Poštnina plačaha v gotovini.
Maribor, ponedeljek 3. avgusta 1955
MARIBORSKI
Štev. 175, Leto X. (XVII.)
Cena 1 Dtn
VECERNIK
Uradniitvo in uprava: Maribor, Gospoaka ul. It / Talefon uredništva 2440, uprave 2465 Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri < Velja meaečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani r Poštni čekovni račun £t. 11.409
99
JUTRA
99
detet/ni fue^tatH }HS
0 seji izvršnega odbora JNS v Beogradu, ki je zbudila v vsej naši politični javnosti veliko pozornost, je bil izdan naslednji komunike:
Izvršni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je imel 31. julija in 1. avgusta pod vodstvom predsednika stranke Petra Živkoviča sejo, ki se je vršila ob popolnem sodelovanju njegovih elanov. Častni predsednik stranke Nikola Uzu-novič, ki ga ni v Beogradu, se je opravičil s pismom, v katerem je posebej poudaril, da so bila vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu izvršnega odbora, obravnavana v popolnem soglasju še na konferencah, ki so se vršile nedavno v Soko banji med njim in predsednikom stranke Petrom Živkovičem, prvim podpredsednikom Jovanom Banjaninom 'in generalnim tajnikom dr. Albertom Kramerjem.
Sejo izvršnega odbora je otvoril predsednik stranke Peter Živkovič s programskim govorom, ki je bil sprejet od vseh prisotnih s popolnim odobravanjem. Govor je javnosti že znan. V smislu po oblastil, prenešenih od ožjega glavnega odbora na izvršni odbor, je izvršni odbor izvolil za blagajnika stranke Ilijo Mihailoviča, za člane finančnega odseka stranke pa gg. Vaso Jovanoviča, Ignjata Stefanoviča in dr. Slavka Šečerova. Izvršni odbor je razdelil tudi mandate za člane glavnega odbora po banovinah v smislu določb strankinih statutov.
Na osnovi referata glavnega tajnika dr. Alberta Kramerja se je sprožila podrobna diskusija o aktualnih političnih vprašanjih, kakor tudi o delu stranke in o ojačenju njenih vrst. Ta debata, ki so v njo posegli skoraj vsi člani izvršnega odbora, je dokazala popolno skladnost v presojanju situacije v državi.
Enako je bilo pa tudi gjede vseh vprašanj, ki so bila na dnevnem redu. Med drugim jc izvršni odbor soglasno sklenil, da se senatorji in narodni poslanci, ki so člani stranke, naprosijo, da s' posebnimi interpelacijami sprožijo v narodnem predstavništvu neka važna vprašanja nacionalno političnega značaja. Izvršni odbor je razpravljal tudi o aktualnih gospodarskih in socialnih vprašanjih ter je sklenil, da bodo zastopniki stranke
Y	Parlamentu zahtevali njihovo čimprejšnjo ureditev. Dalje je izvršni odbor sestavil načrt za prirejanje sestankov in konferenc v posameznih banovinah ter za veliko^ manifestacijsko zborovanje stranke v Sumadiji. Sklenjeno je bilo. da se prične izdajati tudi posebno glasilo stranke.
Končno je izvršni odbor razpravljal o občinskih volitvah. Ker so bili občinski odbori izvoljeni za dobo treh let, je rok za razpis novih volitev v nekaterih banovinah že potekel. Dejstvo, da je razpis lednih občinskih volitev v nekih banovinah v nasprotju z jasnimi zakonskimi določili že v zamudi, si izvršni odbor ne more drugače tolmačiti, nego kot posledico izjave, ki jo je dal g. notranji minister dne 25. marca v senatu, da kraljevska vlada pripravlja načrt zakona o spremembi zakona o občinah, tako da se uvede tajno glasovanje. V pričakovanju tega je izvršni odbor pozval senatorje in narodne poslance, ki so člani stranke, da se zavzamejo za takojšnji sprejem takega zakona v narodnem predstavništvu. Izvršni odbor je soglasno sklenil, da bo stranka z vso aktivnostjo sodelo-
66 Simi ^mdaetam sedite šaeše
PARIZ. 3. avgusta. Severno Valencije so v teku srdite borbe, ki so trajale do danes zjutraj. Izid teh vojnih akcij še ni popolnoma jasen. Danes zjutraj so se pričele tudi velike vojne akcije ob Sierri Guadarrami. Vstaši so odločeni, da čimpreje zasedejo južne obronke, da bi na ta način lahko obstreljevali Madrid s topništvom. General Mola, vodja vstašev, je dejal, da hoče še v teku tega tedna izsiliti odločitev.
MADRID, 3. avgusta. Glede bitke, ki je v teku ob Sierri Guadarrami, ni dala madridska vlada nikakšnih podatkov pod pretvezo, da mora držati v tajnosti pozicije svojih čet.
MADRID, 3. avgusta. Španska vlada je izvedla podržavljenje okoli 200 industrijskih podjetij, da se na ta način centralizirajo za državo življenjsko važne produkcijske panoge. V tem je tudi zajamčena dovoljna preskrba z orožjem, municijo in drugimi zalogami ter se preprečijo vse morebitne špekulacije.
te&lšl žf-kdofau lit TlhifM tudi
SftiM§e
PARIZ, 3. julija. Francoska poslanika	v	Londonu	in Rimu	sta izročila
noto francoske vlade glede Španije. Kakor	poročajo iz	Londona	je angleška
vlada zadevno noto	že	prejela, vendar	se opaža	v krogih londonske vlade
stroga rezerviranost	in	hočejo očividno	počakati na odgovor Rima,	predno
izrazi svoja mišljenja.
RIM, 3._ avgusta. Italijanska vlada ni razglasila še nobene konkretne odločitve z ozirom na	noto pariške vlade	o Španiji.	Italijanski odgovor	se drži
v najstrožji tajnosti	in	ne smejo časopisi o tem	ničesar poročati.
PARIZ. 3. avgusta. Francoska vlada je sklenila, da apelira na vse velesile v svrho vpostave edinstva mišljenj glede potrebe, da se najstrožje izvajajo načela nevmešavanja v notranja politike tujih držav. Francoska vlada je odposlala britanski in italijanski vladi brzojavno obvestilo, v katerem predlaga, da se notranji španski konflikti čimpreje zaključijo, da se na ta način preprečijo morebitne komplikacije v mednarodnih odnošajih. Čim boste Anglija in Italija sporočili svoj pristanek, se	bo	odposlalo	slično obvestilo ostalim prizadetim državam.	„
M vojvod® m vojvodina Hetitska v DaitHorifi
BLED, 3. avgusta. Vojvoda in vojvodinja Kentska, ki sta dne 30. julija z letalom odpotovala iz Londona v Pariz, sta preko Monakova namenjena na Bled, kjer bosta prebila nekaj dni kot gosta kneza namestnika Pavla. Z Bleda bosta vojvoda in vojvodinja odpotovala v Dalmacijo, kjer bosta sodelovala pri sprejemu kralja Edvarda VIII.
Mepuš mm Mii da smtti ktfMHec
LONDON, 3. avgusta. »Sunday Chronicle« objavlja razgovor neguša Halla Selassieja, ki je med drugim izjavil, da ne misli do konca svojega življenja ostati izgnanec. Neguš zatrjuje, da se bo skoro vrnil v AbesinHo in se pridružil svojim vojakom, ki nadaljujejo tamkaj borbo proti Italijanom. Nato je neguš dejal, da mu Društvo narodov ni odobrilo posojila, ki ga je zahteval, da namerava pa z druge strani dobiti potrebna sredstva. Odbor, ki je bil sestavljen v svrho zbiranja denarnih sredstev za Abesinijo, je doslej izkazal po neguševi trditvi odlične rezultate: »Moji vojaki na severu m jugozapadu Abe-sinije,« tako je zaključil neguš, »ne bodo odslej trpeli pomanjkanja niti v prehrani in niti v strelivu.«
Mesikd seavaeii Dessie?
DŽIBUTI, 3. avgusta. Trdovratno se širijo tukaj vesti, da so Abesinci za-vzeli Dessie. Abesinci so v premoči navalili na italijanski posadko ter jo obvladali. Potniki, ni so prispeli iz kraja Ouha v območju Dessieja pripoveduj da so bile borbe prav srdite in da je bilo veliko žrtev. K temu še pridejo žrtve iz bojev okoli Addis Abebe, ki še vedno v smislu poročil trajajo. Akcijo proti Dessieju je izvedel ras Sejum, ki se je dvignil na čelu številne vojske, sestavljene iz vojščakov Wollo in Galla. S svojim napadom na Dessie nameravajo Abesinci, kakor zatrjujejo semkaj prispeli potniki, presekati italijanske zveze ter jih izolirati v notranjosti dežele. Ponovni napadi na železniško progo Addis Abeba—Džibuti imajo isti namen. Posest Dessieja je radi položaja ob »neguševi cesti«, ki vodi iz Addis Abebe proti severu največjega strateškega pomena. Italijanske čete so v svoji pokretljivosti močno ovirane, ker ne morejo letala startati na tleh, kj so radi tropičnega deževja pretvorjena v močvirja. Brez izvida letalcev pa smatra italijanski generalni štab kot zelo nevarno pošiljati v akcije večje vojne oddelke.
vala pri občinskih volitvah in je v tem
pogledu pripravil navodila za vse organizacije stranke. Ureditev taktičnih vpra-
šanj je bila prepuščena banovinskim odborom, ki jih bodo rešili v sporazumu z vodstvom stranke.
POLITIKA NA BLEDU.
Na Bled se je pripeljal predsednik vlade dr. Stojadinovič. Tamkaj so se zbra’i diplomati, med drugim madjarski poslanik v Beogradu Alt vor, Valdemar, egipt-ski poslanik v Atenah in Beogradu Ali Serry Omar beg, dr. Miloš Črmak, odpravnik poslov češkoslovaške republike v Tirani, Istvan Bede, madjarski ataše v Beogradu, Kosta Fotič, jugoslovanski poslanik v V/ashingtonu, grof de Dam-pierre, francoski poslanik v Beogradu, Vaclav Girsa, češkoslovaški poslanik v Beogradu, nemški poslanik v Beogradu von Heeren ter bivši poslanik v Haagu dr. Stražnicki.
GINEKOLOŠKA AFERA ŠT. 2.
Pred dnevi smo poročali o aferi dr. Panča Stojanoviča v Beogradu. Iz Beograda pa prihaja sedaj vest o novi aferi, imenovani »ginekološka afera št. 2«, v katero je zapleten zdravnik dr. Dušan Ku-sovec. Kakor v prvi aferi, tako je tudi v tem slučaju obtožen beograjski zdravnik dr. Kusovec težkih pregrešk. Predhodno se vodi preiskava radi neke deklice iz boljše družine, ki s« je bila zaljubila v nekega oženjenega trgovca in v katere ljubezen je moral poseči omenjeni zdravnik, da se preprečijo posledice te nedovoljene ljubezni. Zasliševanje je trajalo včeraj ves predpoldne in bo vsa zadeva predana državnemu tožilstvu.
40-URNI DELOVNI TEDEN.
Kakor se doznava bo v kratkem predložil minister socialne politike in narodnega zdravja uredbo o minimalnih mezdah. Osnutek te uredbe je že izdelan in se je poslal posameznim zbornicam. Predvideva se obvezna registracija kolektivnih pogodb pri banskih upravah, ki se bodo lahko zaključile za najmanj 6 mesecev. Tudi se v smislu osnutka predvideva uvedba 40urnega delovnega tedna.
BERLINSKA SENZACIJA: PRIHOD
IT ALI J. PRESTOLONASLEDNIKA.
Včeraj zjutraj je prispel s posebnim italijanskim letalom v Monakovo italijanski prestolonaslednik Umberto. Na berlinskem letališču bo pričakal italijanskega prestolonaslednika italijanski minister za propagando Alfieri. V diplomatskih krogih je prihod italijanskega prestolonaslednika zbudil umljivo senzacijo, ker se ne veruje, da je njegovo potovanje samo privatnega značaja. Doznava se, da se bo LTmberto razgovarjal tudi s Hitlerjem.
OLIMPIJADA LETA 1940 V TOKIU.
Na včerajšnji seji mednarodnega olimpijskega odbora, ki je bila v Berlinu, se je s 36 proti 27 glasovom sklenilo, da se vrši prihodnja olimpijada, to je leta 1940, v Tokiu.
OSEM TISOČ ITALIJANSKIH GROBOV V ABESINIJI.
Na vrhu abesinske gore Amba Aladži so Italijani začeli graditi veliko pokopališče, koder bodo položili h počitku ostanke 8000 padlih italijanskih vojakov. Stroški gradnje bodo znašali okoli 10 milijonov dir. Grobove bodo pokrili z bronastimi ploščami, nagrobne plošče okrasili s čeladami, puškami in fašističnimi znaki. V pokopališču bo zgrajena tudi spominska cerkev, na sto metrov visokem stolpu pa bo gorela večna luč. Delo menijo dokončati v sedmih mesecih.
V	Mariboru, dne 3. VIII. 1936.
ETKUCHHZBSiE “ "
Sekoiskemie
Radvanjski Sokol stoji budno na straži!
Pod našim Pohorjem je vznikla iz kmečkega ljudstva mlada in življenja polna sokolska četa prijazne vasice Radvanje. Smelo in nevstrašno je osnovala v narodno ogroženem Radvanju svoje sokolsko gnezdo, iz katerega naj vzklije močna in nepremagljiva postojanka in oporišče sokolske misli v nizu neštetih sokolskih postojank, s katerimi se diči naša ljubljena očetnjava Jugoslavija. Tudi Radvanje, kjer se je še pred nedavnim časom glasila tuja beseda in tuja pesem, noče zaostati v izpričanju sokolske nacionalne zavesti, ki naj zajame končno ves jugoslovenski narod in ga dvigne k zavesti, da je Jugosloven prost vseh obveznosti napram tujini vendarle nastopil pot, ki ga vodi do popolnega ujedinje-nja vseh Jugoslovenov. Ta vzvišena misel je vodila mlado in nadebudno sokolsko četo v Radvanju, da se je odločila k svojemu p r v e m oj nastopu včeraj v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1.
Kljub dvei.i prireditvam, ki sta se istega dne vršili v Radvanju, je ta sokolski nastop po udeležbi sodeč, nadvse častno uspel. Na prijaznem prostoru bivše gostilne Anderle se je pod slovansko lipo zbrala ogromna množica Sokolov in njemu pripadnega občinstva iz Maribora ter njega bližnje in daljne okolice, da da izraza svojemu sokolskemu prepričanju in da tu pod slovansko lipo, kjer se je še nedavno razlegala tuja pesem, manifestira jugoslovenski značaj naše mariborske okolice. Današnja prireditev nam je potrdila, da je preteklost minila ter da stopamo z današnji;., dnem, ki pomeni v zgodovini te sokolske čete nov mejnik, preko katerega stopamo v novo razdobje. Nad našim Pohorjem je razprostrl jugoslovenski Sokol svoja krila in objel tudi prijazno vasico Radvanje. Še nikoli ni bila ta slovanska lipa tako okrašena z narodnimi jugoslovenskimi trobojnicami in še nikdar doslej se ni razlegala pod to lipo naša pesem tako zmagoslavno in ponosno kakor o priliki tega sokolskega slavja, ki je s svojim nacionalnim pohodom na Radvanje prelomilo preteklost z bodočnostjo.
Povorka s poštarsko godbo na čelu je krenila z letnega telovadišča matičnega društva Sokola I. v Radvanje na telovadni prostor, kjer jo je pričakovala množica Sokolstva in njemu naklonjene-
ga občinstva. Tu je izrekel pozdravne besede br. Firm, starosta mlade sokolske čete Radvanje, vsem navzočim predstavnikom posameznih sokolskih edinic z br. Dojčinovičem kot delegatom marib. župne uprave. V svojem ognjevitem, s sokolskim duhom prepojenem govoru je naglašal, da smo s preteklostjo že obračunali in da stopamo v strnjenih vrstah v novo dobo nacionalnega prerojenja, ki bo pa še zahtevalo od nas vseh še mnogo vztrajnosti in doslednega, načrtnega dela. V svojem govoru se je še s prav posebnim povdarkom spomnii treh navzočih pravosl. cerkv. dostojanstvenikov, ki so posetili letošnji Marib. teden in ki so ob tej priliki posetili to sokolsko prireditev in s tem podčrtali, da bo di jugo slovenski svečenik pobornik sokolske misli, ki prepleta vso našo zgodovino z neizmernimi herojstvi, iz katerih je vzrastla naša nad vse ljubljena Jugoslavija, katere se oklepamo vsi pošteni Jugosloveni. Z iskreno dobrodošlico vsem pripadnikom sokolske misli je zaključil svoja stvarna izvajanja, ki so žela viharen aplavz v dokaz, da so njegove besede prišle iz srca in našla pot v srca vseh navzočih. Po tricratnem »Zdravo« klicu našemu prvemu bokolu Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. je poštarska godba intonirala državno himno, ki so jo poslušali vsi stoje in odkritih glav.
Sledeči govor br. Sosiča, predstavnika Sokola I., je izzvenel v povdarku, da bo to slavje zapisano z zlatimi črkami v zgodovini radvanjske sokolske čete, ki naj bo jedro, iz katerega naj vzklije mo-gočna sokolska postojanka, ki bo prerodila naše Radvanje v znamenju slovanske lipe, kjer so se zbiral; naši pradedje in kovali načrte za bodočnost. Naša mladina, up in nada naše bodočnosti, naj se zaveda, da je bila v našem nacionalnem razvoju baš naša slovanska lipa ono drevo, katerega listi so zahtevali od nas velikih žrtev, katerih se pa nismo strašili in na katere žrtve smo mi danes ponosni. Pod to radvanjsko lipo, ki je prešla po dolgih razdobjih v slovenske roke, je prvikrat razvil jugoslovenski Sokol svoja ponosna krila, katerih ne bo nikoli in nikdar več povesil. Da okrepimo sokolsko misel med narodom, je p> trebno, da pride Sokolstvo v čim tesnejši stik s kmečkim ljudstvom, ki je steber
vsega narodnega gibanja in življenja. Sokol pod Pohorjem stoji na straži za nacionalno miselnost naše meje in vabi v svoj delokrog vse, ki želijo delati roko v roki za blagor domovine in kralja. Svoj govor je zaključil z pomembno prisego Sokolstva: »Naš kralj! Sokol stoji tu z razprostrtimi krili in čaka Tvojih povelj!« Po končanem govoru br. Sosiča so se vrstile pred številni^ občinstvom, strum no izvajane posamezne točke agilne radvanjske sokolske čete, ki so dokazale da se je v Radvanju stvorilo sokolsko jedro, od katerega z vso upravičenostjo pričakujemo v dogledni dobi največjega razmaha. Po vseh nadvse strumno izvedenih točkah sporeda se je pod slovansko lipo razvila narodna zabava, ki je nadomestila nam tujo pesem z našo domačo pesmijo in ki je nadomestila tuje nam šlagerje z našim tradicionalnim ju-goslovenskim kolom, spremljanim z zvoki požrtvovalne poštarske godbe in s pesmijo naših požrtvovalnih pevskih društev »Jadran« in »Nanos« iz Maribora. Narodni tabor, ki je razgibal navzoče, je trajal še pozno v noč, oznanjajoč zmagoslavje sokolske misli, ki je na zmagovitem pohodu, da prekvasi vso našo mejo.
Radvanjska sokolska družina je prav hvaležna imetniku bivšega posestva Anderle g. Jakobu Lahu za njegovo velikodušno naklonjenost, ki jo je izkazal mladi sokolski četi Radvanje, ki ji je odstopil svoje prostore in svoje zemljišče in s tern i istotako pripomogel k velikemu moral- ' nemu uspehu mladega, bujno se razvijajočega sokolskega gnezda. Z dvignjenimi krili in z najodločnejšo voljo se dviga mladi radvanjski Sokol k nadaljnjemu delu za prospeh in procvit naše Jugoslavije in Visokega kraljevskega doma Ka-'radjordjevičev s sveto obljubo, da bo stal tu ob vznožju našega Pohorja budno na straži in da bo pripravljen, vedno slediti klicem našega mladega in ljubljenega vladarja kralja Petra II. Pred Tvojim likom, naš kralj, se klanja Sokol in naš rod v globoki in neutolažljivi misli na največjo Žrtev Domovine, kar jih beleži zgodovina človeštva, v mislih na našega blagopokojnega Kralja Mučenika.
V	spominu nanj in v ljubezni do Njegovega sina stopajo Sokola v lepšo bodočnost. Zdravo!
Icuat&U. ifOMl v SftOHiUt
Tiho in skoro neopaženo si se pojavil pred letom dni v lokalu zagrebškega akademskega društva »Triglav«. V svoji skromnosti si bil prepričan da je najboljše, da kot novinec lepo molčiš in poslušaš »stare bajte« pri njih modrovanju. Toda mi, ki smo te poznali že od preje, smo te sprejeli z veseljem, ker smo vedeli, da je prišel med nas dober tovariš, ki bo s svojo nesebičnostjo in prijateljstvom lahko dajal zgled tudi marsikomu izmed nas starejših. Sprejeli smo te v svojo sredino in bil si nam drag kakor malokateri.
Toda samo leto dni, dragi Sik, ti je bilo usojeno, da prebiješ v naši sredini. Planine, katere si tako ljubil, so bile tvoja usoda; planine, kjer si prebil skoro polovico svojega življenja, so ti zadale smrtni udarec. Iztrgale so te iz naše sredine in s tem je nastala med nami globoka vrzel. Usoda je kruta in odvzame človeku vedno ono, kar mu je najljubše. Tokrat Šiks: prvič nisi mogel dr-žati dane besede; obljubil si nam, da se vrneš nazaj čil in vesel in verjeli smo : ti, ker smo bili vajeni, tebi verjeti. Nestrpno smo te pričakovali, da se zopet vrneš med nas. Vedeli smo, da ne bo več dolgo, in zopet bomo skupno praznovali sprejem enega svojih najljubših tovarišev v svojo sredino. Pa nas je zadela bridka resnica: naš Šiks pride; toda ne s košem novic in humorja, temveč pride za večno nem in strt. Zabolela nas je ta vest, kakor da bi nas kdo sunil z nožem v srce. In podali smo se na najtežjo in najžalostnejšo pot v svojem življenju — na pot, da te spremimo k večnemu počitku.
Težko se bodo zacelile rane, ki so nam jih zadale planine s tem, da so nam te ugrabile. Posebno akademiki-Trigla-vani je ne bomo mogli preboleti.
Zopet se bodo pobelile naše planine in zabolelo nas bo, iznova zabolelo. Snežne poljane bodo razblestele v vsej svoji krasoti, toda ne bomo se radovali kot prejšnja leta, ne - bomo uživali njih prelesti v tako polni meri kakor so nam jih nudile, kajti misel, da te ni več med nami, bo težka in žalostna. Brez tebe se bomo podali v njih naročje ter tam obujali spomine na dni, ki smo jih s teboj skupaj preživeli.
Tovariši Triglavani bodo tebe, dragi Šiks, ohranili v trajnem spominu.
I.	L.
Hame vesii
Pohod gasilske armade v Maribor
V	soboto in včeraj v nedeljo je bil Maribor kakor okupiran po gasilski armadi, ki je pohitela k slovesni proslavi 651etnice plodonosnega delovanja in razvoja mariborske gasilske čete, katere pomen smo prikazali v člankih preteklega tedna. Gasilske slovesnosti so združene s krasno gasilsko razstavo v okviru »Mariborskega tedna«, v središču svečanosti pa je bila blagoslovitev novega reševalnega avtomobila na Glavnem trgu. Že v soboto popoldne so Mariborčani sprejemali gasilske goste iz vseh delov države, zvečer pa je bila slovesna ba-kljada na čast trem kumicam in obema veteranoma, ustanovitelju reševah jga oddelka dr. Urbaczeku in ustanovnemu članu gasilske čete g. Tscheligiju. Ob
10.	zvečer je zažarela ob ognjemetu na Piramidi iz umetnega ognja letnica »65«. Zatem je bila v rezerviranih prostorih »Mariborskega tedna« lepo uspela gasilska .veselica.
BLAGOSLOVITEV NOVEGA REŠE-VALNEGA AVTOMOBILA.
Včeraj zjutraj so se z gasilsko godbo na čelu sprejemali na kolodvoru gostje, ob 8. so se gasilci jeli zbirati v Stross-majerjevem drevoredu, ob 9. pa je bil pohod gasilske armade na Glavni trg, kjer je bila pred Marijinim spomenikom maša, ki jo je imel stolni župnik in kanonik msgr. Umek. Na častni tribuni so bili odlični gostje, med drugim podban
dr. Stanko Majcen, mestni poveljnik general Milenkovič, mestni župan dr. Juvan, bivši župan ,in predsednik »Mariborskega tedna« dr. Lipold, sreski načelnik dr. Šiška in podnačelnik Modrijan, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, šef obmejne policije Krajinovič, kumice Angela Juvanova, Marija Pogačnikova in dr. Hermina Bedjaničeva. Razen tega so bili navzoči zastopniki raznih žup in zajednic. Po maši je stolni kanonik Umek izvršil blagoslovitev novega reševalnega avtomobila ob sodelovanju vseh treh kumic, nakar je imel primeren govor in so potem še govorili predsednik gasilske Čete Bogdan Pogačnik, podban dr. Majcen, podstarešina gasilskega saveza g. Snoj in podstarešina dravske gasilske zajednice Cerer. Z gasilskega zbora se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II„ pozdravna brzojavke pa kraljeviču Tomislavu kot pokrovitelju gasilstva, knezu Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, resornemu ministru dr. Rogiču in banu dr. Natlačenu.
GASILSKA POVORKA.
Po končanih slovesnostih na Glavnem trgu se je razvrstila gasilska armada v impozanten sprevod, ki je korakal v mimohodu pred častnimi gosti na Trgu svobode. Pri slovesnostih so sodelovali gasilci menda vseh gasilskih žup iz Dravske banovine, bila pa so tudi zastopstva gasilskih edinic iz Zemuna, Beograda,
Pančeva, Varaždina, tako, da je bilo zbranih v Mariboru preko 1000 uniformiranih gasilcev.
MARIBORSKI GRAD »GORI«.
Točno ob 12. je bilo dano znamenje za velike gasilske vaje z mariborskim gradom kot požarnim objektom. Predpostavka je bila, da meče sovražno letalo bombe na Maribor, s katerimi je obsul Grajski trg, grad in Scherbaumov dvor. Mariborski gasilci in reševalci so takoj odbrzeli na mesto domnevnpga požara, kjer so neprestano pokale petarde, z vsemi svojimi gasilskimi obrambnimi s-ed-stvi. Takoj so stopili v akcijo pod poveljstvom g. Ramšaka in so v reko»dnem času izvršili na bravurozen način svojo nalogo. Maribor, ki je v množicah sledil tem menda doslej največjim gasilskim vajam, se je mogel prepričati o varnosti, ki je zajamčena njihovim hišam ob tehnični usovršenosti in udarni pripravljenosti mariborskega gasilstva.
Kardinal Donner, prijatelj dobre kapljice.
Francoski kardnal Donner je imel navado, da je pripomnil: »Na to bi se prileglo, privoščti si kozarček dobrega starega vina!«
Ko so ga nekoč vprašali, ali je na svetu še nekaj, na kar se ne bi izplačalo popiti kozarček vina, je odvrnil; »Razumljivo, da jel«
»In kaj jc to, na kar se vino ne pije?«
»Vendar -- voda!«
K IZPLAČEVANJU POKOJNIN.
Prejeli smo; Zadnje čase so začeli časopisi prinašati ■ članke o nerednem izplačevanju plač in pokojnin državnim nameščencem in upokojencem malo bolj pogosto kakor dosedaj. Menda je to povzročila vedno daljša čakalna doba. Iščejo se vzroki in krivci tega za državo ne baš častnega stanja. Nedeljski »Slovenec« misli, da jih je našel — krivce namreč — v uslužbencih pri fin. ministrstvu, ki jih je svojčas nastavila — JNS. Pa to menda le ne bo res, ker nisem prav nič kihnil, ko sem to čital. Menda bo res, da ni preskrbljeno za redno izplačeva« nje. To se pravi; nikjer ni zapisano, da se morajo tem in tem ta in ta dan izplačati njihovi prejemki. Na prihodnjem zborovanju drž. nameščencev in upokojencev mora priti ta^ točka na dnevni red. Ali pa bi morebiti poskrbeli slovenski narodni poslanci in senatorji v narodni skupščini, da bi se to vprašanje obravnavalo pred tem forumom? Saj pravijo, da se najtočneje plačuje zemljiški davek v dravski banovini, in od tega davka baje »mi« živimo. Pri tem apeliramo na vse naše gg- poslance in senatorje, posojilnice in zavarovalnice, trgovske gremije in obrtne zbornice, da opozorijo delodajalca na njegovo dolžnost napram vsem delojemalcem. Prosimo še za blagohotno pojasnilo:	kdo
mora plačati odškodnino za slučaj vloma, smrti, požara i. p., ako jo odkloni zavarovalna družba, ker ni bila pravočasno plačana zadnja premija, ki je drž. nameščenec (upokojenec) ni mogel določenega dne plačati radi nedospelosti njegovih prejemkov? — Upokojenec.
153nK5fi5S3K52'
fhotiiatske	in	d
iktimastua, ptoma stud ta$jtaške$& (tasesUtika Heešsa
Kdo je morilec?
Včeraj je zabeležila naša kriminalna statistika zopet žalosten slučaj roparskega umora. Današnje »Jutro« je poročalo o skrivnostnem napadu na rošpoškega samotarja. Kraj tragičnega dogodka je bila hiša v Rošpohu št. 94, in sicer ob vznožju Sv. Urbana. Žrtev nečloveškega razbojniškega napada je postal 771et-ni posestnik Ivan Krebs, ki je daleč naokrog bil znan kot dober gospodar ter je bil pri vseh, ki so ga poznali-, zelo priljubljen. Ko pa je prišla včeraj okoli pol
11.	ure domov njegova rejenka, je našla svojega krušnega očeta nezavestnega in v mlaki krvi sredi sobe. Vsa prestrašena >3 takoj alarmirala sosede, ki so poklicali zdravnika dr. Mariniča iz Maribora. Dr. Marinič je odbrzel z avtom v Rošpoh, d^ pomaga starčku, ki je imel na glavi 12 ran ter številne poškodbe na rokah in po vsem telesu. Poškodbe so bile Krebsu prizadjane z nožem in z nekim trdim predmetom. Dr. Marinič je takoj odredil prevoz težko ranjenega Krebsa v mariborsko bolnišnico, kjer ga pa niso sppsjeli, ker se je Krebs že nahajal v agoniji. Prepeljali so ga nazaj na svoj dom, kjer je nesrečni Krebs ob 15. uri
podlegel smrtonosnim poškodbam.
Ko so starega Krebsa našli nezavestnega in krvavečega v njegovem stanovanju, je bilo vsem takoj jasno, da gre za skrivnostni umor. Prišli so na kraj groznega dejanja orožniki, ki so takoj uvedli preiskavo. V stanovanju je bilo vse v najtepšem redu, tudi omare so bile zaprte, na steni sta kakor vedno visela puška in samokres'. Tudi rejenka ni mogla navesti, ali je bilo kaj ukradeno. Pri natančnem pregledu stanovanja pa so pogrešali neke prstane, ki jih je imel pokojni Krebs in je verjetno, da jih je odnesel morilec. Darres se je zglasila na tukajšnji orožniški postaji neka sorodnica pokojnega Krebsa, ki je dejala, da ji je Krebs večkrat pripovedoval o neki hranilni knjižici, ki jo je imel shranjeno. Te knjižice doslej niso mogli najti. Verjetno je, da jo je odnesel brezsrčni človeški iz-mečsk, ki je umoril Krebsa. Orožniki intenzivno nadaljujejo s preiskavo v cilju razjasnitve skrivnostnega umora.
Danes popoldne bo obdukcija trupla pokojnega Krebsa v mrtvašnici kamniškega pokopališča.
Prvi državni tožilec dr. Zorjan se je
vrnil z dopusta in je zopet prevzel svoje posle.
Maribor — mravljišče. Mariborski teden je privabil včeraj v nedeljo v Maribor ogromno tujcev. Po ulicah je bilo ves dan živahno, velikomestno vrvenje in življenje. O vseh številnih včerajšnjih prireditvah poročamo na drugem mestu.
Stari in mladi umirajo. V 71. letu starosti je umrla v splošni bolnišnici zasebnica Antonija Neuwirtova. Komaj dva meseca stara je umrla hčerka pleskarja drž. žel. Vida Rudi. Žalujočim naše toplo sočutje!
Varaždinski obrtniki so prispeli včeraj na »Mariborski teden« in so jim mariborski tovariši priredili prisrčen tovariški večer.
Namesto venca na grob Egona Lett-nerja je darovalo Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog mariborskim gozdovnikom Din 150, za kar se vodstvo najprisrčneje zahvaljuje.
Prvič v Mariboru se razstavlja mleko pripravljeno po vseh pravilih higijene. Krave so tuberkolizirane in pregledane po živinozdravniku. Ravnotako je pregledano osobje In naprave po šefu liigi-jenskega zavoda. Mleko se pripelje takoj iz hlevov v Maribor, kjer se pasterizira in ohladi, .ako da dobi pivec prijetno osvežujočo pijačo. Smelo lahko trdimo, da večina Mariborčanov še ni okusila takega mleka. Interesantno je, da inozemci. vaj mi na mleko, pridno egajo
po njem in hvalijo izvrstno kvaliteto, saj je znano, da .naši kraji producirajo da-leko mastnejše mleko, kakor so ga vajeni doma, zlasti v Nemčiji.
Danes zvečer ob 20. predava pod okriljem Društva jugoslovenskih akademi-. kov v Mariboru v Narodnem domu zna-m češki komponist in pianist dr. Karel Rimer o pomenu glasbe za človeško družbo. Sodobno predavanje bo zanima-
lo	nedvomno vse intelektualne kroge.
Dr. Fran Toplak ne ordinira od 3. do 23. avgusta.
Zdravnik dr. Karel Zakrajšek »a Je preselil v Gregorčičevo ulico 4/II.
Dr. Vilko Marin zopet redno ordinira v Razlagovi ulici 15, tel. 20-05.
Odvetnik dr. Ivan Sket je preselil svojo pisarno iz Sv. Lenarta v Slov. goricah v Šmarje pri Jelšah.
Krvava nedelja. Na Betnavski cesti sta se včeraj zvečer okoli 20. ure spopadla 261etni tkalski mojster Matija Bolko in 251etni delavec Ivan Pukšič. Oba sta pri tem zadobila na glavi zabodljaje z nožem. Policija sedaj poizveduje, kdo je pričel prvi mahati z nožem. Na Tržaški cesti je bil danes zjutraj okoli pol 1. ufe napaden od neznanih nočnih razgrajačev ključavničarski pomočnik Alojz Petek, ki mu je neznanec prizadjal z nožem precejšnjo rano na glavi.
Vlomilci stikajo po stanovanjih letoviščarjev. Sinoči okoli 20. ure je bila policija obveščena, da je doslej neznani storilec vlomil v stanovanje vpokojene-
ga višjega poštnega kontrolorja g. Ferda Karisa v Gosposki ulici 50. Takoj sta se podala tjakaj šef kriminalnega oddelka g. Cajnko ter daktiloskop Grobin, ki sta ugotovila, da je prišel vlomilec v notranjost stanovanja 9 ponarejenimi ključi.
V	sobah so bile vse omare na stežaj odprte, na tleh pa so bile razmetane obleke, perilo in drug} predmeti Očividno je vlomilec iskal dragocenosti in denar. Ni še ugotovljeno, kaj je vlomilec odnesel, ker sta g. Karis in njegova soproga odpotovala v Radence.
Žeparskega nadlega v Mariboru. Kakor vsako leto tako so se tudi letos ob priliki »Mariborskega tedna« priklatili v naše mesto številni žeparji in tatovi. Vpo-kojenemu državnemu uradniku Antonu Fabiču je izginila srebrna ura z zlato verižico v vrednosti 1000 dinarjev, vpo-kojenemu železničarju Štefanu Čaksu zlata ura in zlata verižica v vrednosti 2000 dinarjev, čevljarskemu mojstru Ka-relu Pristovniku iz Slovenske Bistrice 500 dinarjev vredna ura in zlata verižica, vpokojenermu državnemu uradniku Marku Jazbecu srebrna ura in zlata verižica v vrednosti 1500 dinarjev, vpoko-jenemu sreskemu načelniku dr. S. Lajn-šiču pa 1500 dinarjev vredna srebrna ura in zlata verižica. Policija je včeraj aretirala nekega »gosta« Mariborskega tedna« v trenotku, ko je namerava! nekemu uradniku izmakniti zlato uro. Tat, ki je prišel iz Zagreba, je neki 251etni Aleksander Krsmanovič.
Celo ventilatorje kradejo. Danes ponoči se je neznan tat vtihotapil v javno stranišče na Glavnem trgu ter odnesel 1000 dinarjev vreden ventilator.
Aretirani nevarni vlomilec. Orožniki so aretirali včeraj v Kamnici 271etnega brezposelnega dimnikarskega pomočnika Božidarja Horvata iz Metlike, ki je ml osumljen, da je sodeloval pri razbojniškem napadu v Jelenčah. Horvat pa je dokazal svoj alibi, pač pa je medtem prispelo na orožniško postajo poročilo, da zasleduje Horvata orožniška postaja v Vinici, ker je tamkaj izvršil pretekli teden vlom v neko trgovino ter odnesel blaga in denarja v skupni vrednosti oko-
li	9000 dinarjev. Oddali so ga sodišču.
Tovorni avto v jarku. V bližini Pesniškega dvora se je pripetila avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Po banovinski cesti Maribor—Sv. Marjeta je vozil 9 težkim tovornim avtom šofer Drago Steinbacher proti Mariboru. Avto je bil visoko naložen z zaboji slatinske vode. Ko je avto prispel v bližino Štandekerjeve gostilne, je pripeljal nasproti enovprežen voz. Tik pred avtom pa se je konj splašil. Neka ženska, ki je bila na vozu, je skočila z voza, hoteč zaustaviti konja. Šofer avtomobila je v zadnjem trenotku zapeljal avto na skrajni rob ceste. Pri tem je avto zdrknil preko nasipa, se prekucnil ter pokopal pod seboj šoferja Steinba-cherja ter njegovega očeta. K sreči se obema ni nič zgodilo, pač pa je avto precej poškodovan in znaša škoda okoli 5000 dinarjev.
Usodni padci. Žagar Ivan Reš iz Selnice ob Dravi je padel z drevesa in si poškodoval rebra. Ista usoda je zadela
Htvavi HU
Minuli so dnevi. Četrtega dne sem občutil prve znake lakote, toda skušal sem ostati dalje miren in skrit Petega dne je na mojo veliko radost dvignila ladja sidro in stroji so pričeli delovati. Dve uri pozneje je brod zapuščal Maroko.
Takoj sem pozabil na žejo in na glad ter začel razmišljati o svoji domovini in
o	domu. Sedmega dne, ko je bila ladja že' daleč na morju, sem zapustil svoje skrivališče. Hotel sem oditi na palubo, toda bal sem se, da od onemoglosti ne strmoglavim.
Razen tega nisem prav vedel, kaj bi rekel mornarjem, ko me opazijo. V ostalem sem bil tako izčrpan, da sem se komaj držal na nogah in slutil sem, da ne bi imel dovolj moči, prepričati poveljnika, da me prepelje na evropsko obal. Odločil sem se nekaj časa čakati. Čakal sem, da pride kak kurjač in da se z njim sporazumem.
Nisem dolgo čakal. Po stopnicah se je spuščal mož s petrolejsko leščerbo v rokah. Ko je prispel doli, se je grozno prestrašil, ko me je videl tako izmučenega v zamazanem premogu. Leščerba mu je od strahu padla iz rok in se je od strahu sam sesedel na premog. Besede so mu zamrle v grlu, a iz oči mu je gledal smrtni strah.
Komaj se je zbral, ko sem spregovoril nekaj besed. Tedaj se je šele prepričal, da sem živo bitje. Govoril sem francoski, toda malo je razumel. Jedva je vstal, se nekoliko nasmehnil in rekel italijanski:
»Per Dio che pauza che mi haj fetto prendere!« (Za Boga, kako si me prestrašil!)
Ponudil mi je roko, ki sem mu jo stisnil in me vprašal:
»Ali si sam prispel na brod?«
»Da. Nikogar ni z menoj.«
»Dobro. Potem pojdiva na krov!«
»Ne morem, nekoliko slab sem.«
»Podprl te bom.«
V	resnici sem sc lahko nanj uprl in tako sva dospela gori. Vsi so bili ne-
navadno presenečeni, ko so me pogledali. Obkrožili so me in me obsuli z neštetimi vprašanji.
Poveljnik, stari morski volk, je zapo-vedak da mi dajo okrepčila. Popil sem dve čaši konjaka. Niso me gledali postrani. Vedeli so, da imam nekega hudiča na duši iti da nisem za zabavo prišel na brod. Prinesli so mi nekaj obleke in kos mila, da se operem. Nato so me odvedli v kopalnico, kjer sem se pošteno okopal. Ko sem se pri tem pogledal v ogledalo, sem se prestrašil. Izglodal sem kakor črnec. Obraz in telo sem imel pokrito z debelo plastjo premogovega prahu, ki se je lepil na znojno kožo in se vsesal vanjo.' Celo uro sem bil »pod prho, da sem se končno opral. Nato so me odvedli navzgor in mi ponudili jedi. Ko so opazili, da sem oslabel in da se umikam vsakemu razogvoru, so mi drž dali posteljo, v katero sem se kar zvalil in tako trdno zaspal, da sem se šele prihodnjega dne pozno popoldne zbudil.
(Dalje sledi.)
tiUuiietski tedeupotveti
£e Iuuh	Mf	ftm	ta*
Premnoge so stvari, ki se jih srce, grlo, poželi, izbira je najboljša, prava, bonbončki, keksi, Anderlova kava.
Pivo in še enkrat pivo, zahtevajo ob vročih dneh na veseličnem prostoru Mariborskega tedna. Naša nad vse ljubez-njiva gospa Račič, lastnica Gambrinove-ga paviljona, vas postreže ne samo z vedno svežim Tscheliggijsvim pivom, temveč tudi z vedno svežim prigrizkom.
Bonbončki, sladoled, vseh vrst slaščice, brž in urno k Tomovičevem paviljonu hitijo deklice.
Na mariborskem veseličnem prostoru opaziš paviljon Miroslava Urbasa iz Ljubljane, Slomškova ul. 13, ki je cel dan zelo oblegan. Kako tudi ne, saj ima najboljše kranjske klobase. Tvrdka je bila 1823 ustanovljena in še danes uživa sloves kot najboljša izdelovateljica kranjskih klobas. Pripomniti je treba, da so vse od firme izdelane klobase opremljene z varstveno znamko na špili, ter je s tem dokazana pristnost.
Ne pozabite ogledati si na razstavnem prostoru v pritličju Cankarjeve šole šivalne stroje »Minerva«. Minerva stroj je češki izdelek. Minerva šivalni stroj šiva dobro, ima lahek pogon in je precizno izcklan. Minerva šivalni stroj je ideal vsake gospodinje in šivilje. Vse informacije vam daje zastopnik M. Jurič, Maribor, Kraljeviča Marka ul. 13.
Ako hočeš res dobro kavo imet, moraš k Ivančiču pohitet. V Ivančičevem paviljonu na Mariborskem tednu dobiš tudi izboren likerček in sicer kozarček po dinarčku.
Sočno, sladko, ti po grlu teče, vse po dinarčku prijazni karameler, ti poreče. Paviljonček »Bonbonera«.
tesarja Franca Nemvirta, ki si je pri nadcu strl hrbtenico in 7letnega Avgusta Gajeta iz Ruš, ki si je pri padcu strl desno roko. Vse tri ponesrečence so jd-premili v mariborsko splošno bolnišnico.
Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 31. julija so kmetje pripeljali 89 svinj, od katerih so prodali 63. Cene so bile naslednje: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70 do 110 dinarjev, 7 od 9 tednov stari 120 do 140 Din, 3 do 4 mesecev 160	do	220	Din,	5 do 7 mesecev stari
230	do	330	Din,	8 do 10 mesecev stari
340	do	520	Din,	1 leto stari 520 do 840
Din. En kilogram žive teže se je prodajal po 6 do 6.50 Din, 1 kg mrtve teže pa po 7.50 do 9.25 Din.
NOVI ČLANI DRŽ. SVETA.
Za nove člane Državnega sveta so bili imenovani: sodnika upravnega svetišča /dr. Žarko Kovačevič v Beogradu in Jovan Stefanovič v Zagrebu, načelnik občega oddelka pri predsedstvu ministrskega sveta Milivoje Nikolič in vpokoje-ni načelnik banske uprave Vladimir Hajduk Veljkovič.
Teniški dvomatch ISSK Maribor:Ca-
kovečki SK 5:1. V Čakovcu se je včeraj vršil teniški dvomatch med ISSK Mariborom in ČSK, ki se je končal z zmago ISSK Maribora v razmerju 5:1. Rezultati so bili naslednji: Škapin V.:Grimfeld 6:4, 6:2; Korenčan:Lukovnjak 6:2, 6:2; Albaneže-Škapin:Šarič-Griinfeld 3:6, 4:6; Dernovšek:Legenstein 4:6, 6:4, 6:3; Al-baneže:Šarič 6:3, 6:8, 9:7.
pMtkikoue novice
Izlet v Maria Zeli. »Putnik« priredi
18. in 19. avgusta 1936 dvodnevni izlet v Maria Zeli z avtokarom. Vozna cena Din 200. Odhod 18. avgusta izpred hotela »Orel« ob 5. zjutraj. Povratek dne
19. avgusta ob približno 23. uri. Prijave in nadaljnje informacije pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel int. 21-22.
Darujte za azilni aklad PlU
Včerajšnje športne prireditve v Mariboru
Zvezdna vožnja v Maribor — Motociklistična dirka na Pohorju Mariborskem otoku — Nogometna tekma na ..Železničarjevem'
Plavalne tekme na stadionu
Včerajšnja nedelja je bila v Mariboru
športne strani v znamenju motornega športa. Na razporedu je bila sicer tudi plavalna tekma na Mariborskem otoku, vendar ta prireditev ni privabila zaže-ljenege občinstva, ker vremenske prilike niso bile primarne. Tudi mednarodna motociklistična dirka na Pohorju je trpela pod temi okolnostmi, vendar se je zbralo vzdolž dirkalne proge lepo število gledalcev.
Uvod k dirkam, ki so se vršile popoldne, je bila
ZVEZDNA VOŽNJA V MARIBOR,
ki jo je priredil za avtomobiliste in motocikliste Motocikl. športni klub »Pohorje«, in sicer pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske, »Mariborskega tedna«, Tujskoprometne zveze, »Putni-ka« in Jugoslovenskega Touring kluba, sekcija Maribor. Cilj te vožnje je bil dopoldne med 9. in pol 11. uro na Trgu svobode. Udeležba na letošnji zvezdni vožnji v Maribor je bila zelo velika, zlasti iz Avstrije. Kontroli na Trgu svobode se je prijavilo 81 vozil iz Gradca, 35 iz Celovca ter 25 iz Beljaka, skupaj z nad 300 osebami. Prišli pa so tudi v Maribor vozači iz Ljubljane, Zagreba, Tr-bovlja, Celja itd., tako da se lahko reče, da je zvezdna vožnja privabila v Mari-
3. Erih Knettl (Dunaj), Pucli 6:07, 4. Leo Niessner (Dunaj), Puch 6:30.2, 5. Martin Gajšek (Pohorje) Puch 6:51,	6.	Ivan
Felič (Pohorje), Ariel 7:08.3, 7. Božo Weinhandl (Pohorje), Puch 7:35.
Motorji do . .0 ccm: 1. Leonhard Fassl (Dunaj), Velocette 5:55.4,	2. E. Knittl
(Dunaj), Puch 6:23, 3. Alojz Lušnik (Pe-run), BSA 6:24, 4. B. Weinhandl (Pohorje), Puch 6:34.4, 5. Leo Niessner (Dunaj), Ferrot 6:38.8. -
Motorii do 500 ccm: 1. L. Fassl (Dunaj), Norton 4:59, 2. Fredy Honel (Celovec), AJS 5:12.2, 3. Georg Robitsch (Dunaj), Norton 6:13, 4. Rudolf Schiffkorn (Gradec), Sunbeam 6:37.
Motorji do 1000 ccm: 1. L. Fassl (Dunaj), Norton 500 ccm 4.58 (najboljši čas dneva in nov rekord na dirkalni progi), 2. F. Honel (Celovec) AJS 5:20.8, 3. Jernej Šeler (Perun), Sunbeam 5:42.
Motorji s prikolico:	1. A. Hobacher
(Pohorje), NSU 6:51.04, 2. Ivan Lah (Pohorje), Puch 7:47.12.
Juniorji: 1. Alojz Lušnik (Perun), BSA 6 minut, 2. Ivan Felič (Pohorje), Ariel 6:59, 3. Franjo Babič (Perun), Sarolea 8:17.
Zvečer je bila pri »Orlu« razglasitev rezultatov zvezdne vožnje, kakor tudi Pohorske dirke ter razdelitev nagrad zmagovalcem. Prvi trije plasirani v vsa-
Samo še za Mariborski teden do 8. avgusta
REKLAMNA ODPRODAJA po znižanih cenah
pri takojšnjem plačilu prejmete na naši blagajni še
bor okoli 500 oseb. Po sprejemu udeležencev zvezdne vožnje se je razvil po mariborskih ulicah mogočen pohod, v katerem je bilo okoli 200 motornih vozil.
Popoldne pa so hiteli prijatelji motornega športa proti Hočam in dalje na Reko, kjer je bil start za
III.	MEDNARODNO POHORSKO GORSKO DIRKO.
ki jo je priredil Motoklub »Pohorje« na znani progi Reka—Pohorski dom. Dirkalna proga je bila dolga 5 km, višinska razlika pa je znašala okoli 400 m. Za to prireditev se je prijavilo 23 tekmovalcev, večinoma iz Dunaja, Gradca in Celovca. Startali pa so tudi mariborski dirkači ter žal le eden tekmovalec iz Ljubljane. Organizacija je bila zelo pomanjkljiva in bomo še spregovorili.
Dirke so se končale z naslednjimi rezultati:
Motorji do 250 ccm: 1. Dušan Breznik (Ljubljana) na DKW v času 5:54.2,	2.
Oto Schantl (Gradec) na Puch 5:56,
ki disciplini »Pohorske dirke« so prejeli lepa spominska darila, ki jih je razdelil v imenu »Pohorja« g. Bračič. Prvo nagrado za zvezdo vožnjo v Maribor je prejel Alpenlandischer Motorfahrerklub iz Gradca, drugo Oesterreichischer Tou-ringklub, sekcija Beljak, tretjo pa Oest. Touringklub, sekcija Celovec, razen tega pa so prejeli darila gg. Herden iz Celovca, ki je prevozil najdaljšo progo, Juro Baumgartner iz Trbovlja, J. Findeis iz VVolfsberga ter Weinfcerg iz Labuia. Razdeljena darila so stala rad 4000 dinarjev!
MEDMESTNA PLAVALNA TEKMA MARIBOR : KARLOVAC 53:50.
Na Mariborskem otoku se je včeraj popoldne vršila plavalna tekma, ki je bila zamišljena kot medmestna tekma Mari-bor:Karlovac. Barve našega mesta je zastopal SK Maraton, mesto Karlovac pa SK Gradjanski. Dvoboj med obema mestoma se je končal s pičlo zmago Maribora, in sicer v razmerju 53:50. Tek-
movanje je obsegalo 10 disciplin ter vaterpolo tekmo. V tekmovanju 50 m prosto dame je zmagala Rižnerjeva (M) v času 36.5 pred Čuičevo (K). 50 m prosto, subjuniorji: 1. Sriča (K) 34.4, 2. Škofič (M) 34.5. 100 m pisno, gospodje: 1. Ro-staher (M) 1:29.8, 2. Ferenčak (M) 1:29.9. 100 m prosto, gospodje:	1. Horl (M)
1:11.6, 2. Furač (K) 1:16.6. Štafeta 3X 50 m, mešano, dame: 1. Karlovac 2:15.1,
2.	Maribor 2:18.i. 100 m hrbtno, gospodje: 1. Martinič (K) 1:37.2, 2. Kalinič (K) 1:41.3. 100 m prsno, dame: 1. Gabrič (K) 1:43,	2. Greguroč (K) 1:46.2. Štafeta
4X50 prosto, gospodje:	1.	Maribor
2:10.3, 2. Karlovac 2:10.5. 3X100 m mešano, gospodje: 1. Maribor 4:25, 2. Karlovac 4:54.8. Štafeta 4X50 m, prosto, dame: 1. Karlovac 2:53.6, 2. Maribor 3:05. Waterpolo tekma med Karlovcem iti Mariborom se je končala z 8:0 za Karlovac.
SK ŽELEZNIČAR : SK MARS (LJUBLJANA) 3:1 (1:1).
Tudi prijatelji nogometnega športa so prišli včeraj na svoj račun. Dopoldne se je na stadionu SK Železničarja vršila prva finalna tekma za juniorsko prven-mariborske skupine SK Železničarjem in zmagovalci ljubljanske skupine SK Marsom. Železničarji so prvo tekmo zaslu-stvo LNP, in sicer med zmagovalcem
ženo odločili v svojo korist. Rezultat bi bil morda še večji, če bi domačini izkoristili več zrelih pozicij. Sodil je prav dobro g. Konič.
Ostale nogometne tekme.
Beograd: BSK:Slavija (S) 0:0. (BSK je letošnji državni prvak).
Zagreb:	V soboto Admira (Dunaj):
Gradjanski 2:0, v ned.-ljo Hašk-Concor-dia:Admira 3:3 (3:2).
Celje: 01iinp:SK Ptuj 9:1 (5:1). Ptuj iz nadaljnjega tekmovanja za vstop v prvi razred LNP izpade.
Prve zmage v Berlinu
V	soboto so se na izredno svečan način otvorile X. olimpijske igre. Otvoritveni svečanosti je prisostvovala ogromna množica ljudi, in sicer nad 100.000. Pri otvoritvi so sodelovali zastopniki 53 narodov, ki bodo s 4844 aktivnimi športniki tekmovali za olimpijske lovorike. Olimpijske igre je otvoril nemški državni predsednik g. Hitler. Včeraj so se pričele tekme za olimpijske kolajne. Vršile so se nekatere izločilne tekme, oddane pa so bile že tudi prve olimpijske kolajne V metu kopja za ženske je zmagala Fleisčherjeva (Nemčija) 45.18 (nov olimpijski rekord). 2. Kriiger (Nemčija) 43.29,
3.	Kwasniewska (Poljska) 41.80. Met krogle za ženske: 1. Wolke (Nemčija) 16.20 m (nov olimpijski rekord), 2. Bar-nund (Finska) 16.12, 3. Stock (Nemčija) 15.66. Skok v višino za moške: 1. Jojn-son (USA) 203 cm (nov olimpijski rekord), 2. Allbritton (USA) 2 m, 3. Thur-bert (USA) 2 m. Tek na 10.000 m: 1. Sal-minen 30:15.4, 2. Askola 30:15.6, 3. Iso-holo (vsi Finska) 30:20.2.
10% popusta na naše običajne že zelo ntzke v izložbah navedene cene. 12°/o popusta pri nakupa čez Din 500'—
Poslužite se te ugodnosti!
Izkoristite to izredro enkra:no priliko'
Jos. Karničnik, Maribor, GLAVNI TRG št. 11
2517	tovarniška	zaloga	perila, modna irccvSrt«. keatektifa
Mali oglasi
1 Lepo sklenjeno dvosobno t	STANOVANJU
I	s pritiklinami oddam. Magda-
lenska 24.
5S0i
Rasno
Zakonskega, lepesa. zdiavega FANTA
starega 7 mesecev, dam za svojega. Koroška c. 85. Je-rovšek.	381'9
GRAFOLOG, HIROSOf N. SADLllCKI V MARIBORU
sprejema dnevno:	St.-—12.,
14.—19. Ostane še v Mariboru d;> 23. avgusta. Naslov: Maribor, hotel »Zamorc«, soba 36.	3809
KOPALNE hlačke
od Din fi,— naprej dobite pri Trpinu. Vetrinjska 15.	22Gl
lokal
KROJAŠKI LOKAL
dobro vpeljan, se da v r.ajem ali takoj proda. Dvorakova 10.	3&)	7
Službo dobi
PESTUNJA
z dobrimi izpričevali se ^prej me čez dan takoj k malemu ctroku in perfektna sooarica, ki zna šivati na stroj. Vprašati pri Vlahoviču, Aleksandrova 45.	3306
SPOSOBNEGA PRODAJALCA
za časa Mariborskega todm in potem za skladiščnika, ki vloži ea. 8000—15.000 Din gotovine, sprejme se za takoj šen nastop proti donri plači in prometni premiji. Naslov v upravi.	3819
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
cddam s 1. septembrom stran ki brez otrok. Studenci. Ci-ril-Metodova 10.	^804
SOBO, KUHINJO. KLET IN DRVARNICO
takoj oddam. Sande, Sv. Peter pri Mariboru.	3779
Znan/a želi
GOSPODIČNA
stara 21 let, ieii znanja s trgovcem. Dopise s sliko pod »Dobrosrčna« na upravo.
  3803______________________
OBRTNIK
s pokojnino, star 42 let. želi znanja z gospodično ali vdovo (ločenko). Dopise pod »Miren in zvest« na upravo lista.	3802
Kupujte svoje po« trebičlne pri naših •nserentih!
A. K.:
Žrtev zveste liubezni
Zgodovinski to man
čemu je tako ravnal; ali iz ničemur-
jsti, oholosti ali 'radi lastne koristi, ne bomo raziskovali. Ako pa bi presojali najpleinenitejša dela ljudi, slabih, kakor je bil Don Juan, ali ne bi našli mnogo stvari, ki bi jih morali prezirati, ki bi žalile najsvetejši ponos, vero v krepost in v človekovo čast?
Tako je nesrečna Španka prav takrat, ko jo je v srcu peklo, ko ji je bila duša vsa vznemirjena, morala poslušati prazne in nadležne pravne dokaze, odloke, razlage in formalnosti, ki jih ni mogla niti razumeti, še manj pa si jih zapomniti.
Dajali so ji svežnje paiprjev, da preračuna in pregleda ter podpiše; računati tvi niti mogla, niti ni hotela ter je podpisovala vse kar tako brez misli.
Citaii so ji dolge akte. V nekaterih ;e
29
Don Juan utemeljeval svoje zaščitne ukrepe, v drugih je predlagal neke načrte in svetoval, kako se naj posestva razdele. Vse to je poslušala, ker ji pač ni preostajalo drugega; razumeti je bilo težko, zapomniti si pa še težje.
Še slabše je bilo, ko jo je nekaj mladih hidalgov, grandov in grofov, hoteč obrniti nase pozornost bogate dedične in si mogoče pridobiti njeno srce, obsulo z nadležnimi, čeprav lepimi vljudnostnimi* izrazi brez smisla in duše.
Nič ni neznosnejšega, nič obupnejšega za mlado, lepo žensko v družbi, kakor tisto hlinjenje ničemurnih zaljubljencev in potegovanje za njeno ljubezen, ki jo je že davno podarila drugemu.
Med njimi je bil tudi neki Don Juseppo Hijacinto Diego Salvator di Altamcia di Medina y Puentes y Caballero, grand
prvega reda, gospodar treh grofij, ki so bile zadolžene do poslednjega kamenite-ga grička, bivši ,vitez alkanterskega reda, bivši ljubljenec Karla IV., bahač in oholež kakor malokateri Španec, saj vemo, da sta ti dve lastnosti prirojeni tamkajšnjemu plemstvu.
Pnaračunal je, da bi dota Donne Frančiške lahko pokrila dolgove njegovih treh grofij in da mu bo zagotovila zopet razkošno, brezskrbno življenje bodisi v Burgosu, Sevilli ali pa tudi v Madridu.
Da bi pa lahko kje drugje živel ugodnejše in razkošnejše ko v Madridu, da bi bila severno Pirenejev kaka pokrajina ali mesto vredno španskega ponosa, tega ni noben Španec v tistem času verjel.
Torej ta Don Juseppo (naj izpustim njegove dolge naslove) si je hotel na ■vsak način v enem dnevu pridobiti srce lepe dedinje. .
Zato ji je govoril o svojih prednikih in je točno navajal razdobja, v katerih so živeli, pričenši z Roderikom Lconskim pa do tedanjih dni. Nato je začel našte-
vati svoja poznanstva in sorodstva; sorodniki so mu bili Ebolci, Alkantari, Medini di Sidonija in Medini di Celi, poznal je Escoissa Infantada, da celo kneza miru, srečnega Godoja: pri vseh teli je že po nekajkrat obedoval.
Koliko časti in naslovov, vse samo zato, da bi ugajal!
Še slabše je bilo, ko je hotel navesti lastna zasluge, ko je našteval vse lovske igre, zmage na tekališčih, svoje pse, konje, službe in junaštva!
Ko si poslušal to bahanje, se ti je zdelo, kakor da se je gorostasni duh Rodriga Cyda prelil v malega, pritlikavega granda, da je zmožen, ne samo ustaviti srečno zvezdo korziškega junaka, ampak tudi premakniti španske meje dalje, kakor so bile v časih avstrijskega Karla ali Filipa II., ko je bilo solnce Španiji klobuk, kakor so takrat pravili:
»Ah,« gov-ri Don ' eppo, »pa kaj so napravili Francozi ta strah in trepet vse Evrope, v naši domovini tako velikega?
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubliani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovairja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru