Št. 83.
V Ljubljani, sreda dne 25. maja 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob l/t6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18-—, polletno K 9‘—, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za Inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. ; Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Besede in delo.
Gosp. urednik! V petkovi številki ste prinesli uvodnik .Slovensko vseučiliško vprašanje*. Clankar prihaja do zaključka, da naj slovensko dijaštvo izsili rešitev našega vseuči li škega vpra -šanja po vzgledu Italijanov, v čijih rokah so pokali revolverji na dunajski univerzi v prid njihovi zahtevi. Kaj so Italijani dosegli — in to po pomoči iz Rima! — se najjasnejše vidi ravno v zadnjih dneh, ko se njihov ideal nalik Halleyevemu kometu vedno bolj izgublja v daljavo. Italijani, mimogrede omenjeno, so dobili zopet nauk, da naj ne iščejo zaveznikov v svojih in naših smrtnih sovražnikih. Bojim se, da bo tudi ta lekcija Italijanom le bob ob steno.
Glede zaključka zgoraj omenjenega člankarja mi dovolite nekaj opazk, izvirajočih iz izkušenj, ki sem si jih nabral kot večleten aktiven udeleženec boja za slovensko visoko šolo.
Misel, da naj slovenski visokošolci z demonstracijami in rabukami nastopijo za svoje zahteve, je že stara.
Nasilen način je združen vedno z velikimi žrtvami, ki so na mestu, če je uspeh zagotovi j en, ki so pa razsipavanje moči in uničevanje eksistenc, če ni nade na končni uspeh. In to bi bilo v našem slučaju. Dijaštvo, ki bi se dalo zapeljati besedam člankarja od petka ali klerikalcev od lani, bi izgubilo svojo eksistenco, ne da bi doseglo vsaj trohico svojih zahtev!
Lahko je Italijanom kazati nože in pokati s samokresi! Za njimi je italijanska javnost to in onstran meje, z njimi so italijanski poslanci nacijonalne, socijalno-de-mokratske in klerikalne barve, končno besedo zamrmra italijanska vlada in — italijanskim dijakom se ne skrivi niti las na glavi, ker avstrijski vladi z vso justico vred zleze srce v nogavice. In mi? Kdo nam je porok, če ne vstane dr. Šušteršič in nas javno ne obsodi? Kje imamo zagotovilo, da ljubljanski škof ne piše dunajski ali graški fakinaži ljubimskega pisma, v katerem proklinja naše korake ? In slovenska javnost? Ta rodoljubna vlačuga, ki ji je nazadnje vseeno, kakor hitro se malo nakriči ali izsolzi! Ali hočete žalostno ponovitev žalostnih septemberskih dni z vzemi žalostnimi posledicami in slovensko rodoljubno žalostjo vred?!
Lani je jugoslovansko dunajsko dijaštvo manifestiralo za našo zahtevo. Pri tem jih je bilo 10 aretiranih, ker so se branili proti nesramnostim poulične druhali, ki je pred očmi policije metala kamenje in blato nanje. Obsojeni so bili na plačanje globe. Dijaška deputacija je šla v parlament nad slovenske poslance s prošnjo, naj posredujejo- In kaj smo dobili za odgovor? .Kaj
pa greste demonstrirat?! Na Dunaju?1« s tem nas je pognal slovenski .svetnik*.
Pa kaj to, saj niti sebe ne zna braniti slovenska poslanska mevžarija; dunajska policija je sporočila parlamentu, da je interpelacija slovenskih poslancev glede avstrijskega unika — da namreč policaji niso pustili poslancev, ki so vodili dijaško de-putacijo, kljub njihovim poslanskim legitimacijam v parlament, iz katerega položaja so se rešili, seveda brez deputacije, šele po posredovanju parlamentarnega portirja neresnična, da so torej slovenski poslanci v interpelaciji lagali; in to so slovenski .zastopniki* mirno vtaknili v žep! In od teh junakov naj pričakuje dijaštvo pomoči?!
Kaj torej storiti?
Slovensko dijaštvo se naj že v dijaških letih trdno organizira, to organizacijo naj izpopolni in razširi v podijaški dobi, dš naj tej organizaciji jasen program in trden načrt za delo ter naj pred vsem očedi slovensko domovino vse rodoljubne in ne-rodoljubne golazni. Prenovimo najprej sebe na podlagi jasnega in modernega programa s trdno organizacijo. 3 tem zanesemo med narod nove ideje, nove sile, veselje do življenja in napredka. Splošnemu napredku, ki mora koreniniti v lastni moči in odpornosti, se tudi Dunaj ne bo mogel dolgo ustavljati z ustanovitvijo slovenske visoke šole. .Manje rieči, više čina*, stran z malenkostmi, velfke cilje pred očmi in krepke roke ob bok — to bodi znak sedanje slovenske mladine!	Vseučillščnlk.
Iz slovenskih krajev.
Šiška.
Kdor pozna razmere v Šiški, posebno pod novim režimom raznih Oistrov etc., ve, kako težko stališče imajo v Šiški res na-rodno-zavedni Slovenci.
Pri vsem prizadevanju, buditi v Šiški narodno zavest ter graditi jez proti prodirajočemu nemštvu in narodni mlačnosti, imajo šišenski narodnjaki, ki resno delajo, to nagrado, da se jim od vseh strani mečejo polena pod noge ter da se jim uspehi narodnega dela na ta ali oni, gotovo malo častni in naprednemu prepričanju malo primerni način uničujejo in blatijo.
Tudi ubit zvonec daje glas — ampak kakšen.
Najlepše je pa to in zelo značilno za .zdrave* šišenske razmere, da se hoče najbolj narodna društva s šikanami odvrniti od sploh vsakega delovanja.
Ne le, da javnih lokalov, primernih za gojitev prepotrebnega narodno-družab-nega življenja v Šiški sploh ni, še v onih prostorih, v katerih se razvija samo društveno življenje, se hoče društvom kratiti prostost.
Sicer pa se nam to nikakor ne zdi čudno, ker nedavni so časi, ko so društve-niki rovali proti lastnim društvom.
Kaj šele delajo oekaterniki, pa presega vse meje narodne nezavednosti. Seveda, da pri tem razdiralnem delu ne manjka privandranih tujerodcev, se samo ob sebi razume.
Zato je pozdravljati idejo, da se je pričelo tudi v Šiški gledati na delo in nedelo posameznikov tako v narodnem, kakor v političnem oziru, ter da se govorniki lepih besed, a obenem činitelji slabih dejanj primerno tem .zaslugam* ocenjujejo in upoštevajo. Zdravo je tudi za tujerodce, da se jim je pričelo gledati na osmolene prste.
Vsled takih razmer je gotovo potrebno, da bi imeli v Šiški kako središče, krog katerega bi se zbirali narodni delavci in na-rodno-zavedni Slovenci, se vspbdbujali za nadaljno delo in iz tega središča vspodbu-jali in navajali Šiško in okolico na izobrazbeno in gospodarsko osamosvojitev.
Čuje se, da se nameraval zgraditi v Šiški .Sokolski* dom, ki naj bi bil torišče delovanja narodnih društev v Šiški, v katerem naj bi se gojilo razmeram primerno družabno življenje, ter se v njem zbiralo šišenske narodnjake, in one, katere je še mogoče rešiti iz krempljev mlačnosti, na-zadnjaštva in iz mrež tujerodnih privan-drancev.
Želeti bi bilo. da bi se ta prepotrebni .Dom* čim preje zgradil, ker je za Šiško res prepotreben. Da bi v teh razmerah ne bilo prepozno!
Zagorje ob Savi.
Spanje pravičnega. Poročalo se je že o občnem zboru naše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, v poročilu se je tudi omenilo, da se je na našo žalost istega izmed 95 članov udeležilo komaj 14. Kaj je temu vzrok? Dolžilo se bode gosp. prvomestnika Levstika, zakaj da je sklical občni zbor na soboto zvečer, ker so vendar vsi obrtniki podružnice zadržani.
Dobro, ne ugovarjam. Vprašam pa: Ali so vsi člani podružnice sami obrtniki? Ne, nikakor ne! Kje so torej ostali, neobrt-niki? Doma za pečjo! To je vzrok, da je bilo samo 14 članov navzočih.
Da se bode pa vse prav umevalo, navesti hočem še dejstvo, da v Zagorju, ako kdo plača članarino temu ali onemu društvu, ter s tem položi mali narodni davek domu na altar, misli, da je s tem dovršil popolnoma svojo dolžnost, da pa potem lahko gre v kazino v Toplice ter tam ves navdušen vpije: Heil Germania, ali Eviva Italia! S tem, da se plača bori 2 kronici na leto za našo družbo, nikakor še ni zadoščeno dolžnosti, katero ima vsak zaveden Slovenec izpolniti. Delati, gospoda, delati! Koliko lepih stvari bi se lahko zadnjič na občnem zboru premlelo, koliko ukrepov
LISTEK.
VLADIMIR LEVSTIK.
In vstali s« divji psalmi.
.Krvoloki, trinogi, bratomorilci! Pred Bogom in pred ljudmi vas vprašam: ali vas ne sodi vest? Kje, bogokletniki, je domovina, ki poginjamo zanjo? Ali moja njiva ni domovina? In moja hiša, moj stari oče, moja žena, in mojih sedem otrok!*
Tisti hip je treščilo predenj; izginil je v ognju in gromu kakor prorok in svetnik. Toda glasovi niso odjenjali ... Morda sploh niso bili resnični glasovi; morda jih je slišala le Jakobova do blaznosti razbi-čana domišljija, ko je gledal strašno vznemirjenost moštva. In mahoma je začul sam iz svojih lastnih ust:
.Ko vam je tam doli, doma, prišlo na um, da ste prijeli puško za domovino, za vašo pravo in resnično, so nagnali brate nad vas, da so vas obešali in streljali.. .* In že so vstajale vrste kakor valovi pod burjo, zredčene pač do polovice. Krvave in prašne postave so se dvigale od tal in se v diru spuščale nazaj, navzdol po bregu griča. Sovražnik je moral opaziti gibanje, kajti besnost njegovega ognja se je podvojila, granate so padale kakor hruške, in ves tisti grič je bil namah poln grme-
čega ognjenega snopovja, ki je vstajalo iz tal, uničevalo in izginjalo. Toda panika v polku se ni dala več zadržati: zadeto in nezadeto, vse je drevilo navzdol.
„Kanalja! Nazaj in na tla!*
Mlad poročnik jih je hotel ustaviti z golo sabljo, a jedva je kriknil, že mu je treščilo na glavo kopito puške, da je padel pod bežeče noge.
Deroč hudournik se je zapodil po bregu navzdol podiraje vse, kar mu je stalo na poti, gazeč ranjence, zasipaje svoje lastne brezumne valove poblaznelih ljudi. Sele zdaj je bila v vojakih oživela človeška nar^va; zdaj šele, ko je bila raztrgana strašna spona nepremičnega ležanja pod smrtonosnimi streli, se je obujal v srcih strah za življenje in je stala prea dušami jasna gotovost, da je zločin žrtvovati ga jn prelivati tujo kri brez zmisia in lastnega nagiba. In vsi, ki so videli poginjati tovariše od te grešne in glupe pokorščine, vsi oni tudi, ki so sami krvaveli od ran, vsi do zadnjega — ves polk se je penil od besnega gneva nad tistim trdim ukazom, ki je tiral nekrive tisoče v klanje. Ko so pndrevile prve vrste na vozno pot ob znožju griča, se je pokazala rejena postava polkovnikova na dolgonogem rjavem konju. Polkovnik in nekaj Častnikov je planilo bežečim naproti. Njegov obraz, ki je običajno bruhal grom in strelo, je ’ bil danes ves bled in prepaden. Surova usta
so mu drgetala pod ščetinastimi sivimi brki, in bolj kot prošnja se je slišalo nego kot ukaz:
.Nazaj, otroci, nazaj! Vrag vas deri — ne sramotite zastave!*
In že se je prikazala zastava, dvignila se je nad bežečim polkom in zaprosila s svojimi otemnelimi, pač stoinstokrat prestreljenimi cunjami; tista zastava, za katero je padlo morda že tisoč krepkih in zdravih ljudi, gnanih v boj od slepih predsodkov in od krivične samohotnosti. Zastava, prekinprek poškropljena s krvjo posvečenih morilcev! Žalostno je zavihrala v otrovanem zraku, kakor da bi prosila:
.Ne sramotite me, ne zapuščajte domovine!*
In v tem hipu je bil tudi Jakob že ves pod bičem občnega besa. Oči so mu zatemnele, ko je nenadoma zagledal nema opominjanje tega znamenja krivične sile: zastava mu ni bila več mrtva cunja, ni mu bila znak iznajdene časti — ne, predstavljala mu je vso predrznost trinoštva, ki je sebi edinemu in samo za svoje izžemalske koristi pridržalo pravico do zločina. Kakor z živim bliskom ga je prešinilo neizmerno sovraštvo do nje.
.Doli z zastavo! Proč z zastavo! Poteptajte jo!“ ,se je iztrgalo njegovim ustom v nečloveškem kriku. ,To je zastava trinogov, jutri jo poneso v boj proti nam in našim otrokom!*
bi se lahko sklenilo, kateri bi narodu v istini pomagali, zaradi naše zaspanosti pa se ni zgodilo — ničesar. Ako bode šlo tako naprej tekom dveh desetletij, da lahko rečem že prej, bode gospodaril tujec po naši lepi zagorski dolini in mi jim bomo tlačanih. Takrat bode vse jadikovanje in zdiho-vanje — prepozno.
Jesenice.
Modra naša c. kr. vlada je iz formalnih ozirov zavrgla rekurz radi .Mladosti* in ugodila famoznemu postopanju še modrejšega c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici. Družba sv. Cirila in Metoda torej ni opravičena igrati sebi v korist, ker se ni izkazalo, če je igre uprizarjati —* kompetentna. Naj bodo le prepričani ti slavni c. kr. možje, da njih imenitna in nad vse pametna dela ne bodo ostala prikrita ne javnosti, ne višjim inštancam, kako brihtne glavce imajo, to morajo vendar vsi videti. Na svidenje!
Novo mesto.
Porotne obravnave. Od 30. maja naprej se bodo vršile pri okrožnem kot porotnem sodišču sledeče obravnave: Amalija Košmrl iz Retja, radi hudodelstva po § 336 kaz. zak.; Alojzij Fink iz Drske radi hudodelstva po § 140 kaz. zak.; Juri Golc iz Panceč, radi hudodelstva po §§ 166, 168 kaz. zak. in A. K. iz Ljubljane.
Konkurz. V Novem mestu je napovedal konkurz trgovec z oblekami I. Kunc ko je uvidel, da ni več pomoči — da mil je brat vse imetje zarubil in da je izključeno priti do rešitve. — To naj bode uradniškemu konzumu v vzgled, posebno pa bistroumnemu Au-manu in Lapajni.
Naši pevci. V Novem mestu sešli kvartet, obstoječ iz gg. Ropaš, Mogolič, Bučar in Sterniša, krasno napreduje. Poslušalci sestanka pri g. Duriniju so bili očarani temu krasnemu proizvajanju, slovanskih pesni. Omeniti nam je .Planinsko rožo* in .Lahko noč*, katere so gg. pevci s takim sočutjem prednašali — posebno baritonist — da je slušateljem seglo v dušo, želeč, naj cvete in zori, ta dobra ideja gg. pevcev. Želimo le, da bi jih za-mogli zopet kmalo pozdraviti z bujnim aplavzom.
Različno iz Novega mesta. _______________
Slavno uredništvo .Jutra* v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 drž. zak. št. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis: Različno iz Novega mesta št. 77 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da moj omnibus privatnega podjetja vozi na kolodvor le samo tedaj, kadar se meni ljubi; res je pa, da se vozi redno ob določenem času. Ni res, da bi vozil samo pri belem dnevu; res je, da se vozi tudi po noči.
Nihče ga ni slišal: truma je kriče tep tala naprej. Ze je stal stotnik na svojen rjavcu v sredi njenega valovja, in zastav: se je zamajala tik pred Jakobovimi očmi Praporščak, visok mlad fant, je v brezupnen strmenju kričal nekaj nerazumljivega, krče vito jo dvigaje z rokami, in silil z nj< zdaj sem zdaj tja. Obrnjena puška se ji zavrtela po zraku in mu zmlela glavo : strašnim udarcem kopita; Jakob skoraj n zapazil, da je bila njegova . . . Polkovnil je pognal konja naprej in zamahnil s sabljo a mlad stotnik je dvignil samokres: pok j( utonil v hrupu, toda polkovnik je spusti! glavo na prsi ter izginil.,.
Kakor po čudežu je na cesti nasta! iz bega urejen marš; stotnik, ki je ubi polkovnika, je stopil na čelo. V trumi si je dvignil glas in pričel peti pesem z zna nim napevom; pridružil se mu je drugi ir tretji glas, in kmalu je pel ves pobunjen: polk; pesem pa, ki je zaorila nad glavami je bila pesem revolucije, so bili tisti divji psalmi, ki so živeli v Jakobovem srcu izzs barikad...
Jakob je videl druge natikati bajo nete; nezavedno ga je nataknil tudi on. Ir uporna kolona je rastla od trenotka do tre notka: vedno nove reke so se izlivale vanjo postajala je mogočen veletek, in koder j« hodila, je pojenjavalo streljanje. (Dalj*.)
Ni res, da se vozi samo ob lepem vremenu in k večjemu ob krasni mesečni noči; res je, da se vozi ob slabem deževnem vremenu in ob temnih nočeh. Ni res, da bi bilo potrebno zdihovati in si želeti ob slabem vremenu omnibusa; res je, da je isti vedno občinstvu na razpolago tudi ob slabem vremenu; izjema je le debel sneg in ledena spolzka pot, ter slučajna kaka nenadna ovira. Ni res, da bi bil jaz s svojo Noetovo barko tudi sam rajši n* suhem in gorkem ob slabem vremenu; res je, da se ne zbojim mraza ali slabega vremena, ter sem vedno rad slav. občinstvu na razpolago kakor tudi vedno dovolj drugih iz-voščkov. Vsled tega je napad na moje podjetje neutemeljen. — Novomesto, 23. maja 1910. — Anton Medved, lastnik omnibusa. *
Že vsled zadnjih opazk bi bili ta popravek lahko vrgli v koš, kamor spadajo vsi zahtevani popravki, ki ne odgovarjajo zahtevam določb § 19 tisk. zakona. No, pa imamo gotove razloge, da smo ta pseudo popravek dobesedno priobčili. Že naš odgovorni urednik bo znal o marsikaterem slučaju pričati, ko ni bilo ne Medvedovega omnibusa, ne drugega izvoščka na kolodvoru, in sicer ravno v slučajih, ko bi ga človek najbolj potreboval. Da se bo zloraba tiskovnega zakonika — pri gosp. Medvedu upamo enkrat za vselej — eksemplarično omejila, prosimo vse dotične osebe, ki so kdaj pogrešale Medvedov omnibus na novomeškem kolodvoru, da nam dotične slučaje prijavijo s polnim naslovom.
uresničile. V novi zbornici imajo klerikalci zopet večino. Združeni liberalci in socijalisti, ki so sprejeli v svoj program obligatni ljudskošolski pouk, zmanjšanje službenih let, .suffrage universelle*, razširjanje proporcionalnega sistema za volitve v vse za-stope, niso mogli izpodbiti tal klerikalcem, ki so izgubili samo en mandat v korist socijalnih demokratov. Klerikalci imajo 86 poslancev, liberalci 46, a socijalisti 36.
Slovanski Jug.
Bosna in Hercegovina.
Volitve, ozir. III. (selske) kurije za bosanski sabor.
Sarajevo, 21. maja 1910.
Ka ndidati srbske narodne organizacije so dosegli na celi črti popolno zmago, vseh 18 kandidatov je bilo izvoljenih v 111. kuriji, Dimitrijevičevi samostalci so doživeli popolen poraz, niti eden njih kandidatov ni bil izvoljen.
Tudi med Moslimani je zmagala mos-limanska narodna organizacija v vseh volilnih okrajih, moslimanski samostalci s sarajevskim županom Esad ef. Kulovičem so doživeli enak poraz kot srbski.
Propadla je tudi Stadlerjeva duhovniška stranka, ki je dobila dva mandata, a Mandičeva stranka 5.
Iz gori navedenih dejstev in rezultatov lahko konstatiramo, kako se razvija v Bosni narodna zavest in politično življenje. Vse mahinacije vlade med kmetskim prebivalstvom niso med politično zavednim narodom pomagale ničesar. Ker je narodna zavest dosegla tak uspeh v 111. kuriji, kjer so volilci sami kmetje, tim večjega] uspeha se je nadejati v II. in I. kuriji, kjer volijo meščani in inteligenti.
Stadlerjeva .Katolička Udruga*, ki je dozdaj zmagala z dvema kandidatoma, dobi mogoče še kak mandat, a bržkone bodo njih volilci kmalu spoznali, da niso volili mož, ki bi jim bile pri srcu potrebe naroda, nego ljudi, ki hočejo uživati samo časti in naslov poslanca.
Žal le, da je pri volitvah propadel kandidat moslimansko demokratske stranke, inteligentni in agilni urednik Osman Gjikič!
Ako je mogla moslimanska narodna organizacija kandidirati enega Safeta Baša-giča ki je bil doslej nje največji nasprotnik, mogla je toliko lažje kandidirati Osmana Gjikiča, ki je ljubljenec vse mosli-manske inteligence in vodja demokratske omladine. S tem svojim korakom je izgubila . Moslim. nar. organizacija* med mladino vse svoje simpatije.
Jako neugodno je vplivala posebno na Srbe kandidatura tega Safeta bega, ki je igral za časa angksije jako čudno ulogo in isto javno odobraval, povsod in najstrast-neje napadal moslimansko organizacijo in njene voditelje, a sedaj se ž njimi brati in prijatelji. A Osman Gjikič, Smailaga Čema-lovič in drugi mladi energični narodni borilci kaj so zagrešili ti, da jih organizacija prezira? — O nadaljnih volilnih rezultatih po izidu!	Spectator.
Splošni pregled.
Francosko-nemški sporazum.
Nemški listi so raztrobili, da so se ob priliki pogovora nemškega cesarja in francoskega ministra zunanjih del Pichona, sklenili važni politični dogovori, ki bi naj omogočili francosko-nemški sporazum. A iz Pariza se poroča, da so te vesti le pobožne nemške želje; pogovarjala sta se sicer o raznih politčnih stvareh, a ako je prišlo do kakega sporazuma, se ta tiče popolnoma nevažnih političnih stvari. Približala sta se maroškemu vprašanju ureditvi rudniškega konflikta v Maroku.
Volitve v Belgiji.
Nade naprednih elementov v Belgiji, ki so mislili, da pri letošnjih volitvah vržejo klerikalno večino v zbornici, se niso
Dnevne vesti.
Klerikalno hinavstvo. Od začetka pa do danes so klerikalni listi ignorirali .Jutro", s tem so hoteli pokazati svojim pristašem, kako malo važnosti in pomena mu pripisujejo, mislili so, da nas na ta način moralno ubijejo; ali kmalu so razvideli, s kako naglico se je naš list razširil med vsemi ■sloji naroda celo v takih krajih, kjer so razni župniki in kaplani absolutni gospodarji, kamor doslej ni prihajal še noben napreden list. Dokaz temu so mnogoštevilni dopisi iz različnih krajev slovenske domovine, ki jih dobivamo dannadan in to iz rok priprostih ljudi, ki so se naveličali terorja klerikalnih matadorjev. Začelo jih je-skrbeti in prišli so na idejo nedostojno poštenih ljudi, posebno pa še časnikarjev; spoznali so, da z ignoriranjem ne morejo ubiti našega lista, niti mu škodovati, zato so se obrnili na svoje somišljenike z neko okrožnico, v kateri svare ljudstvo pred našim listom, ker je nasproten katoliškim načelom. Slučajno nam je prišla v roko ta okrožnica, ki slove dobesedno takole:
Ljubljana 12. maja 1910.
Velecenjeni gospod N. N.
v N.
Izvedeli smo, da se Vam že nekaj dni sem usiljuje nov, našim katoliškim načelom nasproten časopis, bodisi za prodajo ali pa z namenom, da ga naročite.
Ker pa Vas poznamo kot odločnega somišljenika naše stranke, smo popolnoma prepričani, da se godi to proti Vaši volji in da boste v najkrajšem času odslovili od svoje gostoljubne hiše ta nasproten list.
V nadi, da Vas s tem pismom ne nadlegujemo bil ježimo velespoštovanjem Uprava .Slovenca", »Domoljuba" in .Bogoljuba" v Ljubljani.
Ta okrožnica je dokaz, kako podlih sredstev se poslužujejo proti nam klerikalci, ki uvidevajo, kako zelo bi jim moglo škodovati .Jutro*, ki se je razširilo med ljudstvom ter jim odpira oči, da spoznajo, kaki so to ljudje! Očitajo nam, da se usiljujemo, a mi nismo tega storili nikdar, ker pošiljamo list le svojim naročnikom, .Slovenec* pa roma v mnogih brezplačnih izvodih na deželo. V javnosti nas ignorirajo, skrivaj pa delajo z vsemi močmi prav po klerikalno proti nam na najpodlejši način! Ali bodo naj prepričani, da jim ne pomaga tudi ta zahrbtnost; še z večjo silo in pažnjo hočemo zasledovati delovanje klerikalcev, ter jih pokazati ljudstvu v ti luči, kakor zaslužijo !
Bojkot .Unionu" ne smemo in ga tudi ne bomo proglašali. Pač pa se obračamo do vseh tistih nam znanih Slovencev, ki tudi še po zadnjem tolovajskem napadu na našega odgovornega urednika zahajajo v „Union" — bodisi v kavarno ali restavracijo — z nujno prošnjo, naj nas ne pozdravljajo več, naj nas sploh smatrajo, kakor bi nas ne bilo. Omizje gg. literatov in umetnikov pa še posebno prosimo, da nam ne pošiljajo več nikakih poročil, ne vabil, ker jih kratkomalo ne sprejmemo. Isto velja tudi omizju gg. zdravnikov, odvetnikov in sploh tistih, ki so doslej reflektirali na naša poročila, oziroma pri zdravnikih, na naša privatna priporočila. Za somišljenike bomo preskrbeli, da dobe v drugih kavarnah na domestilo za .Union". Kar se pa tiče libe ralne gospode frakarjev n. pr. Grassellija in dr. Novaka i. dr. nas nič ne brigajo, ti so odgovorni le liberalni stranki, če hodijo v .Union" ali pa ne. Brez zamere, a ne moremo drugače!
Značilno spričevalo za ravnatelja „UnIona“. Ko se je naš odgovorni urednik predstavil mestnemu zdravniku dr. Illnerju, da mu je konstatiral pri tolovajskem napadu prizadejane rane, in je povedal, da je to .delo" ravnatelja Bračiča, je dr. Illner, kakor bi to storil iz stare navade dejal: Aha, kaj ste bili pijani? Gosp. Pirc mu je sicer dostojno primerno pojasnil popolnoma druge razloge, dolžan pa mu je še ostal to-le pojasnilo: Bračič je baje že iz Reke znan kot nasilen, v gotovih slučajih za goste skrajno nevaren človek. V Reki je vsled tega dosegel tako dober glas, da se niti na ulico ni več upal iz strahu pred Italijani. Tudi v Ljubljani se je pod njegovim .ravnateljstvom" v hotelu »Union* baje zgodilo toliko pre-
epov in drugih škandalov, kakor jih ne pozna ves prejšnji obstanek .Uniona". Navadno ima v teh slučajih on sam kot .ravnatelj, glavno besedo in dejanje. In aavadno so stranke .tedaj v tistem stanju, kakoržnega e hotel dr. Illner prisoditi našemu odgovornemu uredniku. Najbrže je imel dr. Illner že tolikrat s takimi slučaji iz .Uniona" za opraviti, da kdor pride k njemu javit kak olovajski napad v .Unionu*, že kar poprej misli: Aha, tudi ta-le je bil pijan, )a ga je ravnatelj Bračič naklestil. Drugače si nagovor dr. Illnerja proti neznanemu pacijentu ne moremo tolmačiti.
Burševske čepice nemških realcev. Kot se nam poroča je ravnatelj ljubljanske realke hodil včeraj dopoldne po razredih in pobiral burševske kapice nemškim realcem! Torej je vse dreganje le nekaj pomagalo, da je ravnatelj ljubljanske realke ukrenil enkrat vendarle nekaj pametnega.
Mahrova trgovska šola v Ljubljani je bila predmetom mnogih razpravljanj v slovenskem časopisju, a kot se zdi postajajo razmere v tem zavodu za Slovane vedno neznosnejše! Učenci tega zavoda so v veliki	večini Slovani,	posebno	Srbi	in
Hrvati, a	kar si dovoljuje	ravnatelj	tega	za-
voda, to presega že vse meje, in zadnji čas, je da zve vsa jugoslovanska javnost, posebno pa oni stariši, ki pošiljajo svoje sinove v ta zavod, kakemu ravnatelju in pedagogu" jih izročajo v izobrazbo! Da je Malir strasten nasprotnik vsega, kar je slovanskega — seveda slovanskega denarja ne — je	znano, znano je	pa tudi,	kaka	surovina je	ta človek! Nebi	omenili njegovega
surovega zmerjanja, ako bi ne vpletal v svoje psovke tudi raznih političnih in kulturnih vprašanj; a da spoznajo Srbi, Hrvati in Slovenci, ki pošiljajo svoje otroke v ta zavod, naj omenimo kako misli o nas ta ravnatelj Mahr; tatovi, goljufi, morilci, be-stije, Zuchthausler so na, dnevnem redu, Jugoslovani so mu Unkultiviertes Gesindel, Hrvatov se boji srečati po noči, ker potem ni njegova ura in denarnica varna. Srbska ali hrvaška svinja ima več kulture in talenta kot Vi! O kulturnih vprašanjih se je ta človek izrazil: Und wenn man ihnen noch so viel Universitaten baut, so bleibt ihr doch ein Gesindel und Schweine-volk! Zuchthauser, nicht Universitaten! Te psovke, ki so vsak dan v ustih tega nemškega kulturonosca, so zabilježili njegovi gojenci, a mi opozarjamo slovansko javnost, posebno pa jugoslovansko časopisje, da naj ljudem pojasni, v kakih rokah se nahaja Mahrova trgovska šola v Ljubljani! O higi-jenskih razmerah in drugih škandalih, ki se vrše v tem zavodu, pa prihodnjič kaj več!
Šikane vladnih uslužbencev. Trgovec z živino nam piše: Dne 22. t. m. ob priliki, ko sem odposlal iz ljubljanskega drž. kolodvora živino svojemu naročniku, je isto ogledal kakor običajno živinozdravnik c. kr. deželne vlade. Jmel sem odposlati 6 volov in eno kravo. Živinozdravniški nadzornik g. P. je živino pregledal ter konštatiral, da je vse v redu, ter da živino lahko odpošljem. Vsled te izjave odslovil sem kmeta, od katerega sem kravo kupil ter je slednji odšel. Pripomnim, da sem imel odposlati 6 hrvaških volov in kranjsko kravo. Tudi sem do sedaj jaz — kakor drugi trgovci z živino — isto odpošiljal tako, da se je nakladala skupno ne glede na njih domovinski kraj, to je: živa hrvaška živina pošiljala se je skupno s kranjsko. No dne 22. t. m. bil je pa g. P. tako nervozen, da je po polurnem premišljevanju — potem že, ko je sam konštatiral, da živino lahko odpošljem — prišel do tega, da ne smem odposlati volov in krave skupno, ampak da moram vzeti za kravo poseben voz, in to radi tega, ker je krava — .kranjska", češ, da je taka postava. Zakaj mi g. P. tega ni takoj povedal, ne vem. Vem le toliko, da imam vsled nje-gove nervoznosti občutno škodo, ker krave nisem odposlal, nasprotno bi jo pa kmetu lahko dal nazaj, ako bi me g. P. na tak ukaz deželne vlade takoj, ne pa šele po polurnem premišljevanju opozoril. Deželno vlado pa vprašam, zakaj takih postav ne da v javnost. Ali misli deželna vlada, da smo trgovci z živino samo za to na svetu, da smemo plačevati davke in prenašati šikane gotovih nervoznih njenih uslužbencev? Ako je vlada tak ukaz izdala, bila bi tudi njena dolžnost, javnost o tem obvestiti. Ni dovolj, da ve za istega samo živinozdravnik, potreba je tudi, da ve za istega predvsem dotičnik, radi katerega so živinozdravniki tukaj. Sicer je prav lepo, da vlada zahteva, naj bode živina ločena. Želeti bi bilo le, da bi bila živina tudi na mesarskih stojnicah tako ločena, da bi človek vedel, kje so hrvaške krave in kje kranjske! Če živa živina različnih narodnosti ne sme skupno .rajžati*, naj bi se gledalo tudi na to, da se loči pobita živina. Naj blagovolijo merodajni faktorji to upoštevati, postavo pa, katero bodo v tem oziru sklenili, naznaniti javnosti, to pa radi tega, da bodo vedele jemati naše kuharice na trg 2 .cekarja" — v katerih bodo zamogle ločeno nositi meso hrvaških krav in meso pobitih kranjskih krav domov. Konečno pa še tole: Če nas g. ve-terinarci že marajo šikanirati, naj bodo vsa' tako prijazni, da pridejo v urad ob dolo
čenih jim uradnih urah, da nam ne bode potreba čakati na njih šikane po par ur pred zaprtimi — durmi!
Za brate Srbe so darovali blagajniku pomožnega odbora: g. Josip Rudež, graj-ščak na Tolstem vrhu, Dolenjsko 5 K; ga. Matilda Sebenikar, Unec 10 K, ki so jih darovali rodoljubi na Uncu; g. Rajko Pe-rušek, c. kr. profesor v Ljubljani 20 K. -ivala!
Grška kraljica na potu skozi Ljub-jano. Sinoči je prvi brzovlak Trst-Dunaj jripeljal v posebnem vozu grško kraljico v ^jubljano. Proga je bila seveda vsa zastražena toda tajno; na južnem kolodvoru niti železniški uslužbenci niso vedeli o tem pri-lodu. Voz je bil popolnoma zagrnjen, spre-ema ni bilo nobenega. Vlak je stal kakor navadno 6 minut in istotako normalno odpeljal (953 h) proti Dunaju.
Društvo slov. trgovskih sotrudnlkov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani, priredi danes, v sredo, dne 25. maja točno ob 9. uri zvečer v salonu hotela .Ilirija" ve-‘iki sestanek društvenih članov, h kateremu se vsi člani kakor tudi drugi trg. sotrud-niki, ki še niso ali pa so nepravilno organizirani,. kar najvljudneje vabijo k zanesljivi udeležbi. Povdarjamo še, da je sestanek zelo važnega pomena. Odbor.
Našla se je včeraj v etuiju srebrna ura z verižico pred železniškim predorom na Martinovi cesti. Lastnik naj se javi v prometni pisarni g. P. Matelič, Škofje ulice št. 10. telefon 155.
Akvarelne razglednice mesta Ljubljane so izšle v založbi knjigotržnice Ig. pl. Kleinmayerja in F. Bamberga, v jako lični umetniški izvedbi.
Brivnice bodo na Telovo v četrtek dne 26. t. m. le do 9. ure dopoldne odprte, na kar se občinstvo opozarja.
Podsulo je sinoči nekega delavca pri kopanju kanala v Gradišču. Baje je župan Hribar sam prišel na lice mesta ter odredil prevoz težko poškodovanega z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Dela pri Gruberjevem prekopu. Včeraj so pričeli spuščati, posamezne dele velikega stroja v globino. Stroj se bo rabil za kopanje in nakladanje gramoza. Z delom se prične prihodnji teden.
Ponesrečen delavec. V ponedeljek popoldne je pri Gruberjevem prekopu ponesrečil delavec Marko Kušič. Padel mu je težak kamen na noge ter mu zmečkal prste. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
Konj je udaril včeraj dopoldne na vojaškem vežbališču nekega vojaškega slugo 27. pešpolka ter ga nad kolenom desne noge težko poškodoval.
Iz tretjega nadstropja padlega otroka vjel. Rekord v izredni ročnosti je dosegel nek brivec v Ljubljani. Nekje je padel iz tretjega nadstropja otrok, pod njim na ulici gre slučajno mimo naš junak, vidi leteti otroka z glavo navzdol, en skok, en ročen primek in otrok je bil rešen. Junak-rešitelj je izročil starišem nepoškodovanega otroka. Rešitelj je baje rodom Hrvat.
Svinjino v slikah je nekdo izgubil v gostilni pri .Panju* v Vegovi ulici. Kje se shrani, pove uredništvo .Jutra*.
Vreme za jutrljšnl praznik. Ako se danes vsaj do večera zjasni od severa, in se proti jutru pojavi megla, smemo računati na lepo vreme vsaj do opoldne. Pri menjavi vetra proti vzhodu ali zapadu (jutri dop.) naj kdor gre na deželo, vzame seboj dežnik — za vse slučaje. Brez prvo-označenih pogojev pa jutrijšno vreme ne bo nič kaj prida.
Zagoneten sluCaj zastrupljena.
(Dalje.)
Stat. praes.
Srednje velika, močna, dobro rejena ženska, nekoliko bledega obraza. Vedenje nemirno, skoraj nekoliko afektirano. Je popolnoma orijentirana, pripoveduje precizno in dokaj logično.
Srce ima 88 udarcev v minuti in deluje jako aritmično. Njegove meje normalne, glasovi čisti. Na pljučih ni najti nič nenormalnega, istotako je izvid nad ostalimi notranjimi organi normalen. Na mestih, na katerih so bile po izpovedbi preiskovanke poškodbe, je najti sledeče:
(Se iz gotovih razlogov opusti.) Dermografija po celem telesu: Občutljivost kože na celi levi strani je skoraj popolnoma uničena, močno ščipanje, močne vbodljaje niti ne čuti, med tem ko na ista prizadejane na desni strani močno reaguje. Kor-nealni refleks na levi strani manjka, na desni strani je oslabljen. Refleks v žrelu na levi popolnoma manjka, kakor hitro se prekorači s preiskovalnim predmetom sredino proti desni, nastopi refleks. — Muskularna moč leve roke ozir. noge jako oslabljena. Nad levimi prsmi na pritisk jako občutljiva točka Mesto nad levo prsno bradavico, koje^ je boleče, je mesto gori omenjene poškodbe.
Mnenje:
Nanašaje se na gorenji izvid kakor tudi na splošni utis, ki ga napravi preiskovanka na preiskavajočega jo zdravnika, označiti moramo njeno bolezensko stanje kot stanje težke histerije; težka je bolezen posebno zaradi popolne neobčutljivosti in močnega oslabljenja cele leve telesne polovice. Vprašanje, v koliko je to težko stanje v zvezi s poškodbami in pre-stalim strahom v noči od 14. na 15. marca 1909 in sledečih dni, se da po sledečem razmotrivanju presojati:
Preiskovanka je imela sigurno že pred ono nočjo morda že več let poprej — histerično razpoloženje. Kot taki so psihični inzulti vobče jako škodljivi in lahko vsak čas izpremene latentno, samo za zdravnika vidljivo histerijo v hudo — za bolnico in njeno okolico nad vse mučno bolezen; izkušnja celo uči, da taka poslabšanja najpogosteje nastopajo ravno po psihičnih in-zultih, posebno če segajo v spolovno sfero. V našem slučaju vplivalo je v oni noči seksualno (spolovno) razburjenje, strah, poškodba, posebno ona na genitalu (spolovilih) potem prestali strah v prihodnjih dneh, da bi se iz zadnje omenjene poškodbe ne izcimila kaka neozdravljiva bolezen: torej momenti, ki so izredno sposobni pri obstoječem histeričnem razpoloženju povzročiti očitno histerijo in ki so sposobni spremeniti latentno, za bolnico nečutno stanje v težko bolezen, ki prevzame vse mišljenje in čutenje prizadete in jo napravi za delo nezmožno v breme sobivajočih. V našem slučaju preiskovanka odločno pripoveduje, da je od onih nočnih dogodkov naprej delonezmožna in da postaja cela leva stran popolnoma mrtva, kar popolnoma odgovarja pri preiskovanju dognani neobčutljivosti in oslabljenosti leve telesne plati. Tudi trditev bolnice, da je na prsih mesto bivše poškodbe beleče ni smatrati za nikako pretiravanje, ker se je občutljivost tega mesta na pritisk dokazala in ker je tak pojav postanek močno bolečih točk po neznatnih poškodbah pri histeričnih vsakdanji pojav. Ravno tako je jasno, da je mišljenje preiskovanke še vedno prenapolnjeno s strahom pred še hujšimi posledicami poškodb in pa s prepričanjem, da niti splošno, niti specijelno na genitalu (spolovilih) ni več zdrava.
Vsi ti pojavi skupaj nam dokazujejo močno poslabšanje zdravstvenega stapja preiskovanke in so, četudi pretežko subjekt tivni simptomi za bolnico jako mučni in jo napravljajo za delo nezmožno.
To poslabšanje, ali bolje rečeno nastanek težkih histeričnih simptomov smatrati je v našem slučaju za posledice poškodb one noči in pa z njimi zvezanega močnega histeričnega inzultapri že obstoječem razpoloženju poškodovan k e.
Stanje, kakor se nam sedaj kaže, ni smatrati za stalno, lahko se poslabša, lahko pa tudi po preteku daljše dobe poboljša. Ker je pa sedaj pri bolnici bolezenska zavest še premočna, je skoraj sigurno, da se stanje pred pretekom par mesecev v toliko ne izboljša, da bi postala bolnica sposobna vstopiti v kako službo ali si na kak podoben način pridobiti za življenje potrebnih sredstev. Tudi je zanjo potrebno sistematično zdravljenje.
Ljubljana, 8. majnika 1909.
Dr. Josip Stoje 1. r.
Preiskal bolnico in soglašam v vsem z navedbami v izpričevalu.
Dr. Mavricij Rus 1. r.
Seja obrtne in trgovske zbornice.
Ljubljana, 24. maja 1910.
Zbornični predsednik Lenarčič otvori ob 5. uri sejo, ter imenuje verifika-torjem svetnika Ro h rmana in Zorca. Zapisnik zadnje seje se odobri; predsednik naznanja, da je trgovinsko ministrstvo potrdilo zbornično predsedstvo. Tričlenski zbornični odsek (svetniki Lenarčič, Kregar in Ambrositsch) so podali na podlagi referata g. dr. Windischerja penzijskemu zavodu na Dunaju glede premembe zakona o pen-zijskem zavarovanju privatnih uradnikov. Trgovinsko ministrstvo je odklonilo zahtevano podržavljenje pošte v Kranju. Z ozirom nato predlaga svetnik Pavšlar, da se napravi nova vloga na poštno ravnateljstvo in da gre v ta namen posebna deputacija v Trst. Svetnik Kregar predlaga, da se naj izvolijo v deputacijo gg. Lenarčič, dr. Windischer in Pavšlar, obenem naj se naprosi županstvo v Kranju, da imenuje svojega zastopnika, ter poslance Pogačnika in Demšarja, da se udeleže deputacije. Predlog je bil sprejet.
Tajnikovo poročilo se odobri brez ugovora.
Zbornični član g. Viktor Rohrman je poročal o računih zborničnih zakladov za leto 1909. Reelni zbornični dohodki so znašali 62.241 K 48 vin., reelni stroški pa
61.453 K 70 vin. Zbornično premoženje je konec leta 1909 znašalo 16.047 K 48 vin. (z zastanki na zbornični dokladi v znesku 2514 K 96 vin. vred. Pokojninski zaklad zborničnih uslužbencev je imel leta 1909 rednih dohodkov 10.726 K 91 vin. in rednih stroškov 7488 K 91 vin., presežka torej 3238 K; za ta presežek in za dobiček pri nakupu obveznic v znesku 1198 K 48 vin. se je pomnožilo lani premoženje tega zaklada, ki znaša sedaj 74.682 K 3 vin. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je imel leta 1909 dohodkov 600 K 71 vin., stroškov pa 650 K; imovinsko stanje je bilo konec leta 1909 14.725 K 86 vin. Zaklad za višjo trgovsko šolo v Ljubljani se je pomnožil za 5141 K 6 vin. in je znašalo njegovo premoženje konec leta 79.410 K 62 vin. Zaklad za pospeševanje malega obrta se je s koncem leta 1909 opustil, ker se je ves denar porabil v podporo prireditev v pospeševanje malega obrta. Blagajniško poročilo se odobri in se sklene, da se računi predlože trgovinskemu ministrstvu.
Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani prosi v pokritje primanjkljaja 6128 K izredno podporo 1000 K. Združeni odseki so v zadnji plenarni seji predlagali, naj bi zbornica prispevala z ozirom na svoj proračun samo 500 K izredne podpore. V plenarni seji pa se je poudarjala nujna potreba višje podpore. Zbornica je na to sklenila, vrniti zadevo odsekom v novo posvetovanje.
Pri novi presoji tega vprašanja je bilo odsekom računati z novim momentom, to je s poslabšanjem zborničnega financijel-nega stanja, ki je med tem nastopilo. Zbornica je prejela doslej za 6940 K 61 vin. manj doklade nego lani ob istem času, razen tega je morala meseca marca deželnemu plačilnemu uradu vrniti primanjkljaj 802 K, ker se je moralo južni železnici vsled izdatnega odpisa na posebni pridob-nini vrniti na zborničnih dokladah znesek 3929 K 90 vin. Zbornični dohodki so torej doslej za 7742 K 21 vin. manjši nego lani ob tem času. Ob takem položaju je odsekom docela nemogoče zbornici predlagati večjo izredno podporo, kakor v zadnji seji. Se ta znesek pa le z ozirom na to, ker so se te šole v Ljubljani temeljito reorganizirale ter vsled tega in zlasti radi selitve v več oddelkov imele izredne stroške.
(Konec prih.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Državni arhiv zgorel.
Petrograd, 24. maja. Večina tukaj-šnega državnega arhiva je zgorela. Ker bi se imele vršiti v arhivu razne revizije, se sumniči, da je bil ogenj podtaknjen.
Nemški cesar Viljem odpotoval iz Londona.
London, 24. maja. Nemški cesar Viljem je danes popoldne ok 5. uri 45 minut odpotoval iz pristanišča Port Viktorija na jahti Hohenzollern v Berlin. Jahto spremljajo štiri torpedovke.
Belgijski kralj obišče Berlin.
Bruselj, 24. maja. Oficijelno se zatrjuje, da obišče koncem tega meseca kralj Alfred s soprogo Berlin.
Olombinskl pri Blenerthu.
Dunaj, 24. maja. Danes je bil voditelj Poljakov Glombinski sprejet od ministrskega predsednika v avdijenci. Konferenca je trajala nad eno uro. Zatrjuje se, da je posvetovanje bilo namenjeno najnovejšim dogodkom na lvovski univerzi.
Volitve v Bosni.
Sarajevo, 24. maja. Pri volitvah v skupini mest so dobili moslemini šest mandatov. „Hrvatka zajednica" je dobila v celem štiri mandate. V deželnem stolnem mestu Sarajevem je prodrl kandidat hr-vatske delavske stranke Vrljič, katerega je podpirala *Katolička Udruga". Pri Srbih je zmagala ortodoksna stranka nad narodno organizacijo.
Udeležba slovanskega kongresa v Sofiji.
Dunaj, 24. maja. Kakor se poroča se udeleži slovanskega kongresa v vSofiji 27 Rusov, 15 Bulgarov, 10 Srbov, 10 Čehov, 5 Hrvatov, 5 Slovencev, 2 Malorusa, 2 Slovaka in en Poljak iz Nemčije.
Nadporočnik Hofrichter pred vojnim sodiščem.
^ l!n.,a^’ u2!'. maia- Razprava proti nadporočniku Hofrichterju se je danes cel dan nadaljevala in sicer v odsotnosti Hof-richterja. Vojnemu sodu predseduje podpolkovnik Bidulovič. Vsi drugi prisedniki sodišča pripadajo dunajski garniziji. Obtožnica predlaga krivdorek glede štirih deliktov in sicer 1. radi zavratnega umora stotnika generalnega štaba Maderja, 2. radi poskušenega umora ostalih častnikov gene-
ralnega štaba, na katere so bile odposlane strupene pilule, 3. radi zapeljevanja k pre-lomitvi službene presege v slučaju profosa Trutmanna in 4. radi pone-verjenja listin. Danes popoldne se je razpravljalo od 3. do 7. ure. Kakor se zatrjuje, se izreče razsodba tekom jutršnega dne.
Listnica ureduištva.
Gosp. Anton Škrjanec, gostilničar in posestnik v Šmarju: Radi potrjujemo, da niste v nobeni zvezi z dopisom iz Šmarja.
Poslano')
Gospodu Jakobu Kastelicu,
županu in lesnemu trgovcu
Veliki Vrh.
Ako tekom osmih dni ne prekličete vsebine svojega pisma z dne 19. t. m. Vas izročim sodišču. — Obenem izjavljam, da nisem pisal v .Jutru* dopisa o šmarskem županu!
Anton Škerjanec,
posestnik in gostilničar v Šmarju.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Kuč
Y za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Ku<*najboljše sredstvo.
Br. Novakovič, Ljubjana.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 tIb. — Najmahjši znesek 50 vlu. — Za informacije se plača 10 rln. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. Zaključek malih oglasov ob 6. uri »refer.
Letoviške v Šoštanju ua Spod. ŠUjarskem je najlepše in najcenejše! Prospekte pošilja brezplačno: Olepševalno društvo Šoštanj.	5/5—3
Dve lepo opremljeni mesečni sobi s posebnim vhodom (ne iz predsobe) se oddasta takoj. Hrana tudi na razpolago. Naslov pove inseratni biro „Jutra“.
 ______________________________________   18/3—3
Mlad lep konj za težko delo se proda v Spod. Šiški štev. 204.	19/3-3
Penzljouibt srednje starosti, krepak, samski, vešč slovenščine, nemščine in laščine, išče službe. Ponudbe pod .Zaupno* na Jutro.	20/3—3
Zajčji lilev najmoderneje in higijenično sestavljen, s cevjo za odtekanje mokrote, premakljivimi podi, ne-snažnost izključena, štiri nadstropja, se proda. Kje pove inseratni biro .Jutra*.	25/2—2
Drein do trem gospodom alt gospodičnam se
odda meblovana, na željo nemeblovana soba s hrano. Kladezna ulica štev. 8.	24/1—1
Kupim dobro kolo takoj pod roko. Naslov pod .kolo*, pismeno na inseratni biro .Jutra*. 27/2—1
IIIIHMIIIIIIIIIIIIItlllltllllllllllllllllMMIItltllllMIIIIMIItlMIIIIIIIIIMIIIIIIMMIllll
KORESPONDENCA.
Senzacionalna lepot«! Gospodična blondinka, zakaj nič odgovora? Smem pisati Poljane? „Mein Ideal,-so siiss, so wonnenvoll, wie nie — Es gleichet einem Engel auserlesen — Wer einmal nur dein edles Bild geseh’n — Dem mag es mehr aus dem Herzen geh’n 11	23/2-2
Š3s:ofbT7-a, ‘brošin.ra,
„Ženinom in nevestam"
se proda. Naslov pove inseratni biro ,Jutra*.
Naznanilo!
Podpisani naznanjam slav. občinstvu in svojim cenj. odjemalcem, da 8. junija 1.1. preselim svojo semensko trgovino in cvetlični salon, iz Šelenburgove ulice št. 5 v lastno hišo Vrtača in Bleiweisova cesta št. 1. Svojo trgovino bom obdržal še vedno v istem obsegu kot dosedaj.
Tudi se proda več prodajalniške oprave, kakor omare, ogledala iz izložbenih oken, senčna rjuha s celo mašinerijo, dobro ohranjena omara za led in še več drugega blaga pod polovico vrednosti.
Ogleda se lahko vsak dan v prodajalni Šelen-’ burgova ulica št. 5.
Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte.
Spored od srede 25. do petka 27. maja.
1. Gnila jajca. (Komično.)
2. Z oči v oči. (Drama.)
3. Egipt. (Zanimivo, po naravi.)
4. Adriana di Berteaux. (Drama.)
5. Luka nasprotnik alkohola. (Komično.)
Dodatek k zadnji predstavi ob 8. zvečer.
6. Zimski dan. (Po naravi.)
7. Poročnik Rose in morski roparji. (Drama. Umetniški film.)
8. Luka za postreščka. (Komično.)
Pri lepem vremenu se vrši od četrtka naprej zadnja predstava na vrtu.
Ob torkih in petkih koncertuje sl. Slovenska Filharmonija od 6. do 10. ure zvečer.
Stara gostilna
Sin! Dr;
je sedaj na novo preurejena in se priporoča slavnemu občinstvu. Najboljša pristna vina, Izvrstno pivo, kakor tudi izborna kuhinja. 2—1
Kavama JIM"
Kolodvorska ul. 22
11—10
je vsak dan
cela oec odprta
ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
Sprejme se takoj
sobne
Stalno delo!
Kje, pove upravništvo „Jutra\ 3—1
Koncerti
,Slov. filharmonije*
so vsak dan
do 15. septembra
v hotelu Tivoli
ob delavnikih ob 3. pop. in 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 'A 10. dop. ob 3. pop. in ob 7. zvečer.
Vstop prost.
Prav izdaten postranski
zasluže
nudi inteligentnim osebam popolnoma nov način zavarovanja.
Dopisi pod „Lahka služba“ na glavno pošto v Ljubljani, le proti vročilnemu listu.	3_i
(„Zlata kaplja“)
Novo moderno opremljene sobe, kopeli, restavracija, krasen vrt.
Vsako sredo
n i inv
■
Otvoritev
hotela in preurejenega vrta
v sredo, 25. maja 1.1.
Za mnogobrojen poset se priporočata
3-1 Al. in Leop. Tratnik.
!EI Brzojav !!!
Danes priplul z Dunaja. Jutri na praznik 26. i m. se dvignem raz Drenikovega vrha.
Zrakoplovec.
^XOd-©0SLl33LSl
se odda zaradi odpotovanja v Novem mestu na Glavnem trgu. Več se izve pri Šimen Bergantu istotam.
	Ljubljana, Florijanska ulica 33.
*» Gostilna : p« 1 ,DACHSU‘	Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo. Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13—2 Zmerne cene. Za obilni obisk se priporoča | Rudolf in Minka Kovač. K r ■
ssz ssss	
Prostovoljna prodaja
1 J •	•	•»	v
obrti m mse.
Na najbolj prometnem kraju glavnega trga v Novem mestu se proda iz proste roke
nanovo prezidana hiša.
V isti so 4 dobro Idoče trgovine, 16 sob in 3 kuhinje. Prizidani sta dve sobi s kuhinjo. Pri hiši je tudi velik vrt. — Cena jako ugodna!
Pojasnila daje Josip Fischer, Kandija (Novo mesto).	3—1
Naj večja zaloga najfinejših
in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Dusseldorfske oljnate barve
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve m
za šolo in v pušicah za študije.
, Pastelne barve (stogle)	=zz
|il	pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.	14/87
 ............—= Tempera barve	—:..
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
zzzz: Firneži, olja in retuše za slikarstvo ===== zzzz Slikarsko pldtno..............................................
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
I 26—2	priporoča	svojo	bogato	zalogo
voznih koles.
Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A rlnlf TTaiTntmorm Prva krar\jska tovarna oljnatih barv, -n.UU.lJ. liči UJJ Ulllaii.iL} firnežev, lakov in steklarskega klej a.
□ O □
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Zaradi minule sezije
se prodaja
v „Angleškem skladišču oblek“
izgotovljene obleke za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice
še ceneje kakor doslej.
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Jstanovljena leta 183L	"	IVajvečja zavarovalnica avstro-ogrske države	#	Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicuraziom Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
1 Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogoCih spstavah — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Rezervni fond: K 400.000.
Trgovsko podjetje
se radi odpotovanja takoj proda.
Jsto je vpeljano in dobičkanosno ter se lahko naprej vodi pod sedanjo tvrdko s pristavkom „naslednik“,
- Jako ugodni delni plačilni pogoji! -
Ponudbe na inseratni biro ,, Jutra* pod šifro „Trgovina 500“. 5—1
I
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301—46
!;]
bviauuH.   — f
Stritarjeva alica štev. 52.
    podružnice v -SpljetUf’Celovcu, Trstuu in Sarajevu. . ============
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4V|0.
Sprejema prijave za subskripcijo delnic »Ljubljanske kreditne banke“ IV. izdaje: za delničarje ti K 420*—, <za nedeliiičarje a K 445* do dne 31. maja