Leto XIX. Stev. 76 DIREKTOR .BORBE. VLAJ KO BEGOVIC GLAVNI IN .JDGUVORNl UREDNIK Miroslav vitorovic UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen oetka - Cena 10 dinarjev GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 ' MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOI 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO I. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK • OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT .BORBA« ZA SLOVENIJO ČETRTI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Zveza komunistov mora biti monolitna celota zdaj prav tako, kot je bila v pripravljalnem in oboroženem delu borbe je dejal v zaključni besedi tovariš Tito Včeraj je IV. plenarni sestanek Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije zaključil delo. Prvega dne dela so po referatu tovariša Aleksandra Rankovica o aktualnih organizacijskih vprašanjih posegli v razpravo tovariši Dušan Petrovič-Šane, Zvonko Brkič, Cvijetin Mijatovič, Krste Crvenkovski, Mika Spiijak, Nikola Kovačevič, Boris Ziherl, Rodoljub Čo-lakovič, Isa Jovanovič, Vida Tomšič in Paško Romac. Drugega dne dela plenuma so razpravljali Vlajko Regovič, Hasan Brkič in Svetislav Stefanovič. Ob koncu □ela IV. plenuma je imel zaključno besedo generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Tito. Tovariš Tito ob zaključku plenarna Tovariši in tovarišice, rad bi samo na splošno poudaril nekatere stvari, ki so privedle do nekaterih pomankljivosti v naši ZK, v organizacijah naše Zveze. Po VI. kongresu je nastal v naših organizacijah nekakšen za- i stoj. Ljudje se niso mogli takoj preusmeriti na nove oblike dela, na nove naloge, ki jih je postavil VI. kongres pred člane Zveze. Razume se, ta praznina v določenem času je bila pravzaprav vzrok tiste zmede, ki je nastala pozneje. In prav to praznoto so izkoristili razni ljudje v naši Zvezi misleč, da so pozvani, da »točno« konkretizirajo sklepe VI. kongresa in način, kako naj ZK odmira. V tem oziru smo tudi sami precej krivi, ker smo pravzaprav tem ljudem prepustili, da so določali tok in smer razvoja, oziroma dela naših komunistov. Ne bom govoril o tem, ker vsakdo ve, na^ koga mislim. Razume se, bil je čas, da napravimo temu konec in mislim, da je ta naš plenum za ohranitev linije VI. kongresa sila važen. Naši komunisti so v zvezi z demokratizacijo v naši državi in sklepih VI. kongresa, ki spodaj niso bili dovolj pojasnjeni in konkretizirani, mislili, da je prišel zdaj konec, da so komunisti odigrali svojo vlogo kot orožje diktature proletariata in da nastaja zdaj povsem nova doba, v kateri komunisti nimajo nobene druge dolžnosti razen tistih, ki PREDLOGI AMERIŠKEMU KONGRESU EisenfafiiveriEDa priporočila Zmanjšanje carin, večji izvoz privatnega kapitala, razširitev trgovinske izmenjave Washington, 30. marca (USI_3-Reuter) — Predsednik ZDA Eisen- hower se je zavzel' danes za izdajo odločnih ukrepov, s katerimi bi povečali svetovno trgovino, ukinili tarifne ovire in povečali dolarske investicije v tujini, s čimer bi okrepili gospodarsko in vojaško moč ameriških zaveznikov. Ameriškemu kongresu je v ta namen predložil vrsto priporočil, v katerih je zahteval, naj ZDA zmanjšajo v naslednjih treh letih skupni znesek svojih carin ^ za 15%. Zahteval je tudi, naj bi za naslednja tri leta podaljšali veljavnost zakona o recipročnem zniževanju taks med ZDA in njenimi zavezniki, poenostavitev zamota,nega ameriškega carinskega sistema, izdajo zakona, ki bo omogočil večji izvoz ameriškega pri- i izmenjave % ostalimi državami, poudarjajoč, da je možno pove-, . . . . , I čati izvoz, ne da bi ogrozili var- membo zakona, ka omesjuje uvoz; aoet ZDA in ne da bi ZDA spre-tujeg-a blaga v ZDA. { menile svoje stališče o potrebi Predsednik ZDA se je zlasti | popolne prepovedi izvoza na Ki-zavzei za razširitev trgovinske tajsko, RAZGOVORI TREH V LONDONU MANJ OMEJITEV ZA IZVOZ Britanski delegati niso zahtevali popolne odprave nadzorstva nad izvozom v vzhodne države London, 30. marca (AFP). Sinoči je bil v Londonu prvi sestanek zastopnikov ZDA, Velike Britanije in Francije, na katerem so razpravljali o morebitni razširitvi trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zahodom. Zvedelo se je, da so se Peter Thomeycroft in lord Reading v imenu Velike Britanije, Harold Stassen v imenu ZDA in Maurice vatnega kapitala v tujino in spre- i Schuman v imenu Francije spo-KONGRES V VZHODNEM BERLINU „ V bof zoper EOS“ Ulbricht proti delovanju zahodnih vojaških misij v Vzhodni Nemčiji per evropsko obrambno skupnost.« Berlin, 20. marca (AFP — Reuter). — Danes se je v sovjetskem delu Berlina začel VI. kongres enotne socialistične stranke Vzh. Nemčije, ki bo trujal štiri dni. Ob otvoritvi sta govorila predsednik republike Wilhehn 1’ieck predsednik stranke Otto Grotte-'vohl. Prvi dan kongresa je posvečen poročilu o dosedanjem delu Centralnega komiteja, ki ga bo Prebral prvi sekretar partije in Podpredsednik vzhodnonemške vlade Walter Ulbricht. Otvarjajoč kongres, je Pieck pozval »vse rodoljube v boj zo- ni Nemčiji eng. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 30. marca ob 7. url: Medtem ko se nad Alpami zadržuje Se slaboten greben visokega zračnega Pritiska, .1e Balkan v območju niz-*e?a zračnega pritiska. Globoka depresija, ki le med Anglijo in Grdn-landom še v nadaljnjem poglabljanju zajema vedno večji obseg proti jugovzhodu, bo s svojim strujanjem Jutri vplivala na vreme pri nas. Dopoldne je bilo v zahodnem delu Jugoslavije lepo, jasno vreme, v ostalem delu pa oblačno s padavinami v Makedoniji in vzhodni Srbiji. Temperature so bile v nolranlostl od 5 Jo 12", ob Jadranu do 17*'C. Nalnižia temperatura Je bila v Sloveniji od ^3 do 0"C, na Primorskem do 10CC. Napoved za sredo, dne 31. marca: **rete?no lepo vreme z nat Za:n>c°; n~* prSSadoP«! 'klada z novo pridobljeno'suve Podnevi do 18" C. Ulbricht je v svojem poročilu poudaril, da zahodne vojaške misije zdaj ne morejo nadaljevati svojega dela v Vzhodni Nemčiji, ker je le-ta dobila polno suverenost, toda, je dejal Ulbricht, vzhodnonemška vlada je pripravljena vzpostaviti normalne konzularne in diplomatske odnose z vsako zahodno državo posebej. Ulbricht je tudi predlagal, naj bi bile parlamentarne volitve letos jeseni. Na kongresu je mnogo delegacij iz tujine. Sovjetsko delegacijo vodi član prezidija CK KPS/ in podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, Kitajsko pa zastopa njen veleposlanik v Vzhod-Nemčiji Si n Zahodni protest London, 30. marca (Reuter).— Kakor se je izvedelo v londonskih diplomatskih krogih, bodo ZDA, Velika Britanija in Francija bržčas poslale protest Sovjetski zvezi zaradi prepovedi dejavnosti zahodnih vojaških misij v Vzhodni Nemčiji. Zahtevo, naj bi prenehala dejavnost zahodnih vojaških misij, je na današnjem kongresu vzhodnonemške enotne socialistične stranke utemeljil Walter Ulbricht, naraSčaiofo češ da dejavnost teh misij ni v skladu z novo pridobljeno renostjo Vzhodne Nemčije razumeli, da bo treba zmanjšati omejitve trgovine med zahodnimi in vzhodnoevropskimi državami. Po novem načrtu naj bi določili seznam izključno strateških surovin, ki jih ne bi smeli izvažati. Tako bi bil izbor predmetov in surovin, ki jih ne bi smeli izvažati, precej manjši, nadzorstvo nad izvozom pa učinkovitejše. Menijo, da britanski predstavniki niso zahtevali popolne odprave nadzorstva nad izvozom, prizadevali so si pa, da bi te ukrepe omejili samo na orožje in strelivo. Francoska delegacija je britansko stališče podprla. Danes dopoldne so se sestali strokovnjaki ameriške, britanske in francoske delegacije, kasneje pa so se jim pridružili še glavni delegati vseh treh držav. Sodijo, da bodo voditelji delegacij Harold Stassen, Peter Thorneycroft in Maurice Schuman nocoj končali razgovore, medtem ko se bodo strokovnjaki razgovarjali še nekaj dni. Nocoj tudi pričakujejo uradno poročilo o izidu sestanka. Churchill zoper nadzorstvo London, 30. marca (Tanjug). — Odgovarjajoč v Spodnjem domu na vrsto vprašanj poslancev v zvezi z nedavnimi poskusi z vodikovo bombo na Tihem oceanu, j se je britanski ministrski predsednik Churchill opredelil proti zahtevam, naj bi britanska vlada predlagala mednarodno posvetovanje in nadzorstvo nad takšnimi poskusi. Zaključek stavke v Egiptu Kairo, 30. marca (AFP) Splošna stavka egiptovskih transportnih delavcev bo nocoj končana. Železniško osebje se bo vrnilo na delo opolnoči. Podpredsednik egiptovske vlade polkovnik Dama! Abdel Naser je 6inoči vrnil obisk voditeljem federacije transportnih delavcev in jim čestital k uspehu, ki ga je doseglo njihovo gibanje. jih ima vsak drug državljan. Mislili so, da so, denimo, izgubili svojo dolžnost, dajati ton, dajati smer, nadalje razvijati ideološko stran in zavest naših državljanov. To je bila voda na mlin raznim omahljivcem in anarho-demokratom v naši državi in v vrstah komunistov in tako so se razmahnili. To je bolelo mnoge naše tovariše, ki so videli, kam to vodi. Bilo jim je težko in čakali so, čakali so na II. in III. plenum, prav takšen, kakršen je bil in kakršen je zdaj. Mislim, da se moramo mi vsi, mi komunisti, zavedati, da demokratični centralizem v naši Zvezi ni prenehal. Demokratični centralizem mora prav tako ostati tudi v prihodnje, v nadaljnjem razvoju našega družbenega sistema, kakor smo ga imeli tudi prej, ko so bili komunisti na vodilnih in če hočete na komandnih položajih. Demokratični centralizem mora biti. Zakaj, tovariši? Demokratično je, da imamo znotraj Zveze tudi tu pri nas svoboden boj mnenj, da lahko vsakdo pove, da misli o nečem tako ali drugače. Biti pa mora tudi tisto centralistično, da morajo vsi komunisti, ki so sprejeli določene sklepe forumov ali plenuma to potem brezpogojno izpolnjevati. In ne samo takšni komunisti, marveč tudi tisti, ki se s tem niso strinjali. Kdor hoče biti komunist in član Zveze, mora izpolnjevati to, s čimer se ni strinjal, pa je bil v manjšini. Ni torej odločilno njihovo mnenje, marveč mnenje večine. V tem je prav tako bistvo tudi našega nadaljnjega dela za gospodarski razvoj. Tovariši, tako mora biti, če velja za nas drugačno načelo kakor za druge, preproste naše državljane, katerih ta komunistična disciplina ne veže. Vsi tisti, ki mislijo, da smo mi, komunisti, oproščeni vsake discipline in da lahko vsakdo - mv ■■ ■ * * ^ Generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Tito odhaja s seje včerajšnjega plenuma OBČINSKE VOLITVE CASTELLAMMARE dela, kar hoče, se matijo, In njim; sklepom, ki jih je sprejela veči- razrednemu sovražniku. Tovariši, ni mesta v naši komunistični j na. n® more biiti mesta v Zvezi mi imamo nasprotnike in sovraž-Zvezi. In prav po tem, tovariši,: in naJ gredo iz nje. Naša Zveza, nike zunaj na vseh straneh. Sobi bilo treba najodločneje udari-j komunistična Zveza, mora biti vražnik vsak dan bolj pritiska na ti zmeraj in povsod, kajti tistim' monolitna celota, zdaj enako, ka- nas. Ne bom vam navajal kon-komunistom, ki ne uveljavljajo kor je bila prej, ko smo se pri- j kretnih primerov, saj ste jih zdaj linije Zveze in ki se ne pokore pravljali na oboroženi boj proti sPet videli. Na Vzhodu in na Zahodu si prizadevajo, da bi razbili našo ZK, da bi spremenili smer našega socialističnega razvoja. Razbiti hiočejo naš socialistični m«i m MMAlAMins! ^ sistem’ rakšno obliko razvoja v (Vil m nnnnPm i socjalizem> kakršno imamo v Ju-I lil lili ilHiil flillall I ! g°slaviji in nam vsiliti tisti za-f Ull lil IIUUlUUlU&l ; hodni sistem ali vzhodni državno kapitalistični satelitski. V tem je, tovariši, bistvo: disciplina in izpolnjevanje sklepov. In razume se, da ni govora o tem, da komunisti zdaj nimajo . r , , . i tiste odgovornosti in dolžnosti v informovskih glasov precej na- delu M pt.avilni razvoj sociali- raSvi i • m x i zma> kakor so jo imeli prej v pri- Vladni »Messagero« smatra, pravah in uresničevanju revolu-da predstavlja zmaga bloka de-, cije. Poglejmo n. pr. podjetja, mokristjanov z neofas.sti in mo- strinjam se s tem, naj se ko-narhisti »zmago demokracije* in mlmist; ne vmešavajo v tehnično poudarja, da je bil to edini način, vodstvo podjetij. Tehnično vod-s katerim so mogli preprečiti stv0 naj imajo ljudje, ki so za zmago leve opozicije. to strokovno izšolani in odgovor- Demokrščanski »Popolo« ugo- nost za tehnično vodstvo pada tavl ja, da včerajšnja zmaga »de-' nanje. Komunisti v podjetju pa mokratičnega bloka« — kakor'se ne morejo v njih zadržati na časnik imenuje svoje zavezništvo vzgoji in dviganju zavesti neza-z desnico — izpričuje neuspeh vednih in malozavednih delavcev kampanje informbirojevske levice, na višjo stopnjo. To ne zadostuje. Pičla zmaga »protikomunističnega bloka« nad opozicijo, ki pa je pridobila precej glasov več kot na prejšnjih volitvah Rim, 30. marca (Tanjug). — Poglavitno politično vprašanje v današnjem italijanskem tisku so bile občinske volitve v mestu Castellammare pri Neaplju. Tam je na občinskih volitvah nastopil demokrščanski blok skupno z monarhisti, neofašisti in s strankami vladne koalicije pod imenom »protikomunističnega bloka«, katerega glavni namen je bil prevzeti občino iz rok neni-jevcev in togliatijevcev. Na volitvah je demokrščanski blok zmagal samo s 460 glasovi večine. medtem ko je število kom- Dulles o azijskih vprašanjih Washington, 30. marca (AFP) Ameriški zunanji miinrister Dulles je sinoči izjavil,da bi »vsiljevanje ruskega političnega sistema Jugovzhodni Aziiijd sprožilo združeno akcijo zahodnega sveta«.. Ko je govoril o ženevski konferenci, je Du.lles dejal, da bodo ZDA skušale doseči, da bi Koreja bila združena in neodvisna in da bi se z njenega ozemlja umaknile kitajske čete. Izrazil je upanje, da bodo razprave o In doki ni bile kitajski delegaciji v prid, se pravi, da bo spoznala »nevarnost uresničenja kitajskih agresivnih namenov v Jugovzhodni Aziji« in jih opustila. Neofašistični »Secolo« prav, tako poudarja zmago protiin- . formbirojevskega bloka in sklepa, da je taktika zavezništva,j uveljavl jena na volitvah v Ca-: stellammare edina možnost v boju j proti naraščanju vpliva inform-j birojevskih strank. j Informbirojevska »Unita« pa poudarja, da se je demokristja- Broz Tito je danes ob 12’ uri iiom posrečilo vzeti levičarjem sprejel v Belem dvoru burman-iz rok občino v Castellammare sk in sicer spričo zveze in podpore fašistov ter monarhistov., da pa so levičarske stranke na volitvah dejansko zmagale, ker so dobile 11800 novih volivcev, medtem ko se je demokristjanom — dasi- (Nadaljevanje na 4. strani) Predsednik republike sprejel burmanskega ministra Beograd, 30. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip ega zunanjega ministra Sao Kun Hkia in ga po prisrčnem razgovoru zadržal na kosilu. Sprejema in kosila so se udeležili podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni tajnik za zunanje zade-ravno so razširili svojo koalicijo ve Koča Popovič, generalni taj- t 1 Q /1A elrvo r— i n _' 1 _ 1 . 1 • 1 l 1 n t tja do skrajne desnice — posrečilo zbrati le 17 glasov več kot na parlamentarnih volitvah 7. junija lani. nik predsednika republike Jože Vilfan in odpravnik poslov burmanskega veleposlaništva v Beogradu g. Khin Maung Gale. ČETRTI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Dušan Petrovič-Sane: Osnovne organizacije v Srbiji so zlasti po VI. kongresu in II. plenarna zelo napredovale Dušan Petroviič-Šane: »Ko presojamo delo osnovnih organizacij t Srbiji zlasti po VI. kongresu in II. plenumu CK, v Srbiji mislimo, da smo dosegli znaten napredek tako v politični dejavnosti, kakor tudii v odkrivanju svojega mesta in svoje vloge. Med osnovnimi organizacijami — kakor je hilo rečeno tudi v referatu — v podjetjih, na terenu in na vasi so precejšnje razlike. Za organizacije ZK v podjetjih lahko rečemo, vsaj pri nas v Srbiji, da so v glavnem razumele svoje mesto in svojo vlogo, da so postale resnični nosilci vsega boja v kolektivu in političnega dela v n jem. Ce govorimo o napakah, ki se pojavljajo v nekaterih organizacijah v podjetjih, mislimo, da so v tem, da njihov boj ni povsod dobil širokega značaja v mobilizaciji; večine delavcev v podjetju, mairveč je osnovna organizacija kot takšna, kot organizacija če-sto neposredno intervenirala o teh vprašanjih, ne da bi mobilizirala ostale delavce. Mi predvsem mislimo, da 9e to dogaja zato, ker mnogi komunisti v podjetjih iin osnovne organizacije še niso dovolj spoznala vloge sindikalne organizacije kot množične organizacije, prek katere naj komunisti delujejo in ki jo je treba usmeriti na to politično in vzgojno delo v podjetju, O osnovna organizaciji na vasi,, je nadaljeval tov. Petrovič, mislimo, da se je zlasti po II. plenumu politično dokaj razgibala in da v svoji dejavnosti čedalje bolj najde svoje mesto, zlasti kadar gre za splošna politična vprašanja, ki so splošnega jugoslovanskega pomena: v vprašanju boja za neodvisnost naše dežele, v vprašanju Trsta, za vprašanje volitev v Ljudsko skupščino. V vseh teh vprašanjih so bile osnovne organizacije in komunisti na vasi dejansko nosilci te dejavnosti. Napake, če govorimo o komunistih na vasi in osnovnih organizacijah na vasi, mislimo, da so v tem, da naše osnovne organizacije še ne znajo dovolj povezati teh splošnih političnih vprašanj s konkretnimi političnimi vprašanji vasi.' V teh konkretnih vprašanjih razvoja vasi je še mnogo primerov, da 9e ljudje ne znajdejo, da nišO dovolj gibčni, da jih presojajo preozko itd. Ko gledamo našo osnovno organizacijo itn delo komunistov na vasi, smo dokaj nazorno spoznali, da so največ uspeha dosegle tiste osnovne organizacije, bi so znale splošna politična vprašanja povezati s konkretnimi vprašanji (oblike združevanja vasi za povečanje kmetij- l ske proizvodnje, vprašanje gra-| ditve cest, elektrifikacije, gra-! ditve zadružnih domov, šol itd.). 1 Kjer so bili komunisti na vasi nosilci tega in takšnega boja, konkretnega, določenega, tam je osnovna organizacija našlla polno vsebino dela, tam je Socialistična zveza mnogo marljivejša, tam so razni sovražni elementi dokaj osamljeni, razbiti itd.« Potem je tov. Dušam Petrovič-Šane govoril o skupni pomanjkljivosti dela osnovnih organizacij, ki je v tem, da se preveč orientirajo na svoja notranja, manj važna vprašanja. Novi partijski kadri se radii, kadar je treba krepiti partijske organizacije, vračajo k starim preživelim oblikam, radi poprimejo vse v svoje roke, se radi osebno zadolže im podobno. »Mislim,,« je nadaljeval tov. Petrovič, »da je zlasti važno, kar je poudaril tudi tov. Marko v referatu, da se osnovne organizacije odkrižajo teh drobnih vprašanj, teh drobnih, nevažnih vprašanj, često nekakšne osebne narave, da obravnavajo te zadeve dva ali trije tovariši iz sekretariata in da potem na ses tanku ob ves te osnovno. organizacijo, le-ta pa naj se kot celota bolj ukvarja z važnejšimi vprašanji, ki zanimajo vse komuniste v tisti osnovni organizaciji.« Potem je tov. Petrovič govoril o dplu aktivov komunistov. »Tako nekako sd zamišljam aktive,« je rekelj »da Omogočajo komunistom, da še sestajajo, da razpravljajo o zadevah, da dosežejo enotno naiziranje, enotno mnenje v boju protf raznim tujim malomeščanskim, protisocialističnim nazorom v teh društvih in združenjih. In v tem vidim, da bo aktiv na eni strani pripomogel k širši, bolj vsestranski dejavnosti komunistov, na drugi pa, da bo razne društvene organizacij^ usmeril k pravilnejšemu razvoju.« Ko je govoril' o izključevanju iz članstva ZKJ, je tov. Petrovič rekel: »Nam se zdi, da je bil proces izključevanja v glavnem normalen in da je slonel na obveznostih, izvirajočih iz VI, kongresa in II. plenuma CK ZKJ. •Nobene kampanji# hi bilo, mi pa smo nenehoma,pod pritiskom nižjih organizacij, okrajnih organizacij; da bF-začelč kampanjsko čistiti spodaj na terenu.« Tov. Petrovič je opozoril na posamezne primere administrativnega obravnavanja izključevanja. Opozoril je zlasti na čuden kriterij v nekaterih organizacijah, ki odločajo, alli je lahko kdo v ZK po tem, koliko knjig je prebral, kako posega v razpravo, ali posega v razpravo v osnovnih orga- Zvo nko Brkič: nizacijiah, ali je imel kako predavanje itd. »Mi ne moremo meriti človeka,« je rekel, »ali more biti v ZK po tem, koliko knjig je prebral in kako posega v razpravo, marveč kako je vnet za ZK, kako je z njo krvno porezan, kako se po svojih sposobnostih bori za izpolnjevanje nalog.« Tov. Petrovič-Saine je opozoril na to, da imamo na drugis trami problem tistih članov Partije, kii hodijo nia sestanke, ki včasih posežejo v razpravo, če so za to zadolženi, ki plačujejo članarino, ki pa so nam idejno nekako tuji. Takšen elan se ne more boriti sam individualno kot komunist. V terenskih organizacijah je glede izključevanja dokaj f a mili urnosti, zlasti v mestecih. Potem je tov. Petrovič govoril o nekaterih oblikah ideološkega dela: »Ko smo odpravili razne oblike iz središča organiziranega ideološkega dela,« je rekel tov. Petrovič, »je dobilo to delo v organizaciji ZK najrazličnejše oblike. Mislim, da se je v vsem tem pozitivno zrrcalilo, čeprav je v začetku za nekatere osnovne organizacije ukinitev tega od zgoraj organiziranega dela pomenila likvidacijo slehernega ideološkega dela. Glavna napaka je po mojem mnenju v tem, da ideološkega dela v naših organizacijah ZK še zmeraj ne razumemo kot širokega, raznovrstnega političnega dela spodaj nia terenu, za vzgojo komunistov, mairveč ga bolj ali manj omejujemo na proučevanje raznih teoretičnih vprašanj. Zato menim, da mora biti v ideološkem delu ob izkoriščanju najrazličnejših oblik težišče na proučevanju našega razvoja, na proučevanju linije našega razvoja v boju za socializem. To tudi našim ljudem spodaj na terenu največ pomaiga, da se znajdejo v svoji vsakdanji praksi in političnem boju. Nisem za nekakšne stare agitpropovske oblike dela iz CK republik, niti od tod, ker dejansko ne ustrezajo več in ker bi zožile vso dejavnost dela in samostojnost naših organizacij. Čvrstejša povezanost, boljši vpogled, več pomoči pri organizirani ju tečajev, se-mtimacjev in pomoči z raiznimi predavatelji itd.. Spodaj na terepu bi vsekakor delno storili nekaj prek SZDL z ustanovitvijo komisij^ toda tudi CK republik bi morali imeti boljši' vpogled v ta vprašanja.« Na koncu je tov. Dušan Petro-vič-Sane opozoril na to, da bi morali izdajati raizne poljudne brošure, ki bi obravnavale razna družbena in druga vprašanja, probleme, namenjene zlasti nižjemu kadru na vasi. Tovariši Tito, Kardelj inRankovič na seji plenuma ostalostj in vaške stihije, ki jih je omajala. Tov. Brkič je tudi poudaril, da so organizacije ZK zanemarile sprejemanje mladih članov in pomoč, ki jim jo je treba nuditi. Nekaj podobnega velja za okrajne komiteje, ki se niso orientirali na njihovo izobrazbo. V organizacijah ZK je močno čutiti pomanjkanje poljudne literature, dostopne članom ZK, ki politično in ideološko niso izobraženi. Na koncu je tov. Brkič govo- ril o dejavnosti ZK v družbenih organizacijah. »Posebej je treba poudariti, da se je v minulem obdobju razvila zelo živahna dejavnost v družbenih organizacijah. Imamo kakih 100 republiških družbenih organizacij, razen tega pa več sto najrazličnejših kulturnih, prosvetnih, športnih in drugih organizacij, društev itd. Kakor v Srbiji, pa so tudi pri nas nekatere organizacije odmaknjene naši skrbi in so pod vplivom nekoga drugega, kar je videti po tem, da skušajo te organizacije spremeniti imena, ki jih imajo po nekaterih naših uglednih padlih borcih, kar je videti po tem, da prodirajo vanje razni, nam tuji ljudje, čeprav so Y njih komunisti.« Na koncu jo tov. Brkič rekel, »da je bistveno vprašanje organizacije idejno političnega dela, ki je močno odvisno od dela okrajnih in mestnih komitejev, kakor tudi od organizirane pomoči, ki jim jo je treba nuditi.« Okrajni in mestni komiteji so se orientirali na splošno politično vodstvo, zanemarili pa delo osnovnih organizacij Cvijetin Mijatovič: Organizacije, ki so razpredle svoje delo, so imele več uspehov Za tov. Dušanom Petrovičem-šanetom se je oglasil k besedi tov. Zvonko Brkič. Med drugim je rekel: »Lahko ugotovimo, da je pri nas na Hrvatskem politična in druga dejavnost komunistov in organizacij ZK znatno napredovala, zlasti po VI. kongresu in II. plenumu CK ZKJ. III, plenum je znatneje pripomogel k večji politični dejavnosti ZK in njenemu določnejšemu boju za idejno politične nazore. Dejavnost komunistov je zelo mnogo pripomogla tudi k zboljšanju dela ljudskih odborov, s tem da so komunisti sodelovali v delu zborov volivcev, svetov državljanov, kakor tudi v vseh drugih oblikah družbenega upravljanja. Komunisti so povečali dejavnost v delu delavskih svetov in sindikatov, in sicer v raznih vprašanjih naših tovarn in kulturni izobrazbi delavcev. Dejavnost komunistov se je zlasti pokazala v njihovi odločnejši vnemi in oblikovanju političnih in idejnih nazorov v družbenih in drugih organizacijah. Komunisti so postali pobudniki boja za demokratizacijo, za uveljavljanje decentralizacije in razvijanje samoupravljanja.« Tov. Brkič je poudaril, da je dejavnost komunistov sicer narasla, da pa del članov ZK ni aktiven. »Zdi se mi,« je rekel tov. Brkič, »da dejavnost organizacij ZK, zlasti osnovnih organizacij, močno zaostaja za dejavnostjo samih komunistov. Menim, da organizacije komunistov niso postale tisto mesto, kjer komunisti oblikujejo svoje nazore, svojo strategijo in taktiko delovanja, kjer bi na sestankih osnovnih organizacij sestavljali načrt svojega dela. Osnovne or- ganizacije se zelo pogosto ukvarjajo »me s seboj, čeprav so druga vprašanja, s katerimi bi se morale ukvarjati. Mnoge organizacije, zlasti terenske, so bile preobremenjene z obravnavanjem raznih osebnih in statutarnih vprašanj. Ker se je s temi vprašanji ukvarjala vsa organizacija, se je zgodilo, da so bile nekatere organizacije preobremenjene in v 6vojem delu omrtvičene. Mislim, da bodo sklepi, ki jih je predlagal tu tov. Rankovič, zelo mnogo pripomogli k boljšemu političnemu delu.« Ko je govoril o tem, da so osnovne organizacije nekoliko napredovale, je tov. Brkič poudaril, da tega ne bi mogli trditi o vseh organizacijah v celoti. V delu zaostajajo zlasti terenske in vaške organizacije, vtem ko so organizacije v podjetjih zelo napredovale. Terenske organizacije v Zagrebu in nekaterih drugih mestih, je rekel tov. Brkič, pa imajo že za seboj iskanje vsebine dela in ukvarjanja s samim seboj in začele so se temeljito ukvarjati ne le z vprašanji svojih ulic, marveč tudi s splošnimi vprašanji mesta in komune, v katerem delujejo. Z javnim delom organizacije ZK je bila dosežena tesnejša povezanost ljudi iz ZK in SZDL.« Potem je tov. Brkič poudaril, da je bilo delo v osnovnih organizacijah ZK vendarle v celoti lani nekoliko v zastoju in rekel, da je vzrok v tem »ker so okrajni in mestni komiteji zanemarili vprašanje osnovnih organizacij.« »Ne rečem,« je dejal tov. Brkič, »da okrajni in mest-, ni komiteji niso zboljšali svojega dela, da niso razvili svojega političnega delovanja in da se niso lotili živahnejše dejavnosti Stvar je v tem, da so okrajni in mestni komiteji zapostavili organizacije ZK tako, da so se bolj orientirali na splošno politično vodstvo, to se pravi, da so »e bolj ukvarjali z organizacijo oblasti okrajnega odbora, z gospodarskimi vprašanji in z vprašanji družbenih organizacij, kakor tudi s splošnimi vprašanji okraja, tako da so same organizacije, oziroma njihovo politično pritegnitev in dviganje, pa tudi vključevanje v boj za izpolnjevanje nalog, ki Čakajo ZK, dokaj zapostavile.« Ko je govoril o ideološko politični izobrazbi članstva in delu v SZDL, je tov. Brkič poudaril, da vidimo poskuse, da bi nekaj storili. Prirejajo razne seminarje, konference in predavanja, toda to delajo v glavnem po mestih, v glavnem v tovarnah, vtem ko na vasi te dejavnosti ni. Organizacijam ZK na vas' ne nudimo potrebne pomoči. To je zlasti videti v kmetijskih okrajih, kjer prevladuje drobnolastniška stihija. Govoreč o strnjevanju partijskih organizacij na vasi, je tov. Brkič poudaril, da je še čutiti nervoznost glede kriterija, kdo je lahko član ZK in kdo ne. To vprašanje često obravnavajo šablonsko, tako da imamo mnogč izključenih zaradi religioznosti, čeprav ne gre za verne ljudi, marveč za ljudi, ki so storili to ali ono, na primer slavili krstno slavo, ali pa so šli na gostije ali sploh opravljali kake običaje, osebno pa niso verni. To so delali često ne iz verskega prepričanja, pa tudi ne poa vplivom , katoliške Cerkve, marveč pod i pritiskom okolice, često pod pri-1 tiskom vasi, pod pritiskom za- TovariJš Cvijetin Mijatovič se je najprej dotaknil razmeroma večjega odstotka izključenih članov iz organizacij ZKJ v BiH. To število si lahko razlagamo z reč dejstvi. Bile so organizacije, Jci so nastale in rasle na nesoliden način. Razen tega je bilo delo v nekaiterih osnovnih enotah zelo slabo, pa tudi pomagali smo jiim malo. Zato so nastali problemi, ki jih je bilo težko urediti. Zato lahko na razmeroma veliko število izključenih članov rečemo, da s tem nismo pretiravali. Samo ponekod smo ravnali napačno glede merila, ko je šlo za izključevanje. Tega vprašanja so se lotili temeljiteje v podjetjih, kakor v naseljih in na vasi. V posameznih komitejih so bila ob izključevanju različna merila. Ponekod so se lotili tega vprašanja ostreje, toda v teh krajih so celo vprašanje pravilneje postavili, ak-tivizirali so politične organizacije taiko, da ni bilo hujših posledic, čeprav je bil odstotek izključenih večji, kakor se je zgodilo v nekaterih krajih, kjer so to zadevo obravnavali dokaj ozko, šablonsko. Vdajali so se slepilu, da bo z izključitvijo nekaterih ljudi nenadoma samo po sebi šlo vse bol je. Na splošno rečeno, je poudaril tovariš Mijatovič, so posledice izključevanja pozitivne, zlasti kar se tiče okrepitve organizacije. Nadalje je omenil primer okraja Go-ražda, kjer je bilo največ izključenih in kjer zdaj ni več nobenih problemov glede sestankov, discipline in izpolnjevanja nalog. Delo v družbenih političnih organizacijah se je zboljšalo, čeprav je zdaj mnogo manjše število članov Zveze komunistov. S tem so organizacije ZKJ pridobile in se politično okrepile. Prej je padel ugled organizacij ZK v krajih, kjer so bili takšni člani, o katerih so vsi vedeli, da niti kot ljudje niso nič prida, da na vasi ne uživajo ugleda, da nimajo sposobnosti. Povsem pravilno je, da se je ZK takšnih članov znebila. Tovariš Cvijetin Mijatovič je potem govoril o nekaterih pomanjkljivostih organizacij glede obravnavanja nekaterih verskih predsodkov pri posameznih članih. Če navad ljudi v zvezi s cerkvijo ali s tradicijo ne obravnavamo v celoti in če zahtevamo od članov, naj se odpovedo nekaterim običajem, ki se jih drž; vsa vas, pridemo v kočljiv položaj. Nobene koristi nimamo, če se posamezni ljudje odpovedo tem običajem iz discipline, ne pa iz zavesti. Komunisti na vasi naj predstavljajo napredne ljudi v celi vreti drugih zadev. Komunisti naj vodijo množice s svojim zgledoin, denimo z naprednejšim življenjem doma, z boljšim obdelovanjem zemlje, s pospeševanjem zadružništva itd. Človek, ki je prelomil s porokami in knsti v cerkvi in z dru- gimi stvarmi, v vsem drugem pa je enaik ostalim, srednjim ali še slabšim kmetom, si z opuščanjem ! cerkvenih obredov ne pridobi ugle-| da. Če pa gre pri opuščanju verskih j predsodkov vzporedno z napred-J nejšiim delom in življenjem komu- t nistov, tedaj pozitivno vpliva na i svo;e okolje. V nadaljevanju svojega govora je Cvijetin Mijatovič govoril o delu osnovnih organizacij, zlasti terenskih. Mnogi komunisti se še niso usposobili, da bi se borili za okrepitev organizacij in za to, da bi se otresle raznega balasta. V tem oziru smo imeli tudi več enostranskih akcij, ker nismo analizirali vseh vzrokov, slabega stanja v posameznih organizaoijah. Včasih so bili ti vzroki, ki so zavirali razvoj objektivne narave, na primer, kadar so bili organizacijskega značaja. V mnogib primerih je bila dejavnost organizacij odvisna od sekretarjev. Manj izkušenim sekretarjem nismo dovolj pomagali. Razen tega smo premalo izmenjavali izkušnje med posameznimi organizacijami. Največje težave smo imeli v terenskih organizacijah. Toda njim smo zelo malo pomagali, da bi pravilno usmerile svoje delo in se okrepile. V praksi se je namreč pokazalo, da ni liti a preprosta stvar, da bi se te organizaci je znašle, kajti zdaj imamo sodobnejše in bolj zamotano splošno družbeno in gospodarsko organizacijo skupnosti. V ustanovah je bilo neprimerno laže in preprosteje delati. Nekatere terenske organizacije ne pridejo do izraza, ker nimajo v delu notranje organizacije. Tu ne gre za razdelitev organizacij na oddelke. Toda nemogoče je, da bi se vsa organizacija, ki šteje do sto članov, razgibala i,n izpolnila kako nalogo. Dejstvo je, da so nekatere organizacije, ki so svoje delo razpredle, dosegle več uspehov, čeprav so bile tudii pri n jih nekatere stvari, ki bi jih lahko kritizirali. V nekaterih organizacijah so se zbrale skupine ljudi za posamezna vprašanja. Tisti, ki bolj poz.najo socialna vprašanja, sprem" Ijajo pojave s tega področja na svojem ozemlju in jih posredujejo organizaciji. Druga skupina proučuje vprašanja iiz gospodarskega življenja. Tretja se seznanja s kulturnimi vprašanji itd. Čeprav to spominja na nekatere prejšnje sektorje ali oddelke, vendar drži, da so takšne organizacije dosegle uspehe. O tem bi lahko še razpravljali in v prihodnje videli, ali je takšno delo dobro. Vzpostavitev sekretariatov v osnovnih organizacijah je v resnici nujna, je poudaril tovariš Mijatovič. Praksa je pokazala, da so organizacije vzpostavile sekretariate celo skrivaj, iz 6trahu, da tega ne bi razumeli kot ustanavljanje nekakšnih birojev. Tako so se okrog sekretarja zbrali ljudje, s katerimi se je dogovarjal in pr* katerih je iskal pomoči. Ta majhna kolektivna telesa so bila za delo organizacije zelo koristna. V organizaoijah ZKJ po podjetjih je položaj boljši. Njihova pomanjkljivost je v tem, da so šle v drugo skrajnost, tako da se sploh niso ukvarjale z gospodarskimi vprašanji iz bojazni, da ne bi prevzemale nalog delavskim svetom in sindikatom. Na koncu je tovariš Cvijetin Mijatovič govoril o delu okrajnih in občinskih komitejev. Pri teni je poudaril, da je bila orientaci ja n* pošiljan je izkušenih kadrov v važnejše okraje pravilna. Mika SpiSfak: Aktivi ZK v družbenih organizacijah sna najbolj zanemarjenih oblik dela Aktivi ZK, predvideni v statutu, ki je bil sprejet na VI. kongresu, so bili morda ena najbolj zanemarjenih in omalovaževanih oblik dela, je poudaril v začetku svojega govora tov. Mika Špiljalc. Kot vzrok tega je omenil, da so ta društva in združenja bolj zanemarjena kot druga področja dejavnosti. Organizacije ZK so se premalo ukvarjale s temi združenji. Če komunisti ne skrbe zanje, je očitno, da jih izkorišča sovražnik kolikor le more. »Mislim,« je nadaljeval tov. Spiljak, »da bomo morali po tem plenumu mnogo bolj izkoriščati delo teh aktivov in da bo plenum za to važna pobuda. Pri- I pomnil je, da bodo lahko celo j pri SZDL ustanovljene komisije , mnogo bolj uporabljale te aktive : ZK in druge načine političnega : dela v društvih in združenjih. ! Govoreč o vprašanju izklju-I čitve in sprejema novih članov i v ZK, je tov. Spiljak rekel, da ] gre tu za dva politična problema, i vsaj na Hrvatskem. Na posveto-j vanju sekretarjev okrajnih ko« j mitejev iz Hrvatske se je poka-| zalo naziranje, da je treba najprej izločiti iz organizacije ZK I tuje in malomeščanske elemente I in se šele potem odločneje lotiti sprejemanja novih članov. V tem oziru nismo izoblikovali jasnega stališča: da morajo organizacije Nadaljevanje na 3 strani) ČETRTI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Krsta Crvenkovski: Izobražene komuniste, ki se izgovarjajo z zaposlenostjo, je treba zadolžiti za delo v osnovni organizaciji Tov. Krsta Crvenkovski je »V osnovni organizaciji, v na-, vah prizadevali, da bi spravili v med drugim rekel, da je bilo selju,« je nadaljeval tov. Crven- i komiteje nekaj novih ljudi, ker lani pri osnovnih organizacijah, j kovski, »posamezni malomeščani, j se ni več moč zadovoljiti s tem, zlasti terenskih nekaj krize ali čeprav so člani ZK, često zabav-bolje rečeno, tavanje, usmerjeno ljajo na dosedanje sestanke. To Boris Ziherl: članov ZK moramo zahtevati, da bodo bij upoštevali ideološko usmerjenost k stalnemu poletu in zboljšanju metod dela v osnovnih organizacijah. Vendar pa je zanimivo poudariti, je rekel tov. Crvenkovski, da je bilo zelo malo pojavov, ki so vlekli k stari metodi dela. To tavanje in pomanjkljivosti dela v ZK je izviralo iz stalne težnje, da bi našli nove metode, da bi se osnovna organizacija čimbolj uveljavila kot politični in idejni činitelj ter idejni vzgojitelj ljudi. Glavna pomankljivost je bila v naziranju ljudi, komunistov, da morajo biti čimbolj pasivni, da hi se lahko socialistična demokracija še nadalje razvijala. Pozabljali pa smo, da je za nenehni razvoj socialistične demokracije potrebna zavestna akcija socialističnih sil, na čelu s komunisti, v boju proti raznim negativnim in socializmu tujim nazorom. Govoreč o izključevanju iz ZK, je tov. Crvenkovski rekel, da se je v Makedoniji v glavnem Pravilno razvijalo. Ce je bilo ob izključitvah nekaj pomanjkljivosti, se ne zrcalijo toliko v izključevanju, kolikor v'močni fa-miliamosti v terenskih organizacijah. V takšnih organizacijah je zelo težko kaznovati posameznega člana tudi za večje odklone, ker se vsa ta zadeva razvija v brezpredmetnih razpravah. Dogajalo Pa se je, čeprav le v osamljenih primerih, da so ravnali dokaj šablonsko. Poznejše proučevanje je pokazalo, da so v neki organizaciji izključili tudi dobre ljudi, da pa je del balasta v njej ostal. Mislim, je rekel tov. Crvenkovski, da se moramo pri izključevanju tudi v prihodnje čvrsto držati že preizkušenega kriterija pri nas: da člane obravnavamo individualno, kakor jih obravnavamo tudi pri sprejemanju. Tovariš Crvenkovski je tudi poudaril, da je zlasti važno, kar je tov. Marko poudaril, da se pri nas dogaja, da ljudi pri izključitvi zaradi njihovih idejnih ali osebnih napak ožigosamo kakor sovražnike. V nadaljevanju je tov. Crvenkovski govoril o odnosu do religioznosti članov ZK. Mislim, je rekel, da je v boju proti verskemu čutu dejavnost organizacij često usmerjena v napačno smer, namesto, da bi si bolj prizadevali, da bi verske predstave v ljudeh sistematično zamenjale znanstvene predstave. Kar se tiče zborov, proslav itd. ne smemo iti v skrajnost in izključiti iz ZK človeka, ki je dejansko protiversko razpoložen, pa se je udeležil kakega zborovanja, ker se tu pojavlja kot politično vprašanje oblikovanje neverjetno ostrega prepada med verniki in komunisti, ki so po svojem prepričanju ateisti. Govoreč o ideološkem delu je tov. Crvenkovski poudaril, da naletimo tu pa tam na prepričanje, da je vsaka vzgoja v naši državi socialistična. Opozoril je na škodljivost takšnega naziranja in poudaril, da bi morali pri izdajanju najrazličnejše literature bolj zavestno vplivati na delo založb. »Često«, je rekel tov. Crvenkovski, »delamo propagando za slabo knjigo, namesto da bi takšna dela kritizirali, drugič, pri izdajanju knjig ne smemo pozabljati tudi na to, da je treba poleg popularnih knjig izdajati dela klasikov marksizma, leninizma, kakor tudi dela naših vodilnih tovarišev in njihove govore.« napije™JE GOVOM MIKE ŠPILJMfl ZK hkrati očistiti svoje vrste in sPrejemati nove člane. Drugo politično vprašanje je t°v. Spil jak poudaril, da vidijo v nekaterih krajih v vsakem izključenem članu sovražnika. Da n* tega, bi del članov odpadel iz organizacije brez pritožb. Mnogi Pa se pritožujejo zlasti zato, ker jim izključitev pritisne pečat »sovražnika« in ker ga potem od-slove iz službe. Precej organizacij, je poudaril J°v. Spil jak, je začelo dobro de-l^ti, lotile so se posameznih akcij. začele so delati tudi po vaseh, V tovarnah in v terenskih organizacijah. To je pravilno: kjerkoli ima organizacija svoj program deln, okrog katerega se zbira in aktivizira svojo okolico, tam je položaj ugoden. Tu vsi ti problemi izgineio. tu se ne Pojavlja problem čiščenja, tu ce °rganizacija normalno obnavlja, Pomlaja, pa naj bo na vasi, v tovarni ali naselju. Brez takšne deja^rrosti se organizacije ne morejo dvigniti iz pasivnosti, je zaključil tov. Mika Spiljak. profesorjih, hkrati pa je poudaril, je zapeljalo tudi same komiteje, če pa pogledamo stvar nekoliko globlje, bomo videli, da delujejo ti ljudje često razdiralno. V osnovni organizaciji sploh ne delajo in ničesar ne prispevajo k zboljšanju dela, marveč samo zoni je na negativne pojave pri kritizirajo, nergajo, zabavljajo na sestanku osnovne organizacije, sami pa ničesar ne prispevajo. Drugič, dogajalo se je, zlasti v Skoplju, da često tudi dobri komunisti, ki bi lahko bili sekretarji osnovnih organizacij, nočejo prevzeti teh dolžnosti, češ da so zaposleni in podobno, ter prevale to na druge. V tem oziru vidimo težnjo po čim večji komodnosti. Prav te tovariše, izobražene ko-1 tike, da bi se proti reakcionar-muniste, pa je treba zadolžiti, da bodo nekako delali v osnovni organizaciji Potem je tovariš Crvenkovski govoril o komitejih. Poudaril je, da so si v Makedoniji na volit- , . . . Govoreč o vprašanju izklju- pravkar prišel iz vasi, ter je bil da bi ostali v vodstvih še nadalje gevanja ;z ZK, je tov. Ziherl sprejet v Partijo, povsem drugo ,ki 30 !evP°: 1 rekel: pa Z inteligentom. ki ima mnogo polnoma _ okosteneli, zaostali v | številke kažejo, da često kar . možnosti da presodi kako razvoju in ki ne morejo vec1 . . .z. . ... x. vec možnosti, aa presoai, xw<*a.u ustrezati tej dolžnosti.« j tebi meni n1^ izključimo lju- s^0je stvari. Tisto, kar vidimo pri Na koncu je tov. Crvenkovski; di’ ki bi 3im morali predvsem kmetih in bolj zaostalih delavcih ' A *-> w: 1 1 lil / K 1 _ .... . 1 M. _ 1_ govoru o mladini v šolah. Opo- pomagati, da bi jih ohranili ZK. v dokaj preprostih in grobih ob-Denimo, nesorazmerno velik je likah> izc.braž6nsc često podaja v i odstotek izključenih iz vrst de- 2elo prefinjenih oblikah misti-da tudi mladinske organizacije j lavcev in delovnih kmetov, vtem • ea zat0 n1egova osnov- ssnaKt s&rs »!<*•?* * rt ~ nastane med posameznimi mla- i uslužbencev, nameščencev, zlasti na Ogovor. Prav zato me- dinskimi organizacijami, oziroma I pa inteligence sorazmerno ven- njm< ^a moramo od članov ZK, mladino in profesorji prepad in j darle manjši. Po mojem mnenju še zmeraj zadevamo na nekatere ; 1e treba tudi med idejno bolj pojave, ko mladina misli, da je j . . X1 . edini nosilec naprednosti. Tu ! za°stallml *lanl ZK delatl neka' često nimamo izoblikovane tak- tere razlike. Vendar pa je eno, če smo pridobili za ZK enega kmeta, obdanega z zaostalim okoljem, kmeta, ki se z velikan- nim profesorjem borili skupaj z naprednimi profesorji, ki to morejo in žele, marveč se mladina , . . . , . . , često postavi na frontalno sta- skiml naporl dvi§a 12 konserva-lišče in generalno napada vse tizma tega okolja, vendar pa je profesorje. eno, v primeru delavca, ki je 'lovansi Avao Humo, Aleksander Kankovie in Boris Ziherl pred vhodom v poslopje CK ZKJ izobražencev zahtevati več, to se pravi, da moramo zahtevati, naj bolj upoštevajo svojo ideološko usmerjenost. Kajti konec koncev, če nekdo odkrito seje skepticizme glede naših idejnih političnih, organizacijskih temeljev, mar je to manj škodljivo za okolico, kakor denimo, če gre idejno bolj zaostal komunist v cerkev in se v cerkvi poroči? Vsak nepar tijec bo moral v obeh primerih reči, da je to breznačelnost Dotaknil bi se še enega vprašanja, in sicer vprašanja idejnega vzgojnega dela. V naših organizacijah gre često vse to še po dveh tirih. Na eni strani knjižno proučujemo »čiste teorije«, na drugi pa prak-ticistično pojasnjujemo vsakdanje ukrepe, pri čemer je to pojasnjevanje često takšno, da je nekaterim delavcem često nedostopno. Na podlagi takšnega pojasnjevanja, ne le da ne razumejo smisla ukrepov, ki zahtevajo poljudno marksistično razlago, mar- več se često tudi ne morejo znajti. Tako je ondan na neki okrajni konferenci, ki sem ji prisostvoval, nastopil delavec delegat, ki je rekel: »Rad bi se bol] poglobil v te stvari, pa kratko-malo ne razumem, kaj vse pomenijo te debalanse in rebalanse. Vse to mi ni jasno, ker mi tega v človeškem jeziku nihče ni nikjer pojasnil.« Jaz pa mislim, da lahko edinole na prav vsakdanjih ukrepih in problemih ljudi učimo znanstveno gledati na svet. Govoreč o založniški dejavnosti je tov. Ziherl na koncu med drugim rekel: »V naših razmerah često opravičujejo izdajanje vsakršne sumljive literature z vzroki rentabilnosti. Imamo cele teorije, tako glede knjig kakor tudi glede filmov. Vse kaže, da je postalo to pri nas gospodarski zakon: kupiti mŠraš toliko slabih filmov, ki zastrupljajo zavest ljudi, da dobiš en dober film. Ali pa moraš izdati toliko literarnega kiča, da boš z dohodki od takšne literature, s katero naravnost ubijaš tisto, kar hočeš razviti, lahko kril stroške za izdajanje boljše literature. Prišli smo v položaje, ki so ponekod naravnost smešni. Mislim, da moramo dobri knjigi drugače utirati pot. Razen tega pa se naša dnevna kritika premalo usvarja z vsemi temi pojavi. Mislim, da bi si zlasti tisk ZK moral na vse kriplje prizadevati, da bi takšne pojave žigosal, da bi prikazal njihov družbeni pomen, kakršen je, in da bi mi prek tega vplivali na zavest in okus naših ljudi.« Tov. Kovačevič je podprl mne- Rodoljub Colakovič: Nismo se odrekli boju za svoje pojmovanje umetnosti Tov. Colakovič je v začetku govoril o tistih članih ZK iz vrst kulturnih delavcev, ki so sklepe VI. kongresa o novi vlogi komunistov v našem družbenem življenju razumeli tako, da so oproščeni discipline in odgovornosti. Poudaril je, da se to naziranje kaže v njihovem stališču do dela v raznih organih upravljanja, v katerem so izpričali zelo malo volje do dela, malo čuta odgovornosti do skupnosti. Tov. Colakovič je dalje poudaril, da mnoge naše družbene organizacije niso izpolnile svoje naloge glede tistih funkcij, ki jih je doslej opravljal državni aparat, in ki smo jih prenesli nanje. To velja predvsem za organizacije, kakor so Društva likovnikov, književnikov, skladateljev in drugih. Za takšno stanje so po mnenju tov. Colakoviča odgovorni člani ZK, ki morajo biti nosilci za čedalje bolj demokratične oblike našega družbenega življenja, za Čedalje popolnejše samoupravljanje tudi na področju prosvete in kulture. KULTURNA USTVARJALNOST JE DEL DRUŽBENEGA BOJA Tov. Colakovič je nadalje poudaril, da je to pomanjkanje čuta odgovornosti pri mnogih članih ZK iz vrst kulturnih delavcev čutiti tudi Vv njihovem jem, da se natančneje izrazim, z bojem določenega razreda, v našem konkretnem primeru z bojem delavskega razreda in ostalih delovnih ljudi, z njihovimi težnjami z njihovo vsakdanjo prakso, z njihovimi ideali.« Tov. Colakovič je pripomnil, da je zaradi tega povsem razumljivo, da so tudi sami često sejalci zmede na naši ideološki fronti. Poudaril je znano Leninovo misel o tem, da je buržoa-zija tudi potem, ko izgubi oblast, ideološko močnejša od proletariata, ki je prevzel oblast. »Lenin je tak ideološki vpliv in jegovo moč pojasnjeval razen z gospodarskimi argumenti tudi s tem, da se je v zavesti delovnih množic nabralo toliko ideološkega blata, d« se moramo proti njemu sistematično in vztrajno boriti, in da je ideološki boj tildi po prevzemu oblasti eno najvažnejših področij boja za komunizem. Področje kulture na tej fronti pa je silno važno in občut- S STANJEM V ŠOLAH NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI Rodoljub Colakovič je govoril Nikola Kovačevič: Sekretariat bo pripomogel k pripravljanju sestankov V začetku svojega govora se; nje tov. Rankoviča in Majatoviča je tov. Kovačevič kratko dotaknil! o sekretariatih v osnovnih orga-vprašanj a našega tiska, potem pa nizacijah in poudaril njihovo vlo-je rekel, da so mnoge napake, ki go v razvijanju kolektivnega dela se pojavljajo v časnikih, posledica j zlasti v pripravljanju sestankov, nezrelih kadrov v posameznih i potem pa je govoril o delu komu-uredništvih. Potlej je poudaril, da , nistov na vasi. Po njegovem mne-naši srednji kadri, tudi kadri iz [ nju napake v vaških organizaci-centralnih komitejev republik, I jah ne izvirajo iz tega, da pod-malo pišejo v časnike. Razen tega I cerijujejo nekatera vprašanja, naš tisk po njegovem mnenju marveč se dogajajo kratkomalo često piše nerazumljivo, uporab- i zato, ker ne znajo delati. Dogaja lja mnogo strokovnih in tujih iz- ' se celo, da morajo komunisti na I razov, tako da jih manj izobra- I vasi popravljati tisto, kar store ženi bralci ne morejo razumeti, j napačno komunisti na višjih položajih v občini ali na okraju. Potem je tov Kovačevič posebej poudaril, da je treba poznati zakonite predpise, kajti brez tega te ali one naloge sploh ne moremo razumeti, kaj šele, da bi jo pravilno tolmačili in izpolnili. Na izključene tovariše iz ZK gledajo ponekod popolnoma napačno. Tov. Kovačevič je svojo trditev podprl s primeri iz Crne gore, kjer izključene člane povsem neupravičeno imenujejo sovražnike socializma. Na koncu je govoril o starih nazorih, o vprašanju žensk in o potrebi večje po-(Nadaljevanje na 4. strani) 1 moči pri vzgoji kmečke mladine. Ha^an Brk*č: la izpeljevanje pravnih predpisov se morajo bolj zavzeti tudi družbene organizacije predno v naši in svetovni kul- gospodarski račun, vtem ko so turi. To zmedo je treba pripisati industrijske šole obremenile pod-napačni dejavnosti nekaterih kul- je tja. Odprto je vprašanje, kdo turnih delavcev-komunistov. j je pristojen in kdo naj te šole Tov. Colakovič je potem go- vzdržuje, gospodarstvo, prosveta voriil o kulturni rubriki Borbe in ali podjetja. Tov. Colakovič je poudaril, da bi morala ta rubrika ZKJ imeti važnejšo vlogo v boju za naše pojmovanje kulture, da bi morala biti pobudnik načelnih razprav o vseh tistih vprašanjih, ki lahko koristijo kulturni vzgoji in izobrazbi ljudstva. Govoril je tudi o načelu rentabilnosti, ki se uporabljeno v nekaterih kulturnih ustanovah zrcali zelo neugodno. To zlasti čuti naša založniška dejavnost. Tovariš Hasan Brkič se je do- nitost sestavni del boja in nataknil dela referata, ki govori o porov za zgraditev socializma in tudi o šolstvu. Poudaril je, da ; nekaterih negativnih pojavih v novih odnosov. Socialistične smo šolstvo obravnavali že na našem gospodarstvu, pojavih pravne norme, ki še pojavljajo III. plenumu KPJ. Čeprav smo brezvestnega odnosa gospodar- kot zavesten činitelj socialistič-v tem oziru mnogo storili, je tov. ! skih organizacij do družbene nega usmerjanja naše družbeno Colakovič poudaril, da s stanjem imovine in obveznosti. Pri tem politične dejavnosti, naj posta- . .. __ v naših šolah ne moremo biti za- je poudaril, da prihaja družbeni nejo .sestavni del socialistične ljivo mesto. Ce v luči gornje Le- dovoljni in da se bomo morali politični pomen boja za natančno zavesti slehernega našega držav- ninove misli pogledamo stališče lotiti radikalne reforme, da bo uporabo pravnih predpisov, ki ljana, slehernega organa druž- nekaterih naših kulturnih delav-j šolstvo res ustrezalo potrebam so- urejajo tekoče gibanje gospodar- benega upravljanja.« cev-komunistov, ki ne mislijo, | cialistične dežele. Tov. Colakovič stva in družbe, zlasti do izraza »Zato mislim,« je nadaljeval da je njihova ustvarjalnost po-j je rekel, da to delo nikakor ne bo v sistemu prostega socialistič- tov. Brkič, »da uporaba pravnih vezana z družbenim bojem, in ki lahko, da bo potrebno zanj daljše , nega gospodarstva. predpisov in krepitev pravnega v tem celo vidijo nekakšno poni- obdobje im delo zelo širokega kro-1 »Oblikovanje socialistične sistema ni zgolj vprašanje dela zevanje ustvarjalnosti, je razum-j ga ljudi. Tega dela ne moremo pravne zavesti prek široke druž- in odgovornosti državnih orga- Ijivo, da v našem kulturnem živ-j prepustiti samo svetom za pro- beno politične dejavnosti,« je re- nov, sodišč in gospodarske upra- . Ijenju čutimo infiltracijo me-1 sveto, ker se mora zanj enako za- kel tov. Brkič, »je zdaj tem po- ve, marveč je to vprašanje širo- delu na širokem družbenem tori-1 ščatiskih idej, na nekaterih pod-j n im ati tudi naša najširša javnost. *■—<— -■ i— j—----------- —---------------- pa njihovo pravo poplavo. Tov. Colakovič je posebno ob-' ' -la' šču, kjer najbolj prihaja do iz-1 ročjih pa njihovo pravo poplavo.! Tov. Colakovič ie pose L . raza malomeščanstvo, anarhi- Nevarnost teh pojavov je po mo-'širno govoril o šolah učencev v stično pojmovanje svobode oseb nosti, svobode mišljenja. »Predvsem,« je rekel med drugim, mnogi naši kulturni delavci komunisti, si niso na jasnem glede osnovnega vprašanja, ččmu koristi moja ustvarjalnost, ali je povezana z družbenim bo- jem mnenju zlasti v tem da se gospodarstvu in industrijskih šo-kažejo na področju kulturne lah. Čeprav smo že na III ple-ustvarjalnosli. ki je za mladino numu KPJ go\x»ril,i o važnosti teh trebnejše, ker v našem sistemu ke družbene, politične in vzgoj-gospodarske organizacije v svoji ne dejavnosti, s katero se mo-dejavnosti in poslovanju izpol- rajo bolj ukvarjati ZK in vse njujejo svoje naloge in medse- naše družbene organizacije.« bojno povezavo prek trga, ki sam V tej zvezi je tovariš Hasan po sebi objektivno vzpodbuja k Brkič omenil, da družbene organizacije zadnje čase prav zaradi najbolj privlačna. Ni čudno, da šol in potrebi, da jim posvetimo ' določenim špekulativnim in par-je v glavah mnogih naših mla- večjo skrb, je stanje v njih zdaj ] tikularističnim težnjam, ki tu pa nezadostno razvite kontrole niso dih ljudi, ki iščejo novo, sodob- težavnejše, kakor je bilo prej Do- tam zapeljejo voditelje v gospo- mislile na to kakšni ljudje so no, precej zmede o tem, kaj je j movi industrijskih šol in šol učen- darstvu in organih komunalne na odgovornih položajih v go- novo, kaj je sodobno, kaj je na-1 cev v gospodarstvu so prešli na skupnosti. Zato je boj za zako- spodarstvu. * ČETRTI PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE znanja ter temeljitejšega pojmovanja vsebine ideološkega boja Nadaljevanje govora Rodoljuba Colakoviča pripomnil da vse to zelo ne- bi se lahko specializirali za to ali i da bi kulturno ustvarjalnost ra-u god no vpliva na življenje in delo ono znanstveno panogo. zumeli kot sredstvo boja za na- v teii domovih živečih mladincev. — i . . . ..... V boju na tem področju, je re-1 predek, imenujejo »ždanovščina« kel tov. Cola.kovič\ s splošnimi žele tako zamašiti usta vsem, ki frazami ne moremo ničesar opra- gledajo na kulturno ustvarjal- viti. Ta boj moramo vnašati v n°st zdravo. Pripomnil je, da ti mnogo več različnega znanja, te- ljudje pozabljajo, da se pravi meljitejšega pojmovanja značaja komunisti ne morejo odreči boju in vsebine ideološkega boja, da za svoje pojmovanje umetnosti, boj na ideološki fronti. Poudaril ] bomo lahko uspešno bili bitko 7a svoje pojmovanje celotne knl- je, da so pogoji tega boja zelo za-1 tudi z odkritimi sovražniki so- turne ustvarjalnosti, njene funk- i /1 _ __m.ol.i/rm.n 1 n^-,4r>n n ^ Pl IP in vlniTD 17 n PII ini KADRI ZA BOJ NA IDEOLOŠKI FRONTI Na koncu svojega govora se je tov. Colakovič dotaknil izobrazbe visoko k vali f ieiranih kadrov za Vida Tomšič: Brez aktivnosti ni uspešnega političnega dela - J1U l VU- i v iroirivi JJtt sc U CUtilll [JUJttVll pri nCKH njem zamotanih procesov na ideo- | v znamost, umetnost in v kulturo kulturnih delavcih, ki ga je ime-loškem torišču. Pripomnil je tudi, i na splošno vtihotapljajo reakcio- noval aristokratizem. Gre za na-da skoraj ničesar ne storimo za ! narne meščanske nazore in poj- ziranje. da je kultura vendarle sistematično izobrazbo takšnih ka- movanja. drov. Stanje na univerzah, zlasti na fakultetah družbenih znanosti, je takšno, da nam ne morejo dati takšnih ljudi Tov Čolakovie je izrazil mnenje, da bi morali ne- ZA NAŠO RESNICO O ŽIVLJENJU IN ČLOVEKU j stvar ozkega kroga ljudi. Potem ! je pa rekel: | »Tovariši, drži, da je kultura velikansko področje, kakor tudi drži, da imamo v kulturni ustvar- , . ' , . - --- 1°Y- Colakovič je potem go- jalnosti takšne stvari, ki so ne- Katerim Ijiindn. ai so konc8il'i fa- voril se o hujšem pojavu, da ti, razumljive brez ustrezne iz-kultete, omogočiti podiplomski tako imenovani komunisti iz vrst obrazbe, brez temeljitejše po-študij zunaj univerze, na katerem kulturnih delavcev, vsak poskus, globitve za to kulturno področje. Toda graditi kulturo samo za ta ozki krog in smatrati izključno to za kulturno ustvarjalnost, je po mojem mnenju popačeno pojmovanje tega izredno važnega družbenega dela. Ti tako imenovani komunisti, ki oznanjajo takšno stališče, prezirajo vse, kar je življenjska potreba naše vsakdanjosti. »Da se bomo pravilno razumeli,« je pripomnil tov. Čolako-vič, »jaz nisem proti novim pM ** V > SSfc. i: -i f> Mb Tovarišica Vida Tomšičeva je med drugim rekla: »Izkušnje v delu organizacij ZK v Sloveniji potrjujejo, da so organizacijska načela statuta, ki smo jih sprejeli na VI. kongresu, v glavnem prinesla vse možnosti za delo naših organizacij v tem obdobju Pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v delu naših organizacij, izvirajo bolj iz idejne in politične kakovosti članstva kakor iz organizacijskih ovir.« Potem ko je govorila o sprejemu v članstvo, in o prejšnjem načinu dela partijskih organizacij, je tovarišica Tomšičeva poudarila, da se od leta 1950 vrši proces preusmerjanja vse partije in vsakega posameznika na nov način dela. Na ta proces so vplivali ne le sklepi kongresov in plenumov, marveč tudi spremembe v našem družbenem sistemu Tovarišica Tomšičeva je poudarila, da se nam je ta preusmeritev v celoti posrečila Govoreč o sedanjem delu ZK, je rekla, dr so posamezni komunisti že našli svojo mesto v političnem življenju in da so res- sti osnovne organizacije, ki so bile doslej vajene reagirati po direktivi od zgoraj, še niso znašle, da bi lahko vplivale kot organizacije na posamezne pojave v našem družbenem življenju. Tovarišica Tomšičeva je nadalje rekla, da imamo dve osnovni pomanjkljivosti: delo v množicah in ideološko izobrazbo članov ZK. Govoreč o delu med množicami, je tovarišica Tomšičeva rekla: »Mi ne moremo žeti uspehov, dokler boja ne prenesemo izven ZK v množične organizacije. Nekateri še zmeraj mislijo, da lahko delamo z množičnimi organizacijami kot s transmisijami Zato mislim, da je ta sklep ki ga bomo danes tu sprejeli kakor je predlagal tovariš Marko, da se morajo komunisti v okv'ru posameznih množičnih organizacij in akcij strinjati kot komunisti v načelnih glediščih, ki naj jih tam zagovarjajo in se zanje bore ključ za spremembo odnosov nasproti množičnemu delu osnovnih organizacij. Dokler bomo namreč na naših sestankih govorili o tem, da nični nosilci novih dužbenih od- ' je treba zboljšati delo Socialistif-nosov, da pa se organizacije, zla- ne zveze, mladine, fizkulturnih Vlafko Begovič: V časopisnih podjetjih je nujno potrebno družbeno vodstvo ^____ ________ Tov. Vlajko Begovič je v raz- oblikam, ne proti novim izrazom Prayi govoril o nekaterih vpra-na raznih področjih umetnosti,: šanjih našega tiska. Poudaril je, sem pa za to, naj bodo te oblike j spričo nalog, ki čakajo zdaj Tovariš Tito v razgovoru a bivšim ambasadorjem Popovičem in izrazi zmeraj okrepitev vere v človeka in njegovo moč, da napravi življenje človeško razumljivo, lepše, bolj človeško, da prek njih pride na dan naša resnica o življenju in človeku, povedana v specifičnem jeziku vsake posamezne umetnosti na vsakem področju kulturne ustvarjalnosti.« naš tisk, spričo široke demokra tizacije družbenega življenja, ne moremo biti zadovoljni z ravnijo našega tiska, ne z ravnijo dela nekaterih novinarjev. Govoreč o vzrokih pomanjkljivosti našega tiska je tov. Begovič poudaril, da se še ni dovolj prilagodil novemu sistemu, ki ga pri nas gradimo. Tisk se še zame- ZaStlinčfia beseda tovariša Tita (Nadaljevanje s I strani) l lija, da imamo razmeroma naj- načine sugerirati. Vsakdo, profe- Komunisti si morajo prizadevati, manj delavskega elementa, ker sor, učitelj, uradnik in vsak drug da se v teh podjetjih na splošno | ie ta element po mojem mnenju mora vedeti, da je to stališče ko-uveljavlja politika, in paziti, kako i praviloma zmeraj zdrav. To so munistov, komunisti pa nekaj po- delajo delavski sveti, komunisti morajo dajati ton delu delavskega sveta in morajo, kakor je prej rekel tov. Stefanovič, bdeti in paziti, da se ne bodo dogajale razne kriminalne stvari, da se ne bo delala škoda ne le kolektivu, marveč tudi vsej naši skupnosti. Njihova vloga je velikanska. In delati morajo tako dobro, da onemogočijo vse tiste elemente, ki bi hoteli razbijati in slabiti pravilni razvoj samoupravljanja v podjetjih. To je velikanska naloga, tu je mnogo dela, zavestnega dela. Mnogo imamo problemov ne le v podjetjih, marveč tudi povsod. Pri nas so si ti gnili anarho-demokrati vtepli v glavo, da niso več komunisti tisti, ki dajejo ton družbenemu mnenju, da je njihova vloga prenehala, da komunisti kot revolucionarji ne ustvarjajo več javnega mnenja, marveč razni domišljavi intelektualci po kavarnah in na podobnih mestih, ki so nedisciplinirani v Partiji in ki mislijo, da so zdaj na vrsti in poklicani, da določajo nadaljnjo smer razvoja. Komunisti zdaj in v prihodnje — kot najzavestnejši del, ki se je leta in leta kalil, tako v ognju priprav na oboroženo borbo, kakor tudi pozneje v prvih in najtežavnejših letih razvoja, najbolje vedo, kaj hočemo doseči in kaj pomeni socializem. Zato morajo komunisti ustvariti javno mnenje o državi, ne pa razni gnili anarhodemokrati in prismojeni malomeščani. Zato pravim, komunisti morajo biti na svojem mestu v kulturi, v tisku, književnosti in sploh povsod, zlasti pa v naših ustanovah, v prosvetnih ustanovah, šolah itd. Zal se brž ko pridejo tja, pretope in postanejo običajni trabanti tujih elementov, s tujimi nazori, z vsakršnimi, samo ne socialističnimi koncepcijami. In zdaj gre za to, kar je neki tovariš tu rekel, da v naši Zvezi, pri naših komunistih, znova vzpostavimo čut odgovornosti Ko sem govoril na VI. kongresu in po njem; da ni bistveno, koliko članov imamo, marveč kakšni so ti člani, sem mislil prav na to stran. Ker mi je bilo težko verjeti, da so v tem velikanskem številu 700.000 ljudi, vsi po vrsti sposobni biti nosilci kvalitativnega, pravilnega razvoja naše socialistične stvarnosti. Seveda nisem za to, da bi zdaj frontalno ljudje, ki nimajo posebne teoretične izobrazbe (nekateri jo imajo — toda malo je tistih, ki se jim je posrečilo priti do izobrazbe) ljudje, ki niso politično dovolj razviti, nesposobni govorniki, da često ne morejo pojasniti niti tistega, kar mislijo, imajo pa nagon in nanje se najlaže naslonimo v vsakem težavnem trenutku, ne moremo pa se nasloniti na druge elemente, ki so si kratko in malo iz svojih malone bolestnih ambicij po oblasti ali iz drugih razlogov prizadevali, da bi si priborili zaupanje in prišli v Partijo. Zato je treba okrepiti delavsko socialno sestavo v naši ZK čedalje bolj in bolj in sprejemati v ZK ljudi iz tovarn in podjetij Ce pogledate odnos delavskega elementa nasproti kmečkemu, uradniškemu in raznemu drugemu meščanskemu elementu, vidite, c da so delavci v manjšini, bilo pa bi potrebno, da bi bili v večini nasproti vsem ostalim slojem, ki so prišli v našo Zvezo. Zato se je tudi zgodilo, da je skupina ali nekaj skupinic v glavnih centrih lahko dala takšen ton, da je pred vsem svetom zunaj kazalo, da je že prišlo do zloma in popolnega razsula v ZKJ. Okrepiti socialno sestavo, delavsko sestavo v naši ZK, to je zdaj glavno! Rad bi povedal še dve, tri besede o dolžnosti komunistov. Mnogi naši komunist: mislijo, da je njihova vloga, to se pravi njihove dolžnosti in njihove obveznosti, omejena samo na notranje probleme Zveze, na čisto notranja organizacijska vprašanja, na vprašanja discipline nasproti tem notranjim problemom itd., da pa se ne nanaša tudi na druge sektorje našega družbenega življenja sploh. Na pr. mnogi naši komunisti na vodilnih mestih, in sicer na važnih, mislijo, da jih njihova vloga komunistov tam ne veže. To je napačno naziranje, tudi tam jih veže. tudi tam morajo izpolnjevati tisto, kar mi komunisti, večina na določenem forumu ali plenumu sklenemo. To mora veljati tudi zanje. Ce se danes tu na tem plenumu postavimo na stališče, denimo, glede šolstva, glede tiska itd., to ne more ostati samo naše stališče tu, marveč mora biti hkrati stališče vsakega posameznika na mestu, kjer dela ln kamor pride. To mora biti njegovo stališče. Razume se, mi zdaj ne bomo ko- čistili vse, toda v prihodnje bi mandirali tej ali oni pristojni morali utirati pot težnje p« ka- i ustanovi, ki to vodi. mi ne bomo kovosti. Strinjam se s tem, da je 1 rekli, da morajo to in to storiti. ▼ organizacijah naše ZK anoma-’toda to Jim moramo na razne’ iim menijo v naši deželi in njihov pomen ni prenehal. In če se bo pozneje kdo temu postavil po robu, bo to pomenilo, da je proti pravilnemu razvoju socializma v naši deželi in pritisk od zgoraj, pritisk javnosti, ga bo onemogočil, da bi še nadalje v kalnem ribaril. Hotel serfi reči tudi to, da mi sicer administrativno ne vsiljujemo tem ustanovam naših gledišč, toda danes se tu postavljamo na to stališče in to stališče velja za vsakega komunista in mora ga na vsakem mestu braniti. To je naše stališče za vso državo, za vse naše ljudstvo, kajti naši ljudje gledajo na to, kaj kongres ali plenum sklene in kakšno je njegovo stališče. Prepričan sem, da ni posebno mnogo tistih, ki sl bodo upali odkrito nastopiti proti takšnim glediščem, toda gledišča, na katera se postavimo, bodo v polni meri učinkovita samo, če jih bodo vsi komunisti dosledno branili. Tovariši, tega ne govorim zato, da bi šlo za nekaj posebno alarmantnega, da bi videl v naši Zvezi preveliko slabost. Te slabosti smo tu navedli. Te slabosti niso tako velike, pač pa so številne in lahko bi postale zelo nevarne, če jih ne bi pravočasno spoznali in odstranili. Zdaj smo v takšnem položaju, da naši nasprotniki od vseh strani pritiskajo na nas. Z Zahoda hočejo, da bi vsekakor vzpostavili večstrankarski sistem, in celo sami brez nas, to se pravi tako v fantaziranju hočejo tu vzpostaviti nekakšne ilegalne stranke in večstrankarski sistem Z Vzhoda pa še zmeraj stoje na pozicijah iz leta 1948: da smo takrat storili napako, da je naš spor čisto Idejen, da ta spor ni bil po državni liniji (v vprašanju neodvisnosti, v vprašanju ekonomike), marveč čisto ideološki Zato pravijo, da smo se odmaknili od pozicij marksizma-lenlnizma itd Na nas torej pritiskajo od vseh strani Na eni strani elementi, ki gledajo bolj na Zahod, kakor na svojo domovino, dan za dnem zastrupljajo naše okolje, ml se ne moremo in se tudi ne mislimo boriti z njimi z administrativnimi ukrepi. Lahko pa ]ih z našo delavnostjo onemogočamo v množicah, lahko kritiziramo takšne ukrepe, dokazujemo, da je vsako takšno gledanje potiskanje kolesa naše zgodovine in razvoja nazaj, česar ne smemo dovoliti. Skušajo nas razbiti, toda mi se razbiti ne i^mo spokorniško spet pridružili. Povedati jim moramo, da se motijo, in tega nikoli ne bomo storili. Mi ne pričakujemo, da bi se posuli s pepelom, ker ne verjamemo, da bi kot velesila s takšnim notranjim sistemom državnega kapitalizma in imperialističnimi težnjami, ki niso nič manjši, kakor težnje katerekoli druge imperialistične države, s takšnimi skominami, kdajkoli privolili v to, da bi mi prišli v položaj, da bi nas enakopravno priznali kot partnerja v raznih zunanjepolitičnih in drugih problemih Jaz tega ne verjamem. Jaz verjamem samo, da je možno da Jih bodo razmere, ki se razvijajo na svetu, prisilile, da bo njihov odnos do nas vsaj takšen, kakršen je nasproti kapitalističnim deželam Mi pa od njih ničesar več ne zahtevamo, ker vemo, da od njih ne moremo nič koristnega dobiti. Njihovih metod ne bomo več prevzemali, mi imamo svojo lastno pot, po kateri gremo v socializem in nikomur, ne tistim na Vzhodu, ne tistim na Zahodu ne bomo dovolili, da bi nas odvrnili od te poti. Težavna je naloga, kar naprej vzdržati, toda to nalogo lahko Izpolnijo naši komunisti, ki so v vsem času svojega obstoja dokazali, da lahko premagajo tudi največje težave zato moramo biti takšna disciplinirana monolitna organizacija, ki bo kos vsem tem viharjem, kar se jih dviga na obzorju proti nam Glejte, tovariši, to sem hotel povedati. Mislim, da naj bi bila direktiva za vse naše člane Zveze spodaj, ne resolucija, marveč referat tovariša Rankoviča, v katerem so zajeti vsi problemi, in razprava, ki se je tu razvila, da bi vse to proučevali, da bi se ljudje tega držali, da bi bila to direktiva, da ne bi mislili, da Je vse to samo napisano In govorjeno tu na plenumu da ne bi mislili, da lahko ljudje spodaj delajo po svoje. Ne. to bodi zakon za komuniste. Kaj predlagam na koncu? Predlagam samo to, naj plenum naroči Izvršnemu komiteju ZK, da ta vprašanja, ki se tičejo ne notranje partijske organizacije, marveč tiska, književnosti in raznih drugih problemov, dobro prouči in na podlagi tega, toda ne v obliki sklepa določi jasno precizirano stališče našega plenuma, nas komunistov, tako da bo vsak, kdor bi se hotel temu ogniti in to izigrati vedel da ne more, ker bo to črno na belem videl, ln vedel, da se tega mora držati, pozneje pa naj naše ustrezne instan- ce, katerih naloga je voditi po-Na Vzhodu pričakujejo, da se ’ samezne ustanove dobe pobudo, bomo nekega dne vendarle da bodo na podlagi tega ukrepale. raj oblikuje in pri tem mu je potrebna pomoč. Med novinarskimi kadri so večidel novi ljudje, ki imajo premalo izkušenj, ki često ne poznajo dobro obravnavanih vrašanj, vtem ko se na drugi strani naše gospodarstvo in druga področja družbenega življenja, ki jih je treba sproti spremljati, čedalje hitreje razvijajo. Tudi pogoste spremembe v uredništvih ovirajo njihovo dobro delo. Tov Begovič je potem rekel: »Ce hoče novinar imeti tesne stike z ustanovami, z organizacijami, voditelji in aktivnimi delavci na raznih področjih, mora poznati problematiko, o kateri piše, mora biti njegovo stališče ustrezno izoblikovano, da lahko razume probleme in o njih piše. — Tega pa naši novinarji Cesto nimajo. Ponekod se je uveljavilo med novinarji mnenje, da le novinarstvo stvar nadarjenosti Zato ponekod ne posvečajo dovolj pozornosti razvijanju kulture dela in solidnosti v delu Razen tega zadevamo tudi na anarhistična gledanja na neodvisnost in svobodo tiska, kar samo dokazuje politično nezrelost. Tov Begovič je nadalje poudaril, da je pri tisku mnogo ljudi in da je zdaj treba dvigati njihovo kakovost, pomagati novinarjem in jih opozarjati na pomanjkljivosti in napake Pripomnil je tudi. da je tudi sistem plač precejšnja ovira v razvoju novinarstva Vlajko Begovič je tudi govoril n potrebi, da vzpostavimo v novinarskih časopisnih podjetjih družbeno vodstvo. Doslej smo imeli dokaj slabe stike med uredništvi in organizacijami, ki so časnike ustanavljale. Te organizacije pa bi morale dati svoje ljudi, ki bi stalno spremljali delo novinarjev in bi jim neposredno pomagali, vzpostaviti bi bilo treba upravne odbore ali dati ljudi, da bi sodelovali v uredništvih Na koncu se je tov. Vlajko Begovič dotaknil še enega vprašanja. o katerem je bilo govora tudi na II plenumu CK ZKJ Gre za sodelovanje naših javnih in političnih delavcev s tiskom Poudaril je. da v tem oziru nismo kaj prida napredovali V časnike. je rekel pišelo največ novi ljudje, bralci pa bi hoteli slišati mnenje vodilnih ljudi, tovarišev iz CK. Iz odbora SZDL. mnenje ljudskih poslancev in drugih. Samo tako lahko dvignemo raven našega tiska in nudimo uredništvom pri delu veliko pomoč. organizacij ln drugih, mislim, da še zmeraj ne bomo prenašali tega na osnovne organizacije, dokler nam je potrebno, v tem da se kot člani teh družbenih organizacij dejansko v njih čutimo kot člani teh organizacij ii< komuniste.« Govoreč o ideološki izobrazbi naših komunistov, je tovarišica Tomšičeva opozorila na to, da je pri nas glede študiranja mnogo prizadevanja. »Toda to študiranje,« je rekla tovarišica Tomšičeva, »je bolj ali manj abstraktno in po mojem mnenju moramo naposled razbiti pri naših tovariših naziranje da teoretično obravnavanje naše poti v socializem n! gradivo za študij. Dogaja se namreč da naše organizacije istočasno ko izide važen članek ali govor naših tovarišev, morda študirajo nekaj Iz klasičnih del marksizma ne vidijo Pai da je prav uporaba marki/ma dana v teh naših sedanjih proučevanjih« Nadalje ie tovarišica Tomšičeva rekla, da pomanjkljivost v ideološki izobrazbi članov ni zgolj stvar članov osnovnih organizacij, marveč je to dolžnost centralnih in okrajnih komitejev »Lahko ugotovimo,« je rekla tovarišica Tomšičeva »da se nam še ni posrečilo, da bi v vodstvih pravočasno ugotovili, katere osnovne načelne pomanjkljivosti in napake je treba popravljati in se boriti za marksistične nazore članov ZK o posameznih pojavih. Mislim, da nastopaio naša vodstva bolj ali manj kot gasilci, ko se je zgrešena teorija že močno razširila in ko je že rodila tudi slabe posledice « Kar se tiče terenskih organizacij, - je tovarišica Tomšičeva rekla, da je zanje značilno da so brez delavcev, ki so ostali v proizvodnji V njih je izraženo dejstvo. da komunisti prej niso delali skupaj v množičnih organizacijah in med množicami Zdaj so se na terenu iznenada znašli ljudje, ki se niso zbrali v ognju skupaj bojevane bitke, marveč smo jih sami organizacijsko sestavili. Sele zdaj se vrši proces, da se spajalo v eno politično telo, ki bo reagiralo na vse pojave na terenu. Ta proces se zdaj dogaja v terenskih organlzacliah zlasti v boju za zboljšanje dela v Socialistični zvezi, na zborih volivcev itd. V nadaljevanju je tov Tomšičeva govorila o delu organizacij ZK na vasi. Potem ko je poudarila, da imamo v delu vaških organizacij v ZK velike težave, je opozorila na to da bi bilo zdaj napačno, če bi si na vse kriplje prizadevali najti tam nekaj komunistov in jih nekako organizirati za ZK. marveč je treba na vasi delati prek SZDL in prek bitke za mngžično politično delo in tako na vasi zgraditi organizacije ZK Na to je tov Tomšičeva opozorila zato, ker so nekateri okrajni komiteji in organizacije še zmeraj orientirani na delo komunistov. namesto, da bi se borili za politični vpliv v množicah Na koncu je tov Tomšičeva govorila o nekaterih pomanklji-vostih v prosveti. »Mislim,« je rekla, »da je vprašanje našega dela v prosveti eno najvažnejših vprašanj naših dni, in sicer zato, ker se že kažejo škodljive posledice ne le na glediščih posameznih prosvetnih delavcev, marveč, da tako rečem, tudi na proizvodu teh prosvetnih delavcev Zdaj čutimo politehnično vzgojo, o čemer smo govorili in čutimo, da naše šole celo ne nudijo vzgoje v našem dihu, da se ne ravnajo po potrebah naše družbe, da ne vzgajajo odnosa do dela, marveč da je to bolj ali manj šola bodočih uradnikov Se več, v tej šoli delavski in kmečki otroci ne morejo dobro napredovati, ker so preveč natrpani z raznimi stvarmi ki so (im otroci kos šele z domačo pomočjo « Potem ko je naštela nekaj primerov je tov Tomšičeva poudarila, da bomo morali dobro premisliti, kaj bomo ukrenili! da se bo stanje v prosveti spremenilo. Plenum Zveze borcev Jugoslavije Beograd, 30 marca V poslopju ('K ZKJ v Beogradu se je danes popoldne začela plenarna seja CK ZB NOV Jugoslavije Plenarne seje so se udeležili predsednik Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade, podpredsednika Zveznegfl izvršnega sveta Rodoljub Čolakovie in Svetozar Vuk-inanovic-Tempo. predsednik Ljudske skupščine Srbije Petar Stambolič, predsednik Ljudske skupščine Crne gore Blažo Jovanovič, predsednik Ljudske skupščine BiH Djuro Pucar-Stan. državni tajnik za narodno obrambo Ivan Gošnjak. načelnik generalštaba JLA Peko Dapčevič in drugi ugledni državni voditel ji Plenarno sejo je začel predsednik ZB NOV Jugoslavije Aleksander Rankovič in dal besedo generalnemu tajniku Velimirju Stojniču. ki je prebral referat o delu in nalogah organizacije ZB. » Slovi « status Vzhodne Kemčiie p ln Nekateri komentatorji na Za-v sklepu sovjetske vlade o »suverenem statusu« Vzhodne Nemčije izključno propagandni ukrep. Takšno mnenje pomeni precejšnje poenostav-janje zadeve. Mi dvoma, da je omenjena poteza sovjetske vlade preračunana na propagandni učinek. Videti v njej samo to, pa je Vsekakor premalo. Predvsem je treba poudariti, oa pomeni ta sklep korak naprej v smeri ovekovečenja sedanje razdelitve Nemčije. Vprašanje združitve Nemčije se je že zdavnaj umaknilo iz ospredja sovjetsike politike o nemškem vprašanju in celo v propagandi ga omenjajo čedalje manj. V ospredju je sedaj prizadevanje, da bi ŠZ po vsej sili obdržala Vzhodno Nem-VUO- Nadalje je značilno, da se je sklep o »ukinitvi« okupacijskega statusa Vzhodne Nemčije pojavil prav v času, ko si sovjetska diplomacija na fise kriplje prizadeva uveljaviti pakt Molotova o »evropski varnosti«. Vlade vzhodnoevropskih dežel se izrekajo druga za drugo za ta pakt, j71 očitno je, da Moskva želi, da bi na tem torišču še pred sestankom v Ženevi nekaj dosegli. Zato ni brez utemeljitve domneva, da je sovjetska vlada sklenila pripoznati Vzhodni Nemčiji »suvereni status« med drugim tudi zato, da bi tudi Vzhodna Nemčija kot »suverena« dežela »samostojno« privolila v pakt Molotova o »evropski varnosti«. Snovanje tega pakta — kakor se zdaj stvari razvijajo v Vzhodni Evropi — pa kaže na to, da gre dejansko za nekakšno pravno izoblikovanje ondotnega stanja. Vzhodno Nemčijo so že zdavnaj vključili v sovjetski blok, s formalne pravne strani pa vanj še rai vključena. Čedalje več konkretnih podatkov dokazuje, da hočejo to formalno pravno vključitev doseči prav pod pretvezo »pakta o evropski varnosti«. To pa je pravzaprav konkretno izražena politika ovekovečenja Taizdelitve Nemčije in Evrope. Toda sovjetska vlada je dala Vzhodni Nemčiji novi »status« tudi v prizadevanju, da bi povečala težave znotraj zahodnih držav. Pozornost vzbuja, da urad-nio sporočilo sovjetske vlade o »odnosih med SZ in demokratično Tepubliko Nemčijo« mnogo govori o okupacijskem statusu Zahodne Nemčije, in sicer takole: »Vlada SZ meni, da okupacijski status Zahodne Nemčije, ki so ga vzpostavile ZDA, Anglija in Francija, ne ustreza demokratičnim načelom in da je nezdružljiv z nacionalnimi pravicami nemškega naroda...« Ne da bi se spuščali v to, kaj in koliko se bo spremenilo v .Vzhodnii Nemčiji — če se bo res kaj spremenilo — po sporočilu sovjetske vlade o ukinitvi okupacijskega statusa, moramo poudariti dejstvo, da je Vzhodna Nemčija, gledano s čisto formalnega stališča, dobila zdaj nov status. Gledano s tega formalno pravnega stališča Zahodna Nemčija ne uživa statusa suverene države, marveč še zmeraj okupacijski status. Sovjetska propaganda si bo vsekakor prizadevala, da bo v Nemčiji čimbolj izkoristila to razliko. Ne gre pa samo za to. Bonn-ski politični krogi so reagirali na zadnji ukrep sovjetske vlade s še bolj poudarjenimi zahtevami, naj bi nujno ukinili okupacijski status Zahodne Nemčije. Formalno pravna sprememba statusa Zahodne Nemčije pa ni tako preprosta stvar, kakor je sovjetski sklep o Vzhodni Nemčiji. SZ je edina okupacijska država v Vzhodni Nemčiji. Razen tega ima tak položaj v Vzhodni Evropi, da sama odloča o vprašanju Vzhodne Nemčije.- In naposled, sprememba statusa Vzhodne Nemčije je v osnovi samo formalen akt, ki bistva ne spremeni. Precej drugačen je položaj, če gre za Zahodno Nemčijo. Tam je kontrola v rokah treh okupacijskih držav. Njihovi pogledi na bodočnost Zahodne Nemčije niso istovetni. Statusa Zahodne Nem- čije ni mogoče spremeniti s sklepom ene okupacijske države, marveč je potrebno soglasje vseh treh okupacijskih držav. In nazadnje, ukinitev okupacijskega statusa Zahodne Nemčije tudi ne b; bila zgolj formalnost. Po sedanjem stanju je sprememba statusa Zahodne Nemčije neposredno vezana na bonnske in pariške pogodbe, torej na načrt o evropski obrambni skupnosti. Ukinitev okupacijskega statusa Zahodne Nemčije je pogojno vezana na ratifikacijo teh instrumentov. Eden izmed činiteljev, brez katerega tega ni moč storiti, pa je Francija, a Francija se obotavlja, da bi ratificirala te pogodbe. Mnogi časniki v Zahodni Nemčiji, pa tudi v ZDA, so že dlje časa nervozni in ta nervoznost se je zadnje dni po sklepu SZ o »ukinitvi okupacijskega statusa« Vzhodne Nemčije še povečala. Ti časniki zagovarjajo mnenje, da ne bi smeli več odlašati spremembe sedanjega statusa Zahodne Nemčije in da je zato treba bolj pritisniti na Francijo, da bi ratificirala bonnske in pariške pogodbe. To pa je pot k nadalnji poglobitvi sedanje krize načrta o EOS in v takšnem položaju se bo okre- B O JI V INDOKINI Dieti Bien Fu pred deževjem Francoski protinapad — Razpoloženje branilcev — Francoske izgube Hanoj, 30. marca (Reuter). — V severnih pokrajinah Indo-| Francosko poveljstvo je sinoči kine je zadnja dva dneva močno sporočilo, da so francoske in Bao deževalo, kar bi dalo slutiti, da Dajeve čete izvedle močan proti- se bo letos začelo monsumsko napad na Ho Ši Minhove enote, deževje precej preje kakor lani. ki oblegajo trdnjavo Dien Bien Zato v tukajšnjih vojaških kro-Fu. Francozi trdijo, da so hoši- minhovci včeraj izgubili 1400 mož. Razpoloženje branilcev te trdnjave se je nekoliko zboljšalo, Poveljstvo francoske trdnjave Dien Bien Fu ko so zvedeli, da so bili hošimin-hovci pri Banonkpetu poraženi in da je topovski ogenj okrog Dien Bien Fua nekoliko ponehal. Vendar pa nekateri zmanjšano dejstvo topništva razlagajo tako, pilo iskanje alternativnih izhodov I da sovražnikove čete varčujejo iz sedanjega položaja. s strelivom, da bi nato lahko Jože Smole I tem uspešneje napadle trdnjavo. GOSPODARSKA KRIZA V ANGLO-AMERI S KI CONI STC Zakaj prepada ribištvo Posledice iredentistične politike — Nekdanja središča zdaj domala brez ribičev (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Trst, 30. marca. Tržaški »Primorski dnevnik« je izvedel anketo o porabi sredstev iz dela sklada Maxshailik>ve pomoči, namenjenega razvoju nibarstva v ooni A. Časnik trdi, da od tega niso imeli koristi niiiti domači ribiči niti tržaško prebivailstvo. Nasprotno, sredstva so uporabili izključno v prid priseljencev im v korist raznarodovalne politike. Leta 1948 so v Trstu ustanovili »Ribiško zadrugo Tržaškega ozemlja«, ki je štela devet članov. Njen osnovni kapital pa je znašal le 22.500 Ilir. V upravnem odboru je bil tudi predstavnik »konzorcija za zaščito ribolova«, ki je poluradna ustanova aroglo-ameriške vojaške ustanove. Samo prvo leto je ta zadruga dobila iz skladov Marshallove pomoči nad 387 milijonov Mr. Zasnovali so velike načrte. Nameravali so kupiiti motorne ladje, ribariti na najmodernejši način, zgraditi skladišča z>a konserviiiranje rib, se ukvarjati z veletrgovino itd. Iz Conantova izjava Ameriški visoki komisar v Nemčiji James Conant je sprožil idejo o alternativni rešitvi vprašanja, kakšen naj bo status Zahodne Nemčije. ideja je takoj vzbudila negativen odziv Pariza in Londona. Govoreč o tem, kako kaže, da bi °dpravili okupacijski status Zahodne Nemčije, je Conant uajprej Izrazil Spanje, da bo Francija vendarle ratificirala evropski obrambni spora-*uui, za tem pa jo pripomnil: »Kolikor bi po naključju do tega v bližnji prihodnosti 110 prišlo, bodo Eioral© tri okupacijske velesile uvideti, da je najbolje za vso zainteresirane države, če uveljavijo nekaj, kar bi ustrezalo bonnski pogodbi.« drugače rečeno, ameriški visoki komisar predlaga, naj tri okupacij-ske velesil« dajo Zahodni Nemčiji 8t«tus suverene države, ue glede na tu- kako se bo razvijal v posamez-n'h državah proces v zvezi v ratifikacijo sporazuma o EOS. Conant Predlaga, naj 1)1 uresničili samo '"Jnnskl sporazum, 110 pa tudi paškega oziroma, naj bi Izdali nekaj, **w bi ustrezalo bonnskoinu spora-*Uinu. T° Jo nova varianta. Doslej so •'•unreč vse tri zahodne velesile obravnavale bonnski In pariški sporazum skupaj — bonnskega, ki se nanaša na odpravo okupacijskega statusa Zahodno Nemčije, ln pariškega, ki R0 tiče evropske obrambne (ilfupnostl. Sprememba ameriškega "tališča — (la bi namreč bonnski fil'orazuni ločili od pariškega — kaže. da ZDA Iščejo alternativne rešitvo v primeru, če 110 bi uresničili EOS. V zvezi s tem so sove najprlza-dovnejšl bonnski krogi. Zahodno-»omSltj tisk Je izpustil že nekaj poskusnih balončkov. V njih najbolj obravnavajo Idejo o neposrednem dvostranskem paktu med ZDA in Zahodno Nemčijo. Sprožili so tudi o »ekakšnl »razširitvi EOS« na nekatere druge države, toda brez Fran-C|J«, kakor tudi Idejo o vključitvi ^alioiln0 Nemčije v atlantski pakt. Jasno je, da nobene izmed teh Idej ni 11106 ostvarltl, dokler Zahodna Nemčije ue dobi statusa suverene države. Zato sl Bonn prizadeva, da no čakali na francosko ratifika- cijo sporazuma o EOS, temveč nemudoma odpravili okupacijski status Zahodne Nemčije. Pri tem ZDA popolnoma podpirajo Bonn. Toda negativen odziv Pariza In Londona na to Conantovo Izjavo lz- tegia pa na bilo nič. Cez nekaj časa je namreč, baje zavoljo slabega dela in poslovnih nepravilnosti, vojaška uprava postavila komisarja, navsezadnje pa |e zadrugo likvidirala. Del njenih ladij se je znašel — namesto v Trstu — v Chioggii, Samit Bene-dettu, Gradežu in drugih ribar-skih središčih pod Italijo. To ni osamljen primer. Po vojni so v slovenski vasi štivam, ki leži na meji cone A proti Italiji, zgradili veliko ribiško naselje San Mairoo — za priseljene italijanske ribiče. Domnevajo, da so za gradnjo objektov porabili kakih 360 milijonov lir. V ta namen so odstopili na temelju zakona o »družbeno koristnih gradnjah« kaikih 370.000 m* slovenske zemlje, na katero so naselili italijanske prišleke. Spričo težavnega gospodarskega položaja starih domačih ribičev je dandanes ribarstvo domala povsem zamirlo in sieer tudi tam, kjer je nekoč uspevalo in kietr jie pomenilo tradicionalni poklic. Nekdanja središča ribolova v današnji ooni A, slovenski kraji Sv. Križ, Sesljam, Kontovelj in Bar-kovlje, so ostali domala brez ribičev. Ker nimajo motornih ladij in drugih sodobnih naprav spričo pomanjkanja, finančnih sredstev, so ti redki ribiči prisiljeni tudi zdaij ribariti na starih čolnih z kdo ve kolikokrat zakrpanimi mrežami. JV. Petrinič gih poudarjajo, da Ho ši Min-hovo poveljstvo ne bo smelo oklevati, če bo hotelo zavzeti Dien Bien Fu še pred začetkom ženevske konference, ker bi sicer lahko deževje in poplava blokirala njeno topništvo za več mesecev. Ni pa izključeno, da utegne 1 začeti Ho Ši Minhovo poveljstvo I dolgo obleganje Dien Bien Fua,1 kar bi bilo za francosko Vrhovno poveljstvo skrajno neugodno, ker bi bila v hudem monsum-skem deževju morebitna evakuacija branilcev trdnjave skrajno otežkočena. Po poročilu vietminškega vrhovnega poveljstva, ki ga prenaša agencija Nova Kitajska, so francoske čete izgubile od 13. do 20. Uo Ši Minhov general Giap, ki oblega Dien Bien Fu bili dva bataljona. Med padlimi je tudi namestnik poveljnika sektorja Dien Bien Fua in poveljnik bataljona. Vietminško poveljstvo trdi, da je bilo v tem obdobju zaplenjenih 16 minometalcev, 7 metalcev plamena, 5 topov, 28 težkih strojnic in velike množine drugega orožja in streliva. Trdijo, da je marca na področju Dien Bien bilo sestreljenih 11 in na letali Fua 1700 mož. Francozi so izgu- ščih uničenih 17 francoskih letal. DANES PO SVETU Novi položaj Na oder burnih dogodkov v Egiptu je stopila nova sila. Ne glede na to, kako dolgo bo trajal in kako se bo končal sedanji spor v revolucionarnem svetu, pa nam kažejo manifestacije delavcev ln kmetov po ulicah Kaira in Aleksandrije, da se v Egiptu nekaj spreminja in da se je mogoče boriti proti staremu le še s podporo, če ne celo pod vodstvom delavstva ln drugih naprednih sil. Napak bi bilo precenjevati vlogo delavstva v nerazvitem Egiptu, kjer delavci nikdar niso imeli niti pravice, da se organizirajo. Malo je tudi verjetno, da bi imelo delavstvo kako močnejše upanje v možnost hitre in lahke spremembe svojega težkega socialnega položaja, ali pa da se zaveda svoje razredne vloge. Tudi siromašni felahl so premalo občutili, da se jim je položaj zboljšal, da bi se DOKUMENTI PRIČAJO Stavka v 13 tisoč podjetjih Trst, 30. marca — Za 9. april .. , , „ ,, . „ je napovedana protestna ustavi- Brltaifiia s tT rane. “ " c * i tev dela 13.000 majhnih in sred- L v u 8tr,ln3ata’ pre?: njih tržaških podjetj. Od oblasti všT ide!«' „ It J ? P:,r. Č,' cone A zahtevajo, naj si , lfernaUTnl T « S !lK>1' Predeva v boju zoper go- prlhajajo Iz Bonna. J. Smole ' e[K>daTsko krizo v ^ni ^ r X 8BCHSf*OPA6ANOAAMT rtu. e k * a imvmk -H? ..•jOCL..^i>>XeU-- ter {,.>.< Uii-2 »/>(, ' < ‘ \ + * ' /V V k> a« =•/ I 'W$$- f 4 ^ J* ; II - tmm * «■ itfu' Ki&>+ >■:» ***&&.. £ Z' j, j. z j j * . ■ ./“i-stli,- \ ' J- Eden izmed dokumentov iz zaplenjenega gestapovskega arhiva dokazuje, da je bil doslej na Koroškem živeči in na Jesenicah aretirani vojni zločinec Alojz Perne med okupacijo šef propagandnega oddelka gorenjskega domobranstva in podrejen Gobbelsovemn propagandnemu ministrstvu v Berlinu. Perne, katerega »nedolžnost brani« sedaj koroški šovinistični tisk, je imel s podobnimi pooblastili možnost zastrupljati gorenjsko prebivalstvo v nacističnem duhu. Hkrati pa drugi dokumenti govore, da je v času Pemetovega paševanja padlo na Gorenjskem od 28. novembra 1944 do 10. januarja 1945 — 222 partizanov, 212 pa so jih ujeli, k temu pa je treba prišteti še veliko materialno škodo, ki so jo prizadejali domobranci in nacisti z ropi in požigi. Z VSEH STRANI SVETA JORDANIJA Pritožba Varnostnemu svetu I vlekel proti Gibraltarju. Na ladji so ; zaradi požara izgubili življenje 4 mornarji, 1500 potnikov in članov po-' sadke pa so režili. ZDA Zasedanje skrbniškega sveta Aman (Tanjug). Jordanska vlada1 je sporočila, da bo sprožila pred Var- , nostnim svetom izraelski napad na vas Nahalem, ki je oddaljena kakih 5 km od izraelske meje. Jordanska vlada se Je včeraj že1 New York. Obveščevalna služba drugič sestala, da bi proučevala ta OZN je sporočila, da je končano za-izgred. V sporočilu, ki je bilo objav- sedanje skrbniškega sveta, ki se je ljeno spričo tega izgreda, je rečeno, začelo 28. januarja v New Yorku. Svet da so izraelske oborožene sile ubile je sprejel vrsto priporočil o izboljša-tri in ranile pet jordanskih vojakov, nju političnega, gospodarskega in Neuradna sporočila so omenjala do- socialnega položaja prebivalstva na slej 9 mrtvih in 16 ranjenih oseb. skrbniških področjih v Afriki. Pripo-Izraelci so baje uporabljali avtoma- ročila se nanašajo na Kamerun, Togo tično orožje in skušali z minami vas in Tanganjiko, ki so pod britansko razstreliti. upravo, nekatere dele Kameruna in Toga pod francosko upravo ln na SZ | Ruanda Urundi, ki je pod belgijsko Egiptovski bombaž .upravo Moskva (Reuter), sovjetski tisk! Letalska nesreča ftdbA bj°e T&SSSTSJS; fwk.« (AFP). V mes,tu Spoken« Tfiefual nlTb^o^^ien^lat^ v^^rlSaTetakL ^rell. jv ™telu ’^°1J. L" ™ katBri Je izgubilo življenje 7 felauov V ki lih le vodila I Nesreča je nastala zaradi trgovinska delegacija pod vodstvom • ^ vojažko letalo t*koj pomočnika vojnega ministra Hasana j |m ^Sovjetska zveza bo na podlagi te Prisilno delo 1U Poljska pogodbe, ki velja za dobo enega leta, New York AmerUUa obveS6eval- dobavijala Egiptu Industrijsko OPJ®- na služba iniroču. da je poljska vlada I mo, traktorje in druge kmetijske 7,avrn|]a zahtevo Glenerailne skupžčiine stroje, avtomobile, železne in jeklene 0ZN ^ MKieiuje pri izdelavi žtu izdelke, petrolej in druge Izdelke 1 VELIKA BRITANIJA Potopila se je ladja »Empire Windrash» London (AFP). Britanska admira-litcta je sporočila, da se je davi po- i. P dije o sistemih prisilnega dela na svetu. Ta poljska zavrnitev jo bila včeraj objavljena v odgovoru ffene-ralnemu tajniku OZN Dagu Ilam-mars-kjoeldu, OZN je skušala zagotoviti sodelovanje držav, ki proj niso hotele dajati obvestil posebnemu odboru, sestavljenemu v ta namen. Sporočilo odbora, ki se je dve topila britanska ladja za prevoz čet leti ukvarjal s tem problemom, bo »Empire Windrash«, na kateri je vče- v torek predloženo ek i •----- avtobusa in vlaka je včeraj izgubilo toval v Beograd. 1 otovanje vele-življenje 21 oseb, 5 pa je bilo ranje- poslanika spravljajo v zvezo z nih. Nezgoda se je pripetila v bližini nkjxa jnjm; nnsvpinvnnii v mesta Scormel Suares, južno od J..}, P svetovanjl v arzav- Buenos Airesa. nem tajništvu za zunanje zadeve. 1 LJUDSKA PRAVICA-BORBA SREDA, 3.1. MARC4 V vsej državi primanjkuje nad 225.000 stanovanj — Razni predlogi, kako bi omilili stanovanjsko stisko no, o kateri največ govore, kadar gre za našo povojno graje vsekakor stanovanjsko vprašanje. Pri tem sodeluje jo mno- e nat fin rt n O nTltflni • T ■_• Tema, o kateri največ govore, kadar gre za našo povojno gra attev, je vsekakor stanovanjsko vprašanje. Pri tem sodelujejo mnoge nase ustanove, organi oblasti, organizacije in sami državljani. ■»Borba* bo v prihodnjih številkah obravnavala to vprašanje, pri čemer bo skušala iznesti razna mnenja, predloge in stališča o stanovanjski graditvi pri nas. Nagel napredek industri je in, Strokovnjaki pravijo, da sedaj razne povojne težave so vplivale primanjkuje kakih 225.000 stano-na to, da stanovanj nismo gradili I vanj, stanovanjska površina na » potrebno naglico, marveč je enega prebivalca pa znaša kakih graditev celo zaostajala. Čeprav, 8 m2 (evropsko povprečje je 15 smo storili mnogo v povojni gra-(do 20). diitvi stanovanj v večini mest, v 1 Nedavna kategorizacija stano-industrijsklh središčih, rudnikih, vanj je dala naslednjo sliko. Od •Kmetijskih posestvih itd., pa ven- skupnega števila stanovanj pride 70,4 odstotka 22,5 odstotka 7 odstotkov dar niso mogli odpraviti težke. 38,3 % v peto in šesto kategorijo, dediščine izpred vojne. Še več, 7,9 % poslopij in 9,1 % stanovanj y tem času pomanjkanje ni bilo j je neuporabnih, 18,1 % poslopij in itako hudo, ker dotoka vaškega j 26,5 % stanovanj je treba teme-prebivalstva v mesta niso mogli > ljito popraviti, 39,4 % poslopij pa nilti primerjati s sedanjim. Leta1 1939 je prišlo na kmetijsko prebivalstvo 76,3 % in na nekmetijsko 23,7 % vseh prebivalcev, po podatkih iz leta 1953 pa znaša Število nekmetijskega prebivalstva pri nas 35,5 %. Primanjkuje 225.000 stanovanj Na stalni konferenci mest FLRJ, ki je bila pred kratkim v Sarajevu, posvečena izključno stanovanjskemu vprašanju, so opozorili, da je graditev stanovanj ena izmed prvih nalog mest. Arhitekti se zavzemajo za ustanavljanje stanovanjskih zadrug Ljubljana, 30. marca O stanovanjski stiski, ki jo občutimo v vseh slovenskih mestih in industrijskih središčih smo že večkrat razpravljali O tem so govorili tudi na občnem zboru Društva arhitektov Slovenije, ki je bil sinoči v Ljubljani. Arhitekti so menili, da bi bilo koristno, če bi ustanavljali stanovanjske zadruge. To zamisel so povzeli po izkušnjah iz nekaterih zapadnih držav, zlasti iz Anglije, kjer so se take zadruge uspešno lezvUa. je starih nad 50 let. Če upoštevamo samo nove prebivalce mest, bi letos potrebovali v naši državi 20.000 novih stanovanj. Lahko pa rečemo, da bi prj nas po vojni lahko dosegli z 104i. leta 260.000 prebivalcev, leta 1948 skoraj 300.000, leta 1952 470.000, po najnovejšem popisu prebivalstva pa skoraj pol milijona. Hkrati je 6edaj v Beogradu le 98.000 stanovanj (od osvoboditve do danes pa so jih zgradili samo 10.500). Slaba stanovanja in pritlične hiše — to je ena izmed najtežjih dediščin preteklosti. Sedaj je to težko zdraviti. Izmed 507.000 stanovanj, popisanih v 346 mestih in večjih naseljih, je 75,4 % eno-stanovanjskih poslopij, 22,5 % dva in tristanovanjskih poslopij in zgolj 7 % štiri in več stanovanjskih. Ne smemo pa spregledati tudi drugih činiteljev, ki so v zadnjih letih pripomogli, da je stanovanjska graditev zaostala za industrijsko. To je predvsem administrativni način v upravljanju in razdelitvi stanovanj, pomanjkanje sredstev za vzdrževanje stanovanjskega sklada, nizke najemnine in drugo. Kako urediti to vprašanje? Doslej so bila sredstva za stanovanjsko graditev razporejena administrativno. Vrh tega so gradila tudi podjetja JLA. Od leta do leta, zlasti pa sedaj občutimo, da si mestne občine in komune čedalje bolj prizadevajo, da bi se naposled resno lotili stanovanj- graditvijo stainovanj v glavnem Iške graditve. To je povsem upra-samo to, da nadoknadimo izgube I vičeno, in jih k temu sili najno-zaradi porušenih hiš med vojno j vejša uredba o upravljanju sta-in da delno ohranimo sedanja po- inovanjskih poslopij, slopja. V Beogradu je bilo na pr. Še vedno pa je odprto vpra- ■ V četrtek se začne v L/ubl/ant POP« STANOVANJ Ljubljana, 29'. marca. V četrtek, l. aprila bodo začeli v Ljubljani popisovati stanovanja. Te dni so popisovalci, ki jih je skupaj 128, obiskovali poseben tečaj, na katerem so se seznanili z najvažnejšimi določbami novih uredb ter z načinom svojega dela. Zadnja navodila bodo popisovalci prejeli na seminarju danes, Jutri in v sredo. V četrtek bodo popisovalci odšli na teren in bodo po vseh hišah oz. vseh stanovanjih začeli razdeljevati obrazce za popis. Pripomniti je, da bodo popisana vsa stanovanja, ne glede na to, ali so lastniki hiš privatniki, ali so hiše v državni lasti in ne glede na to, ali bodo stavbe prišle v upravo stanovanjske skupnosti ali bodo kot manjše hiše še nadalje ostale pod upravo hišnih lastnikov. Cez pet dni bodo popisovalci obrazce pobirali in pri tem izvedli dejanski popis ter kategorizacijo. Pri tem bo moral sodelovati hišni lastnik ali upravitelj ter najemnik vsakega stanovanja. Med tem časom pa bo moral najemnik stanovanja pripraviti vse potrebno, da bo popis čimprej gotov. Tako naj bi najemniki že sami poskusili oceniti svoje stanovanje s točkami, predvsem pa izmeriti površino stanovanja. Seveda oa ta poskusna ocenitev za popisovalca ne bo obvezna; tako bo popisovalec dejansko tisti, ki bo odločal, oziroma izvedel popis stanovanja. šanje, kdo bo imel tu pobudo. Sedaj se kot interesenti priglaša-jo vsi, da celo posamezna gospodinjstva. Čedalje bolj govore o stanovanjskem zadružništvu in ne le da govore, marveč je tudi glavna zadružna zveza FLRJ ježe stavila predloge Zveznemu izvršnemu svetu. Kljub temu pa še ne vemo, kateri izmed vseh teh predlogov bo sprejet in kateri ne. Dosedanja praksa je pokazala, da je bolj rentabilno graditi večnadstropna poslopja kot pa pritlična, kalkulacije pa kažejo, dr. so hiše zidane po zadružnem načelu pol cenejše od državnih. Stanovanjsko vprašanje je moč samo tako reševati. Zato so na njem zainteresirani vsi. To ni več samo stvar arhitekta kot prej. To ni zgolj naloga komune, pa tudi ne posameznikov. Na tem so zelo zainteresirani tudi ekonomisti. Na svojem kongresu v začetku maja bodo le-ti razpravljali o graditvi ,_________ , .. -r , v ctnnnvnnisL-ivT r.r*=l™;; i„ kontrolorji, oz. vodje posameznih sek- nikl stanovanj, kot hišni lastniki. * stano\ anjsklh poslopij in sprejeli torjev. Celotno področje Ljubljane je kateri sektor pa bo spadala določen* sektorjev, hiša, bodo ob Izročanju obrazcev P°" da odpade na vsakega približno M® do 350 stanovanj, v okviru vsakeg* takega okoliša bo izvedel popis *° popisovalec. Za popis in kategorizacijo zdaj na bo važno, kdo stanovanje zaseda p1 kakšno je stanje med najemnikom uj podnajemnikom, oziroma med najemniki. Ta vprašanja bo reševal* stanovanjska skupnost kasneje, ko bo šlo za sklepanje pogodb. Zdaj bo samo popis, ki bo omogočil, da bo n» podlagi rezultatov tega popisa mogoče izračunati postavke za novo stanovanjsko tarifo. Ker določa nov* uredba o upravljanju stanovanjski® zgradb, da Je treba najemnine n“ področju mesta v povprečju zv1??? za 50 */t, bo treba namreč ugotoviti, koliko bo posameznih stanovanj en®! oz. druge kategorije ln na podla*1 teh ugotovitev določiti tarifo. Pripomniti pa ;e, da se bo vsaJto stanovanje upoštevalo kit enota » smislu gradbenega načrta. V kolik0* pa se je stanje spremenilo, p* t- 60 treba tudi te spremembe dokazati * dokumentacijo. Ob začetku popisa bodo začele delovati tudi sektorske pisarne, ki booo v Ljubljani v sledečih krajih: Veselova 2 (tel. 24-112), Parmova 32 (!“• 20-717), Celovška 164 (tel. 23-046), Magistrat (tel. 22-121), Kotnikova 16 ('J1: 20-194), Tržaška 5 (tel. 22-661), Sentvia — občina (tel. 27-773), Polle — občin* (tel. 22-840). Na te naj bi se v vsen Tam, kjer bo prišlo do sporov alt spornih in dvomlUvlh vprašanjih T kakršnihkoli nejasnosti, bodo odločali zvezi s popisom obračali tako najem-kontrolorii. oz. vorlln nnsamp7.nih spIc- rHiri ctanr»x;oni * ustrezne sklepe. namreč razdeljeno na 8 Djurič , sektorji pa na popisne okoliše. Posamezni popisni okoliši so tako veliki, j asnili popisovalci. Letos je bilo še malo sonca, kad ar se pa pokaže, se mu posebno i najmlajši nastavljajo s toliko večjim zadovoljstvom Izredni občni zbor Društva upokojencev Slovenije ie odkril nezdrave Doiave v vodstvu te organizacije Ne društvo, marveč naša ljudska oblast in uspehi naših delavcev omogočajo pravično ureditev pokojnin Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo poročilo o izrednem občnem zboru DruAtva upoko jencev Slovenijo Sele danes, vendar majhna zakasnitev ne odvzema perečemu problemu njegovega pomena. Tajništvo Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Je na seji 9. Januarja letos podrobneje razpravljalo o delu Društva upokojencev Slovenije. Zaradi pritožb posameznih upokojencev in podružnic o delu Republiškega odbora društva je tajništvo imenovalo posebno komisijo, ki je pregledala poslovanje republiškega vodstva in nekaterih podružnic Društva upokojencev. Komisija je ugotovila, da je bilo delo Društva, posebno še izvršnega odbora, usmerjeno po starih načelih organizacije upokojencev, zaradi česar so bili člani o mnogih stvareh pristransko obveščeni. Razen tega je odbor zelo razmetaval denar za razne nagrade in honorarje. Republiški svet Zveze sindikatov je zato zahteval, naj se skliče izredni občni zbor Društva upokojencev. NEOPRAVIČENO ZBUJANJE NEZADOVOLJSTVA MED UPOKOJENCI Ta občni zbor je bil v nedeljo t dvorani »Doma »Indlkatov«. Poročilo komisije tajništva Uepubllikega •veta ZS Slovenije je prečltal tov. Jože Jurač. ki je omenil, da so bile prltoiA o delu Republiškega odbora društvlr upravičene. Med drugim je navajal, kako je društvo, zlasti vodstvo, vse premalo upoštevalo družbene spremembe v naši domovini. Pojasnil je, kako je od najvišjega državnega In političnega vodstva In od ostalih družbenih organizacij čutiti nenehno skrb za človeka. Samo ▼ Sloveniji izdamo za potrebe socialnega zavarovanja letno II milijard dinarjev, v vsej državi pa 92 inlll jard. Kijub temu sta vodstvo društva In list »Upokojenec« čestokrat razširjala neka gesla o odločni »borbi za pravice upokojencev« itd. Tako so namerno dopovedovali članstvu, da so za nekaj prikrajšani, gojili pri njih nezadovoljstvo, čeprav so tu podatki, da znaša n. pr povprečna pokojnina v Sloveniji 700f din mesečno, medtem ko Je povprečna plača zaposlenega delavca ali uslužbenca 7500 din, pri čemer so vštete celo nadure ln razni dodatki za težko delo. Majhne pokojnine pri nekaterih upokojencih zatorej niso posledica slabe socialne zakonodaje, temveč posledice razmeroma kratke povprečne delovne dobe upokojencev ODBORNIKI SO SI PUSTILI PLAČATI SLEHERNI KORAK, SEJO IN POROČILO Komisija je tudi ugotovila, da je bilo za nekatere Društvo upokojencev vir Izkoriščanja saj so sl Izplačali za sejnine In nagrade, vodstvo Društva ni plačevalo niti predpisanih dajatev za socialuo zavarovanje, temveč je to Btorilo šele tik pred sedanjim občnim zborom. Poročilo o delu Izvršnega odbora Društva upokojencev, ki ga je ua občnem zboru podal tajnik društva llidovec. ni načelno pojasnilo ugotovitev te -komisije. Vsebovalo Je delno polemiko s članki v »Delavski enotnosti«. ki jih tudi vodstvo sindikatov ni povsem odobrilo, s prikazovanjem pridobitev upokojencev ter ureditve njih pokojnin kot da bi bilo to izključno delo Društva ali celo izvršnega odbora pa Je še tu na občnem /boru potrdilo upravičenost kritike. komisije in tajništva Zveze sindikatov za Slovenijo Tov Mavrici! Bore, tajnik Republiškega sveta ZSS, je v razpravi še ponovilo opozoril, kako Je naša socialna politika rezultat ljudske revolucije. Dejal Je da je bilo poročilo neiskreno, ker Je Izvršnemu odboru Društva dobro znano, kako je Republiški svet sindikatov pomagal pri ureditvi pokojnin, se zavzemal za pravično rešitev, Jo v večin) primerov tudi dosegel, zaradi česar so povsem nepotrebni vsi očitki Društva, da ljudska oblast te zadeve zanemarja Govoril Je, da so to pridobitve tudi rezultat prlzado-vanja naših delavcev, ki dvigujejo našo gospodarsko moč, zaradi česar Je bilo vsako drugačno prikazovanje stvari navadno zavajanje članstva. Opozoril Je, da so denarni Izdatki, Izplačevanja dnevnic znali delati za dobro upokojencev in tudi naše skupnosti. Vsa ta pojasnila pri mnogih delegatih niso našla svojega odmeva, zlasti ne pri večini delegatov na »desni strani«, kjer je po starem parlamentarnem vzorcu posedla večina pristašev starega odbora. To se je videlo pri razpravljanju po poročilih. Ne samo lz razprave ln ploskanja Bidovcu nekaterih delegatov lz Ljubljane, temveč tudi nekaterih lz drugih okrajev, n. pr. lz Lendave, Nove Uorice itd., smo lahko opazili, da je zavajanje s strani nekaterih članov Izvršnega odbora, zlasti tajnika Bidovca, padlo ua plodna tla. Spor med mariborsko podružnico ln Republiškim odborom društva so skušali prikazovati kot neposreden vzrok za sklicanje izrednega občnega zbora. To pa je bilo le postransko vprašanje, ki ga, mimogrede povedano, tudi razvlečeno poročilo razsodišča brez pravih zaključkov ni pojasnilo. Nekateri delegati so hoteli prikazovati neodgovorno razmetavanje denarju In podeljevanje nagrad kot opravičeno in dovoljeno dejanje. Se zlasti pa je bilo čutiti pri nekaterih naši miselnosti sedaj že tako tuje zapostavljanje deiavcev-upokojencev, ki doslej v odboru niso Imeli ne mesta, ne besede. Kljub temeljitim, s podatki pod krepljenim pojasnilom raznih sindikalnih funkcionarjev In tudi posameznih delegatov, je bil zaključek občnega zbora podoben njegovemu začetku. Kandidacijska komisija je ponovno kandidirala Bidovca, ki je odstopil od kandidaturo šele. ko Je tov. Bore osvetlil njegovo vlogo med okupacijo. VSI. KI SMO SEDAJ SE ZAPOSLENI, SI ŽELIMO DOBREGA DRUŠTVA UPOKOJENCEV. KATEREGA ČLANI BOMO PREJ ALI SLEJ Zaradi dosedanjega dela Društva upokojencev naloge, ki čakajo novi odbor ne bodo lahke. Vendar bodo dosegli labkp lepe uspehe. V Sloveniji Jo 79.000 upokojencev, starejših, izkušenih ljudi, ki bodo pod pravilnim vodstvom lahko usvtarill močno organizacijo In na svojem področju nudili dragoceno pomoč raznim političnim organizacijam in društvom. Olajšalo ln Izboljšalo bo delo tudi to, da bodo po spremembi pravil, sprejetih na občnem zboru, odločneje I lažjo bi radi prikrili izkoriščanje Nekdanji lastniki viničarij skušajo svoje pritožbe podkrepiti z izvabljenimi* neresničnimi izjavami Slovenske gorice, Haloze, področje vinogradnih holmov za- okraja predložil sodišču vinlčarsk* hodne Slovenije doživlja letos svojstveno pomlad. Nekdanji vini- Pogodbe, ^ sklenjene med mariborsK čarji opravljajo pomladna dela v vinogradih prvič kot svobodni dr. D^žečSi^Mšel v zagato.skušai ljudje, ki jih ne teže več bremena izkoriščevalskih viničarskih .ie ugovarjati, da sta bili družini Ter‘ odnosov. Za nekdanje lastnike viničarij je ta pomlad neprijetna, .KIeae, Ie v najemnem kuj še posebno za tiste, ki nočejo razumeti, da je zakon o viničarskih osebe,’ ki m0araV2Tfhlfciavo vinograda in podobnih razmerjih dokončno odpravil globoko socialno krivico. ' najemati delovno silo. Ti najemnik* Taki ljudje imajo hude skrbi. Z obljubami in grožnjami skušajo ?a-so P°_nlesovem dobili tudi za vsaK pripraviti svoje nekdanje viničarje, da bi pred oblastmi pričali za svoje »dobrotnike«, ki so jim za trdo garanje dovoljevali životarjenje v bornih domačijah. Tam, kjer ne pomagajo obljube in grožnje, priskočijo na pomoč pretnje z večnim pogubljenjem. Okrožno sodišče v Mariboru je obravnavalo že precej pritožb zoper odločbe upravnih komisij. Mnoge pritožbe So podprte z zlaganimi izjavami, s katerimi hočejo nekdanji izkoriščevalci viničarjev doseči, da bi sodišče njihovi pritožbi ugodilo. Toda z lažjo se ne da dokazati resnice, prav tako pa ni mogoče s pretkano izvabljenimi izjavami rešiti v predsmrtnih mukah se zvijajočih ■viničarskih odnosov. »VSE SEM JIM POŠTENO PLAČAL« vztrajno zatrjeval, da po osvoboditvi Ivan Serbinek iz Kungote Je imel ?&°h oAlnal°J s svo' več vinogradov. Obdelovale so mu jih JSJJ? v ^ * * pose- Štiri viničarske družine. Upravna ko- r*'110 Jii5«asa^ Pi? \ misija mu je določila za odkup nad munf* T-f v! 15 ha obdelovalnih površin. Serbinek i« 5 t se je pritožil na Okrožno sodišče. P„eS°vorili m njegove grožnje z »Kakšne viničarje? Najemnike sem ~ imel, nikakih viničarjev. In pošteno 2aJfH? TerS.avec je izpove- sem jih plačal, če so mi pomagali kaj ž ’ ea ,Jet i,to ^no^dila "tudi delati,« je ugovarjal Serbinek zoper vinlčarka Alofziia Kr«f u- J i odločbo. Kakšno je biio to plačilo, bi < Je,„, vedele povedati viničarske družine, I viničariji že 46 let. ki so mu razen vinogradov morale i!*™*! lzJaYe ve^ obdelovati tudi njegovo matično po- razburJen odbiti. Ko pa je zastopnik njegove grožnje večnim pogubljenjem ne bodo zalegle. delovni dan primerno plačilo. Dr. Dr“ žečnik je hotel s tem postaviti na 13 svoje viničarje, a se je sam ujel » past. Zmagoslavno je predložil P0" trdila s podpisi svojih bivših vin1* čarjev, da so za delo v vinograd® prejemali dnevno po 140 din. Zast??rt nik okraja pa je predložil sodišč« originalno pismo g. Držečnika, v Katerem je ta izrecno naročil svojen* oskrbniku, da morajo viničarji P®' trditi, da so dobili več denarja, Ktj. so jim ga izplačali. Na vprašanje, je to pismo njegovo. Je dr. Držečni molčal. Vsakomur pa je jasno, da | pismena potrdila, ki jih Je predlo*1, dr. Držečnik, podpisali viničarji P° istimi okoliščinami, pod kakršnim* tudi drugi lastniki viničarij doseg » da so njihovi »najemniki« dali P*5^,, ne Izjave svojim Izkoriščevalcem, ® z njimi ntso bili v viničarskem ra*' merju. fjgf' Sodišče Je seveda potrdilo upravjj. odločbo komisije za kmetijski hkrati pa Je obsodilo poskuse 0 j Držečnika, da bi s takimi sredstvi, * niso prav nič v skladu s krščans* moralo, preprečeval izpolnjevanje konltih določil. Nac» sestvo. Te zvite izjave seveda nič ne pomagajo. Serbinek bo moral spoznati, da se resnice z obračanjem ne na pretentati. »SIN NIMA PRAVICE, KAJ TAKEGA GOVORITI« Kmet Josip Ornik lz Nebove v občini Malečnik je imel dve viničariji. Okrajna komisija zemljiški sklad je izdala odločbo o odkupu obeh viničarij. Ornikov sin je pred komisijo povedal, da sta obe viničarski družini obdelovali vinograd in imeli de-putatno zemljo. Ornik pa je skušal speljati vodo na svoj mlin. Enega viničarja je prepričal, da je na sodišču izjavil, da med njima ni bilo viničarskega razmerja. Ko so Orniku na sodišču prebrali sinovo izjavo, se je oče seveda razburil: »Kaj bo sin dajal tako izjavo, ko ne pozna domačih razmer«. Težko bi našli v Nebovi človeka, ki bi verlel Orniku, da Je sam obdeloval vinograde in da so mu le tu ln tam nekaj malega pomagali viničarji, ki Jih v pritožbi seveda dosledno navaja, da so bili »le stanovanjski najemniki« Množične organizacije v Malečniku vedo povedati, da se je Ornik precej trudil, prepričati svoje viničarje, da so le navadni najemniki. Tako zavajanje pa Je konec koncev tudi kaznivo, na kar Ornik najbrže ni pomislil. »V IMENU KRŠČANSKE MORALE . . .« Dr. Držečnik in... v Malečniku vinogradniško posestvo s tremi ha goric. Te gorice je obdelovalo več viničarjev. Ko je bil i upravno odločbo določen odkup tega posestva, sc Je dr. Držečnik zač»*l truditi na vse kriplje, da bi to odločbo ovrgel. Na razpravi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru Je predložil pismene izjave svojih viničarjev, v njih so le-tl potrdili, da so imeli vso deputatno zemljo zastonj, da Jim Je ni bilo treba odsluževati ln da Je bil njihov odnos le odnos krščanske dobrote in usmiljenja. Dr. Držečnik Je na sodišču Direkcija SfiP »Zidar«, Kočevje potrebuje samostojnega knjigo vodijo Pogoj: najmanj 5-letna praksa v gradbeništvu ali industriji-Plača po tarifnem pravilniku. — Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na SGP »Zidar«, Kočevje. _________________________ po tisoč din In zraven Se posebej nočnin, ho- ... _____________ norlranje poročil po 3000 din. Izpla- j zagrabili za delo okrajni odbori Dru-eevanje naerad In sejnin, lahko So 1 Stva In podružnico v nasprotju s se-taKo potrjeni in odobreni, vendar pa danjim centralizmom. Pomairal pa so presedli vse moralne forme ter jim bo tudi Republiški svet Zveze RO V primeri •/. drufflml AriiMvl ln or- : sindikatov, saj Je tej orcanlzaci.il So ( flranlzacijaml stavljall DruStvo upo- i posebej na tem, da imamo dobro, od- kojencev v povsem Izjemen položaj | politično pravilno orientirano Urn Novo domačo turistično letalo Xhe’^,;*„tM*Catl ,lch,ernl k,Tk> naj izvolijo v Stvo upokojencev kamor s« M M « 2 ! L vnl11T0, organizacije, ki združuje t ali slej včlanili sedanji a Oa 7M.IN din, ki «o jih v letu dni več kot SO.OOO članov, ljudi, ki bodo lavel ln nameščenci. Ljubljana, 30. marca (Tanjug) Na letališču v Ljubljani so včeraj preizkusili nov tip turističnega letala »Matajur«, ki ga je izdelala tovarna »Letov« v Ljubljani. Letalo je trisedežno z domačim motorjem 160 KS tipa »Walter«. Konstruiral ga je absolvent Tehnične visoke šole v Ljubljani Dušan Cener. Pri preizkušnji se je letalo zelo dobro obneslo. Ker je trisedežno, ga bodo lahko uporabljali ne le kot šolsko letalo, marveč tudi kot turistično letalo. Pilot Jože Krumpak, ki je z dvema konatruMnr-l"°. l jevima sodelavcema letalo prnk-aktivni de- j tifn0 preizkusil, ga je ‘ zelo M N. I pohval iL LJUDSKI ODBOR MESTA TITOGRADA razpisuje prvo ofertalno licitacijo za gradnjo novih stanovanjskih poslopij v Titogradu 1. Stanovanjsko poslopje št. 1/54 v Ulici Marka Milja-nova v predračunskem znesku 37.633 000 din. 2. Stanovanjsko poslopje št. 2/54 v Ulici »Jola Piletiča« v predračunskem znesku 42,000.000 din. 3. Stanovanjsko poslopje št. 3/54 v Ulici »Jola Piletiča« v predračunskem znesku 42,000.000 din. 4. Stanovanjsko poslopje št. 4/54 v Hercegovački ulici v predračunskem znesku 21,718.000 din. 5. Stanovanjsko poslopje št. 5/54 v Ulici Balšiča v predračunskem znesku 22,708 000 din. 6. Stanovanjsko poslopje št. 6/54 v Ulici Marka Milja-nova v predračunskem znesku 22,708.000 din. Rok za dovrSitev poslopij pod 1., 2. ln 3 Je do 31. januarja 1955, za poslopja pod št. 4., 5. in 6. pa do 31 decembra 1954. Tehnično dokumentacijo ln pogoje sl lahko ogledate v pisarni Ljudskega odbora mesta Titograda — uprava za Investicije vsak delavnik od 10, do 12. ure. ’ Pravico do licitacije imajo vsa gradbena podjetja, ki se Izkažejo, aa so registrirana ln ki Imajo osnovna sredstva za visoke gradnje ter strokovno osebje za dela takšne vrste. Licltant mora položiti kavcijo v višini 2 za objekte pod 1 . 2. ln 3.. za objekte pod 4., o. in 6. pa v višini 5*/e Kavcijo le treba položiti v obliki garancij* skega pisma Narodne banke «,,??l5mene P°nudbe v zapečateni kuverti Izročite neposredno ali pošljite po pošti . . Ponudbi Je treba priložiti: pismeno izjavo, ds so podjetju znani tehnični pogo)t in revidirani glavni načrt ln da se zaveže po njih licitirati, garancijsko pismo Narodne banke, potrdilo o registraciji, pogoji podjetja, seznam cen materiala, s katerimi je pri licitaciji računalo in opolnomočje, da sme pri licitaciji zastopati podjetje. Licitacija za objekte pod 1., 2. ln 3. bo 15 In 13. uri, za objekte pod 4., 5. ln G pa 16 ln 13. uri. aprila 1954 ob 9., 11. aprila 1954 ob S., 11. Ljudski odbor mesta Titograda Titograd KULTURNI OBZORNIK LJUBLJANSKE FILMSKE PREMIERE: NJENO ŽIVLJENJE »A LIFE OF HER OWN«. Sc©. Harij: Isobel Lennart. Režija: j Georg:© Cukor. V glavnih vlogah: Lana Turner, Ray Milland. Pro-dukodja MjG-M. — Podjetje za izposojanje filmov Ljubljana. i Atmosfera je tista oblika filmskega jezika, s katero se da povedati marsikaj več, kot z grmadenjein tglo-bokoumnih« dialogov, ki gledalca večinoma samo utrujajo. To resnico Potrjuje tudi ameriški film »Njeno življenje«. Zaradi avtomobilske nesreče hrome žene se mož zaljubi v slavno manekenko. Tudi ona ga vzljubi in trenutno pozabita na vse, kar jima grozi. Nenadoma pa stopi med njiju ©enoa hrome, a ljubeče ženo. On niha med obema. Na ženo ga priklepa za-konska dolžnost in občutek krivde, k oni drugi pa nepremagljiva ljubezen. Tu je sedaj problem. Kakršen koli bo razplet, vedno bo zaključek tragičen. Nujno je, da se on odloči za tisto, na katero ga več veže. Na ljubico ga veže samo ljubezen, ženi ob stran pa ga prisili krivda, zakon in nekdanja ljubezen do nje. A prav. zaprav se ne odloči sam. K temu dejanju ga nagovori ljubica. Vendar ne naredi to s kretnjo melodramatičnega velikodušja, ampak iz prepričanja, da bi bila vsaka drugačna odločitev tragična za vse tri. Film, ki bi ilahko mimogrede izzvenel kot običajna osladna ljubezenska melodrama, je tako postal globoko občutena psihološka drama o ljubezni ter junaški odpovedi ljubezni zaradi ‘ljubezni samo. Ljudje 6© v Življenju srečujejo, vzljubijo ali zasovražijo, ostanejo skupaj vse življenje, ali pa se že naslednji trenutek 'ločijo: vse to je kaj preprosto. Toda nekje morajo biti vzroki za to, nekje mora biti nekaj, kar vse to pogoji. Ia o tem nam v obliki trde in hkrati nežne psihološke ljubezenske drame pripoveduje omenjeni film. Toda, bo rekel kdo, kaj je na tem filmu posebnega! Saj je to običajna zgodba, kakršnih se vsak dan na avetu nešteto zgodi. Prav zato, ker je to zgodba, ki kljub temu, da obravnava vsakdanje življenjske probleme človeškega čustvovanja, ni v tem filmu izzvenela banalno, prav zato je vredno spregovoriti o njej. To je zgodba o ljudeh, ki se ljubijo, a vedo, da jo ta ljubezen prepovedana, da ji kljub želji ohraniti jo pri življenju preti zaradi okoliščin, v katerih ti žive, neusmiljen pogin. To je zgodba o ljudeh, zmagovalcih nad samimi seboj. V psihološki analizi čustvovanj ljubezenskega trikotnika: mož in dve ženi, je režiser George Cukor in inter-pretatorja glavnih vlog, Lana Turner in Ray Milland, nad vse uspel, saj je film izzvenel no kot sentimentalna, ampak kot globoka življenjska zgodba, ki nas s svojo neposrednostjo pretrese. In zakaj! Zato, ker je v njem, ne kot birokratski moralist, ampak kot človek -- psiholog obdelal refren samoodpovedi, refren, ki človek v življenju neprestano zadeva nanj: »Moraš, čeprav ne moreš!« m-g C SPOBT IN TELESNA VZGOJA moštveno Šahovsko PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Presenečenje v Valjevu Krivec premagal Rabarja, Vospernik pa Udovčiča Valjevo, 30. marce — Dopoldne so nadaljevali prekinjene partije III. kola. Zlasti so bile borbene partije na dvoboju med Mladcstjo (Zagreb) In LUSK. Bilo je tudi nekaj presenečenj. Tako je Krivec premagal mojstra Rabarja, Vošpernik pa mojstra SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Prue progneze JUGOSLAVIJA MED PETIMI FAVORITI Pariz, 30. marca. V mnogih de- ska in In Švica 1:10, Belgija 1:11, Jui-želah so že začeli staviti na izid letoš- {na Koreja 1:20. njega svetovnega nogometnega prven- | »Kvote« so bile izračunane Se pre-stVa Francoski novinar Benjamin den so se Jugoslavija, Nemčija In Bretay je zbral sedanje »kvote« mno- Škotska uvrstile v zaključna tekmo-svetovnih stavnic in izračunal j vanja, oz._ko Je bila Španija še kan- Lana Turner in Louis Calhern v filmu »Njeno življenje« Emile Zola: človek zver »Umetnost je kos narave, gledane skozi prizmo temperamenta«, je svojčas povedal o estetiki svojih del francoski pisatelj Zola. Umetnostna problematika Zolaja je že skoro celo stoletje predmet literarnozgodovinskih razprav. Zola je bil v prvi vrsti bojevita in manj umetniška natura, kar je tudi sam ponavljal in si stavil za življenjski cilj. Umetnost mu je Iz kulturne prakse satelitov Ruski monopol tudi v prevodni literaturi Vsako leto izide v Parizu publikacija »Indeks traualationum«, ki jo izdaja UNESCO in ki evidentira prevodno literaturo v posameznih državah. Jasno je, da te podatke objavljajo z zakasnitvijo. Tako je te dni izšla šele peta številka za loto 1952. Listajoč po publikaciji, najdemo za nimive podatke o prevodni literaturi v posameznih državah, o njeni kul turni in znanstveni orientaciji in širini kulturnih in znanstvenih dognanj po svetu. Tu naj se omejimo na pregled, kaj vse se prevaja v vzhodno-evropskih državah. L. 1951 je bilo v Albaniji. Bolgariji, Madžarski, Poljski, Češkoslovaški prevedonih skupaj 3788 knjig, od 2822 iz ruščine. Naslednje leto je bilo v teh državah, razen Albanije m Madžarsko (za kateri ni P°datk<^ prevedenih 2720 knjig, od tega 206« iz ruščino 2e samo te številke jasno govore, slika pa postane še bolj jasna, e jih pregledamo po posameznih drža vah in znanstvenih panogah. Vzemimo 7,ii primer Bolgarijo. S področja Prava, socialnih ved in pedagogike je bilo leta 1951 prevedonih 237 dol. R*1" »Odkritje Amerike nnno 1953 ali urejeni kaos« je nasl v kujige L. L. Mattbiasa, ki je izšla pri založbi ltowohlt v Hamburgu. Pisatelj prihaja do zaključka da bi bilo za Evropo usodno, če bi svoje kulturne humnnlstične vred note utopila v tako imenovanem »amerioan way of lile« (ameriškem življenjskem stilu). Business misel nost meriške družbe povzroča, da postaja človek čedalje bolj suženj moloha, ki ga je ustvaril. Značilnost ameriške družbe je strahotna osam ljenost človeka, absolutna življenjska negotovost in brezpravnost sredi vedno bolj kapitalistične tehnokracijo. Vprav najboljši Američani glodajo z rastočo grozo in nemočjo, kako so njihova dežela vodno bolj ugreza v dobo novega barbarstva, za kar so McCarthy, Hollywood in comics samo nokateri vznemirjajoči znaki. Skupina angleških študentov in profesorjev je potovala skozi Maribor Maribor, 30. marcu Davi je pripotovala Iz Avstrije v Maribor skupina 35 študentov in profesorjev iz Pxforda. Med njimi je tudi nekaj temnopoltih intelektualcev. Goste, ki jih je povabila Zveza prosvetnih delavcev Jugoslavije, spremlja Codo Cvetkovič iz Beograda V Mariboru so si oglodali I gimnazijo, muzej ter Vinarsko zadrugo. Iz Maribora so odpotovali v Ljubljano V Kragujovcu nameravajo položiti vonco v spomin žrlvnm. ki so Jih množično pobili ustaši In fašisti. zumljivo je, da na tem področju dominira sovjetska literatura (195 prevodov iz ruščtneO. Značilno je, da sta le dva prevoda franooskih avtorjev in trije angleški in še ti so prevedeni iz ruščine. Položaj tudi na področju eksaktnih ved ni drugačen. Iz tega« področja je malo prevodov (1951. 47 del). Tudi tu je pretežna večina ruskih prevodov. Podoben je položaj tudi v medicini, tehniki, agronomiji. Izmed 125 del Je billo leta 1951 samo eno prevedeno iz češčine, vsa ostala pa iz ruščine. V leposlovju je razmerje prevedenih del iz ruskega in neruskih jezikov nekoliko ugodnejše za nerusko literaturo. Od 186 leposlovnih del jih je 148 iz literature Sovjetske zveze, medtem ko je zahodna književnost minimalno zastopana — francoska s 6 deli, angleška z 9, nemška s 8 in podobno. Lahko bi pričakovali, da li prevajali v ruščino literarna dela satelitskih držav, toda tudi tega ni. V Sovjetski zvezi sploh malo prevajajo. Lota 1951 je bilo prevedenih vsega 489 knjig, in sicer poglavitno iz petih znanstvenih panog: družbene vede so zastopane s 26 deli, eksaktne in prirodne z 39, uporabne z 21, leposlovje z 272 ter zgodovina M;„d"prevodu‘Ivana "skuŠka bila samo izpovedno sredstvo, »eksperimentalni« poskus razčlembe socialnih organizmov kapitalistične družbe. Odtod očitek fotografsko reportažne natančnosti opisov miljeja in pomanjkanje umetniške intuicije. Zolaju bi delali krivico, če bi ga ocenjevali samo s te strani. Ni bil samo vročekrvni bojevnik, ampak kljub svojim napakam tudi velik umetnik. Kako bi ustvaril neminljiva dela (Germinal, Lurd) bres velikih in presenetljivih pisateljskih darov, je ie ob njegovi smrti ugotovil znani nemški kulturni zgodovinar Franz Mehring. Zola je bil namreč ostroumen opazovalec, globok psiholog in risar nravi, manjkal mu je samo pravi estetični okus za mero, fantazija in humor kakor tudi ustvarjalna sila, »1* ezpression personelle«, kakor ji je sam pravil in ki iz niča ustvarja stanja družbenega razkroja v naročje narave, vendar sta Rousseau in Diderot našla pot iz gnilega fevdalizma v tedaj porajajoče se novo meščanstvo, dočim sta Zola in Balzac brezupno iskala rešitev iz klešč kapitalizma, ne da bi vedela, kje bi jo našla. Zola se je žal opiral na fatalizem Lombrosa in pozitivizem Comteja, namesto da bi iskal izhoda v marksistični teoriji razrednega boja (dasi njegovi junaki prebirajo »Kapital« in megleno o tem debatirajo) kot ključu analize družbenih pojavov. Tako bi njegov ciklus eksperimentalnih »znanstvenih« romanov »Les Rougon-Macquart< najbrž drugače izzvenel kakor v brezizhodnosti človeških usod. »Les Rougon-Macquart« pomeni najčistejšo povezavo umetnosti in znauosti v službi napredka. Zolajev čredo: naturalizem je tu postal »klasičen«, vse je naravni zakon dedovanja in okolja. »Roman ezpčrimental« naj izvršuje socialno funkcijo v vzpodbujanju k napredku. Od celotnega ciklusa so ohranili do dandanes pomen »Germinal«, »Nana« in »Človek zver«. Zadnji roman »Človek zver« je pravkar izdal Slovenski knjižni gih ---------- srednjo povprečno »kvoto« za vsako državo. Po tem računu lastniki stav- ona . ________ _____„____ nic najvišje ocenjujejo Madžarsko, za Udovčiča. Partiji Bulat — Trampuž katero dajejo najmanjšo kvoto (za in Arhanič — Horv t so se končale primer, da Madžarska zmaga, bodo neodločeno. Dvoboj se je končal z j izplačali za en vložen dinar samo rezultatom 4,5:3,5 za Mladost. 1.75 din), najmanj pa za Južno Korejo. Slavij a je premagala Crveno zvez- \ Ce bo ta država zmagala, bodo stav-do 4,5:3,5. Sokolov ‘e remiziral z Iv-; nice za vsak vloženi dinar izplačale kovom. Lukič pa je premagal Jova- 20 dinarjev.) . niča. Novosadski šah-klub in LSK sta Po mnenju lastnikov stavnic je Igrala neodločeno 4:4. Partije Mezel - tudi Jugoslavija ned favoriti tega Sikošek, Bekvalac - Hočevar in Sa- prvenstva, in sicer takoj za Madžar-šig _ Vavpetič so se končale z re- sko, Urugvajem in Brazilijo. Jugoslo- vanska in angleška kvota je 1:4. Stanje po III. kolu: Partizan 18,5, Poglejmo vse »kvote«: Madžarska Mladost 15, Slavij a 14, LUSK 12, 1:1.75 Urugvaj 1:2.5 Brazilija 1:3.5, Crvena zvezda 10.5, Valjevski šahov- Anglija in Jugoslavija 1.4, Avstrija ski klub 9,5, Novos. dr ki šah-klub 8,5 1:5.5, Italija 1:6, Španija 1:7.5, Mehika, ln LSK 8 točk. CSR, Franclja 1:8, Nemčija 1:9, Skot- SPOR HAJDUK : NZJ Tekme Dinamo: Hajduk ne bo? Splitčani pravijo, da tako dolgo ne bodo tekmovali, . dokler ne bo rešena zadeva Split, 30. marca — Sinoči je odpo- vedjo igranja. Zato se Hajduk ni hotel tovala v Beograd delegacija Hajduka, udeležiti nadaljnjega tekmovanja za ki bo pred upravnim odborom NZJ i državno prvenstvo, povedala svoje mnenje o sklepu dl- j Delegacija bo upravnemu odboru sciplinskega odbora da se Vukas in predložila tudi nek.i.i prejšnjih nepra-Beara kaznujeta z enomesečno prepo- vičnih sklepov nogometnih forumov, ki so znatno oškodovali Hajduk. Hajduk bo zahteval, naj se Vukas in Beara oprostita kazni in naj se odigra ponovna tekma s »Sarajevom«. Ce bo upravni odbor to zavrnil, oz. če ne bo uredil tega spora, bo Hajduk sprožil to vprašanje pred skupščino Nogometne zveze, ki bo v petek, soboto in nedeljo v Beogradu. Člani Hajduka izjavljajo, da Hajduk ne bo sodeloval v nadaljnjem tekmovanju tako dolgo, dokler ne bo končno veljavno reš^n ta spor. Potemtakem je vprašanje, če bo odigrana nedeljska tekma z Dinamom. V Nogometni 'vezi smo včeraj vprašali predsednika Branka Pešiča, kaj on meni o zadevi Hajduk. Xe-ta pa ni hotel komentirati dosedanjih didat za Švico. Dunaj, 30. marca. Avstrijski sodnik Erich Steiner, ki Je sodil obe zadnji tekmi brazilske nog umetne reprezentance v Južni Ameriki, je Izjavil, da Brazilija obeta, da si bo priborila prvo mesto na svetovnem nogometnem prvenstvu. Steiner sedi, da je sleherni brazilski reprezentant razred zase, zlasti pa Baltazar. Avstrijski sodnik poudarja, da Brazilci igrajo izključno W sistem, prav tako kakor Angleži. O kakšnem posebnem brazilskem sistemu in načinu igranja ni govora. Jugoslavija bo 12. junija igrala proti Braziliji v Lousanneu drugo tekmo na prvenstvu. Filatelija Naravne lepote Japonske na znamkah Preti 20 leti so bili redki zbiralci znamk, ki so imeli v svojih zbirkah tudi japonske znamke. Čudni Ln nerazumljivi motivi na tedanjih japonskih znamkah niso bili dovolj zanimivi. da bi se filatelisti odločili za in zemljepis z 41 doli. S področja eksaktnih ved, kakor tudi uporabnih ni nobeno delo prevedeno iz jezika satelitskih držav, medtem ko je s področja družbenih ved 6 prevodov. Tudi v 'leposlovju je slaba bilanco. Na prvem mestu je Kitajska z desetimi deli, za njo pa Poljska z osmimi, Madžarska in Bolgarija s petimi. Češka in Nemčija s tremi, Romunija, Slovaška in Koreja z dvema deloma. Milutln Ivanušič in zbirki »Svetovni roman«. Roman je izrez iz Življenja francoskih železničarjev, izredne psihološke globine in tenkočutnosti za najmanjše utripanje človeškega srca, obenem grozoten v vsej svoji doslednosti: zločin rodi zločin, razkrajajoča dedna blaznost in najnižU človeški goni pa so zločesta gonilna sla temne človekove svetlobe, sama groza in obup, lokomotiva — življenje pa drvi skozi noč kakor slepa in gluha zver, kajti kaj je njej mar za vse žrtve ... MEDNARODNI ROKOMETNI TEKMI Švedska : Jugoslavija V Beogradu se bosta 19. in 20. junija pomerili v rokometu in v malem rokometu reprezentanci Jugoslavije in Švedske. Po tem mednarodnem dvoboju v Beogradu bodo Švedi nastopili še v Zagrebu. ZVEZNA BOKSARSKA LIGA ZAKLJUČNE BORBE V nedeljo 4. aprila se bodo začele zaključne borbe Zvezne boksarske lige. Do konca prvenstva so ostala samo še štiri kola. Čeprav si je Partizan v prejšnjih tekmovanjih skoraj zagotovil prvo mesto s tremi točkami prednosti, Jedinstvo Iz Zemuna in Spartak iz Subotice pa sta s štirimi točkami izgubila skoraj vse možnosti za nadaljnji obsto) v ligi, bodo zaključne borbe najbolj razburljive. Crvena zvezda. Radnički in Metalac se bodo borili za drugo mesto, Vojvodina pa se bo morala v zadnjih V Zhgrehu bo kmalu izšlo več del domačih pisateljev Do konca tega meseca in v aprilu bodo zagrebške založbe Izdale več del domačih piaateljev. Te dni se je pojavila v knjigarnah knjiga proze Petra Segedina »Mrtvo more«, ki jo jo izdala »Kultura«. Ta založba bo kmalu Izdala tudi knjigo Djure Kladarina »Portom IV. ln V. okupatorske ofenzive«. Založili »Zora« bo izdala prvo knjigo zbranih del Miroslava Krleže »Banket v Blitvi«. Zatem bodo postopoma izdali Krleževa dela »Na rubu pameti«, dve knjigi »Glembajevih« (drame in proza) in »Vrnitev Filipa Latinoviča«. Bržkone bo »Zora« do konca uprirta izdala tudi obširni roman Ervina Sinku »Optimisti«. V svoji zbirki »Jugoslovanski pisci« bo ta založba objavila knjigo povesti Matioa Hrvataka bo te dni izdala sistematično zbiranje. Japonska poštna uprava pa je prišla leta 1930 na misel, izdajati serijo znamk, ki bodo imele za mo*tiv Japonsko narodne parke, da bi tako razširila število zbiralcev znamk Istega letu so Izšle .štiri znamk© s sliko Fudžijamo. Od tlej pa vse do danes, s prekinitvijo mod vojno, izdaja Japonska vsako loto po ono ali dve seriji znamk s slikami naravnih lepot svojih mnogoštevilnih naroduih parkov. Po vojni se je sila razmahnila propaganda za te in druge japonske znamke. Japonska poštna uprava je začela izdajati malone vsak mesec po eno okusno publikacijo v najboljšem tisku z reprodukcijami znamk in člankov o Japonski in njeni dolgotrajni zgodovini Uspeh ni izostal. Sedaj so ja ponske znamke popularne in jih nemalo zbirajo po vsem svetu V ZDA. kjer jo največ filatelistov na svetu, zbirajo japonsko znamke v tolikšnem obsegu, da so le-to po številu zbiral-j cev takoj za ameriškimi. V novi ja-1 po neki soriji znamk z lepotami nacionalnih parkov sta dve znamki rdeče in modro barve v vrednosti 5 in 10 jenov. Prva znamka prikazuje plani-j no Uncen, druga pa morsko obalo pri Šišiivl. Fnmkovn zbirka znamk razprodana V Kairu so na dražbi prodali znamke iz zbirko nekdanjega egiptovskega kralja Faruka, kupci so prišli tja iz malone vseh dežol sveta. Sloveče hišo, kakor 8tollow iz Now Yorka Luder iz ZOricha, Rosa jz Chicaga. Bair iz Pariza, Feacb iz Londona in številne druge so bile navzočo Celotna zbirka je bila razdeljena na 1683 delov. Slovita kolekcija Egipta jo bila prodana zn približno 50 milijonov dinarjev. Zbirka znamk Lombardija je dosegla cono 4 milijone, Mehike 7 milijonov, posebna zbirka Port Fuad pa več kot dva milijona dinarjev. To zadnjo zbirko je kupil poštni muzej, vse ostalo pa je odšlo v tujino. Ko je bila razstava v zgodovinski palači »Kube« končana, jo skupna vrednost prodanih znnmk na tej največ.1i dražbi zadnjega časa znašala kakih 850.000 dolarjev. To jo velikanski znesek, če upoštevamo, da jo to I le majhen del Farukov© zbirke. l a ! i. • 1 X — .1 4». r, .vir /1 n 11 dogodkov, češ da bodo o tem razprav- , štirih kolih precej potruditi, da ne bo ljali na sestanku upravnega odbora. < zašla v nevarno območje. LETNA SKUPŠČINA OKRAJNEGA ODBORA TVD PARTIZAN V ŠEMPETRU Povprečno 100 (ionov ima mm društvo na tiorišfccm Z nabavo najnujnejšega orodja naj bi podjetja pomagala posameznim društvom pri premagovanju številnih težav Minulo nedeljo je bila v Šempetru | Veliko težav je zaradi pomanj-pri Gorici redna letna skupščina kanja vaditeljev ki jih imajo v i okrajne Zveze TVD Partizan. Skup-, društva komaj 62, vtem ko bi jih ščine se je udeležilo 47 delegatov iz ! potrebovali vsaj 120. Znatne težavo vseh društev, razen iz Anhovega, kjer Partizan, kljub razmeroma najboljšim pogojem, zelo slabo dela in društvo ni moglo sklicati niti obč- povzročajo društvom tudi gradnje novih ter popravila obstoječih telovadnic in pomanjkanje denarja za nabavo najnujnejših rekvizitov. knjigo Antuna Baron »Jugoslovanska j razprodaja kaže, da sl n?5f!an- egiptovski kralj Faruk nakopičil na račun ljudstva veliko osebno premoženje. Farukove zbirko ni več. t :X V ZALEM HRIBU gradijo nov telovadni dom nega zbora. Od gostov sta prišla na- j V razgovoru so posamezni delegati Čolnik Republiške zveze Partizan To- izražali željo, naj bi potreben denar maž Savnik in načelnik okrajne zveze Sežana tov. Spacal. O delu društev v minulem letu je poročal podpredsednik Kazimir fika-rabot. Dejal je, da sta bili lani na Goriškem ustanovljeni novi društvi na Gradišču in v Braniku. Sedaj jih je v okraju skupaj 13 s kakimi 1400 člani. Vsako društvo ima povprečno po 100 članov. Največ in tudi najbolj delavni so člani v društvih v Zalem llribu. Novi Gorici in v Mirnu. Te les no vzgojno društvo Partizan v Novi Gorici si jo lani na tekmovanju v Skoplju priborilo prehodno zastavo predsednika republiko maršala Tita, v Zalem Hribu pa so v znak priznanja za uspešno delo dobili prehodni pokal »Ljudske pravice-Borbe«. PERESNA KATEGORIJA književnost«, y kateri so na 340 straneh očrtane književnosti jugoslovanskih narodov od njihovih začetkov do dandanes. Te dni bo IzAla tudi pesniška 7 hi r k a nomembnega hrvatske- Znani boksarski organizator Jask Ko je Editli Summerskil zvedela, a zMrka poniemhnega nrvautne- ] :0 pred kratkim izjavil, da da ho Sotoroons kandidiral v njenem ga pbsnika Dobriče Cesariča »Osvi- bo k»ndiTi si' potepuh, prevarant, ti! Kaj je z mojo polovico?« »Kaj jaz vem o tvoji polovici? Prvikrat slišim o tem.« »Na svinjo mislim.« »Ta mora biti pa že pijan. Zdaj govori o svoji polovici, zdaj spet o svinji. Kdo bi se tu znašel?« »A!i bova že enkrat končala vse to?« »Kar se mene tiče, lahko zaključim. kot bi mignil. Po mojem mnenju bi morali biti norci v norišnici, ne pa, da se prosto potepajo po deželi.« Brž ko je to rekel, je kmet /apr! okno in se vrnil v posteljo. Advokat še zdaj čaka. Toskanska narodna pripovedka Pomladna Vetrič zaveje čez poljane, na veji ptičica se zgane, krilca premrla si pomane. Cez goro pa plove sonček zlat pomlad, pomlad! Zvonček v samotnem gozdu drema. brat sončni žarek ga objema, daj, vstani, zdaj lepo bo obema! Ti boš pomladi prvi svat, pomlad, pomlad! In ptičji zbor zapoje glasno, m rožic stoterih se čaše odpro, in boža jih sonček z mehko roko. Iz gozda pozvanja prvi svat, pomlad, pomlad! Maja Smolej Človek se je opravičeval in opravičeval, toda nič mu ni pomagalo, ker je medvedka vse sama slišala. »Nič več ne morem poslušati tvojega opravičevanja, temveč te bom premikastila kot krta,« ga zavrne medvedka, se požene nanj in ga podere na tla. Človek jo je spet pričel prositi: »Dobro, le premikasti me, toda prosim te, da povprašava prvega, ki ga bova srečala, če sem kriv.« Šla sta in ker je bila šele zgodnja pomlad, sta srečala samo vrabca. »Nikar njega, ta nima pameti. Vidiš, kako majhno glavo ima,« pravi medvedka, toda vendar je pristala, ker je bila prepričana, da bo vrabec na njeni strani. Toda ko sta vrabcu vse povedala, je dejal le-ta premeteno: »Vem, da si najbolj pametna zver v tem gozdu, pa se ti čudim, zakaj preganjaš človeka, ko je pa lisica vsega kriva. Ona je prav v tisti jami, v katero si takrat padla. Le pojdi, pa se ji maščuj.« Medvedka se je razveselila pa je pohitela k jami. Tam se je v mraku res nekaj premikalo. »Le počakaj lisica, sedaj ti bo odklenkalo.« In medvedka se urno skotali v jamo, da bi kaznovala lisico. Toda v jami naježi jež vse bodice in ji zagrozi: »Le pridi!...« Nasmejala sta se vrabec in človek, saj je znano, da se medved poleg čebel najbolj boji ježa. Tedaj pa pravi človek: »Zdi se mi, da se bom le imel pozimi s čim pokrivati.« Vrabec pa začivka: »Ko ti bo pozimi toplo, pa se spomni tudi name. Nasuj mi drobtinic...« STO* Kdo bo prinesel skodelico na cilj? Večna snubitev Živela sta žerjav in čaplja, j Čaplja se je razjokala Postavila sta si hišice, vsak na sramu in šla nazaj domov, svoji strani močvirja. i Žerjav je razmišljal in si de- Žerjavu je postalo dolgčas in' jal: »Zakaj nisem vzel čaplje' je sklenil, da se bo poročil. Sel Saj mi je dolgčas!« Sel je k Čap-je snubit čapljo.Prebrodil je vse Ui in dejal: močvirje, se ustavil pred čapljino ; »Čaplja, poročil te bom, pridi!« »Ne, sedaj pa jaz ne grem-I’e bom se poročila,« je dejala Čap" 1 ja. Žerjav je šel domov. Tedaj zapne čapl ja premišlfe- vati: »Zakaj sem odklonila? Ali krila kratka, slabo letaš in nič ni-, b°m večno sama? Bolje, da se maš. Kar pojdi!« hišo in dejal: »Je čaplja doma?« »Doma!« je odgovorila čaplja. »Bodi mi žena!« je predlagal žerjav. »Ne maram, noge imaš dolge, poročim z žerjavom!« In vrnil še je žerjav domov. | Gre zopet k žerjavu. Žerjav Med tem se je čaplja premi- pa -ne mara- slila. Prebrodila je vse močvirje in šla k žeriavu na dom. »Žerjav, vzemi me za„ženo!« je dejala. »Ne. ne maram te, ne bom se ženil. Kar pojdi!« je odgovoril žerjav. PRVIČ V GLEDALIŠČU GfOUUCf mimo njih, je s strahom snel kapo in jih pozdravil. »Dober dan .,.« In, glejte, sedaj se mu je ponudila priložnost, da bi tudi on videl pravo gledališče. Učiteljica Hi ! vJ i J “ , ? | del?- kl Sa J,e ff^dala. Vse ,gralce | bil. In ko je Stanko padel ... Mi- iti v gledališče. Vsak dan, ko je je ze poznal. In kadarkoli je šel lan si je z roko brisal solze, šel iz šole, je dolgo postajal pred mimo njih, je s strahom snel Mar je moralo biti tako, mu je šinilo skozi glavo. Zal mu je bilo, da bi vstal s sedeža, na katerem je sedel. Rad bi še gledal. Toda zavesa se je spustila in __________________________ w tako tudi ostala. Nič ji ni bilo je nekega dne dejafa: »JutrjJ bo j ™ar Milanovih želja. In tudi on v gledališču predstava za vas. j -*e .moral. vesel in žalosten, vse Kdor hoče iti, naj jutri prinese i v is*em hipu. zapustiti prazno dvajset dinarjev...« I vrsto stolov. Vesel je bil, da je Milan je ves večer prosil očeta | T^el pravo gledališko predstavo; naj mu da dvajset dinarjev. Do- i *a*osten ker se Ie moralo res bil jih je. Nihče ni bil srečnejši I takSv^ ^ od njega Ves večer je samo govo- ,t f ,]e, pripovedo- ril o tem. kako bo šel v gledališče. ,V:?l £ 11 p,eC,f“ i 7j . , , , Celo v postelji je sanjal o igral- llsc,V kako [^Stanko »j111 fnega, Z daj bom moral o pusti krčmi In tako sta hodila, zdaj eden, zdaj drugi in še dandanes ni«*a poročena. Žalostne novice Čudne je novice radio potožil nam pri drugih poročilih snoči: da zgorela streha polžkovi je kočh da gostijo je zato na maj odložil- Jojmene, zgorela mu je cela bal*> ki jo kupil je za drag denar o jeseni, ko so dneoi spali pusti še, megleni, ko je prva slana v prazno polje pala- Meni žal je res. pran res, a ne za streho —' Na gostijo k polžku mislil sern vam iti• razglasnimi deskami, na katerih so bile objavljene predstave, in je občudoval slike. Vsakokrat je dolgo priganjal sestro, naj mu pripoveduje o NE MOREM Sit volk tako zavija, da se še tudi ne bi, ko je pojedel celo veje na drevesu upogibajo. Kako jagnje. »Kaj je, bratec?« ga povpraša njegov pajdaš, ki že dva dni ni imel grižljaja v ustih. »Kaj si tako vesel? Kaj bi rad pel?« »Zakaj pa ne! Au, au!« se razlega gromsko tuljenje kilometre daleč. »Se ti zapoj, da bo bolj veselo.« »Ne morem, lačen sem.« »Eh, ne moreš, kako pa jaz morem? Air au.« »Seveda, siti lačnemu ne verjame, zato tudi ti meni ne verjameš,« ga je zavrnil lačni volk. D. V. cih in o gledališču... Naslednji dan je bil prvi pred šolo in čaka! svoje prijatelje. Stal je na čelu dolge vrste dečkov in deklic in je prvi vstopil v dvorano. Obstal je ves presenečen. Ni mislil, da je tako lepo. Prebil je dve uri ko v snu. Igralci na odru so igrali junake iz Prve vstaje. Milan je vedel za hajduka Stanka. Toda šele sedaj je videl, kako hraber človek je pa drugega Turka. Kako je da-i ’ jesti, piti• jal poguma celi četi... In kako 1 eh, na žalost mojo, le za svojo je na koncu padel. j cehol A. O. I Manko Golar Tone Črnigoj Denar za kolo Puro, purana smo včeraj zarana na sejem peljali in drago prodali. Za njiju dobili meh smo pripraven in torbo nabito cekinov še zraven. Meh za emeh, cekin pa mend& puram ln kuram za pi6o se da. M Prijetno je na soncu pred domačo hišo da nesle, valile nam bodo zlato in s tem prislužile denar ta kolo. =ssJ|g DNEVNE NOVICE Trgovinska zbornica za glavno mesto Ljubljana bo s 1. aprilom 1334 pričela poslovati v svojih novih prostorih na Mestnem trgu št. 2, II. nadstropje (Magistrat), Telefon št. 21-391. Problem naših ljudskih knjižnic Je predmet konference, ki jo sklicuje Društvo bibliotekarjev Slovenije v četrtek, dne 1. aprila ob 11. uri v Pionirski čitalnici v Ljubljani, Trg revolucije (poslopje Slovenske Matice). — Vljudno vabljeni! Ne jok, ne stok ne pomaga, ko so ti molji požrli obleko! Zato takoj Po MOTOX, ker samo MOTOX je zanesljivo sredstvo proti moljem. PREDAVANI A Rezervni oficirji »Oskar Kovačič« (Stara Ljubljana, Prule, Krim). Ta četrtek, l. aprila zopet redni sestanek s predavanjem na Starem trgu 34. Zberite se vsi točno ob 17. uri! Ob četrtkih, ko so sestanki, so tudi uradne ure v dvorani, kjer lahko poravnate članarino in uredite vse druge zadeve. Elektrotehniško društvo Slovenije vabi svoje člane in metalurške interesente na predavanje s skioptičnimi predvajanji o valjčnih napravah za aluminij in jeklene proizvode ter o njihovih regulacijskih pripravah. Predaval bo dr. ing. Strobl od tvrdke »Elin«. Predavanje bo dne 1. aprila ob 20. uri v dvorani PTT v Cigaletovi Ulici. V četrtek, dne 1. aprila ob 19.30 bo predaval asistent Nace Voj e o »Vlogi hrvatske državnopravne tradicije v političnem življenju Hrvatov v XIX. stoletju« iz cikla »Nacionalne zgodovine«. Predavanje bo v prirodoslovni dvorani na Univerzi (vhod iz Gosposke). V okviru biološke sekcije Prirodoslovnega društva predava dr. Evgen Kansky o temi: Evolucija in možgani. Predavanje bo v četrtek, 1. aprila ob 18. uri v balkonski dvorani Univerze. Vsi, ki se zanimajo, so vabljeni. Zveza rezervnih oficirjev — pododbor Kožna dolina poziva vse peša-dijske rezervne častnike, da se udeleže predavanja iz taktike, ki bo v sredo, dne 31. marca ob 19. uri v prostorih Glavnega odbora Ljudske tehnike, Lepi pot 6. Centralna ljudska univerza začne 9. aprila nov ciklus predavanj »Gradbeništvo«. Ciklus predavanj iz gradbeništva ima namen, v 8 predavanjih seznaniti slušatelje z novim načinom gradnje vseh vrst objektov in zgradb ter z delom vodogradbenega laboratorija in Zavoda za preiskavo gradbenega materiala. Predavanja bodo zelo poljudna in jih priporočamo vsem strokovnjakom in tistim, ki se želijo seznaniti z modernim načinom gradnje. Vsa predavanja bodo spremljana s skioptičnimi slikami in filmi. Učnina za ves ciklus je 70 din. Prijave sprejema Centralna ljudska univerza, Cankarjeva 5, III. nadstropje, do 9. aprila. orkester Radia Ljubljana — 22.00—23.00 Moderni plesni orkestri — Sonny Burke in Billy Buterrfield — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). RADIO KOFEF Sreda, 31. marca: 11.00 Šolska ura — 13.45 Lahka in zabavna glasba — 14.30 Od Triglava do Jadrana — 14.40 Poje ženski oktet iz Tolmina p. v. Vere Klemente - 17.00 Melodije iz operet in folmov — 17.40 Narodne pesmi iz doline Morave — 21.00 S knjižne police — 21.30 Prokofjev: Simfonia štev. 6, op. 111 — 22.10 Domači in tuji ansambli vabijo na ples. Da zadovolji svoje cenjene odjemalce, bo podjetje Slovenija- Zivinopromet Ljubljana uvedlo s 1. aprilom prodajo govejega mesa po kakovosti. Meso bo uvrščeno v dve kvaliteti. Zadnje četrti: stegno, rostbeaf, pleča, bržola brez reber, meča. Prednje četrti: rebra, robček, prsni koš, vrat, bočniki. Uprava MES/lflTOCRAFI PREDVAJAJO :T”ST1 DANES IN JUTRI GLEDALIŠČA Montevideu«. Za petkovo predstavo j so znižane cene od 35 din navzdol. ’ v soboto in nedeljo ob 20. uri bo še DRAMA — LJUBLJANA uprizorjena zabavna veseloigra z god- Sreda, 31. marca ob 20: Gorki: Vasa bo in petjem: »Ah ta ljubezen šmen- ■ Zeleznova. Abonma red E. (Rašela tana .. .« Meglinskega bo igral Peter — Sava Severjeva, Natalija — Dra- Ovsec. Za obiskovalce, ki tudi pri ga Ahačičeva.) Četrtek, 1. aprila ob Giocondln nasmeh, predstava za ZSJ. zadnji nedeljski predstavi »Ah ta 20: Huxley: ljubezen« niso dobili več vstopnic, — Zaključena bodo te rezervirane do sobote do 17. ure. Prihodnji teden bo premiera Petek, 2. aprila ob 20: Tirso de Mo- prisrčne in duhovite Lihtenbergove lina- Don Gil v zelenih hlačah, veseloigre »Veselo potovanje«. Prodaja Izven in za podeželje. vstopnic od četrtka «alje. rezervi- Sobota, 3. aprila ob 20: Salacrou: Tak ranje tel. št. 20-923. kakor vsi. Izven in za podeželje. (Raoula igra Demeter Bitenc.) Nedelja, 4. aprila ob 20: Huxley: Giocondin nasmeh. Izven in za podeželje. OPERA Sreda, 31. marca ob 19.30: Gluck: Ifigenija na TaVridi. — Abonma red F. „ , . Četrtek, 1. aprila ob 19.30: Baletni večer. Abonma red G. Petek, 2. aprila ob 15.30: Gluck: Ifigenija na TavridA Abonma red Petek popoldanski. __ . Sobota, 3. aprila of 19.30: 9vara: Prešeren. Abonma red H. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališki pasaža Sreda, 31. marca ob 20: lrwin Shaw: pokopljite mrtve. Zaključena predstava za TSS I. Četrtek, 1. aprila ob 20: Mary Chase: Harvey. Izven. Petek, 2. aprila ob 20: Irwin Shaw: pokopljite mrtve. Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 3. aprila ob 20: Vilharjeve šalolgre — Večer v Stalnici. — Izven. Nedelja, 4. aprila ob 20: M. G. Sauva-jon: Trinajst jih bo. Izven. 9ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom Petek, 2. aprila ob 20: Kurt G6tz: »Hiša v Montevideu«. Zadnja večerna uprizoritev. Cene znižane od 35 din navzdol. Sobota, 3. aprila ob 20: Nestroy-Likar. »Ah ta ljubezen šmentana • • •« Veseloigra z godbo, petjem in ple- Nedelja, 4. aprila ob iS- Kurt Gotz: »Hiša v Montevideu«, popoldanska predstava, zadnja uprizoritev. _ Ob 20: Nestroy-Lik-r: »Ah te ljubezen šmentana . . .« — Veseloigra z godbo, petjem in plesom. Opozarjamo na zadnji uprizoritvi duhovite Gotzove komedije »Hisa v MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek, 2. aprila ob 15.30: Kuret: »Obuti I maček«. Zaključenr predstava za Osnovno šolo Moste. — Ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Sobota, 3. aprila ob 17: Kuret: »Obuti maček«. — Ob 20.30: Pengov-Si-mončič: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 4. aprila ob 11: Taufer-Novy: »Mojca in živali«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 4. aprila ob 17: Stemmle: »Čarovni klobuk«. Prodaja vstopnic za obe gledališči in vse ljubljanske predstave od petka dalje od 11. do 12.30 ure pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefon 23-020. Blagajni v gledališču sta odprti pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah. DEŽURNA LEKARNA Sreda, 31. marca: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. RADIO 5.30—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.30—7.50 Štirje flosarji igrajo koračnice in polke — 7.50 do 8.00 Obvestila in objave — 8.00—8.15 Veliki orkestri izvajajo lahko glasbo — 8.15—8.20 Za na*e gospodinje — 8.20—8.30 Zabavna glasba — 8.30 do 8.40 Poročila in vremenska napoved — 8.40—9.00 Za dobro voljo — 12.00 do 23.00 Prenos spored;. Radia Ljubljana. KINO »PARTIZAN«: Ameriški film »Borec«. »POBREŽJE«: Indijski film »Aand- hyan«. »STUDENCI«: Ameriški film »Steklena menažerija«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 31. marca ob 19.30: Massenet: Werther. Red ZlS. Četrtek, 1. aprila ob 19.30: F. Hugh Herbert: Vsakih sto let. Red C. Petek, 2. aprila: Zaprto. UMETNOSTNA GALERIJA Maribor, Strossmayerjeva ul. 6 Razstava grafik in drobne plastike Debenjak — Batič. Razstava obsega grafična dela enega najvidnejših jugoslovanskih grafikov Rika Debenjaka in drobno plastiko znanega slovenskega kiparja Stojana Batiča. Razstava bo odprta od 21. marca do 4. aprila dnevno, razen v ponedeljkih, od 9. do 16. ure. Prijave za ekskurzije pošljite na telefon 25-45. Vodstvo po razstavi zagotovljeno. Tovarna vijakov in žebljev »PLAMEN« — KROPA sprejme v zaposlitev več strojnih in orodnih kljuaavnišorfov Hotel »Riviera« - Fula sprejme : šefa recepcije, šefa dvorane, šsSa kuhinje. Plača po sporazumu. Stanovanje za samce zagotovljeno. 539 KINO »UNION«: .Jugoslovanska kinoteka predvaja dne J aprila ob 19. in 21. uri angleški film »Romeo in Julija«. — Dne 2 aprila ob 19. in 21. uri pa film »Priča o Minineru«. Prodaja vstopnic od 11. do 12.30 ure pri Unionski blagajni KINO »KOMUNA«: Švedski film »Dobri vojak Bum« Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic od 10. do 11. ter od 14. ure dalje. KINO »SLOGA«. Ameriški film »Na nebu ni cest«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. — Ob 10. uri je matineja ameriškega barvnega filma »Trobente in bobni«. Predprodaja vstopnic od 9. do 11. ter od 15. ure dalje. OBVESTILO Iščemo otroke pokojnega Mirka Obradoviča, ki je umrl v ZDA in svojim otrokom zapustil večje premoženje. Pokojnik se je izselil v ZDA leta 1904 iz vasi Sedlari v Srbiji, z ženo pa se Je ločil 1919. Vsakdo, ki bi kaj vedel o pokojnikovih otrocih, naj sporoči Državnemu sekretariatu za Inozemske zadeve — konzularni oddelek v Beogradu. KOLU BARSKI RUDNIKI LIGNITA V R E O C I (50 km daleč od Beograda) potrebujejo: rudarskega inženirja za delovno mesto upravnika rudnika, obrata Junkovac. V poštev prihajajo rudarski inženirji s prakso. Stanovanje za poročene in samce zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z živi j en j episnimi podatki in eventualnimi pogoji pošljite na gornji naslov. 1526 Jože: »Si že pospravila?« Ančka: »Da, samo kosti še vržem v smeti!« Jože: »Daj jih Jurčku, saj vej, da fantazira, da jih bo prodal!« (Kosti kupujejo vse zbiralnice odpadkov po 8 din kg.) RADIO Umrli so v Ljubljani: pogreb DNEVNI SPORED ZA SREDO, DNE 31. MARCA 1954 Poročila: 5.35, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 ir. 22.00 5.30—7.30 Dobro jjtro, dragi poslušalci! (Pester glasbeui spored) — vmes ob 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.30—6.35 Radijski koledar in pregled tiska — 7.20—7.25 Za gospodinje — 12.00 Lahka glasba — 12.20 Nasveti za dom — 12.30 Opoldanski koncert — P. I. Čajkovski: Romeo in Julija, fantazija za orkester, Matija Bravničar: Kurent, simfonična slika — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Za pionirje — 14.05 Lažja orkestralna in operetna glasba - vmes ob 14.40 do 14.45 Kaj bo danes na sporedu — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame Sepec Margareta, otrok, bo v sredo ob 14. uri na Zalah. Gale Janko, otrok. Pogreb bo v sredo ob 14.30 na Zalah. ------------------ Leskovec Ernest, upokojenec. Po- _ 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — greb bo v sredo ob 15. uri na Zalan. 1 jaka Slokan: V ladjedelnici — pono-Zorec Ivana, gospodinja Pogreb vitev — 16.00 Koncert po željah — - ----- 17.15 Slovenske narodne pesmi pojo Fantje na vasi vmes igra harmoniko Avgust Stanko — 17.45 86. lekcija tečaja angleškega jezika — 18.00 Koncertni valčki — 18.25 Glasbeni razgledi — 18.40 Koncert pianista Marjana Lipovška — 19.00 Radijski dnevnik — bo v sredo ob 15.30 na Zalah. Pišlar Franc, upokojenec. PogreD bo v sredo ob 16. uri na Zalah. Lah Irena, gospodinja. Pogreb bo v sredo ob 16.30 na Zalah. Mohorč Leopold, posestnik. Pogreb bo v sredo ob 17. uri na Zalah. . Supan Ana, gospodinja. Pogreb bo ' 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame v sredo ob 17.30 na Zalah. - 20 00 »Bodite pri sprejemnikih. - Kužnik Leopold, mizar. Pogreb bo 21.00 Iz sodobne avstrijske glasbene v četrtek ob 14.30 v Dravljah. ustvarjalnosti - 22.15 Igra Plesni Komisija za razpis mesta direktorja Podjetja za inže-ntrsko-tehnične gradnje v Vuzenici razpisuje v smislu 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53) mesto direktorja Podjetja za Inženlrsko-tehnične gradnje, Vuzenica (okraj Slovenj Gradec) Pogoj: Diplomirani gradbeni inženir z 10-letno prakso v gradbeni stroki. Prošnji je treba priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter potek dosedanje zaposlitve. Prošnjo je treba vložiti pri Okrajnem ljudskem odboru Slovenj Gradec do 15. aprila 1954. TOVARNA DUŠIKA RUSE razpisuje mesto obratnega splošnega zdravnika za tovarn Za podrobnejše informacije se obrnite na upravo podjetja DROB Mi OGLASI REZKALNI STROJ, univerzalni — velikost mize 200 X 600—800, kupimo. Naslov v ogl. oddelku. ioal NAPRAVO ZA IZDELOVANJE LEDA in električni hladilnik kupimo. Ponudbe na upravo lista pod »LED«. 1076 lllllltMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIfllHMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »UNION« Ameriški barvni film Me in Doi V glavnih vlogah Debra Paget (p Ciifton Webb. Tednik Predstave ob 15., 17.. 19. In tl. url Predprodaja vstopnic od 12.so dalje MiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiHiiniiiiii KINO »SOCA«: Ameriški film »Njeno ] življenje«. Brez tednika. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predprodaja j vstopnic od 10. do 11 ter od 15. ure dalje 1 KINO »TRIGLAV«: Ameriški film »Winchester 73«. Tednik: Filmsko novice št. 9. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. Danes zadnjikrat. KINO »SISKA«: Ameriški film »Postaja Union«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. JESENICE — »PLAVŽ«: Francoski film »Sola na prostem«. Predstavi ob 18 in 20 uri. POSLOVNE PROSTORE V LJUBLJANI - 10 SOB niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiKtiiiiiiuiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiini vzamemo v najem. Damo nagrado. — Ponudbe na oglasni oddelek »Ljudske pravice-Borbe« pod šifro »Zastopstva«. TOVARNA AVTOMOBILOV - MARIBOR potrebuje za takojšen nastop 10 strojnih inženirjev ter kvalificirane oziroma polkvalificirane delavce s primerno prakso naslednjih poklicev: strugarje, rezkarje, kovinofinohrusače, ostrilce orodja, avtokleparje in avtoličarje. Pismene ponudbe pošljite Tovarni avtomobilov, Maribor, personalni oddelek. TOVARNA DUŠIKA RUŠE razpisuje mesto strelnega Inženirja Zaželena je vsaj triletna praksa. Za vse nadaljnje Informacije se obrnite na upravo Tovarne dušika Ruše PODU IH »21 MAJ« KNEŽEVAC PRI BEOGRADU potrebuje visoko kvalificirane: strugarje, brusače, rezkarje, vrtalce, načelnika orodjarne (strojni inženir ali tehnik z več kot 10-letno prakso), strojne inženirje in tehnike (z več kot 5-letno prakso), zdravnike splošne prakse. Družinska in samska stanovanja zagotovljena. 1492 TRIJE E. M. REMARQUE tovariši Roman 35 .. -------------- Pogledal sem ga. Mislil sem, da ne vidim prav; to je bilo pristno! Takoj sem streljal naprej v taisto tarčo. »Gospod Blumenthal, dovolite mi nekaj popraviti. Klobasanje v ženskih očeh ni nikoli klobasanje. To so pokloni, ki so v naših bednih časih žal čedalje redkejši. Zena ni hlevsko pohištvo; žena je roža — žena ne zahteva nobene stvarnosti; zahteva samo malo sonca. Bolje rečeno, vsak dan ji je treba reči kaj lepega, ne pa samo 2 živalsko vnemo delati zanjo. To vam pravim. Tudi zaupno. In Prt tem niti nisem klobasal, marveč sem poklical na pomoč temeljni fizikalni zakon. Modro se dobro ujema s plavim.« »Dobro si povedal«, je dejal Blumenthal žarečega obraza. »Cujte, gospod Lohkamp! Vem, da vam lahko zbijem še celih tisoč mark ...« Stopil sem korak nazaj. Zahrbtni satan, sem pomislil, to je pričakovani udarec. Ze sem v duhu videl, kako stopam kot abstinent skozi življenje, in s pogledom mučene srnice sem se ozrl na gospo Blumenthalovo. »Toda oče...« je dejala. »Pusti to, mati«, je odgovoril. »Lahko bi torej to storil, pa m bom. Kot trgovca me je veselilo poslušati, kako ste to delali. Se nekoliko preveč domišljije, vendar pa — tisto z Meyerjem in sinom je bilo že kar dobro. Ali imate židovsko mater?« »Ne.« »Ali ste bili kdaj v konfekciji?« »Da.« »Vidite, od tod ta slog. V kakšni stroki?« »Duša«, sem odgovoril. »Postati bi bil moral učitelj.« »Gospod Lohkamp,« je dejal Blumenthal, »moje spoštovanje! Ce bi kdaj ostali brez službe, se oglasite pri meni.« Napisal je ček in mi ga izročil. Nisem mogel verjeti, da prav vidim. Plačano vnaprej! Čudež! »Gospod Blumenthal«, sem dejal globoko ginjen, »dovolite mi brezplačno priložiti k avtomobilu dva kristalna pepelnika in prvovrsten gumijast podnožnik.« »Dobro«, je menil, »tedaj dobi stari Blumenthal vsaj enkrat nekaj zastonj.« Potem me je za drugi dan povabil na večerjo. Gospa Blu-menthalova se mi je materinsko nasmehnila. »Nadevano ščuko bomo imeli«, je dejala mehko. »Delikatesa«, sem pripomnil. »Tedaj pa vam hkrati pripeljem avto. Jutri zjutraj ga bomo pripravili.« Ko lastovka sem odletel nazaj v delavnico. Toda Lenz in KSster sta bila odšla obedovat. Svoje zmagoslavje sem moral še krotiti. V delavnici je bil samo Jupp. »Ste ga prodali?« je vprašal. »To bi rad vedel, kajne, ti potepuh«, sem rekel. »Na, tu imaš tolar. Izdelaj sl z njim letalo.« »Torej ste ga prodali«, se je zarežal Jupp. »Zdaj se odpeljem h kosilu«, sem dejal, »toda gorje ti, če boš drugim kaj povedal, dokler se ne vrnem.« »Gospod Lohkamp«, je zagotavljal in metal tolar v zrak, »molčal bom ko grob.« »Saj to ti je videti na obrazu«, sem dejal in pognal avto. Ko sem privozil nazaj na dvorišče, mi je Jupp pomahal. »Kaj pa je?« sem vprašal. »Mar nisi držal jezika za zobmi?« »Gospod Lohkamp! Niti besedice nisem črhnil!« Zarežal se je. »Samo — Fordov Fritz je v delavnici.« Pustil sem Cadillaca na dvorišču in odšel v delavnico. Tam sem zagledal peka, sklonjenega nad knjigo s poskusnimi barvami. Na sebi je imel kariran plašč s pasom in širokim žalnim trakom. Poleg njega je stalo brhko bitje živahnih, črnih oči, v odpetem plaščku, obrobljenem z oguljenimi zajčjimi kožicami, in v premajhnih lakastih čeveljčkih. Izbirala sta barve za lakiranje. Crno bitje se je zavzemalo za svetlikajoči se cinober; toda pek je imel proti rdeči barvi pomisleke, saj je žaloval. Predlagal je bledo rumenkasto sivo. »Ah, kaj,« je ugovarjalo črno bitje, »Ford mora biti lakiran kričeče, drugače ni nikomur podoben.« Ošinjalo nas je z zarotniškimi pogledi, skomigovalo z rameni, ko se je pek sklonil, skrivilo usta in nam pomežiknilo. Razposajen otrok! Naposled »ta se sporazumela za resedasto zeleno. Dekle je hotelo imeti k temu svetlo streho. Tu pa je bil pek trd: nekje se žalovanje mora pokazati. Dosegel je črno usnjeno streho. Mimogrede pa je že napravil kupčijo; saj je dobil streho zastonj in usnje je bilo dražje od sukna. Potem sta odšla. Toda na dvorišču sta se še ustavila. Komaj je dekle zagledalo Cadillaca, že je vzkliknilo: »Glej, pači, to je avto! Čudovit! Ta mi je pa res všeč!« IZ NAS1H KRAJEV Novo gledališče je največje na Primorskem in eno najmodernejših v Sloveniji ter omogoča gostovanje tudi najvecjim igralskim skupinam — Skupni stroški znašajo okoli ?0 milijonov din — Program gostovanj za letošnjo sezono iz- novo S premiero izvirne slovenske drame Bratka Krefta »Celjski grofje« za delegate in goste okrajne konference ZKS, bodo v nedeljo v Tolminu svečano i'očili svojemu namenu gledališko poslopje. Potreba po ustreznem gledališkem poslopju z dvorano za nastope domačega amaterskega gledališča, kinopredstave in za razne druge kulturne prireditve, je bila že dolgo očitna. Tolmin postaja namreč vse bolj tudi kul- »Ne morem verjeti, da teče voda...« Kmalu bodo dobile vse vasi v Brdih vodo — Žal le, da teče mimo šol, ker ni denarja, da bi jo napeljali vanje »O, zdaj so Brici dobri, ko Imajo vodo,« pravijo po Vipavi, ko jim poveš, da si namenjen v Brda. »Vodo so pogrešali ko... ko življenje...« še dodajo po navadi. Sicer se ljubitelji dobre kapljice norčujejo, da Bric sedaj ne to več tako dober, ker bo tekla skozi vasi voda. Toda to je le hudomušno natolcevanje ... Bric bo prav gotovo ostal tak, kot je bil doslej, če ga ne bodo še zboljšali v modemi kleti, ki je sicer še stvar bodočnosti, vendar bo v nekaj letih v njej že gotovo na vagone vina. Pravkar pridno napeljuje vodo skozi Vipolže. Prejšnji teden so turno. središče okraja, ki ima sedaj že nad 40.000 prebivalcev. Razen tega imajo v mestu sedež Gledališka dvorana, v kateri prav te dni končujejo zadnja dela, ima 395 sedežev in 50 stojišč. Razen glavnega odra, prostorov za operni orkester, preoblačenje in vaje igralcev, okrepčevalnice, garderobe, shrambe kulis in drugih pritiklin, so zgradili tudi stranski oder in manjšo dvorano za nastope lutkovnega vse okrajne upravne, gospodarske j gledališča, in politične ustanove, učiteljišče, I Novo gledališče bo omogočalo gimnazija m osnovna šola itd., gostovanje vsem, tudi največjim ki brez primerne dvorane za naj- igralskim kolektivom. Se v tej nujnejše kulturno izživljanje sezoni bodo najbrž povabili na Pred vofno 1500, sedaj 7000 delavcev in nameščencev V sindikatih je organiziranih v okraju Novo mesto "0 odstotkov vseh zaposlenih delavcev in nameščencev Za splošno in strokovno znanje članov sindikata bo treba še precej truda in načrtnega dela Tolmin se razvija v kulturno in gospodarsko središče gornje Primorske svojih uslužbencev, odnosno go-, gostovanje ljubljansko Opero ta jencev dalj časa ne bi mogle Dramo, Šentjakobsko, Mestno in Lutkovno gledališče iz Ljubljane, živeti. Zadnji dve leti je bilo mesto praktično brez vsake dvorane. Nekdanjo kinodvorano, ki pa je V nedeljo je bila v Novem mestu redna letna skupščina Okrajnega sindikalnega sveta, na kateri je 144 delegatov predstavljalo 4841 organiziranih članov iz 75 sindikalnih podružnic. Enoletni pregled dela sindikatov v okraju, ki ga je OSS že pred skupščino razposlal vsem zaposlenih 922 oseb (354 moških ta 568 žensk); izmed teh je 90% delavcev ta 10 °/o uslužbencev, po kvalifikaciji pa je med njimi komaj 100 kvalificiranih delavcev to delavk. Do 24 leta starosti je med nezaposlenimi 573 ali 62% vseh nezaposlenih, od teh 185 moških ta 388 žensk. Vse to po delegatom, je bil zanimiv, strnjen trjuje, da je bilo vprašanje stro- v prisotnosti menda skoraj vseh j oi-la ot>čutno premajhna ta brez dom .čtaov — saj to je za vasj na.inu.ineJŽih pritiklin, je porušil nepozaben ta velik dogodek —; yelik sne§ pozimi leta 1951. Ce odprli pipo sredi vasi, na križišču i izvzamemo nekaj iger ta pevskih pod državnim posestvom. Voda j koncertov, kulturnega življenja je zašumela v močnem curku ta i P°tem skoraj ni bilo. Kdor je poškropila okoli stoječe. Menda jhotel tu in tam v kino, se je je bil to za Vipolže eden najbolj \ moral podati na pot v oddaljeno svečanih trenutkov v zadnjih j vas Zatolmin, kjer je v zadruž-letih. Star domačin je skoraj s inern domu majhna dvorana, solzami v očeh gledal curek vode j Z gradnjo novega gledališča, ta ni in ni mogel verjeti, da je ! ki je najmodernejše na Primor-res: »Vidim, da teče. vendar ne | skem ter eno najlepših v Slove-morem verjeti, da je res voda.« niji ta Tolminu v ponos, so začeli Skoraj šestdeset let je hodil kdo j poleti 1952. leta. Ko bodo Primorsko gledališče iz Postojne, Prešernovo iz Kranja, Gledališče iz Kopra ter nekatera kulturna društva. Spričo tega, da je na Tolminskem precejšnje zanimanje za lutkarstvo, razmišljajo tudi o ustanovitvi domačega lutkovnega gledališča, ki bi delovalo v okviru lani ustanovljenega amaterskega gledališča. Potem, ko bodo čez leto dni, ali že prej dograjene še dvorane v Bovcu, Cerknem in Kobaridu, bodo ustvarjeni vsi glavni pogoji za vsestranski razvoj kulturnega življenja na Tolminskem. M. D. prikaz problematike o delu in načrtih sindikalnih organizacij v okraju, ki je znan po svoji indu strijski nerazvitosti. Razen izjem je sestav članstva v sindikatih na Dolenjskem mlad ta izhaja predvsem iz vrst vaškega pol-proletariata in mezdnih delavcev na vasi. Zato je ena izmed značilnosti delavstva v novomeškem okraju, da nanj še vedno močno vplivajo zasebno lastninski od-novi vasi. V okraju ni večjih strnjenih delavskih centrov in lahko trdimo, da se razvija delavska zavest v industriji, prometu, grad, podjetjih, gozdarstvu in ostalih panogah sorazmerno počasi. Vpliv delavcev na življenje vasi, kjer stanujejo, še vedno ni tak, kakršnega bi želeli. Zavest delavcev je lani v primerjavi s prejšnjimi leti precej narasla. Odborniki sindikalnih organizacij pa so bili le še vse premalo pobudniki ta organizatorji pri reševanju določenih nalog v proizvodnji in življenju delavcev ter nameščencev izven delovnega časa. Vse premalo so zastopani delavci v organih ljudske oblasti, premalo so bili tudi vztrajni v reševanju problemov, ki zadevajo prav delavce; v političnih in družbenih organizacijah, na zborih volivcev ter v društvih vloge delavskega razreda dostikrat ni čutiti. Sindikalne organizacije so lani priredile v okraju precej predavanj in tečajev; udeležba pa je bila bolj slaba. Nasploh se premalo zanimajo za splošno ta strokovno vzgojo ter izpopolnjevanje. Ze pregled nezaposlene delovne sile pa n. pr. med drugim kaže, da je v okraju trenutno ne- kovnega izpopolnjevanja doslej precej zapostavljeno. Sorazmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci v okraju znaša 1736:3740 ali 1:2,2. V organih delavskega samoupravljanja v okraju sodeluje 549 članov sindikatov, izmed tega 87 žensk ta 60 mladincev. Tudi na tem področju so bili doseženi lepi uspehi. Higiensko-tehnična zaščita je slaba, pravice delovnega človeka so zaradi nedemokratičnih metod marsikje še vedno kršene. Sindikati so bili ponekod v okraju do takih pojavov mlačni, kar je skupščina kritizirala. Škodljiva familiarnost in breznačelnost * vodstvu sindikalnih podružni* gre tudi na škodo delavcev sami* (primer upravnika v mestni klavnici v Novem mestu, nedemokratičnost sindikalne podružnice na Klevevžu, nezdravi odnosi v stanovanjskih razmerah delavcev tekstilne tovarne in pod.). Izven sindikalne organizacije je še približno 30 odstotkov zaposlenih delovnih ljudi. Pri razpravljanju so govorili delegati o plačah delavcev, stanovanjskih problemih ta birokratskem obdavčenju vrtičkarjev. Poročila nekaterih podružnic so bila slabo pripravljena in niso dala jasne slike dela teh organizacij. Miriti potrebuje matima sletie Maribor, 30. marca, j trgujejo. Da bodo dobavitelji Na današnjem občnem zboru m°gU,blag0 varno Trgovske in gostinske zbornice ®\ v Mariboru so kritično pregle- ve kako daleč po njo, kjer jo je zajemal ob izvirku ta jo nosil za hišo, za hlev. Sedaj teče voda že skoraj skozi vse večje vasi. Posamezni kmetje jo napeljujejo v hiše, hleve, ponekod se združita dva In si dasta napeljati tekočo vodo ?.al pa teče voda že mimo petih šol. toda samo — mimo. Občinski ljudski odbor nima dovolj denarja, da bi jo dal napeljati vanje. v kratkem dokončana še nekatera manjša dela, se bodo stroški gradnje dvignili na 50 milijonov din. 17 milijonov din so vzeli iz sredstev »snežne pomoči«, poslane iz vseh krajev države po velikih snežnih katastrofah pozimi leta 1951, ostalih 33 milijonov din pa so prispevali Okrajni ljudski odbor iz rednih proračunskih sred stev ta nekatera podjetja iz ustvarjenega viška dohodkov v lanskem letu. dali lanskoletno (Jelo in v razpravi predlagali marsikaj koristnega za nadaljnje delovanje zbornice. Svobode« organizirala velik kulturni teden. Določili «*> že datum in tudi del programa Kulturni teden naj prikaže r i-predek posameznih društev v vseh vt 'ah kulturne dejavnosti Vse tri Svobode bodo priredile posame zna gledališka in pevska dela, I bc'lo tudj ocenjena. Del prirediti ')o nn prostem. V okviru kulturnega tedna pa I tudi velika srospodarska razstava. Kulturni teder pa bo imel 4' drug pomen. Letos bodo namreč rudarski godbeniki slavili 85-let nico. Rudarsk? godba na pihala je najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji, ki jo sedaj poznajo po Sloveniji že številni delovni kolektivi. Godba pričakuje nova glasbila, ki naj bi jih dobila že ored nra/novanjem. M. 2=A=D=NsJ=E=V=E=S=T=1= PREDSEDNIK HEUSS PODPISAL RATIFIKACIJSKE INSTRUMENTE brniški in pariških sporazumov V pogodbi o Nemčiji je predvidena ukinitev okupacijskega statusa in dana suverenost Zahodni Nemčiji glede notranjih in zunanjih vprašanj Bonn, 30. marca (Tanjug). — (Jrad predsednika republike je uradno sporočil da je predsednik Heuss danes podpisal ratifikacijske instrumente bonnskih ta pariških sporazumov, oziroma pogodbi o Nemčiji ta evropski obrambni skupnosti. Ratifikacijske instrumente pogodbe o evropski obrambni skupnosti so danes poslali v Pariz, kjer jih bodo jutri deponirali v Quai d’Orsayju, medtem ko so ratifikacijske in-trumente pogodbe o Nemčiji danes deponirali v zahodnonemškem zunanjem ministrstvu S tem je proces ratifikacije teh sporazumov v Zahodni Nemčiji naposled Britanska vlada je bila seznanjena z vsebino Dullesovega govora London 30. marca (Tanjug). Uradni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva ni komentiral včerajšnjega govora ameriškega zunanjega ministra Oullesa o Jugovzhodni Aziji. Pripomnil je, da so bila britanski vladi /nana stališča, ki Jih Je poda) Dulles. Predstavnik Forclgn OKlcea Je, ko je odgovarjal na vprašanja, izjavil, da so bili britanski diplomati v zvezi Dullesom glede vrste vprašanj, ki Jih je načel v svoj-m govoru. »Velika Britanija Je bila že prej obširno obveščena o vsebini Dullesovega govora« — Je dejal na koncu predstavnik Foreign Officea. Tudi Pariz je bil obveščen Pariz, 30. marca (AFP). V francoskih diplomatskih krogih izjavljajo, da Je bila francoska vlada vnaprej seznanjena z vsebino Dullesovega govora, vendar je niso vprašali za svet. Pravijo, da Je Dullesov govor dokaz vse večjega zanimanja ZDA za vprašanja Jugovzhodne Azije, LONDON — Zunanji ministri ZDA, Francije in Velike Britanije se bodo verjetno dotaknili vprašanja Koreje in Indoklne, ko se bodo sestali 23. aprila v Parizu. končan ta njihovi uresničitvi z nemške strani ni več ovir. V pogodbi o Nemčiji je predvidena ukinitev okupacijskega statusa in dana suverenost Zahodni Nemčiji glede notranjih ta zunanjih vprašanj. Vprašanje meja Združene Nemčije je prepuščeno mirovni pogodbi. Do sklenitve mirovne pogodbe morajo tri zahodne države skupno z nemško vlado rešiti vprašanje o združitvi Nemčije, zahodne države pa bodo zadržale svoje čete v Zahodni Nemčiji ta Berlinu do sklenitve mirovne pogodbe. V pariških pogodbah je predvidena ostvaritev evropske obrambne skupnosti, v kateri bi bile Belgija, Francija. Holandija Italija, Luxemburg in Zahodna Nemčija. Evropska obrambna skupnost bi sodelovala z organizacijo atlantskega pakta in bi bila skupnosti bi bili vojaški obvezniki, profesionalni vojaki ali prostovoljci. Po tej pogodbi bi imela Zahodna Nemčija v evropski armadi 12, Francija 14, Italija 12, Belgija in Holandija 3 divizije, Luxemburg pa eno brigado. Obe pogodbi — bonnska ta pariška — sta povezani druga z drugo. To pomeni, da Zahodna Nemčija ne more dobiti suverenosti prej, kakor bi ratificirali pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Pogodbo o evropski obrambni skupnosti lahko uveljavijo šele takrat, ko bo ratificirana v Belgiji, Franciji, Holandiji, Italiji, Lu-xemburgu in Zahodni Nemčiji. Doslej sta ratificirali pogodbo o EOS Holandija in Zahodna Nemčija. V Belgiji so jo sprejeli v parlamentu, v Luxemburgu jo bodo kmalu predložili parlamentu, v Franciji ta Italiji pa še niti namenjena obrambnim smotrom, j ni sprožen parlamentarni po V vojski evropske obrambne' stopek. TISKOVNA KONFERENCA V CELOVCU ORIGINALNI DOKUMENTI razkrinkajejo zločinca Perneta Tajnik jugoslovanskega legacijskega urada v Celovcu je spodbil lažne trditve nekaterih avstrijskih časnikov Celovec, 30. marca (Tanjug) — Tajnik jugoslovanskega legacijskega urada v Celovcu Milan Samec je imel danes s predstavniki tiska ta radia konferenco o primeru bivšega gestapovca Alojzija Perneta. Ko je obrazložil, da so jugoslovanske oblasti aretirale Perneta zaradi zločinov, ki jih je storil med vojno v Jugoslaviji kot član gestapovske organizacije, je Samec pokazal predstavnikom ti- kumenti je zatajil ne samo dejstvo, da je jugoslovanski državljan, marveč je celo navedel, da nikdar ni bil v Jugoslaviji in da tam sploh nima sorodnikov, čeprav to ni resnica. Adenauerjeva osnovna načela za rešitev posarskega problema Bonn, 30. marca (AFP). Zahodno-nemški kancler Adenauer je izjavil pred parlamentarno skupino krščan-sko-demokratske unije, da bi po njegove mmišljenju veljala za rešitev posarskega problema naslednja načela: 1. evropeizacija Posarja naj bi bila zasnovana na predpostavljanju, da ne bo prišlo do združitve Evrope; 2. tak statut mora popolnoma svobodno odobriti vse prebivalstvo ozemlja; in 3. taka rešitev ne sme biti prece-dens za definitivno ureditev nemških vzhodnih meja. Adenauer je pripomnil, da se Francija — kolikor je njemu znano — strinja s prvima dvema točkama in da so bile težave, do katerih je prišlo med pripravljalnimi razgovori, gospodarskega značaja. Na koncu Je Adenauer izjavil p<>" slancem, da med razgovori s francoskim zunanjim ministrom ni sprejel nikakršnih obveznosti. On Je proti mišljenju, k» so ga razširili nekateri krogi, češ da sta evropska intergracija in evropska obrambna skupnost »mrtva novorojenčka«. Dullesovo obvestilo Adenauerju Washington, 30. marca (AFP). —• Ameriški zunanji minister Dulles Je danes poslal predsedniku zahodno-nemške vlade Adenauerju obvestilo, v katerem izraža zadovoljstvo spričo ratifikacije pogodbe o zahodnoevropski obrambni skupnosti ln splošnih pogodb z zahodnimi državami. Obvestilo Je izročil Adenauerju ameriški visoki komisar James Conant. Italijanska vlada je razpravljala o ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti Rim, 30. marca (Tanjug). Italijanska vlada Je danes dopoldne razpravljala na svoji seji o vpraSanJu ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Obravnavali so način, s ka- Ko se je dotaknil lažnih trditev nekaterih časnikov, češ da je terim bt se uprli opoztciji. Nekateri Perne avstrijski državljan, je Sa-1 pravijo, da bi podali predlog za ra-mec izjavil, da je Perne Še zrne- tiflkacijo parlamentu v eni sami točki raj državljan FLRJ. ker nikoli zakona, ki bi zahtevala od strank ska originalne dokumente, na ka- ni zahteval izbrisa iz državljan- skrajno alternativo: za evropsko terih se vidi, da je Perne, ko je stva ta sicer iz strahu, da jugo- obrambno skupnost ali proti njej. prosil za potni list, dal jugoslo-: slovanske oblasti ne bi zahtevale, vlada bi glasovanje v tej točki po- vanskemu konzulatu v Celovcu od avstrijskih organov njegovo vezala z vprašanjem zaupnice paria- lažne podatke o sebi S temi do- izročitev. imenta kabinetu. List Izdaja ftasoplsno «alo*ritško podjetje »Borb«, v Beogradu, Dečanska ul 81 telefon 24-001 - Uredništvo Ljubljana Kopitarjeve ul 6/1II tel 23 261 do 23-264 - Notrariiepolttifna *“stx,clarska rubrika tel št 21-813 in kulturna rubrika teL St 21-887 Nazorjeva ul 10/11 — Odgovorni urednik »Ljudske pravice-Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava Kopitarjeva ul 2. tel 23-261 do 23 264 - Telefon ta naročnino lu oglase 21-030 - Mesečna naročnina 250 din ta tujino 500 din - CekovnJ račun pri NB 6011-T-19 poštni predaj 42 - Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« - Poštnina plačana v gotovini