Št. 635 V Ljubljani, sobota dne 2. decembra 1911. Leto 11. PoMnezna itcvttka • vinarjev : Mu|a Hik daa — trti oh Mdeltab I« — •ki afutraj, ob ponedeljkih ob M. do-NmoMm znale: v Ljubljani v upravuiftvu K1-M, ■ dettavljaajeni na dom K 1*80; a poit« K ®—> polletna K 1*-, četrtletno K 6 —, K MU Za Inaaaautvo celoletno K *•*--. Telefon številka 308. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. t Posamezna številka 6 vinarjev * Uredniitvo in upravniitvo Je v Frančiškanski ulici S Dopisi ae pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, smrtnica, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti namko. s Telefon itevilka 303. : Volitve na Hrvatskem. V najkrajšem času, morda že v par dnevih bodo razpisane volitve za izpuščeni hrvatski sabor in ban To-luašič je že poskrbel za to, da bo j>voboda volitev čem bolj omejevana, aa se bodo volitve vršile pod čem VeČjim pritiskom. Obrnil se je na voj-110 upravo, ki je vedno pripravljena Pomagati .delati red* in je tudi Tomašiču drage volje stavila na razpo lago za volitve — celih šestdeset ?*otntj vojakov, t. j. okolu 3500 mož ,n sicer 40 stotnij 13. (zagrebškega) v°ja in 20 stotnij 3. (graškega) voja! K temu pride še celokupna žan-darmerija, ki jo imajo na hrvatskem raenda samo zato, da strahuje zapira ra po potrebi tudi ubija nasprotnike takih vlad kot je Tomašičeva — in slika je popolna: Tomaš č se je temeljito oborožil za volitve, ali ne z ljudskim zaupanjem, temveč s puška-rai in bajoneti — proti ljudstvu. Nič novega ni to, na Hrvatskem je vedno tako prakticiralo, pri vsakih volitvah je zasedlo deželo vojaštvo, Jrakor bi se hotelo s tem ljudstvu odkrito reči, da ima ono volilno pravico Sarao, ako hoče voliti vladne kandi-®ajc, sicer pa naj bo pripravljeno na ?aihujše, ker kdor je proti vladi, ta 1° upornik in upornike se lahko zaigra in po potrebi tudi ubija. Kako težko stališče imajo v takih razmerah opozicijonalne stranke 1 Nekatere voditelje je dal ban Tomašič ^ zapreti, da ga ne bi ovirali pri volilnih sleparijah, druge izganja iz Posameznih okrajev kot razbojnike, °Pozicijonalnim kandidatom ne do-Voljuje, da bi šli med svoje volilce, °Pozicijonalne agitatorje, posebno vi-Sokošolce, stavlja pod policijsko nadzorstvo in jim zabranjuje odstraniti se iz rojstnega kraja, kadar pa nastane noč, morajo biti doma in se pokazati vsak njihov klic; ban Tomašič Praganja uradnike in učitelje, ki se nočejo brezpogojno ukloniti njegovi ^.Olji, s kratka, na Hrvatskem ni nihče, *i se ne nahaja v Tomašičevem taboru, svoje osebne slobode in morda — niti življenja svet. In kako, s čem opravičuje ban Jomašič to svoje divjanje, vsa ta svoja nasilja? .Pester Lloyd“ priobčuje razgovor 2 banom Tomašičem, ki smatra vsa Svoja nasilja za nekaj čisto naravnega, po sebi umljivega in po zakonu °pravičenega. .Zakon* opravičuje preganjanje dr. Lorkoviča in dr. Magdiča, sploh, vse kar dela ban Tomašič, dela strogo po zakonu, od katerega se ne oddaljuje niti za milimeter 1 Naravnost klasično je Tomašiče-vo opravičevanje radi očitanj, da se preveč konfiscirajo listi. On pravi, da Čuva strogo slobodo tiska, kar se vidi že iz tega, da se konfiscirata — 5arao .Pokret* in .Srbobran"! Seve-j.a> uradnega lista ne bo Tomašič kon- QC'ral, on preganja samo .Pokret* in »brbobran*, glavna organa srbsko-hr-Va$ke koalicije, katere se najbolj boji in ta dva lista sta zaplenjena — vsak dan, brez izjemeI Tako se bodo vršile volitve na Hrvatskem; po dosedanji praksi, ki je že toliko udomačena, da bi bilo čudno, ako bi se enkrat zgodilo, da bi se vršile volitve brez pritiska, brez na-silj, ako bi ljudstvo prosto izražalo svojo voljo. Do kdaj se bo tako delalo, do kdaj bodo trajale na Hrvatskem take azijske razmere? Nihče ne more dati odgovora na to vprašanje. Vladna predloga in poštni uslužbenci. Prve dni meseca oktobra je bila zbornici predložena vladna predloga 0 15 °/o zvišanju aktivitetne doklade državnih uslužbencev. Vlada povdarja v imenovani predlogi, da so državni uslužbenci že 1. 1908 dosegli zboljšanje plač, vsled česar smatra zopetno 15 °/o zvišanje aktivitetne doklade kot zadostno. Nekoliko pojasnila o zboljšanju plač državnih uslužbencev v 1. 1908. in o novi letošnji vladni predlogi, v kolikor se tiče poštnih uslužbencev. Z zakonom z dne 25. septembra 1 1908. je bila začetna plača poštnih uslužbencev sicer zvišana od 800 K na 900 K. Toda dočim je bila pred to regulacijo plač pri povišanju iz ene plačilne stopnje v drugo zvišana plača za 100 K, se je takrat znižala za po-štno-uradne sluge na 70 K. za poštne poduradnike pa na 80 K. Po tej regulaciji mora vsak poštni uslužbenec čakati na avanzma tri leta, dočim je poprej avanziral v plači povprečno vsako poltretje leto. Iz tega je razvidno, da se mate-rijalno stanje poštnih uslužbencev te kom zadnjih treh ni le nič zboljšalo, ampak celo poslabšalo. Avanzijski quotum se je namreč znižal za 30 K oziroma 20 K, avanzijska doba pa podaljšala za pol leta, tako da je poštni uslužbenec vsako leto za 30—50 K na slabšem kakor poprej. Nič drugačne razmere ne bodo nastale tudi s sedanjo vladno predlogo. Vladna predloga naglaša, da bo sedaj obstoječe merilo aktivitetno zvišalo za 15 °/o- Od 1. 1907. obstoječe merilo aktivitetne doklade znaša za Dunaj 55% plače, za mesta I. razreda aktivitetnih doklad 50 %, II. razreda 40 %, III. in IV. razreda 30%. Z ozirom na novo vladno predlogo, ki določuje 15 % zvišanje aktivitetne doklade, bo torej gotovo vsakdo mislil, da se bo akti-vitetna doklada zvišala po tem merilu na 70, 65, 55 in 45 % — od plače. Temu pa ni tako. 15 % zvišanje se nanaša samo na 55, 50, 40 in 30 % znesek te doklade — same, ne pa na 15% zvišane plače. Ta znesek pa je tako minimalen, da ne pride niti vpoštev, vsled česar morajo poštni uslužbenci tako zvišanje aktivitetne doklade odločno zavrniti. Za poštne sluge na deželi je položaj še slabši. Kajti po regulaciji njih plač iz junija 1. 1910. so bili celo prikrajšani za 20 K iz nove letošnje vladne predloge pa tudi ni razvidno, da misli vlada zboljšati gmotne razmere teh najslabše plačanih poštnih uslužbencev, katerih plača znaša 56 do 72 K. Zahteve poštnih uslužbencev so sledeče: 1. Vštetje provizorične službene dobe za necertificirane deželnoknežne poštne uslužbence v plačilno stopnjo, ker se tudi vojaškim certifikatistom šteje 8 letna vojaška služba in vštetje službene dobe za deželnopoštne uslužbence, izvršene pred regulacijo z dne 21. junija 1910. 2. Povišanje plače pri avanzmaju iz ene plačilne stopnje v nastopno višjo za 100 K. 3. 35 letna skupna službena doba. 4. Nadaljno izplačanje pred regulacijo od 21. junija 1. 1910. izplačanih kvartalnih remuneracij za vse deželnopoštne usluž ence in sicer toliko časa, dokler se ne prizna njih enakopravnost z deželnoknežnimi poštnimi uslužbenci. ____________ Iz slovenskih krajev. Iz Bleda. Pri občinskih volitvah na Bledu, ki so se vršile dne 29. novembra, so zmagali klerikalci. Zmagali so s pomočjo pobranih pooblastil. Dostavljale so se volilcem celo že popisane glasovnice. Sicer pa naprednjaki niti niso posegli odločno v volilni boj, ker jim prav nič ni bilo na tem, da bi prevzemali od klerikalcev zavoženo občinsko gospodarstvo in za njimi popravljali grehe. Klerikalci naj tudi volilcem dokažejo, koliko so vredne njih obljube. Obljubovali so, da bo deželni odbor kupil blejski grad in jezero, da se bo napravil vodovod, e-lektrična razsvetljava, nova avtomobilska cesta iz Radovljice na Bled, avtomobilska cesta iz Bleda v Mojstrano, avtomobilska cesta čez Vintgar na Do-brano in Javornik, avtomobilska cesta v Bohinj itd. £a vse to bo — tako se obljubuje — dela država 50 od sto, dežela pa 30 od sto. Doslej je ostalo samo pri praznih obljubah. Naprednjakom je prav, da so ostali na krmilu v blejski občini klerikalci, ker se jim je na ta način dala prilika, da svoje obljube tudi izpolnijo. Bomo videli, če jih bodo! Doslej niso storili nič drugega, nego da so povišali občinske naklade od 60 na 80 odstotkov, kakor pa vse kaže se bodo povišale na 100 odstotkov. Konec vsega bo torej — kakor je pri klerikalcih že navada — neizpolnjene obljube in povišanje občinskih naklad. Godljo, ki so si jo skuhali, naj klerikalci lepo sami poklep-ljejo, naprednjaki imajo čas čakati. Iz Jesenic. Narodno-napredna stranka ni postavila v tretjem razredu nobenih kandidatov, ker bi s tem ne dosegla drugega, kot pomagala kleri- kalcem do izvolitve. Vsled tega se priporoča, da voli vsak napreden vo-lilec v III. razredu socijalnodemokra-tično listo neizpremenjeno. Vsak glas, ki bi se oddal drugemu, bi bil v prid klerikalcem. Torej volite v prvem in drugem razredu ter v podobčinah na-rodno-napredno, v tretjem razredu pa socijalno-demokratično stranko. Vsi v boj za svobodo in proti klerikalizmu 1 — Narodno-naprednim volilcem na Jesenicah naznanjamo, da se nahajata agitacijska prostora narodno-napredne stranke na dan volite v hotelu »Triglav* in v gostilni g. Hauptmana na Jesenicah. Iz Semiča. Drago »Jutro* 1 Že večkrat smo čitali kak dopis iz Semiča, sedaj poročamo še o tem, kako so napredovali in kako napredujejo naši Eselesi na polju Izobrazbe. Naši klerikalci imajo že cel kup različnih društev, kakor mleka na ribenški »ohceti*. Tretji red, Bratovščino sv. reš. telesa, Marijino družbo spojeno s fanti, Slov. Stražo, Izobraževalno društvo, farno knjižnico, zavod za igranje na karte in sedaj še čuke, pardon Orle — manjka samo še sov. A čuk je še mlad, star je komaj 14 dni. Ker se je Rafael zbal, da čez noč poleti, poklical je v nedeljo dne 19. t m. za in-staliranje Pasjeglava, hočem reči Terseglava iz Ljubljane v svrho predavanja o izobrazbi. Takoj po maši so šli k Bukovcu, ne da bi Bukovec dovolil sobo. Terseglav je začel razlagati o čukih in njih izobrazbi in zabavljal čez naprednjake in belokranjsko učiteljstvo, češ da samo ti delajo klerikalce in slepijo ljudi s Ciril-Metodovo družbo. Seveda se niti čuki niso zme-pili za njegovo žlobodranje. Saj jim je dobro znano, da je Ciril-Metodova družba preskrbela šolo v Rožnem dolu, kjer dobivajo otroci vsako leto obleke in tudi šolske potrebščine, dočim od fajmoštrov in raznih Terseglavov nimajo slovenski otroci ničesar pričakovati. _________________ Gradec, največji slovenski — grob. V torkovi številki je bil priobčen članek, ki je podal pravo, a žalostno sliko graških Slovencev. Dopisnik imenuje Gradec grob. Da, največji slovenski grob. Dejstvo, da se je začelo o tem grobu pisati, nam daje upanje, da se odpre. Pred par leti mi je pokazal naš prvi portretist, akademični slikar Žabota, skico, naslovljeno: slovanski grobovi se odpirajo. Velika ravan z graškim Gradom v ozadju. Mogočna koščena postava stopa z levo iz groba, opiraje se z desnico na orjaški križ. Da bi bil umetnik to na platnu ovekovečil, bi bila to sila, ki bi na vsakega mogočno vplivala; prava živ-ljenska noč bi izžarevala iz nje. Umetnik je slutil: za nekaj let potem se je začel grob odpirati. Veliko število nas je tukaj. Da bi se bilo pričelo pravočasno zanimanje za graški slovenski živelj, bi bilo Gradcu najmanj toliko zavednih Slo vencev, ko v Ljubljani. Smelo se trdi, da je ena četrtina graškega prebivalstva slovenskega pokoljenja, to je okroglo 30.000 ljudi, odštevši vojaštvo, umirovljence in uradništvo. Tovarniško delavstvo, rokodelci, služkinje so v pretežni večini slovenske narodnosti. Približno enako je tudi z rokodelskimi pomočniki in samostojnimi obrtniki. Ena obrt je z malimi izjemami popolnoma slovanska oziroma po sili nemška: brivci. Težko najdeš brivca, ki ne bi bil rojen Hrvat. Žalibože, da se otroci teh slovenskih slojev skoraj izključno v nemškem duhu vzgajajo. Kako tudi ne? Oče je cel dan v tovarni ali delavnici, mati gre za zaslužkom. Oba prideta trudna domov in se ne moreta baviti še s slovensko vzgojo otrok, in to tem manj, če je mati Nemka, ko celo inteligenti vzgajajo svoje sinove za Nemce. O tem žalostnem poglavju se bo govorilo še pozneje. Ta rakrana se mora enkrat odkriti 1 Kaj nam je s tem po-magano, če čuti oče še malo slovensko, ko pa vzgoji s tremi, štirimi in še več otroci ljute sovražnike našega naroda. Ni dovolj slovenskih deklic, ki bi bile vzor žene, da se peha za Nemkami, ki nimajo nele srca za narod svojega moža, ampak ki naravnost srd vcepljajo svojim otrokom napram Slovenstvu?! Kako hvaležna naloga se nudi tukaj naši C. M. družbi! Koliko malčkov bi se dalo rešiti pred nemškim molohom I Odbor C. M. družbe razmišljaj o otroškem vrtecu v Gradcu! Delavski sloj je v pretežni večini v socijalno demokratičnem taboru, vsled tega intemacijonalen, t. j. brez-naroden. Posledica temu je, da je za nas zgubljen, in to tem sigurneje, ako ostane stalno v Gradcu. Ker je delavstvo več ali manj samemu sebi prepuščeno, mu odmr-jejo kmalu čutila, ki bi ga spominjala na slovensko pokoljenje. Za to skrbi socijalna demokracija sama po svojih agitatorjih, ki so malodane izključno slovenski janičarji, ki niti nemškega ne znajo, a se vendar le za Nemce smatrajo in v tem smislu tudi na slovenske sodruge učinkujejo. Hitro uklenejo svojo žrtev v organizacijski jarem, kjer priseže na socijalno demo* kratičen evangelij in — izgubljena je slovenska duša. Vendar se nahaja tukaj tudi precej narodno zavednega delavstva, zbranega v delavskem društvu .Domovina*.' Marsikaterega zapeljanega bi se dalo rešiti, da bi se mogli kje zbirati. Pogoj za društveno in družabno življenje v tujini je lasten dom, kjer bi imela vsa društva svoj sedež, kakor je že omenil člankar v torkovi številki. Tukaj bi se medsebojno spoznavali, tukaj jačili v zavesti, da nas ne prežene nobena sila, dočim sedaj nobeno društvo ne zna, kako dolgo ga bo trpel hišni gospodar pod svojo streho. V lastni hiši bi prirejala društva svoje veselice, kar sedaj ni mogoče, ker nam nemški šovinizem ne prepusti nobene dvorane. LISTEK ^CHEL ZEVACO: oni Ljubimca beneška. — Oče, tu je tisti, ki vas je oslepili — Tisti, ki me je oslepili je dejal stari dož zamolklo. — Spomnite se, oče! . . . Tisti, ki vas je dal prijgti v Prokleti noči ... — Foskaril ... — On, ki vas je dal prikleniti na ta kamnati stol . . . — Foskaril ... — On, ki vas je obsodil v večno temo ... — Foskaril ... Zdaj je Foskari povesil glavo in se stresel nehote, kakor ^ se hoče umekniti kljub svojim verigam. On, ki ni trepetal pod pogledom Rolandovim, je vztrepetal Prad praznim pogledom starega doža, kajti ta strašni, opustošeni 0*>raz je bil njegovo lastno lice, ki ga je videl že naprej! — Nate ga, oče, je nadaljeval Roland z zamolklim, pretečim psom. Tukaj jel Govorite, oče; govorite vi samil Kaj naj sto-»rao s tem človekom? _ Foskaril je ponovil slepec in iztegnil roke. Kje je? Daj, ?**e ga dotaknem sinko I Po radosti, da sem se smel dotekniti L6*3*, ki te ljubim najbolj na svetu, mi dodeli Še radost, da se Qotaknem Foskarija, ki ga sovražim najhuje izmed vseh ljudi! Roland je prijel očeta za roke ter mu jih položil na glavo Sv°jega jetnika. — Foskari, je povzel stari dož, tu ste torej! Ali ste res vi, sedite na tem kamnatem stolu, kamor privezujejo veleizdaj- nike? -- Da, Kandiano, je odgovoril padli dož z mirnim in ponosnim glasom ... jaz sem zdaj zasedel prestol, kamor sem nekdaj privezal vas ... — Oče! Očel je vzkliknil Roland. Izrecite vi obsodbo I... — Dasi premagan, jo pričakujem z nezmagljivo dušol je *Jejal Foskari. — Govorite, govorite, očel — Da, sinko, je dejal stari Kandiano. Krepko je položil roke na glavo premaganega doža ter iz-pregovoril z dostojanstvenim, mirnim glasom: — Foskari, odpuščam vam! . . . Idite, sin moj, in živite v miru s svojo vestjo, ako morete I Takrat, pravijo, je Foskari povrtil glavo in zaplakal. Ta železni človek je priznal svoj porazi . . . In ko so ga odvezali in je odhajal s sključeno glavo in zamišljenim čelom, kakor da bi izpraševal vest, ki mu jo je bila obudila beseda stačkova, je padel Roland na kolena, pritisnil ustnice na drhteče roke očetove in zajecljal: — Oh, oče, vi ste velik med velikimi ste mi danes, da najstrašnejše, najgotovejše vanje obstoja v velikodušnem odpuščanju . EPILOG. m kajti pokazali najtežje mašče- Ljubimca beneška. Leonora je klečala v obednici stare Dandolove hiše na Olivolskem otoku. Pred očmi ji je plavala samo njena uničena sreča. — Roland, je zamrmrala, ljubila sem te . . . ljubim te še, na vekomaj ... z Bogom, Roland . . . Segla je v nedrije te izvlekla stekleničico s strupom. Njene oči, ki jih je že kalila instinktivna groza pred smrtjo, so zrle skozi odprto okno v zrak, ki ga je polnila rahla megla I Se tnkrat je zamrmrala: — Roland! ... — Leonora!... je kriknil oddaleč, pri vrtnih vratih, brezumen glas, ki jo je pretresel od nog do glave kakor električna iskra. — Roland! je ponovila s tisočerno tesnobo. In kar je bilo pred malo trenotki še nemogoče, je zdajci postalo resničnost — Leonora 1 je zaječal Roland in planil na prag. Celo minuto, dolgo kakor stoletje, sta gledala tako drug drugega. Nobenega pojasnila ni bilo treba med njima. Leonora je videla, da je Rolandu znana nje neomajna sta- novitnost. Roland je videl, da ljubi tudi ona njega, kakor on njo . . . Bil je za njiju eden izmed tistih strašnih trenotkov, ko se zdi, da srce zastaja, da se duša pogreza v nič in da bodo sile prešibke, da bi nosile breme radosti, segajoče preko vseh člo- veških mej. Njiju roke so se iztegnile. Iz oči so se jima udrle pekoče bridke solze . . . Tako sta se približala drug drugemu, tako sta združila v krčevitem objemu svoji duši, svoji srci, svoje misli, svojo ljubezen . . . In kakor da je bolest preteklih časov izginila s temi blaženimi solzami, sta se nato spogledala in se nasmehnila drug drugemu z neskončno nežnim, vzhičenim smehljajem. — — — — — — — — — —i- — _ __ _ _ _ _ — _4 Pet mesecev po opisanih dogodkih sta Leonora Dandolova' in Roland Kandiano slavila z veliko slovesnostjo svojo poroko in sicer, po Rolandovi želji na dan 6. junija, ki je bil obletnica njiju zaroke. Roland Kandiano, ki ga je ljudstvo takoj 1. februarja izvolilo za doža, je dal na predvečer svoje svatbe razglasiti, da zvest svoji obljubi odlaga dostojanstvo in svetinje beneškemu narodu, naj živi odslej v svobodi. Toda žal, ura svobode še ni bila udarila Benetkam. Res je živelo ljudstvo par let svobodno in brez vladarja. Toda časti-: hlepnost, vladeželjnost in razuzdanost nekaterih so kmalu potopile lepo mesto v nove nesreče ... A to ne spada v našo povest Omenimo le, da je Skalabrino odločno odklonil ponudeno mu mesto generalnega kapitana; na Rolandovi poroki je bil. njegova priča in ga je imel tudi spremljati na nameravanem dolgem potovanju po Italiji in ostalem svetu. Aretino je zložil prekrasno prigodnico, ki jo je sam primerjal z veličastnim solncem, boječ se, da bi jo drugi premalo slavili. Slovensko narodno-zavedno delavstvo v Gradcu se obrača tem potom na tukajšnje merodajne slovenske kroge s prošnjo, da započno akcijo, da dobimo čim prej svoj dom. So nekateri vplivni gospodje, ki se zanimajo za gibanje slovenskega delavstva! Ti naj stopijo v ospredje, ki naj zanimajo še druge za velevažno stvar. Dosti se je že govorilo, dosti sklepalo. Sedaj naj sledijo dejanja! Pokaži, graška slovenska inteligenca, da nas nisi zapustila, da nisi brezbrižna, da ti ni slovenstvo le na jeziku, da čutiš, da trpiš z nami. Poglej nas, delavske trume, mnogoštevilno narodno vojaštvo. Manjka le generala! Vzdigni zastavo, in mi gremo za teboj. Obrni se na naše rojake v domovini, ki nam bodo gotovo pomagali, ki ne bodo pripustili, da vtonemo v nemškem morju. Dovolj dolgo smo bili živi zakopani! Prebudili smo se. Z mogočnim glasom kličemo: domovina, čuj nas, domovina, otmi nas pred poginom! DNEVNE VESTI. Slovenska klerikalna delegacija v parlamentu mora gotovo imeti svoje vzroke, katerih se ne upa izdati javnosti, ker tako krčevito zagovarja pangermansko politiko justičnega ministra dr. Hochenburgerja. Že interpelacija drja. Ravniharja o sodnih razmerah na ljubljanskem deželnem sodišču Šušteršiču ni bila po volji. Tembolj.ga je razburil dr. Koernerjev Sujni predlog o sodnih razmerah na leškem. Naša klerikalna delegacija se je silno ustrašila viharja, ki je nastal v zbornici radi dr. Hochenburgerja. Bali so se namreč, da Hochenburger odleti in da bi ž njim splavale po vodi tudi nekatere njih tako srčne, skrivnostne želje. Sedaj so potolaženi. Hochenburger namreč ostane na svojem mestu in bo še nadalje uganjal svojo protislovansko politiko. To je daio »Slovencu* povod, da se je zopet enkrat obregnil ob Ravniharja in mla-dočehe, ki so se drznili protestirati proti germanizatoričnim tendencam justičnega ministra. Po »Slovenčevem* mnenju so edino Čehi krivi, da ostane Hochenburger še v Stflrgkhovem kabinetu. In če vprašuje: »Ali ni bila interpelacija zaradi Elsnerjevih ukazov gola komedija in prazno ropotanje", tedaj ne morem nikakor drugače odgovoriti, kakor da je vsa njih politika komedija in prazno ropotanje. Kriza v generalnem štabu. Avstrijski zunanji minister grof Aehren-thal je najbrže prišel do prepričanja, da neprestano hujskanje gotovih krogov proti Italiji nikakor ne more imeti dobrih posledic za Avstrijo, in to tembolj, ker je Nemčija, ta nibelunška zaveznica Avstrije ravnokar izšla iz diplomatičnega boja z veliko slabejšo 'Francijo kot popolnoma poražena in osramočena. Vse njeno rožlanje z orožjem ji ni nič pomagalo. Morala je sprejeti pogoje, katere ji je stavila Francija. Aehrenthal dobro razume, kaj pomeni ta poraz Nemčije tudi za Avstrijo. Faktično sta danes Nemčija m Avstrija radi svoje rokomavharske politike popolnoma osamljeni in osti vsled ostalih velevlasti se obračajo proti njima. Dvozvezi med Rusijo in Francijo se je sedaj pridružila tudi Anglija, in gotovo je, da se tej novi 2vezi počasi priklopi tudi Italija, ki nima od svojih zaveznic Nemčije in Avstrije nikake koristi. To avstrijski zunanji minister tudi najbrže že sluti: Kaj bi to pomenilo za Avstrijo, si lahko vsakdo misli. Ni čuda, da Aehrenthal z vednim oboroževanjem Avstrije na italijanski meji ni mogel bi ti zadovoljen in je raje žrtvoval šefa Mesec dni po Foskarijevem padcu je prišel Gvido Džennaro v doževsko palačo in prosil, da bi ga zopet nastavili za policijskega načelnika. — Mesto policijskega načelnika je odpravljeno, mu je rekel Roland, toda naročam vam iskati in mi naznanjati slučaje nesreče po revnih oddelkih mesta, in vam obenem povečam plačo. V to dobrodelno svrho je namreč hotel porabiti Dandolovo premoženje, ki mu ga je Aretino pošteno izročil. Džennaro je sprejel to novo policijsko službo in pokazal v njej take zmožnosti, da se je sam sebi čudil. Svatba, ki ji je predsedoval stari Kandiano, je bila praznik vseh Benetek. Bila je triumfalna apoteoza svobode, stanovitnosti in ljubezni. KONEC. Jutri začne izhajati v „Jutru“ novi roman Nostradamus ■ 'in jL+i+jftin- generalnega štaba HOtzendorfa, kakor da bi se stvar razvila do skrajnosti. To bo menda tudi najbolje. Občinske volitve v Žlreh. Pri občinskih volitvah v Žireh so zmagali klerikalci. Dosedaj je bila ta občina v naprednih rokah. — Klerikalci so zmagali tudi v Stari Loki pri Škofji Loki, toda le z veliko težavo. Pri prihodnjih volitvah se najbiže ne bodo več vzdržali v tej občini. Slovenci v Pragi, V zadnjih letih je postala zlata Praga centrum slovanske akademične mladive in število južnih kakor severnih bratov Slovanov narašča vedno in vedno. Rusko, poljsko, hrvatsko, srbsko, bolgarsko-Češki stiki postajajo čimdalje tesnejši. In vse te akademične skupine imajo svoje zveste somišljenike med praškim občinstvom, s katerim se pobližje spoznavajo na večerih, venčkih itd. Slovenska akad. mladina, ki je poslala lotos s halilitacijo slovenskega docenta na češki univerzi predmet živega zanimanja v češki javnosti, je pogrešala dosedaj ravno teh družabnih stikov s praško publiko, radi česar sta sklenili akademični društvi »Adrija* in »Ilirija* prirejati mesečno slovenske večere, kakor jih imajo ostale slovanske skupine v Pragi. Prvi tak slovenski večer se je vršil 24 novembra v Narodnem domu na Kr. Vinogradih z lepim moralnim uspehom. Na programu je bilo predavanje doc. g. dr. Rostoharja!* O žitju in bitju Slovencev", kulturna in narodno - gospodarska študija o našem današnjem stanju, ki ji je navzoče občinstvo sledilo z velikim zanimanjem. Enako hoaležno je bil sprejet koncert g. Mirka Dežele, ki je proizvajal na gosli »Scherzo* od Goesa in »Romanco* od Švendsena; spremljal ga je konservatorist g. Ravnik. Ponovno je bil aklamiran akademični pevski zbor in oktet; slovenske narodne pesmi Čehi nad vse radi poslušajo. Iz prijaznosti je zapel g. prof. Kuhynka par čeških pesmi v vsesplošno zadovoljnost Povabljeno občinstvo je dvorano popolnoma napolnilo, navzoči so bili med drugimi vseučiliški profesor g. dr. Chodounsky, prof. dr. Ber, rodbina prof. Braunerova, zastopniki mnogih korporacij in drugi. Po končanem programu se je pri plesu razvila naj-živahnejša zabava in končala s prisrčnim: Na skorajšno svidenje! Nevaren divji lovec. Ko je upravitelj veleposestva Franc Kneža-rek v nekem gozdu pri Postojni imel opravka, je zaslišal blizu sebe strel. Takoj je slutil, da je blizu divji lovec in je šel v smeri, odkoder se je zaslišal strel. Kmalu je zapazil divjega lovca, ki je nesel na hrbtu ustreljenega srnjaka. Ko se mu je Knežarek približal, je najprej divji lovec pomeril proti njemu puško, potem je pa izpustil srnjaka in pobegnil. Divji lovec je bil maskiran in je imel narobe oblečeno suknjo. Ljubezenska zgodba In njen konec. Na Barju se je te dni sešla večja družba fantov, v kateri je bilo tudi neko dekle. Ko so šli narazen, je dekletu njen brat očital neko ljubezensko razmerje. Ljnbimec, ki je bil tudi navzoč, je šel za fantom v sobo dekleta in mu je priložil gorko zaušnico, ta pa je pograbil kol in ga je z njim tako udaril, da se je zaljubljeni fant takoj nezavesten zgrudil Zdaj so ga napadli še drugi fantje in so ga tako zdelali, da so ga morali prepe Ijati v bolnišnico. Nesreča s pištolo V četrtek zvečer se je izprehajal neki trgovski pomočnik s svojim dekletom v Rebri Pri tem ji je pokazal flobertpištolo in je pomeril v šali na svoja prsa. Pištola se je sprožila in krogla ga je zadela v prsa. Odpeljali so ga z re- BLAJLl LISTEK MILAN SKRBINŠEK: Epizodne vloge — kritika in režija. (Konec.) Toraj g. I.. ne se povzdigniti s svojo vlogo nad vse druge, temveč gledati na celoto, to je režiserjeva naloga. Skrbeti mora, da pride vsaka posamezna vloga samo toliko do veljave, v kolikor je to vprid celotnemu vtisu drame, in energično mora zavrniti vsakega igralca, ki se hoče pririniti v prvo vrsto in se povzdigniti s svojo igro nad druge. Ze Immermannn pravi: »Des D chters Wtrk entspringt aus einem Haupte — Deshalb kann die Repro-duktion desselben auch nur aus einem Haupte hervorgehen. Der Satz von der ktlnstlerischenFreiheit der darstellenden Indivi-duen und zwar nicht ganz zuveraeinen, darf aber nur eine sehr beschrankte An-vendung finden.* Sedaj ko vemo, kakšna naloga da je stavljena režiserju, je pač vsakemu jasno, da ta ne sme stati sredi odra, sredi ensemblea in scenerije, to šilnim vozom v deželno bolnico. Fantova poškodba je nevarna. Poredni otroci. Ko je v sredo zvečer pustil delavec Janez Andlovec svoje koli v neki veži na Sv Martina cesti, so prišli neki otroci in so na kolesu razrezali pnevmatiko. Pijanec v cestnem blatu. — V sredo ponoči se je valjal popolnoma pijan delavec v cestnem blatu na Poljanski cesti in je tako vpil in klel, da ga je moral stražnik odpeljati. Napačen detektiv. Včeraj po noči je prišel v neko gostilno na Privozu, ravno ko so zapirali, nek pijan knjigovodja. Ko mu niso hoteli dati pijače, je izjavil, da je detektiv in začel razgrajati, dokler ga ni odpeljal Nasilen fant. Dne 27. t. m. je razsajal dninar Franc Klemenčič iz Sneberja brez povoda pred hišo kovaškega mojstra Mihaela Hromca. — Nazadnje je pograbil velik kamen in ga je skozi zaprto okno vrgel v kovačnico. Kamen bi bil kmalu zadel nekega pomočnika. V tem je prišel mimo voz, na katerem sta sedeli dve ženski. Fant je skočil na voz, pa sta ga pahnili dol. Vzel pa je z voza sekiro in je, ženskam z njo grozeč, odšel. Predavanje o gospodarskem položaju v južni Ameriki. Kakor lani ima tudi letos g. ravnatelj L. Perutz v večjih mestih predavanja o gospodarskem stanju južnoameriških držav, in sicer predava letos o gospodarskem položaju v Braziliji, Chile in Uruguay, Z razlo-žitvijo velikega pomena južnoameriških držav kot razpečavališče za naše industrijalne izdelke in z opisom urejenih gospodarskih razmer teh držav hoče vzbuditi oziroma pomnožiti zanimanje za te dežele v krogih industri-jalcev in eksportnih interesentov. — Tako predavanje se bo po posredovanju tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice vršilo tudi v Ljubljani, in sicer v četrtek, dne 7. decembra ob pol 5. popoldne v vel iki d v o ra ni Mestnega doma. Eno uro pred predavanjem in eno uro, eventualno tudi več, po predavanju bo g. predavatelj interesentom na razpolago za informacije o o kupčijskih razmerah južne Amerike ter bo na željo nasvetoval tudi primerne zastopnike tvrdkam, ki bi želele začeti kupčijske zveze z južno Ameriko. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja industrijalne in trgovske kroge na to predavanje. Udeležba je priporočljiva za one industrialce in eksportne interesente, ki doslej niso eksportirali v južno Ameriko, utegnili bi se morda v prihod-njosti interesirati za njo, saj je v južni Ameriki trg skoro za vse naše industrijalne izdelke. Pouk v teoriji in petju pevskega društva »Slavec* se vrši, pričenši v nedeljo dne 3. t. m. — vsako nedeljo od pol 11. do pol 12. ure dopoldne. Poučeval bo društveni pevovodja g. L. Pahor. Kdor ima veselje do petja, naj se blagovoli zglasiti v nedeljo ob pol 11. dopoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu I. nadstr. levo. Telovadno društvo »Sokol* v Šiški priredi v nedeljo, dne 3. t. m. v gostilni pri Ančniku (Peter Burja) v Spodnji Šiški ob 6 uri zvečer prijateljski sestanek, na katerega se uljudno vabijo člani kakor tudi n|ih prijatelji in znanci. Poleg zanimivega predava-nia se bode nudila tudi slušateljem obila druga zabava. Slovenski Sokol v Gradcu vabi na Miklavžev večer v četrtek, 7 decembra t. 1. ob pol 8. zvečer v dvoranah restavracije Volksheim, Strauchergasse (vogal Mariengasse, se pravi, da sploh ne sme igrati v drami, ki jo režira, ali vsaj najdaljše vloge ne, kajti on je z igro v bistvu v onem razmerju, kakor sta si slika in slikar, orkester in kapelnik. Kapelnik, ki bi igral sam ta ali oni inštrument, bi ne mogel preslišati celote, niti ne obračati vanjo vso svojo pozornost »Dramatična pesnitev pa ni nič druzega ko partitura, iz katere mora inteligenten režiser pravo bistveno obliko drame šele vstvariti. Če ima kdo že od partiture same zadosten vžitek, tem bolje — menim pa, da jih je, kakor v muziki, tako tudi tu v dramatični pesnitvi malo, ki bi znali »čitati partituro.* (SchaubOhne der Zukunft) Režiser ima torej svoje mesto izven scene, kakor ga ima kapelnik pred in nad orkestrom, in ne v orkestru samem, slikar pa pred sliko, a ne v sliki. »Seveda sprva, pri aranžirani vaji bo moral ostati še na odru, a pri vseh poznejših vajah je njegovo mesto prin-cipijalno v občinstvu, in sicer na različnih mestih parterja in lož, kajti samo tako bo mogel natančno presodili, če odgovarja igra na odru ne le pisateljevim zahtevam, temveč tudi onim občinstva — če niso igralci preglasni ali pretihi, če ni njih mimika prevsiljiva ali premalo izrazita, če niso geste prevelike, ali pa premale." (Ha- tramvajska postaja Annenstrasse: Hotel drei Raben). Vstopnice se prodajajo v predprodaji v telovadnici, Čitalnici, Domovini, Triglavu in Taboru. Miklavžev večer priredi »Politično in izobraževalno za dvorski okraj* jutri, v nedeljo dne 3. decembra t. 1. ob 6. zvečer v vrtnem salonu g. F. Novaka na Tržaški cesti št. 21. (nasproti tobačne tovarne). Darila, ki jih hočejo starši posebej nakloniti svojim otrokom, naj se prineso zavita in z imenom otroka naslovljena, danes, dne 2. decembra od šeste do pol osme ure zvečer v društveno sobo, Pred igriščem štev. 3, pritličje levo. Ob istem času se sprejemajo tudi darila p. n. dobrotnikov, ki so jih določili v splošno razdelitev in dobe lahko vabila za ta večer tudi oni, ki niso bili vabljeni, pa bi se radi udeležili. Vstopnina prosta, vstop pa je dovoljen le povabljenim. Ljubljansko prostovoljno gasilno In reševalno društvo priredi na Štefanov dan, t. j. 26. decembra običajno božičnico na korist bolniški blagajni tega društva. Da bode uspeh božičnice tem ugodnejši, dovolili si bodo prihodnje dni nekateri člani znane p. n. dobrotnike društva obiskati ter se že danes prav toplo priporočajo njihovi blagonaklonjenosti. Akademlčno društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju si je na zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: predsednik Ivo Pestotnik, podpredsednik Josip Samec, tajnik Slavko Plemelj, blagajnik Rafko Ipavec, gospodar Peter Rihtarič, namestnika Viktor de Gleria in Fil Pahor, preglednika Fran Zavrnik in Franc Lobnik. »Ideal*. Popoldanski spored za danes, jutri in ponedeljek: »Stanovalci stoječih voda “ (Znanstven naravni posnetek) »Dragocen kip* (Komično.) »Provinca južne Francije.* (Lep naravni posnetek.) »Iznajditeljeva žena." (Senzacijska drama.) »Pri starem očetu v gosteh.* — Na večernem sporedu: »Maščevalec svoje časti.* (Senzacijska umetniška slika Nordisk-films Co„ pravo vzordelo, kakor n. pr. »Mladostni greh*.) — Od torka, 5. decembra do vštevši petka 8 decembra: »4 hudiči*. (Artistovska drama s senzacionalnim smrtnim skokom.) — Pripravlja se film Aste Nielsen »Tuja ptica*. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesesu novembru 1911 je 145 strank vložilo 78745 K 20 vin., vzdignilo pa 233 strank 102 668 K 88 v., 10 strankam se je izplačalo posojil 20.315 K- Denarni promet 596.407 K 72 vin. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu novembru 1911 je vložilo 147 strank 35.999 K 69 v, dvignilo pa 161 strank 61.213 K 45 vin, 3 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 4800 K Stanje hranilnih vlog 2,039 913 K 7 v, stanje hipotečnih po sojil 1.605.778 K 41 h. Denarni promet v mesecu novembru 1911 181.966 kron 47 h. Književnost in umetnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v soboto se igra prvič na slovenskem odru Halbejeva drama »Reka* (za nepai), ki spada med naj efektnejše igre moderne dramatike. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. uri prvič izvirna ljudska igra v štirih dejanjih s petjem in godbo »Slepa ljubezen*, spisal Amon Pesek (izven abonnementa; za lože nepar) Pevske točke pojo otroci, gdč. T Thalerjeva in g. R. Bukšek Sodeluje oddelek Slovenske Filharmonije. Čene so iz- gemann) Sploh dinamika govora! Kakor sem dejal že enkrat, hočemo na odru umetniške resničnosti, ne pa absolutne resnice. Umetniški resničnosti na ljubo se smemo tu in tam izneveriti čistemu naturalizmu, včasih iz estetičnega čuta. največkrat in prav posebno pa, kadar gre za dosego pravega občutja (štimungt) Občutje mora na odru dihati vse: scenerija po svoji razvrstitvi ter splošni barvi in razsvetljavi, osebe po svojih oblekah in maskah, dejanje in govorica pa po svoji ritmiki, in zadnja še posebej po svoji dinamiki. To vse mora presojati režiser iz parterja. S svojim finim, muzikalnim posluhom, s svojim estetično izšola n i m oč e s o m i n sčutečo dušo mora vse to nadzirati in presojevati.in vsaka najmanjša napaka mora žaliti njegov estetični čutterga siliti h korekturi. — Kako pa more vse to, če igra sam najdaljšo vlogo dotične drame, to se pravi, da je sredi scenerije, sredi govorice in vrišča, če je sam inštrument v orkestru ali pa barva na platnu?! Ko bi se to pri nas vpoštevalo. bi bilo na našem odru marsikaj boljše in kritika bi ne zašla v take nerodnosti, kakor je n. pr. ona, ko je neki redno znižane. V nedeljo zvečer ob polu 8 uri operi »Ksenija* V. Parma in »Suzanina tajnost* Wolfa Ferrari ja (za par-abonente). — V torek se ne igra. — V sredo opereta »Ples v operi*, v četrtek »Reka*, v petek zvečer »Fedora", v soboto »Ples v operi*. — Pripravljajo se opera »Car-men“, veseloigra »Vesele žene vind-sorske* in opereti »Grof Luksemburški* Fr. Lehdrja in »Revizor* (po Gogoljevi komediji) K. Weisa. Drobnosti o Jerneju Kopitarju. Prof. Grafenauer je prvi izrekel objektivno sodbo o Janezu Blelweisu, češ da je igral v slovenskem slovstvu isto vlogo, kakor coklja pri vozu in da so bila glavna njegova svojstva: sebičnost, lažnjivost (»če mu je bila laž v slavo ali v korist") in neupogljiva vztrajnost. — Takisto nam je prof. Grafenauer prvi v pravi luči pokazal Jerneja Kopitarja. Repenjski despot se je najbolje sam označil s svojimi opombami ob robu Prešernovih in drugih pesmi — in te opombe je objavil prof. Grafenauer ter si je s tem pridobil veliko zaslugo, (»1^ Kastelčeve zapuščine", Ljubljana 1911, 124 strani.) — Poslušajmo! Zraven Prešernovih verzov v 5. gazeli »Da Helenina lepota ... ni pozabljena, le pesem sama brani" (namreč Homerjeva Ilijada) beremo ostudno latinsko opazko Kopitarjevo: »Mari meniš, da je Helena dala Homerju?" — Pesnikov podpis »Dr. Presherin* je gorenjskega učenjaka tako razjezil, da je latinsko pripisal: »Tudi Ovid je bil doktor, pa se ni podpisoval dr ! Ne-čimernost!* — K romanci od dohtarja je pripisal Kopitar opombo: »Taka »hčerka* ni dostojna pravemu doktorja ampak po pravici vodi nečimerneža za nos." - Poleg verza »JePco mani obljubljeno* (v pesmi »Brešno") bereš za Kopitarja veleznačilni pristavek: »Obljubljeno bi bilo pri Srbih isto kar perfututa" (t. j.v obje . . na!) f" Ko je »Kranjska Čbelica" priobčila Tuškov prevod Burgerjeve balade »Cesar in opat*, se je repenjski mogočnik ovekovečil s pripombo: «Ne' umno je, da prevaja katoličan škoa°' željno pesem kakega heretika dobesedno in celo še bolj pohujšlj'v0. Eno in isto reč mora obravnavati katolik drugače nego krivoverec; domači sin drugače nego tujec!" Isto balado je malo prej prevel goriškt katoliški duhovnik Val. Stanič! Narodna pesem »Voznik*, ki jo je bil objavil Val. Vodnik, je dala Kopitarju povod za sledečo opombo: »Tako je delal Vodnik vse; iz najgršega blata jo je spisal, ne pa zapisal . . • vsa/f količaj pameten človek bi bil označil fantovo brutalnost in dekličino bedasto nesramnost bodisi v pripovedovanju ali pa posebnem moralnem pristavku. Učite se takih stvari od Castija!“ Castius, ki presega v kvantanju Casanovo in Boccaccia, naj bi bil po Kopitarjevi želji vzor Vodniku! — Navedli bi lahko še več takih in podobnih opazk Jerneja Kopitarja, ki vse pričajo o velikem sovraštvu tega moža proti Vodniku in Prešernu, o njego; vem grdem značaju, veliki hudobnost gorostasnem pomanjkanju objektivnosti, ki bi mu bila kot cenzorju krvavo potrebno, in o njegovi nerazsodnost1 poetičnih rečeh. x. y- Emil Zola: Polom. Roman iz vojske 1 1870 71. Preložil Vladimir Lev" stik. Založil L. Schwentner v Ljubjl3" ni. Vel. 8°. str. IX -f 549. — Zolov -Polom* je eden izmed najboljših roma* nov in najglobljih del tega prerano-umrlega mojstra moderne naturalisti-ke; vodi nas po krvavih panoramah francosko-pruske vojne 1- 1870-71., V J klanje okrog Sedana, v navdušenje in grozo obleganja Pariza. V silnih črtah in mogočih barvah riše pisatelj ta pO" - — slovenski mesečnik pisal o vprizority‘ Maeterlinckove »Vsiljenke*, kjer je režiser igral ob enem glavno vlogo-Ta igra je fina psihološka študija, k* ni označena toliko v besedah, kakor v občutju ki mora prevevati ves prizor. Če nikjer drugod, tu bi bil moral re-žišer iti z odra in režirati s parterja A to se ni zgodilo. Ni čuda, da je imenovana kritika potem v svojem neumevanju režiserjeve naloge pisala, da je režiser kot n o s i t e 1 j glavne vloge fino izražal štimungo,in da je škoda, da se mu okolica ni znala v t e nj prilagoditi, namesto da bi rek*3' .Škoda, da je zašel režiser igralce in jim pokvaril tako VS» štmungo." Tako g l-, sedaj smo na jasnem, vsaj v toliko, kolikor se tiče splošno veljavnega naziranja o tem »režiser kot igralec*. In vsaj upam, da pri našem g,e” dališču v tem oziiu ne »ostane vse pri starem*, temveč, da bo prvo, kar bo ravnateljstvo slovenskega S^a[ lišča preskrbelo mostič, po M* terem bodo našli naši r e 2 * serji z odra čez °rkeS ® svojo pravo pot v vrsto m * dernih režiserjev, to pravi — v parter. lom breskrbne, pokvarjene stare Francije, s proroško brezobzirnostjo razkriva vzroke njenega propada, obenem pa podaja v krasnih figurah preprostega korporala Jeana Maquarta in Hen-rijete Weissove simbol svoje goreče, trdne vere v lepšo bodočnost. Ker je Zola, apostol resnice, tudi v tem romanu zvest dejstvom in zgodovini, bo »Polom* ne le zabaven, nego tudi poučen pridobitek naše prevodne literature. Zaradi njene bogate snovi brez kvarnega romantizma in njenega toplega domoljubja brez lažnivih fraz je priporočati to knjigo še prav posebej za našo odrastlo mladino. Našim otrokom za Miklavža. Bližata se sv. Miklavž in Božič. Pri tej priliki iznova priporočamo kot najprimernejše darilo za naše otroke lepo ilustrovano knjigo »Modri Janko*, ki jo je izdalo »deželno pomožno društvo za bolne na pljučih*. Knjiga nam v krasnih verzih in pestrih slikah predočuje najvažnejše pouke o higi-jeni in o lepem vedenju. Tako spaja prijetno s koristnim. Lepo doneče Funtkove kitice ne gredo otrokom iz opomina, njih oko pa se ne more lo-iiti od slik, ki nam s prisrčno komiko predstavljajo različne otroške navade in njih škodljive posledice. Knjigo je za ceno 2 K 40 vin. dobiti po vseh knjigarnah. »Slovenski sokolski koledar« za 1. 1912. je ravnokar izšel. Izdal in založil ga je vaditeljski zbor Sokola v Kranju, uredil dr. Gv. Sajovic, natisnila tiskarna J. Blaznika naslednikov v Ljubljani, VII. letnik, cena 1 K. Ta koledar bi moral imeti vsak slovenski Sokol, ker je vsakemu potreben. Razun koledarske vsebine je obširen in skrbno sestavjen strokovni in statistični del, tako, da služi koledar izborno kot priročna, informativna knjiga ne samo o slovenskem, temveč o vsem slovanskem sokolstvu in tudi o neslovanskih telovadnih društvih. Toplo priporočamo. Najlepša dama v Parizu. Gospa Ivana Drexe1, soproga znanega ameriškega milijaderja Drexla v Filadelfiji se namerava v najkrajšem času ločiti od svojega moža in oditi k svoji hčerki Lady Maidstone na Angleškem. Nihče ni pričakoval, da ima vsa stvar zelo zamotano ozadje. Pred par leti je izbral Pariz za »najlepšo damo“ mlado soprogo milijonarja in časnikarskega založnika Letellierja. Gospa Letellier je postala v kratkem ljubljenka pariške družbe. Celo angleški kralj Edvard VII., kateremu je krasotico predstavila gospa »Rothschild v Marijinih varih, je gospo Letellier obkladal z najprisrčnejšimi ljubeznjivostmi in jo večkrat povabil na dineje. V Marijinih varih se je razvilo tudi ljubavno razmerje, med milijarderjem Drexlom in gospo Letellier, ki je sedaj že ločena od svojega moža. Gospa Drexel je radi tega vložila proti svojemu možu tožbo na ločitev zakona, gospa Letellier pa se poroči z milijaderjem Drexlom. Napačne roko so mu odrezali. Francoski listi poročajo o nekem skoro neverjetnem dogodku v neki francoski bolnici. Neki pristaniški paznik je odšel koncem meseca v bolnico Lariboisier, da mu zdravniki preiščejo desno roko, ki ga je silno bolela. Zdravniki so v resnici konštati- rali, da ima v sklepu nevarno bulo. Sklenili so mu roko odrezati, ker bi bila vsa druga sredstva brezuspešna. Operacijo je vodil sam nadzdravnik Chifolian in je navidezno dobro izpadla. Ko se je bolnik po operaciji prebudil, je na svoje veliko začudenje zapazil, da so mu odrezali mesto bolne desne, zdravo levo roko. Treba se je bilo podvreči novi operaciji. Zdravniki so čakali toliko časa, da se je rana na levi roki zacelila, nakar so nesrečnega bolnika prav surovo spodili iz bolnice, ne da bi ga ozdravili. Vsa stvar je prišla pred sodišče. Nadzdravnik Chifolian bo zaprt, ker francosko sodišče v tem oziru ne pozna nikake šale. Vrh tega bo izgubil tudi svoje dosedanje mesto, ker to zahtevajo tudi vsi pariški časopisi. ________________ Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Poslanska zbornica. Interpelacija radi konfiskacije »Jutra*. Dunaj, 1. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se je obravnavalo vprašanje glede spremembe § 74. obrtnega zakona. Predloga se je izročila socijalno-političnemu odseku. Nato se je razpiavljalo o razdelitvi parcel. Predloga se istotako izroči odseku. Sledilo je nadaljevanje debate o Koernerjevem nujnem predlogu glede sodnih imenovanj na Češkem. Govoril je nemški divjak Stark. Med raznimi interpelacijami je vložil tudi češki avtonomistični socijalni demokrat poslanec F i 1 i p i n s k y interpelacijo radi konfiskacije »Jutrovega* članka »Danzers Armee - Zeitung" priobčenega dne 2 9. novembra t. 1. (Članek priobčimo takoj v jutrašnji številki). Proračunski odsek. Dunaj, 1. decembra. V današnji seji proračunskega odseka je polemiziral dr. Šušteršič z izvajanji dr. Kramara in izjavil, da bo stavil predlog, naj se dovoli vladi provizorij le do 30. aprila. Dalje je nastopil proti sodnem tolmaču v procesu Njeguš, dr. Krausu in zahteval, da se nastavijo pri sodniji taki tolmači, ki bodo zanesljivi. Potegoval se je tudi za telefonske zveze na Gorenjskem. Zahteval je telefonsko zvezo za Tržič, Domžale, Jesenice, Bled in Bohinj. Urgiral je tudi trgovinsko pogodbo s Črno-goro izjavil, da bodo stavili Jugoslovani glede vodnih cest poseben konkreten predlog. Nato se je pričela debata o zboljšanju učiteljskih plač Poslahca Waldner in Pacher sta predlagala, naj se tozadevno najame 20 milijonsko posojilo, katera svota naj se nakaže deželam v svrho sanacije učiteljskih plač. "Seitz je predlagal, naj se s 1. januarjem 1912. zvišajo plače vsem dtfinitivnim in provizo ričnim učiteljem za 240 K in sicer za toliko časa, dokler se ne izvrši regulacija. Do glasovanja o tem predlogu še ni prišlo. Prihodnja seja se vrši v pondeljek. Kriza v generalnem štabu. Dunaj, 1. decembra Odstop šefa generalnega štaba Hotzendirfa je vzbudil sploš io senzacijo. Iz dobro informiranih krogov se zatrjuje, da je nastal med Hčtzendorfom in Aehien-tfcalom oster konflikt, tekom katerega je Aehrenthal zahteval padec enega ali drugega Za Hčtzendotfom je stal prestolonaslednik, za Aehrenthalom cesar sam, ki je lajši žrtvoval Hčtzen- ft-Asijuith , E: Grey SonarLaw.\ 0< J.8.Macdonald ISS8 dorfa kakor Aehrenthala in to radi kritične politične situacije. Italijansko-turška vojna. V Tripolisu. Rim, 1. decembra. Italijanska torpedovka »Partenope* je bombardirala pristanišče Zuara. Takoj nato je otvorila tudi bombardma tla utrdbo Anisaro. V Rdečem morju. Moka razrušena. Carigrad, 1. decembra. Semkaj je došlo poročilo, da je italijansko brodovje skoro popolnoma razrušilo Moko. Sedaj pripravlja napad na Turkom sveto mesto Meko. Nemčija in Anglija Ves svet je z veliko nape tostjo pričakoval govora angleškega zunanjega ministra G r e y a, ki ga je ta imel v pondeljek popoldne v angle ški poslanski zbornici Govor se je tikal razmerja Anglije do drugih držav, in pri tem se je angleški zunanji minister dotaknil tudi maroške zadeve. Nazirante angleškega zunanjega ministra na maroško zadevo se seveda ne krije v vseh točkah z nemškim naziranjem. Vendar pa je imel njegov govor, kakor tudi govori ministrskega predsednika A s q u i t a, voditelja opozicije Bonari a Lawa in voditelja delavske stranke Macdonalda vseskozi izrecno miroljubno tendenco nasproti Nemčiji. Vsi so poudarjali z zadoščenjem, da se je maroška zadeva končala brez prelivanja krvi. — Nemški listi so zadovoljni z govori angleških politikov, ki njih slike danes prinašamo. Razne vesti. * Milljardar Carnegie o načinu, kako se postane bogat Znani ame-rikanski milijardar Carnegie je slavil pred nekoliko dnevi svoj 67 rojstni dan in je sprejel ob tej priliki tudi čestitke časnikarjev, ki jim je na njihovo željo prav rad dal navodila, kako more človek obogateti: .Vsak inteligenten trgovec — je rekel Carnegie — lahko obogati, to je samo od njega odvisno. Ne sme se omejiti samo na to, da izpolni svojo dolžnost, ampak mora pomisliti, da na dirkališču tudi dobi prvo ceno oni konj, ki le za en pedenj pride prej k cilju, ne pa tisti, ki je tekel ravno tako dobro, kakor njegov tekmec. Vsak uslužbenec v trgovini ali tovarni mora rabiti svojo glavo, ne pa delati po onem načelu: „Jaz opravljam svojo dolžnost in delam to, kar se od mene zahteva, tudi če je to največja neumnost.* Brez strahu naj reče svojemu šefu v takem slučaju: »To razumem jaz bolje od Vasi* Morda to šefu ne od p< četka ne bo prav prijetno, pozneje pa lahko pride čas, ko se bo spomnil onih besed. »Kakšne upe — je vprašal nek časnikar — lahko goji dandanes še uslužbenec brez sredstev, da postane kompanjon svojega šefa?“ Carnegie se nasmeje in pravi: »Nekega dne lahko šef zboli in ubogi uslužbenec mu bo moral nositi, pisma in dokumente na dom, da jih šef podpiše. Ob tej priliki se lahko seznani s hčerjo svojega šefa. Tako ujame srečo. Noben človek — je pristavil Carnegie — bi ne smel imeti predsodkov proti dekletu, radi tega ker je bogata.* To je sicer vse lepo, kar je pravil Carnegie, toda kaj pa, če šef na noben način noče zboleti in pa, kar je najhujše, če dotični šef sploh nima nobene hčerke, ampak same si nove. Na to je slavni Carnegie čisto pozabil. * Koliko Židov je na svetu. Časopis »Nature* prinaša ratančno statistiko o številu prebivalstva Židov na svetu. Po teh podatkik znaša skupno število Zidov na svetu 11,817.788 V Amenki živi 1 894 409, v Aziji 522 635, v Afriki 341 867, in v Avstraliji 17 106 Židov. Evropa je najsrečnejša. Ta šteje nič manj kakor 9,942.266 Židov. Izmed evropskih držav ima največ Židov Rusija, namreč 5110548. Avstrija pa 1 224 899, Ogrska 851 378, Nemčija 607 872, evp pska Turčija 282 277, Ru-muuija 238 275 in Agleška 105988. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Klimi Pint Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. tJeseae » *1»‘. Najmanjši znesek &0 vla. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. _ Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inseienti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur' *ve#ka izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. El Moderne kožuhovine. C I & POZOR! POZOR! Primorska klet Valvazorjev trg štev. 4. Zajamčeno pristna primorska vina kakor: rlhen-berška, vipavska. Rebula, Teran, „OpoloB i. dr. pol litra 36, 40, 44, 48 vin. Točenje tudi čez ulico P 622 Sprejemajo se tudi naročila od 56 litrov naprej. — Zajamčeno pristni „Tropin“ v :: steklenicah. : : POZOR! POZOR! * S p (D & l-“ H P i P VIII 212/9/21 Prosili']! sita M j ircii. Pri c. kr. okrajnem Sodišču v Ljubljani, odd. VIH. je po prošnji lastnice Marije Ciglar na predaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer vložna stev. 175 kat. obč Moste, obstoječa iz: a) stavbne parcele štev. 592/4, na katerej stoji hiša štev. 10 na Selu pod Ljubljano z drvarnico in b) parcele štev. 592/1 vrtička, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 12.000 K. Dražba se bo vršila dne 13. decembra 1911., ob 10. uri dopoldne pri podpisani sodniji, v sobi, štev. 30. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Draž-beno izkupilo je položiti pri sodniji. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji, soba štev. 33. ob uradnih urah. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani odd. VIII., dne 23. novembra 1911. P 650 krojač, Sv. Petra cesta št. 6. se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. P 584 FR. KAPUS iBii , Marije TereziJ‘e cesta (Kolizej.) [ ; - Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo! Sprejema se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni. TEODOR KORN A. KUNC poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljaleo strelovodov ter in-:: stalater vodovodov :: LJUBLJANA Poljanska cesta št. 8. Priporoča se p. n. občinstvi rajgHB | za izvrševanje vsakršnih kle-parskih del ter pokrivanje streh f < K angleškim, francoskim In tuzemskim škriljem, s asbest - cementnim Ikrlljem ' (Eternlt) patent Hatsehek, s Izbočeno In ploKnato opeko, lesno - cementno in ttrešno opeko. Vsa stavblnska in galanterijska, kleparska dela v priznano so- FR. SEVCIK Dvorski trg štev. 3, Najnižje cene! Strogo solidna postrežba 1 puškar ____ v Ljubljani, Židovska ulica št. 7 priporoča svojo veliko zalogo najbojših pušk in samokresov najnovejšega zistema, kakor tudi municijo in vse druge lovske priprave po najnižjih cenah. Zaloga potrebščin za ribji lov. Popravila se izvršujejo točno. — CenornUd na zabteiraaje zaatooj ia prfMii proste. ——. kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v naj večji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini Poprave točno ln ceno. Proračuni brezplačno ki poštnine prosto. nasproti glavne pošte 2000 komadov modernih dolgih raglanov z izbitimi modernimi barvanimi ovratniki in reverji, ki veljajo drugače 30—40 K za reklamno ceno brez konkurence od K 10a— naprej. ====== Od najnižje do najfinejše izvršitve. — Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC Ljubljana, Mestni trg 5 Varčne gospodinje! K 8,000.000. Llubl|anska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva, ulica štev. 2, (lastna hiša) Za žrebanje dne 1. decembra 1911 priporočamo promese drž. srečk iz 1.1864. Glav. dob. K 300.000Cele K 36'—, pol K 18 50 ■ Podružnice v Spljetu, Oelčvcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ~ Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4'|2°|0 Radi takojšnje opustitve se prodaja po jako znižani ceni razno pohištvo na Tržaški cesti št. 47. Bskomptoje i . ■ . w