Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Telefoni uredništva la ■ prave: 40-01, 404)2, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva p« praznika Čeki. rainm Ljubljana it 10.650 in 10.349 za in sera te; Sarajevo štv. 7563, Zagreb žtv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797 (J prav a: Kopitarjeva ulica $tex,6. Luc, hi ne ugasne Marsikoga se poloteva malodušnoet ob poročilih, kako se katoliška Cerkev, ali bolje katoliško krščanstvo v raznih deželah nahaja v veliki stiski in se mora prav trdo boriti za svoj obstoj. Gotovo 6e ne da tajiti, da so tudi dandanes — prav tako, kot v vsaki dobi v zgodovini — na delu orjaške sile, ki se z vsemi močmi prizadevajo, da bi Cerkvi zadale smrtni udarec. Toda, ako bi zaradi tega krščanski ljudje žalostno in zaskrbljeno glave povešali, bi bilo neodpustljivo malodušje. Obupan in malodušen more biti zaradi teh protikrščanskih pojavov edinole tisti, ki bi imel tudi za Cerkev samo politična merila. Kdor je mišljenja, da je tudi življenje in usoda Cerkve bistveno odvisna od političnih pogojev kakor so odvisno državnopolitione tvorbe, ta bi ob sedanjem svetovnem položaju v resnici lahko bil v skrbi za usodo katolicizma, pa tudi krščanstva 6ploh. Pravoslavje je sovjetski boljševizem po-mandral v tla, protestantizem je razkrojen v ne-številne ločine iin katolištvo je v težkem boju z w mr%'t. t , -1 v. Toda, ali bodo te borbe katolištvu res v Škodo? Ali more kdo reči, da bo Cerkev iz tega silnega dvoboja res izšla oslabljena? Ali je živo in globoko krščanstvo sploh mogoče zadeti r , ','> 'v^fc1 V,'!»",''«" Kakor hitro doživimo resničnost in stvarnost Cerkve in njenega duhovnega življenja, ga ne bomo več presojali z zgolj političnim merilom. Nasprotno. Ravno politični dogodki, ki so bili v dvatisočletni zgodovini skoraj vedno cerkvenemu življenju nasprotni, so po svoje močan dokaz, da Cerkev živi mimo njih svojo lastno življenje. Resnica je, da morejo ugodne politične razmere tudi ugodno vplivati na duhovno rast. Zato se katoličani s političnimi sredstvi tudi borimo, da omogočimo vladavino, ki spoštuje božjo in naravno postavo v družbi. Dobro namreč vemc, da bi v izredno težkih in nepovoljnih zunanjih razmerah vsi ne vzdržali, ker je junakov na svetu le malo. Toda okoliščina, da tudi najhujše in dolgotrajno preganjanje ne more iztrebiti krščanske venske misli, je dokaz, da njena moč živi iz lastnih sredstev. Zato je življenje Cerkve in njena zgodovina nekaj edinstvenega, kar se z nobenim drugim organizmom ne da primerjati. Njen pojav in njena rast nasprotuje vsem zakonom zgodovinskega razvoja in se z merili, ki nam služijo pri svetni zgodovini, sploh ne more dojeti. Cerkev ni le doživela razpad tisočletnih političnih stavb in neštetih bleščečih in slavljenih ideologij, ampak je iz boja z njimi vedno izšla še okrepljena in z novim sijajem. Zadnji veliki zgodovinski zgled te vrste je svet doživel v Napoleonovih časih. Tedaj so nosilci novega političnega gibanja, ki je zajel vso Evropo s prezirljivo gesto Cerkev porinili ob stran, popolnoma prepričani, da se bo stari stroj, kakor je Napoleon Cerkev imenoval, se6ul sam ob sebi. Na evropskem obnebju so nove svetle zvezde zasenčile vse drugo in Napoleon je bil tako mogočen, da je dva papeža lahko poslal v izgnanstvo. Vendar je Pij VII. bil že zopet na Petrovem prestolu, ko je Napoleon moral iti v pregnanstvo. Toda Napoleon je bil kljub zablodam velik duh in je v samoti na otoku Sv. Helene mnogo razmišljal tudi o svojem boju s Cerkvijo in papeštvom. Tedaj je tudi doumel izredno zakonitost njenega življenja in rasti. »Države in prestoli se rušijo, toda Cerkev vedno ostane,« je v ujetništvu rekel svojemu spremstvu. Cerkev živi v zgodovini, istočasno pa stoji tudi nad zgodovino. In če tudi bi nekoč bilo uničeno vse veličastje Vatikana in čudovita bazilika svetega Petra porušena v prah, bi bistvo Cerkve in njenega življenja s tem ne bilo prizadeto. Iz rimskih razvalin bi nekoč spet vzcvela nova Cerkev, kakor se je že več ko enkrat dogodilo v zgodovini. Koliko je katoliško krščanstvo danes v svoji zunanji, organizacijski eksistenci ogroženo, ni mogoče točno ugotoviti. Med katoličani in tudi drugod mnogi zastopajo mnenje, da ustanavljanje tako imenovanih »narodnih cerkva«, kakor se je svoj čas pojavila na Češkem ' * ' ~ - 7%, Cerkve kaj bistveno sploh ne more okrniti, ker šizmatična gibanja nimajo nobenega zagona in med samimi sovražniki Cerkve ne uživajo simpatij, t '»v,-* m1 Z^žr* -\1Z1F'* ;>» r z. '.->'i fi/Vi ' ► >.IL Toda tudi temu je mogoče vsaj delno odpomoči, ako družina, ozir. krščanski starši store svojo dolžnost. Naj bi bila usoda zunanjega cerkvenega organizma po teh državah kakršnakoli že, krščansko življenje se bo v vsakem primeru ohranilo v tisti meri, v kolikor resnično živi v dušah poedincev in bo še dalje živelo. Vzgoja katoliških osebnosti in gojitev apostolskega duha je zato dandanes povsod ena glavnih nalog katoličanov. Voditelj-6kega načela, ki je dandanes tolike važnosti, Cerkev itak ni nikoli zanemarjala. Kajpada tovrstnega religioznega življenja ni mogoče zajeti s statistiko. Ako n. pr. najnovejši papeški letopis navaja, da je pod papeževanjem Pija XI. bilo ustanovljenih 128 nadškofij in škofij, 24 samostojnih opatij, 116 apostolskih vikariatov in 151 prefektur, •— bomo s presenečenjem in ponosom ugotovili ogromen napredek in velikanski razmah in bomo iz te velikanske misijonske delavnosti sklepali tudi na mogočen ogenj apostolske vneme, ki oživlja sodobno Cerkev. Vendar pa nam samega religioznega življenja statistika ne more podati. Čeprav za Rusijo letopis ne more izkazati nobenega verskega življenja, bi se vendar zelo motili, ko bi mislili, da ni tamkaj nikogar več, ki bi živel po katoliških načelih. Prav tako se more zgoditi, da bomo jutri čitali o porazni statistiki za katoličane v eni ali drugi evropski (deželi, pa bo kljub temu lahko mogoče, da bo Pred sporazumom med Romunijo in Madžarsko Na pobudo italijanske diplomacije in s pomočjo Jugoslavije Pogajanja med Romunijo in Madžarsko so 1o-rej na najboljšem potu. Ako ne pride do kakih nepričakovanih ovir, je v najkrajšem času pričakovati podpisa pogodbe, s katero bosta obe državi medsebojno jamčili dobre sosedne odnošaje. Ta pogodba v teritorialnem pogledu sedanjega položaja seveda ne bo prav v ničemer spremenila, ampak bo le dopolnilo k nenapadalni izjavi, ki jo bila podana v avgustu lanskega lota z ozirom na manjšinsko vprašanje. Romunija jo od svojo strani v tom pogledu že nekaj storila. Madžarski manjšini jo znova za- i'amSila njene pravice. Ustanovljen jo posebni urad, :i nadzira izvedbo toh zakonitih določil. Daljo jo Romunija dovolila, da so cclotna madžarska manjšina organizira v enotni madžarski stranki, imenovani »Narodni preporode. S tom jo madžarska manjšina dobila možnost, da se kulturno, gospodarsko in socialno povoljno razvija, kar pomenja od strani totalitarnega romunskega režima veliko priznanje. Romunska vlada je trdno odločena, da zadovolji madžarsko manjšino v vseh njenih težnjah in sicer ne samo osrednja vlada, ampak tudi pokrajinske samouprave, nad katerimi so se sedmograški Madžari do sedaj najbolj pritoževali. Važni sklepi v Belgradu Dr. Stojadinovič in Gafencu Bukarešta, 2. februarja, dl. Pogajanja, ki trajajo med Budimpešto in Bukarešto že dobro poldrugo leto, so končno bližajo ugodnemu zaključku. V kratkem jo pričakovati prijateljsko pogodbe med obema državama. Jedro 20 let trajajočega spora je izredno bogata Sedmograška, ki meri 103.000 kv. km s šestimi milijoni prebivalcev, med njimi dober milijon Madžarov, ki jo je po mirovnih pogodbah dobila Romunija. Sporov zaradi tega ni bilo mogoče tako lahko rešiti, ker Madžari ne prebivajo v strnjenem ozemlju in tudi po večini ne v pokrajinah, ki sedaj meje na Madžarsko, temveč globlje v Romuniji. Največ jih je v provincah Trei Scauna, Odorhei in Ciuc, okrog in okrog pa so zopet čisto romunske province. Zaradite tega se je zdelo, da.je romunsko-niadžarsko sovraštvo nepremostljivo. , Začetek v Sinaji 1937 Polagoma pa je pričela prevladovati pamet. Predvsem je Madžarska uradno izjavila, da svojih manjšinskih pravic ne misli uveljaviti z orožjem. Nato je Romunija izjavila, da 1m> izboljšala stanje madžarskih manjšin na Sedmograškem. Avgust 1937 so se pričela pogajanja v Sinaji med Madžarsko in Malo Zvezo. Toda šele leto pozneje, 22. a g ust a 1938, je na Bledu bila podana skupna izjava, v smislu katere se Madžarska in Mala Zveza medsebojno odrečejo uporabi sile v medsebojnem razpravljanju. Obenem je Madžarska dobila enakopravnost na polju oboroževanja. Najvažnejše vprašanje, to je vprašanje manjšin, pa tedaj ni bilo rešeno, ker češka delegacija ni hotela o kakih koncesijah Madžarski nič slišati. Italija posreduje Obiski grofa Ciana Češka kriza je madžarsko-romunske odnošaje zopet zameglila. Toda ne za dolgo. Obe državi sta si na jasnem, da zaradi rastočega pritiska od zunaj storita edino pametno, ako prenehata z bojem v medsebojni soseščini. To mišljenje je tudi dobro izrabila italijanska diplomacija, ki je storila vse, da sprijazni Madžarsko z Romunijo in Jugoslavijo. Obisk grofa Ciana v Belgradu je rodil pripravljenost, da Jugoslavija sklene z Madžarsko prijateljsko pogodbo, ki bo podobna jugo-slovansko-bolgarski pogodbi iz leta 1937 (pogodba o večnem prijateljstvu). Istočasno je Jugoslavija v svojem prijateljstvu do Romunije in v sklopu svoje mirovne politike izrazila svojo pripravljenost, da posreduje med Romunijo in Madžarsko. Kajti Jugoslavija in Romunija sta odločeni, kot znano, da bosta kakršnokoli pogodbo z Madžarsko edinole skupno podpisali. Iz tega namena se trenutno tudi mudi romunski zunanji minister Gafencu v Belgradu, da prouči romunsko-jugoslo-vanski načrt in ju spravi v soglasje. Romunski načrt krščanski duh tamkaj še vedno živ in globoko delaven. Krščanski značaj kakega ljudstva 6e ne kaže le v obiskovanju javne službe božje — ker je eno in drugo mogoče z zunanjimi sredstvi preprečiti, kakor smo videli v Špani|i, — ampak v zavednem krščanstvu tudi v izvencerkvenem, državljanskem življenju. Ako številke o tem ne morejo govoriti, naj to katoličanov ne bega. Treba je vedno ohranili vedro zaupanje in pogum. Zunanje stiske in trpljenje so včasih katoliškim kristjanom tu in tam potrebne, da se ozračje očisti in da so božja vera še globlje zasidra v dušah. Drin. Belgrad, 2. febr. m. Romunski zunanji minister g. Gafencu je drugi dan 6Vojega bivanja v Belgradu prebil tako, da se je poklonil na Avali manom neznanega junaka. V hotelu »Majestic«, kjer stanuje, se je g. Gafencu odpočil dalje časa. Ob 11 se je odpeljal na Avalo, kjer je na grob neznanega vojaka polažil venec cvetja. Pred samim spomenikom je romunskega zunanjega ministra pozdravil v imenu ministra vojske in mornarice major Miloje Dinič v romunščini. Pred grobom neznanega vojaka mu je kapitan Nedič, ki je s svoje* četo gradil spomenik, razkazoval okolico ter veličastne karia-tide, delo kiparja Meštroviča. Ob 13.30 je bilo na čast romunskega zunanjega ministra Gafenca prirejeno slovesno kosilo v ho,telu »Bristol«. Na kosilo so bili poleg predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča o 6oprogo povabljeni še predsednik senata dr. Anton Korošec, minister dvora Milan Antič, ministri general Nedič z gospo, Nikola Kabalin z gospo, Dušan Letica z gaspo, Voja Djordjevič z gospo, maršal dvora Boško Antič, pomočnik zunanjega mi-s. jstra dr. Andrič in drugi odličniki. Zadnji sestanek Popoldne sta gg. dr. Stojadinovič in Gafcncu imela v zunanjem ministrstvu zadnji sestanek, po katerem sta sprejela številne domače in inozemske časnikarje v salonih zunanjega ministrstva. Zbrane domače in tuje časnikarje je najprej pozdravil predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, zelo dobro razpoložen in z vprašanji: »Ali ste bili dobro postre-zeni? Ali ste dobro razpoloženi?« Nato so mu časnikarji odgovorili: »Prav tako kot vi, g. predsednik.« Za tem je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič izjavil, da bo prebral kratek in jasen komunike, ki je tako jedrnato sestavljen, da ne potrebuje nobenih naknadnih vprašanj. Poročilo o razgovorih, ki sla jih imela zunanja ministra obeh držav, se glasi: Uradno poročilo -Obisk, ki ga je g. Grigori j Gafen-co, zunanji minister kraljevine Romunije, napravil predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinovič« v Belgradu dne 1. in 2. februarja z namenom, da stopi z njim v neposredno zvezo, je dal priliko dve-da državnikoma, da razmotrita vsa vprašanja, ki zanimajo Romunijo in Jugoslavijo. V teku te izmenjave misli sta ugotovila popolno skladnost pogledov, kot tudi obojestransko pripravljenost, da se nadaljuje vzdrževanje tesnih stikov, ki obstojajo med dvema prijateljskima in zavezniškima državama. Istočasno je ugotovljeno, da sta obe državi, tako Romunija kot tudi Jugoslavija, navdahnjeni z željo, da z vsemi ostalimi državami, v prvi vrsti s sosednimi, ustvarita in vzdržujeta odnose, zasnovane na miroljubnem in tvornem sodelovanju.« sam še pred poldrugim mesecem bil časnikar in ve, da mora zadovoljiti poklicno radovednost. Zaradi tega želi dati par kratkih pojasnil k skupni izjavi. Gafencu obširno razlaga tridnevno —— — ■------- —.....nnii ■■■■■ ■■■iiihmmu—uuauBnu delo v Belgradu G. Gafencu je v svojih izvajanjih najprej poudaril svojo zahvalo Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in svojemu eminentne-mu tovarišu dr. Stojadinoviču, pri katerih jo našel popolno razumevanje in prisrčne odnošaje. »Mi smo pa vsa pereča vprašanja gledali stvarno, vendar ti naši pogledi niso šli (ako daleč, da bi zavzeli stališče k v sedanjem času v Evropi tako jasno izraženim snovanjem.« Nato je pa g. minister Gafencu citiral izjavo, ki jo je pred par dnevi podal znani evropski državnik o potrebi evropske solidarnosti in miroljubnega sodelovanja. Dejal je: S tem se mi popolnoma strinjamo in bomo tudi v bodoče gledali na to, da se razširi krog našega prijateljstva, posebno pa med našimi sosedi v P o d o -n a v j u in n a B a1 k a n u. Pri tem pa bomo strogo pazili na to, da bo nedolak-ljivost naših državnih meja vedno izven vsake debate. Prisrčnost razmerja med Jugoslavijo in Romunijo je tako jasno izražena v di-nastičnih zvezah in jaz kot bivši vojak šc tem bolj lahko cenim to dragoceno prijateljstvo in prisrčne zveze ter vas zagotavljam, da bodo te zveze postale še krep-kejše. .Štiri točke" G. dr. Stojadinovič je potem, ko je prebral izjavo, dejal, da njegov kolega g. minister Gafencu, ki je sedaj prvič v Belgradu, tudi želi povedati par besed. Gafcncu je istotako zelo dobro razpoložen najprej pozdravil zbrane časnikarje. Nalo pa je poudaril, da povzema besedo zaradi tega, ker jo Avtomobilska cesta Trst—Ljubljana—Zagreb— Belgrad—Bukarešta— Črno morje G. minister Gafencu se jc nato ponovno obrnil k domačim in inozemskim časnikarjem ter je dejal, da bo podal še kratek pregled delovanja obeh zunanjih ministrov za časa njegovega bivanja v Belgradu, samo da bo časnikarjem olajšal njihovo delo. Dejal je, da so sc njegovi razgovori, ki jih jc imel 6 predsednikom jugoslovanske vlade in zunanjim ministrom dr. Slojadinovičem v Belgradu, tikali sledečih štirih točk: 1. Splošni položaj v Evropi v zvozi 7, vsemi na dnevnem rodu stoječimi pe-rečcini problemi. Ugotovljena jo popolna enakost pogledov na vsa ta vprašanja. 2. Vprašanje P o d o n a v j a in med-balkanskih odnosov. Sklenjeno jo, da sc stori vso, da so ti odnosi zboljšajo in postavijo na trdno podlago. 3. R a z in o r j o mod Jugoslavijo in R o m u n i j o posebej. To razmerje jo tako trdno, da ne more noben nov položaj na tcin kaj spremeniti. 4. Razpravljali smo tudi o gospodarskih z a d o v u h. Slonili smo zaradi čim večjega tozadevnega zbližanja, da so ho zgradila v najkrajšem času v o I i k a avtomobilska cesta, ki bo vezala Črno z Jadranski m morje m. Avtomobilska cesta bo šla iz Trsta čez Postojno, skozi Ljubljano, Zagreb in Belgrad v Bukarešto in dalje do Constance na Črnem morju. S temi besedami je romunski zunanji minister g. Gafencu zaključil svojo izjavo. Preosnova romunske vlade Bukarešta, 2. febr. A A. DNB. Rekonstrukci ja romunske vlade, ki jo že delj časa pričakujejo, je bila izvedena sinoči. Odstopili so: finančni minister Cancicov, ki je bolan in ki se zdaj mudi v inozemstvu, dalje vojni minister general Cuperca. minister za oboroževanje general .Tacoboviei, minister za vere vladika Colan, kmetijski minister Joncscu Sigescu (pristaš prof. Jorge). Notranji minister Calinescu je bil imenovan za podpredsed- nika ministrskega sveta, je obdržal svoj dosedanji portfelj ter bo začasno vodil tudi vojno ministrstvo. Bivši finančni minister Slavencu je bil imenovan za ministra za oboroževanje, minister za narodno gospodarstvo pa za ravnatelja narodne banke. Zagrebška vremenska napoved: Deloma oblačno, morda padavine. »Pravilna pot hrvatske politike« V Maštrovičevem »Domu«, ki piše v smislu ideologije nekdanje radičevske stranke, jo bivši radičevški poslanec in »dosmrtni član glavnega odbora bivše I1SS< Martin Cmčič napisal članek !l gornjim naslovom V tem članku pravi, da sedanja politika IISS ni taka kakor sta jo učila brata Hudiča. Pravi ludi, da so sredstva tega boja drugačna kakor pa bi po Rndlčevih naukih smela biii. Med drugim pravi: 'Kes je, so izjeme in so take organizacije po naših selili, kjer je ostal stari duh kmečko po-litike, kamor še ni zašel protiradičevski duh s svojimi nevarnimi terorističnimi ali komunističnimi metodami. Zato ne smemo posplošiti, kadar grajamo ta strupeni duh v vrstah hrvatskega kmetu.« Nadalje piše, da so nekateri voditelji jired volitvami ljudem obljubljali spremembo ustavo in hrvatski sabor, čeprav so lahko vedeli, da do kraljeve polnoletnosti to ni mogoče. Treba pa jo čim [irej skleniti sporazum, kakršen se za sedaj da skleniti: »Sodim, da je za otroke neresno upali dandanes, ko je v Evropi politični položaj nevaren, da bi mi Hrvati po drugi poti mogli priti do hrvatskega sabora.« — Na koncu pisec veli, da je zanj merodajna resolucija, ki jo je bil glavni odbor HSS pod Radičevim predsedstvom sklenil leta 1H27. »Zadnja resolucija zastopstva HSS pa ni v skladu z ono resolucijo niti ni v skladu s temeljnimi načeli programa HSS. Napačna politika druge strani nikomur ne daje pravice menjati politiko IISS, ker program IISS ni odgovor na zgrešeno politiko Belgrada, marveč vsebuje naš narodni ideal... Ce se bo sedanje vodstvo držalo sklepov glavnega odbora iz lela 1927, pojdo naša politika i>o pravilni poli, ki bo združila v.se nas, ki smo radičevci, v dolu za uspeli seljačke politike.« V isti številki »Dom« prinaša še članek Stje-pana Matasoviča z naslovom: »Hrvatska politika na razpotju , kjer na koncu pravu »Ves hrvatski narod obču t i potrebo rešitve mnogih svojih življenjskih vprašanj. Kmetje so na prvem mestu. Hrvatskega kmeta je treba dvigniti prosvetno, omogočiti mu gospodarski razvoj. Ko bo to urejeno, bomo drugo lahko rešili. Lepo je dejal 1 li po lit Taine o ustavah: »Mislil sem, da je treba hišo zidati ne zaradi nje same, niti za arhitekte, marveč za stanovalce. Stanovalec, ki ga mislim, pa je francoski narod. Ali tudi pri nas tako mislijo in delajo?« Iz teli dveh radijevskih člankov vidimo, da se v hrvatskih množicah kaže resno prizadevanje, da bi 6e razmere v uuši državi pravilno uredile. Cankarjev kip v dramskem gledališču Na svečnico je bilo slovesno odkritje spomenika velikemu slov. pisatelju je z »ZagpekačktriJ Ustom«? Ljubljana, 2. februarja. Slovenska kulturna javnost se jo danes slovesno in s polnim srcem oddolžila spominu nesmrtnega našega genija Ivana Cankarja, čigar 20 letnica smrti je bila lani decembra. Hkrati pa jo slovenska Drama praznovala danes 20 letnico tistega dne, ko jo tuja beseda zginila z ljubljanskih gledaliških desk ter se je krepko in čvrsto utrdila slovenska beseda. Zmagovito je slovenska Drama vseh 2<> let vabila slovensko prebivalstvo k sebi in moro zato s ponosom zreti na dosežene uspehe. Glavni avtor slovenskih draniatskih del pa je bil ravno Ivan Cankar, katerega vseh sedem dram jo bilo žo uprizorjenih na odru slovenske Dramo v Ljubljani. Svoj jubilej je slovenska Drama na najlepši način proslavila tako, da je danes odkrila v veži svojega poslopja lep kip Ivanu Cankarju, s čimer se je tudi dostojno spomnila 20 letnice njegove smrti. Kip je izrazito umetniško delo kiparja Nika Pirnata ler je vlit iz brona. Vlil ga je mojster Mostar. Kij) učinkuje prepričevalno in napravlja na gledalca globok vtis. Danes ob 11 dopoldne so je zbrala v veži Drame velika množica kulturnega občinstva ter raznih zastopnikov. Iiansko upravo jo zastopal j>o-močnik bana g. dr. Stanko Majcen, vojaške oblasti ]>oinočnik div. poveljnika general g. Dušan Do-dič, slovensko vseučilišče rektor dr. Kušcj in dr. Kidrič, slovensko Akademijo znanosti in umetnosti predsednik dr. Rajko Nahtigal in tajnik dr. Krek, mestno občino in ljubljanskega župana prof. Silvo Kranjec, Narodno galerijo predsednik dr. Fran Wiiidischer, Prosvetno zvezo predsednik dr. Lukman, ljubljanski Pen-klub in Narodno gledališče Olon Župančič, društvo Slovenskih književnikov prof. Koblar, Združenje jugoslovanskih dramskih avtorjev Momčilo Miloševič iz Belgrada, zagrebške igralce Janko Kakuša, mariborsko gledališče dr. Brenčič itd. Svečanost je začel g. Olon Župančič, ki je naglašal, da se Narodno gledališče z odkritjem tega spomenika skromno oddolžuje pisatelju, ki je udaril temelje moderni slovenski drami. Ivan Cankar! Najponosneje dvignjena glava na našem jugu! Ta glava, ki se nam bo pokazala vlita v bron, ni nikoli klonila, a kipar jo jo sklonil v zamišljenost in modrost, ki je Cankarju po letih bojev in bičanja predahuila z ljubeznijo in odpu- ščanjem. Nato je Oton Zupančič odkril kip Ivana Cankarja. Zatem je govoril pomočnik bana dr. Stanko Majcen, ki je naglašal, da jo neminljivi spomenik Ivana Čankurja njegova beseda, njegovo gledanje na svet in življenje, neminljivi spomenik je duh, s katerim je prerodil poUoljonja in jih dvignil k luči. Duh Ivana Cankarja bo treba odkriti, treba ga bo osvetliti do zadnjih odtenkov, hraniti ga in čuvati in izročati iz roda v rod kot nekaj, kur jo za duhovno življenjo Slovencu prav tako potrebno, kakor hrana za telesno. Hočemo zbuditi zavest, če jo narod nesmrten, da je nesmrten uradi tvorcev duha, kakršen jo bil Ivan Cankar in da si bo z njimi in ob njih mogel najti pot v bodočnost, kakršnakoli žo bo. To je želja banske upravo v trenutku, ko sprejema v varstvo iz brona vliti telesni lik Ivana Cankarja. Banska uprava l>« kot šolska, prosvetna in splošno kulturna instanca storila vso, da so čist in svetel obvaruje tudi njegov duhovni lik. Nato je govoril g. Miloševič iz Belgrada, ki je jioložil lep venec in naglašal, da je Cankar ljub in ,drag ne samo Slovencem, temveč vsem Jugoslovanom. Upravnik mariborskega gledališča dr. Brenčič je položil pred SfK>menik lep venec in naglašal, da je Cankar s svojim delom obogatil tudi mariborsko gledališče. Lep venec je položil zastopnik zagrebških gledaliških igralcev g. Iiakuša, ki je ob tej pri'iki obnovil svoje spomine pred 20 leti, ko je umiral Cankar, in ko se je snovalo slovensko dramsko gledališče. Končno je govoril še g. Drenovec v imenu ljubljanskih gledaliških igralcev, ki pa je sporočil tudi pozdrave srbskih gledaliških igralcev ter je položil lep venec pred spomenik. Poleg navedenih društev so položili vence tudi: društvo Slovenskih književnikov. Narodno gledališče iz Maribora in Ljubljane, Pen-klub in Jugoslovansko profesorsko društvo. Zastopani sta bili tudi Združenje časnikarjev in Društvo slovenskih likovnih umetnikov. Akademija v Drami Takoj po odkritju kipa v veži dramskega gledališča je bila v gledališču samem slavnostna akademija, ki so so je udeležili vsi navedeni odlični predstavniki ter mnogo kulturnega občinstva, ki je zavzelo skoraj vse prostore. Slavnostni govor jo imel prof. Fran Koblar, ki je v globoko zajetih besedah zajel duhovni lik Ivana Cankarja ter vzporejal duševno stanje slovenstva, ki ga je Cankarjevo delo reformiralo, med umetnikovim življenjem in ob njegovi smrti, ter sedanje stanje slovenske dušovnosti: »Ce primerjamo 20 let dela Ivana Cankarja, njegovega javnega pisateljevanja in 20 let ruvna-nja po njegovi smrti, vstaneta pred nama dvo vidno različni dobi, različni no samo po zgodovinskih obrisih in družbenih pogojih, ampak še bolj različni po življenjskih nagibih, narodni vsebini in človeški vrednosti. Ivan Cankar in njegov rod sta bila s srčnimi žilami zvezana s svojo majhno domovino in njeno trpko usodo, obsegala in spremljala sla vse njeno življenje.« »Dvajset let po smrti Ivana Cankarja nam kaže popolnoma drugo podobo. Beseda svoboda je j)ostala zadoščenje in cenena nasičenost povprečnega slovenskega človeka, hotenja dolgih desetletij so dobivala tvarne oblike, večkrat celo proli naši volji. Zgradili smo narodne ustanove in jim dajali celo državni značaj, razbohotili smo svoje slovstveno delo v podjetja in družbe, branili svoj jezik pred lastno omahljivostjo, povsod zastavljali množico sil v službo novega časa, včasih vodili, včasih služili — nikdar ne zbrani v eui misli in dolžnosti.« »Pa bodi še več bičanja in ponižanja, bodi pot na Golgato še tako strma in strašna — uprimo oči v sonce: naše veliko jutro je blizu, v lica nam diha rosna zarja njegova. To je bila njegova zadnja beseda.« Govor prof. Koblarja je bil sprejet s toplim odobravanjem. Sledila jo akademija, na kateri je recitiral najprej g. Jan Cankarjev sonet iz »Kurenta«: »Fant je videl rožo«. Nato je Ciril Debevec recitiral iz »Podob iz sanj«. Šaričeva jo recitirala odlomek iz »Grešnika Lenarta«. Jan je recitiral »Zgodbe iz doline Šentflorjanske«, Debevec odlomek iz »Kurenta«, Levar odlomek iz »Hlapca Jerneja« in Jan sonete iz »Kurenta«. Vse recitacije so bile odlično podane, tako da jo v dramskem gledališču sijajno in svetlo zazvencla prelepa Cankarjeva beseda in da smo ponovno doživeli vso globino tega velikega slovenskega duha in velikega slovenskega srca. Narodno gledališče in slovenska kulturna javnost je s tem dostojno proslavila Cankarjev spomin. Nocoj ob 8 je bila predstava Cankarjevih »Hlapcev«. Svoj čas smo poročali, da je v Zagrebu začel izhajati »Zagrebški lisi , ki se je stavil v službo hrvatskega narodnega gibanja, katerega vodi g. dr. Vlad ko Maček. Glavni urednik »Zagrebškega Lista« je poslanec dr. Šola, ki je k dr. Mačku povedel tudi urednike svojega lista. Glavno glasilo IISS pa je »Hrvatski Dnevnik«, ki mu je duša poslanec inž. Košutič. Vsa javnost je bila prepričana, da ta dva lista služita enemu in istemu namenu, zlasti, ker je : Zagrebački List« sam izjavil, /Ja bo delal v smislji Markove politike. Sedaj se je pa oglasil »Hrvatski Dnevnik«, ki je izjavil, da nima z »Zagrebačkim listom« nikake zveze in naj ga javnost nikar ne zamenjava s tem listom. Ta odpoved je bila sicer napisana v obliki vljudnega poklona, bila pa je vendarle odpoved. »Zagrebački List« je začel takoj hud boj zoper masone, kar je v javnosti vzbudilo prepričanje, I da je list na pravi poti. — Te dni pa je »Hrvatska Straža« poročala, da je v uredništvu »Zagre-bnčkega Lista« kot urednik tudi starokatoliški škof Anton Donkovič, ki ga je bila svoj čas opozicija izvolila zoper Marka Knlodjero. To poročilo je bilo lastnikom »Zagrebačkega Lista« vsekakor neprijetno, ker je »Hrvatska Slraža« z dne 2. t. ni. lahko že poročala, da je bil Anton Donkovič 31. prosinca odpuščen iz uredniška ter da bo poslej deloval pri lisiu le kot zunanji sodelavec. V isli številki pa prinaša »Hrvatska Straža« dolg članek, ki se peča s framasoni in »Zagrebačkim Listom« ter v njem na koncu pravi: »Na prvi strani »Zagrebački List« toži, češ da ga maso-norija bojkotira, da mu je napovedala boj, na šesti strani istega lista pa poje slavospeve i.sti masoneriji, in sicer na podlagi zgodovinskih izmišljotin. — Na prvi strani kliče hrvatsko javnost na pomoč, na šesti strani pa se norčuje iz zgodovine hrvatskega naroda. — Na prvi strani kliče na pomoč Cerkev, naglasa vezi s cerkvenimi krogi, na šesti strani pa se nezaslišano norčuje iz cerkvenih predstavnikov, zakramentov, cerkvenih naukov in sveto pismo imenuje »pripovedovanje«. Na prvi strani pravi, da je branilec morale, na šesti strani pa opisuje najgrše pornografske prizore...« — List res prinaša pornografski roman iz hrvatske zgodovine, kar je obenem grda persi-flaža katolišlva. Zm°da na Hrvatskem je v tem pogledu velika in bi bilo le želeli, da se tudi te stvari tamkaj zjasne. Jugoslcvans na Madžarskem in Madžari v Jugoslaviji Novosadski »Dam prinaša članek, ki ga jo priobčil list »Bavnopravnost«. Iz lega članka posnemamo tele podatke: V sosednji Madžarski je ostalo okoli 165.000 Jugoslovanov, bodisi Srbov ali Hrvatov, ali Slovencev. Slovenci so tako imenovani rabski Slovenci. V najboljšem položaju so še Srbi, ker imajo ti vsaj verske šole, katerih je 18. Hrvati, oziroma Btinjevci in Šokci ter Hrvati v notranjosti Madžarske nimajo nikakih svojih šol. V njihovih šolali učitelj spočetka govori z otroki v njihovem krajevnem narečju, da ga sploh razumejo. Drugega pa li Hrvati nimajo. Kompaktna večina rabskih Slovencev pa sploh nima niti ertega razreda v svojem materinskem jeziku. Nimajo niti eni niti drugi ne svojih učiteljev, nimajo ne svojih listov. Med njimi se tudi ne smo razširjati tisk iz Jugoslavije. Zato pa imajo Madžari pri nas 621 razredov ljudskih šol z madžarskim učnim jezikom. Vanje hodi 38.232 Učencev. V Subolici imajo popolno gimnazijo, v Senti nižjo gimnazijo, v Belgradu madžarsko učiteljišče. Dalje imajo Madžari pri nas 121 društev in v cerkvi vso svobodo. Madžari v Jugoslaviji imajo 38 lislov, med njimi šliri dnevnike in 20 tednikov. — List tem podatkom dostavlja: »Naj nam Evropa dopust, vsaj to da spoštujemo svojo kri. Naj nas zivelj onstran' meje dobi vsaj li.-to, kolikor smo mi barbari že dali tujim manjšinam v Jugoslaviji.« * Zagreb 2. febr. b. V vasi Perjavice pri Zagrebu jo snooi ob 7 ustrelil inž. Djuro Lukovački s tremi revolvemkimi streli Ivana Gašparoviča, očeta dveh otrok. Storil jo lo zaradi tega. ker se je baje prepričal, da je imel Gaaparovic razmerje z njegovo ženo. lakaj mora Amerika pomagati Angliji in Franciji Nove podrobnosti o Rooseveltovi izjavi NWyork, 2. febr. TG. Reuter poroča naslednje podrobnosti o izjavi, ki jo je ameriški predsednik Roosevelt dal v vojnem odboru ameriškega senata glede odnošajev med Zedinjenimi državami severne Ameriko in Evropo, in ki je y>o vsem svetu vzbudila ogromno pozornost. Roosevelt da je y senatu takole razvijal svojo misel: »Med Zedinjenimi državami severne Amerike in evropskimi velesilami obstoje že čisto natančno določene pogodbe. Kolikor jih še ni, jih je ameriška vlada že pripravila za pogajanja in podpis. Odgovorni državniki, ki stojijo na čelu evropskih demokratičnih držav, poznajo moje stališče. To stališče pa jo sledeče: Zedinjene državo severno Amerike morajo biti pripravljeno, da ob izbruhu vojne v Evropi takoj pridejo na pomoč Franciji in Angliji, nadalje, da sc morajo Zedinjenc države severno Ameriko rosno in hitro na to pripraviti. da ob napadu totalitarnega tri kota Rim - Berlin - Tokio na Francijo in Anglijo, takoj priskočijo na pomoč s potrebnim orožjem in municijo. Kajti — jo nadaljeval Roosevelt — no smemo pozabiti, da pride takoj Amerika na. vrsto, če bi so diktatorskim državam posrečilo poteptati demokratične velesile. V tem primeru bi bila tako severna kakor južna Amerika takoj izpostavljena nevarnosti, da postane cilj na-daljncga napada totalitarnih velesil. Spominjamo so — jc nadaljeval Roosevelt —, da jo bivši angleški ministrski predsednik Bahhvin svoje dni dejal, da so angleško mejo tam, kjer so francosko meje ob Renu. Isto velja v polnem pomenu besedo tudi za Zedinjenc državo severno Amerike. Tudi našo mejo so ta m, kjer na Ilcnu tečejo francoske meje. Sicer trdno upam, da ameriškemu vojaku nikoli ne bo treba v Evropo, da bi se tamkaj boril izven meja svoje lastno domovine, vendar pa čutim, da imajo Zeili-njono državo severne Ameriko sveto dolžnost, da doprinesejo vsako žrtev, da bodo Anglijo in Francijo podprlo. Kaj bi se zgodilo, če bi v Evropi nadvladali totalitarni državi Italija in Nemčija, v Aziji in na Tihem morju pa Japonska? Na to moram misliti in na takojšnjo ideološko posledico, ki bi sc verjetno takoj pokazalo ponekod v južnih Amerikah. Kajti totalitarno državo bi takšna gibanja v južni Ameriki nalašč zanetile, da bi tamkaj dobilo vojaška oporišča za svoj napad na severno Ameriko. Zato je nemogoče misliti, da bi smela Amerika ostati zadovoljna s svojim dosedanjim proračunom, ki predvideva 6.IDO vojnih letal, marveč bo morala svojo napore šc podvojiti, da bo v stanju pomagati Franciji in Angliji ler varovati svojo lastno svobodo, če bl bila kdaj v zgoraj nakazanem smislu ogrožena.« Tieuler dodaja, da bodo Rooseveltove besede med vsemi velesilami izzvale nedogledno diplo-matično zaposlenost in da bodo blažilno vjilivale na gotovo jiodvige. Japonska: Hudo ogrožanje Japonske Tokio, 2. februarja. AA. (Štefani.) Tuji časnikarji so poslali predstavniku mornariškega ministrstva vprašanje o japonskem stališču do namena Združenih držav, da zgrado pomoi*ko utrdbo na otoku G u a m. Predstavnik japonskega mornariškega ministrstva jim je odgovoril, da bi z ozimni na strateški položaj v Tihem oceanu utrditev otoka (inama pomenila tudi ogrožanje J a p o n-s k o in japonskih posestev v Tihem oceanu. Zaradi tega jo javno mnenje na Japonskem ic!o vznemirjeno nad temi vestmi. Ogorčenje v Nemčiji proti Rooseveltu Berlin, 2. februarja, b. Izjava predsednika Zc-dinjenih držav Roosevelta, da bi Amerika v vojni podprla demokratske države v Evropi, je povzročila v Berlinu in po vsej Nemčiji veliko ogorčenje. Nemški politični krogi izjavljajo, da ta izjava po-menja odgovor predsednika Zedinjenih držav Roosevelta na mirovni govor nemškega državnega kanclerja Hitlerja in dokazuje neverjetno hujskanje proti Nemčiji, katerega žrtev je postal predsednik Roosevelt. Vsi nemški jutranjiki razglašajo Rooseveltovo izjavo zelo ostro in večina listav jo prinaša pod naslovom: »Meja Amerike na Renu«. Tisk ostro napada Roosevelta ter pripominja, da njegov govor sicer odobravajo tudi ameriški listi, kar pa še ne pomeni, da ga odobrava tudi ameriška javnost. Dalje trdijo nemški listi, da ameriške državnike podpirajo v Franciji samo šovinisti in boljševiki, v Angliji pa imajo podporo le pri hujskačih. Glede Chamberlainove izjave pa listi trdijo, da je nemška javnost z njo zelo zadovoljna. V Berlinu so se bali, da bo angleški ministrski predsednik povedal v korist. Francije kakšno ostro izjavo, kot je to storil Hitler v korist Italije. Chamberlain pa tega ni storil. Jugoslovanski bojevniki pri italijanskem kralju Rim, 2. febr. AA. Štefani. Italijanski kralj in cesar Abesinijo Viktor Einanuel jo sprejel zastopstvo bivših jugoslovanskih bojevnikov ter so z njimi dalj časa prisrčno razgovarjal. Zatem jo bilo prirejeno kosilo na čast jugoslovanskemu zastopstvu v vojnem okrožju. Predsednik združenja bivših italijanskih bojevnikov Delacroix jc pozdravil s toplimi besedami jugoslovansko bivšo bojevnike fer poudaril globoko prijateljstvo, ki veže oba naroda, za kar se jo treba zahvaliti Mussolinijcvi in dr. Stojadi-novičevi politiki. Predsednik združenja jugoslovanskih prostovoljcev, Lovrič, jo odgovoril Delacroixu ter omenjal pri tej priliki sodelovanje italijansko vojsko v bojih za jugoslovansko neodvisnost, zatem pa jo dejal, da so jugoslovanski bivši bojevniki v prvi vrsti med pristaši nove politike prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Popoldne je jugoslovansko zastopstvo sprejel zunanji minister grof Ciano. Nc\vyork, 2. februarja. AA. (Havas.) Mero-dajni kubanski krogi poročajo, da namerava Roosevelt prisostvovati manevrom ameriškega brodo-vja v Karabdskem morju. Roosevelt bo opazoval te pomorske vaje na križarki »Fauston«. Manevri naj bi pokazali, ali ameriško brodovje more z uspehom izvesti blokado vse ameriške celine ter se ubraniti pred morebitnim napadom iz Evrope. flaprej prsti Francove čete so zasetšta Vich in Empalme Hondaye, 2. febr. dl. Ker se je vreme zbolj-šalo, so se vojne operacije s pospešeno naglico na-nadljovale. Marokanske čete, ki prodirajo v smeri obeh železniških prog proti Geroni, so zasedle mesto Hostalrlch in 3 km severno ležečo važno železniško razvodnico Empalmo. V tem kraju se namreč razcepi železniška proga, ki prihaja iz Francije in vodi proli Barceloni ena ob obali, druga pa kakih 15 km globlje v notranjosti. Od Ein-palmc imajo Francove čete do Gcrone le šc 27 km. Drug važen uspeh je zasedba Vicha, važnega cestnega križišča, ki leži ob železnici iz Barcelone v Puigcardo nekako nn sredi med Barcelono in francosko mejo. Mesto šteje 17.000 prebivalcev, je sedež škofije s pomembno katedralo iz 11. stoletja, sicer pa je važno zaradi svoje tekstilne in usnjene industrije. Vich je zadnje večje mesto v provinci Barcelona, ki je bilo še v oblasti rdečih. Z Vi-cliom so Francove čelo prišle v posest srednjega toka reke Ter, ki teče v nadaljnem toku skozi mesto Gerono. Pri Vichu se pokrajina prične žo nagibati k morju. Zanimivo je. da tako važne strategifno točke rdeče četo skoraj niso nič branile. Sploh jo odpor rdečih čet po padcu Barcelono malenkosten. Iz tega je treba sklepati, da jo katalonska armada v popolnem razsulu in tla ni mogoče resno vzeti raznih izjav bivše barcelonsko vlado, da se bodo rdeči branili do skrajnosti. Politični in vojaški voditelji so večinoma že čez mejo. Vojaštvo pa ni organizirano in brez pravega vodstva tava sem in tja ter se skuša pretihotapiti čez mejo v Francijo. Zaradi tega tudi pri Geroni ni pričakovati rosnega odpora. V ozadju, zlasti v Barceloni, pridno zbirajo vojni material, ki so ga zapustile bežeče čete. Tako so včeraj odkrili v Barceloni novo skladišče vojaških potrebščin, in sicer 1500 pušk, 35 strojnic, 5 oklopnih avtomobilov, 5 tankov in več milijonov patron. Za izboljšanja vremena so zračne bitke zopet oživele. Edino pomembnejše letališče, ki je rdečemu letalstvu še ost-1" "i ki ie vojaško ulrjeuo, leži pri Figucrasu. Burgos, 2. febr. A A. Reuter. Nacionalistična vojska je na vseh odsekih v Kataloniji nadaljevala z ofenzivo ter zavzela vso Sierro Queralt in Bcrgo, važno razpotje, 25 milj oddaljeno od francoske meje. Španski republikanski tiskovni urad jioroča iz Valencije, da so nacionalistična letala danes zjutraj napadla Valencijo. Pri bombardiranju je bilo ubitih 12 ljudi, 31 pa ranjenih. Burgos, 2. februarja. A A. (Havas.) Msgr. Einanuel Ilurila Almandoz, barcelonski nadškof, o katerem od začetka vstaje ni bilo ničesar znanega, se je ponovno pojavil ter izjavil, da je živel skrit v neki kleti, od koder je prihajal med delavstvo preoblečen. „Zdai gre za svetovno nad-ob»a«t - Nekatere države ho« žejo tebi podvreči male dria» ve - Temu se moramo upreti" Odmevajoča izjava švedskega voj. ministra Storkholin, 2. febr. AA. Havas: Govoreč o okrepitvi narodne obrambe na Švedskem, je vojni minister med drugim izjavil tole: Zdaj gro za svetovno nadoblast. Nekatere države delajo na to, da bi podvrglo malo državo svojemu vplivu. Naši državi jo bilo stavljeno v dolžnost, da izvedo tak pritisk. Cc pa bi šlo za to, da bi mi prišli pod kako nadoblast. je potrebno, da so upremo. Mi vsi smo pripravljeni, da branimo neodvisnost države, našo svobodo, kar zahtevajo našo žrtve. Toda mi so bomo poslužili orožja saino zaradi obrambe in obstanka švedskega naroda in to v primeru, čo ue bo nobeno druge rešitve več. Cankarjev kip r reži dramskega gledališča (Glej članek na 2. strani!) Dve velesili Kardinal in nadškof pariški Verdier, čigar oeseda ima velik vpliv na ves omikani svet, je 1. februarja v posebni okrožnici opozoril francoski narod na ogromen pomen, ki ga imata za sodobnega človeka in družbo film in radio. Kardinal nam pove, da je na vsem svetu nad 90 milijonov radiosprejemnih aparatov. Koliko ljudi na vsej zemeljski kroglji vsak dan posluša radio, menda še ni zračunano, v Franciji ga najmanj 20 milijonov. Kinopredstave gleda po vsem svetu vsak teden nad 300 milijonov gledalcev, ki imajo na razpolago čez 900.000 gledišč. V Franciji je 4500 kinogledišč, v katerih se zbira tedensko okoli 15 milijonov publike. Kar je najbolj važno vedeti, je to, da od tega števila odpade na preprosti ljudski sloj in mladino celih 75 odstotkov. Vidimo, da radio in kino po vplivu tako ogromnega aparata že nadkriljujeta tisk, šolo in prižnico, kinoindustrija pa je že na tretjem mestu v svetovni proizvodnji. Naloge kina ni nihče tako jedrno pravilno označil kakor sedanji papež, ki v okrožnici «Vigilanti cura» pravi, da bodi »kino prava ljudska šola, ki naj meče na življenje žarke resnice, utrjuje temelje družine, se poteguje za pravico, proslavlja plemenita dela naroda in narode, kakor tudi družabne stanove, med seboj zbližuje ter sodeluje na boljši bodočnosti človeštva.« V radiju pa vidi vodja zunanjih poslov Cerkve, kardinal Pacelli »novo orožje božje Previdnosti, dano človeštvu, da se po propagandi, ki objema ves svet, pripravlja zmaga božjega kraljestva na zemlji v znamenju resnice, pravice in bratovske ljubezni.« Kako zelo pa se razlikuje — vzklika pariški nadpastir — dejansko stanje od te vzvišene idealne nalogel Večina filmov podaja lažno sliko življenja, ne pozna človeške duše, da bi jo mogla dvigati in požlahtniti ter gledalcu življenje prikazuje tako, kakor da je izven vsakega nravstvenega zakona. Sijajno pravi kardinal Verdier v tem svojem pismu, da kino ponavadi predstavlja osebe tako, kakor da jih vodi absolutna usodnost nagonov, ki jih ni mogoče premagati. Velik del filmov ne pozna resne, globoke, poduhovljene ljubezni, marveč le plehke sentimentalne in bežne zveze ali pa živalsko strast ter ponižuje zakon in obdaja njega kršitev z neko gloriolo nepremagljive strasti. Koliko je tudi filmov, ki razdirajo prave pojme o človeški družbi, o socialnih pravicah in dolžnostih ter poveličujejo razkošje bogastva in triumf močnejšega, da ne govorimo o vse obsodbe vrednih kriminalističnih filmih, ki kvarijo mladinsko domišljijo in dražijo manjvredne nagone in razpoloženja nezavarovane decel Tudi radio često širi plehko barsko glasbo, vrši razdiralno politično in socialno propagando ter »popularno znanost«, ki jo poslušalec nekritično sprejema in se ne more braniti pred silno sugestivno močjo oglušujočih zvočnikov. Kardinal nam potem podaja zanimivo sliko, kaj so vse francoski katoličani ukrenili, da bi se kino in radio vseskozi postavila v službo nravstvenega preporoda domovine, in iz njegovih besed razvidimo, da imajo čedalje bolj vidne uspehe. Za vse katolike, pa za vse še nravstveno zdrave ljudi, ki jim je mar bodočnosti, velja, da moramo v tem oziru dobre elemente Francije posnemati, seveda pa mora tudi državna oblast storiti svoje s pravo, smotrno in obče interese varujočo kulturno politiko, da pri filmu in radiju ne bi prevladoval goli ozir na profit« Obisk v rdečih mučilnicah Grozote, ki so jih po barcelonskih rdečih ječah videli francoski časnikarji Pariz, 2. februarja. TG. Dopisnik tukajšnjega »Jour Echo de Pariš« poroča iz Barcelone, da je poveljnik policije polkovnik Ungria povabil časnikarje, naj sj v njegovem spremstvu ogledajo ječe, kod er so španski boljševiki zapirali svoje nasprotnike. Priglasilo se je veliko časnikarjev in tudi mnogo častnikov. Dvorane za mučenje Obisk je napravil na vse, na najbolj trdosrč-nega častnika kakor na najbolj razvajenega časnikarja naravnost porazen vti6. To kar 60 videli, presega vso domišljijo. Največja grozota rdečih ječ so »d v o r a n e za mučenje«, ki jih more izumiti samo azijska krvoločnost in so same dokaz, da so v Barceloni vladali judovski boljševiki iz sovjetije. Vsa »oprema« teh novodobnih mučilnic je tako izbrana, da mučenje ne prizadene samo telesa, marveč predvsem duševno stanje. Mučenje ima pred seboj samo ta cilj da uniči delovanje možgan in razjeda živčevje. Jetnike so mučili do blaznosti Ogledali smo si, tako piše časnikar, ječo v Kopernikovi ulici, kjer je 32 j e t n i š k i h c e 1 i c. Vse so pobarvane z neko čudno mor-sko-zeleno-modro barvo z močno lesketajoči-mi risbami. Jetnika so vrgli popolnoma nagega v celico. Vso je potem tako urejeno, da bi jetnik ne mogel spati. Tla so pokrita z ostrim, v cement zalitim kamenjem. Spalna deska je vsa postlana s kamentimi in železnimi ojstricami. Na jetnike pa jo stalno nastavljen izredno močan žaromet, ki povzroča vedno hujšo nervoznost in končno spravi jetnika v blaznost. Drugo celice žarometa nimajo, pač pa je visoko nad stropom nek čuden stroj, ki povzroča stalen rezko odmevajoč ropot, ki jetnika v dveh dneh spravi v blaznost. Vse te »naprave« so še nahajajo na svojih prostorih, tako da smo si jih lahko natančno ogledali. Po celicah ležijo še vsevprek verige, biči, stiskalnice, s katerimi so jetnikom zdrobili prste na rokah in nogah, posebne vrste klešče, s katerimi so jim zdrobili spodnjo čeljust. Zares, Dante bi moral priti semkaj, da bi dal pravi popis teh peklenskih dvoran.« Po vzorcu Moskve Nadzorstvo nad ječami je od maja lanskega leta dalje imelo posebno načelstvo vojnega ministrstva, kjer so bili nastavljeni člani španske tajne policije »SIM«, ki je bila ustanovljena pod vodstvom sovjetske tajne policije slovite »Gepeu«. Časnikar je v eni teh celic, kjer je bil zaprt njegov španski prijatelj, našel na vratih sledeči napis: »Slišim, ko prihajate. Prepozno. Danes me odvedejo v Gerono. Danes je 25. januar. Živela Španija!« Obiskovalci so bili vsi presunjeni nad vsem, kar so videli. Polkovnik Ungria jim je obljubil, da jih bo spet povabil, kakor hitro bo policija vsa grozodejstva preiskala. Da, zares, tako zaključuje, živela Španija, ki je napravila konec tem grozotam. španski miličniki ropajo velikansko zmešnjavo na meji, kaftl »miličniki« so bili tisti, ki so najbolj hitro bežali proti meji in so se hoteli rešiti. V rdeči mednarodni brigadi so služili samo bojazljivci, ki so znali streljati na žrtve, ki so bile privezane ali že do smrti izmučene. Sedaj, ko je postalo resno, so jo pobrali prvi med vsemi, poteptajoč pod seboj med potjo celo ženske in otroke, samo da bi bili preje na varnem. Francoske oblasti so pri Perthusu zavrnile 4000 teh junakov, ki sprva niso hoteli nazaj in so začeli groziti. Kakšno začudenje pri francoskih oblastih, ko so zvedeli, da so se vsi po raznih gorskih prehodih posamič ali v manjših skupinah rešili na francoska tla in rogovilijo po vsej pokrajini, kmetijo in jo popolnoma izropali, Ščjvvijajo Javljeno je, da so ti»m i 1 ič n i k i« napadli neko kmetijo in jo popolnoma izropali, poslopje pa zažgali, V t u n e 1, ki loči Francijo in Španijo pri Cer-beri, se je namašilo nad 2000 teh miličnikov, ki niso hoteli ven. Promet je zastal. Z največjimi težavami so jih potisnili nazaj na špansko stran. Bivši morilci in požigalci... Med begunci jih je mnogo, ki so znani kot najbolj grdi krvoločnoži, ki so v začetku revolucije v Puigcerdi vprizarjali strahotna klanja nedolžnega prebivalstva. Koliko jih je med njimi, ki so klali duhovnike, redovnice, požigali cerkve, trpinčili svoje | nasprotnike in ki so sedaj svoje »dragoceno« I življenje prvi spravili na varno. Razume se, da jih francosko prebivalstvo nerado gleda nje in njihove družine in da se dogajajo nevarni prizori med domačini in temi mesarji, ki so pribežali čez mejo. Francoske oblasti bodo morale te ljudi pozapreti in jih potak-niti po trdnjavskih ječah, ker bodo sicer brez dvoma ogrožali javno varnost. Francija ne more prenesti navala najgrših zločincev na svoje obmejne pokrajine. Nasprotno pa so francoske oblasti z občudovanja vredno požrtvovalnostjo sprejele nase breme, da pomagajo ženam, otrokom in starčkom. Dogaja se, da morajo francoski orožnikj braniti španske žene pred surovimi miličniki, ki jim hočejo iztrgati iz rok krožnike fižola in ma-karonijev, ki so si jih priborile za6e in za svoje otroke. Francoska vlada je storila prav, da je poslala 50.000 vojakov na špansko mejo, da bodo vzdrževali red in preprečili, da ne bi ničvredneži izkoriščali njenega gostoljubja in človekoljubja. Francija prizna Franca Pariz, 2. febr. A A. Štefani. Razširili so se glasovi, da bo na prihodnji seji ministrskega sveta sprejet sklep, da Francija pošlje izrednega predstavnika v Burgos in da tja ne bodo poslali veleposlanika. čeprav Leon Bluin in levičarske stranke odločno nasprotujejo takšnemu sklepu. Žalostna smrt dr. Savica bivšega upravnika zdravilišča v Topolščici po Franciji Pariz, 2. februarja. TG. Ves pariški tislc objavlja dolga poročila o prizorih, ki se dogajajo na španski meji, ko prihajajo tisoči in tisoči beguncev na francoska tla. Francoska vlada je o.dredila, da noben moški med 15 in 55 letom, ki je zdrav, ne sme biti prepuščen čez mejo. Vstop v Francijo imajo samo ženske, otroci in starčki. Ta odredba je napravila Belgrad, 2. febr. m. Ob dveh ponoči je izvršil samoumor bivši upravnik državnega zdravilišča Topolščica dr. Vaeo Savič. Z njim pa je izvršila samoumor tudi njegova dolgoletna asistentka dr. Marija Kučera. Vest o sanioumoru dr. Saviča, ki jo v Jugoslaviji in v tujini užival sloves najboljšega zdravnika za tuberkulozo, je v vseh pre-stolniških zdravniških krogih napravila globok vtis. Kakor znano, je bil dr. Savič pred kratkim prestavljen iz Topolščice za načelnika tuberkuloznega oddelka v belgrajsko bolnišnico. Tudi na novem položaju se je dr Savič posvetil samo negi bolnikov ter je hotel zaupani mu oddelek spraviti na isti višino, na kakršno je spravil zdravilišče za tuberkulozne v Topolščici. ' fr V— V W 'j, ' t U t i v /'« f i f 9 l > * " ' - ' * i, <* V. • ' 'V 1 « ' ' * i r \ ^ »s,4 V' v' * * 1 » ,<*i . ^ 4- . i * _ . ' » '»"'v ri. , i i i t -V. Njegovi prijatelji so o tej nameri obvestili njegovo mater, ki je stanovala pri njem, ter njegovo dolgoletno asistentko dr. Marijo Kučero. Obe ženski sta bili zaradi tega stalno pri njem ter ga nista puščali samega v stanovanju. Dr. Savič je to opazil ter je nato tudi njima izjavil, da si bo vzel življenje. Skrb obeh žen se je še povečala. Zaradi duševne pobitosti dr. Savič zadnje čase tudi ni mogel več spati. Tako je tudi snoči kmalu vstal ter se znova oblekel. Obe ženi sta ga rotili, naj se znova vleže k počitku, kar jima je tudi obljubil. Zapustili sta njegovo sobo, a ostali v bližini. Dr. Savič, ki je po prihodu v Belgrad najel stanovanje v Birčaninovi ulici v novi palači v četrtem nadstropju, se ni vlegel k počitku, temveč je odprl okno v svoji sobi. Ko sta ženi to slišali, sta takoj prihiteli k njemu. Obema pa se je nudil strašr" prizor. Dr. Savič je že stal na odprtem oknu in se v trenutku, ko sta obe ženi vstopili v sobo, pognal na ulico. Na pločniku je obležal mrtev. Za njim se je pognala skozi odprto okno tudi njegova dolgoletna asistentka dr. Marija Kučera. To se jo zgodilo ob 2 po polnoči. Na ulici se je zbralo mnogo ljudi, ki so poklicali reševalni avtomobil in obvestili policijo. Zdravniška komisija je ugotovila smrt dr. Saviča, dr. Kučera pa je še kazala znake življenja, po par trenutkih pa je tudi ona izdihnila. Trupli obeh sta bili prepeljani v mrtvašnico državno bolnišnice, odkoder bo tudi pogreb. Pokojni dr. Savič zapušča nepreskrbljeno mater. V svojem idealizmu je živel samo za svoje težke bolnike ter nikdar ni maral imeti zasebne klientele. Kakor v Jugoslaviji, tako se je dr. Savič tudi v tujini proslavil s svojim operativnim zdravljenjem tulier-kuloze, s čemer je ozdravil nešteto boinikov. Sloves zdravilišča v Topolščici je razširil dr. Savič izven mej slovenske domovine. Pobeglega miličnika pregledujejo Posveti kralja Borisa v Rimu Položaj bolgarske manjšine v Romuniji ril m, 2. februarja. TG. Bolgarski kralj Boris, ki jc prišel v Rim, da se udeleži poročnih slovesnosti italijanske kraljičine Marijo Savojske s princem Bourlionskim, se še vedno mudi v italijanski prestolnici. Pred dvema dnevoma je imel daljši razgovor z Mussolinijem, ki sta inu sledila dva zaporedna razgovora z zunanjim ministrom grofom Cianom. Zadnji razgovor je trajal več kot dvo celi uri. V političnih krogih so začeli postajati pozorni in menijo, da se je bolgarski vladar posvetoval z italijansko vlado glede odnošajev med Bolgarijo in njenimi sosedami, s katerimi Bolgarija še nima urejenih odnošajev. Razgovor se jo sukal, tako pravijo, .v. prvi vrsti okrog razmerja med Bolga- rijo in Romunijo ter je bilo pri tej priložnosti ugotovljeno, da moti dobre sosedno odnošaje položaj bolgarskih manjšin na romunskem o z e m I j u , v prvi vrsti v Dobrudži. Bolgarski kralj jo dal italijanski vladi zagotovila, da ho Italiji hvaležen, če bi hotela pokazati zanimanje za to vprašanje in pomagati, da se uredi v splošno zadovoljnost, ker bi pomirjenje med Bolgarijo in Romunijo bilo izredno koristno ia utrditev miru v vsej južnovzhodni Evropi. Rim, 2. februarja. AA. (DNB.) Bolgarski kralj Boris je po dvodnevnem bivanju v Rimu, kjer je bil gost italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emauuela, odšel danes iz italijansko prestolnice. Minister Maštrovič v Ljubljani Ljubljana, 2. februarja. Nocoj ob 8.20 se je pripeljal z brzovlakom v Ljubljano minister za ljudsko telesno vzgojo Ante Maštrovič. V njegovem spremstvu sta kabinetni šef Štefan Čelar in šef strokovnega oddelka prof. Ulaga. Na kolodvoru je ministra pričakovala večja skupina zastopnikov. V imenu banske uprave in bana je prisostvoval sprejemu podban dr. Majcen, Zvezo za tujski promet je zastopal dr. Žižek, vojsko in Zimskošportno zvezo je zastopal podpolkav-nih Oblak, navzoč je bil tudi Lenart, telesnovzgoj-ni referent banske uprave, predsednik Kolesarske podzveze Vošpernik, športni klub Hermes in njegovo motociklistično skupino sta zastopala Bregar in Lukež, prof. dr. Dobovšek in ZFO Kermavner. Ko je minister izstopil z vlaka, sta ga pozdravila pomočnik bana dr. Majcen in Kermavner v imenu ZFO. Minister se je za pozdrave zahvalil. V spremstvu podbana dr. Majcna je odšel v hotel »Union«. Jutri 6i 'vtfieda važnejše športne naprave v Ljubljani. Uboj v Zagrebu Zagreb, 2. febr. b. Včeraj zvečer ob 11 je nekdo v Barutanskih bregovih povabil iz hiše Josipa Presečkega, uradnika zagrebškega mestnega magistrata. Ko je le ta izstopil iz hiše, sta počila dva strela, tako da se je Presečki zrušil na zemljo. Zločinci, ki jih je bilo več, so z avtomobilom pobegnili v neznano 6iner. Ker se je mislil Presečki danes poročiti s svojo zaročenko, domnevajo, da gre za dejanje ljubosumnosti. Policija vodi vsestransko preiskavo. Znižane voznlne Belgrad, 2. febr. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo te-le vozne olajšave na državnih železnicah: polovično voznino vsem udeležencem državnega kongresa vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije, ki bo v Vršcu od 9. do 12. marca. Ta olajšava velja za odhod od 8. do 9., za vrnitev pa od 12. do 14 marca; polovična voz-nina delegatom glavne zveze gospodarskih zadrug, ki se bodo udeležili rednega občnega zhora glavnega sveta, ki bo 5, februarja v Belgradu. Ta olajšava velja za odhod od 2. do 5., za vrnitev pn od 5. do 7. februarja; polovična voznina vsem udeležencem tekem za državno smučarsko prvenstvo, ki bodo 4. in 5. februarja na Pohorju; vozna olajšava velja za odhod 2. do 5., za vrnitev pa od 4. do 7. februarja. časnikarski ples v Zagrebu Zagreb, 2. febr. b. Snoči je bil v hotelu Espla-nade elitni časnikarski ples, ki so se ga udeležili številni časnikarji z vse države. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Franc Pogačar, prav tako pa so se ga udeležili predstavniki vseli vojaških, civilnih in cerkvenih krogov. Ljubljansko sekcijo Jugoslovanskega časnikarskega združenja je zastopal g. Stanko V i r a n t. Belgrajske novice Belgrad, 2. februarja, m. Danes je bil pogreb bivšega večkratnega ministra, poslanca in senatorja Koste Timotijeviča. Kr. vlado sta zastopala pri pogrebu pravosodni minister Simonovič in notranji minister Acimovič. Belgrad, 2. februarja, m. V Belgrad je priSel ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki bo jutri prisostvoval seji, na kateri bodo pretresali vprašanje banovinskih hranilnic, Industrializacija naše države Ljubljana, 2. februarja. Na seji novo zagrebško Industrijsko zbornice je med drugim dejal minister trgovine in industrijo g. iug. Nil,nla Kabalin o imlustriacilaiiji v naši državi tole: Vidimo, d« v današnjih časih vse države toie k temu, da so čimbolj osamosvoje od inozemstva, s tem iln grade ono proizvodnjo, katera jim jo doslej manjkala. Tako moramo postopati tudi mi. Mi smo v glavnem kmetijska država, kateri manjka industrija ter smo velik del raznih predmetov uvažali iz inozemstva. Izvažali pa smo v glavnem kmetijske proizvode in surovino, uvažali pa gotovo izdelke. Z dolom pri predelavi naših surovin so jo okoristil drugi, nam pa je prodajal naše blago v predelanem stanju z dobrim zaslužkom. Želimo, da to delo in zaslužek ostaneta doma. Poleg toga moramo vpogtcvati tudi zaposlitev na kmetih, ker jo dotok velik in znaša letno do četrt milijona duš. To so razlogi, ki nas vodijo, da podpiramo zgraditev industrije in dn to pospešimo. Toda nočemo industrializacije zn vsnko ceno, ampak samo ono. ki imn oporo na domači surovini, na neobhodnih potrebah prebivulstva in potrebah državno obrambe. Težnja kr. vlade, dn se predelava domačih surovin izvrši v državi in da se izvažajo fabrikati in polizdelki. Qmpo>daAAtvo Kako kaže za izvoz živine Umetne snovi za tekstilno industrijo Dopisnik »Kolnische Zeitung« iz Belgrada je poslal svojemu listu dopis, v katerem poroča o prizadevanjih naše države povečali domača tekstilno proizvodnjo zaradi deviznih težav. Najprej pravi, da naj se uvoz bombaža, volne in jute čimbolj omeji. Po italijanskem vzgledu naj se juta nadomesti z domačim lanom in konapljo, volno in bombaž pa naj nadomestijo umetne snovi. Vlada želi, da bi se podjetja čim prej preusmerila na predelavo domačih snovi in da bi vistem razmerju padla tudi poraba inozemskih tekstilnih snovi. Nadalje poroča, da nameravajo v naši državi vzet; v roke lastno izdelavo umetnih snovi za tekstilno industrijo. Jugoslavija še do danes nima nobene tvornice za umetno svilo ali volno, čeprav bi lahko za to dobavljali veliki gozdovi v Sloveniji dovolj surovin. Ze dalj časa se vodijo pogajanja z italijansko »Snia Viscosa« za zgradbo tvornice za umetno snov. Toda ta pogajanja še niso prišla do zaključka. Kakor se sliši v Belgradu, je bilo pri zadnjih italijansko-jugoslovanskih razgovorih v Belgradu govora tudi o zgradbi tovarne za umetne snovi za tekstilno industrijo v Ljubljani. Računajo, da bodo v kratkem znani tozadevni gradbeni načrti. Na izvoz živine v konlingentsko države je v znatnem zastoju. Tako so n. pr. kontingenti za izvoz živine v Nemčijo v pogodbi zasigurani, toda ne pride do izvrševanja, ker je nastopil v kliringu nered. Načrt za prvo četrtletje je znašal 19 milijonov mark uvoza živino v Nemčijo, toda nemški merodajni faktorji so pristali z ozirom na sedanje klirinško razmere samo na 1.8 milij. mark. Nemci obrazložujejo to s tein, da smo v zadnjem četrt-lotju 1938 preveč prekoračili dodeljen kontingent. Ce bi ostalo pri 1.8 milij. mark, bi naš izvoz v Nemčijo skoraj popolnoma ponehal. Toda kasneje nam je bil kontingent zvišan za 7 milij. din, in sicer takole: za izvoz konj 150.000 mark, za žive in zaklane prašiče 4 milij., za goveda 0.75, za mast 1.5, za živo perutnio 0.225, za zaklano 0.3 in ostalo za vse druge predmete, skupno 9.26 milijona mark v prvem četrtletju 1939. Izvoz pa se razvija izredno hitro. Ze januarja smo izvozili 11.000 prašičev,, za vse četrtletje pa znaša kontingent 22.000 prašičev. Mogoče bo šlo lažje, ker so nam Nemci obljubili akontacijo iz naslednjega četrtletja. Tudi trgovina s Češkoslovaško je od septembra lanskega leta dalje slaba. Trg je nestalen, cene se zelo izpreminjajo in počakati je treba do konca februarja, da bomo videli, kaj nam bodo prinesla pogajanja. Bolje kaže za Italijo, ker se bo sploh obseg trgovine z Italijo povečal, zlasti pa Italija potrebuje veliko količino goveje živino, ker so Italijani izčrpali svoje zaloge zaradi bolezni in pomanjkanja hrano. V Paleslini so prepovedali uvoz goved, vendar pa bo palestinska vlada to pre|>oved za našo državo ukinila, zahteva samo, da njihov veterinar pregleda pred natovorjenjem v našem pristanišču živino. * Znižanje cen za izvoz živine v Nemčijo. 2e v začetku januarja 1939 je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine odredil znižanje cen pri izvozu živine. Dne 23. januarja 1939 pa je Zavod svoje cene ponovno znižal, kar je delno v zvezi z znižanjem tečaja marke na naših borzah. Je pa to znižanje cen višje, kot bi odgovarjala padcu tečaja marke, ker je potrebno nekoliko zavreti izvoz v Nemčijo. Tako so sedanje cene pri izvozu naslednje (v oklepajih cene pred znižanjem): voli prima 8.50 (9), I. 7.50 (8), II. 6 (6.50), III. 8.25 (8.75), juni-ce prima 8.25 (8.75), I. 7.25 (7.75), 5.25 (5.75) III. 4.25 (4.75), biki prima 7.25 (7 75), I. 6.25 (6.75), II. 4.50 (5), III. 4 (4.50), krave prima 6.50 (7), I. 5.50 (6), II. 5 (4.50). Vse cene so torej znižane za 0.50 din pri kg. Vse cene veljajo, od 29. januarja 1939 dalje, in sicer so 10.50 za nemški kontingent fran-ko Dunaj (—0.50 din), za dunaiski kontingent razred A 11 (—0.50), razred 10.70 (—0,50). Naša trgovina z Italijo Po italijanskih statističnih podatkih se je naša trgovina z Italijo razvijala takole (v milijon, din, obenem objavljamo tudi podatke za vso italijansko zunanjo trgovino): Uvoz od tega v J. Izvoz od tega iz J. 1934 7.675.4 204.0 5.224.1 140.3 1935 7.789.96 186.2 5.228.24 101.0 1936 6.039.24 69.1 5.547.1 45.3 1937 13.942.1 254.34 10.433.6 192.5 1938 11.123.9 150.05 10.379.1 219.2 Vse do leta 1937 je bila naša trgovina z Italijo stalno več ali manj aktivna, toda leta 1938 je postala pasivna, kar je imelo za posledico izredno zmanjšanje našega aktivnega klirinškega salda v prometu z Italijo. Tako se že izplačujejo italijanske klirinške nakaznice z dne 18. januarja 1939 danes, tako da je čakalna doba samo 14 dni (bila je celo že manj). Italijanski uvoz lesa Zadnja tri leta je znašal italijanski uvoz stavbnega lesa (v tonah), navajamo še podatke za najvažnejša uvoznika na italijanskem trgu: Avstrijo in našo državo. skupno Avstrija Jugoslavija 1937 858.703 534.482 234.792 1938 579.277 269.010 206.294 Uvoz lesa iz Avstrije je padel skoraj za polovico, v manjši meri pa je nazadoval naš uvoz. Zaradi tega se je tudi odstotek našega deleža povečal, kar kaže naslednja primerjava: 1932 1934 1937 1935 Avstrija 32.57 27.45 62.5 47.2 Jugoslavija 33.45 39.2 27.46 30.2 Danes zadnjikrat NJEN PRVI PLES Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION tel. 22-21 MARTE nHARRY BAUR, FERNADEL, RICHARD WIL,I.M tn FRANCOISE ROSAY 25 letni jubilej živinorejskega tečaja v Komendi Sedemnajst še živečih tečajnikov Komenčanov je priredilo v nedeljo, dne 29. januarja svojevrsten jubilej, ki ga doslej še nikjer ni bilo v Sloveniji. Ob desetih je bila sveta maša za vse umrle predavatelje in tečajnike, po maši pa v društveni dvorani zbor za povabljene gospodarje in gospodinje. Predsednik pripravljalnega odbora je pozdravil tedanjega voditelja tečaja g. Krištofa iz Ljubljane ter g. kmet. ref. Illadnika ter ostale povabljene. Poudarjal je pomembnost današnjega slavlja za kmetijski naraščaj in pozival mladino, naj se tudi ona uči, da bo kos sedanjim težkim razmeram nn kmetijah. Tečajnik Pogačnik je nato poročal o sadovih, ki jih je rodil praktični živinorejski tečaj pred 25 leti in kako so tečajniki na svojih kmetijah pridobljeno znanje praktično uporabljali in dosegli lepe uspehe. Razlagal je, kako ko si uredili hleve, k;iko svinjake, gnojnične jame, kako so skrbeli za urejevanje travnikov in pridelovali več ter boljše krme. Stanje živine so sicer zmanjšali, zato pa so vrednost živine zelo dvignili. Pri odbiri za pleme so bili zelo previdni, krmljenje so popolnoma preuredili. Poudarjal je prednost tega dvakratnega krmljenja namesto trikratnega. Zdravje živine se je v splošnem dvignilo. Posebno zahvalno je omenil živinozdravnika g. Cerneta, ki jih je naučil pomoči pri porodih pri živini ter poseben način postopanja pri na-penjaju živine, kar so vse praktično izkoristili in preprečili tako mnogo poginov živine. Tudi v sadjarstvu so mnogo posneli, naučeni od sadjarskega nadzornika Hunieka. Hvaležni so tudi travniškemu mojstru Jerebu ki jih je učil pravilnega trav-ništvn, pripravljanja komposta in jih uvedel o ravnanju in uporabljanju umetnih gnojil. G. Hlad-niku se zahvaljujejo za nauke pri prašiSjereji in uredbi o hlevih ter g. Krištofu, ki jih je navadil roda v krmljenju, snažen ja in krtačenja živine, posebno pa praktične molže, ki je za vsakega (gospodarja najvažnejše. G. kmet. ref. Hladnik je poudarjal, da so mulovi tečaja zanj biti najotipljivejši v okolici Komende, kjer gospodarijo tečajniki. Končno se je oglasil še bivši voditelj tečaja Krištof, ki je poudarjal, da je vod.l ta tečaj z veliko vnemo. !o pa ziito, ker so se tečnjniki tnko zelo poglobili 7 učno snov ter ji sledili. Da je ta tečaj moral roditi uspehe, so pripomogli tedanji starši tečajnikov, ki so se prav pridno udeleževali večernih predavanj ob koncu tečaja in tako tečajnikom šli na roko, da so takoj mogli uvesti naučeno v gospodarstvih G. Krištof jo tudi pojasnil zgodovino nastanka teh tečajev Ko je bil v selški dolini prvi praktični gospodinjski tečaj, je ob priliki hoda iz Cešnjice na Prtovč dr. Kreku predlagal, naj bi se uvedli ludi praktični kmetijski živinorejski tečaji, saj je gospodar glavar družine in mora poleg šolane gospodinje biti tudi sam gospodarsko dobro podkovan, dn bo gospodarstvo obojestransko uspevalo. Deželni odbor je po poslanih načrtih in prornčunu 1300 K zn tečaj pripomogel. dn po se Ii tečaji vršili v veliko zado-voljnost in kakor vidimo po 25 letih velik uspeh. Hvaležni moramo pa bili zato tudi gospodarjem v Komendi g. Mejnču, g. Vodetu, g. Stercinu in graščaku Šmldu. ki so prepustili svojo živino v popolno oskrbo tečajnikom, da so se mogli v potrebnem fzvežbati. Nn redim o kontroli izvoza konj. Minister trgo: vino in industrije«* podpisal naredbo o kontroli izvoza konj. Po tej naredbi morejo dosedanji izvozniki koni kakor tudi producenti m zadruge Se nadalje izvažati konje pod pogojem, da so registrirani pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v lieluradu. Po italijanski statistiki smo uvažali v Italijo leta 1938 (v oklepajih podatki za 1937): polobde-lano železo 3.308 metrskih stotov, premog 45.103 (78.144) ton, stavbni les 206.294 (234.792) ton in celuloza 18.212 met. stotov. Izvažala pa jo Italija k nam leta 1938 (1937): sir 136^ met. stotov, riž 19.673 (15.922) ton, južno sadje 67.041 met. stotov, liombažne tkanine 6.663 (7.269) met. stotov, vol- . nene tkanine 976 metrskih stotov, umetna svila I 952.221 (1.009.458) kg in stroji 2.823 met. stotov. ' Trgovina italijanskih koloni* V letu 1938 je znašal uvoz v italijansko severno Afriko 519.03 milij. lir, izvoz 53.56 milij. lir, uvoz v vzhodno Afriko 1.816.64, izvoz 136.0, ostale italijanske kolonije: uvoz 83.86, izvoz 21.5 milij. lir. Skupno je znašal lani uvoz italijanskih kolonij 2.419.5 milij. lir, izvoz pa 205.7 milij. lir. Vse te številke pa se nanašajo le na trgovino z Italijo. Podatki o trgovini drugih držav z italijanskimi kolonjami so le delno znani. Tako je znašal v prvih devetih mesecih lanskega leta uvoz v italijansko severno Afriko 066.7 milij. lir, od tega iz Italije 593.055 milij. lir, iz naše države pa 9.07 milijona lir, od tega največ les 7.8 in živina 1.3 milijona lir. Izvoz italijanske severne Afrike je znašal v prvih devetih mesecih 77.9 milij. lir, od tega v Italijo 70.2 milij. lir. Socialno zavarovanje v Bolgariji Socialnopolitična revija »Delavska zaščita«, ki jo izdaja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, je izdala posebno številko (12. štev. letnika 1933) o socialnem zavarovanju v Bolgariji. Predgovor lepo ilustrirani številki je napisal Ilija Kožuharov, bolgarski minister trgovine, in-drustrije in dela, nadalje so objavljeni še naslednji članki: Janulov Ilija: Gospodarski i,n socialni razvoj Bolgarije, Nikolov Dimitrije: Pomen socialnega zavarovanja v Bolgariji, llaberle Branimir: Današnji zakoniti predpisi o socialnem zavarovanju v Bolgariji, Gojkovič Emilo: Zavarovanje delavstva za starost v Bolgariji, Haberle Branimir: O delu ustanov 60C. zavarovanja v Bolgariji, Haberle Branimir: Socialne razmere rudarjev drž. rudnika v Perniku in Slavčev Teodor: Borba proti nezgodam v Bolgariji. Nadalje prinaša revija tudh pregled bolgarskih knjig in časopisov, ki se bavijo v Bolgariji s soc. zavarovanjem ter tri članke Br. Ilaborla o zdravstveni službi bolgarskega soc. zavarovanja. Številka je lep prispevek k spoznavanju socialnih razmer v Bolgariji, za katerega se imamo zahvaliti uredniku revije g. Branimirju Ha-berlu, ki je vložil v številke mnogo truda, da je lepo uspela. ^ Narodna banka sklicuje občni zbor svojih delničarjev za 5. marec 1939 ob 9. Na dnevnem redu je i>oleg sklepanja o računskem zaključku tudi volitev enega člana uprave na mesto enega umrlega člana in na eventualno izpraznjena mesta, nadalje še volitev dveh članov nadzorstva. Delnico je predložiti do 27 februarja 1939. Tečaji državnih želcznic. Od 1. februarja dalje veljajo na naših državnih železnicah naslednji tečaji: holandski goldinar 24.05, nemška marka 17.80, zlati frank 14.50, madžarski pengo 12.85, švicarski frank 10.10, poljski zlot 8.42, italijanska lira 2.36, češka krona 1.54, belgijski frank 1.51, francoski frank 1.22, bolgarski lev 0.54, grška drahma 0.40, romunski lev 0.35 din. Vpisi v trgovinski register: »Chemolabor< Anton Lovše, veledrogerija, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17, Jugoeksport, izvoz lesa, družba z oniej. zavezo, Ljubljana, glavnica 200.000 din, poslovodji Šumi Zora, roj. Cnren in Falatov Josip in Ilahn Pavel, trgovina z meš. blagom na debelo, Murska Sofcola, Kolodvorska ulica 1. lzprememhe pri tvrdkah. Vpisane so bile naslednje izpremembe in dodatki pri tvrdkah: Podružnica Ljubljanske kreditne banke, Celje: vpis prok. Martelanca Slavka; Slovenjgradec: vpisan prok. Justin Drago. — 11. Ranzinger, odslej tudi javno skladišče, vpisan prok. Ranzinger Raj-nolf. — Standard, družba z o. z. industrija usnja, Kranj (prej Pollak), izbrisan je poslovodja inž. Jože Sodja, vpisan 1'etercn Franc. — Jugoslovanska tiskarna in knjigarna, družba z om. zavezo, Ljub-ljnna: izbrisani poslovodji dr. Kulovec Franc in Košiček Jožef, vpisan Tome Valentin. — Zadružna gospodarska bnnkn, podružnica Mnribor prok. Po-ženel Ivan. — Prekmurska banka: izbrisan član uprave Kiihar Jožef, vpisani novi: dr. Pinter Nikolaj, Fnflik Frnnc, Andersrh-Ifnrtner Ferdinand. — Tovarua lesnik lepenk, Charles Molilne, Tržič, vpis prok. Schallgruher Avgust. — Beer, Hri-bernih & Conip, družba z om. zavezo, Št. Vid nad Ljubljano: vpisan prok. inž. Jože Dovič. — Pri Jugoslovanski Beiersdorf & Conp, družbi z omej. zavezo v Mariboru je vpisana podružnica v Zagrebu. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici v Svetinjah, r. z. z n. z. za 6 let od 31. dec. 1936 dalje, velja za dolgove nastale do 25. avgusta 1938, obrestna mera 2% brutto, nadalje je dovoljen odlog plačil Ljudski hranilnici v Zagorju ob Savi, r. z. z n. z. za 6 let od 30. novembra 1938 dalje, odlok velja za dolgove, nastale do 25. avgusia 1938, obrestna mera 2% brutto. 9 računskih zaključkov naenkrat. V uradnem listu savske banovine »Narodne novinec čitamo, da sklicuje delniška družba Ca^abonum v Zagrebu občni zbor delničarjev za 4. februar. Na tem občnem zboru bodo razpravljali o računskih zaključkih kar za 9 let skupaj: od 1930 do vključno 1938. Sicer pa v poslovanju družbe ni nobene spremembe od leta 1932 dalje, saj so vsi računski zaključki od tedaj naprej isti kot za 1932. Družba ima glavnice 25.000 din, izguba znaša 32.188 din. Češkoslovaška banka v Zagrebu izkazuje v letu 1938 povečanje vlog od 33.05 na 33.26, dočim so tek. računi nazadovali od 15.8 na 14.1, upniki pa od 3.23 na 1.1 milij. din. Med aktivi so se zlasti povečale gotovinske rezerve, zmanjšali vrednostni papirji in posojila banke. Cisti dobiček brez prenosa je narastel od 0.55 na 0.616 milij. dinarjev. (Glavnica 7 milij., rezerve 2.07 [1-99] milijona din.) Cesta Split—Sarajevo. Gradbeno ministrstvo je odobrilo 5.5 milij. din za gradbo ceste Split— Sarajevo. Ta znesek bo porabljen za zgradbo prvega dela, t. j. od Solina do Klisa. Za ta del obstojajo tri variante, katere sedaj proučuje posebna komisija gradbenega ministrstva. Tuji državljani v primorski banovini. V primorski banovini je stalno zaposlenh 624 tujih državljanov, od tega italijanskih 305, pa je od teh 133 Jugoslovanov, nadalje 95 Rusov, 72 Cehov, 54 Nemcev itd. Nove delniške družbe. V trgovinski register je bila vpisana Donavska avtomobilska deln. dr, v Belgradu z glavnico 5 milij. din. Člani uprave: Sve-tislav Marodič, Aleksander Z. Popovič, Vladimir F. Zabolotnji, Ljubiša M. Perišič, Momčilo Kostič, Dušan Babič, Franja Pfister in Gaja Gračanin. — V Belgradu je bila osnovana d. d. Autelco z glavnico 0.5 milij. din za trgovina s telef aparat! in sličnim. Ustanovitelji so: Ljub. Li. Nenadovič, A. Tizenhausen, inž. M. Pečinar, Miroslav F. Pogorele, Lcslie Harmar, R. Plcven, J. Hanau, Borislav Stanlmirovič, Pavle Stanojevič, inž. Gjogje Simič in Automatic electric Sels Comp. Ltd. v Londonu. Uvoz zlata v Ameriko. Od 1936 na 1938 je uvoz zlatn v severnonmeriške Zedinjene države narastel od 1.144 na 1.636 milij., lani pa na 1.979 milijonov. Nnivečji dotok zlata je bil v zadniem četrtletju 1938, in sicer 9 70.7 milil, in v 3. četrtletju 1938 — 8 milij. dolarjev. V petih letih so države uvozile 7.688 milij. dolarjev zlnta, izvozile pa samo 134 milij. dolarjev (po stabilizaciji manjvrednega dolarja). Borze Dne 2. februarja 19891 Svetovne efektne borze P a r 11: Proti koncu se je borza nekolik« umirila. L o n d o d : Na splošno tendenca vidriana. Amsterdam: Razvojna tendenca počasnejša. New-York: Nekateri tečaji so pospešili svoj dvig. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 Danes ljubljanska borza ni poslovala. V zasebnem kliringu Je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjenf na 13.70—13.90. Za termine so beležili v Zagrebu: za konec februarja in sredo marca 13.5650 do 13.7650. za konec marca 13.60—13.80. Grški boni so beležili v Zagrebu 36.7750 do 37.4750, v Belgradu 37 blago. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4.585.504 din, v Belgradu 8.018.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 689.000 din. Zagreb — tečaji s premijo. Amsterdam 100 h gold. . , , , 2366.00-2404.00 Berlin 100 mark 1767.62—1785.38 Bruselj 100 belg 742.50— 754.50 London 1 funt....... 205.58- 208.78 Milan 100 lir...... , 231.35- 234.45 Newvork ček , , , , , , , 4376.75-4436.75 Newyork kabel . 4398.75-4458.75 Pariz 100 frankov , , ■ . t ■ 115.95— 118.25 Praga 100 kron....... 150.85— 152.30 Curih, 2. febr.: Belgrad 10, Pariz 11.7075, London 20 7225. Newyork 442 875, Bruselj 74.85, Milan 23.29, Amsterdam 238.35, Berlin 177.65, Stockholm 106.75, Oslo 104.15, Kopenhagen 92.52, Praga 15.16, Varšava 83.65, Budimpešta 87, Atene 3.80, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40, Ilelsingfors 9.135, Bue-nos-Aires 101.625. — Pri gotovih boleznih žolča in {eter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. _Ogl reg S br. 30474/35._ Vrednostni papirji Vojna škoda v Zagrebu 472.50—474.50 v Belgradu 473.50—474.50 Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—101.50, agrarji 60.50—62.50, vojna škoda promptna 472.50-474.50, begluške obveznice 89.50-90, dalm. agrarji 89.50—90, 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 92—93, 1% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% slab. posojilo 97.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.700 denar, Priv. agrarna banka 224 denar, Trboveljska 187—190 (190), Narodna šumska 20 blago, Gutmann 36 denar, Isis 25 denar, Osj. sladk. tov. 80—95, OsjeSka livarna 175 blago. Jadranska plovba 320 denar, Oceania 310 denar. Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101, agrarji 60—61.50, vojna škoda promptna 473.50—47450 (473.50), za konec marca 472—473 (472.50), za konec aprila 472—472.50 (472.50), begluške obveznice 90 25-90.50 (90.50), dalm. agrarji 89.75-90.25 (89.75), 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 91.50—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7.770 denar, Priv. agrarna banka 230.50 denar. Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Promet srednji. Svinjsko mast prima eksportno SALAME, SLANINO znamke Predovič ima stalno v zalogi Janko Predovič, Ljubljana, Poljanska cesta 73. — Telefon 21-30. Živinski sejmi Cene živini ln kmetijskim pridelkom v Slovenjem Gradcu dne 28. januarja: Voli I 5, II 4, III. 3; telice 1. 5, II. 4, III. 3; krave I. 4. II 3, III. 2; teleta I. 6, II. 5; prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 12, II. 10, III. 8: svinjina 16, slanina 17—18, svinjska mast 20; čisti med 20; volna neoprana 10. oprana 20; goveje surove kože 12—14 din za 1 kg — Pšenica 250, rž 250, ječmen 200. oves 175. koruza 160. fižol 300, krompir 100. seno 75, slama 40; moka pšenična 350, koruzna 200 din za 100 kg — Mleko 2 din za 1 liter. Cene živini in kmetijskim pridelkom na sejmu v Kranju dne 30. januarja Dogon: 55 volov, 32 krav, 2 iunra, 2 bika. 15 svinj in 16 prašičev. Prodanih- 32 volov 13 krav, 1 junec, 1 bik, 8 svinj in 11 prašičev. Cene naslednje: voli 1. 6, II. 5.50, III. 5; telice I. 6. II. 5.50. III 5, krave I. 5.50, II. 5, III 4 50; teleta I. 8, II. 7; prašiči špeharji 10 do 11. pršutarji 8.50— 9.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 140 —290 din za glavo. — Goveje meso L 10—12, II 9—11, III. 8 do 10; svinjina 14-16 slanina 22—26, sviniska mast 19. Čisti med 22—24, volna neoprana 24—26, oprana 34—36; roirove kože goveje 10—12 telečje 13, svinjske 6—8 din za 1 kg. — Pšenica 185, rž 185, ječmen 190, oves 200, koruza 150. fižol 250 do 300, krompir 100, lucerna 1900. seno 75, slama 50; jabolkn I. 700 II. 600. III. 500; moka pšenična 270—310, koruzna 225, ržena 300, ajdova 400. koruzni zdrob 275 din za 100 kg Ptujski svinjski sejem 1. februarja 1939. Prignanih je bilo 200 svinj in prascev, skupno 246 kom., od tega prodanih 62. Cene: prasci od 6—12 tednov stari 120—160 din za komad, pršutarji 7.25 do 7 75 din, debele svinje 7.50—8, plemenske 6.50 do 7 din za kg žive teže, — Prihodnji aejem bo 8. februarja 1939. Revmatizem — socialni problem Na vprašanje, kaj je revniatizem, bi večina ljudi odgovorila, da je »trganje« ali »prehlajenje«. Odgovorili bi deloma tako kot francoski zdravnik Ballonius (1. 1642), ki je označil revmatizem kot simptomatičen pojem; po njegovem mnenju je revmatizem obsegal vse bolezni, katerih poglavitni znak je bilo »trganje«, predvsem v mišicah in udih. Deioma bi se njih odgovor skladal z mnenjem zdravnikov v 18. stoletju, ki so istovetili pojem revmatizma s pojmom »prehlajenja«. Zgodovina revmatizma Že najstarejši afriški in azijski narodi so ga poznali. Tako n. pr. stari indijski viri štejejo revmatizem k pogostim boleznim (Caraka). Tudi stari kitajski zdravniki so poznali revmatizem, o čemer nam pričajo številna zdravila proti revmatizmu, ki se naštevajo v starih izročilih. Da so tudi brazilski Indijanci vedeli za revmatizem, nam izpričuje več tisoč let stara slika malika s ptičem na hrbtu, ki ima oster kljun in razprostira krila. S tem so hoteli izraziti, kako nenadoma se revmatizem »zaleti« v človeka. Magično zdravilstvo Asir- Dolenjske Toplice — zdravilišče, kjer cev je že 3000 let pr. Kr. poznalo čarodejne Izreke proti revmatizmu, ki so jih vrezali v kamenito tablico. S tem jo dokazano, da je zgodovina revmatizma 5000 let 6tara. Slavni grški zdravnik Hippokrates (460—377 pr. Kr.) je dobro popisal revmatizem. Tudi poznejši grški in rimski zdravniki so proučevali revmatizem (Arelaeus, Caelius, Aurelianus). Beseda revmatizem je grškega izvora. »Rheu-ma« in »katarrh« pomenita »tok«. Stari zdravniki so rabili ti besedi, predstavljajoč si, da se pokvarjena ali škodljiva materija pretaka po organizmu in povzroča bolezni (humoralna patologija). Šele Aleksander Tralessianeus (v 16. stol.) je ločil ti besedi; prvo je rabil za označevanje sklepnih in mišičnih obolenj, drugo za označevanje sluzničnih vnetij. Z novimi nazori o revmatizmu je obogatil medicinsko vedo Bouillaud (1796—1881). Dokazal je, da imajo vnetja sklepov pri revmatični mrzlici le drugoten pomen, važnejše je revmatično vnetje srca (pancarditis rheumatica). Veliki francoski klinik Lasegue (1816—1883) se je izrazil, da revmatizem »liže sklepe, srce pa razjeda* (il leche les articulations, mais il mord le coeur). S tem je povedal večno resnico. Vnetje srca kot načelno manifestacijo revmatične mrzlice potrjujejo danes kliniki vseh narodov. Pri revmatični mrzlici lahko obolijo ali sklepi in notranji organi, zlasti srce (mešani revmatizem), ali samo sklepi (periferni revmatizem), ali pa le drobovje (visceralni revmatizem). Vsi avtorji soglašajo v tem, da je revmatična mrzlica splošno obolenje organizma. Moderna medicina si ni enotna ne glede vzroka, ne glede narave revmatizma. Odkod revmatizem? Četudi se ni našel do danes z gotovostjo noben bacil, ki bi direktno povzročal revmatizem, vendar prevladuje v medicinski literaturi prepričanje, da je vzrok revmatizma infekcija. Nekateri trdijo, da povzroča infekcija direktno revmatizem (Pribram, Jiirgensen, Graf f), drugi vidijo vzrok revmatizma v bacilnih strupih (fokalno-toksični vzrok — Slauck 1. 1938 in drugi). Ricker (1938) trdi, da je vzrok revmatizma draženje centralnega živčevja. Mnogi avtorji pravijo, da so akutna in kronična revmatična obolenja svojevrstna obolenja, n I S T E K Franjo Žebot: Izza narodnostnih bojev na severni meji Cebrav je Št. Ilj že poprej imel razne narodne in gospodarske organizacije dobro izpeljane, vendar se je pod Evaldom Vrečkom narodno, prosvetno, gospodarsko in tudi politično delo v korist slovenske stvari na naši najbolj izpostavljeni slovenski točki na severu krasno nadaljevalo. Novi župnik je zbral nas kmečke in viničar-eke fante pa tudi dekleta ter smo poživili slovensko Bralno društvo, mladeniško in dekliško zvezo, širili slovenske časopise in knjige v domači in sosednjih župnijah od hiše do hiše ter smo slovensko misel nosili tudi čez Muro v ponemškutarjeni Spielfeld, Gomilico, v tedaj še napol slovenske vasi pri Lipnici ter kraje ob Muri: Gersdorf, Cer-nišine, Lihočka vas itd. — Posebno ob ljudskem štetju 1909-10 nas je g. Evald izrecno šolal za organizatorje slovenstva tudi preko Mure. Slovenski fantje iz Št. Ilja in sosednjih župnij smo prepotovali celo ozemlje od Lučan, Gomilice, Lipnice, Er-novža, Špilja, Šv. Vida na Voglu ter že prej omenjenih vasi ob Muri proti Cmureku in Radgoni. Roditelji so nam dali dopust in mi smo kot preprosti kmečki fantje hodili onstran Mure od ene slovenske hiše do druge, da se kljub nemškemu ki nimajo direktne skupnosti. Zato govorijo o »tako imenovanem revmatizmu«. Na podlagi Pirquetove reakcije, imenovane allergija (izprememba reakcijske zmožnosti organizma napram dražilom) so označili številni avtorji hyperergijo (prekomerna občutljivost organizma) kot pogoj obolenja na revmatizmu (Rossle, Klinge). Ti avtorji nastopajo za sintezo različnih obolenj pod skupnim naslovom revmatizma: akutna in kronična sklepna obolenja, obolenja srca in krvnih cevi, obolenja ledvic in jeter ter obolenja možganov (chorea — ples sv. Vida). Med vzroki revmatizma navajajo zdravniki prehrano (občutljivost napram nekaterim beljakovinam — Gudzet), stanovanjske razmere in vremenske prilike. Večina avtorjev soglaša tudi v tem, da je revmatizem v večji ali manjši meri dedno obolenje ali da se podeduje le nagnenje k bolezni ali revmatična konstitucija ali celo bolezen sama. V prejšnjih časih se ni revmatizem preveč upošteval. Saj ni spadal med nalezljive bolezni in obolenje na revmatizmu se je smatralo le za zasebno stvar bolnika. Tako je ostal revmatizem z velikim uspehom zdravijo revmatizem. Foto V. Kramarič. dolgo časa le kot »oveljo tedanjemu žandarmerijskemu komandirju v Št. Ilju g. Matiji Križano, naj aretira g. župnika Vračka ter ga z vlakom odpelje v Gradec v ječo domobranske vojašnice O. Križan, ki jo hil kot orožnik v Št. Ilju zelo priljubljen in je Slovencem pomagal, kjer je le mogel, je bil tudi v primeru aretacije g Vračka skrajno konciljan ten. Zaupno mu je dal glas. naj na vsak način pride nn kolodvor in da naj vslojvi v isti vagon kot on. Na ta način razen g. kaplana in domače gospodinje v Št. Ilju sjiloh nihče ni vedel, da je bil g. župnik aretiran. Bilo je to prve dni ob izbruhu svetovne vojne V vojaški ječi v Gradcu je g. Vračko mnogo trpel. Zaprt ie bil v temni mokri celici, avstrijski oficirji niti niso dovolili, da bi imel primerno snaco, še manj pa primerno hrano. Ze tam so se mu živci močno zrahljali* Izkazalo se je. da je bil Vračko kakor tudi vsi njegovi tovariši v vojaških /ajiorih. nedolžen Po večmesečnem zaporu ie F.vnlH prišel jmjvdrm- {ma oproščen zopet med svoje župljane (Dalje.) novice Minister Maštrovič v Ljubljani Snoči od 20.20 so jo pripeljal z brzovlakom v Ljubljano minister 7.a telesno vzgojo naroda gosp. Ante Maštrovič. Danes ob 9 bo g. minister obiskal g. bana dr. Natlačena, ob 10 g. župana dr. Adlešiiča, ob 10.30 Zimsko športno zvezo, ob 11.30 Zvezo planinskih društev. Ob 12 bo g. minister obiskal po vrsti Stadion, igrišče SK Ljubljane, sokolsko telovadišče v Tivoliju, ljubljanskega Sokola Jčaj plavite. ? Mogoče me boste imeli za starinskega človeka, gospod urednik, toda ne morem si pomagati, da Vam, ne bi nečesa potožil. Kamorkoli sc namreč danes človek poda, kjer je zbrano občinstvo, da si oddahne ali pri-veže dušo, kakor pravimo, ali pa se zabava, ni varen pred politiko. Prvo vprašanje je, kakšen je zunanji položaj, potem pride na vrsto notranji, nato te tvoj sobesednik, bodisi da si sam. k njemu prisedel ali pa da se ti jc sam vsilil, kakor je to pri Slovencih navada, mori s svojimi raznimi političnimi kombinacijami v tem pogledu. Potem sc ves položaj nanovo začne, in, če prej ne uideš, si na koncu popolnoma ubit, v glavi ti kar vro in sc pre-kopicujejo politični položaji, pretresljaji, možnosti, konflikti in njihovi razni razvozljaji, ves si potlačen od najbolj črnogledih slutenj, napovedi in katastrof, in tak pojdi in se vlezi! In to se imenuje oddih, prijetno kramljanje, odpon duha... Vem, da so slabi časi, toda tako slabi in črni pa tudi niso, da bi ljudje ne mogli tudi kaj dobrega na njih videti, da ne bi znali več ničesar duhovitega, clovtip-nega. ali razveseljivega o vseh teh vprašanjih povedati, ali pa da bi vsaj nekaj ur na dan ne mogli odložiti političnih tem, da se kaj pomenijo o nič manj važnih vprašanjih osebnega življenja in naše kulture. Ali ljudje res več ne poznajo nobene dobre šale in niso zmožni nobenega prijetnega razgovarjanja ter morajo vedno vlačiti povsod za seboj težke verige javnih zadev in skrbi ter svojih strankarskih stališč? Kje je še najti kaj pravega veselja, kaj čisto \yrisrčno človeškega gledanja stvari, kaj dobre volje, ki noče človeku greniti itak zadosti težkega življenja, ampak ga lajšati? Zdi se, da je ta talent med nami umrl. v Varodnem domu, kopališče SK Ilirije in stadion ŽSK Hermesa v Šiški. Po kosilu ob 3 popoldne bo g. minister obiskal Zvezo fantovskih odsekov, ob 4 sokolsko župo, ob 5 Gasilsko zajednico dravske banovine, ob 0 pa bo g. minister sprejel predstavnike športnih organizacij in klubov, predvsem SK Ljubljane, SK Ilirije, ASK Primorja in ŽSK Hermesa v knjižnični dvorani kr. banske uprave na Bleiweisovi cesti 10. Ob 22 zvečer se bo g. minister odpeljal v Belgrad. G. ministra spremljata šef kabineta g. Stjepan Čelar in šef strokovnega oddelka g. Drago Ulaga. Minister Maštrovič se je rodil 25. maja 1898 v Makarski. V mednarodnem institutu v Riva San Vrtale v švici je končal trgovsko akademijo. Ko se je vrnil v domovino, se je posvetil tudi politiki. Leta 1920 je bil nosilec liste na občinskih volitvah v Makarski, 1929 je bil imenovan za občinskega načelnika v Makarski. Leta 1931 in 1935 je bil izvoljen za poslanca v okraju Makarska. Zanimal se je posebno za gospodarske potrebe primorske banovine. Pri volitvah 11. decembra 1938 je bil Maštrovič ponovno izvoljen za poslanca v makar-skem okraju. Po volitvah je g. Maštrovič, ki je bil imenovan za ministra 10. oktobra 1938. posvetil vse svoje sposobnosti resornemu delu. Da spozna potrebe športnih in telovadnih organizacij, je sklenil, da slopi v osebni stik s predstavniki teh organizacij. V ta namen prihaja danes v Ljubljano. Najvažnejša bo gotovo konferen-n s predstavniki Jugoslovanske zimsko športne zveze, na kateri bodo razpravljali o vprašanju svetovnega smučarskega prvenstva v Jugoslaviji. Gospoda ministra ob njegovem prvem uradnem obisku v Ljubljani pozdravljamo z željo, da hi odnesel najlepše vtise o slovenskih športnih in telovadnih organizacijah kakor tudi v Sloveniji sami. Koledar Petek, 3. februarja: Blaž, škof, mučenec; Oskar, škof. Sobota, 4. februarja: Andrej K., škof; Janez Brit., m. * — Nove odredbo Švice glede emigrantov. Razne države so v zadnjem času ukrenile mere, zaradi katerih obstoja bojazen, da bo ponovno veliko šlevilo emigrantov prišlo v Švico brez kontrolo. Da bi se omogočila kontrola vseh emigrantov pred njihovim prihodom v Švico, je sklenil švicarski zvezni svet na svoji seji dne 20. t. m., da smejo inozemski emigranti od sedaj dopoto-vati v Švico ali prepotovati samo tedaj, ako imajo j/C'ni list opremljen s švicarskim vizumom. Kot erugiranti se smatrajo vsi inozemci, ki so pod pritiskom političnih ali gospodarskih dogočkov zapustili svoje dosedanje bivališče, ter se tja ne morejo ali nočejo več vrniti. Te osebe se smatrajo kot emigranti ne glede na to, čigavi so državljani, pa tudi tedaj, ako so v posesti veljavnih listin. Zaključek Zveznega sveta stopa takoj v veljavo. Prošnje za podelitev vizuma morajo emigranti vložiti pri švicarskem konzulatu, ki jo pristojen za njihovo bivališče. Emigranti, ki brez vizuma stopijo na švicarsko področje, bodo takoj vrnjeni v državo, iz katere so prišli. Za sedaj morajo imeti švicarski vizum, ne glede na to, če so emigranti ali ne, pripadniki sledečih držav: Bolgarije, Grčije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Rusije, Španije, Turčije, kakor tudi osebe brez listin, t. j. oni inozemci, ki niso v posesti listin, priznanih od Švice. (Od Švice priznane listine so oni potni listi, katerih veljavnost ni iztekla in katere izdajajo svojim pripadnikom države, ki so od Švice priznane.) —- Poziv vsem damskim frizerjem dravsko banovine! Zgodovina damsko frizerske obrti v dravski banovini bo 1. 1939 v jeseni prvikrat beležila v Ljubljani kongres Zveze klubov damskih frizerskih mojstrov za Jugoslavijo. Ljubljana si bo štela v čast sprejeli goste iz naše ožje domovine, ki bodo s strokovnim delom branili čast Slovenije. Na to delo so pozvani vsi hrez razlike, od mojstra preko pomočnika do vajenca, da pomagajo dvigniti prapor našega strokovnega gibanja za napredek damsko frizerske obrti. Naprošene bodo naše matice združenja: Ljubljana, Maribor in Celje k sodelovanju. Prepričani smo, da nas bodo v tem podprle. V njih bomo našli skrbno mater, kii nam bo pomagala z nasveti in podporami. Izostali ne smejo organizacije pomočnikov in pomočnic. Ustanove naj sekcije ali klube in v njih izvežbajo svoje člane, da bodo na kongresnem friziiranju častno zastopali pomočniške zbore. Našemu učnemu naraščaju hočemo vcepiti v srce, da s skupnimi nastopi pridobi umetnost damsko frizerske stroke, spozina svoje delo ter pripomore k napredku svoje stroke. Njim velja ta klic in njihovim uč.niim mojstrom, da jih podprejo in s tem pripomorejo k boljši bodočnosti — Za 315 otrok — 2 učiteljici. Na Meji v Prck-murju blizu meje sta na štirirazrednici samo dve učni moči, učencev pa je 315. Starši stalno prosijo, da se temu stanju odpomore, vsi, k: jim je pri srcu naša narodna stvar, pa obžalujejo, da naša obmejna mladina dorašča ob pomanjkanju učiteljev. Tudi v obmejnih Prosenjakovcih in Budincih manjka po ena učna moč, v Serdici pa celo dve. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Mesto upravnika-šefa v TV./L pol. skup. in mesto sekundarnega zdravnika v VIIL pol. skupini je razpisano pri državnem zdravilišču za tuli berkulozo v Topolšici. Prošnje z vsemi potrebnimi prilagami je vložiti v roku 15 dni pri upravi imenovanega zdravilišča. — Brzojavna služba pri pomožni pošti Sv. Ožhalt ob Dravi. Dne 20. januarja t. 1. je bila pri pomožni pošti Sv. Ožhalt ob Dravi uvedena brzojavna služba. — Živinski sejmi v Brežicah. V splošno zadovoljstvo tuk. prebivalstva, ki je posebno minulo leto precej trpelo radi elementarnih nezgod, so zopet davoljeni svinjski in živinski sejmi v Brežicah. Prvi svinjski sejem bo v soboto, dne 4. febr., veliki letni živinski in kramarski, t. j, Valentinov sejem pa 14. februarja. Ker sejmov že del j časa ni bilo, se pričakuje, da bodo kmetje prignali, odnosno pripeljali na sejem precej svinj in živine, tako da bod<* imeli kupci dosti izbire. — V Službenem listu kralj, banske upraVe dravske banovine od dne 1. t. m. je objavljena »Uredba o pravnih fakultetah univerz v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani«, dalje »Dopolnitev člena 4. pravilnika o dokladi za terensko delo uslužbencev ministrstva za finance«, »Sprememba člena 21. pravilnika o carinskih posrednikih«, »Razglas o sklicu brniškega sveta«, »Razglas o odobritvi proračuna Kmetijske zbornice dravske banovine za leto 1939« in »Odredba o spremembi v mojstrski izpitni komisiji pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Lep uspeh organizacije viničarjev ZZD Maribor, 2. febr. V Mariboru se je te dni končala anketa viničarjev in vinogradnikov, da določi mezde viničarjev. Razprave se je udeležil tudi načelnik strokovne zvezo viničarjev ZZD g. Korošec Slavko, viničarski sjrokovni tajnik ZZD g. Košnik Joža in strokovni tajnik ZZD g. Peter Rozman. Na razpravi se je dosegel sporazum, po katerem se bodo zvišale mezde tistim viničarjem, ki so doslej živeli v največji revščini. Odslej mora viničar imet prosto sianovanje, predpisano depu-talno zemljo ali nadomestek zanjo, nagrado 100 dinarjev od orala površine vinograda itd. Najnižja dnevna mezda po običajnem delovnem času je iO dinarjev za osebo za navadna dela, za težka in kvalificirana dela pa 12.50 din. Tako mezdo prejemajo vsi oni viničarji, ki ne prejemajo več nabiralnih prejemkov kot jih predpisuje Uredba vi-ničargkcga reda. Oni pa, ki prejemajo višje nalu-ralne prejemke, se jim ti zaračunajo od dnevne mezde po vrednosti zemljišča ali drugega natural-nega prejemka. Osnutek sporazuma, ki je bil na anketi sprejet, sta izdelala gg. prof. Pečovnik in strokovni tajnik ZZD g. Peter Rozman. Po doseženem sporazumu je bil ta odposlan na bansko upravo v potrditev, nakar bo v celoti objavljen. Sporazum pomeni za naše slovenske viničarje velik uspeh, kajti v mariborski okolici je bilo mnogo viničarjev, ki so zalužili le sramotno nizko mezdo 2.50 din na dan in osebo, odslej pa bodo dobivali 10 do 12.50 din na dan. Zveza združenih delavcev pa je ob tej priliki pokazala, da je res sposobna našim najrevnejšem izvojevati boljše eksistenčne pogoje. pO cbtfUiVJL OllSillllllMPlIl^n!^ * Brzi tovorni vlak zavozil v mešani vlak. Iz Sarajeva poročajo: V torek zvečer se je na odprti progi na Čekrku zgodila železniška nesreča. Mešani vlak št. 47 je odpeljal ob določenem času iz Metkoviča proti Mostarju. Poleg nekaj vagonov, v katerih so se vozili potniki, je imel vlak tudi več tovornih vagonov. Ko je vlak pripeljal v Cekrk, se je lokomotiva zaradi hudega nasprotnega vetra začela ustavljati in se končno ustavila. Vlakovodja je šel do najbližje čuvajnice in od tam telefoniral, naj pošljejo še eno lokomotivo na pomoč. V tem času je vozil po progi brzi tovorni vlak št. 41, ki je iz Metkoviča odpeljal eno uro pozneje. Ker so bile luči na zadnjem vozu vlaka št. 47 ugasnjene, strojevodja tovornega vlaka ni zapazil pred spboj drugega vlaka in je zavozil z lokomotivo v zadnje vagone. Trk je bil zelo hud, vendar pa k sreči človeških žrtev ni bilo. Materialna škoda je pa velika. * Razširjenje izliva Neretve. Že več mesecev čistijo reko Neretvo pri izlivu v morje. Neretva že dolgo vrsto let ni bila očiščena, zato je bila plovba na tem delu otežkočena in tudi nevarna. Sedaj je reka popolnoma očiščena in bodo ladje lahko nemoteno vozile. Začeli so tudi že razširjati izliv Neretve. Ta dela bodo trajala več mesecev. Ko bodo končana, bo plovba po Neretvi omogočena do Metkoviča. * Oče in sin na mrtvaškem odru. V Somboru je umrl uglednii trgovec Kosta Plavšič. Komaj so ga položili na mrtvaški oder, je umrl tudi njegov 80 letni oče. Vest o smrti sina je tako vplivala na očeta, da mu je po stalo slabo in čez eno uro je bil mrtev. Položili so ga na mrtvaški oder poleg sina in oba tudi skupno pokopali. * Lakota v dalmatinskem Zagorju. Zaradi slabe lanske letine je zašlo prebivalstvo dalmatinskega Zagorja v hudo stisko in naravnost strada. Sestavljen je poseben odbor, ki bo takoj začel zbirati darove, da se vsaj za silo pomaga ubogemu prebivalstvu. * Nova električna centrala pri Karlovcu. Električna centrala v Ozlju pri Karlovcu že dolgo časa ne odgovarja sedanjim zahtevani. Zato 60 sklenili, da bodo zgradili novo električno centralo na drugi strani reke Kolpe v Ozlju nasproti sedanje električne centrale. Stroški bodo znašali 6.500.000 din. Novo centralo bodo začeli graditi že to pomlad. Karlovska občina bo najela posojilo, ki bi se amortiziralo v 10 letih z dohodki nove električne centrale. V zvezi s tem je kar-lovška mestna občina vnesla v letošnji mestni proračun 350.000 din za gradnjo novih industrijskih podjetij in za industrializacijo mesta. * Šoferjem bodo preiskovali kri. Kakor v drugih velikih mestih bodo tudi v Belgradu imele policijske oblasti možnost, da ugotove pri avtomobilskih nesrečah, če je bil šofer trezen ali pijan. Od vseh šoferjev, ki bodo osumljeni, da so vozili v pijanem stanju, liodo dali preiskati kri v Higienski zavod, ki bo ugotovil, če kri vsebuje alkohol. Prometna policija bo imela na razpolago zdravnika, ki bo osumljenim šoferjem vzel kri za preiskavo. * Novi finančni ravnatelj. Za ravnatelja savske finančne direkcije je bil imenovan Zvonimir Bogdanovič, za finančnega ravnatelja v Banja Luki Mihajlo Mirič in za finančnega ravnatelja v Skoplju Marko Vujnovič. * Mlinski kamen zadavil kmctico. V Travniku je šla 37 letna kmetica Kata Mušič v mlin, da bi zmlela koruzo. Ko je vsula koruzo v okno, je spustila vodo in mlinski kamen se je začel vrteti. Ko se je koruza še mlela, se je sklonila, da bi vzela nekaj koruzne moke in skuhala za svojih sedem otrok kosilo. V tem hipu se ji je razvezala kita in prišla pod kamen^ ki ji je, vrteč se, ovil lase okoli vratu in jo tako zadavil. Ko so prišli ljudje, so jo našli zadavljeno. * 15 letni fant pod vlakom. Pretekli torek zvečer je v Zagrebu osebni vlak povozil 15 letnega Redžepa Balkiča iz Velikega Radiča, občina Bosanska Krupa. Fant je šel čez železniško progo, v tistem hipu je pa privozil vlak in kolesa lokomotive so fantu zmečkala glavo, da je bil v trenutku mrtev. * Zaradi mandeljevega drevesa — smrt. V dalmatinski vasi Skabrnje je kmet Ivan Škara zalotil svoja soseda Tadijo in Joža Katuša, ki sta hotela posekati mandeljevo drevo. Škara je potegnil samokres in večkrat ustrelil. Tadija Katuša je bil takoj mrtev, njegov brat pa hudo ranjen. Škara je bil aretiran. * Truplo brez glave in roke. V Brestrenici je Drava naplavila žensko truplo, kateremu je manjkala glava in leva roka. Ko je orožnik prijel truplo za nogo, da bi ga potegni! na breg, mu je noga ostala v roki, truplo pa so valovi odnesli naprej. * Ker se jo prevrnil avtomobil, se jc šofer hotel ohcsiti. Na cesti Dubrovnik—Trebinje se je zaradi defekta na kolesu prevrnil v jarek avtomobil, ki ga je šofiral Arsen Arslanagič. K sreči se ni nihče ponesrečil. Šofer je prosil potnike za vrv, da hi s pomošjo potnikov izvlekel avtomobil iz jarka. Ko je dobil vrv, je šel k bližnjemu drevesu, kjer se je ustavil. Nekemu potniku se je to čudno zdelo in je hitel za njim. Prišel je prav v trenutku, ko se je šofer obesil na drevo. Hitro je prerezal vrv In tako rešil šoferja. Ko se je Arslanagič zavedel, je izjavil, da ni mogel preživeti te nesreče, čeprav je ni on zakrivil. Dve uri ponoči v mrzlih valovih Save Iz Bregane. — V torek so delavci, ki delajo obrambni nasip pri vasi Drenje. ko so končali svoje delo, odšli proti domu Večina delavcev se je odpeljala z brodom čez Savo v Jesenice, le trije delavci: Milan Hribar ter Josip in Stevo Rozijan so se hoteli še malo pozabavati v vasi Drenje. Inž. Vekarič jih je opozoril, naj se pravočasno vrnejo, ker brod vozi samo do 7 zvečer. Mladeniči so sedli na kolesa in se odpeljali v Drenje. Tam so ostali do polnoči Kako pa sedaj nazaj v Bre-gano, kjer so bili doma? Na brod niso mogli ve? rgč.tjnnfi Zbudili so nekega znanega delavca in ga prosili, naj jim posodi čoln. Vsi so jim svetovali, naj nikar ne poskušajo ponoči priti s Čolnom čez Savo, ki je bila 1.80 cm nad normalo. Fantje Ljubljana, 3. februarja Gledališče Drama. Petek, 3. febr. ob 15: Veriga. Dijaška predstava. Cene od 12 din navzdol. — Sobota, 4. febr.: Veronika Deseniška. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 5. febr. ob 15: Do-brudža 1916. Izven. Cene od 20 din navzdol. Oh 20: Potopljeni svet. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 6. febr. ob 15: Snegulčica. Brezplačna mladinska predstava. — Torek, 7. febr. ob 20: Kralj na Betajnovi. Gostovanje ansambla narodnega gledališča iz Maribora. Izven. Opera. Petek, 3. febr. oh 20: Jolanta — Gianni Schicchi. Red Četrtek. — Sobota, 4. febr. ob 20: Frasquita. Red A. — Nedelja, 5. febr. ob 15: Pod to goro zeleno. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20: Evgenij Onjegin. Izven. Znižane ceno od 30 din navzdol. Radio Ljubljana Petek, 3. febr.: 11 Šolska ura: Februar v pri-rodi in doma, dialog (vodi g. M. Zor) — 12 Iz naših dolin in planin (plošče) — 1245 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Vplivi, ki oblikujejo ženino življenje (ga. Angela Vodetova) — 18.20'Valček za valčkom (plošče) — 18.40 Francoščina (g dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Kotiček SPD: O zgodovini smučarstva pri nas (g. Kveder Janez) — 20 Veseli muzikantje — 20.45 Radijski orkester — 22 Napovedi poročila — 22.* nra in 100 din denarno kazni, Karla Ribiča na 2 meseca za>pora in 300 din denarne kazni, Metoda Vrhovška na 400 din denarne kazni ali 7 dni zapora, Franca Sovine« na 1200 din denarne kazni ali 20 dni dodatnega zapora, Antonijo Kodrun na 200 din, Alojza Sodina na 250 din, Konrada Fijavža na 400 din, Ivana Bo-beka na 300 din, Miho Lipotnika na 140 din, Vin-cenca Špilerja na 100 din in Kristino Sodin na 800 din denarne kazni ali 14 dni dodatnega zapora Oproščeni pa so bili Franc Sodin, Amalija Sovine in Ludvik Sodir- * c Kaj je s spomenikom kralja Aleksandra v Celju? Kaj je z odborom za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru v Celju? To vprašanje se vedno pogosteje sliši med celjsko javnostjo. Kakor vemo, ima odbor že lepe vsote denarja, katerega so mu darovali številni Celjani, kakor tudi mnoga društva. Tako je Združenje trgovcev za mesto Celje odobrilo za postavitev spomenika ali zidavo kako socialne ustanove, ki naj bi bila ustanovljena, 30.000 din, to pa le v primeru, če bi prišlo do realizacije, do takrat pa bo denar naložen in se bo obrestoval. Celjska javnost upravičeno zahteva, da skliče odbor vsaj kak sestanek, da bo vedela, kaj je na stvari, ali pa. da se napravi kak načrt. Najlepše bi bilo, če bi ta denar investirali v zidavo delavske kolonije, za katero je mestna občina že odobrila 300.000 diu To bi bil najlepši spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru. c Nov rudnik v Socki. Neka nemška tvrdka bo baje v kratkem pričela s kopanjem železno rude v starem že odprtem rovu v Socki. Pričeli so žo voziti potrebni material za prevaža nje materiala iz jamo. Kakšen bo uspeh tega rud nika, sedaj še ne moremo prerokovali. Želimo p:i vsekakor, da bi bil začetek boljši, kakor je bil začetek železnega rudnika v Galiciji, ki je prenehal že takoj v začetku obratovanja. c Ne gre jim v račun. Zadnje dni smo imeli priliko opazovati navdušene »nupredn.jake«, ki so s svojimi udarnimi četami z velikim veseljem trgali lepake s Salezijanskega doma v Gaberju Nehote se nam vsiljuje vprašanje, zakaj to, p:' tudi odgovor: »Naprednjakarski« krogi se boje, df bi požrtvovalni in nadvse delavni salezijanski du hovniki gabersko mladino, ki je bila do seda izročena na milost in nemilost ulici, resno in s pravo krščansko ljubeznijo vzgajali s knjigami prireditvami itd. ter jo tako rešili tudi njihove »naprednjaške« vzgoje. Vsak pošten človek, la postaja, da ne v zadovoljstvo niti lajikom niti strokovnjakom. Konkurence se je udeležilo lepo število naših znanih umetnikov. Pri mlajših je bilo opaziti težnjo ustvarili spomenik svobodno in so se skušali otresti že tisoč in tisočkrat postavljenega konja, zavedajoč se, da imamo že enega v Ljubljani in da bi ponavljanje te misli, ki se tako krčevito drži naših kiparjev, postalo že smešno. Alj se res ne moremo otresti tega motiva iz srednjega veka, ki bi se ga smeli poslužiti le v izrednih prilikah, ki jih na pr. diktira arhitektura okolice. Razveseljivo je, da je žirija izločila vsaj tu in sedaj neumestni in preživeti slavolok. Nadejali smo se tudi, da bo odklonila rešitve s konji. Cilj je popolnoma zgrešeno, če mislimo, da se naj postavi spomenik samo zato, da bo odbor izvršil svojo dolžnost, da bo ljudem, ki so prispevali, oddolženo in da se da kiparjem delo. Spomenik naj bo estetska forma, izraz ljudske volje, ki ga je postavljala, okras okolice in pa »izraz in spomenik likovne umetnosti dobe, v kateri smo ga postavljali«. — Prav kratko in odkrito naj povem o nagrajenih osnutkih sledeče: Prvonagra-jeni spomenik je za to mesto nemogoč, ker bo, gledan od vseh strani, zlasti pa iz gornjih prostorov nove Nar. galerije, podoben bolj vodnjaku. Drugonagrajeni, ki je odbran za realizacijo, pa je popolna kopija že tisočkrat postavljenih spomenikov, dolgočasen in za nikogar več interesanten. Tretjcnagrajeni je siromašen v ideji in nepreštu-diran, ki mimogrede povedano, ne zasluži nikakor dobljene nagrade. Večinoma so se kiparji krčevito držali že preizkušenega konja, drugi so iskali novih form, a so zabredli v arhitektonske rešitve, ki jih niso obvladali, le nekaj jih je prišlo do čistejših rešitev (Kalin, Smerdu). Želeti bi bilo, da bi naši kiparji v bodoče ne delali po 3 do 4 osnutke, temveč enega boljšega. To je zelo nezdrav pojav. Ko smo prepluli vse te kalne vode okoli spomenika in prihajamo v čistejše se nam morda zjasnijo oči ter sprevidimo, da se naš mojster Plečnik le ni izneveril sam sebi in naši lepi Ljubljani. Njegovi skici pod propilejami je odvzeti le rimsko togo in konja, pa bo Ljubljana imela zopet del mesta lepši. Na tem liku naj bi študirali naši kiparji, v Tivoliju pa naj kraljujejo mir, sonce in sveži zrak. Inž . arh. M. E. Janez Oražem: Naša župnija Življenjepis s Cerkvijo po župniji. Liturgičma knjižnica- Zv. II. Ljubljana 1039. Končno se je tudi pri nas začelo dramiti razumevanje za cerkveno liturgijo. Vodstvo so prevzeli oo. cisteroiani iz Stične, ki so že po namenu svojega reda k temu najbolj poklicani. 2e četrto leto urejajo liturgično glasilo »Božjli vrelci«. ^Lami so začeli izdajati še posebno liturgično knjižnico, v kateri sta v razmerno kratkem času izšla že dva zvezka na lepem papirju in v okusni opremi. V prvem zvezku nam je g. Metod Turnšek lepo prikazal bogato vsebino cerkvenega leta, drugi zvezek pa vsebuje gornjo knjigo g. kaplana Janeza Oražma. Knjiga prinaša na dobrih do straneh Šestnajst pisem ali bolje povedano, nekakih poslanic dušnega pastirja svoji župniji. Sedem pisem pod skupnim naslovom »sedmero svetih stebrov« prikazuje zvezo rednih zakramentov z župnijo: krst — rojstvo božje družine; birma — na delo poklicani; mašniško posvečen,je — duhovnik v župniji; Rešnje telo — sveto ogajlšče in družinska miza; pokora — vir novega zdravja; maziljenje — pozabljeni sodelavci; zakon — od svetega ognjišča k domačemu ognjišču. Ostalih devet pisem pod naslovom »župnija živi« kaže, kako »župnija živi« po cerkvenem letu in mora živeti iz cerkvenega leta. Pisma pa so ta: adventno pismo, dalje božično, pobožično, postno, velikonočno, binkoštno pismo; potem prazniki v župniji, nedelje in delavniki. Oražmove knjige moramo biti veseli. Nekaj novega nam nudi. Na poeeben način kaže zvezo med zakramenti in župnijo ter med župnijo in cerkvenim letom. Lepo tudi razpravlja o Katoliški akciji, njenem bistvu in pomenu. Pisana je v lepem jeziku, ki je zvečine domač, le tu ln tam moti kak preučen izraz. Te vrste literatura bo marsikomu odprla čisto nov svet. Mnogo katoličanov v našem času niti ne sluti ne, koliko bogastva nudijo zakramenti in li-turgija ne le za posameznika ampak tudi za skm>-soaU - selavanisca, decania sclavenica in institutio scla-venica. Razprava o veči, upravnem in sodnem zboru 6tarih Slovencev, ga vodi k tistemu vprašanju, ki ga obdeluje s posebno vnemo in poglobljenim znanjem virov, k obredu, pomenu in postanku ustoličenja koroških vojvod. V zvezi s tem analizira na koncu vprašanje privilegiranega stanu, t. zv. libertinj ali Edlinge. Rezultat Malovih študij, kakor ga podaja ta knjiga, je kratko sledeči: O kaki trajni avareki sužnosti v alpskih krajih, kamor se je del Slovencev umaknil izpod avanske oblasti v Panoniji, viri ne vedo nič. Prav tako ne poročajo nič o kaki osvobodilni vlogi hrvatskih zavojevalcev. Iz držav-no-politične samostojnosti pod lastnimi knezi je prišla slavonska Karantanija v zvezo z Bavarsko kot pars adnexa in ne subjeeta. Na večah so si Slovenci samostojno volili svoje kneze in 6o tudi v poznejši dobi ohranili spomin na nekdanjo svobodno izbero v simboličnem obredu ustoličenja koroških vojvod. Ta obred priča, da je dalje živelo staro slovensko pravo, institutio sclavenica, in veljalo za pripadnike rodu Sclavigeni. Ostanki slovenskega plemstva eo izginili v iz-enačevalnem procesu kozmopolitičnega fevdalnega sistema. Težišče Malove knjige, ki nam daje dokaz, da bo s kritično porabo virov le še mogoče razjasniti kako uganko naše stare zgodovine, je v tretjem delu. Tu je podana o vršenju, pomenu ter pravnih in socioloških sestavinah obreda ustoličenja tako nova in prepričevalna slika, da ee je naše znanje o tem predmetu prav bistveno izpopolnilo. Tudi sicer izsledki v tej knjigi kažejo, da je nekdaj tako 6Ugestivna teorija Peiskerja o 6tari zgodovini Slovanov pokopana. Le s ponovno nepristransko kritično analizo virov in dosedanjih trditev bomo našli nova pota slovenske historiografijeu Zakaj se smučarski svet tako pripravlja za Zakopane? Čeprav je FIS-ino prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Zakopaneh evropsko smučarsko tekmovanje, se ga vendar udeleži ves športni svet. Zakaj se prav za prav vse države tako temeljito pripravljajo na letošnje FIS-ine tekme? Dva vzroka sta: prvi je športnega, drugi pa načelnega, odnosno organizatoričnega značaja. Pričnimo kar s športnim vzrokom. Smučarska velesila Norveška hoče revanžo za FIS-ine tekme leta 1938 v Lahti, kjer so Finci pobrali Norvežanom več prvih mest. Vedno ogrožajoča Švedska bo imela tudi topot važno vlogo in je za to srečanje določila svoje najboljše smučarje. V smučarskih skokih sta se dva srednjeevropejska športnika zelo približala doslej nedosegljivim Norvežanom: Marusarz (Poljska), ki je zasedel v Lahti drugo mesto, in J. Bradi iz Inomosta. Norveška nadmoč v smučarskih skokih bi se mogla vendar enkrat prelomiti. Kaj se ve, če se mogoče ne posreči omenjenima dvema športnikoma nepremagljive Norvežane končno vendar enkrat nad-kriliti. Drugo vprašanje pa je, Se ne bo dolgoletna svetovna prvakinja (1934,' 1035, 1036, 1037, 1938) Christl Kranz (Nemčija) topot premagana ali bo svoj naslov še za naprej uveljavila. To so športni vzroki, ki so bili merodajni za tolikšne priprave za letošnje svetovne tekme FIS-e. Poleg tega pa je upoštevati še dejstvo, da služi letošnje leto glavni preizkušnji za drugoletne olimpijske igre. Pri tem pa ni gotovo, če se bodo olimpijske igre vršile v isti obliki kot doslej, ali bo morda sledila cepitev. Obstoja namreč možnost, da se bo več držav udeležilo samo zimske olimpi-jade leta 1040 v St. Moritzu, FIS-inih prvenstev v Oslo pa ne. 2e nekaj let sem namreč obstoja med mednarodno smučarsko zvezo in mednarodnim olimpijskim odborom velik spor zaradi amaterskega pravilnika. Po pravilniku FIS-e so smučarski učitelji amaterji, medtem ko je mednarodni olimpijski odbor drugačnega naziranja. Mnogi poskusi za združitev obeh mnenj na skupno bazo, so ostali doslej brezuspešni. Stališče FIS-e se opira na praktično stran, dočim bazirajo zahteve mednarodnega olimpijskega odbora bolj na teoriji. Svetovno prvenstvo v Zakopaneh bo med drugim morda tudi pokazalo, kdo ima v tem primeru prav in če ne bo ena stran prisiljena, da se uda. Knjiga bodi toplo priporočena. Izvod, v elegantno platno vezan, se dobi za 32 din, broširan pa za 24 din. Naroča se: Liturgični apostolat, ci-steroianski samostan Stična, in po knjigarnah. Al. Odar. Finžgarjevih »Sedem postnih slik« v francoščini. — Toda za zdaj samo še v rokopisu, kakor nam je sporočil prevajalec g. Kolednik, ki je prevedel Jurčičevega »Jurija Kozjaka«, Finž-garjevo črtico »O, ta naš Jaka« itd. Upa, da mu bo uspelo tudi to delo iz Finžgarjeve bomiletike spraviti v tisk v francoskih tiskarnah ter bo tako pomagal novemu slovenskemu delu v svet. Opozarjamo, da je še nekaj francoskih prevodov njegovega »Kozjaka« na razpolago pri Milanu Pustu (Ljubljana, Pred škofijo 20). Knjige Slovenske Malice za leto 1939. — Ča-stiljiva slovenska narodna ustanova »Slovenska Matica« izdaja dragocene knjige za nizko ceno, tako nizko, da se čudimo, kako jih sploh more izdajati ter da ne zaide v denarne težkoče. Da pa more opravljati tako važno znanstveno in leposlovno delo, se mora zahvaliti samo mecenom in stari tradiciji, ki je pripravila gmotno osnovo, s katero se zdaj koristimo mi, dediči domorodnih dedov in očetov. Tako bo tudi letos izdala za petdeset dinarjev tri obširne knjige leposlovnega in znanstvenega značaja, namreč okrog 400 strani obsegajočo monografijo o Stanku Vrazu (v obliki Kidričeve zgodovine!), ki jo je spisal dr. Fran Petre pod naslovom »Poizkus ilirizma pri Slovencih«, dalje roman Antona Ingoliča »Soseska« ter pesmi Iga Grudna »Dvanjsta ura«. Knjige izidejo vse hkrati meseca aprila. Poleg rednih knjig pa bo letos Slovenska Matica kot izredno zbirko nadaljevala svojo filozofsko knjižnico, v kateri sta svoj čas izšla Mark Avrelij in Kant, to pot pa bo doc. dr. Alma Sodnikova napisala monografijo o De-scartesu (okrog 120 strani), o početniku moderne filozofije. Knjiga se bo dobila za doplačilo 10 din. Knjige se naročajo pri upravi Slovenske Matice, Ljubljana, Kongresni trg 7. Rokodelski oder. V nedeljo, dne 29. januarja, je stekla preko tega odra nova veseloigra, oziroma nje vrsta burka *Pred poroko, delo dveh pisateljev, O. Walterja in L. Steina. Slovenski prevod je prav gladek. Naslov sam kaže vsebinsko jedro zgodbe, ki prikazuje ženitev in njene neprilike. Graščak Zagorjan ima hčer Adelo, ki jo je zasnubil bivši mornariški častnik Jereb. Situacija je ravno pred poroko za Jereba kočljiva, ker ga je poiskala v hiši njegovega bodočega tasta prejšnja nevesta Milena in ga pozvala na račun. Jerebovi prošnji pa je ugodila, se zatajila in začela igrati vlogo žene profesorja Ahačiča. Prav tako je tudi ta »prevzel« na milo prošnjo prijatelja Jereba Mileno kot svojo ženo. Slično je začela igrati tudi profesorjeva žena novo služkinjo. Na koncu koncev je profesor razkril igro, graščak pa si je dal dopovedati in je z ženo vred sprejel z radostjo Jereba kot zeta. Ta igra je zbrala v svoj krog izredno spretne igralce in igralke. Možatega in uvidevnega grašča-ka je igral z močnim glasom in s sigurnostjo režiser g. Gajeta, njegovo prenatančno ženo pa gdč. Samčeva, ki se v take vloge vedno dobro uživi. Osebnost profesorja Ahačiča je prikazal izborno g. Aceto. Igra glavnih oseb, Jereba in Adele, je bila dobra, dočim je bila pa igra gdč. Kavčičeve (Milena) skoraj razodetje. Scenerija, bila je vsa tri dejanja ista, je bila tako odlična, kakor jo zmore le veliko gledališče. Gledalci so dvorano čisto napolnili. Igro bodo ponovili. Obisk priporočamo. Kopernik jo bil Poljak. — Znano je, da si Kopernika prisvajajo predvsem Nemci. Veliko pravd je bilo že načetih in veliko razprav napisanih za nemštvo, pa tudi za poljskost velikega zvezdoslovca. Zdaj pa so si ga hoteli prisvojiti tudi — židje, kot da je Kopernik »bil najslavnejši sin etniške nemške skupine na Poljskem«. To je pisal neki Kohnerst, nakar se je z zadevo pečalo poljsko sodišče v Bydgošču in rasodilo, na podlagi znanstvenih dokazov, da je bil Kopernik Poljak. V Sibcnikn je umrl najstarejši jugoslovanski arheolog fra Lujo Marini v 83. letu starosti. Bil je najzvestejši sodelavec pokojnega dr. Buliča. Bil je sin ubogega kmeta iz okolice Skradina ter se je ves posvetil arheološkim izkopavanjem svojega kraja. Ustanovil je v Šibeniku »Hrvatsko arheološko društvo«, ki je pozneje ustanovilo muzej v Knlnu. V njem je osredotočil vse svoje arheološke najdbe. Vzgojil je vrsto hrvatskih mlajših arheologov, ki bodo in že nadaljujejo lepo Uadicijo dr, guliča ia Ira Maruna. Pred prihodom ministra Maštroviča Konferenca zastopnikov športnih organizacij Ljubljana, 2. februarja. Danes dopoldne se je vršila v prostorih ban-ske palače ponovna konferenca športnikov in zastopnikov telesnovzgojnih organizacij, ki je bila sklicana na pobudo strokovnega referenta v ministrstvu za telesno vzgojo naroda g. profesorja D. Ulagc. Navzoč je bil tudi vojaški referent za telesno vzgojo pri banski upravi g. podpolkovnik Oblak. Konferenco je otvoril banovinski referent za telesno vzgojo g. Lenart, ki je pozdravil vse zastopnike in takoj podal besedo g. zastopniku ministra za telesno vzgojo naroda, da pojasni namen današnjega sestanka in podrobni program bivanja g. ministra Maštroviča v Ljubljani. G. prof. Ulaga je podal obširni program, ki ga ima g. minister v načrtu o priliki 6vojega obiska in je v podrobnosti obrazložil kaj vse namerava pregledati in obiskati v Ljubljani. Povedal je med drugim tudi da se ne ve točno ali bo prišel g. minister še danes, to je 2. februarja, v Ljubljano ali šele v petek kakor je bilo v prvotnem načrtu. Po Ulagovem poročilu so 6e oglašali razni športni zastopniki, ki 60 tolmačili 6voje težnje za napredek raznih športnih organizacij v dravski banovini. Iz vseh poročil, ki so jih podali posamezni zastopniki, je izzvenelo predvsem eno: Podpore rabi naš šport, če se bo hotel še naprej Tazvijati. Kajti skoraj vse športne organizacije so prišle kljub agilnosti svojega članstva in kljub velikemu idealizmu in skoraj neverjetni privatni inciativi v precejšnje neprilike samo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. V tem smislu bodo jutri zastopniki tudi tolmačili svoje prošnje ministru za telesno vzgojo naroda g. A. Maštroviču. Je pa še polno drugih nerešenih športnih problemov, ki bodo prednešeni g. ministru, ki se je zelo zavzel za celokupni napredek našega športa. Gospoda ministra pozdravljajo vsi slovenski športniki in so prepričani, da bo njegov prvi obisk rodil pozitivne sadove tudi za slovenski del našega športa. Ljubljana (liga) : Ljubljana B 3:3 Ljubljana, 2. februarja. Ljubljana je izrabila današnje ugodno vreme za nogometno tekmo dveh svojih enajstoric, s katerima je nekako otvorila spomladansko sezono. Nastopila je enajstorica ligaša, ki pa ni bila popolnoma kompletna proti B moštvu SK Ljubljane. Gledalcev se je nabralo prav malo, kajti Ljubljančani so jo zaradi krasnega vremena raje popihali na Posavje, smučarji pa so že prejšnji dan odšli uživat belo opojnost na bližnje in daljne gorske vrhove. Igralcem se je močno poznalo, da je bila to »otvoritev pomladanske sezone«. Igra je bila vseskozi ležerna in se niti eni niti drugi niso bogsiga-vedi kako natezali. Opazilo se je, da nogometnemu športu vsak odmor močno škoduje, četudi ni daljšega značaja. Za prihodnje ligaške tekme se bo treba že sedaj temeljito pripravljati, če bomo hoteli igrati med državnimi zastopniki kako vidnejšo vlogo. O današnji igri ni kaj posebnega povedati in je bil to lc nekak trening, ki je zelo potreben in koristen. Olimpijske vesti Telovadba na olimpijadi v Helsinkih leta 1940 Za telovadne tekme na prihodnji olimpijadi so Finci že vse vaje sestavili in vse potrebno pripravili. Borbe se bodo vršile na samem olimpijskem stadionu, za trening pa je določena olimpijska vas, tako da bodo imeli vsi narodi možnost za priprave. Ker računajo prireditelji, da bo na prihodnjih olimpijskih igrah tekmovalo več narodov kakor sploh kdaj doslej na mednarodnih tekmah, zato so tekmovalno tvarino porazdelili na tri dni. Tudi Finci so uredili tekmovanje tako, kakor je bilo v Berlinu, namreč, da oni štirje narodi, ki so dobili največ točk pri obveznem delu tekmovanja prejšnja dva dni, nastopijo samostojno za zaključek tekmovanja zadnji dan. Objavo rezultatov hočejo tako urediti, da bo občinstvo takoj zvedelo zanje, kakor hitro je posamezni tekmovalec, odnosno vrsta končala posamezno vajo. Da bo presoja enotna, se bodo izvedli mednarodni tečaji za sodnike. Rokohorlm Sekcija za rokoborbo dela s polno paro in je v stalnem stiku z Mednarodno zvezo. Na teh olimpijskih igrah hočejo Finci prehiteti s prakso, ki je bila nn dosedanjih igrah v navadi, in nameravajo pričeti z grško-rimsko rokoborbo, medtem ko hočejo prosto rokoborbo izvesti kasneje, morda celo za dviganjem uteži. S to spremembo upajo doseči Finci boljše uspehe, tako z ozirom na delo sodnikov kakor tekmovalcev. Skušnje dosedanjih olimpijskih iger so namreč pokazale, da sodniki, Olimpijski stadion v Helsinkih ki so po večin? sodelovali pri obeh načinih roko-borbe, po prosti rokoborbi, niso bili pri grško-rimskem načinu več dovolj strogi z ozirom na posebni stil te rokoborbe. Rokoborci so seveda to priliko izkoristili in so prešli v »prosto« rokoborbo. Rokoborbe se bodo odigrale v sejmski dvorani, ki bo amfiteatralično zgrajena in bo imela prostora za 9000 gledalcev. Dviganje uteži Finci v tej športni panogi še nimajo dosti skušenj, ker se njihovi dvigači doslej še niso udeležili mednarodnih tekem. Voditelji te športne discipline so se zato v novembru lanskega leta peljali na Dunaj, kjer je bilo svetovno- prvenstvo v dviganju uteži. Ti so tamkaj ugotovili, da bodo prav lahko izvedli olimpijsko tekmovanje v tej disciplini, četudi računajo na XII. olimpijskih igrah na mnogo večjo udeležbo kakor je bila ona na dunajskem svetovnem prvenstvu. Nekako 24 narodov s 100 tekmovalci bo v Helsinkih poskušalo svojo moč in sposobnost v težkih železnih ročkah. Vprašanje prostora za tekme in gledalce je tudi rešeno, saj ima velesejmska dvorana, kjer bodo te tekme, prostora za 9000 gledalcev. Tekme bodo absolvirali v dveh dneh, dočim so na berlinski olimpijadi trajale tri dni. Sodniški zbor bodo tvorili skoraj sami inozemci, ker jih bodo mogli dati Finci največ tri. Kolesarstvo Ker predvideva olimpijski program tudi dirko na dirkališču, zato bodo zgradili primeren prostor, ki bo odgovarjal vsem predpisom. Z deli so pričeli že proti koncu decembra. Težje vprašanje delajo prirediteljem cestne dirke. Prvotno so nameravali napraviti start in cilj na istem mestu v bližini stadiona. To se je izkazalo za neizvedljivo, ker so glavne ceste, ki vodijo iz Helsinki na deželo precej redke, ker je mesto med vodami. Promet je na teh cestah že itak velik, o priliki olimpijskih iger ho seveda še večji in jih ne bo mogoče zapreti. Glede nato bodo skoraj gotovo prenesli cestne dirke v provinco, nedaleč od Helsinkov. To vprašanje danes še ni defini-tivno rešeno. Nova maratonska proga O novi maratonski progi, v obliki 8 km dolge zanke, ki so jo vpeljali Finci za prihodnje igre, smo v našem listu že pisali. Taka proga ima ve-Hke prednosti pred dosedanjimi, vendar so Švedi že našli tudi njene slabe strani. Tako pravijo, da bodo mogli poročevalci in fotografi le 3 km spremljati tekače v avtu. Na drugih sektorjih proge jih bodo videli na enem ali drugem križišču samo mimo teči. Vendar se te malenkostne senčne strani ne morejo primerjati z velikimi prednostmi, ki jih bo imela novo vpeljana maratonska proga v Helsinki. Švicarji so postali svetovni prvaki v bnbu (četvorice) V Cortinl d'Ampezzo se je vršilo svetovno prvenstvo v bobu za četvorice. Zmagali so Švicarji (Feiereabend) v skupnem času 5:30:37 min. Na drugem mestu so Angleži (Mc Evoy) v skupnem času 5:31:61 min, na tretjem pa Nemci (Ki-lian) v skupnem času 5«36:83 min. Švedi premagali Fince v hokeju Fred svojim odhodom na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu so Finci še enkrat preizkusili svojo moštvo in sicer v borbi s Švedi. Z rezultatom 6:1 so jih Švedi z lahkoto odpravili- Kje so španske umetnine Mnogo jih je uničenih — Mnogo ukradenih — Le malo rešenih Oh zadnjem dejanju Španske, žaloigre, ki se končuje z zmago nacionalne stranke nad marksistično republiko, se ves svet sprašuje, kaj je z umetninami, ki so bile nakopičene po španskih cerkvan, samostanih, gradovih in plemiških palačah pa v slovitih muzejih, od katerih sta največja ElPrado v Madridu in slavni Escurial, v katerem so španski kralji v teku stoletij zbrali najlepše sliko španskih, nizozemskih in italijanskih mojstrov. Velika muzeja sta tudi v Valenciji in Barceloni, manjši pa še po mnogih drugih mestih. Seveda ne prihajajo v pošlev samo slike, kipi, izdelki umetniške obrti in gobelini, marveč tudi knjige; v Escurialu na primer je bila največja zbirka dragocenih rokopisov in knjig za vatikansko zbirko. To so kulturni zakladi tolike neprecenljive vrednosti, da bi njihova izguba pomenila neizmerno izgubo za omiko vsega sveta. 5% vseh umetnin uničenih tako pravi zanesljiva priča, slikar Roberto Fer-nandez Balbuena, ki ga je republikanska vlada kmalu po izbruhu državljanske vojne imenovala za predsednika odbora za varstvo oziroma ohranitev španskih umetnin, ki so padale kot žrtev podivjane množice, ki jo požigala, razbijala in plenila cerkve, samostane, gradove in palače. 5% pa jc gotovo zelo nizko cenjeno, ker Balbuena no račuua arhitektonskih umetnin kot takih, ki so bile s palačami in cerkvami požgane. Republikanska vlada je najprej odredila, da se najdragocenejše umetnine madridskega muzeja E1 Prado, visoke šole za umetnost ter palače vojvode Alba spravijo v kleti E1 P r a <1 a samega, ker so letalske bombe vsa ta poslopja ogrožala in tudi dejansko poškodovala. Isto velja za Escurial, ki ga je sodrga najprej sama naskočila in v njem dala duška svojemu besu, razbijajoč dragoceno krsto španskih kraljev in opravo palače; kar je ostalo dragocenega, so spravili v Madrid. Umetnine so v kleteh pokrili z več plastmi vreč, napolnjenih s peskom. Nekaj umetnin so nakopičili v podzemskih prostorih španske državne banke. Toda pokazalo se je, da so kleti za shrambo tako dragočenih stvari nepripravne, ker so mokre. Velikd umetnin je zaradi tega propadlo, druge pa je bilo treba z velikim trudom popraviti; naposled so sklenili, da jih odpravijo v stolpe Sorrano v Valenciji. Ti stolpi pohajajo iz srednjega veka, ko so Valencijo obdali z dolgim zidom, ki je na nekaterih mestih ohranjen do danes. Njihove zidine so izredno debele, vrhlega so jih zavarovali z najmodernejšimi sredstvi zoper letalske napade.. Prevoz ujnetnin iz Madrida v Valencijo je trajal dva meseca. Toda tudi tu niso dolgo ostale. Ko se je namreč Francova vojska čedalje bolj bližala morski obali, je republikanska vlada sklenila, da umetnine zopet prepelje in sicer v grad Pe-relado v provinci Geroni blizu francoske meje, kjer se nahajajo še sedaj. Grad je prav za prav velika palača v gorovju, izvrstno skrita in varna pred napadi iz zraka. Balbuena, ki se zdaj nahaja v Parizu, kamor ga je bila poslala barcelonska vlada, da vodi dela za zgradbo in opremo španskega paviljona na newyOrški svetovni razstavi, je povedal, da se v Pereladu Pnnimaimov Ca| ubiažuje Esašeli in razkrafa sluz Dobiva se v vseli lekarnah. Orig. zavitek 125 £ Din 37.- Ogl. reg. br. 1503/1936 »Pazi, Jumbo, od teh strojnih ptičev boš skuhal samo drob (potnike). nahajajo samo najznamenitejša španska umetniška dola, večji del slike El Greca, Murilla, Velasqueza, Goye in Gurbarana, srednjeveških slikarjev Katalonije, italijanskih in nizozemskih mojstrov, veliko je tudi keramike in knjig; veliko vrednost predstavljajo tudi gobelini, cenjeni na 4 milijarde pezet. Vse lo je zavarovano v gradu po debelih betonskih zidovih, vrečah in jeklenih oklepih, ni pa še oddaleč vse, kar Španija ima dragocenega. Escurialska knjižnica na primer se še vedno nahaja v kleteh madridskega 1'rada, druge stvari so v Valenciji in Barceloni ter po drugih krajih; v El Pradu je tudi šo kakih 25.000 raznih umetnin. Usoda zakladov v Pcreladi je negotova — ali jih bodo rdeči zopet odnesli ali pa jih bodo pustili v gradu? Ker je umetnin ogromno število in vlada sedaj v Kataloniji spričo paničnega bega vseh oblastev popoln nered, je upati, da se nihče ne bo pečal z vprašanjem prenosa teli umetnin, ki so jih svojčas na tovornih avtomobilih prepelja-vali cela dva meseca. Danes rdeči teh sredstev sploh nimajo več na razpolago. Balbuena je zamolčal, koliko umetnin je bilo pokradenih in odnesenih v Francijo ter prodanih. Brali smo tudi, da je rdeča vlada veliko umetnin v Franciji zastavila, ker je za vojsko potrebovala denarja. Upajmo, da ostanejo nedotaknjene vsaj one, ki so spravljene v peralad-skem gradu, ki bo žo te dni v rokah nacionalne vlade. Ker Angleži nimajo obvezne vojaške službe, morajo v vojsko vabiti prostovoljec. Na sliki jc oddelek vojske lahkega topništva, ki v odmoru na veliki nogometni tekmi v vsej opremi koraka ob polno zasedenih tribunah in vabi vse moške od 25 do 50 let, naj vstopijo v vojsko in tako pripomorejo k izvedbi angleškega oboroževalnega načrta. Novo ozdravljenje v Lurdu Najnovejša številka »Vestnika lurške jame« (Journal de la Grotte de Lourdes) prinaša izčrpno in strogo znanstveno poročilo francoskega zdravnika dr. Valleta o nenadnem ozdravljenju Yvette Conen, ki se je dogodilo v septembru lota 1937., pa je bilo šele sedaj, po enem letu preiskav in opazovanj, potrjeno kot tako, ki se z naravnimi dogajanji ne da razložiti in je zanj treba iskati vzroka izven naravnih sil, čemur z ljudskim izrazom pravimo — čudežno ozdravljenje. Poročilo jo pač zdravniško, polno strokovnih izrazov in ga bomo v kratkem skušali podati v poljudni obliki. Yvette Conen, stanujoča v Notre-Dame-de-la-Cour^v pokrajini Lantic, je bila do svojega dvajsetega leta popolnoma zdrava, normalno razvita in se je pravkar pripravljala na izpite na zasebnem učiteljišču. V noči od 5. na 6. februarja 1935 so pa starši poklicali k njej zdravnika dr. Baudola, ker je Yvelta težko zbolela. Zdravnik je ugotovil hude bolečine v glavi, zelo slabo prebavo in vnetje v trebuhu tifoidnega značaja. Ob prvem obisku je imela temperature 39°, ki pa je naslednji dan že poskočila na 40". Nadalje je ugotovil, da se jo bolezen začela že okrog 25. januarja, ko je morala Yvetta leči v posteljo. Takrat je čutila samo bolečine v grlu z močno vročino. Po navadi preprostih ljudi pa bolezni niso zdravili z drugim kot z izpiranjem grla, ne da bi klicali kakega zdravnika. Kljub zdravnikovi oskrbi pa se bolezen nikakor ni marala obrniti na bolje. Pridružila se je še anamnezija (spomin povsem odpove) in v prvih dneh marca tahikardia (hitro utripanje srca), ki je bila zlasti občutna v popoldanskih urah. Ker je bilo stanje vsak dan bolj resno, je zdravnik odredil prenos v mesto Saint-Brien, kjer se je bolnica podvrgla rentgenološki preiskavi, ki jo je izvedel dr. Vulpian. Za bolnico so se zanimali tudi Brun, Tessier in Grenie, pa nobeden ni mogel dati bog ve kaj upanja in so skušali starše že pripraviti na najhujše. V aprilu in naslednjih poletnih mesecih je stanje ostalo skoraj neizpremenjeno, bolnica je vidno slabela in v decembru 1. 1935. se že ni mogla več premakniti iz postelje, tudi jesti ni mogla več sama. Pričela so ji odpovedovati kolena in roke in se je to stanje razvijalo skozi vse 193G. leto. Zdravnik jo je sicer redno obiskoval, pa bolj zato, da je opazoval, kako polagoma, pa neizprosno odpovedujejo posamezni organi in so ta opazovanja danes važna za spoznavanje, kako je bolezen v posameznih razdobjih potekala. V začetku leta 1937. je bilo stanje še mnogo slabše. Bolezen je kl jub vsej zdravniški skrbnosti rasla in razjedala mlado življenje. Junija meseca so že vsi mislili, da je konec blizu. V tej stiski se je mati odločila, da svojo hčerko pelje v Lurd. Zadnji teden, ko je bila Yvette še doma, je bila najhujša noč od 4. na 5. septembra, ko je bolnica, da bi jo ohranili pri življenju, dobila injekcijo morfina. V Lurdu se ji je prvi dan zdravje nekoliko zboljšalo, na dan odhoda pa se jo znova poslabšalo. Bolnica jo bila tako slaba, da je prosila, naj je ne prenašajo pred jamo. Na večer tega dne so jo odpeljali iz Lurda. Med potjo je jemala le prav malo hrane. Ko pa so se • peljali proti mestu Lampalle, so je brez besed in brez pravega povoda dvignila s svojega ležišča iu i s pomočjo sestre napravila nekaj korakov po železniškem vozu. V svojem rojstnem inestu Saint , Brien je ob odhodu iz voza odklonila berglje in 'brez posebnih težav, samo oprta na bolniško se-Hstro, šla po podzemskem hodniku in po vseh stopnicah pri vhodu, kjer je stopila v avtomobil. Od tega trenutka dalje jo je zdravnik smatral za ozdravljeno. Doma je Yvette bila na nogah do večera, redno je uživala hrano in je tudi sama .legla v posteljo. Zdravnik je prepovedal, da bi kdo kaj govoril o tem ozdravljenju in jo je prišel čez dva dni zopet pogledat. Vsi znaki bolezni so izginili, le v kolenih in po utripanju srca je bilo zdravniku še možno spoznati nekaj sledov prejšnjega stanja. Z zdravniškim izpričevalom se je Yvette Conen lansko leto v septembru predstavila zdravni- škemu uradu v Lurdu. Zdravniki so jo spoznali za popolnoma zdravo, potrdili pa so tudi diagnoze vseh zdravnikov, ki so jo v njeni bolezni zdravili in pregledali. Obenem je komisija ludi izjavila, da tega ozdravljenja z naravnimi silami ni mogočo razložiti. Advokat ali svinjski pastir Varšava se že nekaj dni zabava nad nenavadnim sodnim procesom, v katerem kot toženec nastopa slavni pevec Jan Kiepura. Ta jo namreč lansko leto poročevalcem listov dejal, da se ima samo svojim pevskim zmožnostim zahvaliti za svoj ugled in družabni položaj, ker če bi kot jievec ne dosegel Inke slave, bi bil danes najbrž kak advokat ali svinjski pastir. Ta besedna zveza je odvetniku dr. IIofmokl-Ostro\vskemu dala povod, da je slavnega pevca ložil, češ da je razžalil odvetniški stan. Že na prvi stopnji je bil Jan Kiepura oproščen, pa je dr. Oslrovvski vložil jiriziv, toda tudi druga stopnja je Kiepuro oprostila in prav te dni je bila sodba potrjena. Kiepura se le pravde oči vidno ni veliko bal, ker je brez zadrževanja s svojo ženo na parnikU »Nor-mandie« nastopil svojo pot v Newyork in pri razglasitvi oprostilne sodbe ni bil navzoč. Slovenski fotoamaterji v Španiji To so pa tiči, bo vzkliknil ta ali oni, ko bo prebral naslov. l)a so se šli v Španijo borit, si bo hiislil, in kožo prodajat za tuje zadeve, morebiti celo za rdftPel Pa jb stvar drugačna in veliko bolj' nedolžna, kakor je krvava državljansja vojska v -Španiji, čeprav drži domneva, da so se šli slovenski foloamalerji v Španijo borit in merit svoje moči z drugimi narodi. Kljub vojski, ki pustoši lepoto njihove domovine, so namreč Španci tudi leios organizirali mednarodno fotografsko razstavo, na katero so povabili tudi Slovence. Naši organizirani fotoamaterji so se vabilu odzvali in te dni po prejeli iz Saragose, kjer je bila ta razstava, pismo od predsednika razstavnega odbora, ki jim piše med drugim: »Čast mi je sporočiti vam, da je bila pošiljka ' iz Jugoslavije na razstavi najlepša. Bila je deležna vsesplošnega občudovanja obiskovalcev lako, da smo lahko ponosni, da smo imeli priliko razstaviti tako krasna dela, za katera vam pošiljamo najiskrenejše čestitke!« To je izredno lep uspeh, ki so ga vpletli organizirani slovenski fotoamaterji v venec svojih številnih uspehov v lanskem letu. Tako je bil na razstavi v Budimpešti, na kateri je sodelovalo 33 držav in je bilo odlikovanih 12 udeležencev, nagrajen s srebrno plaketo član ljubljanskega fotokluba g. Peter Kocjančič. Pomemben je bil tudi uspeh članov ljubljanskega fotokluba na mednarodni fotografski razstavi v Courtrais, na kateri jo sodelovalo 6 Slovencev in 4 Zagrebčani. Prire--"d i tel ji razstave so odlikovali j>o 3 člane od vsako udeležene države oziroma 3 člane najboljšega fotokluba. Ta odlikovanja so odnesli za Jugoslavijo Slovenci: zlato plaketo g. A. Kornič. srebrno g. O. Kocjančič in bronasto g. P. Kocjančič. V Szcgedu na Madžarskem jo prejel g. P. Kocjančič za razstavljena dela srebrno plaketb. Zelo pomemben jO bil tudi uspeh, ki so ga dosegli naši foloaniaterji na lanskem hVednaroiInertl natečaju, ki ga je jiri-redila zelo razširjena fotografska revija »Camerat v Luzernu. Od desetih prvih nagrad si je osvojil namreč prvo član ljubljanskega fotokluba g. (). Kocjančič, diplome pa so dobili gg. Sinolej Slavko, A. Kornič, in P. Kocjančič. Zanimiv jo tudi lanski mednarodni natečaj za srebrni pokal v San Franoiscu, ki ga vsako leto prireja revija Camera Craft. Leta 1937 si je priboril lakšen pokal fotoklub Ljubljana kot prvi v Jugoslaviji. Lela 1938 člani kiuha niso več tekmovali, toda so avtomatično prišlo v tekmovanje slike, ki so ostale pri prejšnjem tekmovanju še noocenjene in jih naši tekmovalci niso zahtevali pravočasno nazaj. Že samo s temi slikami pa so si priborili Slovenci 24 točk. To pomeni, da bi bili tudi v letu 1938 z lahkoto priborili še 20 točk, kolikor jih jo manjkalo do prvega mesta, če bi tekmovali tudi v tem letu. Kakor vedno so naštele uspehe dosegli člani ljubljanskega fotokluba. Velika razstava fotografije in filma na lanskem velesejmu je sicer terjala mnogo sodelovanja od vseh, kljub temu pa so utegnili z uspehom sodelovati člani kluba tudi na številnih inozemskih mednarodnih razstavah, p aludi po strokovnih revijah. — Nismo tukaj navedli vseh uspehov, ker bi bilo naštevanje predolgo, saj skoraj ni kalaloga mednarodnih fotografskih razstav, v katerih ne bi bili med raz-stavlialoi zabeleženi tudi člani ljubljanskega fotokluba in priobčene njihove slike. Že navedeni uspehi pa pričajo o marljivem in resnem organiziranem delu v ljubljanskem foloklubu. Dolores Vicser: 41 Podkrnoški gospod Ffoslovenil Janez Pucelj *T)a, iz Celovca, prečastila mati; Flegarjeva,« odvrne Katrica pokorno. »Me smo pa iz Trga,« zagostoli prenagel kljun-ček iz čolna. »Iz Trga, iz špitala. Dve deklici tu se hočela za advent za vselej zaročiti našemu Gospodu Jezusu,« reče nuna materinsko in se lahno prikloni pri najsvetejšem imenu Zveličarjevem. »Ali —,« vzdihne Katrica. Gleda v mlada obraza obeh Jezusovih nevest, od katerih se ji zdi ena jako lepa in druga jako (»rikupljiva, in si misli beli nunski pajčolan položen okrog cvetočih lic. Tam bosta nujna tiha obraza še dosti tišja. Tako tiha kakor cerkev--tiha kakor globoko vodno dno, — izgubljena v skrivnosti polnem morju. Krištof pride do brvi. Čas je, rla 6e odpeljeta. Prijazna nuna stopi v svojo ladjico, Katrica v svojo. Vesla udarijo in čolna splavala r.a zlato-plameneče jezero. Dolgo, dolgo zre Katrica za duhovno ladjico, ki mirno plava proli Porečam. Deklice spet poj°-Vedno dlje done čisti glasovi. Katrica prisluškuje in prisluškuje, dokler more čuti kak gla% O Marija, preljuba Mati, daj mi Jezusa, sina svo'ga mihena. Jezus je moje zdravje in ta pravo včselje, med svoje 6vate me povabil ja. Pojo še »Ave maris slella«, pa besede se gu-blio nad šepetaiočo vodo. Samo nežni napev, čigar lepota ni od lega sveta, spremlja Katrico domov z njene božje ]x»ti. Veter nosi prvo rumeno listje od pečine na dvorišče in v zeleno daljo se riše zlat sijaj. Nekega dne obstoji na vratih Suza in vpraša jx> gospodarici. Zgoraj da je, v izbi, pravi hlapec in pelje nekolikanj začuden pokvečeno ženico gori po 6topnicah. Kako ti skoči Alenka s svojega mesta pri oknu, ko slopi v sobo Suza! »Suza — — Suza — si res ti?« Smejoč se in jokajoč pade slarici okrog vratu, jo pelje bebljajoč k naslanjaču in jo ogleduje od vseh strani. »Ah, inamka — si bila bolna? Saj si je vsa zničila in zvila! In tako slabo opravljena! Suza, — ti — oče niso dobri?« Suza se heheta in ihti. poljublja Alenčici roke, jxjlne prstanov, in rob njene obleke, jo boža po licih, ki cvelo še mehkeje in l>olj rdeče kot svoj čas, in je vsa zmedena od vzhičenja in začudenja. »Kako si lepa, srčecel Ne, ne, ne manjka ml ničesarl Samo bolna sem bila. — — Ampak ti si srečna, ne? Kakšni lepi biseri! Tvoj oče, veš, me je hudo tepel, pa zdaj mi le da, da spim v teril-iiici, samo pred oči mu ne smem. Kje jc tvoj gospod,dete?« »Ah, Suza, ostani vendar pri meni!« zaprosi Alenka. »Jaz bi bila tako vesela. Bilo bi ti dobro, mamka!« »V vasi spodaj sem bila žo dvakrat, gori pa se nisem upala! Sem se bala, da bi tvoj gospod utegnil biti hud.« Alenka se zasmeje. >0 ti neumna mamka! Če sem jaz vesela, da si tukaj, bo vesel tudi on. Saj mi slednjo željo na očeh bere.« »Ros, Alenčica? Ti je dober?« vpraša Suza vsa blažena. »Se včasih bojim — prav čisto majceno. Veš, moški —< Alenka jo poljubi na lice. »Moj ljubi gospod jo prav najboljši izmed vseh gospodov, Suza. Sicer ne bi bila šla sploh z Živega dvora 1« Tedaj se zresni. »Povej mi, kako je na Živem dvoru, Suza,« zaprosi. Suza sklene koščene roke na prsi in ziblje glavo. »Žetev je že pospravljena, razen detelje in sirka in ovsa. Jo letos vse kar dobro plenjalo. In lan bodo kmalu začeli treti, — tedaj bom imela lepo tojilo, Alenka! llalek |iravi, da je videl"po-vodnjega moža. Zdaj je vseh strah in nihče noče iti po blato.« »In — oče?« ji seže Alenka tiho v besedo. »Ah,« vzdihne starka, »ni zdaj več dobrih časov na Živem dvoru. — Gospodar sivi in se stara in postaja krut. Sedi v sobani v svojem stolu — in Mirko, konjski hlapec, ki le je izdal, ukazuje v hiši.« Alenka skoči na noge. »Mirko? kako more oče pripustiti, da zapoveduje hinavski pes?« »Ga ceni nad vse,« reče 6tara mračno. Gospodarica se ugrizne v uslnice. Oče ji — kralj Samo — ki je za sleherni ugovor udaril z bičem — on sedi v sobani na svojem stolu in se da vladati hlapcu 1 — Kdo je tega kriv? Kako strahovito v živo Je morala zadeli očela! Čudno. Bil je zmeraj tako nirz°l in strog. »Reče kaj o meni?« »Ne, nič, gospodarica,« odgovori Suza. Čez časek, ko je sonce že prilezlo v dolino, vpraša Suza: »St srečna, jurjevica?« Alenka prikima. Nežno jo pogladi starica po rami. »Moja golobička, zdaj sem vendarle pri tebi, — kdo ve, kako dolgo zdaj spel ne bom. Povej mi vse, česar ti manjka, povej ubogi Suzi, kaj te skriv boli!« Lepa gospodarica zre skozi okno. Rahel nemir ji plaho gleda iz oči, Slednji rečet »Sem močno srečna, mamka. Saj me ljubi. Samo eno: nekdo me je ostrašil. — Meniš, da sploh more ženska moža, ki ga ljubi, popolnoma osrečiti?« »T i že, srčece, t i !« odvrne Suza naglo in navdušeno. Alenka se nasmehne. Toda vidi noro ljubezen v malem nagrbančenem obrazku iu se obrne vstran in vzdihne. »Veš, Suza,« reče čudno raztrgano tja proti oknu, »dala sem vse. kar sem imela. Dom, dobro ime, sloves, — samo sebe popolnoma. — Rada bi — mu dala še tisočkrat več. Toda čutim — ni popolnoma srečen — Hrepeni j>o nečem, česar mu jaz ne morem dati. — Suza — jaz pa mu hočem biti v s e 1 Vse, Suza I« Preprosta Suza ne razume deklice. »Ah, olroček. tak mož ima dosti misli. Kaj vemo me! Me mislimo vsevdilj samo na moža in živimo zanj. Mož pa mora veukaj v vo^ko in me mu smemo samo rane obvezovati.« Alenka silno zmaje z glavo. »Že, že, žel Ampak pri nama ni lako. Vem čisto dobro, — saj, Suza: ker sem jaz pri njem, ga ljudje zaničujejo in — njegov Bog ga bo kaznoval. Ne sme k obedu, ki ga imajo v cerkvi, in njegov Bog ne bo bolel imeti njegove duše pri sebi, kadar — —.« Kratko zaječi in lepi obraz se ji mahoma spači od boli, ki jo je skrivala toliko časa. »Suza, če — mu jaz ne zadoščam, tedaj je zato, ker na vse lo misli, in — — in — poleni me ne bo več tako ljubil in bo morda želel, da bi šla — tega ne sme želeti nikdar, nikdar l Rajši grem sama, preden bo — —« Suza jo prime za mrzlo, drli lečo roko. »Moja Alenčica je vse preveč sama. Tedaj ji pridejo povsem zie misli Tega ne sme. To je napak od ujel Gospod jo ima močno, močno rad in ji je tako dober, ona pa hoče proč. Ah, Alenka, koliko je žen, ki jih možje tepejo in mučijo, pa ostanejo vendarle pri možu!« Končl Ahačič: 52 Jaka Spaka in čudodelna dlaka LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939 Začetek 5. marca /\ /\ in častni zastopniki: 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1 Ing. G. Tonnies, Ljubljana Tyrševa 33, Telefon 27-62 in Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97 Medtem ko je papiga tolažila Marjetico, je imel na dvorišču Jaka mnogo opravka s svojim prešičem. Ta je od same neizrecne žalosti že shujšal do samih kosti, ko je slišal, da se Jaka ženi s kraljično. >Ali me bodo zaklali, ali bo pa Jaka na meni jezdil k poroki, da bom kot prešič moral gledati Marjetičino svatbo,« je jokal Črt. Jaka pa mu je sveto zagotavljal, da bo Marjetica njegova in samo njegova. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovno besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. IEBBBSDI Boljša kuharica želi mesta pri boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1406. (a) Strojni mizar zmožen popravil, želi mesta. Ponudbe na upravo »Slo-vcnca« pod »Strojnik 1354« Absolvent trgovske šole vešč slovenščino ln nemščine, Išče namenščenje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1232. (a) Potnik-avtovozač išče službo. Ponudbe z navedbo pogojev upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Agilen 369«, št. 1391. (a) Napočil je slavnostni dan. Jaka je ves zakrpan in bosonog jezdil v cerkev na sliuj-šanem prešiču. Prešič je bil tako obupan, da mu še repek ni bil zavihan. Ob Jaki je jezdila žalostna in osramočena kraljična na najlepšem konju s celega sveta, ki so ga vodili najuglednejši vitezi. Za njima je dvajset parov izbranih konj peljalo kraljevo kočijo. Nato je sledila nepregledna množica kraljevskih svatov. Mizarski pomočnik sposoben za vsa mizarska dela, zanesljiv, išče službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1367. (a) Pošteno dekle z dežele z malo maturo, trgovskim tečajem, vajeno gospodinjstva, išče mesto blagajni-čarke ali kaj primernega. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 1402. Pisarniška mož z večletno prakso, b per-fektnim znanjem nemške korespondence. Išče službo za takoj ali pozneje, event tudi eamo dopoldne ali popoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Iiorespondentlnja« ljudska posojilnica v Celju reglstrovana zadruga z neomejene zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%' na trimesečno odpoved pa po » . . « . 5% * Izplačuje točno vse vloge — stare in nove! Dovoljuje posojila in trgovske kredite V naši podružnici na Miklošičevi cesti Oseba (i0 let stara, bivša kuharica v župnlšču, ljubiteljica snage in reda, želi kakšno primerno služblco za hrano ln stanovanje. Ponudbe v upravo »SI.« pod št. 1209. (a). mama 16 letno dekle bi se rado izučilo šivanja! če mogoče z oskrbo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1340. (a) Prodajalka | mešane trgovine, vešča gospodinjstva, išče namestitve v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 1361. Ženska ki zna tudi šivati = Išče službo gospodinje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1251. (a) Službo ekonoma aH upravitelja večjega posestva, sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Resen« 11S0. (a) Parcelo prodam ob Linhartovi ulici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1362. 4p) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop. Telefonska številka 30-30 Pozor! Pozor! Zaloga se bliža koncu zato pohitite z nakupom knjig pod polovično ceno: Germano: Življenje sv. Gabriela , . . din 10,— Sv. čistost........... din 5.—» Samec: Za naše male •••••• din 8.— Vole: Roka božja ........dio 10.— eedaj skupno samo Turšič: Izgubljeni raj din 10.— .. Sardenko: Dekliške pesmi . .... din 18,— Cflil 15.— Scharsch: Spoved malih grehov . . . din 23.—» Potočnik: Dobri pastir, I. del ... , din 38,— sedaj skupno samo Potočnik: Dobri pastir. II. del , , , din 40,— .. __ Potočnik- Dobri pastir. III. del . , , din 40.— UM 5U.— Teraš: Za visokim ciljem ..... din 24.—« sedaj skupno samo Teraš: Pri studencih zdravja fn moči . din 24,—i .. Teraš: Po stezah resnične popolnosti . din 24.—i dM 3Ui— Vole: Otrok, I. del...... . , din 25.-» sedaj skupno samo Vole: Otrok. II. dol ....... din 24,— .. din zu.— Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t J. 21 knjig, .. ___ skupna cena 408 din---sedaj pa samo UM ZOUi— TRGOVINA H. NICMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 Vinogradno posestvo Z g. Polskava pri Prager-skem, prodam. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Lepa lega« št. 1134. V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemso vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. M 1 k 1 a u Otmar, Brežice. (p) HHHBHEKSBHHHHMHH I Bosanski oves v vagonsklh količinah — razpošilja S. Gj. Kara-novlč, Bosanski Novi. (1) Prvovrstni /\ trboveljski premog bres prah« koks, suha drva nudi I. Pogačnik BotaorlCava 9 Telei on ao-38 Sveža jajca in Inozemsko cvetje vedno v zalogi pri Baloh, Kolodvorska 18. (1) Poceni prodam skoraj nove raznovrstne pletilne in šivalne stroje za trikotažo. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1372. prodam zelo dam v najem. ugodno ali Vprašati Rožna dolina Cesta X/25-I Velike pisarne za večji urad, sedem ve likih sob, celo II. nad stropje na Novem trg 3 odda z majem Kmetijska družba v Ljubljani, (n) Samska spalnica iz mehkega lesa, ugodno naprodaj. Vižmarje 7. Prvovrstne spalnice elegantne. Jedilnice, go sposke sobe in kuhinje, ima Malenšck, Celovška cesta 258. (š) Šivalni stroj pogrezljiv, poceni naprodaj. Hermes, Stari trg 21-1, Prešo za furniranje kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Preša 1336.« (k) Šivalne stroje prvovrstnih znamk, tudi krojaške in čevljarske »Cy-lindarce«, ter rabljene, prodaja od 300 din naprej »Triglav«, Resljeva št. 16. II Radio Petcevni radio I in šivalni stroj »Pfaft«, vse skupaj novo, ugodno prodam. Fototehnika, Vošnja-kova ulica 4. (i) Spalnico orehov lurnir dobro ohranjen in razno drugo pohištvo poceni proda »ABC« Ljubljana, Medvedova c. 8, tel. 24-44, poleg gor. kol posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoraa-n&. divane tn tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik - Mestni trg !3 Ugoden nakup morske trave, žime In evllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Anton Peršin otvori moderno urejeno mesnico na Vodovodni cesti, pri Koleni trati. — Solidna, točna postrežba! irEEffffli Kolesa ln nadomestne dole prevzamem v komisijsko prodajo v mestu na deželi. Garancija dvo trgovini. -Ponudbo v upravo »SI.« pod »P. F. 200« št. 1219. Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). iz Pariza Glasba Harmoniko II Hohner, mode! III. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 1331. (g) Bas trubo v obliki trube, rabljeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1567. Priložnostne prodaje ne iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30—. Iščite seznam. FRANCOSKA K0SMETICNA SPECIJALISTKA Vam daje dragocene nasvete-» Za barve pudra — ravno lako kakor za klobuke In obleke — je merodajeri Pariz. Zato je tudi prekrasne nove nian-se pudra Tokalon ustvarila neka znamenita francoska kosmetična specijalistka. * PECHE — najnovejši efekt kakor baržu-nasta mehkoba breskve, ki divno harmonira z zimskimi toaletami, dražestno učinkuje pri mnogih plavolaskah in srednjih brinetkah. it OCRE 2 — daje ljubek »mat« efekt precej temni koži — zdaj v Parizu zelo moderna barva. * RACHEL' DORE —' 'daje »hrepenečemu« tipu žena diskreten odličen odsev — posebno pristoja večernjl toaleti. Freizkusite vso serijo prelestnlh' nijans. Nažalost uporablja preveč žena napačno nijanso pudra. To jim daje trd, preveč »olepšan« videz. Edint način, s katerim pogodite svojo pravo nijanso, je ta, da preizkusite eno barvo na eni, a drugo na drugI strani lica. Rada Vam bom brezplačno poslala te nove barve pudra Tokalon, da lahko napravite ta poizkus. Poslala Vam bom štiri vrečice pudra raznih barv in dve tubtej krema Tokalon za dan ln za noč. Pošljite ml samo svoje ime in naslov ter 5 dinarjev v poštnih' znamkah za poštnino, zavoj in druge stroške. Naslov: Hinko Mayer i drug, odio 10 B Zagreb. Praška ulica broj 6. MIZARSTVO izvršuje vse vrste pohištvo strokovno solidno in po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Lastni načrti in osnutki za vsako željo in okus. Po vaši Želii Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11. v svoji črtalnici razne poslovne knffge, ako niso že v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanje damskfh torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nizke. Posluiite sel »'spustila nas Je za vedno, previden« s tolažili svete Vere, naša Iskreno ljubljena, najboljša mama, stara mama in tašča, gospa Nežka Pirih roj. Rozman Pogreb nepozabne pokojnice bo v pelek, 3. februarja ob pol 5 pop. Izpred mrliške veže Vldovdanska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnlca za blagopokojno se bo brala dne 4. februarja 1939 ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJublJana-Zagreb, dne 2. februarja 1939. Globoke žalujoče hčere In ostalo •orodalvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čei Izdajatelj: inž. Jože Sodja fr.ednik: Viktor CenžiJ