PRIMORSKI dnevnik
I® začel izhajati v Trstu 3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI PLEVNIK pa 26. novem-Pra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 'r.Govcu Pri Gorpnji Trebu-'• od 18. septembra
t V4 do 1 ma^ 1945 v •skami «Slovenija» pod
v°jskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini nskani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
o- h ^ c i> x- > ^ o tn C 2 o w
5
m
X. c o o - r c_
S S ^
x> n
r-i
k
$
X-
j—<
z
r
5
1
c_
Z
H
5
04
ro
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 111 (12.143)
Trst, torek, 28. maja 198
-j
o
■•o
s-
j>
O'
o
o
o
o
o
Zmaga
mladosti
MARIJ ČUK
Plapolanje zastav, barve vseh vrst, *ansparenti z veliko črko B, večtisoč-Blava množica kot eno samo grlo — adran. Razpoloženje je bilo na vi-2 obrazov je bilo brati optimi-ki je odganjal morebitne negoto-Vosti, saj je (,iIo vsem jasno, da bo lantom tokrat uspelo, pa če je ovira SJ; tako trda, skrivnostna, preteča, tzaška športna palača je bila v scoto prizorišče enega »zgodovinskih« ^enutkov našega športa, trenutkov, 1 Uh ne smemo in ne moremo zožiti v same meje tekmovalnosti, saj zajetja širša družbena obzorja, ki jih orisu je šport po vsem svetu in tako udd pri . nas.
...Kakor v magičnih prebliskih je ob-^jtstvo sledilo akcijam, zagrizeni bor-’• ki je zahtevala toliko potil, po-dr atija s huronskimi kriki vsak koš, sako uspešno akcijo. In na koncu d se srečni protagonisti športnega d°ja znašli v objemu najzvestejših, ki r* se zgrnili na prepoteni parket, ^dtem ko se je dolgotrajen aplavz dzlegal po dvorani. Ploskanje je scada veljalo vsem: športnikom, vodiku, spremljevalcem, trenerju, a tu-inam samim.
Kako je mogoče ob takih trenutkih tisti starokopitni teoriji, ki pTdvi, da mora ostati šport samo P°rt in teh meja ne sme preseči? a dlani je, da pomeni danes šport vojevrsten fenomen, del našega živ-krojač, ki šiva nove in širo-e razsežnosti. Zakaj bi se tega sra-^ovali? Lahko se spomnimo na nacio-■ a no navdušenje, ki je zajelo Itali-v ob osvojitvi svetovnega pokala v Poniji, ali na Baske, ki so bili nad-cSe ponosni, ko je njihov klub Atleti-»? Postal španski nogometni prvak, ifavičeno smo lahko ponosni tudi soj je prav ta športni uspeh ,azoit marsikatero pregrado, marsi-°Qa samozavestno obogatil in najbrž Jdpričal vse, da lahko daje tudi JJ. sa narodnostna skupnost svoj šport-03 delež tržaški stvarnosti: tako z v-?°htvijo državnega naslova Kraso-1 o deklet, kot tudi z zadnjim uspe-Jadrana in delom vseh naših arnstev.
^.v soboto niso slavili samo naši dmči, nismo slavili samo mi. Po-r^rifi je treba, da so se v kolo okrog ^rana združili tudi italijanski gle-tdJč1: ki so prepričani, da je naša šl^užeria ekipa vendarle izraz trža-stvarnosti, katere ne gre spregle-!> kot ne gre spregledati, da živi-fo. tu dve narodnostni skupnosti, ki „ ,s* želeli bratskega objema na in 11 Področjih. Tudi šport je sredstvo Pe ^ miroljubnemu sožitju. In če j0 . bilo črnih vran, ki zatemnjuje-šev*?110 nebo, bi se ta proces pospe-hi 7 s°žitje in navdušenje nad uspe-ST>r^tneda družbenega tkiva bi bilo *0 d b avtentično, globoko. Tudi 0sf , ozujejo Jadranove tekme pa še š-nrlf Prireditve, ki so bile v prej-dneh.
kje^0 710 Primer v Kulturnem domu, Bog S0 se Pod Qeslom »Skupaj je mo-(prkr z^TaH mladi obeh narodnosti Ca lsb so iz celotne dežele), do kon-p ^Polnili dvorano in se sproščeno terjan o vseh vprašanjih, za ka-nl s° občutljivi in rahločutni. Jezik itQi^Tedstavljal nikakršne pregrade, Vf>n ^nsk° govoreči so se naučili slo-ČU(,^ tekstov brez vsakršnih ob-l0 °v manj ali večvrednosti in ce-g.aPeti slovenske pesmi. je ®fcšno nasprotje, kakšno protislov-ìrryC terna dvema praznikoma kla-i^.Vobratimija odbora za obrambo nac;nstya Trsta in koroškega neo-ličnega Heimatdiensta! No-VrantCi? utvaro prej omenjenih črnih ZquxÌ ■ ,pa 716 morejo in ne smejo sodobni Pravilnega tiktakanja ure
'nega časa
nosti^ VTavdnega dojemanja stvar-tak; T Imdi v njej pa navijajo prav niptr, :adr(fm>vi uspehi (Jadran kot ri-lod i?11	dimenzij) in srečanja
Počit-' ne samo oni — za boljše fezih ^ ,?^CT^yo vsi tišti, ne glede na «e Vp j.. strankarska nasprotja, ki sedn,,Se}.j°. nad uspehi in napori so-t°, ker-1*’ ki se čutijo bogatejše za-vèlik ?e bil dan še en kamenček v stj Pomenit mozaik enakopravno-širnma c mozaik bo sedaj odmeval 0171 Po Italiji...
De Michelis ni prispeval novih predlogov po zavrnitvi soboi
Propadli poskusi preprečitve referenduma 9. junija državljani ponovno na voliščih
RIM — Torej, 9. junija, vsi na volišča: referendum bo namreč izveden, razen če ne pride do čudeža, ki je v tem trenutku nepredvidljiv. Sinoči je bilo sklepati, da so pogajanja, ki jih je vlada začela z družbenimi silami (sindikati in delodajalci), da bi preprečili referendum s sporazumom v skrajni sili, dejansko propadla. Zato so tudi preložili kabinetni svet, ki ga je zjutraj sklical Craxi. Na predlog socialdemokratskega tajnika Longa so namesto tega zbrali tajnike vladnih strank na posvetu na vrhu v vili Pamphili, kjer so se strogo zaupno za več kot poltretjo uro pogovarjali o možnosti skupnega ukrepanja.
Sestanek se je zaključil brez vsakega uradnega sporočila in tudi udeleženci niso hoteli dati nobene izjave. Zdi se pa, da so se dogovorili o ustanovitvi skupnega telesa s podtajnikom PSI Martelli-
Bencin spet dražji super po 1355 lir
RIM — Z današnjim dnem bo bencin za 15 lir dražji. To je včeraj sklenil medministrski odbor za cene, ki je tako uskladil italijansko z zahodnoevropskimi cenami. Po novem bo torej bencin super stal 1355 lir za liter, normalen pa 1305 lir. To je že peta sprememba cene bencina letos. V glavnem se je to tekoče gorivo predvsem dražilo, le 1. marca se je pocenilo za deset lir.
jem za koordinatorja, sestavljenega pa še iz namestnikov političnih tajnikov KD, PSDI, PRI in PLI, za vodenje kampanje za »ne« na referendumu. Baje so pa še dopustili možnost, da pride do sporazuma prav v zadnjem trenutku, pri čemer so tudi med sestankom tajniki vladnih strank stopili v stik z nekaterimi sindikalnimi in delodajalskimi zastopniki.
Včeraj so sicer vsi, zlasti pa sindikati, pričakovali nov vladni predlog, ki ga pa ni bilo. V soboto ponoči sta namreč zadnje De Michelisove ponudbe zavrnila tako CGIL kot Confindustria. V nedeljo je vse vodstvo največjega sindikata skušalo ohraniti še špranjo do možnosti sporazuma. Lama in Del Turco sta naslovila ministru za delo pismo, s katerim sta ga pozvala, naj odpre nova pogajanja. To se pa ni zgodilo: predsednik vlade je rajši sklical kabinetni svet, ki ga je po dolgih telefonskih posvetovanjih odložil. Confindustria pa je včeraj potrdila svoj ne. Tako je moral CGIL vzeti na znanje, da so se pogajanja izjalovila.
Danes se sestane vsedržavno vodstvo CGIL. Največja nevarnost za sindikat je končni razdor med komunistično in socialistično komponento. Namestnik tajnika, socialist Del Turco, bo verjetno vztrajal na nujnosti obnovitve pogajanj. Komunisti pa bodo odgovorili negativno, z utemeljitvijo, da je sedaj na vladi, da prispeva nov predlog, ker je starega zavrnil ves CGIL, torej tudi socialistična komponenta. Niti Lama niti Del Turco ne moreta torej preprečiti referenduma za ceno ponovnega močnega klestenja draginjske doklade. Voditelji CGIL so včeraj ponovili, da je bil zadnji poskus pismo De Michelisu, če pa vlada ne odgovarja, pomeni, da so pogajanja propadla. V takih razmerah se bo seja vodstva največjega sin-
dikata težko zaključila z enotno sklepno resolucijo: komponenti bosta bržkone glasovali vsaka za svojo.
Po drugi strani pa je treba upoštevati, da manjka do glasovanja le 12 dni. Izredno težko si je zamisliti, da bi pri sedanjem stanju začeli spet vse znova. Zlasti je treba upoštevati, da tako komunistična partija (ki je sprožila referendum za povrnitev izgubljenih 4 točk draginjske doklade) kot CGIL (ki se čuti kot glavna tarča polemik okrog referenduma) se sedaj bolj nagibata ki temu, da pripravljata kampanjo za referendum, kot pa k nadaljnji izgubi časa v pogajanjih, ki jim ni videti več nobene možnosti uspeha. Zato v tajništvu KPI niso nič kaj cenili Lamove pobude, da predlaga De Michelisu ponovno odprtje pogajanj.
»Pogajanja med vlado in sindikati so propadla,« je dejal na sinočnjem shodu v podporo referendumu član tajništva KPI Reichlin v Rimu in je naglasil, da ne gre za revanšo komunistov, ampak za vprašanje, ki zadeva gmotne interese milijonov delovnih ljudi. Pri tem je navedel 4 gesla, na osnovi katerih poziva KPI volivce, naj glasujejo »da«: delo, demokracija, plače in davčna pravičnost. Reichlin je obtožil vlado, da črpa vedno sredstva le iz delovnih slojev, pri čemer je omenil 4 odtegnjene točke draginjske doklade in »davčni grabež«, na osnovi katerega so delovni ljudje plačali letos 3.000 milijard davkov preveč (kot je znano, jih je vlada ponujala kot povračilo 1.500, če bi prišlo do sporazuma, ki naj bi preprečil referendum). Precejšnja ostrina ki bo bržkone označevala vso kampanjo okrog referenduma, z zaostritvijo političnih in družbenih odnosov do skrajne mere.	R. G.
V pogovorih zlasti gospodarska vprašanja
Predsednica ZIS prišla na uradni obisk v ZDA
NEW YORK — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc prihaja na 4-dnevni obisk v Združene države Amerike. Na poti v Washington se bo po programu najprej za en dan ustavila v New Yorku, kjer se bo sestala tudi z generalnim sekretarjem Združenih narodov Perezom De Cuellarom.
Razvijanje sodelovanja z Združenimi državami Amerike ne glede na znane razlike med obema državama, je ena od stalnic jugoslovanske neuvrščene zunanje politilae. V krajšem intervjuju za New York Times je predsednica ZIS Milka Planinc pred obiskom poudarila, da je »sodelovanje z Združenimi državami Amerike za nas strateška opredehtev«. S tega zornega kota je treba gledati tudi prvi uradni obisk predsednice zveznega izvršnega sveta v Združenih državah Amerike. V prigodnih člankih pred o-biskom, je ameriški tisk o osebnosti Milke Planinc pisal z izbranimi besedami, The Christian Science Monitor je na primer zapisal, da je »na
izvršil!
inesiu preaseanice 'zveznega ga sveta, pokazala trdno voljo in lik realizem«. Ameriški tisk je pre obiskom sicer brez rokavic opisov; gospodarski položaj Jugoslavije. Ne' York Times citira na primer besed Milke Planinc, da je »gospodarski p loža j v Jugoslaviji prišel do nevarn točke, ko ljudje nadaljnjega poslal sanja ne bodo več tolerirah«.
Poleg pogovorov z najvišjimi ameriškimi voditelji, na prvem mestu s predsednikom Ronaldom Reaganom, bo Milka Planinc večino časa med svojim obiskom namenila za razpravo o gospodarskih vprašanjih. V N>.v Yorku, kjer se bodo konec meseca nadaljevali pogovori med predstavniki Jugoslavije in ameriških zasebnih bank, se bo Milka Planinc že danes pogovarjala s predstavniki ameriškega poslovnega sveta. Njeni pogovori bodo osredotočeni predvsem na dve področji, na to, kako okrepiti dvostransko gospodarsko sodelovanje, ozi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Skupaj je res mogoče
TRST — »Skupaj je mogoče« je bil naslov prireditvi, ki so jo v nedeljo popoldne pripravili v Kulturnem domu v Trstu italijanski, slovenski in furlanski mladinci iz tržaške, goričke in videmske pokrajine, ki so, kot so s svojimi nastopi in govori v vseh treh jezikih poudarili, borijo za nov svet, v katerem bodo vsi narodi, vse rase, združeni, svobodni, prijatelji.
Prireditvi, na kateri sta slovensko mladino zastopali skupina mladih Slovencev iz Gorice s petjem in folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Sadeža, je prisostvovalo ogromno mladih, ki so s svojim navdušenim ploskanjem in odobravanjem potrdili, da so za medsebojno sožitje, za prijateljstvo ter da odločno odklanjajo razpihovanje narodnostne mržnje, ki jim je tuja, kot je tuja vsem, ki so za mir v svetu in na tem področju.
Lavrenčič spet župan v Doberdobu
DOBERDOB — Dr. Mario Lavrenčič je prvi slovenski župan, ki je bil izvoljen po upravnih volitvah letošnjega 12. in 13. maja. V Doberdobu se je namreč tamkajšnji svet sestal včeraj popoldne. Svetovalci levičarske Liste občinske enotnosti, ki je tudi tokrat z občutnim porastom glasov na volitvah zmagala, so namreč na vodilno mesto v občini potrdili dr. Maria Lavrenčiča.
V programski izjavi se je potrjen doberdobski župan zavzel za nadaljevanje dosedanjih smernic, ki so jih vohvci potrdih. Veliko skrbi bodo posvetih šoli in športnim objektom, urejanju okolja, urediti bodo skušali vprašanje jusarskih zemljišč. Privabih bodo k sodelovanju vse občane in želijo si sodelovanja opozicije v občinskem svetu, to je Slovenske skupnosti. Načelnik skupine SSk dr. Maks Gergolet je dejal, da bo delovanje opozicije prijateljsko in bo težilo k sodelovanju. Tudi on se je zavzel za hitro ureditev nekaterih vprašanj.
Na Goriškem se v teh dneh vršijo umestitvene seje občinskih svtov v raznih krajih. Prihodnji ponedeljek se bo sestal občinski svet v Sovodnjah, nekaj dni kasneje še tisti v Števerjanu. (M. W.)
20 let ŠD Breg
ŠD Breg iz Dohne je pretekli konec tedna z nekaj prireditvami proslavil 20-letnico svojega obstoja. Od skromnih začetkov pred dvajsetimi leti, ko je skupina zanesenjakov začela z nogometom in žensko odbojko, pa do današnjih dni, ko se Breg lahko ponaša s svojo dobro organizacijsko strukturo, in številnimi sekcijami.
Njegov pomen pa ni samo športen ampak tudi družben, saj je postalo društvo skozi leta stičišče za našo mladino iz vseh vasi dolinske občine. Da bi svojemu jubileju dali še večji pomen so Brežani izdali brošuro o svojem društvu, organizirali tudi nekaj športnih turnirjev, ne-tekmovalni pohod za rekreativce in pa inačico iger brez meja, v kateri so se pomerile vaške e-tega dolinskega društva.
Predsednica ZIS
»Procesu stoletja« sledi 500 časnikarjev in številna bolgarska delegacija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
roma povečati jugoslovanski izvoz na zahtevno ameriško tržišče in, kaj bi bilo mogoče storiti za čim hitrejšo razrešitev svetovne dolžniške krize in olajšanje jugoslovanskega finančnega položaja.
Za gospodarsko sodelovanje z Zdru ženimi državami Amerike je značilno, da še zdaleč niso izkoristili vseh možnosti, ki sta jih zadnja leta ponujala rastoči dolar in hitra gospodarska rast, ki pa je v zadnjih mesecih zastala. Jugoslovanski izvoz na ameriško tržišče v prvih treh mesecih letošnjega leta je bil le za 1 odstotek večji od istega obdobja lansko leto, v aprilu pa celo za 5 odstotkov nižji od povprečnega rezultata lanskega leta.
V	trenutku, ko je ameriška gospodarska rast začela upadati, bo še teže uresničiti zastavljene gospodarske načrte. V Združenih državah Amerike sicer gospodarski položaj Jugoslavije ne vzbuja kakšne posebne pozornosti, pa tudi poročanje o Jugoslaviji je razmeroma skromno. Zato pa je v zadnjih dneh toliko večjo pozornost pritegnil Zastavin »posel stoletja«, o-ziroma izvoz »jugov« na ameriško tržišče. V Združene države Amerike je že prispela prva poskusna serija teh avtomobilov, ki jih na televizijskih mrežah prikazujejo skoraj kot nekakšno »eksotično posebnost«. Glede na to, da bo »jugo« daleč najcenejši avtomobil na ameriškem tržišču mu napovedujejo prodajni uspeh, saj ga reklamirajo kot drugi oziroma tretji avto v družini. Po mnenju ameriškega poslovnega sveta se s tem izvozom jugoslovanskemu gospodarstvu ponujajo možnosti, da se prebije na ameriško tržišče, bolj skeptični pa so glede ocen ali bo zastava zdržala zahtev-vano kvaliteto, oziroma ali bo zdržala sedanjo ceno, glede na veliko notranjo inflacijo v Jugoslaviji.
Sicer izvaža SFRJ v Združene države Amerike v glavnem izdelke lesne industrije, največja izvoznika na tem področju sta Slovenijales in Lesnina, tekstil, hrano in polizdelke. Ena od največjih slabosti na ameriškem tržišču je, da Jugoslavija izvaža predvsem izdelke, v katere je vloženo veliko dela in malo znanja.
V	celotnem ameriškem uvozu je Jugoslavija zastopana komaj z dobrim promilom. 1984. leta so v ZDA izvozili za približno 432 milijonov dolarjev, uvozili pa za 620 milijonov dolarjev. Večina jugoslovanskih gospodarskih predstavnikov na ameriškem tržišču ugotavlja, da je v zadnjem času padla kvaliteta jugoslovanskih izdelkov ter, da zaradi rastoče inflacije doma, posebej ob sedanji stagnaciji dolarja na mednarodnem tržišču, postajajo vse manj konkurenčni.
Tem za pogovore predsednice zveznega izvršnega sveta med sedanjim obiskom v ZDA bo torej več kot dovolj. In na koncu velja omeniti, da v Združenih državah Amerike, kljub temu, da so se zataknila zadnja pogajanja z ameriškimi zasebnimi bankami, jugoslovanskega gospodarskega položaja ne ocenjujejo črno, tako predstavniki administracije, kot banke ali Mednarodnega denarnega sklada so v zadnjem letu dni, nekajkrat izrazili spoštovanje do samodiscipline in radikalnih ukrepov, ki jih je Jugoslavija uvedla za ozdravitev svojega gospodarskega položaja. Dokaz, da položaj ocenjujejo bolje, je tudi v tem, da se je Jugoslavija na tako imenovani listi »kreditnega rizika« znova pomaknila za nekaj mest navzgor. Sicer pa Jugoslavija z ameriškega zornega kota ne predstavlja po sebnega problema, njihova pozornost velja predvsem največjim južnoameriškim dolžnicam, ki lahko ogrozijo celoten ameriški finančni in mone tami sistem. To je po eni strani dober znak, po drugi pa je zadnja zgodovina reševanja dolžniške krize pokazala. da so sorazmerno najboljše odplačilne pogoje dobile največje dol-žnice, medtem ko je kategorija držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, dobila relativno najbolj težke pogoje za odplačevanje dolgov.
UROŠ LIPUŠČEK
V Rimu sodijo domnevnim sodelavcem v atentatu na papeža Janeza Pavla II.
Glavna priča obtožbe Ali Agca (Telefoto AP)
'RIM — V bivši telovadnici pri Foru Italicu v Rimu, ki so jo že za proces o ugrabitvi in usmrtitvi Alda Mora spremenili v utrjeno sodno dvorano, se je včeraj pričela obravnava proti trem bolgarskim in štirim turškim državljanom, ki so obtoženi, da so sodelovali pri atentatu na Janeza Pavla II. 13. maja 1981. Dogodek je že marsikdo poimenoval »proces stoletja«, pa ne samo, ker zadeva atentat na poglavarja katoliške Cerkve, ampak tudi zato, ker se bo proces dotaknil delikatnih mednarodnih odnosov. To je razvidno tudi iz obširnega pisanja bolgarskih pa tudi sovjetskih časopisov, ki so v teh dneh proces v Rimu ponovno označili kot »farso«, ki naj bi jo zrežirale ameriške tajne službe. V tem smislu je tudi razumeti prisotnost številne bolgarske delegacije na včerajšnjem prvem zasedanju: poleg sorodnikov, odvetnikov ter časnikarjev sta v njej bila bolgarski veleposlanik in konzul v Rimu.
Proces pa vzbuja veliko zanimanje po vsem svetu. Na njem je akreditiranih nad 500 časnikarjev iz najrazličnejših držav. Prisotni so seveda tudi številni fotoreporterji, televizijski in filmski snemalci, ki so s svojimi fleši in reflektorji naravnost bombardirali prihod obtožencev v kletke
sodne dvorane. Najprej je prišel Sergej Ivanov Antonov, bivši načelnik urada »Balkanair« v mu, ki je od 25. novembra 1982 v hišnem pripor^: Za njim je prišel strelec na papeža Ali Agca, 10 je bil zaradi svojega zločina že obsojen na doj smrtno ječo in ki bo na tem procesu mora odgovarjati zaradi tihotapljenja orožja v ItahJ0’ predvsem pa bo nastopal kot priča. V sodno dvorano sta stopila še Turka Musa Celebi, ki je rf' čelnik neke turške zveze v Nemčiji, ter Oral lik, pripadnik skrajno desne turške organizacij® »Sivi volkovi«. V odsotnosti pa bodo na procesu sojeni turški prekupčevalec Bekir Celenk, ki Je priprt v Sofiji, bivši tajnik bolgarskega veleposlaništva v Rimu Jelo Kolev Vassilev in bivši blagajnik iste ambasade Todor Sojanov Yvazov. hramba zadnjih dveh je takoj na začetku obravnave predstavila ugovor, češ da bi jima itahi^T sko sodišče kot diplomatoma ne smelo soditi. Sodni zbor, ki mu predseduje dr. Severino Santiapi' chi, pa je ugovor začasno zavrnil. Na popoldanskem zasedanju se je začelo zasliševanje Alija Agcaja. Govoril je zelo zavito, sicer pa je zjutraj pritegnil nase pozornost s tem, da se Je na glas proglasil za Kristusa in napovedal konec sveta.
Prispevek popuščanju napetosti
Craxi danes v Moskvi
RIM — Predsednik italijanske vlade Craxi bo drevi na povabilo sovjetskega vodstva prispel v Moskvo. Pred tem se bo skupaj z zunanjim ministrom Andreottijem ustavil v Varšavi, kjer se bostsa italijanska politika sestala s poljskim voditeljem generalom Jaruzelskim.
V mednarodnih pohtičnih krogih vlada izredno zanimanje za današnji obisk, saj bo Craxi prvi premier neke države članice NATO, ki se po izvolitvi Gorbačova sestane z novimi sekretarjem sovjetske partije. Med drugim bodo konec tega tedna v Ženevi začeli drugi krog sovjetsko - a-meriških razorožitvenih pogajanj. Glavno težo bodo torej imeli medblo-kovski odnosi. Craxi se je v teh dneh posvetoval z raznimi zahodnoevropskimi voditelji in z Reaganovo administracijo. Včeraj dopoldne se je sestal s posebnim Reaganovim odposlancem za razorožitvena pogajanja
Nitzejem. Craxi bi torej moral omiliti nerazumevanja v ohlajenih odnosih med Vzhodom in Zahodom.
Po vsem sodeč je Sovjetska zveza pozitivno ocenila italijanske napore pri utrjevanju medblokovskega dialoga. Craxijevo zanimanje za predlog Gorbačova o zamrznitvi jedrskih arzenalov je prav tako dvignilo Craxi-jev ugled in težo. Vsekakor pa so izgledi za pozitiven razplet izredno borni. Tako SZ kot ZDA niso niti za las spremenile svoja stališča do vprašanja militarizacije vesolja, bi je trenutno glavni kaman spotike.
Craxi pa se bo v Moskvi pogovarjal tudi o dvostranskih gospodarskih odnosih, skušal bo omihti trgovinski primanjkljaj, obenem ni izključeno, da se bo potegoval za sovjetsko priznanje EGS, kar bi odpiralo možnosti sodelovanja Zahodne Evrope s svetom za vzajemno gospodarsko pomoč SEV.
Brandt pri Gorbačovu
Predsednik zahodnonemške socialdemokratske stranke in bivši kancler W'”? Brandt (levo) je s sovjetskim voditeljem Gorbačovom izmenjal mnenja medblokovskih odnosih in se zavzel za obnovo dialoga in popuščanja napet«»
fTelefoto API
Z dvema milijardama dolarjev izvoznih subvencij kmetovalcem
Washington napoveduje novo »žitno vojno« da bi strl konkurenco Evropske skupnosti
BRUSELJ — Evropska komisija je srdito napadla namero ameriškega predsednika Reagana, da si z dvema milijardama dolarjev izvoznih subvencij pribori nazaj trge žita, ki so jih ZDA izgubile v bitki z EGS. Willy De Clercq, odgovoren za zunanjo politiko izvršilnega telesa EGS, je težnje opisal kot maščevalno politiko »oko za oko«, ki lahko pripelje »do razpada mednarodnega trgovinskega sistema«.
Komisar EGS je dejal, da evropska komisija proučuje, če se ameriški ukrep »sklada z medna-rodnimi obveznostmi ZDA«. Opozoril je, da gre pri potezi Washingtona za »več od trgovine«. Označil jo je za revanšizem in »rušilno filozofijo, katere posledice ne bi bile sorazmerne s tistim, za kar gre v odnosih med ZDA in EGS«. De Clercqovo žuganje po presoji večine tukajšnjih opazovalcev predstavlja rožljanje s povračilnimi ukrepi in napovedjo nove trgovinske vojne. Če bi prišlo do trčenja najmočnejših kmetijskih sil Zahoda, naj bi tresljaji segli daleč iz kroga odnosov med njima samima in prizadeli tudi tretje partnerje. »V ne-
varnosti je prosti trgovinski sistem,« je izjavil visoki funkcionar EGS. »Nezmerne akcije in reakcije bi lahko začele podiranje domin, ki bi zrušilo celoten sistem.«
Ogorčenje evropske komisije leti na izjavo ameriškega kmetijskega sekretarja Johna Blocka, da bodo ZDA v naslednjih treh letih porabile 2 milijardi dolarjev za znižanje izvoznih cen nekaterih kmetijskih proizvodov, zvečine žita.
Ukrep Washingtona po prepričanju EGS ni le opozorilni strel čez palubo, ki naj bi čezatlantsko tekmico posvaril, da ne more po mili volji izkoriščati prednosti zaradi dragega dolarja in sorazmerno nižjih izvoznih cen v primerjavi z ameriškimi, temveč nekaj mnogo resnejšega: udarec kmetijskemu izvozu EGS v tretjih državah, podoben tistemu iz leta 1982, ko so ZDA z znižanjem izvoznih cen izrinile EGS iz Egipta in začele eno do najbolj zagrizenih »žitnih vojn« med velesilama. Lani si je EGS v Egiptu in pri številnih drugih velikih kupcih hrane precej opomogla in si okrepila položaj v razmerjih s čezatlantsko konkurentko.
Ukrep ima vsekakor svojo notranjo politično giko in po presoji EGS odraža poraz administracij ZDA, ki ni mogla zadržati pritiskov kmetijski11 krogov. Kmetje v ZDA doživljajo najbolj črno Icf? po »veliki depresiji«, v katerem naj bi bankroti' ralo »najmanj 120 tisoč kmetij«. Po drugi strani nM bi odločitev ZDA izzval mršav rezultat nedavnega vrhunskega sestanka »sedmerice Zahoda« v Bonnj1-A najgloblji razlogi prepira med ZDA in EG*5 tičijo drugod: velesili letos računata na obilni lf' tini (v EGS naj bi bila nekaj manj od lanski11 rekordnih 150 milijonov ton žita, vendar so zaloge višje kot kdajkoli), toda kupcev je mam kot pred letom. Sovjetska zveza bo predvidoma pridelala 195 milijonov ton žita, 25 milijonov ve® kot lani, kar bo ustrezno zmanjšalo nakupe naJ' večjega svetovnega uvoznika. Manj žita naj m’ zaradi blažje suše, kupili tudi v Afriki. Ob tem Pa morata velesili računati še na ostro konkurenc«1 tekmecev, predvsem Kanade, Argentine in AV' str ali je.
DUŠAN SNOJ
V'	•
Živahna razprava o deviznem zakonu
BEOGRAD — Včerajšnja razprava v zveznem zboru skupščine Jugoslavije o zakonih s področja gospodarskih odnosov s tujino je pokazala, da se obeta še vroča skupščinska pomlad, ki se bo gotovo prevesila tudi v poletje. O osnutku novega deviznega zakona je razpravljalo kar 23 delegatov in že prvi nastopi zgovorno pričajo o različnih gledanjih na te probleme. Medtem ko v zvezi s ciljem — konvertibilnost dinarja, uvedba deviznega tržišča — nima nihče pomislekov, se mnenja o poteh do tega cilja zelo razhajajo.
Znano je, da sta slovenski in hrvaški izvršni svet osnutek označila kot korak nazaj ter sta zato pripravila alternativni predlog, ki izvoznikom vendarle ne bi vzel vseh motivov. Podobna slika se je pokazala tudi včeraj: slovenski in hrvaški delegati so opozarjali na posledice morebitnega sprejetja novega zakona, kolegi iz drugih (bolj uvozno naravnanih) okolij pa so osnutek več ali manj hvalili. Nove devizne zakone bo sprejemal zbor republik in pokrajin — po načelu konsenza. Do tega pa bo, kot kažejo prve razprave, zelo težko priti, (dd)
Vojaška delegacija iz Italije v SFRJ
V zalivski vojni obnovili napade na civilne objekte
BEOGRAD — Teden se je pričel z zelo živahno zunanjepolitično dejavnostjo Jugoslavije. Tako je v ZDA odpotovala Milka Planinc, predsednica ZIS, na obisk v Jugoslavijo pa prihaja danes portugalski predsednik Eanes.
Potovanje predsednice jugoslovanske vlade predstavlja nadaljevanje srečanj na najvišji ravni, od tistih, ki jih je imel predsednik Tito s predsedniki ZDA, do zadnjega konca lanskega marca, ko sta se v Washingtonu sestala predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak in ameriški predsednik Ronald Reagan. Milka Planinc se bo z najvišjimi predstavniki ZDA pogovarjala predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja.
Včeraj je Jugoslavijo obiskala tudi vojaška delegacija Italije, ki jo vodi načelnik generalštaba general Lamberto Bartolucci. Načelnik jugoslovanskega generalštaba general Petar Gračanin se je včeraj z gosti pogovarjal o vojaško-pohtični situaciji v Evropi ter o razvijanju odnosov med armadama obeh držav. Italijanska vojaška delegacija bo obiskala več enot in ustanov jugoslovanskih oboroženih sil. (dd)
BAGDAD, TEHERAN — Po osmih čednih relativnega zatišja, med katfr rim sta tako Irak kot Iran prizanašala civilnim objektom, se v zadnjih urah stopnjujejo bombardiranja iranskih in iraških mest. To novo ofenzivo je sprožil Bagdad kot neke vrste odgovor zaradi sobotnega atentata skrajnežev iz vrst »islamske svete vojne« (džihad eslami) na kuvajtskega suverena. Nedvomno pa je Irak že dalj časa načrtoval sedanje bombardiranje, da bi Iran prisilil k po-gajanjim.
Vse se je torej začelo le nekaj ur po atentatu v Kuvajtu z bombardiranjem Teherana. Napadi so se še stopnjevali v nedeljo, ko je Irak s svojim letalstvom in raketami zemlja -zemlja bombardiral kar 7 iranskih mest. Krvava vihra pa se je nada-
ljevala včeraj, ko je tudi iransko le' talstvo prešlo v protinapad in boiC' bardiralo »vojaške in gospodarske« objekte v petih iraških mestih. V od' govor je Irak bombardiral tri iranska mesta.
Vesti o žrtvah in škodi so izredno pomanjkljive. Iranske oblasti so ®cd drugim prepovedale tujim dopisnikon«1’ da bi poročali o škodi, ker bi tako seznanjali sovražnika o učinkovitost1 njegovih napadov. Sodeč po skopo1 vesteh pa so predvsem iraške bon1' be in rakete prizadele ogromno £0" rja iranskemu civilnemu prebivalstvu-
V Teheranu sedaj grozijo, da bodo z raketami ponovno napadle Bag' dad. Opazovalci se čudijo, da tegf niso storili že včeraj, da se marš1' kdo sprašuje, ali ima Iran sploh 58 na zalogi vodene rakete.
V GABROVICI PROSLAVILI VRSTO POMEMBNIH OBLETNIC
GABROVICA — Gabrovica, majhna vas v Osapski dolini je v nedeljo lla zelo svečan način proslavila šest pomembnih obletnic iz svoje zelo bogate revolucionarne zgodovine. Proslavila je na primer 64. obletnico prvega aPora proti fašizmu, 53. obletnico pričetka delovanja tehnike za tiskanje ''''Kalnega tiska za Slovensko Istro, 42. obletnico ustanovitve okrožnega komiteja KPS, odbora OF ter partizanske tehnike Naš dom, ter še 41. ob-•etiiico požiga vasi in ustanovitve kmečke zadruge, ki so jo ustanovili le Kekaj dni po tragičnih dogodkih, ko so 28. maja 1944 nacisti in fašisti vas zažgali in pobili „osem vaščanov. Svoji kmetijski komuni, ki je bila zago-.,y° prva kmetijska zadruga v Sloveniji in Jugoslaviji, so dali ime »Skup-^'ina« bi je bil njen program zelo preprost: vsa vas naj strne svoje sile, kor le tako bo možno preživeti strahote vojne in dočakati svobodo.
Čeprav so slavili toliko obletnic, so vsemu praznovanju dali skupen na-sl°v proslave 40-letnice osvoboditve.
V lepem vremenu in vsa odeta v cvetje in pomlad je Gabrovica spreje-*a v goste zelo veliko ljudi iz bližnje in širše okolice, pa tudi veliko gostov 'z Kopra in Trsta, med katerimi je bilo tudi veliko bivših borcev in akti-v*stov, pa tudi predstavnikov sedanjega javnega in kulturnega življenja v Slavnostni govor ob tej priložnosti je imel predsednik občinske skupščine občine Koper Janko Kosmina. Njegovemu govoru je sledil tudi govor Valterja Santina v italijanščini, nato je bilo na vrsti razvitje prapora gajskega društva za krajevno skupnost Črni kal. Ob tej svečanosti se je v Gabrovici zbrala cela množica gasilcev iz vse okolice in po končani svečanosti uprizorila tudi gašenje namišljenega požara. Prvi del svečanosti je napolnil zelo bogat kulturni spored, pri katerem je sodelovalo več pevskih yborov in sicer Obala iz Kopra, domači zbor, mladinski zbor srednješolcev 'z Kopra in drugi, nadalje koprski pihalni orkester, številni recitatorji in '"Iklorna skupina, skratka zelo lep in bogat spored, katerega jedro so bile S(:veda slovenske in italijanske partizanske pesmi, pa tudi partizanski teksti.
Sledilo je nato ža Gabrovico zelo pomembno odprtje obnovljenega Spominskega doma in v njem stalne razstave o revolucionarni zgodovini Ga-nrovice. Dom so pomagali obnoviti s svojimi prispevki kolektivi koprskih Padjetij in dobrovoljni prispevki, največja pa je pri tem zasluga samih domačinov, ki niti tokrat, kot v preteklosti, niso štedili s svojimi močmi, s Sv°jo požrtvovalnostjo, (fre)
Jubilejno srečanje pripadnikov II. brigade vojske državne varnosti
Ideje o narodni spravi žalijo borce zato odklanjajo vsako tako zamisel
KOBJEGLAVA — V tej kraški vasi je bilo v nedeljo jubilejno srečanje pripadnikov n. brigade Vojske državne varnosti — Narodne obrambe. Proslavili so štirideseto obletnico osvoboditve in zmage nad fašizmom in pripadnikom te enote podelili spominske znake in priznanja za njihov delež v narodnoosvobodilnem boju. Med udeleženci so bili tudi borci slovenske in italijanske narodnosti iz zamejstva v Italiji, ki so se bojevali v okviru II. brigade Vojske državne varnosti — Narodne obrambe.
Osrednji govor je imel namestnik komandanta brigade, sedaj komandant ljubljanskega armadnega območja, generalpolkovnik Branko Jerkič. V njem je povzel vojaško vlogo, ki jo, je brigada imela v narodnoosvobodilnem boju, tako tudi pri osvobajanju Trsta, poudaril sodelovanje primorskega ljudstva s svojo narodno vojsko, zatem pa obravnaval aktualna vprašanja sedanjega družbenopolitičnega in gospodarskega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri tem je govoril tudi o idejah in zamislih o tako imenovani narodni spravi. O tem je dejal naslednje: »Na Primorskem je bilo malo sovražnikov narodnoosvobodilnega boja in zato je II. brigada Vojske državne varnosti svojo vlogo izvajala z bojem proti okupatorjem, čeprav je bila namenjena, da ščiti pridobitve narodnoosvobodilnega boja pred notranjim sovražnikom. Kljub temu pa so bili borci brigade dobro seznanjeni z vsemi pojavi narodne izdaje in so imeli izostren čut za razlikovanje izdajalcev slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov. Sedaj pa se v sredstvih obveščanja pojavljajo članki, v katerih se poskuša omiliti izdajalsko vlogo slovenske reakcije, bele garde, domobrancev in četni-
kov. Ne samo, da se želi omiliti njihovo odgovornost, temveč se jih želi prikazati kot borce za dobro slovenskega naroda. To je prava diverzija na resničnost naše nove zgodovine, to je napad na pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Zato moramo ob takšnih poizkusih dvigniti glas in jasno povedati, kako smo med narodnoosvobodilnim bojem razlikovali izdajalce od poštenih in stvari ljudstva predanih ljudi. Vsak kdor je nosil orožje na strani okupatorja je bil naš sovražnik in z njim smo postopali kot s sovražnikom. Kdorkoli je umazal svoje roke s krvjo nedolžnih žrtev, temu slovenski narod ni nikoh odpustil. Zato odločno odklanjamo vsako zamisel o narodni spravi, saj nas takšne ideje žabjo kot poštene in predane borce«.
General Jerkič je ocenil tudi posameznike in manjše skupine, ki želijo opozoriti na sebe, kot na borce za mirovna gibanja. Takšna gibanja se želijo organizirati in tudi delovati po vzoru mirovnih gibanj na zahodu. Nihče ne želi zmanjševati pomena in vloge mirovnih gibanj, vendar je za Jugoslavijo nesprejemljivo, da mirovna gibanja napadajo zasnovo njene obrambe in njene oborožene sile. »Mirovna gibanja bi morala slediti naši politiki neuvrščenosti in se aktivno vključiti v splošno ljudsko obrambo kot dejavnik neoboroženih oblik odpora. Mi lahko imamo še tako razvita mirovna gibanja, vendar zaradi tega morebitnega napada ne bomo zavrnili. Splošna ljudska obramba, z vsemi silami, ki jo sestavljajo*, pa je zagotovo pomemben dejavnik pri zavračanju slehernega napada«.
MARJAN DROBEŽ
Delegacija deželnega sveta septembra v Sloveniji
Jugoslovanski generalni konzul v «stu Drago Mirošič je bil na urad-uetn obisku pri predsedniku deželne-Sa sveta Luigi ju Manzonu, s katerim sja se razgo var jala o številnih problemih, ki zadevajo sodelovanje deže-‘e PJK s sosednima republikama Slo-venijo in Hrvatsko, predvsem pa je Pogovor zajel priprave na uradni o-Pisk, ki ga bo delegacija deželnega sveta FJK opravila sredi septembra v SR Sloveniji.
Odkrili doprsni kip dr. Alešu Beblerju
ANKARAN — V spominskem parku Y Ankaranu so v soboto dopoldne od-doprsni kip dr. Alešu Beblerju -rimožu, ki je delo kiparja Marjana Jeršiča Belača. O liku in življenju re-y°lucionarja, narodnega heroja, dr-avnika in velikega humanista Primo-za sta govorila njegova soborca in to-ariša Julij Beltram, član sveta Fe-ueracije in pesnik ter publicist Matej 0r- Ob tej priložnosti je predsednik vČpta krajevne skupnosti Ankaran uravko Cotič izročil osnovni šoli Hrvatini in hotelu Adria Ankaran listi-vp o pokroviteljstvu nad spomenikom.
kulturnem programu v spominskem Parku, v katerem je zasajeno tudi 88 ^ves za tov. Tita so sodelovali u-enci osnovne šole Hrvatini, ki se 1 ° AkniiiIu preimenovala v osnovno šo-? Aleša Beblerja - Primoža in meša-1 Pevski zbor iz tovarne Tomos Ko-
IZTOK UMER
Ker mora jugoslovansko gospodarstvo na vsak način vsako leto močno povečati izvoz, gospodarska politika neprestano išče možnosti za pospeševanje izvoza. Zaradi tega že nekaj let zapored dopolnjuje in spreminja predpise, ki uravnavajo ekonomske odnose s tujino, zlasti pa področje deviznega poslovanja. Kljub čestim spremembam pa so pripombe gospodarstva, politike in komentatorjev tako pogoste, da se je zvezna vlada odločila predlagati popolnoma nov sistem predpisov za uravnavanje gospodarskega sodelovanja s tujino. Nove predloge za uvozno in izvozno dejavnost je že predlagala zvezni skupščini. Z novimi predlogi je požela v gospodarstvu in politiki dva povsem različna odmeva: skorajda evforično pritrjevanje tem predlogom na eni strani, na drugi pa popolno odklonitev, ki je tako temeljita, da ne dovoli celo kakršno koli razpravo o teh predlogih. Kako to, da lahko v enem gospodarstvu pride do tako razhajajočih se mnenj?
Ozadje, zaradi katerega prihaja venomer do novih razprav o deviznem sistemu, ima nekaj karakterističnih jugoslovanskih potez. Jugoslovansko gospodarstvo je namreč razdeljeno na dva pola: na izvoznega (oz. pretežno izvoznega) in uvoznega (oz. pretežno uvoznega). Jugoslovanska gospodarska politika je pred nekaj leti morala zaradi pomanjkanja deviz spodbuditi jugoslovansko gospodarstvo k izvozu. To je storila tako, da je priznala izvoznikom nekatere ugodnosti (prosto razpolaganje z zasluženimi devizami, izvozne spodbude, možnosti za najemanje posojil za izvoz...); hkrati pa je morala uvoznikom odvzeti nekatere pravice (zmanjšan uvoz, majhne možnosti za najemanje posojil za uvoz, ukinitev domačega deviznega trga...). Vendar je hkrati dosegla, da so izvozniki sprejeli tudi obveznost, da bodo solidarnostno odplačevali tuje dolgove za tiste, ki^ tega sami ne zmorejo' in da bodo velikanski delež svojih deviz (okoli polovico, v posameznih obdobjih pa še več) odstopili državi za nakup najnujnejših stvari v tujini. S tem je precej olajšala tudi položaj uvoznikov, saj večina tujih dolgov odpade prav na njih, sami pa jih niso bili sposobni vračati.
Pravzaprav s takimi predpisi niso bili zadovoljni niti izvozniki, ker morajo solidarno odplačevati posojila drugih in ker jim je država odvzela velik del deviznega zaslužka, premalo pa je_ storila za pospeševanje izvoza, še veliko manj. zadovoljni pa so bili uvozniki, ki so opozarjali, da njihova uvozno odvisna proizvodnja ne more nor-
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Etatizem ponuja roko
JOŽE PETROVČIČ * li
maino teči, če ne morejo normalno uvažati, da so prisiljeni kupovati devize za vsak denar, ker pa z devizami razpolagajo izvozniki, le ti postavljajo tudi ceno za te devize, ta pa je mnogo višja, kot jo določajo uradni devizni tečaji. Prekupčevanja, zaradi katerega imajo izvozniki zelo ugoden poslovni položaj, ne moremo dovoliti, kot tudi ne moremo dovoliti, da bi imeli v državi dve plačilni sredstvi: dinarje in devize, trdijo uvozniki še zdaj. Predpisi morajo to preprečiti, so zahtevali v uvoznem delu gospodarstva in omogočiti, da jugoslovansko gospodarstvo normalno deluje, kar pomeni, da je treba določiti tudi normalne pogoje in možnosti za uvoz.
Zdaj je že povsem jasno, da je nov predlog deviznih predpisov, ki ga je pripravila zvezna vlada, upošteval predvsem zahteve uvoznega dela gospodarstva. ZIS namreč predlaga, naj izvozniki ne bi več gospodarili z devizami, ampak bi jih morali takoj odprodati. S temi devizami bi poslej gospodarila država, ki pa bi odrejala (čeprav preko raznih na videz samoupravnih organizacij), kam naj bi šle te devize. Uvoz bi bil določen z najraz^ ličnejšimi kvotami, pravice za uvoz pa bi določa-
li na podlagi najrazličnejših meril. Povedano bolj preprosto in na kratko: devizno poslovanje naj bi centralizirali, tekoče in kreditno poslovanje s tujino bi bilo povsem pod nadzorom države.
Razumljivo je, da je tak predlog takoj naletel na močno odklonilno stališče na Hrvaškem in v Sloveniji, torej v dveh republikah, kjer je gospodarstvo najbolj usmerjeno v izvoz. Hrvaška je zaradi tega takoj začela pripravljati svojo varianto deviznih predpisov in jih menda namerava predlagati zvezni skupščini kot svoj predlog. Slovenija,
kjer so nekatere organizacije že ostro nastopile proti predlogom ZIS in kjer je republiška vlada svoji delegaciji v zvezni skupščini celo predlagala, naj ne pristane na razpravo o novih deviznih predpisih, bo Hrvaško najverjetneje krepko podprla.
Kakšni so hrvaški in slovenski pomisleki (takšne pomisleke imajo v izvozno uspešnih podjetjih tudi v drugih republikah?). Glavni očitek je, da so zakoni prilagojeni izvozno neuspešnemu delu jugoslovanskega gospodarstva. Temu delu dajejo namreč številne pravice, samim izvoznikom pa odvzamejo nekatere ugodnosti, ki so doslej najbolj uspešno povečevale izvoz. Takšna ugodnost bo za uvoznike delitev uvoznih pravic, za izvoznike pa bo odvzemanje pravic do razpolaganja z devizami kazen. Zanimivo je, da so ti predlogi po svoje že začeli učinkovati. Izvoz se ne povečuje, uvoz pa se strahotno povečuje, ker naj bi bila osnova za določanje uvoznih pravic v letu 1986 letos dosežen uvoz. Začele so se hkrati vezi med samim gospodarstvom, ker ni več nobene zagotovitve, da bodo integracije, ki so nastale za doseganje skupnega izvoza in za potrebno zagotovitev deviz, sploh še ekonomsko upravičene. Torej novi predlogi že zdaj učinkujejo zaviralno, kar je dokaz, kako bi bilo, če bi bili sprejeti, menijo v teh dveh republikah. Seveda nikakor ne morejo pristati na delitev različnih uvoznih pravic, kajti to mora urejati samo gospodarstvo, ne pa uprava ali kakšno polsamoupravno telo, pooblaščeno od uprave: To bi seveda povzročilo, da bi se spet lahko začeli zadolževati tisti, ki dolgov niso sposobni vračati in vrniti. Jasno je, da bo šel velik del deviz na ta način v uvozno odvisni del gospodarstva, izvozni del, kjer je iztrošenost strojev največja in kjer bi bilo treba industrijo hitro posodabljati, da bi lahko lovila zahtevne tuje prodajne ponudbe.
O vseh pripombah je skorajda nemogoče pisati na kratko, zato se kaže vprašati predvsem, kaj je zvezno vlado vodilo k izoblikovanju takih predpisov, ki so povzročili takojšnjo hudo reakcijo. Ali je res bil samo interes uvoznikov tisti, ki je narekoval takšne predloge? Ker je v njih opaziti veliko težnjo k centralizaciji in k državnemu urejanju, lahko ugotovimo, da je v ozadju hotenje po uveljavitvi etatističnega ekonomskega sistema. Na škodo samoupravnega seveda! To pa pomeni, da razprave o novih predlogih ne bodo tako hitro končane, kajti ekonomskemu dokazovanju bo moralo slediti tudi politično.
fAlSKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
9.
. Na prigovarjanje matere in očeta sem napos-e(I le zapela. Ko sem pela, je menda spoznal, da eiA slepa; in ko je torej bilo pesmi kraj, ni rekel ničesar, temveč mi je samo stisnil stotak v roko. 0stalo me je še bolj sram. Prišli pa so še mnogi in mi stiskali roko in vsi so rekli, naj bi še
Prišla.
i A. tudi gostilničar je prišel k mojemu očetu in akor mi je Ivan povedal, ga je nagovarjal in mu °hujal denarja, da bi on in jaz vsako nedeljsko po-tii r?e Prihajala in igrala ter pela v njegovi gostil-
•	Doma smo o tem mnogo govorili, vendar se m-^ mogla odločiti. Ker bog mi ni dal glasu, da bi
Peta v gostilni, temveč da bi pela njemu v čast m avo. Nisem hotela več v tisto gostilno. A nekajkrat
*	zapela ljudem, ki so delali tam kakor mati in ^ Pa mi je bilo vselej tako hudo, da bi se bila na]rajši razjokala.«
Koštrčeva sta jo gledala, ne da bi odmaknila od oči. Mamica si ni mogla kaj, da se ne bi spe r ?|0Rala, tako jo je ganila ta pripovest. Potem ]e la: »Ali oni gospod ni več povprašal po tebi?«
»Ni ga bilo,« je odvrnila Katica. »Saj je vic e , a sem slepa in kaj naj bi počeli z mano v svetu.« “Jaz pa sem si že mislila med tvojim pnpove
dovanjem-, kaj vse bi se lahko zgodilo. Take zgodbe so po svoje presenetljive, a se često čudovito končajo. Tudi ta bi se lahko. Lahko bi te bil gospod odvedel in te dal učit petja, lahko pa bi bilo kaj drugega.«
»Da,« je pritrdila Katica, »ako ne bi bila slepa. Tako pa ni bilo nič.«
Pri tej ugotovitvi so vsi nekaj časa molčali, dokler ni Jožef povzel besedo ter rekel:
»Jutri pojdem v šolo po cigaretne čike, ki mi jih dajejo učitelji. Gredoč vselej pogledam tudi v pepelnik našega dobrega organista. In ko bom že tam, mu bom omenil tebe. Poprosil ga bom, naj te enkrat preizkusi in ako se mu bo povidel tvoj glas, bi lahko šla pet na kor. človek se je šolal za tako stvar in upam, da se razume na lepoto glasu. Poleg tega pa lahko rečem, da je v naši fari ni ženske, ki bi kaj prida pela. če že katera poje nekoliko lepše, tako, kakor poješ ti, ne poje nobena. Naš organist, ki je sicer star, ima rad lepo petje, kar dobro vem; upam, da se te bo nadvse razveselil. Vesel te pa bo tudi naš stari, bolehni župnik, ki je že često dejal v cerkvi, da mu na koru tako pojo, kakor bi škripale stare duri.«
»Vidiš,« je rekla Ana k temu Jožefovemu predlogu, »da si se le mogel spomniti kaj tako pametnega. Moj bog, to je res nekaj takega, kar bi bilo nadvse dobro in lepo. Poleg tega te ima organist rad, kakor si že često rekel in ti bo brez dvoma ustregel. Tudi sama sem prepričana, da bi bilo nekaj čudovitega, če bi Katica zapela na koru. Bog, ki sedi v nebesih, in o katerem vemo, da predvsem ljubi lepo petje, bi se posebej ozrl na našo faro, da ne rečem celo na našo hišo.«
»Oh, kako bi bila vesela,« je rekla zdaj tudi Katica,« če bi mogla hoditi pet na kor! Tedaj šele bi zapela, to čutim že zdaj, ker cerkev je že tak kraj, da povzdigne človeka.«
»To bom tudi storil,« je dedek ponovno obljubil, »in organist, ki ni slab človek, te bo preizkusil.«
Koštrčeva sta na večer ostala sama in ker še ni bil čas, da bi Jožef šel kurit, je nekoliko posedel pri Ani, kakor bi hotel, da se o tem in onem pomenita. Po dolgem času jp bilo dovolj stvari, o katerih se morata pogovoriti. Zakaj zdaj je že živela v drugi sobi — samo veža jih je ločila — mlada družina treh ljudi, ki jih samota še ni tako prevzela kakor njiju.
In res so tisti ljudje govorili dovolj glasno, na način, kakor govorijo ljudje, ki si imajo v življenju še mnogo povedati; včasih govore celo, ko da se o nečem že nekoliko prepirajo. Seveda to ni tak prepir, da bi se potem kujali, temveč vsakdo bolj samo brani svoje mnenje, kakor bi hotel na vsak način zmagati.
Tisti ljudje pa se tudi smejijo in le često je slišati vesel, da, prav razkošen Martin smeh, ki prihaja sem do Koštrčeve sobe. Da, nekaj prav čudovitega je bilo v njenem smehu, prevzelo je vsakogar, kdor je slišal to bujno življenje, ki si ni mogla najti duška drugače, kakor da je stresalo iz sebe vso veliko radost. Koštrčeva sta se vselej vznemirila, tako ju je prevzel ta smeh. Spogledala sta se. Zakaj poleg vse odkritosti, ki je vela iz tega smeha, je bilo v njem še nekaj skrivnostnega, na videz komaj opaznega; nekaj takega, česar čovek ni mogel doumeti.
Združimo svoje sile v iskanju skupne poti ki bo družila mlade različnih narodnosti
V nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu zelo zanimiva, pa tudi u-spešna prireditev, ki so jo mladi obeh narodnosti iz tržaške, goriške in videmske pokrajine pripravili pod naslovom »Skupaj je mogoče«. Res so mladi, pa tudi ne več mladi, kot tudi cele družine, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Kulturnega doma, pokazali, da se z dobro voljo, s spoštovanjem vseh narodnosti, ras in verskih prepričanj, lahko pripravili srečanje, ki je skozi glasbo, pesem, ljudske plese, prozo' in poezijo, {»udarjalo željo in potrebo po medsebojnem razumevanju, po prijateljstvu, potrebo po medsebojnem spoznavanju, po miru in medsebojnem spoštovanju.
Program, ki so ga mladi s tolikšnim navdušenjem pripravili, je bil obširen in bogat ter se je začel s pozdravi v italijanščini, furlanščini in slovenščini. Temu je sledil pozdravni govor Paole Mosca, ki je spregovorila v imenu mladinskega gibanja za združeni svet, ki ima v naši deželi svoje člane v tako imenovanem gibanju »Movimento dei focolari«, »že vrsto let se trudimo« je dejala, »da bi odstranili zapreke, ki nas ločujejo, da bi se med seboj bolje spoznali, da bi utrdili medsebojne kulturne stike, da bi okrepili misel o združenem svetu.
V tem letu smo že izvedli zelo pomembno manifestacijo v Rimu, ki je bila 28. in 29. marca ter so se je udeležili mladi iz raznih držav in narodnosti«. »Več je poti za zbližanje in za medsebojno sožitje«, nam je Paola po prireditvi še povedala. »Mi smo izbrali tukaj pot spoznavanja manjšin, kj na tem področju živijo, ker smo prepričani, da bomo le če se bomo bolje spoznali in utrdili medsebojne stike na področju kulture, lahko ustvarili pogoje dobrega sožitja in prijateljstva, ki nas mora vse, predvsem pa nas mlade družiti in povezovati.«
Program, ki so ga mladi prikazali je bil pester in bogat in je obsegal predvsem glasbene točke, dias-film o kulturah posameznih manjšin in etničnih skupin v deželi (tu je bil dobršen del namenjen slovenski manjšini v videmski, goriški in tudi tržaški pokrajini) čitanje pesmi in poezij na temo zbliževanja in medsebojnega prijateljstva, na koncu pa še nastop glasbene skupine, v kateri so se mladi predstavili s kar 15 različnimi inštrumenti. .
Slovence sta na prireditvi zastopali dve skupini: folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki je izvedla primorske in belokranjske plese ter
bila deležna navdušenega aplavza in skupina mladih iz Gorice, ki je nastopila s spletom slovenskih pesmi. (Za kroniko naj omenimo, da so se mladi Italijani iz Gorice in Tržiča naučili za to priložnost tudi dveh slovenskih pesmi, ki so jih ob splošnem odobravanju zapeli).
Prireditev se je zaključila v prisrčnem vzdušju, ob zadovoljstvu udeležencev in organizatorjev, ki so že
napovedali nove podobne pobude, med temi tudi poletne počitnice, prav tako za vse mlade, kot tudi za člane njihovih družin. Takšne počitnice, so nam povedali, bodo v juliju v kraju Folgaria pri Trentu.
V vzdušju skoraj vsakodnevne gonje proti slovenski manjšini in podpihovanju nacionalne mržnje, je bila nedeljska prireditev res prijetna osvežitev.
Z nedeljske prireditve v tržaškem Kulturnem domu
KAM NOCOJ?
Na dvorišče
Škerkove domačije v Bajti, Trnovca 15.
ZAKAJ ?
Matiček se ženi.
Na ohcet vabi Slovensko
stalno gledališče. Začetek ceremonij ob 21. uri.
Danes deželna
manifestacija CGIL
Sindikalna konferenca CGIL
odbor zavzel do njenih predlogov izboljšanje deželnega zakonskega 0 nutka o zaposlovanju napovedala z danes, 28. maja, ob 10.30 deželno manifestacijo pred palačo deželnega sveta- j
Furlanijo - Julijsko krajino je za.r“ ^ odklonilnega stališča, ki ga je deželri
• Na Trgu sv, Jakoba se danes rij daljuje festival komunističnega tiska' ki ga prireja krajevna sekcija KI ' ; Ob 19. uri bodo predstavih knjig0 ® : liku Enrica Berlinguerja, ob 21. ta* pa bodo predvajali film o P°STf^ vsedržavnega komunističnega tajnika-
Skrajno desničarski predstavniki tržaške in koroške večine DANES ZJUT RAJ STAVKA
MESTNIH AVTOBUSOV
Združeni v imenu skupne ogroženosti
»Srečanje smo priredili z namenom, da bi vzpostavili vzporednice med avstrijsko Koroško in Trstom, kjer nas kot večino druži skupna ogroženost od slovenske manjšine,« je za uvod v sobotno razpravo v Novinarskem krožku ugotovila predsedujoča predstavnica listarskih žensk, ki so prireditev z »uglednim« gostom, predsednikom neonacističnega Heimat-diensta Josefom Feldnerjem, organizirale. Ob bok so mu postavile dostojnega sogovornika, vidnega »izvedenca« za vprašanja slovenske manjšine, avtorja globoko »znanstvene« študije o vsem, kar ta vprašanja zadeva (Minoranza slovena in Italia) in enega prvih borcev odbora za zaščito italijanstva Trsta, Giorgia Be-vilacquo.
V uredništvu nismo imeli nobenih dvomov o tem, da se tako kvalificirane razprave kot kronisti moramo nujno udeležiti in pravilnost te izbire je bila obilno potrjena takoj, ko smo V prvi vrsti med številno, čeravno ne več rosno mlado publiko, zagledali eno- najbolj »blestečih« peres tržaškega italijanskega dnevnika, Gual-berta Niccolinija. Za razliko od njega sicer nismo bili deležni kopije gostovega poročila, a nam je vseeno ostalo trdno v spominu zaradi informacij, do katerih se doslej, žal, nismo znali dokopati. Feldner nas je v uvodu »poglobljeno« seznanil z žalostno zgodovino te, od Slovencev od pradavnih časov mučene Koroške, nato pa je preko opisa vseh jugoslovanskih poskusov, da bi si jo priključila, zajadral v današnje čase. S tehtnimi dokazi je oznanil, da Jugoslovani še danes govorijo o »slovenski Koroški« kot o »zibelki slovenstva«, kar pomeni, da svojih apetitov še zdaleč niso potešili. Še več, država z najhujšo gospodarsko krizo v Evropi si privošči ustanavljati podjetja v avstrijski Koroški (ob meji jih je že nekaj ducatov), poleg tega pa pestuje tudi idejo o prosti coni v Celovcu in Beljaku. Neverjetno, koliko sorodne o-groženosti tržaške in koroške večine, so ugotavljali navzoči z burnim ploskanjem, medklici in glasnimi komentarji, ki so večkrat preglasili »uglednega« gosta. Potem je razkril vso prepotenco zanemarljivo majhnega števila slovenskogovorečih Korošcev, ki so kljub temu da jih je le borili deset do petnajst tisoč, vendarle povsod pričujoči, večno budni in pripravljeni na vse mogoče načine ogrožati večino. Kako zelo se je smilil odcve-telim gospem, ko je opisoval obupne primere diskriminacije nemškogovo-rečih malčkov v dvojezičnih šolah in vrtcih! Reveži so prisiljeni hoditi v slovenske šole, ker na Dunaju pač nimajo posluha (kakšna podobnost z Rimom!) za to, da bi za enega ali dva otroka ustanovili nemško šolo... Še večji revež se je zdel, ko je ponazarjal obnašanje Slovencev po številnih cerkvah, kjer so, čeprav tako zelo maloštevOni, gladko prepovedali petje v nemščini! Potem pa je pogumno naštel nepregledno vrsto privilegijev, ki jih imajo koroški Slovenci in s katerimi bodo v kratkem povsem zadušili nemško večino.
Bevilacqua je za njim poskrbel, da se ozračje ne bi ohladilo, toda ne kaže mu posvečati dragocenega pro-tora, saj so nam njegove »znanstvene« teze dobro znane. Burno odobravanje njegovih trditev je doseglo trenutke vzhičenosti, ko je razkril vso resnico o neverjetnih pogojih, v katerih trpi preostala peščica Italijanov v Istri in za katerimi še pred letom 2000 ne bo več sledi. Njegova izvajanja so podkrepili prav tako »u-gledni« razpravljale!, med njimi mi-
sovski občinski svetovalec De Polo. Aleš Lokar in Paolo Parovel sta zaradi stališč, ki se niso skladala z izpovedanimi večnimi resnicami, seveda »klavrno« propadla v svojem poskusu, da bi omikano izrazila nasprotujoča mnenja. Lokarju so vzeli besedo ob vzklikih »Niste Slovenec, ste le slovensko govoreči Italijan!« medtem ko se je na Parovela vsula toča psovk, dokler ga s fizičnim napadom ni pregnal misovec De Polo.
VB
Piccolo pa tako...
»Ne razumem in zato se prilagajam«. V tem zgoščenem geslu, ki je osvojilo televizijsko občinstvo po zaslugi znane Arborejeve oddaje, je vsa srž nedeljskega uvodnika na tržaški kroniki italijanskega dnevnika II Piccolo, ki ga je podpisal nekdanji dvorni »pesnik« Liste za Trst Gualberto Niccolini, sedaj očitno na novi vetrovni dolžini. Z »zgodovinskim spominom« pa vedno tam, samo da se sedaj kaže v novi obleki, z naličjem nizke filozofije, ki skuša z visokodo-nečimi frazami o človečanstvu in bratski povezavi, o ogroženosti in tradiciji povedati malo vsega — v bistvu pa nič.
Nič novega o Slovencih in ogroženosti italijanske večine, ki ji grozi ne vem kakšna katastrofa. A končno smo po nedeljskem članku spoznali, da ne trpi samo Trst in z njim vsa dežela, prav tako in še huje, trpi vsa Koroška, katere zelenje in spokojnost kvari slovenski madež. Zato ne čudi navdušenje nad spoznanjem, da so tudi v sosedni republiki ljudje in organizacije (kut v Trstu znani odbor za italijanstvo), ki se upirajo slovenski ekspanziji (med drugim: nemški nacionalizem je po vojni asimiliral velik del slovenskega narodnostnega telesa na. Koroškem, a to ni ogroženost...). Ta organizacija pa ni nihče drug kot demokratični (po Niccolini ju) neonacistični Heimatdienst, ki združuje »socialiste, demokristjane in liberalce«, vse plemenite ia dobromisleče ljudi, ki postavljajo zid slovenski nevarnosti. Kajti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in Avstriji »nočeta enakopravnosti, ampak privilegije«.
Kajti rabiti in govoriti svoj jezik, ohranjati svojo identiteto, razbijati kulturo in družbeno zavest, hoteti sožitje, prijateljstvo in mir so privilegiji, ki ne morejo biti v. sozvočju s pravo »filozofijo« odbora za italfjan-stvo Trsta in Heimatdiensta. Da ne govorimo o šolstvu: v Avstriji so oblasti leta vsiljevale manjšini tako obliko pouka, s katero se slovenska narodnostna skupnost ni strinjala, sedaj pa ji hočejo še tisto, kar so ii vsilili, odvzeti. A to jz seveda (za pisca italijanskega tržaškega dnevnika) privilegij.
Končno pa je prišlo do pobratenja med Heimatdienstom in odborom za italijanstvo Trsta, tako da bodo stvari bolje tekle. Spoznanje je prešinilo nedeljskega uvodničarja in za razodetje se je zahvaliti seveda predstavniku desničarske organizacije, ki je klavrno propadla na referendumu o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. A
tega pisec ne pove. Njemu zadošča ugotovitev z vprašanjem, dz ja zgodovina malo naučila ljudi. Da, res jih je malo naučila, še manj pa jih uči sodobni čas... Kajti iskanje takih vzporednic, kot to dela nedeljski član kar (čudo prečudo — takoj po volitvah ja izginila s strani 11 Piccola »razprava« o Slovencih, a bodite prepričani, da se bo ob novih volitvah čez kako leto takoj spet pojavila), je prav res nevzdržno in celo neresnično. A kaj, bratska solidarnost narekuje tudi laži, brez katerih ni mogoče umetno pitati in netiti sporov ter ščuvati ljudi ene proti drugim.
To dela tudi bleščeč nedeljski uvodnik. In čeprav ne razume, se mora vendar pisec prilagajati, saj je prav zaradi tega na tistem mestu in ne kje drugje!	MARIJ ČUK
Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je za danes zjutraj proglasila l-in1’ splošno stavko vseh delavcev, ki so zaposleni v javnih avtobusnih podjetjih Avtobusi Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT ne bodo vozili med 9-'i in 13.30.
Delavci v prevoznih podjetjih stavkajo, ker je v Rimu prišlo do zastnP pogajanj o koreniti reformi organizacije dela in še o nekaterih drugih prtih vprašanjih v sindikalnih odnosih med uslužbenci in prevoznimi podje'J1-
Natečaj devinsko-nabrežinske občine za mlade perspektivne glasbenike
V okviru sodelovanja s pobrateno občino Buje, razpisuje občina Devin. Nabrežina natečaja za dodelitev dveh štipendij za obiskovanje dvotede11 skega poletnega tečaja Kulturnega centra mednarodne federacije glcsbej^ mladine v Grožnjanu ter tečaja Kiparske šole »Kornarija« v Marušič1'1-
Prvega se lahko udeležijo gojenci glasbenih šol, ki so stalno bivajoč v občini Devin-Nabrežina in ki študirajo v višjih razredih glasbenih 2aV° dov violončelo, harfo, violino, klavir ali flamenko kitaro, drugi pa je menjen vsem stalno bivajočim v občini, ki se ukvarjajo s kiparstvom (tZ oblikovanjem kamna) in ki želijo aktivno spoznati to umetnost.	,
Interesenti naj pismeno prošnjo, z osebnimi in študijskimi podatki, 00 dajo v sobi štev. 20 na županstvu v Nabrežini do vključno 15. junija kjer bodo dobili tudi ustrezne informacije.
Fotografski natečaj deželnega inštituta CGIL
Deželni institut za študije in raziskave CGIL je pripravil meddeželni jo mednarodni natečaj za fotograiije na temo »Človeško delo, delavski b°D osvobodilna borba«_. Na natečaju lahko sodelujejo le fotoamaterji, ki la|’L pošljejo po največ tri črnobele, tri barvne oz. tri fotografije izpred leta 19“e Glede na 40. obletnico osvoboditve, bodo med starejšimi fotografijami s posebej upoštevane tiste z osvobodilno tematiko.
Poslane fotografije (dimenzije med 18 x 24 in 30 x 40 cm) morajo 01. na hrbtni strani označene s šifro, ki mora biti napisana tudi na zaprij ovojnici, v kateri so osebni podatki o konkurentu. Prijavnina za sodelov nje znaša 4000 lir za eno področje, 6000 za dve področji in 8000 lir za tist ^ ki bodo poslali tako barvne kot črnobele in starejše fotografije. Rok .? dostavo fotografij na deželni inštitut v Trstu, Ul. Pondares 8, zapade 20. jumJ
S svečano proslavo zaključeno praznovanje 20-letnice ŠD Breg
Breg je in bo ostal slovensko društvo
blatu, nato iz vode pobirati jabolk3 in ko so bili že vsi blatni in mok?3: so jih čakali še prevali na blagri polni moke.	..
Nedvomno lahko ugotovimo, da J proslavljanje 20-letnice ustanovu# ŠD Breg lepo uspelo, da so or ga3 zatorji vse prireditve dobro pripra^3 li, edina pripomba pa bi bila ta. 3.
S svečano zaobljubo mladih športnikov in športnic Brega se je v nedeljo začela zaključna svečanost ob proslavljanju 20. obletnice ustanovitve ŠD Breg in 40. obletnice osvoboditve.
»Vsi mi, športniki in člani ŠD Breg. se danes pred spomenikom padlim za svobodo zaobljubljamo, da bomo še naprej gojili in uveljavljali vrednote in ideale našega društva in odporništva. Športni duh naj nas vedno podpira v ohranjanju naše identitete, v krepitvi prijateljskega sožitja med narodi, miru in napredka pri nas in v svetu,« je bilo zapisano v zaobljubi mladih športnikov.
Prav te vrednote je kasneje na slavnosti v gledališču France Prešeren v Boljuncu poudaril tudi sedanji predsednik ŠD Breg Igor Čuk. V svojem pozdravnem govoru je na kratko orisal zgodovino Brega, nekoliko več besed pa je posvetil sedanjemu trenutku tega dolinskega športnega društva. Pri tem je zlasti poudaril, da predstavlja športno društvo svetlo luč za vso dolinsko mladino, kj se s pomočjo športne govorice vključuje v širšo družbeno aktivnost, pridobiva narodnostno zavest in se sooča z raznovrstno, ne samo športno, problematiko. Društvo deluje v narodnostno mešanem okolju, kj do Slovencev ni vedno naklonjeno. Vendar pa
je ŠD Breg kljub temu ostalo in bo tudi še naprej prvenstveno slovensko društvo, ki pa mora biti tudi most za stik in mirno ter enakopravno sožitje z večinskim narodom.
Ob proslavi 20-letnice društva je predsednik Čuk podelil tudi spominske plakete in medalje vsem tistim organizacijam in posameznikom, kj so na kakršenkoli način prispevali k razvoju društva. Priznanje je bilo podeljeno tudi dolinski občinski upravi, kj je društvu ves čas zagotavljala nemoteno delovanje, nagrajene pa so bile tudi športne zveze in združenja, športna in kulturna društva ter vsi dosedanji Bregovi predsedniki.
Ob tem jubileju je društvo izdalo tudi posebno brošuro, v kateri je prikazalo celotno delovanje društva skozi 20-letno zgodovino. Pripravilo je tudi nekaj športnih prireditev, poleg tega pa tudi inačico iger brez meja pod naslovom »Med Brežani«.
Te igre so med gledalci vzbudile največ zanimanja, saj se je v petih igrah pomerilo sedem vaških ekip, ki so morale pokazati precej spretnosti, da so lahko premagale vse težave, ki so jim jih pripravili organizatorji. Največ zabave je požela zadnja igrica, ki je bila pripravljena v obliki poligona, saj so se morali tekmovalci najprej plaziti pod vrvico po
se nedeljske zaključne proslave udeležilo toliko domačinov pa tudi a tivnih športnikov, kot bi se jih takem jubileju moralo.
1965 ■ 1985
Včeraj predstavitev v Časnikarskem krožku
»Tutti i volti dell’amore« - antologija pesmi Desanke Maksimovič v italijanščini
V Časnikarskem krožku so včeraj Predstavili antologijo pesmi srbske Pesnice Desanke Maksimovič v italijanskem prevodu z naslovom »Vsa li-ljubezni — Tutti i volti dell’amore«, ^odstavitev je bila ob zaključku nadvse uspele razstave srbske umet jjosti v 19. stoletju, ki je bila na Gra-na jsv. Justa na pobudo tržaške leto-viščarske in turistične ustanove ob ^delovanju SR Srbije in Furalnije -JuHjske krajine.
Antologijo pesmi Desanke Maksimovič sta izdali beograjska založba No-ut in rimska Mednarodna akademija za kulturno propagando, pesmi pa je Prevedel reški -pesnik Giacomo Scot-U' ki se je skupaj s predstavnico Republiškega komiteja za kulturo SR .rbije Mileno Milanovič (prispevala 1° Predgovor) tudi udeležil včerajšnje Predstavitve.
Pesniško zbirko je prisotnim pred-stavil docent na filozofski fakulteti .ržaške univerze Roberto Damieni, ki J9 uvodoma uokviril doprinos žensk 15 uioderni književnosti ter se podrob-Ueje zaustavil pri sveži poeziji srb-pesnice. Njegovo izvajanje sta z ^citacijami poezij Desanke Maksimove dopolnila srbska gledališka igral-.a Ksenja Jovanovič (v srbohrvaščini in igralec Mario Licalsi v italijanščini.
y antologiji so zbrane pesmi iz šti-rih njegovih pesniških zbirk: »Zeleni Princ in vonj po zemlji. Nimam več Casa, Rotim za milost in Čas zgodovine«.
V imenu Društva srbskih pesnikov in pisateljev je nato spregovorila Jasmina Lukič, ki je izdajo antologije pesmi te »največje živeče srbske pesnice« v italijanskem prevodu označila kot velik prispevek za razumevanje med različnimi narodi, kulturami in 'književnostmi.
O delu Desanke Maksimovič je podrobneje govorila asistentka italijanske književnosti na filozofski fakulteti beograjske univerze Mira Zogovič. Omenila je obsežen opus srbske pesnice od izida njenih prvih pesmi leta 1920 (takrat je bilo Maksimovičevi 22
let) do prejema lanskega priznanja — Njegošove nagrade, kar je največja jugoslovanska nagrada na literarnem področju. Zaustavila se je ob treh dominantnih gibalih njene poezije — ljubezni, naravi in odnosu med življenjem in smrtjo — ter še posebej podčrtala pomen dveh njenih pesniških zbirk: Rotim za milost in Nimam več časa. Antologija pesmi Desanke Mat simovič v italijanskem prevodu bo nedvomno omogočila poznavanje te doma zelo priljubljene in popularne pesnice tudi v italijanskem književnem okolju.
Beograjski ansambel »Musica antiqua« zaključil razstavo srbske kulture
V nedeljo se je na Gradu sv. Justa zaključila razstava srbske kulture iz 19. stoletja, ki je že ob otvoritvi naletela na velik odmev med tržaško javnostjo in si jo je v tem času ogledalo veliko domačih, pa tudi tujih turistov.
Za dostojen konec te pomembne kulturne manifestacije je poskrbel še znani glasbeni ansambel »Musica antiqua« iz Beograda, ki je imel v nedeljo dopoldne v veliki dvorani Italijanskega krožka za kulturo in umetnost v Trstu koncert, katerega se je, kljub nekoliko neprimernemu času, udeležilo veliko poslušalcev, med temi predstavniki srbsko-pravoslavne skupnosti v Trstu, jugoslovanski konzuli Valenčič, Nikolič in Banko, predstavniki Avtonomne tržaške turistične in letoviščarske ustanove, Italijanskega krožka za kulturo ter predstavniki tržaškega kulturnega življenja.
Ansambel, ki šteje sicer osem članov, je v Trstu nastopil le s šestimi izvajalci, ki so s svojim petjem in muziciranjem osvojili in navdušili navzoče. Nastopili so: sopranistka Mirjana Vukičevič, mezzosopranistka Vera Zlo-kovič, tenorist Grujiča Paumovič, falsetto Zoran Todorovič, na ljuto je igral Darko Korajič, na flavto in dude pa Ljubomir Dimitrijevič.
V Mačkoljah
Zelo uspel praznik češenj
V porovem gozdiču v Mačkoljah se je pozno sinoči zaključil tradicionalni praznik češenj, ki ga je tudi letos priredilo domače PD Mačkolje. Praznik je zelo dobro uspel, zlasti v nedeljo, ko se je na p i 'editvenem prostoru zbrala pravcata množica
dnevnem redu ima obravnavo interpelacij in vprašanj svetovalcev ter ratifikacijo nujnih sklepov občinskega odbora.
Ansambel Sinthesis
ljudi.
V nedeljskem kulturnem programu so nastopili domači otroški zbor »Slovenski šopek«, mačkoljanski dekliški zbor ter kulturne in pevske skupine iz Bohinjske Bistrice in iz Postojne. Priložnostni govor je imel dr. Alojz Tul, medtem ko je za ples igral ansambel Pomlad.
Na sliki: tudi letos so se češenj najbolj veselili otroci.
• Tržaški občinski svet bo spet zasedal v petek, 31. maja, ob 18.30. Na
jutri v Mavhinjah
Šempolajsko kulturno društvo »Vigred« bo priredilo jutri zvečer koncert znanega harmonikarskega ansambla Tržaške GM »Sjmthesis 4«, ki ga vodi Klavdij Furlan. Prireditev je predvidena za 21. uro, zaradi prostorske stiske v kateri se društvo nahaja, pa bo koncert v mavhinjski gostilni »Urdih«. V koncertnem programu bo ansambel izvajal sedem skladb.
Razstava vin v Podton j er ju
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Sv. Ivana, Vrdele in Podlonjerja Prireja v soboto, 1., in nedeljo, 2. junija, sedmo rajonsko razstavo vin v podlonjerju. Ob razstavi bo tudi kulturni program, zvečer pa bo ples. Odprti bodo dobro založeni kioski, kjer bodo lahko obiskovalci poskusili raz-stavljena vina in se okrepčali z jedmi na žaru, kalamari in domačimi sla-sčieami.
Praznik torej nudi dovolj priložnosti za zabavo, poleg tega pa se bodo domačini srečali med seboj in z obiskovalci od drugod, kar naj bi prispevalo k zboljšanju družbenih razmer pri Svetem Ivanu.
Na šoli Oton Župančič o potovanju po Nepalu
Včeraj so svetoivanski osnovnošolci prisostvovali zelo zanimivemu predavanju diapozitiv o potovanju slovenskih trekingašev po Nepalu do vznozja Južne Anapurne, živahna in poučna razlaga urednika Galeba, Lojzeta Abrama. je prevzela otroke, ki so z navdušenjem sledili potovanju skupine Slo-Vencev od severnega mesta Amsterdama do Nepala. Diapozitive so pnka -J-ale otrokom in učiteljstvu očarljivo ter za nas neobičajno življenje ljudi, ai živijo v tamkajšnjih krajih, trudne a obenem zadovoljne šerpe, ki so no-'?Ji težke tovore, nasmejane obraze otrok, razgledna riževa polja, zasne-zene vrhove himalajske gorske verige, brvi, ki se pozibavajo nad deročo y°do in cvetoča drevesa rododendrumov. Učiteljstvo in učenci osnovne s°le »Oton Župančič« se Lojzetu Abramu iskreno zahvaljujejo. (M.V.)
Jutri zborovanje za »ne« na referendumu
Jutri ob 10. uri bo v kongresnem centru na tržaškem velesejmu deželna Manifestacija za »ne« na referendumu o povračilu štirih točk draginjs e uoktade. Na njej bodo govorili sindikalisti, univerzitetni docenti in strokov-fjaki s področja politične ekonomije in sociologije dela, ki bodo pojasmh za-je sporazum iz lanskega 14. februarja, ki naj br ga z referendume vrnili, omogočil znižanje inflacije, uvedbo novih davčnih ukrepov
Profesorji slovenščine pred vprašanjem kako izboljšati pouk materinega jezika

in spre-
novih instrumentov za dvig zaposlenosti.
Čeprav se letošnje šolsko leto še ni zaključilo, pa profesorji slovenščine naših nižjih srednjih šol že premišljujejo, kako bi v bodoče izboljšali pouk materinega jezika; v tem oziru je v petek potekala tudi razširjena seja Slavističnega društva Trst, katere se je udeležilo lepo število profesorjev slovenščine iz Trsta in Gorice, ki so se porazgovorili o konkretnih problemih, ki ovirajo pouk slovenskega jezika in književnosti na naših srednjih šolah. Izmenjava mnenj in izkušenj je bila intenzivna in nadvse koristna. Udeleženci seje so se predvsem zedinili v mnenju, da je potrebno nujno nekaj ukreniti, da bj se pouka slovenskega jezika lotili bolj načrtno in enotno. Predvsem bi bilo potrebno bolj organizirano razčleniti program jezikovnega pouka in natančno določiti (z mesečnimi ali celo tedenskimi učnimi načrti), kaj naj obsega pouk slovenščine v prvem razredu, kaj v drugem in kaj v tretjem.
Iz razgovora smo mogli izluščiti mnenje, da so učitelji slovenščine bili doslej premalo povezam med seboj.
da so sicer po vseh šolah predpisane Žagarjeve knjige (Naš jezik 6, 7 in 8), da pa se jih mnogi ne poslužujejo in oblikujejo snov na podlagi dolgoletnih pedagoških izkušenj, podajanje snovi pa dopolnjujejo še s pomožnimi teksti. Razlika med posameznimi profesorji pa je tudi ta, da se nekateri še vedno poslužujejo starejše strokovna terminologije, drugi pa dosledno uvajajo Toporišičevo označevanje. Nadalje je iz posveta izšlo mnenje, da sedanji teksti niso najbolj ustrezni, ker premalo upoštevajo jezikovno stanje Slovencev v Italiji, oziroma okolje, iz katerega naši otroci izhajajo. Treba pa je opozoriti, da je v tisku nova Žagarjeva slovnica, ki bo te pomanjkljivosti delno odpravila, vendar bo novi učbenik sicer enako zasnovan kot sedanji drugače urejen in bodo morali profesorji sami odločati o tem, kako naj si razporedijo snov. Prav zaradi tega je bjlo petkovo soočanja profesorjev slovenščine koristno in potrebno, kajti v naslednji fazi se bo treba domeniti za natančno razvrsti-
Minister Degan ^ zasedanju o mamilih
. V Krožku za kulturo in umetnost 9 bilo včeraj zasedanje o problemu amil med mladimi, ki ga je prireja tržaška pokrajinska uprava ob adnarodnem letu mladih. Zasedanju s? Pr!sostvoval tudi minister za zdrav-j v° Degan, ki je osvetlil to perečo . 7-askrbljujočo problematiko s šir-v ga vidika in povedal, kaj je drža-i,t <Ms}e.i ukrenila in kaj namerava (j yeniti. Posebej je omenil zakonski arot, ki ga sedaj proučuje parla-oot in ki naj bi ovrednotil predvsem nose z voluntarizmom v boju proti , toilom. Osnovna ugotovitev zase-žofJ3, na katerem je nastopil tudi de-kg odbornik Renzulli, je bila vseka-n r.Ja> da je potrebna večja koordi-C1]a med javnimi ustanovami in vse-’ ki se bojujejo na tej težki fronti.
Ciklus predavanj ° Sovjetski zvezi
.soHdirUženje Italija - ZSSR Prireja v Za t iVaryu s šolo modemih jezikov ^Jtoače in prevajalce pri tržaški verzi ciklus predavanj o Sovjetski n-M1’, ki jih bodo popestrile filmske v' iekcije. Prvo bo danes ob 18. uri Film ani Baroncini v Ul. Trento 1. i “Ja ri’anoramika Sovjetske zveze« j'Moskva, velika prestolnica« bo D n, ta vil prof. Andrea Ottogalli. ug0 srečanje bo v sredo, 5. junija.
Dva hudo in sedem lažje ranjenih v nedeljski nesreči pri Drašci
Dva hudo in sedem lažje ranJe™k je težak obračun slikovite nedeljske nesreče na trbiški cesta. Golf nen‘®ke registracije je pri Drasci iz se neznanih razlogov po ostrem ovinku zavozil na levo stran cestišča m čelno tresal v nasproti vozečo alf etto milanske re gis traci je, v katero je takoj zatem od ladaj treščil še tržaški opel kadeta,.
V nesreči sta se najhuje poškodovala voznik in sopotnik nemškega golta, ki je približno ob 13. uri privozil iz Onci n 20-letnega Andreasa Rusta in Sega Sarda Kelbela (oba sta doma iz Miinchna) so hudo ranjena prepeljali v glavno bolmsmco m v bolnišnico na Katmaro. Prvi se je u-daril po glavi, v trebuh, m si zlomil ote nogi. Zdravniki so si zanj Pridržali prognozo. Prav tako kritično je tudi zdravstveno stanje , Bernhar a Kelbela, ki je po nesreci osta ukl^ njen v razbitine avtomobila, tako da so ga lahko šele po posegu gasilcev izvlekli iz ostankov avtomobila. Mia deniča so takoj po sprejemu v bolm-operirali zaradi huchh zlomov in ran na lobanji, ima pa tudi notra-
njV mUanski alfetti so bili ranjeni 35-lebni voznik Flavio Fantan iz kra^a Misinto pri Milanu, njegova ^letna
ni Jugo. Zaradi raznih poškodb se bodo morali zdraviti 15 do 30 dni.
Gasilci so morali poseči tudi v oplu kadeta, iz katerega so potegnili 57-let-no Paolo Bemi Devetak iz Ul. B i zi-la i 8. Ženska se je udarila v pisni koš in bo okrevala v 20 dneh. Z njo sta se v oplu kadeta, pehala še njen mož Ramiro (57Jet) in sin Sergio (20 let), ki sta bila v nesreči lažje ranjena.
Tržačan umrl v nesreči pri Gradežu
V prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo zgodaj zjutraj na cesti Tržič - Gra-dež, je izgubil življenje 44-letni Tržačan Enrico Bardella (Ul. Cologna 44). Avto, ki ga je vozil nesrečni Bardella, je v bližini naselja Grado Pineta, na dolgem drevoredu zavozil s cestišča in silovito trčil v drevo. Moški je umrl že med prevozom v tržiško bolnišnico. Nesre-
ča se je odvijala brez očividcev. A-genti prometne policije menijo, da je Bardello zajela slabost ali pa da je zaspal za volanom.
Mož in žena ranjena v nesreči pri Fossalonu
V glavni bolnišnici v Trstu se zdravi na okulističnem oddelku 55-letni Tržačan Marino Sterni iz Ulice Cris-pi 31, ki se je poškodoval v prometni nesreči v nedeljo zvečer okrog 21. ure. Sterni ima pretres možganov, zlomljen prst na levi roki in težje poškodovano desno oko. Okreval bo v 30 dneh. V isti nesreči se je poško-vala tudi njegova žena Anna, ki je prav tako utrpela pretres možganov, poškodbe na levi roki in obrazu, sumijo pa, da ima tudi zlomljeno nosno kost. Zdravi se v katinarski bolnišnici in bo okrevala v 20 dneh.
Do nesreče je prišlo pri Fossalonu, na cesti med Gradežem in Tržičem, ko je Sterni iz nepojasnjenega vzroka s svojim fordom nenadoma zapeljal s ceste. Oba ponesrečenca so najprej prepeljali v bolnišnico v Gra-dež od tam pa ob 3. uri zjutraj v Trst.
tev učne snovi, tako da bi na vseh šolah na Tržaškem in Goriškem pouk materinščine potekal «notno, v kar pa so všteti večji ali manjši odkloni, glede pač na jezikovno predznanje u-čencev, ki prvič prestopijo prag srednje šole. Praksa kaže namreč, da pridejo na isto šolo učenci s številnih o-koliških osnovnih šol in je v njihovem obvladovanju jezika precejšnja razlika.
Tudi glede na ta problem so bili profesorji mnenja, da bi se v bodoče sestali z osnovnošolskimi učitelji in skupno oblikovali smernice za smotrnejši in kakovostnejši pouk slovenščine. Po drugi strani pa so udeleženci razgovora zavzeli negativno stališče do prakse, da se na višjih šolah jezika skoro ne poučuje več in da je največja težnja na pouku književnosti. Tudi v to smer bi kazalo v bodoče kaj ukreniti. Ob koncu posveta so udeleženci sklenili naslednje: vsakdo b,o na svoji šoli skušal od kolegov dobiti čimveč informacij o načinu ■poučevanja, o razvrstitvi snovi, o didaktiki in metodiki učenja. Na podlagi zbranih informacij pa bo posebna skupina skušala oblikovati takšen učni načrt, ki naj bi odgovarjal željam in pričakovanjem posameznikov, obenem pa naj bi zapolnil vrzeli, ki se odpirajo v našem izrazito mešanem jezikovnem okolju, kjer je treba, poleg drugih komponent, upoštevati vse močnejšo interferenco i-talijanščine, ki si na nekaterih šolah utira pot kot pogovorni jezik med učenci, (ris)
Romarji v bolnišnici zaradi zastrupitve
Danes ho lahko zapustilo tržaško bolnišnico osem romarjev iz mesteca Montebelluna (Treviso), ki so morali v nedeljo zvečer zaprositi za zdravniško pomoč zaradi hudih želodčnih motenj in zaradi domnevne zastrupitve. Romarji iz Veneta so si v jutranjih urah ogledali Marijino svetišče na Vejni, po kosilu pa mestno središče. Prve znake zastrupitve so občutili že pozno popoldne m po prvih pregledih menijo, da je temu po vsej verjetnosti botrovala pokvarjena hrana. V bolnišnici pri Magdaleni se je zdravil tudi vodja izleta Paolo Cavallini.
•	Na sedežu tržaške sekcije SOGIT v Ul. Besenghi 25 bodo danes ob 18. uri slovesno predali tej dobrodelni organizaciji rešilec, ki ga je darovala Tržaška hranilnica.
•	Jutri ob 19. uri se na občinski izpostavi na Opčinah sestane rajonski svet za vzhodni Kras, ki bo med drugim razpravljal o predlogih Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi.
V soboto in nedeljo praznik mladosti in veselja na Opčinah
Za mlade pevce in pevke OPZ in MPZ »Vesela pomlad« z Opčin se po številnih pevskih nastopih, koncertih in gostovanjih bliža sklepni del letošnjega pevskega leta. Pred dvema tednoma so najmlajši pevci prisrčno nastopili na 6. Pastirčkovem dnevu v Rojanu, kjer so s svojim nastopom popestrili srečanje zvestih bralcev te priljubljene otroške revije. Starejši pevci pa so prejšnjo soboto gostovali v Ajdovščini, kjer so s svojo pesmijo pozdravili 10-letnico MPZ OŠ »Borisa Kidriča« in tako vrnili obisk zboru, ki je obiskal naše pevce lani ob III. prazniku »Vesele pomladi«.
Tak praznik se bo odvijal, letos že četrtič zapovrstjo, ob koncu tedna. Sobotni zvečer bo v celoti posvečen petju, ki združuje mlade pevce v prijateljstvu in medsebojnem spoznavanju. Gost tega večera bo OPZ Glasbene šole iz Postojne, ki ga vodi dirigentka in glasbena pedagoginja Ne-da Nanut. Ta zbor je nastal 1. 1978. Z njim je ob instrumentalni vzgoji zaživelo tudi aktivno pevsko delovanje. Pod vodstvom Nede Nanut, ki zbor vodi že od samega začetka, se je skupina uveljavila ne le na Primorskem, pač pa tudi v širšem slovenskem prostoru. Zbor nastopa zelo pogosto. Vsako leto je bil doslej izbran za zaključno revijo najboljših primorskih zborov »Naša pomladi«. Trikrat je že uspešno nastopil na republiški reviji otroških in mladinskih
pevskih zborov v Zagorju ob Savi ter sodeloval na otvoritveni slovesnosti mednarodnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov v Celju. Na republiškem radijskem tekmovanju v Ljubljani je dosegel med otroškimi zbori I. mesto in nato koncertiral v dvorani Slovenske filharmonije. Vsi ti nastopi in uspehi so sad vestnega in vztrajnega dela zborovodkinje Nede Nanutove, ki s svojim širokim pevskim znanjem uspeva skozi preprosto in neposredno otroško pesem ustvariti in pričakati čudovite trenutke globoke muzikalne izpovedi.
Veseli smo obiska postojnskih pevcev in jih prisrčno pozdravljamo kot goste na prazniku petja in mladosti na Opčinah!
IV. praznik »Vesele pomladi« se bo nadaljeval v nedeljo na vrtu Finžgar jevega doma, kjer bodo poleg domačih pevcev nastopili MIMPZ »Zvonček« z Repentabra, otroška folklorna skupina SKD »Tabor« ter ansambli »Zvezde«, »Galebi« in »Taims« z Opčin. Izjemen gost nedeljskega praznika bo priznani animator oddaje »Srečanja« na RTV Ljubljana Mito Trefalt, ki bo vodil družabne igre za otroke in odrasle. Predvidene so bogate nagrade, ki so jih prispevale openske trgovine in katerim se prireditelji najtopleje zahvaljujejo za sodelovanje.
Majda Danev
Po proslavi 40-letnice osvoboditve na Repentabru
Pred tednom dni je sekcija VZPI-/1NPI Repentabor skupno s KD Kraški dom in upravo občine Repentabor priredila proslavitev 40. obletnice osvoboditve.
V četrtek, 16. maja, smo bivši partizani in aktivisti doživeli pravo presenečenje. V pokrajinskem Kraškem muzeju v Repnu je skupina mladih požrtvovalno pripravila res zanimivo razstavo »V znamenju največjega medsebojnega zaupanja«. Razstava je gotovo zahtevala veliko truda in napora. Zato smo člani sekcije VZPI-ANPI Repentabor še toliko več dolžni iskrene zahvale mladini, ki je po tolikih letih zbrala pričevanja in gradivo ter pripravila zelo uspelo razstavo.
Zelo bi nas veselilo, če bi še kdaj
prišlo do tovrstnih pobud. Obenem bi radi priporočili mladini, naj posreduje tudi naslednjim rodovom duh partizanskih idealov in zavest o vsem, kar je mladina pred štiridesetimi leti žrtvovala v boju za svobodo.
Izrabljamo to priložnost, da se zahvalimo tudi učencem in učiteljicam osnovne šole Alojz Gradnik ter pevcem mladinske skupine Pinko Tomažič, ker so s petjem in recitacijami lepo popestrili otvoritveni večer.
Ob koncu bi se mladini, ki je pripravila razstavo, še enkrat iskreno zahvalili, ker smo bivši borci zelo ponosni na tako nadebudno mladino.
Za sekcijo
VZPI-ANPI Repentabor predsednik Alojz Milič
Zadnja pot Ivana Komarja
Dne 9. maja so v Ricmanjih položili k zadnjemu počitku od vseh priljubljenega Ivana Komarja. Ivan, po domače Nini, se je rodil 27.7.1923 v Ricmanjih. Sin še kar številne družine je svoja otroška leta preživel v dobi hude ekonomske stiske in kot pač vsi v takratnih težkih časih je bil deležen pomanjkanja in narodnega zatiranja. Ob izbruhu svetovne vojne je bil mobiliziran, in poslan v Pistoio, nato pa ga je vojna vihra zanesla na Sardinijo in končno v Francijo kjer je dočakal konec vojne. Po povratku v domači kraj se je najprej zaposlil v mestu kot čevljarski mojster, saj se je tega poklica izučil pred odhodom v vojsko, leta 1953 je odprl zasebno delavnico v mestu, leto za tem pa je svojo obrt preselil v Ulico Campanelle, kjer je delo opravljal do nedavnega.
Pokojni Nini je kot zavedni Slovenec svoj prošti čas, kolikor mu ga je pač ostajalo poleg obrtniškega dela in družinskih opravkov, namenjal udejstvovanju pri domačem društvu Slavec. Že kot mladenič je bil v povojni dobi član dramske skupine in pevskega zbora, kateremu je ostal zvest dokler so mu moči dopuščale. V februarju letos je nevarno zbolel in po kratkotrajni bolezni umrl v kulinarski bolnišnici. Od vseh priljubljenega Ivana so k zadnjemu počit-iu poleg množice vaščanov, prijateljev in znancev pospremili pevci mešanega pevskega zbora Slavec, ki so
mu zapeli žalostinke, v imenu pevcev in vaščanov pa se je njegovega lika ob odprtem grobu spomnil v krajšem govoru, Boris Žafran.
Praznino, ki je zazevala ob izgubi prijatelja in pevca bo težko zapolniti, njegovo delo in požrtvovalnost pa bosta ostala n blagem spominu vseh, ki sc ga poznali in cenili njegov trud in privrženost, pravičnim in osnovnim idealom življenja.
Naj mu bo lahka domača zemlja!
kino
Ariston 17.30 — 22.15 »La rosa purpurea del Kairo«. M. Farrow.
Eden 15.30 — 22.00 »II mondo erotico di Angel Cash«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Penice 17.30 — 22.15 »Histoire d’0«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.15 »Sabrina e le sue esperienze particolari«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 20.00 — 22.10 »Gulag 77«. Malcom MoDowell, David Keith. Dvorana št. 3 20.00 — 22.00 »Flash point«.
Mignon 15.30 — 22.15 »Uccelli d’Italia«.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Tutto in una notte«. Za vsakogar.
Aurora 16.00 — 22.00 »Ridere per ri-
Capitol 16.00 — 22.00 »Paris, Texas«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Occasioni di mogli insaziabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Rude Boy«. The Clash.
Alcione 16.00 — 22.00 »II libro della giungla«. W. Disney.
Radio 15.30 — 21.30 »Bocche vogliose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.

»»SLOVENSKO ® STALNO _ „ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
ZAKLJUČEK SEZONE 1984-1985
Anton Tomaž Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (petih slikah)
PREDSTAVE NA PROSTEM:
danes, 28. maja, ob 21. uri v BAJTI (Trnovca 15) jutri, 29. maja, ob 21. uri v BOROVEM GOZDIČU V MAČ-KOLJAH
v četrtek, 30. maja, ob 21. uri na TRGU V ZGONIKU
SLOVENSKO ■ STALNO „. GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
BALETNI
VEČER
NASTOPAJO GOJENKE IN GOJENCI BALETNE ŠOLE SSG
Jutri, 29. maja, ob 20.30
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona ’85
Danes, 28., in jutri, 29. maja, ob 20.30 (reda A in B) bo na sporedu koncert pianista Nikite Magaloffa. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 631-948).
Teatro CRISTALLO - LA CONTRADA
Jutri, 29., in v četrtek, 30. maja, ob 10. uri ter v petek, 31. t. m., ob 16. uri bo »Teatro Ragazzi« predstavil »C’era due volte il barone Lamberto«, Giannija Rodarija. Režija Luisa Crismani.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 29. t. m., ob 19.30: 39. letni koncert APZ »Tone Tomšič«. Dirigenta Adrijana Požun in Jernej Habjanič.
Mala dvorana
Jutri, 29. maja, ob 20. uri: Plezati v Kaliforniji - O podvigu alpinistične odprave »Yosemite ’84«. Predava J. Marinčič.
Srednja dvorana
Danes, 28. maja (premiera), in v sredo, 29. t. m. (ponovitev), ob 20. uri: G. Rossini »Poročna menica«. Opera v izvedbi študentov Akademije za glasbo v Ljubljani.
Okrogla dvorana
Jutri, 29. maja, ob 20.30: M. Mikeln »Fraklova vrnitev«.
__________čestitke_____________
Ansambel TPPZ P. Tomažič iskreno čestita svojemu rednemu članu RUDIJU MIKESICHU za visoki jubilej in mu želi še na mnoga zdrava in vesela leta.
Evaldu in Silviji Krevatin iskreno čestita ansambel TAIMS ob rojstvu prvo-rojenčka JANA.
JT	------------—
Ob rojstvu prvorojenčka JANA
prisrčno čestitamo kolegu Evaldu in ženi Silviji
kolektiv
Tržaške kreditne banke
Ob sprejetju
prof. PAVLA MERKUJA
v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti iskreno čestita
Glasbena matica - Trst
d ;
Maro in Borisa Jogana je osrečilo rojstvo prvorojenčka
BORUTA
Srečnima staršema čestitajo, novorojenčku pa voščijo vse najboljše v življenju
sorodniki in prijatelji
razna obvestila
Podružnica Glasbene matice na Opčinah vabi na ZAKLJUČNI NASTOP, ki bo jutri, 29. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Odbor za proslavo 40-letnice slovenske šole javlja, da je pri blagajni Kulturnega doma od 18. do 20. ure na razpolago še 200 vstopnic za proslavo v petek, 31. t. m., in še 500 vstopnic za proslavo v nedeljo, 2. junija.
Sindikat slovenske šole organizira posvet o reformi višje srednje šole, ki bo danes, 28. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, Trst). Vljudno vabljeni šolniki, politični in kulturni delavci in vsi, ki jih zanima bodočnost slovenske višje srednje šole. Spored: uvodno poročilo, stališča posameznih strank in organizacij, razprava in zaključki. Osnutek zakona je vsem na vpogled v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20. Trst) od 9. do 18. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
PD Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca vabijo na 15. PRAZNIK VINA V HRIBENCI 31. maja, L, 2. in 3. junija.
OPZ in MPZ Vesela pomlad z Opčin vabita na 4. PRAZNIK MLADIH PEVCEV »VESELA POMLAD« 1. in 2. junija v Finžgarjevem domu na Opčinah. V soboto, 1. junija, ob 9. uri koncert OPZ GLASBENE ŠOLE iz Postojne, ki ga vodi Neda Nanut. Sodelujeta OPZ in MPZ Vesela pomlad. V nedeljo, 2. junija, ob 16. uri kultumo-zabavni program. Sodelujejo: OPZ in MPZ VESELA POMLAD, MLMPZ ZVONČEK z Repentabra, otroška folklorna skupina SKD TABOR, ansambh ZVEZDE, GALEBI in TAIMS. Gost praznika bo znani animator MITO TREFALT. Vodil bo družabne igre z nagradami, ki so jih prispevale openske trgovine. Poskrbljeno za domačo kapljico in prigrizek.
SKD Vigred vabi na celovečerni koncert harmonikarskega orkestra SYN-THESIS 4 Glasbene matice Trst, ki bo jutri, 29. maja, ob 21. uri v gostilni Urdih v Màvhinjah.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 28. maja GOJKO
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 — Dolžina dneva 15.22 — Luna vzide ob 13.35 in zatone ob 2.33.
Jutri, SREDA, 29. maja MAJDA
Vreme včeraj: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb narašča, veter severovzhodnik 15 km na uro, vlaga 47-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniela Rossi, Daniele Vedova, Michael Vidoni, Michele Castellani Bencich, Andrea Veronesi, Matteo Veronesi, Sara. Nero, Francesca lerco, Gabriele Cobol, Francesca Mon-tagnini.
UMRLI SO: 68-letni Ferruccio Visin-tini, 77-letni Augusto Giuli, 82-letni Luigi Sala, 70-letna Maria Husu vd. An-dri, 81-letni Antonio Cebokin, 73-letni Antonio Rosman, 81-letna Filomena Rie-folo, 82-letna Giuseppina Furie, 53-letna Giovanna Gerin, 72-Ietni Tullio Zotter, 83-letna Eleonora Strudhoff vd. Alessio, 60-letna Maria Hrvatin vd. Cerin, 66-letni Vincenzo Marinaro, 83-letna Giovanna Debernardi vd. Lovrich, 86-letna Francesca Fragiacomo vd. Doliner, 80-letna Domenica Kovačevič por. Collini, 75-letna Anita Fragiacomo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
___________razstave
V	Mestni galeriji v Piranu razstavil3 akademski slikar Dušan Lipovec.
V	galeriji Meduza v Kopru razsta
Ija Gabrijel Stupica.	,
V	galeriji Loža v Kopru je odprw razstava Andreja Jemca iz Ljubljane.
V	galeriji Cartesius je odprta P6!? skupinska razstava znanih tržaških karjev.
Cvak>I‘Ua
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi na odprtje razstave v četrtek, 30. maja, ob 18. uri
TONE LAPANJE slike
mali oglasi
POŠTENO OSEBO, ki si je po deljkovi predstavi (20. maja) v Ku. turnem domu sposodila avtomatsK moški dežnik rjave barve, lepo Pr“ sim, da mi ga vrne. Edi Bavcon, tel. 0481/82779.	„
KUPIM opel kadett C. Tel. 229-335 v večernih urah.
RABIŠ KOMPJUTER? Prodam comffl0' dorè VIC 20 po ugodni ceni. Telet0" nirati na 812-353 ob večernih urah-
V ŠTANDREŽU je odprl osmico STANKO MARUŠIČ. Nudi črno in beto vino ter domači prigrizek.
KREME IN OLJA ZA SONČENJE m' me SHISEIDO - 5 let raziskav, 03 bo vaša koža na soncu zdravo ri3" va brez opeklin, madežev in kožnm vnetij. Kozmetika 90 - Opčine.
PRODAM avto ama TT, letnik julij 10.000 km prevoženih, metal barve-Tel. 040/212-635 ob uri kosila.
KARLO PEGAN (Drago) je odprl osmico z Zgoniku. Toči belo in čmo vino.
OSMICO ima Lucijan Košuta v Knžu št. 202 (šimčevi). Toči dobro belo m čmo kapljico.	.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot 18. Toči belo in črno vino.
IŠČEM v bližnji okolici Trsta hišo 2 vrtom, tudi staro, ali zazidljivo zemljišče. Tel. Alpe-Adria 794-672.
PRODAM klavirsko harmoniko Scan-dalli, 80 basov, 7+2 registrov, v odličnem stanju. Tel. 229-246.
PRODAM vhodna vrata hrastova in macesnova, 225 x 94 cm; trifazno žago in motorček peugeot 50. Tel. na št. 040/226-113.
NUJNO IŠČEM hišo ali stanovanje 23 nakup ali v najem na področju d®" vinsko-nabrežinske občine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, P00 šifro »Zahodni Kras«.
REDITELJA za društveni sedež v Ses-Ijanu išče jadralni klub od junija do septembra v tedenskih presledkih-Tel. 040/213-957 v poslovnih urah.
PRODAM citroen DS 23 pallas, 1°$?, dec. 1974, prevoženih 125.000 km. Teina št. 040/43463 zvečer.
PRODAM novo zakonsko spalnico z veliko omaro in ogledalom. TeL na št-040/43463 zvečer.
Trgovina čevljev in usnjenih izdelkov
JfMadotio
se danes preseli v nove prostore v središče
KRIŽA štev. 200
Na otvoritev so vabljeni vsi prijatelji sorodniki in odjemalci.
KRIŽ pri Trstu štev. 200 - Tel.: 220340
t
informacije SIP uporabnikom Menjava telefonske številke

1
Družba SIP obvešča, da bo v sredo, 29. maja, menjala telefonsko številko približno 450 abonentom tržaške občine (predel S. Vito). Interesenti so bili že obveščeni. Nova telefonska številka bo označena skupno s staro v telefonskem imeniku, ki ga bodo razdeljevali v prihodnjih dneh.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. »12« (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
Slike, ki niso le spomin
Leta 1880 so na Dunaju ustanovili nemški Schulverein, šolsko društvo, z Ramenom, da bi se bojevalo za nem-sko šolstvo v avstrijskih deželah z ^.arodnostno mešanim prebivalstvom. Kmalu je društvo imelo 12.000 članov.
^	M M M M. tt-A * *	*
1'fidobno delovanje je razvila tudi ita-f'ianska buržoazija z Lego nazionale, naj bi skrbela za jezik in kulturo v. teh »že dva tisoč let italijanskih kra-Uh«.
. \ obrambo pred delovanjem nemških )n italijanskih društev so Slovenci le-13 1885 na pobudo duhovnika Ivana
^rhovnika (1854 - 1935) ustanovili f^užbo sv. Cirila in Metoda. Cilj druž-Je bil dvigati narodno zavest v naj-ogroženih in potujčevanju izpo-stavljenih krajih in tam ustanavljali ^°venske šole. Že kmalu je imela OTužba celo vrsto podružnic (leta 1914
W W w
pARODNA S &T. JAKOBU#, v rožu **a f m HtniilLf.	»ofiaj A. 1.1 L1..;:! mSl
HK8S3. R.ÉA9	'ontobuto ié»I
J

J
najmočnejše središče njene dejavnosti. Leta 1914 je imela družba 21 otroških vrtec (11 na Primorskem, 6 na Štajerskem in 4 na Kranjskem) in 8 o-snovnih šol: v Trstu, Gorici, Krminu, Mariboru in na. Muti in še drugje. Zanimivo je, da so leta 1907 klerikal-
radioteievisEja
ci prenehali sodelovati v Ciril - Metodovi družbi, pa tudi v Slovenski matici, v Sokolu in raznih drugih društvih, ki so tako dobila namesto vsenarodnega liberalni značaj.
Med načini, kako je Ciril - Metodova družba prišla do prepotrebnega denarja, je izdajanje in prodaja spominskih, poštnim znamkam podobnih nalepk. Zaradi svojega kulturnega in
4
zgodovinskega pričevanja jih tokrat nekaj objavljamo. V zbirki jih imamo še več, vendar pa se omejimo le na najbolj značilne. Med temi se velja ustaviti zlasti pri dveh:	nalepko
»Kronski dar« je izdelal Ivan Vavpotič, medtem ko je ženska v secesijskem slogu skoraj gotovo delo Ivana Groharja. Ne vemo, ali so kdaj slovenski
65 Podružnic in 17.000 članov) in pro-,lov°ljni prispevki, ki jih je zbirala, 0? i2 leta v leto rasli ter 1910 dosegli Mi milijon kron. S temi sredstvi je tožba gradila in vzdrževala celo vr-. 0 šol in vrtcev. Prvo šolo je odprla 6 1887 v Trstu, kjer je bilo tudi poslej
zgodovinarji likovne umetnosti posvetili kaj svojega časa takim grafičnim izdelkom, če se bodo lotih teh in podobnih drobnih sličic, bodo prav gotovo naleteh na marsikatero odkritje.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
!
jr. F.
Prepovedan vrt po radiu
v .v sklopu drevišnjega dramskega sporeda ob 18. uri bo Radio ^st A pred tojal de]o Tajlkrcta Doi.sta »PREPOVEDAN VRT«. S tem delom se je zahcdno-i^toski radio udeležil lanskega mednarodnega natečaja »Pnx Itaka
vj ^etLvŽdTn^rtTje park, ki obdaja vilo italijanskega pesnika EfAnnunzia uS°ko nad Gardskim jezerom in ki je bila zgrajena po njegovem načrtu, n Pesnik leta 1938 tudi umrl. Prizori iz dela Tankreta Dorsta
prikazujejo D’Annanzia na koncu njegovega ^vljenja:.	cv0; svet
v J0*;1 pesnik prepleta življenje in umetnost v osebnostno nuto g j •	’
oJtoterega od vsepovsod prodirajo znaki propada, doživlja kot .	.	. - k
. stran realnosti. V njem ga preganjajo prikazi iz njegovega ziv j j .	,
y kršen jenekoč bil sam, ljubica, božanska Duše in propadli moz, Duce, glavni vlogi nastopa Vladimir Jurc, 'Režija Mario Ursic.
Prvi kanal
Televideo Vremenska slika Dnevnik 1 - Kratke vesti Pronto... Raffaella?
Dnevnik
Dnevnik 1 - Tri minute... Pronto... Raffaella?
Zadnji poziv Tramonto di un impero:
La marcia di Radetzky Ital. kronike 68. Giro d’Italia Richie Rich - risanka Dnevnik 1 - Kratke vesti Pomeridiana - 36. oddaja Clap clap - glasbeni program Programi pristopanja Italia sera - dogodki in osebnosti Almanah in Vremenska napoved Dnevnik
Quark - znanstvena oddaja Un foro nel parabrezza TV priredba Dnevnik Linea diretta oddajo vodi Enzo Biagi Šola in vzgoja: Življenje v Severni Evropi - 1. del
23.55	Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.05 Firence: košarka
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi? oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Kot mi
13.30	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.00 Tandem
14.45 Grand prix - tekmovanje
10.00
11.55 12.00
12.05
13.30
13.55
14.05
14.15
15.00
15.15
16.30
17.00
17.05
18.00
18.30 18.50 19.35 20.00
20.30
21.30
22.30 22.40
23.25
16.00	II cucciolo - risanka 16.25 Slike iz I Promessi Sposi
8. nadaljevanje Bratje Karamazov - 13. del Dnevnik 2 - Kratke vesti Iz parlamenta Vediamoci sul due Dnevnik 2 - športne vesti Cuore e batticuore - TV film Meteo 2
Dnevnik 2 - Vesti Dnevnik 2 - Šport La lunga ombra gialla - film Igrajo:	Gregory Peck, Anne
Heywood, Arthur Hill Dnevnik 2 - Vesti Gremo v kino Il brivido dell’imprevisto TV film
Quelli della notte Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.10	Šola in vzgoja: Poklici 16.40 Šola in vzgoja:
Toskana Medicdjcev - 4. del
17.10	Galleria di Dadaumpa
P. Panneli: »Speciale per noi«
18.15	L’Orecchiocchio - glasbena odd.
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.32 Vuoto a rendere - 2. del 20.05 Šola in vzgoja:
Druga svetovna vojna - dok.
20.30	3 Sette
21.30	Jazz: Carmen McRae - 2. del
22.15	Diapason - glasbena oddaja
22.45	Dnevnik 3
23.20 Theodor Chindler: Zgodba neke nemške družine v letih od 1912 do 1918 - 3. del
16.55
17.30 17.35
17.40 18.25
18.40
19.45
20.20
20.30
22.10
22,20
22.25
22.50
00.15
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA	
Koper	23.05 Zdravnik in pacient
14.20 Za uho in oko - glasbena oddaja	Oddaja o medicini
15.00 V znamenju poveljstva	Ljubljana
TV nanizanka	8.55 in 10.35 TV šoli: Poletje - doba
16.10 Zgodbe o ptičih - TV film	zorenja, Izbrali smo za vas,
16.40 Risanke	Lepote sveta, Glasbena vzgoja
17.05 Julie, gozdna vrtnica	12.30 Poročila
17.30 človekovi prijatelji - dok.	16.10 Teletekst
18.00 Boks	16.25 Šolska TV:
19.00 Odprta meja	Projekcija geografskih kart
Danes bodo v oddaji ODPRTA	
	17.35 Gruzijski komorni orkester
MEJA med drugimi tudi naslednji	2. oddaja
prispevki:	18.05 Miti in legende - Antični m ti:
DOBERDOB — Intervju z novim žu-	Herakle - TV nanizanka
panom Mariom Lavrenčičem	18.25 Pomurski obzornik
TRST — Natečaj za osmice	18.40 Periskop
BOLJUNEC — 20-letnica ŠD Breg	19.10 Risanka
ŠD Breg	19.30 TV dnevnik I
GORICA — 10-letnica zbora »Pagla-	20.05 Barillonova poroka - drama
vec«	21.55 Integrali
TRST — Nagrajevanje udeležencev	23.15 TV dnevnik II
osnovnošolske olimpiade	Zagreb	- 16.40 TV v šoli
TRST — Občni zbor SPDT	
19.30 TV D - Stičišče	17.45 Mali svet
19.50 Po sledovih prednikov - rubrika	18.15 Branje
20.25 Apokalipsa živali - dok.	18.45 Želeli ste, poglejte
21.30 Stoje ali sede - aktualna tema	19.30 TV dnevnik
22.00 TV D - Vse danes	20.00 Dialogi
22.10 Lisica z zlatim uhanom	20.55 Kanal - film
TV film	22.30 TV dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
lepa in neobičajna oprema
CANALE 5
12.10	Bis - kviz
12.45	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Divji svet živali - dok.
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	II mio amico Ricky - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Dallas - TV film
21.30	II testimone - film
Igrata: Alberto Sordi in Philippe Noiret
23.30	Première, filmske novosti
23.45	Stazione Termini - film
RETEQUATTRO
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Ciranda de Pedra - TV novela
15.10	Superman - risanka
15.30	L’uomo ragno - risanka
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All ombra del grande cedro TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film 18.50 Piume e paillettes - TV novela
19.25	M ama non m’ama - igra
20.30	Zucchero, miele e peperoncino film - Igrajo: Lino Banfi, Edwige Fenech in Renato Pozzetto
22.40 Tre cuori in affitto - TV film
23.10	Sposa contro assegno - film
ITALIA 1
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film Ì4.00 Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Nanà supergirl - risanka
18.00	L uomo da sei milioni di dollari TV film
19.00	Charlie’s Angels - TV film
20.00	L’incantevole Creamy - risanka
20.30	A-Team - TV film
21.30	Simon & Simon - TV film
22.30	Hardcastle & McCormick TV film
23.30	Šport: basket
TELEPADOVA
11.30	Luisana mia - TV film
12.00	Operazione ladro - TV film
13.00	Lupin III - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV film
16.00	Rubrika
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Cara sposa - film
22.30	Šport: catch
23.30	Star Trek - TV film
00.30 II licantropo e lo Yeti - film
TRIVÈNETA
Il 00 L’enigma che viene da lontano TV film
12.15	George Superpollo - risanka
12.50	Horoskop
13.00	Le spie - TV film
14 00 Squadra speciale anticrimine TV film
14.35 Oddaja o predstavah 14.45 Barbary Coast - TV film
15.30	Dick Van Dyke - TV film
16.00	Filmski spored
16.30	George Superpollo - risanka
17.00	Preproga za vsakogar
19.30	Športna oddaja
20.15	Filmski spored
20 30 II marsigliese - film
TELEFRIULI
14.30	Andrea Celeste - TV film
15.20	Provaci ancora mamma - film
16.50	Risanke
18.05 La banda di Voghi - risanka
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Orson Welles - TV film
21.30	Posebna oddaja
22.20	Nogomet: Catania - Triestina
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba; Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Med Brdi in* Jadranom; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Carl Maria von Weber: Čarostrelec (drugo dejanje); 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Filmskemu ustvarjanju naproti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Raziskovalno delo: Dolina ’84; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba: »Kogojevi dnevi 1984«: pianist Benjanim Šaver: 18.00 Z mednarodnega natečaja Prix Italia: Tankred Dorst: »Prepovedan vrt«, izvirna radijska igra.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe - Dalmacija; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna;
15.00	Croatia - za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni u-metniki - John Cage na glasbenem bienalu v Zagrebu; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, M.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvori-
Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Po-
sonaggi in cerca d’autore«; 18.00 Glasbeni program; 18.32 Mozartove skladbe; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io ’85; 10.30 Ruotali-bera - 68. Giro d’Italia; 10.40 Glasbeni mozaik; 11.10 R fratello oriente -7. nadalj.; 11.30 Spomini Stefana Satta Fioresa; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master -glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.03 68. Giro d’Italia;
17.03	II Paginone; 17.30 Radio 1 - jazz;
18.10	Spaziolibero - programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.(X) Radijski oder; 20.40 Po gledališki predstavi;
21.03	Dunaj - Broadway; 21.30 Pesniki pred mikrofonom; 22.00 Tvoj glas za lahko noč,; 22.49 Danes v parlamentu;
23.05	Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30,	8.30, 9.30, 11.30,	12.30,
13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.05 68. Giro d’Italia; 8.00 Otroštvo ,kako, zakaj. . .;
8.05	Napoved programa; 8.45 Matilde -soap opera; 9.10 Discogame; 10.00 Športna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131;
12.10	in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 A. Manzoni: Zaročenca; 15.42 Omnibus; 18.32 in 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 -jazz; 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00, 6.30,	8.00, 9.00, 10.00,	11.00,
12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 -15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 literarni nokturno; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
V Doberdobu je bil potrjen za župana kandidat liste OE dr. Mario Lavrenčič
Dr. Mario Lavrenčič je bil včeraj popoldne, na umestitveni seji občinskega sveta v Doberdobu, ponovno izvoljen za župana te občine. Z njim bodo v občinskem odboru sodelovali še, kot efektivna odbornika Dario Legi-ša in dr. Karlo Černič, kot namestnika pa Janko Gergolet in Lilijana Semolič. Za vse člane odbora so glasovali svetovalci liste občinske enotnosti, ki je tudi tokrat močno zmagala na volitvah.
Na seji je bilo prisotnih vseh 15 svetovalcev (Mario Soban od SSk, ki je bil delovno odsoten, je sicer prišel z nekaj zamude). Sejo je vodil dr. Lavrenčič kot svetovalec, ki je na volitvah dobil največ glasov. Kandidate je predlagal Karel Ferletič. Pri glasovanju je dr. Lavrenčič prejel 11 glasov. Po en glas sta dobila Romano Jarc in dr. Maks Gergolet, ena glasovnica je bila bela. Pri glasovanju za odbornika je Legiša dobil 12, čemic pa 11 glasov; trije glasovi so šli Jan-, ku Gergoletu, eden pa Giorgiu Ulianu. Pri glasovanju za namestnike pa je Gergolet dobil 12 glasov, Semoličeva 11, en glas je dobil Ulian, ena glasovnica je bila bela.
Po izvolitvi se je župan dr. Mario Lavrenčič zahvalil tako volivcem, ki so podprli listo občinske enotnosti,
kot svetovalcem, ki so ga včeraj izvolili. V programski izjavi je dejal, da bodo skušali privabiti k sodelovanju vse vaščane. Odprti da bodo do pripomb in nasvetov kogarkoli in pripombe bodo preverili. Povabil je manjšino v občinskem svetu k sodelovanju. Ustanovili bodo komisije, v katere bodo povabili tudi občane in strokovnjake. V programu imajo uresničitev nižje srednje šole, športnega središča v Doberdobu, socialnega središča v Jamljah, ureditev jusarskih zemljišč. Sledili bodo širši problematiki sloven-
skega prebivalstva, nadaljevali bodo stike z raznimi občinami.
V imenu svetovalske skupine SSk je zatem dr. Maks Gergolet dejal, da bo delovanje manjšine prijateljsko ter izrazil upanje, da ne bo težav za premostitev problemov. Nakazal pa je nekatere, ki jih je treba nujno rešiti: najprej jusarska zemljišča in športni center v Jamljah. Posvetil je precej pozornosti ureditvi okolja. Zavzel se je za tesne stike s Slovenci v Laškem ter za sodelovanje s Slovenci na Koroškem.
V Standrežu zadovoljni s Praznikom špargljev
Prireditelji so s potekom prvega dela Praznika špargljev v Štandrežu zadovoljni. Lepo vreme je kajpak vplivalo na to, da je bilo obiskovalcev na prireditvi, ki je imela poleg kulturnega tudi enogastronomski značaj, dovolj. Pester in dovolj bogat je bil nedeljski spored, ko so udeleženci lahko prisluhnili koncertu godbe na pihala iz Anhovega pod vodstvom Franca Žižmonda, se prijetno nasmejali ob poslušanju veseloigre Jutranji maček, ki so jo izvajali člani dramske skupine PD štandrež in nato sledili še nastopu mladinskega zbora pod vodstvom Elvire Chiabai. Precejšen je bil tudi odziv na razpisani slikarski natečaj ex tempore, saj se je v slikanju pomerilo okrog trideset otrok. Zanimiv je bil seveda tudi enogastronomski del prireditve. Na voljo obiskovalcem so bili sveži šparglji (ki so letos kar dobro obrodili), in seveda tudi že kuhani in pripravljeni na najbolj: znan in razširjen način, s kuhanimi jajci. Praznik se bo nadaljeval in zaključil ob koncu tedna.
POGREBI
Danes v Gorici ob 10.30 Silvana Marinič iz splošne bolnišnice, ob 12. uri Giovanna Picciulin vd. Nardin iz bolnišnice Janeza od Boga, ob 12.30 Pierina Buzzinelli vd. Terpin iz bolnišnice Janeza od Boga.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30—22.00 »Le pomo cop; pie erotiche«. Prepovedan mladi111 pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »L’assedio«. Pre' povedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Super perverse in amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Klavirski koncert izvaja Jeffery Swann.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Goli v sedlu«.
SVOBODA 20.00 »Policijska akaden»-ja«.
DESKLE 19.30 »Čao mali«.
Po težki bolezni nas je za-1 pustila naša draga mama
Helena Mikluž por. Cotič
Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 15. ur* iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Sovodnje.
Knjigo so predstavili v Tržiču
Bili so na proslavi ob 25. aprilu
Žalostno vest sporočajo hči Marija in sinovi Bogomil in Davori®
Nad 20.000 uporabnih besed v slovarju bizjaškega narečja
Nod dvajset let prizadevnega dela štirih vestnih raziskovalcev: Alda Pulizia, Alda Miniussija, Giordana Vit-torija, Silvia Dominija. Nad 20.000 zbranih besed. To prizadevno delo, to število besed najdemo danes zbranih v slovarju bizjaškega narečja, ki so ga predstavili v nedeljo v tržiškem mestnem gledališču. Skupno začeto delo štirih raziskovalcev je zaokrožil v zadnjih letih Silvio Domini (prvi trije so medtem že umrli), ki ga tudi drugače poznamo kot prizadevnega zbiralca domače zgodovine.
Knjigo je založila goriška pokrajinska uprava, katere predsednik Silvio Cumpeta in odbornik za kulturo Marino De Grassi, sta v nedeljo povedala, da pokrajina skrbi za ovrednotenje krajevnih kultur. Tržiški odbornik za kulturo Fabio Del Bello je dejal, da slovar ovrednoti dialekt, ki. je še živ, istočasno pa prinaša iz pozabe besede, ki niso več v rabi.
Strokovnjaka, projesorja Giuseppe Francescato in Mario Doria, oba s tržaške univerze, pa sta o slovarju
povedala z jezikoslovne plati. 20.000 besed in bogato izrazoslovje je vrednih literarnega jezika, ne le dialekta, ki je sicer še danes globoko zasidran. Jasno je, da je velika večina besed podobnih beneškemu dialektu. Mnogo jih ima isti pomen kot v Trstu, čeprav je v rabi veliko furlanskih besed, ni bil kdove kaj velik vpliv s te strani. V Tržiču in okolici pa so, marda še več kot v Trstu, sprejeli veliko slovenskih besed.
Tragično dejanje mladeniča iz Gradeža
V Gradežu je v nedeljo globoko odjeknila vest o tragičnem dogodku v znani ribiški družini Barzellato. 22-letnega Maria Barzellata so namreč v soboto zvečer našli mrtvega v avtomobilu, na nekem osamljenem, kraju. V kabino golfa je fant napeljal gumijasto cev in jo povezal z izpušno cevjo. Barzellata so pokopali včeraj popoldne.
Opomin občinskim uslužbencem zaradi neupravičene odsotnosti
Zdi se, da so na občini v Tržiču tokrat precej pretiravali, kar zadeva delovno- disciplino. Skupina občinskih u-službencev, zaposlenih pri smetarski službi, je te dni prejela skupaj s plačo tudi pismen opomin glede obnašanja in delavnih obveznosti. Stvar naj bi bila zanimiva, če ne bi bila povezana z letošnjo proslavo 40-letnice osvoboditve. Na povabilo delavcev in tovarniškega sveta ladjedelnice so se slovesnosti pred spomenikom pred vhodom v ladjedelnico, udeležili tudi občinski uslužbenci. Za ustrezno dovoljenje, kot trdijo prizadeti, so zaprosili že nekaj dni pred napovedano slovesnostjo, obenem pa so se obvezali, da bodo kljub predčasnemu zaključku dela tistega dne opravili naloge. Menda se je prošnja izgubila med goro papirjev na občini. Na občini pa se je kljub temu našel funkcionar, ki na zadevo gleda z vso odgovornostjo in resnostjo. Uslužbencem je poslal pismeno opozorilo. Samo po sebi je razumljivo, dà je to povzročilo veliko nezadovoljstvo in val protestov. Toliko bolj, ker je
bil ukrep uveden proti vsem uslužbencem, tudi tistim, ki so bili 24. aprila na bolovanju ali na dopustu.
GLASBENA MATICA v sodelovanju z ZSKD in ZSKP
vabi na
KONCERT BAROČNE GLASBE S TROBENTO
IN ORGLAMI
V četrtek, 30. maja, ob 20.30 v goriški stolni cerkvi.
Izvajalca:
ANTON GRČAR (trobenta) HUBERT BERGANT (orgle)
Sovodnje, 28. maja 1985
»	Sporočamo žalostno vest, da
nas je za vedno zapustila na-1 ša draga mama in nona
Frančiška Devetak vd. Tomšič
Pogreb bo danes ob 15. uri iz hiša žalosti na domače pokopališče. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Hčeri Bogdana in Ljubka z družinama Sovodnje, 28. maja 1985
Ob smrti tašče Frančiške Devetaki vd. Tomšič izreka ZSKD predsednika KD Sovodnje Vilku Fajtu in družin’ iskreno sožalje.
Ob žalostnem dogodku v družini izrekajo odborniki in člani kulturnega društva in športnega društva Sovodnj® Vilku Fajtu in svojcem iskreno sožalj®-
V Kulturnem domu podeljene Gallusove značke
Praznik Podgorcev ob 10-letnici zbora Andrej Paglavec
Skoro gotovo ni še bilo v goričkem Kulturnem domu toliko Podgorcev hkrati kot v soboto zvečer, ko je podgorski zbor Andrej Paglavec imel prijetno slavnost ob desetletnici neprekinjenega delovanja. Brez dvoma je v naš dom marsikdo prišel prvič. Prišli so tudi številni Furlani in Italijani, ki skupno s Slovenci v prijateljskem vzdušju živijo v tem gori-škem predmestju, danes narodnost-nomešanem, ki je bil še pred sto leti izključno slovenska vas. Seveda sr. v dvorano prišli tudi drugi ljubitelji naše zborovske pesmi, zastopniki raznih ustanov, izvoljeni predstavniki, pa še tisti, ki so tudi drugače hoteli s svojo prisotnostjo počastiti ta praznik podgorskih pevcev. Kulturni dom je bil še enkrat poln, to v brk vsem tistim, ki so menili, da takšne prireditve v tem že skoro poletnem času ne uspevajo, in kljub temu da je veliko mladih iz Gorice, najbrž tudi iz Podgore, tisti večer poromalo
v Trst na finalno tekmo košarkarjev Jadrana.
Sobotni večer pa ni bil samo praznik 10-letnega delovanja zbora, ki nosi naslov po Andreju Paglavcu, še takrat, ko je Paglavec bil živ, delal kot kulturni delavec in občinski svetovalec Demokratične fronte Slovencev v goriškem občinskem svetu, so nekateri med v soboto nastopajočimi pevci že prepevali v takratnem podgorskem zboru. Prav zaradi tega so nekateri, kar precej jih je bilo, dobili v soboto zlato Gallusovo značko zc 25-letno delo v pevskih zborih. Kar naštejmo jih: Ivo Ambrožič, Rihard Bizjak, Ivan Bregant, Jože Bensa, Vanko Delpin, Mirko Delpin, Stanko Kuštrin, Franko Kodermac, Alojz Hvalič, Bruno Rusija, Odorino Stanta in Franko Komel. Poleg teh »starih« po stažu, ne vedno po letih, sta srebrno Gallusovo značko dobila za 15-letno delo Rihard Kocjančič in Peter Kodermac, za 5-letno delo brona-
sto značko pa »najmlajši« Albert Bucine!, Rudi Černič, Valter Hvalič, Gine Lovisutti, Herman Margherita, Albin Klavčič, Stanko Markočič, Rino catti in Marco Zatti.
Slavnost podeljevanja Gallusovih značk in priznanj je bila seveda rednja tema sobotnega večera, uvodni pesmi podgorskega zbora j-na oder stopil tajnik ZSKD Rudi Pavšič. Poudaril je vlogo, ki jo ta zbor, to društvo, ima v Podgori, vasi kjer se slovenski živelj danes prepleta s furlanskim in italijanskim, kjer so pred desetimi leti odkrili spomenik padlim partizanom in garibaldincem, kjer ni narodnostnih trenj. Dejal pa je, da je treba tudi Podgorcem nuditi društveni sedež, kjer se bodo lahko izživljali, saj v vseh zadnjih letih sc tudi za vaje morali romati iz kraja v kraj. Daroval jim je Klanjšč-kovo umetniško sliko. O zgodovini tega zbora, kot tudi o zgodovini drugih povojnih zborov in o kulturnem
Po
je
delovanju v Podgori nasploh, je spregovorila zastopnica društva Danja Bregant. Seveda so bili na vrsti tudi drugi pozdravi. Predsednik Slovenske pevske zveze in zastopnik ZKOS Klavdij Koloini je dejal, da so Gallusova priznanja še posebej pomembna za pevce v zamejstvu. Koloini je tudi razdelil ta priznanja. Ignacij Ota je pozdravil v imenu vseh zamejskih pevcev in podaril zboru pesmarico vinskih pesmi. Šop cvetja je darovala v imenu štandreških pevcev zbora Oton Župančič Marta Zorn. Predsednik zbora Andrej Paglavec Jože Bensa je izročil plakete pevovodji Marjanu Cigliču, najstarejšemu pevcu Jožetu Spacalu (ker je bil odsoten zaradi bolezni je dar prejela žena Ela), predsedniku prijateljskega zbora Soča E. Winklerju. Ta je tudi pozdravil pevce in publiko.
Z zborom Soča v Novi Gorici veže Podgorce večletno sodelovanje. Oba zbora namreč vodi Marjan Cigliò,
Podgorec preseljen v Novo Goric0' Skupno prepevajo, tudi skupno na^° pajo. Nosijo enake kroje. Zaradi teQ jih ni bilo ločiti na odru v druSe delu koncerta. Saj so bili enako ob\0 čeni. V prvem delu koncerta je ^ na odru 27 podgorskih pevcev. V z® • ru poleg Slovencev poje tudi nek0* Furlanov. Tudi zaradi tega so iF^. na programu nekaj furlanskih Pes1!!0. Ob koncu pa sta zapela skupaj ra Andrej Paglavec in Soča. pa se je razvilo prijetno kraml)an' ob kozarcu vina.
Da ne pozabimo. V gornjem ju Kulturnega doma bo še ves ta 1 den odprta razstava karikatur PevCa. Vanka Delpina. O njem smo » n.-šem listu že pisali. Ima slikarsko j lico in je napravil karikature sV°^:e pevskih kolegov. Devetnajst slik 1 razstavljenih. Na marsikateri sta ali trije pevci. Vsi so z mnenj011 slikarja zadovoljni. (mw)
Veliko slavje igralcev in navijačev naše združene košarkarske ekipe
Sanje so se uresničile: Jadran je v B ligi!
Jadran, je torej v B ligi! Vsi smo pričakovali ta dogodek, si ga strastno želeli in se nato ob njem veselili.To je zmaga vseh, pač igralcev, trenerja, odbornikov, gledalcev in vseh tistih, ki so s to ekipo delili dobre in slabe trenutke. Slabe trenutke v začetku tega prvenstva, ko je bila ekipa bližja dnu kot pa vrhu lestvice, dobre pa sedaj, ko je Jadran dosegel svoj največji uspeh od ustanovitve dalje. Sedaj pa je treba niisliti na bodočnost, na B ligo. Na tem mestu objavljamo kroniko sobot-nega slavja, pa še intervjuja s predsednikom Gantarjem in trenerjem Žagarjem.
Že uro pred začetkom odločilne tek-'he za prestop v košarkarsko B ligo Jhed Stefanelom in Jadranom je bila blaška športna palača polna navdu-SeKega občinstva, ki je že skandiralo §esla o vstopu v B ligo. Vzdušje v ■^dranovi slačilnici je bilo vedro, saj so bilo fantje do skrajnosti koncen-birani v bližnji napor. Obratno je bilo pri nasprotnikih, ki so izkazovali Svoj slabo prekriti nemir, ki je le rasol, kot se je športna palača še pd-nila. Saj v življenju niso verjetno 'Rralj pred tolikšno publiko, razen častnih izjem, so nekatere že nastopale v A ligi.
Začetek tekme: fantje so prikazali neverjetno, skoraj bi rekli življenjsko Nagonsko odločnost, kot da bi šlo tu Za življenje in smrt. To je vsekakor Presenetilo nasprotnike, k j so že po dobri minuti izgubljali z 9:0, kar pa
le bilo pri tem najvažnejše, je bil koš Za tri točke, ki ga je dal Marko Ban.
Marko, si slišal med gledalci. Končno se mu je odprlo v tem play-°ffu, pa že na začetku tekme! Kaj le to pomenilo za našo moralo in kaj Za nasprotnika! Vsi smo čutili, da bo zaigral kot zna, to pa se je tudi uresničilo.
. Med publiko, tik za košem, je bil l2iemen in obenem izreden Jadranov navijač: Boris Vitez. Naravnost divje
je navijal za svoje bivše soigralce. Novinarska dolžnost je zahtevala, da ga vprašamo za izjavo, ki se je glasila nekako takole : »Ko bomo na koncu zmagali, ne bo časa za izjave, zato napiši, kot da je že konec tekme: sem ganjen, sem superzadovoljen, solze mi tečejo iz oči, itd. itd. itd. Se šalim seveda, samo da ne boš tega zares napisal.« Ko sva se mnogo ur po končani tekmi, ko je sonce že napovedovalo topel dan, že spet tisočič srečala na dvorišču Društvene gostilne na Kontovelu ni bil v stanju, da bi dajal izjave, jaz pa, da bi jih zapisoval...
Jadranovci so že v sredini drugega polčasa dokončno strli odpor nasprotnikov, ki so lahko le nemo gledali, kako so jim neverjetno odločni nasprotniki uhajali pod koši. To je bila apoteoza občinstva, bilo jih je_ preko 5 tisoč, ki je ob vsakem košu kar skočila v zrak. Pa še emblematična pesem se je razlegala: »Nič, nič, nič nam ne morejo...«. Jadranovci še niso mogli verjeti, da so v B ligi. Visoko vodstvo je nihalo, pač 26, 20, 24 točk, Jadranovci pa so se spogledovali z znanimi obrazi med publiko, kot da to ne more biti res, kot da so to le sanje...
Konec tekme. Mlada publika zasede parket in naskoči igralce, trenerja
Veselje v polni tržaški športni palači je bilo ob Jadranovi zmagi nepopisno. . .
Žagarja in druge pa nese v triumf. Pojavijo se steklenice penečega se vina in že smo vsi veseli, da smo pač mokri. Ko bi si vsaj pričakovali, kaj nas še čaka! V slačilnici je namreč kaos veselja in razposajenosti na višku. Vsi so pod tuši, oblečeni in slečeni, se valjajo od sreče in psihične razbremenitve. Saj je končno tega neskončnega play-offa konec. Izjave vseh igralcev so-si tako podobne med sabo, vse pa jih označuje trenutna sreča in razpoloženje neizmerne radosti. Pojavi se predsednik tržaškega prvoligaša Cosulich, pojavi se rektor tržaške univerze Fusaroli (!), ki pač izjavi, da pravzaprav del zmage pripada njemu, ko pa je mnogo študentov v ekipi Jadrana... Sam sem mo-
ker od tuša in vina, prav tako pa tudi predsednik Gantar, odborniki, Žagar... Jadranovci se še vedno oblečeni objemajo pod prho. Sicer pa je bila tokrat slačilnica odprta čisto vsem...
Profesionalna dolžnost me sili tudi v nasprotnikove slačilnice. Kakšno nasprotje z Jadranovimi! Večina Ste-fanelovih igralcev se joče, ostali pa nemo gledajo v prazno. Kako krut je lahko zakon športa. Tudi njim se je ta magična B liga že večkrat izmuznila prav v play-offu... Goro, Rigo, Gianolla nas vseeno prijazno pozdravijo, slednji pa izjavi:	»Drugo
leto gremo tudi mi v B ligo, ko pa je najmočnejša ekipa že napredovala...«
Slavje, in še kakšno slavje, se je
nadaljevalo v in pred Društveno gostilno na Kontovelu. Parkirni prostor se je lahko dobilo le daleč, daleč od vasi, kot ob priložnosti najbolj priljubljenih poletnih šager. V veliki dvorani gostilne je bilo »non-stop« slavje.
Igralci so bili ta večer že drugič mokri od potu. Saj so morali plesati na mizi in s tem izraziti svoje zadoščenje ob uspehu. Za glasbeno spremljavo pa je poskrbel običajni »Jadranov orkester«, pač sestavljen od domačih glasbenikov. Najbolj obrabljene pesmi večera — noči so bile »Na juriš«, »We are thè word« (?), »Bella ciao« ter še cela vrsta slovenskih več ali manj ljudskih pesmi. Proti jutru se je množični pevski zbor premaknil na dvorišče, saj je bilo v dvorani preveč toplo in preveč zatohlo, da bi lahko človek v takem zdržal. Vendar pa slavje ni niti s prihodom sonca pojenjalo. Petje se je nadaljevalo, pa tudi »dobrosrčno« skandiranje. Tako so, brez jeze ali nasprotovanja, skandirali imena sodnikov in pa nasprotne ekipe. Saj so tudi oni špomiki in so prav tako upali na uspeh.
Tako je torej bilo s slavjem, sedaj pa je treba misliti na bodočnost.
Dušan Jelinčič
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI - 2 TOČKI: Ban 3:12; Čuk 8:13; K. Starc 7:8; I. Starc 1:2; Rau-ber 7:12; Žerjal 3:8, Daneu 6:10; Gulič 1:1. 3. TOČKE: Ban 2:4; Žerjal 0:1; Daneu 0:1; Gulič 0:1. SKOKI: Ban 5 v obrambi, 4 v napadu; Čuk 4, 1; K. Starc 5, 2; Rauber 8, 5; Žerjal 3,1; Danev 9, 2. IZGUBLJENE - PRIDOBLJENE ŽOGE: Ban 3, 3; Čuk 3,1; K. Starc 5,1; I. Starc 2,1; Rauber 0,1; Žerjal 1,1; Daneu 3, 0. ASISTENCE: Ban 4; Žerjal 1.
Predsednik Jadrana Gantar po sobotnem zmagoslavju
Zmaga prispevek v boju za naše pravice
Predsednik Jadrana, dr. Drago Gan-tar, je kot vsi drugi po tekmi žarel od veselja, radosti, nepopisnega zadoščena, ki ga je delil z igralci, navijači, vodstvom ekipe. Zato smo ga raje poi-skali včeraj, da bi nam po dveh dneh Povedal, kako je preživljal in tudi pre-z‘Vel (kajti tudi preživeti jih je bilo k zko) tiste trenutke nepozabne trenutka zmagoslavja, saj kaj takega na na-Slh igriščih še nismo videli.
Priznati moram, da nisem zdržal, aisem mogel prisostvovati tekmi sami, k®r sem že vnaprej vedel, da bo pre-S,e.i napeta in kaj vse bo povzročala. *ato sem se raje oddaljil, čeprav sem p J vsekakor blizu športne palače v '“hiarboli. Niti radia nisem mogel pokušati, ker se mi zdi, da to še bolj Vznernirja človeka, ker ne vidi v ži-'J0 tekme same. Vendar sem od časa uo časa le pokukal skozi kakšno špra-kolikor smo že utegnili kakšno sPranjo najti, ker je bila dejansko Palača proti vsakemu pričakovanju, riku nabito polna, ali pa so mi prija-telji ali odborniki poročali, kako gre.
»Ker je tekma vseskozi potekala kar uobro, zadovoljivo, oziroma še bolje, j=utovo bolje kot smo pričakovali, sem r, vseskozi miren, srce je kar v re-"U bilo brez velikih, velikih težav.«
'Masno, potem ob zmagoslavju sa-pj®, ko sem bil nekje gor visoko na pbuni (še danes sem ganjen, zato Udi beseda ne steče kot bi morala) o sem gledal z vrha na tribune, kako “P.je ta val naših mladih navijačev, asih mladih športnikov prevalil čez ugrajo in na igrišče samo, kjer so patitali in vzklikali našim fantom in psi združeni ekipi, veste, to prevza-1116 človeka, to je nepopisno.«
»Sobotni uspeh je mejnik v zamej-ski košarki. Kaj po vašem mnenju Pmueni zamejska ekipa v B ligi?«
»Skoraj je težko dobiti prave bese-rpda bi to izrazil, da bi tej zmagi, ripu velikanskemu koraku za zamej-.šport dal pravi pomen, pravo vse-rio. Vsekakor pomen presega sam Jpejski šport in je ravno tako po-ueinben, če ne celo več, za vse nas °vence, ki živimo tu v zamejstvu.«
»Biti predsednik ekipe, ki na igri-^ri* 1. Privabi šest tisoč ljudi, je gotovo eti/co zadoščenje, a nalaga tudi ve-|rie obveznosti. Glede na to, da je B /fa že štiri leta bila vaš cilj, kaj na-Grijtouanje za vas pomeni z organiza-psfcega kot tudi igralskega vidika smislu morebitnih okrepitev? Je ^rmda že znana odločitev Viteza?«
»■Žal moram ponovno priznati, kot (j,'n ob koncu vsake prejšnje sezone, šihi Srn° organizacijsko verjetno zelo M, pomanjkljivi, da je še veliko nih i*'	bodisi kadrov kot šport-
e delavcev in tudi športnikov samih,
čeprav se mi zdi, da so možnosti, da bi lahko črpali recimo novih sil, novih moči, novih fantov, ki bi dejansko že danes lahko bili kos nalogi, ki se pred nami postavlja, ko smo prestopili v B ligo. Mislim, da so splošni izgledi slabi. Kar se tiče organizacije same, smo še vedno diletant je, žal samo diletantje, kot tudi naša košarka še vedno sloni na diletantstvu in še premalo na profesionalizmu. Sicer po drugi strani tudi ne maramo, da bi postali profesionalci, ker želimo, da bi nas tudi na bodoči poti krepil predvsem idealizem, tisti idealizem, ki utegne roditi in prinesti ter pripeljati človeka do takih uspehov, do takih rezultatov, tudi do take apoteoze, kakršno smo doživeli v soboto zvečer po zaključeni tekmi in mislim tudi med tekmo samo, kajti potek tekme same je pokazal in dokazal, da dejansko naši fantje zmorejo veliko več kot smo verjetno sami pričakovali ah pa kot je pričakovalo naše občinstvo, ali še bolje, kot so pričakovali in želeli naši sodržavljani, naši someščani, ki niso na stram Jadrana. Slišal sem namreč tudi prijatelja, ki mi je dejal, kako je Frizzati na RAI 3 komentiral tekmo samo m pa zmago nad Stefanelom. Baje je dejal: Nič posebnega, Jadran je pac igral svojo conico 2-3 in tudi obrambo na enega, torej nič posebnega. Vsekakor, naj bi bil pristavil, m bilo treba velikega truda, da je premagal res skromni Stefanel.«
»Zato pa mislim, da se z nase strani lahko radujemo nad tem uspehom, nad tem korakom, nad tem prestopom v B ligo, ki smo ga »stolovali, kot ste pravilno rekli, ze stlr^
ta; trud, skrb in pa včasih tudi obup, so danes bogato poplačani. Vsekakor bi ob tej priložnosti apeliral na vse tiste ljudi, ki so dobre volje, ki so ob tolikšni zmagi naše združene ekipe spričo navdušenja, ki so ga sedaj doživeli, ki smo ga skupno doživeli v soboto zvečer po našem zmagoslavju, da bi široko pristopili v vrste športnih delavcev, v vrste, ki se zbirajo okoli Jadrana, da bi dejansko tej združeni ekipi mogli nuditi vse tiste pogoje, Id so potrebni in bodo jutri še bolj kot danes občuteni. B liga je namreč zahtevna liga, ki bo terjala ne samo živo materialno delo marsikoga od nas in ne samo tistih, ki smo se doslej zbirali okoli ekipe, ampak še marsikoga drugega. Poleg toga bo terjala še denarnih sredstev, saj bodo vožnje v oddaljena mesta Italije še bolj težavna, še daljša, potrebna bodo verjetno prenočevanja in vse drugo, kar k takim potovanjem sodi. In naši fantje se bodo verjetno tudi morali odreči marsikateri uri dela, zato da se bodo lahko udeležili vseh treningov in tekem.«
»Še enkrat bi se vrnila k sobotnemu nastopu. Ko ste gledali igralce, njihovo nepopisno veselje, tiste tisoče ljudi, vas je morda za trenutek stresla misel, strah, kako bi bilo, če bi se tekma drugače končala?«
»Nisem imel časa pomisliti na drugačen razvoj tekme same in na drugačen rezultat. Zdi se mi, da je pri objemu vsakega igralca posebej samo eno vzdihovanje od presenečenja, od veselja, od zadoščenja, da smo si izrekli prav malo besedi. Mislim, da objem sam je imel že globoko vsebino.« (D. Bizjak)
Tekma končuje: B liga je postala stvarnost
Trener Jadrana Andrej Žagar
Jadran - identifikacija naših ljudi in manjšine
Seveda po tekmi ni bilo možnosti za daljše intervjuje in tako smo trenerja Andreja Žagarja, ki je v dveh letih dela popeljal ekipo v B ligo, poiskali včeraj, ko nam je kot vedno rade volje odgovoril na zastavljena vprašanja.	„
Najprej nas je zanimalo, ce je prestop Jadrana največji uspeh na njegovi trenerski poti.
»Trenerski uspehi se lahko vrednotijo na dva načina; kako jih vrednoti javnost in koliko veljajo trenerju .samemu. Moram priznati, da uvrstitev Jadrana v B ligo ne smatram za svoj največji uspeh, in sicer zato, ker je pač to že delo s člansko ekipo, kjer so pred mano tudi drugi že dali svoj delež in je bila to nekako samo sklepna, zaključna beseda vsega skupaj. Meni osebno je najbolj drag naslov kadetskega državnega prvaka Jugoslavije, kjer sem zmagal s 16-letnimi fanti, katere sem tudi praktično sam ogromno naučil, in tista radost na njihovih obrazih in tisto veselje sta mi pravzaprav v najlepšem spominu. Morda zato, ker sem bil takrat tudi sam na začetku svoje trenerske poti in sem morda bolj čustveno spremljal ta uspeh, tako da bi to državno prvenstvo postavil na prvo mesto. Sigurno pa je na drugem mestu ta uspeh z Jadranom, kajti zavedam se, kako globoko si je ta sredina želela ta u-speh, koliko truda je bilo vloženega, koliko treningov, tekem, in tako naprej je bilo vloženih. Po drugi strani pa tudi moram priznati, da je bilo potem veselje eno najlepših, kar sem jih do zdaj v življenju videl.«
»Ste po slabem začetku morda zgubili upanje za uspešen zaključek sezone?«
Startali smo v bistvu z dvema zmagama, in to z dvema stoticama, ki sta nas morda v tistih trenutkih nekoliko uspavali. Dejstvo jo, da smo zaradi odhoda Borisa Viteza morali spremeniti koncept igre. Igra, ki je prej slonela na zunanjih pozicijah, na krilih, se je prenašala pod koš, kajti z Mau-rom smo dobili tudi pod košem nevarno orožje. Zunanji igralci so to stvar nekoliko počasi utopili v svojo filozofijo, vendar smo zatem po dveh porazih na domačem terenu na lestvici zdrsnili precej navzdol, tako da smo prišli na 8. mesto in marsikdo je verjetno takrat izgubil vsako upanje, ne samo na play-off, kaj šele na napredovanje. Moram povedati, da sem vseeno skozi vso sezono in posebno v tistih trenutkih bil prepričan, da je ekipa, ko se bo uigrala in ko bo pokazala svoje kvalitete tudi v igri pod
košem, sposobna doseči play-off. Bilo pa je seveda takrat morda iluzorno pričakovati 1. ali 2. mesto, vendar se je na srečo tudi to zgodilo.«
»Je šlo uigravanje kot ste načrtovali?«
»Sama sprememba koncepcije igre je sigurno zahtevala svoj čas, ki ga na pripravah v Kranjski gori nismo mogli povsem dobro izkoristiti zaradi odsotnosti nekaterih, ki so začeli služiti vojaški rok, tako da ekipa ni bila absolutno kompletna. Zato se je vse skupaj potem preneslo že na začetek samega prvenstva. Po drugi strani pa je to le zahtevna stvar, kajti če se prej leta in leta igra po nekakih usklajenih smernicah, je težko v enem mesecu, dveh, ali ceto treh mesecih, tako stvar spremeniti. Po drugi strani je treba upoštevati tudi to, da Mauro zaradi odsotnosti z igrišča samega, (prvenstvenih tekem je igral zelo malo kot aktiven igralec) ni bil v taki formi in tako pripravljen, da pokaže vse, česar je sposoben. Zato je ta postopek trajal morda malo dlje vendar, kot sem rekel, sem bil prepričan, da bo stvar stekla in da bo tudi prinesla rezultate.«
»Kateri je bil za vas najtežji trenutek v letošnjem prvenstvu?«
»V samem delu, trenerskem, je velikokrat ogromno težkih in grenkih trenutkov, kot po drugi stram pridejo tudi sladki in veseli trenutki. Najtežji trenutek v letošnjem prvenstvu se mi je zdel poraz v San Donaju, kajti takrat so se izgledi za idealno pozicijo v play-offu precej zmanjšali. Na srečo se je potem s porazom Stefanela situacija že v naslednjem kolu povsem popravila in smo uspeli zadržati to toliko zaželeno 2. mesto.«
»Vas prizadenejo morebitne kritike?«
»Vsaka kritika, ki je dobronamerna, ki ima neko realno osnovo, in je objektivna, je seveda v trenerskem delu in tudi verjetno še kje drugje izredno dobrodošla, kajti na podlagi take kritike se lahko človek koregira, ugotovi, da je nekaj treba popraviti in je to seveda pozitivno. Druga stvar pa je,
NADALJEVANJE NA 11. STRANI'
Stran pripravila
DANILO BIZJAK in
DUŠAN JELINČIČ
I
V nogometu in zenski odbojki ob 20-letnici Brega
Zmagi Primorja in Friulexporta
Praznovanja ob 20-letnici ŠD Breg so seyeda obsegala tudi športni del. Na sporedu sta bila turnirja v ženski odbojki in moškem nogometu ter ne-tekmovalni pohod po Bregu. O prvem dnevu obeh turnirjev smo bežno že poročali. Danes objavljamo izide drugega dne in ocene o tekmovanjih.
ŽENSKA ODBOJKA Mednarodni ženski turnir se je koo-čal s povsem nepričakovano zmago združene mladinske ekipe Friulexport, ki je premagala vse svoje nasprotnike, med katerimi je najbolj razočarala Nova Gorica, ki je sicer nastopala v nekoliko okrnjeni postavi, a ne toliko da bi izgubila vlogo favorita. Odločilna je bila tekma med Friulexportom in Koprom. V izenačenem in kakovostnem srečanju so mlade varovanke trenerja Korena presegle same sebe in zlasti z odločilno igro v obrambi strle odpor Koprčank, ki pa so vseeno osvojile drugo mesto. Okrnjeni Breg je obtičal na dnu končne lestvice.
IZIDI DRUGEGA DNE
Nova Gorica - Breg	3:0
(15:4, 15:3, 15:10)	
Friulexport - Koper	2:1
(15:9, 15:10, 14:16)	
Friulexport - Breg	3:0
(15:13, 15:7, 15:6)
KONČNA LESTVICA: Friulexport 6; Koper 4; Nova Gorica 2; Breg 0.
POSTAVE
FRIULEXPORT: Venier, Ušaj, Pertot, Ukmar, Umek, Žerjal, D’Ambrogio, Garbini in Foraus.
KOPER: Klun, Radisič, Vogrič, Jakomin, Bešvir, Petelin, Marinkovič, Škulj, Kramar, Tič, Pernic in O-meršehajič.
NOVA GORICA: Vidič, Merljak, But-kovič, Birsa, Pahor, Gregorič, Bratuš in Štefanič.
NOGOMET Finale za 3. mesto
Primorec - Breg	1:0 (0:0)
STRELEC: Sullini
BREG. Micor, Albertini, L. Tul, Klun, Pavletič, S. Olenik, Zanini, Mondo, ‘ Jež, Buffa, Strnad (M. Tul, W. Olenik, Sancin, Paoli, Lovriha).
PRIMOREC: Leone, Bruni, W. Milkovič, Battistella, lannarelli, Canziani, E. Kralj, D. Kralj, Sullini, F. Milkovič, Ritossa.
Finale za 1. mesto
Primorje - Gaja	2:1 (1:1, 1:1)
STRELCI: Pecchiar, Bortolotti in Olivo.
PRIMORJE:	Colautti, Castriotta,
Štoka, W. Husu, S. Husu, Roiaz, Antoni, Bortolotti, L Milkovič, Olivo, Livan (Blažina).
GAJA: Kante, Gregori, W. Kalc, Vrše, Rismondo, Alfieri, A. Kalc, Grgič, Lenarduzzi, Pecchiar, Viđali (Calzi, Stranščak, Simonut, Križmančič, Bačer).
IZJAVE
Walter Milkovič (kapetan Primorca): »Mislim, da je turnir uspel, z malo več športne sreče pa bi se lahko mi tudi boljše odrezali. Proti Primorju bi si gotovo zaslužili zmago, vendar smo tekmo izgubili po enajstmetrovkah. Kljub zelo okrnjeni postavi smo nato, mislim, zasluženo premagali Breg. Pravi finale bi moral med nami in Gajo.«
Paolo Jež (napadalec Brega) : »Pred svojimi gledalci smo hoteli popraviti slab vtis, ki smo ga zapustili v zadnjem delu prvenstva. Utrujenost in odsotnosti so nam to preprečili, čeprav bi lahko z malo več sreče imeli več zadoščenj. Prvo srečanje med nami in Gajo je bilo po mojem vredno finala, vsekakor čestitam Primorju za
zmago.«
Ranier (trener Primorja) : »Zelo sem zadovoljen za uspeh ekipe, saj že dolgo ne okusim zmage. Mislim, da smo si tinaie zaslužili, zmago tudi. Fantje so se res izkazali.«
Kozina (trener Gaje) : »Finalno tekmo smo igrali površno in rezultat nas kaznuje. Žal mi je za fante, ki bi si zmago zaslužili. Pravi finale je bil po mojem Breg - Gaja.«
Splošno oceno je podal trener Brega Zanon : »Od turnirja sem vsekakor pričakoval več. Breg je potrdil, da mu manjša čisti napadalec, ki bi znal izkoristiti delo sredine. Iskreno nisem pričakoval, da bo turnir osvojilo Primorje, saj sta s tehničnega vidika boljši nogomet pokazala Breg in Gaja. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je v obeh tekmah med vsemi odlično izkazal mladi Silvano Olenik, ki je dokazal, da je tudi 16-letni nogometaš zmožen igrati v prvi ekipi«.
NETEKMOVALNI POHOD
Teka po Bregu, ki je bil dolk 3,8 km, se je udeležilo skromno število tekmovalcev. V moški konkurenci je v kategoriji starejših zmagal Argeo Tul, med mlajšimi pa Vanja Čuk. V ženski konkurenci se je med starejšimi uveljavila Marija Kofol, med mlajšimi pa Milena Bertesina.
Statistike v 3.
Končujemo s statističnim pregledom naših ekip v 3. amaterski ligi.
PRIMOREC
Trebenci so zasedli 7. mesto s 24.' točkami (lani so z enakim številom točk končali prvenstvo na 9. mestu). V prvem delu je Primorec zbral II točk (4 zmage, 3 remiji, 5 porazov).
V	šestih tekmah povratnega dela je na trebenskem pravokotniku Primorec premagal Mladost, Italcantieri in Staranzano, remiziral s Primorjem in zgubil proti S. Nazariu in Romani. Osvojil je torej 7 točk, dal 14, prejel
11	golov. V gosteh so Trebenci premagali S. Marco, Barbarians in Fogliano, ter zgubili s Sagradom, Fos-salonom in Krasom. Zbrali so torej 6 točk, dali 11, prejeli 10 golov.
V	12 tekmah na domačem igrišču je Primorec zbral 14 točk (6 zmag, 2 remija, 4 porazi), dal je 25, prejel 20 golov. V gosteh (12 tekem) je zbral 10 točk (4 zmage, 2 remija, 6 porazov), dal 16, prejel 18 golov. Skupni obračun Primorca je torej 24 točk (10 zmag, 4 remiji, 10 porazov), 41 danih, 38 prejetih golov.
V	povratnem delu smo v vrstah trebenske ekipe zabeležili štiri izključitve: Mule (Mladost), Marko Kralj (Primorje) Bacchia in Ritossa (Fos-salon). Zakrivili so kar tri avtogole W. Milkovič (Mladost), Leone in Modesti (Romana), en avtogol v korist pa so imeli proti Italcantieriju. Sullini je streljal dve 11-metrovki, proti S. Marcu jo je uspešno izvedel, proti Barbariansu je zgrešil. Trebenci so imeli proti dve 11-metrovki: Primorje je zadelo, Italcantieriju pa je vratar Leone strel ubranil.
Trener Aldo Kralj je poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih je bil le E. Kralj vedno prisoten.
24 tekem E. Kralj (3); 23 W. Milkovič (3); 22 Sullini (18); 21 Leone, Marko Kralj, Maxi Kralj; 20 Modesti, Ritossa (6); 19 B. Kralj (1); 18 Bruni (1), P. Kralj (1); 13 Mule (3),
12	Mauro Kralj (2); 11 Bacchia (1); 10 Finessi (1); 7 D. Kralj; 4 F. Milkovič, F. Kralj, Serra; 2 R. Malalan; 1 Maglica (v oklepaju doseženi zadetki).
Statistični pregled o prvem delu
nogometni M
prvenstva Primorca smo objav® 4.1.1985.
PRIMORJE
Proseška enajsterica je z 19 točka mi končala prvenstvo na 10. mestu stvice, kar predstavlja najslabšo v vrstitev »rdeče - rumenih«, odkar 1 grajo v amaterskih prvenstvih in nepretrgoma od sezone 1963-64. V Pf vem delu je Primorje zbralo 10 toc (2 zmagi, 6 remijev, 4 porazi).
V	drugem delu je Primorje v še' stih nastopih na domačih tleh prema' gaio Italcantieri in S. Marco, remj' ziralo proti Foglianu ter zgubilo pr°u Staranzanu, Sagradu in Krasu. CteV0' jilo je 5 točk, dalo 6, prejelo 8 goln|' V šestih tekmah v gosteh ni pr® do uspeha, remiziralo je proti Roma-ni, S. Nazariu, Barbariansu in P?' morcu ter zgubilo proti Mladosti 111 Fossalonu. Osvojilo) je torej 4 točke-dalo 5 in prejelo 10 golov.
V	12 tekmah na Proseku je Primor' je osvojilo 12 točk (4 zmage, 4 rem*' ji, 4 porazi), dalo 21, prejelo 14 lov. V 12 tekmah v gosteh je osvoju" 7 točk (brez zmage, 7 remijev in 5 porazov), dalo je 9, prejelo 18 golov' Skupni obračun Primorja je torej točk (4 zmage, 11 remijev, 9 P°ra zov), 30 danih, 32 prejetih golov.
V	povratnem delu so Prosečami kar trikrat ostali v desetih na igrišču radi izključitve. Izključeni so bili B°r' tolotti (Staranzano), Milkovič (Roma' na), Coslovich (Sagrado). En avt°' gol je zakrivil Bezin. Edino 11-metroV' ko v korist je uspešno izvedel A. Husu proti Primorcu. Proti pa je Primori*' imelo dve 11-metrovki (Mladost in Italcantieri).
Trener Renier je skupno poslal n» igrišče 21 nogometašev, od katerih n1 nobeden igral vseh 24 tekem.
23 tekem Bezin; 22 Olivo (2), Livan (1), W. Husu (1); 21 Antoni (5); f Coslovich (3) ; 18 Roiaz, Castriotm (1); 17 M. Štoka. Milkovič (3); 10 Colautti; 14 Bortolotti (3); 13 Dm»1 (3), S. Husu; 12 A. Husu (4); 9 »' cor; 5 V. Pertot; 4 Blasina; 3 Daneu (1); 2 Rustja (2), L. Zaccaria.
Tudi statistični pregled o prv0^ delu letošnjega prvenstva Primorju smo objavili 4.1.1985.
(Bruno Rupel)
Na republiškem prvenstvu v Ljubljani
Uspehi Domovih telovadcev
V petek je bil 31. redni občni zbor SPDT
Izjemna sezona naših planincev
Mladi Domovi telovadci, člani sekcije za športno gimnastiko, so zabeležili lep uspeh na republiškem prvenstvu v Ljubljani, kjer so nasto-pali v združeni ekipi z novogoriškimi vrstniki (od 6 so bdi 4 domovci). V konkurenci 16 ekip (400 tekmoval-
cev) so zasedb 5. mesto ekipno, medtem ko so se med posamezniki dobro izkazah Matija Marassi, Matej Makuc in Mario Korečič.
Za goriško ekipo, ki jo je vodil Du šan Furlan, je brez dvoma to velik uspeh, saj dokazuje dobro pripravljenost naših telovadcev in strokovnost vaditeljev.
Vedno v zvezi s to dejavnostjo pri ŠD Dom velja omeniti, da se je zaključil tečaj za vaditeljice otroške telovadbe, ki se ga je udeležilo 11 deklet z Goriškega. Po ustnih in pismenih izpitih so vse tečajnice izdelale.	#
Sicer bosta sekciji za športno gimnastiko in športno ritmično gimnastiko pri Domu pripravib zaključno prireditev v soboto, 1. junija, ob 17. uri v telovadnici Kulturnega doma. Najprej se bodo predstavbe ekipe iz Gorice in Nove Gorice, to je dekleta od 7. do 10. leta starosti. Za tem bo sledil ekshibicijski nostop Domovih članov gimnastičnega centra, spored bodo zaključile starejše članice za športno ritmično gimnastiko. Ob tej priložnosti bodo podebb tudi diplome tečaja za otroško telovadbo.
Na sliki: prizor z vaje člana Domove gimnastične sekcije.
Miniodbojka: na Goriškem dosti mladih navdušencev
Na goriški odbojkarski federaciji je bil te dni sestanek z društvi v zvezi s pokrajinskim prvenstvom v miniodbojki. Letos se je vpisalo rekordno število 47 ekip, od teh 32 ženskih in 15 moških. Zaradi vehkega števila ženskih ekip so organizatorji razdebli ekipe v tri skupine, ki bodo igrale v Štandrežu, v Gradišču in v Tržiču. Slovenske ekipe so vse v prvi skupini, ki nastopa v Štandrežu in bodo igrale 30. in 31. maja od 15. ure dalje. Naše barve branijo dve ekipi Doma, dve ekipi Soče in ekipa Sovodenj. Prvič nastopata ekipe Doma in Sovodenj, ki sta v tem letu želi že velike1 uspehe s članicami. Soča, ki nastopa že dnigič, potrjuje, da se ukvarja le z najmlajšimi.
Pri moških je stanje za slovenske barve še bolj rožnato. Od 15 prijavljenih ekip je kar 11 slovenskih, kar pomeni, da se z miniodbojko ukvarjajo skoraj vsa naša društva. Olympia, ki prvič nastopa, in Soča sta prijavih eno ekipo, ŠD Sovodnje, čeprav nima več članske ekipe, je prijavila dve ekipi, OK Val, lanskoletni prvak, se predstavlja s tremi ekipami. Novost prihaja iz Štetverjana, kjer je začelo domače društvo Briški grič gojiti odbojko in je prijavilo kar tri ekipe. Moške ekipe bodo imele nastope 6. in 7. junija zmeraj v štandreški telovadnici. (Zip)
Občnemu zboru SPDT je sledila nabito polna Gregorčičeva dvorana
V petek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu 31. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva Trst. Ta občni zbor zaključuje izredno sezono, ki jo je označevala 80-letnica obstoja društva samega. Po svoje je bila ta sezona izredna, zaključuje pa tudi 8-letno obdobje izredno plodnega in pestrega predsedovanja inž. Pina Rudeža.
Sicer pa prisluhnimo besedam dosedanjega predsednika Rudeža samega, ki je v svojem poročilu med drugim dejal takole: »1904 - 1984 : 80-letnica SPDT. Ta jubilej je bil za odbornike in menim tudi za vse člane le čustveni izgovor in moralna dolžnost, da organizacijsko kvalitetno izpeljemo, kar največ lahko zmoremo v enoletnem obdobju. In tako smo lani izpeljali in doživljali čudovito, po mojem morda celo naponovljivo planinsko sezono. Naj tu naštejem le nekatere bistvene trenutke: v marcu lanskega leta se je odvijalo slovesno smučarsko tekmovanje 18. zimskih športnih iger za trofejo 80-letnice SPDT, v juliju planinski tabor Aosta ’84, ki se ga -je udeležilo skoraj 50 planincev in alpinistov z vzponi na Matterhom, Monte Roso in Gran Paradiso. V zgodnji jeseni smo na Planini Jezero slavili prenovitev »naše« koče pobratenega društva Integral in v oktobru morda
najvažnejši moment: izdajo planinskih knjig D. Jelinčiča »Zgodovina SPD Trst« in R. Dolharja- »Vabilo v Julijce« ter kronološko društveno razstavo z literarnim, fotografskim in likovnim natečajem »Med skalo in morjem«. In še 26. oktobra slavnostna proslava v veliki dvorani Kulturnega doma. Letošnjega 13. maja pa smo končali vse akcije v sklopu 80. obletnice z vrnitvijo naših alpinistov iz daljnega Nepala.«
Rudež je svoje poročilo nadaljeval takole: »Zdi se mi primemo, da po komaj zaključeni čudoviti himalajski avanturi naše 19-članske odprave (12 trekingašev z odličnim vodstvom dr. Simuniča in sedem alpinistov pod vodstvom L. Cergola) podam krajšo oceno tega, za naše razmere, organizacijsko izjemnega dogodka. Prvi izven-evropski treking ter želja po himalajskem alpinističnem podvigu sta predvsem psihološko pogojevala celotno društveno delovanje. Brez dvoma smatram to prvo, več kot enomesečno nepalsko doživetje, za izredni tehnični organizacijski uspeh SPDT, čeprav s kančkom grenkobe zaradi neosvoji-tve vrha Južne Anapurne, pa tudi kot društvo nam ni bilo mogoče kriti vseh stroškov alpinistične ekspedicije. O-sebno mislim, da osvojitev vrha ni bistvenega pomena. No, alpinisti ni-
so imeli sreče in tudi problem stroško je po mojem mnenju gotovo zmanjša* verjetnost dokončne izpeljave zaht6* nega vzpona.«
Predsednik Rudež je zaključil je poročilo z osebno noto: »Ob f3 ključku tega poročila lanske izreT1. živahne sezone pa še osebno poto®, bna odločitev, da zapuščam prerb®. niško zadolžitev. Točno pred osto!® leti seni na priporočilo dr. Sonje M3 šere sprejel to zahtevno, včasih na dušujočo nalogo, samo za dve leU' ko so se kasneje malo zavlekle. P13 odkritosrčno bi lahko rekel, da se v teh osmih letih v odboru P1"3 lepo imeli. Iskreno sodelovanje. inj' sebna angažiranost vseh številnih ® bomikov sta doprinesla k stalni vit31 nosti društva. Za vse to se občuten zahvaljujem, posebno pa se smatr3*1 za nedeljiv del društva.«	..
Po predsedniškem poročilu je bu. na sporedu tajniško, ki ga je P°dt! Ervin Gombač, blagajniško, ki ga ) prebral Žarko Vecchiet, nakar so dila poročila načelnikov raznih ® sekov. Marinka Pertot je opisala, p® davateljsko sezono, Pavel Fachin J govoril o smučanju, Luka Vuga o na3 dinskem odseku, Stojan Sancin o J marskem odseku, Igor Castellani o nj pinističnem. Eva Fičur je prebrala V° ročilo o odpravi na Južno Anapu®jj Lojze Abram pa je podal nekaj h35 o trekingu okoli Anapum.
Sledili so pozdravi gostov in rjP prava. V imenu Planinske zveze S1 venije je pozdravil Mirko Fetih, SKGZ Dušan Udovič, za PD No*3 Gorica Slokar, za SPDG Bratož, pobrateno društvo PD Integral Bi žič, za PD Platak z Reke Jurašič. Obalno PD iz Kopra Kržič, za Ijn ninski odsek ŠD Sloga Stopar, za r Sežana Milavec, za ŠD Mladina Bog , tee, za SK Devin Kralj in za ZStT Širca. V razpravi pa so sodelovali "A Sonja Mašera, Ervin Gombač, Eto3 Kerševan in Ugo Margon. v g
Nadzorni odbor je dal razrešto staremu odboru, nakar so sledile 'h litve. V novi odbor so bili izvolj63 ' Jojze Abram, Franc Armani, Zv®' dan Babič, Silvij Birsa, Ervin Goto bač, Angelo Kermec, Dušan Jelincj ’ Ugoi Margon, Mario Milič, Marto3 Pertot, Aleksander Sirk, Vojko Sri, vec in Žarko Vecchiet. V nadzorni ® bor pa sta bila izvoljena Pino Ru“ in Sonja Mašera.
Na 10. etapi kolesarske dirke po Italiji
Portugalec Da Silva znova v ospredju
. PAOLA (Cosenza) — Potem ko se I® nedeljska etapa končala brez več-'™ sprememb na lestvici (v sprintu le zmagal Rosola), je marsikdo ra-unal, da bodo včerajšnje vzpetine le Ponesle kakšno večjo novost. Vendar ]	te napovedi niso uresniči-
. ■ Razen odstopa Švicarja Zed Seiza jtežave s kolenom) in zaostanka Van Veldeja ter Mutterja (prvi je msel po 14’45, drugi po 25’35") ni Pfislo do kai omembe vrednega.
,	VRSTNI RED
p1. Pa SOva (Por.), ki je 203 km od otoneja do Paola prevozil v S.38’56 Poprečno hitrostjo 35,986 km na uro; c’ Contini; 3. Volpi; 4. Chioccali;
■ Wilson (Avs.),
SKUPNA LESTVICA C Visentini 52.42’24”; 2. Hinault
(Fr.) po 28”; 3. Lejarreta (šp.) po 1T6”; 4 Moser 1’36”; 5 Lemond (ZDA) 2’09”; 6. Contini 2’33”; 7. Ba-ronchelli 2’34”; 8. Da Silva (Por.) 2’59”; 9. Prim (Šve.) 3’21”; 10. Wilson (Avs.) 3’44”; 11 Volpi 3’49”; 12. Bombini 3’56”; 13. Saronni 4’03”;
Kvalifikacije za SP
CARACAS — V kvalifikacijskem srečanju za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu je Argentina z veliko težavo s 3:2 premagala Venezuelo. Za Argentino je dva zadetka dosegel Maradona, ki je bil najboljši na igrišču, enega pa Passarella.
V	tej skupini sta se pomerili tudi Kolumbija in Peru. Zmagala je prva z 1:0.
V	3. južnoameriški skupini pa sta
se Bolivija in Paragvaj razšla pri neodločenem izidu (1:1).
1.	— 1. Roseg
2. Hercules
2.	— 1.
2.
3.	— 1. Borges
2. Sole Sabino
4.	— 1. Sarah Kay
2. Mahogany
5.	— 1. Mister Roy
2. Conventuo
6.	— 1. Gemonio
2. Macherio KVOTE:
10 — 4.206.000 lir
2
X
neveljavna
neveljavna
2
1
2
1
X
2
1
X
Motociklistična VN San Marina v Mugellu
Spencer dvakrat prvi
MUGELLO — V nadaljevanju motociklističnih dirk za VN San Marina na dirkališču v Mugellu je Američanu Spencerju končno uspelo v i-stem dnevu osvojiti obe najbolj prestižni dirki. V kategoriji do 500 ccm ni imel težkega dela, v kat. do 250 ccm pa mu je pot do zmage stalno grenil Lavado. Spencer sedaj vodi na lestvicah obeh kategorij. Vrstni red: 80 ccm: 1. Martinez (Šp. - derbi); 2. Herreros (Šp. - derbi) po 26”; 3. Dorflinger (Švi. - krauser) po 33”. Lestvica za SP: L Dorflinger (Švi.) 37 točk; 2. Martinez (Šp.) 30.
250 ccm: 1. Spencer (ZDA - honda);
2.	Lavado (Ven. - yamaha) po 2”;
3.	Ricci (It. - honda) po 32”. Lestvica za SP: 1. Spencer (ZDA) 44 točk; 2. Mang (ZRN) 38.
500 ccm: 1. Spencer (ZDA - honda);
2.	Lawson (ZDA - yamaha) po 9”;
3.	Gardner (Avstral. - honda) po 47”. Lestvica za SP: 1. Spencer (ZDA) 54 točk; 2. Lawson (ZDA) 47.
obvestila
Z S š D I
sporoča, da bo danes, 28. maja, s pričetkom ob 16. uri
ZAKLJUČNO
PLAVALNO TEKMOVANJE za vse udeležence letošnjega plavalnega tečaja ZSŠDI v Lipici. Vsi tečajniki naj se zberejo v bazenu ob 15.30.
Prosimo za točnost.
ATLETSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bo seja drevi ob 19.30 na stadionu »1. maj«.
V 2. jugoslovanski nogometni ligi
Po 35. kolu druge italijanske nogometne lige
Triestina: odločitev v nedeljo z Leccejem
Jugoslovanski nogometni prvoligaši 0 tokrat počivali, konec tedna sta le Uena zvezda in Dinamo odigrala vratno tekmo finala za jugoslovan-r1 Pokal (pokalni prvak je Crvena ezda), v Beogradu pa so se zbrali ePrezentanti, ki bodo v soboto, 1. "Alja, v Sofiji odigrali kvalifikacij-u tekmo za SP z Bolgarijo, igrali pa so drugoligaši, med kate-fJAR je Maribor dosegel rekord ko-p kar s 5:0 je premagal moštvo j-fAnika. Toda kljub zmagi imajo Majorčani le minimalne možnosti za j'?tanek v ligi. V nevarnem polo-.Ju se je znašla tudi Olimpija, ki (j V gosteh z Rudarjem izgubila z
2	J®- KOLA: Rudar - Olimpija
■u; Borac - Čelik 2:1; Maribor - Rad-
nik 5:0; Gošk Jug - Novi Sad 2:1; Vrbas - Split 1:0; Proleter - Šibenik 1:1; Spartak - Jedinstvo (Bi) 3:0; Ki-kinda - Leotar 2:1; Crvenka - Jedinstvo (Br) 3:3.
LESTVICA: Čelik 38; Šibenik, Spartak 37; Jedinstvo (Br) 34; Split, Jedinstvo (Bi) in Proleter 33; Gošk Jug 31; Leotar, Borac, Novi Sad in Vrbas 30; Olimpija in Kikinda 28; Maribor 26; Rudar 25; Radnik 22; Crvenka 15.
PRIHODNJE KOLO (2. 6.) : .Kikinda - Borac; Leotar - Maribor; Radnik . Proleter; Šibenik - Rudar; O-limpija - Crvenka; Jedinstvo (Br) -Vrbas; Split - Gošk Jug; Novi Sad -Spartak; Jedinstvo (Bi) - Čelik.
(Božič)
Catania — Triestina 1:1 (0:0)
STRELCA: Pedrinho v 48. min. in Bagnato v 49. min.
TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Costantini, Dal Prà, Biagini, Cerone, D’Ottavio, Moro (Vailati od 58. min.). Romano, Braghin, De Giorgis (Gam-berini od 74. min.).
V čedalje bolj neizprosnem boju za A ligo je Triestina iztrgala točko Ca-tanii, ki se otepa izpada iz lige.
Tri kola pred koncem pa igrajo seveda veliko vlogo tudi izidi ostalih tekem. Obračun je za Triestino tudi v tem pogledu dober, lahko pa bi bil še boljši. Zmaga Barija v Ceseni (kjer je Triestina izgubila!) gotovo ne prija Giacominiju, ki je lahko pravzaprav zadovoljen le s porazom vodeče Pise v Genovi in delnim stopom
Perugie v Empoli ju, po katerem je umbrijsko moštvo skorajda izločeno iz boja za vrh. čeprav ni slab, pa ima nekoliko grenek priokus 2:2 Lecce ja doma s Campobassom, saj je domače moštvo le 17 minut pred koncem tekme zgubljalo z 0:2.
IZIDI 35. KOLA: Arezzo - Parma 3:2, Cagliari - Bologna 2:0, Catania -Triestina 1:1, Cesena - Bari 0:2, Empoli - Perugia 1:1, Genoa - Pisa 2:1, Lecce - Campobasso 2:2, Padova -Sambenedettese 0:0, Pescara - Monza 4:0, Varese - Taranto 3:0.
LESTVICA: Pisa 47, Lecce 46, Bari in Triestina 45, Perugia 43, Genoa 39, Pescara 35, Empoli 34, Cagliari in Cesena 33, Campobasso, Bologna, Monza, Catania, Varese in Arezzo
32, Samb. in Padova 31, Parma 24, Taranto 22.
PRIHODNJE KOLO (2. 6.): Bari
-	Padova, Bologna - Pescara, Campobasso - Genoa, Monza - Cesena, Parma - Varese, Perugia - Cagliari, Pisa - Catania, Sambenedettese -Arezzo, Taranto - Empoli, Triestina
-	Lecce.
Občni zbor Primorja
V Soščovi hiši na Proseku je bil sinoči 20. redni občni zbor FC Primorja, na katerem se je po izčrpnih poročilih razvila živahna razprava, ki je še vedno trajala, ko smo redakcijo zaključevali. O občnem zboru bomo še poročali.
V drugi amaterski nogometni ligi
Usoda Vesne se bo odločila v zadnjem kolu
Vesna _ Zay|e	0:0
jjAVBSNA: Savarin, Tucci, Pisani (v p/ min. Somma), Verbich, Penco, cj Aan, Sedmak (v 72. min. F. Can-f, ti), Potasso, Bruno, Jerman, R. '^Adotti.
2(~fiULE: Canziani, Gattonar, Vouk, °ch, Muiesan, Boscariol (v 59. min. Ateneo)’ Bianc0' Stasi’ Millo> Nonis’
^esna je upala na zmage, s katero I haredila morda odločilni korak do ' miiaterske lige, po koncu tekme j È bila lahko samo zadovoljna, p Se je izteklo z delitvijo točk. V en f111 P^času sta si ekipi sicer bili j. skovrecini (za odtenek boljši so bi-n^celo Križani, ki so si razumljivo ort domačem terenu bolj prizadevali gostov), pokazali sta res lep no-bin e^’. duhovite in učinkovite kom-na acij° in potrdili, da sta zasluženo trta	lestvice. Le v napadu je
Pa ■ a'a potrebna prodornost, kar freba tudi pripisati pazljivima
^ambama.
rtiuSe drugače je bilo v nadaljeva-ortj'.Zaule so takoj pokazale večjo rt^ost, Vesna pa je odpovedala Pa \na sredini, tako da je bila nje-obramha pod stalnim pritiskom.
2- AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI PREDZADNJEGA KOLA V, • Prisco - Fortitudo »esna - Zaule egliano - Aurisina jprja - Domio lic 0 Sound - S. Sergio r£?rtas - Stock r,.	- Isonzo
Tarizzo!
1:0
0:0
1:0
0:1
1:1
0:0
3:0
- Opicina LESTVICA				0:	1
29	13	13	3	32:19	39
29	13	12	4	32:16	38
29	13	12	4	34:22	38
29	14	9	6	42:27	37
29	15	5	9	39:38	35
29	13	8	8	41:24	34
29	10	11	8	30:25	31
29	8	13	8	32:28	29
29	11	6	12	32:42	28
29	7	12	10	24:25	26
29	8	10	11	32:26	26
29	5	15	9	25:32	25
29	7	9	13	36:48	23
29	5	12	12	21:33	22
29	4	12	13	18:32	20
29	4	5	20	25:27	13
~esna
«aule
Stock
Jf'ertas
s;&nd
r- ^rgio
O^t'tudo . P'cina *Soazo ?°mio ^rja Corano
o£iPrìsco
V'anzzole ^sina
PRIHODNJE ’kOLO*(2.*6) sco c6 ' BHS, Aurisina - C.E. Pri-- jj. an Sergio - Begliano, Fortitudo Ua «as, Domio - Giarizzole, Opici-s<>nz«VeÌLna’ Stock - Radio Sound, I-' Zarja.
S tako igro je postala povsem neučinkovita v napadu. Rešil jo je o-dlični Savarin, netočnost žaveljskih strelcev, a tudi sodnik ji je dal eno roko, ko gostom ni priznal 11-me-trovke. Še sreča, da je tudi Stock izenačil, tako da je na vrhu vse o-stalo po starem. Sedaj pa bo odločilno prav zadnje kolo. (db)
Zarja — Domio 0:1 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti (v 72. min. Zeugna), Franco, Gabrielli, Fonda, Piscianz, Bon, E. Fonda, Sul-čič (v 45. min Žagar), Sossi.
DOMIO: Barichievich, Maiorano, F. Crevatin, Lapaine, Ridolfo, Zacchi-gna, Allegretti, Carli, Martin, Del-conte, W. Crevatin.
STRELEC: v 65. min. Delconte. _
Bazoviška Zarja, ki si je že prejšnjo nedeljo zagotovila obstanek v ligi, je tokrat nezasluženo izgubila in si tako zapravila lepo priložnost, da bi se na lestvici pomaknila nekoliko višje. Tekma je potekala v znamenju premoči Zarje, ki je imela v prvem polčasu nekaj lepih priložnosti z Egonom Fondo in Piscianzem, vendar je bila obramba gostov vedno na mestu. V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila, saj so Zarjani še vedno imeli vajeti igre v svojih rokah, toda povedli so prav gostje, potem ko so nekateri branilci zadremali. Po golu je bilo pričakovati reakcijo Zarje, katere pa ni bilo
pismo uredništvu |
Prejeli smo s prošnjo za objavo.
»F zvezi s člankom* ’Pvi SK Devin porazdelili funkcije’ objavljenem na
PD 24 , 5. 85 čutim dolžnost, da pojasnim, da bo seja novoizvoljenega odbora SK Devin v društvenih prostorih v četrtek, 30. 5. 1985 kot izhaja tudi iz vabil, ki sem jih poslal izvoljenim odbornikom, pomožnim odbornikom in članom nadzornega odbora. Na dnevnem redu seje je izvolitev društvenih organov (predsednika, podpredsednika itd.).
Ni mi znano, da je veliko število novoizvoljenih odbornikov odstopilo. Vsekakor bomo to lahko preverili prav na četrtkovi seji.
Nočem komentirati, mislim pa, da so 'separatisti’ v naših klubih dokaj klavrn pojav.«
Vnaprej se Vam zahvaljujem in lepo pozdravljam.
pred. obč. zbora' Mario Carli
totocalcio
Arezzo - Parma	1
Cagliari - Bologna	1
Catania - Triestina	X
Cesena - Bari	2
Empoli - Perugia	X
Genoa - Pisa	1
Lecce - Campobasso	X
Padova - Sambenedettese	X
Pescara - Monza	1
Varese - Taranta	1
Vicenza - Brescia	X
Ternana - Catanzaro	X
Permana - Teram0	2
KVOTE:
13 (	586 dobitnikov) - 7.426.000 lir
12 (14.032 dobitnikov) -	308.000 lir
VSE ZA NOGOMET PRI
tovnma
UL. MAZZINI 37 - 39
40.300 lir
officiai - F.I.F.A. prevlečena z gumo
31.000 lir
king 100 - F.I.F.A. barex s tremi sloji cedexa
43.500 lir national - F.I.F.A. nepremočljivo usnje
prevlečeno s porvairom •
39.000 lir
World cup -F.I.F.A. usnje
s plastmi porvair plystrena
• Nadaljevanje z 9. strani
če je« kritika velikokrat povsem neupravičena, neutemeljena, še najhujše pa je, če pride s strani ljudi, ki za tako kritiko niso sposobni. To se je velikokrat dogajalo tudi v tej sredini, tako da moram priznati, da mi velikokrat ni bilo vseeno, kaj se govori, vendar pa sem si stalno skušal dopovedati, da je pač v delu, ki je nekako na dlani, posebno ko se z rezultati prihaja v javnost, ogromno pač takih zunanjih vplivov in da taka stvar ne sme obremenjevati že tako v bistvu težkega in napornega dela.«
»Preidimo na play-o}f. Po prvih dveh izenačenih tekmah je bilo pričakovati enakovreden boj tudi v tretji. Ste morda za to odločilno srečanje kaj pripravili, da bi nasprotnika presenetili?«
»Ko je postalo jasno, da bomo play-off igrali z ekipo Stdfanela iz Trevi-sa in da bomo imeli prvo tekmo doma, sem nekako v mislih najbolj imel to, da moramo zadržati več svežine in več spočitosti od nasprotnika. Nasprotnik velja za »težko ekipo«, telesno so to močni igralci, in njihova telesna priprava je povezana s to njihovo težo. Vedel sem, da bodo popuščali, bolj ko bo šel play-off proti koncu in zato je bila glavna naloga, da ohranimo svežost in spočitost. Po prvi tekmi v Trstu, ko so nasprotniki izgubili z enajstimi točkami razlike, so verjetno v podzavesti nekje popustili in zato sodim da je bil tisti teden med prvo in drugo tekmo nekako pri njih bolj sproščen trening. Nekje podzavestno so mislili, da ne morejo več nadoknaditi, da se celo lahko zgodi, da izgubijo tudi drugo tekmo doma in so zato po mojem mnenju tudi slabše trenirali. Prav to jim je dalo tisto relaksacijo, tisti odmor, ki jim je bil prav potreben in zato so v drugi tekmi lahko zdržali vseh 40 minut našega tempa, ki v bistvu ni bil nič kaj slabši, kot je bil na prvi tekmi v Trstu. Ko pa je prišlo do situacije 1:1, ko so se stvari ponovno pravzaprav pomaknile na izhodiščno točko, so verjetno porasli njihovi apetiti, njihove ambicije, videli so spet priložnost za presenečenje v Trstu in mislim, da so ojačili intenzivnost treninga. In prav to jih je verjetno stalo da so delovali neprimerno bolj utrujeno, neprimerno manj motivirano kot na prvi tekmi. Ne smemo pa pozabiti, da pravzaprav ni prišlo do nobene spremembe v taktiki, in da smo z našei strani nekako vse tri tekme igrali na isti način, da je bjlo pa izredno važnih teh začetnih 9:0 v našo korist, in da smo glede na drugo tekmo, na tretji tekmi v Trstu neprimerno bolje, skoraj sijajno igrali v obrambi, na ključnih točkah njihovih napadalcev.«
»Vsekakor so jadranovci tokrat po-
kazali več, kot bi lahko največji optimist pričakoval. Kako si to razlagate?«
»Fantje so gotovo dali 20 procentov ve® kot normalno zmorejo. Ampak to je pogojeno z dobrim začetkom, ki je Stefanelu spodnesel noge, nam pa je dal krila. Po drugi strani je to pogojeno tudi s strahotno motivacijo, ki je bila prisotna, pač izkoristiti to toliko pričakovano tretjo tekmo doma, izkoristiti ta štiri leta play-offa, da se končno gre naprej. Šlo je do zadnjh atomov moči in so vsi dali vse od sebe.«
»Kaj mislite o naših ljudeh, o vseh teh tisočih na tribunah?«
»Če lahko z nevtralnega stališča, čeprav težko rečem, da sem v tem primeru nevtralen, če bi torej s tega stališča povedal svoje mnenje o tako imenovanem fenomenu Jadrana, moram reči, da je to verjetno precej povezano z identifikacijo teh ljudi kot manjšine s to ekipo. Namreč oni skozi uspehe, ki jih fantje dosegajo na igrišču, vidijo tudi svoj delček uspeha, svoj doprinos in svojo identifikacijo z zmagami, nekako, če lahko tako rečem, nad ljudmi, ki jim drugače v zasebnem življenju, v političnem življenju, v življenju dveh narodov, ne priznavajo vseh tistih pravic, ki jim pripadajo. To je neka kompenzacija za take privice, ki se dogajajo v normalnem življenju. Po drugi strani pa je res, da tudi največji optimisti verjetno niso pričakovali take zasedenosti v dvorani.«
»Še zadnje vprašanje. Kako bo sedaj?«
»Glede nove sezone nisem sprejel nobenih dokončnih odločitev, kajti treba je sesti za mizo, analizirati položaj, ki je z vstopom v B ligo nastal, ugotoviti, kako je z igralskim kadrom, ugotoviti tudi organizacijske problema. Šele ko sta ta dva problema postavljena, bi se lahko pogovarjali o naslednji sezoni. Priznati moram, da sem se v teh dveh letih precej trudil zaradi načina življenja, ki ga zahteva vsakodnevno treniranje in potovanje po Italiji in bivanjem z družino v Ljubljani, da bom verjetno še» precej razmislil, če bi se v tej smeri nekako nadaljevalo. Ni pa seveda izključeno, da ne bi tudi jaz rad v tej toliko zaželeni B ligi hotel doživljati s fanti nekak preizkus in videti če je ekipa na primer sposobna nastopati v tako visokem rangu tekmovanja.«
(D. Bizjak)
Zaradi pomanjkanja prostora bomo čestitke Jadranu objavili v naših prihodnjih številkah.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 sl . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu. Oglas» iz dežele Furlanije - Juhiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
primorski
JL	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tei. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L^JZTT m tiskar ^ Trst
firn 1018«»** zveze easopi»"1' založnikov RkG
28. maja 1985
Strahotne posledice tajfuna na obalnem območju Bangladeša
Polemika
Morje je pogoltnilo 20 tisoč ljudi
DAKA — Strahoten tajfun, ki je v noči med petkom in soboto divjal na obalnem območju Bangladeša, je zahteval še nedoločeno število življenj, ki pa gre v tisoče. Ogromni valovi so po ciklonskem pustošenju v morje dobesedno odplavili množico ljudi, medtem ko je ogromno število hiš in drugih zgradb zginilo z obbčja zemlje. Kot so potrdile o-blasti, je tajfun uničil več kot 75 odstotkov stanovanjskih hiš na območju Čitagonga in na otokih Koks, Bazar, Noakali, Bola, Uričar in Sandvin. Na slednjem so do včeraj našli 512 trupel. Od 10 do 15 metrov visoki valovi pa so zahtevah na stotine smrtnih žrtev tudi na morju. Po neuradnih podatkih
naj bi tajfun potopil ah poškodoval okrog 500 ladij in čolnov, ki so pluli v Bengalskem zalivu.
Kot rečeno, točnega števila žrtev še niso mogli ugotoviti. Bangladeške oblasti so včeraj javile, da je izginulih okrog 25 tisoč. Indijska uradna agencija PTI pa je ocenila, da bi mrtvih utegnilo biti skoraj 20 tisoč. Prav tako nepopolni so podatki o gmotni škodi, ki pa je gotovo ogromna.
Bangladeški predsednik general Eršad je že pripotoval na opustošeno območje in osebno vodil akcije, v katerih si prizadevajo rešiti morebitne preživele. Hebkopterji in vojne ladje bangladeške mornarice in nekaj sto drugih ladij še vedno razi-
skuje Bengalski zaliv. Delo reševalcev tako na morju kot na kopnem pa ovirajo neugodne vremenske razmere.
Ni prvič, da tajfuni tako strašno opustoši Bangladeš. Ti tropski cikloni se redno pojavljajo spomladi in jeseni in vedno pustijo za seboj večje ali manjše razdejanje. V novejši zgodovini Bangladeša sta posebno tragično zapisani dve letnici. Leta 1962 je tajfun zahteval na obalnem območju 25.000 mrtvih, pred petnajstimi leti pa je v orjaških valovih nekaj minutah potonilo okrog 100 tisoč ljudi. Omenimo naj še, da se ti tropski cikloni ne pojavljajo samo v Indijskem oceanu, ampak zelo pogosto tudi v severnih delih Tihega oceana.
Messner na kosilu pri Pertiniju
RIM — Južnotirolski alpinist Rein-hold Messner bo svojo plezalno kariero sklenil 1987. leta. Do takrat pa bo preplezal še dva zadnja osemtisočaka v Himalaji: Lothse in Maculle. Ta svoj načrt je zaupal italijanskemu predsedniku Pertiniju med kosilom ob povratku z zadnjega himalajskega podviga, med katerim je v nemogočih «pustolovščinah« (tako jih je Messner sam imenoval) osvojil Annapumo in Dhaulagi-ri. Z vrha več kot 8.000 metrov visoke Annapurne je Messner, predsedniku republike prinesel spominek v obliki kristala, »ukradenega« v kraljestvu
sprejel, je slovitega južnotirolca, ljubitelja drugačne domovine, kakršno so ustvarili njeni sedanji oblikovalci, doslej že večkrat povabil na kosiLv pa naj si bo to na Kvirinalu ali pa med počitnicami v Groednu, ponavadi pred Messnerjevimi plezalnimi podvigi.
nedosegljivega.
Pertini, ki je darilo rade volje
Tragediji v Španiji in Mehiki
ALGECISAR — Reševalne skupine še iščejo trupla mornarjev, ki so izgubih življenje v požaru na dveh v tem pristanišču zasidranih petrolejskih ladjah, japonske Petrogen 1 in španske Camponavia. V nesreči je izgubilo življenje 34 oseb, 'prav toliko pa je ranjenih. Ogenj je zaradi eksplozije med raztovarjanjem nastal na japonski ladji, ki se je razklala na pol. Razširil se je tudi na špansko ladjo. Poleg velikega števila mrtvih ima tragedija tudi ekološke razsežnosti.
MEXICO — Najmanj deset otrok je izgubilo življenje, kakšnih 50 oseb pa je bilo ranjenih, od katerih 27 zelo hudo, na vratih nogometnega igrišča, ki jih je množica podrla, da je prišla na sicer nabito polno igrišče, kjer so igrali končnico mehiškega nogometnega prvenstva. Razen mrtvih in poškodovanih tekma ni bila zanimiva: zaključila se je neodločeno. Ponovili jo bodo čez nekaj dni.
□ PARIZ — Prebivalci majhnega francoskega mesta SaintSympho rien so pripravili jed s 42.470 cvrtimi jajd in tako iztrgali prvo mesto iz rok belgijskega mesta Chatelineau, kjer so za jed uporabili »samo« 35.000 jajc. »Frtaljo« so pripravili v osmih mešalcih betona. Zanjo so porabili 80 kg masla, 80 1 olja, 20 kg smetane in 18 kg soh. Stepena jajca so ocvrh na 40 kv. m veliki kozici, pripravljeni nalašč za to priložnost, težki 2 toni; upravljali so jo s pomočjo dveh žerjavov. Jed je 30 oseb pripravilo v 4 urah. Kuharji pričakujejo vpis v Guinnessovo knjigo prvakov.
Za kopalce 20.000 reševalcev
RIM — S pričetkom poletne sezone bo v 8.000 italijanskih kopališčih za varnost kopalcev skrbelo 20.000 reševalcev. Spoznali jih bomo po rdeči majici (ponavadi je takšne barve) in napisu. Zaposleni bodo od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Pristaniška poveljstva so jih namestila povsod tam, kjer so urejene plaže s kabinami. Kdor se kopa izven teh plaž, na njihovo pomoč ne more čakati. Turistična podjetja, ki so prejela koncesijo, bodo morala 100 m od obale urediti reševalni prostor s čolnom, rešilnim pasom in zastavo. S teh mest se mornarji ne bodo smeli oddaljiti za nobeno ceno, sicer bodo osebno odgovorni za nesrečo. Najemniki kopališč bodo morali urediti tudi prostor za hitro pomoč.
Osem mrtvih pod ruševinami
NEAPELJ — V severnem neapeljskem predmestju se je včeraj ob 1.20 po polnoči zrušil štirinadstropni stanovanjski blok. Življenje je zgubilo 8 stanovalcev, drugi trije pa so bili lažje ranjeni. Žrtve so izpod ruševin izvlekli gasilci, ki so delali do zore. O vzrokih nesreče se bodo dokončno izrekli preiskovalci, po mnenju nekaterih pa bi to utegnila biti eksplozija, do katere naj bi prišlo v majhni tovarni kompresorjev v pritličju stavbe. Med mrtvimi so tudi štirje otroci.
Al Caponejevi nasledniki
NEW YORK — V newyorski kitajski četrti si je pred nekaj dnevi bilo moč ogledati prizore, kakršne si navadno lahko privoščijo le gkldald filmov o mafijskem kraljestvu Al Caponeja v Chicagu. V večernih urah, ko se ljudje gnetejo po ulicah in restavracijah China towna, je v spopadu med gansterji obležalo sedem ljudi. Dve žrtvi sta bili slučajni. Slepi svinčenki sta namreč zadeli dečka, ki se je s stricem; sprehajal po ulici, in moškega, ki je sedel za mizo v restavraciji Sečuan.
Kraj, kjer je prišlo do krvavega obračuna, je poln majhnih prodajaln in gostiln, ki jih vsak večer v velikem številu obiskujejo domačini pa tudi radovedneži, za katere je kitajska četrt ena največjih zanimivosti New Yorka. Čeprav so na zunaj skromne, imajo kitajske restavracije v tem delu mesta velik promet, za kontrolo katerega se, po vsem sodeč, borijo nasprotujoče si tolpe.
Dve izmed teh restavracij, in sicer »Sence duhov« ter »Leteči zmaji«, imajo celo mednarodne zveze, ki gredo do Tajvana in Hong Konga ter seveda do druge ameriške obale. Čeprav bi o njunih imenih lahko upravičeno sodili, da sta vzeti iz stripov, je delovanje omenjenih tolp vse prej kot nedolžno in naivno. Po podatkih policije se pripadniki vzhodnjaških mafijskih družin redno bavijo z izsiljevanji, uboji, ugrabitvami in drugimi podobnimi hudimi zločini. Da policisti ne pretiravajo, dokazuje tudi gori opisani dogodek, iz katerega je razvidno, da zlikovce prav nič ne skrbi, ah bodo v njihovih medsebojnih obračunavanjih padle tudi nedolžne žrtve.
Kot v klasičnih filmih o gangsterjih bodo preiskovalci težko prišli na sled krivcem zadnjega pokola. Na kraju spopada niso našli nobenega orožja, kakor tudi ne prič. Strah pred maščevanjem zapre usta vsem, tudi tistim, ki so v takšnih dogodkih ne<posredno prizadeti. Lastniki trgovin in restavracij so tueii pred televizijskimi kamerami bili sila redkobesedni in so izražali predvsem bojazen zaradi škode, ki bi jo takšni spopadi lahko prizadeli njihovim poslom.
Gre za zgodbo, ki si jo filmski gledalci lahko brez težav predstavljajo. Tisti pa, ki radi gledajo stvari v živo in ki so zgubili čikaško verzijo te zgodbe’, imajo možnost, da si jo zdaj na lastne oči ogledajo v China townu v New Yorku.
okoli
zdravljenja
brazilskega
predsednika
RIO DE JANEIRO — Pred dnevi so uradno objavili (in s tem potrdili namigovanja brazilskega časnika), da z zdravljenjem umrlega predsednika Tancreda Nevesa nekaj ni bilo v redu-Po prvomajskih praznikih se je P0-javila izjava vodje zdravniške ekipe’ ki je v San Paulu bedela nad pred' sednikovim zdravjem, dr. Henriqua Pinotija, da so bile nadaljnje operacije potrebne, če so hoteli odstraniti nekaj kirurških vprašanj, ki so ^ pojavila po prvi operaciji v Brasili1-Po dveh operacijah v tem mestu so 14. marca Nevesa nahitroma prepeljali v specialistično kliniko za srce v San Paulu, kjer so izvedli še pe» operacij, niso pa rešili življenja 1'r letnemu državniku, okoli katerega se je na volitvah zbrala celotna Brazilija, ki je enotno videla v Nevesu človeka demokratičnih reform po 21' letnem vojaškem režimu.
Kirurg Cori je v Brasilii izvedel prvo in drugo operacijo (pri drugi Je sodeloval tudi zdravniški kolegij 111 prof. Pinoti). Zdravnik dr. Pinhero De Roch svojemu kolegu Pinotiju 1,1 hotel ostati ničesar dolžan in je rekel, da so Pinotijeve izjave nelojalne in v nasprotju z zdravniško etiko-Dodal je še, da se bo pritožil na regionalni zdravstveni svet.
Da bi se napetost povečala, je Ne-vesov družinski zdravnik Aloiso Ne-ves povedal, da so se zmotili pri anesteziji. Pritaknil pa se je še en problem: zdravniki ves čas zdravljenja niso uspeh odpraviti ponavljajočih se infekcijskih žarišč in niti izvedet1 za njihov vzrok.
V javnosti so se pričela pojavljal vprašanja, zakaj je vse to sedaj P? trebno. Gre morda za bitko zdravil1' kov dveh mest za ugled? Pojavljal® so se tudi zahteve, da je potreba0 primer razčistiti do kraja. Za takšno zahtevo je najbolj verjetno stal satn predsednik brazilskega združenja zdravnikov dr. Nelson Proenca. Z®
v	bolnišnici v Brasilii je uvedel preiskavo, v svojem televizijskem nastopu pa je kirurške posege imene-val za korektne. Toda polemik nikakor ni mogel utišati, ker je rekel, oj* je en del infekcij pokojni predsednik dobil v Brasilii in San Paulu, drug1 del pa je izhajal iz njegovega lastnega organizma.
Na vprašanje časnikarjev, če je Pr'
vi	operaciji res prisostvovalo 30 zdravnikov, je Nelson izjavil, da jih je bj' lo samo 20. Nelson želi sedaj osvetliti okoliščine operacije tudi v San Paulu. Medtem pa je na njegovo veliko presenečenje, na zahtevo dr. Ro*;' ce regionalni svet odprl uradno praskavo o celotni zadevi.
Tudi člani kongresa so zahtevah svojo, parlamentarno, raziskavo, vendar so jim odgovorili, naj zadevo razčistijo zdravniki sami.
»Mostiščarji«
Tekst in slika: JERNEJ ROVŠEK
•/
TO, DA SE POTEM NIMAŠ NA KOGA 3E2ITI ( KER Sl SAM SODELOVAL PRI VSEH