar. Zvečer so namreč prišli v neko gostilno, kjer je Graf sedel, trije neznani možje in so ga prosili, naj jim pokaže neko cesto. Graf je šel z njimi. Medpotoma pa so se ustavili v neki gostilni, kjer je Graf pil z onimi tremi možmi in kjer se je baje tako opijanil, da od onega tre-notka naprej ne ve ničesar več povedati. Kakor se je zdela ta izpoved neresnična, vendar je šef zahteval, naj Graf naznani celo stvar policiji. kar je ta tudi storil. Vendar ljubega sluge ni bilo več nazaj v trgovino in je sploh izginil brez vsakega sLcdu.
Stekla otroka. Iz Budimpešte se poroča: Strašna nesreča se je pripetila v neki tovarni pri Zomborju. Pred nekaj dnevi je mlad. majhen pes obgrizel dva delavčeva otroka in sicer osemletno Ano Kajpert in šestletnega Petra Kirscha na stegnih. Rane niso prizadejale otrokoma nikakršne posebne bolečine in zato tudi nista povedala o njih starišem. Predvčerajšnjem pa se je polastila obeh otrok steklina in vrgla sta se na več otrok, ki so se igrali na dvorišču tovarne in sta jih grizla po licih in po ramah. Napadeni otroci so vsi prestrašeni pripovedovali svojim staršem, da sta Kajpert in Kirsch postala »divja«, šele sedaj so spoznali pretečo nevarnost in so poklicali zdravnika, ki je konštatiral, da se oba otroka nahajata v poslednjem stadiju stekline. Oba nesrečneža so morali zvezati in prepeljati v mestno bolnišnico v Zomborju. Vse one otroke — petnajst po številu — katere sta Kajpert in Kirsch obgrizla, so takoj poslali v Pasteurjev zavod v Budimpešto.
Nevaren norec. 691etni posestnik Jožef Nebel iz Deksenberga je prišel na žandarmerijsko stražnico z naznanilom, da mu je neznan človek ukradel med spanjem v nekem gozdu 14 K, katere je imel v novem mehurju za tobak v žepu. Nebel je bil znan kot človek, ki je zelo udan pijači in tudi na orožniško postajo je prišel pijan. Tam je tudi zabredel v proti-
stopil 'k Francetu. »Kaj bi se jezila«, mu je re- slovje in je pravil enkrat, da mu je biloukra-kel z mirnim glasom, »bodiva prijatelja in daj I demh 14 K, drugič zopet t- K, da je ‘P10'15, mi v spravo roko. Pa res, Cernu bi se sovra- I vic denar v novem mehurju, a drugič, da ga je 1	*-	 1	 •-	"	—	1 Imel v starem. Ker je brlo to precej sumljivo,
so ga na stražnici preiskali in so našli v enem
DNEVNI PREGLED.
Kranjski deželni odbor in učiteljstvo. Po-VedaH smo že, kako skrajno krivično in strankarsko Je postopal deželni odbor vsled »zaslug« Janka Nepomuka Jegliča pri razdelitvi Itanarinskih doklad ljubljanskemu učiteljstvu. Po nasvetu Janka Nepomuka Jegliča je naka-
Itll V MUrtVU iv/av. I «■	"
,ia,(	........... žila?« France pa ni bil takega mnenja. Z mr-
šnfeliev trgovskih ved	na Dunaju, je izbralo na	kim pogledom se Je ozrl čez ramo na svojega	-
občnem zboru dne 12	oktobra 1912. za zimski	tovariša in je trdovratno molčal. Nato je Janez	Neblovem zepu star mehur za tobak z 1-
SdJSa iSvni Odbor: Predsednik: Milan | dturiS in tretja predla^, naj bodeta med se- | namu
boj prijatelja m ne sovražnika. France pa se m dal preprositi in se ni dal. »Kaj mi je po tebi!« si je mislil in je korakal moško in z mračno glavo proti domu. Janez pa se ni dal ugnati.
tečaj sledeči upravni odbor Panišič. stud. com. Podpredsednik: Miroslav Pogorelec, stud. com. Tajnik I.: Petar Tafra, stud. com,-Tajnik II.: Ivan Ogorelc. stud. com. Blagajnik: Dragotin pl. Blašič, stud. com. Knjiž
je bil denar ukraden, ni orožnikom preostajalo ničesar drugega kot smatrati naznanilo za službeno in iti s tožnikom na navedeno mesto. Med potjo je srečal orožnik, ki je šel z Nebloin, čevljarja Avgusta Waltra, ki je takoj zaklical, ko
ga
Meseca avgusta je zabodel s kuhinjskim nožem na Pšati nekega Vrhovnika in zato ga je sodnija povabila na odgovor. Med tistim časom, ko bi moral biti zaslišan, pa je zabodel Še enega in sicer Jakoba Mejača. Stvar se je godila tako-le: Dne 22. septembra 1.1. je pilo več fantov v Zajčevi gostilni v Soteski, med katerimi sta bila tudi Anton Grojzdek in Jakob Mejač. Prvi ima že od nekdaj posebno »piko« na Jakoba Mejača, sal bog vedi, zakaj. Ko Je šel torej oni dan Jakob Mejač iz gostilne ven po potrebi, ga je zunaj nahrulil Grojzdek s psovkami, na kar mu jih je oni tudi vrnil in šel nazaj v gostilno. Ko pa je slednjič Jakob Mejač zapustil gostilno in hotel iti domov, ga je zunaj
Te besede so se pa že drugače glasile. In France mu je dal klofuto, ki je bila pa precej mastna, tako da se Je še miroljubnemu Janezu zdela prevelika in da je njegova prijaznost napram Francetu naenkrat izginilo. Spustil se je na Franceta in mu Je hotel povrniti ta neprijeten dar. V tem pa je France, ki je bil pripravljen na naskok, potegnil iz žepa nož in Je sunil Janeza po roki, da mu je prerezal suknjič in ga na levi roki tako težko poškodoval, da Janez Novak dvajset dni ni mogel opravljati nikakega dela. Zato so gospodje pri deželni sodniji tako sklenili, da bodo Franceta Sedeja zamehurili. Pa so ga res. Dobil je dva meseca zapora in svojemu sovražniku Janezu Novaka
v gozdu in da je šel z njim k nekemu znanemu kmetu. Med potjo je Nebel čevljarja neprenehoma nadlegoval in je slednjič izdrl nož z grožnjo, da ga bo zabodel, ako mu Watter ne da nazaj 12 K, katere mu je v gozdu ukradel. Nebel je orožniku priznal resnico te izpovedi, vendar pa je trdil še vedno, da Je bil res okraden. Slednjič so spoznali Nebla kot slaboumnega človeka, ki stoji na zelo nizki stopinji razuma vsled neprestanega pijančevanja in so napravili z njim potrebne korake.
Zopet nesreča avljatika. Avijatik Sanctour-moy je padel s svojim aeroplanom v okolici Corbeila na Francoskem na tla in se Je težko poškodoval.	_______
Dva dni v planinah.
(Vesela zgodba.)
(Dalje.)
Vseh oči se obrnejo k oknom in bila je frltka resnica; droben dež Je padal in nebo je »Ho prevlečeno čez in čez z onimi čudnimi ob-aki, ki ne obetajo lepega vremena pred enim ednom. Kakor da bi bil obrnil tisto punčko, ki ima dva obraza, enega za smeh, enega za jok,
1 ako hitro se Je skrilo solnce in začel padati dež, d pa nam srečno ni vzel dobre volje, nasprot-iio še povečal jo je. Bomo pač vse doživeli, fcmo rekli in se veselo pripravljali da zlezemo novi poti doli v Okrešelj.
- »Alo. Marica, plačat«, sem zahteval. »Ja, koj, gospod«, in prinesla je knjigo, kamor je , kar smo imeli natanko zapisala. Pri računu se kar mimogrede oženil; Simona je moja _proga, Bibijana njena sestra, sem dejal. Na ta lačin smo si pri nočnini prihranili tri kronce, J sem jih namenil na Okrešlju dati za buteljko ,yina. Prej sem namreč bral, da so sorodniki paftOv deležni istih ugodnosti kot člani in včasih Je res dobro, če človek obeša oči tudi na ftvari, ki jih nekteri omalovažujejo.
^ Opravili smo se tako kot prvi dan v Ljubljani- te nahrbtniki so izgubili malo svoje teže p,grinja£e so nastopile svojo službo in hajdi 3i*en v dež.
Vsestransko pozdravljanje nas je spremljalo in še laleč za nami se je slišal glas vesele planšarice, ki uaai je želela srečno pot. In pila |e res srečna.
V.
Včasih, ko sem bral v tem ali onem romanu, kako pisatelj s svojo bujno domišljijo slika in 'pveličuje vpliv, ki ga napravi na njegovega junaka obdajajoča ga okolica, sem se smejal m si mislil, ta pa zna polniti predale svoje praznote.
Tudi, ko sem poslušal na primer porotne obravnave, kjer je obtoženčev zagovornik skušal svojega varovanca na ta način iztrgati iz rok nemile usode, da je apeliral na porotne može, naj vpoštevajo v kakih okoliščinah je živel obtoženec, kaj je vse vplivalo nanj pri izvršitvi bolj ali manj slabega dejanja, tudi tedaj sem se smejal in si mislil, dobro ga bo izvil ravno s tem.
Toda, ko smo korakali s Kamniškega sedla proti Okrešlju, tedaj sem se pa prepričal o isti-nitosti vpliva okolice na človeka, šele tedaj sern spoznal, da se ta v resnici odločujoč faktor se vse premalo vpošteva, še vse premalo drastično slika tako od strani romanopiscev, kakor tudi s strani zagovornikov zločincev.
Da ste videli, kako so izgledali moji štirje varovanci na onem mestu pota, kjer se prično ostre, ob prepadu se vijoče serpentine? In da ste videli s kako strahovito mrzlico so se oprijemali za serpentinami sledečih stopnic, klinov in turistovske groze — žice? Nikoli jim ne bi prisodili, da bodo še videli dolino. Ce pa ste poredni, tedaj bi se jim smejali, tako od srca se jim smejali, kot sem se jim smejal jaz sam. Vendar pa gotovo uganem pravo, če trdim, da je ravno to moje zasmehovanje bilo vzrok, da 1 smo hitro in varno prišli K 'dolina
Kaiti - i-Kovati so se začeti svoje malodušnosti in da bi Fric, svak, isto vsaj nekoliko pokril, se je začel zgo var jati na težkoče prejetega dne in prav prepričevalno besedičil: »Ne, meni se še od včeraj tresejo noge, ne, in zato tu*di ne moremo tako sigurno prestavljati nog, ne? In ta prokleti dež, ne? Sam vrag ga j.c "rinese! r-r/no danes nam v nadlego, ne?«
Naposled je padlo še par dovtipov na račun ^'-oontin po produ, ki se vijejo take kot bi se mala deca igrala in znajdli smo se v lepi, krasni obednici »Frischaufovega doma« na Okrešlju, ki se nam je tem lepša zdela, ker smo bili do dobra mokri.
Oskrbnik nam je hitro prinesel buteljko bizeljca, zatem pa pristavil ponev k ognju in za nas nekaj črez njo vrgel.
Razven nas sta bila v Domu Še dva gospoda s Štajerskega. Občudovala sta nas, da se upamo v takem iti s Sedla, prekrižala pa sta se, ko sta zvedela, da ne ostanemo na Okrešlju, temveč jo čez uro mahnemo do Logarja v Logarjevi dolini in naprej v Železno kapljo. Rekla sta, da je to mogoče storiti le najkrepkejšim turistom; mi pa smo se seveda čutili prijetno počaščene in še hitro poklicali drugo buteljko in še tretjo.
Ko smo se vsestransko pokrepčali, oddahnili in nekoliko tudi posušili, opravili smo se zopet in stopili na pot, k je bla najbolj usodna, na drugi strani pa najveselejša.
Pot z Okrešlja do slapa Rinke se 'da prav dobro primerjati oni, ki drži s šanc ljubJ skega gradu doli v sv. Florijana ulico. -	...
1 je mnogo daljša, malo bolj divja, tudi s
se ji ne manjka, kratkomalo ]e pot na katero se lahko vsakdo spusti.
Za Bibijono pa Je bila vendarle to povsem nenevarna pot, kakor tudi še ona od Rinke po Logarjevi dolini in dalje tako usodepolna, da je gotovo nikdar ne bo pozabila. Ker pa ima vsaka stvar in vsaka nesreča tudi svojo srečo, tako je tudi ona dobila od svoje nezgode dober za vsako turistko »in spe« najvažneje nauk: ne jemlji v hribe nizkih čevljev z visokimi petami!	.
Seveda se ne bi ta nesreča pokazala V tako velikem obsegu, če ne bi bil bog oblakov tako zelo radodaren s svojimi darovi, s katerimi pa vsakogar bolj razveseli kot turista. Se vedno je namreč lilo, kakor bi mislilo zaliti vse doline, nred vsem pa Logarjevo.	.
Do slapa Rinke sem šel jaz yedno prvi in ostali za menoj. Od Rinke in njenega čudovito lepega padca pa se nisem mogel laMj. * nova in znova mi je uhajal pogled gori d° šp»ce stožčaste devetdeset metrov visoke skale, ki pre-streže prei po diviem.hndonrnteko <^ vodo in io razbije v tisoče in tisoče malin cui kov, ki padajo vsaki zase preko skale v velikem loklj S v tolmun, kamor prilete le Se kot vodn. nrah ki se sedaj zopet zdruzi, da postane močan 'par sto metrov dolg potok, ki pa potem ponikne. Ob solnčnih urah mora biti ta slap nekaj veličastnega in če je Peričnik le neznaten del te velike lepote, se ne čudimo, če navdihuje ljudem, ki majo pesniško žilo, take misli, da ga vpesnih opevajo. Vreden je, a vrednejša jetakih pesmi Rinka, ki do sedaj še zastonj hrepeni po možu ali ženi, ki bi bila pesniško navdahnjena.
Neposrečen samomor. »V pisarno morav-sko-ostravskih prcmogokopov je bil poklican tc dni zgodaj zjutraj policijski stražnik, 'da bi ■tam ubranil samomor enega izmed rudarjev. Stražnik je prišel v pisarno in je našel tam j39letnega rudarja E. Novaka y kaluži krvi. -Obupanec je imel veliko rano na levi roki in eno na glavi. Obe sta bili pa hvala bogu lahki. Novak je streljal trikrat. Prvič je zadela krog-lia levo roko, s katero si je zakril oči, drugič Irm je odrla kožo na čelu in se zapičila v zid, tretji strel pa je zletel skozi okno na ulico. Po jem samomorilnem poizkusu je zagnal Novak Samokres v stranišče. Ranjenca so obvezali. Ko bo ozdravel, ga bodo pognali pred sodišče, kjer se bo moral zagovarjati zaradi prestopka rabe nedovoljenega orožja, v... Sežiganje mrtveca se lahko vrši v Nemčiji približno v 30. mestih. Ako hočemo mi sežgati naše kosti, jih moramo prenesti v Benetke »'ier se nahaja krematorij, ki je od nas najbolj blizu. Avstrija bo gotovo še dolgo podpirala jtc »izlete mrtvih« v dr ust države, ker se ne lnore odločiti niti za eti krematorij v celi av-Stfo-ogrski državi.
Ljubljana.
— Barabstvo brez primere uganjajo naši klerikalci s svojo agitacijo proti balkanskemu rdečemu križu. Soboten »Slovenec« piše: Naši liberalci in balkanska vojska. Slovenska liberalna stranka igra v sedanjem zgodovinskem Času zelo smešno vlogo. Njeno časopisje se Navdušuje za balkanske Slovane, pa bi se rav--hotako lahko postavilo na stran Turkov, kajti ftikcmur na svetu ni nič mar, kakšno stališče Zavzemajo slovenski liberalci. V tej za avstrijske Jugoslovane tako važni dobi odločuje na Slovenskem S. L. S., ki je v zvezi s hrvaškimi jpravaši postala sploh naj veljav ne j ši faktor na avstrijskem slovanskem jugu. Naši liberalci pa jraorajo čepeti v Ljubljani in nihče jih ne vpra-ga za njihovo mnenje. Edino, kar jim ostane je, pa se ljubljanska liberalna gospoda podpisuje |voja svetovnoslavna imena pod različne okli-r®	^kanskim	Slovanom.	Ali §i mo-
ffete misliti kaj bolj podlega. Tekom par dni je
SnnnffT/-a Ji Za baikanske ranjence okolo B000 K. Klerikalci pa doslej niso dali niti vinarja pa bi svoje jugoslovansko požrtvovalnost prikrili, zmerjajo v >'Slcvtncu« naše zaslužne može
in dame. Slovenci, zapomnite si, kako je bilo r težkih dneh balkanskega boja na strani Tur-JOv. in S. L. S. naj rešuje jugoslovansko vprašanje?
— Velikansko navdušenje je zavladalo v Soboto ponoči y Ljubljani, ko so došle zmagoslavne vesti z bojišča. Po vseh gostilnah in kavarnah se je ta zmaga proslavila z zbirkami za ranjence. Tudi vCeraj v nedeljo Je bilo v Ljubljani zelo živo. Vse je govorilo o vojni. Ljudje ko Javno čitali »Dan« in so drug drugemu sporočali veselo oznanilo. Cel dan je bil posvečen emaRl naših bratov tem bolj, ker so nemški listi zadnja čase tako hiteli proslavljati turške pnage in so tako nesramno pisali proti balkanskim državam. To nam dokazuje, da je
.J* _ Ljubljana zavedna in da čuti s svojimi orati na lugu.
i — Slovo slovenskih zdravnikov* Včeraj ob
pol osmih zjutraj so se odpeljali iz Ljubljane »lovenski zdravniki v Srbijo. Na kolodvor so rišll člani odbora za pobiranje prispevkov za leči križ balkanskih držav, ljubljanski župan • dr. Ivan Tavčar in gospa dr. Tavčarjeva, podžupan dr. K. Triller, ga dr. Jenkova, rav-patelj Hribar, posl. Reisner in mnogo drugih Narodnjakov. Slovo je bilo prav prisrčno. Zdravniki so se poslovili od svojih družin, in >o s prisrčnim »na svidenje« odšli na svoje človekoljubno delo.
m 7 vran)enc6 na Balkanu je nabral g farovald^ V VCSe1i družbi 1,40 K- 2ive,i
JJ Občni zbor »Zveze dramatičnih društev«
ge Je vršil včeraj 'dopoldne ob 10. pri »Zlato-Vst?novnega cb£nega zbora se je udeležilo okoli 20 zastopnikov raznih društev iz fyseh pokrajin naše domovine. Občni zbor }e )tvoriI g. Oovekar v imenu pripravljalnega odbora — potem so se sprejela pravila, s prlmsr-liml fzpremembami. Vlada je dovolila ustanovitev »Zveze«. Po pravilih so prišle na vrsto rohtve. pfi katerih je bil izvoljen za predsed-inka ^veze« prof Reisner, za podpredsednika ?o S	* xede na(faIJneea dela »Zveze«
i seJlfii	ukrepal	upravni odbor,
«^“£g£ ZaSt°Pnik0V raZnih m ne ved0- kako bi se ■niazali iz svojh blamaž. Zato si izmišljujejo
ff^er^UP°rSN^Pr- pi§e neki ^mški list, te	S?*5. na nekega Ž«nerala, ker
i0l'k0 £),h smov- “ Tak nemški list °a .so Črnogorci taki, kakor štajerski fr 0kl““«« k! omagajo, ako ne dobe svojih
tat?° i h ,Judie ne morejo predstavah jugosIovansKega Junaštva, zato pišejo bu-Jalosti, ki se jim moremo samo smejati Po-
Samo one Slovence, ki takim nem-|kim čenčam verujejo.
*nrfT fitedališke pisarne. V torek se upri-&1fh !SCEabS??ltS Molnarieva igra v treh
PSTEs* b° eb,čfnstvo brez dvoma
veseljem pozdravilo, kakor lansko ep?™* Stega pisatelja veseloigro »Gardist«. Moinar-ev smeh nad človeško klavernostjo bi bil sko-aj zlobno režanje, ko bi ne bilo v njem toliko ".e umer)enosti. Njegov dijalog kar prši f i i “Cvtip, kakor bi neprestano pra-tketale rakete. »Vrag« razkriva z elegantno vfe.0ne tafnosti želja in nagonov, ki si n ciovek komaj na skrivnem upa priznati, ki
;r,aAm,0^0 ^utnfce, da jim sledi omam-'vrLr l , nr p.od Pritiskom neodoljive sile.
E- ? menova? satiro na golega v*p,a,sk.rbno zaPenia Plašč nad svojo te^ jp’* se prvič predstavi novoan-d £°Spod JosiP Fišer v veliki ljubimski logi. Kežijo vodi to pot prvič g. M. Skrbinšek.
M . **azmere prl Hnbljanskem tramvaju postajajo čimdalje bolj kričeče. Dva klerikalca sto-
jita daneš nad personalom in dajeta čim dalje bolj čutiti klerikalno pest. To je Wiederwohl, klerikalni občinski svetnik iz Most in Erklauc, ki je tudi moščanski klerikalec. Kot revizorja preganjata napredne uslužbence, tako da sta jih že večina pregnala in da so drug za drugim odšli. Zadnji teden je zopet eden moral v Ameriko. Tako bodo počasi pri tramvaju sami klerikalci. Treba bo v to delo Wiederwohla in Erklauoa natančneje pogledati.
— Odprto pismo iz Zelene jame na naslov Marije Smole, gostilničarke ravno tam. Podpisani se čutimo dolžni dati Vam nekoliko odgovora na Vaše zabavljanje, ker nas direktno napadate vsled notice, ki je bila objavljena. Ako niste bili prizadeti, je bila Vaša prva dolžnost dotično notico preklicati, ker pa to niste Storili, ste s tem potrdili, da je bla to gola resnica. Ker pa nas opravljate na okrog, in nam predbacivate našo preteklost, s tem le dokazujete, da Vas je to prav v živo zadelo. Povemo Vam pa tudi, da kar se tiče lepote, vemo mi dobro, da ste Vi res lepa Ženska, in zakaj bi ne bila, ker imate zraven Vaših mastnih dohod-dok še deželno podporo. Kar se pa tiče naše preteklosti, bodite potolaženi, prav lepo in premišljujte rajše svojo. Izjavljamo pa tudi. da je veliko bolj potrebnih železničarjev, ki so prosili podpor? pri deželnem odboru zaradi bolezni svoje ali pa bolezni svoje žene in jo niso dobili, ker slučajno niso bili Oražmovi podrepniki. — Vidmar Matija, Ivan Peklaj.
— »Rdeči križ balkanskih držav.« Gospocl dr. Tone Gosak prosi kot blagajnik »Rdečega križa balkanskih držav« kar najvljudneje, da se mu prispevki prinašajo popoldne, ker je dopoldne večinoma odsoten pri razpravah. Prispevki naj se donašajo: pisarna g. dr. Novaka, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica 3.
—• Dela v glavni Ljubljanični strugi so se pretekle dni temeljito jela izvrševati. Tvrdka »Alpenlandische Baugesellschaft« in »Rella
&	Neffe« sta s pripravami na delu; prva glede poglobljenja, druga glede zgradbe kanalov-zbiralnikov. Zdaj ima zadnja v delu kakih 60 težakov, ki napravljajo po sredi struge kanal, po katerem se ima odtekati voda iz kanalov in deževnica. Ob obeh straneh se polaga mali tir za odvažanje materijala na vozovih, ki jih bodo vlekli na Kodeljevo mali parni stroji. V kratkem bo izrečena in izvršena tudi usoda nad frančiškanskim mostom, ki se bo moral umakniti — novemu.
— Draginja In poljski pridelki. Po deželi hodi par agentov, ki prekupujejo od kmetov poljske pridelke. S tem povzročajo draginjo blaga (živil) kar ga kmet pripelje na trgi
Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in dr.: 1073. Neimenovani iz Gradca, plačal 200 K; 1074. podružnica v Nabrežini, plačala 200 K; 1Q75. kamen slovenskih realcev abiturijentov leta 1912; plačali 165 K 95 h; 1076. podružnica družbe sv. Cirila n Metoda za Dovje - Mojstrano, plačala 94 K; 1077. profesor Josip Celestinov kamen, plačano 200 K; 1078. Milkina pušica v Trstu, plačala 40 K.
— Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« priredi v torek, dne 29. oktobra
•• ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije g. Krapeša »Zlatorog« poleg Narodne kaVarne, Gosposka ulica 3. javen shod. Na dnevnem redu 1. Nasilja deželnega odbora. Poroča deželni odbornik g. dr. Karel Triller. 2. Vojna na Balkanu in politični položaj. Poroča občinski svetnik g. Rasto Pustoslemšek. 3. Slučajnosti. Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno!
—	Odbor.
»Kinematograi Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. Sijajna drama »Strah pred bodočnostjo« Je polna efektnih momentov. Ostalih pet slik *o samo ainerikanski fabrikat in prve vrste. Film vojne še ni došel; v nadomestilo se kaže film petero vladarjev balkanskih držav. Velezanimivo.
Trst
Socljalno-Jemokratlčna »Zarja« se zaletava v socijalni tečaj Narodne Delavske Organizacije. Dosedaj se je N. D. O. vedno očitalo, da ne gleda na izobrazbo svojih članov. »Zarja« je vedno kričala, da je N. D. O. proti izobrazbi slovenskega proletarijata. In sedaj, ko se je N. D. O. intenzivno poprijela izobraževalnega dela, pa to glasilo fanatičnih slovenskih soci-jalnih demokratov — hujska proti socijalnemu tečaju. Kdo je potem proti izobrazbi, socijalrii demokratje ali N. D. O.? Kedaj pa je N. D. O. hujskala proti predavanjem v »Ljudskem odru«? Tu se vidi, da vlada med socijalnimi demokrati posuroveli fanatizem. Samo to je dobro, kar prirede socijalni demokrati vse
lru£6 ie ,slabo- Vemo zakaJ J'im socijalni’ tečaj N. D. O. leži v želodcu. Za to, ker je iz intenzivnega delovanja N. D. O. na izobraževalnem polju razvidno, da se N. D. O. bolj briga za izobrazbo slovenskega delavstva, kakor socijalna demokracija. Socijalni demokratje pa bi tega ne hoteli, ker bi v tem slučaju, da bi se N D O. ne trudila na kulturnem polju, za duševno 'po-Vzdigo slov. delavskega ljudstva imeli proti N. D. O. lepo agitacijsko sredstvo. In še nekaj. »Zarja« se tudi veseli na tem, da so predavanja v N. D. O. slabo obiskana. S tem pokaže ta lisi, kako je vnet za izobrazbo. Namesto, da bi so-cijalmm demokratom, ki so, kakor pravijo, vneti za prosveto bilo hudo, pa se vesele duševnega' siromaštva slov. delavstva, ki ne mara zahajati na predavanja, se izobraževat. Nic vam ne bo koristila gonja proti izobrazbi; deiavstvo vas bo spoznalo kot nasprotnike svetlobe. Pa kaj vam je tudi mar izobrazba slovenskega delavstva, saj ste bili vedno proti slovenskim šolam, tako ste tudi proti predava-
iTv *’• S.°P -vi d.em°kratje, bi hoteli samo vladati m izkoriščati svoje podložnike. To se Vam ne .posreči, ljudstvo je že toliko pametno, da zna, kam vodi pot vašega gnilega fanatizma.
Žalostne razmere postiljonov v Trstu. Prejeli smo več pritožb o škandaloznih razmerah, v katerih se nahajajo tržaški postiljonl Kakor,
se nam poroča, Sobivajo mesečno po 90 K plače in morajo delati za to majhno svotico, s katero pri današnji draginji ni mogoče izhajati, po 14, 15, 16 ur na dan. Postiljoni so privatni uslužbenci. Podvrženi niso poštnemu ravnateljstvu, temveč podjetniku Dolencu, ki ima v Rojanu hlev. Dolenc dobiva vsak mesec gotovo svoto od poštnega ravnateljstva za konje, vozove in postiljone. Koliko dobi, nam ni znano. Pač pa vemo toliko, da dobiva veliko svoto in da se vedno bolj bogati, ker postiljone tako zelo izkorišča. Omeniti moramo tudi, da se porablja postiljone za privatna dela, kakor kidanje gnoja, snaženje vozov ter druge stvari, za katere dobi Dolenc posebno plačilo od poštnega ravnateljstva. Gospod Dolenc je po rodu Slovenec. Tu se vidi, kako dobri so slovenski podjetniki s slovenskimi delojemalci. Nastavljenega ima Dolenc tudi nekega italijanskega ravnatelja, ki uboge slovenske postiljone preganja kakor živali. To so res obupne razmere, v katerih žive ubogi slovenski postiljoni. Treba bo dognati, kakšno svoto vleče od poštnega ravnateljstva gospod Dolenc za uslužbence. Kakor slišimo, so se postiljoni tozadevno že obrnili na merodajne faktorje, ki bodo ostro nastopili proti temu neusmiljenemu izkoriščanju.
Vojna.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
KIRK-KILIŠKA TURŠKA ARMADA ZGUBLJENA.
Dunaj, 27. oktobra. O akciji bolgarske ar-ma'de, ki zasleduje turško armado, ki je bila premagana v bitki pri Kirk-Kilisi se poroča sledeče: Bolgarska armada z največjo energijo deluje na to, da obkoli in popolnoma uniči turško armado ob reki Marici in ono, ki se nahaja na begu proti reki Ergenl. Zasledovanje turške armade, ki je bila poražena pri Kirk-Kilisi, se vrši Z največjo naglico. Bolgarski armadi se vkljub največjim naporom In neprestanim bojem z bežečimi Turki dovoli samo najnujnejši počitek. Bolgari so vsi do zadnjega prepričani, da je sedaj prišel čas, da se turška armada popolnoma uniči. General Dimitrijev ne dovoli Turkom nobenega miru, še manj da bi se ojačila in se rešila proti Carigradu. Kirk-Killško turško ar-m.ido čaka zadnji odločilni udarec. Zasledovanje turske armade se vrši od več strani. Desno krilo prodira proti Jenidži in Papaeskl, zapadna armada proti Hadrzl, centrum proti Eskl Baba In Lule Burgas. Bolgari so dosedaj dospeli do Kavaktija. Ena kolona levega krila hiti v naj-večjl naglici proti Vizi in se bo že jutri postavila nasprdtl bežečim Turkom. Naloga bolgarske armade je, preprečiti združitev levega in desnega bolgarskega krila in z hudimi napadi od zaparine strani vreči Turke proti Črnem morju in jih prisiliti h kapitulaciji. Turška Kirk-Killška armada se nahaja v obupnem položaju in se bo »le težko rešila. Operacije pri Drinopolju so v potnem tiru. Že tekom te ga tedna bo bolgarska armada prodirala na vsej Črti proti Carigradu.
Sofija, 27. oktobra. Položaj turške armade pred Drlnopoljem je obupen. Zavzetje Drlno-polja je samo še vprašanje par dni. Danes zvečer je došlo semkaj poročilo, da je general Ivanov, ki oblega Drinopolje, pozval Turke h kapitulaciji In jim dal 24 ur odloka za odgovor.
Sofija, 27. oktobra. Ravnokar je došlo semkaj poročilo, da je general Ivanov priredil generalni naskok na Drinopolje. Mesto je v obupnem položaju. Na obeh straneh so kolosalne Izgube. Rezultat strašnega bolgarskega naskoka se ni znan.
Carigrad, 27. oktobra. Veliko število turskih oficirjev se je uprlo In nočejo prevzeti Pozicij, na katere jih pošilja poveljstvo. Radi tega je vojno ministrstvo Izdalo posebno okrožnico, v kateri zahteva najstrožjo pokorščino in grozi vsakemu, ki bi se upiral, s smrtjo.
Carigrad, 27. oktobra. Carigrajski Usti zahtevajo, da se sultan nemudoma poda na bojno Polje.,
Soffja, 27. oktobra. Operacije bolgarske armade ob dolini reke Breganice se nadaljujejo. Na costi, ki pelje iz Kočane proti Skoplju, je polno orožja obleke in municije, katero so bežeči Turki vrgli stran.
Sor"r?. ?7. oktobra. Vsled silnega dežja, ki je zadnje dni strašno lil, so ceste tako slabe,
je prodiranje zelo otežkočeno. Turki Izvršujejo na begu strašna gorzodejstva. Po ulicah in cestah je vse polno razmesarjenih bolgarskih in srbskih trupel.
Carigrad, 27. oktobra. Listi poročajo, 'da vlada v Carigradu strašna poparjenost. Ljudstvo je vsled neprestanih slabih poročil z bojišča silno vznemirjeno. Pristaši bivšega sultana Abdula Hamlda skušajo to situacijo izkoristiti In spraviti zopet Abdul Hamida na prestol. V vladah krogih se silno boje, da izbruhne v mestu splošna revolucija proti sedanjemu režimu.
Sofija, 27. oktobra. Generalni štab je pre-ložll giavnl stan Iz Stare Zagore v Mustafo-Pašo, ki se sedaj Imenuje Fernandovo.
Sofija, 27. oktobra. Bolgari so popolnoma opustili obleganje Drlnopolja po načrtu, ampak ga bodo skušali vzeti kar z naskokom In to tembolj, ker je drlnopoljska armada popolnoma odtrgana o«d Kirk-KHlse. Drinopolje je že popolnoma izolirano.
VELIKI BOLGARSKI PLEN PRI KIRK-KILISI.
Sofija, 27. oktobra. Bolgari so v bitki pri Kirk-Kilisi napravili ogromen plen. Zaplenili so
7	brzostrelnih baterij z munieljo vreid, velikansko množico patrono, 18 poljskih In 12 oblegovalnih topov. Skupno 58 topov.
PADEC SKOPLJA.
Belgrad, 27. oktobra. Sijbl so zavzeli me-sto SkfioUe brsž posebnega boja. Strašen poraz,
katerega so Turki doživeli pri Kumanovu.le upllval na Zekki-pašo, ki k Imel nalogo braniti Skoplje do skrajno««, tako deprlmujoče, da Ja popolnoma obnpa*, tfa W m moglo Skopijo vzdržati. Vrhu tega so M SrW po bitki pri Kuma-novu tako hitro pojavili pri Skoplju, da je bil turški poraz neizogiben. Da prepreči popolno vničenje turške armade, se je Zekki-paša z glavnim delom takoj umaknil proti Velesu (Ko-priilii). Le par bataljonov se je postavilo Srbom nasproti, a tudi tl bataljoni so po enournem boju pobegnili v največjem neredu za glavno armado.
Belgrad, 27. oktobra. Pohod srbske armade v Skoplje je bil silno sijajen. Na čelu zmagovite armade je korakal prestolonaslednik Aleksander, katerega so pričakovali vsi evropski konzuli in ga prosili, naj prevzame mesto v varstvo. Prestolonaslednik Aleksander je od-prinesel s seboj tudi mir In red. Prebivalci so srbske rešitelje sprejeti z nepoposnim navdušenjem. Metali so nanje cvetlice In jih obdarovali z vsemi mogočnimi darili. V Skoplju so Srbi takoj nastavili srbske oblasti.
Belgrad, 27. oktobra. Ko je došla semkaj vest, 3a so Srbi zavzeli staroslavno Skoplje, je bilo v trenotku vse mesto pokonci. Ljudje so divjali po ulicah in od ust do ust se je razlegal glas: »Skoplje našel Živela Srbija! Živeli srbski junaki!« Slavnosti se danes nadaljujejo. Listi so izdali posebno izdajo. Mesto je vse v zastavah. Sirom Srbije oznanjajo slovesno zmago zvonovi. Navdušenje nepopisno.
Belgrad, 27. oktobra. Včeraj so prepeljali semkal ^ ranjencev iz zapadnega bojišča in S78 ranjencev Iz bitke pri Kumanovu. Ranjenci pripovedujejo, da je bila bitka pri Kumanovu strašna. Srbska artilerija je popolnoma uničila več turških oddelkov. Srbi so žgubili največ vojakov pri bajonetnem naskoku. Srbi so se zlasti s strašno silo vrgli na Albance, ki so zadnje dni pričela zavratno postopati proti njim In jih več sto postreljali.
Betgrad, 27. okobra. Znanega albanskega voditelja Iso Boljetinaca, ki je hotel te dni prestopiti k Turkom, so Srbi ustrelili in še celo vrsto Albancev.
Belgrad, 27. oktobra. V bitki pr! Sjenici so Srbi zaplenili 13 topov.
Belgrad, 27. oktobra. Srbi prodirajo v največji naglici proti Velesu (KSpriilii) in zasledujejo bežeče Turke.
Belgrad, 27. oktobra. Bitka pred Skopljem se je začela dopoldne. Srbska artilerija ]e Imenitno funkcijonlrala In podirala kar cele čete Turkov In Albancev. Prestrašeni Turki so se umaknili za grajske utrdbe, vsled česar je srbska pehota otvorlla naskok. Turška posadka, kolikor jo je še bilo v mestu, se je udala.
ZMAGOVITI GRKI.
Atene, 27. oktobra. Danes zjutraj so Grki zasedli važno mesto Kožanl, ki leži severno od Serlldža.
Atene, 27. oktobra. V bitki pri Sarantoporu so Grki zgubili: mrtvih 18 In častnikov.169 vojakov, ranjenih 20 častnikov in 137 vojakov.
. Turške izgube so veliko večje.
Atene, 27. oktobra. V bitki pri Koiani so bili Turki popolnoma poraženi. Turki so zbežali v največjem neredu. Grki Jih neprestano zasledujejo.
Atene, 27. oktobra. Vrhovni poveljnik z grške armade prestolonaslednik KonŠtantin poroča: Danes ob četrti uri popoldne je grška armada zasedla mesto Kozani, ki šteje 5000 grških prebivalcev. Pri pohodu v mestu so prebivalci grškim vojakom priredili velikanske ovacije. V katedrali je duhovnik v proslavo zmage pel »Te deum« in molil za nadaljne zmage grškega orožja.
Atene, 27. oktobra. Včeraj Je čfošlo Semkaj poročilo, da so Grki zasedli tudi kraje Filipiade; Luros, Elenherokori, most pri Pantanasi in vas Strebin. Turki so Iz vseh krajev zbežali in pustili na bojišču več mrtvecev in veliko zalogo municije. Trije turški oficirji in 80 vojakov je bilo vjetih.
SKADER ŠE NI PADEL.
Cetinje, 27. oktobra. Poročilo o padcu Skadra je bilo prezgodnje. Mesto je še vedno v turških rokah.
Rleka, 27. oktobra. Skader še ni padel, vendar se vrše pogajanja glede predaje mesta. Par-(amentarji, katere je poslal kralj Nikita v turški tabor, so poveljnika pozvali, naj preda mesto, ker je vsak nadaljnl odpor brezuspešen In nepotreben. Turki dosedaj še niso dali nobenega odgovora.
Rleka, 27. oktobra. Kralj Nikita se je danes v spremstvu avstrijskega in italijanskega vojaškega atašeja in v spremstvu srbskega generala Atanackoviča in diplomatičnih zastopnikov podal pred Skader, da prisostvuje odločilnemu napadu na mesto.
ZDRUŽITEV GENERALA VUKOTIČA IN GENERALA ŽIVKOVIČA.
Rleka, 27. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da se je srbski general Žlvkovlč pri Sje-nlcl združil z armado črnogorskega generala VukotlČa. Obe armadi korakata sedaj proti Peči. (Ipek).
Rleka, 27. oktobra. Pri združitvi srbske armade s črnogorsko armado so se dogodili nepopisni prizori braioljubstva. Generala Živko-vifl ln Vukoflfi §ta se poljubila, nakar so se poljubili tudi vojaki. Poročili o združitvi obeh armad je zbudilo v Belgradu ln Cetinju velikansko veselje.
VELIKANSKE PROTICeSKJ: DEMONSTRACIJE !*A DimAJtL
Dunaj, 27. oktobra. Danes so se vršile v III. okraju, kjer je Češka Sola, velikanske protl-češke demonstracije. NemSke tolpe so 38 Cehov nevarno ranile. Policija je aretirala zelo veliko nemških razgrajačev. Med dunajskim/ Cehi radi nemškega nasflstva velikansko viremi?-jeiije. Češki poslanci hedo v poslanski Zbornici adožili energično interpelacijo.
Dolgočasnice za klerikalce, nemškutarje in drugo nepotrebno zlo na svetu.
(Po daljšem premišljevanju napisala Lipe Figi in Pepe Radirka.)
Armade beračev, tolovajev in razbojnikov se brani vsakdo, ker so vsiljive, nadležne-in nevarne. Dobi se jih lahko po božjih potih, po obronkih gozdov in drugod, kjer upajo na gotov uspeh. — Armada vojakov se dobi tudi tam, kjer se ne misli na dobiček in se ne upa na zmago. Kadar gre armada vojakov v vojno, pravijo ljudje, da to ne pomeni nič dobrega. Armade stanejo mnogo denarja.
Blagajnik je ponavadi človek, ki ima pogojno zaupanje svojega gospodarla. 2ivi v večnih skrbeh in je na to ponosen. Živeti mora solidno, da izhaja s svojo plačo. Večkrat se z^odi, da pride on iz uboštva do premoženja, njej^v- gospodar pa na njegovo mesto. Takemu ravnanju pravimo: sleparija in goljufija. V takem sl"**'lin lahko ubeži, če ima srečo na potovanju, v kako drugo državo, kjer je za take ljudi več prostora. Spozna se jih večinoma po tein., ker imr>jo lepe žene, sami pa lepoti ne delajo prevelike časti.
Cigani kradejo ljudem vse kar jim pride pod roko, Prinravljeni so vedno za potovanje, upajo na dobiček in žive v vedni nezadovoljnost r' na snmo ne kradejo, kaže to, da se večkrat ^lifii: >NaSi klerikalci lažejo kot cigani!«
Čuk je nočna ptica, živeča v naši domovini. Ima veselip kaliti nočni mir v prepričanju, da je to nrav. Imamo pa tudi neko vrsto telo-vr>rtcev, ki se iim pravi »čuki«. Ti žive po go-•c *i in večkrat se koga dobi tudi na sodniji. Ohe vrsti teh ptičev se pa nepotrebno zlo na svetu.
Dedščina se dobi po samcih, ki so šli v domovino, kier se ne potrebuje denarja; po-ro,'rPČ dobe dekani in župniki. Da jo dobe i; o posebno srečo in prakso. Če se jim ka-terikrat ponesreči, imajo gotove može, da jih pproste iz hudih težav. To se pa največkrat prav dobro posreči, ker jih mrtvi ne morejo nadlegovati.
Eva se je imenovala prva grešnica in nasprotnica resnice; ko so jo postavili v raj. je zapeljala v greh svojega sodruga. Vse je tajila in ta podedovani greh se šopiri med ženskim spolom še dandanes. Če ji kupiš klobuk, ti bo č<*~ mesec dni dejala, da ga nosi že r>ol leta. r— Tudi druge lastnosti imajo žene po Evi.
Fanatizem je med našimi klerikalci skoro ravno tako razširjen, kakor med Turki. Če pritrdiš njihovim načelom, te časte kot svetnika, če jim ne pritrdiš, bi te obesili na brzojaven drog, če bi bili — v srednjeveškem Času.
G i z d a v o s t je zelo razširjena epidemična bolezen med mladimi kaplani, oficirji in drugimi domišljavimi ljudmi. Pride nenadoma, kakor zgodnja jesenska slana, in se jim vleže na zrahlane možgane. Da se jo odpravi, jim je nasvetovati; pohlevnost, slabo bodočnost in razne neprilike med zdravimi ljudmi.
Hrbet krivi tisti, ki pride v razne nesreče in slab položaj. Nadlegujejo ga razne neprijetnosti; ko se pa navadi, ostane pri tem. če pride potem tak človek v kako družbo, ima na jeziku samo: samohvalo in samoljubje; da je pri tem smešen, se ne zaveda. Kdor se hoče naučiti kriviti hrbet, naj se gre učit h klerikalcem. V kratkem bo imel najboljši uspeh.
Izposojati si denar, kolesa in druge take stvari brez lastnikovega dovoljenja je prepovedano. če se pri tem koga dobi, si ga izposodi policija ali žandarmerija za nedoločen čas.
J a r e m je znan našemu narodu še od turskih čsov, ko je bil pod turškim jarmom. Ko so prepodili naši očetje Turke, so prišli drugi, kateri so ga zopet uklenili v svoj jarem. V tem je še sedaj uklenjen. Kadar bodo zgubili klerikalci svojo moč. bo zopet prost, če se preje ne bo sam oprostil.
Kole imajo fantje po deželi za domačo potrebo. Je zelo neprijetno in ostudno, kadar se zabavajo s to stvarjo. Večkrat je v taki zabavi potreba prič, katere povedo izid zabave, fantje pa delajo za tako zabavo pokoro in hrepene po — novi zabavi.
L a v o r raste po južnih krajih naše države. Je koristna rastlina; kuharice jo rabijo za pridatek k juhi. Nekateri pa spletajo iz nje vence, ter jih pokladajo učenim osebam kot znak spoštovanja in časti. Z lavorjem dosežeš lahko čast in spoštovanje, težko pa bogastvo.
Mačjo godbo so včasih priredili narodni Slovenci nemškutarjem in taki vladi. Pri mačji godbi ni potreba umetnih inštrumentov, ampak se uporablja ponavadi samo naravne inštrumente. Čim bolj Slovenci napredujemo, tem manj je takih godb. Nemškutarjem taka godba ni ljuba, ravnotako ne policiji- in vladi. Kadar se uprizori, pravijo prijatelji, da so doživeli 'ep večer.
Nos je del človeškega telesa. Pri itjego-vej najrazličnejši formi je dobil toliko prislovic, kakor noben drug del. Kadar ga ministri kaj polomijo, ponavadi dobe »nos«. Kdor se blamira, dobi »dolg nos«, kdor se prepira, jo dobi »pod nos«.
Ozmerjati policijo ni dovoljeno, ker je to razžaljenje. Če se komu reče, da naj se varuje ostrih opazovalcev in njemu ne naklonjenih oseb, bo gotovo to upošteval,: in se varoval priti v bližnjo okoliščino policaja.
P r o t e k c i j a je najbližja sorodnica duševno zaostalih ljudij. Je že stara kakor svet, in se vzdržuje na površju zemlje, kakor židovsko pleme. Če jo še kdo ne pozna, jo lahko najde pri raznih uradih, gledališčih in drugih človeštvu koristnih napravah.
R a j imajo že na tem svetu — davkoplačevalci. Živijo zadovoljno v današnjih razmerah, izpolnjujejo vse želje davkarije, obišče jih večkrat eksekutor, in tako se pravi, da imamo raj že na tem svetu, samo, da se ne cedi med in mleko.
Slikar mora dandanes živeti od — kritike. Priučili so ga da veruje, da je brezumna sodba ljudij njegov edin honorar. V obednici se ga težko dobi; najložje se ga dobi v njegovi delavnici, kjer pričakuje dobrih prijateljev in premišljuje, kaj bo, če bo dolgo živel.
Številke čim večje so napisane na računu, tem slabši utis narede na tistega, ki jih mora plačati. Če jih takoj poravnaš nisi več dolžan; če si pa dolžan, je znamenje — da jih še nisi plačal. Tatov, da bi kradli številke, se ne dobi, pač pa — denar.
Tobak prodajajo po tobakarnah, katere so v državni oskrbi. Kdor ga zmerno kadi, zapravi malo denarja. Kdor ga veliko sprosi, ga ne hodi iskat v tobakarno. Od tobaka ima dr-žva lep dobiček, kadilci pa stroške.
Upnik je človek, ki upa, da mu bodo ljudje vrnili, kar so mu dolžni. To upanje se pogosto ne izpolni. Upnika se najbolj boje tisti, ki so mu preje največ zaupali in se ga najbolj ogibljejo tisti, ki so se mu preje najbolj bližali. Upnik biti je boljše — nego dolžnik.
Vislice pomenijo smrtno nevarnost za tistega, ki stoji pod njimi. Je nekaka obrt, s katero se pa sme pečati samo država. Kadar se s to obrtjo peča kdo drugi, se slišijo grozne in straSr.e novice, katere po svoji moči podpira tudi država. Zakaj, ne pove.
Zakonik je mala črno-vezana knjiga, v kateri stoje paragrafi, katere uporabljajo sodniki, da vršijo svojo službo in dolžnost. Z zakonikom je lahko priti navskriž, težje s paragrafi. Ker je pa to oboje nerazdružljiv pojem, prideš v ječo, če se količkaj pregrešiš, naj bo že proti prvemu ali pa drugemu.
Ž i d je prišel s svojo bisago v naše kraje čez Karavanke. Kdor ga dobro pozna, pravi, da je podoben pijavki ali škorpijonu. Ne goljufa nikdar, in vendar jih zapirajo vedno samo zaradi goljufije. Pravijo, da živi s tem, da pomaga razpečati delo producenta med konzumente; v resnici pa živita onadva od njega.
Odgovorni urednik RadivoJ Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarn*«
Glavno zastopstvo dunajske družbe
za gradbo centralne venlilaciske kurjave s svežini zrakom
v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 31
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd.
SI
glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, gospa
Ana Zajec, roj. Verbič
danes v soboto ob pol 4. uri popoldne, po dolgi zelo mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 53 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne preblage rajnice se vrši v ponedeljek 28.'oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški št 152 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v lastno rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Prosi se tihega sožalja.
Spodnja Šiška, dne 26. oktobra 1912.
'V
Alojzij Zajec, veletrgovec in posestnik.
Vizitke in kuverte
I riporoča
Učiteljska ir.:- na
Ljubljani, r. z. z o. z.
m
mmtmm
Svoje zdravje
podkupljujete in razmetavate svoj prisluženi denar, ker Vas je podjarmila moč navade, ker pijete še dandanes drago, brezredilno. živce razburajočo kavo, čaj ali njih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se. in piite sladn? čaj. to je tekoči kruh pripravljen po predpisih doktorja pl. Trnkoczv. V promet pride pod
varstveno znamko Sladin.
Sladnl čaj Je originalen, priprost in nov v toliko, ker dale
kri, moč, zdravje,
zato se priporoča posebno tistim, ki se čutijo bolne, oslabele, revne, namesto silno drairib Snmatose. Sanatose. Biocitina. redilnih soli. mesnih ektrakt i. t. d., ki le po obenem okusen in redilen zajtrk ali lužina in prihrani 50% na denarju v gospodinjstvu. Sladni čai naj se vzame tri Četrt, mleka en četrt, sladkorja pa le pol toliko, kakor za kavo. 2e tu Je prihranek na mleku in sladkorju. Pri dojenčkih in otrokih kot ceno hraniJo tisočkrat preizkušeno. Ravnotako pri doječih materah in doikah, Vse to potrjujejo zahvalna pisma, ki prihaja jo ,dn.v-no. kar Je notarielno potrjeno. Zavoj četrt kg vin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnl čaj ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zaloge v
lekarni Tmkoczy v Ljubljani
Kranjsko.
Poskusi zavoi 70 vin., ki se nal vpošljejo v znamkah v pismu. Po pošti najmanj 5 kg. Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy. Vlil. Josef-stfidterstrasse 25. III. Radetzkyplatz 4. V, Schonbrunnerstrasse 109; v Oradcu: Sack-strasse 3.
Josip Pogačnik,
krojaški mojster v Radovljici na Gorenj-skem sprejme
t triš il priiitn
za velika dela. — Vstop takoj.
Vabila	.....
Letake Plakate
Poročne karte Mrliške liste « Račune
Letne zaključke Hranilniške knjižice Cenike Razglednice Koledarje i. t. d.
priporoča
Učiteljska tiskarna
/
v Ljubljani, r. z. z o. z.
20°li do 301
znižane cene radi preogromne zaloge oblek, raglanov in zimskih sukenj za gospode in dedke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
»Angleško skladišče oblek«
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
Parit mi.
lota 1S0S. #
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj'večjo zaJLoero lrxewsxxi2x
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
—— Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
::	Cene brez konkurence.
FR. IGLIČ
Ljubljana,
Mestni trg št. 18-13.
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v kiasni izbiri po zelo solidnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.