Poštnina plačana v gotovini Cerna 1 Din Leto II. (IX.), štev. 125 Maribor, sobota 2. junija 1928 RHFSHPBBH »JUTRA' Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čok. zav. v Ljubljani št 11.409 Valja mesečno, prejem&n v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic* 44.4- Hm kolenih ored Mussolinijem Mariborski občinski svet ITALIJANSKI DRŽAVLJANI DOBE ŠE ODŠKODNINO ZA SVOJE PROVOKACIJE. — SIMPATIJE ANGLIJE SE ŽE ODVRAČAJO OD ITALIJE. BEOGRAD, 2. junija. Italijanska vlada Se dosedaj ni odgovorila na pismeni protest naše vlade povodom protijugoslovanskih demonstracij v Zadru, Trstu in raznih drugih italijanskih mestih. Zato pa je naša vlada že izročila italijanskemu poslaniku generalu Bodreru noto, v kateri izreka svoje obžalovanje radi dogodkov v Dalmaciji in Beogradu jn obljublja, da bo povrnila oškodovanim italijanskim državljanom vso škodo, ki so jo utrpeli o priliki demonstracij. Poklicala bo vrh tega na odgovornost vse one državne faktorje, ki niso v zadostni nieri izvršili svojo dolžnost. Nacijonalni in gospodarski krogi smatrajo odgovor naše vlade na italijanski Protest kot veliko ponižanje naše države. Vlada je v svojem odgovoru sicer tudi Pripomnila, da je smatrati zlasti dogodke ^Splitu in Šibeniku kot odgovor na izzivanja v Zadru in ostalih mestih Italije^. Vendar pa ni imela poguma, da bi do-voljno naglasila predvsem odgovornost fašistovskih krogov za vše dogodke. LONDON, 2. junija. Današnji »Daily Telegraph« naglaša resnost položaja, v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. An-Sleška vlada je izvršila zato močen pritisk v Rimu in Beogradu in opozorila °be vladi naj ne gresta predaleč- »Times« pa pravi, da je videti tako v Rimu kakor tudi v Beogradu resno voljo, da se incidenti mirno likvidirajo. Kljub temu pa obstoja bojazen, da se pojavi vznemirjenje naroda še v večji meri kakor dosedaj. V tem slučaju pa bi postal položaj na Balkanu zelo resen. LONDON, 2. junija. »Evening Standard«, ki je v ozkih stikih z vladnimi krogi, se obširno bavi z dogodki v Jugoslaviji in ugotavlja, da je bila velika politična napaka, da so Zadar, glavno mesto Dalmacije, do katerega Italijani ne morejo imeti pravice, prepustili Halijan-skemu imperijalizmu; kar je Italijane tako podžgalo, da izrabljajo sedaj Zadar kot izhodišče za protijugoslovanske akcije. List se bavi tudi z vprašanjem jugoslovanskih manjšin v Italiji in pravi, da je neprijateljsko postopanje ž njimi dalo Jugoslaviji povod, da išče sedaj zbližanje z Nemčijo. To postopanje Jugoslavije pa je imelo za posledico, da so se angleški krogi postavili izključno na stran Italije. Tendenca lista je očividna: Razumeti hoče namreč dati italijanskim krogom, da bi se tudi Anglija, ako bi Italija le preveč napenjala lok, približala Nemčiji, Franciji in Jugoslaviji, kar bi dalo v Društvu narodov proti Italiji naperjeno večino. — Splošno se opaža, zaključuje list, da se angleško javno mnenje vedno bolj odvrača od Italije- Demonstracije se nadaljujejo j BEOGRAD, 2. junija. Listi poročalo, da se demonstracije proti nettun-skim konvencijam nadaljujejo po vsej državi. V Skopljii in Osjeku je prišlo ^čeraj do krvavih spopadov s policijo. pri katerih je bilo več oseb ranjenih in aretiranih. Za jutri napovedane shode po Dalmaciji je vlada prepoveva, istotako tudi zbor Narodne Od' orane v Beogradu. ^aš konzulat u Bariju razbit DUBROVNIK, 2. junija. Po poročilih jetnikov, ki so prispeli iz Barija v južni 'taliji, so se vršile tamkaj v četrtek ve-'ke protijugoslovanske demonstracije in So Padale proti Jugoslaviji vsemogoče Dsovke. Z našega konzulata je bil odtujen grb, ki so ga vrgli potem na tla 11 razbili. Množica je nato vdrla tudi v *°nzu!at in ga popolnoma demolirala. — °licija je prišla pred konzulat šele po-.0tr>. ko so demonstranti že opravili svo- ie junaško delo. ^tuoriteu ljubljanskega uele-sejma . LJUBLJANA, 2. junija. Danes, ob 10. je minister poljoprivred, Svetozar ^nltovic, slovesno otvori! 8. Ijubljan-' velesejm- Otvoritvi so med drugimi 'sostvovali: zastopnik zunanjega mini-' 'stva dr. Predle, velika župana dr. Vo-JMvec in dr. Schaubach, oblastna predla dr. Natlačen in dr- Leskovar, jiiborski podžupan dr. Lipold, general Ur i ^bli&nski župan dr. Puc, konzti-fcnl" zk°r *n Številni zastopniki raznih spodarskih korporacij. Magična smrt ljubljanske maturantinje SluVVBUANA' 2- Jl,niia* Tragičen CaJ ie davi povzročil smrt 201etne maturantinje Zorke Vrtačnikove, hčerke vodje tržnega nadzorstva. Ko je odšla mati na trg, je ostala hčerka sama doma. Hotela si je skuhati jajce. Ko:je odprla plin, ji je postalo nenadoma slabo in se je zgrudila nezavestna na tla. Plin je med tem uhajal in nesrečnico konečno zadušil. Mati je našla nri povratku svojo hčerko mrtvo na tleh. PROVIZORIČNO KOPALIŠČE NA FELBERJEVEM OTOKU. — URAD' NA IN STANOVANJSKA HIŠA .— FINANČNA UPRAVA KOT NAJEMNIK Poostren boj opozicije proti ulači BEOGRAD, 2- junija. Nepričakovano sklicanje izredne seje poslanskega kluba Kmečko-demokratske koalicije za 7. junija je izzvalo v političnih krogih celo vrsto komentarjev. Vladni krogi razširjajo predvsem vest, da se Kmečko-de-mokratska stranka pripravlja, da za stalno zapusti narodno skupščino. Nasprotno pa poslanci KDK odločno zanikrno vse govorice o nameravanem eksodusu in naglašaio nasprotno, da bodo od sedaj naprej še poostrili svojo borbo o skupščini proti vladi, Pripravljenih Imajo že celo ■rrefo vsžnih ranili Predlogov, ki bodo «;r>v«t.o nprorros* med drugimi ■ 1. Prpiilo- ka- hroščem> m sem razo5aratli ker sem kor rečeno — bili ugodni. V torek zjutraj pred solnčnim vzhodom je vzel Hanza že davno pripravljeno steklenico in jo mislil, da bodo vsaj 5 cm dolgi, a naj-večji od teh nima z repom vred nad 2 cm. Kljub temu je Hanza zatrjeval, da ga kljub hladnemu jutru mahnil mimo Rei- j„e ' ^ z rok kef ^ k Pr°,b Bolianku.^ Jutranja ^ zarja^ m ;kor sršen. Kakor mrtvi so ležaH »p0hor_ ptičje čivkanje ga ni toliko zanimalo kot vprašanje škorpijonov pod Bolfankom. Na ovinku pri škofovem gozdu sva se spoznala, ko sem bil namenjen k Mariborski koči, pa je ta dan nisem dosegel. Pohorski hrust Hanza Flakusov mi je tako ugajal, da sem kar ž njim nadaljeval pot- Šele po daljšem pogovoru o vremenu, pticah in solncu, ki je že milostno razlilo vse svoje bogastvo po dolini šentflorjanski, mi je zaupal svojo - tajno »lovsko pot«. Mislil sem, da me »vleče«, saj o škorpijonih na Pohorju še ■ nikdar ni bilo slišati. Pa fant mi je v pravi pohorščini zatrjeval, da ni šMa: »Kene rnislte, da či resn, le pojte sebo!« Ze iz radovednosti sem se mu pridružil, pa mi je Hanza skoraj silno zameril, da mu predbacivam babjeverstvo- Glede zdravilne moči »škorpjonovega špirtusa« je brezobzirno vztrajal na svojem stališču, ki ga ne more omajati niti kak — dohtar. »Že 10 let zdravi mati svoj »giht« s tem zdravilom in vedno ji odleže.« Kljub svoji skepsi sem ga pohvalil, da skrbi tako lepo za svojo mater in sva se prav dobro razumela. Se celo o kačah mi je pravil med potom. Hanza je' mnenja, da so tudi kače zdravilne, pa samo — glava. Če ji pa kdo samo rep odseka, ji zrastejo 4 noge in iz kače postane »skok«, ki je tako moden, da vsaka vrata podere, če se zaleti v nje. Tudi o kačah in njeni kraljici na Felberjevem ot"! u mi je pravil, ko sva Počivala pri Bokankovi kapelici. Baje Je slišal, da se še dandanes prikazujejo kačje kraljice s krono na glavi- Kdor ji ski škorpijoni« v steklenici in kmalu je našel v razpoki še enega, ki se je grel na solncu. Vse nadaljnje iskanje do 2. po poldan je bilo brez uspeha. S 5 škorpijoni Flakusov Hanza ni bi zadovoljen. Rekel je, da bo komaj za materino zdravilo, sosedom, znancem in prijateljem pa nima dati ničesar, čeravno so že davno naročili po več izvodov. »Je pač znamenje letošnje slabe pomladi!« Lani so bili še enkrat večji in našel jih je 15! Po Križevem pa nimajo več »zdravilne moči«. Smilil se mi je Hanza, ko sva šla v dolino. Pa da bo le mati zadovoljna! Med potom je obžaloval, da pred 12 leti, ko je bil še kot vojak na Krasu, ni poznal škorpijonove zdravilne moči- Pri zidanju kaverne jih je bilo polno, pa še kako velikih in še ceio na križev teden! Pa gadov in modrasov! Toliko jih nikdar ne bo več videl. »Lepi denarci bi se dali prislužiti ...« Ob slovesu mi je še izdal tajnost, da se »škorpijonovci« sestanejo na Križevo pri Sv. Križu na Kozjaku, kjer prodajajo ščipalce v vžigaličnih škatlah po 5 Din. Šel bo tje, da vidi, kakšna je letošnja »letina« drugod. Obljubil je, da me prihodnje leto zopet povabi na »lov« z željo, da bi bil uspeh boljši .. • S škorpijoni v žepu je veselo odkrev-sal v grabo k materi ... S—or. Najuečjci hidracentrala na suetu Prosveta mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 2. junija ob 20. uri »Othello« ab. A. Kuponi. '^delja, 3. junija ob 20- uri »Jesenski manever«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. Pondeljek, 4. junija. Zaprto. Torek, 5. junija ob 20. uri »Othello« ab. D- Kuponi. Sreda, 6. junija ob 20. uri »Puščavnikov zvonček« ab. B. Premijera. »Puščavnikov zvonček« na marib. odru. V sredo, 6. junija bo zadnja premijera mariborske opere- Da bo njeno slovo od občinstva lažje, se je izbralo vrlo zabavno in melodijozno Maillartovo komično opero »Puščavnikov zvončik«. Opozarjamo, da se bo igrala radi odhoda vojaške godbe — ta krasna opera samo parkrat. Razstava sodobne kulture u Brnu V soboto, 26. maja, je bila otvorjena v Brnu na Češkoslovaškem razstava sodobne kulture, ki je po svojem obsegu (60 ha s 30.000 m2 razstavnega prostora) in svoji raznoličnosti gotovo ena najzanimivejših. Razstavljena so šolska dela od otroškega vrtca, preko ljudskih, srednjih in strokovnih šol vse do visokih-Slikarska, kiparska, glasbena in gledališka umetnost. Vse, kar veže človeka z živo in neživo prirodo, kot človeško zdravje, psihologija, psihotehnika, biologija, vsemir, zemlja, fizika, kemija, matematika in vse veje tehniške vede. Dalje je tu socijalogija, jezikoslovje, literatura, žurnalistika, zgodovina in vse vrste or-gazatoričnega, to je društvenega dela. S to razstavo so pokazali naši bratje Čehi, kaj vse zmore človeški razum, volja in vstrajnost. V Zedinjenih državah, v državi Ala-vzame krono, ko se ona koplje in jo dene hama, je zaenkrat največja hidroelektri-v skrinjo, ima vedno dosti denarja. Nje- čna centrala vsega sveta. Nasip, s kate- Kova babica je pa rekla, da lahko tri duše iz vic reši, kdor kači »želo« vzame. . Nisem mu ugovarjal, da ga ne spravim v slabo voljo- Udarila sva jo od kapele kar čez drn in strn proti goli ska rim je zaprt prosti tok reke, je dolg 600 in visok 60 m. Na ta način je napravljeno jezero, ki je največje na svetu: 30km dolgo, s površino 250 četvornih km. Pod površino jezera je potopljenih mnogo hiš, potov in cest, ki so vse opuščene, 'i, ki mu io je pred 3 leti pokazal stari - da se nabira čim največ vode. V jezeru »Škorpijonovec« Urban, ki pa vsled ’e obranih dva in po! bilijona kubičnih starosti ne more več na lov. Hanza me- metrov vode tako, da lahko centrala hi, da je on edini upravičen 'oviti na kri- de>a dan na dan ter dan in noč s polno žlev teden v tem »revirju«, sploh pa misli, pnr0 re ' a ‘ i se trebalo bati da bi vode da se drugi ne brigajo za »zdravilstvo«, zmanjkalo. kar ga nrav veseli, tako vsaj on lahko i — veČ zasluži. i r, , , . . v. Po grmičevju in trnju, deloma še poj n ~ smrt s"egu, ki se nahaja ob senčnatih rebrih, j V Sacramentu v Ka1ifrtr;»i je več zelo ®va končno prišla do razjedene granitne unornih kaznerrev ki so -M’i obsojeni na skale, pod njo polno gramoza. Predpol- j 15 do 20 let ječe. Ker sc kasneje o pri-ansko solnce ie svoie žarke z vso silo liki upora ubili nekera ietniškega paz-uprlo v sivo kamenje. Hanza je nervoz- alka, jim je bila kazen povišana na do-n odložil suknjič in s svojo okovano smrtno ječo. Pred kratkim so se ti kaz-a ico začel br? n ti po kamenju. Hotel ncnci zonet uprli. Bilo jih je šest, dočim sem mu POtttageti, pa je hvaležno odklo- se jim sedmi ni hote! pridružiti. To je vsako pomoč češ, »Saj čč žastopte!« ostale tako raztogotilo, da so ga iz ma-„sšče je zato vseh šest niicno pregledal, če ne lazi kod kak n^sodho •'odaj r>a s i,, - smrtna ka- ' i°zni ščipalec, o katerem je pred krat- zen v kratkem izvršen? 1 Houa muzika V prvih dneh junija izide 3. zvezek v redakciji g. Adamiča in v založbi Glasbene Matice izhajajoče revije za vokalno in instrumentalno muziko »Nova Muzika. Glavni del zvezka je posvečen tokrat našim najznamenitejšim ugoslo-vanskim pevskim zborom, ki so se z našo pesmijo proslavili v tujini: pevskima zboroma Glasbenih Matic v Ljubljani in Mariboru, Kolu, Mladosti in Obiliču ter vsem, ki jih hočejo v njihovem odličnem in umetniškem delu posnemati. »Nova Muzika« objavlja sedem umetnih zborov avtorjev: Škerjanca, Kogoja, Osterca, Stolcer-Slavenskega, Odaka, Milojeviča in Dobri Hristova- V »Mali Novi Muziki« pa je klavirska skladba Janka Ravnika ter pet mladinskih pesmi s klavirjem B. Širole. V tem bogatem zvezku so torej združeni v tesni muzikalni zvezi prvikrat Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari, ves slovanski jug po svojih najodličnejših muzikalnih reprezentantih. Nič manj bogata ni literarna priloga. Stanko Vurnik analizira Stravinskega »Oedipusa«, Osterc prinaša pregled bolgarske muzike, Lajovic razpravlja o eksportu kulture, dr. I. Karlin o »vi-bratu« itd. Slede poročila o beograjskem festivalu, o domačih koncertih, o operi, referat o novih muzikalijah in knjigah itd- Vrh tega je ta zvezek, kakor • že prejšnja dva najodločnejše opremljen. O listu so se vsi češki muzikalni listi in muziki kakor tudi domači kritiki izjavili najlaskavejše. »Nova Muzika« stane letno 'e 100 Din, ki se morejo plačati tudi v o’-rokih. Izhaja vsaka dva meseca in se naroča pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Rngipsk' humor Zamorca, ki je bil obtožen radi tatvine, je njegov branitelj pred začetkom razprave natančno inštruiral. — »Sam, ti vendar veš, kaj se bo s teboj zgodilo, ako se boš lagal«, je nagovoril advokat svojega klijenta- — »Seveda vem, gospod. Pridem v pekel in bom tam gorel.« — »Prav dobro, ti pa tudi veš, kaj se zgodi, ako govoriš resnico?« — »Seveda«, ie odvrnil Sam, »potem izgubiva pravdo«. Rnekčote in izreki Cie-menceaua Veliki francoski državnik Clemenceau je original prve vrste. Še danes, ko je že več let v političnem pokoju, kroži vse polno anekdot iz njegove doige državniške dobe. Nekaj primerov: Bilo je v času neke ministrske krize. Sarrien, ki je od predsednika republike prejel mandat za sestavo vlade, je povabil na svoj dom tudi Clemenceau-a, da se z njim razgovori. »Tiger« se je vabilu odzval in našel je Sarriena v družbi samih bodočih ministrov. Gospodje so kadili smodke ter pili raznovrstna vina. Sarrien je segel po steklenicah in čašah ter vprašal: »Kaj boste vzeli, Clemenceau?« »Ministrstvo notranjih zadev« — se :e kratko odrezal Clemenceau, * V senatu je nekoč neki desničarski senator govoril brez konca in kraja. Tovariši so mu prigovarjali: »Privoščite si vendar malo počitka!« »Čemu? Saj nisem truden, počitka ne potrebujem« — je odvrni) vztrajni govornik. »Potem ga pa dajte nam!« — je zaklical Clemenceau. * Clemenceau in Aleksander Varenne s m se sprehajala po hodnikih senata ter obujala spomine. »V dobi vašega ministrstva sem bil v opoziciji«, je dejal Varenne. »Jaz tudi« — je menil Clemenceau. »Kako neki? Saj ste bili vendar predsednik vlade!« »Seveda — in kot tak vedno v opoziciji proti vsem ministrom«. * Dne 4. septembra 1870 je Clemenceau izrekel naslednji filozofski stavek: »Najtežje pri revoluciji je obvarovanje porcelana pred škodo«. Ko je bil tiger star 83 let, ga je obiskal pomlajevalec profesor Voronov ter mu priporočil svojo pomlajevalno operacijo. »Za to je še čas«, je odvrnil Clemenceau, »ko bom enkrat star!« * V dobi prve Clemenceau-jeve vlade je neki bogati senator priredil lovsko Veselico. Med povabljenimi je bi! tudi pisatelj Pavel Brulat. . Med kosilom je Clemenceau vprašal pisatelja: »No — kaj pa vi, ali ste dober strelec?« »Ne, gospod predsednik, prav slab in zdi se mi, da sem včasih tako neroden, da bi bil lahko nevaren svojim sosedom.« »Dobro, dobro!« — je odvrnil Clemenceau, »le prave sosede si izberite!« Pri teh besedah je pokazal na družbo ministrov, obrnjen proti gostitelju je pa pristavil: »Glejte, da dobi pri lovu primerno mesto-« * Nekaj izrekov: Proti ljubezni do bližnjega se da marsikaj reči. Najhujši očitek je pa ta, da se ta ljubezen ne izvaja. Kaj je Anglija? Pokvarjena francoska kolonija. Veliko lažje je spoznati, da je treba nekaj storiti, kakor to, da človek sam nekaj stori. Pri ljubezni je najlepši trenutek tedaj, ko se gre po stopnicah navzgor. Praviš, da svoje sreče ne boš predrago plačal? Kaj pa če jo moraš o^mniti z lastno sr, čo?« Otrok u mrzlici odkril zločin Neka 141etna deklica v Passau. ki je ležala težko bolna in jo je mučila huda mrzlica, je nenadoma skočila iz postelje in pričela obupno pripovedovati, da sta dva rokodelska vajenca na bližnjem mostu ubila nekega človeka. Stariši seveda niso polagali na to izpoved nobene važnosti, misleč, da je to navadna halucinacija v mrzlici. Na splošno presenečenje pa so naslednjega dne v resnici našli truplo umorjenega trgovca Stockingerja in sicer ravno na kraju, o katerem je govorila deklica. Gre za Čuden slučaj jasnovidnosti, kakršnih beleži kriminalisti ka že več- Policija je ubijalca takoj iz-sledila in ju izročila sodišču. Ure, zlatnina na obroke '■rez noVi’’.'n — Jlger, Marihr ■ ''"moška ulica 15. —. IX ''"Sfržni "MarIKorškiV E C E F N T K JulrS O Severnem tečaju IZJAVE SREČNEGA POLARSKEGA RAZISKOVALCA VVILKINSA. Ameriška letalca Wilkins in Eielson, ki sta preletala s svojim letalom Severni [tečaj, sta bila v gostih pri velikem pekrskem raziskovalcu Amundsenu ravno tedaj, ko so prišle v svet prve vesti, da se je general Nobile s svojo zračno ladjo »Italia« izgubil. Skandinavci so letalca odlikovali s svojim najvišjim odlikovanjem za letalske in raziskovalne zasluge in po nadvse slavnostnih sprejemih po raznih mestih Skandinavije in Norveške sta letalca nastopila svojo pot proti Berlinu. Kapitan Wilkins, ki je rodom iz Avstralije. je med potjo poročevalcem raznih listov dejal, da se že dolga leta ba-,vi z raziskovanjem polarnega območja. Pri sedanjem letu si je vzel za nalogo, da pregleda neznano območje Point-Barrowa proti Alaski. V prvi vrsti je hotel vedeti, če je v tem področju sploh kaj kopnine, da bi se lahko uredile meteorološke postaje. Rezultat poleta je v popolnem obsegu potrdil Amundsenovo trditev, da v tem območju ni suhe zemlje. S tem so ovržene vesti, ki jih je No-bilova ekspedicija pošiljala v svet. Po AVilkinsovem prepričanju bo treba v arktičnem področju izpopolniti meteorološke postaje na skrajnem severu Rusije in v Grenlandiji. Na vprašanje, ali je njegova severno-tečajska misija končana, je odgovoril: ; Da, končana je. Po mojem mnenju so meteorološke postaje na Severnem tečaju ali tik njega nemogoče. Ze obstoječe postaje ni pa lahko od časa do časa s pomočjo letal ugotovile vse potrebno okrog tečaja in tako popolnoma zadostile svojemu namenu- V najkrajšem času nameravam organizirati večjo letalsko ekspedicijo na Južni tečaj, kjer imam več naae za ureditev postaj v veliki bli- žini tečajne točke. Če bodo te postaje Uspele, bodo njih poročila v zvezi s poročili dosedanjih postaj blizu Severnega tečaja dajala dobro meteorološko sliko. Društvo raziskovalcev, arktičnega sveta se bo moralo s tem zadovoljiti in bo njegova glavna naloga, da izpopolni ob Severnem tečaju ležeče vremenske postaje čim popolnejše. Od teh postaj je najboljša ruska na Leninovi zemlji (prej Nikolajeva zemlja) in če bi bile vse druge posta-je urejene po ruskem vzoru, bi bil to največji in najbrž tudi edino možni napredek.« Na vprašanje o pozitivnih uspehih obiska Severnega tečaja je odgovoril: »Mislim, da sem pozitvno ugotovil najglobljo točko polarnega morja in sicer 200 morskih milj južno od tečaja v smeri proti Point-Barrowu. Ker je morje na tej točki značilno valovito, se da sklepati, da predstavlja tečaj v zemeljski kroglji globel v podobi stožca- Globočino te vdolbine bodo morali pozneje enkrat preiskati znanstveniki. To se bo dalo izvesti s podmorniki, ki bodo pa morali delati pod debelim ledom. Led okrog tečaja je nepričakovano različne debelosti, ponekod je debel komaj za dva prsta, takoj zraven pa na metre. Radi tega je razumljivo, da ob tečaju ne more pristati velika in težka zračna ladja. Po mojem mnenju so zračne ladje najslabše sredstvo za raziskovanje arktičnega ob močja. Edino dobro letalo, ki rabi malo prostora za pristanek, se lahko poda na tako nevarno pot. Zračne ladje imajo veliko bodočnost v zračnem prometu na velike razdalje preko kopnega in morskega sveta, niso pa pripravne za raziskovanje krajev tako nesigurnih tal, kakor sta oba tečaja-« Sperf Primorje - maribor , Jutri ob 17. nastopi — sodeč po službenih objavah LNP — ISSK Maribor v ponovni finalni tekmi za prvenstvo Slovenije proti ASK Primorju v Ljubljani. LNP je ugodil protestu »Maribora« proti verifikaciji binkoštne tekme in odredil ponovno igro. Jutri naj se torej pokaže, kateri klub je močnejši in sposobnejši zastopati Slovenijo v tekmah za prvenstvo države. Mariborčani ne gredo v boj brez izgleda; saj je tekma pretekle nedelje presenetila marsikaterega Ljubljančana: Maribor je bil deloma celo v premoči in le neodločnost pred golom je zakrivila, da je postal odločilen za izid tekme neregularni gol Primorja in da niso Mariborčani zasluženo zmagali. Če se naši jutri otresejo bojazljivosti streljanja na go! in če ostane obramba vsaj na isti višini kot je bila v nedeljo, ni izključeno, da preide prvenstvo Slovenije, ki ga je vsa leta držala Ljubljana, letos v Mari-'bor. Upajmo, da bodo po zadnji izkušnji Mariborčani opustili vsako nepotrebno drlbljanje in da bodo koncentrirali vso igro na edini potrebni efekt pri prvenstvenem boju — na streljanje v gol. — Danes ob 17.20 odpotuje v Ljubljano naslednja postava: Kovačič: Unterreiter, Koren, Hreščak I, Kirbiš (je v Ljubljani), Joža; Brtoncelj, Hreščak II, Pavlin, Vodeb (je v Ljubljani), Starc. Iz krogov, ki so blizu ASK Primorju, smo doznali danes, da je na včerajšnjo osebno intervencijo Primorjanov v Zagrebu JNS sistiral sklep poslovnega odbora LNP o ponovitvi tekme. Do tega trenutka ISSK Maribor še nima o tem ni-kakega službenega obvestila. Vse pa kaže na to, da se pričnejo med Ljubljano in Zagrebom zopet stare metode, na katere se mi v Mariboru ne razumemo. SK Železničar — nogometna sekcija. Za finalno pokalno tekmo za Jlgerjev pokal odrejam sledeče moštvo: Štrukelj, Jakovljevič, Wagner, Stauber, Frangeš, Ronjak, Konrad, Paulin, Pollak, Kopčič, Jurko; rez.: Vauda II. Mernik I. Začetek tekme ob 'An. Ob 15. igra rezerva pred tekmo v sledeči postavi: Pasternjak, Podjaveršek, Mernik II., Fischer, Vogrinec, Frangeš II., Hardinka, Petan, Ma-hajnc, Inkret; rez-: Soukop. Ob Ali. predpoldne igra naraščaj proti mladini »Maribora«. Postava: Bischof, Levič, Či-ček, Dremelj II, Kager I, Polegeg, Ko-hout I, Pezdiček, Bačnik I, Bačnik II, Heler rez.: Antpličič, nadz.: Vauda. Vse tekme se vršijo na igrišču »Maribora«. Na igrišču SK Železničar igra II. mladina proti Rapidu v naslednji postavi: Aršič, Črepein II, Hodžar, Smeh, Podpečan, Kaiser, Kohout II, Zgonc, Kager II, Črepein I, Veršič; rez: Mlekuš, Mattaus, nadz. Petan. Začetek tekme ob 10. Rediteljsko službo vršijo popoldne, Jenko, Fašing, Oman, Lukas, Krieger. — Načelnik. Hazena- Upravni odbor podsaveza je iz princi-pijelnih razlogov in radi nezadostne u-temeljitve zavrnil protest SK Mure proti verifikaciji prvenstvene tekme SK Mura —ISSK Maribor, ki je končala 9:5 za Mariborčanke- — Prvenstvena tekma SK Mura—SK Ptuj se mora odigrati najkasneje 7. tm. — Jutri odigrata tekmo za točke družini Ilirije in Primorja v Ljubljani. Rapid v Leobnu . SD Rapid nastopi jutri v Leobnu na Gornjem Štajerskem proti Deutscher Sportvereinu- Sklepajoč po zadnjem dobrem rezultatu v tekmi z graškim Ga-kom gre Rapid v inozemstvo kot favorit, zlasti še ker nastopi s popolno napadalno vrsto s Tergiecem kot vodjo. Z olimpijade. Prva tekma drugega kola v nogometu je končala včeraj z neodločenim izidom Italija—Španska 1:1, čeprav je bila podaljšana. Igra se bo nadaljevala v pon-deljek. Danes se srečata Argentinija in Belgija. Jugosl, reprezentanca v Parizu. Ker so olimpijske nogometne reprezentance USA, Čila, Luksenburške in Francije po svojih porazih v Amsterdamu že odpotovale domov, se ne bodo odigrale tekme za tolažilno nagrado. Naša enajstorica pa je odpotovala v Pariz, kjer se sreča danes ob 17. z reprezentanco francoske prestolice v prijateljski tekmi- Pred svojim povratkom bo igralo naše moštvo najbrž še eno tekmo ali v Strassbourgu ali v Freiburgu v Švici- # Vseslovanski nogometni turnir je zagotovljen za konec oktobra tl. O pri liki desetletnice obstoja češkoslovaške republike, oziroma tudi Jugoslavije in Poljske se sestanejo v Pragi reprezentance imenovanih treh držav in Bolgarske. Vsi štirje savezi so že odgovorili pozitivno na tozadevno vabilo ČSR. Soholsftta Župni zlet mariborske sokolske župe Sokolstvo mariborske sokolske župe se marljivo pripravlja na sčoj župni zlet, ki se bo vršil v dneh 16. in 17. junija v Mariboru. Bo to po velikem pokrajinskem zletu 1. 1920 gotovo največja dosedanja sokolska prireditev v Mariboru, s katero hoče Sokolstvo naše župe pokazati, kako daleč je že nepredovalo in kako vestno vrši svojo nalogo, obenem pa 'T' TV1 a r 16č> fJf,~ 27~VTPL928. naj da uspeh prireditve vsem edinicam pobudo za nadaljnje delo. Prvi zletni dan, 16- junij, je namenjen predvsem tekmam, ki se bodo vršile popoldne na letnem telovadišču sokolskega društva v Mariboru, in nadaljevala tudi drugi dan ob 6. zjutraj. Sokolsko društvo v Mariboru ni Števidlo sredstev, da je z velikimi gmotnimi žrtvami dogradilo svoje letno telovadišče tako, da odgovarja vsem zahtevam sodobne telesne vzgoje; opremljeno je ne samo z vsem telovadnim orodjem, temveč tudi z napravami za vse panoge lahke atletike, ki tvorijo glavni del tekem. Vršijo se tekme članov za prvenstvo župe, in splošne tekme članov, članic, moškega in ženskega naraščaja. K slednjim je pripravljeno skupaj 46 vrst, tako, da se udeleži tekem blizu 300 tekmovalcev. Zvečer tega dne se bo vršila ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma akademija, na kateri nastopijo z: izbranimi točkami oddelki članstva in naraščaja vseh večjih društev. Akademija naj dokaže višino, ki so jo desegla župna društva po kakovosti v telesno-vzgojnem oziru; določena je zanjo zelo nizka vstopnina, ki naj vsakomur omogoči udeležbo. Glavni zletni dan pa bo v nedeljo 17. junija. Dopoldan je posvečen tekmam, skušnjam in sprejemom društev. Popoldne ob 14. bo povorka po glavnih ulicah mesta- Ob 15. se prične na prostora I. S. S. K. »Maribora, ki je za ta dan dal na razpolago svoje obširno igrišče v Ljudskem vrtu, velika javna telovadba, ki obeta biti prvovrstna tako po številu nastopajočih, kakor po sporedu samem. Tako je pripravljenih dosedaj k skupnim prostim vajam Članov 250 telovadcev, kar znači napram zadnjemu župnem zletu dvojno število- — Prvič nastopijo na tem zletu s skupnimi vajami s palicami posebej starejši telovadci, ki so se po vseh večjih društvih organizirali v posebne oddelke; pripravljenih je dosedaj nad 80. — Zletne dneve zaključi družabni večer s koncertom na vrtu Narodnega doma. Pozivamo narodno in napredno čuteče Mariborčan^, da se vseh teh prireditev, udeleže v največjem številu. Ob pogledu ni Čvrsto narasle sokolske vrste se bodo znova uverili, da tudi Sokolstvo na meji zida trajne temelje naši in slovanski bodočnosti. J ‘_____________ I Tajnost nemških bučistou Pred nekaj tedni je umrl v~ Frohnati ustanovitelj budistične sekte v Nemčiji, dr. Pavel Dahlke. Njegovi verski privr-j ženci so izjavili, da je umrl od slabosti srca radi prevelikega dela. Najbolj čudna pa je, da mrtveca nikdo ni videl. Seda! se je za slučaj začela zanimati tudi bejg linska policija. Sicer ni nobenega znakp iz katerega bi se moglo sklepati, da sela zgodil kak zločin, vendar pa osebe, ki s[ bile stalno v stikih z zdravnikom, ni_ kor niso hotele povedati, kje je zdravn kovo truplo shranjeno. Tako je prišl do najbolj nasprotujočih si vesti. Znan izginulega doktorja, ki so ga. posečali k zdravnika, zatrjujejo, da je umrl vslel predolgega posta. Drugi pa zopet praviš jo, da je odšel z več budističnimi fana; tiki v Tibet, da konča tamkaj svoje živ ljenje v samostanu kot budistični menih KMI «|W, M«la0jovp«ara-riONtlM h »Krijll— HM«, pbilnatn; »Mic« b*MiU 30 •Jjmanjtt m—ak Dim § Mali oglas Ž«nihw, in •((«. ■i irfovnkog* a« reManMaga »•ftaja: «Mka bm4i 60 p. muli D* »•— Lep stavbeni prostor m9 767 pod piramido na prodaj. Vprašati je Puškinova 4- 1131 Majhna stavbena parcela v Studencih na prodaj. Din 12 m9. Naslov pove uprava. U30 Lokal za trgovino ali pisarno se da takoj v najem- Vprašati v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova c. 13. 1124 Hiša popolnoma nova z dvema stanovanjima in veliko kletjo ter z 2500 m9 vrta, na Pobrežju pri Mariboru četrt ure od mesta oddaljeno, se po jako ugodni ceni takoj proda. Vprašati v trgovini Renčelj, Maribor, Pobrežje. 1118 Velika opremljena soba z električ. razsvetljavo, zračna, pripravna tudi za pisarno, se odda. — Maribor, Vojašniška ul. 18. 1120 Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Tr-pinu, Maribor, Glavni trg 17. Rožnata foulard svila za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. Lepe crepe de chine dobite od 58 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. Vse vrste moških in ženskih modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor. Vsakovrstno angleško, češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg. Za zameno stanovanj se nudi stanodajalcem velika izbera najemnikov pri obl. konces. stanov, posredovalnici »Marstan«, Koroška c. 10. Prijave za gospodarje brezplačno. 1U4 Mlada zakonca brez otrok iščeta stanovanje sestoječe iz sobe in kuhinje. Ponudbe na oglas, oddelek »Ve-černika« »pod 105«. 1132 Gospa vdova, g. išče mesto strežnice za predpoldan ali popolda^. Naslov pove uprava »Večei-nika«. 1Q99 Izborno kosilo, obilno v izmenjavi, po želji tudi dietična hrana za bolne se oddaja v sredini mesta. Naslov v upravi lista.______________1122 Uradnica z večletno pisarniško prakso išče primernega mesta. Gre tudi za blagajničarko ali prodajalko. Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Večernika« pod zn. »Takojšen nastop, Maribor«. 1111 Velika solnčna soba z električno lučjo z uporabo kopalnice se odda eni ali dvem osebam. 1094 Trajne kodre po najnovejšem sistema. Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1 ' 777 Sandale, ^ dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8. 949 rti Električni ventilator, Aj pripraven za večji lokal se proda. —■ Naslov v upravi lista. 1121 Šivani sandali in čevlji se vam podplatijo najceneje in najhitrcjei v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8.'A Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor, Gosposka ulica 15. X. Pllsč ažur vsake vrste, stoječe, ležeče, votle in kombinirane gube. tudi najmanjše za svilo od 2 mm naprej, ter na vseh tkaninah, posebno pa na svili in na sličnem iz* deluje samo prva delavnica te stroke v Mariboru, mod. atelje: Marica Kitzler, Krekova 5- 1042 Oddam za svoje 21etnega fantiča in 3 letno deklico, oba zdrava in dobro razvita. Naslov pove uprava »Večernika«. M 1095 sestavine -ali telesca. Tudi kosti razpa- celice mi mrgolijo in plešejo pred očmi. in najbrž tudi volilno pravico. Radove. Dalje prihodnjič. Pozor! Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da se je Vsemogočnemu dopadlo vzeti med svoje krilatce našo nadvse ljubljeno Izletniki obIHite Aleksandrov dom v Rogaški Slatini SONJO koji življenska luč je dne 1. junija 1928 ob pol 17. uri, po kratki toda mučni bolezni za vedno ugasnila. Pogreb nepozabne se vrši v nedeljo, dne 3. junija 1928 ob 15. uri iz mrtvtšnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 5. junija 1928 ob 7. uri v cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 2. junija 1928. im Žalujoča Karol in Vlasta Žerjal. Prvovrstna kuhinja Priznano najboljša vina „MEDO“ kava ! Žena in njena hoja! Neki duhovit Francoz trdi: plemenitost žene boš spoznal po njeni hoji. Ritem, elastičnost in siguren korak so značilnost one žene, ki se noče prištevati med povprečne PALMA KAUČUK PODPE NIKI Vam dajejo siguren in elastičen korak Na Eevlj« s francoskimi pataml pritrdi Vam vaak čevljar novo tanka Palma-LouIs-podpatnlke v Maistrovi ulici št- 6 II. nadstropje, se-stoječe se iz 3 sob, kuhinje, kopalnice, sobe za služkinjo in pritiklinami se odda takoj v najem- Informacije v podružnici Prve hrvatske štedionice v Mariboru, Gosposka ulica 24. 1112 pri dnevni uporabi po 18 30 url oddaja mestno električno podjetje i 50% popustom na osnovne cene. Čez 22. uro do 6. ute zjutraj znaSa popust 75% Ustmena in pismena pojasnila daje Gostilna »Dravograd" Maribor, Smetanova ul. 54. V soboto, 2. junija 1928 1107 • ti ■*! • w t I. nad mebliran, cestna In solnčna stran, poseben vhod, elekliična luč se takoj odda. Stritar jeva ulica S. — Vpraša se pri 1128 hišnem posestniku I. md. Telefon 300. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril sl. junijem na novo svojo Kako!!! AU JE RES, DA SE DOBE PRI TVRDTK1 cisti kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše. 532 MARIBOR Gosposka ulica 33 Razlagova ulica 32 zopet pod svojim lastnim imenom ter se priporočam vsem bivšim mojim cenj. odjemalcem, da jih bom po njihovih željah in po najnovejši modi postregel.----Priporoča se IVAN ŠMID, 1113 (prej Zemljak) krojač za gospode, dame in vojaštvo Maribor, Slovenska 24 KOROŠKA CESTA 9. VSI OLBAČILNI PREDMETI PO IZREDNO NIZKIH CENAH TUDI NA OBROKE? ČE JE BLAGO RES DOBRO IN TRPEŽNO, KAKOR PRAVIJO NE ODLAŠAJTE. Mariborski V t C č H rt I K 'ifuira. V Maribor u, dne 2. VI. 1*^3. Viktor Mčric: Pomlajeni II. del. V žlezah. »Umre se«, je nadaljeval. »Zakaj se pa umre? Ker ne paznajo prave sestave in ustrojstva človešk. bitja. Kaj je človeško bitje? Čudovita skupnost celic. • Zajedni-ca celic, ki se med seboj pobijajo, ki ena od druge živijo ter ena drugo uničujejo. Zdravje in pravo funkcioniranje našega telesa je v ozki zvezi in odvisnosti od teh temnih neprestanih bojev. Če premaga ena vrsta celic drugo vrsto, imamo tu pokvarjen ali izumrl organ, tam gnojno rano, drugod zopet zastruplje-nje ... Gotovo ste že slišali o fagocitih, ki so neobhodno potreben del krvi. Fa-gocitev je dvoje vrst: mali — takozvani mikrofagi iti veliki makrofagi- Eni pojedo vsako mikrobo, ki jo srečajo v telesu, drugi se pa zarijejo v rane, in brazgotine ter nas varujejo pred vnetjem in mrzlico. Razumete to? Dobro! Zgodi se, da v gotovem slučaju in trenutku makrofagi ne uničujejo samo mikrob, marveč tudi našemu telesu neobhodno potrebne celice. Dober primer za to je osi-velost las. Makrofagi uničujejo barvne dajo in sicer ne same od sebe. Vsak razpad ima svoje povzročitelje in tako je tudi starost pravi bolezenski proces. Organi se spreminjajo, ob delovanju celic in če ena vrsta celic iztrebi drugo, nastopi za človeka starost — predznak smrti.« Ugolin umolkne in srepo pogleda- Profesor Ciron pa stegne svoje brezkrajne noge ter razlaga, ne da bi me pogledal: »Vsako ogroženo bitje išče najprej v samem sebi obrambna sredstva. Če se pa čuti nesposobno za boj, se skuša vezati z drugimi. Zveze in skupine dajo bitju možnost odpora. Kar velja za nas, to velja tudi za celice. Dokazano je, da pri socialno visoki stoječih skupinah in telesih posamezni deli izgubijo svojo individualnost, ker se je ne zavedajo v komplicirani skupnosti. Posamezni deli opravljajo svoje funkcije radi skupnosti in tako postanejo za vsa druga dela sčasoma nesposobni. To je naravni zakon-Tudi celice našega telesa opravljajo v organizaciji skupnosti predpisana dela, s tem pa ni rečeno, da so za vse drugo nesposobne ali da ničesar drugega ne zmorejo. Celice so v neprestani bojni pripravljenosti.« Obupno napenjam vso svojo pozornost in ves svoj razum, da bi mogel slediti temu razlaganju in dokazovanju.. Same Naenkrat se pa oglasi zaraščeni dr. Por- tel s svojim hreščečim glasom: »Človeško bitje je organizem, čegar ustrojstvo, čegar struktura se bliža popolnosti. Človeško bitje vsebuje nešteto bitij, ki so ravno tako zanimiva in komplicirana, kakor je zanimiv in kompliciran človek kot celota. To, kar domišljavo in naduto označujemo z besedico »jaz«, je sicer celota, ki je pa vendar odvisna od vsakega gibljaja svojih celic. Človeški razum jte slaba, nesigurna stavba. Domišljija je tudi odvisna od delovanja v notranjosti organizma. V bodoče bo zadostovalo proučevanje celic- Iz tega proučevanja se bo dalo natančno sklepati a vseh lastnostih in zmožnostih človeka kot celote. Človek je popolnoma odvisen od ravnotežja svojih celic ali od svojih celičnih skupin. Povod vsake bolezni in vsakega nerazpoloženja je gotova kršitev celičnega ravnotežja.« Počasi se mi svita. Če prav razumem, potem temelji človeška družba na dobrodušnem, potrpežljivem in razumnem delovanju plemenitih celic. Z drugimi besedami bi se to reklo, da je podlaga človeške družbe družba celic. Če nastanejo v družbi celic nemiri in neredi ali nekake revolucije, potem je konec človeka in človeške družbe. Celice so nekaka država. Gotovo imajo svojo demokracijo den sem, kako glasujejo. Lahko si pa štejemo v srečo, da je v državi naših celic bolj mirno, k^kor v državah, ki jih tvorijo ljudje. »Po zakonu prilagodljivosti se vse urejuje«, meni Ugolin, ko opazi moje presenečenje. »Plemenite celice, ki tvorijo živce in možgane, so si svoje potrebne lastnosti počasi in v gotovih okolščinah pridobile- Druge celice opravljajo naravnim potom ravno tako koristna, četudi ne tako sijajna in znamenita dela. Vse celice — katerokoli skupino tvorijo in ■kakoršnokoli delo opravljajo — so si svoje sposobnosti in spretnosti polagoma same pridobile. Neveden človek pozna samo »možgane, srce, jetra, pljuča« itd. ter ne razume, da so to skupine celic s posebnimi nalogami in sposobnostmi. Tako je. Če hočemo človeškemu telesu prihraniti bolečine, degeneracijo, staranje, pojemanje moči in duševne prožnosti, moramo skrbeti za neobhodno potrebno ravnotežje celičnih skupin.« * Zopet ležim v postelji v stanju, ki mej! na zmedenost in otopelost- Te proklete zgodbe o plemenitih in navadnih celicah, te nezaslišane primerjave človeške družbe s celično družbo, to razlaganje o visoki celični organizaciji, o čudovitem in neobhodno potrebnem »ravnotežju« MariKotsk! V E C E P N T K Mfa. W TVORNI/K A ZALOGA MO/KEGA PERILA f ZNAMKE GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 24 NASPROTI KAVARNE CENTRAL srajce iz cefirja srajce iz poplina svilnate srajce trdi ovratniki poltrdi ovratniki mehki ovratniki pižame spodnje hlače samoveznice žepni robci športne srajce Vedno velika zaloga delavskega perila, po najnižjih cenah. Velika izbira! nogavice Stalno velika zaloga: cefirjev, poplinov, šifonov, platna, gradelna, keperja Sprejema se naročila po meri Originalne tvorniške cene! R 1071 adi prevelike zaloge prodajam gumijaste nogavice do 15. junija 1.1. z 20% popustom. A. Besednik, Maribor, Vetrinjska ulica 20 Vsak poznavalec kupi 0mmm- 2 leti garancije GLAVNO ZASTOPSTVO: BOGOMIR DIVJAK, MARIBOR GLAVNI TRG 17. 1064 Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini L. UHLER, MARIBOR GLAVN! TRG (Rotovž). 1017 Obalno kopališče Bistrica ob Dravi (najlepše kopališče Drave) Lastnik: Ivan in Antonija Gaube V nedeljo, dne 3. junija 1928 otvorlMpidišča Na novo zgrajeno kopališče ima sezonsko restavracijo. Dobe se vsak čas topla in mrzla jedila ter prvovrstna vina. Postrežba točna. Ob nedeljah in praznikih koncert s plesčm. Za obilen obisk se priporočata 1116 fvan in Antonifa &aube. Otvoritev bufeta. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl bufet zajutrkovalnicu v Vetrinjski ulici št. 3. Specialiteta: Dalmatinske šunke, ovčji sir in konservirane ribe. Prvovrstna dalmatinska vina lastnega pridelka kakor črno, opolo, belo i. t. d. Se priporoča za obilen obisk Ivan Trgo. — Cene zmerne! — Poskusite! 1119 Za kopalne plašče Chenllle in Frotier blago ima na zalogi FRANJO MAJER MARIBOR, GLAVNI TRG 9 RODITELJEM! Ne dopuščajte, da hodijo otroci bosi. Živahen otrok se lahko rani. Rana na nogi lahko okuil celo telo. Kupite zato otrokom naše gumijaste ievlje, ker so trpežni, po ceni in praktlinl. Prihranili bodete na Izdatkih za zdravila In na skrbeh. Vse številke Din 49 fedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; Dredstavnik izdajatelja In urednik: Fran Broiovliv Mariboru. liska Mariborska tiskarna