(laročninn mesečno K Din. z« mojem-»tvo 40 Din — oe-deljska izdnj« celoletno 'K> Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je T Kopitarjevi nLb/IM Ček ručun: Ljub-11«.m it. tObVl t n 10.^49 z« insfj aie. Saro |e*o št*. Zagreb itv.yj.0ll, Praira-I )u naj 24.7*1" Uprava: kopitar-|( »n b. telefou 2V43 Telefoni arednlštvai dneva« ilniba 209» — nočna 199», 2994 in 209« lakaja vaak dan slntraj. razen ponedeljka ln dneva po prazniku —.....HII11 IIII lllll II mil IMMMBMMHMBMBMHMMBB^ češkoslovaški državnik o politiki Vatikana „Zadnji pečat na našo svobodo" „Vatikan se ne prenagli, ker se zaveda, da je večen" — Poslanih dr. Osuski hvali na zborovanju v Olomucu politiko sv. očeta v srednji Evropi mamamammmmmammmmmmmm Tuje dete Ilogve, odkod je zašlo v našo zemljo! Kdo mu je kazal pot? Nihče od naših prerokov ga ni klical, pa je le tu: predrzno, vsiljivo, nesramno, komaj nekaj let staro, pa ze vse pokvarjeno; povsod zaničuje našega duha. Ne meni se niti za cerkve po Korah, ki na prvi pogled ločijo slovenske pokrajine od vseh drugih, niti za križe ob križajočih se kolovozih, ki jih nikjer drugod po celem svo-tu ne najdeš, uiti za pisane končnico panjev, na katerih so nerodne roke v trpežnih barvah ohranile spomin na sv. Tri kralje, ua sv. Ambroža in njegove »muhice«, na Lutra Martina in njegovo Katrico, na vražje ženske, ki jih je hudič obsedel in jih na Klek podil, ne spoštuje niti preproste obleko uaših žena, ne avbe, nc peče, niti zaprašenih svetnikov po oltarjih, ki jih celo kapitalizma dolži, molek na steni mu jo le še nepotreben ostanek prejšnjega rodu. Tuje dete že v začetnih korakih, ki jih poskuša po naši zemlji, zaničuje vse, to, izza plota se norčuje iz vseh, ki na to še kaj dajo. Kar napiše — in reči jc treba, da veliko piše — je polno sovraštva, ki podira, pa ne gradi. Izprevidelo je, da je po naši deželi veliko gorja: ljudje nimajo kaj jenti, v cerkvi ostajajo pod koroni, ker se sramujejo svoje obnošene in raztrgane obleke, otroci prezebajo podnevi in ponoči, kmalu jim bo pošel še zadnji smeh, zato z zagrizeno vztrajnostjo piše in govori samo o kruhu in čevljih in prekanjeno dokazuje ljudem, da je v tem — pa še malo svobodnega spolnega uživanja zraven — vsa blaženost človeka. To pa ne z ljubeznijo tn pri zanesljivost.jo, da bi jih navdušilo in opogumilo za gradnje na novih temeljih, ampak vsaka njegova beseda je dih mržnje, da bi ljudstvo stisnilo pest in podrlo še to, kar ima, tuje dete pa bi v splošni zmedi in namenoma uprizorjenem pehanju za kruhom skočilo na prestol, kjer bi ga moralo ljudstvo v potu svojega obraza rediti iu potrpeti, da pride kdo drugi in ga reši in zares pripelje do kruha. Tistim, ki so vkovali denar in blago, da ne more med ljudi in s tem zakrivili več kot pol gorja, ki nas danes tare, je njegova — njim, sitim, dremajočim in mrtvoiidnim — mlada drznost všeč. Nič si ne ženejo k srcu, četudi njim mimogrede kako bridko pove, tla le pri tem smeši tudi krščanstvo, Cerkev in vse, kar jo njenega, od papeža do kaplanov. Njim, strahopetnim eebičnežem, je všeč, da so tudi naroda ne boji in privoščijo mu to sramoto, ker nikdar ui maral za njimi hoditi. V razkošnih čakalnicah prod saloni so razstavljene n.iegrove knjige, kjer pripoveduje osebi, da je iiajpožrtvovalnejši bojevnik za ljudsko jiravico, svobodno ljubezen in za; kon na jirotokol, in pomehkuženi stanovalci in obiskovalci, ki brezobzirno tlačijo ljudstvo. hvalijo to njegovo književnost, da M se mogli pohahati, da razumejo sodobnost. Ce se prikaže na gledališkem odru — kjer ve, da se. mu ni ničesar bati — kot zagovornik revnih in bogatih, ga vsi hlapci in sužnji v svili, ki se morajo vedno nekomu klanjati, če le mogoče tujcu, boječe gledajo, dokler njim požrešnost očita, ko pa udari po krščanstvu, mu z žametastih sedežev ploskajo kakor iz-najditelju in če svoja obrekovanja zaboli še z mastno kvanto, ga venčajo kot umetnika. Ako bi bila njegova beseda topa in nerodna, bi ga vsi zmerjali kot telebana in bi ga za nobeno ceno ne sprejeli ne v salone, ne v kulturo, ker pa mu jezik gladko teče in z duhovito ironijo iu pikrim sarkazmom skriva protislovja v svojem dokazovauju, se mu celo katoličani spoštljivo umikajo kot čistemu umetniku, njemu, tujemu detetu, ki se požvižga na umetuost in pozua le propagando, to pa v vseh oblikah, od najbolj grobe pa do najbolj »umetniške«. Na obrazu slovenske kulture pa so se za; črtale tuje poteze, zato narodu tudi ni več toliko zanjo. Le kdo ga je klical? Ali pa je Levstik v svojem »Napreju« napovedal? Ali je Ein-spieier s »Političnim katekizmom« gaz delal pred njim? Ali je »Hlapca Jerneja« potomec, poštenega občinskega reveža, ki ga na stara leta šo jio številkah niso marali? Ali je dr. Krekovih načrtov uresničenje? Ali je slovenskega vpitja po kruhu in pravici odmev? Ne, nima predhodnika med nami, tujec jo, ki je v revščini in pomanjkanju, v katerem slovensko ljudstvo živi, našel tla med nami. In nekateri — užaljene veličine, »ki malikujejo gnjat in teran« —, ki so vešči slovenskega jezika, zaničujejo pa njegovega duha, so spo-znali, da ne bodo želi mednarodnega priznanja, ako narodu zvesti postanejo in za svojimi duševnimi predniki hodijo, da je celo njihov narod s hvaležnostjo skop, pa še krščanski po vrhu, so ga zavrgli s krščanstvom vred, nad katerim, pravijo, da so obupali — ker ga še nikdar izvajati niso poskusili —, in so obrnili proti Moskvi, kakor mohamedanec v jutranji molitvi proti Meki, in pozdravili vsiljivo mednarodno dole, da bi jih vsaj Lje-nin pohvalil in jim Stalin nagrado dal. Do^ mišljavemu detetu pn so prepustili nalogo, ki se je sami niso upali lotiti, naj rešujo in ozdravlja našo revščino. Tako je tn tuje dete zašlo mod nas in vse pleve vzdignilo s tal. kar pa je težkega zrnja, sc pa zemlje drži. Vsi, ki stradajo kruha in pravico, in nimajo čedne srajce, da bi si upali prod oblast, kjer bi krepko postavili svojo besedo, so radovedno privzdignili glave in nekateri že stegnili roke po mizi za kruhom. Toda tujemu detetu se bolj mudi vreči preperele svetnike z oltarjev — kapitaliste proklete — kakor pa položiti kruh na mizo; najprej hoče osrečiti množice z vsiljeno svobodno ljubeznijo, z zakonom na pa-jiirju, brez družine in doma. z izšolano spolnostjo, da ne bodo več del človeštva, ampak čreda, ki se podi od paše. do paše in mora biti zadovoljna tndi z drobtinami, ki padajo z voditeljeve mizo in ki zn borbo za ljubi kruhek no bo več sposobna. Zato glave zopet 01 o m u c — Pogled na stolno cerkev Praga, okt. SE. Iz Olomuca poročajo, ilu je tamkaj govoril pred izbranim občinstvom češkoslovaški poslanik v Parizu dr. Osuski o vj)rašanju »Evropa in mir«. Poslanik Osuski, ki zastopa svo- jo državo v Franciji že vso povojno dobo, spada I med najbolj odlične in vplivne državnike češkoslovaške republike. C) lijem so vsi edini, da je edini mogoči naslednik dr. Iteneša, če bi se keilaj zgodilo, da bi slednji postal predsednik republike j ali moral iz kakršnega koli razloga zapustiti zunanje ministrstvo. Poslanik dr. Osuski je v svojem govoru raz- , tožil položaj srednje Evrojie in jiosebej še Češkoslovaške in je za svojo razlago fiorahil politiko Vatikana. Dejal je med ostalim to-le: »Po svetovni vojni je Evropa postala leglo ne-zadovoljnosti, intrig in politične maščevalnosti. Za mene in za vse druge ni nikakor čudno, dn se jo velesila, kot jje Vatikan, napram tej novi srednji Evropi zadržala skrajno rezervirano. Valikanu se nikoli ne mudi On se tudi nikoli ne prenagli. On so tega dobro zaveda, da je večen. Vatiknn se je hotel najprej prepričati, če ima nova srednja Evropa zares zadosti močne moralne, duhovne, nacionalne in tudi politične temelje, dn nn njih zgra-di obstoj, ki ne bo samo nekolikoleten marveč frnlnu. Ravno iz te plemenite previdnosti Vatikana so nekateri uezadovoljneii črpali upanje in tudi lažnjivo oporo za svoje revliionistične na-' črte. Toda Vatikan je naenkrat, v trenutku, ko so uozadovoljncii mislili, da je njihova ura razdejanja prišla, priznal mejo češkoslovaške države kot definitivne s tem, da jim jc prilagodil tudi meje katoliških škofij.« Toda Vatikan je šel še daljo. Ko sem letos junija meseca imel kisi spremljati pariškega nad- škofa kardinala Venliera na kolodvor, ko je kot pajieiev legat odhajal na katoliški kongres v Pragi, sem se do dna svoje dušo zavedal velikanske zgodovinske važnosti tegn trenutka ta nndnljni obstoj češkoslovaške republike. Potovanje pape ievega legata t Prago ni pomenilo samo, dn je Vatikan priznal meje naše države kot končuove-Ijavne in nespremenljive, ampak da je s tem priznal tudi obstoj foškoslovaške republike kot n«v kaj, kar je politično pravilno in za pospeševanje miru potrebno. Ta manifestacija papeža Pija XI. ne pomeni samo, da je velesila katoliška cerkev to dejstvo znhičila v srra vsega vesoljnega katoličanstva. ampak da je Vatikan pred vsemi inozemskimi državami in njihovimi vladami uradno tn slovesno izpovedal, da je katoliška cerkev prepričana o iivljenjazmoinosti naše države in da b« rn to našo državo tudi v interesu pravičnosti in človeškega hlagra podpirala. Vatikan jo utisnil zadnji, najmočnejši pec-at nn našo svobodo.« ★ Gornja izjava češkoslovaškega državnika in diplomata, ki je |ki veroiz|>ovedi protestant, fo tako značilna, da jo je treba |>o«diej [kidčrtnti. 15 let je trajalo, da je češkoslovaška republika prišla do spoznanja resnice v politiki Vatikana. Osuskcga in češkoslovaško vlado, ki je njegov govor odobrila, ta izjava samo časti in dokazuje, da se Vatikan v njej ni motil iu dn je res zaslužila zadnjo, najmočnejše in najvažnejše priznanje svoje državne neodvisnosti in svoje jmlitične in nacionalne zrelosti. Uradno poročilo št. 30 Rim. iS. okt. AA. Agencija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propugando priobčuje tale 30. komunike: General de Bono javlja, da prodirajo prednje italijanske čete v pokrajini Farasa brez posebnih zaprek. General Biroli prodira Asmara, '28. okt. b. Točno 14 dni izza padca Adue so prešli Italijani na severni fronti zojiet v ofenzivo. Več oddelkov črnih srajc pod poveljstvom generala ltirolija je po krajši, lahki horhi zavzelo majhno vas Adi Kcfat, ki leži II km južno-vzhodnn od Adue. Napad sc je izvršil s skoraj 11000 m visoke planote, ki so jo zavzeli Italijani v zadnjih borbah. Vse področje okrog tega griča spada med najtežje terene na severni fronti. Italijanske čete so pričele takoj popravljati položaj, da ne bi izgubile zveze z ozadjem. Sedanja italijanska ofenziva se je izvršila, kakor že rečeno, brez večjega odpora Abesincev, ki so pod poveljstvom rasa Sejuma. Addis Abeba, 28. okt. b. Vest o novem italijanskem napadu na severnem bojišču so v Addis Abebi sprejeli popolnoma mirno. S tem novim napadom ostanejo abesinski vojni načrti popolnoma nespremenjeni. Iz dobro poučenih vojaških krogov se čuje, da bodo Abesinci pustili prodirati italijanske čete v področje mesta Makale brez večjih bojev. Šele pred Makalo se bo izvršila odločilna bitka. Proli Mahale Pariz. 28. okl. A A. Havas jioroča iz Asmare: Zaradi zbiranja abesinskih čel na zapadu in se- , verozapadu, je dobilo levo krilo italijanske voj9ke | nalog, da pospešeno prodre proti Makaleju. Ce se vojski rasa Kase in rasa Sejuma ne bosta spustili v bilki, obstoji možnost zavzetja Makaleja brez posebnih težkoč. Abesinski kronski svet Addis Abeba, 23. takt. b. V nedeljo je iinel abesinski kronski svet dolgo sejo, ki ji je predsedoval neguš. Navzoči so bili vsi evropski svetovalci. Po dobro proučenem jx>ložaju na vseh bojiščih je bil sprejet sklep, po katerem naj ras Sejmu nudi odslej lncčnejši od|>or Italijanom na sektorju, ki ga obvladajo čete generala Santinija. Enak cdfior naj da tudi četam generala Diamantta, ki se nahaja trenutno s svojimi vojaškimi silami na področju reke Faras Ami. Rasu Sejemu se j; dalje izdalo povelje, da se potrudi, da odbije napad na Makale, ki ne smejo priti v roke sovražnika. klonejo in prevarane množice pričakujejo drugega rešenika, ki bo giian od ljubezni stopil pred narod in poljubil njegovo zemljo in vse, kar je na njej, čeprav je krščansko, če 110 celo prav zato, ker je krščansko, in pokazal pravo j kit v mednarodno družbo, ki so hoče skupaj boriti zoper vzroke težkih in krivičnih raz.mer, ki so tudi mednarodnega značaja. Ta družba pa more biti samo tista, v kateri je narod že domač in ki je narodu že domača — krščanstvo. Tujo doto pa mora uazaj v svojo občiuol Vsem abesinskim vojaškim poveljnikom pa je bilo izdano strogo povelje, da se povsod izogibajo borb, v katerih so sile na škodo Abesincev neenake, da ne bi abesinski vojaki po nepotrebnem krvaveli v takih borbah. Kronski svet se je prepričal, da je ras Sejnin storil vse, da prepreči obkolftev svojih čet in jih sploh zavaruje pred vsakim iznenadenjem. Ras Sejnin ima pod kontrolo vso pokrajino od Makale do Dessie. Vojaki, ki jim poveljuje ras Sejuui, so se v zadnjih dneh dobro vkopali in so pripravljeni na italijanski napad. Ce pride do resnih operacij, 1» izid bitke predvsem odvisen od tega, če bo prišel ras Sejum pravočasno na pomoč rasu Kaša. Ras Kasove čete p>osr>eštijejo marš in so sedaj zapu-stile področje reke Takaze ter napredujejo v smeri proti Dessiu. Maršal Baiioplio se vrača Asmara, 28. okt. b. Sel generalnega štaba ita janske vojske maršal Badoglio in državni jxxliaj. nik v koloiiijahiem ministrstvu l.essona sla se vkrcala na ladjo »Conte Verde , ki je odplula nazaj v Italijo. Maršal Badoglio je pregledal vse eritrej s>ko bojišče in z generalom de Bono-m razpravlja! o nadaljnjih italijanskih vojnih operacijah. Rim, 28. okt. b. Letalsko ministrstvo dol« izkuse z novim letalom italijanske konstrukcijo, ki se bo predvsem uporabljalo v borbi. Letalo bo imelo brzino -loO km nn uro in naj bi veljalo kot najhitrejše letalo na svetu. London. 28. okt. AA. Reuter jioroča iz Aeina-re: 13. obletnico fašizma so proslavili v Eritreji. Somaliji in v zavzetih krajih Abesinije nn svečan način. Povsod so se vršile revije čel. koncerti in druge svečanosti. Bilo je tudi mnogo govorov. Mirovna pogajanja o Abesiniji Italija Assab - Anglija Zeilo Italija in Anglija, obe ponujata Abesiniji prost izhod na morje Pariz, 28. okt. SE »Tempsov« dopisnik v Rimu poroča, da se mirovna pogajanja vršijo na dveh ločenih jiodročjih, v Ženevi in na črti Francija—Anglija—Italija, kjer jih vodi Laval. Italija ni izjavila svojih konkretnih mirovnih ciljev, toda javnost o njih razpravlja in znani so v velikih obrisih francoski in angleški vladi. Dopisnik pravi, da se je v prvi vrsti pojavil načrt, o katerem je težko reči, da bo našel pristanek Anglije; to je namreč predlog Italije v zvezi z drugimi zahtevami v Abesiniji, da je pripravljena dati abesinski državi prost dohod do morja pri Assahu in tndi svobodno cono v tem pristanišču. Na ta način lii Italija lahko izvrševala nadzorstvo nad uvozom orožja v Abesinijo. kar je za varnost italijanskih kolonij najbolj važno. Anglija temu ugovarja in ponuja Abesiniji prost dohod do morja v svoji Somaliji pri pristanišču Zeila, ki ga jc pripravljena Ahesineein odstopiti. Anglija hoče namreč graditi železnico ii Sudana skozi Addis Ahebo do Rdečega morja, kor hi rada dobila poleg Sueškega prekopa, ki predstavlja važno pot v Indijo, še eno pot po suhem iz Aleksandrije v Sudan, odtod skozi Abesinijo na prosto morje jiri Zeili v angleški Somaliji. Ce bi kdaj prišel Sueški prekop v nevarnost, bi za vsak slučaj ostala odprta šc ta pot po suhem. Nadalje jc razdalja iz Sudana skozi Abesinijo do morja mnogo manjša, knkor skozi Hgipet. Ni verjetno, da bi hotela Anglija odnehati od svojega predloga, knkor je tudi malo verjetno, da bo hotela Italija, Pogajanja so torej zadela na mrtvo točko že v vprašanju prostega izhoda Abesinije na morje. V Londonu proučujejo London, 28. okt. b. Preko nedelje so se proučili v Dovvning Streetu vsi predlogi za odsiram-tev sjiora med Italijo in Abesinijo. Diplomatski dopisnik Dailv Telegrapha irdi, da doslej ti predlogi niso bili niti sprejeti niti odklonjeni. Pričakuje se, da bo Anglija priporočila Mussoliniju in Lavalu, da dostavita te predloge odboru |X-lorice v Ženevi, ki je edini kompetenten, da razpravlja o tem vprasaiuu. Kar tiče vprašanja odgoditve co- spodarskih sankcij, jc že danes jasno, da bo Anglija predlog za odgoditev sankcij brez|x>gojno zavrnila. V sredo bo |x> redili vladni seji od|x>toval lord Eden v Ženevo z nalogo, da odločno vztraja pri izvajanju sankcij. Listi že danes ugotavljajo, da bo to zvezano z velikimi težkočami, toda sc istočasno (»udarja, da obstoja med Francijo in Anglijo dalekosežen sporazum. Lavalova posvetovanja Pariz, 28. oktobra, c. Laval je danes imel zelo dolgo sestanek z ameriškim veleposlanikom Straussom. Nn tej konferenci sc je govorilo o morebitni blokadi proti Italiji. Kakor znano, Anglija ne misli izvesti blokade proti Italiji, če sc tej ne bi pridružile Amerika, Nemčija in Japonska. Vsekakor pn bi liilu v tem oziru najvažnejša Severna Amerika. 13 letnica pohoda na Rim Rim, 28. okt. A A. Huvas |K>roča: Današnja proslava trinajste obletnice fašističnega pohoda v Kini, sc je vršila v obliki največjega j>raznika. Vse trgovine so zaprte. Na hišah vise zaslave. Člani fašističnega direklorlja x> dopoldne korporativno odšli na pokopališče Verano, kjer so se |«iklonili na grobovih padlih fašistov. Na balkonu Beneške palače visi zastava fašistične stranke. Po dosedanjih poročilih so so podobne proslave vršile po vseli mestih Italije z največjim navdušenjem. Listi navajajo, da v zadnjih trinajstih letih fašastične vladavine ustanovili za pol -drugo milijardo lir produktivnih ustanov. Rim. 28. okt. h. Danes so bile jio vsej Italiji velike vojaške parade ob proslavi 13 letnice taši stičnega pohoda na Rim Mussolini je dobil iz. Con tlta. glavnega stana italijanske armade v vzhodni Afriki, brzojavko generala de Bona. ki se glasi: »Kolonialne čete, ki so tukaj, pošiljajo čestitke voditelju fašizma, prepričane, dn bo It. let« neizbrisno zapečatilo usodo fašistične Italije. Dunajska vreincnskn nnpoved: spremen Ijiva oblačnost, severu04tu»tdni veu-ovi. luiiuu uudoc temperature. Češkoslovaški narodni praznih liubljana, 28, oktobra. Proslara čeSkoslovaSkega narodnega in državnega praznika se je pričela dane« ob 12 na češkoslovaškem konzulatu s predajo odlikovanja redu Belega leva predsedniku jugoslovansko-ceškoslova-ške lige g. dr. E g o n u S t a r e t u. Gosp. konzul M i 6 o v s k ^ je z lepim nagovorom v češKern in slovenskem jeziku, v katerem je slavil delo odliko-vančevo za češkoslovenske stike ter sploh kulturno delo njegove rodbine že od zgodovinarja dr. Sta-reta dalje, podal visoko odlikovanje z lastnoročno čestitko predsednika Masaryka. Dr. Stare »e je zahvalil za visoko odlikovanje, ki ga jc bil deležen on in seveda po njem tudi ljubljanska Jugosl.-čeSka liga ter prosil g. konzula, da sporoči njegovo zahvalo na najrifije mesto, g. predsedniku Masaryku, kateremu v slavo so vzkliknili vsi prisotni člani lige vznešen »Živel!« Po tej slavnosti sta g. konzul Miriovsk^ in go^pa začela sprejemati čestitke k narodnemu prazniku. Čestitali so predstavniku bratskega naroda, ves konzularni zbor, predstavniki rseh naSih oblasti, tako g. ban dr. Natlačen z go-i■ general Nedeljkovič z gospo, g. župan dr. Ravnihar z gospo, g. podban dr. Majcen, g. stolni proSt Nadrah kot zastopnik cerkvene oblasti, g. dr. Adlešič z gospo kot predstavnik JRZ in drugi od- ličniki, med katerimi smo videli več bivžih ministrov in banov, predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Zvečer se je vršil v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika v veliki dvorani hotela Union velik Hlharnionični koncert poti pokroviteljstvom lugoslov.-črškoslovaške li^e. Dirigiral ga je gosp. Matačič. Koncert je poselil sam g. ban ter mnogo predstavnikov vseh oblasti. Pred nabito polno dvorano je koncert otvoril s Smetanovo simfonijo »Vltava*. Po tej slavnostni točki je povzel besedo predsednik Jug. češkoslov. lige banke malega človeka«, nspešno vršilo svojo nalogo. V resnici je zadnji čas, de se začne konstruktivno delo v korist našega kreditnega zadružništva, kateremu tudi nasprotniki drugih zadružnih oblik priznovajo njegovo upravičenost in pomen za vse naše gospodarstvo. Velika kreditna kriza, ki se je začela leta 1931, še dane« ni omiljena, zlasti ne, ker smo pogrešali skozi vsa leta smotrene politike, obnove zaupanja in s tem vsega denarnega krogotoka. Krizo smo reševali z moratoriji, ki pa imajo pomen le tedaj, če se po njih preteku j položaj tako izpremeni, da je prirodna rešitev 1 odloženega vprašanja dana z razvojem dogodkov. Toda vsi moratorijalni nkrepi nc pomagajo, kadar gre za dolgotrajno krizo, ki se še slabša in ko se spreminja struktura vsega našega gospodarstva, posebno pa kreditnega sistema. Posebno je bilo radi krize prizadeto naše kreditno zadružništvo, ki je zbralo največje vsote narodnih prihrankov ter jih vrnilo potem nazaj gospodarstvu. Skupno je imelo kreditno zadružništvo v vsej državi vlog za okoli 2200 milijonov Din na koncu leta 1932, od teh pa jih je odpadlo na slovenske kreditne zadruge 1600 milij. I>in. Slovenske kreditne zadruge so bile najmočnejša vrsta denarnih zavodov pri mu in so igrale na našem denarnem in kapitalnem trgu neprimerno važnejšo vlogo, kot jm 'm jo imele kreditne zadruge, čeprav že lepo •azvite, ? dragih predelih naše države. Dane« |e ogromen del teh vlog zamrznjen in v stotine jre število zadrug, ki so prosile za zaščito pred »vojimi upniki Nikoli ne bomo dovolj glasni, te govorimo in »talno ponavljal.io, da je dolž-aost države, da ■ primernimi nkrepi in tudi z aovimi sredstvi priskoči na pomoč tej panogi MŠega kreditnega gospodarstva. Za vse nafte kreditno gospodarstvo so potrebna nova plačilna sredstva, da se tako paratizira vpliv deflacije ia p« tezavriranja denarja. Ko bi n. pr. Narodna banka že i jeseni leta 1931. priskočila na pomoč z zadostnimi sredstvi, bi bila kriza lažje premagana in ta posojila banke bi se vrnila kaj kmalu nazaj t banke. Tako pa je t sledečih mesecih po velikem navalu polagoma dajala denarnim zavodom kredite in jim s tem ni mogla pomagati. Sledila je drnga faza, t kateri so se ti krediti morali vračati, in to tedaj, ko so zuvodi najbolj potrebovali gotovine, da zadoste zahtevam svojih vlagateljev. Zato je prav, če na vse to pomislimo in ne delamo več napak kot r preteklosti, ampak se iz njih naučimo in postavimo vse gospodarsko delovanje nu trdnejše temelje, kot so bili doslej. Danes je edino državi mogoče stvoriti nova sredstva, ki ie ne bi pomenila inflacije, pač pa bi omilila sedanjo deflacijsko krizo. Dnnes je država edini dovolj obilen vir za kredite in treba je gledati, da se ti krediti čimbolj ekonomično porabijo »a ozdravitev krize in za pogon na poti navzgor, na katero želimo vsi vstopiti in iti po njej v boljše čase. Naloga države je danes, da priski-čl na pomoč zadružništvu, bolj kot kdajkoli pr»j. Kajti položaj našega kreditnega zadružništva je nevzdržen in nujno potrebni so *m< treni ukrepi za mobilizacijo vsega našega kreditnega sistema, kar lahko izvede edino le država lahko. Druga važna točka t resolucijah je opozorila na dejstvo, da je proračun kmetijskega ministrstva premajhen. V okviru velikega našega proračuna odpada Ic prema |hen del na pospeševanje našega kmetijstva o katerem vedno vsi trdimo, dn je steber države, pa mu ne moremo ali pa nočemo dati one moči. ki hi držola ta steber pokonci. Problem pospeševanj« kmetijstva je važen problem državne oprave, katero bo treba tnko rneionaliziratj, rta bo ■irijuutU Mumredso čin reč kotri.ti k mačk mm prebivalstvu naše države. Poleg tega hi brlo Se posebej podčrtati dejstvo, da mora prenehati praksa enostranskega favoriziranja gotovih institucij, ker smo državne pomoči potrebni vsi r rseh krajih države. Zlasti še velja to načelo tedaj, ko gre za socializacijo izgub, ko mora država žrtvovati velike vsote. Zadružništvo z nestrpnostjo pričakuje novi zadružni zakon, čigar projekt |e ie izdelan. Od dobrega zakona bo r mnogočem odvisen bodoči razvoj našega zadružništva. Zato je najbolj poklicano zadružništvo samo, da sodeluje pri izdelavi tega tako važnega zakona, ker le na t« način bo mogoče ohraniti in nadalje pospeševati vse one oblike zadružništvo, ki so se obnesle v desetletjih trdega dela v korist ljudstva, obenem pa naj se dobi zakonita podlaga za osnovanje in delovanje njvih zadružnih tipov, ki nnj harmonično dopolnjujejo sedanje zadružne organizacije. Novi /nkon nuj bo taka podlaga za vse zadružno d~lo, da bo v resnici lahko zadružništvo razvilo vse svoje zdrave sile v korist našega gospodarstva ia pa zlasti malega človeka. Spor med ČSR in Poljsko Kaj pravijo k sporu Poljaki Iz poljskih krogov smo prejeti sledečo informa oijo: Z ozirom na razne vesti o češkoslovaSko-potj- skem sporu, ki se pojavljajo semintja r jugoslovanskih časopisih, vam pošiljamo sledečo Informacijo samo z namenom, da se sliši tudi druga stran in se nevtralna jugoslovanska javnost, ki ne bi po4«;J# tudi drugih dejstev, ne bi razburjala radi težkih očitkov, izrečenih v časopisju na naslov Pol|ske republike: Poljskim konzulom r Moravski Ostravi onemogoča češkoslovaška vlada izvrševanj« njihovih uradnih poslov, ki obsegajo tudi pažnjo, da se izvršujejo po čeSkih oblasteh dogovori, sklenjeni med Poljsko in Češkoslovaško in zagotavljajoči poljskemu prebivalstvu v Čchoalovakiji njegove pravice. Češka stran, ki sistematično teži po likvidaciji poljskega elementa na Češkoslovaškem, se ikuSa znebiti neprijetnih ji merodajnih prič o tem svojem delovanju. Proti poljskim konzulom uprizarja radi tega r časopisih tendencijozne napade, polne neresničnih insinuacij, ki povzročajo nastope administrativnih organov in bi mogli izzvati incidente. Ta sistem, čigar višek je bila večkratna odklonitev exequatur poljskim konzulom r Moravski Ostravi, je dobil zadnji čas svoj izraz oelo v umak-nitvi exequatur poljskemu konzulu g, Aleksandru Klotzu. Proti povsod priznanim mednarodnim navadam •e je ta odpoved izvršila, ne da bi predhodno zaprosili za odpoklic konzula in ne da bi se s poljsko stranjo razgovorih o motivih tega t mednarodnem občevanju redkega akta. V atmosferi, ki jo je povzročila na ta način češkoslovaška stran, je bil dne 18. t. m. odvzet exe-quatur gg. dr. J. Doležaln, konzulu Češkoslovaške republike v Poznanju, in dr A. Maixnerju, konzulu v Krakovu. Kriza španske vlade Madrid, 28. oktobra c. Dopoldne pred sejo vlade je bil objavljen komunike, ki pravi, da »o glavne osebnosti, zapletene v afero, odpuščene iz svojih služb. Tako je med drugim odstavljen župan mesta Madrida in pa katalonski guverner. Tudi nečak zunanjega ministra Lerrouxa je odstavljen s svojega mesta upravnika železnice Madrid-Suragossa-Alicante. Zaradi škandala *o najbolj prizadeti radikalni ministri in jc bilo pričakovati, da bodo it na dopoldanski seji vlade vsi radikali z Lerrou-wm na čelu dali svoje mandate na razpolago. Vendar pa je bilo po seji vlade sporočeno, da radikalni ministri še niso podali ostavke, temveč bodo o njihovih mandatih odločili kor lesi, ki se zvečer sestnnejo nu posebno sejo. Prevladuje prepričanje, da bo prišlo do krize vlade, ker bi po taki aferi delna rekonstrukcija vlade ne bila mogoča. Madrid, 28. oktobra, c. Danes je skupina dijakov, ki se z.bira v fašistični organizaciji »Španske obnove«, priredila demonstracije po mestu proli radikalnim ministrom. Policij« pa jih je kmalu razgnala. Starhemberg — regent? „Lahho bi bil zvezni kancier" London. 28. okt. A A. Reuter poroča z Dunaja: T« trdijo, da je knei Slarhenlberg nedavno tega r Linzu t krogu svojih oijih prijateljev govoril o tein. kako si prizadeva. da hI ga proglasili >a regenta Avstrije. Dalje trdi.io, da je pri tej priliki rekel, da bi ia nedavne rekonstrukcijo vlade lahko poslal ivemi kuncolar. To mesto pa je odklonit najprvo zaradi zadržanja nekih katoliških krogov, ki odklanjajo njegov korporacijski program. Po drugi strani, ker želi poslati državni poglavar. Končno trdijo, da je knez Starhemberg pri tej priliki poudaril, da j« knežje oziroma irrofovskn poreklo StitrifiubcrgoT mnogo starejše wi bivfrugsL avstrijskega vladarskega dama. Poslanski klub JRZ Belgrad, 28. oktobra, m. Vpisovanje v poslanski klub J it Z se še vedno nadaljuje. Vsak dun se vpiše nekoliko narodnih poslancev, ki rihajujo iz svojih volilnih okrajev r Belgrad. 'o |K)ročilu iz začusuega predsedstva se je v klub vpisalo že 144 poslancev ter je že do sedaj to najmočnejši politični Uub v narodni skupščini. Konference ministra dr. Kreka Belgrad, 28 oktobra, m. Danes se je vrnil r Belgrad minister brez portfelja dr. Miha Krek. 1 ekoin dojKildneva je z ministrom za gozdove in rudnike Gjuro Jankovičem obiskal v hotelu »Pariš« na Terazijah člana izvršilnega odbora organizacijskega odseka g. Aeo Stanojevica, s katerim je imel daljšo konferenco. Po razgovoru z Aco Stauo.jevičem je imel dr. Miha Krek konferenco s prvaki JRZ M i So Trifuno-vičem in dr. I,azo Markovieom. G Aca Stanojeviča so danes obiskali tudi mi'.ister za telesno vzgojo naroda in zastopnik ministra za socialno politiko g. Mirko komnenovič, gradbeni minister Miloš Bobie ter minislcr brez portfelja Šefkija Behmen. V kolikor se tič' konference, ki jo je imel dr. M. Krek z \eo Stanojevičem kakor tudi s prvaki JRZ Mišo Trifunovičem in Lazo Markovičem, so se ti razgovori tikali nadaljnjega organiziranja JRZ. Dr. Korošec se te vrnil v Belgrad Belgrad, 28. oktobra, m. S snočnjim brzo-vlnkom se je vrnilo iz Olijeka Ve i ko Število zadružnikov, ki so prisostvovali 16. rednemu občnemu zboru Glavne zadružne zveze. Z zadružniki se je vrnil v prestolnico tndi notranji minister dr. Anton Korošec. Dr. Maček obxoja Slavonski Brod, 28. okt. m. Tukajšnji tednik »latina«, ki ga izdajajo Mačkovi pristaši. objavlja pismo dr. Mačka, v katerem ta obsoja politične ekstremiste, ki so hnj-skuli narod in ga pripravili do tega, da so uprizarjali taka dejanja, kakor so bita n. pr. v Sibirijo. Kaj je žganje? Važen sklep linanč. ministra Belgrad, 28. okt AA. Finančni minister g. dff. Dušan Letica je na podlagi čl. 68 zakona o dri trošarinah izdal sklep, da je treba pod žganje razumeti samo take destilate sadja, d rož. i, grozdja itd., ki pri izdelovanju ne vsebujejo nad 50% alkohola in ki ohranijo značilne lastnosti sadnega žganja, in sicer vonj iti okus si rovtne, iz katere so izdelani. Drugi destilati, ki pri proizvodnji dobe moč nad 50% ali ki izgube lastnosti sadnega žganja ne glede na moč, 90 špirit m kot taki podvrženi državni trošarini. Žganje z nad 50 - 60 stop., ki bo na dan uveljavitve tega sklepa v skladišču ali že gotov izdelek, bodo popisali in vodili v evidenci do potrošnje. Finančna ravnateljstva imajo nalog, da takoj odrede s pomočjo oddelkov finančne kontrole popis žganja z nad 50—60 stop. pri izdelovalcih in točilcih na drobilo in na veliko in da vodijo o tem žganju do potrošnje točno evidenco. Ta sklep stopi v veljavo z razglasitvijo v Službenih novi nah. Od tega dne je prepovedano pridelovanje in prodaja žganja z nad 50% jakosti Organi finančne kontrole morajo strogo paziti, da žganje, ki bo po tem roku prišlo v promet, ne prekorači 50% jakosti. V tem primeru je treha takoj pibrati trošarino, kakor za špirit. Količine žganja z nad 50 do 60 stopinj, ki bodo v zalogi, je mogoče izročili v promet do popolne prodaje s potrdilom pristojnega organa finančne kontrole, da spada to žganje v zaloge, ki so obstojale pred uveljavitvijo tega sklepa. Konferenca lesne industrije Belgrad, 28. okt. m. V ministrstvu za gozdove in rudnike je bila danes konferenca centralne lesne industrije, katere predsednik je bivši minister za gozdove in rudnike g. Ulmanuki. Konferenca se je bavila z vprašanji, ki so nastala ob uvedbi gospodarskih sankcij proti Italiji, s čemer je prizadet naš lesni izvoz v Italijo. Konferenco je otvoril minister za go-zdove in rudnike g. Jankovič, ki je poudarjal potrebo po najožjem sodelovanju med lesnimi in industrijskimi organizacijami. Minister za gozdove in rudnike, ki je obenom najvišja gosj>odarska oblast, je izjavil: Tako sodelovanje je enako potrebno v času konjunkture kakor v času krize, za-stanka in nazadovanja na svetovnih tržiščih, kajti v sodelovanju je zajamčeno ravnotežje in harmonija mod proizvodnjo in industrijo Itvsa. To sodelovanje temelji na razumnem spoštovanjn poedinih interesov ter ima na-! logo. da v času krize vzdržuje primerne cene. Minister za gozdove in rudnike je tudi zagotovil podporo svojega ministrstva. Na konferenci, ki je danes zasedala in se bo ' jutri nadaljevala, sodeluje tudi g. Milan Lenarčič iz Ljubljane, ki .je prvi podpredsednik, ter g. Gorjup, tajnik industrij, zadrug. Br'ijraisJt« vesli Belgrad, 28. okt. m. Snoči se je vrnil v Belgrad iz Novega Sada, kjer se je mudil na 20-duevnem zdravljenju v tamošnjem jod-neru kopališču, kraljevi namestnik dr. Ka-denko Stankovič. Belgrad, 28. okt. m. Na včerajšnjem občnem zboru belgrajske odvetniške zbornice je bil izvoljen »it preilneduika tukajšnji odvetnik Vladimir Simlč. Belgrad, 28. okt. m. Danes dojioldne je umrl v Dubrovniku senator iu bivši predsednik dubrovniške občine dr. Miča Mtčič. Po-. kojnik se je kot tajnik Jugoslovanskega od-i bora za enHa vojne zelo izkasal. Bil je s kraljevim ukazom postavljen za senatorja ter je zavzemal zelo vidno mesto. Belgrad, 28. oirt. m. Nocoj je obiskal notranjega ministra dr. Antona Korošca minister brez | portfelja dr. Scfkija Behmen ter ostal z njim dalj časa v razgovoru, i Belgrad, 28. okt. A A. Po poročilu Narodne banke z dne 28. oktobra t. I. je po nemškem kli-riiigu izplačan poslednji avizo štev. 8181 z dne 4. maja t. I., po italijnnskem kliringu pa St 75.07!) s dne 29. julija t. I. Sombnr, 28. okl. m. Na tuk. žitnem trgu ie padla oena pšenice od 175 na ISO Din. Važno za tralikante Belgrad, 28. oktobra. AA. Na vprašanje ah j« dohodek prodajalcev tobaka na drobno od prodaje taksnih vrednotnie (pristojbinske znamke), poštne znamke, davčne znamke, menice, karte »a hišno postrežbo ito.) podvržen plačilu pridobnine in kako se je ravnati z dohodki te vrste iz prejšnjih let do konca 1934, ki niso obdavčeni s pridohnino, pravica države do odmere tega davka pa Se ni zastarela, je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva to le pojasnilo: V £1. t, odst. 2^ zakona o državnih monopolih z dne 5. decembra I93t so našteti kot monopolski predmeti: tobak, smodke, papirčki, vžigalice, vžigalniki in vžigalniSki kremeni, petrolej in so). O tem blagu je po zakonu predpisano, da ni podvrženo plačilu neposrednih davkov, samoupravnih doklad ni kakšnih drugih državnih in samoupravnih daiatev. Pristojbinske vrednotnice, za katere tn gre, niso na štete med monopolskimi predmeti in zato zanjp ne veljajo določbe čl. 8. zakona o državnih monopolih. Potemtakem so dohodki prodajalcev tobaka na drobno (in tudi drugih OHcb) pri prodaji pristojbinskih vrednotnie podvrženi plačilu pridobnine iz čl. 42., druge skupine, točke 4., zakona o neposrednih davkih Glede tega, kako je ravnati z dohodkom te vrste, ki do konca leta 1934 ni bil obdavčen s pridobnino, je davčni oddelek finančnega miinistr-tva pojasnil, da se imajo ti dohodki naknadno obdavčiti za ve« čas, za kateri še ni nastopila zastarelost Trgovina s svežim mesom Belgrad, 28. okt. AA. Na pritožbo belgrajske obrtniške zbornice je državni svet izdal razsodbo, » katero razveljavlja sklep ministrstva za trgovino in industrijo. Ta konkretni sklep je veljal koncesiji za trgovino s svežim mesom. Državni svet smatra, da je za trgovino s svežim mesom mero-dajna okolnost, da se pri prodaji tega bla#a vrši tudi podrobna prodaja, in sicer i razkosanjem mesa, kar predstavlja obrt, za katero Je treba dobiti potrebno strokovno izobrazba Olimpijska štafeta Alene-Berlin Nemški gostje pri nas Belgrad, 28. okt. AA. Mednarodni olimp. odbor je na svoji seji v Atenah lansko leto sprejel predlog, po katerem bodo po programu olimpijade prižgali plamenioo, ki jo bo Eosehna štafeta prenesla z Olimpa v Berlin, tafeta bo Sla čez Grčijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Madžarsko. Avstrijo in Češkoslovaško v Nemčijo. V svrho organizacije te štafete in v svrho dogovora z jugo«lovanfikimi športniki in sploh zaradi propagande za 11. oliin-pijado v Berlinu, se pripelje jutri, 29. t. m. ob 9.30 na zemunsko letališče voditelj nemških športnikov, predsednik olimpijskega odbora v. Tschaminer und On t en v spremstvu svojega namestnika Breitnerja in glavnega tajnika prirediteljskega olimpijskega odbora^ Karla Diema ter šefa nemške športne službe za inozemstvo dr. Zappa. Na ze-munskem letališču jih bodo sprejeli zastoj>-niki ministra Komnenoviča, krajevni oliihp odbor, zastopniki športnih zvez in podzvez in mnogo športnikov. V ZagTeb prispo ob 10.80. Dopoldne si bodo ogledali Zagreb in njegove športne ustanove. Ob 18 bo predavanje, ki ga priredita v. Tschammer in dr. Diem. Pri predavanju hodo predvajali film za pripravo za olimpijado. 1. nov. dopoldne zapnste gostje Zagreb in se odpeljejo v Curih. Osebne vesti Belgrad, 28. okt. m. S kraljevim ukazom so napredovali: pri direkciji rudarskega podjetja v Sarajevu za nič. insip. 6. pol. skup. Kušec Franc, dosedaj rač. kontrolor 7. skup.; za rač. insp. 6. skup. Murk Josip in Storh Miroslav, dosedanja rač. kontrolorja 7. skup. Pri direkciji drž. rudnika v Velenju za radarskega svetnika 6. skup. inž. Tro bej Slavko, dosedaj pristav. Pri isti direkciji prometne uprave Za bukov ec za rudarskega višjega pristava v 7. skup. inž. Burnik Vladislav. Pri direkciji drž. rudnika v Zenici za rudarskega višjega Pristava 7. pol. skup. Kifer Anton, inž. Brezmic rane. Z dekretom ministrstva za gozdove in rudnike so prestavljeni: od rudarskega ravnateljstva v Sarajevu za rudari&ega pristava 8. skup. inž. Debe-vec Dušan na službo k ravnateljstvu drž. rudnika v Ugljeniku, na ravnateljstvo v Ugljeniku za rad. pristava 8- skup. Alojzij Novak, dozdaj v sanjskem rudniku, Z dekretom pomočnika prometnega ministra je upokojen g. Vede Frr vlakovodja 9. pol. skup. pri žel. ravn. v Ljubljani. Belgrad, 28. okt. AA. Premeščeni bo: za višjega davčnega kontrolorja prt davčni upravi Ljub-Ijana-okolica Frane. Bole iz Murske Sobote; za višjega davčnega kontrolorja pri davčni upravi l.jubljana-okolica Slavko Devctar, viSji davčni kontrolor od davčne uprave Ljubljana-mesto; za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Murski Soboti Alojzij Gormovšek, davčni kontrolor od davčne uprave v Novem mestu: za davčnega kon trolorja pri davčni upravi v Skofji Loki Rudolf Zcslin. davčni kontrolor pri davčni upravi v Kranju; za davčnega kontrolorja pri davčni upravi v Ptuju Ludovik Avšif, davčni kontrolor pri davčni upravi v Skofji Loki, in za davčnega kontrolorja pri davčni upravi Maribor-okoliea Dominik Smid, davčni kontrolor pri davčni upravi v Šoštanju. Belgrad, 28. oktobra. AA. Z odlokom ministra za trgovino ln industrijo so imenovani za prihodnjo triletno izpitno dobo za člane t stalni izpitni komisiji za profesorske izpite inženjerjsv in arhitektov, profesorjev srednjeiehnlšklh in mofkih obrtnih šol v Ljubljani: za tajnika inž. Leo Novak, prof. na srednji tehniški šoli v Ljubljani; za člane: za gradbeno stroko Inž. Jaroslav Foerster, za arhitektonsko stroko inž, dr. Alojzij K r & I, za strojno stroko inž. Romeo Strojnik, za elektrotehniko inž. dr. MIlan Vidmar, vsi profesorji na tehniški fakulteti v Ljubljani; za tekstilno Solo: za tekstilno stroko inž. dr. Franjo Kočevar, prof. v, d. ravnatelja moške šole r Kranju, sa tuje jezike: za francoščino dr. Franc Š t u r m, za nemščino in angleščino dr. Jakob K e 1 e m i n a. za italijanščino dr. Fran Š t u r m. univ. prof, v Ljubljani, za iolsko upravo pa Jože R e i s n e r, ravnatelj srednje tehniške Sole v Ljubljani Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, spremenljivo in vetrovno, iopio. 1'ridakovali ie naglega poslabšanja vremena. Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Solnogradu V soboto, dne 26. oktobra zjutraj je bila sol-nograška stolnica polna mož in fantov, ki so pri sv. maši prepevali evharistične pesmi in pristopili vsi k sv. obhajilu. Ob 9 se je nadaljeval kongres in sicer je nastopil kot prvi predavatelj prol. dr. Peking, dušni pastir med katoliškimi akademiki v Nemčiji. Govoril je o razveseljivem vstajenju nove katoliške mladine po vsem svetu. Mladina, posebno akademska, se po razsulu, ki so ga povzročili liberalizem, laicizem, interkonfesionalizem, brezboštvo itd., z elementarno silo zateka zopet v one resnične globine, ki jih je božja avtoriteta položila v krščanstvo. Iz velike stiske sodobne problematike narašča notranja polnost mladine, ki vodi do dosledne uresničitve prave krščanske eksistence, do prave krščanske doslednosti. Za njim je govoril p. Arets (S. J.) iz Belgije o ciljih in uspehih katoliškega delavskega mladinskega gibanja v Belgiji (J. 0. C. — Mladi katoliški delavci). Organizacija »žosistov« se je začela leta 1906 in se je razvijala do 1. 1925. Posebnost io«i-stov so mnogoštevilni Studijski krožki, ki s silno aktivnostjo prirejajo študijske tedne za mlade delavce. Lokalne organizacije se strnejo v večje regionalne, te pa v nacionalne. V študijskih krožkih se formirajo mladi ljudje za laični apostolat in žo-sisti so danes najgorečnejši apostoli Katoliške akcije. Sv. oče Pij XI. je sam izjavil, da so žosisti današnjemu času najbolj odgovarjajoča oblika Katoliške akcije. Danes imajo belgijski žosisti 4 velike nacionalne, 69 regionalnih ter 2043 lokalnih sekcij. Razširili so se že daleč preko belgijskih meja. Po tem predavanju je stopil na govorniški oder dr. Metzger, ki je predlagal, da naj mednarodni kongres Kristusa Kralja izrazi prvi svoj dokaz krščanske mednarodne solidarnosti s tem, da vsi udeleženci sprejmejo in podpišejo posebno spomenico na sv. očeta s prošnjo, da naj se vsako leto po vsem katoliškem svetu na določen dan moli za ohranitev svetovnega miru. Slovenski udeleženci tega kongresa so še dodali željo, da naj bi sv, oče v posebni okrožnici obsodil zmote modernega hipernacionalizma, ki vodi do krvavih svetovnih morij. Kot tretji predavatelj tega dne je ' nastopil pater Albert Le Roy S. J. iz Pariza. Njegovo predavanje ima naslov: Apostolat v rdečh pasovih Irancoskih velemest. Poleg referata min. preds. v pokoju Huszarja je bil ta referat na vsem kongre-iu brez dvoma najboljši. Pater Le Roy je podal zgoščen pregled stanja katoliške cerkve v Franciji, odkar vladajo v Franciji laični zakoni, svobodne šole s prepovedjo verskega pouka in ločitev Cerkve od države. Revščina, v katero je bila pahnjena katoliška duhovščina, je silno dvignila nien idealizem. Največja moralna in materialna revščina vlada v tako zvanih rdečih pasovih velemest, Tretji in četrti dan posebno še Pariza. V teh predelih je apostolat najtežavnejši in najpotrebnejši, kajti tudi tukaj mora vladati Kristus Kralj. Kardinal Verdier se je odločil, da postavi tam najprej cerkve — in res jih stoji danes ie 80, leta 1938. pa bo blagoslovil stoto cerkev. Tukaj vrše apostolat laiki, posebno mladi akademiki, ki žrtvujejo vso svojo prostost in cele nedelje poučujejo to ljudstvo o katekizmu, o socialnem vprašanju, obiskujejo bolnike, opravljajo karitativna dela itd. Sploh je mlada francoska katoliška inteligenca danes v veliki olenzivi. Glavne kat. organizacije, ki so življenjsko sodobne, so J, O. C. F. (mladi franc. kat. delavci), J. A. C. (kmetje), J. E. C. (študenti), J. 1, C. (srednji stanovi), J. M. C. (mornarji). Iniciativo dajejo akademiki. Ko so mladi kat. inženjerji v Parizu povabili prvič svoje tovariše k velikonočnemu sv. obhajilu, se je njihovemu vabilu odzvalo 300 akademikov, Lansko leto je to število znašalo 17.3481 Cvet francoske mladine je danes v katoliškem taboru I 0 dušnem pastirstvu v dunajskih predmestjih je govoril dr. Gorbach z Dunaja. Prva naloga današnjega pastirstva v teh predmestjih je zgraditi dosti cerkva. To je razlika med svetnim in božjim kraljem, da hoče biti med ljudmi v tabernaklju, če ga ljudje marajo ali ne. Nato si osvoji dušni pastir i srca otrok, ki so zlat most do staršev. Tretje sred- 1 stvo dušnega pastirstva za razširitev kraljestva Kristusovega med delavstvom je karitas. Zadnji referat je imel dr. Fuchs iz Češkoslovaške. Govoril je o nevarnostih modernega poganstva. Množice, ki so izgubile vero, so si začele ustvarjati mitos. Z mitosom se začne novo poganstvo, ki je antilogistično, direktno protirazumsko. Dr. Fuchs je razvijal nato zanimive misli o sokrivdi inteligence na današnjem antiintelektualizmu, o krivdi renesanse ter o načinih, kako premagati to novo poganstvo. Pri vseh sobotnih predavanjih je bil navzoč dunajski kardinal dr. Innitzer, ki |e imel naslednjega dne (v nedeljo) pontifikalno sv. mašo v stolnici. Pri tej sv. maši se je izvršila slovesna poklonitev Kristusu Kralju, pri sv. maši pa je kardinal dr. Innitzer v francoščini prebral apel na vse ljudi za svetovni mir ter je govoril o pogojih od vsega sveta tako zaželienega miru, ki je pa le mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Ta nagovor je prenašala radio postaja. V nedeljo popoldne je nagovoril veliko množico ljudi zvezni predsednik Miklas, ki je kot vrhovni državni poglavar izrazil svojo vdanost Kristusu Kralju Globoke misli zveznega predsednika je sprejelo ljudstvo z velikim navdušenjem. Z večerno mladinsko poklonitvijo Kristusu Kralju je bil ta veličastni kongres končan. Gasilska župa — Marihor-mesto Maribor, 28. oktobra. Po vsei Sloveniji so znani spori, ki so trajali dve leti med mariborskimi gasilci in niim nadrejeno oblasjjo — gasilsko župo Maribor levi breg. Na pobudo gotovih krogov je začela župna uprava proti mariborski gasilski četi silovito borbo iz čisto političnih razlogov. Svobodna volja članov čete ni mogla priti več do izraza, ker je hotela župa vsiliti mariborskim gasilcem takšno upravo, ki bi ugajala gotovim oblastnikom po politični pripadnosti in uporabnosti, ne pa po svoji strokovni gasilski usposobljenosti. Šele prihod nove vlade ki nam je prinesla politično svobodo, je rešil mariborsko gasilstvo nevarnosti, da bi se ga polastili ljudje, ki niso niti strokovno usposobljeni, niti ne bi imeli volje in delavnosti za izvrševanje odgovornega ra težkega prostovoljnega gasilskega posla. Spori z gasilsko župo »o za javnosti sicer prenehali, vendar obstojajo še vedno trenja, ker vladajo gasilsko župo še vedno one osebnosti, kakor pred izpremembo režima. Pa tudi sicer bi bila taka trenja neizbežna, ker bi jih prinesla že prevelika strokovna razlika med podeželskim gasilstvom in mariborsko gasilsko četo. V žu-pni upravi odločajo zaradi številčne premoči podeželske gasilske čete, ki niso niti tako strokovno izvežbane, niti tako moderno oborožene, kakor so mariborski gasilci, ki iih lahko mirno stavimo v isto vrsto z najboljšimi poklicnimi gasilskimi organizacijami. Da se tedaj mariborski gasilci izognejo možnim šikanam, ki so jih dosedaj doživljali s strani svoje nadrejene župe za okraj Maribor levi brez, nameravajo prositi, da se dovoli za mesto Maribor samostojna gasilska župa, ki bo podrejena naravnost gasilski zajednici v Ljubljani. Slična samostoina župa ob Prof. Silvo Breskvan Nališpana premičnica Sredi južnega neba, v ozadju Vodnarja, opazimo svetlo zvezdo bledo-rumene svetlobe. Od množice drugih zvezd se nc odraža samo z močnim sijajem, temveč tudi s svojim mirnim bleskom. Ta lastnost jo izdaja za premičnioo, za sestro naše Zemlje. Res, pred seboj imamo Saturna, od Sonca najbolj oddaljeno premičnico, ki je vidna z golim očesom. Razdalja Saturna od Sonca znaša dobrih 1400 milijonov km. Ta daljava je 30 krat večja kakor tista, v kateri kroži Zemlja okoli Sonca, Do Saturna potrebuje sončni žarek skoTaj poldrugo uro, do Zemlje pa samo 8 minuti Zaradi velike oddaljenosti prejema 90 krat manjšo množino sončne svetlobe in toplote kakor Zemlja. Da ga vzlic temu vidimo kot eno najsvetlejših zvezd na nebu, jc kriva njegova velika razsežnost. Premer mu je namreč 9 krat večji od zemeljskega premera. Sa-turen je druga največja premičnica našega osonč-|a. Po velikosti ga poseka samo Jupiter. Orjaško Saturnovo telo se že v dobrih 10 urah zavrti enkrat okoli svoje osi. Vrtenje Saturna je od vseh premičnic najhitrejše. Povprečni dan na njem traja tedaj samo 5 ur, ravno tako dolga je povprečna noč. Posledica hitrega vrtenja premičnice je njena oblika. Saturen ni popolna krogla, temveč le na obeh tečajih močno sploščena, in sicer v toliki meri kakor nobeno drugo telo naše sončne družine. Vrtilna os Saturna je nagnjena proti ravnini njegovega tira, zato so tudi na njem letni časi kakor na Zemlji. Povprečna teža Saturnove snovi je od vseh premičnic najmanjša, saj je 4 krat lažja od vode! Za primero navedimo povprečno težo Zemeljske snovi, ki je od vode 5 in pol krat težjal Na splošno si predstavljamo zgradbo premičnic tako, da se težje »novi nahajajo globoko v osrčju njihovih taUa. rili* p'"'" m* ~ sirska« is lažjih eno vi stoja tudi za mesto Ljubljano. S tem bi bili na mah rešeni vsi dosedanji spori med mariborsko gasilsko četo in pristojno gasilsko župo, ki so dvigali toliko prahu. Prošnja mariborskih gasilcev je posebej še s tem utemeliena, ker se itak pričakuje priključek nekaterih okoliških delov mestu ter bi s tem tudi tamošnje kraievne gasilske čete priše v mestno območje. Ta korak mariborskih gasilcev bo pozdravilo tudi mestno prebivalstvo, kateremu ie največ ležeče na tem, da ostane mariborsko gasilstvo na tej višini, kakor je bilo dosedaj. Položaj v radarskih revirjih Trbovlje, 28. okt. Položaj v rudarskih revirjih, kakor v Trbovljah, v Zagorju, v Hrastniku in drugod nudi ta mesec nekoliko svetlejše lice kakor običpjno. Sicer je normalno, da se prične delo dvigati pred začetkom zimo, vendar pa je sedaj, meseca oktobra, položaj tudi nekoliko boljši od lanskega oktobra. Zasebna naročila so se začela precej dvigati, tako, da bodo napravili rudarji ta mesec povprečno po 18 šihtov, mesto 12 ali še manj, kakor druge mesece. Za prihodnji mesec, to je za november, pa napovedujejo, da bodo rudarji delali celo 22 šihtov, tako, da bi praznovali le en delavnik na teden. Med rudarji se širijo vesti o nekih pogajanjih, ki jih je imela pretekle dni TPD v Trstu in ki naj bi do-vedla do tega, da bi bil ve« rudnik zaposlen v polnem obratu, zlasti ako ostanejo naroČila državnih železnic na dosedanji višini. ki so v glavnem v tekočem ali plinastem stanju. Tudi v redišču Saturnove oble in okoli njega morajo biti težje in najtežje snovi. Zato pa je njena površinska plast, ki je sestavljena iz plinov in tekočinskih hlapov, neprimerno bolj debela kakor pri drugih premičnicah. Tudi vide- Satumovega površja potrjuje to domnevo. To, kar vidimo na Saturnu in imenujemo njegovo »površje«, je v resnici samo skrajna plast mogočnega ozračja, s katerim je obdan. V ozračju je vse polno izparin in oblakov, ki zapirajo pogledu pot v nižje predele in do trdnega Satumovega površja, če ga premičnica sploh ima. Nekateri znaki govorijo namreč v prid domnevi, da Saturen še ni popolnoma ohlajen svet, na katerem se niso še stvorili trajni predeli suhe zemlje. Kajti vulkanske sile, ki so najbrže na njem v mladostnem razmahu, prete uničiti vsako tako tvorbo. Iz povedanega sledi, da o kakem življenju na Saturnu ni ne duha ne sluha. Pa vrnimo se raje k dejstvoml Katerikrat se pokažejo na Saturnu bele pege, po obsežnosti veliko večje od površine Zemlje. Zadnjikrat se je pojavila taka pega v začetku avgusta 1933. V dolžino je bila 2 in pol krat daljša od zemeljskega premera. Ni dvoma, da predstavljajo (te pege) velikanske izbruhe plinov in drugih snovi, ki jih naznane sile Jjoženejo iz notranjosti Saturnove oble o skrajne mejne plasti njegovega ozračja. Te silno obsežne spremembe pa morejo povzročiti v glavnem le site vulkanskega značaja. Na svojem 30 let trajajočem potovanju okoli Sonca spremlja Saturna roj desetih lun. Največja in najsvetlejša med njimi je Titan po velikosti nekoliko večja od zemeljske Lune. Od ostalih ne vemo nič določenega, kajti njihov slabotni sijaj in velika oddaljenost od Zemlje onemogočala natančnejše raziskavanje teh drobnih teles. Glavna razlika med Saturnom in njegovimi sovrstniki pa obstoji v kolobarjih, s katerimi |e obdana premičnica. Ti kolobarji dado Saturnu edinstven videz ter na izreden način povzdigujejo njegovo toploto. Ko so zvezdoslovci prvikrat i usmerili evoie ureoroaU dalinoilede nanj, «o oili Predavanje odličnega rojaka V sredo, dne 30. oktobra t. 1. ob 18 bodo v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval odlični slovenski rojak dr. ing. h. c. Mirko Koš, ravnatelj švicarskega zavoda za preiskavo materijala in profesor tehnične visoke šolo v Zttrichu, o temi: »Trdnost in deformacije zvarjenih konstrukcij«. Predavanje bode spremljano s številnimi diagrami in slikami. — Vabljeni so vsi kolegi in vsi, ki se zanimajo za ta aktualni predmet. Gospod profesor dr. Ros je sin slovenskih starišev, njegova še živeča mati je Ljubljančanka. Oče ing. S. Ros, rojak iz slovenske Štajerske je zgradil celo vrsto železnic na Hrvatskem in v Srbiji. Nastanil se je končno v Belgradu. Sin Mirko, naš odlični gost, se je rodil v Zagrebu, vzgojen pa je bil v Belgradu, kjer jo tudi študiral na tehnični fakulteti. Tehnične študije je dovršil v llan-noveru, nato je deloval pri raznih tvrdkah kot konstruktor za železne konstrukcije v Nemčiji in Švici, projektiral, zgradil in preiskoval je celo vrsto velikih železnih ob- j jektov al as t na švicarskih železnicah. S svo- ! jim temeljitim raziskovalnim delom se je posebno odlikoval v funkciji tajnika »Tehnične komisije zveze švicarskih tovarn za mostove in železne konstrukcije«. Na podlagi svojega obsežnega znanstvenega dela je bil leta 1921 izbran zn rednega profesorja tehnične visoke šole v Ziiricliu in zn direktorja švicarskega zavoda za preiskavo materijala, na katerem sta bila njegova prednika odlična znanstvenika prof. ing. Tetmajor in prof. dr. Schiile. | Kot generalni tajnik mednarodnega udruženja za preiskavo materijala vzdržuje ! gospod prof. Roš stalno stike 7. enakimi udru- ( ženji v noedinih državah; pravkar je izvršil studijsko potovanje jxi jugovzhodni Rvropi, prednval je v Atenah, Relgradu in Zagrebu. V sredo prispe v Ljubljano in bo naklonil imenovano, zelo aktualno predavanje tudi naši strokovni javnosti. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na jirazen želodec kozaroc naravne »Franz-Josef grenčice«. Tudi naše zohotehnihe so izigrali Oče mlajšega zobotehnika, ki ima vpogled v borbo organiziranih zobotehnikov za njih pravice, nas naproša za objavo sledečega članka: Gotovo je vsakemu jasno, koliko stane vsaka deputacija v Belgrad. Mnogo denarja jo treba, zato je le malo organizacij, ki »e poslužujejo za svoje intervencije te poti. M temi so bili tudi naši nesamostojni zoboteh-niki, ki so, v kolikor je meni znano, z velikim žrtvami nabrali denar za deputaeijo v Belgrad. Šli so marca meseca 1935 k takratnemu ministru soeijalne politike in narod, zdravja dr. Marušiču. Obrazložili so mu nevzdržen položaj, v katerega jih je zavedel krivičen in nesocijalen zakon iz 1. 1930. Navedli so mu podatke, iz katerih je razvidno, da je 60 odstotkov nesamostojnih zobotehnikov brezposelnih, ostali pa prejemajo jhi zakonu sramotno nizke plače. Navedbe so podprli z avtentičnimi dokazi, ki so jih imeli od članov v obliki vpra-šalnih pol. Prosili so ministra dr. Marušiča, da jim, kot njihova vrhovna instanca, po svojih močeh pomore ilo boljšega zakona. V globoki — ginjenosti jim je ta gosjiod izjavil, da bo zastavil vse svoje sile za to stvar, ter obljubil, da bo sam izdelal zakon. »Vaša zahteva.« jim je dejal dr. Marušič, »je upravičena, zato vam bom pomagal.« Po vrnitvi deputacije sem bil prepričan, da bo g. minister držal obljubo in Vsaj postopoma izboljšal mizerni položaj zobotehnikov. A v tem prepričanju smo se vsi kruto prevarali. Dr. Marušič je podpisal naredbo, po kateri je bil zobotehniški stnn potlačen še nižje. Vsi zobotehniki bi morali v Belgradu i jiolagnti izjiite, seveda s primernimi taksa-; mi, če hočejo sploh dobiti spričevala, da so , zobotehniki. Pred komisijo bi morali doka- I zati, da z.najo to, kar nekateri že 10 in več let delajo... O denarnih žrtvah, ki bi s tem nastale, ne bom izgubljal besedi, pač pa bo našo javnost zanimalo, kakšen je bil moralen učinek te naredbe. Več zavednih zobotehnikov- narodnih delavcev je v znak protesta odložilo vse funkcije pri nacionalnih organizacijah. začudeni nad njegovo nenavadno obliko, katere si niso znali tolmačiti. Nekateri so videli sestav kolobarjev kot dvoje teles na vsaki strani Saturna, ki pa se ne gibljeta okoli njega, temveč stojita proti njemu popolnoma nepremično. Drugi so mislili, da ima Saturen nekake izrastke, ki so podobni zavitim ročajem pri posodah. Šele 50 let po iznajdbi daljnogleda se je posrečilo zvezdoslovcu Huygen-su, da je kot prvi pravilno pojasnil zamotan videz premičnice. Saturna obiajsjo v bistvu štirje kolobarji različnih širin in sijajev, plavajoči popolnoma jrrosto v skupni ravnini vzdolž Saturnovega polutnika. Ker pa je polutnik nagnjen proti ravnini zemeljskega tira, gledamo na kolobarje enkrat pod večjim, drugič pod manjšim kotom. »Odprtina« kolobarjev ni tedaj vedno enaka. Kadar gre njihova ravnina skozi Zemljo, jih opazimo le v največjih daljnogledih kot ravno, komaj vidno, svetlo črto. Takrat je Saturen »brez« kolobarjev. Takega bomo videli prihodnje leto, kajti sedaj so se kolobarp že precej »zaprli«. Narava Saturnovih kolobarjev je bila dolgo časa nerazrešena uganka. Izkazalo se je, da iz fizikalnih razlogov ne morejo biti zgrajeni tz enega kosa snovi ne v trdnem ne v tekočem, pa tudi nc v plinastem stanju. Kajti najmanjša sprememba privlačnih sil Saturnovih lun bi zadoščala, da bi trdni ali tekoči kolobarji izgubili ravnotežje ter se zrušili na Saturna. Privlačne sile, ki delujejo na kolobarje, se pa neprestano spreminjajo radi gibanja Saturnovih spremljevalcev. Saturen bi moral že v pradavnih časih izgubili svoj okras. Ce bi pa bili kolobarji plinasti, bi se njihova snov ie zdavnaj izgubila po svetovnem prostoru. V drugi polovici prejšnjega stoletja so našli dokaze, da so kolobarji sestavljeni iz velikanskega števila — drobnih teles, ki krožijo kol neznatne lune okoli 1 Saturna. Njihova razsežnost je tako majhna, da ph niti v najmočnejših daljnogledih nc razločimo posamič. Čudovit svet i« Saturen, ki mu ne najdemo para r vesolju! Zlata maša župnika Treiberja V Smiklavžu pri Slovenjgradcu so imeli 27. oktobra res »zlat« dan: g, župnik in duhovni svetnik lavantinske in krške škofije Franc Treiber je praznoval svojo zlato sv. mašo. Že pred odhodom iz župnišča mu je čestitala cela vrsta hvaležnih duš: majhne deklice, družbenice Marijine družbe, zastopnik apostolstva fantov in moi, cerkveni ključar, iupan velike občine Podgorje. Cerkev je bila nabito polna hvaležnih faranov in vernikov iz sosednjih iupnij. Zlatomašnik, še čvrst in mladosten, je z močnim glasom opravil sv. daritev in druge molitve! Naj ga Bog ohrani tako delovnega š« do biserne sv. maše. Po 7 letih najdeno truplo Jesenice, 27. oktobra. Pred približno sedmimi leti je izginil tovarniški delavec in posestnik v Spodnjih l.azih, župnija Gorje pri Bledu, Anton Jakopič, jx> domače Bačmaii. Vsa jx>izvodovanja zasebnikov, znancev Bačmana, orožništva, niso izdala nič. Bačinana ni bilo najli nikjer, ne v reki Radovni, ne v jirepa-dih, ki jih je otiilo v nje bližini. Žena z otroci je obupavala, naročevala prijateljem jiokojnega, naj ga le iščejo, gotovo se mu je kje pripetila nesreča. Pretekli petek je drvarski delavec Peternel na-pravljal drva na tako zvanein Unbrju, ki spada tudi v občino Gorje. Naenkrat se mu j>od noge prikotali človeka lobanja ter se ustavi med naravnanimi poleni. Seveda se je delavec nenave-denega pojava v gozdni tišini prestrašil ter takoj odhitel v Gorje in najdbo naznanil orožnikom. Ti so prišli ter kmalu našli tudi kosti, ki so sjia-dale k najdeni lobanji. Sneženi plazovi so jih raz-tresli po vsem pobočju, vrh katerega pa so nnšii še nekaj obleke pogrešanega in v čevljih celo |>n-pirnat kovač. Toda še nekaj drugega in najbolj žalostnega so našli namreč, okoli borovca ovito vrv, oziroma konec vrvi, ki je bila seveda vsa prejierela in segnita. Jasno pa je bilo, da si je pogrešani Bačtnan sani vzel življenje. Dasi hodi v jioielueiu času lam v bližini mnogo ljudi, ki posečajo Pokljuško luknjo, vendar pa je mesto, kjpr je Peternel našel ostanke nesrečnega Jakopiča, tako s poti, da tja malokdaj zaide človeška noga in je ludi sedaj bil le slučaj, da je bila po sedmih letih rešena zagonetna uganka, katera je tiste čase tako v Gorjancih kakor tudi na Jesenicah, kjer je bil pokojni zaposlen, povzročila mnogo govorjenja. — II. potovanje v Padovo in Benetke, čez Gorico—Trsi od 10. do 14. novembra z avtom Prijave do 5. nov. Pojasnila jiošljo >Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. KINO Samo šc danes! Film nastopajoče zlil! ke sezono I Film ne llMlflM dosegljivih pokrajinskih tn snortnth lepot. Luis Trenser Maria Anderoast TEL.22-2. ,ZGUBLJEMg Predstave ob 16., 1915., 2115, uri Predprodaja vntopnic od 11. - 12'30 ln od 15. ure dalje Jutri: DEVICA ORLEANSKA i Angelo Zaiolrar. Granclic.no Videz neba ▼ oktobru. Proti zahodnemu delu obnebnika se nagiba Volar z Arkturon. in orjaški ozvezdji Kačenosec in Herkul. Tudi zvezde Strelca polagoma izginjajo na nevidno nebesno plat. Sredino južnega neba. ne-posredno nad njegovim obnebnikom zavzema Južna riba. v ka teri se zatakne naš pogled ob Fomalhauta, najsvetlejšo zvezdo daleč naokoli. Na Južno ribo izliva od parativeka Vodnar vodo iz svojega vrča 7,e zgoraj smo omenili, da plava Saturen sedaj v tem ozvezdju. Ta stran neba je bogata z »mokrimi« zvezdnimi skupinami. Levo od Vodnarja se razteza dolgi trup Kita, ki se odlikuje z namenito spremenljivo zvezdo i imenom Mira ali Čudovita. Nad njim se vije ozvezdje Rib, pod njimi sc pa prikazujejo zvezde reke Eridana. Najviše na južnem nebu je poleg Laboda Pegaz, konj s perotmi, na katerem jezdijo pesniki v dežele svoje domišljije. S svojimi tTemi najsvetlejšimi zvezdami in s prvo zvezdo sosedne Andromede tvori velik pra-vokotnik, ki ga nazivamo »Miza«. Na vzhodu veselo migljajo Gostosevci, nekoliko niže se pa prikazujejo ostale zvezde Bika z rdečim Aldebara-no m. Veliki toz se je nagnil globoko k severnem delu obnebnika. Med njim in Severnico se vijuga Zmaj s svojimi medlimi zvezdami. Njegova glava je v bližini bele Vege, ki sc nagiba na večerno stran. Njena nasprotnica onkraj Severnice, svetla Koza v Vozniku, kraljica mrzlih zimskih noči, je prijadrala že precej visoko na vzhodni del neba. Rimska cesta stoji strmo na obnebniku. Na severa vzhodu je oprta na Bika, doseže v Kasiopeji nad glavišče ter tone proti jugozahodu, kjer je ta »rebrni obok zasidran v ozvezdju Strelca. MerkuT je viden na koncu meseca pTed sončnim vzhodom. Tudi Venera sije na jutranjem nebu ter je dosegla 12. oktobra največji sijaj. Mart* komaj opazimo v poslednjih žarkih zahajajočega ljuje na nočnem nebu. S Saturnom se je srečala Luna 9. oktobra« 23. se je pa sestala z Venero. nem. MR. Drobne novice | Ljubljana Dr. Albert Kramer ni več predsednik ZKD Jutro poroča, da je nn včerajSnjem občno m zboru Zveze kulturnih društev predsednik te organizacije dr. Albert Kramer odložil predsedstvo z motivacijo, »da ne more vršiti svojih dolžnosti, knkor bi jih moral,« to pa vsled prezaposlenosti. Za novega predsednika je bil izvoljen profesor Franc Jeran. Ostali člani odbora so sledeči go.spod.ie: dr. Stojan Bajič, Jakob Špiear, Drago Pogorele, Prane Marn, Ivan Tonja, ravnatelj Mirko Gruden, dr. Boris Puc, inž. Slavko Zajec, Božo Borštnik, Fran Juvan, inž. Dado Beve. Ivan Pohnre, dr. Branko Vrčon, agronom Al. Jamnik, dr. Marjan Ahčin. Revizorji: prof. Frano Vrhovnik, Miroslav ITrhas, .Tosip Tt-i-bičič, namestnika: Dušan Verhič. P. Boršb-nik. V razsodišče so bili izvoljeni: primarij dr. Al. Zalokar, Branko Ooslar, dr. Branko Alujevie, dr. Marjan Zaje in 'Ir. .Tanko Kost.. Odbor se bo naknadno konstituiral. Koledar Torek, 29. oktobra: Narcis 5kof; Jola, devica; Dunat, spo/.navulec. Novi grobovi ■f Osinošoler Bogomir Kopitar Kopitarjevo družino v Mostah pri Ljubljani jc zadel hud udarec. V nedeljo je t bolnišnici izdihnil sin Bogomir Kopitar, osmošolee realne gimnazije. Dobri in plemeniti mladenič je dolgo bolehal za jetiko. Pred kratkim je 0'l«el v bolnišnico, upajoč, da bo tn ozdravel. Pa ga je že čez en teden pobralo. 7,a njim žalujejo poleg potrtih staršev, tudi njegovi sošolci in tovariši, lei so dobrega Bogomira vsi zelo radi imeli. Naj počiva v Gospodu! Pogreb bo danes ob 2 popoldne iz bolnišnice. Staršem globoko so-žaljel Osebne eestl = Promoviran bo r četrtek M. t. m. na ljubljanski univerzi za doktorja prava gospod Marjan E r m a n, sin ban. višjegn računskega inšpektorja. Mlademu doktorju iskreno čestitamo I — Imenovanje. 7.a banovinskegu cestarja ae Grosupljem je imenovan g. Duša iz Gro-suplja. _ Bolnim ženam te izpraznijo čreva po vporabi naravne Franz-Uosefove grenke vode neovirano in lahko, tt«*. po mit«. -*oe. pol. ln b«. wlr. S-br. 15(85, 'X>. V. SS. — Slovensko stenogrnfsko društvo v Ljubljani namerava prirediti za svoje člane (kdor V ni član, lahko vsak čas pristopi, članarina znaša letno tO Din, vpisnina 5 Din) pri zadostnem odzivu naslednje tečaje, ki bi se začeli t tednu od 4. novembra dalje v trgovski akademiji na Bleivveisovi cesti. i. 7.ačetniški tečaj za slovensko stenografijo, ki bo trajal do konca aprila, po 2 uri na teden. 2. Nadaljevalni tečaj za slovensko stenografijo. 5. Tečaj za slovensko parlamentarno stenografijo. 4. Dvemesečni tečaj za pisanje srbohrvaščine s slovensko stenografijo za one, tci obvladajo slovensko stenogrufijo 5. Tečaj za nemško stenografijo. Reflektanti naj se javijo pismeno ali ustno na Slovensko stenografsko društvo, Trgovska akademija, do 4. novembra. Mesečna pristojbina za pouk znaša le 20 Din z.a osebo. Posamezni tečaji se bodo otvorili, ako se prijavi najmanj 10 oseb. — Nove mednarodne telefonske relacije. 7, rešenjem ministra pošte, telegrata in telefona je otvorjen telefonski promet med Jugoslavijo in Islandijo. Telefonski pogovori so možni z vsakim mestom na eni in drugi strani. Pristojbina za triminutni pogovor je 46.50 zlatih frankov. Moderne pletenine, bluze, razno zimsko in svileno perilo, Vam nudi v krasni izbiri in solidni ceni tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg a — Rdeče Jagode in cvetoča iablana. Šopek rdečih jagod nam je poslal g. Lojze Perko. Nabral lih je na zgodovinski »Mlaki« nad Starim trgom pri Ložn. Gospa Mura Plahuta, soproga poetajenačel-niks r Ribnici na Dolenjskem, pa nam j« poslala lep cvet, ki ga je odrezal preteklo soboto njen g. soprog na postajnem vrtu. Iskrena hvala! — Brezobzirnost očeta. Številni romarji na Šmarno goro so v nedel.io opazovali pred neko gostilno v eni šentviških vasi neprijeten prizor. Na steno gostilne je bilo prislo-njeno kolo, na kolesu pa je čepel malček kakšnih treh let.: očetu .so ,ie zahotelo nekaj pijače in je otroka kratko malo prislonil s kolesom k zidu. sam pa stopil v gostilno. Oče se najbrže niti spomnil ni. da je tako početje z otrokom brezobzirno. Nekateri pasantje bi otroka radi rešili iz neprijetnega položaja, toda vsakdo se pač boji vtikati se v tuje zadeve, ker bi morda znal vzbuditi ogorčenje očeta. Dobro hi hilo. kn bi pri takih primerih posegli vmes orožniki. — Na grobove vojnih žrtev ob Soči, na Sveto Goro in v Trst. 3-dnevno potovanje z avtobusi 4. do fi. nov. Prijave in vplačila do 2fl. okt. Pojasnila brezplačno. »Po božjem sveto«, T/jnbl.iana. fientpeterska vojašnica. Jugoslovanska knjigama priporoča: Ljudski oder, zbirko lahko upri-zorljivih iger za naše podeželske odre. I. zvezek: Jurčič-Cesnik, Domen, ljudska igra » petjem v 5 dej., 16 meš. vi., 18 Din; II. z.v.: Krivoprisež-nik, narodna igra ■ petjem v 3 dej. (7 slikah), 11 me4. vlog, 18 Din; III. zr.: Miklova Zala, igra v 5 dej., 18 Din; IV. ty.\ Tihotapec, ljudska igra v 5 dej., 18 meš. vlog, 18 Din; V. zv.: Po dvanajstih letih, ljudska igra, 4 dej., 15 met. vi., 18 Din; VI. zv.: Kamposteijski romarji, pevska igra t 3 dej.. 18 Din; VIL zv.: Mlinar in njegova hči, ljudska igra v 5 dej., 12 meš. vlog, 18 Din; Vin. zv.: Scapinove zvijače, komedija v 3 dej., 10 meš. vlog, 18 Din; IX. zv.! Revček Andrejček, ljudska igra v 5 dej., 20 meš. vlog, 18 Din. pevske točke 20 Din; X. zv.: Lumpacij vagabund, čarobna igra v 6 slikah, 18 Din; XI, zv.: Zapravljlvec, čarobna pravljica v 3 dej. (8 slikah), 18 Din; XII. zvezek: Skopuh, komedija v 5 dej., 15 meš. vlog, 18 Din. r-Seznam ii!«r im hreznUčjui u raZDol&jia. © Osmošolci L državne realne gimnazije t Ljubljani so darovali Dijaškemu podpornemu družtvu na gimnaziji znesek 200 liin namesto venca umrlemu sošolcu Kopitarju Bogomirju. © Uprava Hubadove župe vabi vse ljubljanske inoške zbore k sodelovanju skupnega nastopu na pokopališču v petek, L novembra (Vsi sveti) točno ob 15. Izvajale so bodo sledeče žalostinke :Poljana toži, UsliSi nas Gospod, Blagor mu; na vojaških grobovih pa: Vigred iu 0j Doberdob. Skupna pevska vaja bo v potek, 1. novembra točno ob 10 dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Note prinesite seboj! — Ker bo obenem tudi počastitev spomina skladatelja Davorina Jenka, vabimo k čim številnejši udoležbi vse ljubljanske povee. — Uprava. © Predavanje v Mostah. Prihodnjo sredo (30. t. m.) ob 8 zvečer bo v Ljudskem domu predaval g. duSni pastir Miha Jenko. Ob lepih skioptičnih slikah nam bo odgovoril na vprašanje: »Ali je življenje vredno življenja?« — Pridite ker bo zelo zanimivo! [ 0 Kat. prosvetno društvo za frančiškan- 1 sko župnijo priredi 2i). okt.. 1935 svoj peti pro- -svetni večer. Predaval bo g. Vinko Zor o Po-renju. Z lepoto Poronja nas bo upoznalo tndi ni nogo lepih skioptienih slik. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni, © Burja. Večkrat smo že omenili, kako se letos skoraj vedno izpolni Ilerschlova vremenska napoved. V nedeljo jo bila lunina sprememba in za ta teden je bila napoved: mrzel veter. Včeraj je ros ve« dan brila ostra burja, ki jo temeljito izsušila vse blat- , ne coste v okolici mesta ter prepihala vse kosti. © Društvo »Dom slepih« nujno rabi v svojem novem domu v Skofji Loki ..ivnlni stroj. I Tem potom so obračamo do dobrotnih src, ako ! ima kdo kakega starega, naj ga daruje za naše ; slepce. Cenj. ponudbe sprejema stolni župni urad, Prod škofijo 12. 0 Bojazen pred draginjo. Zadnje čase se cene nekaterim živilom precej dvigajo, zla- i ■sti beli moki in masti. Med prebivalstvom je i nastal skoraj pravi preplah, zakaj gospodinje kupujejo, kolikor le morejo ter delajo Irgovci prav dobre kupčije, ko prodajajo i blago in slanino v velikih množinah. Zato je i sedaj prav navaden pojav na ljubljanskih i ulicah, da prevažajo vozovi in avtomobili zasebnim strankam po cele vreče moko, masti in slanine. Revne družine si seveda ne morejo privoščiti, da bi kupovale na debelo ter opravičeno tožijo, da bo val draginje, ako 1 pride, zadel nje najbolj. © Redek primer. Kronika vsakega pone- . deljka redno izkazuje žalostno dejstvo, da : sprejme ljubljan, bolnišnica vse polno žrtev nedeljskih fantovskih pretepov na deželi, pa tudi v mostu. Včeraj pa so se uradniki v bolnišnici kar čudili, ko ves dan do večera, niso j prejeli nobenega ranjenca, ne z dežele, ne iz j mesta. V nedeljo so bili fantje torej pametni. Morda pa je vzrok njihovi nedeljski dostojnosti pomanjkanje drobiža, ki zakrivi 99% vseh pobojev. © Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob 20 | »Zvesta tovariša« s Stanom Laurelom in Oliver- j jem Ilardijem po globoko znižanih cenah. 0 Tatvine se množe. S pojavom brezdomcev, ki je reden vsako jesen v našem mestu, se je zolo razširilo tudi zločinstvo. ! Policija je tako v nedeljo in včeraj prejela ! cel kup prijav in ovadb rmli raznih srednjih ! 111 majih tatvin. V največ primerih kradejo garderobo in manjše predmete. Tatvine so se sicer v Ljubljani vedno dogajale, toda v takih množinah malokdaj. Tako so prijavljene tatvine sukenj, sušečega se perila, živil in eelo — dežnikov, ki morajo v mestn kar na dobilo izginjati, ker pač ne prijavi vsak. ki mu dežnik izgino, tako tatvino. Ti tatovi . morajo imeti nekje odjemalce, kamor pro- j dn.ia.jo po smešni ceni ukradeno blago, ti pa j ga razpečujejo naprej. Dve nesreči. Mestni uslužbenec Josip Ve- j likonija iz Ajševice, star 27 let, je tako ne- i srečno padel s kolesa, da si je ranil roko in ! so gn morali prepeljati v bolnišnico. — 23; : letna Pavla Merljak iz Št. Petra pri Gorici j je imela prav neprijetno smolo. Neki kolesar ] je tako nesrečno treščil v njo. da ji je ob- | čutno ranil zgornjo ustnico. V občinski bol- ! nišniei. kamor se je zatekla, so ji povedali, j da bo zdravljenje trajalo dober teden Jesenice i Nova občina. Novo občinsko in earinarniško j poslopje jeseniške mestne občine dobiva po pre- I delavi zunanjih sten značilno lice zgradbe v planinski pokrajini. Vse zunanje stene nad prvim j nadstropjem so obložili z lesenimi deščicami. Proti I pričakovanju se ta lesena obloga lepo sklada z zgradbo, ki sicer prvotno ni bila mišljena v tej I obliki. Visoke proste stene so bile preveč izpostavljene dežju in vlagi, zato so jih oblekli. Vprašanje je le, če ne hodo te stene v poletni vročini pričele »eveteti«. Na zaposlitvenem uradu. Ze rateški župnik g. Josip l.avtižar je zapisal v svoji knjigi leta 1897 o Jesenicah, da so »velik obljuden kraj, ki ima še lepo bodočnost. V zadnjih letih so se hitro povzdignile zaradi tovarn, katere dajejo delavcem ] dober zaslužek...« V resnici se g.župnik ni mo- ' til, saj je industrija na Jesenicah napredovala — ! vse od časa, ko je imel tu še svoje plavže kralj i Ferdinand (prodal jih je lela 1588). Vse od Bu-cellinljev, Kosov, Pitonijev in Ruanlov, ki so bili , lastniki rud in topilnic, so obdržale Jesenice svoj industrijski karakter, ki je postal ludi važen go- I spodarski faktor za sicer pasivno gorenjsko pokrajino. Danes so na Jesenicah že cele generacije , izvežbanoga delavstva, ki biva v kraju, poleg tega pa prihajajo delavci na Jesenice iz vse Uorenjske. Zaposlitveni urad jc posebno oblegan v dobi krize, ko prihajajo od blizu in daleč delavci, obrt- | niki in intelektualci, posebno Sc, ker sio Jesenice j poznane s svojimi najvišjimi mezdami v naši dr- I žavi. Dobrini gospodarskim zvezam podjetja se je zahvaliti, da so lovarne zdržale krizo tudi ledaj, ko so zapirale obrale ludi najmočnejše železne lovarne Evrope. Seveda napredek ni mogoč po želji in po potrebi, zato se zaposlitveni urad tudi le redko odpre in Se takrat najprej za številni delavski naraščaj, ki čaka v kraju samem. Kaj pomeni soliden obral v deželi v vsaki dobi. vedo po vedati vsi stanovi, ki z njim živijo, zalo naj bi bilo vse naše prizadevanje za tem. da iščemo in organiziramo delo. delo. ki ga le v naSI domovi li loliko. da ne vemo kje začeti. Da, dalo, delo do aiovuui uiojal Vkljub domačemu delu - negovanje ko$e zNIVEA Čeprav imate stalno opravka z mrzlo ln topi« vodo, ostane Vaša koža vendar mladostne sveža In nežna. Negujte kožo z NIVEO. Vse to povzroča eucerit, ki ga vsebuje NIVEA. Maribor S štajerski pozdrav ministrskemu pred-u dr. Stojaainovič.u, guvernerju Narodne banke dr. Djordjeviču iu ravnatelju Prizada v Belgradu so poslali sadjarji z mariborskega sadnega sejma: vsakemu zaboj izbranih jabolk. □ Sadili sejem se je zaključil snoči s popolnim uspehom. Včeraj so si gu ogledali nekateri ugledni strokovnjaki med njimi ruvna-telj visoke vrtnarske in sadjarske šole v Budimpešti Muthas Mohacsv. Izjavil je. ila mu sejem silno ugaja. Pred kratkim se jo šele vrnil iz Kalifornije, kjer se je mudil daljšo dobo v študijske svrhe po naročilu mtidjurske vlade; po ogledu mariborskega sejma je poudaril, da v nobenem oziru ne zaostaja za sličnimi velikimi prireditvami v Kaliforniji — Sojem si je ogledal tudi novi načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Podgornik. □ Na praznik Vseh svetnikov bo v stolnici ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša z apostolskim blagoslovom. Popoldne gre iz stolnice, procesija na staro mestno pokopališče v Strossmajerjevi ulici. Iz frančiškanske bazilike gre procesija na farno pokopališče na Pobrežju ob 15, iz magdalenske zupne cerkve pa ob pol 10. ' □ Opozorilo obiskovalcem pokopališča. Avtobusni promet opozarja občinstvo na sledeče: Posebni avtobusi za obisk pokopališča na Pobrežju bodo v prometu v četrtek od 10 dalje, v petek od 8 dalje, v soboto od 14 dalje in v nedeljo od 10 dalje. Na dan Vseh svetnikov bo predprodaja vozovnic na Glavnem trgu. Kakor vsako leto, se tudi letos 1. novembra ne bo vršil promet na progah Limbuš, Ruše, Pesnica in Sv. Peter. □ Pogreb Marije Matek. Pred kratkim se je vil iz Razlagove ulice 25 žalosten sprevod, ko so pogrebci spremljali zemeljske ostanke preblage gospe Marije Matek, soproge znanega matematika profesorja Blaža Mateka. Ob odprtem grobu se je od pokojne poslovil o. Ga-hriel Planinšek ter v prekrasnih besedah slavil njene vrline. V imenu odbora Cecilijanskega društva v stolni župniji se ji je zahvalil kate-het Avgust Spari. Dolgo vrstici lel je bila pokojna sodelavka pri cerkvenem petju, tako da je bila v znak zalivale izvoljena za častno članico. Minulo sredo je g. predsednik Cecilijanskega društva msgr. Mihael IJinek za njo opravil v stolnici peto pogrebno sv. mašo. Društvo ji je tudi zapelo. Dve leti je bila rajna priklenjena na bolniško posteljo Kljub bolezni pa je še vedno delala za društvo vednega češčenja, ki oskrbuje uboge cerkve s paramenti. V imenu tega društva je spregovorila globoko občutene besede ga. ravnateljioa Antonija Stupca. Pre-blagi rajnki, ki se je mnogo udeistvovnla na narodnem in cerkvenem področju, naj Vsemogočni obilo poplača njena dobra dela. □ Abesinei v Mariboru! V Grajskem kinu se predvaja od 28. t. m. do t novembra (Jfin velefilm »Abesinija 1935«. Film prikazuje versko, socijalno in kulturno življenje Ab-sincev, življenje na abesinskem dvoru, vzgojo mladine, abesinsko vojsko. Film je visoke kulturne vrednosti in priporočamo, da si ga občinstvo ogleda. □ Dieselovi avtobusi. Mestni avtobusni promet bo nujno rabil vsaj tri nove vozov,e, če hoče vzdrževati promet v dosedanjem obsegu. Proučuje se možnost nabave avtobusov z l)ie-selovimi motorji, ki uporabljajo za pogon surovo olje, ki je znatno cenejše oa bencina. □ Zaprisega članov novega cestnega odbora se bo vršila dne 5. novembra. □ Smrtna žrtev noža. V mariborski bolnišnici je umrl 24-letni posestniški sin Jože! Kurnik od Sv. Marjete ob Pesnici. Kurnika so pred nekaj dnevi prepeljali v bolnišico, ker je bil v nekem spopadu ranjen. Dobil je sunek z nožem v pljuča ter se je poškodba končala s smrtjo mladega človeka. □ Opozorilo občinstvu. V zadnjem času se pojavljajo v Mariboru številni trgovski agenti, ki vsiljujejo občinstvu blago raznih izvenmariborskih tvrdk. Ne glede na to, da je takšno iskanje naročil pri zasebnikih po zakonu kaznjivo. ga zaračunajo do 40% dražje, kakor se dobi v isti kakovosti v mariborskih trgovinah. Da bi spravili blago lažje v denar, širijo o mariborskih trgovcih s porcelanom razne lažnjive vesti. Občinstvo opozarjamo, da so posli trgovskih potnikov, sklonjeni z zasebniki, neveljavni .in da se take kupčije lahko vsak čas razveljavijo ter se zahteva povrnitev plačanih zneskov. Ce bi se agenti še kje pojavili, naj občinstvo takoj obvesti najbližnjega stražnika. — Združenje trgovcev v Mariboru. □ Zaprisega vojakov- dijakov. V nedeljo dopoldne so v vojašnici kralja Petra prisegli vojaki-dijaki. ki služijo v inženjerski šoli za rezervne častnike. □ Konkurz je razglasilo okrožno sodišč« o imovini Ford. Kosma, brivskega mojstra v Valvazorjevi ulici. Prvi zbor upnikov je 31, okt.., konkurzne terjatve je prijaviti do 30. nov., obči ugotovitveni narok pa je 5. dec. L1 Emil Kralj gostuje. V četrtek bo gostoval v Mariboru v »Tartuffu« eden prvakov ljubljanske d rame Emil Kralj. □ Režiser Peter Malec študira efektno Rostnndovo igro »Vest«. Sodelujejo Kraljeva, Rasbergerjeva, Gorinškova, Furijan, Blaž. Gonnšek in Štandeker. □ 2400 Din je izmaknil tat, ki se je priplazil skozi odprto okno v prazno stanovanje uradnika tovarne za dušik t Rušah Štefana Djurakovičo. □ Izmenjava šol za rezervne častnike. Kakor smo doznali. sc bo preselila inženjerska šola za rezervne častnike Iz Maribora v šalmc. V Maribor pa pride iz Sarajeva šola za rezervne častnike topniške stroke. □ SSK Maraton. Pozivajo se vsi tekači seniorji in jliniorji, du se gotovo udeleže sestanka. ki se vrši danes, v torek, ob 20 na Livadi radi nedeljskega nn ilklubskega cross-country teka SK Jugoslavije v Celju □ Pes, ki pričo sam proti sebi. Zanimiva sodna razprava na licu mesta se je vršila te dni v Koro.ščevi ulici. Neki zaaebuik jo tožil Olepševalno društvo zaradi popadljivega psa. ki ga je ogrizel. Med razpravo, ki jo Je vodil na licu mesta sodnik g. Senica, se je zagovorniku tožene stranke skoro že posrečilo dokazati, da osumljeni pes prav nič ni nevaren, ko je ves lep zagovor ovrgel sam pes, ki se je zakadil v zagovornika ter ga zgrabil za hlače. Pred takimi argumenti seveda ni pomagal noben zagovor. □ Zaplenjenega prašiča, ki ga je skušal nek mesar vtihotapiti hrez ogleda v klavnioi, bo danes dopoldne ob 9 razprodalo tržno nadzorstvo na novem delu Glavnega trga. Celje 0 Celjski obrtniki in vodovod. 0 tem vprala- njn je napisala zadnja številka »Nove dobe« cel članek. Mestna občina oddaja namreč kubični meter vode po 2 Din brez razlike, ali se rabi za uživanje ali v obratne svrhe. Sedaj veljavni mestni proračun so delali gospodje, ki imajo pri »Novi dobi« vsekakor mnogo več besede in zaslombe kakor pa sedanji mestni svet. Zato bi bilo najlepše od uredništva »Nove dobe«, če bi naslovila svoja izvajanja na prejšnji mestni svet, ki se v proračuna ni prav nič oziral na to, da bi računal vodo, ki se rabi v obrtne svrhe, po drugi tarifi. Tako bo moral tudi to zadevo rešiti sedanji mestni svet, ker so prejšnji gospodje porabljali dragocen čas pri sejah mestnega sveta rajši za nepotrebno in brezplodno prerekanje, kakor pa za stvarno delo. S takimi neokusnimi izpadi si pri »Novi dobi« čisto gotovo ne bodo pridobili nazaj naklonjenosti celjskega občinstva, ki so si ga zapravili s svojim dosedanjim delom. £t Darujte za uboge! Vincencijeva konference prosi tudi letos obiskovalce opatijske cerkve, da bi se na praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan spominjali njenih podpirancev. Konferenca ima svoj nabiralnik pri glavnem vhodu na levi strani. & Spominu dr. Kreka in proslava dneva miru. Jugoslovanska strokovna zveza v Celju bo v nedeljo, dne 3. novembra proslavila spomin obletnice dr. Krekove smrti s sv. mašo ob 8 zjutraj v opatijski cerkvi, pri kateri bo pelo pevsko društvo Celjski Zvon pod vodstvom g. prof. Mirka Močuna, popoldne bo pa v veliki dvorani Ljudske posojilnice proslava miru. Na sporedu je odrska prireditev, pri-! merna proslavi dneva, v priredbi g. Joška Ju-! rača. Sodeloval bo tudi pevski zbor orglarske i šole pod vodstvom g. Križnika, ki bo izvajal | odlomke iz Mihelčičeve zbirke »Nebo žari«. & Znižanje najemnin. Ljudska posojilnica r Celju je na zadnji seji sklenila, da zniža najemnine strankam v svojih hišah. Lepo bi bilo, da bi temu zgledu sledili tudi drugi hišni posestniki. B Podaljšanje Kersnikove ulice. Mestna občina bo podaljšala Kersnikovo ulico mimo novih hiš na Sp. Lanovžu do Dečkove ceste. & Jesensko posipavanje cest na ozemljn bivše okoliške občine — razvoz gramoza. Me-. sinu občina celjska razpisuje oddajo prevoza i gramoza za jesensko posipavanje cest na ozemlju bivše okoliške občine. Interesenti naj si ogledajo natančnejše podatke na razglasu, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. <3 Razburjenje. Celjski listič »Nova doba« piše ponovno o velikem razburjenju, ki vlada med celjskim občinstvom, ker sedanji mestni svet ni hotel izvesti sklepa prejšnjega mestnega sveta, da bi deložiral najemnike v stari gimnaziji. Hodili smo po Celju sem ter tja, iskali, kje bi dobili tiste, ki so zaradi tega najbolj razburjeni. Po dolgem ;skanju smo prišli do opatijske cerkve in ugotovili, da so najbolj razburjeni stanovalci v stari gimnaziji, ker jih mestna občina sedaj tik pred zimo ni vrgla na cesto. Ptui Vlom v stanovanje. Preteklo noč je bilo pO dosedaj še nepoznanem storilcu vlomljeno v stanovanje barvarja Rudolfa Erlača v Ptuju. Vlomilec je odnesel razno obleko strank, ki so imele svojo rolio pri Erlaču v čiščenju. Skoda znaša nekaj čez 5000 Din. Policija je uvedla preiskavo in Je upati da bo storilec kmalu v rokah pravice. Nezgoda. Nezna.i kolesar je povozil 13 letno Stanislavo Valenko iz Gorišnice. ko je šla v šolo. Deklica si je pri padcu zlomila levo nogo. Predrznega kolesarja iščejo orožniki. Deklico so spravili v plujsko bolnišnico. Slovenska Krajina Komasacija oličin, ki jo je tudi pri nas izvedel JNS režim, seveda v korist svojim maloštevilnim pristašem, se bo v kratkem temeljilo preuredila. Prizadete občine so na poziv okrajnega načelstva v M. Soboti že vložile tozadevne prošnje s potrebnimi podpisi. Holničarski tečaj se vrši v Murski Soboti. Prijavilo se je 37 fantov in deklet. Predavanja so trikrat tedensko po 2 uri. Difterija se je pojavila v dijaškem zavodu »Martinišče«, (M. Sobota). Dosedaj je umrl en go jenec. Zaradi tega je zavod za nekaj časa zaprt. Pri vretju v črevib in zaprtju zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne FranzOosefove grenke vode. Ilag. po mi«, so«, pol. In nar. zdr. S-br. 154G5, 25. V. ®>. Naša zunanja trgovina Znatno povečanje aktivnosti z Italijo Dodatno k sedaj objavljenim podatkom prinašamo še razdelitev naše zunanje trgovine po državah uvoznicah in izvoznicah. V prvih 9 mesecih letos je znašal naš uvoz (v oklepajih navajamo podatke za prvih 9 mesecev lani): Nemčija 410.5 (371.2) milj. Din 15.72 (14.2) %, Češkoslovaška 338.6 (306.14) milj. 12.97 (11.71)%, Avstrija 317.16 16 (325 54). 12.15 (12.46)%, Italija 306.3 (416.04), 11.73 (15.02)%, Anglija 265.3 (262.3) milj. 10. 16 (10.04)%, USA 153.3 (163.0) milj. 5.78 (6.24)%, Francija 122.2 (101.9) milj. 4.68 (3.9)%, Madjarska 81.0 (72.4) milj., br. Indija 72.14 (88.06) milj., Švica 64.34 (70.1) milj., Belgija 49.5 (52.24) milj Din itd. Izvoz pa je bil tale: Italija 551.2 (592.44) milj. 19.86 !2264)%, Nemčija 454.0 (389.9) miljonov 16 36 (14.9)%, Avstrija 415.1 (437.3) milj. 14.^6 (16.71)?, Češkoslovaška 380.9 (240.14) milj. 13.72 (0.18)%. USA 148.1 (118.3) milj. 5.34 (4.52)%, Madjarska 137,6 (94.1) milj. 4.96 (3.6)%, Anglija 123.17 (86.4) milj. 4.44 (3.3)%, Grčija 94.35 (101.64) milj. 3.4 (3.88)%, Belgija 78.7 "(121.6) milj. 2.84 (4.65)%, Švica 66.9 (99.96) mili. 2/41 (3.82)% itd. Ta pregled nam kaže, da je zlasti narastel letos v primeri z lanskim letom uvoz iz Nemčije, dočim je uvoz iz Italija prav znatno padel. Nn drugi strani j>a je izredno narastel naš izvoz v Nemčijo in Češkoslovaško ler Anglijo. Zmanjšal p« se je nač izvov v Belgijo in Svečo, Grčijo ter Avstrijo in Italijo. Izvoz v italijanske kolonije narašča. Letos v prvih 9 mesecih smo izvozili v italijanske koloniie (v oklepajih podatki za prvih 9 mesecev lani): Eritreja 24.65 (0.9) milj. Din, italijan- ska Somalija 8.3 (0.57) in Dodekanez 2.94 (0.95) milj. Din, skupno torej u 35.86 (2.4) milj. Din. TRGOVINA Z ITALIJO Razvoj naše trgovin? z Italijo nam predočuje le|x> sledeča tabela po posameznih četrtletjih vse v mlij. Din): Uvoz Izvoz 1934 1935 1934 1«»' 150.0 115.7 210.5 171.0 132.5 105.7 191.9 192.8 133.5 84.0 190.0 187-3 139.0 205.2 t. četrtletje 2. četrtletje 3. četrtletje 4. četrtletje Uvoz iz Italije je pričel nazadovati že v začetku leta ter je v 3. četrtletju 1935 dosegel naj nižje stanje s 84 milj. Din. Nasprotno pa je naš izvoz v Italijo |X> padcu v 1. četrtletju stalno znaten. Aktivnost naše trgovinske bilance z Italijo se je gibala četrtletno v preteklem letu od 56.5 milj. do 66.2 milj. Din. V prvem četrtletju 1915 je padla celo na 55.3 milj. Din. Od tedaj naprej pa stamo narašča ter je dosegla v 2. četrtletju že 87.1 milj. Din, v 3. pa celo 103.3 milj. Din, tako da smo bili v prvih 3 četrtletjih 1935 aktivni v prometu z Italijo za 246-7 milj. Din, dočim je znašala aktivnost v prvih treh četrtletjih lani samo 176.4 milj. Din, v celem letu 1934 pa 242.6 milj. Din, torej v celem letu toliko kol letos v prvih 9 mesecih. Odtod tudi veliki klirinški saldo v našo korist m pa dejstvo, da morajo naši izvozniki čakati na plačilo že skoro tri mesece. Ta saldo je nastal, kot se vidi iz gornjih številk, radi tega. ker je naš izvoz v zadnjih 6 mesecih oslal stacionaren, nasprotno pa je letos posebno v zadnjih -3 mesecih uvoz iz Italije znatno padel Skupni znesek likvidiranih izplačil in kompen zacij iz starih vlog do konca leta t')34. znaša nad ?H milijonov dinarjev Občni zbor jc ao-g asno odobril poslovni poročili in bilanci zu obe navedeni poslovni leti, sprijel predlog upravnega svetu za emisijo Din 10.000.000,— nove prioritetne delniške glavnice, ki je ie zagotovljena, kakor tudi vse njegove predloge glede izpremcuibe pravil, ki n> v zvezi z rekonstrukcijo bilance. Novo poslovanje banke sc razvija ugodno ter so dosegle nove vloge koncem leta I9>4 svo-to 44 milijonov dilfarjev in so stalno v porastu. Iz vrst prioritetnih delničarjev so bili izvoljeni v upravni svel zavoda gg. Janko Cešnik. dr. Jernej Demšar, Fran llmelak in Josip Ogo-reutz. Od izstopivših članov sedanje ujiravc so hili ponovno izvoljeni gg Vilim Bizjak, Ivan Jelučin, Avgust Jenko, ing. Tomo Knez, l.eo Souvan, Alojzij Vodnik in Jakob /ndravec, nn novo pa dr. Alojzij Kobal. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg dr. Ivan Bole dr Janko Kersnik. Viktor Naglas, Miloš Osel iu Mirko Stepič. V seji upravnega svetn. ki se je vršila po uličnem zboru, je bil konstituiran upravni svet banke ter zu njegovega predsednika ponovno izvoljen Alojzij Vodnik in za prvega podpredsednika g. Ivan /elačin. Bilanca DHB I Državna hipotekama banka objavlja svojo bi-j lanco za 30. sept. ler so glavne postavke tele( vse v milj. Din, v oklepajih podatki za 31. avgust): Aktiva: gotovina in blagajniški zapisi Narod-I ne banke 418.8 (400.1), posojila: hipotekama 2.118.95 (2.126 24), komunalna 048.4 (649.26), vod-j nim zadrugam 80.86 (81.47), menično hipotekama j 106.4 (105.1). domače ineuice 79.6 (82.0). lombardna i 80.76 (70.6). nepremičnine 200.04 (190.04), tekoči račun lin. ministrstva 696 2 (707.6), razni tekoči • računi 137.93 (F38.76), odkupljeni efekti 187.54 (166.2), efekti fondov 147.0 (147.0). razna aktiva 210.6 (209.3). Pasiva: samoslojni fondi 324.7 (308.1), fondi in glavnice javnih ustanov 1.412.7 (1.399.0). hranilne vloge 1.139.09 (1.140 0), vloge v tek. raču-I nih 252.8 (256.06). rezervni fond 140.40 (140.46), amortizac. fond 36.0 (35.9), zadolžnice in obveznice 800.0 (800.0), predujmi pri tujih bankah 131.8 (131.8), lek. račun fin. ministrstva 130.0 (138.7), razni tek. računi -141.3 (450.0), razna pasiva 304.0 (288.1), kavcije itd. 2.318.5 (2.378.5). Iz pričujočega izkaza je razvidno, da izpre-inembe niso velike. Zmanjšanje posojil je imelo za posledico povečanje likvidnosti. Najbolj je narasla (»stavka lombardnih posojil in odkupljenih vrednosti, kar je v zvezi z intervencijo na borzo. Sestava tujih sredstev je ostala v glavnem neizpremenjena. Zadolžitev fin. ministrstva se je zmanjšala v septembru za 11.4 milj., kar pa je bilo v večji meri kompenzirano z zmanjšanjem dobro-imetjem ministrstva pri banki za 8.7. milj. Din. Socialno zavarovanje trgovslva Socialni odsek Združenja trgovcev v Ljubljani je razposlal ljubljanskim trgovcem okrožni™, iz katere posnemamo: Po obrtnem zakonu g 384. je predvidevano obligatorno socialno zavarovanje za trgovstvo, če i združenja to sklenejo. Z oziroin na to je Zveza i trgovskih združenj za Dravsko banovino že svoj ' čas ob sodelovanju strokovnjakov napravila pravilnik za bolniško zavarovanje z namenom, da bi se kot prva faza različnih panog zavarovanja organiziralo bolniško zavarovanje in hi se na podlagi teh Izkustev zavarovanja razširila še na druge panoge, za slučaj starosti, onemoglosti in smrti Ker pa obrtni zakon predvideva, da predpiše ministrstvo za trgovino tn industrijo v soglasju z ministrstvom za socialno politiko pravilnik o socialnem zavarovanju, je Zveza predložila ministrstvu za trgovino in industrijo tak okvirni pravilnik za vso državo z namenom, da tako pospeši izdanje potrebnega pravilnika, zavedajoč se. da se v ministrstvu še dolgo ne bo nič ukrenilo, ako ne pride iniciativa od interesentov. Dokler pa ministrstvo ne izda pravilnika, ni mogoče začeti z delom. Ministrstvo za trgovino in industrijo je na to sporočilo zbornicam, da naj se začno baviti s tem vprašanjem in da naj stavijo ministrstvu predloge, da se bo stvar proučila. Do tedaj pa naj strokovni organi ničesar ne pripravljajo glede socialnega zavarovanja, ker bi ministrstvo nobene take akcije ne odobrilo. Tako so se razvijale stvari zadnje dve leti. Ker je zahteva trgovslva po socialnem zavarovanju vedno odločnejša, je centralno predstavništvo sklenilo potisniti stvar naprej in da bo bo- Kupčija z vinom Poročilo iz Ljutomera, Ptuja in Maribora Vinska trgatev je končana po Halozah v splošnem, v ljutomerskem - ormoškem vinskem okolišu pa do nekaj izjem pri prav velikih vinogradnikih. Deževno vreme ovira dovršitev že pričetega dela. Razmočene ceste ne dopuščajo odvoza vinskega mošta iz vinogradov k vinskim trgovcem ali na železniške postaje. Obilna vlaga vpliva neugodno na še viseče grozdje, ki pričenja močno gnfti. Iz počenih jagod izpira dež sladki sok, tako da ne bodo prišli pripadniki prav poznih trgatev lelo« na svoj običajni ručun, ampak bodo najhitreje tako glede množine, kakor tudi glede kakovosti doplačali. V dežju ne morejo brati ter mo. rajo počakati, da padavine prenehajo ln da veter grozdje 06uši. Ako pa to ne nastopi v najkrajšem času, bo izpadek trgatve veliko večjf, kakor morebitna pridobitev na kakovosti. Vsi, ki so opravili bratev pred deževnim vremenom, »o v vsakem slučaju letos najboljše odrezali. Donosi trgatve so po Halozah v splošnem le srednji, v Ijutomergkeiu-ormoškem vinskem okolišu pf dobri do prav dobri. Kakovost je v prvem slučaju dobra do prav dobra, ali tudi v drugem slučaju obetajo vinski mošti kljub obilne rodovitnosti dati izvrstno vinsko kapljo in se pričakuje harmonična vina, v katerih ne bode preveč prevladoval alkohol. Tudi v preteklem tednu Je kazala gradacija 17—21% sladkorja, kar je bilo odvisno od raznih vrst grozdja in različnih led. Posebne Izjeme so pokazale tudi 24% sladkorja. Promet z vinskim moštom je v preteklem tednu skoraj popolnoma miroval. Slabo vreme plaši kupce, da ne gredo do doma, premočene in od vode razdrapane ceste pa onemogočijo odvoz mošta iz goric. Razen tega pa je večina vinskih mostov sedaj v takem Stadiju vrenja, v katerem ne more nihče pravilno presoditi bodočo kakovost vina. Ko nastopi zopet boljše vreme In ko se pričnejo mošti čistiti, se pričakuje zopet oživljenje vinske trgovine. Cene so ostale enake. Mošti iz mešanih nasadov z 19—20% sladkorja se plačujejo od kupcev 3.25 do 3.75 Din, kvalitete od 4 do 4.50 in 5 Din naprej. Največji promet izkazuje doslej železniška postaja Ormož, ki je odpremila do sedaj okroglo '25 vagonov, večinoma v Ljubljano in njeno okolico. Vinska trgovina je za prvo silo založena z novim pridelkom in bo nadaljevala nakup najhitreje šele, ko so mošti popolnoma zavreli in se deloma očistili. Maribor, 28. oktobra. Klopotec »e ne oglaša več ter s svojim molkom naznanja, da je trgatev v pretežni večini končana. Glavni pridelek naših Slovenskih gorie — vinski mošt — je letos še precej srečno dokončal svojo pot v kleti. Ene skrbi je nnš vinogradnik s tem rešen, čaka pa ga druga večja skrb — kako spraviti vinski pridelek po primerili cent v denar. Vsled velike konkuronee z južnimi vini In zmanjšanja konzuma vsled splošne gospodarske krize, ni skoro nobenega povprašovanja za moštom. To leto je poteklo brez večjih elementarnih nezgod. Spomladi so sicer nekateri vinogradi v nižjih legah pozebli, vendar pa razun na Ranči ni bilo posebne škode, kor «e jo ostalo grozdje bolj-; še razvilo. Tudi toča je prizanesla, le v Jakob-i skem dolu je napravila nekaj škode. Nabralo se ; je pov|irečno eno tretjino več kot lani, pa tudi kvaliteta 1*> boljša. Navaden mešani mošt je vse-I boval 17 do 19% sladkorja, sortirane vrste pa od 10 do 2t% po Klosterneuburgu. Kisline se je po-I vprečno ugotovilo 11 promil. Ker se med vrenjem j nekaj kisline razgubi, bo letošnje vino prav skladno. podobno letniku 1930 — pitno, ne premočno in ne prekislo z izrazitim bukejem. Zn prodano i od preše, se je za navaden mošt dosegla cena od | 2 do 3 Din. za sortirano blago od 3 do 5 Din za I liter. Ker je kakor že zgoraj omenjeno, malo upanja za uspešno prodajo letošnjega vinskega pridelka, je vinogradnikom v njihovem lastnem inle. resu priporočati, da se oklenejo v »vrbo prodaje svojih vinarskih zadrug. Vinarske zadruge imajo urejeno kletarstvo, kjer se vino po potrebi izšola, imajo organizirano prodajo, kar daje mnogo večjo možnost, da se vino spravi v denar in doseže boljša rena, kot pa je to možno posamezniku. Ljubljanska kreditna banka Ob obilni udeležbi delničarjev se je vršil dne 26. t. IU. občni zbor Ljubljanske kreditne banke za poslovni leti 1933 in 1934 pod predsedstvom g. Alojzija Vodnika, ki se je uvodoma v toplih besedah spominjal blagopokojnega Viteškega kralju Aleksandra I. ter izrekel zahvalo v zadnji perijodi izstopivšiui članom uprave zavoda. Iz poročilu upravnega sveta, ki ga je podal plavut ravnatelj g Krofla, posnemamo, da (e banka izvedla rekonstrukcijo svoje bilance v smislu odobrenja ministrstva brez sodelovanja svojih-starih upnikov. Potrebni odpisi so se izvršili z uporabo vseh internih in javnih rezerv z znižanjem delniške gluvnice za 60% in valorizacijo nepremičnin. Banka je plačala ves čas, kar je pod zaščito, svojim starim upnikom tekoče obresti jx>leg izreinili izplačil za vzdrževanje, bolezen itd. ter je « 1. julijem t. 1. oprostila vse stare vloge do Din 2.000.—. Ako se jed, ki jo ima Tvoi mož rad, pristno-di, ne vznemirjaj se ... bonbon PROIZVOD; .UNION., ZAGRIB. doil zbor trgovcov vse države prihodnjo (»mlad v Zagrebu pred vsem obravnaval lo vprašanje in zahteval v zakonu predvideno socialno zavarovanje. Do tedaj ho centrnlno predstavništvo pripravilo vse potrebno uradivo. V trgovskih vrstah pa vendarle obstoja bojazen, ila bo mogoče pri znani počasnosti v naših ministrstvih ter morda tudi iz političih, gospodarskih in socialnih razlogov preteklo še mnogo časa, preden se bo dalo z zakonom predvideno Mieialno zavarovanj« izvesti. Zato Je potrebno, da ugotovimo, da-li bi se dalo izvesti bolniško zavarovanje čimpreje na prostovoljni društveni podlagi za ljubljanske trgovce v okviru ljubljanskega združenja. Ustanoviti bi se moralo prostovoljno bolniško društvo ljubljanskih trgovcev. V to druBvo hI se lahko sprejemalo seveda tudi trgovce izven Ljubljane, kakor tudi pripadnike drugih svobod nih poklicev. Soveda fe potrebno za tako ustanovitev neko osnovno število članov. Socialni odsek našega združenja, ki ima namen pripraviti lako prostovoljno zavarovanje, pa lahko začne t akcijo samo, če bi se prijavilo za tako zavarovanje zadostno število članov. Upnmo, dn se trgovstvo zaveda, kako velike važnosti je taka akcija in bo pristopalo, da m čimprej uresniči že dolgo zahtevano in propotrob-no socialno zavarovanje trgovtflva. Borza Dne 28. oktobra 1OT6 Denar Neizpremenjeni so ostali tefnil Rerlina, Curt-ha in Londona. Popustila sta Amsterdam in Praga, dočim so narasli Bruselj, Newyork In Pariz. V zasebnem kliringu se je italijanska lira n« zagrebški borzi učvrstila na 280.16—282.56, v Belgradu pu je nolirala 288 blago. Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi popustil na 8.47—8.57, na zagrebški 1111 8.45 8.55 in na belgrajski na R.-lfiRfl do 8.50.38. firški boni so notirnli v Zagrebu 27.16 do 27.85. v Belgradu pn 28.10 blago. AruzleSki funt je v Zagrebu (»pustil nn 2-12.01—214.24, v Belgradu pa na 242 42 24-1.02. Španska pezeta je v Zagrebu nolirala O.bO denur, v Belgradu 5.7.5 denar. Ljubljana. Amsterdam 297(171 2991.31, Berlin 1750.08—17(!0.!)5, Bruselj 787.75 742.81. Curih 1424.22-1431.29, London 211.98 - 217.03, Nevvvork 4340.28- 43856, Pariz 28897- '200.41, Praga 181.05 — 182.16, Trst 355.75- 858.88. Promet nn zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,801.581 Din. Curih. Belgrad 7. Pariz 20.2825, London 15.125. Newyork 307.875. Bruselj 51.775. Milan '5. Madrid 42.025, Amsterdam 208 90. Berlin 12 ;.70. Dunaj 56.625. Stoekljolni 77.95. Oslo 75.95. Kbpen-hagen (>7.50, Praga 12.72, Vnršnvn 57 925 Mene 2.90. Carigrad 2,15. Bukarešta 2.50. Ilelsingfnrs ti.67. Bueuos-Aires 0.8375. Vrednostni papirji LJubljana. 7% inv. pos. 75 77. agrarji 13— 45. voina škoda promptna 856—358, begi. obvez. BI t>3, 8% Bler. pos. 72—75, 7% Bler. pos. 116 68. 7% (los. DHB 73-76, 7% slnb. (»s. 78 bi. Zagreb. Drž. papirji; 7% inv. pos. 74 -76.75. agrarji 44 bi., vojnu škoda promptna 350 :>57 (351). 12. 857—368, begi. obvez. 00 (52. 8'; Bler. pos. 78 80, 7% Bler pos. 68 70, — Ilelniee: Priv. agr. banka 224 den., Isis 40 bi. Belgrad. Drž papirji: 7% inv. pos. 79 50 hI., vojna škoda promptna 355.50 ,357 (358, 357) 12 855-857 (858. 858.26), begi. obvez. 63.75 (i 1.25 (65, 64). 7% Bler. pos. 68 50 Hen., 7% pos. illf|». 76.50 hI. Delnice: Narodna banka 5900 bi., Priv. agr. banka (230). Žitni tre Novi Sad. Pšenica bat. 155 158, bač ladja Tisa in Bege,j 165—167.50, slav. 160-102,50. areni. 159—161, ban. 155—161. oves nelzprem. rž ne notira. ječmen nelzprem., koruza bač. In srem. 100— 103. ban. 100—102. moka, fižol, otrobi neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Kulturni obzornik Razstava Franceta Kralja Po dolgem presledku ima naša javnost priliko videti večjo kolekcijo del Franceta Kralja, ki je od prejšnje sobote (dne 19. t. m.) odprta v Jakopičevem paviljonu. Sledeč navedbam kataloga, obsega razstava tri skupine del: 1. mladostna dela , iz 1. 1909—1915; 2. stavbno plastiko (posvetno in 1 cerkveno) iz 1. 1918—1933; 3. oljnate slike (ne apnate, kot stoji v katalogu; to fatalno tiskovno napako bi si bil katalog res lahko prihranil). Skup- j no obsega kolekcija 55 številk, razstava sama je pa redna jesenska prireditev Umetniškega društva Slovenski lik. V stranskih dvoranah in deloma ie v srednji se nahaja stavbna plastika, ki na razstavi pre- ; vladuje. To se je zgodilo namenoma, ker je hotel Fr. Kralj pokazati »tovrstno današnje upodablja-nje«, namreč plastiko v njenem razmerju do arhitekture. Ta svoi namen skuša avtor doseči s tem. da vodi pred gledalca znabno število osnutkov iz raznih dob svojega življenja, ki jih vidimo večinoma v gipsu, razen tega pa še v kartonskih risbah. Tako na pr. so razstavljeni nekateri spomeniki kar v 3 iladijih: 1. osnutek kipa v gipsu (sam); 2. osnutek kipa s fasado; 3. karton kipa v naravni veličini. Pripomniti je treba, da je izvršil Fr. Kralj večino gipsov in kartonov r naravni ve- I llčini nalaSč za to razstavo, kar je važno zategadelj, da vemo ceniti nien namen. Ta nI umetniški, tem- > več pedagogičen; uka potrebnega gledalca hoče kipar uvesti v zakone, ki vladajo v zgoraj omenjenem razmerju med plastiko in arhitekturo. Poudarek leii na strani kiparja, odnosno Fr. Kralj prikazuje, kako drugače pojmuje stavbno plastiko I kipar in kako drugače arhitekt. Vprašanje je pri ! nas res aktualno, toda tehnika razstave je taka, da zastavljenega cilja ne bo dosegla. Zatreti ne morem pri tem drugega čuvslva, 1 ki me je vselej znova napadlo v razstavi. Ime Fran- i ce Kralj |e, oziroma bi moralo biti isto kot izpol- 1 siter pričakovanja. Usstsik is dalAa ai I ljal, tedaj je bilo naravno pričakovanje, da bo stopil pred javnost z novimi deli v originalni tra-rini, kjerkoli je to možno. Namesto tega je dal prednost razstavi šolskim svrham služečih osnutkov in glpsov; razstavlja tudi akademijska in predaka-demijska dela. Razumem cilj, ki ga zasleduje; toda arhitekta, ki hoče po svoje diktirati celotni skulpturi, je treba premagati z nepobitnim kiparskim delom in z argumentom elementarnega kiparskega izraza. Reviia tega ie tisto, česar vsakdo od Fr. Kralja pričakuje, kajti vselej |e originalno umetniško delo tisto, ki je najbolj vzgojno in narodu najboli koristno, ki pa je pri nas najbolj redko. V srednji dvorani paviljona visi deset slik novejšega datuma. Kakor ima Fr. Kralj kipe, ki jih ni razstavil, tako ima tudi slike, ki jih iz neznanega razloga ni izobesil. Pričujoče so bile večji-del lani na ogled v Zagrebu. Motivno obravnavajo vse stolno mesto Ljubljano. Stilistično so značilne za poslednja leta Francetovega ustvarjanja. Od ostre metalično pojmovane koloristike s precizno risbo se umetnik zdaj nagiblje k svobodnejši obdelavi harve, tudi svetlejši, radi česar ljubi meglena ali druga nejasna zračna nastroienja (inočen naliv, meglo itd.). V tem primeru organizira sliko z enim ali dvema glavnima tonoma oz. barvama, ki ju v obliki prevladujočega elementa spravi na platno in nato poslavlja nanje detajle na ta način, da se izgubljajo v podlagi, kakor tonejo hiše v brezoblični masi megle. Tako je zanovan Pogled preko Stritarjeve ulice na Grad« (50) ali pa oni proli Krimu (49). Po dominantnosti glavnega mo tiva ima vsaka slika svojega predhodnika r našem impresionizmu: prva pri Groharjevih snežnih re-dulah ali cvetočih jablanah (nerazumljiv mi ostane efeminirani motiv paspartuju ali zavesi podobnih bordurl), druga pri Jakopiču. Tam, k|er obravnava umetnik maso, ki {e polna detajlov, linij itd., na novi način pa ustvarja z neprestanim ponavljanjem enih in istih tonov zopet nekako nejasno tonično ravnino (52), ki leži preko vsega in ki bi spominiala človeka na stari pomtilizem, da ni izrazito dekorativna. Te slike imajo na sebi, kar se barv tiče, nekaj skoro preveč »•"ini«. >0 po zaanovi zelo duhovite. Kaz- I vojno stoje eno stopnjo dalje od podob kot je »Panorama proti severu« (47) ali Šentpeler 46), ki ie od svoje strani še najbolj soroden staremu Sent-petru iz I. 1922, le da ie sedai ves drug v barvi. I V tem žanru najboljša podoba na razstavi je poleg i št. 46 pač Šentjakobski trg (55), kier je koinpo-i zicija mase z barvnim izrazom in črtanimi sistemi najskladnejša. Zdi se, da veje t tej podobi dih j nekega svobodnejšega stika z naravo, kar »e je i zgodilo na račun pretiranega subiektivizraa, ki i vlada drugod. Iz okvirja ostalih podob pada »L|ubljanično j mostovje« (54). Da ni onih dveh dreves v ospredju, ; ki sta koncipirani po nekdanji shemi sprednjega, j srednjega in zadnjega plana (prim. Slovensko vas) i in zraven tega še na drug način modelirani in i slikani kot ostala dokaj ploskovito in z nekaterimi maloštevilnimi črtami naznačena, barvno skoro 1 monotona pročelja hii, bi bila notranie enotneiia, ' Še tako je med najmočnejšimi na razstavi, a spominja na nekatere evropske slikarje ekspresionlz-j ma (umetnikova paleta ie zadnji čas sicer prenekje ' odv isna od impresij zapadnega slikarstva). Enako kakor druge podobe govori tudi ta o sproSčenju umetniškega delovanja, ki išče svobod* nejših oblik nego so bile toge arhaične forme začetka. S tem seveda še ni rečeno, da se vezi rahljajo pod vplivom ožjega razmerja do narave, ka|ti ravno pri Francetu Kralju imamo zadosti razloga za domnevo, da se za tem osvobajanjem krije neki naraščajoči suhjektivizem. In treba si je temeljito izprašati vest, če je brezpredmetna zaprtost r subjekt svoboda in če ni ravno naia naloga, da io pred predmeti izoričamo. Ignorirati očigledne resnice iz topografije Ljubljane gotovo pomeni suženjstvo izvestnim subjektivističnim predstavam. Kljub vsemu temu pa ostane ta m taka vera t veljavnost subjektlvizma, ne »ubiekta v umetnosti, kakor jo z deli in besedo oznanja Fr. Kralj, dokument ne samo avtorjevega umetniškega porekla, nego tudi nad vse važno etapo v našem umetnostnem razvoju. Mnogi, ki iib je tako rekoč prav ona omogočila, je ne poznajo in tudi nečejo več poznati — velika nehvaležnost življenja in nič manjša tragika časov, ki so iih prekrili drugi, ter subjektov, ki w niso znali rešiti v objekt R. Lazar. Hevre: Mam'zelle Nitouche Operetna premfjera- Polni dobre volje in ugodnega pričakovanj* smo stopili v novo gledališko sezono — in dejansko nam prvi dve operni premijeri nista te dobre volje izpodmaknili. V tretje pa smo doživeli operetno premijero, a za to je, odkrito povedano, zazijalo eno samo veliko vprašanje: čemu? Čemu iz ogromnega zaklada opernih umetnin, ki zmorejo človeku nuditi dovolj vsestranskega plemenitega užitka. Izbrati borno opereto, ki je poleg tega že zastarela in oveneta? čemu takemu delu posvečati toliko tvornih sil, ko se že ob delu samem razbijajo in ne morejo roditi uspeha? Čemu tedaj vse glasbeno predelovanje, vse intenzivno režijsko prizadevanje in napeto iskanje pristnih domislekov, vse vežbanje orkestra n igralcev ter trošenje njihove energije, čemu lepi sprevod in končno vsi gmotni izdatki, ko si pa vsa natrpana celota vseh teh sil v skupnem učinku ne more priboriti naziva lastnega, edinega smotra: umetnost? Tako jc človeku žal za vse delo, ki ga použije tako vprizarjanje, še zlasti če se domisliš, koliko bi bilo koristi, ko bi se vse te tvorne sile obrnile dosledno v resne umetniško smer. Žal p« tudi, da vodstvo gledali šča tako brez potrebe prezira merilo umetniške kvalitete in si prti na rame odgovornost za neopravičeno poniževanje in slabo vzgojo umetniške ga okusa gledališkega občinstva. V,em«. kar sem napisal, bi dodal eno samo vehko željo, ki pa je obenem zahteva vsego slovenskega naroda in njegove kultur« — da bi ■« končno tudi naše operno gledališče z vsemi svojimi silami pridružilo borbi za dosego prave umetniške kvalitete in se že enkrat obrnilo od brez-zmiselnega, ničvrednega in škodljivega kompromisa P. S. Zelo značilno je in naj bo zato napisane V Istem času, ko nad nami vsemi leži groza vojske in ko je vse ozračje polno upora proti moritvi nc le vojaštva, temveč tudi iena in otrok nn abesin skih bojiščih, se v ljubljanskem opernem gledališči zbijajo inle na račun te žalostne zemlja, V. U. Pri italijanskih predstražah 3000 metrov visoko Taborišče italijanskih čet na visoki planoti pri Asmari v Eritreji. Slika je posneta z vojaškega letala. Iz filmskega sveta Webh Miller, dopisnik dopisnega urada United Press, kateri je prideljen italijanskemu armadnemu vodstvu v severni Abesiniji, poroča iz Adagamusa: Po izrednem dovoljenju italijanskih poveljstev sem smel obiskati prve italijanske postojanke na zahodnem krilu severnoabo-sinske fronte. Meni in dvema drugima poročevalcema je bilo dano, da smo se prvič v zgodovini vozili v avtomobilu po toh divjih goratih pokrajinah. Vozili smo se po strmih skalnatih stezah, po kaierih so dolga tisočletja hodilo le karavane in v katerih nikdar ni bilo kakšne kolemiice. Domačinom, kateri še nikdar niso videli avtomobila, smo povzročali veliko razburjenje. V velih tropih so prihajali zijat naš voz, ki jim je bil nerešljiva uganka. Kadar smo se ustavili, so se boječe umaknili. Najprvo smo obiskali Adigrat, za katerega so so prvi teden vojske bojevali hudi boji in ki so ga baje Italijani hudo razdejali. Sam pa sem lahko ugotovil, da je malo mestece docela nepoškodovano. Niti ena letalska bomba ni padla na mesto, ker so letalci imeli nalogo, bombardirati le okolico Adigrata. Franooski misijonar, ki je v dnevih boja prebival v Adigratu, mi je pripovedoval, da so vse izgube v mestu znašalo dva ranjena Abesinca in pet ubitih volov. Ko smo se is Adigrata vozili v Adaga-nrns, smo prilezli 3000 metrov visoko. Med potjo smo videli cele trope italijanskih pionirjev in delavcev, ki so pridno gradili popolnoma novo cesto. Mi smo so morali voziti le po stari karavanški poti, ki je pač najslabša cesta, kolikor sem jih kdaj videl. Včasih smo šli po taki strmini, da je naš avtomobil prevozil le 8 kilometrov na ura Po najbolj grdih krajih smo morali svoj avtomobil sami potiskati navkreber, kar je bilo v višini 2S00 do 3000 metrov res naporno delo. Med potjo smo večkrat srečavali skupine abosinskih možakov, žensk in otrok, ki so se vračali v Adigrat, iz katerega so med bitko pobeguili. Večina moških je nosila puške, katere so jim Italijani pustili, kar nas je zelo začudilo. Italijani so se pač ozirali na to, da je puška najdragocenejša lastnina moškega Abesinca. Zato so jim dovolili nositi puške, dokler bi se ne zgodil kakšen slučaj upora. Pri tej priliki sem ugotovil, da Abesinci svoje orožje čudovito skrbno snažijo. Abesinske puške so edina snažna in čista stvar, kar som videl v Abesiniji. Pri Adagamusu smo srečali divizijo črnosrajenikov »28. oktober«, ki je t najhujšimi napori utrjevala sprednje postojanke za predstraže na lavem krilu severne armade. Te postojanke leže visoko nad strmimi gorskimi prepadi, črnosrajčuiki so vlačili ogromne skale po težavnem ozemlju, da so iz njih napravili trden kamenit zid, za katerem se bo z^slanjalo lahko gorsko topništvo in pa strojne puške. Poveljnik oddelka na levem italijanskem krilu general Semma mi je izjavil, s prstom mi kažoč na razklano skalnato pokrajino pred seboj, da bo prodiranje severnih divizij s tanki, motornimi vozovi in topovi na takem ozemlju nepopisno težavno. Italijanske čete bodo pri prodiranju proti Makali morali premagati tri pogorja. Edvard Beattle, posebni poročevalec »United Press« v Addis Abebi poroča 26. oktobra: Čeprav so se vojaški poročevalci v abesinskem glavnem mestu že nekam naveličali divjih ntiskov od parad, ki Jih pred cesarjem prirejajo bojevita plemena z abesinsklh gora, me je vendarle močno prijelo, ko »em gledal konjeniško armado vojščakov iz rodo Kafa, ki so v naglih pohodih prihiteli v glavno mesto ix juinozahodnih delov dežele ter se tu poklonili cesarju. Spredaj Je Jezdil na krasnem belcu raa Getaho, ki Je bil ograjen v krasno pisan ptaSč, na katerem so se svetlikali evropski rodovi In ki so spominjali, da Je bil ras Getabo nekoč abesinski poslanik v Parizu. Desettisožf Kafajcev »o v paradnem koraku Jezdili pred cesarjem, hvalili svoja bojna dejanja, rjoveli tn s sulicami tolkli ob SHte. Jasno ml Je bilo, da jih je prevzelo bojno navdušenje. Nekateri so bili tako navdušeni, da so svojo vdanost negušu Izkazali na ta način, da so planili k stopnicam pred palačo, odkoder jih Je telesna straža le s težavo odstranila. Ras Getaho Je »roje vojščake prekosil v bo- Najprvo bodo morale italijansko čete po velikih strminah preplezati na visoko planoto, ki je do 3000 metrov visoka. Odtam se bodo morale brez vsakih potov in steza spustiti v dolino, ki leži 171)0 metrov nad morjem. Nato se hodo italijanske kolone morale povzpeti in plezati po stezah, ki vise do 45 stopinj, dokler zopet ne bodo prišle blizu 3000 metrov visoko. Na podlagi teh številk človek lahko razvidi, s kakšnimi težavami grade eoste iz Adigrata proti jugovzhodu v notranjo Abesinijo. črnosrajčniki podajajo kamenje iz roke v roko. Večkrat je ta živa človeška veriga več 100 metrov dolga. Pot, po kateri so vozimo, ,je zabasana s tovornimi avtomobili, z mulami, ki nosijo vodo v mehovih, s pestro oblečenimi askari, ki pojoč jezdijo po teh krajih. Srečal sem več traktorjev za artilerijo, ki so se na tem težavnem ozemlju zelo izkazali. Porabljajo jih za to, da od zadaj potiskajo tovorne avtomobile, ki sami ne zmorejo takih strmin. Da se obranijo drobnega črnega prahu, ki na debolo pokriva vse ozemlje, si italijanski vojaki z ruticami zavežejo nsta. Na svoji vožnjo v sprednje italijanske postojanke sem dobil vtisek, da je v vojaškem smislu vse pripravljeno za novo italijansko prodiranje. Abesinska vas y jevitih besedah. Ta poglavar je bil rojen v letu Adue, 1886 kot sin rasa Avata, ki je bil v bitki pri Adui eden izmed poglavitnih poveljnikov. Ras Getaho se spominja vedno vnovič junaških del svojega očeta v tisti bitki proti Italijanom. »Sedaj mi je dana prilika,« je spregovoril cesarju, »da ee izkažem vrednega slovesa svojega očeta. Vemo, kako se moramo bojevati proti Italijanom.« Drug vojščak je kričal proti cesarju: »Sedem Italijanov sem privlekel pred cesarja Menelika. Kmalu bom, o moj cesar, privlekel pred vas sedemkrat sedem Italijanov 1« Ko so odšli Katajci, je prikorakala armada plemena Valegov pod poveljstvom Habte Martama. Te čete bo imele celo svoj sanitetni oddelek, obstoječ iz 12- do 14 letnih strežnic in 20 sani-tejcev. To armado so spremljali štirje duhovniki na konjih in pet dijakonov. Toda vojščaki so po večini slabo oboroženi. Mnogi so negušu kazali svoje starinske puške in ga prosili, naj jim da »Mauserce«. Ker jih niso mogli dobiti, so se obupno vrgli na zemljo ter so jih mogli le s silo odstraniti. Pilin o evharističnem kongresu, ki ga je za jugoslovanski filmski trg vzela zagrebška izposojevalnica Jugofilm, je bil dozdaj — kakor poroča zagrebška Filmska revija — plasiran po zaslugi prirediteljskega odbora v Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški in Franciji. Za zvočni film so poleg Bleda {»sneli letos Ormož, Bohinj, Krk in druge kraje. ogadenski puščavi. Angleška cenzura je zabranila predvajanje sovjetskih filmov »Vihar nad Azijo« in »Mati«. Ker pa v Angliji obstoji cenzura 9atno za normalne filme, namerava uvoznik film kopirati na ozki format. Film o Napoleonu, pod naslovom »Napoleonovih 100 dni«, ki je napravljen po drami Benita Mussolinija in Giovaechina Forzana, je doživel to sezono največji uspeh od vseh filmov v Pragi. Stalno filmsko rubriko z ilustracijami prinaša letos vatikansko glasilo »Osservatore Romano«. Poleg tega vrši tudi kritično kontrolo nad vsemi filmi, ki prihajajo v Italijo. Osrednji katoliški filmski svet v Rimu daje vsakemu filmu svoj pristanek ali ga pa zavrne; zavrnitev iz moralnih ali verskih razlogov je merodajna za vsa katoliška kinopodjetja. Mis Trenher, čigar planinski filmi (Tovariši z gora, Gore v plamenih, Izgubljeni sin, ki smo ga videli zdaj v Ljubljani), so tudi pri nas dobili dosti prijateljev, se mudi zdaj v Hollywoodu, kjer s svojim tehničnim in režiserskim osebjem snema film »Cesar Kalifornije«. Jugoslovanske kulturne filme bo v Angliji plasirala londonska tvrdka Continental Film Ex-change, ki se bavi izključno z izposojanjem kulturnih filmov. Figarovo svatbo snima berlinska Ufa. Delo bo izgotovljeno po docela novih načelih in pomeni začetek tako zvanega opernega filma. Hvala Bogu, opereta je v filmu že tako izčrpala vse možnosti I In v publiki vse možnosti potrpežljivosti. Evliaristični kongres v Cakovcn je bil tudi filman. Delo je — kakor za ljubljanski kongres — opravilo podjetje Stella-film. Prvi veliki pasijonski film, kf je i umetniškega in verskega vidika neoporečen — kljub prejšnjim ameriškim poskusom — je francosko veličastno delo »Golgata«. Manuskript za film je napisal general dominikancev pater Gillet, ki ima v francoski literaturi častno mesto. Režiral je delo eden najnadamejših in najsolidnejših evropskih gledaliških in filmskih režiserjev Julien I)u-vivier. Delo se je vršilo pod stalnim nadzorstvom corkvenih oblasti. Pokrajinske scene so snemali v Alži u, za jeruzalemske prizore so natančno po starih modelih in arhereoških ugotovitvah zgradili cele predele starega Jeruzalema. Originalne judovske kostume je dal na razpolago jeruzalem-' ski muzej. V filmu sodeluje čez 4000 oseb, veljal 1» je 50 milj. frankov. Petindvajsetlctnicn je letos praznovala češka filmska industrija, ki se je do pred nekaj krat-| kimi leti gibala v tehničnem in vsebinskem dile-j tantizmu. tako da smo v redkih čeških tilmih, ki so prišli čez mejo, gledali povečini le slabo fotografirano gledališče. Zadnja leta pa se je z drž subvencijo dvignila na evropsko višino. Filmi kakor »Reka«, »Pasjeglavci«, »Custoza«, dalje kulturni film o Slovaški, ki vsebujejo zmeraj precej folklornih in narodnih ]x>udarkov, so razširili sloves češkega filma po vsej Evropi. Danes češki film razpolaga z ogromnimi, najmodernejšimi študiji AB v Pragi, s kadrom izvežbanega osebja in kar je pri filmu najvažnejše — z dovolj kapitala — znak začetništva, ki se ga češki film kljub vsemu še ni mogel otresti, pa je nekam senzacionalno in trmasto teženje za obravnavanjem seksualno preveč drznih in preveč tveganih stvari, ki mu 9icer skušajo dati pravilno in popolno filmsko obliko, a le izpričuje preveč primitivno željo za izkoriščanjem ljudskih instinktov. To se da trditi zlasti o enem zadnjem čeških filmov »Noc-turno« (vsi smo žejni ljubezni), ki bo zaradi tega seveda zatrdno prišel tudi v Ljubljano. Zvočni film za gluhe so odprli seveda v Ameriki in to v Chicagu, ki šteje 30.000 glušcev. Spretni trgovci so tudi to panogo človeške bede izkoristili in uredili kino, ki ima na vsakem sedežu montirane posebne slušne naprave, ki tudi gluhim omogočajo poslušanje glasbe in govora s platna. Film »Ritka« po romanu francoskega akademika Claudea Farrčrea,. ki smo ga videli lani v Ljubljani, sta japonsko vojno in zunanje ministrstvo prepovedala, češ da neresnično prikazuje dejstva okrog bitke pri Cušimi in s tem žali čast japonskega naroda. Kino v Adui Kakor poročajo listi, je včeraj prišla velika množica ljudi v Aduo, da si ogleda predstavo v kinematografu. Filmu so se neznansko smejali, dasi vodstvo ne ve, zakaj. — Velikaši in mogotci so se silno prestrašili, ko so se prve bsebe prikazale na platnu; mislili so, da so prikazni mrtvih oseb. Italijani in Askari so jim morali dolgo prigovarjati, da so se pomirili. — Predstave o povodnih, kopnih in letalskih vojaških vajah so jako navdušile tigrinijslce vojščake. Poseben dogodek pa je bil za vse, ko so na trgu Adue zagledali vodjo italijanske vlade, kako govori več tisočem Italijanov na Piazzi Veneziji. O prebivalstvu zemlje Koliko je se ztveza tn prostora Na svetu je približno 2 milijardi ljudi. Kakor pa so doslej dognali, bi moglo izlahka živeti na svetu še 4 milijarde 200 milijonov ljudi, če bi vse Zemljine pravilno izrabili. Tako je pa v Evropi 50 milijonov ljudi odvisnih od uvoza. V Vzhodni Aziji (na Kitajskem, v Tibetu in na Japonskem in Mandžukuo) bodo kmalu izčrpane zaloge živil. V Južni Aziji (Perzija, Afganistan, Prednja in Zadnja Indija, vzhodnoindijsko otočje) pa je še prostora in prehrane za 450 milijonov ljudi, v Rusiji za 250 miiljonov; v Anglo-Ameriki za 500 milijonov in v Avstraliji (in Novi Gvineji, Novi Zelandiji in Oceaniji) za 200 milijonov ljudi. Največ pogojev za preživljanje pa nudi Afrika, in sicer bi se moglo ondi preživljati še 1500 milijonov ljudi. V latinski Ameriki, to je v Mehiki, Srednji in Južni Ameriki je življenjskih pogojev še za 1200 milijonov ljudi. Podnebje je povsod ugodno, posebno še za belo-kožna plemena. Naša zemeljska obla ima torej še več shramb živil na razpolago, kakor smo jih doslej izčrpali, še dvakrat toliko ljudi kot jih je zdaj, bi moglo živeti na zemlji! — »Nato ae lahko zanesete, gospal štirikrat sen. ga že prodal in vsakokrat se je zopet vrnil k meni.c »belite, gospod?« »Kako darilo za rojstni dan svoje žene.< »Koliko časa ste poročeni?« »Osemnajst let« »Potem »topil« v »ddslek, kjer Je vse po dinarju U Ualiiaaske eote korakajo uro ti Aiticratu Vojaška parada pred negušem Okrog Alrike JLaSTrtaT""' ~ Piie i' i XXXI. Beira (Mosamblk), 28. avg. Drugo največje mesto In najvažnejša luka Portugalske Vzhodne Alrike je Beira (izg. bejra). I,eži ob Širokem zalivu, ustju dveh' rek. Obrežje je nizko; nikakega griča, kakor daleč seže pogled, iznad hiS se visoko dviga in daleč vidi zvonik katoliške cerkve; je res »big< (velik). Kje bomo pristali, uganemo iz dolge vrste žrjavov, ki 20 m trle nad nasipom in morejo dvignili po 15 ton, če treba. Na štirih kolesih stoje ln jih črnci lastnoročno potisnejo po tirnicah, kamor hočejo. Prostor za našega Adolfa je pripravljen nad dvema parnikoma; toda kako orjaka spraviti h kraju? S čolni prepeljejo na kopno debele vrvi, jih ovijejo krog stebrov, nato pa ladijini Škripci in motovila nategujejo vrvi, da »e počasi bližamo nabrežju; počasi, ker se voda močno upira 200m dolgi parnikovi steni. Beira je važna, ker odtod vodi železnica v Rodezijo, Južno in Severno, in še dalje v Belgijski Kongo. Odtod je tudi najkrajša pot do Zambezi-jevih svetovno znanih Viktorijinin slapov, ki jih je odkril Livingstone, in ki po množini vode ter naravni krasoti presegajo ameriško Niagaro. Vožnja tja ln nazaj bi bila dolga nad 9000 km, bi trajala sama skoraj Štiri dni in bi stala (II.) 12 funtov (2800 Din); kdor bi jih šel gledat, bi moral v Beiri počakati na drug parnik. Pač pa je mesto vnžna izvozna luka za angleško in belgijsko kolonijo. Dva dni smo nakladali neprestano, najprej debele kvadrataate plošče iz bakra, nato prav takih einkastih plošč cele vagone, nazadnje pa še ore stisnjene bombaževine. To ho razkladanja v ntverpnu I Zopet smo v vročem ekvatorskem pasu. Zime ni več; gorka pomlad vlada v deželi, dasi drevje še nI ozelenelo, popje pa se že kaže. Letna obleka postaja gorka; bela obleka in tropske čelade «o zagospodarile. Nekaj me je osupnilo v Beiri, česar drugod nisem opazil: močna plima in oseka, ki znaša do 4 m. Ko smo pristali, smo po strmih stopnicah lezli na eelino; 6 ur kasneje pa Je bil isti krov za en meter nižji od tlaka. Mesto Je zelo na široko razmetano. Ima samo 12.000 prebivalcev, največ črncev, pa tudi Indov tn Kitajcev. Zamorci so delavci, predvsem pristaniški. Indi trgovci. Kitajci pa rokodelci, česar doslej še nisem videl: mnogo doraščajočih Kftfrov so — pestunje za bele otročiče. Nosijo jih v naročju, vozijo v vozičkih ali vodijo za roke; deea pa se jih oklepa kot varuhov. >Boysc (dečki) pravijo tem nenavadnim guvernantam. Blizu dokov stoji glavni kolodvor. Onstran rečice je mestni oddelek javnih zgradb: pošta, hoteli, banke, pisarne, tržnica in podobno, vse novo in dokaj na kupu: mali mestni park z elegantno čajnico: odtod pa vodi glavna ulica >Ave-nida da Republic«< daleč, daleč ob lepih vilah in vrtovih, na obeh straneh zasenčena s kokosovimi palmami. Nekatere hiše stoje »na koleh . to je na zidanih stebrih; č« morje oh viharju prestopi bregove, valovi pljuskajo pod hišami. Vile imajo spredaj verande in hodnike, toda zamrežene z gosto žico zoper nadležne komarje (mo-skite). Bogatini imajo tod krasna in mirna bivališča. Ob »republiki? stoji tudi siva gotična župna cerkev, od zunaj brez okraskov, znotraj lično urejena. S aestrama Bortjijo in Rafaelo smo vsako jutro korakali tja: pravili sta mi in sam sem skušal, da je katoliška cerkev >tar<, t. J. daleč; pol ure dobre hoje. Kaj to de mlademu človeku? črnih ministrantov in cerkvencev sem se nasilil; »aj so mi ponujali kar po štiri. Oskrbujejo župnijo frančiškani. Imajo velik samostan, v njem pa šolo z internatom: 40 gojencev in !X> zunanjih učencev obiskuje nekako meščansko šolo; polen tega vodijo tudi obrtno šolo. V poslopju ie tiskarna, kriv jacnira, čevljarstvo, mizarstvo. Eden izmed patrov. črnopolt, dolgobrad Portugiz me je pogostil in mi vse razkazal. Govorila sva latinski, angleški. francoski in laški vsevprek. Portugalščine, govorjene, ni mogoče razumeti. Napise sem večinoma uganil; saj je jezik prav podoben laškemu in španskemu, loda izgovarjava moti. ker ima toliko š in ž. Pater je izgovarjal n .pr. nesciinus (ne vemo) kot nišimuš, eseudo (tolar, denarna enota) kot iškudu, Lisboa (glavno port. mesto) je Ližboa itd. Portugalski denar sem videl le v rokah drugih, zanikrne, umazane papirnate eseudos; tujci plačujemo v šilingih in pensih, kar je drugotna valuto v Mosambiku. — »Kdaj so tn velike počitnice?« sem vprašal patra. »Poleti, ob največji vročini, decembra in januarja, mi odgovori. Beiro si oglodaš v treh urah, če hodiš počasi ter se oziraš na vse strani; saj nima znamenitosti. Zalo smo ve« drugi dan porabili za izlet v notranjščino dežele. Osem ur smo se vozili z motornimi čolni, najprej čez zaliv, nato pa po reki Buzi navzgor. R seboj smo vzeli živež, jed In pijačo, v velikih košarah, ker se nikjer drugod nič ne dobi. Nagajala nam je oseka; reka je bila plitva in vsak čas je kak čoln nasedel, pa eo ga drugi potegnili iz blata. Na obeh straneh reke »e širijo pragozdi. Gosto grmovje, da bi komaj žival zlezla skozi goščo, obdaja vodo. Povsod se dvigajo Iznad okolice visoke palme. Mi smo pa oprezovali le za živalstvom. Zrjavi, mlade štorklje in fla- Radio Programi Radio Ljubljana! Torek, 29. oktobra: 11.00 Solsk* ura: Na*« doma-fo osvobojen je (ga, Mir* EngeJinanl 12.00 Slovennka amotna pesem lc gilasba (ploftče) lB.4fi Vremenska na povod, poročil« 18.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila tS.lft Narodne v vokalni ln orkestralnti obllkii. (Sodolujejo: gdč. Rnpni.kova, Zupanova, p«. FVanzl in Jug i« Rad. ork.) M 00 Vremensko porinilo, borzni te-čedi 18.00 29. oktober 1928 — na dan naSoga osvoboje-nja (ipirof. Silvo Kranjec) 18.30 Reproduelran koneert mtrodue glasbe 18.40 Vzgojni pomen prijateljstva (dr. Starnke Goffola) 19.00 Napoved Časa, vremenska napo red, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30 Nar. nra: V1 eftk e ploM®. Konec ob M. Dragi programi i i mingi to stali na obrežju, »rti »o čepeli na suhih drevesnih vejah; ko so ropotali motorji, so vodne ptice bežale. Več Je zahtevalo naše oko: krokodile in povodne konje. Bili smo »rečni. Videli smo najmanj dvanajst krokodilov Posamezniki, sivo-rumeno-zeleni, po en meler dolgi, so ležali na sipinah; začudeni so nas gledali; nekaj strahopetnih je napol zlezlo v vodo. črnec v našem čolnu je imel sokolje oči. V daljavi je na sipini ugledal četveronpžco. »Povodnji konji.« nas je opozoril. Daljnogledi so šinili na oči. >Se*t jih je, pa se j>oniikajo k reki,« so pravili tovariši. Kakor Je iver nevarna, človeka se boji. Ko smo dospeH na mesto, so bili že v vodi, le glavo in sprednji trup so pomaljali nad gladino. Kaj bi se nas ne bali? Pet velikih čolnov, 90 belih tropskih čelad jih obdaja, t*X) oči je obrnjenih vanje Glava ponikne, toda radovednost znova in znova premoti žival, da jiokuka iz vode, če se je situacija že spremenila. Leno se premika zvor r. zabuhlim obrazom: preobilnega trebuha pa ne pokaže; menda se ga sramuje. Aparn'1 so filmali. Dalje in dalje smo prodirali. Pragoščava ji-prenehala. Črnci so nas pozdravljali z bregov. Gozd visokih kokosovih palm se prikaže, poleg njega (>a okrogle koče iz hičevja. Sladkorni trs zazremo mesto grmovja, banane in turščieo. Dimnik kuha črne proge. To je, naš cilj, naselbina. Nova Luzitania s sladkorno tovarno. Izstopimo. Uredništvo nas ne ovira, ko stopamo po tovarni med stroji, vendar pa nihče ne razlaga. Sladkorni trs, otrebljen perja, mečejo v stroj kakor pri m J slamo v slamoreznico. Po strmini leze trs nakvišku- | kolesje ga zgrabi in razcelra. Drobci lezejo v nova kotesja, ki jih razseklja 5e drobneje. Od-nekod doteka voda ili izpira sokove. Nato vse izgine v kotlih; nadaljnjega presnavljanja pa ne vidimo. i Streljaj od tvornice ugledamo zamorsko selo, nebroi kočic v palmovem gozdu. Vse je ir, hičevja, okrogli obod in slrolia; vhod je nizek. Mi radovedno zijamo v Kafre, oni pa v nas. Pred tvornico stoji daljše preprosto poslopje, s križem nad zaklenjenimi vrati. Pogledam skozi okno in uzrem kip sv. Terezike, dokaz, da je to »našat cerkev za zamorske delavec. Kako daleč je zašla že tu svetnica, v pragozd med Zulukafre! Razierane volje smo se vračali, ne tako kisli, kot pred par dnevi iz, Krugerjevega parka. Takrat sem v avtu, da bi čuvstva nekoliko dvignil, zaklieal: 'Lev, levi« Vsi so naenkrat vprašali: »Kje pa?« Pomirim jih: -Dovolite mi. da izgovorim: ... bi moral lukaj blti.< fte smejati se nikomur,ni ljubilo. Ta dan pa sem sc bahal: »Kaj bodo takile krokodilčki I Na koloni jnlni razstavi v Parizu 1031 sem videl afriško vas; na dvorišču 90 v cementno ograjo spustili nekaj vodo; v njej sem videl črnega krokodila, nad Iri metre dolgega, in plton-kačo, post debelo, 10 m dolgo.« >Pa se niste bali?« vpraša naivnež. »Kaj se bom hal.- mu odvrnem, >saj sta bila iz — kamna.« Pravkar mi je prišlo v spomin. Ne dolgo temu *va govorila s tovarnarjem Hornoni. Pravil ml je, da so v Nemčiji prepovedali framasonske lože, in me je vprašal: »Saj ste vi tudi franmson, nli ne?« Kaj tako bedastega me zadnjih IV) lot že nihče ni vprašal. Kadar pristanemo ali odrinemo od nabrežja, vedno igra godba na pihala. Nekaj vsakdanjega je to. pa se vendar v obilnem šlevilu zberemo na krovu. Vedno je zanimivo, * kako se Indija bliža ali odmika. Ob slovesu je na celini mnogo občinstva, ki nam maha z robci In želi srečno pot. šo dolgo zremo v razsežno Beiro. dokler nam celina ne izgire. Torek, 2f. oktobra.- Belgrad: ».91 Kmieert h/>l-nradukfl WlhAmton.l1« 512.!K1 Plesna planhn — Zarrrrh: 31.no Doricu ple«e, operA. '"Mak. — Dana): 17.2h Konc. upa 'jO 0(1 Klic domovine, »ini. koni-crt 32.10 Pesnil ln arijo Al. 1.1 .T«j,z — Budimpešta: 20.00 1'crra 33.1» I,nhka ;lwbli 39.(10 Orlu* bralna Klasba - Trtt-MUmi 17 10 Zabavna (rliwl>a '20.5(1 Igra 31.90 Viol. in klav. glasbn — Rim-Bart: 17.10 t.ahik* ffla-slui 20.M GiKoletite. fetu, Lehar — Prana: 10 10 S-iare čeflke nosjiii 2*1.35 Viol. In n 3S.H0 PtoSč* — Variava: 20.10 r»rk. frlarcba 21 (K' Klavirski! koncart 21..VI l.nlikn irinsbn !R0fi PlolC« - Berlin: 20.10 Kftbnrnt. instrumentov — Bratislava: 30.10 T/nt.kn. rtpuriMa. Anrlrjm. — Mnnakovo. Frankturl. tiari m juju Vaeei« »»ie. Goriške novice Sedemdesetletnica zaslužnega duhovnika. Včeraj, 28. t. tu., .ie obhajal svojo .sedem-doaetletnico g'. Ignacij Leban, župnik v Ba-tujah na Vipavskem. G. Leban, ki se je rodil v Prvaeini, župnlkuje že nad trideset let v Batujah. Stul je vedno in stoji še dandanes v prvih vr«tah našo duhovščine in marsikdo se rad zateče k njemu za dober svet. Vsem rad pomaga, njegova plemenitost, in gostoljubnost sta obče znana. Na mnoga letal 28. oktober in 4. november. 28. oktobra in 4. novembra obhajamo pri nas dva odlična civilna praznika. Prvi je posvečen »pohodu na Rim«, drugi »zmujri v svetovni vojni«. Oba dneva počiva vse delo in se vrše razne slovesnosti. Ker padeta oba dneva nn ponedeljek, je vlada določila, da sta pred-idoči nedelji delovna dneva. Obe nedelji razni obrati delajo in «o trgovine odprte. Oblastva so pa naročila, dn gospodarji lahko dovolijo iti k sveti maši onim uslužbencem, ki to žele. nnevnlki na šestih straneh. Ministrstvo za tisk in propagando je povabilo vodstvo vseh dnevnikov, naj ukrenejo, da od 5. novembra dalje listi ne bodo obsegali več kot fi strani dnevno. Letina na Goriškem. Tolminski hribi: Letina v celoti dobra, zlasti jesenski pridelki so se obnesli; krompirja je v izobilju, ajda primerna, koruza tudi, krme ho za domače potrebe dovolj, samo sadja ponekod ni nič. Brda: Raznn vinskega pridelka, ki je nekako srednji, so vsi drugi pridelki pičli ali pa eelo zelo slahi; breskve, ki jih je bilo še precej, vendar veliko manj, kot je kazalo, so imele, slab trg; občutljivo jo tudi pomanjkanje krme, ki je zelo zrasla v eeui. Vipava in Kras nudita skoro enako sliko kot Brda. Vsi pridelki so bili skromni, zlasti pa š»i jesenski, ki jih je stisnila suša. Koruza in krompir sta ponekod povsem odpovedala. Vipavon in terana so pn sodi še dokaj polni, fe hi Bog dal primerno ceno. hi bilo vsa.i nekaj, žal, dn izgledi ni.so najboljši. Lepi prvi oktoberski teilni so dali živinorejcem možnost, da so s pašo nekoliko nadomestili pičli pridelek sena in otnve; zadnji teden imamo pa deževno vreme in postu .i a jo dnevi hladni — Mntajur je imel že belo kapo. znto je odpadel Se ta skromni priboljšek. Naznanila Ljubljana l.Vi^Ho fluilw hnajo Irkam?: dr. Kinet, Tyrftev* 41; 'frnkocMjr deti., Mestni trg 4. |n mr. 1'stnr. Soleni>ur»rova ul. 7. 1 Ženjfkl odseJi SaJnijanu/cn prntveit na Kodol.ir-vem bo imel danes ob «90 sftslanek. 1 A »no Kntieljcvo iflrra danes ln Juta-1 ob 20 m* bavnl film Zvesta tovarito * Stanom T^anrelom ir oliverjera Hardyjem v ffiavtuih vlogah, r- Oloboko /.ni-fcane c«ne. 1 S nor cd konccrtn slovensko modornr crla^be, ki ho v ponedeljek, dne 4. nov. ob "Jn v Hnbndovl pevski dvorani: I. ^fnrm: Mala suila «va klurjr; igra g. dr. Švarn. '>:-iroe: Trojikn in Sonco v aaveson: Sv.nrn: ia iVoti- iiariua. Poj« gdč. Korenino v«, i Lb- KADAR POTREBUJETE OBLEKO preglelte tudi nai« sukna v naših prodaiainah, ki >o dane« po kvaltte«! enakovredna najbolj dovriemm inozemskim proizvodom, a v ceni mnogo ugodnejša. VLADA TEOKAROVICI K0M& aavačin Sprt Smučarska telovadim SPD. .Slovensko planinsko društvo bo kot vsako leto tudi lelos priredilo tečaje za smučarsko telovadbo v telovadnici II. državne realno gimnazije na Poljanski cesti. Ako bln. stojla^a i»o S fVin .•*> un -iu.iNdsu;o v knjigarni «'ti«*yih»ne &iauio«k Bergeli. podpredsednik Albin Smolei, tafniV I. Pavle Rovnik tajnik li. Lotrič, blagajnik I. Matevž Bregant, blag. H. Maks Javorski, načelnik Jože Volčini, gospodar Polde Ravnikar. Po debati o delu khiba v poslovnem l«tu 1935-1936 je bil občni zbor zaključen. Želimo, da bi bilo delovanje v predstoječem letu uspešno v s/poftnem in kulturnem oziru m izrek, ki jc bil za športni dan kluba označen kot geslo, naj velja tudi v tem letu. »Zdrav duh v zdravem telesu« Nemci ne bodo objavljali smučarskih skokov h padci. Znano je namreč, da marsikak smučarski skakalec ne polaga posvbne pa ž nje na lepoto skoka, ampak stremi predvsem za tem, da ga čim bolj .^potegne«. Posledica tega so nešteti padci. Glede i na to je nemška smučarska zveza sklenila, da v bodoče ne bo več objavljala skokov s padcem, tem več ac bodo taki skoki označevali s Križcem brez navedbe daljave. V Skandinaviji so že zdavnaj tako postopali, ker sc jim zdi tak postopek nekaj samo ob sebi razumlji\ega. To pa bo vsekakor zelo ugodno vplivalo na lepoto skokov, kajti odslej j bodo nemški skakalci gledali na lepo držo in si-gumovst skoka in ne več na dolžino, ki je marsikaterega tekmovalca položila na tla. OUntf/iJski tpart it. tO Je ravnokar ivflel r /aIo zanimivo vaebi.no. V uvodnimi članku 'VI. balkan«ke igre v Istanbidu« opcije pisee /olo obdirno o letoflnjl balkanski olipijadl v Turčiji, v katerem m* bavi -/Jasli o lopem sprejemu na£e rop rožen Uin re, o l>orbi na Al h atletov, podrobno opUnJe potek tekmovanja, /ln -t i /. ozirom na iui/t*» fante, l7.mod k Merili h« k noj lxdj odliikoval nn*A Bručan. ki Je 7,nia.fral na 5 in ',8 kilometrov, te.r Je rad! te«« j>o«tal ljubljen«*- turftke publike. Zanimivi *o jMidrobni t«hnUhii rezuiltali letošnjih balkanskih it;er, V <*lankn '.konirr&s balkan ( sklb z voz« beremo lol«; VII. balkaimke i*rrt- vrfle ' prihodnje leto v Sofiji po berlinski ollnipi.ladi, torej v septembru. Dalkantftkl daseterolHjj ne vrAi prihodnje l<>to v Beljrradu. Obravnaval se je z^pet «luraj kyria hbllsa. Na^ii deleicntje ilIho ime
  • eha kljub i ličnim niodnarodnlm dolo*%ilom v tozaf»r predsednkk /vw* p:. Ve-LI-ko ITRTi nič, v teluilčni otlbor pa je priftel teh. referent 7.ve 7,e (?. Dobrin. V članiku (.NapadajI na flavm i vodstv** odgovarja g. Dobrim k. Savn Sanelnu ln g. Skor«fl>n n« njihove tozadevne članke v belgra,lokom A'roine nn«. Dr. Dolnlčar nadaljuje n strokovnim Alan kom ffl^le i7.bir« metode ter u|>orabe »red«tev ?ia inasaio. Nat/> »ilefli članek o Intarnae.ijonabnein mitingu v Ms rtboru s elikaml, potem pa 7.oi>e.t g. Dobrin o«l>rova»-Ja z. Welbln na njegov ^Jamek v »Jutru dod* -dab« organ i/jiclje prvenstva JugoHlavlJe. Z olhnpijuk.inH vestmi in domačim pregledom m /AklJmM ta zanimiva j fltovilika Olimpijskega športa. List atane letno Din. I polletno 20 Din in se naroča: Zagreb, TTabova uliea 1 St. 21.-I1. Dobi ae tudi v «iK»rtnlh trgoviuab in ra I fikah Razpis pruqMigandne na projri 7 ln pol km. Pro«rji «e začne na O)a7.1 JI, teč« protii Babnomn, zavije ! proti lev eni n bregu Savinje in nazaj na igr;ft'e. .le lata kot zn državno prvenstvo. Pravioo udelw.be ima kJub, kil Je verlflelran pri .TT*AZ kakor tudi *(<'■ rrijo drugih klubov. Za mofltvo ae post a vd Jo najmanj ( tokaAl plarirajo ee pa prvi trije MoAtvo, katergea le kači dobe najtnanlfle fttevllo točk, s« proglasi zanago j valnim ter prejme poloal, .ki postane trajna njepnva laM po treh zmagah mpored a.ll petih h presledki. Naj-boljfle ealj«ko mofttvo pa dobi 4e posobel mani«; pokal, pod kHtJml pogo.tl. Prvi pokal brani ^K. THrija. rjuhi Jati a, drugi pa SK. .Tngoslavlja. Celje. Prvi jrilr na cilju dobe prlznamlce. Prijave se ipoAlljajo na klub Prijavnina Din ft,— za posameznika, moštva Dim 16.— Tekmuj« h« po pravilih .TLAZ. Začetek ob M In url dotpoldne. Ttarpls propmrandnocr« rro.saoonntry te-fca 741 I11 nlorje 191fi, 1017, 131R In lf»lJl let*, ki ga priredi <*K Jugoslavija na Olaz.ljl dne « no verni bra t. 1. teče proti nabnemu, zavije nji^aj proti levemu bregu Sn v In Je ln nazaj n« IgrlAče. Dolora Je 2 Irm. Pravleo ude le?.l>e ima vsak klub in član katerikoli kluba, spadalo mod iunlor.le R In C. Prva troiiea nn eUJu dobi pri zninree. tstotako i»rvo moštvo. Tok mu I« se po pravilih ,TDAZ. Prijavn.lna m i*)ilje na kluh Din 2.— pr» osel DVn 5 — 7.« moštva. Mofitvo b ....... men t pridejo prvi trije. tvorijo 4 tekači, ▼ iplae. Predononie f. P. D.: Prihodnje predavan P. D. bo v t»etek d?ie ^ novembra t. 1. v d-voran Delavske »borniee. Predavaj bo prof. T>e.ft,to\Hek planinski flori. Predavanje bo <*preml1«1o okrog le/ d'«pot'fl vov. rimsko Športni rwfir* SPD na Prevaljah Im« d" •!<«» pmbra ♦ I. oh uri zvočat url Ahacu uvol Aai xbur. uLuu vebUanti Vozni promet v Ljnbjani ob priliki praznika Vseh svetih Oprava polletje odreja sparasonmo x mestnim poglavarstvom glede prometa na prasnil Vseh svetnikov sledeh: 1. Dne L 2. in IL novembra 1938 je dovoljen na pokopališče k Sr. Križu za vsa vozila brez Izjeme vključno tudi kolesarje samo enosmerni vozni promet in sicer le dovoz dovoljen samo po Tyrševi, Linhartovi ln Savski cesti, odvoz is pokopališča pa samo po Smartinski cesti. 2. Ker bo te dni obratovalo na tej progi večje Število avtobusov, se is prometnih varnostnih ozi-rov odreja ia avtobuse Bledeča postajališče. ~ L postajališče (v obratu 3 vozovi) Tavčarjeva atica, desna stran, smer proti Tyrševi oestL Za ta vozila velja kot dovoz na pokopališče sledeča pot: Tavčarjeva uttea, Tyrševa cesta, Linhartova, Savska cesta; odvoz: Med Hmeljnlkt, Bmartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Kolodvorska, Tavčarjeva ulica. n. postajališče (v obratu 3 vozovi) Miklošičeva cesta, nasproti Hotela Union. Dovoz na pokopališče: Miklošičeva, Masary-kova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Sv. Petra ceeta, Marijin trg, Miklošičeva cesta. IIL postajališče (v obratu 4 vozovi) Krekov trg. Dovoz na pokopališče: Krekov trg. Pred Škofijo, Stritarjeva ul., Marijin trg, Prešernova ui., Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Zmajski most, Kopitarjeva, Krekov trg. IV. postajališče (v obratu 4 vozovi) Kongresni trg, ob vremenski hišici. Dovoz na pokopališče: Selenburgova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Krekov trg, Pred Škofijo, Stritarjeva, Marijin trg, VVolfova, Kongresni trg. V. postajališče (v obratu 1 vos) Mestni trg, pred magistratom. Dovoz na pokopališče: Stritarjeva ulica, Marijin trg, Prešernova ulica, Tyr-ševa cesta, Linhartova ul. Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva cesta, Krekov trg, Pred škofijo, magistrat. 3. Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabraniti in imajo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je komisijonelno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljno obratovanje. Vsled tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišjim dopustnim številom potnikov zasedeni. 4. Občinstvo se opozarja, da Je najvišja do-ista cena za enosmerno vožnjo na pokopališče Din. 5. Občinstvo, posebno starši z otroki, se opozarjajo, naj se strogo držijo desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da se izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa. Glede parkiranja pred pokopališčem, kakor tndi glede vožnje same, se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih Blužbujočih varnostnih organov. 7. Kolesarji se opozarjalo, da Je dostop na pokopališče s kolesi zabranjen. 8. Ker se vsako leto dogaja, da pri spominskih svečanostih, ki se vrše na praznik Vseh svetnikov na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške grobove ter jih poškoduje, ee opozarja, da dobijo varnostni organi nalog, naj take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo ter bodo morali poravnati povzročeno škodo. 9. Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na levi strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa je izključno skozi desna vrata( to je med cerkvijo hi upravnim poslopjem pokopališča.) LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 focrek, a. oktobra: Kralj Bdip, Kamcniti po it. Bed B. Sreda. 30. oklobra: Direktor Campa. Iled A. Ootrtek. SI. oktobra: Zarwto. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 23. oktobra: Madame Butteiflv. Bed C. Breda, S<1. oktobra: Pepelku Angelina Bed Sreda. Outrtek, 31. oktobra: Uamaelle Nitouche. Bed. Cetr-tok. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 20. oktobra ob JO: Bratje Karamazovi. Bed A. Znižane cene. Sred«, 30. oktobra: Zaprto. Četrtek, JI. oktobra ob 20: Tarhlffe. Bod B. Gostuje 61jui ljubljanske drnjne g. Emil Kralj. rsU Di MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din l"—J Unrtorenjski oglasi Di« t—. Najmanj« znesek sa mali oglas Din 10'—. Med oglasi sa plačujejo tako) pri aeročRu. — Pri oglasih reklamnega značaja s« računa enokolonske S mm visoka petttna vrstic« po Din J'50. Za plamene odgovore glede molih oglasov Ireba prtlo2iH znamko. irrcmEffTn Hubert ns nepremočljiv, 250 Din, otroški • kapuco 145 Din, dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta It. 14. 01 Srajce za gospode ™Pte ših desenlh, bele šifon, flanel in turing športne, trpežne delavne srajce, spodnje hlače bele In barvaste, spalne srajce, črne in bele )>erllne plašče, v prvovrstnih kvalitetah lastnega Izdelka nudimo veliko Izbiro po najnižjih cenah. — Vse vrste perilo za gospode Izdelujemo tudi po naročilu. F. I. Goriiar, Ljubljana St. Petra cesta 29. iGSSB Kavarna Stritar Veak večer koncert salonskega orkestra. (h) Družabnika (-co) sprejmem za restavracijo v strogem centru zaradi preobilice dela. Potrebno 50.000 Din. Samo resne osebe naj javijo svoj naslov na »Velebit«, Zagreb, Šenoina 19, pritličje. (b) II Pohištvo i Spalnice od Din 3.500 do 10.500-. Jedilnice oreh. politirane 7.000 —. Kuhinjske onre-me pleskane Din 950'—. Otroške postelje Din 385 -. Umivalne mize s posodo Din 780'-. Vse prvovrstno TOVARNA POHIŠTVA M a I e ii i e k Dravlje, pri .Slepem laneiu" Tudi na obrokel Volna, »vila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vr9tah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Plačilnega natakarja iščem za restavracijo v centru Zagreba. Potrebna kavcija 10.000 Din. Vprašati »Velebit«, Zagreb — Senoina 19._(b) Iščemo učiteljico s perfekt. znaniem nemškega jezika in glasovirja, za Niš k trem deklicam. Informacije se dobe v Ljubljani pri L I. Naglas, Novi trg 6. (b) Muzika firodaja klavirje, harmonije. violine kitare, strune in vse glasbilne potrebščino. — Popravlja in ugašuevsa glasbila stroko« masko in najceneje. Izposojevalnica klavirjev Liubliana Miklošičeva cesta štev«, 4 Dostojno postrežnico spreimem za pospravljanje parketiranih sob za večerne ure. Celovška 14. (b) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10 Hranilne a H va knttztce kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Štedovne zadruge«, Ljubliana, Gosposvetska 8, telefon int. 32-86. ODDAJO: Oddam stanovanje sobe in kuhinje v Zeleni jami, Ljubljanska ul, 57 Dvosobno stanovanje lepo, oddam poceni mirni stranki. Spod. Šiška, Beli aška ulica 32. (č) II. Drenih Ltubllnna Kongresni Irg 7 Volna vseh vrst, od naiceneiše do najfinejše. Francoske in angleške specialitete itd. Pingouin Patentirana peč »Kraljica peči« za premog, drva ali koks - se dobi v trgovini z že-leznino A, Semenič in drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15. (1) Avtomatično tehtnico 10 kg — prodam. Ponod-be upravi »Slovenca« pod »3500«/1344S. (Q Kupimo Namizna jabolka marajie In vagonske količine - kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. Vsakovrstno zlato kupuie po najvišjih cenah CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfovs ulica tt 3. Suhe in sveže gobe male kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k) Kupimo vsako množino stare strojne in komerčne litine po najvišjih cenah. Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana. (k) Šolske potrebščine po najnižjih cenah nndi trgovina H. NIČMAN MIlana Kopitarjeva ulica 2 Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. Kostanj jedilni, 'ep in zdrav, najceneje kupite pri tvrdki Artur Nachbar, Radeče pri Zidanem mostu. (1) Šivalni stroj pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, ki štika in štepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36, (lj Ia bosanske češplje suhe, 10 kg 86 Din, Ia cvetlični med 10 kg 145 Din, Ia suhe hruške 10 kg 60 Din, franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Tud; v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030 Tinčkove in Tončkove prigode 166. Tinčka in Tončka žrtvujejo »boginji zemlje« Pritekli so v samoten kraj zunaj vasi, kjer je zevala v zemlji globoka in široka razpoka. Čarobnjak je pokazal razpoko poglavarju in dejal: »Glej, zemlja zahteva žrtev, čedalje bolj odpira svoje žrelo — vrzimo ji dečka, da potolažimo njen 6rd!« Tinček in Tonček sta šele v tem hipu zaslutila, kaj nameravajo divjaki z njima storiti Ob pogledu na črno jamo ju je obšla takšna smrtna groza, da srta kar zašklepetala z zobmi. Kuža Muki pa se menda še vedno ni zavedal, v kako resnem in nevarnem položaju so ve i trije, kajti se je tako blaženo smehljal predse, kakor da mu hočejo divjaki postrečl z zvrhanim krožnikom kurjih bedrc ... V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni sin, gospod Bogomir Kopitar dijak VIII. razr. realne gimnazije dne 27, t. m., po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti, v 20. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 29. oktobra ob 2 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1935. Žalujoča rodbina Kopitar. Šele v hipu, ko »o začeli divjaki s sulicami poditi uboga dečka proti globoki razpoki v zemlji, se je Mukiju nekaj posvetilo v glavi »Torej takšna je ta reč, hov, hov I« je zarenčal in pokukal v črno globočino. »V tole jamo ju hočejo vreči, grduni. Pa delajo račun brez krčmarja, kajti sem tudi jaz še tukajle — čakajte, čakajte, vam bom že pokazal, hov, hov!« In se je hrabri kuža Muki razkačeno obrnil in... Sax Rohmer: 2 Skrivnost dr. Fu-Mancuja Ko sva vstopila, se je dvignil dr. Cleeve. »Odkrito jKivedano,« je dejal, »ne upam si izreči končnoveljavne sodbe o vzroku smrti. Sir Crichton je bil kokainist, vendar so tu znaki, ki so v protislovju z zastrupljenjeni po kokainu. Mislim, da more le raztelesenje podati pojasnilo. Zelo nenavaden slučaj. Smitli se je pričel jiolglasno pogovarjati s priliko [»rabil, da sem preg cdal mrtvega, priliko jiorabil, tla se mpregledal mrtvega. Oblečen je bil v večerno obleko. Vendar pa je bil smoking videti žc zelo jionošen in zastarel po kroju. Lice je bilo suho in ostrih potez, a zdaj na poseben način zateklo, prav tako stisnjene pesti. Zavihal sem mu rokave in spoznal na levem luktu sledove vbrizga. Nehote sem pogledal tudi drugi laket. Nikakih sumljivih znakov ni bilo na tem. Pač pa je bila na hrbtu roke temnordeča lisa kakor od poljuba na-šminkanih ustnic. Pozorneje sem jo pogledal in jo poizkusil z drgnjenjem odstraniti; podoba je bila, da je nastala vsled vnetja, če ni bilo kako materno znamenje. Stopil sem k mlademu, bledemu človeku, ki se je bil predstavil kot zasebni tajnik sira Crichtona, in ga vprašal, ali je bila lisa že prej tam. »Ne, gosjKKl kolega!« se je vmešal dr Clee-»e. »?.e sam sem bil stavil isto vprašanje. Ali vam lisa kaj pove? Jaz si je namreč ne znam tolmačiti.« .»»!»• »Prosim vas oproščenja, Mr. Burboyne,< se je obrnil Smitli k bledemu tajniku, »toda nadzornik VVevmouth vam bo potrdil, da sem pooblaščen, da se za stvar zavzamem. Rekli so mi, (la jc sir Crichton v svoji študijski sobi nenadoma obolel?« »Da, ob pol enajstih. Jaz sem delal tu v knjižnici, on pa 'lila tam notri kakor po navadi.« »Ali so bifn vrata med sobama zaprta?« »Da — vedno. Samo enkrat so bila nekaj trenutkov odprta, ko je prispelo za sira Crichtona neko pismo. Bilo je pet minut pred pol enajsto. Izročil sem mu pismo, in tedaj je bil videti še popolnoma zdrav.« »Kako pismo je bilo to?« »Tega vam ne morem povedati. Prinesel ga je neki sel, in sir Crichton ga je jioložil na mizo k drugi pošti. Bržda leži še zdaj tam.« »Ob pol enajstih?« »Da. Nenadno je sir Crichton sunkoma odprl vratu in z glasnim vzkrikotn planil v mojo sobo. Pohitel sem niti naproti, a mi je velel iti nazaj. Vročica mu je sijala iz oči. Baš sem stopil k njemu, ko se je zgrudil na tla. Zvijal se je, in kazalo je, kakor da ne more govoriti; ko sem ga pa vzdignil in ga položil na divan, je zahropel nekaj, kar se je culo kakor: ,The red liond! (Rdeča roka!)' Šo preden sem prišel do zvonca oziroma telefona, jc izdihnil.« Burbovneov glas je drhtel, ko je to o|>isoval. Tudi Smith je bil videti zelo razburjen. »Mislite, da je sir Crichton s svojimi besedami mislil pego na svoji roki?« je vprašal Smith. »Ne — težko mogoče. Kajti iz smeri, kantor mu je bil obrnjen poslednji pogled, sem z go .isli nekaj, kar je bilo v n P1 tovostjo domneval, da njegovi sobi.« »Kaj ste nato storili?« »Ko sem poklical osebje, sem stopil v študijsko sobo. Ničesar nenavadnega nisem zapazil. Okna so bila zaprta. Sir Crichton je celo ob veliki vročini delal za zaprtimi okni. Drugih vrat sploh ni, ker delovna soba zaključuje ozko, stransko hišno krilo, tako da nihče ne bi mogel noter, ne da bi ga jaz videl. Ako bi se. pa bil kdo že prej skril v tej sobi — a prepričan sem, da ni notri nobenega skrivališča — bi se moral vrniti le skozi mojo sobo. Nayland Smith se je potezal za levi uhelj, kar je počenjal iz navade vselej, kadar je napeto premišljeval. »Ali se je sicer kaj posebnega pripetilo zadnje čase?« »Se je,c je pritrdil Burboyne v očitni zadregi. »Čeprav takrat stvari nisem prisodil nikake važnosti. Pred tremi večeri je prišel sir Crichton k meni in je bil videti precej razburjen; toda tu pa tam so bili njegovi živci... Saj veste, kaj menim? No, prosi; me je, naj pregledam delovno sobo Imel je občutek, kakor da bi se tam nekaj skrivalo.« »Nekaj ali nekdo?« ».Nekaj' je bil izraz, ki ga je ujiorabil. Vse sem bil temeljito pregledal, a brez uspeha. Po tistem je kazalo, da se je spet pomiril in se povrnil k delu.« »Lepa vam hvala, Mr. Burboyne! Moj prijatelj in jaz bi si zdaj še rada ogledala študijsko sobo.« DRUGO POGLAVJE Parfumirano pismo Kakor že omenjeno, delovna soba sira Crichtona ni bila velika. En sam ptogled je zadoščal, pa si videl, da ni bilo v njei najmanjše prilike za skrivališče. Po tleh je bila razgrnjena debela prejiroga; ves prostor pa je bil prenapolnjen z burmanskimi in kitajskimi predmeti. Na ziden kamina je. stalo več fotografij, ki so pričale, da je bila soba zasebno svetjšče premožnega samca, ki nikakor ni bil sovražnik žensk. Malone t elo dolgo steno je pokril zeml jevid Indije. Svetilka z zelenim senčnikom je stala na pisalni mizi, polni pisurij. in metala soj po mali sobi, v kateri ie bilo neznosno vzdušje, zakaj obe okni sta bili trdno zaprti. Smitli je tukoj pohitel k velinemu pisemskemu ovitku, ki je ležal poleg pisalne mape. Sir Crichton se ni niti toliko potrudil, da bi ga bil odprl; zato je to storil moj prijatelj. V ovitku je bil bel list nepopisanega papirja — nič drugega. »Ta vonj!« je zamrmral Smitli in mi izročil pismo. Podulial sem ga. Zelo oster parfum je dehtel iz njega. »Kaj je to?« sem vprašal. »Neko dokaj redko, hlapljivo olje, ki sem ga že večkrat zaduhal, a še nikoli v Evropi. Petrie, svetlika se mi!« Privzdignil je senčnik in je! natančno ogledovati koščke papirja, vžigalice in druge reči, ki so bile v kaminu in na njem. Z zidca sem vzel bronasto vazo in jo z zanimanjem ogledoval, ko se prijatelj neuadoma obrne k meni. Poteze so mu kazale poseben izraz. »Postavi stvar spet na prejšnje mesto, dečko!« Osupel sem storil, kakor mi je ukazal. »Ne dotakni se ničesar v tej sobi! Lahko bi bilo nevarno!« Njegov glas je bil tak, da me je mrzlo spreletelo. Od vrat sem ga opazoval, kako korenito je preiskoval sobo, prostor za knjigami, predale mize, omare in police. »To naj zadostuje,« se je slednjič odločil. »Tu ni nič važnega, in ne utegnem še dalje raziskovati.« Vrnila sva se v knjižnico. »Gospod nadzornik Weymouth,« je dejal moj prijatelj, »zelo pomemben razlog me napotuje. da vas prosim, da mrtveca nemudoma spravite iz te sobe, knjižnico pn zaklenete. Nihče ne sme noter, dokler vam kaj natančnejšega ne sporočim.« Nič ni bolj kazalo učinka skrivnostnega po-verilnega pisma mojega prijatelja kakor spoštljiva drža |>olicijske.ga uradnika s Scotland Yarda, ki je sprejel ta navodila, ne da bi bil z očesom trenil. Po kratkem pogovoru z Bur-boyneom se je Nayland Smith obrnil in odšel f>o stopnicah. V veži je čakal mož. ki je bil podoben hlapcu, a jc bil brez livreje. »Ste vi Wills?« ga je vprašal Smith. »Da, sir!« »Ali ste morda čuli kak krik na zadnji strani hiše ob času. ko je sir Crichton umrl?«