Gospodar in gospodinja LETO 1936 5. FEBRUARJA ŠTEV. 6' _____ V sadovnjak Obrezovanje, trebljenje (ali snaže-nje). pomlajanje in precepljanje, so tista potrebna vsakoletna dela v si dovnjajcu, na katera bi moral misliti sedaj v tej letni dobi vsak napredni sadjar Pritlično in mlado visokodebelno drevje je treba na vsak način obrezati, vse starejše drevje iztrebiti, osnažiti debla in veje, vse sicer zdravo, pa slabu rastoče drevje pomladiti in vse drevje slabih vrst in pa nerodovitno preeepiti. Vse to mora biti opravljeno do srede aprila; toda čimprej se bomo dela lotili, tem bolje in tem bolj gotovo ga bomo opravili. Pritlično drevje pustimo za enkrat na strani, ker je pri našem pretežno poljskem sadjarstvu skoro brez pomena. Oglejmo si na kratko samo obrezovanje mladega visokodebelnega drevja. To je tako važno in potrebno delo, da bi ga ne smel zanemariti noben sadjar, kajti le s pravilnim obrezovanjem mladega vrha. odgojimo drevo, ki bo razmeroma redno rodilo popolnoma razvite plodove. Vrh mora biti tako zraščen, da morejo solnčni žarki prodreti do vsake veje in vejice, do vsakega brsta, do vsakega cveta in naposled do vsakega ploda. Vedeti moramo, da le neposredni solnčni žarki delajo cvetno brstje po sadnem drevju, pod neposrednim njegovim vplivom se brsti razcveto in naposled tudi plodovi dozore. Ta stavek naj si vsak sadjar pokliče v spomin, ko 3e odpravlja v sadovnjak k obrezovanju in trebljenju sadnega drevja. V roke torej nož in škarje! (Žagice že skoro treba ni.) Poglejmo drevo od tal od vseh strani. Količkaj izurjeno oko bo takoj opazilo, katora veja ali vejica je preblizu svoje sosede, katera ima nepravilno smer, katora napačno rast itd. Karkoli dela goščavo v kroni, je odveč in mora brezpogojno pasti. Najprej torej izrežimo vse veje in vejice, ki že sedaj delajo goščavo ali kažejo, da bi se pozneje preveč zagostilc. Vse mlade veje, ki imajo napačno smer. pa so sicer potrebne, vravnajmo na pravo mesto, in sicer preveč navpične odrinimo od debla s primerno leseno oporo, preveč viseče pa privežimo z motvozom ali vrbovo šibico v pravo lego Nazadnje skrajšajmo po potrebi tudi voditeljice, in sicer močno rastoče bolj, šibkejše, in zaostale pa manj. da dobimo v rasti ravnotežje in somernost. Na tak način obdelaj mo vsako mlado jablano in hruško vsaj do 5. ali 6. leta starosti. Kdor bo tako ravnal vsakih prvih pet ali šest let, bo opravil vse z nožem in škarjami in mu pozneje, ko bo drevje odraslo, ne bo treba žagati debelih vej, ker ne bc nobene odveč. S takim drevesom bo pozneje, ko bo začelo roditi, jako malo dela. Na tisoče in tisoče sadnega drevja posade vsako leto naši sadjarji pa kako malo tega drevja se potem pravilno vzgaja! Ko pa odraste, se krone tako zgo-ste, da je nemogoče, da bi sploh kaj prida rodilo, še manj mogoče, da bi rodilo razvite, lepo barvane plodove. Tedaj je pa treba vzeti v roke žago in pasti mora veja za vejo, ako naj se vrh vsaj za silo »razsvetli«. Ali ni škoda, ko gre v nič toliko sil in toliko snovi, ki jih je drevo nakopičilo v nepotrebne in celo škodljive veje?! Vse to bi se bilo pod modrim vodstvom sadjarjevim uporabilo nt, pravem mestu v veliko korist drevesu in sadjarju. Še enkrat torej: Nad mlado drevo z nožem in škarjami, da no bo treba nad njega čeg, tO ali 15 let * sekiro in žago! Sedaj pa še nekoliko o obdelavi odraslega. starejšega drevja, k; ima že dovršeno krono in ga redno več tu obrezujemo. Umevno je samo ob sebi da velja za tako drevje še prav posebno vse tisto, kar je bilo prej povedano o vplivu solnca na rodovitnost in na ra/voj plodov. Po vsem svetu je done s v sadjarstvu vodilno geslo, ki se glasi: Redke, svetle krone! Dokazano je, tla otl množine solnčni h dni in od množine solnčnih žarkov,. ki zadenejo drevesni vrh v vsej njegovi notranjosti, ni zavisna samo bar- va plodov, ampak tudi njihova debelost in notranja vrednost (okus, vonj, trpež-nost itd.). Prav posebno pa vplivajo solnčni žarki na rodovitnost dievesa. Mnogoletna in natančna opazovanja so pokazala, da imajo v bolj severnih krajih, z neugodnim podnebjem na leto komaj 1500 ur solnca, v južnih predelih pa sije solnee na leto po 2200 in še več ur. In glejte! Rodovitnost sadnega drevja v severnih krajih s pičlim številom recimo solnenih dni je skoro ze polovico manjša nego v pokrajinah , jasnejšim nebom in torej obilnejšim solncem Važen nauk sledi iz tega: Sadno drevje sadimo v čimbolj solnčne lege! Zadostna medsebojna razdalja je nujna zahteva, da si drevje samo med seboj ne krati in zapira solnenih žarkov. Zlasti pa skrbimo za redko vejevje v vrhovih! Ni torej odveč, ako vsako leto proti pomladi zopet in zopet opozarjamo sad jarje, da naj nikar ne zamude pregledati svoje nasade, zlasti kar se tiče vrlia vsa kega posameznega drevesa. Tudi tu si je treba drevo ogledati najprej od tal in od vseh strani. Nihče naj se uo vara, ako se mu zde veje dovolj redke sedaj, ko je drevo golo. Predstavljati si mora dre- vo, kakršno bo čez poletje, ko se bo čez in čez odelo v pestro zelenje Takratno stanje mora biti merodajno za presojo medsebojnega razmerja med posameznimi vejami. Kjer je drevje zanemarjeno, bo treba pač žage in precej časa, da se bo odprla pot solncu med veje Čimbolj pa je bilo drevo izmlada gojeno tem manj bo sedaj dela z njim. I'u naj omenim še neko važno dognanje izkušenih sadjarjev Dokazano je. da je posebno koristno in potrebno temeljito trebljenje krone tisto pomlad, ko kaže sadno drevje dobro letino. Na ta način bomo dosegli prvovrstno kakovost v pridelkih in pa — to je še posebno važno — drevo pripravljamo k bolj in bolj redni, pa zmerni rodovitnosti K.jer je bila torej minulo leto dobra sadna letina, ondi odložimo temeljito trebljenje za drugo leto. Kjer pa je bila lani slaba letina in se obeta letos obilna, tam pa le vrhove temeljito prečistite! Mnogo boljše je manjši p a prvovrsten pridelek, nego preobilen pa nerazvit in zanikam, nego bi bila redna srednja letina, nego pa obilna samo vsako drugo ali celo tretje leto. — Prihodnjič pa o pomlajanju in precepljanju. H. Gnojišče — zrcalo kmeta To pomeni, da se po gnojišču spozna, če je kmet umen, skrben gospodar ali pa malomarnež, ki premalo pazi na kmetijo, zlasti pa da ne zna ceniti niti dobrega gnoja, niti gnojnice. V današnjih dneh, ko kmet težko pride do denarja in ni po cele tedne »kovača« pri hiši, ne uiore misliti na nakup umetnih gnojil, zato so vsa njegova polja in vsi travniki odvisni od doma pridelanega gnoja. Zato mora temu obračati čim večjo skrb in nego ter ne sine izgubiti niti najmanjšega drobca gnojilnih snovi, kajti te nujno rabijo vse njegove posetve. Umestno je torej, če ponovno opozarjamo na važnost ravnanja s hlevskim gnojem in gnojnico. Kar se tiče hlevskega gnoja, ni dovolj, če si je kmet postavil vzorno gnojišče, ampak mora tudi pravilno ravnati z gnojem na njem. Ne samo. da ga vsak dan spravi iz hleva na ta sicev lepo obzidan prostor, ampak tukaj ga mera tudi primerno zložiti, da ne izgubi na vrednosti, ampak da se dobro udela ohrani v sebi vse rastlinske hranilne snov; ter jih pripravi v obliko, ki jo korenine čim- prej vsrkajo. Hlevskega gnoja ni torej kar zvoziti ali zmetati na gnojišče, da ga tam dež izpira, veter in solnee pa sušita, kajti pridobljena stelja rastlinam na jjolju le malo zaleže. Najbolje ga je začeti zlagati v lepe ravne manjše kupe v kakem kotu ter ga vsak dan sproti dobro stlačiti. Ko je tak kup dosegel višino nekako enega metra, začnemo zlagati tesno zraven njega drug tak kup, s katerim postopamo ravno tako. Ko smo na ta način pokrili četrtino, pri manjših gnojiščih polovico površine, tedaj začnemo nakladati na vrh prvega kupa in nadalje, dokler ne dosežemo primerne višine. Potem ves ta velik kup poravnamo, še enkrat temeljito stlačimo tei po vrhu pokrijemo z zemljo ali s smrečjem, z vejami ali steljo, da obvarujemo gnoj pred izsuševali jem. Kup pustimo na miru vsaj tri mesece, da gnoj v njem dobro dozori. Tako pridobljen gnoj je visoko-vreden in sliči v svoji gnojilni moči tako zvanemu »žlahtnemu gnoju«, ki ga zlasti v Nemčiji na nekaterih veleposestvih pridobivajo v posebnih zgradbah in zore pod pritiskom. Kdor tako ravna s svojim „nojem. ta ho svoje njive uspešno gnojil / njim: pa tudi sebi bo izdal izpričevalo dobrega, skrbnega gospodarja nad katerim se bodo vzgledovali ne samo njegovi sosedje, ampak vsakdo, ki bo tako gnojišče videl. Da bo ta skrb za gnoj tudi za okolico vzpodbujevalno učinkovala, se razume samoobsebi, saj vemo: besede mi-čejo. vzgledi pa vlečejo Nič manjšo skrb ni obračati gnojnici, kajti tudi ta ima veliko gnojilno vrednost ter je posebno pripravna ze gnojenje travnikov. Če je ob v«akeir gnojišču zgrajena tudi gno j nična jama ni ta tu, da se napolni čimprej /. gnojnico in deževnico. ampak tla se v njej zbira sama čist9.), ni pa bilo hkrati urejeno domovinstvo. Glede domovinstva določa ta zakon v Š 3. samo to: »Vsak državljan kraljevine mora imeti domovinstvo v eni občini kraljevine po odločbah (pravilneje vsekako: po določbah) o domovinstvu. Tuji državljani ne morejo imeti domovinstva v občinah kraljevine«. (Lahko pa te domovinstvo pridobe, ako pridobe poprej državljanstvo. Več o tem v drugem članku.) Dalje določa navedeni zakon v % 60., da se reši vprašanje domovinstvu - enotnim zakonom za vso kraljevino Med tem smo dobili enotni m za vso državo veljavni zakon o občinah, ki ureja tudi domovinstvo v II. poglavju, §§ 15. do 24., ter v prehodnih odredbah v § 14-1. Kdor pozna obširno zakonodajo o domovinstvu v prejšnji (avsti o-ogrski) državi, bo z nami vred dvomil, da-li je vprašanje domovinstva re« vsestransko urejeno z enajstimi paragrafi zakona o občinah z dne 14. marca 193". Zato glede na prej navedena določila pričakujemo, da dobimo kmalu tudi enoten in temeljit zakon o domovinstvu. Določila zakona n občinah glede domovinstva s« v splošnem jasna ter nam jih zato ni treba podrobni navajati; sicer jih pa tudi ne moremo za v. t jo tesno odmerjenega prostora. Samr nekaj \až-nejšili bodi omenjenih. Drug: odstavek § 15. se glasi: »Domovinstvo je isto kar je članstvo kake občine po tem zakonu. Samo tisti so torej »člani« občine, ki imajo v njej domovinsko pravico Član občine pa more biti po prvem odstavku tega paragrafa samo državljan kraljevine Jugoslavije, in prav tako mora biti vsak državljan član kako občine. Bivanje v občini seveda ni omejeno samo na njene člane, ampak imajo piavico bivati na njenem ozemlju tudi drug; prebivalci občine — kakor jih imenuje zakon v § 23. Le-ti imajo prav tiste dolžnosti, kakor pravi člani občine (n pr nositi vsa bremena), imajo tudi pravico uživati občinsko imovino in občinske ustanove, določene za javno rabo. Ne morejo pa imeti pravice do redne ubožne oskrbe (trajne ubožne podpore) po določbah še veljavnih ubožnih zakonov, ki jih bo tudi treba preurediti in skleniti za državo nov in enoten zakon namesto sedanjih. deloma že prav zastarelih. Zavoljo primerjave bodi samo omenjeno. da glede članov občine in ostalih njenih prebivalcev po novem zakonu ni bistvene razlike med določili prejšnjih naših občinskih redov. Razlika je samo v označbah nazivov. Vse prebivalce občine smo imenovali doslej občane, ter jih re-lili: a) na domačine — z domovinsko pravico v občini, ter b) na občinske deležnike — brez domovinske pravice v občini bivališča. Glede ubožnih podpor vsebuje § 22. zakona o občinah bistveno ista določila, kakršne imajo naši dosedanji zakoni o domovinstvu in o ubožni oskrbi. Občine bivališča morajo nuditi v nujni sili najpotrebnejšo pomoč tudi članom drugih občin, ako zaidejo v bedo, morajo pa o tem takoj obvestiti pristojno občino ter zahtevati povračilo dane podpore, ki se izterja po upravni poti. Važna je določba o sprejemanju članov drugih občin v članstvo občine bivališča (za prostovoljen sprejem v domovinsko zvezo). Pogoje za to določa § 17. zakona o občinah ter veleva, de občinski odbor sprejema ne more zavrniti, ako stanuje prosilec v občini stalno najmanj pet let. Tega določila naši dosedanji domovinski zakoni nimajo. Prav ta 5 ima v zadnjem odstavku enako določilo kakor avstr. domovinski zakon iz 1 18%. o pri-posestvovanju (pridobitvi) domovinske pravice po desetletnem bivanju v občini. Novo je to določilo samo v tem. ko pravi izrecno, da oni, ki je pridobil član- stvo v občini z desetletnim bivanjem izgubi to članstvo v občini, v kate-ri ga je dotlej užival, razen če i/javi. da obdrži dosedanje članstvo (domovinivo): mora pa dokazati, da pristaja na to dosedanja domovna občina. V prehodnih odredbah določa § 141.. da po prejšnjih predpisih pridobljeno članstvo občine (domovinstvo, pristojnost) ostane v veljavi kot članstvo (do-tične) občine, dokler se ne pridobi drugo po določbah tega zakona Važno je tudi določilo drugega odstavka § 141 ki pravi, da se smatrajo v § 16.. odst. 11 navedene osebe, to so državni uslužbenci in javni samoupravni uslužbenci kakoi tudi duhovniki za člane one občine, kjer imajo službeni sedež na dan, ko dnhi zakon o občinah obvezno moč. (Torej izza dne 15. junija 1933. 1.) Vendar pa morejo v šestih mesecih na osnovi svoje izjave dobiti članstvo ene onih občin, v kateri so ga prej imele. Važno je naposled določilo zadnjega odstavka navedenega paragrafa, da je oseba, kaWt članstvo je bilo sporno na dan, ko je dobil zakon o občinah obvezno moč, član one občine, v kateri je bila takrat stalno nastanjena fa določba bo napravila kunec marsikaterim sporom, pritožbam ali ugovorom in v zvezi s tem obširnim pisarjenjem. Glede članstva (domovinstva), ki se ne da ugotoviti, ima zakon posebna določila v § 19., ki jih ne bomo navajali. Pač pa priporočamo, naj se vsak seznani ne samo z določbami o članstvu občin (domovinstvu), ampak tudi z določbami zakona o občinah na splošno. Treba je! K sklepu bodi pripomnjeno še to: Z dnem, ko je dobil ta zakon obvezno moč, so prestali veljati vsi dosedanji zakoni o občinah (občinski redi) v vsej državi. Niso bili pa z zakonom o občinah razveljavljeni izrečno tudi doslej veljavni zakoni o domovinstvu. Zato bo neizogibno, da se bodo pri ugotovitvah domovinstva starejših oseb in celo njih staršev in pra-staršev glede na potomstvo morala obla-stva tudi sedaj še naslanjati na starejša določila o domovinski pravici, predvsem na avstr. domovinski zakon z dne 3. decembra 1863. 1., drž. zak. št. 105., in na zakon (novelo k temu zak.) z dne 5. decembra 1869. 1., drž. zak. št. 222. Mogoče bo treba pri ugotovitvi domovinstva potomcev poseči glede njihovih prednikov celo po popisnem patentu z dne 25. oktobra 1804. 1., posebno pa po avstr. obč. zakonu z dne 24. aprila 1859. V KRALJESTVU GOSPODINJE KUHINJA Jetrna juha. vi dkg masti segrejem v kožici. V segreto man vržem osminko kilograma na koščke /rezanih telečjih jeter, zelenega peteršilja. zelene čebule malo korenčka in malo rumene kolerabe. Vse zelenjave zrelem ua tanke rezine I o dušiin toliko časa, da se zelenjava popolnoma zmehča. Da se zelenjad ne pri-pali, prilijem par žlic rulie ali kropa. Ko je zelenjad mehka. jo pretlačim skozi sito, zalijem z juho ali kropom primerno osolim. malo popopram in nazadnje ko dobro prevre, okisam « kicom ali 7 limo-novem sokom. Na juho deneni oc\ rt grah ali opečene žemljine kocke. Goveje meso v omaki. V raztopljeni masti zarumenim eno na drobno zrezano čebulo. Goveje meso /režem na kocke, ga pridenem masti. porreseni / noževo konico paprike, prilijem z dvema žlicama kisa, pridenem vršiček zeh t ega peteršilja, vršiček majarona všičnk zelene, vršiček timeza in en lovorov list. Zelenjad zvežem v šopek, ki gi odstranim. ko je meso zmehčano Meso z zelenjavo dušlm toliko časa. da -e posuši sok. Potem potresem vse skupaj z moko. Ko ta malo zarumeni. žalnem » juho ali kropom, osolim in kuham toliko časa, da se meso zmehča. Meso dam mh tni/n s polento ali z makaroni, ali s popečemm celim krompirjem. Jabolka s snegom. Dva dk« surovega masla segrejem. V segreto uia*t streseni pet dkg sladkorja. Ko »ladKor zarumeni. pridenem >8 dkg olupi/enih in na koščke zrezanih jabolk. Tem pnoenem žlico vode in žlico vina. Ko so jabolka mehka, jim primešam dve žlici maielične mezge. Ko je dobro z m cšftmJfd enem v pomazano skledo; površirfo pokrijem - snegom, ki sem ga napravila iz dveh beljakov in osladila s pet dkg sladkorja Pečem deset minut. Drobljanci (flancati) iz kvašenega testa. Iz dveh dkg kvasa napravim kva-šček. Ko vzide, ga pridenem mešanici iz četrt litra toplega mleka, enega jajca, primerno soli. žlice sladkorja in za debel oreh masla. Za duh pridenem malo limo-novi(i lupinic in žlico ruma I emu pri mešam en kg moke. ter prav dobro ste- pem. Stepeno testo dobro pokrijem in postavim na topel prostoi da vzide. Vzhajano testo stresem na de^ko ali na prtič, ga razvaljam za prst na debelo in razrežem na za dlan široke in nekoliko daljše krpe. Te krpe še zarežem za prst vsaksebi, pokladam na z moko potresen prtič in pustim, da ^npet vzidejo Vzhajane drobljance denem v razlitij« no mast in jih po obeh straneh lep > rumeno ocvrem. Ocvrte drobljance den< m na re-šeto, ki je pokrito s čistim papirjem Nazadnje jih še potresem s sladkorjem RbZNO Za trde bule kuhaj neoprano in ne- osol jeno proseno kašo na ml« ku da bo gosta Zavij za peščico v vrečico in deni gorko na bulo. Ko se ohladi deni drugo, dokler ne omeči in ne preje, k:tr naredi brez bolečin. Tak obkladek pomaga tudi za črva iri zanohtnico. (Kaša, ki je že bila ua bolnem mestu, ni več uperabna.) Vročino in vnetja vzame obklndek kislega zelja. Zelje, ki se je segrelo na bolniku, vrzi v vodo. Zoper kostni žulj zmešaj ržene moke, 2 žlici olja, 2 žlici žganja, malo soli in mleka v mehko testo in nareži. Pomaga tudi za bolečine v danki in za uljesa. Pri hudem kašlju s: deni pod vrat v žganju namočeno krpo in suho krpo čez to. Če se ne moreš izpotiti zavri polovico mleka in polovico Vode. Izpij toplo v postelji. Mleko in voda je dobra kopel za opešane ljudi. Uživanje ovsa pospeši rast las in naredi lepo kožo. Kosti se okrepi,|o po ovseni hrani, bolnik se popravi. g Zlato še vedno beži iz Francije. Zaupanje do francoske denarne politike se še ne more povrniti, saj še vedno traja odtok zlata v druge države Tako je v tednu od 17. do 24. januarja odšlo iz Francije zlata za 1030 milij. frankov, s čimer je zlati zaklad Francoske banke padel na 65.386.4 milij frankov Četudi je ta odtok zlata le malo zmanjšal zlato kritje, ki znaša še vedno 71.43%. vendar je izguba tako velika, da vzbuja pozornost merodajnih činiteljev. GOSPODARSKE VESTI denar g Ljubljanska denarna borza. Devizni promet na ljubljanski borzi je v minu-tednu znašal 5.50 milij. din v primeri s 3.71, 5.59, 5.2 in 10.6 milij. din \ prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo v angleških funtih in svobodnih dinarjih, pa tudi v nemških markah. — V zasebni kupčiji (privatnem kliringu) so plačevali tuje devize povprečno po sledečih cenah: Angleški funt 256.55 din, ameriški dolar 49.85 din, nemško marko 14.55 din. Švicarski frank 16.90 din. avstrijski šiling 9.30 din, špansko pezeto 6.55 din. italijansko liro 5.10 din, francoski frank 5.45 din. grške bone 50 par. — Uradni tečaji s primom so pa beležili: Angleški funt 216.92 din, ameriški dolar 43 Ot din ho-landski goldinar 29.76 din, nemška marka 17.63 din, švicarski frank 14.28 din, belgijski belga 7.40 din, francoski frank 2.89 din, češka krona 1.82 din g Koliko so nam dolžne druge države za izvoz. Po poročilu Narodne banke so nam dolgovale 30. januarja t. I. druge države, s katerimi zamenjavamo blago potom kliringa: Nemčija 468 milij. din, Italija 175 milij. din, Turčija 1.277 milij. din, Bolgarija 201.000 din Najvišji je klirinški dolg Nemčije in Italije g Ljubljanska kreditna banka bo po-čenši s 1. februarjem t. 1. izplačala svojim starim upnikom obresti za leto 1935. in vse stare vloge na vlož. knjižicah in tek. rac. do zneska 2000 din. ŽIVIMA g iMariborski živinski sejem 28. jan. Prigon je znašal: 1 konja, 9 bikov, 102 vola, 221 krav in 4 teleta, skupaj 337 glav. Cene za 1 kg žive teže so bile: debeli voli 2.50—3 din, poldebeli 2—2.75 din, vprežni voli 2.50—3 din, biki za klanje 2—3 din, klavne krave, debele, 2—2.50 din. plemenske krave 1.50—2 din, krave za klobasarje 1.20—1.75 din, molzne krave 2—3 din, breje krave 2.50—3.50 din, mlada živina 2.50—3.50 din, teleta 3—4 din. — Mesne cene: volovsko meso [. vrste 8—10 din, II. vrste 6—8 din, mtso od bikov, krav in telic 4—6 din, telečje meso I. vrste 8—10 din, II. vrste 4—6 din, svinjsko meso, sveže, 8—10 din. cene g Žitno tržišče. Polažaj na žitnem tržišču je še vedno zelo trden in se cene držijo na stalni višini. Še vedno trajajoče ugodno vreme vzbuja bojazen, da bi morebitni mraz lahko škodoval posevkom, zato je zelo malo ponudb. Cene so ostale približno enake kot v prejšnjem tednu z manjšimi spremembami. Na ljubljanskem žitnem trgu se je ponujalo blago v vagonskih dobavah, naloženo na vagon večinoma na vojvodinskih postajali, po naslednjih cenah za 100 kg. Pšenica. baška in banatska. 78 kg težka, po 177.50—180 tlin; koruza, času primerno suha, 120.50—122.50 din; prekmurska 129.50—132.50 din; oves, slavonski, 142.50 do 145 din; ajda, v Ljubljani, 140—142.50 tlin; moka, ničla, baška iu banatska. 285 do 295 din, štev. 2 265—270 din. štev. 5 245—250 din; otrobi, debeli. 110—115 din. g Naša zunanja trgovina v decembru. Iz poročila o naši zunanji trgovini v decembru posnemamo sledeče podatke. Izredno je padla trgovina z Italijo, ki je znašala še novembra pri našem izvozu 5x8 milij. din, decembra pa komaj 4 milijone din, naš uvoz pa od 27.3 na 4.5 milij. din. Torej je politika sankcij ustavila skoro vso našo trgovino i Italijo. — Nasprotno pa je Nemčija postala prva v naši trgovini, kajti narasel je znatno naš uvoz iz nje, še v večji meri pa naš izvo tja. V zadnjih treh mesecih 1935. 1. smn izvozili za 297.5 milij. din, približno dvakrat toliko kot v 3. četrtletju. Od skup nega našega izvoza je decembra šlo v Nemčijo 29.1%, torej skoro tretjina. Pa tudi naš uvoz iz te države je narasel vendar mnogo manj kot izvoz, sai nam dolguje že blizu pol milijarde din v kli-ringu, kar zna postati nevarno čt se bo naš izvoz tako enostransko usmeril — tudi trgovina s Češkoslovaško «e je v minulem letu povečala. I'v o? i/ nje jt narastel od 418 na 518, izvoz tja pa od 437 na 540 milij. din. Trgovinska bilanca je za nas aktivna za 22 milij din. — Manj ugodna je trgovina z Avstrijo, uvez je skoro isti: 441 proti 442 milij din. Toda naš izvoz tja je padel od 634 r j] j j. din v letu 1934 na 577 v letu 1935. - Narasel je nadalje 1935. 1. naš izvoz v Amerik Anglijo in Madžarsko. PRAVNI NASVETI Vožnja cez nezamrznjen travnik. F. C. J. — Pred 34 leti je vaš oče prišel v posest travnika, s katerega je vozil seno in otavo čez sosedov travnik. Takrat se je sosed temu uprl, povzročil ogled po komisiji, ki pa je ugotovila, da sploh druge poti ni in ste od takrat v miru vozili čez sosedov svet. Letos naenkrat zahteva sosed za prevoz gnojnice odškodnino, češ, da zemlja ni zamrznjena in se mu dela z vožnjami škoda na travniku. Vprašate, če je ta zahteva opravičena. — Ni dvoma, da ste skupaj z očetom pri-posestvovali služnostno pravico, voziti v letnem času pridelke čez sosedov travnik. Če ste tekom zadnjih 30 let redno gnojili travnik in zvozili nanj v zimskem času gnojnico, ste tudi pravico vožnje v zimskem času priposestvovali. Čeprav letos zemlja noče zamrzniti, smete kljub temu zimske vožnje izvrševati. Vendar ste dolžni, da zravnate po izvršenih vožnjah razvoženi sosedov travnik, ker se ne sme z izvrševanjem svoje pravice delati drugim škoda. Ni pa opravičena zahteva soseda do plačila odškodnine v denarju. Po očetu odstopljena zemlja. Z. J. R. Sosed uživa kakih 20 kvad. meuov zemlje vašega vrta, ki jo je vaš oče odstopil sosedovemu predniku, da je ta mogel okrog hiše. Spominjate se, da se je govorilo, da bo za to sosed dai drug svet, vendar radi vojne in potem radi smrti vašega soseda in očeta zadeva ni bila urejena. Vprašate, kakšen uspeh bi imela sedaj pravda. — Najbolje bo, če se s sosedom sporazumete radi morebitne odškodnine. Če to ni mogoče, vam svetujemo, da pustite svet sosedu, ki ga uživa že čez 30 let. Zelo verjetno je, da sta sosedov prednik in vaš oče ta svet med seboj obračunala in so sosedovi v pravični posesti odstopljene zemlje in so to zemljo tudi s 30letnim uživanjem priposestvovali. Najpametnejše je, če pri občini zaprosite, da vam uradni zemlje-merec popravi mapno mejo po dejanskem uživanju v naravi v korist soseda, tako da bo stvar popolnoma urejena. Tožba za vrnitev tega sveta bi bila brezupna. Odškodba zaradi prikratbe nad polovico. M. K. L. J. — Prodali ste delež parcele zelo drago kupcu, vendar pismene pogodbe še niste napravili. Kupec se je skesal, pravi, da je predrago in je tudi res po vašem mnenju zemlja za polovico predraga. Vprašate, če lahko kupca s tožbo prisilite, da plača, kar jt obljubil. — Ne. Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ni prejela od druge niti polovice obče vrednosti tega, kar je sama dala, ima oškodovana stranka po zakonu pravico, da zahteva razveljavljenje pogodbe. Pogodbo lahko vzdržite s tem, da popustite kupnino za stvarno vrednost prodanega deleža. Lastna lovišča. F. L Občina ni mogla razglasiti, da sme vsak posestnik loviti na svojem zemljišču. Po lovskem zakonu more izvrševati lovsko pravico na svojem posestvu lastnik zemljišča, ki mu površina v eni občini ali okraju ali v več občinah ali okrajih znaša vsaj 200 hektarov nepretrganega zemljišča, in sicei tako. da se lahko pride po celem zemljišču z enega dela na drugega, ne da bi se slo čez tuje zemljišče. Poti, železnice in z njimi vezani objekti ne prekinjajo zemljišč. Zemljišča onih lastnikov, ki jim ne pripada pravica do izločenega lastnega lovišča se združijo na področju vsake občine v občinska lovišča. Takšna lovišča se oddado v zakup. Osumljen lovske tatvine. V. 1. Ker je stvar pred sodiščem počakajte na izid kazenskega postopanja. Ker imate branilca, pač ni potrebno, da bi vam mi dajali nasvete glede obtambc. Kar se pa tiče amnestije, je stvar sledeča- Če bi bili do 1. decembra 1935 obsojeni radi tatvine, bi vam bila kazen oopuščena, čeprav še sodba 1. decembia ne bi bila pravomočna. Ker pa je bila sodba prvega sodišča razveljavljena in bo moralo sodišče ponovno razpravljati in izreči sodbo, po našem mnenju ne boste deležni amnestije, ako vas bodo zopet obsodilL Sicer pa sporne slučaje glede amnestije rešuje pravosodni minister. Ometanje dimnikov. F. V — Leta 1932. je takratni ban izdal pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrata in tarifo za dimnikarska dela. Po tistem pravilniku sme vse kurilne naprave in dimne odvode ometati samo upravičeni dimniKar Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ne sme pri delu ovirati. Ta pa je dolžan, da delo izvrši hitro, kar najsnaineje in bre*. okvare prostorov. Če mislite, da za delo preveč zahteva, zahtevajte, da vam pokaže tarifo. Če pa se glede plačila ne moiete sporazumeti, prijavite zadevo sreskemu na-čelstvu, ki bo rešilo spor,