138. štev, V Ljubljani, petek 11. tunija 1920. pokm« p^e«., m. jet0. II Velja v Ljubljani in po pošti: ttlo leto . . . K 180-— pol ift* ... n 90 — četn leta . » 45*— U i.tttc „ 15'— jLa inozemstvo: K 240-— „ 120 -. „ 60— .. »— delo leto pol leta. {etn leta ia mesec [ im* Za Ameriko: celoletno. , . 4 dolarji polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljajo p -rečnino po nakaznici. .nujo po - m In sicer i 5i mm enkrat 1 K .krat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8, Teleion štev. 44. ' Izhaja vsak, dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — Z Rokopisi se ne vračajo. .... Nov italijanski poraz v Albaniji. Valoua ogrožena. Trst, 10. junija. (Izvirno poroč.) Italijanski listi poročajo z očitnim vznemirjenjem, da so začeli albanski ustaši 7. t. m. novo energično ofenzivo proti italijanskim oddelkom južno od Drača. Albanci so baje jako močni, vzo no disciplinirani in dobro oboroženi. Njihov naval je bil tako silen, da se italijanski oddelki niso mogli držati, ampak so se morali po kratkih a srditih bojih umakniti pod varstvo topov vojnih ladij, ki so usidrane v Valom. Albanci so zasedli vse vasi severno in severovzhodno od Valone. Močen oddelek le prekoračil reko Vojuzo pri Duekaliiu in vjel italijansko posadko pri mostu. Dunaj, 10. junija. (Izvirno poroč.) Kakor poročajo iz Lugana, cenijo ita- lijanski krogi .albanske čete, ki prodirajo proti Valoni na 15-20 tisoč mož. sumijo pa, da se nahajajo v ozadju še močnejši oddelku Albanci se baje pripravljajo, da začno Valono oblegati. LDU Berlin, 10. lunija. „Lokal-anzeiger“ poroča iz Lugana: Kakor piše „Epoca“, so Albanci z močnimi silami napadli Italijane pri Valoni in jih vrgli do 4 km pred utrjenim taboriščem. Ujeli so nekoliko italijanskih vojakov in častnikov in zaplenili orožje. LDU Pariz, 10. jnnija. Agence Havas javlja iz Rima, da so Albanci zasedli vasi ^Beštrova in Seliča. Italijanski posadki sta se umaknili v Valono. Volilni red za konstituanto izdelan. Beograd. 10. junija. (Izvirno poročilo.) Odsek za volilni red Je svoje delo končal in «a oddal v tisk. Odsek se je zedinil v vseh točkah razen v dveh: Za predlog dr. Palečka, naj se glasovi onih prebivalcev v Banatu, ki imajo pravico si izbrati kako tuje državljanstvo, ne vštejejo v število, ki je merodajno za število poslancev, so glasovali namreč samo demokrati in narodni klub, radikalci pa so bili proti. Druga točka neso- glasja je takozvani kancelparagraf, to Je § 95. volilnega reda, ki prepoveduje duhovništvu volilno agitacijo v cerkvi in o priliki verskih obredov. Proti tej določbi sta ostro nastopila poslanca Hohnejc in Segvič, češ, da Je nepotrebna in da žali vrhutega verski čut katoličanov. Ministrski predsednik dr. Vesnič je nato izjavil, da bo predložil obe vprašanji ministrskemu svetu v odločitev, končno besedo pa bo Imel seveda parlament. NARODOVI ŠKODLJIVCI. . LDU Beograd, 9. junija. Zadnji * padec dinarske novčanice je izzval kartel trgovcev, ki hočejo vzdržati vrednost franka na višini 200—220 dinarjev za čas dveh do treh mesecev, dokler ne prodajo blaga, ki ga imajo na skladišču. (Kaj res ni sredstva proti našim izkoriščevalcem? Smo res na milost in nemilost izročeni špekulantom in verižnikom? Dolžnost vlade je, da onemogoči tein očitnim škodljivcem vsega prebivalstva njihovo zločinsko početje). KONTROLA IZVOZNE TRGOVINE. LDU. Beograd, 9. junija. Na včerajšnji ministrski seji je bil sprejet odlok, da bo v bodoče vsa izvozna trgovina pod kontrolo, ki jo bo vlada naknadno določila. Središna zadruga za izvoz bo morala, ako bo obstala, ves svoj dobiček razdeliti med poljedelce, ki so v vojni trpeli škodo. Ves VERA. Roman. (Dalje.) »Zaupaj ml Agata: kakor je nenavadna ta ženska, tako je plemenita, plemenita, na njej ni nič nečistega. Kaj takega človek čuti 1 In ta lepota — kakšne divne ljudi zpa ustvariti Bog!« »Se lepša je postala, Robert. Prej ni bilo na njenem obrazu te duševne globine, in ta dostojanstvena veli-častvenost — Ah, Vera — Vera —« ja zajokala je. »Pusti to, Agata, in pojdiva dalje«. Prišedši v mesto sta srečala kne-;i _:vsko kočijo, ki le vozila v smeri, dkoder sta pnšla. Agata je skrbipol-10 ponovila: »Hot§Ja bi, da mi ni tre-?a iti tja«. »Norček, saj vendar nisi več mla- dekletce, in tvot mož ti dovoljuje. /- ko bi ti ne ugajalo, ostaneš pač samo ma’0 časa. Toda ne verujem,— oster pogled imam. za spoznavanje ljudi, to veš«. »Angelsko dober si. to mi je glavna stvar«, * Ko je bila Agata pripravljena oditi in je stopila k pisalni mizi svojega moža. jej je dejal: »Poidi, dragica. In imej za svojo sestrično odprto srce! Ali sl se napravila dovoli elegantno?« »Misljm, da zadošča. Najlepši moj nr.kit ie db& poročni prstan. Vera se FRANCIJA IN RUSIJA. LDU Pariz, 10. Junija. (DunKU- Brezžlčno.) V vrhovnem gospodarskem svetu v L ondonu je francoski zastopnik Avenol izjavil, da Francija načeloma ni proti vzpostavitvi trgovskih stikov z Rusijo. Obrača se le proti temu. da se po boliševikih zaplenjeno zlato uporablja kot plačilno sredstvo za inozemstvo. Dostavil je še, da se iz teh sklepov še ne sme sklepati na kako direktno ali indrekt-no priznavanje sovjetskega režima. DEMISIJA POLJSKE VLADE. LDU Varšava, 10. junija. Vlada je podala demisijo. Državni tajnik je demisljo sprejel, naprosil pa je člane vlade, da zaenkrat še dalje vodijo državne posle. izvoz blaga in carina bi se morala plačevati edino v dinarskih novčani-cah, da se Izboljša kurz našega denarja. POSKUSENI BEG CESARJA VILJEMA. Haag, 10. junija. (Izvirno poročilo.) Bivši nemški cesar Viljem, ki Je interniran v grajščinl Doorn, Je hotel sinoči pobegniti. Podkupil je nekatere strežaje in enega uradnika na grajščini. Po njega bi prišel ne1 nemški častnik z aeroplanom. Nizozemske oblasti so še pravočasno doznale za to nakano, ter aretirale strežaje in uradnika. Viljem sme odslej zapustiti svoje stanovanje samo na izrecno dovoljenie poveljnika straže. KOROŠKA MLADINA pride danes ob pol Jednastlb na slavni kolodvor. Ljubljančani, sprejmite lo prisrčno In iskreno! ITALIJANSKO ODPOSLANSTVO V MOSKVI. Moskva, 10. junija. Dne 7. Junija Je dospela v Moskvo italijanska delegacija, ki Je proučevala politični In gospodarski položaj v Rusiji, kakor tudi vprašanje vzpostavitve tigov-skih zvez med Rusijo in Italijo. BOLJŠEVISKO VOJNO POROČILO. LDU Moskva, 10. junija. Frontno poročilo: Pri Bobruisku smo odbili sovražen napad. Naše čete bojujoče se na desnem bregu Dnje-pra, so potisnile sovražnika do železniške proge Kijev-Korostvn. Blizu Tarašče je bil sovražnikov odpor zlomljen pri Bjeli Ceritvi. Na Krimu smo' ustavili pohod generala Wrangla. BOLJŠEVIŠKA REVOLUCIJA V PERZIJI. LDU London, 10. Junija. Londonski listi priobčujejo brezžično brzojavko iz Moskve, ki iavlja zbruh revolucije v Perziji. Nittijeva demisija. Nitti le zopet denlisijoniral. čisti buržoazijski blok se torej ni obnesel. Saj te demisije smo čakali že nekaj časa. Koalicija, med vatikansko “stranko in kulturnobojnlmi skupinami ni mogla in ne bo nikdar moglp biti trajna. Ves strah pred rdečim režimom ne pomaga nič; kar se ne da vezati iz notranje potrebe in ne postaviti na principijelno trdne temelje, mora prejalislej razpasti. To se godi danes v Italiji. Nitti je sicer zlepil za silo vse mogoče nasprotujoče si elemente proti »boljše-vfkom*, toda le-ti so kot opozicijo-nalna skupina dobili na ta način kar najbolj proste roke po deželi. Italija Je, skoraj bi človek dejal, danes popolnoma osamljena. Na antanto jo vežejo edino še spomini ha bojne poljane, ki pa ne rode potrebnega kruha. Ljudstvo strada, kmečki tlačani zahtevajo svojih pravic, lati-fundisti se upirajo na vso moč razdelitvi zemlje med poljedelce. Industrija peša, zaslužka po velikih mestih je vedno manj. V tem kaosu ni težko mešati in podžigati strasti v masi. Iz cele Italije prihajajo poročila o uporih, pobojih in streljanju. V Spinazzoli so proglasili delavci vseh kategorij splošno stavko ter se pridružili kmetom-tlačanom, ki vodijo nekako »kmečko vojsko« proti veleposestnikom. Karabinijerjl so streljali med ljudi. Uporni kmetje so u-strelili med drugimi tudi dopisnika lista / Cdornale d’Italla«, češ, da pri- GlOLITTI NASLEDNIK N1TTIJA. Dunaj, 10. junija. (Izvirno poročilo.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih se z gotovostjo trdi, da bo Nitti-jev naslednik kot italijanski ministrski predsed. to pot vsekakor Giolit-ti. V poštev pride sicer tudi Orlando, vendar pa so nje*ovi izgledi zelo slabi, ker bi morala biti njegova politika itak samo nadaljevanje Nittl-ieve. KOMUNISTIČNI ŽELEZNIČARJI PRIPRAVLJAJO NOVO BORBO. Zagreb, 10. junija. (Izvirno poroč.) Savez transportnih radnika razširja | letake, v katerih poživlja železničar-| le, naj bodo pripravljeni na novo bor-i bo, še bolj srdito od zadnje. Savez motivira svoj n&ziv s trditvijo, da Je prometni minister dr. Korošec snedel dano besedo. CeSko-poljska pogajanja. Praga, 10. Junija. (Izvirno poroč.) Z opiram na v.esti o sporazumu med Cehi in Poljaki izjavljajo češki krogi, da so te vesti zaenkrat še preuranje-ne. Tudi razgovori med zunanjima ministroma Patekom in Benešem, ki se vršijo te dni v Parizu, ne bo prinesel končne odločitve, ker je v to pooblaščena edino celokupna vlada s parlametora. mora zahvaliti, da prihajam k njej«. »Ne varaj se, draga žena! Ljudje, ki stoje na samotni višini osamljeni, so inko ponosni«. »Takji je bila že vedno«. »No torej«. »Oh, Robert, zbogom! Ko bi bila vendar že zopet pri tebi!« Popotl si je mislila: »Varovati se moram nekoliko ppahu, da Jej ne pomažem elegantne sobe, kamoT me bodo peljali«. — Kq je stopila v park, kjer je oil vrat pa do vhoda v dvorec vodil raven drevored, obrobljen z živo mejo iz tišja, fe začela korakati počasneje. Kako neprijetno bo, iti mimo straže ter vstopiti sama v portal! Toda par korakov prej jej je stopila črno-oblečena dama nasproti. »Milostlva, gospa grofica Je ukazala, naj vas sprejmem tukaj.« — Vera je pozorna si je mislila i Agata, — sedaj mi bo vstop v grad mnogo lažji. V veliki, lepo opremljeni predsobi jej je dvornica odvzela garderobo, lakaj pa Je odprl vrata. »Gospa dr. Stiirmerjeva.« Vstopila je v krasen, v angleškem slogu opremljen salon. Kako divnol To visoko, z zlatom vloženo pohištvo s prevlekami iz zelene svile, a na stenah beli svilnati gobelini. Iz prizidka, vsega okrašenega s cvetjem, je stopila Vera. Oblečena Je bila v .popoldansko toaleto iz sive svile, Id se Je spuščala v naborih in v dokrl vlečki po njenem dlvotnem telesu navzdol. »Bodi uverjena ljuba Agata, da mi te jako drago, ker te morem pri sebi pozdraviti.« Rekla Je to precej pokroviteljska Robert je govoril že zopet istimv Agati se je zdelo najprimerneje, da občuduje salon, ki je uprav oživljal njen čut za lepota »Kako krasno! In ta prizidek! Odtod je gotovo lep razgled.« »Zame najboljši, ker vidim preko vse ceste, ki vodi v mesto. Z lornjeto j lahko zagledam kočijo že oddaleč.« »Katero kočijo, A — tako —1 Agata je zardela, Vera pa se je smehljala z višine. »Ko smo se v jeseni vrnili, sein našla svoje sobe takole opremljene, i Ali hočeš videti moj budoar? V ro- i koko-slogu je in višnjeve barve.« Na pisalni mizi |e stala velika kne-| zoya slika, nekaj malih je bilo po* ■ stavljenih naokrog; med njimi je bila tudi podoba elegantne, starejše, na videz jako duhovite dame. »Kdo je to?« »Chere maman. kneginja.« »Res? To mešanima. Ali si jo zopet videla?« »Sestali sva s« v Monte Carlu. Mama Vada večkrat malo poigra.« »AH sta bili dolgb skupaj?« »Ne tako dolgo kot je bilo spočetja določeno; morala sem odpotovati — knez se Je razburjal.« »Igral Je pač?« »Ne. ne. nikoli. Ampak mama Je zbrala okoli sebe velik krog; laskali so se ml, da je bilo že zoperno. Celo časopisi so pisali : ,Od vseh navzočih lepih dam je grofica VVintersteinskn iz Nemčije najlepša/ Dasi je vedel, da se prav nič ne brigam za vse take poklone, Je bil vendarle ljubosumen in me ni puščgl niti trenotek samo. Nervozni ljudje radi mučijo sami Sebe, zato sem silila, da odpotujva. Mama Je prosila, karala, se Jezila, jaz pa sem jej rekla: .Marna, ne morem vam pomagati: Egonovo zdravje mi je nad vse drugo/ Posetila naju je pozneje v Luzernu. Prej pa sva se skrila v tih kotiček na Rivijeri — bil fe srečen, in tudi jaz sem bila srečna.« Smehljala se je. Agata jp je občudovala in bila bkratu v zadregi. Da bi to prikrila, ie vprašala: »Za tem dragocenim gobelinom so pač vrata?« »Da, res, naravnost v mojo spalnico vodijo. Poleg nje je toaletna soba, rečem ti: divota. To si moraš pogledati, — prosim. Pojdiva preko salona!« Tam se je ustavila iznova, pokazala na vrata nasprotne strani ter de-iala: »Glasbeno sobo pogledaš pozneje, prav na sredi pročelja je, a z druge strani Je Ista vrsta sob, kakor tukaj. Moj salon se dotika knezove delavnice«. — Če bi bila knezova soproga, bi ne mogla govoriti nič ponosneje in samozavestneje — si je mislila Agata. iTpaletua »oba le Imela obliko pada stranki reda! Lepa utemeljitev smrtne obsodbe. Splošna stavka je proglašena tudi po vseh drugih važnih centrih. V Spezii. veliki vojni luki Italije, je položaj enak. Strajkujoči so napadli celo važno smodnišnico Foraz-zela in na severni meji države je. bilo pognanih v zrak nekaj utrdb. Vlada je hotela zvišati cene kruhu, ker nima dovolj sredstev, da bi plačevala ogromni deficit, ki ga ima pri moki, in ki ga je pokrivala sedal samo zato, da bi ljudje dobi« vali cenejši kruh. Ta namera je pa učinkovala tako kakor olje v ogenj. Po celi Italiji demonstracije in štrajki, protesti in nemiri. Vlada Je morala z naredbo v koš, toda odkod naj se dobi denar? SocHalistl pridigajo razlastitev, davek na bo« gataše, socijalizacijo itd., češ: edino to je rešitev iz katastrofe. Toda kako naj se to izvede z buržoazijskim blokom? In Nittiju je ostal edini izhod J demisija. Nič Jasnega ni še mogoče pove« dati o tem, kar pride v Italiji sedai. Oiolitti? Nit*i 111° Mož reakcija* nar in močne pesti? Zunanje politifi« no vprašanje stopa ta hip za Italijo v, ozadje, dasi je pravzaprav v tem grmu zajec, le nihče sedanjih mož ni* ma poguma seči med trnje. Iz Jugoslavije bi se dalo sicer dobiti marsikaj, toda D Annunzio, Ve* nezia Oiulia — to J« slepilo, ki si ga nihče ne upa razgnati z odločnim dejanjem. PAPEŽ DOVOLIL ČEŠKO BOGO' SLUŽJE? LDU. Praga, 9. junija. »Praški ,Večemlk“ poroča v debelem tisku 5 Praški nadškof Kordač je včeraj dobil iz Rhna brzojavko, da Je papež y zmislu predlogov čeških škofov dovolil uporabo češkega jezika pri službi božji. BORZA. LDU Zagreb, 10. junija. Devize i Berlin 266-268, Italija 600, London 370, New Jork 84-90, Pariz 750 Praga 225-230, Švica 1600-1900, Dunaj 58-59; valute: dolarji 81-82.50; avstrijske krone 54-56, carski rublji 17Q 174, nemške marke 260-265, napol e-ondiori 325- 335, francoski franki 730’ 740, rom/unski leji 212- 215, italijanske lire 610-620, čehoslovaške krone 225 240, angleški funti 365-375. školjke. V njej Je bila počivalka, nekaj nizkih stolov, dragocena toaletna ; miza, garnirana s pristnimi čipkami, i na ievi s«ran* je stala kne/ova shka, Po stenah, pokritih z rdečimi drape-rijami, so visela visoka zrcala. »Glej, Agata, te male, zlate poso« dice so iz Milana, in ti kristali iz Flo« renče — šarmantno, kaj?« »Prekrasno«. Vrata spalnice so se odprla, • in vstopila je komornica. En sam pogled je prepričal Agato, da je ta soba opremljena s pravim vilinskim sijajem. »Gospa Hublerjeva, razbrizgajte nekoliko vonjave po sobi! Premalo diši tukaj«. »Prosim, gospa grofica«. »Predvsem ne pozabite, blazin m počivalki«. »Ali gojiš še vedno staro st ras t-Vera?« »Gotovo«, je odgovorila smehljaje«, samo nekoliko bolj umerjeno kot poprej. Iz obzira do njega Svetlosti ne parfumiram vseh prostorov. Da, hotela sem se celo popolnoma odvaditi parfuma; tega pa ni dopustil moj dragi. Toda pojdiva sedaj, da popiješ čašo čaja —« Agata se je oddahnila, ko je osta-vila razkošno privatno stanovanje. Salon je bil vendar nevtralna tla. Ondi li bo možno razgovor zasukati v nevtralno smer. Molče je pila svoj čaj, a začutila je, da so Verine oči lasno in ostro vprte vanjo. (Dalie prib.) Finančne težkoče antantnih držav Svetovna vojna ni pahnila v finančno krizo samo premaganih dr* žav, ampak tudi zmagovalca. Po sklepu miru so stale zlasti evropske antantine države nakrat pred skrajno resnim finančnimi vprašanji, ki niso nič lažja od onih s katerimi si beS lase premagana Srednja Evropa. Skupni vojni izdatki vseh na svetovni vojni udeleženih držav dosegajo nepojmljivo visoko številko, 1000 milijard frankov. Naravno Je, da nobena izmed vojujočih se držav ni mogla pokrivati teh ogromnih izdatkov s tekočimi dohodki. Vse države, tudi bogata Anglija, so morale posegati po zasilnih pripomočkih, t, j. na (eni strani po vojnih posojilih, na drugi strani po pomnožitvi števila bankovcev. Državni dolgovi so se brez-primerno povišali in ovirajo danes ves gospodarski razvoj. To velja ravnotako za premagance, kakor za zmagovalce. Anglija je imela pred vojno 645 milijonov šterlingov državnega dolga Danes ga ima 7 in pol milijarde šter-lingov, kar odgovarja nekako 180 milijardam zlatih frankov. Angleška vlada se je prijela z vso energijo ki Vso vztrajnostjo dela, da se tega dolga kolikor mogoče otrese. Uvedla Je Že in še uvaja nove radikalne in brezobzirne davke, zlasti pa davek na premoženje in davek na vojne dobičke. Vlada pri tem ne pardonira nobenih slojev in krogov. Stoji trdno na stališču, da mora plačati vsak, kdor kaj ima, in sicer tem več, čim več ima. S temi izrednimi davki se upa Anglija po kratkih letih otresti notranjega dolga, ki znaša okrog šest milijard. Poldrugo milijardo zunanjega dolga bo potem polagoma amortizirala. Definitivno pa je končala z nadaljnjim gospodarjenjem na dolgove. Tudi lanski državni deficit, ki Je bil mnogo večji, kakor je bil proračunan, hoče pokriti Anglija z novimi davki ' in ne s posojilom. Brezdvomno je, da se bo Angležem njihov gospodarski načrt posrečil, saj imajo poleg izborne gospodarske politike tudi sijajne vire za dohodke zlasti v svojem brodovju in v svoii industriji. Mnogo na slabšem je Francija. Njen proračun izkazujeza tekoče leto 25 milijard frankov izdatkov, dohodkov r>a komaj 12 milijard, torej okrog 13 milijard deficita. Skupni državni dolg znaša po vojni 193 milijard frankov. Vzrok za ta v primeri z Anglijo tako neugoden položaj, Je predvsem v tem, da je Francija v vojni mnogo bolj trpela kakor Anglija in da so njene najproduktivnejše pokrajine uničene. Važen moment pa Je tudi dejstvo, da se Francija ni mogla po-vzneti do one moralne moči kakor Anglija, da bi nastopila z davki brezobzirno proti vsem, ki imajo ali so si pridobili med vojno velika premoženja. Dolgo s tem ne bo mogla več odlašati, čeprav bo delo skrajno nepopularno, ker so francoski davki že danes visoki. Francija svojih izdatkov še ne more kriti s tekočimi dohodki, ampak se mora še vedno zatekati k izrednim pripomočkom. Dan za dnevom prihajajo nove množine papirnatih bankovcev v promet. Da bi se temu izognila, je razpisala francoska vlada novo državno posojilo v znesku 15 milijard frankov. Da je Italija v finančnem oziru velika revica, je splošno znano. Dolžna le danes 78 milijard lir. Njen proračun izkazuje nad 2 milijardi primanjkljaja. Italija se tudi z velikimi davki ne more rešiti, ker Je njeno narodno premoženje razmeroma DeMa Ja uboga In prideluje mak) izvoznega blaga, zlasti ker severno-italijanska industrija vsled pomanjkanja surovin ne more obratovati v polni meri. Edina rešitev za Italijo le v čim ožji ta čim živahnejši gospodarski zvezi z južno Evropo in z Rusijo. Razmeroma na najboijem se nar haja Belgija. Samoumevno se bori tudi država kralja Alberta z velikimi težk-očami, vendar pa so te mnogo manje kakor pri njenih velikih sosedah. Državnega dolga ima Belgija okrog 20 milijard, vštevšl tudi onih 7 milijard bonov, ki so bili izdani v zameno za nemške bankovce, kateri so krožili po kraljevini še izza okupacije po Nemcih. Kakor vidimo, ima cel svet svoje skrbi. Če primerjamo s temi razmerami razmere v Jugoslaviji, smo lahko zadovoljna, če bo naša vlada na mestu in bo znala pravilno izrabiti zaklade in bogastva naše domovine, bomo lahko mi med prvimi, ki se bomo izkopali iz finančne hi gospodarske krize. Pred Celovcem. Boljševizem v Aziji. Rusija hi Anglija. »Izvršilni svet zveze narodov se v prihodnjih dneh snide v Londonu, da bo obravnaval perzijsko prošnjo za intervencijo.« Tako se glasi kratko poročilo iz Londona. Dopusten Je sklep, da na vzhodu ne bo še tako kmalu miru, kot bi optimisti mislili. Kai se je zgodilo? Rdeče čete sovjetske Rusije so zasedle perzijsko pristanišče Enzeii na Kaspiskem morju. Angleška posadka se je morala iz mesta umakniti. Boljševike pozdravljajo nacionalistični in demokratični elementi v Perziji, ki vidijo v boljševizmu pomoč proti stari orientalni podrejenosti. Boljševizem ie geslo nacijonali-stičnih elementov v Turčiji, Perziji, muslimanov v Zakašpiškem, Turk-nienov in drugih narodov, ki prebivajo na mejah angleških pokrajin ali mejah angleškega vpliva. Boljševizem prodira na Kitajsko, Korejo i0 Japonsko. Povsod še predstavlja kot vseazijska misel, naperjena proti Evropejcem, posebno proti Angliji. To vse je le boi prod Angliji, ki jo hoče boljševizem iz Azije izpodriniti in tako izčistiti Azijo in Jo pripraviti za socijaiizem, kateremu je Anglija s svojim kapitalom glavna ovira. Do prvega resnega spopada boljševizma z Anglijo je prišlo sedaj v Perziji, iz katere skuša napraviti Anglija svojo kolonijo. Zato se utegne zgoditi, da bo že odložena misel antantine intervencije proti Rusih zopet oživela. Poljska ofenziva le bila OPv poskus, mrzel sprejem Krasinov na zapadu hua iste vzroke. V resnici Je to boj tned Anglijo in Rusijo, ki jo to pot predstavlja pač boljševizem. Z boljševizmom bi se bil zapad že zdavnaj sprijaznil, če bi slučajno ta boljševizem ne bil — ruski. Za Slovanstvo bije danes boj — boljševizem, ki se jna našo srečo iz-preminja v demokratični režim, pa naj klevetniki še toliko strašijo. Strah Jih je Slovanstva, ki ga boljševizem hote ali nehote predstavlja v svetovni politiki, ki nas malih slovanskih narodov noče videti in priznavati. Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 11 BMHHHimmmsm (Sijajna manifestacija ob demarkacfl-’ skl črti. Borovlje, 8. junija, HedeUsfca slavnost v Zrelcu spada med največje in najsijajnejše n*« rodne manifestacije, kar jih je bilo do-zdal na slovenskem Koroškem. Do deset tisoč ljudi iz cele Slovenije se Je zbralo, da pokaže Celovcu in njegovim zagrizenim voditeljem prav pred nosom, kako močna je slovenska vol ja, obdržati za vsako ceno naš Korotan pri skupni domovini. Ko so gledali Celovčanl te nepregledne množica, so pač definitivno spoznali, da so vsi njihovi napori, vse njihove intrige zaman. Trije vlaki so pripeljali goste Iz daljave. Dva sta prišla \x Ljubljane z udeleženci iz Ljubljane, Gorenjskega in našega Roža, tretji je pripeljal iz Maribora Štajerce hi pobral Korošce iz velikovškega okraja, v kolikor niso prišli z vozovi in pel Zanimiva je bila slika, ko sta peljala oba ljubljanska vlaka, tik do demarkacijske črte. Samo Še par metrov, pa bi zavozila v zarjavelo žično navlako, ki markira sredi mostu v varstvu avstrijskih in naših straž začasno mejo. Osuplo in nemo so ogledovali onstranski prebivalci te ogromne množice, ki so prišle z vlakoma. Izzivali to pot še niso, pač pa zvečer, ko so se naši vračali. Ostalo pa Je tudi takrat le pri bolj komični kakor resni besedni bitki, ki Jo Je med veselim smehom Izletnikov in onemoglim zmerja ulem nemčurjev končal oster žvižg na odhod pripravljene lokomotive. Med žrelcem ta Vetrtojem dose-daj ni bilo porabne ceste in zato tud} ne zveze med vzhodno In zapadno slovensko Koroškp. Kljub velikim oviram pa Je država zgradila sedaj novo cesto, ki bo postala prvovrstna, ko se enkrat utrdi. Otvoritev le cesto ie bila tudi povod nedeljski slavnosti. Otvorlla sta io malo pred Zrel-cem v navzočnosti, tlsočgfave množice gerent dr. Amejc in okrajni glavar boroveljski dr. Ferjančič. V Žrelcu samem, tej prijazni vasici pred celovškimi vrati so se zgrnite množice od vseh strani. Razun onih, ki so se pripeljali z vlaki, so prišli domačini in okoličani peš in z okrašenimi vozovi. Prišla sta boroveljski in mariborski »Sokol« z naraščajem, železničarska godba iz Maribora, številne druge korporacije z napisi in narodnimi zastavami. Pripeljal se .ie tudi zaščitnik slovenske Koroške general Maister, burno pozdravljen povsod, kjerkoli se je pokazal. Popoldne se je razvil veličasten sprevod na demarkacijsko črto; kjer je prišlo do navdušenih spontanih narodnih manflestacij, ki so dosegle svoj višek, ko Je stopil mojster Hubad na sredo mejnega mostu in začel taktiratl »Lepo našo«. Na nasprotnem bregu malega potoka se je | nabralo par sto Nemcev, ki so začeli j prav predrzno izzivati, a so dosegli na naši strani le posmeh. Ko Je priletel na to stran kamen, se ie neki šaljivec revanžiral s tem, da je vrnil nemčurjem za kamen — žemljo. In sedaj se ie začel pravcati bombartima z žemJiami, ker so hoteli nemčuT-Ji pokazati svoj ponos s tem, da so žemlje vračali. Na ljudskem taboru, ki se je vršil po obhodu, je govorila cela vrsta govornikov, največ domačinov, ki so med burnim odobravanjem tisočev poslušalcev izjavljale, da se ne smemo zadovoljiti samo s tem, kar so | oaih m Parizu prisocfiH, Set io fa «e | Slavnost Je minula v najlepši kar-| itak nas«, ampak' da moramo oevobo- j monifi in bo ostala gotovo vsim ude-i diti še one brate, ki ao dane* še on- ,! tožencem v trajnem spominu, kraj demarkacijske črto, | ________ Jugoslavija. Proračunska dvanajstina je za Junij odobrena. LDU. Beograd, 9. junija. Za vsa ministrstva je odobrena v celoti proračunska dvanajstina za leto 1919 do 1920 in Je njena veljavnost razbil r jena tudi na leto 1920—1921. Razen tega je odobren kredit 50 milijonov dinarjev za izredne potrebe. Dostop invalidom na vseučilišče. LDU. Beograd, 9. junija. Rektorat vseučilišča je predlagal, da se izpre-meni 28. člen o ureditvi vseučilišč to 78. člen splošne uredbe vseučilišč. —-Te izpremeinbe so v zvezi s sprejetjem invalidnih častnikov, ki so dovn-Šili nižji kurz vojne akademije. Popravljanje Protldevega gospodarstva med uradništvom. LDU. Beograd, 9. junija. Podpisan je ukaz, s katerim se postavlja in razporeja veliko število okrožnih načelnikov. Velika tatvina draguljev v Beo* gradu. Iz Beograda poročajo: V noči na 7. t. m. je bila izvršena v zlatarsko delavnico zlatarja Josipa Valterja na Knez Mihajlovj ulid velika tatvina draguljev, .VI’ rnlld so odnesli raznih briljantov in zlatnine za 12(1 tisoč dinarjev. Med dragocenostmi je bil tudi koijč z devetimi demanti. Razprava prod Stepanu Radiču. Sodna razprava proti Stepanu Radiču se bo začela 21. t m. v Zagrebu, Radiča bodo zagovarjali odvetniki dr, VValter. dr. Maček, podpredsednik Radičeve stranke in dr. Hinko H in kovic, znani zagovornik v vele-izdajniškem procesu. Znižanje cen v Splitu. Splitski odbor za določanje cen .le znižal cene mesu, ribam, žitu in zelenjavi. Prognani komunisti. Splitska policijska oblast Je izgnala za dobo 10 let iz Splita devet komunistov, ki so. razširjali med delavstvom in prebb valstvom nered, ter tako ogrožal: javno varnost. Odkod so bili tl komunisti, nam najlažje pojasnijo njihova imena, ki jih navajamo Citate-ljem v informacijo: 1. Kabillo Rahel« Heimov, 2. Pinto Benjanino Samuelov, 3. Kobiljo Jakov Heimov. 4. Kta-šič Josip Grgin, 5. Pmto Rifka Sa-muilov, 6, Papo Molses San tov, 7. Flozi Moritz Šalamunov, 8 Bianki Pinto Davidov, 9. Finzi Josip Šalamunov. Razna poročila. PoUsko-češka pogajanja. LDU. Praga, 9. Junija. Ministrski predsednik Tušar je Izjavil v senatu, da niso popolnoma točne pariške vesti o dogovoru glede razsodbe v te-iSlnskem vprašanju. Jutri pride poljski minister Pate k v Pariz in bo ondi konferiral s češkim zunanjim ministrom Benešem. Beneš odpotuje potem neutegoma v Prago, da Informira vlado o poljskih namerah. Se hujši term* na Madžarskem. LDU. Budimpešta, 9. junija. Državni Jpravnik Horthy Je trdno odločen, da z vsemi sredstvi napravi v deželi mir in red. Ker »edanja vlada za to ni dovoli močna, bo danes demisiionlrala. Govori se. da bo novi ministrski predsednik ApponyL * Nova emisija poljskih bankovcev. Poljski parlament je odobril predlog, ki dovoljuje poljski vladi izdati na-daljnih 5 miliard bankovcev. Depu tacfia madžarskega delavstva pri Seton Watsonu, Pečuški »Munkacs« poroča, da Je Seton Wat-son v Zagrebu sprejel deputadjo de- lavskega sindikatajz Baranje, ki je angleškemu publicistu razložila resno stanje madžarskega delavstva za primer, da bi zavladal Hortijev režim nad Pečuhom in ostalimi deli Baranje. Deputacjja je Watsonu izjavila, da vidi baranjsko delavstvo samo v Jugoslaviji jamstvo za svoj obstanek in mirno življenje. Watson je odposlancem izjavil, da bo delavstvo v Pečuhu in Baranji podpiral v boju proti fevdalni reakciji na Madžarskem. Izgredi v Budimpešti. Madžarski listi pišejo o velikih izgredih, ki so se dogodili v Budimpešti na dan podpisa mirovne pogodbe. Demonstranti so razsajali po ulicah, razbiti na če-hoslovaškem konzhlatu okna pred antantinimi in drugimi konzulati pa so razgrajali in psovali na mongolski način. Po demonstracijah so tolpe pričele pleniti ter so razbile več velikih kavarn. Prišlo je do spopadov med policijo in vojaštvom. Mnogo oseb le bilo pri tej priliki usmrčenih. Vsled nemirov se ie proglasilo nad Budimpešto obsedlo stanje. Gospodarstvo. -f Ameriška cenitev naše žetve. ; Ameriška misija je izdelala po svoflh podružnicah v Jugoslaviji oceno letošnje žetve. Osrednja ameriška misija v Beogradu ceni celokupno našo žetev v letu 1920 na 32 milijard dinarjev, kar je pa še vedno manjša vsota v primeri s cenitvijo našega ministrstva. 4- Vinogradniki! Ker so se že 25. majnlka prikazali na trtah prvi poletni trosi perenospore. je treba vinograde čim prej mogoče v drugič poškropiti z modro galico ali pa z Bos-napasto. Okoli 10. Junija pričela bode peronospera najbrže v večji meri nastopati. Do tega časa naj bi bili vino- gradi za gotovo v drugič poškropljeni. Z ozirom na deževno vreme, treba je vzeti močnejšo, to je 2-odstotiu* raztopino. B. Skalicky. + Zadruga trgovcev z moko In deželnimi pridelki za Slovenijo« se je ustanovila 1.1. m. v Ljubljani. Delokrog zadruge se razteza na trgovce te stroke v ceh Sloveniji. Naloga zadruge je preskrbovati svoje člane z moko ta drugimi deželnimi pridelki. Trgovci se vabjo, da k zadrugi pri stopijo. K. 4r Amerika le Izvozila januarja meseca 11. v našo državo blaga za 40.284 dolarjev. Fran Erjavec: Naš obrtni narašča]. Posredovanje vajencev je bito doslej pri nas skoro neznana stvar. Vse je bilo prepuščeno zgolj slučaju, čeprav bi bilo baš tu neobhpdno potrebno, da najintenzivnejše sodelujejo vsi prizadeti faktorji, zlasti pa država. Ljudsko šolo zapustivši deček se ni vedel kam obrniti za svet in pomoč, zato Je stopil v pouk navadno k prvemu mojstru, ki mu Je slučajno prišel pod r*ko. Enako pa tudi mojstri niso imeji navadno prav nobene izbire in..so bili prisiljeni sprejeti prvega, ki se jim je ponudil. Te razmere gotovo niso tale v korist nobenemu, nagnani pa obrtnemu stanu samemu. Današnja obrt zahteva v svojem težkem konkurenčnem boju z veliko industrijo pridnih In vsestransko sposobnih delavce^. Jasno Je tedaj, da je izbira poklica sa mladega dečka zelo dalekosežen korak, od katerega je navadno ojjvisna vsa njegova bodočnost. Pa tudi mojstri-obrt-niki so močno zainteresirani na ten«, ra-šalni poli izrecno pripomni. Vse drug« potrebne informacije pa dobi vsak pri najbllžji podružnici »Državne posredovalnice ®a delo«. Vajenci sa bodo začeli nakazovat! mojstrom konoem avgusta in septembra. Podplraf?© Jugoslovansko Mati SOI Dnevne vesti. — OtvorKev »oinčnega scdravitt- SCa »Rifell« na Bledu. Z ogromnimi stroški in trudom se je otvorilo zdravilišče Rikli na Bledu, tako da je mogoče sprejemati pacijente z enim al! dvema spremljevalcema. Sanatorij ma ob lezeta in v dveh fUijolkah zadostno število zračnih lop dveh tipov, pot parkov v obsegu dvajset oralov za zračne kopeli, dvoje toplic opremljenih s pripravami za vsakovrstno kopanje s hladno in toplo vodo, og- nriadine v koncertni dNorefil. jVsafedo naj si zasigura vstopnico! = Izlet na Koroško. Kakor smo ie poročali, prirede člani slov. trg. društva »Markur« v nedeljo 13. L m. izlet na Koroško. Odhod iz Ljubljane (gl. kolodvor) s turistovskim vlakom 5:17 v Borovlje. V Borovljah ob 9. uri zajutrek v gostiln! »Just«; nato ogled tamošnje jeklarne in za tem ogled neke puškarne. Ob 11:30 odhod peš v Žihpolje, — ena najlepšib Ijenčevo kislino, sotacem in paro, ter j razglednih točk Koroške — tri če-najmodernejše urejeno dvorano za j trt ure od Borovelj, tam skupno ko- lečenje z elektriko in tako imenovanim nižinskim solncem. Posebno pozornost obrača vodstvo, ki se nahaja v rokah izkušenih specialistov na tem polju g. medicinalnega svetnika dr. Riharda Ederja in g. primarija doktor Nikola B. Novakoviča za izvrstno in obilno hrano, ki omogoča vsakovrstno dietno zdravjjenie in sigurno hitro debeljenje. Ker ie že velik del mest zasedenih, priporočamo, da si gg. zdravniki in pacijenti čimpreje narode prospekte, katere razpošilja brezplačno »Upraviteljstvo solnčnega zdravilišča Rikli« na Bledu. — Poziv zdravnikom! Za letovišča ob Vrbskem jezeru bi bilo zelo ugodno, če bi se nastanil v tekoči režiji kak zdravnik, po možnosti morda tudi dva. Kolikor moremo doslej razbrati, se bo seziia razvijala zelo ugodno In bo torej klijentela obsežna. Zato bi toplo priporočali, da se gospodje, ki jih veseli zdravniško delovanje v takih razmerah, odločijo In pridejo za dobo sezije, ki traja do konca septembra. k Vrbskemu jezeru. Z nasveti in pojasnili je interesentom na razpolago Tourist office v Bc .ovljah. — Novi kolki. Z dnem 16. junija r920 pridejo v promet kolki nove emisije in sicer po 2, 5, 10, 20, 30, 40, 50 in 60 Dar in po 1, 2, 3, 4, 5, 8, 10, 12, 16, 20, 24, 30, 40, 50 in 100 dinarjev, ki se prodajajo za dinarje ali za krone v relaciji 1:4. Kolki, ki so sedaj v porabi, se z dnem 16. junija t. I. razveljavijo in se zamorejo zamenjati od tega dneva dalje tekom 2 mesecev proti k -ikon. nove emisije. — Invalidi In certifikatlsti. Kakor iani se bo vršil tudi letošnjo jesen pri dežela sodišču v Ljubljani polletni poučni tečaj za invalide, certifikatiste in pisarniške praktikante, ki hočejo napraviti po 6 mesečni pripravljalni službi prvi pisarniški in zemljško-knjižni izpit. Tečaj se otvori 15. septembra, prošnje pa je vlagati najkasneje do 1. septembra 1.1. pri predsed-ništvu višjega deželnega sodišča. - -»Osrednji urad državne posredovalnice za delo« v Ljubljani. — Šlkana. Nekateri potniki v zasedeno ozemlje občutijo šikane, kajti nikdar niso gotovi, če ustrežejo kontroli na Verdu. Veliko razočaranje je doživela neka gospodična na Verdu. Imela je opravka v Logatcu. Za povratek v Ljubljano pa je predpisan vizum jugoslovanskega delegata v Trstu. Umevno, da je ta pot združena z znatnimi stroški. Neki merodajni kontrolni organ na Verdu pa ji je zagotovil. da se lahko povrne brez i-zuma. Res. Drugi dan se v dobri veri povrne, toda vzeino ji potni list in hajdi v Ljubljano na policijsko ravnateljstvo, kjer je bila obsojena v denarno globo, ker ni imela vizuma. — Car za oslepelo deco. Namesto venca na krsto prijatejla Frana Khama ie daroval hotelir Karol Tau-ses še nadaljnjih 40 K. — Istotako ravnatelj g. Pisanski svoto 4 K. — Namesto venca na krsto gospe dr. Švaigarjeve sta darovala gospoda prof. Švajger in Fran Drentk vsak po 50 K. — Darilo za oslepele vojake je prejel zavod po gospodu župniku D. Janezu 20 lir, to le 116 K, Ljv^ana. *= Nastop roške mladine, pevskega zbora 70 deh1*'* hi dlečkov Iz Borove!!, se vrši v soboto 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Unionski dvorani v Ljubljani. Stiki s Korošci so nam bfM doslej vedno otežkočeni, ker je stara avstrijska vlada vsak naš nastop na Koroškem prepovedala. Vrhutega so stike otežkočale visoke gore, a ko se je otvoril želez-škl predor, so nam sovražna avstrijska vlada in hujskanje nemških bojnih društev Schulvereina in Sfidmar-ke preprečili mimo in dostojno izvršitev skupnih kulturnih nastopov. Sedaj smo svobodni In svobodno se lahko gibljemo v naši državi. Naša vsestranska združitev s Korošci mora postati vedno intimnejša. Priliko, Izkazati Korošcem In koroški mladini naše simpatije bo Imela Ljubljana danes pr| sprejemu dopoldne ob 10. 4«t_na. kolodvocu JcutateLcil naatnnai silo. Po kosilu odhod v Ilovje pri Kotmaravesi na veselico ondotnega gasilnega društva.. Ilovje je oddaljeno od postaje 2 minuti. Vspored je zelo zanimiv in mičen ter se bo vršil, ker vreme prireditve ne more dosti ovirati, pri vsakem vremenu. Gospodje člani in prijatelji društva, udeležite se tega poučnega izleta v velikem številu. Udeležbo je prijaviti društvu »Merkur« v Ljubljani. = Kronika. Povodom zadnjega vloma v manufaikturno trgovino Bizjak & Schwab povzročeno škodo cenijo na 30.992 K. O tatu ni nobenega sledu. — Na glavnem kolodvoru sta bila zasačena Pelikan Fran in Černe Fran v trenotku, ko sta iz vagona ukradla za 10.000 K manufak-turnega blaga. Izročena sta sodišču. = Ljubljanski redar — verlžnlk. Neki bivši liubljanskt redar je zašel med verižnike z manufakturnim blagom. Te dni ie iz Trsta pripeljal avtomobil mamifakturnega blaga. Urad zoper verižnike mu je vse blago zaplenil. Maribor. Nemško Izzivanje. Opekarna Franz Derwuschek pri Mariboru ima še vedno na z opeko naloženih železniških vozovih listke: Vorsicht beim Verschieben. Leitersberger Ziegel-fabrik Franz Derwuschek. Marburg an der Drau. — Kaj bi rekli n. pr. Nemci v Gradcu, ko bi si drznil tamkaj kak Slovenec v podobnem slučaju rabiti slovenji jezik. Takoj bi se dvignila cela Avstrija in protestirala proti škandalu. Mi ponižni Slovenci pa seveda vs,e pretrpimo. Gospodje postajni načelnik, ukrenite potrebno! Ujetniki mariborskega' sprejSem-nega taborišča naia pišejo: Ujetniki iz Rusije se vrača ip večinoma raztrgani, razcajifini in brez vinarja v žepu. V vseh državah, nastalih na ozemlju bi' r~ monarhije, lih na novo oblečejo in jim dajo za prve dni podporo, samo pri nas se to ne zgodi. Odpravliajo nas sicer brezplačno po železnici v naše roistne kraje, za kar smo hvaležni, toda kaj hočemo doma brez sredstev in oblačila. Zlasti za one izmed nas, ki nimamo doma nikakršnega premoženja la smo še vrh tega vsjed dolgotrajnega ujetništva in mučne vožnje nokaj časa za delo nesposobni, ie položaj zelo težaven. Pro^mn da se temu odpor mre. . Sokolska prireditev. 13. t. m. nastopi v Ljudskem vrtu s°ko1ski naraščaj s samostojnim in obširnim oro-gramom. Nastopa nad 500 dečkov In deklic. Mestni gospodarski urad hi krušna komisija se priklopita s 15. f. m. mestnemu knjigovodstvu in poslujeta skupno v prostorih eospodarske-ga urada na mestnem magistratu soba št. 8. Celfe. Društvo hišnih posestnikov se je ustanovilo zadnjo soboto v Celju. — Za predsednika je bil Izvoljen gospod Anton Volavšek. Celjska porota. Kot prvi je bil pred celjsko poroto obsojen na šest tednov zapora Jakob Cirer iz Letuša, ker je v prepiru izbi! Rud. Golt uku oko. — Radi več tatvin je bil obsojen na 2 leti ječe Ivan Radič iz Blance. Zgodaj Je začel. Gabersko orožni-štvo Je aretiralo 12 letnega dečka Ivana Krka iz Zabukovce, ker je kia-del čevlje. 8HOD JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. V veliki dvorani „Uniona“ je mi včeraj dobroobiskan shod železničarjev, katerega je sklicala ZJŽ. — Shod Je ob 8. url otvoril predsednik Ivan Deržič, povdarjajoč markantne momente iz dolgotrajnih pogajanj, ki so se vršila od, 12. maja do pretečene sobote v Zemunu med zastopnik! železničarskih organizacij in ministrstvom saobračaja. Oovornik je pov-darjal neorijentiranost nekaterih članov mmisterijalne komisije v p/ogledu pragmatike ter je med drugim tudi omenjal, da je minister dr. Korošec stavil kot junktim, da se s poviša-nteaa. nrelemkov železničarjem svita* Jo tudi tarifi. — Delegat Rupnik Je v temperamentnem govoru razpravljal o poteku po*ajanj hi njih uspehih, povdarjajoč, da se je za delavstvo izdelal pravilnik In doseglo 50 odstotno povišanje mezd in da so bila zelo težavna pogajanja za pragmatiko, glede katere niso imeli nekateri zastopniki železničarjev, zlasti »Savez« in ..Prometna zveza“ nikakih konkretnih načrtov. V nadaljnem govoru je omenjal nekatere specijalne določ-! be In uspehe glede rokodelcev, kurjačev Itd. Omenjal je, da so dosegih da velja izučeno rokodelstvo za dva gimnazijska razreda. — Tretji govornik Korošec je poročal o splošnem položaju železničarjev. — Shod je potekel nad vse mirno. Slednjič omenja mo. da je minister saobračaja dal nalog, da se do 20. t. m. predloži njemu izdelan načrt pravilnika, ki pride nato v ministrsko sejo ter b«de že 1. julija objavljen z veljavostjo od 1. junija 1.1. TUJE RENTE IN POKOJNINE. Z ozirom na naš dopis »Sijajno življenje11 v številki 137 našega lista, nam pošilja poverjeništvo za socijal-no skrb v Ljubljani naslednje pojasnilo o prejemanju rent in pokojnin iz tujine, zlasti iz Nemčije: Po pprevratu leta 1918 so bili vsi inozemski socijalno-zavarovalni zavodi zaradi prekinjenja poštnih zvez prisiljeni ustaviti nakazovanje rent vsem našim, v tuzemstvu bivajočim državljanom. Poverjeništvo za soci-jalno skrb v Ljubljani je vsled tega v neštevilnih slučajih posredovalo za posamezne rentnike pri zadrugah in zavarovalnicah v inozemstvu in tudi v Nemčiji. Obenem je direktno in preko ministrstva za socijalno politiko v Beogradu interveniralo pri Reichsversicherungsamt v Berlinu. Ta je nato pozval z okrožnico nemške socijalne zavarovalne zavode, nai do daljne odredbe nakazujejo renje v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako se je potom Nemške Banke v Berlinu in ljubljanskega poštno-čekovnega urada nakazalo do meseca maja rente 255 našim rentnim upravičencem. Nadaljnih podatkov poverjeništvo še ni prejelo. — Zadnji čas pa je Knappschafts-Berufsgenossenschaft, Sektion II, v JBochumu (VVestfalsko), kjer je bila zavarovana večina naših rentnikov, začela na temelju § 615, št. 3, R. V. O. (nem. drž. zav. red.) izdajati odloke s katerimi se našim upravičenim državljanom ustavlja nadaljno nakazovanje njih rent. češ. „da se kot inozemci prostovoljno običajno nahajajo izven Nemčije1*, v katerem slučaju počiva pravica do prejemanja rente. Zoper te odloke je poverjeništvo za socijalno skrb vložilo za prizadete rentnike ugovore na pristojno prizivno stopnjo in bo na ta način izzvalo razsodbo Reichsversi-cherungsamta, kot najvišje razsoje-valne oblasti v teh zadevah. Zaeno je pa poverjeništvo ponovno poročalo pristojnemu ministrstvu v Beogradu, s prošnjo, da znova diploma-tlčnim potom v zadevi posreduje. Poverjeništvo za socijalno skrb je pa poleg tega vsem tistim rentnikom, ki so dokazali svojo delanezmožnost in dejansko potrebo, dovoljevalo podpore Iz razpoložljivih skladov. Iz navedenega je razvidno, da je poverjeništvo za socijalno skrb v vprašanju nakazovanja delavskih rent v vsakem oziru popolnoma zadostilo svoji dolžnosti. Ljubljanska porota. Rokovnjaška tolpa ored sodiščem. Na zatožni klopi ljubljanskega porotnega sodišča so včeraj sedeli: Andrej Rant, 27-letni delomrznež. iz rodu tatinske rodbine v D. M. v Polju, 22-letni Matevž Ris in njegov brat 29-letni Jakob, oba iz Cerknice ter 26-letni Ivtn Jančar iz Volavelj pri Litiji. Obtoženi so številnih vlomov in tatvin, ki so lih izvršili v času od 4. marca 1919. do 27. novevpbra iste-gt leta na raznih _ kraiih po deželi. Omenjena četvorica je tvorila pravo rokovnjaško družbo, kakor le živela po naših krajih pred sto leti. Bili so strah in trepet nekaterim krajem po Notranjskem, Dolenjskem in v ljubljanski okolici. Po dnevu .vo spali po kozolcih in samotnih zapuščenih hišah, po noči pa so izvrševali svoj posel, ropajoč sedaj v tem, sedaj v drugem kraju. Andrej Rant je bil njih kolovodja. Škodo, katero so ti rokovnjači povzročili s svojimi vlomi, cenijo z dosedaj ugotovljenimi vlomi1 na 75.000 K. Od številnih vlomov sta najbolj značilna (mi v Oorenjivasi pri-Zatieni, kjer so trgovcu Končini odnesli raznega blag« za 32.300 K Na ukradenem konju In vozu so blago oclpeljali. Dalje vlom v prodajalno JMule Lavrič v. Noyi.vMi.nft Blokah. kjer so pokradli o« flJSOO K manir fakturnega in drugega blaga. Obtoženci brez ovinkov, cinično priznavajo vse one vlom«, ki so e« jim mogli dokazati, — Porotniki so soglasno potrdili vprašanja krivde. --Obsojeni so bili: Andrej Rant na sedem let, brata Matevž in lakob Ris na pet let in Ivan Jančar na 16 mesecev težke ječe. Vsi obtoženci so sodbo sprejeli, razu-n Jakoba Risa. I Šport in turistika. Ljubljanskim društvom v vednost Prejeli smo: Športnemu klubu »Ilirija11 dohajajo neprestano prošnje za prepustitev športnega prostora za telovadne nastope in celo veselice. — S. K. »Ilirija11 objavlja da vsled številnih lastnih prireditev ob najboljši volji tem željam ne more ustreči. Izvzeti more semtertje le lahkoatle-tične in nogometne tekme. Društva naj se obrnejo v takih slučajih na mestni magistrat, ki je poklican poskrbeti, da se v Ljubljani končno napravijo športni prostori in na Oddelek za telesno vzgojo pri poverjeništvu za socijalno skrb, katerega prva dolžnost je, da omogoči razvoj športa, torej poskrbi za Igrišča oz|r. letna telovadišča. K. Nogometna tekma se vrši v soboto, 12. t. m. ob pol 7. uri zvečer med S. K. »Svobodo11 in S. S. K. „Sparto“ na prostoru »Ilirije11 pri državnem kolodvoru. Oba kluba sta nanovo ustanovljena in razpolagata s precej, dobrim moštvom, na kar se občinstvo opozarja. K. Cestno dirko L jubljana—Bled priredi v nedeljo 13. t. m. klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani. Vožnja se deli v skupino težkih in dirkalnih koles. Start v nedeljo dopoldne ob 9. uri na Celovški cesti pri 2 km. Prijave je treba vposlati i na naslov kluba, ali pa osebno v so- | boto 12. t m. 8. uri na sestanku dirkačev v restavraciji »Novi Svet«, klubova soba 16. Gledališče. Lz gledališke pisarne. Radi koncerta koroške mladine v hotelu Union, ki se vrši v soboto dne 12. t. m. Je začetek predstave »Pagliacci, Les Sylphides“ ob pol 9. uri zvečer. V soboto 12. t. m. poje v Leonca-vallovi operi »Pagliacci11 vlogi „Ne-de“ m »Colombine11 gospodična Thalerjeva. V petek, 11. Junija 1920., se vprl-zorj kot popoldanska predstava o priliki poseta koroške mladine »Tmjul-čica11, pravljica v 5 slikah s petjem In godbo. (Izven abouementa, znižane cene). V petek, 11. in v nedeljo 13. junija 1920, poje v Nicolaijevi operi »Vesele ženske windsorske g. Nikola Zec, prvi basist državne opere na Dunaju, vlogo Fallstaffa in sicer v slovenskem jeziku. Repertoar mariborskega sloven. gledališča. V soboto 12.: »Smrt maj-ke Jugoviča11, ab. B. V nedeljo 13.: »Pereant možje'1 abon. A. Mestno gledališče v Celju. Preteklo soboto so se vprizorili drugič Cankarjevi »Hlapci«. Na dan premijere je lilo kakor s škafa, zato parter ni bil bogvekako zaseden. Repriza pa ie bila, malodane razprodana. Dasi je predstava trajala do pol-dvanajstih, je občinstvo vztrajalo do konca in sledilo dogodkom na odru z veliko pozornostjo. Končna nema scena prvega dejanja je izzvala buren aplavz. Navdušenost je prešinila občinstvo ob dramatično silnem koncu drugega dejanja. Tihim scenam je sledilo občinstvo v najvoč: tišini, velikim in dramatičnim, kakor j« govor Jermana v gostilni, te dalo s svo#ra »doživetjem še več vzmeta. Nad vsa lepe scene v petem dejanju, one meq Jermanom in Lojzko, med Jermanom in župnikom, med Jer:..anom in Hvastjo in pretresljiva prošnja Jermanova ob materini smrtni postelji so p« ganile do solz nele občinstvo pred odrom, temveč tudi igralce na odru in za kulisami. Topot je spregledal tudi oni del občinstva, ki pravi, d« Cankar ne nutfi nič lepega, in spoznalo je. da slika Cankar grdote v jih delih le v hrepenenju po — lepoti. »Hlapci« se porove prihodnji teden kot delavska predstava. To soboto se namerava vprizoriti J. Molnarje* va komedija »Vrag«, nato sledi častni večer ravnatelja g. Skrbinška z L. Andrejevo dramo »Misel«. Sezona se zaključi s Cankarjevo zabavno komedijo: »Za narodov blagor.« Književnost in umetnost« Koroški mladinski zbor te Borovelj bo izvajal v soboto 12. junija 1920 sledeče narodne pesmi: 1. V do-ltncl prijetni je ljubi mol dom. — O, Dev. 2. Cej so tiste stažice. — Z. Sviškaršič. 3. Tička je zaprta bva. — O. Dev. 4. Jaz ma:.. na kojnča belega. — O Dev. 5. Ko ptičica sem pie« vlava. — Z. Svikaršič. 6. Nmau čez izaro. — O. Dev. 7. Vse t« uštne liete moje. — Z. Svikaršič. 8. M je ra krajce posvava. — Domača. 9. Al mi na Ojsterk pojdemo. — O. Dev. 10. Hor« janč’ce so dno lape. Z. Svikaršič. 11. Luštno j« vigred. — Z. Svikar-Slč. 12. Bom pa vzev. — O. Dev. — Pred nastopom koroškega mladinskega zbora bo orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom k;.n-servatorijskega prof. Karola Jeraja izvajalo sledeči spored: 1. a) Grieg: Preludij iz Suite v starem slogu, b) Sibelius: Romanca>za godala, c) L. Bocherini: Menuett iz godalskeg* kvarteta. 2. Grieg: Dve n