Posairezna številka 10 vinarjev,
ss Velja po poiti: aa
Za oelo lota naprej . , K 28--, za en mesec „ ..„ 2*2t> sa Nemčijo oslolatno . „ 29'— ta ostrJo Inozemstvo . „ 39'—
V Ljubljani na dom:
Ia celo leto naprej . . S 24'— za eu meseo '„ . . „ 21— * upravi prejem« mesečno „ 1*80
s Sobotna izdaja: s
sa oelo leto......K V—
sa Nemčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Leto EV.
'in1. rvi Inserati: -h1
Eaoatolpna petltvrata (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . , ... pe M * sa dva- ia večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovora. .
Enostoipna petttvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, isvzamii n*>
delje in praznike, ob S. uri p ep.
Redna letna priloga vosni re4
-' fcjf ■ Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. =		P	oiitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nllol St 6. — Baten poštne hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrske 28.511, bosa.-herc. št. 7583. — Upravnlškega teleiena it 188.
Nadvojvoda Evaen odlikovan z velikim Križem reda Morile Terezije.
Cesar je poslal nadvojvodu Evgenu naslednje lastnoročno pismo:
Ljubi gospod stric, maršal nadvojvoda
.	- - Evgen!
V težkem boju je Vaša ljubezrtost stopila na čelo armade, Ob neugodnih razmerah ste s smotrnimi organizatoričnimi in operativnimi odredbami omogočili, da so se mogle odločilne sile uporabiti na drugih bojlščiu.
Ko sc jc potem izvršil lokavi napad Italijanov, je bila zopet. Vaša ljubeznost, ki jo jc postavilo zaupanje Najvišjega vojnega gospoda pač enemu najtežjih položajev nasproti.	'
Z uezpainimi močmi na ogromnih frontah je vedela Vaša ljubeznost vsikdar s StvjiriMjnim pogledom vojskovodje spoznati neposredno ogrožene točke ter s hitrimi, smotrenimi odredbami, ki so jih v junaškem boju izvedle nad vsako hvalo vzvišene čete, v mnogih velikih bitkah in neštetih bojih razbili sovražne namere.
Kot eden izmed voditeljev v tirolski ofenzivi-sem mogel biti tudi jaz v tej heroični fazi največje vseh vojn priča vse pretebtujočega, zmago pripravljajočega in pospešujočega vodstva Vaših armad.
Irnejoč velike operativne cilje jaspo pred očmi, si Vaša ljubeznost sedaj vedno prizadeva, lastne naloge prilagoditi tem ciljem.	!
Ta ohilost velikih činov vsebuje v največji meri tiš"fe Vojaške čednosti, ki so bile pred očmi veliki, vzvišeni cesarici, ko je ustanovila red Marije Terezije.
V hvaležno priznanje Vašega dela Vam podeljujem veliki križ Mojega vojaškega reda Marije Terezije,
Bokan, dne 15. januarja 1917.
Karel m, p.
* * *
Cesar Karel je zopet pokazal, kako zelo mu js na srcu jugozapadna meja naše države in kako zelo ve ceniti vojaške zasluge na tej fronti, ki se združujejo v osebi vitežkega vrhovnega poveljnika, maršala nadvojvode Evgena. S podelitvijo velikega križa Marije Terezije je počastil nadvojvodo Evgena z najvišjim vojaškim odlikovanjem, ki ga pozna avstrijska vladarska milost. Iz celega srca se veselimo visokega odlikovanja tudi mi ter iskreno čestitamo presvetlemu nadvojvodu Evgenu, Junaškemu bramtelju naših južnih dežela, našega prelepega slovenskega Primorja. Naše veselje spričo Njegovega odlikovanja je še tem večje, ker dobro vemo in je raz-
LISTEK.
Dve legendi.
S 9501elnici pokristjanjenla Poljske,
(Poljski spisal Z. Amarilis.)
Še v IX. stoletju so prihajali boga-boječi misijonarji od zapada v prostorne gozde poljske dežele in so sc nastanili v njih kakor puščavniki, hoteči biti blizu poganskega prebivalstva, da mu v ugodnem času prineso luč prave vere. ' ' '
Ti apostoli so speli oboroženi samo s silo Kristusovega imena, pripravljeni vsak dan dati življenje iz ljubezni do svojega učenika. Speli so tako siromašni, da se niso bali niti tolovajev, ki so prežali po potih na plen in rop. Sivi plašč in palica-gorjača — je bilo vse premoženje takega misijonarja —, bil je siromašnejši od najbednejšega berača, a nosil je ljudem največji zaklad na zemlji — nosil modrost in svetost božje besede.
Ko je vladal Mešek, sin Zemo-5uysla iii vnuk Piasia, se je nastanil v poznanjski puščavi pobožen puščavnik Alpej, ki je dobro umel jezik slovanski.
vidno tudi iz cesarjevega lastnoročnega pisma, da šo z njim počaščene tudi hrabre, krasne čete, ki z nepopisnim junaštvom in požrtvovalnostjo stoje tu doli na braniku domovine. In med temi četami so naši slovenski polki, naši slovenski možje in fantje najboljši med najboljšimi. Preko njih in z njimi nas veže ljubezen in spoštovanje z njihovim vrhovnim poveljnikom, ki mu kličemo: Slava!
Zanimiv! seji.
Minole dni snio poročali o seji poslancev in dfugih veljakov, ki jo je sklicardal-matinski deželni glavar dr, Ivčevic dne 13. in 14. januarja. Na® zanimata posebe dva sklepa. Prvi je ta, da hočejo dalmatinski poslanci v državnem zboru jedinstve-po nastopati z drugimi hrvatskimi in slovenskimi poslanci. To jc dokaz, da se snuje skupni klub državnozborskih poslancev slovenskih.in hrvatskih. Naloga načelstva kluba hrvatsko - slovenskih poslancev je, da to zadevo tudi formalno uredi in sicer prej ko mogoče.
Sicer res ni upanja, da bi se že kmalu sešli državni poslanci na Dunaju, ker je nedavno minister predsednik Clam-Mar-tinic izjavil, da mu je nemogoče že sedaj povedati, kdaj se skliče parlament, da pa je on kot član gosposke zbornice hodil vedno ustavno pot in da s te poti ni krenil tudi sedaj kot minister.
Vkljub temu pa je treba slovenskim in hrvatskim poslancem biti pripravljenim, ker če tudi ni sklican državni zbor, se zastopniki drugih državnozborskih klubov prav pridno shajajo in posvetujejo.
Drugi sklep na tem shodu pa je bil taj, da bodo hrvatski poslanci v deželnem zboru dalmatinskem natopali v vseh vprašanjih složno, da bodo med seboj poravnali vsa nesporazumljenja in si tako ohranili v sedanjih razmerah neobhodno potrebno edinost hrvatskega naroda v Dal-maciji.Smer združevanja raznih političnih struj pri posameznih narodih v Avstriji, ki se je pokazala in dosegla pri Nemcih, Poljakih, Čehih, Ukrajincih, segla je tudi do dalmatinskih Hrvatov, Misliti je, da bo imel ta nastop kaj vpliva tudi na Hrvate v Banovini, ker bi bila taka edinost še prav posebno primerna; Kajpada smo tega tudi mi veseli, ker stojimo na istem stališču, da treba sedaj našemu narodu na jugu države nastopati na zunaj kakor močni celoti, preko katere je nemogoče iti na dnevni red ob razmotrivanju o raznih preosnovah, ki bodo Avstriji po vojski neobhodno potrebne.
Druga seja za qas zanimiva e bilo zborovanje Nemcev združenih v alpski zvezi, j
Njegova visoka vitka . postava., bela brada, segajoča do pasa,, mile dobre oči in njegov prijeten glas, vse to je zbujalo pozornost med prebivalstvom, ki ga je srečavalo v gozdu. Raznesla se jc bila po okolici govorica, da se je neki čarodej ali prerok naselil v borovem gozdu, ki živi od koreninic, pije vodo iz potoka, ne sprejema ničesar od ljudi, a jim izkazuje dobrote, jim nudi zdraviia, a ki tudi takoj ozdravlja bolnike z nekim preprostim lesenim znakom, ki ga nosi ha prsih in uči, da je potrebno ljubiti vsakega človeka kakor očeta ali brata.
Ta glas jc prišel na uho tudi knezu Mešku, ki se jc sam napotil k čarodeju, da bi ga rešil velike nesreče, ker nima ni enega sina, svojega naslednika. Puščavnik je sprejel visokega gosta v svoji duplini s častjo, ki mu jc šla.	•
»Sedite, milostm knez, na tale pa-robek in povejte, kaj od mene želite, s čim Vam lehko postrežem!«
Knez jc sedel, snel plašč z ledja, cla bi pokazal puščavniku svoj dragoceni suknjič, ves z zlatom našit in igraje se z dragim čopom na kapi je vzneseno dejal: »Cul sem, da umeš čarati in nesrečo zagovarjati, prišel sem torej k tebi po svet v svoji nesreči — če bo dober in bo imel usoelL — dobiš nlačilo.
k{ se je vršila 17. t. m. na Dunaju, Namen temu. sestanku je bil, kakor pravi uradno poročilo, doseči edinost v važnih narodno-političnjh'in gospodarskih zadevah na jugu Avstrije, med drugim bodoči razvoj na Balkanu, prihodnost Adrije, stališče Trsta po vojski, pomen Dalmacije za Avstrijo, naseljevanje v sedanjem vojnem ozemlju, gojitev državnega čuta in šolstva po teh deželah, izkoriščanje vodnih sil itd.
V razgovoru so poslanci povdarjali velik pomen teh vprašanj za državo in za celotno nemštvo in da je zato treba združenega nastopa vseh razpoložljivih šil.
Zanimivo je, kako naenkrat čutijo nemški alpski zastopniki potrebo Dalmacije za državo. Mi seveda smo bili o tem že nekoliko prej prepričani in ako bi bilo po naše, bi bile razmere za Avstrijo v sedanji vojski veliko ložje, vzlasti oskrbovanje naših armacl na južnem bojišču bi bilo zelo olajšane. Žali bog da so .se nemški poslanci šele sedaj spomnili naših krajev, dočim poprej recimo Istre niso prav nič poznati hoteli in so si mašili ušesa, ako so jim naši zastopniki povedali, da je hrvatski narod v Istri popolnoma brez vsake ljudske šole,
Jtlg naše države je bil nam neprijazni večini v državnem zboru vedno le pastorka, njih ljubezen se je razlivala le.na druge kraje zastopane v državnem zboru. Zanimivo bi bilo v tem pogledu iz zaprašenih državnozborskih.zapisnikov razbrati razne govore- hrvatskih in slovenskih > poslancev, kako.so tudi naši alpski prijatelji sodili-o razmerah na jugu in čuditi bi se morali, kako da se jim je kar čez noč vzbudila taka skrb za naš jug, za negovanje državnega čustva, ki je . pa v naših južnih krajih brez njih sodelovanja tako vzvišen nad vsak dvom, kakor je nad njim vzvišeno junaštvo naših slovenskih in hrvatskih polkov.
Mi smo hvaležni našim alpskim sosedom za njih skrb za šolstvo na jugu državo seveda hrvatsko in slovensko, kar ta narod prebiva že stoletja v tem ozemlju v pretežni večini.
Resnega uvaževanja vredna vzlasti od strani naših zastopnikov je posebna skrb alpskih zastopnikov glede vprašanja o naseljevanju v sedanjem južnem bojnem ozemlju. V brigi za državne koristi seveda so že pred nedavnim časom listi poročali, da bi bilo v varnejšo obrambo nasproti Italiji po starem vzorcu na Hrvatskem napraviti nekako vojaško granico. Tej misli je precej podobna tudi Dobernigova skrb za obljudenje sedanjega južnega vojnega ozemlja po vojski.
Samo po sebi je umevno, da morajo pri tem vprašanju imeti besedo narodi, ki v teh deželah prebivajo, to je Slovenci in
Hrvati. Res je sicer, da je v vojski padfal primeroma veliko nad normalom naš8ž hrabrih junakov, vnetih za cesarja in Av* strijo in gotovo bi ne bilo nobeno pravo znamenje pietete, ako bi se namesto pa.dw lili slovenskih in hrvatskih junakov hoteli naseljevati inorodci v teh deželah.
Trdno smo uverjeni, da narod, ki fc dal cesarju toliko junakov, padlih na boj« nih poljanah, bo v isti svoji telesni in dit« ševni sili tudi zopet vzgojil novi zarod, ki bo živel na zemlji svojih očetov.
Spomin naših dedov nam bodi zato vedno pred očmi in če bi nam Slovencem, in Hrvatora hotel podobe naših očetov za« zatirati kedarkoli, bo še vedno veljala be« seda Tacitova: Praefulgebant Cassius et Brutus co ipso quod eorum effigies non visebantur.
Cesar ii; cesarica aa Tirolskem.
Cesar pri IH- armadnem zboru in pri 17. pcšpolku. — »Polk cesarskih strelcev«, —« »Brigada cesarskih lovcev«.
. i «
Dunaj, 20. januarja. Cesar in cesaric«-sta se včeraj vrnila s triumfalnega potovanja po Tirolskem. Cesar je dne 14. t. ni< z malim spremstvom zapustil Dunaj. Dne 15. t. m. je prispel v stan feldmaršala nadvojvode Evgena, kjer je bil sprejet od feldmaršala Evgena, generala pehote Rotha irt fml. Goigingerja. Cesar se jc podal z nad*, vojvodo v glavni stan, kjer se je razprav« Ijalo o vojaškem položaju. Cesar je podelil nadvojvodi ta dan veliki križec reda Marije Terezije. Popoldne je posetil cesar Trident. Tamkaj ga je sprejel gen. polkovnik Rohr s štabom. Prebivalstvo je vladarja navdušeno pozdravilo. Na PiazZa d' armi se je vršilo nadziranje nekega polka* Naslednji dan se jc cesar, spremljan od nadvojvode Evgena, odpeljal na Folgarijo planoto, zibelko njegove vojskovodske slave, Ob vznožju planote v Callianu se je zglosil med drugimi najstarejši častnik deželnih strelcev, brigadirski polkovnik pl. Slominka. Njega je doletela sreča, da mu je. cesar naznanil, da se morajo polki deželnih strelcev, ki so se v številnih bojlb tako sijajno obnesli, imenovati odsedaj naprej »polki cesarskih strelcev«. Nato se je nadaljevalo potovanje s sanmi na planoto k armadnemu zboru, ki mu je poveljeval cesar tekom sijajne ofenzive proti Italiji, Po obisku'pri zbornem poveljstvu se je podal cesar k divizijskemu poveljstvu cesarskih ' lovcev. Pri vseh udeležnikih pri tej vojni so ob pogledu zasneženega skalovja in planjav Folgarije oživeli spomini na zmagovite boje v maju iti juniju 1916, Cesar je sprejel povabilo zastopnikov vseh

Če pa ne, boš ob glavo. Ali veš, da sem kralj in vlada.m veliko polsko deželo in da vladata čez življenje in smrt vseh narodov pod mojim žezlom?«
Ascet jc povesil glavo.
-Da ste mi pozdravljeni, veliki knez;" Bog vam daj zdravje in moč, da bi_ dolgo dolgo vladali svojemu narodu, ali slabo , ste zadeli, knez, zakaj jaz ne sprejmem nobenega plačila, čarati ne umejem in smrti se ne bojim!«
Alpej je stal pred knezom mirno in odločno, z milim obličjem, s srebrno dolgo brado, z zaročim očesom, v zelo starem, slabem plašču.
Knez jc pozorno pogledal na Alpe-ja, stoječega pred neboj. Neka notranja velika sila in moč je odsevala iz tc slabe postave, . nek čudovito prijeten čut je objel dušo knezovo.
Sram ga je bilo svojega-z zlatom našitega suknjiča, zato je vrgel plašč preko rame in vprašal bolj tiho:
»Kakšno znamenje pa nosite tu na prsih, gotovo čaratc s tem?«
»S em znakom se doseže večno življenje in večna sreča.«
»O dajte je meni, dajte, saj jaz iščem ravno srečel« jc zakličal knez.
»Prav, gospod, ali uničite vaše ina-like in pojdite pod naše znamenje, pod znamenje »dineja-a Roga, usmiljeneea
in vsemogočega,« je rekel Alpej in po« kazal z roko k nebu.
»Moj Triglav in moj Belbog nista nič slabša od vašega, a jaz sem dovolj močan, da bi pokladal žrtve svojim bo-, govom iu vašemu Bogu.«
»Dovolite le, milostivi knez, pa porušim s svojima slabotnima rokama vsa vaša božanstva.«
»Smeli ste, preveč smeli, starček, glejte, da ne prikličete Pcrunovega gro« ma nad svojo glavo!«
»Samo verujte, viadiika, v naže nauke, dajte se krstiti, dajte krstiti ves svoj narod, pa vzemite za to mojo glavo, z največjim veseljem vam jo dam.«
»Kdo vam poklada na jezik take besede?« jo vprašal knez ves zamišljen.
»On, ki se jc dal pribiti na leseni križ in jc v mukah za nas umrl.«
Mešek sc jc zopet zamislil in ne* kai časa je bilo v votlini vse tiho; prvt jc iz pregovoril knez.
»Kaj, ali izkazuješ s tem znakom ljudem dobrote?«
»Da, v imenu Krisla, kateremu slu« žim in katerega ljubim.«
»Torej, izprosite mi sinamoj« kraljestvo nima naslednika, in to ie y?a nesreča mo.icga srca.«
»Ali imate plemenito ženo?«
»Sedem jih imam pa jih imam fafi. ko Se več.«
polkov cesarskih strelcev h kosilu, tekom katerega je imel divizijski poveljnik, pat? najstarejši cesarski strelec- napitnico na Najvišjega vojskovodjo, ki je bila sprejeta z navdušenjem. Cesar je v svojem odgovoru odredil, da se mora odsedaj naprej tudi brigada te divizije imenovati »brigada cesarskih strelcev«. Dne 17. januarja se je podal cesar v dolino Sugano. Vožnja po bogato okrašenih pokrajinah je bil pravi zmagoslavni pohod. Tako Italijani kakor Nemci so viharno pozdravljali cesarja. Ob čarobi sinjih visokih gora, pred armadnim zborom nadvojvode Karla, je nato feldmar-šal nadvojvoda Evgen zaprosil Najvišjega vojnega gospoda, naj si sam pripne veliki križec reda Marije Terezije. Vzpodbudni govor prejasnega vojskovodje je izzval silno navdušenje, ki se je še povečalo, ko je cesar ugodil prošnji nadvojvode. Iz Val Su-gane se je podal cesar v Avezzano in Tri-dent, kjer so grmele vse utrdbe vladarju v pozdrav. Naslednjega dne se je podal cesar z avtomobilom v Fleimsko dolino in zvečer v Inomost. Pri nadziranju čet je imel cesar tudi priliko, da je nadziral »Ce-sarjevičev polk«, ki je prezentiral v sijajnem stanju. V Inomostu sta cesar in cesarica posetila tudi goro Isel. Cesarica je obiskala bolnišnice.
iz pruske poslanlške zbornice.
V seji pruske poslaniške zbornice 19. t. m. je izvajal	^
poljski poslanec Korfanty:
Z ustanovitvijo poljske države se iz prozornih razlogov nočem pečati. Omenjam le, da je bil tak nared, kakor poljski, ki je tvoril stoletja zid krščanstvu in večernih dežela kulturi, v Pru-siji kaznovan z celo vrsto nadležnih postav. V sedanji svetovni vojski se je poljski narod dostojno držal. Če je zdaj razočaran, se mu očita, da ni hvaležen.
Linislite se v položaj Poljakov. Ko so prišle grozote svetovne vojske nad evropske narode, se je moral brat proti bratu, — prijatelj proti prijatelju vojskovati. Naša domovina je postala po-zorišce sedanje strašne vojske. Razvaline uničenja pokrivajo velike dele dežele, bolezen in lakota razsajata med ljudstvom. Milijoni so morali zapustiti deželo, deloma prisiljeni, deloma vsled napačnih pretvez. Mislili smo, da bo vlada po izkušnjah te vojske svoje stališče nasproti poljskemu narodu izpre-menila, Upanje se ni izpolnilo. Vlada se je omejila na to, da je obljubila pečati se po vojski z novo orientacijo. To obljubo sta pa vlada in večina obdali s toliko če in pa, s tolikimi pomisleki, da se res poljski narod za to ne more ogrevati. Če bi starši božični dar navezali na toliko predpogojev, bi gotovo izgubili ljubezen in zaupanje svojih otrok Prilika seveda ni primerna, ker pruska država nI bila nikdar oče Poljakov.
Državni kancler je slovesno izjavil, da umeva položaj tujih narodov, malih narodov. Mislili smo, da bodo državna vlada in stranke umevale položaj Poljakov. Podoba v Saisu je ostala prikrita, In ta igra se že ponavlja več kakor dve in pol leta. Vzdržujem se vsake
kritike, ker stvar sama govori jasno dovolj. (Poljaki: Res jc!) Ne Čudite se, da tako postopanje poljski narod navdaja z največjim nezaupanjem nasproti državni vladi. Naročeno mi je, naj to odločno izjavim. Glaven kamen izpodtike tvori nadaljevanje pruske poljske politike. (Medklici: Državni svet!) Ne izzivajte me! Lahko vam sicer povem stvari, ki vam uc bi bilo prijetne in bi vam ne koristile. Kar je včeraj zahteval za naš poslanec pl. Kai'-dorff bi bilo le malO odplačila. Zahtevamo popolno narodno in kulturno enakopravnost in napredek.
Ne prihajajte k meni s puhlico domačega miru. Povsod imamo prepir in jezo. Celi deli naroda divje kriče na voditelje države in zahtevajo, naj se sedaj odstavijo ministri. Domači mir bi se le okrepil, če bi že enkrat popravili večletne krivice Poljakom; Na tisoče poljskih rodbin je žalostnih. Poljski narod dela in strada za Nemčijo, a prej ko slej je izročen kratkovidni birokraciji. Poljaki ostanejo državljani druge vrste. Le v strelskih jarkih so enakopravni. Niti ene izjemne postave proti Poljakom niso odpravili. (Pritrjevanje pri Poljakih.) Odredbe nabožnega ministra iz leta 1915. naj se uči krščanski nauk poljski, izvršilne oblasti ne izvajajo. Pri križu zbrane poljske žene, ki so molile, naj bi se srečno vrnili možje domov, so razpodili, češ, da bi se bil moral tak javni shod javiti. To so izzivajoča dejanja, kakršnih bi se morali sramovati. (Pritrjevanje pri Poljakih.) Pod sramežljivim naslovom pospeševanja in obrambe nemštva so proti Po.-ljakom določene v proračunu velike vsote. Vlada je obljubila novo orientacijo po vojski. Videti hočemo dejanja. Najodločnejše protestiramo proti zatiranju naše narodnosti. A tudi nam bo bila srečna ura. (Pritrjevanje pri Poljakih.) •
Notranji minister pl. Loebel
je takoj odgovoril. Rekel je, da. so ho držal svoje 20. novembra podane izjavo, katero je zastopnik poljskega naroda hladno odklonil in se. ni niti z besedo zahvalil za velikodušen čin obeh cesarjev, ki hočeta po enem stoletju dati Poljakom politično svobodo. Glede ha pritožbe Korfantyja je rekel, da osredn jim oblastim niso došle nobene pritožbe./.''.
Soc. demokrat Hirsch: Poljska politika se mora popolnoma'ižpremeiiftl. Upravičeno je poljski govornik ogorčeno obsojal, ker še izrednih odredb pfo-
ti Poljakom niso odpravili.
* **
Po nemških listih posnamemo se sledeče: »Frankfurter Zeitung« pile: Govor notranjega ministra in pritrjevanje besedam kaže, da je govor poljskega govornika (član radikalnega krila, ki ima sedaj večino na Ruskem. Op. ured.) voda na mlin ljudi, ki se načelno upirajo odpravi zakonov o Poljakih. »Berliner Tageblatt« piše, da so med Poljaki večje struje, ki hočejo poštene sprave s prusko vlado, toda nikdar ne pomenja, da vlada pospešuje ta stremljenja, če predlaga novo predlogo o fi-
»Ne, knez, poslušajte moje svete, odslovite vse in vzemite si samo eno, ali krščansko devojko, in Bog vam bo dal sina in kraljestvu vašemu naslednika.«
Mešek stopi iz votline z novimi mislimi pod knežjo kapo in z jasnimi toplimi žarki v duši. Prišel je pozneje še mnogokrat v votlino ascetovo in naposled je nekega dne po daljšem pogovoru s častitljivim starcem poslal poslanca h češkemu kralju z bogatimi darovi in s prošnjo, da mu da svojo hčerko za ženo. Pozneje je vzel Alpeja na. svoj dvor, ali dasi jo rad poslušal njegov svet, se le ni dal pregovoriti, da bi se ločil od svojih poganskih bogov.
Konec.
Slovenski) sienogralijo.
Zaznamek okrajšav korespondenčne-ga pisma. Sestavil F r. N o v a k , c. kr. gimn. profesor. V Lubljani. 1916. Katoliška Bukvami .Cena 3 K.
Pred kratkim smo z veseljem pozdravili 3. izdajo Novakove »Slovenske stenografije« I. del (Korespondenčno pismo). Kot božični dar nam je pa poklonil marljivi in za napredek slovenske stenografije tako vneti gosp. profesor Fr. Novak »Zaznamek okrajšav korespondenčnega pisma«. To je pomožna knjižica, ki se tesno naslanja na učno knjigo, a nam podaja najrazličnejše okrajšave, s katerimi smo se seznanili v učni knjigi, zelo praktično v Rbečednem redu. Knjižica nam ne podaja samo stalnih in obveznih okrajšav, ampak ludi neobvezne ali nestalne in poleg teh še ♦ več nekrajšanih pregibnih besed, katerih •pisanje bi morda povzorčilo-začetku kak«
točke, in pa nekatere členice, ki jih navadno ne krajšamo.« -— Na kaj se imamo pri krajšanju ozirati, pas opozarjajo na zadnji strani »Opombe«. Knjižico je avtogra-firal umetniško kakor 3. izdajo »Sovenske stenografije« K. Blaha, zato ima tudi jako lično in prikupljivo zunanjo obliko. t
Prepričani smo, da bo najnovejše delo gospoda profesorja Novaka rodilo obilno sadov in še bolj razširilo zanimanje za stenografijo med nami ter poživilo in pospešilo stenografsko spretnost učitelju stenografije je knjiga dobro došla in mu bo olajšala delo; največjo korist pa bo nudila učencu, ker bo našel to, česar se je učil v knjigi na različnih mestih, lepo pregledno sestavljeno na enem mestu. Hitro bo lahko ponovil vse izpeljanke, sestavljenke in združenke, ki so v zvezi s to ali ono besedo, s tem ali onim deblom. Ako pozabi kako okrajšavo, mu je ne bo treba po učni knjigi iskati, ampak jo bo našel hitro v abecednem zaznamku okrajšav; ako bo kdaj v dvomu glede pisave te ali one besede, se bo hitro lahko poučil o pravilni pisavi. Razne proste in zanimive okrs^ave bodo budile v njem smisel in veselje za še nadaljnje samostojno krajšanje.
Knjiga je torej prav primerno darilo za mlade in nadebudne stenografe in ste-nografinje, katerim bo vsakdo, kdor jim jo bo podaril, pripravil največje veselje, G. pisatelja pa prosimo, naj bi nas kmalu razveselil s še drugo pomožno knjigo v slovenski stenografiji, s stenografičnim berilom, ki naj bi obsegalo sestavke v kores-pondenčni pisavi, poleg teh pa nekaj govorov v debatni pisavi.
Morda bi pisatelj ob tej priliki na koncu knjige podal temeljna pravila debatnih ok rajšav, na katerih bi se lahko vršile obširne vaje!	Fr. Rebol.
dejkomisih, s čimer kar najbolj ostro spravlja v nevarnost medstrankarsko premirje, v isti sapi pa apelira na to premirje, da Poljakom vnovič ne dovoli odprave dosedanjega hakatističnega sistema. List vprašuje, zakaj vlada ne izvaja posledic in začne odpravljati nesreče poljskih zakonov. Če tega ne stori, naj se ne čudi nezaupanju velikega dela poljskega naroda.
Vprašanje prehrane.
Dunaj, 20. jan. (Kor. u.) Listi poročajo: Ravnateljstvo prehranjevalnega sveta je imelo pretekli torek pod predsedstvom ministra gm. Hoferja sejo, na kateri se je razpravljalo in sklepalo o celi vrsti važnih vprašanj. Glavni predmet so tvorile priprave za ustanovitev rezerv za eventualno slabejše čase.
Skupščina je izvolila nato razne odseke, med njimi komite s sekcijskim načelnikom ICellerjem na čelu za dobavo, izrabo in vodstvo nadomestnih hranilnih in krmnih sredstev; komite pod vodstvom barona Friesa za pospeševanje pomladne setve. Ta komite ima nalogo, da poskrbi za primerno izvedbo setve in da spravi cene v soglasje s posameznimi oridelki. Kmetom se bo zabičalo, da naj ne izrabljajo zemlje v špekultativne svrhe na stroške splošnosti. Nadzorovalne oblasti naj pazijo strogo na to, in naj se od države še neza-plenjeni in za ljudsko prehranjevanje važni produkti zasežejo za državno gospodarstvo.
Razpravljalo se je tudi o vprašanju prisilne produkcije in se namerava izvesti pogojna prisilnost. Kmetom se bo sejanje gotovih vrst sadov prepovedalo in dalo tako prednost važnim in nepogrešljivim vrstam žita.
Dalje je v razmotrivanju načrt, da se izvede za vsa državna živila, torej kavo, sladkor in maščobo, po vsej Avstriji obli-gatorično rajoniranje. Odlok na politične oblasti prve instance glede naorave vojnih kuhinj je končan in bo razposlan že v najkrajšem času.
Sov uspeli on Serem.
Važen dogodek zadnjih dni na rumun-skem bojišču je zavzetje kraja Nanesti, ki spada k obmostju Namolosa-Fundeni. Nanesti so Rusi priredili kot izpadalno točko iz utrjenega seretskega odseka in je tedaj ta kraj pri ofenzivnih sunkih sovražnika zadnjih tednov igral veliko vlogo. S to osvojitvijo je akcijska prostost Rusov in pa možnost njihovega prehoda čez Seret Zelo zmanjšana.
V	gorovju na obeh straneh doline Sušita Rusi trdovratno napadajo, ne da bi kaj pridobili na prostoru. V zadnjem času so naši naleteli na sveže rumunske čete. Iz tega sledi, da Rusi že sedaj pošiljajo v boj iz ostankov rumunske armade sestavljene nove čete,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. januarja. Uradno se poroča:
Ob zavzetju mostišča Nanesti (zahodno Nemoloase) smo ujeli 556 mož, zaplenili 2 strojni puški in 4 metalce min. V odseku Mesticanesci so včeraj popoldne Rusi močno obstreljevali s topovi naše postojanke. Napadi Rusov, ki so nato sledili, so se izjalovili že v začetku.
Neki avstrijski letalec je prisilil sovražno letalo pri Marmaros-Szigetu, da je moralo pasti. Letalo in letalce smo nepoškodovane dobili. Proti severu pri c. in kr. četah nič važnega.
Dunaj, 20. januarja. Uradno se poroča:
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Nemški polki so z napadom vzeli kraj Nanesti, ki leži zahodno Nemolase.
Skupina generalnega polkov-
nika nadvojvoda Jožeia.
Severno doline Sušite so tudi včeraj Rusi in Rumuni napadali. Vsi navali, pet jih je bilo, so se izjalovili s krvavimi izgubami za sovražnika, ki je izgubil tudi 400 ujetnikov.
Severovzhodno Belbovu smo odbili ruske poizvedovalne oddelke; naši poizvedovalni oddelki so pri Valeputni napadli presenetljivo sovražne poljske straže.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Nobenih poročil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. jan. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nobenih posebnih dogodkov.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
V	vzhodn h Karpatih severno Belbo-: va so manjši ruski oddelki večkrat brez
uspeha napadali naše postojanke. Z ročnim metežem smo vrgli sovražnika, ki {e bil na nekem mestu presenetljivo vdrl.
Severno doline Sušita so Rumuni iz-nova na istem mestu kakor prejšnji dan ponovili svoje napade. Po težkih bojih so bili petkrat krvavo odbiti. Poleg več sto mrtvih, ki leže pred njih postojankami, je izgubil napadalec 400 ujetnikov.
Bojna črta maršala Mackensena.
Ker jc močno medlo in ker se je slabo videlo, je bilo delovanje našega topništva ovirano. Kljub temu so nemške čete včeraj kraj Nanesti, ki leži ob Seretu, vzele z naskokom.
Berlin, 21, januarja, Veliki glavni stan:
Bojna črta mariala princa
Leopolda Bavarskega.
Nemške napadalne čete so vdrle vzhodno Baranovičev v ruske jarke, kjer so ujele 17 mož.
Bojna črta generalnega pol« polkovnikanadvojvodeJožefa.
V vzhodnih Karpatih se nameravan! sovražni napad ob cesti v Valeputno v našem učinkujočem topovskem ognju ni razvil. Male sunke Rusov smo odbili.
Bojna skupina maršala p letu, Mackcnsena.
Z Nanestijem jo padlo 19, januarja celo mostišče nam v roke, ki so ga bili Rusi še žilavo branili, Pomerjanci, Alt-markerji in zahodni Prusi so vzeli z naskokom več močno utrjenih sovražnih opi-rališč. Kraj sam je bil vzet z vročim bojem, ki se je bil za posamezne hiše. S strani so naše baterije in strojne puške streljale na Ruse, ki so se valili za mostovi čez Seret nazaj; izgube Rusov so bile težke. En častnik in 555 mož smo ujeli; zaplenili pa 2 strojni puški in 4 metalce min.
Prvi generalni kvartirni mojster! pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
18.	januarja. V gozdnih Karpatih je sovražnik, ko je izstrelil do 200 krogel, napadel neko višino 10 vrst južno gore Puo-vi. Naš ogenj ga je vrgel, Na$ ogenj je zadržal sovražnika, ki je poizkušal napredovati proti višinam južno reke Oitoz. Rumuni so odbili napad Nemcev južno Monte Kosume ob reki Kasinu. Jugozahodno Pra-lea so obkolili Rumuni neko po sovražniku zasedeno Višino. Ujeli šo veliko mož in zaplenili štiri strojne puške. Na ostali bojro črti do Donave in ob Donavi streljanje z obeh strani.
19.	januarja. Pri Zborovu je napadel sovražnik potem, ko je s topovi uničil naše žične ograje, naše čete na višinah jugozahodno Zborova. Kljub ognju naših topov je vdrl na nekem malem mestu v naše strelske jarke, a so ga prihitele rezerve pregnale iz njih in so vzravnale položaj. Na rumunski bojni črti je obstreljeval sovražnik v dolinah Trotus in Oitoz s slabim ognjem težkih topov trg Očno in vas Bogdanesti. Na ostali bojni črti se je slabo streljalo in so poizvedovali naši poizvedovalcL
Padec Nanestia.
Nanesti pripada mostišču Namolosa-Fundeni. Tam so Rusi izpadli iz utrjenega odseka ob Seretu. V zadnjih bojih je igral važno vlogo. Prehod in varnost ob Seretu na obeh straneh Fundepija sta težavnejša. Ker se bližamo reki, so ovirane važne železnice, ker jih na dolgi progi lahko obstreljujejo. Ker manjka dobrih cesta od vzhoda proti zahodu med Seretom in Pru-tom, bodo Rusi zelo čutili, ker je oviran železniški promet na važni progi Jaš—Na-molosa—Galac.
Galac,
Basei, 21. jan. >Daily Chronicle« piše k položaju v Rumuniji: Pri Galacu ob spodnji Donavi je še "vedno najvažnejša točka celo ruske bojne črte. V zadnjih dneh se nevarnost ni zmanjšala. Manjše izpremembe na dragih delih bojno črte ne morejo več varati, da se bo ob južni Donavi odločila usoda Rusije.
Boji za Galac in južno Moldavo.
»Ruski Invalid« piše; Proti izlivu Sereta se je pričela z vsemi sredstvi pripravljena ruska ofenziva za razbremenitev težko ogrožene trdnjave Galac. Ruska armada je zdaj pripravljena, ko so rumunske čete popolnoma umaknili za rusko bojno črto, da ali zmaga ali se pa pusti uničiti, in da se ne bodo ozirali na nobene žrtve, ker bi izgubi Galaca sledile najresnejše strategične posledice. V »Matinu« pripoveduje francoski admiral Fournier, da mu je car osebno zagotovil izpremembo položaja na Balkanu in da bodo Rusi sovražnika na celi bojni črti napadli. Iz Sofije se je poročalo 19, t. m.: Rusi in Rumuni se strašno boje, da bi ne izgubili južne Moldave, Zbrali so zato vse razpoložljive čete in jih poslali na celi bojni črti v boj. Naše čete obkoljujejo sovražnika. Na celi črti divja bitka. Ruski velikan napenja vse sile, da bi ga osrednji Velesili ne obkolili in napa-
dli na krilu. Boji se bijejo z največjo Iju-tostjo, Rusi napadajo, da bi zadržali naše prodiranje proti Trotusu in Seretu. Boj v južni Moldavi je dosenel višek.
Polom v Rumuniji.
/Stampa« objavlja pismo iz Petrogra-da, ki poroča po izjavah rumunskega kralja Ferdinanda, da je kralj izvedel o Hin-denburgovem. načrtu popolnoma obkoliti Rumunijo, nato ji pa staviti ultimat. Da Hindenburga prehiti, je napovedal vojsko. Rumunija je bila uverjena, da se Bolgarija vojske z Rumunijo ne bo udeležila. Ko je sporazum pred nastopom Rumunijc v vojsko zahteval, naj Rumunija tudi Bolgariji napove vojsko, je to Bratianu odločno odklonil, ker je trdno mislil, da bo spravil Bolgarijo na stran sporazuma.
^	Pri Dvini.
" Iz Kodanja: Listi v Rigi poročajo o besnih bojih ob Dvini. Nemška obramba je tabo prilagodena razmeram in živahna., da si kaj takega ob pričetku operacij niso niti predstavljali, Ni misliti na zavzetje Mita-ve, ker so posebno glede na topove Nemci v premoči. Izgube Rusov so bile tako težke, da je od nekaterih bataljonov ostalo le 50 mož živih.
' Ruske utrdbe na levem bregu Sereta.
Stockholm, 20. januarja. Iz Odese se javlja: Vse učne zavode v Izmailu, Bolgra-du, Reniju, Kieliju'in v Kazulu so premestili na Krim. Tudi oblasti se pripravljajo na odhdH. Begunci poročajo, da Nemci nadalje naskakujejo Galac. Ruska armada le zelo močno utrdila levi breg Sereta.
General Brusilov pričenja.
»Echo de Pariš« javlja: Brusilovu je napovedano, naj zopet prične operirati.
Nori vrhovni poveljnik rumunske ar-tnade.
»Bund« poroča iz Jaša, da je bil vrhovnim poveljnikom rumunske armade imenovan general Averescu, ki je tudi vodil umikanje na Vlaškem in rešil pogina velik del rumunske armade in vodi zdaj ljut odpor v Karpatih.
Preosnova rumunske armade.
»Neue Zuricher Ztg.« poročajo iz Jaša: Rumunsko armado zelo energično izpopolnjujejo. Reorganizirajo jo tako hitro, da pošiljajo v Karpate- vedno nove čete.	»a,-
ž Rud hvalijo Macfcensena.
»Ruskoe Slovo« piše: Mackensen .nas še vedno stiska s vojo težko arti-Ijerijo; napadalcem so bomo laliko upirali le tedaj, če ne bo naša artiljerija slabša, kot je njegova.
t ■•	Ministri na dopustu.
»Rečj« poroča, da jc odšel zunanji minister Prokrovski na dvamesečni dopust in da bo tudi trgovinski minister Sakovskoj moral na dopust.
M vojaško revolucijo na Roškem?
Kodanj, 21. jan. »Politiken« piše, da je položaj v Rusiji skrajno kritičen. Pričakovati je izbruha splošne nezadovoljnosti. Armada se je v svoji celoti priklopila opoziciji. Sodijo, da Jo Rusija na predvečeru vojaške revolucije. Carja nameravajo odstaviti in proglasiti za carja velikega kneza Nikolaja ali Mihaela.
Sttirmer ponesrečil?
Stockholm, 21. jan. »Ruskoe Slovo« prinaša poročilo, da se je Sturmer težko ponesrečil. Kakor povedo zasebna poročila, so ga namerava,li umoriti.
Izgredi v Petrogradu.
I« Stockholma: Med zadnjimi izgredi v Petrogradu so pozvali večkrat vojake na pomoč, ko policija ni ničesar opravila. Vojaki pa niso streljali na ljudi, marveč na policijo.
Na morja.
Druga »M8we«.
Neka nemška pomožna križarka je s sijajnim uspehom prodrla blokado in postala vredna naslednica »Movve«, ki je lami pripeljala domov 166 ujetnikov in uničila okoli 60.000 ton angleških ladij. Zadnje tedne so bile v Sredozemskem morju potopljene velike angleške, francoske in italijanske bojne ladje, toliko. kot bi ententa izgubila pomorsko bitko. Neka nemška ladja jc v Atlantskem oceanu potopila žita, ki bi zadostovalo, da se skozi tri do štiri tedne preživi prebivalstvo kakega milijonskega mesta. Vrednost lega žita in moke se ceni na milijone kron. Angleška, Francoska in Italija potrebujejo okoli i40 miljonov meterskih stotov žita. Z .vsemi pomožnimi sredstvi ga morejo spraviti skupaj le okoli 120 milijonov stotov. Ogromni primanjkljaj 20 milijonov teži prebivalstvo entente. Zato je vsaka z žitom naložena in potopljena ladja občutna izguba. Omenjena nem-jka ladja je doslej, kolikor je znano,
potopila 12 ladij v obsegu 50.000 ton. Ni Čudno, da so posebno na Angleškem zato zelo razburjeni.
Dne 31. decembra so, kot poroča VVolffov urad, pripeljali v pristanišče Swinemunrle kot plen angleški parnik »Yarro\vdale« (4600 ton). Na parniku jc bilo 16 nemških mornarjev pod poveljstvom častniškega namestnika Bade-witza in 469 ujetnikov, namreč posadke neke norveške in sedmih angleških ladij, ki jih je v Atlantskem oceanu potopila neka nemška pomožna, križarica. S temi ladjami je bilo potopljenih 6000 ton pšenice, 2000 ton moke in 1900 konj. Parnik »Yarrowdale« je imel 117 tovornih avtomobilov, 1 osebni avtomobil, 6300 zabojev patron, 30.000 ovojev žice, 3300 ton jekla in poleg tega veliko mesa, slanine in klobas.
V dveh dneh en pomorski čoln uničil dvanajst ladij.
Iz Rotterdama sc poroča, da je neki nemški podmorski čoln torpediral v dveh dneh dvanajst ladij danske, angleške, japonske, norveške in portugalske ladje,
Španski podmorski čoln na poti iz Amerike.
Kodanj, 21. jan. Obrežna straža je dobila povelje, naj pazi na španski podmorski čoln (500 ton), ki ga tu pričakujejo iz Amerike. Špansko poslaništvo potrjuje, da je podmorski čoln na potu.
Boji do zaM.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 20. jan. Veliki glavni stan:
Pri Witschaete in zahodno La Bas seč smo odbili danes ponoči napadajoče angleške patrulje. Med Dollerjem in prekopom Rena-Rhone so wirtemberške čete uspešno izvedle naročene jim poizvedbe.
Berlin, 21, januarja. Veliki glavni stan:
Izvzemši živahnih topovskih bojev in uspešnih podjetij lastnih poizvedovalnih čet včeraj nobenih posebnih dogodkov,
NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ROČILO.
Berlin, 20. jan. zvečer. Na zahod* ni bojni črti nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster: V	pb Ludendorff.
Važne dogodke
na zahodni bojni črti napovedujejo »Times«.
Izprememba v francoski generaliteti.
Pariz, 22, jan, (K, u,) General Hallouin je imenovan pobočnikom vrhovnega poveljnika severne in severovzhodne bojne črte.
Pomanjkanje vojakov na Angleškem,
Iz Londona s poroča: Vada je zavrgla brambno dolžnost nad 42 let. Pač pa bodo novačili prostovoljce v kolonijah in pritegnili oproščence.
Sladkorne nakaznice v Franciji.
Pariz, 20. jan. (K, u.) Minister za ljudsko prehrano je pozval prefekte, naj takoj uvedejo sladkorne nakaznice. Slaščičarne bodo v torkih in ob sredah zaprte.
Topniški op] na Krasu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. januarja. Uradno se poroča:
Nobene izpremembe.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. januarja. Uradno sc poroča:
Položaj se ni izprsmenil.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer.
Italijansko uradno poročilo.
19.	Januarja. Na Tridentinski bojni črti je bilo tudi včeraj artiljerijsko delovanje omejeno. Naša artiljerija je motila sovražna premikanja v dolini Adiže. Na Krasu jc sovražna artiljerija močno in trajno obstreljevala naše črte v odseku med reko Vipavo in cesto Opatje selo—Kostanjevica. Naša artiljerija je krepko odgovarjala in z uspešnim zapiralnim ognjem zadržala in razkropila sovražne skupine, ki so skušale prodreti proti našim postojankam. Zvečer je bila akcija popolnoma ustavljena.
20.	januarja. Na Tridentinskem nobenih posebnih dogodkov. Ob zgornji in ob srednji Soči je sovražnik močnejše streljal; odgovarjali smo učinkujoče z bobnečim ognjem.
Na Krasu od časa. do časa nastopi sovražnega topništva. Naše topništvo je razkropilo premikanje sovražnih čet na pohodu pri Renčah in je namerilo zapiralni ogenj na ceste za sovražnimi črtami. Naše poizvedovalne čete so ujele več mož. '	i
Italijani utrjujejo Benečansko.
Posli Hirlap« javlja iz Lugana: Na italijansko bojno črto je došlo veliko francoskih topov. Na Benečanskem grade z največjo naglico utrdbe. Posebno ojačujejo črto Brenta—Adiža—Pad (Po) z obsežnimi modernimi utrdbami. Število letal so skoraj podvojili. General Porro je rekel svojim prijateljem, da 3e bo po njegovi sodbi odločila vojska v juniju, najkasneje v avgustu. Letošnjo spomlad bodo vse vojskujoče se stranke izčrpane.
Vojaške odredbe na Savojskem.
Curih, 20. jan. O novih ukrepih Francije se poroča s Savojskega in iz mejnih ozemelj Francije, Tudi na progi v Becan-con so zaprli ves tovorni promet. Pravijo, da so radi zapore prometa s tovornim blagom več krajev izpraznili.
Italijanski sanitejci gredo na bojišče,
Milan, 21. januarja. »Giornale d' Ita-lia« piše: Vojni minister jo sklenil, da bo v 5 do 600 bolnicah zaposlenih okoli 20.000 sanitetnih vojakov poslal v vojno ozemlje, in jih nadomestil z ženskami.
Italijanska zmaga v Libiji.
Italijansko časopisje zelo slavi zasedbo Zuave v Libiji, dasi govori uradno poročilo o najtrših bojih.
Lesna imovina v aipskiii deželah v novi nevaroosli.
Odkar je prešla Italija v tabor naših sovražnikov, se je na vseh straneh oglašala zahteva, da mora lesna trgovina v naših alpskih deželah, ki jc bila doslej skoro izključno v rokah italijanskih lesnih trgovcev, priti v domače roke. Dobili so se tudi možje, ki so se takoj lotili dela; toda ccla stvar je sedaj zašla v tir, ki ima lesno trgovino v alpskih deželah dovesti iz dežja pod kap. Zasnovala se je »Zadruga za vnovčevanje lesa«, za katero stoje banke, ki bi iz naših gozdov napravile izključno zase molzno kravo, kakor se je to zgodilo n, pr. z železnimi rudniki. Ta zadruga bi rada pridobila posestnike gozdov na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem za to, da bi ji pogodbenim potom za deset let prepustili v sekanje tretjino lesa po gotovi ceni. Stvar je baje dozorela že tako daleč, da je neka dežela že obljubila svoj pristop pod gotovimi pogoji. Glasom ^Grazer Volksblatta« gre tu očividno za špekulativno kapitalistično podjetje. Izkušnje, ki smo jih v vojni napravili s tovrstnimi podjetji, nam jasno dokazujejo, da splošnost nima od njih nikdar nič dobrega pričakovati. Zato moramo želeti, da lesna trgovina v alpskih deželah nikakor ne pride v roke zasebnim kapitalističnim izkoriščevalcem. Stvar je sedaj predložena poljedelskemu ministrstvu v rešitev; upajmo, da si jo bo natančno ogledalo, predno bo izdalo svojo odločitev.
v
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. januarja. Veliki glavni stan:
V ovinku črne (vzhodno Paralova) je izvedel nemški poizvedovalni oddelek uspešno podjetje.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 20. jan. (K. u). Pri Bitolju slab ogenj s topovi, V ovinku Črne so na obeh straneh živahno streljali s topovi. Pri Mo-glenici slab ogenj s topovi in z minami. V Vardarski dolini topovski ogenj. Ob Stru-mi so živahnejše streljali s topovi; boji med patruljami južno Seresa, Letalci so nastopali pri Bitolju v Vardarski dolini in južno Orfanskega zaliva. Južnozahodno Dojran-skega jezera je sestrelil poročnik Brauneck svoje drugo sovražno letalo.
Položaj v južni Albaniji
Milanska »Italia* poroča, da položaj sporazuma ni ugoden. Boje se, da bodo čete osrednjih velesil v najkrajšem času zopet zadobile mejo z Grško,
Mir sedaj Se ni mogoč.
Newyork, 21. januarja. Časopisi precej nevoljno priznavajo, da ie mir sedaj še nemogoč. »World« pričakuje miru šele po ljutih bojih spomladi. Nekateri časopisi izjavljajo, da ni prav, da Nemčija noče objaviti svojih mirovnih pogojev.
Sveta stolica in mirovno vprašanje.
»Corriere della sera« pravi, da zavzema sveta stolica glede na mirovno vprašanje sledeče stališče: Napeto pričakovanega odgovora Vatikana na odgovor osrednjih velesil ne bo. Vatikan se bo omejil na to, da bo vzel nemško-avstrijsko obvestilo na znanje. Vatikan zavzema torej korektno stališče. Sveta stolica bi nemškega koraka ne mogla ©odDlratL kač bi bil sicer žaljen spo-
razum. Neka osebnost, ki jc v tesnem stiku s sv. očetom, jc izjavila, da Vatikan ne more nastopiti za mir, dokler tega obe vojni skupini ne želita.
Hladen Briandov sprejem v francoski zbor« niči.
Bern, 21, jan. (K. u.) Pariški listi poročajo: Ko sc je pričela včeraj seja zbornice, se je takoj pojavila mržnja proti Briandu, Ko sta Abraini in Ferryo utemeljila interpelacije, jc povzel Briand besedo< Vse jc mrzlo molčalo. Rekel je, da vlada nc smatra primerno zdaj odgovarjati, a ker je bil osebno premočno napaden, jc pripravljen podati izjavo. Ko je Briand zapustil govorniški oder, mu ni nihče pritrjeval, kakor je sicer navada. Med izvajanji Abramisa so padali medklici, da je vlada
{»redolgo čakala s pojasnili. Briand je ob-jubil pojasnila v četrtek. Rekel je, da dogodke prvih dni decemb. more pač vlada pojasniti, a očitati si ne more, da bi bila kdaj pojasnila odklanjala. Tudi v tem slučaju bo podal zadovoljive izjave, podprte z dokumenti. Med razpravo o interpelaciji Pressemaneja o odgovoru Wilsonu so se živahno prerekali; socialista Renande in Barckhe bi se bila skoraj stepla.
Pariz, 21. jan. (K, u.) Parlamentarni armadni odsek v Parizu je imenoval za ar-madne komisarje skoraj same najhujše nasprotnike Briandove vlade.
Nemški mir.
V	Berlinu je zopet zboroval »neodvisni odsek za nemški mir«, ki je znan po svojih obsežnih željah po novih aneksijalj nenemških dežel. Profesor Schafer je od* ločno proti vsaki udeležbi Amerike pri mirovnih pogajanjih in pravi, da nemškemu narodu ni treba nič drugega kakor »moči, moči in zopet moči« in vse drugo prid« samo od sebe. Še vedno zahtevajo Belgijo, severno Francosko, na novo pa še Rumunijo.
Mirovno gibanje v Italiji.
Koln. Ztg.« poroča.: Nacionalistični li« sti so vznemirjeni, ker poleg odločnih pri« stašev nevtralnosti nastopajo tudi drug! ljudje, ki nasprotujejo vojski. Vedno in povsod sc čuje: Vojski se sicer nismo mogli izogniti, a zdaj je le Nemčija nudila roko k miru, kar se le ne more tebi nič meni nič odkloniti. Dežela razpolaga še z mnogimi pomožnimi sredstvi, a premišljevati se le mora. Proti takim mnenjem zahteva nacionalistično časopisje odločne nastope.
Važno izjavo
bo podal, kakor poroča »Tyd*, v kratkem nemški državni kancler.	vt?;
NflCrfi sporama.
V	»Pester Lloyd« se peča neki voja* ški kritik z načrti sporazuma. Pravi, da bo veliki nastop sporazuma obsegal sledeče značilne točke: 1. Korabin. ofenzivo na suhem in na morju z namenom, da se pred vsem osvoji Belgija; dalje na Krasu italijansko ofenzivo, ojačeno s francoskimi na-skakovalnimi četami, rusko ofenzivo ob Seretu in končno bodo delno opustili solunsko pustolovstvo, 2. Zbrala se bo an-< gleška milijonska armada; do skrajnosti se bo izrabil francoski materijal ljudi, uporabile se bodo do zdaj varovane italijanske rezerve; napele se bodo vse ruske sile. 3. Stroji se bpdo do skrajnosti izrabili, 4. Istočasno se bodo zelo zgodaj udarili, da pre-hite štirizvezo. Kdaj bo nastop izveden, se seveda ne more vedeti. Morebiti že v enem mesecu, morebiti še pozneje. Šlo bo najbrž za generalno ofenzivo. Sporazum se najbolj zanaša na premoč strojev. A računati se mora: 1, tudi vojna industrija štiri-zveze ni počivala in 2. stroji niso še vse; bitke so še vedno odločili ljudje.
Japonski rušilci za entento.
Kodanj, 21. jan. »Daily Chronicle« poroča, da so japonske mornariške oblasti prejelo in sprejele naročilo entente za 10 rušil cev po 600 ton. Tudi lani jc Japonska, tekom šestih mesecev dobavila ententi 10 rušilcev.
Japonsko in ameriške vojne dobave za Rusijo.
Haag, 21. jan. »Manila-Times« piše, da so jeseni pripeljali veliko množine mu niči je iz Vladivostoka na rusko fronto. Pošiljajo baje tudi nove čete iz azijskega dela Rusije na bojišča. Pristanišče v Vladivostoku jc vse polno ladij, ki so pripeljale vojni materijal in druge reči iz Združenih držav in Japonske. Civilni tovorni promet na sibirski železnici je zato ustavljen.
Razno poročilo.
Novi brnski škof
Norbcrt Klein, opat v Opavi, bo 28. t. m. posvečen škofom. Posvetil ga bo kardinal knezonadškof olomuški dr. baron pl. Skrbenskv,
Švica.
Lugano, 21. jan. švicarski poslanik PJante je imel daljši pogovor s Sonk nom..	"
Novo črnogorsko nrnistrstvo,
Pariz, 22. januarja. (K. u.) »Agence Havas«: Črnogorsko zunanje ministrstvo poroča: Radovicevo ministrstvo je odstopilo. Novo ministrstvo je sledeče sestavljeno: Predsedstvo, vojska in začasno notranje stvari: dosedanji vojni minister general Mile Matanovič, zunanje zadeve in začasno javni pouk in bogočastje: major Milutin Tamanovič. Novo ministri že poslujejo.
Vsi Venizelisti izpuščeni.
Milan. (K. u.) Tukajšnji listi poročajo, da so sedaj izpuščeni vsi Venizelisti vštcvši voditelje časopisov. Angleški general Philips in več častnikov je došlo v Atene kot nadzorniki, med tem ko se francoski in ruski nadzorniki še pričakujejo. Admiral Bousquier je odredil, da se mora francoska garnizija preložiti s Krfa v Santo Mauro.
Civilna služba za vse ententine države.
»Lugano, 21. januarja. »Corriere della Sera« posnema po »Utro Rossi« poročilo, da je sklicana konferenca v Petrograd. Namen konference je, da se vpelje civilna služba v vseh ententinih državih.
Eksplozija v tvornici streliva.
London, 22. januarja. (K. ur.) Uradno: Dne 19. januarja ob 7. zvečer je pričelo goreti v tvornici, ki izdeljuje v londonskem mestnem delu Heastend strelivo. Čez 2 minuti je sledila razstrelba. Požar se je razširil tudi v sosedna skladišča in tvornice. Do zdaj je 50 do 60 ljudi mrtvih, do 112 oseb je nevarno, 265 pa lahko ranjenih.
volne slike.
(Bog. Stojanov.)
Na straži.
Zimska noč.---
Sneg naletava v velikih kosnun. Bel prt "pokriva širno ravan.
Zebe me. Zavijem se v suknjo,toda ne pomaga nič. Mrzla sapa se mi zaganja v obraz ter mi prešinja vse ude.
Vse je mirno — tiho.
Pazno motrim okolico. Manem si roke ter jih nosim k ustom, da bi si jih
...
Toda kaj je tam?!
Trdneje zgrabim za puško ter se
vržem v sneg.
Sovražna patrulja na konjih — sest
mož.
Napnem petelina — pomerim in sprožim.
Črna senca se odloči od konja ter zgine na tla.
Kakor blisk popadajo konji in ljudje na tla. Tropa krogel se vsuje proti meni. Mrzlično sem začel pritiskati na petelina. Ko sem izpraznil puško ter začel iznova basati, me zapeče nekaj na rami.
»Zadet sem, si mislim, kaj zdaj?«
Naenkrat poči nekaj na desni strani, skoraj za hrbtom.
Ozrem se.
Še ena sovražna patrulja.
Izgubljen sem.
Naenkrat priderc iz gozda pol eska-drona naših vrlih dragoncev.
Začuli so streljanje ter pritekli na pomoč.
Rešen.--Molitvica je zaplala
preko mojih ustnic k nebeškemu Očetu.
Ruski konjiki jo udero v beg.
Toda prepozno.
Dragonci jih zajamejo. Rusi so po-aietali orožje od sebe ter se udali.
V zraku.
Stopil sem k letalu.
Od trdnjavskega poveljnika sem dobil pismo, ki ga moram oddati tekom treh ur poveljniku naše armade, ki prodira proti trdnjavi, da jo osvobodi.
Motor začne počasi ropotati, začnem se dvigati.
Po utrdbah gore male lucice, topovi bruhajo iz sebe ogenj, granate se raz-pokavajo ob betonirah stenah utrdb — krasen pogled. Naenkrat se silno posveti. Do mene prodre luč ruskega reflektorja. Trdno zgrabim za krmilo. Letalo šine kvišku.
Okoli mene začno frčati granate.
Preračunil sem, da sc moram dvigniti najmanj do višine 3000 m — sedaj imam 2000 m — torej še 1000 m.
Puh razstreljenih granat me je omamljal. Začela je streljati še infan-torija.
Krogle so prodirale krila. Nekaj krogel me je oprasnilo po rokah.
Priporočil sem Bogu dušo, raztrgal pismo ter ga poskušal pojesti, toda ostalo mi je v grlu ter me dušilo.
Priletelo je še par krogel--nato
sem se onesvestil.
Padel sem na tla — kakor sem pozneje zvedel — blizu tja, kjer je taborila naša armada.
V mojem grlu pa so dobili koščke pisma, ki sem ga skušal pojesti.
Moje rane niso bile nevarne, letalo pa sploh ni bilo več za rabo. Tri krogle od pušk so predrle motor. In to je bila moja sreča, sicer bi me bilo odneslo bogve kam.
Drugi dan sera prejel srebrn križec za hrabrost.
Na bojnem polju.
Bajonetni naskok--.
Počasi so splazimo naprej, skrivajoč se za vsak kamen, grm, za vsako drevo.
--- Buum____ buum... bum-
bum... grmi za nami in pred nami.
Se petero korakov sem oddaljen od sovražnih topov. Naša naloga je, da jih zavzamemo z bajonetnim naskokom.
Samo mal gozdnat hribček imamo še prelozti.
Meni so stiska srce od neke neizrekljive groze. Bije mi tako močno, da ga skoro slišim. Ozrem se. Nič ne vidim, vse jc temno — le tam zgoraj grmijo naši topovi sovražniku smrtno pesem. Bliska se, ogenj šviga iz njihovih žrel, granate sikajo kakor ognjene kače po zraku.
Sedaj smo na vrhu.
Poročnik nekaj zavpije — jaz ga nisem slišal — nato pa se spustimo v brzem teku po strmini navzdol.
Sovražne krogle začno padati v naše vrste. Tik mene pade tovariš, zadet v prsi.
»Z Bogom — Franc — pa po-zdravi mater, sestro — in — Mal ko.
Težko je zahropel, kri mu je bruhnila iz ust. Izdihnil je--
Divja bol mi je stisnila srce. Rad bi ostal pri njemu, toda dolžnost me kliče naprej. Zapodim sc za drugimi med sovražne vrste. Bajoneti so se začeli zadirati v telesu, kri je špricala po zraku. Bodala se krhajo ob bronastih stenah topov. Šrapneli trgajo in mesarijo človeška telesa.
Se en »hurra« —, topovi so naši.
Po sveto.
— Vodja bolgarskega gibanja v Ma-cedoniji, znani revolucionarni politik dr. Vladov, je umrl.
Spomin na Sienkieviča. Iz življenja slavnega poljskega pisatelja pripoveduje njegov prijatelj naslednji spomin: Prav dobro se še spominjam... vračal sem se s Sienkievičem z nekega shoda. Na Novem svetu v Varšavi sva srečala pogreb — siromašen pogreb — le nekoliko ljudi je korakalo za pogrebnim vozom in samo en duhovnik je spremljal rakev na pokopališče. Vzela sva z glave klobuk. Baš v em trenotku je jel nekdo klicati Sienkicviča po imenu: »Gospod Henrik-« Obrnila sva se. Z urnim korakom je hitela k nama preko ulice žena doktorja Ciszkieviča. Oči so ji čudno žarele. Stisnila je Sienkieviču roko in rekla: »Ali veste, gospod, pred kom ste se odkrili?« — »Pred Bogom in rajnikom.« — »Da, da ... to je pogreb tiste revne šivilje, ki jc večkrat šivala pri nas na domu, a nihče Vas ni tako oboževal kakor ona. Cele odstavke iz Vaših knjig je znala na pamet. Kupila je vse, kar s te spisali, i knjige v najlepši opremi. Samo eno željo je imela: da bi vsaj enkrat v življenju slišala Vaš glas. Še eno uro pred smrtjo mi je pravila: Ko bi vsaj pogledal na mojo rakev in rekel: »Počivaj v miru!« Ustnice SienkieviČa. so se stresle, kakor bi molil. Na to je naglo prijel gospo Ciskie-vičevo za roko in rekel: »Pojdimo tod mimo v cvetlično prodajalnico; kupim nekaj cvetlic, da jih položite na grob tc gospodične.«
Edison apostol zmernosti. Italijani menda še vedno niso prepričani o tem, da je obilna hrana škodljiva, ker jim mora iz hranilnih razlogov to dejstvo vojna pridigovati vedno iznova. Vsi časniki v Italiji si prizadevajo, da opišejo kar najrožnejc mogoče koristi zmernosti. »Stampa« navaja za vzgled Edisona, ki se nadeje, da doživi po svojem zistpmu zmernosti vsaj 150 let dobe. Ko jc Edison nedavno čul o nenadni smrti železniškega veljaka, o katerem je bilo znano, da je po napornem dnevnem delu premislil še ponoči v postelji vsa težavna vprašanja, je dejal: Zakaj je premišljeval ponoči, namesto da bi bil spal? Preveč je jedel in preobložena prebavila si niso mogla odpo-čiti. Edison je le toliko, kolikor mu jc neizogibno treba, manj kot za perišče vrednosti k vsaki, južini. Radi tega zaspi nemudoma, če le položi glavo na blazino in ne pozna sanj.
Kralj pariških bazarjev musje Du-fayel, ki je umrl te dni, ni bil samo najbogatejši, temveč tudi daleč najiz-najdljivejši in originalneji pariški trgovec. Že po prirodi šegav človek, poln humorja, je često pripovedoval v zaupljivem krogu dogodke iz svojega razburkanega življenja, ki so bili priča niegovi originalnosti. Najrajši je pra-
vil, kako si je pridobil prvo glavnico. Mnogo ni bilo, 20 frankov samo, a za 131etnega dečka njegove podjetnosti in njegove sreče, je bilo že imetje. Ob obali francoskega kopališča je bilo. Trije bosonogi potepuhi — eden je bil Dufayel — so ležali v pesku in strmeli v sinje nebo nad seboj, ko je stopil k njim lepo oblečen kopališčni gost in jih pozvali, naj mu prineso zopet hčerino žogo, katero so odnesli valovi. Dvajset frankov je določil gospod v nagrado. Dva bosopetnika sta poskušala srečo, a žoga je bila že daleč zunaj na morju in nista je dosegla. Tretji — Du-fayel — sc jima je režal, si izposodil pri gospodu dva franka in ž njima je najel brezdelnega ribiča, ki je takoj odrinil s čolnom in s premetencem po čogo. Za malo minut mu jo je prinesel, pri tem si na le toliko omo-čil prste, kolikor je pobral žogo iz vode. Tujcu je bila premetenost tako všeč, da ga je vzel s seboj v Pariz za učenca. Tu je napredoval Dufayel tako, da je sedemnajstleten ustanovil konkurenčno podjetje, ki bi bilo ugonobilo njegovega dobrotnika, da sc nista zedinila v zadnjem hipu.
—	Umrl je v Beltfradu tamošnji zdravnik dr. Svetozar Markovič, dolgoletni glavni urednik glasila zdravnikov »Svetlost*.
Volilo mestu Prostejevu. »Hlasi s liane« poročajo, da jc župan gr. Pri-kryl dobil te dni brzojavko od občinskega predstojništva v Marbahu na Dunaju, ki je javilo, da je umrl polkovnik Oton Mareš- Dr. Prikryl je oddal oporoko rajnega, ki jo je imel shranjeno, okrajnemu sodišču v Prostejevu, kjer je bila odprta. Po besedilu oporoke je glavni dedič po plemenitem rajnem polkovniku mesto Prostejev, ki bo po izplačilu legatov ustanovilo iz ostalega premoženja: Češko narodno ustanovo polkovnika Otona Mereša. — Slovenci, spominjajte se »Slovenske Straže«!
—	Hišni pisemski nabiralniki. Novi poštni red določuje v § 37., točka 5, da se smejo poštni nabiralniki postaviti tudi v notranjosti trgovin, hotelov, gostiln, zavodov itd. Dovoljenje za tak nabiralnik se doseže pod naslednjimi pogoji: Hišni nabiralniki se smejo postaviti v krajih, kjer so erarični poštni uradi. Razdalja kraja, kjer sc postavi poštni nabiralnik, od pota, kjer redno hodijo poštni uslužbenci, ne sme znašati več kot 1000 korakov (750 m). Dostop do nabiralnikov mora biti ob času pobiranja neoviran, zato se nabiralniki ne smejo postaviti v nadstropjih. Postaviti se smejo le nabiralniki onih vrst, ki se porabljajo za splošno porabo v kraju; posebni nabiralniki za blagovne vzorce se ne postavijo. Nabiralnike oddaja pošta in ostanejo njena lastnina. Čas pobiranja iz domačih nabiralnikov je isti, kakor pri javnih, V posameznih slučajih se čas pobiranja lahko določi v sporazumu z interesenti, pri Čemer je njih želje, v kolikor dovoljuje obratni čas, upoštevati. Ob nedeljah je posebno pobiranje od 12, ure opoldne naprej izključeno. Izpremembe v času pobiranja je treba interesentom pravočasno naznaniti. Interesentje morajo za vsak nabiralnik plačati obratni in amortizacijski prispevek, ter pristojbino za pobiranje. — Natančnejša pojasnila dajejo pošte.
Nov zločin ameriškega milijonarja.
Mnogo imenovani ameriški milijonar Thaw, ki je bil obsojen radi umora iz ljubosumnosti in katerega so pozneje spoznali bebca ter ga končno izpustili iz norišnice, je izvršil nov zločin. Izvabil je seboj kletnega šolarja, potoval ž njim, božični dan pa so našli mladeniča, vsega krvavega bi-čevih udarcev, v sobi neke gostilnice. Thaw je zbežal in s pomočjo bogastva se je mogel skrivati doslej. Pred nekaj dnevi ga je izsledila policija v Philadelphiji in ko ga je hotela prijeti, si je prerezal Thaw žile. Nezavestnega so spravili v zapor.
Dnevne novice.
-j- Zastopstvo dežele Kranjske pri ce-carju. Njegovo Veličanstvo cesar Karel sprejme poklonitveno odposlanstvo dežele Kranjske koncem tekočega meseca. Tudi druge dežele se po posebnih odposlanstvih poklonejo novemu cesarju.
+ Cesar Karel je bil včeraj v Badnu ob 8. zjutraj pri tihi sv. maši. Nato je zaslišal gen. polkovnika nadvojvoda Jožefa v avdienci. Po zajtrku se je cesar s sanmi vozil dve uri v Dunajskem gozdu.
-f Slovenci in ententa. V torek, dne 16. t. m., je bil poslanec dr. Korošec pri c. kr. namestniku grofu Claryju ter ga v imenu Slovencev naprosil, naj na pristojnih mestih izjavi, da avstrijski Jugoslovani z ogorčenjem odklanjajo ententine obete za osvoboditev avstrijskih Slovanov. Avstrijski Jugoslovani hočejo svojo bodočnost graditi le pod močnim žezlom Habsburžanov. Isto jc sporočil tudi ministrskemu predsedniku grofu Clam-Martinicii-
+ Nago veliko vprašanje. »Tages-post« piše: »Napačno bi bilo, ako bi umevali ureditev češkega domačega prepira, preosnovo poslovnika, uvedbo nemškega državnega jezika in celo osa-mosvojiev Galicije kot edina velika vprašanja. Vojna in mir nista skrita v njih, marveč v balkanskih vprašanjih. Glede nove Avstrije ne bosta odločali samo Češka in Galicija, marveč v prvi vrsti ureditev jugoslovanskega vprašanja in moč duha enotnosti, ki naj v bodoče nosi državo.«
-f Ministrski obiski. V soboto so se vrnili iz Berlina na Dunaj avstrijski ministrski predsednik grof Clam-Mar-tinic, ogrski ministrski predsednik grof Tisza, minister Hofer in ogrski poljedelski minister baron GhillanyL Istočasno sta došla na Dunaj tudi nemSki državni tajnik dr. pl. Zimmermann in lega-cijski svetnik pl. Prittwitz. Nemški državni tajnik se je z grofom Czerninom razgovarjal o vseh važnih vprašanjih ter se je včeraj zvečer odpeljal z Dunaja.
-f- Nabor za črnovojnike letnika 1899. C. kr. korespondenčni urad poroča z dne 20. t. m.: Z danes objavljenim razglasom se vpoklicujejo črnovojniškl obvezane! rojstnega letnika 1899 k na« bora, da se dožene njih sposobnost za črnovojniško službo z orožjem. Naborni obvezane! se moralo najkasneje do 31. januarja 1917 zplnsiti v občinskem ura* da svojega bivališča. Nabore^odo izvršile drnovolniške prebiralne komisije in sicer od 8. do 22. februarja.
-f Cerkvene vesti s Koroškega, Na župnijo Pokrče je prezentiran vlč, gč Matej Welss, kapiteljski kanonik v Gospa-Sveti, in na župnijo Višprije vlč. g. Jožef Huber, provizor istotam,
-f- Za »Slovaško republiko« sc vnema francoski publicist Jean Finot, »kajti niso vsi Jugoslovani Srbi« in »Slovaki so skoraj vsi katoličani«. Francoski publicist očividno zamenjuje Slovake na Zgornjem Ogrskem s hrvatskimi Slavonci. Enako globoko nepoznavanje razmer izpričuje ententa sploh glede dežela in ljudstev, katerih zemljevid hoče »popraviti*.	>
—	Odlikovanje hrv. bana, hrv. mini- I stra in grofa Miroslava Kulmerja. Hrv. ban j dr. Ivan baron Skrlec je dobil red železne krone 1. vrste, hrv. minister Imbro pl. Hy-deghety čast tajnega svetnika, a grof Miroslav Kulmer veliki križ Franc Jožef o-vega reda;
—	Konferenca sodalitatis Ss. C. J. za dekanijo Trebnje bo v četrtek dne 25. V ' nuarja t. 1. v Št. Rupertu. Začetek ob 11. uri dopoldne.
—	Padel je na Krasu 18. januarja ob 5. uri popoldne nam Slovenccm silno dobri in pravični gospod stotnik H e r m. p l. Nemec. Stal je na opazovalnem stanu v sredi med nadporočnikom Kietrichom, četovodjo Skamen in desetnikom Šmidom, kar prileti šrapnela in zadene lc njega. — Naj mu bo zamljica lahka!
—	Padel je na polju slave, opravljajoč svojo ordonančno službo vojni prostovoljec Jožef M a tekov i č, sin sodnega nadoficiiala v Kranju. Sladko naj spava na Tolminskem polju!
—	Ogenj, V nedeljo zvečer okoli 9. ure je začelo goreti v pekarni Novaka na Šutni pri Kamniku. Škcde je precej. Nevarnost. da se vnamejo sosednje hiše, jc bila velika, vendar se je cgnjegascem in vojakom posrečilo, da so očenj omejili.
Proti jetiki. Ker preti ob danih razmerah velika nevarnost, da se jetika med vračajočim se vojaštvom in prebivalstvom še močnejše razširi, treba vse dosedanje ustanove proti jetiki iznova poživiti ter vrhu tega vse skrbstvo za tuberkulozne organizirati. To skrbstvo bodo vodile lastne oskrbovalnicc, in sicer v prvi vrsti potom skrbstvenih zdravnikov in skrbstvenih strežnic, katerim bo izročena skrb za bolnike na domu. Naloga oskrbovalnic se razteza na eni strani na skrb za bolnika, na drugi strani pa na njegovo okcjico, ki jc v nevarnosti pred okužranjem. Oskrboval-nice je smatrati za zavode javnega zdravstva ter naj bodo zbirališče vseh socialno-skrbstvenih prizadevanj, ki služijo zatiranju tuberkuloze bodisi neposredno aH posredno. Ustanavljati oskrbovalnicc in skr- j beti za njihov obrat so predvsem poklicane že obstoječe, organizacije za zatiranje tuberkuloze, potem drugi javni činitelji in korporacije, kakor dežela, občine, Rdeči križ, bolniške blagajne, strokovne zadruge, društva itd. V posameznih slučajih bo k ustanovnim in obratnim stroškom prispevala tudi država.
■— Smrt v službi. »Marburger Zeitung« poroča, da je v torek ponoči v izvrševanju svojega poklica našel smrt sprevodnik južne železnice Anton Walcher. Truplo so prepeljali iz Trbovelj v Maribor,
—	Napadalec Triiko Grabež umrl. »Hrv, Dnevnik« poroča, da je umrl te dni v vojaškem zaporu v Sobotici Trifko Grabež, eden izmed napadalcev na pokojnega nadvojvoda Franca Ferdinanda in njegovo soprogo.
—	Kako se iščejo izginili vojaki?
Glavno vodstvo Rdečetf« križa
i
l
Čim delj traja vojna, tem večje jo število svojcev, ki žele, da bi znali za usodo svo-jih dragih, ki sc bore na polju slave in usodo onih, o katerih že dolgo ni nobenega glasu. Z Iskanjem poročil o bojujočih se vojakih se neutrudno bavi več oddelkov .Rdečega križa. Z iskanjem izginilih se bavi največ poizvedovalni urad Rdečega križa na Dunaju, I. Stock im Eisijnplatz 3. Ta oddelek obavi brezplačno vse poizvedbe v vsakem posameznem slučaju ter se poslužuje vseh vojaških in civilnih oblasti. V podporo svojemu delovanju izdaja poseben iskalni časnik, ki se dvakrat na mesec v. 20.000 izvodih razširja brezplačno po vsi državi. Enkraten kratek poizvedovalen oglas stane 2 K, obširneji 4 K, poizvedovalni oglas 8 podobo po fotografiji, katero je poslati, pa 9 K 50 h. Pošilja se poizvedovalne oglase, ki morajo biti razločno pisani ter označevati rodne podatke ter civilne in vojaške pristojnostne navedbe (polk, stotnija) na upravo lista »Oesterr. Suchblatt«, Wien I., Stock im Eisenplatz Nr. 3.
-f- Odlikovanja. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil mornar Franc Ro-jkar. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rač. podčastnik 27. dom. p. Evgen Dolenc, nad. stražmojster 7. dež, orož. pov. Ivan Dra-šler, stražmojstra 6. dež. orož. pov. Matija Zavec in Josip Šošterič, nad. stražmojstra 7. dež, orož, pov. Ivan Šercer in nad stražmojster 6. dež. orož. pov. Ludovik Fras. Železni zaslužni križ na traku hrabrostne svetinje so dobili: četovodje Dekleva Iv,, Ferluga Alojzij, Kadunc Ivan, Modec Ludovik, Rebula Alojzij in Trampuž Franc, tit. četovodje Ferlan Alojzij, Kavčič Just in Lozar Anton, vsi pri 5. črnovoj. pp. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila nad-poročnik 27. črnovoj, pp. Baltazar Babler in nadporočnik Miroslav Okorn. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: tit. narednik Josip Blokar, stražmojster Anton Peršolja, nad. stražmojstri Ivan Ebhard, Franc Bač-nik in Viljem Burgstaller, stražmojstri Josip Vogrič, Anton Lebar, Ivan Dolenc in Josip Počkaj, nad. stražmojstri Iv. Schnabl, Franc Stelzer, Tomaž Viktora, Feliks Vogrič, Tadej Wernig, Josip Petek, Andrej Jagodič, Josip Kune, Franc Franetič, Avg. Gruden in Tomaž Duša, tit. narednik Al. Žabkar, stražmojstri Josip Lužnik, Josip Lukas, Andrej Kovač, Anton Humar, Iv. Ček, Severin Sedevčič, Franc Kozina, Andrej Valenčič in. tit narednik Josip Ška-bar, vsi pri 7. dež. orož. pov. in rač. podčastnik 27. črnovoj. okr. pov. Ivan Novak, pri neki črnovoj. želez, stražni stotniji.
—	Odlikovanja pri 13. visokogorski •totniji 27. dom. pp. Žc enkrat odlikovani stotnik Ivan Rojnik je prejel vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. Signum laudis je prejel poročnik Rudolf Wagner, Že enkrat odlikovana s srebrno II. razreda praporščaka Franc Jurca in Leo Mežan sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Bronasto hrabrostno svetinjo je prejel poddesetnik Ljubljančan Vilo Sekula. Čestitamo!
—	Pogon proti hrvatskim roparjem. Da napravi konec drznim roparskim pohodom po obmejnih štajerskih krajih. je zbrala oblast v Rogatcu 50 orožnikov, ki četujejo po okoliških krajih, da zaslede roparje. Bil jo že skrajni čas za tak odločen nastop varnostne oblasti, kajti prebivalstvo je bilo že v neznosnem strahu pred drznimi roparji, ki se niso bali niti smrtnih groženj in najkrutejšega nasilja! Dosedaj so odnesli roparji za mnogo tisoč kron plena preko meje na Hrvatsko, odkoder so prihajali na štajersko stran.
—	Velika povodenj. Iz Tržišča na Dolenjskem se nam piše: Vsled neprestanega deževja je Mirna silno narastla. Železniška proga Trebnje—Št. Janž je v dolžini nekaj deset metrov razdrta. Cesta na več krajih porušena. Silno veliko škode Je po njivah, kjer je ponekod voda odnesla vso prst. Pošta na Karmel in Scvnico je prekinjena.
—	Tatovi morilci. V noči med 17, in 18. januarjem so tatovi po nekaterih hišah v statenberski dolini poskušali krasti, V Udnji vasi so nakradli pri Pucljevih nekaj obleke in nekaj moke. Drugje so jih prepodili. Prišli so v Brezje in zlezli v hišo Aniona Zupančiča. Ko je Zupančič začutil, da ima tatove v hiši, je šel ven, da bi jih pregnal. Eden izmed tatov se mu postavi nasproti z nožem in ga zabode naravnost v srce, da je takoj v naročju žene, ki je za možem prihitela, izkrvavel. Tatje so nato izginili, ko so začeli vaščani na krik žene Zupančičeve vstajati, in pustili vse nakradeno blago. Pri begu je eden izgubil tudi svoj klobuk.
—	Zemlja se je vsedla med Radečami in popirnico. Promet s popirnico je nemogoč.
—	Občni zbor Kamniške podružnice slovenskega planiniskega društva se vrši v Kamniku dne 27. januarja L 1. ob 8. uri
zvečer v gostilniških prostorih ondotne Čitalnice. Na dnevnem redu je: Pozdrav in poročilo po osrednjem društvu odred-Jenega predsednika, ftvjfntuelno. poročilo
prejšnjih podružničnih funkcijonarjev. Pre-čitanje imenika plačujočih članov in sprejem novih članov. Volitev novega odboraJ Slučajnosti.
—	Samoumor dveh deklet, Minoli četrtek zvečer sta se v Gaberju pri Celju ustrelili iz enega in istega brov/ninga 19-letna mizarjeva hči Ana Slerniša in njena prijateljica 26 letna bivša natakarica Ana Žagar. Proti večeru sta rekli materi Ster-niše, da gresta v očetovo delavnico pogledat, kako je z ognjem v peči. Ker se do večerje nista vrnili, so ju šli iskat in našli v delavnici mrtvi v lastni krvi. Poleg nj'ju je ležal brovvning. Kaj je gnalo dekleti k takemu dejanju, ni nikomur znano, ker sta bili dotlej vedno veseli. Orožje je kupila Ana Sterniša dva dni pred samoumorom v Celju.
—	Velik »sad v Hrastnika. Dne 16. t. m. se je utrgal v Hrastniku z gore velik zemeljski plaz in zdrsnil v ozko kotlino blizu kemične tovarne. 22 hiš je močno poškodovanih, 120 delavskih družin je moralo zapustiti svoja stanovanja. Tovarna je v veliki nevarnosti ored novimi usadi.
—	Vojni kurat Goleč zopet operiran. Č. gosp. vojni kurat Januš Goleč ie bil v Gradcu prejšnji ponedeljek, dne 8. januarja, zopet operiran. Izrezali so mu precej močan kosec granate, ki ga je nosil pod lopatico. Izgubil je dokaj krvi in moči, Te dni mu še nameravajo izrezati drobce granat za ušesom. G. Golcu želimo skorajšnjega okrevanja!
—	Ušel je iz deželne bolnice ponoči med 21. in 22. t. m. gojenec deželnega vžgo-jevališča Martin Tomažin, star 16 let, doma iz Podule, občina Raka, okrej Krško. Ta gojenec je že 17. julija 1915 tudi pobegnil. iz deželne bolnice in si prisvojil pri ti priliki nekaj tuje obleke in denaria. Potikal se je potem po novomeški okolici in služil pod tujim imenom; ko se ga je koncem oktobra prijelo in hotelo pritlrati nazaj v vzgojevališče, je medpotoma skočil iz vlaka med vožnjo, pa si je le zgornjo čeliust prebil. Tudi sedaj ga je bilo treba radi obolenja oddati v deželno bolnico, katero priliko je porabil, da je vnovič pobegnil.
Iz Kranja. »Podružnica za goriške begunce v Kraniu« priredi v sredo, dne 24. t. m. zvečer ob 8. uri v Kino-TaHa dobrodelni koncert s prijaznim sodelovanjem c. in kr. komornega virtuoza gosooda Frana Ondfička in pianista gosp. Josipa Pol-gatha. Čisti dobiček je namerilen goriškimi beguncem. Sl»vni mojster si je "'za Krafij izbral isti veličastni spored, po katerem se vrši njegov koncert v Ljubljani dne 25. t. m. Sedeži od I.—VI. vrste po 5 K, od VII,—X. po 3 K, od XI,—XVI. po 2 K. Z ozirom na dobrcde'ni namen se pretlačila hva^rno sprejmejo.
Na Ruskem fe umrl Janez P ogli č pd. Plošč v Zmotičah. Za nim žaluie vdova in dva fantka po štiri in dve leti stara.
Goljuf v dubovski ob^ki. Krog Sc-meringa se klati že nekaj dni mlad mož, ki se, oblečen po duhovski, ofrinša v župniščih in župnikom izvablja denar. Ima dovolilo k maže vanju, izdano po ordinarijatu v Stolnemlielemgradu, ter potni list; oboje se glasi na ime Peter Kaszt. Kakor pripoveduje, prihaja iz Linca, kjer je poselil bolnega brata in hoče potovati nekam na Madžarsko. A na poti je izgubil denar, zato prosi vedno za 20 K, da bode mogel potovati dalje. Večkrat se mu je že posrečila prevara. Žunniki se opozarjajo na nepridiprava. Pod ključ ž njim!
—	V ozemlju Srbije, zasedenem po c. in kr. avslriisko-ogrskih četah, sc je otvo-ril z dnem 15. decembra 1916 za zasebni poštni promet c, in kr. etapni poštni urad Umka,
Izgubila se je dne 19 .januarja na cesti od Loža do Rakeka rujava boa. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi gosoej Jos. Krašna, Ljubljana, Poljanska cesta 54.	3
izprefl Miti.
Begunci — navijalcf cen. Pod tem naslovom poroča ponedeljkova »Zeit«, da je dunajska policija opazovala že več tednov sem, da primorski begunci v begunskih taboriščih v Pottendorfu - Landeggu in Mitterndorfu skušalo na Dunaju nabavljati neobhodno potrebna živila po ccnah, ki daleč presegajo tržne cene, in sicer zato, da jih potem zopet po znatno višjih cenah prodajajo v begunskem taboru. — Sedaj oa so aretirali 53 letnega delavca Ivana Zanatena, rojenega v Brazzanu pri Gra-diški, in rijegovo ljubimko, 50 letno delavko Leopoldino F6dig, stanujočo v favo-ritskem okraju na Dunaju, kjer sta na dan pokupila po več sto hlebov kruha, ki se smejo prodajati po 46 vinarjev, in sicer od voznikov raznih pekaren po 60 vin. do 1 krone hleb. Ta kruh sta potem odpravljala v imenovana taborišba, kjer se je kruh prodajal po 1 K 30 vin. do 1 K 40 vin. hleb. Aretirana sta bila tudi 43 letni zidarski pomočnik Aleksander Visintin in 31 zidarski pomočnik Maks Francovich, oba iz Št. Lovrenca v Masi. in lUuuioča v begun*
skem taborišču v Pottedorfu-Landeggu, ki
sta posredovala pri tej prodaji. Vsi štirje so bili zaradi pregrešiva navijanja cen izročeni dunajskemu deželnemu sodišču.
Liiijassfce novce.
lj Odlikovanja pri ljubljanski drža\ai policiji. Ravnatelj c. kr. državne policije c. kr. vladni svetnik g. Karel grof K u n i g 1 je odlikovan s častniškim križcem Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo, namestnik ravnatelja drž. policije c. kr. policijski nadkomisar dr. Mihael S k u b 1 je odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo.
lj Razmere v mestnem stavb, uradu zopet pred sodiščem. Vodja mestnega stavbnega urada nadsvetnik inž. Prelov-šek je proti podjetniku Kušarju vložil tožbo zaradi razžaljenja časti. Obravnava se vrši 26. t. m.
lj Nakazilo moke trROvcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v četrtek dne 25. t. m. ob pol 9. uri dopoldne. Radi novega nakazila je ostanek moke takoj naznaniti, ravnoialto če moka ni ostala.
lj V zmoti. Po nekaterih gostilnah je videti še napise: »Brez krušnih kart nič kruha.« To je pač veljalo za prej, sedaj jo pa sploh prepovedano dajati gostom kruh tudi proti krušnim kartam. Goste se na ta način vodi le v zmoto, posebno tujce. Ti napisi naj se odstranijo ali pa tako prelepijo, da bo čitati samo: »Nič kruha.« Kdor bi pa kruh kljub temu prodajal, ima pač pričakovati kazni.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Hofferle, urarjeva žena, 43 let. — Roman Kos, og-njičarjev sin, 4 mesece. — Helena Roben, zasebnica, 86 let. — Plinio Loser, enoletni prostovoljec, narednik. — Ivan Hirczuk, pešec. — Štefanija Ceklan rejenka, 1 mesec, — Marija Erbcžnik, užitkarica, 80 let. — Josip Kukec, zaviračev sin, 1 leto. — Anton Žitnik, tesar, 48 let. — Marija Se-liškar, zasebnica, 66 let. — Karel Kanbe, računski podčastnik I. razreda. — Erih Kodzdar, pešec. — Elizabeta Kocjan, zasebnica, 85 let.
lj Obrtno gibanje meseca grudna lanskega leta v Ljubljani. Svoje obrti je priglasilo 23, odglasilo pa 9 strank. Priglasili so: Karolina Jesih, Florijanska ulica 36, gostilničarski in krčmarski obrt (b in c § 16. o. r.); Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup iri prodajo, reg. zadruga z om, zav. v Ljubljani, Šolski drevored 4, mesarski obrt; Marija Špenkova, Kopitarjeva ulica 1, prodaja vegetabilij; Marija Knezova, Linhartova ulica 31, trgovina z mešanim blagom, izimši v § 38. o. r. omenjeno blago; Ferdinand Nežina, Križevni-ška ulica 7, izdelovanje čistila za usnje; Blaž Štimec, Elizabetna cesta, trgovina z mešanim blagom, izimši v § 38/5 o. r. omenjeno blago; Marija Brodnik, Pogačarjev trg, prodaja,sadja in zelenjave; Fr. Batjel, Stari trg 28, obrt mehanikov, trgovina s kolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji, muzi-kalnimi avtomati, njih deli in električnimi žepnimi svetilkami; Vid Bratovž, Slari trg 20, trgovina z mešanim blagom, izimši v § 38/5 omenjeno blago; Marija Pregelj, Karlovška cesta 14, prodaja galanterijskega blagaj Jernej Kopač, Wolfova ulica 10, medičarski in svečarski obrt; Adolf Fey, Resljeva cesta 2, obrt optikov, urar-ski obrt; Marino Torelli, Trubarjeva ulica 2, trgovina s sadjem in zelenjavo; Lucija Jesih, Poljanska cesta 13, trgovina z me-. šanim blagom, izimši v § 38/5 omenjeno blago; Fran Čuden jun., Šelenburgova ul. 7, trgovina z urami, dragulji, zlatnino in .srebrnino, s kovinastimi in mehaničnimi izdelki; Josip Ipavic, Židovska ulica 4, trgovina z mešanim blagom, izimši v § 38/5 omenjeno blago; Alojzij Slamič, Marije Terezija cesta 16, trgovina s prešiči in konji, trgovina z deželnimi pridelki in vinom na debelo; Marija Marvin, Cesta na Loko 18, trgovina z deželnimi pridelki, maslom, jajci in sadjem; Julij Salzer, Gosposka nlica 3, trgovska agentura. — Odglasili so: Terezija Čehun, ozir. nasl. Fran Čehun, Florijanska ulica 36, gostiln, in krčmarski obrt; Lujiza Bauer, trgovina z usnjem v Knaflje-vi ulici; Matej Cerar, Pogačarjev trg, prodaja sadja; Ivana Krašna, Sv. Petra cesta 7, prodaja sadja; Ivan Škerlj, Opekarska cesta 40, ključavničarski obrt; Mar. Medved, Vodnikov trg, prod. zelenjadi; Adolf Kordin, Spodnja Šiška 205, trgovina z mešanim blagom; Ivan Bratok, Sp. Šiška 53, prodaja sadja, zelenjave, slaščič, kruha, klobas in živil; Josip Ipavic, Židovska ul. 4, trgovina s sadjem.
lj Tako se z vojaki ne sme postopati. Dne 4. t. m. popoldne ob 1. uri se je hotelo odpeljati veliko vojaštva z vlakom na Vrhniko iz ljubljanskega kolodvora. Ker je bilo malo vozov in veliko vojaštva, hotel je neki vojak priti skozi okno v vagon s pomočjo nekega vojaka-prijatelja, ki je imel gosli v svojih rekah. Stvar sama na sebi je bila čisto nedolžna in številna množica, ki je gledala ta prizor, se je temu le smejala. Navzoči sprevodnik pa je vojaka šiloma doli potegnil ter mu da! na lice aoiao klaiuto. To se ie zgodilo vpričo
mladega železniškega uradnika. Na občinstvo je to napravilo zelo mučen vtis. Ko bi bil jaz na mestu oklofutanega vojaka, bi jo sprevodniku dal — pošteno nazaj. — Očividec.
Izgubila se jc psica »volčje pasme«, 5 mesecev stara, sliši na ime »Princi«. Najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v Slomškovi ulici, št.'19.
lj Bočno torbico z denarjem je nagel neki vojak. Kje se jo dobi, pove naše uredništvo.
Najnatančnejši zemljevid slovenskih dežela Kranjske, spodnje Koroške, Goriške Tržaške in deloma Istre ter Benečije je brez dvoma Ravensteinov vojni zemljevid fronte ob Soči (št. 17); delan je zelo plastično z gorovjem, da se na prvi pogled orijentiraš. Ker je tislcan v velikem merilu 1 : 230.000, najdeš tu vsako vasico in imenovan vsak potok, katerega večkrat niti v domačem kraju sam po imenu ne poznaš. Ta natančen zemljevid se dobi za ceno 3 K 60 vin. s poštnino vred v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zemljevid Rumunijo v merilu — 1 : 1,000,000, zelo pregleden ln natančen, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani za ceno 1 K 50 vin.
Ncv zemljevid srednje Evrope, oziro-roma evropskih bojišč s točno označbo bojnih črt oziroma zasedenega ozemlja na vseh bojiščih po stanju koncem decembra 1916 je izšel in se dobi v Katoliški Bukvar-ni v Ljubljani za ceno 2 K 70 vin. s poštnino vred. Na severu sega zemljevid še višje od Petrograda, na jugu kaže vso Italijo in Balkanski polotok. Zemljevid je zelo pregleden in podroben in bo prav dobrr služil za vsa bojišča.
Slike Nj. Veličanstva cesarja Karla I. (lilografije) v velikosti 59 X 89 cm se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani. V nekaj dneh bodo na razpolago tudi večbarvne slike v velikosti 54 X 68 cm za ceno 8 K.
Primorske novice.
Goriški kanonik msgr. Iv. MurovPc,
sedaj bivajoč v Škofji Loki, jc zelo nevarno bolan. Priporočamo ga v molitev.
Dosedanji predstojnik slovenskega taborišča v Brucku E. Zupančič je premeščen na Dunaj v ministrstvo v oddelek za begunce. Na njegovo mesto pride dr. Rataj. Upamo, da bo imel srce za bogunce in manj »visokih« načrtov, da se bodo mogli begunci zdravi in čvrsti vrniti v svojo drago domovino!
—	Stara imenovanja krajev v Albaniji, Dalmaciji in Primorju ostanejo. Z Dunaja se poroča: Na Najvišje povelje Njegovega Veličanstva se morajo za vse one albanske, dalmatinske in primorske kraje, katerih imena so bila za časa vojske spremenjena po vojnih oblastih, v bodoče uporabljati zopet stara krajevna imena.
Umrl je v deželni bolnišnici Andrej Bizjak, doma iz Gorice, star 50 let. Pogreb bo v torek ob pol 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
—	Razpisani poštni uradi. Razpisani so naslednje pošte v Istri: Mesto poštnega ekspedienta v Pomjanu (III/4), pavšal 630 kron; poštarska mesta: v Bujah (II/2-, v Motovunu (1/3) ter Kanfanaru (JI/1). — Za vsako navedenih mest mora biti posebna z dvekronskim kolkom kolekovana prošnja vložena, ni sicer v teku treh tednov,
—	Umrl jc dne 9. januarja 1917 v Stari cerkvi pri Kočevju kot begunec večletni cerkvenih in posestnik iz Oseka Jožef Faganel v starosti 65 let. Bil je mož poštenjak in odločno verskega prepričanja. Udeležil se je slovenskega romanja v sveto deželo in tudi v Rim. Veselje je imel do poljedelstva — posebno pa do čebelarstva ter je bil kot t"k poznan po Vipavski dolini. Njegov sin je nastavljen kot učitelj v Dolenji Tribuši; zet njegov pa je bil zajet v Premislu in se nahaja sedaj v ruskem ujetništvu. Vsi njegovi prijatelji in znanci naj ga ohranijo v blagem spominu'— njegovi duši pa večni pokoj! — Umrl je v vojaški bolnišnici v Leobnu Just Remec iz Vitovlj 44 na sušici dne 7. januarja t. 1, in je bil ravno tam pokopan dne 9. januarja z vojaškimi častmi.
Par stvari z Oprtaljščine v Istri. Sedaj je končana tudi oljčina trgatev. Letina jc srednja. Kakor povsod, je bilo tudi tukaj težko za cerkveno olje. A glej, vernega srca našega hrvatskega seljaka! Niso hoteli, da bi sredi oljčnih gajev pred Zveli-čarjem gorel petrolej. Vsaka hiša je dala nekoliko in nabralo se je čistega olja krog 50 litrov. Kupil se je prekrasen kip Srca Jezusovega, umetniško delo, za 500 K, ki je skoro plačan. Popravile so se skoro tri podružnice, koliko se je pa nabralo za razne dobrotvorne vojne svrhe: vina, olja, volne; šolski otroci hrvatskih družb, šol (320 jih je vpisanih!) pa veliko kopriv in robide. Župa šteje nad 4000 duš. Obhajil je bilo lani 6000. Slovencem sc bo zdelo to število malo, a težko, da bi bilo več župnij v Istri, ki bi je dosegle. V našem dobrem hrvaškem narodu ie še velik zaklad

vere, nič manj kot na Kranjskem, a ireden-tizem je ležal nad njim kot mora in vse delo kar ni imelo uspeha. Občudovanja vreden jc naš kmet, ki se ui strašil zasmehovanja in hudobije takrat vsemogočne ire<£e»te, ki j? v prvi vrsti hotela narodu vzeti vere, da ga potem tudi narodno upropasti. Vsi, ki so v Istri zapustili ver-sko življenje, so postali narodni prodanci, V našem istrskem ljudstvu je eno in isto: odpad od vere, odpad od naroda. Kakšne sadove in uspehe rodi smotrno delo tudi na teh dozdevno tako neplodnih tleh, je zgled ravno mala vasica Pregara. Šteje komaj 400 duš, imajo lepo prostorno cerkev, ponos bi bila vsake veliki fari, kupili so zdajvv vojnem'času cerkvene klopi, križev pot. Znano je, na kako nizki stopinji je tod cerkveno petje. Kaplan zbira mladino v hišo in,jih poučuje v petju, in kake uspehe ima!'Edina žalost za Istro je ta, da tako duhovnikov manjka. Koliko duhovnij je brez vse> duhovne postrežbe in ljudje prosijo in prosijo, a ni moč pomagati. Silno bi bilo želeti, d« bi se slovenski mladeniči iz Kranjske, ki imajo ideale, posvetili delu v Istri. Ako govorimo in se navdušujemo za jugoslovansko vprašanje, bo treba tudi v Istri posvetiti vse.moči v pozdigo temu nadarjenemu narodu, ki je pa bil do zdaj tako zanemarjen!	.
Pazin. »Tiskovno društvo v Pazrnu« naznanja' cenjenemu občinstvu, da je te dni otvorilo svojo ntoderno urejeno tiskarno. Prodaja vsakovrstne tiskovine, posebno potrebne župnim uradom in šolam, potem vsakovrstni papir, vizitke, ovoje; vsa naročila izvršuje hitro in po zmernih cenah. Kdor želi kaj naročiti, naj se obrne na naslov: Tiskarna »Tiskovnega društva v Pazinu«.
r Uradi goriškega deželnega odbora. —
Uradi dež. odbora imajo danes svoj sedež: 1. deželno tajništvo; 2. deželni tehnični urad; 3. deželno knjigovodstvo; 4. deželna zavarovalnica za vzajemno zavarovanje goveje živine, in 5. deželna pisarna: na Dunaju, I. (parlament); 6. begunski oddelek deželnega odbora: na Dunaju I., Herren-gasse št. 13, T. 306; 7. deželni kmetijski urad je dodeljen »deželnemu uradu* v Ajdovščini} 8. deželni hipotekami kreditni in deželni občinsko-kreditni zavod: na Dunaju L, Herrengasse št. 13, T. 306; 9. deželna gluhonemnica goriška: na Grmu pri Novem mestu.
Iz vojnega ujetništva v vroči Afnkj pošilja srčne pozdrave svojcem goriški Slovenec Avgust Spacapan, doma iz Bukovice h. št. 8, pošta Št. Peter pri Gorici. Nahaja se, kakor piše, v Egiptu v mestu Aleksan-
drijk .. ,
Spravjlenje kmetijstva in kmetijskega orodja v zaledje__Več županstev evakuiranih občin na Goriškem je naprosilo deželni, odbor, naj bi posredoval pri pristojnih oblasteh, da bi se spravilo v zaledje vse pohištvo in kmetijsko orodje iz evakuiranih pokrajin. Tej želji je deželni odbor rade volje ustregel in odposlal tozadevne predloge na kompetentno mesto. Vojaško poveljstvo, ki ima o tem odločevati, je sporočilo deželnemu odboru, da iz vojaških in tehničnih razlogov ni mogoče ugoditi predlogu. Pristavilo pa je, da se je že povodom evakuacije odredilo vse potrebno, da ?o se po možnosti shranili sodi in kmetijsko orodje ter pohištvo v prostorih, ki so jih določili občinski predstojniki, dalje, da so se shranjeni predmeti opremili z napisi in da so se ključi shramb oddali zaupnikom, ki 50 ostali v občinah.
Krmila za Goriško. — Na posredovanje deželnega odbora je »Centrala za krmila« na Dunaju nakazala deželnemu kmetijskemu .uradu v Ajdovščini zopet dva vagona otrobi.
» Modra galica in žveplo za leto 1917. C. kr. vlada je obvestila, da bo poverila izključno deželnemu odboru razdeljevanje giodre galice med vinogradnike na Goriškem za leto 1917. Deželni kmetijski urad, let bo tudi v tem pogledu posloval kot izvršilni organ deželnega odbora, je v njegovem imenu razposlal na vse občine okrožnico z namenom, da se poizve, koliko modre galice bo treba priskrbeti za Škropljenje v letu 1917. Kar se tiče žvepla, je tnalo upanja, da ga bo mogoče dobiti.
Zaplembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti trgovcu Nikolaju Marchpsini, uradniku denarnega zavoda »Banca Agricola« Bartolo-
meju Grigolou, pekovskemu mojstru Blažu Marocco, zasebniku Ivanu De-grassi. obč. zdravniku dr. Angelu Marina? in gospe Fani Colussi, vsi iz Gradeža, ker so osumljeni veleizdaje, ozir. zločina proi vojaški moči države.
preventivno cenzuro za časnike so odpravili na Reki.
Nadaljne aretacije na Reki. Radi nedovoljenega izvažanja živil in po-tvarjanja izvoznih listov »o v Reki zaprli še eno osebo -- nekega J.
Rešlia latinska družba, ki je dalj časa izvrševala drzne tatvine, je sedaj večinoma na varnem. V zaporu imajo 8 mladoletnih članov družbe in dva trgovca, ki sta kupovala ukradeno blago:
-	Iz ruskega vojnega ujetništva se oglašajo, oziroma pošiljajo pozdrave naslednji goriški in primorski Slovenci: France• Makarovič, doma iz Avč; Jožef Pavletič, doma iz Št. Andreža; Rudolf Skomina, doma iz Gradišča.pri Renčali; Rudolf Švara, doma iz Komna.; France Lukežič, doma iz Vrtojbe; Dominik Gregorič iz Volčje drage;.Andrej Leban iz Sv. Mihaela pri Gorici; Jožef Gabršček iz Kobarida; Jožef Marvin iz Gorice; Angel Rebula iz Škrb.ine pri Komnu na Kra.su; Ljudeyit Lozej iz Komna; Jožef Lozej iz Gorice; Filip' Bandel, doma iz Malega dola pri Komnu; Simon Bartel iz Gorice; Karel Kom-pare iz Solkana pri Gorici; France Leban iz Solkana; Ari ton. Košuta iz Šempasa ter Alojzij Uršiič iz Gorjanskega.
Iz laškega vojnega ujetništva pošiljajo pozdrave ti-le goriški Slovenci: Ciril Kumar, doma iz Kojskega h. št. 14 pri Gorici; Jožef Ipavec, doma iz Stare gore pri Gorici; France Beš, doma iz Dolenje pri Korminu ter France Mikluš iz Berginja na Primorskem.
Gospodarske fiffle.
—	O gospodarskih razmerah v naši državi je govoril na shodu v Mariboru nemškonacionalni poslanec dr. Vichtl. Omenil je med drugim ogpomne dobičke raznih industrijskih podjetij ter povedal, da prodajajo naši sladkorni industrijci sladkor v inozemstvo po bajnih cenah; tako ga pošiljajo v Švico po 4 K, v Carigrad pa celo po 10 K kilogram. Ogromne dobičke delajo tudi petrolejna podjetja; tako je ler ta 1915. ena sama petrolejna družba nar pravila 11,665.402 K čistega dobička. Govornik se je nato pečal s sodnim preganjanjem navijalcev cen. Neka branjevka na deželi je zahtevala za 100 kg premoga 3 K nad maksimalno ceno; radi tega je bila obsojena na 48 ur zapora. Ako bi se enaka kazenska mera uporabila tudi proti velir kim navijalcem cen, tako n. pr. proti per trolejni tvrdki David Fanto, ki je napravila 5 milijonov prekomernega dobička, potem bi jo morali obsoditi na 30.000 let ječe. A velikim industrijcem se tega ni treba bati, njim je dovoljeno vse.
Tvornica za radij v Jahimovu na Češkem. Vrednost v erarični tvornici v Jahimovu leta 1915, doseženih izdelkpv znaša 1,060.210 K. Ta vsota pa ni popolna, ker še ni cenjena vsa radijeva ruda. Izdelovanje uranovih barv je bilo v minulem letu nekaj manjše, dočim se je izdelovanje radijevih preparatov kar podvojilo. Radi-jevi rudniki v Jahimovu na Češkem so sveto vnoznani.
Nov način, kako se napravi kruh trpežen. Med vojno so izumili nov način, kako se napravi kinih trpežen, in ga preizkusili na kruhu, ki so ga pošiljali ujetniškim taborom. Način je izumil Francoz E. Fleurent. Testo se v košarah stisne v kar možno pravilne paralelopipede in speče tako, da skorja ne razpoči nikjer. Peče se nekaj delj kot običajno, da se uničijo popolnoma vse kali v kruhu. Še vroč kruh, se takoj ko se ga vzame iz peči Zavije zaporedoma v dve poli papirja tako, da se robovi prve pole križajo pod prekrižani-mi robovi druge pole. Tako zavit kruli se potisne iznova v peč, ko se je v nji znižala vročina na 120 do 130 stopinj, in ostane v nji 15 do 20 minut. Ko se ohladi, je goden za razpošjljatev. Tako se odstranja od kruha vlaga in plesne glive. Prvotno so zavijali kruh v perga-mentnik, a prepričali so se, da je svitlo-rumeni celulozni in leseni papir, prime-
šan na običajni način s škrobom, enako poraben. Tako prirejen kruh so v velikih množinah pošiljali v tabore nemških ujetnikov in trpežnost je prekosila vsa pričakovanja. Čeprav je bil kruh na potu dva tedna, so bili prejemniki kruha zadovoljni s kakovostjo, in celo kruh, ki so ga vrnili odpošiljateljem, je bil brez liibe, najsi je bil nad dva meseca na potu.
Dolžnost naznanila za bakrene cilindre In kopalne peči, Občinstvo se opozarja na razpis c. kr. vlade z dne i. t. 111., št, 39157''16, odnosno na ministrsko naredbo z dne 6. dec., št. 405 drž. zak. zadevajoč zahtevo izročanje ba krenih cilindrov (mehurjev) kopalnih peči ter se razšla?a osobito v smislu «5 2 cit., da imajo \>i posestniki in hranilci peči, kakor tudi vsi izdelovalci in prodajalci, katne se kurijo s premogom ali lesom, dolžnost podati takoj nemudoma, ako že niso, mestnemu magistratu, obrtni oddelek (nekdanja Ga-letova hiša I. nadstr., levo, vrata št. 2) v nradnih urah od 8.—2. ure pismeno naznanilo, zadevajoč cit. cilindre na posebni tiskovini. Tozadevne cilindre je dobiti istotam brezplačno. Posestniki peči, ki ne bodo reflektirali na dobavo nadomestila, morajo bakrene cilindre najkasneje do 25. februarja 1917 kovinski centrali na Dunaju, oziroma njenim pooblaščencem prosto podati ali pa vposlati na c. kr. prevzemno komisijo v Gradcu, po določilih citirane naredbe. V poslednjem času znaša odškodnina 5 K za 1 kg čistega bakra; tudi se povrnejo .primemo dokazani transportni stroški. Posestniki, ki bodo prosili za nadomestilo, bodo dobili potom c. kr. trg. ministrstva od podjetja posebne tiskovine, ki bode imelo skrbeti za nadomestilo. Te tiskovine bodo podjetju natančno izpolnjene vposlati nazaj. Podjetje bode preskrbelo nadomestilo in pri njegovem montiranju bakrene cilindre odvzelo. Prestopki se bodo kaznovali z zaporom do 6 mesecev ali z globo do 5000 K.
Kako je v Nemčiji. Kamorkoli pogledaš na ulice kakega nemškega mesta, in ako odbijemo vojake, tedaj vidiš povsod le ženske v uniformi in civilu. Uradnik, sprevodnik, pometaj, pismonoša, delavec v municijski tovarni — vse je ženskega spola. Živil je bolj malo, toda ljudje ne stradajo. V mestih pa igrajo veliko vlogo — nakaznice. V Kojinu se dobi na teden in osebo 2 dkg surojvega masla, kdor pa hoče imeti kaj več, si more kupiti za drag
denar. Krompirja zelo primanjkuje. Kot nadomestilo za krompir jedo na Nemškem sedaj neke vrste repo, ki je v mirnih časih ni ndbeden pogledal, ki pa ne tekne slabo. Velika mesta so že ob 8. uri zvečer skoro popolnoma temna. Prvotnega na« vdušenja za vojno seveda ni več, toda volja, vztrajati in se tako dolgo bojevati, dokler ne bo sovražnik pripravljen skleniti miru, navdaja vsakogar — državnika in delavca.
novo in stare od 56 1 naprej
Kupi M. OSET
p. GuItanJ, Koroiko.
Kupijo se tudi steklenice od kislih voda. 149
31
za trgovino išče takoj učnega gospodarja in sicer najraje v špecariji. Blagohotna naznanila prosi Jerica Štirn, Kranj.
Iščo se boljši hlapec (tudi starejši), vojaščin« popolnoma prost,-kot
v V
za špecerijsko trgovino F. DOLENZ, Kranj. 148
PriponHiiiliiiiiisHirii!
znamka
Sladin
je najbolj zdrava in tudi najcenejša
W hrana za cSoIenčHer
Dobi se pri lekarnarju TrnkoczjrJn ▼ Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: Na Dnnajn v lakarnab Trnkoczv: Schttnbrtm-nerstrasse 109, Joselstiidtorslrasse 25, Rade-ckypla'z j; v Gradca: Sackstrasse 4. 37
14—15 let stara, poštenih starišev in ki ima veselje do trgovine, vešča tudi nemšč ."se sprejme pri JOS. Iv rINŠEK, trgovina * meS. blagom, Trnovo (Kranjsko). 133
I
■rfi 1 i^vV^n^^^^^^^iini

Izborcn EisdaEnesfeBs m prses
za vsakovrstne aalate si vsakateri lahko sam pripravi brez vseh pridatkov in nadaljnih stroškov, če kupi zavitek

ki velja za napravo enega litra tacega olja K 1-—, prvovrstni garantirano izbrani za 1 liter olja „ 1-30, 5 »	ž litra „ „ 2-40.
Navodilo za napravo je pridejano vsakemu zavitku.
Že pripravljen, tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo velja liter K 2' — ; steklenico je treba prinesti seboj. Po pošU se tekočI nadomestek ne razpošilja.
Dobi ee pri M. SPENKO, prodaja moke in islandskega Caraghee-mabu, v Ljubljani, Kopitarjeva ulica in JURIJ MARENCE, trgovec v Ljubljani, Dolenjska cesta.
Poštna naroČila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo	2980
loan Dežman, Ljubljana, Kopgfarjjeua sil. 6.

Sprejmejo se takoj
3053
proti dobri plači za betonsko stavbo na Do&rav! pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. - Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19, ali pa pri tvrdki V. Scagnetti na Dobravi pri betonskem delu. ---
SlROLIN^Rodie
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha« influencf.
Kdo naj jemlje Sir o/in ?
t Vsak. ki trpi na trajnem kaliju.
So dob) v
toehtekemvfr
6 ft.u -
lažje je obvarovati se bolezni,nego jo zdraviti. Osebe s kroničnim kafarorn bronkijav, ki a Sirolinom ozdrava.
3. Vadušljivi,katerim Slroffn inafno
olehča naduho. H. Skrofuzni otroci, pri kaferih učinkuje5in>fin t ugodnim vspenom na splošni pocufek.
!i
»J
Mil
Tisk »Katoliška Tiskarne*
Izdaja konzorcij »Slovenca* ' y v '' OrUovnrni urednik; Jože! Gostinčar, državni poslanec*