Ameriška Domovi m
s
AFRICAN IN SPIRIT FOR6iGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg

SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R

NO. 1
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. JANUARY 2, 1972
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Novi grobovi
(
Joseph Turk
petek, 29. decembra,
fielis Heir sre ¥ Par« rsa nejevoljo Francije
Predsednica izraelske vlade se bo udeležila zborovanja socialističnih strank, četudi francoski vladi to ni ljubo.
PARIZ, Fr. — Odnosi med Izraelom in Francijo niso posebno dobri, odkar je De Galle leta 1987 javno nastopil v korist A-rabcev, ko je Izrael njegovo posredovanje odklonil. Od tedaj vodi Francija v glavnem pro-arabsko politiko, četudi je ta v zadnjih letih manj izrazita in se v Parizu do neke mere skušajo pobotati z Izraelom.
Pri takem položaju se je Gol-da Meir odločila, da pojde na mednarodno zborovanje socialističnih strank v Pariz 13. in 14. januarja. Pričakujejo, da se bodo tega udeležili tudi predsednik švedske vlade Olaf Palme, avstrijski kancler Bruno Krei-sky, danski predsednik vlade Anger Jorgenson in morda še kak drug socialistični vodnik.
Nemški kancler W. Brandt bolje bil pri Royal Vacuum Clean-ostal doma, nemške socialiste bo ^ er Co. in pri American Plome zastopala predsednica parlamen-j Publishing Co. do svoje upoko-ta Annemarie Renger-Loncare- jitve. Bil je član The Catholic vic.	! Knights of Ohio No. 138, ABZ
Obisk Golde Meir je francoski št. 37, Carniola Tent No. 1288 vladi posebno neprijeten, ker je T.M., Marijine legije in Sloven-prepričana, da ga bodo franco- ske pristave. Pogreb je danes skl socialisti temeljito izrabili v ob 9.30 iz Zakrajškovega pogreb-svojo korist za parlamentarne nega zavoda, v cerkev sv. Vida volitve, ki so določene za pri- od iu., naco na Kalvarijo, bodnji marec. Socialistično-ko-
l8i«ka$ifa tažaaa: ilvsfralija ustila ^ RAZGOVORE ¥ F A1110 Iz Clevelanda
vojflo poffiož Saigonu I	------------ |:
in okolice
WASHINGTON, D.C. - Dogovor o končanju vojskovanja v Indokini v oktobru je pospešil dobave orožja in opreme Južnemu Vietnamu v taki meri, da je ta sedaj dobil skoraj vse, kar je bilo v programu vietnamizacije predvideno. Obrambni tajnik M. Laird je dejal, da so bile dobave pospešene in pol leta preje, kot je bilo prvot-
Pretekli tetten je avstralska vlada ustavila zadnjo vojaško pomoč Južnemu Vietnamu, nadaljevala pa bo še nevojaško.
SYDNEY, Avstral. — Avstra-
zaključene: bja je imela v Južnem Vietna-‘ mu največ 8,000 vojakov, ki so no določeno.	| se v k°ju ^ar d°kro izkazali. Z
Število ameriškega vojaškega j vietnamizacij° vojskovanja in z csobja v Južnem Vietnamu se je odhajanjem ameriškega voja-
Predssdnik Nixon je preteklo soboto zjutraj usta-vil letalske napade na področje Hanoi-Haifong in vse ozemlje severno od 20. vzporednika v uprava ad išče Severnem Vietnamu, ko naj bil se bil Hanoi Raznašaj . o A— izjavil za obnovo “resnih” razgovorov v Pari- j zu. Ti so se na tehnični ravni začeli danes,
8. januarja pa se bosta zopet sestala dr,. H.
Kissinger in Le Due Tho.
Ameriška Domovina išče raz-našalca lista za okolico od E. 72 St. do E. 77 St. južno od St. Clair Avenue. Za pojasnile kličite 431-0628.
WASHINGTON, D.C. — V soboto zjutraj po tukajšnjem času je ameriško letalstvo na ukaz predsednika Ni-
V petek, 29. decembra, je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 88 let stari Joseph Turk
s 1046 E. 69 St, rojen v vasi	. x v , ,
Kavne pri Sv. Vidu pri Cerkni- “č	J«. ‘° “ Potrek"»:
ci, od koder je prišel v ZDA 1.
zdaj znižalo že pod 25,000 oseb šiva iz Južnega Vietnama se je xona ustavilo svoje uničujoče množične napade na Severni
cdlcčila za umik syojih čet tudi Yietnam severno od 20. vzporednika, kjer je skozi 12 dni Avstralija. Večji del jih je od-; neprestano in načrtno uničevalo vojaške cilje posebno na šel že leta 1971, ostanek pa lani. p0Cjr02ju Hanoi-Haifong. Predsednikov tiskovni tajnik, ki Ostalo je le še 66 vojaških sve- je objavil ustavitev letalskjh napadov, je povedal, da bodo tcvalcev in strejvovnjakov, ki razgovori v Parizu obnovljeni na tehnični ravni 2. januar-
in M. Laird je mnenja, da bi vse posle, ki jih to osobje sedaj še vrši, lahko vsak čas prevzeli civilisti.
Civilisti bi lahko prevzeli odgovornost za vežbanje Vietnam-
1900, mož Therese, roj. Škerbec, oče Mrs. Frank Bradach, Therese Tisovec, Mary Oklessen El-vere Kobal, Josepha in Edmun-n da J. Turka, predsednika mest-
Južni Vietnam ima sedaj okoli 2,000 letal in 5,000 pilotov. Po sodbi ameriškega obrambnega tajnika M. Lairda je to dovolj za obrambo države in za potrebe podpiranja vojaških nasto-
nega sveta Clevelanda, 10-krat!Pov na tleh na domačem ozem-stari oče, 4-krat prastari oče, j^U- Pa	u^posob-
brat Frances Centa. Zaposlen i ^er10 za daljše polete preko me-
1 je.
munistična koalicija po ugotovitvah povpraševalcev javnega mnenja trenutno med francoskimi volivci napreduje, med tem ko degaullovska večina peša.
Obisk Golde Meir je čisto privaten in ne izgleda, da bo predsednico izraelske vlade sprejel predsednik francoske republike G. Pompidou ali predsednik vlade P. Messmer. V Franciji je kljub vladnemu stališču precej naklonjenosti Izraelu in to skušajo in jo bodo socialisti skušali ob obisku G. Meir skoraj do neke mere smatrati za vmešavanje v notranje francoske zadeve. Od tod nejevolja v krogih francoske vlade. V Jeruzalemu vse to vedo, pa se je Golda Meir kljub temu odločila za pot v Pariz. Obisk je torej preračunan in ne bo ostal čisto brez vpliva na bodoči razVoj odnosov med Francijo in Izraelom.
Rose Seme
nolio, rojen v Brooklynu, N.Y., mož Mary, roj. Cerkvenik, oče Patricie Batich, stari oče Deborah in Patricie, brat Henry j a (Md.), zaposlen pri North American Manufacturing. Pogreb je danes ob 9.15 iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v rerkev sv. Pavla na Ohardon Road ob 10., nato na All- Souls pokopališče.
Sarah O. Felske V nedeljo je umrla na svojem domu na 18 Sycamore Dr. 60 let stara Sarah O. Felske,
Cleveland žena Walteria» sestra Ide Brent (N.Y.). Pogreb bo iz Želetove-
Seja—
Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima sejo v četrtek, 4. januarja ob 2. uri pop. v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. Po seji nekaj posebnega.
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri, v sredo,
pa jih je nova delavska vlada j^ g_ januarja pa se bosta sestala dr. H. Kissinger in Le sredi preteklega meseca pozva- J3UC Jho, da rešita preostala Sporna vprašanja, ki obsegajo ob dveh popoldne važno sejo v
skupno le še 1%, kot je pred Božičem dejal H. Kissinger, spodnji dvorani šole Sv. Vida.
sporazum Po seji bo zabava in prigrizek.
la domov.
Novi predsednik vlade Whit- jjpajo, da bedo razgovori uspešno končani in lam je nasprotnik vojskovanja podpisan Še pred 20. januarjem.
v Vietnamu in je zato Avstrali- j Ker je predsednik Nixon le- -----------------
jo iz njega umaknil.
Prijava nedržavljanov—
Vsi nedržavljani se morajo v smislu zakona prijaviti tekom
januarja
pravosodnemu tajni-so
talske napade na Hanoi-Haifong sredoval naj bi bil tudi Peking,
Avstralija je pod prejšnjo via-'področje obnovil, ko je prišlo četudi je bil v svojih protestih do odobrila Južnemu Vietnamu pri razgovorih v Parizu do za- protj ameriškim letalskim napa-blizu 32 milijonov dolarjev po- stoja v nameri, da Hanoi prisili dom na Hanoi-Haifong področje stvu^na ?oseomn obrafcl_’ kl meči, polovico od tega vojaške.'k resnim razgovorom bi izgle-1 glasnejši od Moskve.	na razP0laS° v _ ar _l11	( "
Del te je, bil že .uporabljen, o- dalo, da je Hanoi klonil pod uni- Razburjenje, ki ga je vzbudila	-h
stan ek pa je nova vlada ukinila, čuj očimi letalskimi napadi. Tam obnova letalskih napadov, v Nadaljevala bo pa z nevojaško so se\Teda izjavljali, da to ni res, ZDA, se je tudi nekaj uneslo in pomočjo v odobrenem obsegu. ; ker da so ZDA pokazali svojo ^ sedaj upajo na mirni začetek
pošiah. Kdor se ne bi prijavil, se izpostavlja nevarnosti kazni, moreta celo izgonu iz ZDA.
V Avstraliji so vežbali južno- uspešno obrambo, ko so sestre-1 zasedanj a novega Kongresa ju-: Visoka os letnica
vietnamske vladne vojaške sile lili preko 80 in delno tudi kambodžanske. riških letal,
napadajočih ame- | tri, med tem ko so preje napo-; kli" in	^
od tega 35 B-52. i! Prosser Avenue bosta v

Pretekli petek je umrla v St.
Vincent Charity bolnišnici 57 let stara Rose Seme, samska, s 3627 E. 80 St, rojena v New-burghu, zaposlene v Sheraton hotelu. Bolehala je
od oktobra, ko jo je zadela srč- 5a P°gr<;bnega zavoda na E. 152 na kap. Bila je hčerka Josepha in Mary, roj.
Mary Vitkovitz, Josephine Tom- j sic, Dorothy Distransky, Frances in Bernadette, Johna, Jose-	^	„
Pha, Laurenca in pok. Franka. JosePh	E' 224
Bila je članica ADZ št. 24. Po-,Nancy’ oce ^ranxa> Nicholasa greb je danes ob 8.30 iz Ferfolia ' ^ in Lucy Upica’ stan oce pogrebnega zavoda na Union I Avenue, v cerkev sv. Lovrenca cl>	...	_
ob 9., nato na Kalvariio.	Sarine m Mary’ Eo§reb bo 1Z
pogrebnega
Nova vlada je odločila ta pro- Ameriško grama ukiniti.
Perl pww Yjfigiisn m prsfednika iereje
SEOUL, J. Kor. — Park Chung Hee, bivši general, ki je od leta 1931 na čelu Južnokorej-ske republike, je bil preteklo sredo vmeščen za novo poslovno dobo 6 let v okviru nove ustave, ki jo je dal dopolniti in odobriti
vedovali odločen nastop Kon-
ZDA
St. jutri, v sredo, ob 10.30
Zakraj'sek" "sestra Whitehaven pokopališče.
Joseph Mirti
V nedeljo je umrl v Euclid General bolnišnici 77 let stari
Sama in Joa, brat Santie Gera-(v Italiji) Franka, Vincenta,
Zeletovega pogrebnega zavoda William Manolio	na E. 152 St. v četrtek ob 9.15,
Pretekli petek je umrl na v cerkev sv. Pavla na Chardon svojem domu na 19418 Cherokee Road ob 10., nato na All Souls Avenue 60 let stari William Ma- pokopališče.
na . z ljudskim glasovanjem pretekli >teden.
Ob zaprisegi se je obvezal, da bo deloval za mirno združitev obeh Kore j. Po novi ustavi je predsednik republike lahko ved-Nicholasa ^ no znova izvoljen brez časovne omejitve.
V okviru nove ustave je dovoljeno delovanje političnim stra-kam in pričakujejo, da bodo v marcu parlamentarne volitve. Zadnji parlament je bil razpuščen 17. oktobra 1972, ko je predsednik Park oklical izredno stanje.
iRAHOTNA IZBIRA
Kong. Nick Begich proglašen za mrtvega
JUNEAU, Aljaska. — Guv. William A. Egan je včeraj objavil, da je mesto kongresnika za Aljasko prazno in da bodo novega volili 6. marca. To je storil, ko je okrožno sodišče preje proglasilo kong. Nicka Begicha, ki je izginil z letalom v preteklem oktobru na letu iz Anchorage v Juneau, za mrtvega.
Kljub temu, da je N. Begich skupaj ..s kong. H. Boggsom iz Louisiane 16. oktobra izginil z letalom in o letalu in njegovih potnikih niso mogli najti nobene sledi, sta bila oba kongresnika ponovno izvoljena.
poročilo priznava sestrelitev 27 letal, od tega 15 B-52, poudarja pa tudi učinko- vanje
vitost letalskih napadov, ki dajarja iggi, so torej v njem z vče-so dosegli svoj cilj.	| rajšnjim dnem že 13. .eto. Vse-
Ko skušata Washington in Ha- j kakor čas, da se vojna zaključi, noi uveljaviti vsak svoje stali- ! če je seveda to močno v sogla-šče, je svet vesel in mu je na- | sju s postavljenimi smotri! Nix-ravnost odleglo, ko je zvedel,; on p0 vsem sodeč ni voljan ku-da so letalski napadi ustavljeni piti mir “za vsako ceno”, in da so razgovori zopet v teku.
Veselje in upanje ob napovedi novih razgovorov je izrazil papež Pavel VI., isto je storil britanski predsednik vlade E.
Heath. Slični izrazi zadovoljstva prihajajo tudi od drugod, zlasti iz držav svobodne Evrope, pa tudi iz držav komunističnega bloka.
Trdijo, da ima veliko zaslugo za obnovo razgovorov Moskva, kjer da je predsednik vlade A.
Kosygin imel daljše razgovore z enim od vodilnih članov politbiroja v Hanoiu, ki je prišel na proslavo 50-letnice ustanovitve ZSSR pred Božičem in ostal v Moskvi do konca leta 1972. Po-
Svigel e tek,
gresa proti nadaljevanju vojne. ;5' 3anuaiia obhaiaia 55-letnic0
so v vietnamsko vojake-!£V0^ Poroke' lskreno ce3tltan'°
uradno posegle 1. janu-jin žena10 že obiio let zdrav]a
in zadovoljstva!
Lath J21 uraerev—
V Clevelandu je bilo tek.vn leta 1972 skupno 334 umorov, naleko več kot kdajkoli preje v enem letu. Novo leto smo tudi kar dobro začeli v tem pogledu, saj sta bila včeraj 2 umora!
SANTIAGO, Čile. — Ponesrečenci v letalu, ki je treščilo na tla visoko v Andih, 12. oktobra lani, so strahotno izbiro, ko je začelo zmanjkovati pičle hrane, kolikor jo je bilo v letalu.
Od preživelih se jih je 16 odločilo, da se bodo skušali ohra-
Vec kanadskega papirja uvoženega v ZDA
MONTREAL, ske papirnice
V JUGOSLAVIJI GOVORIJO 0 GOSPODARSKIH OMEJITVAH IN VARČEVANJU
Vremenski prerok pravi;
PARTLY CLOUDY
Delno oblačno, hladno. Najvišja temperatura okoli 35.
CLEVELAND, O. — Poročila zadnjih tednov iz Jugoslavije govorijo o velikih načrtih za prisiljeno varčevanje in omejitev kreditov za nakupe, ki so privedli do prekomerne zadolžitve. Sodelavec New York Timesa R. H. Anderson je pretekli teden poslal svojemu listu obsežnejše poročilo o teh ukrepih, v katerem pravi v glavnem sledeče:
Jugoslavija je danes v bridkem položaju družine, ki je kupila novo hišo, nov avto, novo pohištvo in plesne tečaje za vse življenje — vse na kredit.
Po letih potrošniškega obilja, čakajo Jugoslovane v letu 1973 ukrepi trpkosti v obliki zmanjšanja plač ali njihove zamrznitve, višjih davkov in manj kreditov za nakupe.
Stabilizacija” je uradno geslo za leto 1973. Jugoslovanske oblasti so odločene napra-biti konec obsežnim zmedam v gospodarstvu in 16-17-od-stotni inflaciji.
Po uradnih podatkih zveznega računskega urada so podjetja v prvih 9 mesecih leta 1972 izgubila skupno o-koli 140 milijonov dolarjev, 87% več kot v istem razdobju leta 1971.
Pri zapletenosti in zmedi v gospodarstvu prenekatere tovarne niso mogle priti do plačila svojih prodanih izdelkov in tako niso bile sposobne plačati svojih dobaviteljev in delavcev. To je privedlo do pomanjkanja blaga in nekaterih izdelkov, do štrajkov in protestnih demonstracij.
V srbskem mestu Niš je štrajkalo v novembru na tisoče delavcev elektronskega podjetja, ko niso dobili plač niti za september. Vlada je natisnila denar, ki je bil določen, da gre v promet v decembru, in plačala z njim štrajkujoče delavce.
Zdaj se hočejo lotiti gospodarskega nereda bolj neposredno.
Nad en milijon delavcev
v produkciji pričakuje znižanje svojih plač za 10% v podjetjih, ki so v zaostanku s plačili svojih obveznosti. Znižanje bo boleče, ker znaša povprečna mesečna plača le o-koli $100.
Zamrznitev plač je določena v neproduktivnih sektorjih gospodarstva, kot so banke, trgovine in razrv servisi.
Mnogo Jugoslovanov je preobremenilo svoje preračune in doprineslo svoj delež k divjanju inflacije s kupovanj em avtomobilov, televizor-jev in drugega blaga na kre-rit. Tega je bilo doslej v obilju na razpolago.
Na temelju odredbe, ki je stopila v veljavo 28. decembra 1972, ne bodo dobili kupci kredita preko ene tretjine svojih dohodkov. Za vsak nakup na kredit bo treba takoj plačati 20% celotne cene. Kredit za nakup avtomobilov je sedaj omejen na 30 mesecev, za vse ostale industrijske produkte na 24 mesecev, za
premog pa na 10 mesecev.
Učinek omejitev se že kaže na raznih področjih industrije. Tako ima avtomobilska tovarna Crvena zvezda v Kragujevcu 5,000 neprodanih avtomobilov in utegne tekom zime svoje delavce poslati za dva meseca domov.
Poleg zmanjšanja plač, o-mejitve kreditov za nakupe so z novim letom uvedli tudi večje davke na avtomobile in “vikendice” — hiše, ki so jih zgradili premožni za uživanje brezdelja koncem tednov na deželi, v gorah ali na morju.
*
Poročila sodelavca NYT se opirajo v glavnem na uradne vire in so na splošno režimu naklonjena. Neposredna poročila iz Slovenije o novih gospodarskih ukrepih povedo, da bodo ti Slovenijo stali nove stotine milijonov dolarjev, ker so bili v okviru teh ukrepov odpisali del terjatev, ki so jih imela slovenska podjetja v drugih republikah.
Que. — Kanad-
.	___„o v preteklem
bili postav jem pre^ novenibru poslale v ZDA 589,491
tono časopisnega papirja, kar je 3.8% več kot v istem mesecu leta 1971.
V prvih 11 mesecih lani je bi-. v .	lo poslano v ZDA skupno 5.8
niti pri življenju s tem, a o 0.mjjjjonov |;0n kanadskega časo-jedli meso svojih mrtvih tovan-| ga papirja aU 4 6, več kot sev. Dva sta to odklonila m raj-jleto preje še umrla. Ostali so preživeli in	J
kili rešeni, ko sta dva od njih po | ry a •	•
10 dni hoje dosegla ljudi in jim'	V&Stl
povedala o preživelih v andskih; gorah. Ponesrečenci so vzdržali 70 dni, četudi so jih po 10 dneh iskanja imeli za mrtve in to
iskanje opustili.
Oblasti so se odločile, da bodo trupla mrtvih ponesrečen-1 cev pokopale kar na samem mestu nesreče sredi gora, ker da bi jih bilo težko spraviti od tam. j
Belgija priznala Vzhodno Nemčijo
BERLIN, Nem. — Belgija je kot prva zahodna država priznala pretekli teden Nemško demokratsko republiko in vzpostavila z njo redne diplomatske
SAN JUAN, P. R. — Izvoljeni guverner R. H. Colon je proglasil smrt Roberta Clemente, igralca baseballa, za ‘narodno tragedijo”, objavil tridnevno javno žalovanje in odpovedal slavnostno umestitev. R. Clemente si je pridobil slavo kot eden najuspešnejših igralcev baseballa, pa našel v nedeljo nepričakovao smrt, ko je bil v prevoznem letalu na poti v Managuo s pomočjo žrtvam potresa, ki je bila nabrana pod njegovim vodstvom na Puerto Ricu. Letalo je skoraj neposredno po vzletu treščilo v morje.
odnose. Vzhodnonemško posla- MJAMI Fia. _ včeraj so na5!;
ništvo v Bruxellesu je bilo odprto preteklo sredo.
Francija, Britanija, Norveška in Danska so sporočila vladi Nemške demokratske republike, kot se Vzhodna Nemčija u-radno imenuje, da so pripravlja-j ni začeti razgovore o priznanju! in vzpostavi rednih odnosov. |
Državno tajništvo ZDA je iz-: javilo, da bo razgovore o vzpo-' stavi rednih odnosov z Nemško demokratsko republiko začelo v( “primernem času”, da pa bo po-1 čakalo, da obe nemški republiki | odobrita svoj dogovor o medse-j bojnih odnosih.
še tri trupla žrtev letalske nesreče v petek ponoči, ko je treščilo v močvirje Everglades letalo Tristar 1011 Faster:’ Air Lines na letu iz New Yorka v Miami. Skupno število mrtvih je sedaj 103, skupno število preživelih 77. Družba priznava, da ne ve točno, koliko je bilo v letalu potnikov, ker so listke predajali do zadnjega trenutka in ker so imeli nekateri potniki s seboj dojenčke. Doslej se še ni posrečilo najti vzroka nesreče letala, ki ga splošno priznavajo kot enega najbolj varnih.
/tu e riška Domovina

J: XTi i J >3Tcf: ih:

Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 4410S
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 ,za 3 mesec®
Ea Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
|	$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months
Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«^!l!i»S3
No. 1 Tuesday, January 2, 1972
V novem letu 1973!
I.
Čas teče kot reka in ne pozna zarez. Te delamo le ljudje, da bi čas razdelili ga lažje pregledali, nazaj in naprej. Leto 1972 je bilo zaključeno in včeraj smo začeli leto 1973, nov razdelek v človekovi delitvi časa.
Ob takih priložnostih se imamo navado ozirati nazaj, pregledati končano, oceniti, kaj je bilo dobrega, kaj slabega, pa nato pogledati v bodočnost, kaj moremo in smemo od nje pričakovati.
Lansko leto vsaj za nas v ZDA ni bilo preslabo. Dežela se je notranje nekaj pomirila, gospodarske razmere so se začele izboljševati, ko je inflacija postopno začela izgubljati svojo moč in je živahnejše gospodarstvo ustvarjalo več novih delovnih mest. Socialne razmere so ostale bistveno nespremenjene, izboljšal se je delno le položaj upokojencev, ko jim je Kongres povišal pokojnine za 209/.
^ Rasne razmere, ki so vznemirjale v preteklosti našo deželo, so v preteklem letu butnile le nekajkrat! na dan z izgredi in nasilji. Zadnje je bilo v New Orleansu, ko sta bila tam pri tem ubita dva črna študenta. Črni vodniki spoznavajo, da nasilja, ki so prevladovala v zadnjih desetih letih, njihovi stvari niso bistveno koristila. Okrepila so črno samozavest, niso pa izboljšala gospodarskega in socialnega položaja črnih množic po slumih ameriških velemest. Zato se vedno več črnih ljudi obrača nazaj k starim vodnikom, ki so svarili pred nasilji in pospeševali sodelovanje z liberalno usmerjenimi belci. Ko narašča ta smer med črnimi, se budi upanje, da bo dežela morda le našla nov, miren način k izboljšanju odnosov med belimi in črnimi, pa tudi k izboljšanju gospodarsko socialnega položaja črncev v mestnih slumih.
Mirnejše je bilo v preteklem letu tudi med ameriško mladino na visokih šolah. Pokazalo se je, da so skrajneži v veliki manjšini in da je njihov vpliv veliko manjši, kot je izgledalo.
V političnem oziru je pri volitvah zmagal predsednik Nixon bolj mogočno, kot je sam pričakoval, republikanska stranka pa od te zmage ni imela dosti koristi. Njen položaj v Kongresu in v državnih upravah se ni bistveno spremenil z Nixonovo predsedniško zmago. Demokrati, katerih predsedniški kandidat McGovern je grdo pogorel, ko je krenil preveč na levo v prepričanju, da je tam večina ameriških volivcev, so se sprijaznili s stvarnostjo in se vrnili na srednjo pot, s katere jih je Nixon začasno potisnil. V Kongresu in v vodstvih posameznih držav in v krajevnih upravah so kljub McGovernovem polomu obdržali svoje i položaje in pokazali svojo staro moč.
In na duhovnem ter moralnem področju? Zdi se, da se tudi tu položaj polagoma umirja in čisti. Popuščanje telesu na škodo duhovnega je naletelo na odpor ne le v vrstah vernih kristjanov, ampak tudi v versko neopredeljenih in neizrazitih krogih vzgojiteljev in v drugih plasteh izobražencev in morda še bolj v moralno zdravih širokih plasteh ameriškega naroda.
Vsi smo upali, da bo vojna v Vietnamu skoro končana, pa smo se nenadno znašli zopet sredi nje, ko so pogajanja za konec vojskovanja nepričakovano propadla. Upanje na konec vojne še ni čisto izginilo, je pa močno oslabljeno.
Predsedniku Nixonu se je posrečilo izboljšati odnose s Sovjetsko zvezo in z Ljudsko republiko Kitajsko ter s tem zmanjšati nevarnost za kak obsežnejši vojni spopad. V svetu so se pokazali orisi novega razmrja sil, ki naj bi bili boljši in trdnejši čuvar svetovnega miru, kot je bila pretekla prevlada Združenih držav Amerike in ZSSR nad vsem svetom. Kitajska je postala nova sila v mednarodni politiki, odkar jo je sprejem v ZN vključil v mednarodne odnose, četudi po svoji gospodarski in vojaški moči ne sodi med vodilne sile sveta. Med te moramo šteti poleg ZDA in ZSSR le Japonsko, ki je postala tretja največja gospodarska sila sveta, ki se naglo bliža Sovjetski zvezi, in Evropsko gospodarsko skupnost, v katero so stopile z letošnjim leiom še Velika Britanija, Irska in Danska. Ko bo ta skupnost tudi politično izrazitejša in čvrstejša, bo brez dvoma Lthko igrala kot tretja enakovredna sila sveta svojo vlogo v “veliki petorici”.
In y naši domovini Sloveniji? Kako je bilo tam v prečk em letu Ljudje, ki so se že navadili na obstoječe razmere in upali, da bo šel razvoj naprej v večjo sproščenost in svobodo, so bili razočarani in so nenadno umolknili, ko so spozna, svojo zmoto. Tisti, ki so se še pred nekaj meseci čutil : ■ a-ne in na trdnih nogah, so postali negotovi in jih je strah pred bodočnostjo .. .
LjucjV živijo na splošno še zadovoljivo, zavedajo pa se, da gospodarske razmere niso rožnate in so zato še brez
prevelike nejevolje sprejeli delno zmanjšane dohodke, ko so stopili v leto 1973.
Strah, da se bo Jugoslavija vrnila v sovjetski blok, prostovoljno ali prisiljeno, je pominil, kjer se je pojavil, ko postaja vedno bolj očitno, da ZSSR trenutno ni do nobenih novih sporov in nemirov v svetu, ko pazljivo spremlja razvoj v Kitajski in skuša med tem svoje položaje v svetu za enkrat utrditi, predno se bo lotila kaj novega.
BESEDA IZ NARODA
Slovenci okrog Sv. Štefana Pozneje je rastlo vse naprej, vsako leto lepo obhajajo božični Pred 50 leti je fara dobila last-dan in novoletni praznik. Cer- no šolo, ki še danes stoji na vo-kvica sicer ni velika, ampak galu Cermak in Wolcott ceste, vsako leto jo lepo okrasijo, da'na 22nd Place lepo farno dvora-je prijazna in službe božje so no, v kateri se vrste še vedno lepe. Da je vse tako, poskrbijo! krasne kulturne in druge prire-naši dobri čč. gg. duhovniki,1 ditve.
šolske sestre in naše pridne,1 Poteklo je že skoro 75 let, od-verne slovenske žene in dekle-1 kar se je začelo zanimanje za ta, pa tudi možje in fantje po-! župnijo sv. Štefana. Vsa leta so magajo, kjerkoli potreba. Na'polna uspehov, ki jih je rodila koru ob lepem orglanju spret-’ljubezen Slovencev do nekaj nega organista pritisnejo s svo-1 svojega, to je lastne župnije, šo-jimi ubranimi glasovi, da so vse le in vsega, kar je slovenskega svečanosti čimbolj slovesne in zraven. Letos ob 75-letnici teh lepe. Ob raznih prireditvah na žrtev in dela za vse to bomo o-odrili pa nam pogosto pojejo le- bujali spomine na vse to. Pri pe pesmi.. Vso to poživlja slo-'tem pa tudi zahvaljevali Boga vensko življenje okrog Sv. Šte-'za vse uspehe pri tem, ki so in fana. Dal Bog, da bi še dolgo bi- bodo ostali v tem našem veli-lo tako.	,	J kem Chicagu lepi spomini, da
Župnija sv. Štefana se pri- Slovenci smo tudi Chicagu svoj pravlja, da bo v letu 1973 sla-1 delež doprinesli na vse razne vila 75-letnico svojega začetka načine, da je velik, kakor je. in ustanovitve. Zanimiva oblet- Bog bodi zahvaljen za vse! niča, ki bo obujala marsikomu, * KAJ JE DRUGEGA NO ki mu je ta doba kaj znana, le- [ VEGA te zadnje dni in tedne o-pe spomine na vse, kar so Slo-j krog nas? Vedno je kaj novega, venci s svojim delovanjem in Zelo razveseljivo je za vsakega žrtvami doprinesli za to okoli- zadevnega Slovenca, da j e med co fare sv. Štefana.	j nami še vedrfo nekaj zavednih
Pred 75 leti je bila okolica o- požrtvovalnih ljudi, ki se trudi-krog križišča 22. in Lincoln ce- jo, da se naši mladini vcepi v ste (zdaj nosi ime Wolcott), bolj srca ljubezen do jezika njihovih reven kraj. Na vogalu Wolcott mater in očetov. Posebno pri-in 22nd Place je stala zapušče-’ znanje zasluži v tem oziru na-na stavba, kjer je bila do tiste- redno in versko zavedna ga. Gaga časa nekaka delavnica, rekli ber in g. Rus ter še nekaj dru-so, da kovačnica. V spominski gih, ki se trudijo in poučujejo knjigi za srebrni jubilej.1. 1923 naše mlade s poučevanjem slo-
“$ad ljubezni do Boga in domovine”
na strani 14, je slika tiste stavbe, že malo popravljena, vsaj na pročelju. Zadaj je še vse staro.
venščine. To so žrtve, ki jih do-prinašajo pri tem tisti, ki se tem trudijo. Hvaležni moramo
Tam je bila prva služba božja i jim biti za to in Bog jim ta de-za tedanje Slovence v Chicagu,i la za nared obilno poplačaj! ki jo je darovail pok. župnik g. j — V dnevih in sezonah letoš-John Plevnik.	njega leta, ko nas naprej in na-
Cd tistih dni naprej je chica-ske Slovence vodila ljubezen
prej obiskuje slabo vreme, v jeseni deževje, vlaga, zdaj čudno, nekaj svojega, to je lastne| hladno vreme, so mnoge obiska-
zupnije, do lastne farne cerkve, kjer bi lahko v svojem ljubem slovenskem jeziku zahvaljevali Boga za vse in ga prosili za na-daljne dobrote v življenju. Bog jih je uslišal, naselbina je rast-la po priseljevanju Slovencev in z njo fara sv. Štefana. Po-
le razne bolezni- Nekateri se zdravijo doma, drugi po bolnišnicah. Tako je iskal zdravniško pomoč v bolnici naš znani dobri organist, ki ga orgle in tipke vdano ubogajo, kadar koli se jim približa, ali jih potiplje.
V bolnico' je morala tudi zna-
slopje so izboljšali in preuredili! na pevka Angela Vrašič. Nekaj z njim v lepo cerkvico, ki še | dni nato je umrla. Pogreb je bil danes stoji na vogalu Wolcott in iz cerkve sv. Stefana. Naj blaga 22nd Place. Poslopje, prenovlje- A. Vrašič počiva v miru bož-no v cerkev, je dobilo lep, pri-! jem. meren zvonik zvonove, ki
slovenskih navadah slovenske'0 kateri smo čitali, kako lepo rojake v cerkev, k Njemu, ki je! ie sedela in predla s kolovratom gospodar vsega in vseh. V duhu: na mednarodni razstavi v Navy vidim, kako je pogostokrat vsa-!pieru pred nedolgim. Naj vsem ko nedeljo hodil v zvonik ‘klen-j tem zavednim delavcem in de-kat’ dobrovolini Kosmačev oča|lavkam za narod in vse dobro — John Kosmach st. Pritrkaval1 B°g čimpreje vrne zdravje. U-je, da se je culo daleč naokrog. { Pam, da ko bodo to brali, bodo Kadar se je on pri pritrkavanju ze vsi doma, zopet zdravi in de-utrudil, je namignil pok. dobro-|laB nove načrte za potrebne in voljnemu Jožefu Fajfarju ali pa koristne narodne potrebe in
v njega so dali! 'V bližnjem Berwynu je obo-se vabili po lepih Dela znana ga. Marija Šušteršič,
Antonu Kremescu, naj meta, da si bo on čelo obrisal in brke malo zasukal. Zvonovi
so pa peli:	“tika-tika-tok, tika-
tika-tok... , da jih je bilo veselo poslušati, vsaj jaz sem jih rad poslušal, ko sem prišel v Chicago. In oče Kosmach in njegovi pomočniki niso pritrkavali zastonj, ne, zvonovi niso peli zastonj —- vse maše ob nedeljah so bile obilno obiskane po naših rojakih.
popri-' stvari. Dal Bog!
j Naj zadostuje to za danes. Vsem pa še enkrat vesele praz-
CLEVELAND, O. — Kako lep in pomemben naslov! Kaj vse nam pove! — To je naslov knjige, ki je izšla lani ob priliki posvetitve cerkve na Gornji Bistrici na Dolinskem v Slovenski krajini (Prekmurju). Cerkev so namreč postavili zdomci in izseljenci iz črensovske župnije, prav posebej pa še iz vasi Gornja Bistrica ob Muri. Lepšega spomenika svoje ljubezni do Boga in do svoje rodne zemlje si v resnici niso mogli postaviti. Duša vse te akcije je bila znana rojakinja ga. Gizela Hozian iz Chicaga, katera je zbrala tudi vse podatke in opisala zidanje cerkve. Brez složne in izdatne pomoči prvenstveno svojih ožjih rojakov in rojakinj, ki žive v ZDA in Kanadi, ji to gotovo ne bo uspelo. Znala je strniti vse sile svojih domačinov in domačink za ta lepi, a tudi veliki smoter. Vsa čast njej, pa tudi naj lepše čestitke vsem njenim rojakom in rojakinjam, ki so jo več kot dve leti krepko podpirali. Vsem nam slovenskim zdomcem so lahko v dober zgled. Tu se prav lahko vidi, kaj se da doseči, če je tu sloga in skupna volja in pripravljenost nesebično sodelovati in storiti vse za skupno stvar, kar je komur mogoče.
Knjiga obsega 168 strani in je izšla v Soboti v samozaložbi, kar tudi veliko pove. In kar je še pomembno, tiskana je na dobrem, naravnost finem papirju ter opremljena z izredno lepim številom slik in podob, ki napravljajo knjigo še veliko bolj zanimivo in pomembno. Naba-baviti bi si jo morala ne samo vsaka družina, ki je bila pri plemeniti akciji udeležena, marveč tudi vsi drugi, saj nam je, kar bodiipo si odkriti, Prekmurje, ali kakor rojaki sami to svojo ožjo domovino imenujejo, Slovenska krajina, veliko, veliko premalo poznana. Dolga sto-letja je bil ta del slovenske zemlje pod Ogrsko, nasilno odtrgan od slovenskega narodnega telesa. Šele s trianonsko mirovno pogodbo iz 1. 1919 je bil priključen k skupnemu narodnemu telesu. In kaj je odtlej že vse prispeval, prav posebej v zadnjih nekaj letih, recimo samo k skupni slovenski kulturi! Na vseh področjih narodnega ziv-Jjenja sprošča vedno bolj svoje življenjske sile, ki mu jih je tuja, sovražna uprava dušila in skušala ubiti. Temelj vsega mu je vedno bila trdna vera in globoka zasidranost v svojo domačo zemljo. Prof. Ivan Zelko je čisto pravilno zapisal, ko je zapisal v zaključku svoje zgodovinske razprave o tej knjigi o vseh Bistricah, Gornji, Srednji in Dolnji: “Drevo prinaša sadove, ako ima močne in globoke korenine. Tako si zagotovi trdno Dodočnost ljudstvo, narod, ki pozna in ohrani v dobrem spominu svojo preteklost ter spoštuje člane svojih nekdanjih rodov.”
Knjigo si vsak lahko naroči | pri ge. Gizeli Hozian, 9631 Knox Ave., SKOKIE, IH. 60076; v Clevelandu pa pri MR. in MRS. JOHN KUSTEC, 209 Richmond Rd., RICHMOND HTS., Ohio 44143. Velja samo $5.
J. S.
dobe, mu nehote pride na misel, da bo .... r pocitral to človeško zlobo. Seveda je pa tudi druga “plat” zvona in statistika mnogo lepša, ki pa navadno je potisnjena v ozadje, kot da bi se ti zbiralci statistik bali, da bi komu ne zbudili vesti. Moj priljubljen prostor je Slovenski dom na Holmes Ave., kamor večkrat zaidem na Šilce bri-njevčka, da si tako pozdravim moj želodec, pa istočasno izvem kaj novic. Ko sem bil zadnjič tam, sem našel družbo Lilij a-šev v veselem pogovoru, prisedel sem k njim in se pozanimal kako in kaj pri Liliji, kmalu sem zvedel več zanimivosti, predvsem me je zanimalo to, da je tam več članov, ki so v minulem letu praznovali 20 let delovanja pri Dramatskem društvu LILIJA, to pa so Miro Odar, vedno priljubljen igralec, mnogokrat šepetalec in odbornik; August Dragar, večkratni in sedanji predsednik in požrtvovalni igralec; Lojze Mohar, podpredsednik, bivši predsednik, vedno pripravljen poskrbeti za žejne, organizirati šport, nastopiti na odru; Ivan Jakomin, mnogoletni odbornik, tudi kot predsednik, igralec za vsako vlogo, kdo se ne spominja njegovega nastopa kot Kantor v L Cankarjevi “Kralj na Betajnovi”; Julka Zalar, bivša tajnica, kuharica, spretna igralka, igralcem pa priljubljena šepetalka. Človek se kar popraska za ušesom — 20 let — lepa doba, koliko stotin večerov je vsak izmed teh žrtvoval na vajah, sejah, pripravah odra samo, da je prireditev stekla, niso jih ustavili ne dež ne snežni zameti, samo da so nam ohranili košček Slovenije v Ameriki. Poleg gornjih pa moram še-omeniti dr. Milana Pavlovčiča, ki tudi že 20 let maskira Lilije igralce in nam je pričaral toliko lepih karikatur in mask, poleg tega pa že več kot desetletje vabi clevelandsko Slovenijo na Lilij ine prireditve na slovenski radio oddaji, katero on vodi. Mi, ki posečamo	Lilij ine prireditve,
smo tem kulturnim garačem iz srca hvaležni za številne lepe ure, ki so jih nam skupno z soigralci in soigralkami pričarali. Brez dvoma pa so dosegli lepo priznanje s tem, da se jim je zadnja leta pridružilo lepo število mladih fantov in deklet, ki želijo to njih delo nadaljevati in se že tudi izkazali kot njih vredni sodelavci. Zato naj porabim to priliko in prav lepo povabim vso clevelandsko in okoliško Slovenijo na veseloigro “Glavni dobitek”, ki jo poda Lilija v nedeljo, 14. januarja 1973, ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Kot običajno bo tam poskrbljeno za lačne in žejne in če nas bodo srbele pete, se bomo po igri tudi lahko zavrteli. Vsem čitateljem AD in obiskovalcem Lilijinih prireditev pa zdravo in uspehov polno novo leto 1973.
-'‘ranče Ancel
LILIJU - Šivilj ifslšfsk'
CLEVELAND, O. — Za nami je leto 1972. Dnevno časopisje nas zasipa s statistikami minulega leta. Seveda, prva mesta in debeli naslovi so posvečeni statistikam, katerih bi se moral vsak posten zemljan sramovati, to so ropi, uboji, tatvine, posil-Gasil-' stva in tako dalje, ce pa smo ski strokovnjaki trdijo, da bi bi- imeli v tej ali oni “kategoriji” lo mogoče vsaj 90% vseh poža-' rekordno leto, je to še posebno rov preprečiti, če bi bili ljudje poudarjeno. Ko se človek zami-dovolj skrbni in previdni.	sli v to razuzdanost današnje
nike in srečno novo leto, četudi boste to brali že po praznikih!
R.
Preveč požarov HARTFORD, Conn. —
na
pa Bernarda Ambrožiča ©I IMMefssici
Po vojni XIX.
V	tistem času, ko se je XXI konvencija KSKJ vršila v PU-eblu, Colo., nam je tja dostavljena A.D., 19. avg. 1946, to natisnila, ki danes dokazuje, da čeprav so nekateri delo Lige o-malcvaževali, vendar vsaj nekaj se je storilo! Naj tukaj prepi. šem, kar je takrat bilo tiskano-
Rim, 16. junija 1946 Rev. Matija Butala,
Joliet, 111.
Prečastiti gospod!
V	imenu begunskih slovenskih duhovnikov v Italiji in Avstriji se Vam zahvalim za doslej nakazane mašne intencije. Na Šim duhovnikom, ki so zapustili domovino in žive v begunstvu brez sredstev, je to velika pomoč v njihovi stiski. Prejemniki
so močno hvaležni in se pri svetih daritvah vselej spominjajo tudi svojih dobrotnikov v Ameriki.
Posebno dolžnost čutimo, da se ponovno zahvalimo za onih 2000 intenci j, ki jih je za nas poslal Rev. Francis Podgoršek, ki je med tem, predno ga je mogla doseči zahvala, odšel v Bogu po plačilo. Vsem duhovnikom v begunstvu smo ga priporočili v Memento.
Prosimo Vas, gospod predsednik, da našo zahvalo sporočite vsem ameriškim Slovencem, ki so z mašnimi intencijami podprli slovenske begunske duhovnike.
Iskreno Vas pozdravljamo.
Tajnik odseka za duhovnike Rev. Andrej Križman
Gornje pismo priča, da je zbiranje mašnih intencij zelo dobro delo. Radi poslanih intencij Rev. Podgorška zdaj lahko povemo, da je daroval za 2000 sv. maš iz svojega žepa in prosil, da se to nikjer ne omenja. Seveda smo zdaj — po njegovi smrti -- odvezani tega molka.
C 1 e v e 1 andska naselbina na delu za Ligo.
V zapisniku Liginega letnega zborovanja v Clevelandu čitamo naslednji odstavek:
“Pred zbornico pride točka glede nabiranja denarja v namene Lige. Brat Matt Intihar pove zbornici, da so se zavzeli, °-a 'Cleveland in okolica zbere do 2. sept. 1946 — Labor Day — najmanj $10,000. Prosi, da se v vsaki fari organizira poseben odbor, kateri bo šel od hiše do hiše, za zbiranje denarnih prispevkov v Ligine namene.”
(Zapisnik je pisala Miss Mary Polutnik iz Loraina, Ohio.)
Omembe vredno je, da Ligin predsednik Rev. — sedaj Rt. Rev. Msgr. — Matthias Butala je za begunce apeliral pri državnem oddelku, in je dobil odgovor, kot je v originalu v angleščini natisnjen:
Washington, July 11, 1946. My dear Father Butala:
I have received your letter June 20, 1946, on behalf of the League of Catholic Slovenian Americans enclosing a memorandum concerning Slovenian refugees.
As you know, the problem of refugees has been consideration by the Economic and Social Council of the United Nations. I ne United States Representative on the Council worked suc-cessxully to include Slovenian refugees in the proposals which have taken concrete form in the draft constitution of the International Refugee Organization, the final text of this constitution will be put to the General Assembly of the United Nations during its meeting in September 1946.
You are assured that the Government of the United States is the taking active and simpa-thetic interest in the problems of the refugees of all nations. By working through the established organizations created to deal with these questions it is hoped, that a just and equitable solution may be found.
Thank you for your courtesy and making your memorandum available to the Department of State.
Sincerely yours,
For the Acting Sec’y. of State Walter Walkinshaw,
Chief Public Views & Inq. sec.
Tako je Father Matthias Butala obvestil tudi predsednikovo ženo, katere je odgovor natisnjen:
July 19, 1946. My dear Father Butala,
I have your letter of June 20 enclosing a memorandum concerning Slovenian refugees and I can do no more than the back up what the State Department wrote you.
Yours very sincerely,
Eleanor Roosevelt (Pride še)
M. T.

iz slovenskega Toronta
Na duhovnih vajah
Verjetno se vsakemu, ki je že kdaj šel skozi blago ozračje duhovnih vaj, potem še cesto toži Po tistih urah, ki jih je preživel v miru in zbranosti. To so res ^opozabne ure. Svet ostane zu-naj, ne sili med stene duhovno-sh. Skrbi in brige vsakdanjosti zginejo. Teža dneva ne teži več na ramena. Pač pa misel usme-ri svoja prizadevanja v duhov-n°st. Kaj prav za prav sem? Kakšen sem pred ljudmi, pred Kogom? Kam se mi tako mudi? Kje bo pristan? In potem? Kak-aen bom stal pred Sodnikom, ko hom pustil na tej zemlji vse hi-vse lote, bančne knjižice, avtomobile, prijatelje, sorodnike, vse, prav vse.
Kako kratke so ure teh razmišljanj, prehitro minejo. Letos So se možje in fantje obeh slo-Venskih župnij zbrali na duhovnih vajah v dneh 8., S. in 10. decembra v domu duhovnih Vaj> ki nosi naslov “Kraljica a-Postolov”. Imenujejo ga središče obnove. Vodijo ta dom očet-Je Oblati. Dom je oddaljen 17 milj od Toronta. V njem je pro-sl°ra 63 ljudi. Vsak ima svojo sobo s straniščem in umivalnico, ^dprt je skozi celo leto vsem si°jem,. poklicem in celo različnim veram.
Slovenske duhovne vaje je letos vodil g. Janez Jeretina C.M. Kanje se je temeljito pripravil m je bil res pravi užitek slediti njegovim izvajanjem, ko je vodil poslušalce po stezah duhov-! dosti. Udeleženci so mu pridno j sKdiii s poslušanjem in tudi v i Ogovoru. Ob slovesu so se mu : Vsi iz srca zahvaljevali za res
bogate užitke navijanja.
duhovnega pre-
Por.
Zahvala z Japonske
Poročal sem že, da je Baragov misijonski krožek v Torontu v mesecu novembru obdaroval nekaj slovenskih misijonarjev in misijonark. Med prvimi se je za darilo zahvalil jezuit oče Vladimir Kos, ki je profesor na katoliški univerzi v Tokyo, obenem pa skrbi za najbolj revne v okolici tega velemesta. Njegova pisma so vedno kakor pesem; saj on je pesnik. Takole piše:
“Iskren Boglonaj za velikodušni misijonski dar 70 dolarjev, ki sem jih v redu prejel z vašim zanimivim pismom in božičnimi voščili, vašega tako delavnega misijonskega krožka in žarišča.
Danes, na prvo adventno nedeljo, praznujemo tudi praznik sv. Frančiška Ksaverija. — Iz srca bi se vam rad zahvalil za vso ljubeznivo skrb v prid japonskim misijonom, ne le za denarno podporo, ki je v vrednostni papir spremenjena žrtev vaših ur, ampak tudi za molitev, katere vrednost je sicer nevidna, a tem bolj učinkovita, zaradi Boga, ki je tudi Neviden.
In hvala tudi za vaše zanimanje za vse katoliške misijone, ki rastejo tu in tam po svetu zaradi. delovanja vašega misijonskega žarišča.
Za vse misijonske dobrotnike darujem sveto mašo o Božiču; tudi vam in vašim dragim se bom tako lahko izkazal dejansko hvaležnega, v imenu Japoncev. Vaš vdani
Vladimir Kos
Ob 10-letnici bo verjetno popol- Slovenska mladina, ki raste v noma plačan in bo društvo “Slo- Kanadi, je na žalost često indi-venski dom” imelo premoženje, ferentna do slovenskega udej-ki bo vredno skoraj $150,000. stvovanja in ga pogosto celo od-Nekateri člani menijo, naj bi se-; klanja.
danjo zgradbo prodali in kupili:	TT ,	_	.	.
.	J Hvala Bogu, prihaja nekaj
vsaj en aker (pol hektarja);	T, ..	.
..	„	rn	: mladih ljudi iz Slovenije in v
zemlje v Severnem lorontu.;	, v	.	...
„	, . , , ,	...	, i mnogih slučajih se ti lepo vklju-
Tam bi lahko razvili eno dvora- ... 6	J .	„	.
.	, .	, ,	.. i cijo v Slovenski dom in so
no za bankete, eno za telovadbo, , .	. . v J	.
,	.	.	. . ,	: delovni m požrtvovalni elani v
manjšo za sestanke, plavalni ba- ,,	,	.
.	,	. ., ! odboru. Na ten bo verjetno lezem odbojko, muzej slovenskih i v ,	.	,	,J , v
, v .	,	, .	. i zala odgovornost za bodočnost
menjeno, da Slovenci prihajajo ročnih del, prostor za parkiranje;	doma„ ^ ^ vse
na bankete radi družbe, srečanj m morda se kaj. Vse to se bo slovenske sk ti v Torontu.
in razgovorov. Za veliko ljudi, lahko uresničilo, ee bomo imeli i
vojaška, proletarska, bela ali rdeča. Vse diktature so nečloveške.
Na teh banketih nas dostikrat obiščejo tudi prijatelji drugih narodnosti. Nekateri so naši stalni gostje in se med Slovenci prav dobro počutijo.
To malo nakazuje, kako močno in privlačno je (slovensko socialno izžarevanje.
V tem spisu je bilo večkrat o-
podmladek, predvsem vodilni.1
T. S.
Temne sence nad nesrečnim oiokom
¥@ear ¥ Slsveisskeni tfai ¥ Tfent-i
TORONTO, Ont. — Sobotni blizu muzikantov, ki so glasni Večeri so nekaj posebnega v: (Slovenci imamo v Torontu naj-slovenskem Torontu. Zdi se mi,'manj 10 muzikantarskih skupin, i Toronto lahko tudi tako ime-1 vsaka šteje 4-6 ljudi), ki ni v ^Tjemo, saj nas je tu skoraj' kotu, kjer se slabo vidi po dvo-l5,000,
^o, kot je štelo mesto Kranj.
| ^ ^osebnost sobo tnih večerov ^stoja v tem, da se skoro vsako l s°boto vrše banketi po sloven-! skih dvoranah, to je v dveh župnijah ali v “Slovenskem domu”.
so prijetna slovenska doži-Vetja in je “banket” zelo skromno in nezadostno ime za njihov Pomen in njihov vpliv na slo-VeHsko skupnost. Ti banketi so e(len važnih prvin slovenskega bKja in prisotnosti v Torontu.
■^orda so poleg udejstvovanja si°venskih župnij (ki tudi pri-■^jajo bankete), najbolj važna nianifestacija.
Kako naj razložimo in uteme-ijirno to mnenje?
Pri vseh narodih so plesi, ce-temonijal pri porokah, krstih ib drugih slovesnostih in dru-^abnih prilikah važen del kul-turnega jzra2anja. ist0 lahko re-č'enao za socialno delovanje Slo-Vencev v Torontu. V glavnem Se kaže v cerkvenih manifesta-cijah, srečanjih poleti na slo-
ki ne živi v velemestu, |bo to morda težko razumeti. Toda ravno to okolje, ki je površno prijazno in ogromno, nas sili, da
iščemo pristnih slovenskih doži- Otok Hispaniola v Karib- oblast s pomočjo vojske, je imel vetij. Obisk domovine je morda skem morju, ki ga je odkril že Papa Doc samo en uspeh: preži-najbolj globoko slovensko doži- Krištof Kolumb, je izredno nes-j vel je nekaj deset atentatov. De-vetje; toda tega si ljudje lahko rečen otok. Razdeljen je na dve : žela pa je tonila v smrt. Neza-pnvosčijo samo vsakih nekaj let državi: na republiko Santo Do- poslenost in bolezni so paralizi-ali pa radi raznih razlogov sploh mingo na vzhodnem delu, kjer'rale. Port-au-Prince. Eden red-nočejo obiskati Slovenije. Slo-1 se špansko govori in je prebi-1 kih časnikarjev, ki se je podal venski banketi, veselice in plesi valstvo bele in indijanske krvi, j v negotovost Haitija, je videl v so nekako najbolj posrečeni u-: in na republiko Haiti na zahodu,! mestu žene in otroke brez udov. stvarjalci slovenskega okolja, kjer se francosko govori in so Celo prosili niso več. Katoliška druščine in doživetij tu v To- njeni prebivalci mulati, to je cerkev je bila polna obnemoglih rontu. Verjetno tudi pijača pri-! ljudje, ki so mešanica bivših ljudi, ki so se zatekali vanjo pomore, da se porušijo predsod- črnskih sužnjev in nekdanjih spat. Ponoči ni luči. Telefoni ne ki in ponos, katerih smo Sloven- belih francoskih gospodarjev. delajo.
ci, kot vsi ostali ljudje, polni.! Haiti je država večdesetlet- 25.000 tajnih policistov, veči-S tem se ljudje razproste, toda'nega nasilja, dežela sramote, de- del oblečenih v civilna oblačila, ne v kaki brutalnosti in podiv- žela neprestanih diktatur. Pred-' 25.000 pripadnikov “Tontons janosti, ampak v iskrenem in lani je umrl dr. Francois Duva- Macoutes” je pobilo več kot odprtem medčloveškem odnosu, ber, njen dolgoletni predsednik. 100.000 ljudi. Brez vzroka. Tudi Tega vsi ljudje potrebujejo, to- On ie odšel diktatura pa je osta-da na žalost ga nekateri niti v la> saJ j° nadaljujejo člani nje-svoji družini ne najdejo.	j gove družine.
SPOMINI — ‘Slovenski dom’! Duvalierja, ali kakor so mu je začel dejovati v januarju leta re^ TbP3 Ooc (oče doktor),
1965 in živi že 8 let. Veliko Iju- ker je bil po poklicu zdravnik, je
na ulici opoldne. Trupel niso vselej pokopavali. Trohnela so na soncu. Domala vsa inteligenca je že zdavnaj zapustila otok. Seveda tista srečna inteligenca, ki se je mogla umakniti dolgi
di, ki so že preminuli, je v njem nasledil sin Jean Claude’ Potem 'roki PaPa Doca’ ki je kil do n^h našlo družbe, pogovora in raz- ko 3e dobil na “referendumu” prav tako hitlerjanski kot do vedrila	j vse glasove 91 odstotno nepis- svojih bližnjih somišljenikov.
Dr M Krek ie bil večkrat1 mene§a prebivalstva Haitija.; Omenjeni časnikar pravi, da
'	'	» T.	, 7 Odhod njegove sestre Marie-De-! je videl Duvalierjevo fotogra-
gost in ga se sedaj v mislih vi- .	7	••	,	.	: 7- o ■ i .	7 v + ! -c
dim, kako	živahno	pleše	kljub	mse V Spanij°’ kam0r blla	Pozi™ ^ 2 belim telefo-
visoki	starosti.	G.	Lojze	Ambro-	Prešnana 2 mozem> polkovni-	nom	v rokah, s temno obroblje-
kom Dominiquom na haitsko ve-	nimi	telefonom v rokah, s tem-
leposlaništvo, je spremljala po-' no obrobljenimi naočniki na no-sebna predstava Papa Doca. | su, in knjiga na delovni mizi je i	Bilo je to leta 1967, ko bi se	bila	obrnjena k fotografu. Na
:	moral Papa Doc sestati z am eri-	njej	naslov: Napoleon. Preden
škim predsednikom Johnsonom je umrl, je sporočil svojemu lač-
žič st. nas je vse razveselil s svojo dobro voljo in prijaznostjo. Neumorni g. Ivan Peterlin, bivši podpredsednik in ustanovni član, je bil stalni obiskova-
S	^ zet “ P^ovnik se je ponudil, nemu ljudstvu: ‘Jaz, državljan,
tem mestu. Približno to-1 rani in ,te tudi drugi ne vidij o i
itd.
Dvorana v “Slovenskem domu” v Torontu je približno 40 čevljev široka in 70 čevljev dolga. Poleg tega ima še malo dvorano, ki je malo večja soba, kuhinjo, stranišča in garderobo.
Večerja v “Slovenskem domu” se začne z molitvijo ob 8h in traja približno eno uro. Nato sledi ples tja do Ih ure zjutraj.
Omenjeno je bilo, da so problemi z rezervacijo miz delno radi položaja miz v dvorani, delno zato, ker hočejo ljudje sedeti skupaj s svojimi znanci, prijatelji ali sorodniki. To so često sovaščani ali ljudje iz istih kra-i jev. Ravno v teh srečanjih po-! znanih ljudi pri lepo pogrnjeni in oskrbovani mizi ter pri dobri1 kapljici povezuje te ljudi in jim da možnost, da se skupno razve-Sele, pogovore in prežive nekaj ur v prijetnem razpoloženju. 1 Človek naleti v “Slovenskem domu” na skupine prijetnih Do-j lenjcev in Notranjčev, ponosnih Ruskih letoviščih (teh je baje Gorenjcev, razsodnih Primor-več kot pet samo okoli To-.cev, veselih Štajercev, priljuib-j Khta) in v ostalih treh dobah ljubljenih Prekmurcev; vsi pri-Oeseni, pozimi in spomladi) na'dejo, vsi se zabavajo, vsi iščejo aPketih.	j in najdejo sjovensko druščino:
^oglejmo malo pobliže, kako ta je vseslovenska in ne diskriminira. Večino formirajo ljudje, ki so zapustili Slovenijo leta 1945 ali malo kasneje, ker se ni-
bil tudi ustanovni član in več- da ta vag zamenjevaj papa doktor Francois Duvalier, sem cm o orm • ^ epiav so Ple~ Dora na otoku. Ta je zaslutil, da izbral državljana Jeana Clauda,
minuli, je njiho.o delo in nji- ga kove p0jkovnik odstraniti, in svojegasina,zaprihodnjegados-.SP!milSe,“!iu!“1.!n, naS ie dal takoj ustreliti 19 višjih o-l mrtnega predsednika. Ali us-
ficirjev. Na eksekucijo je pova- ; treza vašim težnjam? Ga ho-bil 300 najvišjih osebnosti iz. čete potrditi?” Po vladnih po-Port au-Princea, smradljive pre- j datkih je vseh 2.391.916 voliv-stolnice Haitija, da si kot njego- cev glasovalo zanj, proti ni bil
vse povezuje v nekakem duhovnem občestvu.
DELO — “Slovenski dom“ zahteva ogromno dela in skrbi, ki je vse narejeno brezplačno. Brez požrtvovalnih odbornikov in članov ne bi mogel obstojati. Naj se spomnim vsaj najbolj delavnih:	Janez Muhič in Lojze
Genorija, neutrudna podpredsednika, sposobna in delavna
vi osebni gostje ogledajo ustrelitev. Diktator je začel klicati imena vodilnih vojaških osebnosti, prijateljev skupine obsojenih, in jih določil za morilce. Kasneje se je oglasil s televizijskega zaslona, zrl je gledalcem
blagajničarka Lela Grmek, Ciril naravnost v oči in začel klicati: Preželj, predsednik, in odborni-j “Polkovnik Lemoin... Kapetan ki: Ivan Marn, Jože Turk, Miha j Tassy... Kje je?” Na vprašanja, Dolenc in Lojze Dolenc ml.,! ki ga je pri vsakem imenu posta-Frank Nagode in F. Hočevar ml. vil, je Duvalier sam odgovoril: BODOČNOST Te se boji- “Ni jih... Moja oblast je neome-mo; ne radi gospodarskih vidi- jena, absolutna!” Zgrbljeni sta-kov, ampak radi socialnih. Kar rec se je spakljivo posmihal svo-se gospodarskih možnosti tiče, jim rojakom v obraz.
“Slovenski dom” stoji dobro. Odkar je prišel leta 1957 na
nihče.
Bilo je to 31. jan. 1971, po sedemnajstletnem obdobju ene najbolj krvavih diktatur. Papa Doc, degenerirani državnik z diplomo medicinske fakultete, je dosegel, kar je uspelo le malemu številu državnikov, ki jih je nasledil. Od 36 njegovih predhodnikov jih je 24 izgubilo življenje v političnih obračunih, ostali pa so v glavnem odšli z oblasti ali zbežali po državnih udarih. On je umrl v postelji. Samo paragvajska “močna roka” Stroess-ner že dlje časa ohranja svoj diktatorski režim.
p°tekajo ti banketi in kako jih ljudje dojemajo.
Kanketi se začnejo ob 7.30 ^Večer. Ljudje prihajajo praz-/SO skiadali s komunistično dik-
fto napravljeni že ob 7h. Ve-a jih kupi listke že popreje
6ič cin
ima svojo mizo rezervirano. asno je,, da Slovenci ne bi bili i°Venci, da že pri rezerviranju ^2 ne bi bilo nekaj malih spo-Vsak hoče najboljšo mizo, je tista miza, ki ni pod ok-boiP, kjer malo piha, ki ni pre-
taturo. Tudi emigranti, ki so prišli kasneje, so se prav posrečeno vij učili v “Slovenski! dom”. Več obiskovalcev “Slo-| venskega doma“ je bilo med vojno med partizani. Pripomniti je treba, da so vsi ti ljudje sedaj demokrati in ne zagovarjajo! nobene diktature, pa naj bo ta1
MORNARKA Momai na vojaški bolniški ladji Sanctuary pri srečanju z mlado mor-narko, ki je dobila nalogo čistiti ladjin krov. Vojna mornarica je pred nedavnim začela sprejemati v redno službo na ladje tudi dekleta
Dccovo “revolucijo” nadaljuje njegov sin, ki ga kličejo “Baby Doc”.
Ta “revolucija” govori v resnici o nikakršni zdravsteni skrbi za ljudi, o tem, da je stari diktator pripeljal v deželo znova stare afriške obrede vudu, o tem, da ima predsednikov mercedes 600, zaščiten z neprebojnimi okni, za registracijo magično številko kulta vudu 22, o tem, slednjič, da so ljudje te dežele sence, ki umirajo v povprečni starosti 32 let.
Neki ameriški zdravnik, ki dela na Haitiju, je dejal, da bi bilo bolje, če bi se otroci še naprej rojevali dorna ‘kjer z mačeto prerežejo popkovino in polovica otrok umrje že v prvem letu starosti, kot da jim pomagajo na svet v njegovi bolnišnici, kajti bolje je zanje, da ne žive. Haitskih zdravnikov je danes, na primer, samo v Montrealu več kot na Haitih, kajti večina si je reševala življenje z izselitvijo.
Prav pred meseci pa se je novi haitski diktator “Baby Doc”, za-valjni mladenič dvajsetih let, prav z ‘zdravniško znanostjo” pridobil v svetu sloves, ki obeta doseči očetovega. Odobril je odkup krvne plazme in po dolar za liter jo kupuje ta dežela mraka, pekel v Karibskem morju, od obubožane množice, ki hlepi po tem, da bi preživela še nekaj dni ali da bi si kupila injekcijo proti kozam. Menda ta kri ne odhaja samo v Združene države Severne Amerike, ampak tudi v Evropo.
Na Haitiju se je ob zvokih tam-tama svet ustavil, obrnil sebi hrbet in se napotil nazaj, v davnino. Ta hoja krvi je zanikanje svetlobe in popoln nesmisel.
K. G.
*
Zbiranje in prodajo krvi so še pred koncem leta lani ustavili. Zadnji obiskovalci Haitija trdijo, da so se razmere le začele o-bračati nekaj na boljše, četudi se zdi, da je do resničnih sprememb in reform, ki naj ustvarijo v tej republiki človeka vredno življenje, še zelo daleč. Očitno takih reform ne bo mogoče izvesti brez obsežnejše pomoči iz tujine, predvsem seveda iz ZDA.
I\rezn© sodžšše proti
zakoiiii o podpiranju privatnih M v ifiii!
COLUMBUS, O. — Mali senat zveznega sodišča je določil, da je zakon o podpiranju privatnih šol v Ohiu, ki ga je sprejela zadnja državna skupščina, v nasprotju z zvezno ustavo. Tako je že drug poskus podpreti privatne, zlasti katoliške farne šole iz javnih davčnih sredstev propadel. Državni davčni komiše-ner Robert J. Kosydar je izjavil, da bo država Ohio vložila priziv pri Vrhovnem zveznem sedišču, 61 milijonov dolarjev, ki so bili določeni za podporo privatnim šolam v Ohiu v zadnjih dveh letih, pa bo držala v ta namen, dokler ne bo vprašanje dokončno odločeno.
Odločitev zveznega sodišča je zanimiva in sporna, ker'je slično zvezno sodišče v državi New York skoraj enak državni zakon priznalo za ustaven.
Državni davčni urad je hotel začeti ta teden razpošiljati formularje za priznanje davčnega kredita za $90 za vsakega otroka v privatnih šolah letno.
Odločitev zveznega sodišča je msgr. William N. Novicky, vodnik katoliškega šolstva v clevelandski škofiji o z n a čil za “sramoto in krivico”, zvezno sodišče pa obdolžil “tiranije” nad ljudstvom v Ohiu. Dejal je, da utegne začeti gibanje za neplačevanje davkov med katoličani, ki jih je sedanja odločitev zveznega sodišča tako krivično zadela.
SAMO V BREZVE TRJU — Član skupine akrobatov iz Pekinga na Kitajskem drži na nogi odprt dežnik. Brez dvoma spretnost, ki je možna samo v popolnem brezvetrju.
Novi Kongres liberalnejši
WASHINGTON, D.C. — Pri volitvah predsednika je večina delavskih voditeljev podpirala demokratskega kandidata Mc-Governa, ker se je bala, da bi ponovna izvolitev Nixona pomenila za delavstvo velik korak nazaj. Pri tem ni uspela, pač pa je zadovoljna, da sta bila namesto dveh republikanskih senatorjev izvoljena dva liberalna demokrata. Razen tega sta dva druga nova senatorja bolj naklonjena delavstvu, kot sta bila tista dva, ki sta bila poražena.
je delavstvo pridobilo
.• u; 4 nove prijatelje. V . je demokratska stranka izgubila 12 zastopnikov, :ongresniki toliko bolj delavstvu, da to več ačunajo, da bo v novem Kongresu Nixonu težje dobiti večino za delavstvu sovražne zakonske načrte.
Tai v s Dcrm. sicer a so no naklon, odtei i.
Ci
• 3 A Mr\
Help Wanted — Female
Cleaning and Ironing Housekeeper. — Nice area. Good salary.
Call 371-1450
-(3)
Male Help Wanted
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
_____ (6)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo stanovanje, 2 sobi in kopalnico, starejši osebi čez 45 let. Blizu vsega na Broadview Rd. Kličite 749-6765.
(3)
Year End Builder’s Close-Out REDUCED PRICES—EUCLID You won’t believe it! These brand new 3-bedrm. ranches have full basements, dining rms. COME SEE
AND HAVE YOUR PICK of 3 ranches, 1 aluminuip siding, 1 brick ranch with attached garage. — HURRY!
UPSON
REALTOR	OPEN 9-9
499 E. 260 UMLS RE 1-1070
(1)
— Okoli 40'/; površine celinskih ZDA se odtaka v reko Mis-sissiooi.
PrijaSel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID ’ . R AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Are. Ss E. 68 St. 361-4212

W
''%
Boleslav Pnis:
STRAŽA
Medtem je potnica jedla kruh ; iz debelo mlete moke in krmila j z njim psa, oziraje se na drugo j stran travnika, kjer so se bili sredi hriba ušotorili naselniki.
“Pojdimo, oče,” je rekla.
“Pojdimo,” je ponovil bolnik. “Koliko smo vam pa dolžni za j mleko?” je vprašal Polža.
Kmet je skomizgnil z rameni.
“Ko bi hoteli,” je odvrnil, “jemati za tako stvar denar, vas ne bi bili povabili.”
“Ha, Bog vam povrni, ker ste! tako dobri,” je dejal bolnik.
“Srečno pot!” sta odgovorila oba Polževa.
Bolnik je zopet legel na vozičku, stokaje, potnica si je dela zanj ko na pravo ramo, čez prsi in pod levo roko, veliki pes je vstal s tal in se otresel, v znamenje, da je pripravljen in dalje.
“Bog povrni! ostanite zdravi! ...” je rekel bolnik.
“Bog vas spremi!”
Voziček se je počasi pomaknil proti šotorišču.
“Čuden narod so Nemci,” je rekel Polž proti ženi. “Mož je tako moder, pa se vozi na vozičku.”
“Pa tudi ona,” je odvrnila Polževka. “Ali je že kdo slišal, da bi kdo vozil starega moža tako dolgo pot kakor konj?...”
“Niso slabi ljudje.”
“Gotovo niso najslabši in tudi neumni niso.”
Po tem pogovoru sta se soproga vrnila v bajto. Razgovor z bolnikom ju je pomiril. Nemci se jima niso zdeli tako strašni kakor poprej.
Po zajtrku je šel Ovčar v hrib orat zemljo za krompir, Polž se je pa ukradel za njim.
“Saj moraš vendar plot postaviti!” je klicala za možem gospodinja.
“Saj ne uteče!” je odvrnil kmet in hitro duri za seboj zaloputnil, ker se je bal, da ga ne bi obrnila žena.
Čez dvorišče je hitel sključen, ker je hotel v očeh žene biti kar najmanjši, in sklonjen je lezel v hrib, kjer se je ravno potil nad plugom šepasti Matija.
“Kaj pa Nemci?” je vprašal hlapca.
Polž se je vsedel na pobočje hriba, tako, da ga od bajte ne bi bilo mogoče videti, in pazno prižgal pipo.
“Vsedli bi se sem,” je pokazal Matija z bičem na vzvišen prostor, “tedaj bi tudi name prišlo malo- dima.”
“Kaj ti je toliko za dim,” je odvrnil gospodar, izpljunivši. “Ko končam, dam ti pipo in se je do sitega nakadiš, pa vsaj babe oči ne bodo bolele, da me vidi.”
Matija je šel po njivi, priganjajo kljuseti, Polž je pa sedel na pobočju in gledal. Sedel je,
CHICAGO, ILL.
HAPPY NEW YEAR TO ALL
PARTHENON RESTAURANT
314 S. Halsted 726-2407 Chris & Bill
oprl komolce na kolena, glavo pa na roke, da se mu je na vrat pomaknil klobuk, kadil počasi pipo... vlekel in kar naprej gledal.
Par sto korakov od njega za reko, na hribu so Nemci postavljali šotorišče. Polž je kar naprej kadil pipo, pa gledal in si vsako kretnjo te trume razlagal v svoji glavi.
Že so Nemci vozove, pokrite s platnom, uvrstili v kvadrat, naredivši iz njih nekako ograjo, med katero se je nahajala živina in konji, zunaj pa ljudje. Ta je izvlekel prenosne jasli na štirih nogah in jih postavil pred krave, drugi vsipal krmo v jasli, tretji je hitel z vedrom po vodo k reki. Ženske spravljajo izpod rjuh železne količke in vrečice sočivja, kopa otrok pa teče k jarkom po drva.
“Kaj je te druhali!” se je oglasil Polž. “Iz cele vasi ne bi spravil toliko otrok skupaj.”
“Kakor uši,” je odvrnil Matija.
Kmet kar naprej kadi pipo in se čudi. Ali je začarano, ka-li? ... Včeraj je bilo to polje še pusto in tiho, danes pa — cel semenj. Ljudje nad vodo, ljudje v jarkih, ljudje po poljih. Sekajo grmovje, znašajo butare dračja, polij o ogenj, krmijo in napajajo živino. Že je en Nemec odprl trgovino na vozu in gotovo prodaja, kajti okoli njega se gnete kopa žensk in izteguje roke: ta po soli, ona tam po jesihu, druga po sladkorju. Že je nekaj mladih Nemk naredilo zibelke iz rjuh na rogovilah, in zdaj z eno roko posnemajo juho v kotlih, z drugo pa zibljejo rjuhe. Že se je našel tudi živinozdravnik, ki ogleduje noge podkovanih kljuset, tudi brivec, ki brije na stopnici voza starega Nemca. Na polju kriče, tekajo semintja, delajo, na nebu se pa solnce dviga vedno višje.
Polž se je okrenil k Ovčarju.
“Ali si opazil, Matija, kako hitro delajo? Od nas, iz bajte, je vendar bližje do jarkov nego od tamle, pa od nas hodijo po dračje po pol dne. Ti-le pa se obračajo, kakor bi trenil...”
“Oho-ho! ...” je odvrnil Matija, spoznavši, da to meri na njegovo počasnost.
“Ali pa poglej,” je dejal Polž, “kako ti ljudje vsi skupaj delajo. Saj tudi n^ši ljudje včasih skupaj gredo delat; toda vsak se obrača sam zase in pogosto počiva, ali pa še druge ovira. Ti vražji ljudje se pa tako zvijajo, kakor bi eden drugega priganjal. Ne boš počival, četudi ne moreš več stati, kajti eden ti da v roko delo, drugi pa že čaka in te priganja, da končaš. Le poglej jih in sam povej.”
(Dalje prihodnjič)
R. JERIC FURNACE CO.
Heating and Air Conditioning
RESIDENTIAL and COMMERCIAL
GUTTERS, ROOFING &
THROUGH THE WALL HEATING
Licensed, bonded and insured
475-9075
GRDIN0VA POGREBNA	ZAVODA
1053 East 62 St	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S	POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235
KOLEDAR
društvenih prireditev

JANUAR — 1973
13.	— Slovenski Športni Klub
priredi svoj vsakoletni ples in večerjo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igraje “Veseli Slovenci”. Začetek ob 8. zvečer.
14.	— Dramatsko društvo Lilija
poda igro v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20. — Pristavska noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
28. — Glasbena Matica priredi
v SND na St. Clair Avenue koncert, katerega dobiček je namenjen Slovenskemu starostnemu domu na Neff Rd.
28. — Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi “card party” v farni dvorani, začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
4. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje obhaja 10-letnico obstoja z večerjo in plesom. Začetek ■ ob 5. popoldne.
25. — Perry Home Owners Association priredi večerjo in ples v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
MARCA
3. — Dramatsko društvo “Lilija”
priredi maškerado na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 3.	— Štajerski klub priredi
PREDPUSTNO ZABAVO s kolinami v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igra Sonet.
10. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v Slov. delavskem domu na Waterloo Road.
10.	— Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue večerjo s plesom.
11.	— Slomškov krožek bo postregel s kosilom z govejo ali kokošjo pečenko od 11.30 do 2. ure popoldne v Avditoriju pri Sv. Vidu.
18.	— Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi v šolski dvorani kosilo.
APRIL
15. — Materinski klub pri Sv. Vidu pripravi običajno letno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo bodo delili od 11.30 do 2. popoldne.
28.— DSPB TABOR priredi svoj
spomladanski družabni večer
v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30 zvečer.
MAJ
5.	— Pevski zbor Korotan pri
redi svoj vsakoletni koncert ob 7.30 zvečer v SND na St, Clair Avenue.
6.	— Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Slovenska šola pri Sv.
. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO.
19.	— “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu.
JUNIJ
10. — DSPB Tabor priredi na
Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945.
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
OKTOBER
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
27. — DSPB TABOR priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30.
-~r..................
Dvojne leče očal Okoli 34% ljudi, ki rabijo o-čala v ZDA, imajo te z dvojnimi ali celo trojnimi lečami.
ČUVARIC OTROK NE MANJKA — Vsaj ne v begunskem taborišču Binh Duong, 17 milj severovzhodno od Saigona v Južnem Vietnamu. Na razpolago je več varuhinj kot varovancev.
NOVICE- i nega sveta
NOVICE- ki lih potrebujete
NOVICE- ki jih dobile ie sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogože originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
lili*
V KRATKEM ODMORU — Bertha Sactor v kratkem odmoru pri delu v Candles v Londonu na Angleškem kaže sveče, ki jih tam izdelujejo še ročno in po starem, kot v preteklem stoletju. Sveče so v Angliji zelo priljubljene kot darila.
ČE Si SELITE
/ izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko, j Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
7
11 \
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
K S K j
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JE0K0TA
(K.S.K.J.)
NAJ STARE J Šii SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p«
takoj po rojstvu.
« Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	posmrtnine za neomejeno vsoto
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote S600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnit* izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJ.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in nasiov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..............................................
naslov ..........................................
MESTO ____________________________________________
DRŽAVA __________________________
GODE
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob-( javljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odohre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.