BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 42 (591) • Čedad, četrtek, 28. novembra 1991 bčIRb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA V DEŽELI JE VOLILO LE 38,6 % UPRAVIČENCEV Prenizka udeležba za 5 referendumov Prvi preizkus z deželnimi referendumi je propadel. Le 38,6 odstotka volilnih upravičencev je namreč smatralo potrebno, da grejo na volišča in s tem opravijo svojo državljansko dolžnost. Nič ni pomagala "zelena oaza' v goriški pokrajini, kjer je bil dosežen kvorum (51,4), saj so v drugih pokrajinah zabeležil daleč prenizek odstotek volilcev. V Vidmu je na volišča šlo 38,2 odstotka, v Trstu in Pordenonu 37,2 ter v Tolmeču 29,3 odstotka volilnih upravičencev. Med volilci, ki so šli na volišča, pa so močno prevladali tisti, ki so se opredelili za "DA" in se torej izrekli v podporo naravo- varstvenih organizacij, ki so sprožile referendum. Kar zadeva videmsko pokrajine gre povedati, da so samo v petih občinah presegli kvorum 50 odstotkov. To je v Rudi, Ter-zu D’Aquileia, Topoglianu, Campolongu in Ogleju. Najnižji odstotek volilcev pa so zabeležili prav v beneških dolinah in v Reziji. Negativni rekord pripada Občini Podbone-sec, kjer je na volišča šlo le 12,05 volilnih upravičencev. Zelo nizek odstotek (pod 20 %) so zabeležili tudi v Grmeku, Sv.Lenar-tu, Sovodnjem, Klužah, Naborje-tu in Nemah. Referendum Da % Ne % Udeležba % Cestne povezave 86,8 13,2 38,6 Zakon Galasso 88,8 11,2 38,6 Lov v parkih 90,9 9,1 38,6 Lovski rezervati 91,1 8,9 38,6 Lov na div. petelina 92,1 7,9 38,6 ALLA CAMERA PER LE MINORANZE LINGUISTICHE Approvata la legge un bel passo avanti Le minoranze linguistiche sono giunte al traguardo della legge di tutela? Con l'approvazione del testo di legge da parte della camera dei deputati sembra davvero che l’iter sia comunque alla volata finale. Manca infatti solo l'approvazione di un testo identico da parte del senato. Le valutazioni dell’opinione pubblica sensibile ai problemi culturali delle minoranze -e ovviamente quella delle comunità interessate - non nascondono la soddisfazione, anche constatando che qua e la al vecchio testo sono stati apportati alcuni miglioramenti di un certo peso. D’altra parte chi si è opposto alla legge (e non si tratta solo di oppositori di principio come missini e repubblicani) ritiene che la legge farà danni all'unità culturale e linguistica degli Italiani o, come minimo, creerà una inutile babele. Non in Friuli, ma altrove si, una parte dei democratici italiani, sinistra compresa, è tuttora ancorata all’idea che si tratti di problemi di scarso rilievo. Da parte nostra accogliamo invece con calore il risultato ottenuto, convinti che la legge costituirà un importante contributo al plura- lismo culturale ed alla libera crescita delle comunità linguistiche, una risposta necessaria alle norme costituzionali ed agli impegni di fronte alla comunità europea. Con questo atto le minoranze potranno uscire finalmente dalla lunga ombra che le teneva avvolte. Di cosa si tratti, è chiarito dall’articolo 1 del testo di legge: Paolo Petricig segue a pagina 4 La Valmec in sciope Gli operai della cooperativa Valmec, ex Danieli, da una settimana scioperano occupando la fabbrica in assemblea permanente. Chiedono il pagamento di quattro mensilità arretrate e precise garanzie riguardo il nuovo gruppo dirigente. Nostro servizio a pag. 4 Col “Nediia” la Sloven in Provinc Grazie al Centro studi Nediža di S. Pietro al Natisone, alla Provincia di Udine ed in particolare all’Assessorato alla cultura, si sta svolgendo a palazzo Belgrado a Udine, proprio mentre stiamo andando in stampa, un interessante incontro-dibattito su "I giorni della Slovenia", il libro pubblicato qualche mese fa dalle edizioni "e”. La presentazione del libro che ha richimato un pubblico numeroso e qualificato è naturalmente anche occasione di riflessione e scambio di idee sull'attuale realtà politica, culturale ed economica della Slovenia e delle altre repubbliche della ex Jugoslavia. Ne stanno discutendo assieme al membro della presidenza della repubblica slovena ma anche poeta e uomo di cultura, Ciril Zlobec, l'assessore provinciale Giacomo Cum, lo scrittore Piero Del Giudiuce ed il prof. Paolo Petricig. Večina za proračun GS Protest uslužbencev zaradi nezadovoljive organizacije dela Z veliko večino glasov (proti je volil le predstavnik Democra-tične stranke levice, Zuanella) so svetovalci Gorske skupnosti za Nadiške doline odobrili proračun za leto 1992 ter triletni programski načrt za obdobje 1992/94. S tem v zvezi je predsednik Giuseppe Chiabudini v svoji proračunski izjavi dejal, da se gorskim skupnostim obeta drugačna bodočnost, ki bi znala tem organizmom zagotoviti večjo pristojnost. V pripravi je namreč deželni zakon, ki naj bi v večji meri upošteval dejavnost teh teles. Kar zadeva Gorsko skupnost za Nadiške doline, je bil mnenja njen predsednik, bi nova zakonska normativa pomenila kakovostni korak v prizadevanju za dobrobit krajanov. V pristojnosti Gorske skupnosti so danes le postavke, ki zadevajo tehnični urad ter socialno skrbstvo. Po novem pa bi se dejavnost skupnosti razširila tudi na obrtniško, turistično, industrijsko in kmečko področje. Ob tem bi GS dodelili tudi nekatere pristojnosti v zvezi s civilno zaščito, šolskimi gradnjami, urbanističnimi posegi in dejavnostjo v okviru zakona za obmejna območja. V nadaljevanju svoje razlage je predsednik Chiabudini ugotovil, da je bila doslej nadiška Gorska skupnost postavljena na rob deželnega dogajanja in da sama deželna uprava je do nje pokazala premalo zanimanja, kar se sicer dogaja za vsa hribovita območja v F-JK. V razpravi so svetovalci vsebinsko razširili predsednikova razmišljanja in predlagali tudi nekaj stvarnih postavk, da bi gorski skupnosti zagotovili večjo prodornost v dolinah. Precejšen del seje je bil namenjen dogovoru med Gorsko skupnostjo in občinami, kar zadeva socialno oskrbo. Nekatere občine niso še nakazale denarne vsote, ki so potrebne za vzdrževanje te službe s strani Gorske skupnosti. Okoli teh vprašanj so si bila mnenja deljena, upoštevajoč tudi dejstvo, da na klopeh Gorske skupnosti sedi več županov iz Nadiških dolin. Omeniti velja tudi poseg Fir-mina Mariniga (PSI), ki je obža- beri na strani 2 SLOVENŠČINA V ŠOLI Brez pravic: nas je malo Za eksperimentalni tečaj Ko je lani šolsko ministrstvo odobrilo fakultativni pouk slovenskega jezika na srednji šoli v Nemah, smo to dejstvo zabeležili kot prvi res konkreten korak odpiranja državnih šolskih struktur do našega jezika in kulture, do potreb naše skupnosti in do novih teženj po krepkejšem gospodarskem sodelovanju ob meji. Razočaranje, ko zaradi premajhnega števila prijavljenih tečaj ni stekel (zanj so se odločili vsi učenci iz občine Tipana, a kaj, ko je otrok v naših vaseh tako malo!), pa smo blažili z mislijo, da bo tak tečaj vsekakor mogoč v letošnjem šolskem letu na srednji šoli v Špetru. Prijavljenih otrok je bilo dovolj, šola in njeni zborni organi so pravočasno predložili vso potrebno dokumentacijo, deželni zavod za pedagoško raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje je izdal ugodno mnenje. Ministrstvo je vključilo tudi špetrsko šolo med tiste šole v pokrajini, kjer naj bi potekalo eksperimentiranje, s precizacijo, naj bi to izvajali v oddelku s podaljšanim urnikom. In prav tu so se stvari zapletle: otroci, katerih starši so se odločili za pouk slovenščine, so vključeni tako v oddelek s podaljšanim urnikom kot v oddelek z normalnim urnikom, vendar ne predstavljajo ne v enem ne v drugem celote razreda. Temu je treba dodati, da so nekateri od zainteresiranih otrok tudi v oddaljenem oddelku v Svetem Lenartu in da tem nikakor ni bilo mogoče ugoditi. Tudi v Špetru bi pouk slovenščine za učence, ki bi sicer obiskovali dva različna oddelka, predstavljal precejšnje organizacijsko breme (koordinacija z drugimi dejavnostmi, prevozi, verjetno tudi menza), vendar ga je bi Živa Gruden beri na strani 3 PREDSTAVNIKI “ZELENIH RUT” ZANIKAJO VSAKRŠNO MOŽNO POVEZAVO Le minoranze italiana e slovena a La solidarietà ed i rapporti di collaborazione tra le due minoranze hanno una lunga tradizione e sono stati un fattore decisivo per il mantenimento della pace in questa porzione d’Europa. Oggi però, alla luce dei mutamenti in Europa, all'interno delle comunità nazionali cui fanno riferimento e naturalmente al proprio interno, i rapporti vanno ridefiniti. Questa la ragione ed allo stesso tempo la cornice entro la quale si è avuto venerdì scorso a Trieste il primo incontro ufficiale tra la comunità nazionale italiana in Slovenia e Croazia, rappresentata dall'Unione degli italiani, e quella slovena del Friuli-Venezia Giulia. Le due delegazioni si sono incontrate nella sede della Regione, ospiti dei consiglieri regionali sloveni Budin, Brezigar e Bratina. A rappresentare la minoranza slovena erano i 7 esponenti dei partiti e delle organizzazzioni nelle quali la nostra comunità si riconosce. Dall’altra parte del tavolo Una sola organizzazione: l’Unione italiana, rappresentata dal suo presidente Borine, dal presidente della giunta esecutiva Tremul, da Silvano Sau e Sergio Delbon. segue a pagina 2 Osoppo V kolikšni meri so bili člani partizanske brigade Osoppo povezani z organizacijo O in Gla-diom? O tem se je v zadnjih mesecih precej pisalo in razpravljalo. O tem vodi preiskavo tudi beneški sodnik Casson. Več je elementov, ki prispevajo, da obstaja nekakšna povezava med tajnimi organizacijami in samimi člani brigade Osoppo. Iz samih izjav nekaterih vidnejših predstavnikov te brigade je razvidno članstvo v obeh organizacijah, ki naj bi kot osnovni cilj imele to, da bi se postavile pomeni po robu napredovanju levičarskih strank v Italiji in obrambi vzhodnih meja pred morebitnim prodorom Titovih čet. Da bi izpodbili vsakvrstno povezavo med Osoppom in Gladi-om se je kakih šestdeset predstavnikov "zelenih rut" zbralo prejšnjo soboto na javnem srečanju v Vidmu. Za predsedniško mizo so sedeli najvidnejši predstavniki Osoppa: Ermes Brezza-ro-Isonzo, Aldo Camponogara-Lemene, Dino Moro-Fausto in župnik Aldo Moretti-Lino. Čeravno so bili vsi nastopi usmer- Gladio? jeni v dokazovanju nepovezanosti Osoppa z Gladiom, menimo, da niso bili najbolj prepričljivi. Zgodovinar, arhivar dokumentacije brigade Osoppo ter dobitnik zlate medalje za vrednote odporništva, župnik Aldo Moretti je v svojem posegu skušal dokazati predvsem to, da organizacija O je res pomenila kratico za Osoppo, bila pa je to tretja Osoppo, ki s partizanskimi edi Rudi Pavšič beri na strani 2 Kakšna bodočnost za Gorsko skupnost s prve strani loval, da ni v predsedniškem programskem poročilu, kakor tudi v zapisani dokumentaciji niti besede o vlogi in prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti. Po njegovem mnenju pa bi prav to narodnostno specifiko morala Gorska skupnost boljše izkoristiti in si prizadevati za poseben status. Na zasednju skupščine je tekla beseda tudi o nezadovojstvu uslužbencev, kar zadeva notranjo organizacijo dela in premajhno zanimanje, ki ga do tega vprašanja kaže sam predsednik. Ta stališča so uslužbenci Gorske skupnosti (teh je 37) izrekli na sindikalni skupščini. Na seji so se domenili o sestavi paritetne komisije, ki bo skrbela za odnos z uslužbenci. V nadaljevanju seje so imenovali preglednike računov za leto 1991. To so Renzo Marseu, Giuseppe Paussa in Giuseppe Blase-tig. Ob tem so se zmenili za odškodnino upraviteljem. Predsednik bo dobival 968 tisoč lir mesečnega bruto dohodka, podpredsednik 532 tisoč lir, člani upravnega sveta pa 435 tisoč lir. R. Pavšič RINNOVATE LE CARICHE SOCIALI DELLA SEZIONE DI S. PIETRO DELL'ADO Organi a pieni voti Sabato 26 ottobre si sono svolte a S. Pietro le votazioni per il rinnovo delle cariche sociali della sezione dell'Associazione Donatori Organi locale. Al tavolo dei relatori sedevano il presidente uscente dottor Edi Cudicio, il consigliere provinciale dell'ADO Giuliano Di Natale, il sindaco di San Pietro Giuseppe Marinig e i relatori Franco Fornasaro, farmacista, che ha parlato su "Le piante medicinali nell'uso popolare" e il dottor Lidio Bellocchio su "La terapia del dolore". Il dottor Cudicio ha esposto una breve relazione sull'operato della sezione, che si è distinta, oltre che per le serate sanitarie, anche per i concorsi nelle scuole, premiando i giovani con dei buoni-libro. Ha ceduto poi la parola al sindaco di San Pietro che ha elogiato l'associazione in particolare, e con essa tutto il volontariato, ribadendone l'importanza nelle nostre Valli. Di Natale ha insistito sull’importanza della sensibilizzazione al fine di divulgare il dono degli organi. E’ iniziata poi la relazione del dottor Fornasaro che ha puntualizzato la ricchezza di specie di piante presenti in Friuli ed ha auspicato l'utilizzo di molte di esse, ripescando le vecchie abitudini della zona e invitando i presenti ad imparare a conoscere e usare molte erbe in associazione o sosti- tuzione alle "medicine". Il dottor Bellocchio ha quindi trattato molto esaurientemente l’argomento della "Terapia del dolore". Alla fine della serata, dopo lo spoglio delle schede, sono risultati eletti alla carica di revisori dei conti Edi Cudicio, Giovanna Ploz-zer, Flaviano Birtig, Arnaldo Bacchetti e Roberto Bevilacqua, e a quella dei consiglieri Roberto Ruttar, Albino Drecogna, Rita Bacchetti, Germano Corredig, Lucia Corredig, Nadia Cijan e Marco Venturini. Il nuovo consiglio si è poi riunito eleggendo, il 7 novembre, alla carica di presidente Nadia Cijan, di vice Roberto Ruttar e di segretario Rita Bacchetti. Due minoranze a confronto nella sede regionale segue dalla prima Operante appena dal 16 luglio scorso, l'Unione degli Italiani è in grado però, ha detto il presidente Borme, di interpretare e rappresentare la molteplicità degli interessi della minoranza italiana che ha partecipato in modo consistente alla votazione dei suoi dirigenti (14 mila). E’ riuscita ad impostare un'importante azione diplomatica, coronata dalla partecipazione alla conferenza dell'Aia, grazie all'azione congiunta delle tre entità statali cui fa riferimento (Slovenia, Croazia ed Italia) e dove ha operato - ha aggiunto poi Tremul -come elemento di pace e stabilità. Per un verso la minoranza italiana sta vivendo un momento felice dunque, d'altra parte invece ci sono grosse difficoltà, un travaglio legato alla nascita di due nuove entità statali con il rischio di una spaccatura per la minoranza stessa, divisa com’è tra Slovenia (1/5 della comunità ed uno standard di tutela alto, almeno sulla carta), e Croazia (4/5 e livello di tutela più basso). Ecco perchè la comunità italiana parla di unità etnica e non di indivisibilità, riconoscendo di fatto le due nuove realtà statuali. Ed ecco anche la ragione per cui ha chiesto garanzie internazionali, un'assunzione di responsabilità da parte dell'Italia e quindi un accordo trilaterale. La solidarietà con la minoranza slovena ancora in attesa di tutela è stata piena, così come è stata confermata l’intenzione di mantenere ed approfondire i rapporti anche se i tempi per iniziative comuni non sono ancora maturi. “OSOVANCr ZANIKAJO VSAKRŠNO POVEZAVO S TAJNIMI ORGANIZACIJAMI Resnica o brigadi Osoppo s prve strani nicami ni imela nobene zveze. Za Gladio pa je bil Aldo Moretti-Lino dokaj prizanesljiv. Priznal je, da marsikateri "Ozova-nec" je pripadal tej organizaciji, ki pa ne sme biti ocenjena kot tajna in protidržavna. Njen osnovni cilj je bil namreč preprečiti ozemeljske apetite Titovih komunističnih enot, ki nosijo precejšnjo krivdo za uboje v Porčinju (Porzus). Manj prizanesljiv do tajnih organizacij pa je bil bivši socialis- In Comun un conco per istrut La Comunità montana Valli del Natisone ha indetto un bando di concorso pubblico, per titoli ed esami, per la copertura di un posto di istruttore con 6” qualifica funzionale. Tra i requisiti richiesti per l'ammissione al concorso segnaliamo il diploma di scuola media superiore. La domanda di ammissione, redatta in carta semplice, dovrà essere spedita a mezzo raccomandata alla segreteria della Comunità montana entro le ore 12 del 12 dicembre 1991. Per informazioni ci si può rivolgere all'Ufficio di segreteria della Comunità montana Valli del Natisone, tel. 727281-727552-727553. tični poslanec Dino Moro, ki je izpostavil vrednote osvobodilnega gibanja kot izraza različnih ideologij in strankarskih opredelitev. Tako je bilo tudi za brigado Osoppo, v kateri so se znašli komunisti, socialisti, liberalci in demokristijani. Njihov skupni cilj pa je bil boj proti na-cifašizmu. Nerauzmljivo je torej združiti ta pojem s tajnimi organizacijami, ki so delovale zunaj legale in ob nevednosti samega parlamenta, je bil še mnenja Dino Moro. Sobotno srečanje ni razčistilo vseh odprtih vprašanj, ki se nanašajo na Osoppo, Gladio in organizacijo O. Čeravno uradno niso bili povabljeni, čudi, da na tem srečanju niso bili prisotni predstavniki drugih in večjih partizanskih organizacij, ki bi lahko na licu mesta osporavali nekatere trditve o takratnih časih glede večje ali manjše krivde v zvezi s Porčinjem in teritorialnimi zahtevami takratne Jugoslavije. Rudi Pavšič L’Arma dei carabinieri festeggia in... vetrina La sezione delle Valli del Natisone dell’Associazione Nazionale Carabinieri ci ha inviato recentemente una fotografia che riproduce una vetrina decisamente diversa dalle solite allestita presso il negozio di abbigliamento e articoli da regalo "La bottega di Neri e Rosi" di S. Pietro al Natisone. L'allestimento della vetrina, opera della locale stazione dei carabinieri, é stato effettuato in occasione della celebrazione della Giornata delle Forze Armate, avvenuta il 4 novembre, e mantenuto fino alla recente festa della Virgo Fidelis, patrona dell’Arma dei Carabinieri. A congres i club alcolisti in trattamen Si svolgerà ad Udine il 29, 30 novembre ed il primo dicembre il Congresso regionale dei club degli alcolisti in trattamento del Friuli-Venezia Giulia, promosso dall’A.R.C.A.T., Associazione regionale dei club degli alcolisti in trattamento. Nella giornata di venerdì 29, alle ore 18, é prevista una tavola rotonda dal titolo "Quali iniziative pubbliche per il controllo dell’alcolismo?” che vedrà la partecipazione dell'on. Renzulli, del vice-presidente del Consiglio regionale De Piero Barbina, del presidente della Commissione affari della presidenza, enti locali, finanze e bilancio Lepre, dell'assessore regionale ad igiene e sanità Brancata dell’ordinario di medicina legale e delle assicurazioni dell'Università di Udine Vidoni, oltre che del presidente dell'Associazione italiana club alcolisti in trattamento Floramo e di quello regionale Piani. Verranno presi in esame i diversi aspetti dell'alcolismo, in particolare quelli legislativi a livello nazionale e locale, e le prospettive di intervento nella nostra regione. Come é noto, infatti, i club e 85.000 cittadini firmatari di una petizione stanno attendendo da due anni e mezzo una risposta dalla Regione in merito alla salva-guardia dei servizi e dei programmi alcologici. Nella giornata di sabato sono previste comunicazioni e sessioni su alcuni temi fondamentali: i programmi territoriali per il controllo dell'alcolismo, il rapporto tra servizi pubblici e club ed il volontariato. Praznično leto Slove Nova Gorica, 25. novembra -Ali veste, da se radijski novinarji bojimo praznikov? Že nekaj dni prej je potrebno začeti zbirati materijal za praznične oddaje, vnaprej je potrebno zagotoviti dovolj vesti in zvočnih prispevkov za poročila, istočasno pa še poskrbeti, da do vsi glavni dogodki med prazniki primerno obdelani. Pogled na 48. teden letošnjega leta na mojem namiznem koledarju je grozljiv, saj so kar trije dnevi zapored rdečo obarvani. V petek bi praznovali Dan republike, ki je dvodnevni praznik, praznike pa zaključili z nedeljo prvega decembra. Bi, pravim, vendar smo prejšnji teden dobili nov zakon o praznikih in dela prostih dnevih, med katerimi seveda ni več mesta za praznike AVNOJske Jugoslavije, torej med drugimi tudi za 29. november. Praznično leto Slovencev se bo sicer tudi po novem začelo v dvodnevnim praznovanjem novega leta in nato bo še nekaj dvodnevnih praznovanj, nekaj zaradi "srečnih naključij", drugih pa kar tako. Toda pojdimo po vrsti. 8. februarja bo Prešernov dan oziroma slovenski kulturni praznik. Ta praznik je bil že doslej izredno čislan in upoštevan, le da ni bil dela prost dan. Posebne oddaje, reportaže ali članke pa smo novinarji za ta praznik pripravljali že doslej! 27. aprila, nekdanji dan ustanovitve Osvobodilne fronte, ostaja kot praznik, le da z drugim imenom. Odslej bo to dan upora proti okupatorju. To je edini praznik, ki spominija na drugo svetovno vojno, ob ukinitvi dneva borca (4. julija) pa popravlja tudi zgodovinsko laž, da se je oborožen upor slovenskega naroda začel šele 22. julija, s strelom v Tacnu. Javna skrivnost je namreč bila politična kuhinja, ki je stala za dosedanjim zaporedjem dnevov vstaj posameznih jugoslovanskih narodov in po kateri so "morali" prvi praznovati Srbi kot najbolj državotvoren narod, nato v ustreznem zaporedju ostali. Po drugi strani pa smo si Slovenci sedaj priznali, da se upor proti okupatorju ni začel z OF in KPJ, ampak da so nekatere skupine in posamezniki že prej prijeli za orožje (na primer člani skupine TIGR, ki so imeli prvi ognjen spopad z okupatorjem že 13. maja!). Praznik dela bomo tako doslej praznovali dva dni - naj se ve, da smo se skoraj pol stoletja igrali diktature proletariata! 25. junija je dan slovenske državnosti: na ta dan je sloven- ska skupščina razglasila samostojno in neodvisno Slovenijo. Vsaj šenekaj časa bomo ta praznik povezovali s spomini na agresijo jugoslovanske armade in na kratko, a učinkovito vojno z zveznimi enotami. Če bi imel časovni stroj, bi rad vsaj za pol ure pokukal v dan desetletnice razglasitve samostojnosti. Sicer pa nisem neučakan, za povrh pa še optimist, tako da le mirno čakam na ta prvi večji jubilej. 31. oktobra imamo dan reformacije! Reformacija (protestantizem) je za slovenstvo izrednega pomena, saj je pod okriljem idej Martina Lutra Primož Trubar napisal in natiskal prve knjige v našem jeziku, Jurij Dalmatin je prevedel Biblijo in sploh smo postali narod s knjižnim jezikom. Praznik se sicer navezuje s 1. novembrom, ki ostaja dan spomina na mrtve in po tolma- čenju nekaterih naj bi tako dobili dan več za obisk grobov bližnjih, vendar je kar prav, če ga izpostavimo kot praznik vknjižnjenja slovenščine. 26. decembra se bomo spominjali uspešnega referenduma in praznovali dan samostojnosti. Tako bomo imeli praznik na dan, ko večji del Evrope praznuje svetega Stefana in s tem smo že pri verskem delu praznikov. Po neskončnih polemikah, ki jih je pred davnimi (tremi, štirimi?) leti izzval Jože Smole, ko je kot tedanji predsednik SZDL voščil vesel Božič, imamo Slovenci sedaj vsi dela prost dan na velikonočno nedeljo in ponedeljek, na binkoštno nedeljo, na dan Marijinega vnebovzetja in za Božič. Pa vesele praznike! Toni Gomišček ODPADEL EKSPERIMENTALNI TEČAJ SLOVENŠČINE V SREDNJI ŠOLI Nas je premalo! s prve strani la šola pripravljena sprejeti in je zaprosila ministrstvo, da bi eks-perimentacijo dovolilo tudi v tej obliki. Žal pa vse prošnje in prigovarjanja niso zalegla. Eksperimentalnega tečaja slovenščine, ki bi učencem zagotovil tri šolske ure pouka slovenščine tedensko, predvsem pa tudi uradno priznanje osvojenega znanja (saj bi to bilo zabeleženo na izpitnem spričevalu), torej letos v Spetru ne bo. Otroci oziroma družine, ki so si ga želeli, bodo prikrajšani za to možnost. Ob tem se seveda zastavlja predvsem vprašanje enakih izobraževalnih možnosti, ki naj bi jih bli deležni vsi otroci, če pravilno razumemo 3. člen italijanske ustave, po katerem imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo in po katerem je republika dolžna odpravljati gospodarske in družbene ovire, ki stvarno omejujejo svobodo in enakopravnost državljanov in zavirajo poln razvoj človekove osebnosti. Jasno je namreč, da v obeh primerih, v Nemah in Špetru, pouk slovenščine ni uspel enostavno zato, ker je pri nas vse premalo otrok. Izbira pouka slovenščine se je križala z drugimi izbirami, do katerih imajo družine prav tako pravico: kraj šolanja, urnik pouka. Ko bi otrok bilo vsega skupaj vsaj sto, bi se vSe razrešilo: imeli bi oddelek z normalnim urnikom brez slovenščine, oddelek z normalnim urnikom s slovenščino, oddelek s podaljšanim urnikom brez slovenščine, oddelek s podaljšanim urnikom s slovenščino, ob tem pa bi mogoče še ostalo dovolj otrok za kako drugo izbiro, recimo, za oddelek z 0 er. u mi okrepljeno glasbeno vzgojo. Vsak bi pač našel sebi ustrezno možnost, kot se lahko dogaja na večjih šolah. Tako pa smo tudi glede šole na istem kot glede pediatrov: ker pač ni dovolj otrok, ni možnosti. Tečaj^ slovenščine na srednji šoli v Spetru bo tako letos potekal v privatni obliki; zato so se, kljub organizacijskim težavam odločili starši otrok, šola pa bo omogočila njegov potek v šolskih prostorih. Živa Gruden : /zul mvr ■vi/- chpnaum òr-voSi/r m LaAA Il dialetto resiano cerca la sua grafia "E' nostra intenzione codificare il dialetto sloveno di Resia con una scrittura uniforme, uguale per tutti". E’ questo il senso e lo scopo della conferenza internazionale sui "Fondamenti per una grammatica pratica resiana" che si terrà a Prato di Resia ITI, 12 e 13 dicembre prossimi, come ci dice il sindaco di Resia Luigi Paletti, uno dei promotori del convegno. Già nel 1980 - ricorda Paletti -un'iniziativa analoga non riuscì a mettere d’accordo gli studiosi sull’adozione di una precisa grafia resiana. Il discorso viene ripreso ora, con l’intenzione di arrivare all'adozione, al più presto, di una grammatica che possa far comprendere ed apprendere ai ragazzi della Val Resia, anche e soprattutto a livello scolastico, il proprio dialetto. La conferenza prevede una serie di interessanti interventi, distribuiti nelle tre mattinate di svolgimento. Mercoledì 11 dicembre, alle 9.15, introdurrà i lavori lo stesso sindaco di Resia, cui seguiranno gli interventi di Giovanni Rotta, dell'Ufficio Anagrafe di Resia (parlerà su La struttura della popolazione resiana contemporanea), Maurizio Ridolfi, pievano della Pieve di S.M. Assunta (L'uso del resiano nella liturgia) e Dorina Di Lenardo, ex maestra della scuola primaria di Resia (Espe- rienze di uso del resiano nella scuola primaria). Il giorno seguente prenderanno parte ai lavori Silvana Schiavi Fa-chin dell'Università di Udine (Oralità e scrittura nei processi educativi: il caso delle lingue minoritarie), Ben Groen dell’Università di Leida (Suggerimenti pratici per l'insegnamento della grammatica resiana), Willem Vermeer, anche lui dell’Università di Leida (L'origine delle differenze locali nei sistemi vocalistici del resiano) e Gunter Spiess del progetto "Minoranze linguistiche nell’Europa Centrale" (Tentativi di standardizzazione del resiano: l'esempio della lingua soraba). Nella giornata conclusiva, venerdì 13 dicembre, interverranno Eric Hamp dell'Università di Chicago (Principi del superare di dialetti), Aleksandr Duličenko dell’Università di Tartu (11 dialetto resiano sulla strada verso una lingua letteraria), Han Steenwijk dell'Università di Leida (Una base dialettale per il resiano scritto) ed il ricercatore sloveno Pavle Merkù (Una proposta pratica di scrittura resiana). Un nutrito numero di studiosi, quindi, cercheranno di dare una risposta al problema della ricerca di una grafia resiana. A questi si aggiungeranno anche studiosi sloveni, oltre che ricercatori delle Università di Udine, Trieste e Padova. XVI. Benečanski kulturni dnevi Giornate culturali della Slavia italiana 1991 Razvoj slovenske nacionalne ideje: politična gibanja, vloga jezika in literature L'idea nazionale slovena: movimenti politici ruolo della lingua e della letteratura 6.12.1991 - mag. Boris Gombač zgodovinar, ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani storico, direttore del Museo Nazionale di Lubiana Rast in razvoj nacionalnega gibanja pri Slovencih Crescita e sviluppo del movimento nazionale presso gli Sloveni 13.12.1991 - dr. Breda Pogorelec jezikoslovec, redni profesor na Univerzi v Ljubljani linguista, ordinario presso l'Università di Lubiana Slovenski jezik in slovenska samobitnost La lingua slovena e l'identità slovena 20.12.1991 - dr. Matjaž Kmecl literarni zgodovinar, redni profesor na Univerzi v Ljubljani, član Predsedstva Republike Slovenije storico della letteratura, ordinario presso l’Università di Lubiana, membro della Presidenza della Repubblica di Slovenia Literatura v nastajanju slovenskega naroda La letteratura nella formazione della nazione slovena Predavanja bodo ob 18. uri v občinski dvorani v Špetru; podana bodo v slovenščini in se bodo konsekutivno prevajala v italijanščino. Le lezioni si terranno alle ore 18 nella sala consiliare di San Pietro al Natisone; verranno svolte in lingua slovena con traduzione consecutiva in italiano. Arte poetica e disegni con il Soroptimist club La biblioteca civica di Cividale ha ospitato giovedì scorso un incontro con il poeta Albino Comel-li promosso dal Soroptimist International Club di Cividale. In apertura la presidente del Club Ida Cicuttini ha parlato della memoria quale tema della conversazione, invitando il poeta ad illustrare il suo lavoro di scrittore e spiegare il ruolo della memoria nel processo creativo. Comelli ha sottolineato come poesia ed arte, prodotti della sfera emotiva, attingono continuamente alle reminescenze depositate nell'inconscio. La lettura delle poesie del Comel-li ha permesso al pubblico di seguire l’artista nel suo inseguimento di sensazioni ed emozioni perdute, ma ritrovate nella memoria. Sempre su iniziativa del Soroptimist sabato 23 novembre é stata inaugurata nell’auditorium della scuola media De Rubeis di Cividale la mostra di disegni "Memoria e fantasia”, allestita nel Centro civico, e sono stati premiati vari lavori realizzati dagli alunni delle scuole elementari e medie che hanno partecipato al concorso. Tra le scuole premiate anche la scuola media di S. Pietro al Natisone, insegnante Rosina Zufferli. Gli alunni distintisi per l’originalità dei disegni sono stati: Matteo Cromaz, A. Lisa Magagnato, Federico Canalaz, Alan De Sabba-ta, Cristian Cozzi, Andrea Della Pietra, Sara Durante, Genny Vo-grig, Tania Noggi, Alessandro De Sabbata, Alexis Sabot, Giulio Lory, Susanna Pagavino, Elisa Sniderò, Luisa Petris, Arianna Bar-dus, Marco Petrelli, Emanuela Vo-grig, Gianna Di Gaspero, Monica Grando, Sara Della Rovere, Savina Bona, Caterina Quercig, Fabio Troia, Luisa Battigelli, Katiuscia Macorig, Carlo Biasizzo, Chiara Boscutti, Giovanni Biancuzzi, Tatiana Marchig, Luca Zanor, Davide Zuliani, David Pirrò, Gianluca Marseglia, Marino Clanora, Matteo Specogna, Liana Domeniš, Giulia Bellida e Alex Fasano. novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: ED1GRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.— SLT posamezni izvod 10.— SLT OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Villa Manin: una mostra che vale oro "Ori e tesori d’Europa - Mille anni di oreficeria nel Friuli-Venezia Giulia ”, questo il titolo di una mostra che avrà luogo da giugno a novembre del prossimo anno a Villa Manin di Passariano. L’iniziativa, che è stata presentata giorni fa a Trieste, ha lo scopo di far confluire nelle sale di Villa Manin mille anni di arte orafa da chiese, comunità religiso-ne, musei e collezioni. La mostra sarà articolata su due piani: in quello inferiore sarà allestito un percorso storico dal periodo romanico al 1700, mentre al primo le sale saranno dedicate al gioiello ottocentesco borghese e popolare. Naturalmente verranno organizzate anche manifestazioni collaterali, legate in qualche modo al mondo fantastico degli ori. Arhitekti za načrtovanje brez meje V petek, 28., in soboto, 29. novembra se bodo v Gorici in Novi Gorici na mednarodnem posvetu "Načrtovanje meje za prostor brez ovir" zbrali ugledni arhitekti in urbanisti iz raznih evropskih držav. Pogovarjali se bodo o možnosti izvedbe zamisli, ki so prišle v ožji izbor letošnjega natečaja Europan 2. V njih je 20 mladih evropskih arhitektov predlagalo svoja gledanja, kar zadeva bodočo ureditev obmejnega območja Erjavčeve ulice v Novi Gorici in Škabrijelove ulice v Gorici. Na tiskovni konferenci so povedali, da bodo v okviru posveta na goriškem Gradu pripravili razstavo 20 projektov natečaja Europan za študijsko območje obeh mest. V petek dopoldne pa bo v goriškem Kulturnem domu o prosotorskem planiranju ob meji spregovoril slovenski minister za urejanje prostora Miha Jazbinšek. V soboto se bo posvet preselil v konferenčno dvorano novogoriškega Delta centra. Kulturno društvo Ivan Trin-ko iz Čedada sporoča, da se je nadaljevalni tečaj slovenščine začel in da poteka vsak torek od 19. do 21. ure. V pripravi je tudi tečaj za začetnike, ki bo vsak ponedeljek od 19.30 do 21.30. Vpisovanje in druge informacije na društvu, tel. 731386. * * * Il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale informa che è già stato avviato il corso continuativo di sloveno. Il corso si tiene ogni martedì dalle 19 alle 21. Sta inoltre per iniziare anche quello per principianti che si terrà ogni lunedì dalle 19.30 alle 21.30. Per iscrizioni ed informazioni rivolgersi al circolo, tei 731386. Za Sveto Barbaro razstava Skočirja Na sliki detajl risbe Rudija Skočirja, ki bo razstavljal v Beneški galeriji ob prazniku Svete Barbare ciklus slik posvečenih rudarjem. Otvoritev razstave bo v sredo 4. decembra ob 18. url INCONTRO A MILANO CON LA COMUNITÀ’ SLOVENA DELLA NOSTRA PROVINCIA Sloveni al Fogolar Tavola rotonda a Milano sulla comunità slovena della provincia di Udine. E' stata organizzata dal Fogolar Furlan della capitale lombarda, presso il Centro S. Carlo, con il prof. Remo Cacitti dell’Università di Milano in veste di moderatore di fronte ad un buon pubblico di Friulani e Sloveni. Al tavolo della presidenza i relatori: il prof. Guglielmo Cerno, presidente dell’Unione culturale e co-nomica slovena provinciale, don Renzo Calligaro, parroco di Luse-vera, ed il prof. Paolo Petricig della redazione del Novi Matajur. Il prof. Cacitti introduce: i friulani di Milano sono interessati ad approfondire la conoscenza della comunità slovena che vive sul crinale occidentale delle Prealpi giube: attraverso di essa sarà anche più facile comprendere quanto accade oltre il vicino confine e conoscere i problemi che queste novità portano in Europa. Cerno ha esposto brevemente la storia politica, culturale ed umana della popolazione slovena che da secoli vive in Friuli lottando duramente per la propria sopravvivenza, in tutte le epoche passate. Non é stato facile soprattutto quando si é adoperata la sopraffazione, come é accaduto in tempi recenti. Notevoli, perciò, in relazione alle difficoltà, i risultati che la comunità ha ottenuto nel suo complesso, anche per gli sforzi di organizzazioni e circoli sloveni. Don Calligaro ha mostrato la sua situazione di prete friulano che si é trovato ad adoperare fra gli Sloveni, sforzandosi di apprendere la loro lingua e le loro tradizioni, ispirate al sentimento religioso: una comunità che nei suoi stessi modi di vita e nelle consuetudini esprime la propria identità etnica e lo fa soprattutto con la parola e la lingua. Petricig si é chiesto, con una domanda retorica, se valga la prna di operare per l'affermazione di una comunità ridotta all'osso. Non siamo soli, ha sostenuto, perché ci sono in Italia e in Europa popoli, gruppi etnici e minoranze insieme alle quali possiamo rappresentare una forza importante, soprattutto per i rapporti, i problemi ed i col-legamenti di cui la comunità può farsi portatrice. Al dibattito hanno preso parte Friulani e Sloveni, questi provenienti dalla Slavia friulana, da Trieste e dalla Slovenia. Ad alcuni é parso importante lo scambio di qualche parola in sloveno. Per altri il poter comunicare impressioni, ricevere notizie ed indicazioni. Esempio: qui qualcuno fa differenza fra Slavi (in Friuli) e Sloveni (a Gorizia e Trieste). Bisogna qui misurarsi con la disinformazione e va quindi aperto un chiarimento razionale. Una giovane di Platischis si sente in eguale misura slovena e italiana. Cacitti spiega che si tratta di "grandezze" diverse: l’appartenenza ad uno Stato non preclude l’appartenenza etnica o linguistica, ragione per la quale esistono le minoranze. Infine una giovane friulana: siamo qui quasi dispersi in una grande metropoli: perciò dalla nostra comunità di origine desideriamo ricevere informazioni, stimoli, programmi, soprattutto impulsi per il nostro futuro. E’ là, non qui a Milano, che il Friuli e la comunità slovena vivono la loro vita reale. PRIMA APPROVAZIONE DEL PROVVEDIMENTO PER LE MINORANZE LINGUISTICHE Sì della Camera alla legge segue dalla prima La Repubblica tutela la lingua e la cultura delle popolazioni di origine albanese, catalana, germanica, greca, slava e zingara e di quelle parlanti il ladino, il francese, il franco provenzale e l'occita-no. La Repubblica tutela, altresì, la lingua e la cultura delle popolazioni friulane e sarde. Si tratta in pratica di tutte le minoranze linguistiche, escluse quelle per le quali esistono o sono in via di approvazione leggi di tutela per le quali si è intrapresa una strada legislativa diversa. Senza entrare in dettaglio vediamo che spetterà alle Regioni l'adozione del decreto con cui saranno delimitate le aree interessate alla legge e che i singoli comuni potranno chiedere l’applicazione della tutela previa richiesta del 15% dell’elettorato. Le norme più importanti riguardano naturalmente le scuole. In esse sarà finalmente possibile l'insegnamento della lingua minoritaria: nella scuola materna per tutte le attività educative, nella scuola elementare per tutta l’attività didattica, secongo gli orari che saranno fissati, e l’alfabetizzazione nella lingua minoritaria. Solo nelle scuole medie dell'obbligo è prevista la domanda degli interessati. Ci sarà di sicuro qualcuno, magari forestiero, che non intenderà avvalersi di quanto prevede la legge. Poco male: questi farà semplicemente domanda di esonero! Obbligatorio per tutti, invece, l’insegnamento della cultura e delle tradizioni locali nell'ambito di materie come la storia, la geografia, educazione musicale, artistica e tecnica. Non di minore importanza gli articoli riguardanti il personale scolastico, che prevedono deroghe alle norme generali sul conferimento degli incarichi di insegnamento. Altro importante capitolo è quello relativo all’uso pubblico della lingua minoritaria, previsto sia per i consigli comunali e circoscrizionali, che per gli organi collegiali della scuola. La lingua minoritaria sarà anche ammessa negli uffici delle pubbliche amministrazioni, ma non nei procedimenti giudiziari. Altra materia approvata riguarda la toponomastica locale, il ripristino dei cognomi e le trasmissioni della RAI-TV, per le Planinsko društvo Nova Gorica vabi planince na vodeni zimski vzpon na Krn, Batognico ter Vrh nad Peski. Izlet bo v saboto in nedeljo, 30. novembra in 1. decembra. Vodita ga Cvetko Hvala in Ivan Tell. Prijave sprejemajo na društvu (Delpinova 1, Nova Gorica, tel.00 38 65-23-030). Izlet odpade le pri slabem vremenu. quali saranno stipulate convenzioni con le regioni interessate. Dulcis in fundo: le spese (10 miliardi l'anno) saranno sostenute dallo Stato attraverso le Regioni. Tra i commenti ed i giudizi espressi ci sono anche quelli che considerano le norme di tutela troppo blande, marcate da un lavorio di freni da parte di varie forze politiche. E questo è certamente vero. Si tratta tuttavia del primo serio passo avanti in questa materia ed è perciò indispensabile giungere all’approvazione definitiva in Senato in tempi brevi. Nel merito delle norme approvate, non ci sfugge che il trattamento previsto per le minoranze contemplate da questa legge è, per molti aspetti, migliore di quello che intende riservare la legge Maccani-co per gli Sloveni della Provincia di Udine. E’ certamente più lineare e propositivo. Basti un esempio: per gli obiettori alla legge approvata alla camera è previsto l'esonero. Per gli sloveni si chiederebbe invece la domanda dei genitori ed il superamento delle varie resistenze all'interno degli organi collegiali della scuola. A maggior ragione perciò indichiamo ai legislatori soluzioni diverse e meno confuse, rispondenti ad un trattamento paritario degli Sloveni delle tre province. Forti anche del successo che le comunità minoritarie stanno per cogliere. Paolo Petricig Razprava po društvih o Zvezi Slovencev Predlog statuta Zveze Slovencev, ki jo v naši pokrajini ustanavljamo in osnutek celotne reforme naše organiziranosti je sedaj že v pretresu posameznih društev in skupin. Kot je bilo namreč napovedano so se društva začela sestajati po vsem teritorju. Vsakič je prisoten tudi kak član pokrajinskega odbora SKGZ, ki po potrebi predstavlja in pojasnjuje predlog reorganizacije. Doslej so o njem poglobllje-no razpravljali že v Reziji, Ti-pani, Spetru in Čedadu. Seveda so taka srečanja tudi priložnost zato, da vsak da svoje predloge in sugestije organizacijske kot vsebinske narave. Čeprav je namreč relativno dodelan, je osnutek še vedno odprt, so torej možni določeni popravki in izboljšave. Cilj, ki ga vsi namreč pošteno zasledujemo je ustanoviti široko organizacijo, h kateri vsak zaveden Slovenec lahko pristopi in ki predvsem učinkovito predstavlja in brani naše interese kot slovenska narodnostna skupnost v videmski pokrajini. Kakšen je bil dosedanji odziv? Na splošno lahko rečemo, da so naši ljudje po društvih razumeli potrebe in želje, ki na silijo v reorganizacijo. Pripravljeni so v glavnem pristopiti in sodelovati. Vsi so tudi postavili vprašanje, oziroma izrazili skrb, da bodo vsa področja v geografskem in vsebinskem smislu zaobjeta in zastopana. Povsod so tudi želeli podrobneje pregledati in analizirati statut. Seveda se posvetovanja nadaljujejo, njih ritem in zaporedje pa sta seveda odvisna od samih društev, ki smo jih zaprosili, naj skličejo svoje člane, in ki so konec koncev nosilci reorganizacije. Volitve med drugim, kot rečeno bodo svojčas potekale po društvih, in prav predsednik in društveni volilni odbor bodo nadzorovali njihov brezhiben potek. Do določenega zanimanja glede nove oblike organiziranosti, ki jo predlagamo za vi-demko pokrajino, je prišlo tudi v nekaterih okoljih, kjer Slovenci niso še združeni v kak pevski zbor, društvo ali skupino in torej njih pristop k Zvezi z možnostjo izvolitve vodilnih organov predstavlja prvi korak k širšemu povezovanju. Nedvomno pa je, da kakorkoli se bo proces nadaljeval, je že sedanje skupno razmišljanje in razpravljanje velikega pomena, saj vse nas bogati, obenem pa nam daje konkretne elemente zato, da naredimo novo sintezo naše stvarnosti, (j n) Valmec: i dipendenti incrociano le braccia I lavoratori della Valmec sono in sciopero! Da una settimana occupano lo stabilimento sito nella zona industriale dl S. Pietro in assemblea permanente. La situazione della Valmec, dopo un periodo di crisi, sembrava essersi risolta con un riassetto societario mediato dall'assessore regionale all'industria Saro. Paolo Duriavig, sindacalista della Fim-Cisl, ridimensiona il tutto: "La produzione é ripresa il 4 ottobre ma gli operai non ricevono lo stipendio da giugno". Il sindacato chiede, per i 20 dipendenti e per 3 soci della precedente gestione, precise garanzie sugli assetti societari, prospettive di lavoro ed occupazione e pagamento degli stipendi arretrati, oltre che piena solidarietà di lavoratori, cittadini e istituzioni delle Valli del Nati-sone a sostegno della lotta per il posto di lavoro. Il nocciolo della questione -afferma Duriavig - é il primo punto, quello riguardante il nuovo assetto dirigenziale. I nuovi quattro soci, infatti, sembrano essere solo il paravento di altri personaggi, negano un dialogo costruttivo con il sindacato, proponendo solo una rateizza-zione degli stipendi in tempi lunghi. Tutte le belle promesse di qualche mese fa, insomma, si sono rivelate false. Dal sindacato é partita la richiesta al sindaco di S. Pietro di inserire un ordine del giorno di sostegno e solidarietà ai lavoratori nel consiglio comunale in programma per venerdì. Si spera anche in un incontro chiarificatore con l'assessore Saro. Intanto, 1 lavoratori ed i sindacati non intendono mollare: lo sciopero continuerà fino a che la vicenda non troverà una soluzio- ne. Michele Obit Povera Croazia senza petrolio: é una guerra, ma non importa... Di questi tempi un anno fa il mondo intero era in ansia per un evento pericoloso: la possibile Guerra del Golfo. Era sufficiente accendere la televisione, pubblica o privata, per assistere a continui programmi imperniati su re-portages, interviste, manovre militari nel deserto, resoconti d'interventi di uomini politici, dibattiti accesi fra ecopacifisti ed interventisti, fra uomini di fede e di cultura meno sicuri della necessità della guerra e zelanti curatori del diritto internazionale... Ed alla fine ci fu la guerra; l'interesse televisivo divenne quasi parossistico, spinto fino al punto che ogni momento della giornata era contrassegnato da qualche rete che proponeva scene di panico collettivo, di ponti abbattuti, di lampi sinistri nella notte, magari “dentro" uno spot pubblicitario: in maniera martellante ed ossessionante, tanto che più di qualcuno di noi incorse in tristi inquietudi- ni e disagi psichici. Paradossale fu la corsa, per esempio, all'accaparramento di generi di prima necessità. E tutto ovviamente si svolse nel rispetto della libertà di pensiero e d'espressione. Riflettendo a fondo, però, oggi mi chiedo se la molla principale su cui ruotava quell'immenso carrozzone giornaliero non fosse prima di tutto la paura di perdere (nell'Occidente) il feticcio del consumo legato alle vicende del petrolio; per cui potevano essere di confronto e di sostegno psichico collettivo gli "spettacoli" del conflitto, caratterizzati dalle forze militari in campo con descrizione accurata dell'armamento in gioco, le azioni di guerra ed una valutazione complessiva della potenza di fuoco delle armi impiegate: quasi per infondere sicurezze generali. Mi sembra di poter dire che, invece, passavano in secondo ordine gli aspetti civili della guerra, come gli esodi di massa, i risultati dei bombardamenti, la morte per stenti (che continua in alcuni casi) di migliaia di bambini, gli appelli del Papa... Motivi che sembrano essere ancora meno importanti negli avvenimenti attuali a noi vicini di Slovenia e di Croazia: anzi in qu- esto caso, non pesando sul piatto della bilancia nemmeno un barile di petrolio, il problema non sussiste e la stessa televisione fa fatica a inserire qualche servizio, talvolta proposto anche con il fastidio che le parti in lotta non abbiano ancora raggiunto l'accordo sperato. Ma che importanza possono avere in questa logica le continue sopraffazioni dell'uomo sull'uomo? Gli appelli del Santo Padre e dei vescovi, così ben strumentalizzati al tempo del Kuwait? E badiamo bene, al di là di ogni nostro sentimento di solidarietà e di comunanza di storia, di lingua e di etnia, sussistono dei pericoli reali per l'impiego di armi chimiche (c'è stata pure un'emergenza nucleare/), filtrano, nonostante tutto, notizie di atrocità raffinate, ormai i morti si contano a migliaia, i profughi vagano in fughe disperate e quasi senza speranza a decine di migliaia! E che importanza può avere l'abbattimento di chiese e campanili (oltre che di tutto il resto)? Forse che in molte parti dell'Europa consumistica hanno ancora qualche significato? Fondamentale è che il "baracchino" dell'etere sputi giornalmente la sua razione di veleni sulle famiglie, sugli anziani e sui bambini: l'ultimo prodotto del momento, l'alimento più energiz-zante, il maxiconcorso, l'ultimo filtro solare... Anche se vicino, molto vicino a noi, di guerra si muore... Franco Fornasaro Stran 5 Naš glas ratava nimar buj šibak Ki dost ljudi živi po naših občinah, se pogostu vprašamo. Radovieni so tudi naši brauci, posebno tisti, ki žive deleč, po sviete, pa vseglih z velikim interesam gledajo, sledijo, kaj se gaja doma. Slika, ki pride vsakikrat uon je nimar žalostna, v nekaterih primerih, realnostih, je že obupna. Na žalost nas je Slovienju nimar manj, an nimar manj se šliši naš glas, nimar buj šibki smo. Le malo kje je kajšan pozitivni znak. 31/12/89 31/12/90 var. % Dreka 259 256 -1,0 Grmek 638 613 -3,9 Podbonesec 1.562 1.537 -1,6 Sv. Lenart 1.173 1.171 -0,1 Prapotno 986 980 -0,6 Sovodnje 850 839 -1,3 Srednje 600 578 -0,3 Špeter 2.188 2.205 + 0,8 Tavorjana 2.308 2.315 + 0,3 Gorska skupnost Nadiških dolin 10.564 10.494 -0,7 Čedad 11.081 11.106 + 0,2 Brdo 808 810 + 0,2 Tipana 871 865 -0,7 Slovenske občine v Terski Gorski skupnosti 1.679 1.675 -0,2 Rezija 1.385 1.384 -0,0 Ahten 1.773 1.780 + 0,4 Čenta 8.767 8.787 + 0,2 Fojda 2.996 3.001 + 0,2 Gorjani 629 627 -0,3 Naborjet 1.024 1.042 + 1,7 Neme 2.818 2.855 + 1,3 Trbiž 5.981 6.006 + 0,4 Mešane občine 23.988 24.098 + 0,4 Videm 98.872 98.322 -0,6 Videmska pokrajina 524.217 523.869 -0,1 Bepino je biu an dobar an ročan zidar, an vsaki dan se j' pobrau dielat že ku je sonce ustalo. Paršu je damu samuo zvičer, za-tuo žena mu je napravla vsako jutro majhano špor-to, tu kateri je nesu za sabo kosilo, al pa južno. Takuo, de žena Milica an sin Toninac sta bla deli dan sama doma, šigur-na, de njih mož an tata se parkaže samuo zvičer, kadar sonce že zahaja. Pa an dan Bepinu so mu bli zmankali madoni, takuo de se j' varnu buj za-goda ko po navadi pruot duomu. Kadar je potuku na vrata, Milica iz kambre je zarjula: - Toninac ne stuoj odpri-et. Povej, de si sam doma! Pa kar Toninac je zagle-du njega očeta, je hitro prestrašeno zaueku: - Tata letite naglo v kambro, ker tu armarone je an strah ovit tu bielo arjuho! Bepino gre hitro v kambro, pogleda na naglim ženo Milico v pastiej slie-čeno do nazega, an subit odpre armaron, kjer tu ad-nim piču se j' tišču strah. Z jezo mu arstarga ariuho, an pod njo zagleda mladega an bliedega moža. - Špot an sram naj te j’ -zarjuje tu anj Bepino - mogoče, de niemaš druzega diela ku hodit strašit moj-ga otroka, sinu Toninaca!!! Na sveto praznik minatorju Puno od vas, kar pogleda telo fotografijo, se zmisle na sojè življenje, na življenje svojih dragih. Na nji so mladi puobje, ki so muorli zapustit njih duom za iti služit kruh v belgijanske miniere. Vsaka naša družina je imiela manjku adnega minator-ja. Na teli fotografiji so puobje iz Dreke, tisti kleče so Bizikovi, ta zad so pa adni od Mehelinove družine. Zaki tela fotografija? Zak se bliža 4. dičember, dan svete Barbare, pomočnica minatorju. Za jo lepuo praznovat se-cjon bivših minatorju Zveze slo-vienskih izseljencev je preložla festo na saboto 7. dičemberja. Ob 11.30 bo v Špietre sveta maša, potlè se zberejo vsi pred spomenikom minatorju an polo-žejo puši rož. Kosilo bo v Gagli-ane, kjer bojo godli tudi Ližo an ansambel "Gli squali". Za druge informacjone an za se vpisat (cajt je do petka 6. dičemberja) se muorta obarnit v Čedad, al na Zvezo slovienskih izseljencev (ul. IX agosto 8,) al na patronat Inac (ul. Manzoni, 25). 4. dičemberja pa bo veliko praznovanje v Špietre. Za tuole so poskarbiel študijski center Nediža, kamuni iz Špietra an Idrije (Slovenija) an videmska pokrajina. Praznik bo posvečen občini Idrija, ki je povserode poznana zak ima ■ miniero živega srebra staro 500 liet. Ob 14.30 v dvojezični šoli otroc spoznajo realnost tistega kraja z diapozi-tivami, vse jim lepuo razlože Janez Kavčič od idrijskega muzeja. Živa Gruden pa store gostom spoznat realnost dvojezične Suole. Buj pozno se srečajo predstavniki dvieh občin, Špietra an Idrije an vidli kakuo se pomagat dna drugi. V Beneški galeriji bo otvoritev razstave "Hommages a tous les mineurs" (posvečena minatorjam) Rudija Skočirja, znanega umetnika iz Idrije. Pod sienco lipe Ceniebola an Volče velika parjatelja Kor kamjon? Obarnita se v Podbarnas Diego Petricig je an mlad puob iz Podbarnasa, ima 24 liet, an je pun dobre voje an inicjati-ve. Nomalo cajta od tega je na-redu 'no imprežo autoprevozu. Tuole pride reč, de če imata po-triebo kajšnega kamjona za pe-jat kam al parpejat damu kako blaguo, se moreta obarnit na anj an on vam nardi dielo. On živi v Podbarnase (Špietar), lahko ga pokličeta na telefonsko številko (0432) 714038. Takale novice nas razvesele, saj je pru, de tudi tle par nas, kjer do nomalo liet od tega so nam pravli, de nie moč narest nič za dielo, de muormo vsi iti dol v dolino, dol v miesto, se na-stavjajo nove možnosti diela. An videt te po teli pot hodejo tudi naši te mladi, nam daje dobro upanje an trošt. Diegu želmo,' de bi imeu puno diela, tarkaj de bojo lahko služil ta par njim tudi drugi dieluci. Je Guerr ne Adriano! Se troštamo, de Barbara Saccù nam na zamiere če te drugi krat, kar smo napisal lepo novico, de se je laurela, smo zgrešil ime nje moža: se kliče Guerrino Guion an ne Adriano Pieniz, takuo ki smo bli napisal (za tuole pa je kriv naš "informator", ki nam nie poviedu pravo ime!). Tuole nam da možnost narest še anrkat naše kongratulacjone mladi dotoreš: brava Barbara! V nediejo 10. novemberja je biu v Čeneboli praznik lipe, ki so jo nazaj usadli na sred vasi lanskega lieta, taktio ki že vesta. Pieu je dekliški pevski zbor iz Volč pri Tolminu (par nas tista vas je poznana kot Učja). An tuole sta že viedel, sa’ smo bli že napisal an diel fotografije. Dekleta so ble lepe an mlade an vse kaže, de so se možje an puobje iz tele vasi zagledal v nje an de so jih šli že gledat. Po pravici poviedano nieso bli samuo možje, saj se je med Če-nebolo an Učami rodilo nieko parjateljstvo an v nediejo 24. novemberja na liepa skupina ljudi je varnila obisk an šla v Volče. Poklicale so jih pru čeče pev- So pravli, de na bojo vič dajal bone za benzino po znižani ceni, pa bodita brez skarbi, nam jih dajo še. Novica je telih dni: boni za kupit benzino po znižani ceni bojo vajal do dičemberja lieta 1994. Kada an kuo jih bojo partii? Vse kaže, de bo ku priet: vsak bo muoru iti po nje na ka-mun, kjer ima bivališče, residen-co. Kada se na vie še, višno de bo parve miesce lieta 1992, pa tuole bomo pisal buj napri. Do tuolega an še do drugih finančnih pomoči namenjene tis- skega zbora, saj telekrat so imie-le one praznik v njih vasi. Praznoval so sveto Cecilijo, zavetnico glasbe an za telo par-ložnost je mladi zbor imeu koncert v župnijski cierkvi svetega Lienarta. Pridne čeče so zapiele vič pi-esmi v njih materinem jeziku, v slovienščini, pa tudi po latinsko an po angleško. Gost, ospite, je biu oktet "Simon Gregorčič" iz Kobarida. Telega okteta poznamo tudi tle par nas, saj je vič krat zapieu v Špietre, go na Lie-sah an tle v Čedade. Pru an liep praznik, kjer Čeni-ebulc so se zlo dobro počutili an pošteno uživali ob domačih ljudskih an avtorskih piesmi. Prijateljstvo med dviem vasem od sada bo lahko samuo raslo. tim, ki se ukvarjajo z gospodarstvom (fabrike, butige an takuo napri), se je paršlo zavojo hude an tragične ujske v Jugoslaviji. Sevieda, nie še za parluošt tar-plienje tiste daržave z našim problemom, pa je tudi ries, de tle v Italiji, tista, ki narvič "plača" tisto ujsko je pru naša dežela, Furlanija - Julijska krajina. Vsi vemo, de puno fabrik, puno butig, puno "import-export" je dielalo pru s Slovenijo, s Hrvaško. Seda nie vič takuo an zavojo tiiolega že vič ku kajšan je doma brez diela. FINANČNA POMUOČ FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI Bojo dajal še bone Za Kejacovo družino neviesta taz Španije V saboto 12. otuberja je bluo veliko veseje v beneški družini, ki že puno liet živi v Belgiji, v kraju Fleurus. Tisti dan se je Ženu njih sin z no lepo čečo, ki ima koranine v Španji. Novič se kliče Marino Crainich, njega mama je Adele Qualizza -Tamažacuova iz Sriednjega, njega tata je pa Renato Crainich - Kejac iz Garmika. Renato an Adele imajo puno parjatelju an kar kajšan od nas gre v Belgijo, oni ga pru zvestuo sprejmejo v njih hišo. Njih neviesta, liepa noviča se kliče Anna Maria Benitez-Cervan an takuo, ki smo jal, nje mama an nje tata so taz Španje, v Belgijo so paršli zavojo diela. Marinu an AnniMariji želmo puno srečnih an veselih dni, puno sreče an veseja jim želi tudi Zveza slovienskih izseljencev iz Taminesa. Perchè sia più dolce il vostro Natale Minimatajur IZ DELA UČENCEV ČETRTEGA RAZREDA ŠPETRSKE DVOJEZIČNE ŠOLE Nastanek Matajurja Ecco 11 monte Matajur con la cappelletto in cima, illustrato da Ljuba, alunna della I. elementare bilingue di S. Pietro al Natisone Spet smo pokukali v špetrsko dvojezično šolo, da bi zvedeli, kaj tam delajo otroci, kaj vse se učijo, saj veste, de smo mi od Novega Matajurja zelo, zelo radovedni. In to kar smo videli tokrat nas je še posebej zanimalo, saj je povezano z našo najvišjo goro, s tisto goro, ki varuje in brani vse Nadiške doline in že nosi bel klobuk, kot vidite sami, istočasno daje ime tudi našemu tedniku, skratka to kar smo našli in vam danes predstavljamo je povezano z našim Matajurjem. V četrtem razredu so se učenci vprašali, kako je sploh nastala ta gora in vsak si je odgovoril po svoje... Domišlije, fantazije, otrokom res ne manjka. Preberite tudi vi, kaj so napisali, zakaj se je nad Nadižo dvignila tako visoko gora in čigava zasluga je, če je do tega prišlo. So to bili škratje, vojskovodje, zmaji, junaki? * * * Gore Matajur prej ni bilo, tako ljudje niso morali prihajati sem. Ponoči škrat je prišel in je nardil goro, gora pa je rekla "Hvala”. Rekla je še "A jaz nimam še ime!” Tako ji je dal ime "Matajur" in tako škrat je šel proč. Turisti so prihajali na Matajur, a zelo malo. Drugo noč pride škrat in reče "Zdaj ti boš imel gostilno, kapelico in vlečnico" tako je nardil čarovnijo. Ko je končal je šel proč. Tretji dan pa je prišlo ljudi. In tako gora je bila zelo vesela, ker je bilo veliko turizma. Eva Dosti let od tega je nastala gora Matajur. Tarn je bila maj- hna koča nasproti pa velikanska skala. Otrok, ko je hodil nekega dne iz hiše, je videl majhnega škrata, ki mu pove, da mora iti na neko goro. Tam ni bilo gore ampak je bila velikanska skala. Neko noč, ko vsi so spali, otrok je hotel, z močjo, zmak-niti skalo za narediti goro. Ko postane polnoči vidi neki kres; so bile krivapete. Otrok se ni ustrašil in tako, kot da bi bila čarovnija, skala jo zmakne in ugasne kres in ubije use krivapete. Ta skala je Matajur. Pod njem so še danes tri krivapete. Antonio Kjer danes je gora Matajur nekoč je bila nižina. V tej nižini je bilo mesto. Na griču je bil grad, kjer je živela čarovnica, na drugem griču v neki hiši je živela velika družina škratov. Čarovnica je začarala krivopete in zmaja, da bi bila kraljica mesta, ampak ko je s svojo vojsko šla proti mestu, škrati so začarali goro. Čarovnica še danes s krivo-peto in z zmajem živi tam notri gore. Tako mesto in škrati so naredili veliko veselico. Andrea Kjer je danes hrib Matajur je bila nižina. Nekega jasnega večera je prišel velikanski mož z velikansko lopato. Začel si je kopati grob. Tako po tisoč dnevih ga je napravil. A ko je šel notri je pozabil se pokriti, toda ni več mogel ven. Ponoči je začelo močno deževati. Voda je napolnila jamo. Po tisoč mesecih voda je izhla- pela. Jama je čez dva meseca zaprla. Tako je nastala gora Matajur. Erika Gora Matajur je nastala, ker neki škrati so hoteli hrib za častit, ker niso imeli boga. Prinesli so vsak dan malo kamenja. Ko so končali goro so hoteli narediti kapelico. Šo naredili in so dali gor tudi zvezek da so vedeli, kdo je prišel obiskat kapelico. Potem ljudje so imenovali goro Matajur. Liviana Kjer je danes gora Matajur, nekoč je bila nižina. Nekega leta je postala vojna. Vojskovodja je rekel svojem sužnjem naj naredijo velikansko jamo, tako, ko bodo prišli drugi vojaki bodo padli noter. Ko so kopali jamo, so dali na kup kamenje. Tako je nastala gora Matajur. Mirko Gora Matajur tisoč let od tega je bila nižina. Nekega večera iz zmelje je prišlo dosti oseb in živali iz pravljice. Živali so bile velike kot gora, osebe pa, so bile normalne. Ob štirih te osebe in neke živali so šli nazaj v zemljo počivati. Nekatere živali niso videle, da je bila ura štiri in so ostali tam, za živali iz pravljice je to bilo grozno; ker če niso šle nazaj ob štirih niso mogle iti nazaj. Te živali so bile zmaji in mravlje. Zmaji in mravlje, ker so bili jezni so si naredili hišo, ker se niso hoteli videti. Tiste živali so naredile hribe, in ena od teh živali je napravila hrib Matajur. Majda Natale come ogni anno porterà ai nostri bambini tanti doni, tante cose belle. Ci sono però dei bambini che lo trascorreranno al freddo, oppure senza famiglia, senza niente. A loro hanno pensato alcuni alunni che hanno preparato dei doni e li hanno spediti in Tanzania. Ecco 2 lettere di accompagnamento. Hello! We are 6 children from Italy. We attend thè fifth course at thè primary scho-ol of S. Pietro al Natisone, a little village near Udine, in thè north-east of Italy. We can write to you in English because we study it at school. Our English tea-cher is called Claudia. Christmas is approaching and we send to you this present to make more sweet and warm your Christmas. We saw on thè geogra-phic atlas where is your Country. It's really far from Italy. What’s thè name of your town? How is thè wea-ther in Tanzania? Here thè winter is cold and rainy and we can’t go out to play in thè garden. We hope you enjoy our presents and we are waiting for your letter. With love Andrea Venturini, Giulia Strazzolini, Raissa Jussig, Elisa Costantini, Massimiliano Martinig, Matteo Braidotti Merry Christmas and happy new year! Do you like your life there? I live in San Pietro al Natisone in Cooperation Ave-nue. What's thè name of your village? How is thè weather there? Here it's cold and windy and it rains very often. I hope you are well. Bye bye from Andrea Blasetig NAPIŠI MED SOGLASNIKE LETEČE SAMOGLASNIKE SAMO DVE OVCI STA POPOLNOMA ENAKI. KATERI? TUT TO SPORT vse o Šp ilrpl! T"1!»,1 'SS5, ' ___________________________________________________________ I risultati PROMOZIONE Valnatisone - Rauscedo 2-1 2. CATEGORIA Natisone - Pulfero 3-0 3. CATEGORIA Savognese - Chiavris 1-1 UNDER 18 Valnatisone - Cormonese 0-1 ALLIEV. Valnatisone - Serenissima 4-1 GIOVANISSIMI Donatello/Olimpia - Valnatiso- ne 1-0 ESORDIENTI Gaglianese - Audace rinv AMATORI Udine 82 - Reai Pulfero 0-4 Reai Pulfero - Pieris 1-1 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Porcia 3-0 Prossimo turno PROMOZIONE Pro Osoppo - Valnatisone 2. CATEGORIA Pilifero - S. Gottardo 3. CATEGORIA Com. Faedis - Savognese UNDER 18 Bressa/Campoformido - Val-natisone ALLIEVI Flaibano - Valnatisone GIOVANISSIMI Valnatisone - Union '91 PULCINI Audace/A - Fortissimi; Auda-ce/B - Fortissimi AMATORI Mortegliano - Reai Pulfero PALLAVOLO FEMMINILE Polisportiva Celinia - S. Leonardo (Serie D); Us Friuli - S. Leonardo (Under 16); Asfjr - S. Leonardo (Under 14) Le classifiche PROMOZIONE Spilimbergo, Pro Fagagna 15; Sanvitese 14; Pro Aviano, S. Luigi 13; Valnatisone, Juniors, S. Sergio 12; Rauscedo, Polcenigo, Cordeno-nese 11; Bujese 9; Tavagnacco 8; Arteniese 7; Portuale 6; Pro Osoppo 5, 2. CATEGORIA Savorgnanese 18; Rizzi, Manza-no, Bearzi, Ancona, Natisone 15; Buttrio 14; Azzurra 13; Aurora 12; S.Gottardo 10; Puliero 9; S. Rocco 8; Forti & Liberi, Sangiorgina 5; Gaglianese 4; Asso 3. 3. CATEGORIA Venzone, Chiavris 12; Nimis, Treppo Grande 10; Coseano, Cise-riis 9; Savognese, Stella Azzurra, Fulgor 7; Colugna 5; Com. Faedis, L’ Arcobaleno 3; Martignacco 0. UNDER 18 Serenissima 17; Bressa/Campoformido, Cussignacco 14; Tolmezzo, Tavagnacco 13; Gemonese 12; Bujese, Manzanese 10; Pasianese/Pas-sons, Cormonese 9; Trivignano, Sangiorgina 8; Valnatisone, Union '91, Flumignano 6; Arteniese 4. ALLIEVI Mereto D.B. 16; Serenissima 15; Donatello/Olimpia 14; Valnatisone, Sedegliano 13; Gaglianese 9; Lestizza 8; Celtic, Bressa/Campoformido 6; Flaibano, Bertiolo, Cor-morangers 2. GIOVANISSIMI Donatello/Olimpia 16; Gaglianese 15; Fortissimi 13; Valnatisone 12; Buttrio 9; Sedegliano, Com. Faedis 8; Azzurra 7; Rivolto 6; Union '91, Flumignano 5; Bressa/Campoformido, Fulgor 0. PALLAVOLO - Serie D Peugeot Mario Goi 8; S. Leonardo, Socopel Sangiorgina, Carrozzeria Emiliana Porcia, Pav Natisonia 6; Fincantieri, Banear S. Vito, Bor Friulexport, Candolini Mossa 4; Itar Fontanafredda, Sanson Lucini-co, Celinia, La Nouvelle 2; Dlf Udine 0. PALLAVOLO - Under 16 Us Friuli 8; S. Leonardo 6; Pav Remanzacco, Csi Tarcento 4; Liber-tas Gonars 2; Cogeturist/B, Asfjr 0. PALLAVOLO - Under 14 Pav Remanzacco 6; Pav Natisonia, Al Gelso 4; S. Leonardo, Asfjr, 11 Pozzo, Azzurra Premariacco 2. N.B. Le classifiche di Allievi, Giovanissimi, Pallavolo Under 16 e Under 14 sono aggiornate alla settimana precedente. SI E’ COSTITUITO RECENTEMENTE A PONTEACCO IL CIRCOLO SPORTIVO KARKOS Società al debutto Un'altra società sportiva viene ad affiancare a S. Pietro al Natisone l'U.S. Valnatisone, mentre a Sa-vogna inizia l'attività della Poli-sportiva Monte Matajur; é il neocostituito Circolo Sportivo Kar-kos, che ha sede provvisoria presso il Bar trattoria "Al Ritrovo" di Ponteacco. Dopo un invito agli appassionati rivolto circa un mese fa, il varo ufficiale della società é stato dato giovedì 14 novembre. L'organigramma é composto da Giovanni Rossi (presidente), Dario Qualizza (vicepresidente), Franca Qualizza (segretaria) e rimarrà in carica fino al 1995. Il Circolo, come ci ha illustrato il neopresidente, sarà un punto di riferimento per tutti gli appassionati di atletica leggera e di podismo in genere, che avranno la possibilità di allenarsi e di gareggiare per una società locale. Un punto qualificante sarà quello di contribuire alla crescita sportiva e culturale dei soci e dei cittadini, organizzando manifestazioni sportive, culturali e ricreative aperte a tutti. Particolare attenzione sarà riservata ai ragazzi ed alle ragazze delle scuole medie inferiori e superiori (questi ultimi fino a 18 anni d'età) ed alla categoria Amatori che parteciperanno alle attivi- Giovanni Rossi ed il figlio Davide in tenuta di gara tà della Fidai. Più ampia sarà la possibilità di partecipazione alle diverse manifestazioni organizzate dal Csi provinciale per quanto riguarda il podismo, con campestri e corse in montagna aperte a tutti. La società cerca il sostegno di ditte e amministrazioni locali per poter svolgere il lavoro programmato, che prenderà il via con la corsa campestre prevista per domenica 8 dicembre a Grions del Torre. Sono aperte anche le iscri- zioni per il tesseramento dei soci per la stagione 1992. La speranza della nuova società é che i ragazzi che iniziano o continuano nella pratica di questo sport vengano seguiti dai genitori, in modo da venire ulteriormente spronati. Per ulteriori informazioni gli interessati possono telefonare al presidente Giovanni Rossi (727375) o recarsi presso il Poli-sportivo Comunale di S. Pietro al Natisone dalle ore 14 alle ore 16 nei giorni feriali. Calcetto: Tolmino attende... "Tolmin 91" vabi vse tiste, ki ljubijo mali nogomet, na 4. madnarodni malonogometni turnir, ki bo 13. in 14. decembra 1991 v športni dvorani ŠC "Vojvodina" v Tolminu. Vse zamejske ekipe, katere želijo sodelovati, morajo poravnati prijavnino 50.000 italijanskih lir do 8. decembra 1991. Prijave sprejemajo v gostilni Gašperut na Volarjih. Vse ostale informacije dobite na telefonsko št. (003865) 81928 pri Podreka Mariji. "Tolmin 91” želi, da se zamejske ekipe udeležijo v čim večjem številu ekip in s tem nadaljujejo prijateljske vezi s športniki samostojne Slovenije. .* * * E’ in programma per il 13 e 14 dicembre il quarto torneo internazionale di calcetto "Tolmin 91" che si svolgerà nella palestra del centro sportivo "Vojvodina" di Tolmino. La quota di iscrizione é di £ 50.000 da versare entro domenica 8 dicembre presso il ristorante Gašperut di Volarje. Nadia futura regina di boxe americana? Nadia Dugaro (a sinistra) durante un recente incontro Molte discipline sportive, un tempo note solo a pochi appassionati e praticanti, stanno conquistando un pubblico sempre più vasto e per alcune di esse si sono già spalancate le porte del Tempio di Olimpia. Una di queste discipline è il "Kick boxing", più conosciuto come boxe americana. Senza entrare troppo nei dettagli, possiamo dire che le regole di questo sport sono analoghe a quelle del pugilato, che tutti conoscono. Le differenze sostanziali stanno nel fatto che l'avversario può essere colpito, oltre che con le mani, anche con i piedi e che, soprattutto, i colpi si possono portare su tutto il corpo dell'avversario. A prima vista la disciplina può apparire alquanto violenta e riservata a pochi aspiranti Rambo. Nella realtà questo sport è praticato anche dalle donne e fra le campionesse della specialità a livello mondiale troviamo Nadia Dugaro, 26 anni, residente in Belgio, dove gareggia per i colori della società "Black Sheep d'Addario". Come si può facilmente intuire dal cognome, Nadia Dugaro (Klinčanova di Dughe) è figlia di emigranti sloveni delle Valli del Natisone trasferitisi in Belgio nel dopoguerra. Un'attività agonistica, quella di Nadia, iniziata dopo i 20 anni e tuttavia già ricca di successi in campo nazionale ed internazionale. A Casablanca (Marocco), tre anni fa, ha mancato di un soffio 11 primo appuntamento con il titolo europeo della specialità. Dopo una pausa, dovuta alla nascita del figlio Michael, Nadia Dugaro è ritornata, con risultati ancora più lusinghieri, all'attività agonistica, e proprio domani, venerdì 29 novembre, combatterà al Paialido di Milano per la conquista del titolo mondiale professionisti nella categoria fino a 64 kg. E' inutile dire che tutti gli sloveni, anche i più lontani dalla propria terra, faranno tifo per Nadia. Gli Allievi fanno poker contro la Serenissima La Valnatisone ritorna alla vittoria in una gara disputata su un campo pesante e con vento fortissimo, contro il Vivai Rauscedo. Passati in vantaggio con Claudio Castagnaviz, gli azzurri hanno fallito quattro occasioni da gol venendo puniti dal momentaneo pareggio ospite. Nella ripresa Luca Da Rio ha chiuso le ostilità sfruttando un bel servizio di Castagnaviz. Domenica la Valnatisone sarà impegnata ad Osoppo. Il Pulfero ritorna dalla trasferta di S. Giovanni al Natisone con una pesante sconfitta. Domenica per gli arancioni ci sarà la possibilità di riscossa nella gara interna con il S. Gottardo. La Savognese, dopo essere passata in vantaggio con Stefano Vo-grig, é stata raggiunta dagli udinesi del Chiavris a due minuti dal termine. Per i nostri ragazzi domenica é in programma l'incontro con il Comunale Faedis. Gli Under 18 sono stati sconfitti di misura dalla Cormonese, dopo una gara molto equilibrata. Gli Allievi con il largo successo ottenuto contro la Serenissima, ex capolista, si portano verso la vetta della classifica. Le reti dei nostri ragazzi sono state siglate da Andrea Podrecca, David Speco-qna, Lorenzo Coceano e Massimiliano Campanella. E' stata una partita ricca di episodi, con tre espulsioni che non hanno avuto conseguenze sull'esito della gara. I Giovanissimi, ospiti del Donatello/Olimpia, sono stati puniti sull’unico errore commesso. Un calcio di rinvio irregolare ha permesso ai padroni di casa di ottenere il successo. Gli Esordienti sono stati bloccati dal maltempo nella gara di recupero che era prevista con la Gaglianese. Sabato prossimo, sperando nel bel tempo, dovrebbe concludersi il girone di andata dei Pulcini con il recupero tra Audace e Fortissimi. Infine, dopo la brillante vittoria per 4-0 con l'Udine 82, il Reai Pulfero ha dovuto sudare per riequilibrare la gara interna con il Pieris. ... Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con... totocalcio Anna Jussa Atalanta-Parma 1 Bari-Genoa Cagliari-Ascoli 1 Cremonese-Fiorentina X Inter-Milan X 2 Juventus-Roma 1 X Lazio-Napoli 1 2 Sampdoria-Torino X Verona-Foggia 1 Palermo-Udinese X 2 Pisa-Bologna 1 Leife-Trento 1 Vastese-Pistoiese 2 Anna Jussa, nativa di Tiglio dl S. Pietro al Natisone, lavora presso l'Unione Circoli Culturali Sloveni di Cividaie con funzioni di segreteria e coordinamento. Collabora con il Beneško gledališče. Nel numero precedente Franco Rudi ha totalizzato 6 punti. CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda GRMEK ŠPETER Guido je biu mlad puob, kar se je muoru pobrat dielat v bel-gijanske miniere. Puno liet je gorè dielu, zaslužu je penzion, pa tudi boliezan, ki ga huduo maltrala, ga je pejala do smarti. Huduo je tudi pomisliti de zavo-jo mine so umarli tudi dva njega brata: Bepo, ki je že v Belgiji umaru, an Gino, ki nas je zapus-tu 'no lieto od tega. Drugi brat mu je umaru pa doma, takuo de od velike družine je ostala živa še adna sestra. Guido se je biu varnu tle damu, kupe z njega ženo Gino, nomalo liet od tega an je živeu v Ažli, kjer je biu kupu hišo. Njih otroc, an puob an dvie čeče, so pa ostal v Belgiji. V žalost je pustu nje an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu go par Svetim Štuoblanke v pandi-ejak 25. novemberja popudan. Naj v mieru počiva v domači zemlji, ki mu je bila takuo par sar-cu. ČEDAD Priešnje 4.12/90 - 4.12/91 Glih na dan svete Barbare, kar vsi minatori praznujejo njih pomočnico, je lansko lieto umaru Francesco Domeniš, tudi on minator. Z veliko ljubeznijo an žalost se ga zmislejo žena Rosalia Velicaz - Šimanova iz Mašer, bratje, sestra, kunjadi, navuodi an vsa druga žlahta. Vsako saboto, ob 14.10 na Rai-Radio Trst A poslušajta NEDIŠKI ZVON Vodijo Giorgio Banchig, Luciano Chiabudini in Ezio Gosgnach BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Tel. (0432)730314-730388 Ul. Carlo Alberto, 17 FILIALE DI CIVIDALE Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan Slovenski tolar SLT 17,50 18,50 — Ameriški dolar USD 1175,00 1225,00 1204,40 Nemška marka DEM 750,00 765,00 755,43 Francoski frank FRF 217,00 224,00 221,13 Holanski florint NLG 660,00 680,00 670,65 Belgijski frank BEC 35,50 37,25 36,67 Funt šterling GBP 2125,00 2180,00 2156,45 Irski šterling IEP 1980,00 2020,00 2018,50 Danska krona DKK 191,00 196,00 194,45 Grška drahma GRD 6,30 6,80 6,64 Kanadski dolar CAD 1010,00 1060,00 1061,45 Japonski jen JPY 9,10 9,50 9,37 Švicarski frank CHF 841,00 860,00 850,82 Avstrijski šiling ATS 106,00 108,75 107,37 Norveška krona NOK 189,00 194,00 191,97 švedska krona SEK 203,00 208,00 206,45 Portugalski eskudo PTE 8,20 9,00 8,49 španska peseta ESP 11,30 12,10 11,87 Avstralski dolar AUD 890,00 955,00 952,00 Finska marka FIM — — 278,81 Jugoslovanski dinar YUD 13,00 15,00 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1537,15 Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pan-diejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v če-tartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Claudio Bait S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. TION V sriedo an v petak od 11. do 12. ure DR. STALLONE REBESCO V četartak od 15. do 17.30 ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 2. DO 8. DECEMBRA Premariah tel. 729012 OD 30. NOVEMBRA DO 6. DECEMBRA Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Pepo Fošč an Tona Mašinov -Karnielov sta šla navzdol in med potjo sta jo tudi zapiela. Pepa Fošča je razjedala radovi-ednost, kakuo bo parjateu Tona parnesu domov prašičja brez pejčke v aržetu, in brez krast. Paršla sta v Volče (Uča za beneške Slovence) an jo zavila v Cekovo gostilno, kjer je biu gospodar Tona, prav takuo kot Mašin. Ko sta pozdravila gospodarja, sta se usedenla za mizo an naročila pou litra čarnega. Po dugi hoji an trudu je šlo vino dol, čisto, sladko an gladko. Ko sta popila parvi poulitra, sta naročila drugi an potem se je Tonu Mašinu razvozlal jezik. Teku mu je, kot da bi biu z oljarn namazan. Začeu je takole: "O muoj parjateu, Pepo, špot an sram me je prid tle, v tole gostilno, kjer je gaspodar takuo dobar an radodaran..." “Pa zakaj naj bi te bluo špot prid v oštarijo, kjer je gaspodar bardak an radodaran?" Gaspodar, Tona, je nategnu uha an poslušu za šankom. "Nu, povej, zakaj te je špot!' je silu Pepo Foščov. "Zatuo, ker sem mu že dužan pet liri' je odgovoriu Tona. Tokrat se parbliža mizi gaspodar an začudeno odgovori: “Ne parjateu, ti mi niesi nič dužan, se motiš..." “Pač, pač, gospod Tona. Sem vam dužan pet lir. Ries je, da ste biu tisti dan no malo v rož-cah, pa jest se zmislim, kot da bi bilo včeraj. More bit, da se ne zmislite prav zavoljo tega, ker ste biu v rožcah..." "Nu, če praviš ti, bo daržalo, pa jaz se ne spomnim. Na vsako vižo, si me ganu. Tajšni pošteni možje bi muorli živiet na sviete. Zahvalimo Boga, da živijo še tajšni možje!' Te besiede so ble ganile Tona Mašinovega. Po licu so se mu točile suze, nomalo tud od veselja, ker je biu že skor dosegu svoj namjen. ‘ Pa kaj se jočeš? Poštenuost je poštenuost an muora bit pohvaljena. Za tole parložnost vam ga natočim še pou litra zastonj!' je zarju gospodar, in takuo se je zgodilo. Tona Mašinov pa je še naprej točil suze. "Pa kaj ti je?" ga vpraša gospodar, ko so že vsi trije skupaj pili. “Bi imeu eno prošnjo, pa me je sram..." "Povej, če morem ti pomagam." “Pa ste bli že takuo dobri z mano..." “Pridi s prošnjo na dan!' "Imam potriebo 15 lir. Al mi jih lahko posodite? Potlè vam varnem vse skupaj." Tona je obrisu suze, to pa je globoko ganilo gospodarja Ce-kove gostilne v Učah. "Dragi moj. Za to ni obednih težav. Za takuo poštenega člo-vieka bi dau še več!' Gospodar je šu po dnar an ga izročil Mašinu. "Tudi vino, ki sta popila, vam šenkam. Bosta plačjala pa drugikrat vič". "Taki, videš, bi muorli živiet na sviete, kot je Tona Čekov" je jau Mašin Pepu Foščaju, kadar sta šla iz Uč proti Tolminu, na trg prašičev. "Ti, pa je ries, da smu biu dužan 5 lir?" vpraša Pepo prijatelja. "Al si nor? Ni ries. To je bla kuštnost, ki mi je parmogla prid do novega denarja in z dnarjem do prašiča." "Ja, ma zda, namest petnajst, mu boš dužan dvajst lir." "Je ries. In tudi dvajst mu jih varnem, kadar bom "mu". Tona in Pepo sta šla na trg in kupila vsak svojega prašičja. Tona je daržou besiedo: "Parne-sem prašičja domov, čeprav ni-emam pejčke v aržetu." Nikdar ni biu zrediu še takuo velikega an debelega prašičja. Ko ga je odaru, je naredu puno salamov an klobasic. Vsakemu parjatelju, ki ga je obiskal, mu je rad, radodarno zriezov salam na tont. Potle sta se Buog an Sveti Duh usmilila za Tona. Le-puo je biu prodau riepo, koranje an darva. Nekega dne se je veselo zbudu. Imeu je pun aržet denarja. Zmislu se je na dug an dužnuost, ki jo je imeu z gospodarjem Cekove gostilne v Učah. Odpravu se je na pot. Tonu Ce-kovemu je teu ries plačjat tudi tistih 5 lir, ki mu jih ni biu dužan. Tona pa jih ni sparjeu, ker je biu zastopu, kuo so stale reči. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Mali Garmak Rodiu se je Simone Takuo je lepuo napisat novico, kadar se rodi otrok, saj po naših vaseh jih gre puno vič na drugi sviet, kot jih pride, zatuo je za nas vsako novo življenje, še buj dobrodošlo. Dobrodošel Simone! Simone se je rodiu v petak 22. novembra v čedajskim špitalu an je ries liep puobič. Srečna mama je Teresa Predan - Obli-čanova iz Malega Garmika, tata pa Roberto Chialchia. Teresa ni mogla narest lieušega Šenka sestri Luciani, ki glih tisti dan je imiela rojstni dan. Simone, ki je parvi sin mladega para, bo živeu v Malem Gar-maku. Voščimo mu puno zdravja an vso srečo na njega življenjski poti. Topoluove Umarla je Antonia Cudrig V čedajskem špitale je umarla Antonia Cudrig, uduova Buco-vaz iz naše vasi. Imiela je 82 liet. Antonia se je rodila go par Mašer, v Marinovi družin, za ne-viesto pa je bla paršla v Topoluove, v Mihacovo hišo. Potlè, ki ji je umaru mož Giovanni - Janez po domače - je šla živet dol h hčeri Silviji, v Hrastovije. Se je viedlo, de je bla zlo buna, pa nje smart je pustila v veliki žalost sinuove Gina, Silvijo an Berta, zet, nevieste, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Topoluo-vem v saboto 23. novemberja popudne. Rajnik Bepic je biu z vsemi parjateu, parjudan an gentil mož. Parjetno ga je bluo srecjat an se z njim pogovarjat. Sada bo vsiem manjku, posebno pa ženi Elvir, hčeram Mirel, Graziel an Luciji, vsem navuodam an žlah-ti. Kakuo je biu Bepic parjubjen, je pokazu njega velik pogreb. Čepru je bla slava ura an delovni dan, mu je ries puno ljudi paršlo dajat zadnji pozdrav. Ohranili ga bomo v liepim an venčnim spominu. PIŠE PETAR MATAJURAC Dug v Cekovi gostilni v Učah Hostne Zapustu nas je Bepič Kopju Vso rečansko dolino je pretresla žalostna novica, da je na hitro umru Giuseppe Floreancig - Bepic Kopju po domače. Imeu je samuo 64 liet. An dan prej ga je hči peljala v čedajski špitau, pa nič ni zgledalo, da se mu bliža smart. Umru je v sriedo 20. novembra, njega pogreb pa je biu na Liesah v petak 22. novembra popudan. A ila - Debenije Še an minator manj Smart ga je rešila od velikega tarplienja an ga je ukradla družini an žlahti. Guido Cicigoi -Guostu po domače iz Debenije-ga je umaru v videmskem špitale v saboto 23. novemberja. Imeu je 64 liet.