PRIMORSKI DNEVNIK HI - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792.1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156: Reka 45-301; Ljubljana «Primcrski dnevnik* — uprava 60-4045-34. TRST sreda, 17. septembra 1947 Poštnina plačana y gotovini Spedizione m abbon. postale Štev. 696 150.000-glava množica se Je včeraj poklonila pred nedolžno žrtvijo fašističnih zločincev Neofašistična kača se je te dni so Pred grozotami zločinov, ki a5 ?ialedica njenega hujskanja in hinavsko z brezprimernim ci-^ ftiom previja v sladkohesednc-^ 'R licemerstvu. Po drugi strani 6 Preneha niti za trenutek z 8t“~‘vanjlm svojega strupa .raz pc uvodnikov in celostranskih »avV-l:*1 naP--sov svojega tiska, zaslepljence in na nove zločine. Žic trŽaške demokratične mno- 'i* t»Sh spre&l5dal® vso poniglavost Polth - enost *-e starodavne igre T{?/-“‘h intrigantov. Zbrale so se le Iv *?a veU®astnem pogrebu ma-v.onirke Milko in s svojo pri- ki poklicne sotnostjo Izkazale, kaj* Trst hoče, kaj demokratični Trst misli. Včerajšnji pogreb je bil en sam krik globoko ranjenega ljudstva, ljudstva, ki je_ z brezprimernimi žrtvami porazilo fašistično zver, zver, ki je ob potuhi .mednarodne reakcije začela dvigati glavo. «Streti končno in definitivno fašistične ostanke!* To je bil klic, to je bil preteč in 'prepričljiv opomin 150.000-gla-ve mr.ožice merodajni zavezniški upravi, ki je prav dančs z novim ukazom naštela ponovno, kaj vse fašističnega je v Trstu prepovedano, a včeraj dokazala, da s svojimi postopki, s svojimi dejanji lastne fo sledovih fašizma J 6 Gasperijeva Italija je rakala v Gorico, j,® cim so se italijanske čete Ve acel splošen napad na Slo tl®6' «Messaggero Veneto» h. C( ®®edi» imata danes v Gori= Slavno besedo. In ta beseda na goriških tleh, se 'et vii Ci; Sfc i 8*asi: smrt Slovencem. Slov, V«Bsk, enska knjiga gori; slo- gov' 6 Kore > slovenske tr-ve lne gore; slovenske ustano-Hcj -fe ’ slovenski živelj v Go-,,ena sama boleča rana. ste as's*‘čni banditi imajo pro= Veg*?^; Prišla je njihova ura. it »V?®istični kriminal, ki ga je G do danes tolerirala, se ltaij?rav*l nad slovenski živelj; r^lanske oblasti pa, ki so j0 *ele upravo, mirno gleda-> ®e da bi niti z mezincem mi- Vo V °*)ram*30 lastnih držav-* WUr- pokončal fašizem; sU.yDl uničil nacifašizem, to lev« » dokončati I)e Gasperi-a ‘talija, ho ltaij. Je Po prvi svetovni vojni loti8, Zasen škodo, ki jo je fa-io ki gredo od '^Rosr'* nedvoumnih ob- l'iro(i glede zaščite pravic teto., "°stnih manjšin. A kljub *- * Ua -- * -- - - S* naša zemlja nosi še Ijui, r,anfi fašističnega nasilja; "'ti vi (,rMI da Italija ni dala "arja reparacij za po- vzročeno nam gorje, se danes v Gorici — v njenem imenu in pod njeno oblastjo — nove žrtve, novo gorje, nova škoda pridružujejo prejšnji — novi zločini nad istim slovenskim ljudstvom, ki so ga skozi trideset let preganjali, teptali, zaničevali in mu pljuvali v obraz. A kakor ga niso mogli uničiti v preteklosti, tako ga ne bodo uničili ne danes, ne jutri. Za vse zločine izvršene nad Slovenci v Gorici in kjer koli drugod pa bo Italija — strikt. no po določilih mirovne pogodbe — morala dajati odgovor, ker nova Jugoslavija ni stara Jugoslavija, Slovenci pa nismo klavna živina, da bi nas prote-žirana fašistična drhal mogla nekaznovano uničevati v našem imetju in v naših osebah. ukaze izigrava. Zadnja krvava sobota je temu jasen dokaz a truplo tovariša Karla Castagne ponovno potrdilo. 2e mnogo pred 10. uro so se zgrinjale v Vicolo Ospedale Miii-tare množice ljudstva in v kratkem so bile napolnjene vse bližnje ulice. Sprevod so otvorili delavci Strojnih tovarn, ki so mogočno korakali po ulicah s svojo zastavo na čelu. Za njimi so nosiile razne organizacije preko 60 vencev, med heteri mi so bili venci raznih odsekov SIAU, KP, prosvetnih krožkov, delavcev raznih tovarn, ZPP, Zveze primorskih političnih preganjancev itd. Za vencj je šla godba Ri-naldi in igrala žalne koračnice: Tik pred krsto je 17 belo oblečenih deklic nosilo v naročiu cvetje za svojo umrlo tovarišico, s katero so se še pred par dnevi igrale jn se skupaj učile. Krsto so nosili mladinci. Za krsto je korakalo še tisoče žen in deklet, ki so jih spremljal, možje v delovnih oblekah: Sprevod je šel po ulici Coroneo, Milano, XXX Ottobre, Mazzini, čez trg Goldoni na trg Stare mitnice. Na vsej poti je bil gost špalir ljudstva, ki je zbrano in resno prisostvovalo veličastnemu sprevodu. Tudi policija je prišla, toda ni imela nič dela, ker so delavci sami skrbeli' za red. Na trgu Stare mitnice sta se v imenu zbranih množic poslovila od nedolžne žrtve tov. Gasparini in tov. Vojmif, ki je govoril v imenu sindikatov. Povedala sta, da je miroljubnemu in delovnemu tržaškemu ljudstvu dovolj fašističnih zločinov in izzivanj. Nastopil je čas, ko je treba govoriti jasno in odločno. Pravi antifašist bo samo oni, ki se bo združil z ljudstvom v borbi proti fašizmu, pa naj pripada socialistom, republikancem, demokristjanom ali kateri koli drugi stranki. Vsi drugi so fašisti ali še slabši od njih, ker so bolj zahrbtni. M*«' . ••• njih in vseh prejšnjih naših žrtev. Toda mi, delovno ljudstvo STO-ja ne bomo dopustili, da bi fašistične tolpe oblatile ugled našega mesta. Znali bomo napraviti red, ker hočemo napredek v miru in bratskem sožitju Slovencev in Italijanov. Pozivamo vse sloje delovnega ljudstva, da se odločno postavi v obrambo demokracije, ker sicer bo padla tu- di nanje krivda, da so podpirali fašizem. Delavstvo je trdno odločeno, da bo napravilo kcnec vsem. provokacijam in je to pokazalo že včeraj, ko je tudi v središču mesta pomelo s fašistično drhaljo. Po govorih je godba zaigrala še zadnjo koračnico, krsto in vence so naložili na kamione in množica se je razšla. Ob drugem zasedanju glavne skupščine OZN Jugoslavija bo branila načela Združenih narodov Izjave jugoslov. zunanjega ministra - Ameriška strategija obkrožanja JugoslavUe sllči fašističnim metodam Nismo še pokopali te nedolžne | je napadla skupino tovarišev, ki žrtve, ko je podlegel tudi’tov. Karel so se vračali iz svojega kulturnega Castagna ranam, ki mu jih je za- krožka proti domu. To je dan žalo-dala zahrbtna fašistična svojat, ko | sti za nas. Toda če bomo držali ro- ke križem, bomo imeli še takih dne-vov žalosti. Tudi ZVU, je s svojim postopanjem in s potuho, ki jo daje fašizmu, zakrivila smrt današ- Lake Success, 16. — Danes se je začelo drugo redno zasedanje glavne skupščine OZN pod predsedstvom brazilskega delegata Aranhe, ki je bil izvoljen za stainega predsednika sedanjega zasedanja. Voditelj jugoslovanske delegacije Zunanji minister Stanoje S.mič je dopisniku «United Press« izjavil, da si mora biti vsak iskren prijatelj miru svest kršitev načel statuta OZN, do katerih je prišlo. S mič je nadaljeval, da bo nemogoče doseči uspehov v mednarodnih vprašanjih, če ne bodo vsi člani čuvali ugleda OZN. Zaradi tega bo jugoslovanska delegacija osredotočila vse svoje napore na probleme, ki jo neposredno interesirajo, v prvi vrsti, da reši načela OZN in zopet uveijavi statut, katerega glavni namen je ohranitev miru in sporazum med njenimi ustanovitelji. Namestnik zunanjega ministra Višinski je ob svojem prihodu izjavil tisku, da je še negotovo, če bo Molotov prisostvoval sedanji glavni Skupščini OZN. Višinski je odklo- Včeraj ob devetih dopoldne so ameriške civilne in vojaške ohlasti v Gorici predale posle italijanskim. Na Travniku je bil postavljen oder, na katerem so bili med ostalimi generali Lee, Moore, Cappa, delegat italijanske vlade Ceolin, predsednik cone Hugues in nadškof Mar-gotti. Na odru so bile seveda navzoče tudi delegacije iz Trsta, Reke, Istre in celo Zadra s svojimi zastavami z žalnimi trakovi. Prvi je spregovoril Margotti. Kot je že nekdaj blagoslavljal fašistično orožje, tako je sedaj blagoslovil italijansko vojsko in tudi «1400 deportirancev, ki se še niso vrnili v sveto Gorico*. Za njim je spregovoril dosedanji goriški guverner, nato predsednik cone Hugues, ki je hinavsko pozival k slogi in »medsebojni ljubezni*, ni pa našel niti besedice obsodbe proti preganjanju Slovencev, saj se vrši po načrtu njegove klike. Zaman smo tudi pričakovali kakega izagotovila delegata italijanske vlade Ceolina, ki v svojem šovinističnem in imperialističnem govoru ni pozab;l niti Dalmacije ter povedal Goričanom, da je doma iz Zadra. Po govorih so spustili ameriško in angleško zastavo raz palačo prefekture, nakar je spregovoril še general Moore in dejal,Goričanom: «Na svidenje!* Ne vemo, kaj je s tem mislil, toda celo neki šovinist, je dajal; «Ne, ne tega pa nas Bog obvari!* Končno se je vršila še ce-rimonija dviganja italijanske zastave. Ob 10. uri je krenil po Korzu sprevod ameriških vojakov, katerim So sledile senjorine v kokardah. Ob straneh je stal špalir, ki je pozdravljal. Po kratkem presledku je V Gorici: trodnevna „carta bianca De Gasperijevim neofašistom Kar ni uničil fašizem in nacizent skuša it šlo za povorko nekaj avtomobilov Čerinov, ki so se poslavljali in ki so vozili s seboj svojo opremo, med katero smo opazili celo metle. Vsi šovinisti so jim seveda ploskali. Nato je bil mimohod bataljona 114 pešpolka divizije Mantova. S predajo poslov je prešla uprava v italijanske roke in vsi so bili prepričani, da bo v Gorici končno vzpostavljen red, saj je tam ogromen policijski aparat, od ka-rablnerjev z oklopnimi avtomobili metropolitani pa vse do kvesture. Kljub vsemu timiu pa je bila Gorica tudi včeraj priča takemu terorju, kakršnega ne pomni v svoji zgodovini. Peščica smrkavcev je kljub vsej policiji strahovala vso Gorico in izvajala pravi pogrom pioti Slovencem in njihovi ;movi-r.i. Ves teror se je izvajal načrtno, saj ga vodi CLIN (Comitato Li-berazione Hsbria nostra), in tudi predfedmik cone g. Hugues -bi najbrž znal o tEm marsikaj povedati. Italijanska policija jn karabiner-ji niso nikjer intervenirali in videti je bilo, da je vsa ta paisivnost načTtna, saj traja že od petka, ko je imela še oblast v rokah anglo-ameriška uprava. Cilj je prozoren: prisiliti s terorjem vse Slovence, da se umaknejo Jz Gorice, obrnem PROGLAS Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev primorskim Slovencem ob priključitvi ^bvariši in tovarišice, dragi osvobojeni bratje! Goriški, beneški in kanalski Slovenci, ki ostanemo v mejah Italije, vam pošiljamo ob va-J'ečjem prazniku v dar naše zastave — simbole skupnega boja in povezanosti. ^vi‘>aj Slll° se berili v naših najtežjih dnevih proti fašizmu, da bi bili priključeni k Ju-i®čitv'. 'n.(*a bi zgradili nov svet, v katerem bo laže živeti. Sedaj praznujete vi praznik pri-® tu y' H uresničuje našo skupno težnjo. Vaš praznik je tudi naš, ker so dali za ta veliki 1 najboljši sinovi Gorice,llrd, Benečije in Kanalske doline svojo kri. ?fb>v J I>a moramo ostati pod Italijo. Našo usodo sprejemamo z zavestjo, da je bila naša n4s |,r .rebna za mir in sožitje med narodi. Jugoslavija je storila vse, da bi dosegla tudi za je i 0 reš'lcv. Na naši strani je bila Sovjetska zveza in vse slovanske države, podprlo 1 (‘mokratično ljudstvo vsega sveta. V tej lašisti 'hrni zavest1 in v prepričanju, da ne bomo ostali sami, gledamo mirno v bodočnost. Po- N *j*8,8Mč„e drhali niso zlomili naše zavesti in naše enotnosti. Ramo ob rami z italijan« tažhik,em°v.ratičniini množicami se bomo borili v Italiji za uničenje ostankov največjega so-naših narodnih pravic — fašizma. To \i ^variš, in tovarišice! Mi se ne poslavljamo od vas. Kot Slovenci hočemo ostati verni gradT! ^*°veniji. Od vas pričakujemo, da nam ostanete zvesto ob strani, če boste ponui-d-1 močno Jugoslavijo, boste branili tudi nas. ^aJ živi naša mati Slovenija! ^aJ živi Jugoslavija, velika in močna, ter njen ljubljeni voditelj maršal Tito! _ aj živi Soviuhlin TVA7.lt 7nor*if ni/Mi tvtulifl liurotlnv! N, J živi Sovjetska zveza, zaščitnica malih narodov! aJ žive demokratične množice Italije! ,rl fašizmu — svoboda narodu! Gorici 15. aeptembra 1947. pa izzvati incidente, ki bi prišli prav zapadnim reakcionarnim in imperialističnimi silam. Ni le slučaj, če tolpe trde, da imajo za tri dni «carto bianco* in da bodo pometle z vsEmi Slovenci. Dejstvo je, da stoji nova, De Gasparijeva oblast ob strani, dopušča sramotenje Jugoslavije jn nje-r.ih simbolov ter ne garje niti z mezincem v zaščito našega življa. De Gasperijeva Italija je prekršila obveznosti, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, katero je komaj sprejela. Določbe pogodbe smo že v nedeljo citirali. Zato goriški Slovenci pred vsem svetom odločno protestirajo proti skvadrističnemu terorju, ki je zavladal v Gorici ob prihodu italijanskih čet. Zato ni bilo v nobenem slovenskem kraju, ki pride pod Italijo, niti ene zastave. Ljudstvo ni moglo pozdraviti teh čet, ker je prišla De Gasperijeva Italija v Gorica v znamenju fašističnega nasilja, odkritega fašizma in skvadrizma. Jugoslavija brani mirovno pogodbo, Italija jo krši že prvi dan svoje uprave v Gorici. Vsi morebitni izgovori bi bdi zaman, ker včeraj od devetih dopoldne je italijanska vlada neposredno odgovorna za vse dogodke v Gorici Spričo nezaslišanega terorja je demokratična fronta goriških, beneških in kanalskih Slovencev poslala predsedniku fugoslovanske Vlade maršalu Titu brzojavko, v kateri ga prosi, naj od italijanske vlade zahteva zaščito slovenske narodne manjšine v Italiji, kakor se je obvezala z mirovno pogodbo-A Okoli 11. ure dopoldne se je po trgu pred svetogorsko postajo prepeljala kolona jugoslovanskih tankov. Šovinist; so prebledeli, nekateri so zbežali od žične pregraje, drugi so ironično komentirali, vse pa je preveval strah, ki ga ne poznajo, ko gredo sto proti enemu- V ponedeljek ob 21.30 so se razne fa,Vstične tolpe zbrale pred sedežem KPI ter razbile s kamenjem vsa stekla. Nato so skušale vdreti v prostore toda tovariši, ki so bili na straži, so napad odbili. Nato so vdrli v prostore UIVOD-a, vse razdejali, zmetali na cesto pohištvo 'n papir ter prižgali pravi kres. Spodaj so ostali fašisti divje rjoveli in zahtevali, da je treba demdlirati prostore komunistične federacije. Pobalinom je uspelo razbit; vrata, ki vodijo a UIVODA v prostore partije in ki so bila vedno zaprta. Toda skozi vrata niso mogli podreti, ker so jih tovariši pogumno in odločno branili. Ko je kres razsvetlil vso okolico, to je po polurnem obleganju tolp, je končno prišla na kraj civilna policija, ki pa ni nikogar aretirala. Drhal Je tekala oko]; sedeža KPI do polnoči ter ga skušala ponovno napasti. Nekega tovariša, ki je stal na glavnem vhodu, so močno pretepli in ranili. Dogodek so opazoval; tudi italijanski karabinerjt Tovarišu, ki se je hotel približati, so karabinerjj dejali: «Boije, da se ne približate, drugače vam bo slaba predla.« 15. t. m. ob 6.30 zjutraj so hoteli šovinist; vdretj v hišo tov. Korenove v ul. Carducci 4. To jim ni uspelo, ker so vežna vrata zelo močna. Prišli so z avtom Baiilla, obljubili pa so, da se vrnejo s kamionom, da lahko poderejo vrata. Iste tolpe so risale na vrata stanovanj Slovencey križe ter grozile vsem s smrtjo. Zato je mnogo naših ljudi zbežalo v okoliške vasi. Gigliotti !n njegova tolpa so izjavili, da bodo napravili «kazenski pohod« na Standrež, češ da so tam sami partizani. Zato so vaški možje in fantje na straži in šovinisti ne bodo nikoli prišli v to zavedno in borbeno vas. Istega dne ob 13.30 je skupina kakih 100 fašistov pod vodstvom Gigliottija napadla žago tov. Hvale v ul. Brigata Pavia. Razbili so pisarno in močno pretepli sina Severina. K0 so telefonirali na kvesturo po pomoč, so jim tam odgovorili, naj si ljudstvo samo pomaga, Nato so šli v hišo krojača Mikluža Srečka, vdrli vanjo, krojača pa pretepli, tako da leži težko ranjen v bolnici. Vdrli so celo v bolnico v ul. Brigata Pavia in pretepali slovenske bolnike. Pozneje so šli na dom mladinke Silvane Kodermac ter jo odpeljali, doslej se še ni vrnila. Za tem so vdrli v stanovanje veletrgovca s sadjem Lojzeta Kumarja ter mu tam vse razbili. Ob 11. zvečer so streljali s puško proti hiši Pekorer Silvije. Ob 22. zvečer so razbili vsa okna kavarne Bratuž. (Nadaljevanje na II. strani) nil vsak komentar glede na zadnji Marshallov govor o stališču ZDA o balkanskem in palestinskem vprašanju. Ves svetovni tisk se bavj v zvezi z zasedanjem glavne skupščine OZN predvsem z grškim vprašanjem in z vprašanjem o pravici veta- Tako piše pariška «Humanitč», da duh, s katerim hoče ameriška delegacija načeti debato v OZN, tvega nič manj kot to, da končnoveljavno kompromitira delovanje te mednarodne organizacije. To, kar zahteva od OZN general Marshall, s tem da cika vedno na gTško vprašanje, pomeni odobravanje ameriškega napada proti Jugoslaviji pod pretvezo vzpostavitve miru ((Humanitč« zaključuje, da pomeni to pravo strategijo obkrožanja, ki je naperjena proti Jugoslaviji. V takih postopkih vidijo Francozi dokaz o uporabi sile, kakor so jo nekoč uporabljali fašisti. Pri tem je žalostno, da se Je francoska diplomacija postavila s tem vprašanju na stran napadalca. Levičarsko socialistični «Franc Tireur« ugotavlja, da pri uporabi sne, ki jo ZDA postavljajo proti Sovjetski zvezi, tvorijo Egejsko morje, Vzhodno Sredozemlje varno pot za petrolej Srednjega .vzhoda. In to je, kar interesira Američane. Vse drugo so same besede, posebno ker vsakdo ve, da so za grško nesrečo odgovorne hi krive monarho-fašistične tolpe, kj že tri leta preganjajo demokratične Grke s sodelovanjem in podporo najprej Angležev, nato pa še Američanov. Nikakor *pa niso grške nesreče krive Jugoslavija, Bolgarija in Albanija. • Fernandez odklonil mesto guvernerja STO-ja Pariz, 16. — Joahim Fernandez, bivši čilski zunanji minister in sedaj poslanik v Franciji, ki so ga predlagali za tržaškega guvernerja, je pefludbo odklonil. Popravek V včerajšnjem uvodnem članica «Strnimo naše vrsteh se je vrinila mala tiskarniška napaka: V deveti vrsti tretjega stolpca mora namesto «močen» biti «mučen*. Uredništvo Mušenje v Solkanu TITOVO VOJSKO JE LJUDSTVO . OBSULO S CVETJEM Goriška okolica, onstran francoske črte je preživela pravo belo noč. Nihče ni spal, vsi so čakali velikega trenutka. Ljudstvo je pelo, vzklikalo in na cestah čakalo jugoslovansko vojsko, k. se je bližala z vzhoda. To petje se je čulo tja do srede Gorice in reakcionarji so se tresli v svojih posteljah. Zbali so se in mislili, da bo to ljudstvo vdrlo v Gorico in pometlo ž njimi-Vse gOriško predmestje vzdolž železniške proge Od Solkana do Šempetra, Svetogorske postaje, Kostanjevice, Rafuta in Rožne doline je oživelo v luči živobarvnih raket, kresov iz zvezd in nepopisna je bila radost ljudstva. V Solkanu je navdušenje naravnost kipelo in vsakdo,, ki je doživel to noč pričakovanja, je ne bo nikoli pozabil. Se v zadnjih urah so rastli slavoloki in na cestah je bilo vse, mlado in staro. Kmalu po polnoči so prispeli kamioni narodne zaščite. Ljudstvo jih je sprejelo pred vojašnico, ki jo je zapustila civilna policija, z mogočno manifestacijo, ki je izražala vso prekipevajočo srečo ob tem velikem narodnem dogodku. Dogajali so se naravnost ganljivi prizori. Stari, upognjeni možje so stiskali roke zaščitnikom m jih prisrčno pozdravljali ter kazali vse zaupanje, ki ga ljudstvo goji do svoje oblasti. * Pozneje okrog 2. je prispela na kamionih jugoslovanska vojska. Tedaj je med ljudmi naravnost zavr-šelo in zavrelo. Tisoče rok se je dvigalo v pozd/av. Kakor en sam glas so v tej nepozabni noči v Solkanu odmevali klici «2iveia naša vojska!« «2iveii jugoslovanski borci!« «Bratje pozdravljeni!«. V nebo so švigale rakete, raz okna je padalo cvetje. Nad vsem tem pa je bdela zvezdnata jesenska noč. Vojska je s svoj'm nastopom in s svojo odločno oprtmo naravnost očarala ljudstvo- Velike manifestacije po vsei Primorski - Razveljavljenje italijanskih zakonov - Odtočen nastop puljskih gasilcev - izjave T. S. Airey-a Zavezniške čets so se z Morganove čfte umaknile sinoči med 22. ju 24. uro. Umik z ozemlja, ki pripada Jugoslaviji, se je zaključil ob 2.30 brez incidentov. Zavezniška posadka v Pulja skupno z zadnjimi odredi civilne policije se je umaknila po morju. Jugoslovanske čete so ob 1.15 prišle na posameznih mestih razmejitvene črte v stik z zavezniškimi predstavniki. Ger. Talni major T.S. Airey je na tiskovni konferenci izjavil, da je jugoslovansko poveljstvo ob priliki premikanja čet preko Morganove črte sporočilo, da bo jugoslovanski oddelek vkorakal v Trst, kje* bo zasedel postojanke. Kasneje pa je prejel telefonsko sporočilo tega poveljstva, ki prav;, da se strinja, da se zadeva uredi diplomatskim potom. V ponedeljek zvečer je sporočil guverner v Sežani predstavniku OF. da se v torek dopoldne no,,bo vršila svečana predaja oblasti, kot je bilo to prvotno domenjeno. Guverner je namreč prejel nova telefonska navodila, da se bodo an-glo-ameriške čete umaknile pred predvidenim rokom. Zaradi tega ni bilo v Sržani an-glo-ameriških čet že v ponedeljek zvečer. Poslednja se je umaknila civilna policija in sicer ob 22.10 url. Zelo prisrčen je bil prihod poseb nega kamiona, na katerem so bili vaščani iz Trebč, ki spadajo pod STO, pa so se zato prišli poslovit od Sežančanov. Kmalu po polnoči so prišle v Sežano in druge kraje prve čete JA. Kljub pozni uri so jih domačini pričakovali in jim priredili navdušen sprejem. Obsuli so jih s cvetjem, prepevali so in plesali kolo. Vs;- je bilo praznično, vse v zastavah jn slavoloki z pozdravnimi gesli. Umik ameriških čet in civilne policije ter prihod JA sta se vršila v redu in brez incidentov. Same neki Anglež je odnesel zastavo, ki je visila na sedežu mladinskega fizkulturnega društva v Sežani, ko se je peljal na jeepu mimo sedeža. Ob tej priliki moramo ožigosati protil judsko zadržanje nekaterih. duhovnikov, ki so poskušati z lažnimi podtikanji vplivati na prebivalstvo in ga izvabiti s siboj v tujino. Zbežala sta tudi župnika iz Bilj in Prvačine. Prvačinski župnik Drekonja, ki »e je celo vrinil v krajevni odbor z namenom, da je vohunil in rovaril proti koristim ijudstva, je zbežal. Njegovi podtalni propagandi so nekateri naivneži nasedli. Pri tem pa moramo ugotoviti, da se je večina beguncev doma iz Dornberga, že vrnila in sicer zaradi vtisa, ki so ga na nje napravili šovinistični izpadi Italijanov na Slovence v Gorici, kjer imajo fašisti tri dni «proste roke* kot se izražajo italijanski karabinerji, V Brdih js razsajala banda, ki jo je organiziral neki Goričan. Bila je opremljena z najmodernejšim anglo-ameriškim orožjem. Strahovala je domačine in jih hotela prisiliti, da zbežijo v Italijo. Ko so v neki vasi pretepali zavedno žensko je bil pri tem prisoten celo žup- nik, ki je mirno gledal bandite pri njihovem «podvigu». V Tolminu in drugih krajih zgornje Soške doline kakor tudi v ostalih krajih Primorske je ljudstvo ob slavolokih pričakalo jugoslovansko vojsko. V vseh krajih so ob prihodu jugoslovanske vojske priredili velike manifestacije. Včeraj popoldne je odred .narodne zaščite prevzel v Pulju poslopja, kjer je bila nastanjena civilna policija, in druga javna poslopja. V zadnjem hipu so skušali civilni policisti in anglo-atneriški vojaki odpeljati motorne čolne puljskih gasilcev in jih pripeljati v Italijo. Spričo odločnega nastopa gasilcev jim to ni uspelo. Zdravniki civilne policije v Pulju in znani neofašistični elementi so skušali odpeljat, material iz bolnišnice. Danes ob 9. uri zjutraj so v Pulj vkorakale jugoslovanske čete, ki jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Civilna policija je včeraj aretirala v Pulju več oseb, ki so se udeležile manifestacij ob priliki priključitve k Jugoslaviji. Aretirane so izpustili danes zjutraj, Prezidij ljudske skupščine FLRJ jc objavil dekret, s katerim se veljavnost ustave, zakonov in drugih uredb razširi na ozemlje, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji. Zakonske uredbe, ki so jih izdale ljudske oblasti na teh oz.mlj^, ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju z jugoslovanskimi zakoni. Vse uredbe italijanskih in zaveaniških oblasti »o razveljavljene. PRIMORSKI DNEVNIK — * — 17. septembra V GORICI i Trodnevna „carta bianca“ De Gasperijevim neofašislom (Nadaljevanje « I. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK Istega večera so vdrli tudi v stanovanje zidarskega mojstra Simšiča, v ul. New York, razbili pohištvo, ga zmetali nekaj na cesto, njega pa pretepli. Premičnine so vrgli ia stanovanj y bližini Pevmskega mostu še štirim drugim slovenskim družinam. V Stražcah so zmetal: na cesto opremo vsem slovenskim delavcem in njihovim družinam. Vdnli so tudi v trgovino s sadjem tovarišice Bentivoglio Marije ter Jo vso opustošill. Tovarišici Kristini Figelj Jz uJ. New York »o razbili stojnico ter Ji opustošill stanovanje. V Viale XX. Se-ttembre so ob 23. uri vrgli dve bombi v gostilno «Pri Brusovki* ter razbil, okna in vrata. Vdrli so tudi v stanovanje Ciglič Frančiške v ul. New Tor k, razbili okna ter zažgali pohištvo in obleko. V isti ulici so napadli 60-letnega starčka Bizjaka Antona ter ga pretepli. Vdarli so v stanovanje italijanskega tovariša Perasi Marija v ul. Casale ter vse opustošill. Skupina 15. fašistov je hotela v gostilni »Severine* napasti tov. Dornika, ker pa ga je nekaj tovarišev branilo, so jo »korajžno* popihali. 15. t, ra. ob 8. uri zjutraj so se peljali skozi Podgoro 4 kamioni italijanskih vojakov. Gospodinj' neke hiše v Grojni so dejali, da mora takoj zbrisati slovenske napise. Iz uL N«w York je moral zbežati z doma krčmar Bensa, ker so mu grozili s smrtjo. Ob 1. tiri ponoči so vrgli tri ročne bombe v hišo mehanika Furlana Tvana v Stražcah. Se prej so tnu grozili, naj izgine, sicer da ga ubijejo. V uL Brigata Pavia so reakcionarji zagrozili Makucu Ediju, da se mora izseliti do petka, drugače, da mu vse zažgejo. Skupina banditov Je vdrla v prostore avto podjetja Doljaka Leopolda, ga prisilila, da Je odprl blagajno, In pobrala ves denar. Povzročili so milijonsko škodo. Ob 9. uti so vdrli v kavarno »Viato-ri» (Hojak) In Jo popolnoma razdejali ter odnesli ves denar. Njen lastnik Je utrpel milijonsko škodo. Ob 11. uri Je skupina pobalinov pretepla v gostilni Cubej tov. Ivanko Vido. 06 4»ti uri je skupina histeričnih Italijank napadla 45-letno tovarišloo Leban Gizelo ter jo popolnoma slekl*, vrgle na tla in teptale, V posmeh so jo nato šovinisti nago slikali. Ko so se italijanske čete zbirale ra Travniku, so fašistične bande vdrle v trgovino Čermelja Petra na Korzu in Jo razdejale ter oro-paje. Ponoči so napadli Kmečko banko ter odnašali premičnino in opremo neznano kam. Vdrli so tudi v trgovino Alojzija Hiescha na Korzu, ga pretepli io popili vse likerje. 1«. fc ra. okoli 3. ure popoldne so na Korzu pred Ljudsko založbo zopet gorele knjige in časopisi. V ul. Baiamontt so vdrli v hišo neke Slovenke ter ji vse zmetali na cesto. V ul. Morelli so opustošill čevljar nlco Jug. Ob 3. popoldne so vdrli v stanovanje dr. Josipa Grudna v ul. Silvio Pellico št. L Zmetali na cesto vse pohištvo in ga zažgali. Italijanska policija je mirno gle dala. Ponovno so vdrli v trgovino Klavora ter razbili in pokradli še vse ono, kar je še ostalo od prejšnjega napada. Ob 11. uri so šli ponovno v trgovino Čermelj in odnesli iz nje vse, kar je še ostalo. Razdejali so tudi mlekarno Zimic na Korzu in opustošili vinotoč Zimic v ul. Carducci. V Riva Como so popolnoma razbili gostilno »Pri pomladi*. Vdrli so tudi v stanovanje družine Spacal in ga opustošill. Oče Je prosil za pomoč italijanskega ks-rabinerja, ki pa ni hotel intervenirati, češ da imajo že kaj na vesti. Ob 5. url popoldne so popolnoma razbili trgovino Koren v ul. Carduo d 4 ln jo izropali. Lastnik ima več milijonov škode. Fašisti so se tjakaj pripeljali na kamionih. Kam blnerji so krožili v bližini s kamioni, toda niso intervenirali. Ob 5. uri popoldne so dokočno popolnoma razdejali Kmečko banko, karablnerji pa so samo gledali, V ul. Buffolinl It 11 so vdrli v sla-no vanje tov. Brezigarja in vse razbili ter zmetali opremo na ulico, Njegovo ženo so šovinisti ranili, njega pa Je policija zaprla. Vdrli so tudi v stanovanje antifašista Marvina, mu poškodovali pohištvo ter odnesli pisalni stroj. Včeraj zju traj so nalepili po mestu lepake s seznami »degli infoibatori*. ki naj bi po njihovem mnenju Izvršili deportacijo raznih fašistov. Na seznamu, o katerem trdijo, da Je prvi, so imena najbolj znanih antifašističnih borcev. Ta seznam vsebuje pri bližno 30 ljudi, katerim grozijo s smrtjo. Najbolj ogaben dogodek pa se je pripetil včeraj popoldne pred se detem CLN-a na Kortru,. Pobalini so znosili na kup mnogo jugoslo vanskšh tastov, ki so jih odnesli is stanovanj antifašistov ter jih sežgali. Nato so divje plesali okoli ognja, pljuvali na tastove, se krohotali, italijanski karabinerji pa so mirno gledali. S temi napadi bi hoteli šovinisti popolnoma terorizirati Slovence, da se izselijo, ln napraviti prostor raznim ezulom. Da Je to njihov namen, so sami Izjavili. Pri tem Je zanimivo, da napadajo tudi belogardiste in razne ljudi, ki so te dni zbežali lz krajev, k! so priključeni Jugoslaviji. Ko so šovinisti napadli gostilno Flegel, so začeli belčkl vpiti: «ifo noi slamo bianchi*. To p* ni tem gospodom prav nič pomagalo, kajti šovinisti so Jih začeli pretepati ter dejali: »Blanchl o ros-sl, tuttt 8’ciavi*. Na Korsu pa so pretepi) razne slovenske begunce, ki so sedaj zaprti v neki kasarni, od koder se ne morejo ganiti In kjer trpe glad. Tako Jih Je sprejela velikodušna Italija in marsikdo se zaman kesa. Delavska zbornica odpovedala skupne seje OOSS-a Zloč'nski napad na kulturni krožek »Vojke Smuc», katere žrtev Je bila tov. Milka Vrabec, je silno pretresel tudi pristaše ES. Zaradi tega se je sestal mestni odbor ES in se odločil izdat) proglas, s katerim je oklical generalno protestno stavko- Povabili so tudi predstavnike DZ, da bi pri tem sodelovali y okviru OOSS-a. Njihov odgovor pa je bil odklonilen. Pri stavkj pa so kljub temu sodelovali člani DZ, kar nam služi istočasno za dokaz, da vodstvo nima nobenega vpliva na svoje člane, ki se pač nočejo pustiti izigravati in biti njihovo slepo orodje. Na včerajšnji seji OOSS-a Je dr. Bevilacqua sicer na dolgo in široko govoril ter «obsojal» zločin, ki presega vse človeške meje. Zaključil pa Je z izjavo, da se DZ ne bo več udeleževala sej OOSS-a. Delavstvo Je zaradi tega ponovno prizadeto, saj se tako predano bori, da bi doseglo sindikalno enotnost. Pogajanja so se zopet prekinila 'n tudi tokrat zaradi DZ. To žal ni prvič! S tem so dokazali svoje pravo razpoloženje. Delavstvo se zaveda odgovornosti do mira in reda na STO-ju in zato tudi ne more biti mirno in brezbrižno do dogodkoy na tem ozem- Zmotili so se Pri ponedeljskih izgredih so fašisti, po pomoti seveda, zahrbtno napadli tudi tržaškega urednika časopisa «Messaggero Veneto«, g. Nikolaja Giacomellija, kt je stal pred svojo hišo na trgu S. Giovan-ni. G. Giacomelli je odnesel lažje poškodbe na nosu in sedaj pozve-duje, kdo ga Je tako neprijateljsko pobožal. lju. Z vsemi svojimi silami mora enotno ln odločno nastopati in zatreti vse poizkuse kalilcev mirnega in plodnega sožitja med delovnim ljudstvom, katerega največje zahteve so mir, delo, kruh in blagostanje. Pozdrav stavkajočim v Padski nižin! Delavci in kmetje iz Lonjera pri Katinari z zanimanjem sledimo stavki kmetov to delavcev v Padski nižini in v drugih krajih Italije. Prepričani smo, da bodo imele vaše pravične zahteve uspeh le tedaj, če boste v svojih zahtevah solidarni, kar ste dokazali prav s sedanjo stavko. Tovariši kmetje in delavci, zavedajte se, da niste sami, marveč da so z vam: vsi demokrati STO-ja. Enkrat za vselej se mora končati z izkoriščanjem delovnega človeka bodisi od strani domačih, kot od tujih kapitalistov. Vztrajajte v vaših zahtevah, da pride zemlja v last onega, ki Jo obdeluje in ne da bo sredstvo za izkoriščanje delavskih in kmečkih množic. Resolucijo je podpisalo okoli 110 Lonjercey to Katinarcev. Vremensko poročilo Prepozno, g. Bole! Didaktično ravnateljstvo v Ko-1 kov v naših krajih. Zanimivo je barldu je po6lal® Lidiji Trebše, uči- dejstvo, da okrajni ravnatelj ne ve, tčljici v Srpenici naslednje pismo: 'zakaj šola v Srpenici ni bila pri-«Kobar d 31. Julija 1947. - Kaj Je , znana. Ce Je to res, samo potrjuje z dne 16. t. m. ob 21. uri. Zračni tlak 764.2 (pada); toplota 21.8 do 28.4, srednja 24.9; veter 8 km na, .. . . „„„ uro; nebo jasno; morje lahno raz- na kakšni stopnji Je bilo vse ura- vzrok, da vaša šola ni pnznana, sam ne vem, kajti jaz sem jo priznal, četudi z mnogo dobre voje. Najbrže boste vzrok vi sami. Naj vam bo to v dokaz, da se na dva kraja delati ne da. Ali se gre po svojem prepričanju vseskozi ali pa se vse skupaj pusti. Preč tajte s: še enkrat častno obvezo to dcnlte roko na srce. Te dni pojdem v Trst, da interveniram, a bolj za šolo kot za vas. Mi je silno žal, a lanska šola je -bila, kakor se zdi, prepoceni. Druga leto bomo drugače plesali1. Didaktični ravnatelj dr. Bole Ivan Ze Um pisma sam nam pokaže. gibano; toplota morja 23. idovanje ZVU in njenih prskledm- V nedeljo je v dvorani starodavne «Loggle» zasedala druga skupščina istrskega okrožja. Skupščino je ot-voril predsednik tovariš Kralj Franc, ki je predlagal izvolitev delovnega predsedstva^ zapisnikarjev to overovateljev. Delovno predsedstvo je takoj zavzelo mesta, nakar je tov. Beltram kot predsednik delovnega predsedstva pozdravil vse navzoče delegate to goste in dejal: »Mesto predsednika današnje skupščine bi moral zasesti naš dragi tovariš Bruno D’Este, ki so ga aretirali v Trstu. To nezaslišano, zločinsko, samovoljno in nezakonito dejanje CP, ki jo vodi ZVU, je v nasprotju z vsako zakonitostjo ta obtožuje ZVU pred vsem demokratičnim svetom to zakonom. Smešno! Najprvo se človeka zapre, potem pa se iščejo dokazi in obremenilni material, da se aretacija opraviči. Tega je zmožna samo u-prava, ki je svojo nezmožnost to nesposobnost dokazala neštetokrat Drugo zasedanje Ljudske skupščine, istrskega okrožja tekom svoje uprave v Trstu. Skup-1 14. Dekret o spremembah in "zpo-šč:na dvga s tega mesta najodloč- polnitvah dekreta, ki obravnava revizijo industrijskih dovoljenj objavljenih v uradnem listu PPNOO \ $ |p|| '{■ v * <6 * V - LM&*.> ••• A Slavolok v Lokvi FIZKUL TURA Evropsko plavalno prvenstvo Madžarska evropski prvak v plavanju - Presenečenje v štafeti 4x200 m Evropsko plavalno prvenstvo Je končano. Med mošk.m! ekipami je zmagala Madžaiska z 79 točkami, na drugem mestu Je Franclja 74 točk, na tretjem Švedska 73 točk, na četrtem Velika Britanija 33 točk. Tehnični rezultati: Štafeta 4>sod glasni, zdaj s pesmijo, zdaj z besedo, so kamor koli so stopili, zbudili splošno pozornost ter odpirali srca na stežaj. Na tramvaju jih je pogostoma ogovoril kak Pratam v italijanščini ali pa v srbohrvaščini. Iz takih slučajnih srečanj smo epo-znali koliko so Cehi, zlasti starejši, potovali po svetu. Mnogi so poznali Jugoslavijo, bili so zlasti v Dalmaciji, Bosni, pa tudi v Bur gradu in Ljubljani. Mnogo Jih je bilo v Trstu in veliko jih je prepotovalo Italijo. Poznali so mnoga mesta in njihove znamenitosti, načeli so pogovor o tem ali onem umetniku ali pisatelju, govorili so o slikarstvu in kiparstvu, o literaturi in o splošnih kulturnih zadevah. Priznati moram, da se moji sopotniki niso vselej najbolje odrezali. O umetnosti, o šlikarstm* in kiparstvu, o literaturi so vedeti bore malo, pat pa so dobro poznali italijansko glasbo, predvsem operilo. Tržačanu je glasba v krvi, izredno je tenkoslušen in muct-kalen ter ima z vsem, kar je z glasbo v zvezi, živ in neposreden odnos. Prav za prav ni nič čudnega, če so sio-r v kulturnih zadevah tako zaostali. Fašistični režim )e na splošno, predvsem pa v naših kra;ih, zanemarjal znanje in splošno izobrazbo, zato pa je z Dopo-lavorom favoriziral ples, razposajeno zabavo in šport. In kolikor vemo »e ta način ešolanja» še danes ni bog ver kaj izpremenil. Važna naloga našrh vzgojnikov, slovenskih in italijanskih, bo v bodoče, da poglobijo prt učencih znanje in razumevanje za umetnost ter jim tako posredujejo prave vreloe kulture. Znanje je moč, a neznanje je mrak, je tema. .(Se nadaljuje), trdil, da ni med njim in obtoženim Rappom obstojal sporazum, po kar terem bi si delila nagrade. Tudi 1% m lesa, ki mu ga je daroval podjetnik Mazzaccorattl, Je bil le navaden dar, ki ni imel ničesar opraviti z oddajanjem javnih del in gradbenega materiala podjetnikom. Tudi tu Je odvetnik Cavalie-ri navedel kot pričo samega obtoženca Rappa to pojetnika Maz-zaccurato. 30.000 lir pa, ki jih podjetje Politehna dalo obtožencu, pa je bilo po odvetnikovih izjavah le navaden velikonočni dar. Zato Je zagovornik prosil sodišče, naj obtoženca ne zadržuje več v zaporu saj je presedel Ze 70 dni. Odv. Cavalieri prosi za Rappa začasno svobodo Takoj nato je odvetniku odgovoril tož lec in mu v glavnem z izjemami pobijal vse njegove opazke, ki jih je vnesel v svojem zagovoru, Major Bayl!ss pa Je prišel do svojega osebnega prepričanja, katero pa je z njegovim govorom postalo uradno, da Rapp ni bil bog ye kako visok uradnik na uradu za javna dela. Prav tako ni nobenega dokaza, da bi med Rappom in Squire-om obstojal sporazum glede delitve nagrad. Edino nesoglasje je 72 000 lir, katere Je sicer podjetje »Politehna« Rappu Izplačalo, toda obtoženec tega ne priznava. Vendar pa kot dokaz sodišč« ni upoštevalo računsko knjigo gradbenega podjetja Politehna. Kot dokaz Je sodišče sur e jelo obtožbo, da je obtoženec prejel 30.000 lir od Politehne. Ker pa Je bil obtoženec uradnik to Je kot tak sprejel 30.000 lir. ga je sodišče spoznalo krivega podkupovanja. Takoj za temi izjavami majorja Bajrlissa je odvetnik Cavalleri prosil, da bi obtoženca spustili na začasno svobodo, kar pa Je sodišče odklonilo. Zadnji Je govoril odvetnik Flora za obtoženko Slavo Štrukljevo. V iskanju boljših argumentov je zagovornik trdil, da ni nobenega dokaza, da bi obtoženka dobivala darove samo zato. ker Je bila javna funkcionarka. Na izjave, ki so Jih obtoženci dali na zasliševanju, se prav tako ne moremo zanesti, kajti upoštevati bi morali njihovo tedanje duševno stanje na zasliševanju to c« željo policije, da bi razkrila škandal (I). Tudi temu odvetniku Je predsednik Baylls pomagal in črtal nekaj obtožb proti obtoženki. Odvetnik Je trdil, da so obtožbe proti obtoženki zelo negotove. Ce bi se še naprej obtoženko dolžilo podkupovanja, Je odvetnik predlagal, nnj bi mu sodišče dalo pregledati vse pogodbe, s katerimi Je urad za Javna dela oddajal dela podjetjem, da bi na ta način ugotovil, ali Je bil urad res kaj oškodovan. Ro govoru zagovornika je predsednik razpravo odgodll ua danes zjutraj ob 9.30. 11.30. Dopoldanski konceru ^ Novi svet. 12.10. Operne 12.45. Napoved časa in P° 13.00. August Stanko igra n» ^ monlko. 13.15. Ritmična |^o- 13.15. Ritmična 13.45. Pestra glasba. 14.15-vina 19. stoletja. 14.28. g;ri Vlilo. A a. otmevju, reda. 14.30. Zaključek. 1CUO. «.OU. - ».j,*.- fanični koncert. 18.00. Prilj tangi. 18.15. Znani violinistki Svetovna književnost. 18.45- 'lUVlm MijišcvuDoi« * f)0' \7. filmov. 19.00. Radijska rijapo-19.15. Iz del J. Haydna1_1945-gloVeD- ved časa in poročila. 2000. ^ J. sk' solisti. 20.15. Oddaja^oar A. 20.45. Po vsem svetu. veS viiu spremili na njegovi ^ poti našega nad vse ljublj« ^ Srečka Gregorij, pot1 It fr- se najtopleje zahvaljujemo. mS no zahvalo č. g. žup** 1 k1' ter d* nu, pevskemu zboru, 8°”!^ rovalcem vencev in cvetja-Dekani 8. 9. 1947. Žalujoč) starši in soro^^ i Zahvala Vsem. ki so nam tzk<“U,tje Ije, poklonili vence in cv spremili drago pokojnico v Tavčar Marii« se iskreno zahvaljujemo-Trst, Sv. Ivan 17. 9. lrf' tavca*. Družina MALI O G L A DENARNICO z denarjem metitl na im« V«rginel‘a j*. . Romeo sem Izgubil .v eo^ri bK. m. zvečer na cesti v •»'* ..j* „ Dl*« I"*„S r.O OflidltV'*- RIžana. Poštenega najdb-'te * prošam, da izroči dokU^^rtl*' | NZ ali Zvezi primorsk.n nov v Kopru ali v J SLOVENSKI PROFESORprl *Lr l njen, Išče opremljeno so * dri,, tj njen, Išče opremljeno iv,. vensk) družini. Ponudbe . kolt* na upravo »Prim- s Dr. Štrukelj Slavk0 *^U_**W* V .111. - j/l, v glavni tržaški Jy^s )0 ■j ZDRAVNIK zopet redno ordinira od TRST — ULICA ALEAP^ (Plazzetta Scorco'a lelikn likvidacija modelov pn Z \.l Ž \ NI H rl " KRZNARSTVO WSI,.Ul. THSITO II ZILIOTTO j, IHENTII n ... ^ .TBLtf®*