PRIMORSKI DNEVNIK
PAbhI‘a^1^?na V «°*OVll*l
^ Postale 1 gruppo
Cena 35 lir
Leto XVII. - Št. 26 (4800)
TRST, torek 31. januarja 1961
Kennedy je obrazložil svojo politiko v dolgi poslanici o stanju v državi
Ponovil je, da bo proučil vse možnosti sodelovanja s SZ in z drugimi državami 1,1 se bo zavzemal za sporazum o prepovedi jedrskega oboroževanja - Napovedal jo akcijo za zaščito dolarja, ukrepe proti rasni diskriminaciji in proti kriminaliteti med mladino ter zvišanje minimalnih mezd
WASHINGTON, 30. — Predsednik Kennedy je prebral 'f Pred kongresom svojo poslanico o stanju v drža-
V	je,	da	je	naj-
0vira, ki jo morajo R7 ; Premagati, v odnosih s ,n Kitajsko. «Ne smemo £ zazibati v ideji, da je e-crnc.M druSa od teh držav bi ^ ia svojo ambicijo, da rlQi„a'“vladovaia svet. Naša 2 Je, Prepričati ju, da 2?.“ prevrat nista u-sežo + sredstvi, da se do-seze ta smoter.»
rrin!i^03-,U*?na konkurenca, je lem Kennedy, in pri be-kov , VU iz Prestižnih vzro-Ure«,,-3 z.av°jevanje tržišč, za ti j	cfn->e znanstvenih odkri-
ta __tu<li za pridobitev du-. Je povsem drugačno
*SVnhajle- Ce bi boritelji za imeli 1 3n za komunizem za smoter boriti se za
tu hi *ev duhov v svetu mi-2 VeriJ32 SdPdal v prihodnost jrp	večjim zaupanjem.))
rajo	je	izjavil, da mo-
lišče n	revidirati svoje sta-
skem iH voiaškem, gospodar-Poudaru .polltičnem področju. sme iml»30’ <<da en sektor ne g:m» rv.V; prednosti pred dru-
rs zahod ■ 30 lziavil- da m°-ljen	svet biti oprem-
napad „	sdo’ da bo vsak
je, da ucmkovit». Obžaloval skladno V .Preteklosti ni bilo 36 trebaV°3aske strategije, kar Pripisati *, nlegovem mnenju rimi 5I\,* _ naovanju med šti-
danei
-boutit ovvju ^;ui5icviiiw u ova*iju •
vati zadetku svoje poslanice je, kakor je bilo pričako-3 Posvaril ameriško javnost, naj ne meni, da je evarnost, ki jo predstavljata SZ in Kitajska, izginila tlWovne pozornice».
zdravo in trdno gospodarstvo. Pripomnil je, da upa, da se bodo ZDA lotile te naloge z enako vnemo, s kakršno so se lotile izvajanja zakona o posojilu in zakupu in Marshallovega načrta. V ta namen je sporočil, da bo zahteval od kongresa odobritev programa o gospodarski, kulturni in socialni pomoči tujini, takojšnjo ratifikacijo pogodbe o ustanovitvi organizacije za sodelovanje in razvoj (OCED) in dovoljenje za u-porabo 500 milijonov dolarjev, ki so jih ZDA na podlagi sporazuma iz Bogote dale na razpolago Latinski Ameriki. A-meriški delegati v Organizaciji ameriških držav skupno v drugimi člani bodo okrepili ta organizem kot »organizem miru in sredstvo, da se prepreči tuja dominacija na zahodni polobli«. V okviru programa «živež za mir« bo odpotovala v Latinsko Ameriko delegacija ameriških strokovnjakov, da prouči sredstva za uporabo ogromnih ameriških zalog živil v borbi proti lakoti na tej polobli. Sporočil je tudi, da je od ravnatelja omenjenega programa zahteval, naj prouči vprašanje uporabe ameriških kmetijskih presežkov predvsem za ustanovitev »svetovnih zalog živil«.
Ponovno je predlagal ustanovitev skupin »prostovoljcev miru, ki naj bi jih sestavljali mladi ljudje, ki želijo pomagati nezadostno razvitim deželam«.
Načel je vprašanje razorožitve in je sporočil, da je že sprejel ukrepe za koordinacijo proučevanja tega vprašanja; pri tem je poudaril, da je nadzorstvo nad oborožitvijo glavni smoter njegove po litike. »Smrtna oboroževalna tekma in ogromna bogastva, ki jih požira, sta preveč časa metala svojo senco na vso našo dejavnost. Preprečiti moramo, da bi se nove države in nove jedrske sile pridružile tej tekmi, in preprečiti moramo, da hi se razširila v vesolje«. Poudaril je, da hoče doseči glede tega učinkovit in izvedljiv sporazum.
Sporočil je tudi, da je trdno odločen naglo proučiti vse metode sodelovanja s Sovjetsko zvezo in z drugimi državami, zato da bo človeštvo uživalo čudovitosti znanosti. «Pozivam vse države, in tudi Sovjetsko zvezo, je dejal J. Kennedy, naj se pridružijo ZDA, da se pripravi načrt u-porabljanja satelitov za meteorološka napovedovanja, nov program komunikacij s sateliti in načrt raziskovanja planetov Marsa in Venere, kar nam bo nekega dne lahko odkrilo naivečje tajnosti vesolja«.
Kennedy je obljubil tudi, da bo sprejel ukrepe, ki so potrebni za nagel dvig ameriškega gospodarstva, ne da bi to škodovalo ravnotežju proračuna. Predvsem pa se je formalno obvezal, da ne bo razvrednotil dolarja. Pripomnil je, da je ameriško gospodarstvo v veliki zagati. »Položaj plačilne bilance povzroča zaskrbljenost, toda ne obup, ker je valutni in finančni položaj še vedno zelo trden«. Pripomnil je, da imajo ZDA za 22 milijard dolarjev zlatih rezerv ter mednarodnih denarnih rezerv. »V tem trenutku, je dodal predsednik, se obvezujem, da se bodo vse te rezerve po potrebi uporabile, da se podpre vrednost dolarja«. ZDA imajo v tujini mnogo imetja, katerega vrednost v veliki meri presega višino njihovih dolgov in izvoz je večji od uvoza. Obvezal se je, da ne bo uvedel nadzorstva nad izmenjavo ter se ne bo zatekal k protekcionizmu ali k deflaciji.
Dalje je izjavil, da ne bo sprejel nobenega ukrepa za zvišanje cene zlata. Prav tako ne bo zmanjšal ukrepov proti recesiji. Njegova upra-
^Poročii 3ori3 oboroženih sil. tajnika «3e' i?3 3e 2ahteval od “te	°brambo, naj sprej-
Povečan- naslednje ukrepe; 1. nje Sj, sredstev za pošilja-skem mi”. materiala po letal-
siehernem^’ da bodo ZDA kos se nena? vPrašanju, «ki bi terem ?d?.m? Pojavilo na ka-'Pešitev „ deiu sveta«. 2. Po-P°dmnr„- grama izdelovanja ^relki «p',.opreml30Pih z iz-Ce3otnePa oinris«. 3. Pospešitev Vanie ilcf p^?£rama za izdelo-Rar “?Jko.v.
Janj (f0,-t30e evropskih vpra-n3e>' da n?dy izrekel mne-v Evrrm-ani0riška zavezništva Va3a in a niS0 v o^oti delo-n’štvih „a ,v3ada v teh zavez-dar Pa "i10 a zmeda«. Ven-^ATo 0 more nobena sila yPrašar.,'ama rešiti skupnih Pomnik Področju obram-Z0rv in r,* irni, valutnih re-r°djih. 3 vseb drugih pod-
33vil, da^tr3j0 3e Kennedy Iz-p°dpirale v Z- ZDA še dal3e _aPore» n«,, Bsu »junaške
OZN.
Dodal je, da
«aradi zmants Še- bo'3 tezavni *3v članic	P°dP°re dr-
,°Večati J A hodo morale ’ 0t orodju 3°^podporo OZN
K°nčauJU\ kl ima nalogo .ne kot . d n 0 vojno, 3.se bije	v	katerem
da
nei6<l0
'bonis^ov	k'tajskih’	ko-
Avi*—,»'*aa v°jna». L^behni «S0 3e Poudaril,
?,0rn tem	varnost na
7r, 3e> da 0 !!°dju». Pripom-Ša A Zagotm,-*^aosu *skušajo in30 raantn,, «	t0' kar sku"
tu-b^vzaprav’ V VS03 Aziji r,a'.svoboriP na vsem sve-7^'snost ni'v,a nar°de in ne-zvezi bjihovih vlad«.
Predseniu t‘,nsko Ameriko ?>stičnin* d03aI. da «ko-\stiti m;a®0ntl skušajo iz-
«C-3e do^n,° revolucijo roCju godila na tem
ki
tem pod-Postavili svoje
l5n°ri^e na k- 'rr“*'lAyAl1 »vuje da bi od zna manj kak°r
^riš^t^- Dodal j«.
Ijiids
Pr0ti napor^prava nima niž ■» d°rom kubanskega zagotovi bolj-
stva ije Pod \ kub'
dS?* nrKnK?°Spodarske^" re-niiKVati snodhblabodo morale
ske g0sPodarstva° • ° vpraša' Če p0'itike	m trgovin-
?a bi kut)ao’»i!’'0?.a oasprotuje, , tuje ;n ijudstvo padlo
formCialne
stičL°ga3a'tiCsie T^"0, moR°'
bni » domin-,	komum-
Prea 1 ne m na zabodni Re met pot,?010 nikoli biti Zpbb0dy j k ianj,» je izjavil tin«u obvezalo ’ da so se -da bbblerišk.m0 °Vati 2 la' hean “lobodiT Ar0publikami
tVega°d'd<3 EvropfVOril tudi 0
reke1^3^ E*senhowen t. ,
ka ki MoZTf da bodo
I kon*_ one Evrope lah-
3e že več-
da
odo
nčno
Prav]® Zahtev'aV*"' i U,odal 3e’ Sosn ,° do VPa- kongresa tiče adarsken, - 30- sv°bode ko
V blae||||a3i SV03° svo-.srnji«. nnja, •
SU
bo
to S®ktoria,
"Vsakikrat
vai ^ekei ;P3r jdnem intere-
Ptogranfn'ernbo zak bo ,zahte-ter a mu V2a- zakonodaje o
viad5a Upa, da h"6 obrambe rabe a ‘Prouči] bo. s poljsko
'betja ?rznienegr0n1°Si Upo~
nih n -a PresniA« Pol3skega i-Slobb30rtov, ^ t"30 miroljub-
Zt>A 0 prijat,,i°.° dokazali
stv^. gojijo iat0'3s.t.vo, ki ga
stva, g°3iio do Dolilu’ Kl, ga Proa. . Poljskega ljud-
naj
edsednik
trodij0e v, nalU02^1 ?DA
ttum* ’ da t. cJt meri po-btstičticuu Ponragajo noko-svetu, da dobi
va ne bo v nobenem primeru spremenila vrednosti dolarja.
Kennedy je naštel ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v plačilni bilanci. Ti ukrepi so: pritegniti investicije in tuje turiste; skrbeti za ameriški izvoz; revidirati davčne in carinske odredbe, ki spodbujajo izdatke privatnikov v tujini; sodelovati z zavezniki s pomočjo NATO, OCED in drugače pri vseh naporih za skupno obrambo zahodnega sveta in za prispevanje k gospodarskemu napredku nezadostno razvitih držav. »Dokler bo trajal sedanji primanjkljaj, je dodal, bomo skušali najti metode, da se zmanjšajo naši. izdatki v tujini, ne da bi na-
prtili celotno breme družinam l ve rase, vznemirja narodno
mož, od katerih smo zahtevali, naj služijo domovini«.
Sporočil je, da bo v 14 dneh predlagal kongresu vrsto ukrepov, ki naj omogočijo takojšnji gospodarski dvig.
Omenil je, da bodo ZDA storile, »kar bo potrebno storiti«, da rešijo velika vprašanja, ki se tičejo stanovanj, šolstva, zdravniških raziskovanj, socialnega skrbstva itd. Se posebno je poudaril, da morajo ZDA rešiti vprašanje kmininalitete med mladino in vprašanje rasne diskriminacije. »Dejstvo, da se nekaterim našim državljanom odrekajo ustavne pravice zaradi njiho-
vest in nas pred svetovnim javnim mnenjem izpostavlja obtožbi, da naša demokracija ni zvesta plemenitim obljubam naše zgodovine«.
Med ukrepi, ki jih namerava zahtevati od kongresa, je Kennedy omenil predvsem zvišanje pomoči brezposelnim, pospešeno razdeljevanje živil družinam brezposelnih in zvišanje minimalnih mezd ter ukrepe, ki naj spodbujajo gradbeno dejavnost, investicije in razvoj naravnih bogastev, ter »spodbujati ustaljenost cen«.
V sredo bo imel Kennedy tiskovno konferenco, ki jo bodo oddajali tudi po televiziji
Admiral Smith odšel na sestanek z Galvaom na ladji «Santa Maria»
Odpotoval je z ameriško vojno ladjo «Gearing» - Galvao bo verjetno skušal zavleči izkrcanje potnikov do danes opoldne, ko bo ustoličen novi brazilski predsednik Ouadros
RECIFE, 30. — Zvedelo se je, da je kapitan ladje <-Santa Maria« Galvao sprejel sestanek z ameriškim kontraadmiralom Smithom. Admiral Smith je odpotoval z ameriško vojno ladjo cGearing«, ki je prispela nocoj ob 22. uri v Recife. Z ladjo so prinesli ameriškemu admiralu tudi navodila, glede katerih vlada največja tajnost.
Smith upa, da bo lahko
prišel do ladje «Santa Maria« opolnoči po srednjeevropskem času. Tudi vojni ladji «Vogelgesang» in «Wil-son> plujeta naproti ladji »Santa Maria«, s katero se bosta srečali 40 milj sever-novzhodno od Recife.
Zaradi navzočnosti več ameriških vojnih ladij domnevajo, da bodo te ladje sprejele na krov potnike s portugalske ladje. Toda predstavniki ameriške mornarice ne dajejo gle. de tega nobenih pojasnil.
Predstavnik ameriške admi-ra-litete je izjavil, da je imel vrhovni poveljnik za atlantsko področje admiral Dennison razgovor z Galvaom. Admiral
iiiiiiiiiililHiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiininiiiniiiiuiiiMiiiiiiiiiinnimniiiliHiiiiiiiiiiiHiiitiaininiMiiiiiiniiniinniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
Poostrena dejavnost nacionalističnih skrajnežev v Bocnu
Po neuspehu pogujunj o Južni Tirolski ruzstrelili spomenik vPonte diEurdenu
Možnost ponovnega sestanka med Italijo in Avstrijo v Salzburgu Gschnitzer o sestanku v Milanu - V senatu reforma pokojnin vojnih invalidov - Študenti umetnostne akademije v Rimu zasedli šolske prostore in proglasili stavko
(Od našega dopisnika)
RIM, 30. — Neuspeh prvega sestanka med italijansko in avstrijsko delegacijo v okviru pogajanj med obema deželama za rešitev vprašanja Južne Tirolske je naletel — kakor je bilo pričakovati — na različno reakcijo v političnih krogih. Medtem ko desnica ne skriva svojega zadovoljstva nad neuspehom, se KD v glavnem omejuje na ugotovitev neuspeha, ker je pač vedela že vnaprej, da ta prvi uradni stik ne bo mogel imeti odločujočega pomena spričo znanega stališča avstrijske vlade; v demokristjanskih krogih v Trentu in Bocnu pa so celo močno zaskrbljeni in cpozarjajo pred «psihozo ne-
uspeha«. Ta neuspeh bodo predvsem izkoristili fašisti, ki so že pred tem predložili v poslanski zbornici resolucijo o vprašanju Južne Tirolske, v kateri napadajo celotno zadržanje italijanske vlade glede tega vprašanja in celo to, da je pristala na diskusijo v generalni skupščini ZN.
Vodo na mlin nacionalističnemu razpoloženju dela italijanskega javnega mnenja pred-stavlja tudi atentat, ki so ga južnotirolski skrajneži zagrešili na škodo spomenika »Italijanskemu geniju« v bližini Ponte di Gardena. Razne politične osebnosti so ostro obsodile dejanje in poudarile, da morajo podobna dejanja le še bolj zaostriti položaj, nikakor pa pri-
spevati k rešitvi vprašanja Južne Tirolske.
V zvezi z atentatom na italijanski spomenik v bližini Ponte di Gardena, je senator Turchi (MSI) predložil vprašanje, v katerem postavlja zahtevo, da sodna oblast razpusti SVP (Južnotirolsko ljudsko stranko).
Včeraj je zunanji minister Segni imel razgovor s Fanfa-nijem in slcupno sta pripravila poročilo za bližnje zasedanje ministrskega sveta, ki se bo vršilo prihodnji četrtek, ali petek; predsedniku republiice Gronchiju pa bosta poročala o sestanku v Milanu še danes aii pa jutri.
jutri bo avstrijski zunanji minister Kreis!ky poročal na seji vlade o poteku razgovorov v Milanu; v bližnjih dneh bo avstrijsko zunanje ministrstvo izročilo italijanskemu velepo-
iimiiiimiimitiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiiiuiimiHHmiiimiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Cenzurirana razstava jugoslovanske knjige v Pragi
Vlada ČSSR postavila na indeks » Karadžiča
Poleg njega pa še vse knjige v jezikih narodnih manjšin, vso marksistično literaturo, filozofske knjige in statistični letnik FLRJ
iii iiiii m n iii milili iii iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Zasedanje «šestih»
BRUSELJ, 30. — Danes se je začelo v Bruslju prvo letošnje zasedanje sveta ministrov šestih držav skupnega tižišča. Na današnji seji se niso mogli sporazumeti o minimalnih cenah kmetijskih pridelkov 0 »mali Evropi«. Dali so nalogo strokovnjakom, da v štirih tednih zadevo proučijo.
Jutri popoldne se bodo v Bruslju začeli posvetovati tudi zunanji ministri šestih držav, ki bodo pripravili konferenco državnih ali vladnih poglavarjev teh držav, ki bo 1U. februarja v Parizu.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Na podla-gi sporazuma o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško so decembra v Bratislavi odprli razstavo jugoslovanske knjige. Pred samo razstavo pa je češkoslovaško prosvetno ministrstvo iz priloženega spiska izbrisalo vse izdaje marksistične literature, knjige v je-zikih narodnih manjšin, nekatere knjige iz zgodovine u-metnosti in filozofije, statistični letnik Jugoslavije in celo Zbrana dela Vuka Karadzica. Pripomniti je treba, da so pred tem na razstavi cesko-slovaške knjige v Beogradu bile svobodno razstavljene vse knjige, ki jih je poslalo češkoslovaško prosvetno ministrstvo.	.
»Postavljanje na indeks marksistične literature, knjig v jezikih manjšin in statističnega letnika, piše nocojšnja »Bor-ha«, jasno odkriva namere tistih, ki so sestavili ta indeks. Mogoče jih moti dejstvo, da se v Jugoslaviji tiska marksistična literatura, da se v Jugoslaviji	narodne manjšine
svobodno	kulturno razvijajo,
in verjetno se boje. da bi češkoslovaško ljudstvo iz statističnega letnika zvedelo resnico o gospodarskih uspehi h Jugoslavije in o življenjski ravni Jugoslovanov. Vse kaze, da je Češkoslovaška pncako.
vala, da bo Jugoslavija svojo .razstavo	knjig odpovedala,
kajti pred samo razstavo je bila odpovedana dogovorjena tiskovna konferenca in spre. jem, a češkoslovaški tisk ni niti z eno besedico omenil razstave. Tako ravnanje je v nasprotju s tolikokrat nagla-šeno željo v Pragi o razvoju
  sodelovanja med Jugoslavijo
knjig in Češkoslovaško na kulturnem področju«, ugotavlja »Borba«.
V začetku februarja se bo začelo v Kairu prvo zasedanje mešanega odbora Jugoslavije in Združene arabske republike. Ustanovitev odbora je bila dogovorjena v juniju lani na sestanku med Titom in Naserjem z nalogo, da proučuje in poišče ukrepe za razširi, tev sodelovanja med obema državama na področju gospodarskih odnosov, posebno na področju napredovanja trgovinske izmenjave, tehničnega soo’elovanja in industrijskega sodelovanja. Na čelu jugoslo-vanslce delegacije, ki bo 4. februarja odpotovala v Kairo, bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todo. rovič, predsednik zveznega odbora za gospodarstvo. Na sestanku v Kairu bodo zastopniki Jugoslavije in Združene arabske republike proučili razna vprašanja s področja dvostranskih gospodarskih odnosov in izmenjali misli o raznih mednarodnih gospodarskih vprašanjih,
B. B.
slaniku Guidottiju listino, katere vsebino je Kreisky mogel obrazložiti le ustmeno na sestanku v Milanu. V tej listini so označene bistvene točke avstrijskega stališča glede deželne avtonomije za Južno Tirolsko. Predvidevajo, da bo avstrijska vhidji v kratkem povabila italijansko vlado, naj bi se nadaljevala ta poganja.
Avstrijski podtajnik za zunanje zadeve Gschnitzer je na vprašanje urednika «Tiroler Nachrichten«, kaj je privedlo do neuspeha pogajanj v Milanu, dejal, da je italijanska delegacija odklonila, da bi kakor koli spremenili obstoječi statut za bocensko pdkrajino. Na vprašanje, kakšne možnosti od-stajajo po neuspehu pogajanj, je Gschnitzer dejal, da se bodo poslužili sredstev, ki jih predvideva resolucija ZN, ker je zelo_ dvomljivo, da bi nastala kakšna sprememba v italijanskem stališču. Državni podtajnik je še dodal, da je zadržanje italijanske delegacije v Milanu pomenilo «hudo razočaranje« in da ni moglo približati vprašanja Južne Tirolske k neki rešitvi.
V senatu so začeli z diskusijo o reformi pokojnin vojnih invalidov. Senatorja Angelilli m Carelli (oba KD) sta kritizirala vladni osnutek reforme m poudarjala, da je treba unesti vanj razne popravke, Carelli Pa je celo predložil reoslucijo, v kateri se postavlja zahteva, da se upošteva stanje vdov n staršev padlih in pogrešanih, ki že sedem let prejemajo 13.439, oziroma 5.691 lir mesečne pokojnine. Tudi De Luca in Palermo (KPI) ter Lussu (PSI) so kritizirali vladni osnutek. Barbaro, Capalozza in D’Albora pa so zahtevali čimprejšnjo odobritev ukrepa v korist vojnih invalidov. S tem je bila zaključena splošna diskusija. Minister bo odgovoril jutri.
Na področju krajevnih uprav imamo nekatere novosti. V pokrajinskem svetu v Anconi je bil republikanec odv. Borgia-ni izvoljen za predsednika pokrajine z glasovi socialističnih in komunističnih svetovalcev. Pred tem so se KD, PSDI in PRI skoro tri mesece pogajali s PSI, ne da bi dosegli sporazuma. Po izvolitvi je Borgiani podal ostavko.
V Bariju je bil izvoljen za župana prof. Renato dell’Andro (KD) s komaj 23 glasovi (KD in PSDI), medtem ko jih je
za večino potrebnih 26. Tudi tu so se vršila pogajanja s socialisti. Upravna odbora levega centra pa imamo v Pontre-moliju in Fondiju; v obeh primerih je župan demokristjan, KD in PSI pa imata po dva občinska odbornika.
V Genovi so preteklo soboto odložili sejo občinskega sveta, da bi nadaljevali pogajanja med vladnimi strankami in socialisti. Tudi za sestavo občinskega odbora v Firencah se pogajanja nadaljujejo.
Kakih 60 študentov Akademije umetnosti v Rimu je danes zjutraj zasedlo šolsike prostore in se v njih zabarikadiralo. Pozneje so izdali sporočilo, v katerem je rečeno, da se je danes ob 7. uri «začela stavka vseh italijanskih akademij u-
je prepričan, da se bo vse rešilo na najboljši način.
Kontraadmiral Allen Smith in kapitan Galvao se bosta baje sestala jutri približno 35 milj vzhodno od Recife.
General Delgado je sinoči po televiziji izjavil, da so on in njegovi pristaši v vojni s* Portugalsko. Razne agencije dajejo danes velik poudarek odgovoru, ki ga je guverner pokrajine Guanabara Carlos Lacerda sporočil Galvau. Prvotno je Lacerda izjavii, da se bo držal sklepov vlade ter dal zapleniti ladjo, dočim bo upornikom dovolil zatočišče. V svojem drugem odgovoru pa je Lacerda izjavil: «Kakor spo. roča brazilski tisk, je izvoljeni predsednik izjavil, da vam bi pustil svobodno razpolaganje z ladjo. Čeprav niso bile te izjave uradno še potrjene, so v skladu z mislijo prihodnjega državnega poglavarja.« Ta odgovor je Lacerda baje poslal po poprejšnjem posvetovanju z zunanjim ministrom in z ministrom za mornarico v novi vladi, ki ji bo predsedoval Qu,adros, ko bo jutri opoldne uradno ustoličen.
Zatrjuje se tudi, da je Lacerda izdal ukaz za aretacijo vseh agentov portugalske politične policije, ki bi eventualno bili v pokrajini Guanabara.
Sestanek na ladji «Santa Ma. ria« je bil organiziran sporazumno z brazilskimi oblastmi. To je sporočil predstavnik a-meriške admiralitete poveljnik Raney na tiskovni konferenci. Pripomnil je, da pluje ladja «Santa Maria« z zmanjšano hi. trostjo na kraj morja, ki je bil izbran za jutrišnji sestanek.
Na vprašanje, ali je ura sestanka na kak način v zvezi z ustoličenjem predsednika Quadrosa, je Raney odgovoril: «To je politično vprašanje, ki ga rajši ne komentiram,«
V političnih krogih v Recife so mnenja, da je general Delgado svetoval C-alvau, naj ne privoli v izkrcanje potnikov pred 12. uro jutri, ko bo pred. sednik Quadros uradno ustoličen.
Raney je izjavil tudi, da bo. do nekaterim časnikarjem dovolili, da prisostvujejo sestanku med admiralom Smithom in kapitanom Galvaom, toda ne bodo imeli dovoljenja, da pridejo na ladjo «Santa Maria« med razgovori.
V političnih krogih so mnenja, da se bo ladja »Santa Maria« usiiavila blizu kakega
metnosti« in da bo trajala, dokler ne bo prosvetni minister , obalnega otoka severno od Re. Bosco sprejel njihove delega- oife, toda izven brazilskih te-cije.	ritorialnih voda.
A. P. I Predsednik Quadros je da-
nes zanikal izjave, ki mu jih pripisujejo v zvezi z ladjo »Santa Maria«. Poudaril je: »Jaz sem rekel samo, da je Galvao moj prijatelj in da je mogoče, da se bo izkrcal v Braziliji, ko bom jaz prevzel oblast«.
General Delgado je poslal včeraj brzojavko laburističnemu voditelju Gaitskellu. Poziva ga naj javno sporoči podporo svoje stranke upornikom na ladji «Santa Maria« v primeru, da bi ta ladja zaplula v neko britansko pristanišče.
Moskovska «Pravda» komen. tira danes dogodke z ladje «Santa Maria«, kakor sledi: »Zastava svobode, ki se je dvignila na portugalski čezoceanski ladji »Santa Maria«, je pritegnila pozornost svetov, nega javnega mnenja na najbolj odvratno dejstvo naše do. be: obstoj fašističnega režima v Španiji in na Portugalskem, ki se je porodil s pomočjo Mussolinija in Hitlerja. Fašistični diktator Salazar se boji
poslati tudi posamezne enote vojne mornarice proti ladji »Santa Maria« iz strahu, da bi se pridružile upornikom.«
Atentat v Parizu
PARIZ, 30. — Skupina AL žircev je nocoj ranila s strelnim orožjem nekega policijskega častnika ob vhodu polu cijskega komisarjata. Ranjeni častnik je kmalu zatem umrl v bolnišnici.
LONDON, 30**— Predsednik britanske vlade Mac Milian se želi sestati s Kennedyjem, še preden se bo ta eventualno sestal marca s Hruščevom. Tako poroča konservativni list «Daily Mail«.
«Daily Express» pa piše, da bo prvi državnik, ki ga bo Kennedy sprejel, bonnski zunanji minister von Brentano, ker je ameriška vlada baje sporočila, da ni naklonjena obisku Adenauerja.
(liliiimiiiiiilimiltiiliiiiiliiiiniliiliuiiiiiilliiiliHiHMiiMlilliliiniiltimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii
Petletni gospodarski načrt pred skupščino Slovenije
Narodni dohodek se bo dvignil za 10,7 odstotka - 50.000 novih stanovanj
LJUBLJANA, 30. — Ljudska skupščina Slovenije je začela danes razpravo o perspektivnem programu gospodarskega razvoja republike v dobi 1961-1965. Osnovna značilnost programa je intenziven gospodarski razvoj, ki predvideva 10.7-odstotno letno povečanje narodnega dohodka. Ta naloga bo dosežena z boljšim izkoriščanjem obstoječih tehničnih zmogljivosti, uvedbo najsodobnejših proizvajalnih sredstev in povečanjem produktivnosti dela. Kakor je izjavil podpredsednik republiškega sveta Slovenije Viktor Avbelj, bodo decentralizirana sredstva pospešila racionalno obnovo in razširitev obstoječih tovarn, nacionalizacijo, mehanizacijo in avtomatizacijo obratov.
V kmetijstvu bo razvoj slonel na družbeno organizirani proizvodnji, posebno družbenih posestev. Značilnost prihodnjega razvoja gospodarstva Slovenije je sorazmerno naglo večanje družbenega sektorja v kmetijstvu, ki bo v letu 1965 sodeloval z 91 odst. v skupni kmetijski proizvodnji.
V razpravi o predloženem gospodarskem programu je sodelovalo več ljudskih poslancev, ki so se med drugim dotaknili potrebe modernizacije
miiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Novo spletkarjenje Belgije na ozemlju Ruanda - Urundi
Razglasila je republiko na ozemlju Ruanda in postavila svojo lutkovno oblast - Sovjetsko opozorilo predsedniku skupščine OZN • Nadaljuje se belgijska napadalnost tudi proti Kongu - Kasavubu napoveduje, da bo poklical imperialistične čete
IIIIIIIIIIIIIIMIIUIIIIHHIIIIIIIIIIIIItllllltllllllllll
Tass objavila skoraj v celoti Kcnnedyjcvo poslanico
MOSKVA, 30. -Tass je oddajala skoraj v celoti Kennedyjevo poslanico o stanju v državi. Vendar pa ni dodala nobenega komentarja.
 «»——
Šest Američanov pred sodiščem na Kubi
HAVANA, 30.	—	Državni
pravdnik pri revolucionarnem sodišču je zahteval smrtno kazen proti šestim Američanom, ki so jih ujeli 7. januarja, ko sc se skušali skrivaj pridružiti protirevolucionarnim silam na Kubi.
NEW YORK, 30. — Sovjetski zunanji minister Zorin je poslal predsedniku Varnostne-ga sveta pismo, s katerim zahteva odločno akcijo tega sveta, da preneha belgijski napad proti Kongu. Kakor je znano, bo Varnostni svet razpravljal o Kongu v sredo na zahtevo skupine izvenblokov-skih držav.
Zorin pravi, da so zadnji dogodki pokazali, da se namerava Belgija še dalje vmeša-vati v notranje zadeve Konga.
Zorin pravi dalje, da so belgijski kolonialisti bombardirali več kongoških mest, ki so pod nadzorstvom zakonite vlade; da pripravlja belgijska vlada tujsko legijo za Kongo; povečalo se je število Belgijcev, ki v Kongu opravljajo funkcije svetovalcev in inštruktorjev Combejeve slamnate vojske in Mobutujevih oboroženih tolp. Raten tega pošilja Belgija nove čete v Ruando Urundi.
Zorin je poslal pismo tudi predsedniku skupščine OZN, V katerem pravi, da Belgija vztraja pri razpisu upravnih Agencija | \ olitev na ozemlju Ruanda U-rundi v nasprotju s sklepom skupščine od 20. decembra (sklenjeno je bilo, da se volitve odložijo). Zorin ugotavlja da bi morala datum no-v iii volitev določiti skupščina OZN, ko bo marca nadaljevala svoje delo. Ugotavlja tudi, da je skupščina pozvala Bel-gijo, naj razglasi amnestijo in ukine izredni režim, da omogoči izgnanim in zaprtim osebnostim povratek k politični dejavnosti še pred volitvami.
Razen tega je Belgija, v pričakovanju razglasitve neodvisnosti ozemlja Ruande Urundi, napravila še en korak z na-r.ienom, da zaostri notranja
Stanku županov in občinskih svetovalcev tega ozemlja sklenili odstaviti kralja. Zatem pa je predsednik začasne imenovane skupščine razglasil republiko. Za predsednika je bil imenovan voditelj stranke »Parmehutu« Bonymutwa.
Predstavnik indonezijskega zunanjega ministrstva je v Djakarti izjavil, da indonezijska vlada ne misli preklicati svojega sklepa o umiku svojih čet iz Konga kljub zadevni zahtevi Hammarskjoelda. Dodal je, da bi Indonezija pustila svoje čete v Kongu, samo če bi to služilo kongoškim narodnim interesom, ki jih poveljstvo OZN do sedaj ni bilo sposobno braniti.
Kakor je sporočil predstavnik OZN, je danes ((neidentificirano letalo« odvrglo šest bomb na mesto Manono v Severni Katangi, ki je pod nadzorstvom zakonite kongoške vojske. Ni znano, ali so bile žrtve.
V Ekvatorialni pokrajini je blizu mesta Bumba prišlo do spopada med enotami zakonite vojske in Mobutujevimj tol. pami. Sile kongoške vlade so prišle iz Vzhodne pokrajine in se tam spopadle z Mobutu-jevimi četami, ki so jih v vsej naglici poslali iz Leo-poldvilla. V Leopoldville pa je prišel neki belgijski general, ki ima nalogo organizirati Mobutujevo vojsko.
Na konferenci «pri okrogli mizi« v Leopoldvillu je delegacija osebnosti iz pokrajine Kasaj predložila resolucijo, s katero zahteva izpustitev vseh iolitičnih voditeljev, ki so zatrti, vključno Lumumbe. De-egacija zahteva dalje, naj se conference udeležijo vsi poslanci, ker so bili demokra-
nsprotja, V soboto so na se-1 tično izvoljeni.
Predsednik stranke Baluba-kat, Sendve je ponovno predlagal Combeju sestanek v Kamini pod okriljem OZN. Predsednik predstavniškega doma v Kongu Kasongo je izjavil, da je konferenca pri okrogli mizi nepredstavniška, ker pri njej ne sodeluje veliko število kongoških voditeljev. Zato ne more reševati kongoške krize. Pripomnil je, da bi morala konferenco sklicati kongoška vlada. Zaradi tega bi bilo tre. ba odpreti parlament, ki je pristojen, da odloča o investi-turi vlade in da rešuje politično krizo. Kasongo je zavrnil udeležbo na konferenci. Za udeležbo je postavil naslednje pogoje: 1. Na konferenci morajo brez izjeme sodelovati vsi parlamentarci, ker predstavljajo kongoško ljudstvo. 2. Brez izjeme se morajo izpustiti vsi aretirani parlamentarci v katerem koli delu države. 3. Vsem udeležencem naj se zajamči osebna varnost, in tudi svoboda, da bodo na konferenci govorili, kar bodo želeli. 4. Konferenca mora biti v Leopoldvillu v palači parlamenta. Kasavubu pa je poslal Hammarskjoeldu pismo, s katerim zahteva, naj bi čete OZN nastopile proti četam za. konite vlade v Vzhodni pokra, jini in v pokrajini Kivu, ter ustoličile tudi v teh pokrajinah predstavnike uzurpatorske oblasti. Kasavubu dodaja, da bo v primeru odklonitve zahteval vojaško pomoč od zunaj. Hammarskjoeld obljublja v svojem odgovoru, da bo to zahtevo sporočil Varnostnemu svetu (!), vendar ostaja pri svojem stališču glede ustavnega vprašanja, ki ni bilo še rešeno «z nobenim sklepom skupščine OZN ali Varnostnega sveta«.
gradbeništva, katerega naloga je, da v prihodnjih petih letih zgradi 50.000 novih stanovanj.  «»------------------
Zasedanje ministrov Arabske lige
BAGDAD, 30. — Danes se je začela v Bagdadu konferenca zunanjih ministrov arabskih držav, ki bo trajala en teden. Danes je govoril iraški zunanji minister Hašim Javad.
Dnevni red konference je bil določen po dnevni seji med voditelji posameznih delegacij in vsebuje:
1. Alžirsko vprašanje, o katerem bodo razpravljali jutri zjutraj. 2. Palestinsko vprašanje. 3. Vprašanje Omana. 4. Odbor za revizijo statuta Arabske lige. 5. Sodelovanje med tajništvom Arabske lige in tajništvom OZN. 6. Proučitev sklepov konference v Casablanci. 7. Vprašanje Mavretanije.
V zvezi s palestinskim vprašanjem bodo razpravljali o poizkusih Izraela, da odvrne tok reke Jordan, o odnosih med Izraelom in Iranom, o francoski pomoči Izraelu, o protiarabski dejavnosti Izraela v Afriki, o palestinskem vprašanju na prihodnjem zasedanju OZN.
Kmetijstvo v SZ
MOSKVA, 30. — Centralni komite KP Ukrajine je odo-bril resolucijo, ki zagotavlja, Ja bo Ukrajina storila vse mogoče, da doseže nove gospodarske uspehe še pred zasedanjem XXII. kongresa KP SZ, ki se bo začel 17. oktobra. Na zasedanju je dolgo govori! Hruščev. Moskovski radio poroča, da so ga udeleženci večkrat prekinili z dolgimi aplavzi.
Kakor poroča moskovska »Pravda«, so prvi tajnik KP Ukrajine Podgorni in številni njegovi sodelavci priznali šib. kosti partijskih organizmov pri vodstvu kmetijske politike. Podgorni je izjavil, da je OGslej najboljša zemlja v U-kiajini določena za gojenje koruze. Sprejeli so tudi ukrepe za povečanje pridelka žita.
Hruščev je prišel danes v Rostov, kjer se bo udeležil konference kmetijskih vodite. Ijev Severnega Kavkaza. Hru. ščev potuje po Sovjetski zve. zi, da bi osebno nadzoroval vse ukrepe, ki jih bodo spre. jeli zaradi pomanjkljivosti v kmetijstvu.
BRIONI, 30. — Maršal Tito je sprejel novega sovjetskega poslanika v Beogradu Alekseja Jepčeva, ki je bil poslanik v Bukarešti.
TUNIS, 30. — Tunizijski tednik «Afrique Action« piše, da je SZ načelno dovolila Tuniziji kredite za zgraditev treh jezov v severnozahodnem delu Tunizije. List dodaja, da je SZ dovolila tudi kredite za u-stanovitev zavoda za vežba-nje tehnikov.
ALŽIR, 30. — Trinajst alžir. skih nomadov je bilo ubitih, nekaj drugih pa ranjenih pri eksploziji mine, ko je nanjo naletel kamion, v katerem so se vozili na trg v Abu-Djelfa.
MOSKVA, 30. — Predsednik Kambodže Sihanuk je poslal predsedniku Kennedyju poslanico, s katero poudarja potrebo nevtralizacije Laosa. Šiha-nuk poudarja, da bi nevtralizacija omogočila ureditev raz. mer v Laosu.
 «»--------
BONN, 30. — Nehru je danet povabil Adenauerja na obisk v Indijo. Adenauer je vabilo sprejel. Menijo, da bo odpotoval šele jeseni. Adenauer je pred dnevi sprejel tudi vabilo za obisik v Paktistanu.
Vprašanje neodvisnosti
ki je še zamegljeno
Februarja in marca bodo v veliki britanski koloniji Vzhodne Afrike — v Keniji — Afričani prvikrat volili svoje politične zastopnike. V novem parlamentu je določenih 33 mest za domorodce, 10 za Evropejce, 8 za Azijce in ? za Arabce. Domorodci pričakujejo tudi sestavo svoje prve vlade.
Ta perspektiva »afriške Kenije* je postavila na dnevni red več problemov, ki jih v Londonu čedalje bolj resno obravnavajo. Predvsem je predvolilno gibanje postavilo v prvo vrsto prizadevanje Afričanov, da bi izpustili na svobodo njihovega nacionalnega prvaka Kenijato. To je sprožilo oboroževanje, organiziranje in mobilizacijo belih kolonialistov za nasilni odpor proti vsaki možni iz-premembi njihovih sedanjih gospodarskih privilegijev.
Kor.čno pa je dovedlo vso kolonijo na rob gospodarske katastrofe zaradi bega premoženja in bogastev dežele v Britanijo.
Pred desetimi dnevi je London obiskala delegacija vodilne afriške politične stranke — Kenijske afriške nacionalne ur.ije. Delegacijo je vodil predsednik stranke Gi-čuru, ki je predložil peticijo • Svobodo Kenijati!*. Iz Londona so jim prej sporočili, da je to potovanje odveč, ker jih minister za kolonije MacLeod ne bo sprejel, ker je predmet njihove peticije zadeva britanskega guvernerja. Delegacija je kljub temu priš’a v London, kjer se je mudil guverner in mu izročila peticijo.
Gibanje za osvoboditev Ke-nijate se je v Keniji močno razmahnilo. Po vsej deželi prirejajo zborovanja, osvoboditev Kenijate pa zahtevajo tudi njegovi bivši nasprotniki iz afriških vrst. V Nairo-biju je bilo pred petnajstimi dnevi veliko zborovanje, ki s'a mu prisostvovala tudi ministrski predsednik Tanganjike Nierrere in prvak Severne Rodezije Kaunda.
Bila je to množična demonstracija za Kenijato, ki je presenetila kolonialno upravo v Londonu in izzvala jezo kolonistov, ker vztrajajo Afričani pri tem, naj bi Ke-nijnta postal vodja Kenijcev tudi v parlamentu. Sekretar Kenijske afriške unije Tom Mboja je napovedal celo tridnevno splošno stavko in o-sebno gladovno stavko (od 1. februarja dalje) za osvoboditev Kenijate, čeprav pripada k nasprotujočemu plemenu.
Ta pritisk Afričanov postavlja London pred težavno izbiro Izpustitev Kenijate na svobodo bi morda blagodejno vplivala na bližnje politične izpremembe, ki jih smatrajo kot neizogibne. Na drugi strani bi s svojo propagando v preteklosti napravili iz Ker.ijate strašilo za koloniste in edinega krivca za znana nemire gibanja Mau-Mau. Londonski vladi se zdi najtežje, kot kaže, da se Keni-jata sam ne izjavlja o smeri svoje bodoče delavnosti.
Džomo Kenijata je bil namreč aretiran že leta 1952 in obsojen na sedem let ječe zaradi dozdevnega organiziranja gibanja Mau-Mau, kar ni bilo nikdar prepričljivo dokazano. Meseca aprila leta
1959 so ga premestili iz zapora in internirali v nekem oddaljenem kraju Kenije, kjer mu je prepovedana vsaka aktivnost. obiskovalci pa morajo imeti posebno dovoljenje. Čeprav je prestal kazen, so mu naknadno s posebno odredbo podaljšali kazen «v nedoločeno trajanje*.
Vprašanje neodvisnosti Kenije je še vedno zamegljeno, kakor vse kaže. Jasno je le to, da je dal lanski londonski sporazum Afričanom možnost, da dobe v parlamentu večino. Kaj pa jim ta večina omogoča, je velika uganka. Britanski guverner bo namreč obdržal pravico veta za vse sklepe parlamenta. Glavni problem Kenije, zaradi katerega je nastalo tudi gibanje Mau-Mau, je namreč obdelovalna zemlja, ki je v posesti belih kolonistov, kar otežuje življenje plemena Kikuju.
Afričani seveda pričakujejo neodvisnost in reforme pri razdeljevanju zemlje, kolonisti pa ne bi radi izgubili teh privilegijev. Po nekem nedavnem pojasnilu ministra za kolonije je neodvisnost Kenije neločljiva od ustavnih pravic posameznika, skupaj z njegovo pravico do lastnine.
Mnogi kolonisti so sedaj mnenja, da bo razočaranj« Afričanov nad učinkovitostjo njihovega parlamenta povzročilo »nasilja*, zaradi česar se oberožujejo in delajo načrte o evakuaciji žena in o-trok.
Za vsak primer že evakuirajo denar. Začeli so namreč na veliko prodajati zemljo in drugo posest, gotovina pa se naglo seli v London. Kenijska uprava je s tem ustvarila preplah in pričakuje občutno zmanjšanje proračunskih izdatkov za razvoj. Vse to seveda vodi k sabotiranju gospodarstva v celoti.
Kolonisti se sklicujejo na pravico do prenašanja kapitala kot eno izmed »osnovnih svoboščin*. Pomanjkanje vsakega nadzorstva nad paničnim prenašanjem kapitala lahko postane katastrofalno za šest milijonov in pol kenijskih Afričanov. Ali se ni nekaj podobnega zgodilo tudi z Belgijci v Kongu?
TRENTO, 30. — Ivo Carlin je mesečnik. Prejšnjo noč je vstal in stopil na okno, tako da je zbudil še nekega drugega družinskega člana, ki je od strahu zakričal ter mesečnika zbudil, in s tem povzročil njegov padec na dvorišče. Ivo si je pri tem zlomil obe nogi. Nekaj podobnega se je lani zgodilo tudi njegovemu bratu.
LEGIJA ¥ KONGU
-č Vbx yP
Komemoracija v taborišču ob 161etnici osvoboditve
Bodite brez skrbi. Odslej bedo ti dobri ljudje varovali v ?ša življenja in vaše imetje
(Iz beograjske «Politike». Kot je znano, je bila ustanovljena posebna tujska legija za Katango.)
Bivši interniranci v Auschvvitzu opozarjajo na oživljanje nacizma
Komemoracijski govor poljskega ministra Galinskega Prisotni so bili tudi delegati iz Italije
VARŠAVA, 30. — «Zaskrb-[ Italije, ki so bile med vojno ljeni smo zaradi razvoja do-1 okupirane po nacistih, spre-
godkov v Zahodni Nemčiji, kjer sile, ki nasprotujejo miru, dvigajo glavo in kjer iredentisti vedno bolj postavljajo ozemeljske zahteve proti Poljski in drugim državam. Solidarni smo z naprednimi silami nemškega naroda, ki se borijo proti bonnskemu militarizmu in proti iredentističnim tendencam v nemški zvezni republiki*.
To je v glavnih mislih vsebina resolucije, katero so predstavniki bivših deportirancev in političnih preganjancev iz petnajstih evropskih dežel, med katerimi tudi iz
jeli v bivšem nacističnem taborišču v Auschvvitzu, kjer je bila včeraj komemoracija ob 16-letnici osvoboditve preživelih internirancev.
V nasprotju z dosedanjimi komemoracijami žrtev nacizma v Auschvvitzu je imel priložnostni govor poljski minister za kulturo in umetnost Ta-deusz Galinski in ne predsednik vlade Jožef Cyrankie-wicz, ki je bil tudi sam interniran, v taborišču v Auschvvitzu.
Govornik je med drugim poudaril, da obstajajo v bonn-ski republiki «poleg ireden-
Po drznosti pariški roparji ne zaostajajo za tistimi iz Ul. Osoppo
Pred bančno podružnico so trije roparji odnesli	ves	inkaso	z
Blagajnik Racing Cluba je imel potem, ko je poravnal vse stroške, še vedno dobrih devet milijonov frankov - Vse se je zgodilo v manj kot tridesetih sekundah
PARIZ, 30. — Trije drzni banditi so z orožjem v roki napadli blagajnika Racing cluba v Parizu in mu odvzeli celotni inkaso nogometne tekme Racing-Rouen, skupno ne-
kaj čez devet milijonov frankov.
Do tega drznega ropa je prišlo včeraj pozno popoldne
v središču mesta. Tekma se je končala že pred nekaj
Janio Quadros, novi brazilski predsednik, ki prevzame oblast danes opoldne, se Je glede ladje aSanta Maria* postavil odločno na stran upornikov. Verjetno je torej, da se bo ladja zadrževala pred brazilskimi teritorialnimi vodami do danes opoldne, nakar bo dobila zatočišče v Braziliji, kjer portugalske ladje ne bodo smele nastopiti proti njej
•miiiiihmmihhiiiihii  ...............................................................................  m...mi
Smrt med znanstvenim poskusom na lastni osebi
Preskušal /e na sebi anestezijo pri tem pa ga je plin zastrupil
PARIZ, 30. — Zobozdravnik dr. Jacques Clabault, star 46 let, je včeraj po večerji na sebi poizkusil napravo za anestezijo s pomočjo svetilnega plina. Cez nekaj ura je v ambulanto vstopil njegov 14-letni sin, da bi očetu zaželel lahko
noč, toda našel ga je z anestetično krinko na obrazu v nezavesti. Ko so pokligali zdravnika, je ugotovil — smrt. Preiskava je ugotovila, da si je zobozdravnik postavil krinko na obraz, da bi mogel imeti prosti obe roki. Toda pod ane-
1
o festivalu v Sanremu. Dve glavni osebnosti med pevkami, ki so nastopile: na levi Mina, atene pasjpp im ni na višini njenega slovesa, ter Milva, ki se je uveljavila predvsem  	a	svojim	odličnim	glasom
stezijo ni opazil, da je stekle-
ničica z dušikovim peroksidom odprta, kar je povzročilo zdravnikovo smrt med spanjem.
letalske nesreče
AMAGANSETT (New York), 30. — Reakcijsko letalo vrste »Boeing 707», ki je služilo za urjenje osebja, se je zrušilo v soboto zvečer v bližini Long Islanda vzhodno od New Yor-ka. Pri tem je bilo šest oseb ubitih, našli pa so samo eno truplo, ki je bilo grozno razmesarjeno in brez glave. Letalo je v zraku eksplodiralo Na krovu sta bila dva pilota, en častnik inštruktor, dva pilota učenca ter še en oficir poleta. Letalo je pripadalo družbi »American Air Lines*.
TEHERAN, 30. — Reševalne ekipe, ki so bile poslane na kraj nesreče, so našle o-stanke ameriškega vojaškega dvomotornega letala, ki je v četrtek strmoglavilo na neko goro v Južnem Iranu. Usoda dveh pilotov še ni znana.
minutami s porazom Racin-ga, ki je tako zdrknil s prvega mesta na lestvici. Blagajnik kluba Beaujoin je že razdelil inkaso 25.000 gledalcev: en del gostujočemu moštvu, en del za stroške in e-den — večji del — za Racing club. Nato je telefoniral kot vsako nedeljo podružnici pariške banke na Rue la Fontaine, kamor je običajno naložil denar za Racing, da bi obvestil uradnik® o svojem prihodu.
Na blagajnikovem avtomobilu sta bila tudi dva kontrolorja društva za spremljavo, na zadnjem sedežu pa je sedela blagajnikova žena. Denar — skoraj deset milijonov — je bil delno v platneni torbi, v usnjeni mapi in v torbici za dokumente. Kot vsako nedeljo je blagajnik Beaujoin sprejel vse potrebne varnostne ukrepe in ko je zapustil stadion v Parku Princev, se je tudi prepričal, če mu nihče ne sledi. Ob 20.15 je dospel pred podružnico banke. Komaj pa se je avtomobil ustavil, so ga obkolili trije zamaskirani možje. Eden izmed njih z obrazom zakritim s črnim pokrivalom je imel v rokah brzostrelko, o-stala dva, ki sta imela pod očmi privezana bela robca, pa sta bila oborožena s pištolami. Medtem ko je eden izmed treh odklopil ključek za motor avtomobila, je drugi s kladivom razbil steklo na oknu in pograbil platneno torbo in mapo, ki sta bili na zadnjem sedežu avtomobila.
Vse se je zgodilo tako bliskovito, da Beaujoin in njegova spremljevalca nista niti imela možnosti reagirati. Blagajnikova žena, proti kateri banditi niso naperili pištol, je skušala klicati na pomoč, vendar pa se je na njene krike ustavil en sam avtomobilist, tako da so ga banditi zlahka onemogočili.
V manj kot tridesetih sekun dah so napadalci opravili svo je delo, in skočili na črni avto znamke »Id», ki jih je pričakoval nedaleč stran in se odstranili z veliko nagli co.
»Podvig* je vrgel banditom 9 milijonov in 50.000 frankov V torbici za dokumente, ki so jo pozabili, je bilo namreč samo nekaj več kot 200 tisoč frankov, medtem ko je bil večji del inkasa v mapi in platneni torbi.
Po prvih ugotovitvah preiskave je bil rop do podrobnosti pripravljen in organiziran, po vsej verjetnosti sporazumno s kakšnim članom Racing cluba. Banditi niso zapustili za seboj nobenega sle du in niti na kladivu, s katerim so razbili steklo na avtomobilu, ni bilo nobenih prstnih odtisov. Edino možno sled je nudil policiji šofer avtomobila, ki se je ustavil na krike
gospe Beaujoin, kateremu je uspelo prebrati in zapomniti si številko evidenčne tablice na avtomobilu, s katerim so se odpeljali banditi. Ta številka je bila 5885 (O 5895) HK75. Vendar pa gre za zelo negotovo sled, ker je zelo verjetno, da so se banditi po-služili ukradenega avtomobila.
Naglo dviganje delnic «0dhams»
LONDON, 30. — Kot smo že poročali, se je založniška družba ((Thompson«, lastnica konservativnega «Sunday Timesa« ter cele verige pokrajinskih listov, združila v močno konkurenčno skupino «Od-hams Press«. Tako je nastala naj večja delniška skupina na področju časopisnega založništva ((Thompson - Odhams« s kapitalom 66 milijonov funtov šterlingov. Skupina «Daily Mir. ror« je začela protiofenzivo s ponudbami za nabavo delnic skupine «Odhams», tako da so njene delnice danes zjutraj na borzi dosegle rekordno vrednost 50 šilingov in 3 pense.
Mac Mill-anova vlada še ved. no proučuje ta primer združitve, medtem ko laburisti vedno bolj odločno zahtevajo, naj vlada takoj imenuje posebno preiskovalno komisijo, ki naj prouči stanje v angleškem tisku, medtem pa naj izda ukrep o začasni prekinit, vi nakupa delnic. Sam Mac Millan, ki se je včeraj vrnil iz Pariza, kjer se je razgo-varjal z de Gaullom, bo verjetno jutri v parlamentu o tej zadevi prebral posebno izjavo.
Hoteli so pobegniti iz djudske skupnostih
MACAO, 30. — Okrog 700 Kitajcev naj bi bilo obsojenih na prisilno delo, ker so množično hoteli zapustiti svojo »skupnost* v Južni Kitajski kjer vlada velika revščina. To vest so prinesli v Macao nekateri kmetje,. katerim je 2 ukradenim čolnom uspelo pobegniti v to portugalsko posest iz njihove »ljudske skupnosti* v Tungkunu v pokrajini Kvangtung. Kmetje so povedali, da je bil poskus množičnega bega nameravan že pred časom in da bi se moral izvršiti v neki noči prve dni januarja. Možje, žene in o-troci bi po tem načrtu morali prehoditi okrog 70 km, ki jih ločijo od angleškega ozemlja v Kowloonu nasproti Hong Konga, toda vojaki celinske Kitajske so jih zajeli že nekaj ur potem, ko so zapustili svojo »ljudsko skupnost*. Vse osebe, ki so po-
skušale beg, razen otrok, so bile obsojene na prisilno delo.
Kmetje so tudi sporočili, da so bili obroki riža zmanjšani, število delovnih ur v njihovi »skupnosti* pa povečano.
 «»--------
Angleže zanimajo ribiške ladje SZ
LONDON, 30. «Daily Mail* iz Londona piše danes, da je britanska obveščevalna služba sklenila poslati potapljače, da pregledajo ogrodje sovjetske ribiške ladje »Olenevad*, ki se je v petek potopila v bližini otoka Shetland, pri čemer je izgubilo življenje dvajset mornarjev.
List zatrjuje, da je do tega sklepa britanske obveščevalne službe prišlo zato, da bi odkrila tajnosti sovjetskih »vohunskih* ribiških ladij in izpopolnjenost ter opremo sovjetskih radarskih naprav na teh ladjah.
TIRANA, 30."*— Na podlagi ljudskega štetja, ki je bilo 2. oktobra 1960, znaša število prebivalcev Albanije 1 milijon 625.000, kar pomeni, da se je v zadnjih petih letih prebivalstvo povečalo za 233.501.
tističnih in militarističnih sil, ki ovirajo mirno sožitje tudi zdrave in napredne sile nemškega naroda, ki se — kot v času borbe proti Hitlerju — pogumno upirajo vsakemu poizkusu vojnih podpihovalcev*.
Aretirani nacisti
HANNOVER, 30. — Osumljen sodelovanja pri številnih umorih 2idov v zloglasnih nacističnih »plinskih avtobusih*, je bil aretiran policijski komisar v Hannovru Johannes Pradel. Iz sporočila notranjega ministrstva Spodnje Saške je razvidno, da je zavzemal Pradel važno mesto v tehničnem oddelku varnostnega ministrstva tretjega rajha in da je po obtožbi sodeloval pri dobavljanju naprav za »plinske avtobuse*, v katerih so pokončavali Zide. Zaradi iste obtožbe je bil Pradel aretiran že pred petimi leti, vendar pa takrat niso zbrali proti njemu dovolj dokazov. Do njegove ponovne aretacije je prišlo očitno na podlagi novega dokaznega gradiva.
Poleg njega so bili v Hannovru aretirani še trije drugi bivši člani SS, prav tako v zvezi s »plinskimi avtobusi*. Med aretiranimi je specializiran mehanik Wentritt, za katerega pravijo, da je bil idejni oče te grozne naprave, ki je baje presenetila celo samega Hitlerjevega glavnega krvnika Himmlerja.
LINZ, 30. — Na ukaz dunajskega tožilstva je bil danes aretiran bivši visoki funkcionar nacionalsocialistične stranke Stephan Schacherma-yer bivši inšpektor «Gau» Zgornje Podonavje (tako so nacisti označevali Zgornjo Avstrijo).
Zdi se, da je Schachermayer, ki je bil doslej uradnik nacionaliziranih jeklarn «Woest», bil zelo aktiven nacist tudi v zadnjih letih.
V desetih dneh je to že druga aretacija med bivšimi nacisti v Avstriji.
-«»-
RIM, 30. — Sophia Loren in r.jen mož Carlo Ponti sta prispela danes popoldne iz Madrida z letalom v Rim. Sophia Loren ima zlomljeno ključnico, zato jo je na letališču Fiu-micipo čakal avto z bolničarji, da bi lahko takoj vstopila vanj in se izognila gneči številnih fotoreporterjev. To pa se ji ni posrečilo: do gneče je kljub temu prišlo in pri tem prerivanju je Sophia zadela ob zid ter od hude bolečine zavpila.
M
M
mmmm
»tj
p)
&
Danes nameravajo iz Cape Canaverala izstreliti raketo, v kateri bo šimpanz. Po načrtih bi morala opica leteti 470 km s hitrostjo 6.000 km na uro in to v kabini, podobni tisti, v kateri bo človek opravil svoj prvi vesoljski polet. (Vse to seveda po načrtih Američanov, medtem ko so lahko načrti Sovjetov drugačni tako glede tega, kdo bo prvi človek, ki bo poletel v vesolje, kot glede tega, kakšna bo njegova kabina.)
liMiiliiilliiliiiiiiiiililllillMlllllliiliilMMiiiiM 11111111111 mil mi 11 m 111111 Kitili 1111111111 m 11 mn iiiiin,m,] m iiiiiiimmiii mn,o mi 111111(1111 mil 1111111111,11 im 11111111111 mn ni, || iiiiKiMiindiiimii 1,1,1
Folchi in cenzura
RIM, 30. — Minister za predstave in turizem, Alberto Folchi, je danes izjavil, da je bila cenzura uvedena že pred fašizmom — leta 1913 in 1914 ter da ni nobene države, kjer ne bi obstajala cenzura v eni ali drugi obliki. Dejal je, da bo kmalu prišlo do apolitičnosti cenzure in da bodo komisije sestavljene od treh do petih članov, tako da bosta v dosedanje komisije vključena še predstavnik producenta in predstavnik družbe.
Umrl je, ko se mu je udrl led pod nogami
MILAN, 30. — Dva dečka-bratranca iz Giusana sta odšla s kolesi na drsanje na bližnje zaledenelo jezero. Med drsanjem pa se je 14-letnemu Raf-faelu Vaira led pod nogami udrl in nenadoma je izginil pod vodo. Njegov bratranec ge je hotel rešiti, toda tudi pod njim se je led udrl, teko da mu je samo glava ostala med razpoko. Dva kmeta sta priskočila takoj na pomoč z desko, katere se je deček oprijel, tako oa co ga rešili. Raf-faela pa so izvlekli po desetih minutah iz jezerca gasilci ter ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zaman poskušali oživiti tudi s pomočjo dihalne napra-
ve apulmotor«. Smrt ni nastopila samo zaradi utopitve, temveč tudi zaradi zmrznjenja.
Cela družinica v vodi Velikega kanala
BENETKE, 30. — Dva ameriška zakonca in njuna hčerka so padli v vode Velikega kanala v Benetkah. Gre za 21-letnega Gerryja E. Noel-la iz Athensa v Georgiji (ZDA), ki je trenutno vojak v sklopu sil SETAF v Vi-cenzi, njegovo 22-letno ženo Eleonoro Stieglitz iz Hollywoo-
da in njuno 6-letno hčerko Lindo. Vsi trije turisti, ki so prišli na enodnevni izlet, so se potem, ko so si ogledali razne zanimivosti, hoteli z gondolo pripeljati na Trg Roma. Ko pa so dospeli v bližino mostu Rialto, je zaradi valov, ki jih je povzročil neki motorni čoln, mala Linda izgubila ravnotežje in padla v vodo. Tako oče kot mati sta se takoj vrgla za njo v ledeno vodo kanala, da bi ji nudila pomoč. Čolnar je takoj približal gondolo in potegnil iz vode najprej punčko in nato še oba zakonca. Vse tri so zaradi živčnega pretresa in premraženosti pre-
peljali v bolnišnico, kjer so bili sprejeti zaradi lažjih znakov zmrznjenosti.
WELLINGTON, 30. — Dva ameriška ledolomilca »Glacier* in »Statten Island* bosta skušala v februarju in marcu prodreti v Amundsenovo morje v Antarktičnem * oceanu, ki predstavlja eno izmed poslednjih neraziskanih področij zemeljskega globusa. Debela plast ledu, ki ga pokriva, je do sedaj onemogočila vsak poskus raziskovalcev. »Glacier* je včeraj odplul iz Wellingto-na v Novi Zelandiji, kjer je bil že en mesec v popravilu
Ob popevkah iz Sanrema so podelili «srebrne mikrofone»
V rimski Športni P3' lači, kjer se je zbralo 10.000 ljudi, so danes P® novili vseh 12 popevk, ki so se v Sanremu pl3' sirale v finale. Priredi-tev je organiziralo rimsko novinarsko društvo ob priložnosti podelitve »srebrnih mikrofonov 1960». Z orkestrom, ki ga je vodil Bruno Canf® ra, so peli: Mina, Bindj, Sentieri, Miranda Marti-no, Betty Curtis, Littl* Tony, Sergio Bruni, Mil-va, Gino Paoli, Teddf Reno, Gino Latilla, To-ny Dallara in Arturo T® sta. Pred izvajanjem P® pevk so podelili »srebrne mikrofone* umetm-kom, časnikarjem ter f3-dijskim in televizijski® napovedovalcem. Te n3' grade so za 1. 1960 Pre-jeli: Gian Gaspare N3-politano (časnikar), Eel-lo Bersani (radiokronist), Luca Di Schiena (tele-kronist), Anna Maria Gambineri (napovedoval-ka), Corrado Manto® (napovedovalec), Lili? Lembo (napovedovalka), Peppino De Filippo ® Ubaldo Lay (igralca), Monica Viti (igralka), Carlo Dapporto (revijski igralec), Lauretta Masi® ro (revijska igralka), Vladimiro Caioli (a'/or), Vito Molinari (režiser), Alessandro Caracciol0 (dirigent simfonične^3 orkestra), Marcella P® be (operna pevka), G10" vanni Mancini (telefon' ska rubrika), Mina MaZ' zini (pevka lahke gl3f be), Maria Grazia Pug® si (šolska rubrika na t® leviziji). Spominske m® dalje so bile podelje® za Maria Rivo, Gugli®' ma Gianninija ter Nin8 Melonija. »Srebrne ®*' krofone* je izročil sen3' tor Giraudo, podtajnik za tisk in informacije pri predsedstvu vlad3' Napovedovalca sta bij8 Lilly Lembo ter Silvi3 Gigli.
Pred kakimi spremembami v cerkvenih naukih?
Kardinal Bea, ki )e menda jezuit, daje v zv® zi s prihodnjim koncil0111 večkrat razne izjav*'
Včeraj zvečer je v
Ge-
novi predaval o «konc1-
lu na poti protestantov'
Dejal je, da kažejo Pr°j testanti mnogo zani®3
nja za koncil, toda to
ne
eli
pomeni, da bi si s®, zakrivati oči pred tet vami, ki jih ni malo 1 niso majhne. Nespr,®” menljivost dogem i®3' mnogi za »ječo doge®' Vendar pa, je dejal k3> dinal, ni treba izgubti3 poguma. Potem je 0®^ nil, da bo treba pogu® tudi za reformiranje 0 katerih zakonov. . koncil bo mogel marSl| kaj, pri čemer bo aP3_ upoštevati zahteve se° njosti in bo tudi s te
napravil svobodnejšo ’ lažjo pot k enotnosti. 0 li je v teh besedah k3
dinala mogoče videti
iz-
poved za kako spre®el11.
bo, ki se je do da®
zdela nemogoča? Zn3°a
je namreč, da protes
ta®
ti ne priznavajo m8
T^-
katere dogme in ni jetno, da bi za ceno PLj rebitne združitve °^e, or®
cerkva, katoliške in P testantske, v vsem pustili samo protesta0
Nagrada «Deux Magots»
Nagrado
«Deux je včeraj pre)
gots* je včeraj Ptei ^ Bernard Jourdan za rt man »Saint PicoussiPjj Razsodišče so sestavi)3, pisatelji in	časnika^'
predsedoval pa je pes0 . Jean Follain. Sestalo ^ je v znani istoime®5 kavarni v Saint-Ger®31 des Pres.
Film,
ki je v Veroni
slabo
naletel
edS«1
id'
Pokrajinsko pre-- (|1 stvo združenja *Fr0llj( družine* v Veroni ,, P®
predložilo kvesturi javo proti filmu gl gosto in bikini*, ki , sedaj predvajajo v ®e'e. nih dvoranah. Razen . ga je veronski odb°r ^
krščansko moralo P0,
brzojavko minisstrU ( turizem in prireditveni
katero protestira P
istemu filmu, ki ga
o»'
b®
načuje za nemoralen, ^ dast in ponižujoč ”
izvod.
Pismo slovenski in itali-jonski demokratični javnosti
Palamarovo rodomorno pismo še vedno ni bilo preklicano
En mesec po objavi Palamarovega pisma t rodomornimi predlogi, tega pisma še nihče ni Preklical. Italijanska vlada torej odobrava in izvršuje zločinsko politiko rodomora proti slovenski manjšini!?
piJanL^’ .b* bil hotel to Pismo nrkot odprto
rePubl£r„e<ile-d^ifcu italijanske sedniku Slstrskemu pred-
Pednost ?' ^anfaniju ter v ir. Seojra^emu ministru
U ne čitali Čveda bi 9“ v*1 fcolifcor tolkn r-jnisem kaka 'td osehn * v'dna politična Ž'l° T i«°“* ki bi. ga Predlo-vplivne n 3 a^» manj Sern se j,r®?n»2acUc, zato Na odl°čil za to Obliko.
***	tudi	n'sem	diplo-
Mvljati v ,?rf .govoriti in iz-da z oh«« ■ Jen’m ter men-"‘»rinom zninx uradnim optikom — nndahnjenim jezi-
boli’ prostnl? }ghko govorim v tem ZŽ odusn°, in kot je di 2 rohn*neTUi, Potrebno, tu-ki OttlOnnS ° 0akr‘tOSTČnoStjo, iskrenost°oat analizira}i Z vso n°stjo 1° ler ? kritično vest-tržaških Bv0vinarja položaj niempolitie ncev v sedava ni,° nem trenutku, t. j
Kern ~dr'JUd°iZ’ P°iavu «pri-
tov alnn*,- mara>K Upam
b°ste nismo “red"*, da mi torni kljub temu ostre-Vin Z PTlobi'li, ker me-Plati o , P° marsikateri Pravlja!n vPrašanju ni raz-
!azPTavljaiolrorna Se vsaj ni tOstjo o... ■ 2 °n° odkri-
® rk°l io
‘eva
vsa
■ Tud i naša
ta primer za-2“to, da bo prav jav-
n°st dnhr-r.m PPizadeta
}e novo n razumela v čem eBa novvznemirljivost ?at° kir e°a, Položaja. Tudi. ®a taunost 'I vda ima na' 0°aorna V p°sebno boli od-110 NagibaS'°er nače!-f(ar,a<ii dobrih J1 P°lemike - tlijo in j odnosov med
Utn° dolžn a0slavij°-»«žnem ,^j da v takem
abso-
- 02irl®®an3u naredi niti ne nn a točno lo ^ Zeh 'Vema ke 'tanjših
^en*o,	nareai	iz-
vzeto er je de-
a varnost naše -ore odnosen° ?°9°j 20 te
l .Sovoricn 'UJe torej ?us-
uP»o deln tem Primeru dobriha \skreno ohrani1 'rna nm; °dnosov. Sicer !Sa,c 2»v nr manjšina, kot n® te odnose nizern’ glede
nost J	Dr mi in rs	J.ii
ftie/
d«
braniraV*C° d°,ž'
su°j obstoj SU°3e
t(Jl ,
Sem globok** gotovim, da
lSem ~Po7el°Taz0iuran ' nad -jn nesrečne 1 dogodkov po l:iara>> k! m primem Pa-mnu® smatram za
t* nQse nt tem nadalje. nČenie ni Zianizirano javno
raVh° PokazaiOVariajoie Pri-PTetUrianje Z ?,no globoko nitT,e* vsi’ sin ak živ<mi vz'TJji Pa je tne?ske javno-
n“UJa 1 dasi °bet°v in ča-
n0 'J® haljšem ?ni nePnmer-
so Dn®* dosegli kr.S° °grom-
°f>ralSL0il Po sren , TiIJ’ ln med^- J Jn — tv.ih samo-
®čit( ®r°dne ,„5e ob™d‘ na trebJ°- Ume 2« -zada ,n J'!n, je prizna-
to(k a so nriHe, Pmzna-
^smlVfnosttX™k-ai
dr &. .Po i* ‘®fc° daleč,
*logl are
asnem
vse-po-
pismu
"*'uurp i
r*et°. doTealistič-
dr.
Uq
p°ekakVra'tknUSItar Sm° žlveH-
tlansč*1 «re !l,)c s‘alno o
^ stranki1}1" demokr-
z Srfdstavlja ’ ■ 2a nas to-
bOdnš Hjo ir,ln Se istoveti
dru n°n ni ® ,fa, dogledno
’n°)crs?®' in R okovati kaj
nisn tnskene a leta de-
palttn!r'nesla rf ><re*‘ma» nam ntor0. drugega kot -
h
rr*do,
Pr0®> e^re%lTeba ugotovi-a®°‘&n°*‘. ali absurdnost, Vsai , °st hate' Ce hočete karkolianiega 2“fcl P°l02aja, Post ! ,ne p0j’ dokler se k a-da dr^do reče • hiesmisel-'n .PalaZrT-, v tem, ter u^dgovorn-J^ najvišji k°node ■ neki m e npravni ttike^m fur,uen CeiO za-raeri’®. 02emijUC‘,0nQr na tT‘ Padri najb0)i l P. največji d° v iln °Mači ^ neposredno ?.**» ^.n® dalije
Je jdktu, u	—	O	urad-
Ir ^Clk iJ rsevonju .s -cim, si'oje Jt°veduje h >edeiJkakor jiJl£Tno
^■Ušoi '1 Pr e n	. t® »2r(
'Je,
Prf
n0c;
•so o-
svpje -~0®e,dn^e m iz-0e-
Pred	srečno
niverzitl.dtvnim dr.
J“0on Prane niujesor valne *®a pjSn • P° analizi ednn an,ene l. i raznarodo-rovm?,rodnem' kakršne so v nji ® Pooodh Fra,,u. n mi-ko\ lv°toln«ba 'nd., p0 zZ-J?lr. obsoditi
Je
avto-
nar^oTanl}^oblasi:on
°d sarneneposredmniJunkcio-
Se«n*a.Ba minislrsk%TZSdt
tettn°v po *kta sv^klicai Predsednik
Jj 8a „i fia iUnkr! P°Jasnil Po)0j »i odstrani'““"»J«, "i-aidosuL *n to ,L niegovega
& S V^SK«
\^WSS-V£
,,-.CI0 „ nasproti ®enoc»dnih
ntftt v Itaiii? n»m Slo-
stave in mirovne pogodbe, navkljub memorandumu in posebnemu statutu, podpisanim pred več kot 6 leti v Londonu in kljub neštetim, v svečanih oblikah izrečenim izjavam o lojalnem izvrševanju sprejetih mednarodnih obveznosti raznih italijanskih zunanjih ministrov, zadnjič še pred malo tedni, Segnija v posebno izrecni obliki.
In le v tem primeru je dr. Palamara povsem upravičen in legitimiran pri osrednji vladi, da počenja to, kar pač počenja. In to smo neštetokrat kritizirali in obsojali. To je doslej do «primera Pa-lamaras še nekako šlo, ker so nas še vsaj z navidezno dobro vero lahko pitali z obeti za bodočnost. Po objavi zloglasnega pisma pa to ni več mogoče, krinka je padla. Odslej si prevzema sama osrednja vlada, t. j. ministrski predsednik in zunanji minister, polno odgovornost zato ako moramo mi in vsa javnost, tudi mednarodna, smatrati da so za italijansko vlado, to se pravi za Italijo, ki jo vlada zastopa, mednarodne listine in tudi osnovni državni zakoni, v kolikor zagovarjajo pravice slovenske narodne manjšine — le krpe papirja, vsa pogajanja, izjave,obljube, zagotovila tudi najodgovornejših državnih či-niteljev pa prazne besede. Trda in kruta resnica pa je le ena, vedno ena in ista, ona, ki se je začela s prihodom Italije l. 1918 in se imenuje: raznarodovanje, bolj ali manj brezobzirno, zločinsko, nečloveško in nekulturno raznarodovanje pod peto fašističnih zakonov, ki za nas še vedno veljajo in se izvajajo. Za druge manjšine so ti fašistični zakoni že davno razveljavljeni: v .Aosti je francoščina, na Južnem Tirolskem pa nemščina zakonito obvezni pomožni jezik. Vse to v zasmeh osnovnemu načelu moderne države: zakon je enak za vse?
Kaj sledi iz iega za našo neposredno politično ravnanje?
Bazne naše vodilne organizacije in posamezne osebnosti, tudi preko meje, so v svojih protestnih izjavah vsaj vključno dali razumeti, da je pri tem odgovorna krivda o-srednje vlade in ne le dr. Palamare. Vendar je bilo to premalo izrecno ugotovljeno. Zato je nujno treba to odgovornost satne italijanske vlade z vsem poudarkom ugotoviti, ker sedaj, po nekaj tednih molka, ki pomeni tiho priznanje sokrivde, je že pač potrebno izzvati kakršen koli izrecen odgovor. Kako? Poli tika pozna za to nešteto različnih poti. ki jih pač nočem poskušati koga učiti, ker jih vsakdo dozira po svojih lastnih vidikih. Čudim se pa, da doslej noben državni poslanec, vsaj kolikor mi je znano, ne komunistični, ne socialistični, ki sicer načelno zagovarja manjšinske pravice Slovencev, ni kar naravnost in formalno naslovil na ministrskega predsednika Fanfanija, interpelacijo, če mu ni znano pismo generalnega vladnega komisarja za tržaško ozemlje dr. Paiamare, pismo kulturno genocidne vsebine, ki je povzročilo globoko razburjenje in vretje med slovensko narodno manjšino, ter nadalje, ako vlada z njim soglaša, kot se zdi iz oviranja in zavlačevanja priznanja diplom jugoslovanskih univerz v Italiji itd., oziroma v obratnem primeru, kaj misli napraviti, da se končno uskladijo ukrepi in dejanja s sprejetimi obvezami in izjavami, ter z obstoječo zakonodajo, p osebno z ustavo.
Prav tako pa tudi naše o-srednjc organizacije, ki so že protestirale pri dr. Pala-mari (z običajnim rezultatom:	brez odgovora!), vsaj
doslej pa še niso izčrpale vseh svojih možnosti, in posebno ne najbolj dosledne: niso se obrnile naravnost na najpristojnejšo instanco, na osrednjo vlado v Rimu.
Dr Dekleva je s svojim predlogom v nedeljskem »Primorskem dnevnikus o potrebi stalnega sodelovanja vseh slo. venskih političnih strank, pač z oporo onih levičarskih strank, ki naso manjšinsko politiko iskreno zagovarjajo, gotovo ubral pravilno pot, ki dobro reagira na negativno ravnanje odgovornih oblasti, ki nadaljujejo nemoteno z raznarodovanjem z obstoječimi fašističnimi zakoni in z drugimi, deloma še bolj drastičnimi ukrepi, da bi se jih z neprestanim pritiskom in nadzorstvom prisililo, da prenehajo s prakso, ki diskreditira italijansko državo in jo vodi v meddržavne konflikte, ki dozorevajo v prave krize političnih in gospodarskih odnosov kot to dobro uči primer južnih Tirolcev, ki že leto dni ostro ogroža vse odnose med Italijo in Avstrijo, po drugi strani pa povzročajo pravo krizo vesti in politične zavesti slovenskih državljanov nasproti Italiji. — Vendar pa je verjetno, da bo proces koordiniranja raznih strankarskih vidikov zahteva l daljšo dobo pogajanj, — medtem ko politična kriza, ki jo je povzročil »primer Palama-ra», zahteva takojšnji skupni nastop pri osrednji vladi sam i.
J. 7.
(Nadaljevanje jutri)
j i-f ■
Lojze Špacapan
uSv. Marko«
Posmrtna razstava v galeriji «Teatro Nuovo»
Špacapan med nami
Fantastična občutljivost za lepotne odnose - Špacapan, Pilon, Čargo - avantgarda slovenske likovne umetnosti na Primorskem
Danes, po smrti, prehaja Lojze Špacapan v redko krdelce izbranih veličin slikarskega Glympa Evrope in verjetno ostalega sveta. Ze njegove risbe, ne slike, dosezajo vrtoglave cene milijona in preko. Toda po vojnem polomu Avstro-Ogrske, po povratku iz italijanskega ujetništva, se je 30-letni Lojze Špacapan podal v narodno prerojeno a še provincialno Ljubljano, kjer je v navdušenem ozračju sveže svobode po stoletjih odvisnosti zaplalo bujno kulturno življenje. Tam je upal dobiti mesto gledališkega scenografa. Da ga ni dobil je bil baje kriv njegov prekipevajoči primorski značaj, morda pa tudi duhovne posledice ruskega ujetništva, kjer je doživel revolucijo. Vsekakor je to odločilo njegovo nadaljnjo pot, kakor tudi mojo, ker v letih 1920-22 me je Špacapan izpopolnjeval v risanju na slovenski realki v Idriji. Tista
leta so bili Lojze Špacapan, Veno Pilon in Ivan Čargo tesno povezani avantgardisti slovenske likovne umetnosti. Tedaj sem tudi jaz spoznal Čargov futurizem, ko je kot Špacapanov gost slikal v njegovem risalnem kabinetu. Tok življenja je nato zanesel Pilona v Pariz, Čarga v Beograd, Špacapana pa v Turin, kjer je obsedel, saj so mu kot antifašistu odvzeli celo potni list in onemogočili izvedbo dekorativnih del v zaposlitvi, ki mu jo je preskrbel arhitekt Pagani, na katerega pobudo je pravzaprav zapustil Gorico. Pikro zgovorni a dobrosrčni «Spac», kot smo ga dijaki imenovali, je moral nuj-nostno premeriti svojo umetniško pot v zatišju javnosti, vse do propada fašizma. In še potem se je njegovo slikarsko udejstvovanje odigravalo večinoma tako rekoč privatno brez prirejanja razstav in bučnih propagandnih člankov.
Znano mi je, kako težko ga je bilo pridobiti, da je razstavil v naši galeriji «Scorpione», kjer so mu pa odkupili samo eno risbo. To . je bila njegova prva osebna razstava risb v Trstu, izvzemši one davne, ko je s Pilonom razstavil v sklopu tržaških slikarjev v paviljonu ljudskega vrta.
Sedaj pa imamo priliko občudovati izbor njegovih figuralno zasnovanih tuširanih risb od katerih jih je nekaj, ki so tu pa tam lahno obarvane z vodeno ali tempero barvo. So to dela nekako iz obdobja 1930 do 1952. leta, torej do njegovega prestopa v informalno strujo likovne u-metnosti. Da se razstavljajo Spacapanove risbe, ne slike, ni pripisati slučajnosti niti ne gospodarski plati razstave, za katero so potrošili že pol milijona. Dejstvo je, da se je Špacapan v risbah najbolj sproščeno izživljal, ker mu je tekoče lagodno prepletanje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmuiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiii
Izkušnje na ljubljanskem Onkološkem inštitutu
Betatron v borbi proti raku
Bivši pacient od raka na pljučih živi normalno življenje - Gospodinja z Jesenic spet vrnjena svojemu domu - Uspehi, toda vendarle z rezervo
LJUBLJANA, 28. januarja. — Uvedli so nas v eno izmed ordinacij Onkološkega zavoda, kjer je pred docentom dr. Boženo Ravnikar stal večji moški šestdesetih let.,
— Slika je odlična — je rekla zdravnica. — Na pljučih se ne vidi nič. Lahko se vrnete na delo.
Moški za katerega bi se po njegovem zunanjem videzu ne moglo reči, da bo v kratkem stopil v sedmo desetletje življenja, je dejansko nekdanji bolnik od rakaste bolezni. Svojo rešitev dolguje betatronu, posebni jedrski napravi, ki jo imajo v inštitutu «Jožef Stefan« v Ljubljani in ki služi tudi borbi proti tej hudi bolezni.
Kaj pravi bivši bolnik?
— Leto prej, preden sem 1956 prišel na inštitut, sem
čutil močne bolečine v predelu pljuč. Včasih me je o-ster bodljaj prebudil tudi iz sna in redko kdaj sem nato mogel ponovno zaspati.
In nekega dne je bivši pacient med delom začel kašljati in v robčku je ves zaprepaščen opazil tudi penasto sokrvico.
— Ne razburjajte se — mu je rekel ambulantni zdravnik, na katerega se je prvega obrnil — to je zaradi prehlada...
Ker pa so se napadi kašlja ponavljali, je ponovno stopil k zdravniku, tokrat seveda, k specialistu za pljučne bolezni.
— Na Golnik boste morali, v sanatorij za tbc — je predložil zdravnik — tam boste pod zdravniško kontrolo.
Toda tu pacient ni dolgo
Protislovje in vendar ne!
Zavora, ki pospešuje hitrost pri letalu
Vsak, ki se je kdajkoli ukvarjal s problematiko aerodinamike, ve, da je eden izmed osnovnih pogojev aerodinamičnosti gladka površina vseh tistih ploskev, ki so izpostavljene trenju. Tudi najbolj aerodinamična linija določenega predmeta, na pr. avtomobila ali letala, bi ne mogla povsem žaleči, če bi ploskve, ki pridejo v trenje z zrakom, ne bile gladke, da bi zrak pri velikih brzinah ne mogel mimo ali točneje ob njih gladko drseti. To je eden osnovnih zakonov. Zato bo vsakdo, ki se na aerodi-namiko spozna, obstal, ko bo na največjem a-meriškem letalu na reakcijski pogon, na letalu vrste »Boeing 707», in si. cer na koncu njegovega trupa in tik prek koncem kriil na gornji strani opazil nekake štrleče kvadratne kovinske ploščice, ki so proti vsem pravilom in zakonom aerodinamike.
In vendar te ploščice služijo le temu, da ima letalo večjo brzino.
Kako to? Ce bi vprašali za razlago tudi najboljšega strokovnjaka za aerodinamiko, kako razlaga vlogo teh kovinskih ploščic, bi vam tega teoretično ne vedel razložiti, kako gredo te ploščice v sklad z osnovnimi zakoni aerodinamike. Nasprotno, priznal bi vam, da so s temi zakoni v protislovju, hkrati pa bi vam praktično mogel do. kazali, da te ploščice pripomorejo k večji brzini samo zato, ker je letalo z njimi bolj — aeredina-mično.
Pri nadzvočnih brzinah zrak na gornjih ploskvah letala, «na hrbtu« letala nekako, in na gornjih ploskvah kril bolj naglo drsi kot na spodnjih, rekli bi »na trebuhu«. Zato se ob stikih obeh tokov, ob stikih tokov z zgornjega in spodnjega dela letala in kril ustvarijo vrtinci, ki zavirajo brzino. Da bj se preprečilo to »neravnotežje« v brzini, služijo omenjene kovinske ploščice, ki so sicer v protislovju z zakoni aerodinamike, ki pa prav njej služijo.
ostal. Ker ni prišlo do pričakovanega izboljšanja, so zdravniki začeli s temeljitejšimi analizami in pregledi in ugotovili, da gre za rakasto obolenje.
— Bolezen se je bila že močno razširila, ker je od njenih prvih znakov minilo že leto dni — je rekla dr. Ravnikarjeva. — Kljub temu smo se odločili za obsevanje z betatronom.
Bolnika so obsevali z močnimi dozami. V tridesetih dneh je prejel 7500 ergov, kar bi mu, če bi jih dobil hkrati, za gotovo oškodovalo zdravo tkivo in tudi kožo, tako da bi tolikšni dozi mogel tudi podleči. Ker pa je žarke sprejemal pod kontrolo strokovnjakov in ker so bili žarki pravilno razporejeni, so delovali blagodejno.
— Kaj se v takih primerih dogaja? — smo vprašali doktorico.
— V jedrski napravi betatronu, pospešeni nevidni delci elektroni pod posebnimi pogoji povzročajo ustvarjanje zelo močnih žarkov X — je odgovorila zdravnica — Nato žarki prodirajo v notranjost organizma in na obolelo tkivo, kjer uničujejo škodljive celice.
Človeka, ki sitoji pred nami, so ozdravili vprav ti žarki. Ze pet let se odlično počuti in ves ta čas opravlja ista dela, kot jih je o-pravljal prej, preden so mu odkrili bolezen.
Nič manj ni zanimiv primer 50-letne L. K., gospodinje z Jesenic. Za to precej rejeno in živahno žensko bi se težko reklo, da je tudi ona nekoč bila bolna za rakom. Njej je ta zavratna bolezen načela požiralnik.
— Najprej sem pri jedi občutila bolečine — pripoveduje ozdravljena bolnica. — Dogajalo se je, da včasih nisem bila sposobna požreti niti koščka kruha ali mesa.
Bolezen se je razvijala zelo naglo. Komaj tri mesece po trenutku, ko je prvič občutila bolečine v požiralniku, je že tako oslabela, da ni mogla opravljati več svojih gospodinjskih del. Mogla pa je hkrati uživati le tekočo mlačno hrano.
— Pokazala vam bom rentgensko sliko požiralnika v času, ko je bolnica leta 1956 prišla na inštitut — je pripomnila zdravnica.
Na širokem filmu, na temni podlagi, se opaža siva
črta tega organa, skozi katerega prihaja hrana iz ust do želodca. Nekje v sredini se kaže nepravilno in nenormalno razširjenje te sive črte. «Ta del požiralnika je v stvari napadel rak« — je pripomnila zdravnica.
— Tudi to bolnico smo obsevali z žarki iz betatro-na. Prejela je 7000 ergov. Danes je vsako hrano in ne toži nad bolečinami. Svoje opravke pa opravlja tako, kot bi ne bila nikoli bolna. Na rentgenski sliki, ki so ji jo pred kratkim napravili, ni niti sledu več o nekdanji bolezni, ki ji jo je jedrska naprava o-zdravila. Ce bi te ne bilo, bi verjetno podlegla že v šestih do dvanajstih mesecih po ugotovitvi bolezni.
Takoj za tem je v ordinacijo stopil 56-letni D. L., nameščenec iz Maribora.
— Prišel sem na kontrolo — je rekel. — Poglejte, žleza je izginila in mi se ni več pojavila. (Pri tem ' je moški s prstom pokazal pod desno uho).
Ko je pred nekaj leti ta moški prišel na zdravljenje, je malokdo verjel, da bi mogel ostati še tri do štiri mesece živ. Bolan je bil za rakom v nosnem predelu ustne votline, kar je povzročalo vrsto neprijetnih motenj, kot na pr. krvavitve, močan glavobol, nespečnost in pomanjkanje Veka. Tudi njegov sluh ni bil več normalen, ker desno uho že ni več sprejemalo. In tudi način govora ni bil več normalen. Povrh tega
je mož tako oslabel, da je v zadnjem času stalno ležal doma.
Zdravniki niso vedeli, s kakšnim sredstvom bi se ga lotili. V bolnišnici v Mari. boru so ga že obsevali z rentgenskimi žarki, ki pa niso imeli zaželenega učinka. Potemtakem se ta način zdravljenja ni mogel več uporabiti.
— Poskušali bomo z betatronom — so sklenili zdravniki ljubljanskega Onkološkega zavoda, -t Drugega nam ne preostaja.
Bolnik je prejel dozo komaj 4500 ergov, toda že tl žarki so uničili žarišče raka. Vsi nekdanji znaki’bolezni so izginili, pa tudi otekla žleza f>od desnim uhljem. Kontrola je tokrat pokazala, da je zdravstveno stanje D. L. dobro.
###
Betatron, ta nenavadna jedrska naprava, ki jo uporabljajo zdravniki za pobijanje raka, pa vendarle ni neko čudodelno sredstvo, poudarjajo zdravniki, kajti tako, kot pri drugih napravah, na pr. rentgenskih aparatih, kobaltovih bombah in drugih, moremo pričakovati le to, kar na sedanji stopnji razvoja more nuditi in sicer podaljšanje življenja in vračanje delovne sposobnosti tudi onim, ki jih je rak obsodil na posteljo. Toda, žal, tudi to ni možno vedno, kajti uspeh v zdravljenju je za sedaj pogosto odvisen od okoliščin, ki jih je včasih težko predvidevati.
A. M.
črt v duhovitih stilistično prefinjenih zavojih in vzpetinah bistveno, kot mu je bistvena njegova briljantna, malce zajedava a vedno dobrodušna govorica. Zato v njegovih ekspresionistično navdahnjenih risbah ni one grobe spačenosti in tudi ne Groszo-vih moralnih pridig. Iz njih odseva srčna dobrota tudi v najbolj plitvih odsevih življenja. Njegovi razni «Santoni» in slične zamisli podajajo pač človeka kot ujetnika svetniške narave a vedno človeškega, gmotnega. Kaj je mislil ko je risal svoj «Nocturno» nam bo vedno uganka. Toda zdi se mi, da ga je risal s sarkastičnim nasmeškom maščevalca, kot da bi bil on sam usoda sveta, na katerega je pognal svoje režeče se okostnjake. Risba ima pomembno letnico 1941, t. j. leta napada fašistične Italije na slovanski Vzhod. Spacapanovo gledanje na napake svetaa je dobrohotno prizanesljivo. Motivi »Javne hiše« se v postopoma iz karikaturnega obračajo v nas-slednjih drugače imenovanih risbah v čisto podajanje lepote oskrunjenih devic. V »Dvoboju«, «Vojščakih», «Spla-šemh konjih«, borečih se »Bikih« ne išče sadističnih odvodnih potencialov. 2ene ga k temu le problem podajanja divje prvobitne lepote s prefinjeno črto in priznati moramo, da v tem odlično uspe. V svojih portretih do-seza z neobičajnim neanatom-skim oblikovanjem vendarle povsod občutek toplote člo' veške krvi. A v čudovito le črnobelo risbo »Cvetlic«, ki jo je odkupil neki tržaški indu-strijalec za preko milijon lir, je gotovo vnesel vso ono veliko ljubezen do narave, ki jo je sicer prekrival s ponarejenim cinizmom. Spominjam se. da je iskal lepoto v najpreprostejših pojavih. Nekoč, ko je ko-nčal malico, je zamaščeni ovojni papir poravnal, vzel pero in spretno vključil oljne madeže v presenetljivo dekorativno skupnost. Sumim, da je na tak način nastala na zmečkanem pergamentnem papirju s peresom narisana in nato akvarelirana ženska glava. Mačke, ribe, golobi in mnogo konj, biki pa še akti in berači ter gledališče, tvorijo tematiko ostalih razstavljenih risb. V sliki gledališče se odraža skrajno občutena prefinjenost za intuitivno o-bliko igralca, na katerem je vse maska, trup kot glava.
Na razstavi je razstavljen tudi edini Špacapanov kip v bronu glave slikarja Vena Pi Iona, ki nam mežika s preše netljivo življenjsko sličnostjo. V njega je Špacapan vložil vso svojo pikro karikatumo pojmovanje tega našega velikega umetnika.
Z opisovanjem Spacapanove risalne umetnosti, ki se nam odkriva na tej edinstveni razstavi, namenjeni prepotovati vso državo, bi lahko še dolgo nadaljevali, a narava in prostor dnevnika imata svoje meje tudi za tega vrednega velikega sina naše slovenske Goriške, katerega posmrtna slava se že širi celo v kulturno najbolj zahtevne predele sveta.
MILKO BAMBIČ
 ......................  n....iiiiniMiimMuiiiimniitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHtuiunntuminHinnniiHiiiHMiiiiMiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiniiiii,
lazpoloženi za napornejše delo. Potrebni ste počitka.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dopoldanske ure bodo za delo primerne, posebno če se u-kvarjate s trgovino. Posrečen navdih čustvenega značaja. Proti večeru nerazpoloženje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bodite površni, niti pozabljivi kajti poslovne ure bodo zelo'kritične. Kar se čustvenih zadev tiče, boste danes nad vse zadovoljni.	,	, _n
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bolj varne se boste čutili, če boste svoje posle zdru-žili s poslovno bolj uvedenimi ljudmi. V družini bo vladal vsestranski mir.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zamisli ne bodo slabe, toda težko si bodo utrle pot med tolikšnimi načrti, ki jij n? vaš račun pripravljajo drugi. Bodite manj zahtevni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Izredno srečo boste imeli do-
HOROSKOP
—ZA DANES__
poldne, ko vam hodo ponujali vsestransko pomoč. Popoldne bo šlo bolj narobe in to se bo odražalo tudi v družinskih odnosih.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) Poslušajte nasvete, ki vam jih dajejo ljudje, ki se na posle spoznajo. Prilagodite se tudi razmeram in ne rinite trmasto po svoji poti.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Ne obsojajte po krivem sodelavcev, češ da niso do vas lojalni. Več odkritosrčnosti in vse bo spet prav.
SKORFTJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ce se ukvarjate z razumskim delom, odložite vse na poznejši čas; ker ne boste
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dan, ki bi vam znal prinesti izredno velike finančne in moralne uspehe. Možna sprememba v nadaljnjem življenju.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1. Ce se ukvarjate s poklicem, da ste nujno v stiku z občinstvom, skušajte se obnašati skrajno lepo, ker nekdo kontrolira vaše početje.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Uspeh v večjem delu, neuspeh v drobnih opravkih. Vzrok, pomanjkljiva organiza. cija in premajhna zavzetost. Glavobol.
RIBI (od 20. 2 do 20. 3.) Potrudite se, posebno tam, kjer bo naloga najtežja. Niste’ Si pač izbrali najboljšega dela zato ne vzračajte krivde na druge.
Radio Trst A
Totck, 31. januarja 1961
Nacionalni program
7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glasba tn koledar; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Glasba po željah; 17.20:	Pesem in ples;
18.00: Ivan Rudolf: Čudovitosti rastlinstva; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Dve simfonični pesnitvi; 19.00: Radijski tednik za najmlajše; 19.30:	Znane popevke prete-
klih in današnjih dni; 20.00: Spori; 20.30: Obzornik zanimivosti iz filmskega sveta; 21.30: Koncert organistke Liliane Capponi — Couperin; 22.00: Italijansko sodobno pesništvo; 22.20:	Mesna glasba; 23.00:
Saksofonist Charlie Parker.
na; 8.50: Zabavni orkester Alfred Scholz; 9.25: Anton Lajo-6.30: Vreme na ital. morjih;	vic:	Capri-ccio;	9.40:	Zenski
9.00: Klasični valčki; 9.30: Sim-	zbor «Svoboda»	Laško;	10.15:
fonična glasba; 11.00: Radijska	Violinist Karoly Seneszy igra
šola; 11.30: Pojo Arigliano, La-	Hubaya. Wieniavskega in Pa-
tilla, Torrielli; 12.00: Glasbe-	ganimija; 10.55:	Vedri	'~*—
Trst
12.25: »Tretja stran«; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20: Srečanja:	Ibsen; 15.40: Orke-
ster Franca Vallisneria.
Koper
7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00:	Otroški	kotiček; 11.30:
Griegove in Albenisove suite; 12.00; Glasba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: S popevkami doma in na tujem; 14.30: Sola m življenje; 14.50: Otroški zbor RTV Ljubljana; 15.30: Tečaj italijanščine; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Orkestri Martin, Luttazzi, Gold; 16.30: Tretja stran; 16.45: Iz opernega sveta; 17.40: Španski ritmi; 18.00: Prenos RL; 19.00: V. Morgan pri orglah; 19.30: Prenos RL; 22.15: B. May in njegovi ritmi; 22.35: Debussy-jevi noeturni; 23.00: Prenos RL.
no življenje v ZDA; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; 15.15: B. May in . njegov orkester; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za najmlajše; 16.30: Čudovita civilizacija muragov; 17.20: Zgodovina glasbe; 17.40:	Za-
nimivosti od vsepovsod; 18.00: Bomo živeli bolj dolgo? 18.30: Enotnu razred; 19.00; Oddaja za delavce; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Manzonijeva tragedija ttAdelcthji«.
//. program
9.00:	Jutranje	vesti; 10.00:
Glasbeni program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00:	Superstar;	15.00:	Kra-
tek simfonični koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Pojeta G. Simionato in A. Laz-zari; 17.30:	«Iil buttatuori«;
20.30: Vso srečo s sedmimi notami; 21.45: Večerna glasba.
III. program
17.00: Koncerti	za klavir In
orkester; 18.00:	Ekonomika
prejšnjega stoletja; 18.30: Filmski pregled; ,18.45: Skladbe A. Baxa in B. Blachera; 19.15: Friederik Chabod; 20.00: Vsa-kovečemi koncert:	Haydn,
Liszt, Martinu;	21.30:	22.00:
Skladbe J. A.	Hasseja, A.
Kriegera, W. A.	Mozart, in L.
Mozarta: 23.00: Za radio prevedena dela; 24,00: Brahmsov kvartet op. 51.
Slovenifa
8 05: Izberite melodijo ted-
inter-
mezzo; 11.00:	Novi posnetki
svetovnih opernih pevcev; 11.40: Iz skicirke orkestra Nor-ries Piramor; 12.00: Zadovoljni Kranjci z domačimi vižami; 12.15:	Kmetijski nasveti;
12,25:	Zabaven	. opoldanski
spored; 13.30: S Dopevkami čez kontinente; 14.05:	Za šolarje
— H. Ruiand: Sredi rioči ih ledu, 14.35; Uverture in med-ig e; 16 00:	izbrali smo za
vas; 17.25:	Sergej	Rahmani-
nov: Koncert za klavir tn orkester št. 2 v c-molu; 18.15: Klavir in orglice; 18.20: Metka in Tinček v operi Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.15: Izobraževalni obzornik; 20.00: Pojo Mali galski pevci; 20.30; Radijska igra — Mile Klobčič:	Mati; 21.30:	Marko
Ta.čsvič; Divertimento in re; 21.40: Iz filmov in glasbenih revij, 22 15; Komorni večeri
Ital. televizija
13.00. TV šola; 17.00: TV za najmlajše:	Telešport in Las-
sie; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Vokalni in instrumentalni koncert; 19 30: Umetnost v Evropi Ob 1884 do 1914; 20.30; TV dnevnik; 21.15; Dlalektalno gledališče; ob koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Kalija 17 00. TV za otroke: Telešport Lassie. Mali Indijanček. Ljubljana: Revija na ledu — prenos z Jesenic. Graz približno ob 21.00: Weekend v pregnanstvu
Kulturne
drobtine
od tu in tam
Beneška grafika na razstavi
v Ljubljani
V četrtek zvečer so v Moderni galeriji v Ljubljani odprli razstavo sSodobne beneške grafiken, ki sta jo posredovala eAssociazione incisori veneti» in nCollegio degli tm cademici delVAccademia di Belle Ar ti di Venezia». Na razstavi je zastopanih 38 grafikov s 131 deli. V prostorih Moderne galerije je bil tudi razgovor med predstavniki Moderne galerije in organiza-tor.ji razstave prof. TranquiU lom Marangonijem, Mariom Abisom in M. Devitom.
Nagrade v Duesseldorfu Te dni so v Duesseldorfu podelili nagrade za lani dosežene umetnostne uspehe, Uorneliusovo nagrado za slikarstvo so izročili prof. Guen. tru Grotejv, za kiparstvo pa prof. Hansu Uhlmannu. Im-mermanovo nagrado za književnost so prisodili Eckartu Petenchu, Schumannove nagrade za glasbo pa niso podelili. Denar, ki je bil namenjen zanjo bodo porabili za koncerte, na katerih bodo izvajali dela avtorjev, ki so bili nagrajeni prejšnja leta. Poljski arheologi v Egipta Skupina poljskih arheologov, ki je odpotovala v Egipt in se pod vodstvom dr. inž. Dabroivskega lotila izkopavanja, je prišla v mestu Aleksandriji do pomembnega odkritja. Na kraju, kjer so o-stale arabske utrdbe v Kem-el-Dikka, je skupina odkrila fragmente stavb iz rimskih časov, arabske grobove in dragoceno keramiko. V odkopani obokani sobi so našli fragmente mozaika izdelanega iz kamna in stekla.
kadjejeva dela v slovenščini
Državno založniško podjetje za književnost zaključuje natis prve izdaje izbranih del avtorja romanov ePorazs, «Z adnji iz rodu uteges, m «!W lada garda» pisatelja A-leksandra Fadjejeva. Te dni je izšel predzadnji, četrti zvezek, v katerem so natisnjeni pisateljevi govori in članki. To bo prva izdaja njegovih Zbranih del.
Zgodovina bolgarske književnosti
Sofijski eLiteraturen Front» je zabeležil med odmevi bolgarske literature v tujini vest iz Prage, da skupina čeških slovstvenih zgodovinarjev pripravlja obsežno Zgodovino bolgarske književnosti. Knjiga bo imela okrog *0O strani. Doslej še noben narod ni dobil v takem, obsegu pregleda bolgarske literature od njenih začetkov do najnovejših imen.
Antologija štptarske poezije
Dr. E sad Mekuli, šiptarski književnik in prevajalec, je pripravil antologijo šiptarske poezije, ki bo izšla v srbohrvaškem prevodu. To bo pomemben dogodek v jugoslovanskem literarnem življenju. Antologija bo nudila bralcu pregled razvoja šip-tarskega pesništva od starih anonimnih ljudskih stvaritev do del predstavnikov najmlajše generacije.
Tožba sovjetskega pisatelja
V Lyonu se je začel proces v katerem je tožnik sovjetski pisatelj Anatolij Kuzne-cov, toženec pa lyonski založnik Emmanuel Vitle. Jabolko spora je prevod romana Kuznecova (iNadaljeva. nje legende» v francoščino. Kuznecov toži lyonskega založnika, ker je izdal prevod njegovega romana brez dovoljenja avtorske agencije, ki zastopa sovjetske pisatelje v Franciji in ker mu je prevajalec Paul Chaleil grdo izmaličil besedilo romana in samovoljno spremenil naslov, ki se v francoščini imenuje «Rdeča zvezda v megliš. Sodišče je nadaljnjo prodajo Chaleilovega prevoda prepovedalo.
Osnutek programa »Dubrovniških igers Prireditelji letošnjih »Dubrovniških igers, ki bodo od 10. julija do 24. avgusta so objavili osnutek programa. Posebna zanimivost letošnjih iger bo nastop vseh treh svetovno znanih jugoslovanskih folklornih skupin. Kolo, Taneč tn Lado. V koncertnem delu programa bodo pruič predstavili jugoslovansko zbo. rovsko glasbo. Operni program bo v celoti izvajal o-perni ansambel iz Zagreba. Pisatelj Robinson umri
V neki newyorški bolnišnici je za hudimi opeklinami umrl angleški ugledni romanopisec Henrg Monrton Robinson, star 62 let. Rodil se je v Bostonu, bil od leta 1923 do 1926 docent za angleščino na Columbia Collčdgeu, nato do 1935 svoboden pisatelj, od 1935 do 1955 pa je bil vodilna osebnost v uredništvu časopisa «Readers Di-gests. Najbolj znana sta njegova romana »Kardinal«, ki je samo v ZDA izšel v nakladi 1.300 000 izvodov in ki so ga prevedli v enajst jezikov ter Water of Life» (Življenjska voda), ki je bil 23 tednov ameriški bescetler.
Encyclopaedta judalca Dr. Nalium Goldmann, predsednik Svetovne židovske organizacije, je na nedavni tiskovni konferenci v Tel Avivu sporočil, da bo kmalu začela izhajati Zidovska enciklopedija. V štirih letih bo izšlo deset zajetnih zvezkov. Enciklopedijo bodo tiskali v angleškem jeziku.
Menotti piše novo opero Italo . ameriški skladatelj Giancarlo Menotti pripravlja novo opero za pariški Operno gledališče. Naslov opere bo «Zadnji superčloveks. Da bi v miru dokončal tretje dejanje opere, ki jo mora izročiti v roku treh mesecev, se je iz Ne ut Yorka odpravil na Florido. V metropolitanski Operi bo uprizorjena v sezoni 1962—63,
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7, najnižja 1.4, ob 19. uri 5.8 stopinje, zračni tlalc 1012, stalen, vlage 75 cdst., nebo poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 9.4 stopinj«.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 31. januarja
Vanja
Sonce vzide ob 7.29 tn zatone <* 17.09. Dolžina dneva 9.40. Lunj vzide ob 17.06 in zatone ob 7.01
Jutri, SREDA, 1. februarja
Ignac
Seja tržaškega občinskega sveta
MMe razprave a resalociil
v gospodarskem položaju aa m
Odobritev sklepa o prodaji 12.500 kv. m občinskega zemljišča pokrajini za 57 milijonov lir
Tržaški občinski svet je vče. raj nadaljeval razpravo o mi-sovski in demokristjanski resoluciji o gospodarskem položaju in o ukrepih, ki so potrebni za njegovo izboljšanje. Prvi je spregovoril liberalec odv. Morpurgo, ki je dejal, da bo glasoval za demokristjan-sko resolucijo, ker je bolj eno. vita, medtem ko se misovska dotika preveč vprašanj in panog. Odv. Morpurgo je razvil samo nekatere točke resolucije an se skliceval na potrebo podobnih carinskih olajšav, kot veljajo za Gorico, in na nujnost olajšav železniških tarif, da se Trst «približa italijanskemu gospodarskemu prostoru)). 2e ko je bil Morpurgo pred kakimi šestimi leti z neko delegacijo v Rimu, je podtajnik Ferrari Aggradi obljubil, da bodo znižali železniške tarife v smeri Trsta. Kasneje pa je stvar zaspala in železniško ravnateljstvo je navedlo celo vrsto ovir. Morpurgo je končno dejal, da se mora ohraniti pristajališče za hidropla-ne, za katero so nekoč izdali toliko denarja. Za njim je spregovoril svetovalec Tržaške unije Tolloy, ki je izjavil, da bo glasoval za demokristjan-sko resolucijo.
Zadnji je spregovoril odbornik Gasparro (KD), ki je sicer priznal, da ni gospodarski položaj Trsta ugoden, hkrati pa dokazoval, da prevelik pesimi. zem ni na mestu. Trdil je, da bo železarna ILVA v Skednju peto železarsko središče v državi z integralnim ciklusom proizvodnje za Comiglianom. Piombinom, Bagnolijem pri Neaplju in Tarantom. Ze s 14 milijardami, ki so jih določili za obnovitev železarne, bodo proizvajali 500.000 ton litega železa na leto namesto sedanjih 170.000 ton, zaradi česar bodo zgradili še eno visoko peč.
Glede avtostrade Videm-Tr-bdž je Gasparro dejal, da je ni v načrtu liti in se tolažil
avtostrade Padova-Trbiž. Zatem je priznal, da je Trst v gospodarskem zastoju v primerjavi z ostalimi severnoitalijanskimi pokrajinami. Leta 1951 je znašal delež Trsta pri celotnem narodnem dohodku 1,23 odstotka, sedaj pa znaša samo 0,91 odstotka. V letih 1951-1953 je znašal povprečni dohodek na tržaškega prebivalca 320.000 lir na leto in je bil Trst na drugem mestu v državi, v letih 1957-1958 pa je znašal dohodek 359.000 lir na prebivalca in je prišel Trst na 8. mesto. To pomeni, da je sicer dohodek narasel, toda manj kot v drugih severnih italijanskih mestih, kar pomeni torej nazadovanje. Vse to pa je Gasparro pripisal političnim vzrokom in zemljepisnemu položaju mesta ter pri tem branil vlado, češ da je storila, kar je mogla za Trst.
Po Gasparrovem mnenju ni niti možen popoln vladni program gospodarskega razvoja, marveč bi morale tak program pripraviti krajevne sile v deželnem merilu, kot so storili na primer na Sardiniji in v Kalabriji. Trst se mora prilagoditi novim zahtevam. Med drugim se mora trgovinski tranzit spremeniti v industrij, skega. Dr. Gasparro je torej po eni strani priznal gospodarsko krizo, po drugi pa ni nakazal konkretnih poti za njeno reševanje, kajti načrti v deželnem obsegu so za sedaj le pobožna želja. Tudi sklicevanje na zasebno pobudo je popolnoma brezplodno, saj ne more roditi uspeha.
Na koncu seje je občinski svet odobril še nekaj upravnih sklepov. Med njimi je bil najvažnejša sklep o prodaji 12.500 kv. m občinskega zemljišča pokrajini v Skorklji za 57 milijonov lir. Gre za zemljišče in poslopja, ki jih je občina mnogo let dajala pokrajini v najem za 100.000 lir na leto in kjer bo pokrajina zgradila center za defektno de.
pri tem tudi s čem, da ni niti co. V razpravi so nekateri sve.
lllllliliiflliiiilliiiiiiilillllliiiiiiiiiliiiiiliiiiiHiiHiiiiiiiiliiiiimitiiiiimimiiiiiiiimtllllliiiimiiil
V nedeljo v kinu «Arcobaleno»
Proslava 40-letnfce ustanovitve KP1
Predvčerajšnjim zjutraj je bila v kinu «Arcobaleno» slovesna proslava 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Italije, ki jo je priredila tukajšnja federacija KPI. Pri. scstvovali si tudi predstavniki Neodvisne socialistične zveze ifl PSI.
Proslavo je otvoril federalni sekretar prof. Paolo Šema, ki je povabil na predsedniško mesto Edoarda D’Ono-fria, člana izvršnega odbora KPI, člane pokrajinskega vodstva ter mladinske organizaci. je, dolinskega župana Lovri-ho, zastopnike v občinskem in pokrajinskem svetu ter delegacijo ustanoviteljev tržaške federacije KPI. Omenimo naj, da so prvim 84 članom stranke izročili pozlačeno medaljo z reproducirano čelno stranjo pive partijske izkaznice.
Po kratkem uvodu je prof. Sema dal besedo predstavniku mladinske organizacije KP Cicogni, ki je poudaril vlogo, ki jo ima KP pri vzgoji mladine najširših slojev prebivalstva. Za njim pa je spregovorila v slovenščini Marija Bernetič, Govornica je orisala doprinos slovenskih komunistov v borbi proti fašizmu ter poudarila potrebo, da se Slovenci opirajo v svoji borbi za enakopravnost na komuni, ste.
Glavni govornik na proslavi pa je bil D’Onofrio, član o-srednjega vodstva partije. V svojem govoru je D’Onofrio poudaril demokratični in pro-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletnal800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din, polletno 960, četrtletno 480 dm — Poštni te-Koči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči lačun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi so naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT, Trst
J
tifašistični značaj KPI ter pri-kazal odločilni doprinos KP v bcrbi proti fašizmu v notranjosti Italije, kakor tudi v Španiji za časa državljanske vojne.
Govoreč o zgodovinskih ide-alnih virih KPI je D’Onofrio dejal, da je ta izšla iz socia. listične stranke ter da se naslanja na marksistična-lenini-stična načela Oktobrske revolucije. Njen tretji idealni vir pa je italijanski preporod iz preteklega stoletja, ki je do-bil nov zamah tekom zadnje vojne.
V D’Onforiovem govoru pa se je opazila tenka, toda občutna rdeča nit konkurence s socialisti, ki so povezovale njegove razne dele. Že takoj v začetku svojega govora je govornik prikazal z močnim poudarkom razliko v razvoju in krepitvi komunistične ozi-roma socialistične stranke. To piikazovanje je prišlo posebno do izraza proti koncu go. vera, ko je D’Onofrio kritiziral naravnost različne sedanje politične poteze tajnika PSI Nennija, zlasti v zvezi z rešit-v.jo vprašanja občinskega od. bora v Milanu ter z avtonomistični težnjami PSI. Čeprav je govornik z druge strani večkrat poudaril sorodnost in skupnost boja obeh strank, vendar so s tega stališča nje-gove besede izzvenele neugod-no na tiste, ki so mnenja, da med delavskimi strankami ni mesta za konkurenčne boje, temveč je treba predvsem na. glasiti to kar jih druži.
Tudi D’Onofrio, kot ostali govorniki, je krepko pouda-ril v svojem govoru sodelovanje slovenskih komunistov in protifašistov s splošno borbo italijanskega naroda proti fašizmu.
Slovesnost je zaključil s kratkim nagovorom Vittorio Vidali.
tovalai poudarili, da mora ob. čina za vsako nepremičnino, ki jo proda, kupiti novo, tako da ne ostane brez nepremičnin. Zato so predlagali, naj se sprejme tudi sklep o uporabi dobljene vsote za nakup nepremičnin, župan je predlagal, naj se denar položi v kako banko, dokler ne bodo kaj kupili zanj.
Drug sklep se je tikal 3 milijonov lir izdatka za nakup in namestitev rezervnega kom. presorja za plinohran v Bro-lettu, kar je nujno zaradi večje porabe plina v okolišu Ulice Baiamonti. Nekoliko dobre volje pa je povzročil sklep o zvišanju tarif za vzdrževanje psov in mačk, ki grizejo. V začetku seje je občinski svet počastil spomin umrlega državnega pravdnika dr, Grieba, nakar so postavili svetovalci razna vprašanja, h katerim se bomo povrnili.
Za izvajanje Posebnega statuta
20. februarja letos bo v Rimu sedmo zasedanje mešanega jugoslov.-itai. odbora
V Rimu bo 20. februarja letos sedmo zasedanje mešanega jugoslovansko-itaii-janskega odbora za izvajanje Posebnega statuta londonskega memoranduma. Vest je objavil včeraj tukajšnji tisk, potrdil pa jo je Tržaški urad za zvezo med zunanjim ministrstvom in Generalnim vladnim komisariatom v Trstu.
Zadnje zasedanje — šesto — je bilo v Beogradu od 27. junija do 9. julija lani. Sedmo — rimsko — zasedanje mešanega odbora se bo torej začelo z e-nomesečno zamudo, ker bi se moral odbor sestajati v smislu člena 8 Posebnega statuta vsakih šest mesecev. Dnevni red zasedanja še ni znan. Kot se naši čitatelji gotovo spomi-_ njajo, je odbor na beograjskem zasedanju razprav-
ljal o izvajanju sklepov petega zasedanja, o šolstvu, o spremenjenih imenih in priimkih, o uporabi jezika in dvojezičnih napisih, o pravični zaposlitvi in o pritožbah. Beograjsko zasedanje se je zaključilo brez skupnega poročila o konkretnih sklepih, ker ni prišlo do soglasnih formulacij zaključkov o obravnavanih vprašanjih. Zato se predpostavlja, da bodo o teh vprašanjih v Rimu 20. februarja ponovno razpravljali. Pričakuje se tudi, da bo obravnava vseh teh vprašanj v duhu skupnega poročila, ki je bilo objavljeno po razgovorih v Rimu med zunanjima ministroma Segnijem in Popovičem, da bodo še nerešena manjšinska vprašanja rešena naglo v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi in ustavnimi določbami.
iir.uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prva seja repentaborskega občinskega sveta
Izvolitev župana in odbornikov Potrditev izvoljenih svetovalcev
Kot smo ze poročali v nedeljo, je bil za župana vnovič izvoljen nosilec Občinske demokratične liste Jože Bizjak, za odbornike sta bila izvoljena Veljko Guštin in Milan Purič, za njuna namestnika pa Josip Lazar in Ferdinand Križman
Kakor smo že na kratko poročali v naši nedeljski številki, je bila v soboto zvečer prva redna seja repentaborskega občinskega sveta, ki je bil izvoljen na upravnih volitvah 15. in 16. januarja. Na seji so po običajni formalnosti glede potrditve izvoljenih svetovalcev izvolili župana in člane upravnega odbora.
Za župana repentaborske občine je bil ponovno izvoljen dosedanji župan in nosilec Občinske demokratične liste Jože Bizjak, za katerega je glasovalo 12 izmed 13 prisotnih občinskih svetovalcev. Za odbornika sta bila izvoljena Veljko Guštin in Milan Purič, za njuna namestnika pa Josip Lazar in Ferdinand Križman.
Ob začetku seje je predsednik prečital imena novoizvoljenih občinskih svetovalcev večinske in manjšinske liste in sporočil, da dva svetovalca, in sicer Pavel Stok in Edvard Guštin, ki sta bila izvoljena na Slovenski listi, nista predložila izjavo o pismenosti. Nato je občinski svet z dvanajstimi glasovi potrdil izvolitev tudi omenjenih dveh občinskih svetovalcev; potrdil je torej tiste svetovalce, ki jih je ljudstvo izvolilo na zadnjih volitvah.
Na zadnjih upravnih volitvah, kakor je znano, je zmagala Občinska demokratična lista, ki bo vodila zdaj štiri leta-občinsko upravo. Na tej listi so bili izvoljeni: Jože Bizjak, Veljko Guštin, Milan Purič, Jože Lazar, Ferdinand Križman, Franc Škabar, Alfonz Guštin, Ivan Škabar, Ivan Guštin, Ivan Purič, Josip Škamperle m Maks Guštin. Na Slovenski listi, ki predstavlja zdaj opozicijo, pa so bili izvoljeni Karlo Komar, Edvard Guštin in Pavel Štok.
Pred zaključkom seje se ;e župan zahvalil vsem volivcem, ki so pripomogli k zmagi občinske demokratične liste, občinskemu svetu pa za izkazano mu zaupanje. Obljubil je, da bo še naprej vestno deloval v korist občine s sodelovanjem občinskega odbora in vseh občinskih svetovalcev.
Stiki med tržaško in koprsko mladino
V soboto so se sestali predstavniki nekaterih tržaških mladinskih organizacij z mladinskimi predstavniki iz Ko-
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Openci proti povišanju tarif openskega tramvaja
Podjetje je sklenilo zvišati tarife s 1. februarjem - Občina do sedaj še ni izdala o tem nobenega dovoljenja
V nedeljo dopoldne ob 10. uri je bilo v kino dvorani na Opčinah protestno zborovanje, ki ga je sklical pripravljalni odbor proti nameravanemu povišanju tarif openskega tramvaja. Ravnateljstvo podjetja »Malih železnic«, ki upravlja openski tramvaj, namerava namreč s prvim februarjem povišati abonmaje za delavce, uradnike, vajence in dijake, poleg tega pa še cene delavskim listkom za vožnjo v obe smeri.
Povišanje bi koristnike openskega tramvaja zelo prizadelo. Poznamo družinskega očeta, ki ima dva sina — dijalka. Z novim povišanjem bi morali vsi trije plačati letno 12.200 lir več kot doslej, ali mesečno več kot 1.000 lir. Plača tega družinskega očeta pa se seveda ne bo zvišala niti za eno liro. Iz tega primera je razvidno, da je razburjenje prebivalstva več kot upravičeno.
Na skupščini so Openci soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da pristojne ob-
lasti posredujejo in dosežejo, da se ukrep o nameravanem povišanju ne bo začel izvajati. V resoluciji tudi pozivajo občinske svetovalce, da podprejo njih zahtevo. Rečeno je tudi bilo, da se bodo v primeru nerazumevanja oblasti poslužili vseh legalnih sredstev in bodo zadevo spravili pred parlament.
Snoči pa je v občinskem svetu opozoril občinski odbor na to vprašanje svetovalec KPI Muslin in vprašal pristojnega odbornika, kaj misli občina storiti. Odbornik prof. Cumbat je odgovoril, da ni občina prejela nobene zadevne prošnje od podjetja, niti ni izdala nobenega dovoljenja za zvišanje tarif. Na to je Muslin pripomnil, da so bila obvestila o zvišanju že izobešena v tramvajskih vozovih in da ta zvišanja znašajo za abonmaje delavcev 4920 lir na leto, za abonmaje dijakov in vajencev 3.600 lir za delavske povratne vozovnice pa po 10 lir.
Izvoljeni svetovalci Občinske demokratične liste v repentaborski občini. V sredi sedi Jože Bizjak, ki je bil vnovič izvoljen za repentaborskega župana
pra, Sežane, Izole in Pirana. Razpravljali so o nujni potrebi živih stikov med slovensko mladino, ki je meja ne bi smela tako ostro ločiti. Mladinci iz Kopra so poročali o raznih pobudah in predvsem o festivalu glasbe in popevk, ki bo v zvezi z okrajno mladinsko konferenco, na katero bodo kot goste povabili tudi Tržačane. Govora je bilo tudi o veselem programu, ki ga bo priredila mladina na pobudo radia Beograd. Zlasti obširno pa so se v razgovoru prisotni dotaknili stikov, do katerih naj bi prišlo med posameznimi vasmi obeh področij, kjer bi lahko prišlo do koristnega in zanimivega športnega ter kulturnega sodelovanja.
1. julija poteče rok za zamenjavo patentinov
Ministrstvo za prevoze opozarja, da 1. julija letos nepreklicno zapade rok za zamenjavo starih šoferskih knjižic (patentinov) z novimi. Sedaj morajo zamenjat; knjižice še osebe, katerih priimki se začnejo s črko «S», in sicer v času od 1. februarja do 31. marca, s črko «T» — v času od 1. do 30. aprila in od črke «U» do «Z» v času od 1. maja do 30. junija letos.
Vsi prizadeti naj zaradi tega pohitijo in pravočasno uredijo vse potrebno za zamenjavo starih šoferskih knjižic z revirni. To je zlasti potrebno zaradi tega, da bodo lahko o-sebe s priimki od «U» do «Z» pravočasno v posesti novih knjižic.
Pristojno ministrstvo je v teh dneh naročilo pokrajinskim inšpektoratom za motorizacijo in prefekturam, da poskrbijo za hitrejše izdajanje novih šoferskih knjižic, predvsem zato, da bodo vsi imetniki pravočasno dobili nove. Važno pa je, da se imetniki šoferskih knjižic držijo njim določenega roka, kajti zamudniki bodo prišli na vrsto kasneje. Kdor bo namreč zamudil rok, določen za začetno črko priimka, bo dobil knjižico zamenjano šele kasneje, ko bodo opravili z drugimi. To pa pomeni, da bo po 1. juliju lahko ostal brez nove knjižice in torej ne bo mogel voziti motornega vozila.
Izredni občni zbor
prosv. društva v Barkovljah
Izvolitev novega odbora -Poročilo najstarčjšega člana društva
Prosvetno društvo v Barkovljah je imelo v nedeljo, 29. t. m., izredni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki glede na imena novo izvoljenih odbornikov daje vsa jamstva, da bo prosvetno delo v Barkovljah na novo zaživelo in zavzelo med našimi prosvetnimi društvi tisto mesto, ki mu je pripadalo skozi več kot deset let.
V četrtkovi številki bomo podrobneje poročali o tem občnem zboru, na katerem je najstarejši član podal obširno sliko prosvetnega delovanja v Barkovljah še pred 60 in več leti do današnjih dni.
Umrl je glavni državni pravdnik dr. T. Grieb
Pokojni dr. Grieb med govorom, ki ga je imel ob otvoritvi letošnjega sodnega leta
Včeraj zjutraj ob 7.30 je u-mrl v svojem stanovanju v hotelu Excelsior glavni državni pravdnik dr. Tommaso Grieb. Visokega sodnega funkcionarja je malo prej zadela srčna kap. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je izdihnil v zelo kratkem času. Dr. Grieb je zbolel pred približno dvema tednoma. Takoj po znanem
govoru, ki ga je imel ob o-tvoritvi novega sodnega leta, je legel v posteljo in od tedaj ni prišel več v svojo delovno sobo v sodni palači.
Dr. Grieb se je rodil leta 1897 v Neaplju. Služboval je kot sodnijski pripravnik, pre-tor in sodnik v Mantovi, Brescii, Ravenni in Benetkah. Leta 1942 je bil imenovan za svetnika na prizivnem sodišču v Milanu. Od leta 1943 do 1944 je bil svetnik vojaškega sedišča v Trstu. Po koncu vojne je nastopil službo kot svetnik pri prizivnem sodišču v Benetkah. Leta 195o so ga i-menovali za kasacijskega svetnika ter za sekcijskega predsednika pri beneškem prizivnem sodišču. Konec oktobra 1958 je prišel v Trst, kjer je prevzel dolžnost glavnega državnega pravdnika.
Pred neka; dnevi je dr Grieb prejel od višjega sodnega sveta v Rimu brzojavko, s katero so ga obveščali, da je pregneščen v Benetke, kjer bi moral prevzeti isto službo kot v našem mestu. 2e v svojem govoru ob otvoritvi novega sodnega leta je pokojnik povedal, da je imei namen oditi v Benetke tako ali drugače.
Dr. Grieb je sodeloval vseskozi pri raznih italijanskih pravnih revijah.
Ob 14. uri včeraj so dr. Grieba položili na mrtvaški oder v veliki dvorani sodne palače. Pogreb bo danes ob 15.30. Prisotne bodo najvišje civilne in vojaške oblasti ter razni oddelki vojske in policije. V znak žalosti se včeraj niso vršile sodne razprave. Tudi danes se razprave ne bodo vršile.
Na ovinku je nenadoma zgubil oblast nad vozilom
Po Miramarskem drevoredu se je v nedeljo zvečer 37-letni Giuseppe Bressanutti iz Ulice Torricelli 4 peljal z motorjem proti Barkovljam: na zadnjem sedežu pa je sedel 45-letni Eu_ genio Poletti iz Ulice San Laz. zaro 16. Vse je šlo v redu do ovinka pri «Piccolo Mondo«, kjer je Bressanutti zgubil nad. zorstvo' nad vozilom. Oba motorista sta zletela na tla in se poškodovala. Bressanutti, ki so ga sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni, si je prebil lobanjo in se pobil po obrazu ter rokah; Poletti pa si je zlomil levo nogo, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec.
Mnogo smeha včeraj v 'Verdiju’
«0kna na Pad» z Macariom in Campaninijem
Po nedavnem nastopu neke komične skupine revijskega tipa, ki ni bil kdove kako primeren za gledališče .Verdi-, bi lahko bil kdo nekoliko skeptičen pred nastopom Ma-caria z njegovo skupino. Toda včeraj je občinstvo gledališče dobro zasedlo in ni bilo razočarano. Zabavalo se je od začetka do konca in to predvsem na račun Macaria, pa tudi drugi igralci so želi a-plavze.
Mogoče bi sicer preprosto, toda sveže in jasno delo Te-stonija tako ne zablestelo, če ga ne bi vzel v roke Macario, ki ga je najprej nekoliko priredil, potem pa ustvaril tako klasično figuro hribovskega duhovnika, preprostega, precej klepetavega, nič kaj gorečega za delo in tudi ne preveč navdušenega za družbo svojih nadrejenih, pač pa velikega častilca namiznih dobrot. Macario je s to svojo vlogo dokazal, da je velik komik. Komiko izraža vsak njegov gib, vsaka njegova grimasa, kar pa nikoli ni samo sebi namen, temveč vedno podčrtava komičnost tistega trenutka in tistih besed. Ako b(. šel Macario naprej po poti, ki bi ga vodila nekoliko vstran od preteklosti revijskega igralca in ga bo vedno bolj približevala pravi gledališki igri, potem bo italijansko gledališče bogatejše za izredno komično figuro.
Poleg Macaria je bil prisrčno pozdravljen že ob svoji prvi pojavi na odru tudi Carla Campanini. Pa tudi ostali so prispevali k uspehu: Wtima Casagrande. Angela Cavo, Nuccia Galimberti, Cesare Bettarini, Leo Gavero, Corra-do Sonni, Rosetta Pedrani, Franco Pecchia, Maria Teresa Vianello, Giulio Platone, An-nii Girola (tudi njej so ploskali na odprtem odru), Isa-bella De Yoldi in Giasone Girola.
Planinski večer SPDT
V sredo. 1. februarja ob 20.30 priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 svoj planinski večer s predvajanjem barvnih filmov Aljoše 2erjala s potovanja po Grškem. Sledila bo družabna predpustna zabava za naše zveste planince.
KAZNA OBVUNTII.A
Prosvetno društvo algo Gruden« v Nabrežini vabi Nabrežin-ce in okoličane na predpustno zabavo s plesom, ki bo v soboto 4. februarja t.l. ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva v Nabrežini. Igral bo orkester. Za prigrizek in pijačo poskrbljeno.
Odbor
•iiimiiii mi n n mn um m m n n litimi m >niiiiiiči(ii it n n liimiiiiiiiiiiiiiiDiiitiif timi ii ii M ih tiiiiiiuiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
V baraki pri openskem strelišču je našel sotrpina zmrznjenega
Oster mraz in burja sta bila usodna za ubogega upokojenca
V nedeljo popoldne je 25-letni Leo Jogan, ki stanuje v mala baraki poleg nekdanjega strelišča na Opčinah, kar ostr. mel, ko se je ob 16.30 vrnil v barako in je zagledal truplo svojega 69-letnega sotrpina Giuseppa Devescovija. Takoj je obvestil komisariat javne varnosti; legalni zdravnik pa
je ugotovil, da je revež zmrznil 24 ur prej.
Jogan živi že precej časa v omenjeni baraki. Bred nekaj meseci pa je sprejel Devescovija, kateremu je nudil tudi hrano. Devescovti, ki je bil u-pokojeni pomorščak, je živel v veliki bedi in se je Joganu zasmilil, saj se nikakor ni mo.
iiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
Rok, ki zapade 1. julija letos, ne bo v nobenem primeru podaljšan. Zato priporočamo vsem, ki še niso zamenjali šoferske knjižice, da to storijo čimprej oziroma v določenih rokih, kajti v nasprot nem primeru se bo kaj lahko zgodilo, da bodo čakali na novo knjižico še lep čas.
O Tržaški župan dr. Franzll bo prihodnjo nedeljo ob 10. uri v kinu Astra poročal o dosedanjem	delovanju občinske
uprave prebivalcem Rojana, Skorklje in Grete. Do četrtka se županu lahko pošljejo pismena vprašanja na županstvo.
V četrtek vnovič stavka v vseh obratih CRDA
Na sestanku vseh sindikatov so sklenili zaostriti stavkovno gibanje
Včeraj se je nadaljevala e-notna stavka delavcev.in uradnikov vseh obratov CRDA v Trstu in v Tržiču, katere se je udeležilo preko deset tisoč zaposlenih v tem podjetju. FIOM-CGIL je med stavko organizirala včeraj dopoldne dve dobro obiskani zborovanji, na katerih je bilo govora o razlogih, ki so privedli do stavke in na katerih so delavci podčrtali nujnost odločne borbe za dosego upravičenih zahtev.
V soboto so se v Tržiču sestali sindikalni predstavniki vseh prizadetih organizacij. Na sestanku so bili prisotni iz Tržiča predstavniki FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM, iz Trsta pa predstavniki FIOM-CGIL in sindikata kovinarjev Delavske zbornice. Na sestanku so sklenili, da bodo v podjetju CRDA stavkovno gibanje zaostrili in da bodo zato delavci od danes dalje prenehali z opravljanjem vseh nadur, odnosno da se bodo držali normalnega delovnega urnika, ki predvideva 44
delovnih ur na teden.
Istočasno so sindikalni predstavniki tudi sklenili, da bodo delavci in uradniki vseh obratov CRDA v Trstu in v Tržiču ponovno stavkali 24 ur in sicer od 6. ure zjutraj v četrtek 2. februarja pa do iste ure naslednjega dne. V četrtek popoldne pa se bodo sindikalni pred-stavniki ponovno sestali ter razpravljali o nadaljevanju stavkovnega gibanja.
Tudi v obeh manjših tržaških industrijskih podjetjih se stav-ka nadaljuje in je bilo tako včeraj delo ustavljeno tako v podjetju AFA kot v podjetju SAIFAC. V AFA traja stavka že dva dobra tedna in nič ne kaže, da se bo prenehala. V SAIFAC pa je do stavke prišlo ob zaključku preteklega tedna in kaže, da bo tudi ta stavka ostra in dolgotrajna. Delavci obeh podjetij se bodo danes dopoldne sestali na skupščinah, ki bodo tokrat v sindikalnih prostorih v Ul. Duca D’Aosta.
gel preživljati z nekaj tisočaki pokojnine. Te dni je moral Jo. gan odpotovati in je bil odsoten dva dni, medtem pa je pritisnil mraz in je piihala ostra burja, kar je bilo usodno za ubogega upokojenca.
Lonjerec trčil z lambreto
Okrog 11. ure se je včeraj 17-letni Anton Kranjec iz Lo-njerja 222 peljal z lambreto po Ulici Volta. Ko je prispel do Ulice Cologna je na križišču zadel ob avto, kn ga je po Ulici Cologna vozila 47-letna Bruna Antonini por. Černe iz Ulice Cologna 49, ki je bila namenjena v središče mesta. Kranjec je zletel na tla in se pobil ter ranil v gle. ženj desne noge. V ambulanti glavne bolnišnice so mu nudili prvo zdravniško pomoč; zdraviti pa se bo moral nekaj dni.
Z motorjem v pešca ko je prečkal cesto
[ OLBDAllSCAj
VERDI
Komična skupina Mac*5 ponovi danes delo «Okna1 Pad« Alfreda Testonija v P redbi Erminia Macaria. P01* Macaria nastopajo Carlo C** panini, Angela Cava, Casagrande, Cesare Battar® in drugii.	J
To pot se popularni tun«'
komik prvič pojavlja na
o it'
» a IV.	A V IV. JJUJ u v	j.
v Trstu kot gledališki iS1,' Svojo skupino ima za id{? nadaljevanje sijajne k°®L tradicije, povezane z Galli, Falconi in GandusKU po tej poti namerava 08 Ijevati.	i	:
Po sijajnem uspehu včehj
njega večera bo gotovo stvo tudi danes napolnila f
dališče. Vstopnice se prodal* pri gledališki blagajni.
TEATRO NUOVO
Drevi ob 21. uri
predstava Shakespearove »jj
((Dvanajsta noč« za abon®* Cene 650, 450 in 250 lir.
KONCERTI
V petek ob 21. uri bo
nji koncert Tržaškega
moničnega orkestra v pj
riju po ljudskih cenah^
giral bo Julius Karr solistka pa bo pianistka Antoni oni.
1
Spored; ^ ,
Alderighi:	«Poklon».
izvedba v Trstu).	^ j
Chausson; «Poem» op- ‘j,j Ravel: «Tzigane». Konc*J rapsodija za violino in ster.	^
Boccherini: Simfonia. S izvedba v Trstu).	j,;.
Menotti; «Sebastian». ® na suita, (Prva izvedba v j stu).	.	£,*
Prodaja vstopnic PZI
Prodaja vstopnic P“,,,« tralni blagajni —	^	1
Protti.
KINO
Fenice 15.30 «Suzana, ag » deklet na telefonski P°zi*V J dy Holliday. Dean Mart10, £ trocolor,
Excelsior 15.00 «Noč», ,, , Mastroianni, Jeanne Mor ^ s Monica Vitti. Prepovedan5 ^ dimi.
Filodrammatico 16.00 «Ta zen ob mej-i sveta«. PreP° T
no mladini.
Grattacielo 16.00 «Vellka ot'^ da«, eastmancolor. N" predstava sveta.	$
Arcobaleno 16.00 «7 poti
nu», A. Munphy, B. Supercinema 16.00 «Ga
arso«!?!
Raf Vallone, Eleonora , Drago. Prepovedano rola® U Alabarda 15.30 «Prehod Nagrajen v Benetkah. “ veda-no mladini.
Aurora 16.30 «Veliki plena-^i
capitol 16.30 «Do zadnjega gj liaian Jean Paul
ljaja«,
Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 «Sindi‘kat IhLf Mammie Van Doren. Pr
dano mladini.
Cristatlo 16.00 «Lepa, Pr J (4 nedolžna išče se«, ToK/ kins.	-V
Impero 16.00 »Delfini«. Prtt dano mladini.	|I
Itarta 15.30 «Prehod Rena»^
grajen v Benetkah. Pr®
no mladini.
Massimo 16,00 »Tolpa Mia« ^ Slikanice v techmeolorj«-nji dan.	/
Moderno 16.00	«Konec to)
Harry Belafonte, Mel F* : Astra 16.00 »Bele sence«. J Astoria 16.00 «Vampirji Magali Noel, Robert 8°^ ; Prepovedano mladini. . jf Vittorto Veneto 15.30 kP^^J
čim soncem«, technlcolof’
Delon. Prepovedano n»f j
ia<
Marconi 16.00 »Sredi noči*-Novak, Fredric March. J Ideale 16.00 «P>d desetih1'
vami«, Van Heflin. jA In ji
Savona 16 00 «2adnji Oo»$ sov«, teehnioolor, Juli« Odeon 16.00 «Vdovec», Sordi, Franca Valeri. . Skedenj 16.00 «Ferdioar*6 v? peljsiki kralj«, De FillP^L/ cello Mastroianni, 8V"1 Sehiaffino.	,
----------------------------<4
f ljudska pkosV^J/ —— -----------------
Prosvetno društvo Danes zvečer seja novoi*^ ga odbora.
_________________S
V Ulici Udine je včeraj popoldne 4l-letni Eugenio Zerial iz Ulice Matteotti 4 povozil z motorjem 72-letnega Antonia Bulla iz Ulice Udine 3, ki je blizu svojega doma prečkal cesto. Bullo si je zlomil zapestje leve roke in se pobil po levi nogi, ki si jo je verjetno tudi nalomil. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 30 do 40 dni.
Zerial je dejal, da je pešec zadel ob motor in da ni pazil, ko je prečkal cesto.
f IZLETI V
V---------------------------^
Smučarski izlet SPD »
v Crnl vrh ^ l
Slovensko planinsko	c
priredi v	neaeljo	5.	g
CrVi.r..^prcir-J	i-vlo-f «*	A *«rvi	w	^
*	\
l
formacije in vpisovanje
Geppa 9-II. nadstropje v s*',:
niti urah. Snežne razmer® j' p.odne, 40 cm snega pršič*' pinji pod ničlo
O Danes zapade rok za pla-čanje naročnine za radijske in televizijske sprejemnike. Naročnina se lahko plača v vseh poštnih uradih.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIII
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 29. in 30. januarja 1961 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa Je 27 oseb.
RODILI SO SE: Milan Coloni, Mario Rocconl, Serena Fonda, Mauro Cattaruzza. Daniele Gia-covani, Giuliano Hlavaty, Wilma Trobec, Alessa-ndro La Porta.
UMRLI SO: 50-letrei Giuseppe Sturgena, 92-letm Giovanni laco-bini, 57-letni Vittorio Rovis, 76-letni Giovanni Desko, 87-letna Viktorija Turk por. Jazbec, 81-letna Ivana Svagel por. Jurkič, 80-letna Alessandra Spongia vd. Mahrer-Cappom, 68-letna Giusti-r«a Afrodisio por. Rugllano, 78-letna Grazia Cabas por. Mikulič, 82-letna Antonija Milac por. Černigoj, 84-lstna Giustina Scholz por. Bertccchi, 84-letna Antonia vattovaz por. Vatovec 85-letna Marija Škerlj, 80-letni Mario Pa-risi, 67-letna Elizabeta Sancin por. Furlan, 81-letnj Giovanni Stopar, 73-letna Eimeneg-lda Gherbaz por. Sentieri, 82-letna Teresa
OD VČERAJ DO DANES
Večitip. blaga se prodaja po previa-d. ceni (3. stolpec).
-«»-
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Predonzani por. Sil len t, 73-letni Luigi Zangrando, 83-letna Eleo-nora Gorob vd. Oppel, 80-letni Antonio Scarpa, 92-letnj Giuseppe Pelos, 73-letna Marija Bon vd. Zgonc, 82-ietna Rosa Simonovich vd. Turco, 84-letni Giorgio Ris-n.ondo, 66-letni Francesco de Miller!, 67-letni Tommaso Grieb.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladujoče)
pomaranče 	47	188 65
limone ............ 129	153 141
mandarini 	65	188 94
jabolka I		71	141	129
jabolka II		24	106	53
hruške I		118	176	129
hruške II		29	118	36
pesa		71	94	83
artičoke		30	40	35
cvetača 		53	71	59
ohrovt 		47	106	71
zelje		41	71	47
cikorija		29	47	36
čebula		94	118	100
koromač 		50	83	59
razna solata . . .	75	150	125
krompir		26	71	41
rdečj radič		225	438	238
zeleni radič II . . .	125	225	200
zelena		65	235	83
špinača ... . , .	138	175	150
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul, Cava-na 11; Al Ga-leno, Ul, sv. Odma 36 (Sv. 1-van); AUa Minerva, Trg sv Frančiška 1; Ravasinl. Trg Llbertž 6.
Valute
| Trst	
dolar	624.75
švicarski frank	145.20
funt šterling	1752.75
francoski frank	126,30
marka	149.92
šiling	23.97
dinar	—.70
niarengo	4950,—
zlaio	710.—
Javljamo žalostno
vesV
nas jo v starosti 81 let
no zapustil naš drag1
Ivan Stopar
0V-
Pogreb pokojnika 31. januarja ob 15.45 }l Jjl bolnišnice v cerkev 10	,
kopališče v Skednju. JL Žalujoči otroci, bf**’ f snaha, zeta, nečaki1P
sorodstvo j/ Skedenj - Trst - Brdo.
Vsem prijateljem in 'e5t,y sporočamo žalostno . nas je zapustil v staro5 ju' naš dragi mož, oče, tas1
Ivan Čuk
_	r)vt'
Pogreb nepozabnega .toii’
ka bo danes dne 31
ob 15. uri iz hiše
Trebčah štev. 81.
Žalujoči: žena va Edvard in Evgf’;/
vnuki in ostalo
Trebče, Nova Gorič®
Po delni odobritvi občinskega sklepa
Nadzorni organ je sKrčil Zvišanje staleža smetarjev
sme-
Občina je zahtevala zvišanje staleža za 82 larjev, medlem ko je prefektura pristala na zaposlitev 32 novih stalnih smetarjev in 13 nestalnih
ni odhm-k poikra)'nski uprav-odobril sklenitkt.'jre k°nčno skega Jpt P jrzaskega občin-lani, s kstB ■	19- sePtembra
uslužbenko m se zv*ša stalež ie srniti mestne žist<>Se, to SVet ie	Toda občinski
ri» si »viša -J nklep’ s kate" ‘o je od Aa SteVll° Za 84 enot, »a 445 n, adanjega staleža 361 turni n.? e.m k0 ie prefek-vid6nr> d'?rni or§an to pred-
smetarjeviaiL]1 skrčil na 52
dodal še	stalezu	ter
sutetaripv kaklh 15 nestalnih
To -	- je ol£rog 65'
saj
vedno ravna tako, to je «reže». | bodo mogli niti plačati nadu
°Dokra^ H10 nip čudnega, Pokrajinski upravni odbor
PISMO
UREDNIŠTVU
Spoštovano uredništvo!
27 i *??,?,* s člankom z dne , • »• rt»6I, ki
krajne^7*' ™ ?Ta]a upravo o-radi rin« ™uzei“ v Kopru, zaporov	vf razstavnih pro-
jih nsuTrelim umetnikom, in kariem V1’*0 ukddemskim sli-ieče: '	Tad priPomr»i sle-
Sen 1 PT*bližno štirimi leti bev i? PTl9°varianje prijate-710 Uprnr °Pra vloiil Prošnjo
douoijt? mUZeja’ da bi mi
lje razstauiti moje sli-
Cakal	_
*°ko	Jam°n	odgovora,
nega in aepa kakor neugod-°Sebne i°i priRki svoje pete stal rn,liLarsfce razstave po-muzeja vabi-
lo ^ravnatelju
,n tudi ^ pr‘ae* na razstavo °^ljub‘l, "da
rri03 dom in mi mi b rešitve moje proš-
^drZ b° PiSmen°
9°ri navedb™- S° prešla že
akademskim norečem.
Ponor	*eta i™ na °d-
V . sedaj čakam. resnici Slikar 2 ionom „
da s ’ “PiPafc lahko slikarskih1 me* ”ed osebnih Po n Tr|;-ra2istau n Trstu, e Zd Peč L?,™ sem se tidele-
?ruPih itaii Wnih razstav r
k°r n Firp„;,an,s,ci,‘ mestih ka-rePpiu j« »C? ’ Ravenni, Via-tike so hp U in tudi kri-S sn„-;Ue ugodne. spostoyanjeni
ufsSS!??. GODINA
A v tem primeru je njegov kriterij zgrešen, ker je občina že predlagala minimalno zvišanje staleža. Sindikati smetarjev so namreč zahtevali, da se število smetarjev zviša za 130. kajti le tako bodo lahko popolnoma v redu opravljali svoje delo, tako da bo mesto čisto, da se bodo smeti vedno redno odnašale iz hiš ter da ne bodo smetarji z nadurnim delom kvarili svojega zdravja, kar gre konec koncev le v breme skupnosti.
Zadnji, to je sedanji stalež službe mestne čistoče, je bil določen pred 10 leti. Takrat je znašala površina, iki so jo morali čistiti smetarji v mestu, 1.800.000 kvadratnih metrov, sedaj pa znaša kar 2.800.000 kv. m. to je 1 milijon kv. m več; hiš pa je bilo takrat 15.200 s 70.000 stanovanji, sedaj pa jih je 17,000 z 81.000 stanovanji. Kot se torej vidi, je bila zahteva predstavnikov smetarjev popolnoma upravičena, to je sorazmerna z večjimi potrebami in delom. Občinska uprava, ki ve, kako pokrajinsiki upravni odbor vedno krči njene sklepe, je hotela biti to pot popolnoma stvarna in se ni ravnala po običajni «kravji kupčiji«, ter je že sama znižala svoje zahteve na minimum. Toda to ni nič pomagalo; prefektura je vseeno «rezala».
Prj določanju novih številk bi morali nadzorni organi upoštevati tudi vrsto dela. Znano je, da je delo smetarjev zelo naporno, saj morajo delati ob vsakem vremenu na prostem ter jih zato vedno mnogo zboli. Razen tega pa je bila doslej povprečna starost smetarjev zelo visoka, kar je še večji razlog za njihovo nagnjenost k obolenjem. Zato ni bilo nikoli zaposleno polno število niti že tako maloštevilnih smetarjev. Posledica tega je, da so morali delati povprečno po 10 ur na dan, da skoraj sploh niso mogli nikoli na dopust ter da v mnogih primerih niso uživali niti predpisanega dne tedenskega počitka. Vse to pa konec koncev tudi mnogo stane. Prišlo je celo tako daleč, da so smetarji toliko presegli število nadur, da so kršili predpise o nadurnem delu in je moral občinski svet s posebnimi sklepi odobravati izjeme za izplačilo odvečnih nadur, prefektura pa ni potem niti hotela potrditi teh izdatkov, talko da je pretila nevarnost, da smetarjem ne
fnoriško^bcneški dnevnik
   ^"Cini HI-Skedenj
Razpored
razprav porotnega sodišča
lC
'•• marca bo pred sodniki ^lec 19-letnega mladeniča
ki presegajo določeno število.
To se je dogodilo lansko poletje in so bili zato odnosi med občinsko upravo in nadzornim organom precej napeti.
Po drugi strani pa je prejela občina od 1952. leta kar 6.800 prošenj za sprejem v smetarsko službo ,kar kaže, kako pri nas primanjkuje dela, saj ni smetarski poklic med ravno llsevodenjski najbolj zavidljivimi. No, sedaj bodo morali vse te prošnje pretresti. Toda vprašanje je, ali bo občinski svet odobril spreminjevalni predlog prefekture, kajti le v tem primeru postane sklep dokončno veljaven in se lahko prične konkretni postopek za najetje o-menjenih 52 stalnih in okrog 20 nestalnih smetarjev. Drugače pa bo občinski svet postavi] nove protipredlcge in sklep
bo še enikrat romal na pokra-	~~
j- 	•	Sta,	ostali	skrutmatorji	so bili
jinski upravni odbor in vpra-fl...	,	_ ,,	.. _	„T ,
šanje je, kdaj se bo položaj Karel Butkovic, Franc Novak službe mestne čistoče vsaj ne-lm Jože Gulin. Prisoten je bil koliko normaliziral.	|	tudi	Franc	Plesničar,	ki	je u-
iiiimiii 1111111111111 iniiiiiiiiiiiiiiiimiitiniiiiiiiiiiTimi) umni 11| miiimim minimum iimmimi
Županovo poročilo pri Sv, Jakobu
Številni	podatki
raznih	občinskih
Se nič konkretnega o pokriti tržnici na Trgu Giuliani
V občinah Števerjan in Sovodnje
so izvolili svete bolniških blagajn
V občini Števerjan je glasovalo 70 od 87 upravičencev, v občini Sovodnje pa 103 od 149 upravičencev
Včeraj ves dan so se vršile voiitve svetov vzajemnih kmečkih bolniških blagajn v in števerjanski občini. Družinski predstavniki so že kmalu po 7. uri za-odobril J čeli prihajati na volišči, ki ” ' sta bili nameščeni na županstvih, kjer so brez velikega čakanja opravili svojo dolžnost.
Sovodenjska volilna komisija je bila sestavljena iz predsednika Andreja Tomšiča in podpredsednika Cirila češču.
pravni tajnik kmečke bla- povečalo od 5 do 10 odst. gojne.	I	V	nedeljo	bodo	volitve
Volitve so se zaključile ob kmečke bolniške blagajne v
23.
udarcei
marca Pa Lionello Dri, ki je v prepiru
teda°nfd°raz0pdiSaČve ie določilo bo n letošnf Za prvo za' Turc« Vrs‘i 6 leta- Prvi ibni£’ ,ki ie v ,Lnarca Glauco t<žen lanskega ^!poru od 12. CkLi up°ra *eta ‘o ie ob-poškA«LParju 1 lavnemu »4ii°db ‘er\ f,zklh telesnih Am0JdeenBrapil gf? ‘HUjanske 8 oeo. »a bo odvetnik
8>'	p/Uli na vr-
m s Pestjo povzročil smrt svojega znanca
I £etr0
er&ra>.raPagna A^^ondanza, st* oht v Gallen«! in *J°hannes
aja, kj°Zena posku’c Prva dva ‘n Lon 0ra v n° £Usa izsiljevala se k Papagna1 stanovanje Zarart°Sla moral Kallensee rili -f.di spobkLhlaa zagovarja-«tia, J|-h bodo odi ,e]ani- Bra-
18 m °l°gna	B«1«-
Zatožn^area se p Morgera. Pi, U; . klopi p« zn^šel na Ja,iskeJe °btoženriCnio GoruP-3avnih ,acije ohnzall.tve itali-glb Dr iUnkciono rozenih sil, °dvetnilkrškol Rrjev in dru-. 15 n’k Am-T Branil
ga bo
v ^arlaDA0 zagovarjal v °ia' V ie obt i lz starega pagoVar 8:letnega°Zep 'zJi.anega fesu Jal e-ba, Gustmčiča. 2o.bo odvetnik
p.niihovi govarjafini, K°p2 in test; p- °dsotnilr- ^J1 bodo
T 23- ttiar cher in p- odvetniki
ki°naii r°a h,. Pissotti a ieUuUh.Briu? ^azi3rava prott !a leta v Povemlf °l,ožen' ahil riesajjg prp lanske-5 ga bos?. Raimondija.
odvetnika
Presti in Berton.
5. aprila bodo sedli na zatožno klop Salvatore Pintus, Tulilo Gaspari in Carmelo Scoc-cimarro, ki so v priporu od 29. novembra lanskega leta zaradi poskusa izsiljevanja. Branili jih bodo odvetniki Girometta, Strudhoff in Ghezzi.
10. aprila bo razprava proti Armandu Scialinu, ki je obtožen žalitve italijanske nacije. Zagovarjal ga bo odvetnik Presti.
11. aprila pa bo sedel na zatožno klop tajnik tržaške federacije KPI Paolo Sema, ki je obtožen dveh žalitev italijanskih oboroženih sil.
Motorist hudo ranjen
V nedeljo ponoči se je v Istrski ulici hudo ponesrečil z motorjem 19-letni Renato Prinčič s Trga Giarizzole 19. Okrog polnoči se je Prinčič peljal z motorjem s Trga Pe-stalozzi proti Sv. Soboti. Pri hišni številki 75 pa je iz neznanih vzrokov zgubil nadzor, stvo nad vozilom in treščil ob avto, ki je parkiral na cesti.
Prinčič je zletel z motorjem na ceglo in se hudo pobil po čelu in levi nogi. Neki avtomobilist, ki je privozil mimo, mu je priskočil na pomoč in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek.
v «ARC0BALEN0»
POR
StOSfroH«
oBlr
venetia stevenson
JOHN McINTIRE
KELlfR
V nedeljo je tržaški župan dr. Mario Franzil pri Sv. Jakobu drugič poročal o delovanju sedanje občinske uprave v dveh letih njenega obstoja. Kot smo že pisali, je imel prvo poročilo na Opčinah, kjer ;e na splošno govoril o istih vprašanjih kot predvčerajšnjim; razlika je bila le v tem, da je to nedeljo odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so mu jih postavili nekateri občani oziroma člani KD, od Sv. Jakoba, Pončane, Magdalene itd.
V splošnem delu poročili je župan najprej omenil razne težkoče, na katere naletava občina pri izvajanju svojih sklepov. Glavni oviri za njeno delo sta neustrezni zakon o krajevnih financah, ki utesnjuje občinsko avtonomijo in popolna odvisnost občine od pokrajinskega upravnega odbora, ki je njen nadzorni organ. Pokrajinski upravni odbor sicer nadzira vse občine, toda ravna mnogo strože, če so pasivne in če mora kriti primanjkljaj država, kot se dogaja ravno pri nas.
Zupan je nato orisal delo raznih občinskih oddelkov in navedel pri tem precej zanimivih podatkov. Tako je dejal, da se je število občinskih uslužbencev nekoliko znižalo, in sicer od 2.784 dne 30. novembra 1958 na 2.684 dne 1. decembra 1960. Za gradnjo šol so v zadnjih dveh letih porabili ali namenili milijardo lir, pri čemer prispeva država za kritje obresti. Za vzdrževalnine revnih občanov v bolnišnicah je občina izdala v tem času 800 milijbnov lir.	Vv.
Oddelek za zdravstvo in higieno je po svojih uslužbencih stalno nadzoroval živila in pijače, delovna mesta in stanovanja. Za brezposelne bodo v kratkem odprli štiri delovne centre, kjer se bo zaposlilo nad 100 delavcev. Mnogo dela je opravil oddelek, ki skrbi za mestni promet, saj je bilo treba ponovno postaviti razne prometne znake, prepleskati prehode za pešce, preurediti vprašanje parkiranj itd., vse to v zvezi z novim prometnim zakonikom. Glede tržnic je župan obljubil, da bodo razširili pokrito tržnico v Ul. Carducci.
Oddelek za socialno skrbstvo, ki ga bodo preuredili, je posvečal med drugim skrb stanovanjskim izgnancem. Prejel je 4.761 prošenj izgnancev in namestil po skupnih bivališčih, hotelih in stanovanjih
395 družin. Izpraznil je tudi 7 nevarnih hiš ter namestil 68 družin s 189 člani. Občinski svet je 1. februarja odobril sklep o ustanovitvi občinske potrošne ustanove, toda prefektumi organ ‘ še ni odobril tega sklepa. V občinskih menzah, ki bodo morale spadat' v to ustanovo, se je število izdanih obrokov nekoliko znižalo, to pa predvsem, ker se je znižalo število beguncev, ki so bodili v menzo v Ul. Gambini. tr šolskem letu 1958-1959 je dobivalo hrano v šolskih kuhinjah 6.550 učencev, in sicer skupno 892.463 obrokov.
Zupan je zatem orisal delovanje mestne čistoče in o-menil sklep o povečanju staleža njenega osebja. Na dolgo je našteval razna nda pri obnavljanju cestišč in odtočne kanalizacije ter omenil tudi novi regulacijski načrt, o katerem bodo kmalu razpravljali v občinskem svetu. Glede zamude pri delih v naselju INA-Casa pri Sv. Alojziju je pripisal vso* krivdo inženirjem, ki so prepozno pripravili načrte oziroma ustanovi INA-Casa.
V zvezi z vprašanji občanov je povedal, da bo Ace-gat zgradil čakalnico v Ul. Doda, da bo popravil cestišče Ulice Sv. Pantalejmuna novi občinski delovni center, da so za povečanje otroškega vrtca pri Sv. Soboti zaprosili ministrstvo za 15 milijonov prispevka itd. Glede pokrite tržnice na Trgu Giuliani, ki jo Šentjakobčani že toliko časa čakajo, je dejal, da proučuje sedaj občinski tehnični urad možnost, da bi zgradili pri Sv. Jakobu tudi malo športno palačo, je župan odgovoril, da bodo z novim regulacijskim načrtom pridobili na krju, kjer se stikajo ulice sv. Marka, D’Alviano in Elizejskih poljan precejšnji prostor, kjer bi se lahko zgradila tudi mala športna palača.  «»—-
Da bi se izognil avtu je padel v jarek
Včeraj okrog opldne je 17-letni Fulvio Poklej iz Stra-marja štev. 20 šel peš ob robu ceste 'v Zavljah. Nenadoma je zapazil, da je za njim privozil a^vto in se je ustrašil, da ga bo'povozil. Zaradi tega je naglo skočil vstran, pni tem pa je padel v obcestni jarek in se pobil po glavi in levi nogi. Odpeljal se je v Milje, kjer so mu v ambulanti RK nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dober teden.
V soboto popoldne so odpili v Miljah nov predor za enosmerni avtomobilski promet
2.0. uri. Pol ure kasneje so že prešteli glasovnice. Od 149 volilnih upravičencev so glasovali 103 družinski predstavniki. Ogromna večina volilcev je oddalo glas listi, nekaj pa jih je oddalo tudi preference. Izvoljeni so bili vsi predlagani kandidati.
V Števerjanu so bili v vo-lilr., komisiji Ciril Klanjšček in Stanislav Klanjšček, za skrutinatorje pa Bruno Šte-kar, Danilo Bajt in Ferdinand Skok. Prisotna je bila tudi tajnica kmečke blagajne Marija Pintar.
V števerjanski občini je bilo 87 volilnih upravičencev, od katerih jih je prišlo glasovat 70. Ena glasovnica je bila razveljavljena. Preštevanje preferenc se je zaključilo ob 22 uri.
V 9 dneh po volitvah se bo sestal svet, ki je bil izvoljen včeraj in bo na prvi seji izvolil predsednika in pa tri odbornike.
Volitve so bile tudi v številnih občinah v Furlaniji, kjer so zabeležili porast glasov liste »Demokratične zveze. na kateri so bili kandidati Vsedržavne kmečke zveze in UIL. Ta lista je bila predstavljena v vseh občinah razen v Števerjanu, Sovodnjah
Gcrici, nakar bodo predsedni. ki vseh občinskih blagajn izvolili pokrajinskega predsednika.
Predlog za preureditev lovskih rezervatov
Na sedežu pokrajinske zveze lovcev v Vidmu je bil preteklo soboto sestanek predsednikov pokrajinskih lovskih zvez iz Gorice, Trsta in Vidma, ob prisotnosti predstavnika vsedržavne lovske zveze odv. Ceronija iz Milana.
Na sestanku so podrobno proučili lovski zakon od 18. maja 1940 ter ugotovili številne pomanjkljivosti in protislovja, ki bi jih bilo treba od. praviti. Med drugim so bili slavljeni predlogi, naj bi se odpravili sedanji lovski rezervati v obsegu občin in naj bi o lovskih rezervatih odločala neposredno pokrajinska lovska zveza. Obenem naj bi odpravili tudi naslov občinskih rezervatov in ga nadomestili z naslovom: lovski rezervati alp. skega področja.
Na sestanku so tudi postavili zahtevo, naj bi bil ministrski komisiji za reformo lovskega zakona dodeljen tudi
in v Gradežu. Po približnih , eden od predsednikov treh po. pcdatkih se je število glasov | krajin naše dežele.
Posvečati več pozornosti delovanju občinskih mož
Iz poluradnih demokristjan-skih krogov je prišla vest, da bodo upravne volitve 7. ali 14. maja. Ob tej priliki se bodo izvolili občinski sveti v Gorici, števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu ter pokrajinski svet. Izvolila se bodo občinska in pokrajinska predstavništva, ki bodo za nadaljnja štiri leta vodila tukajšnje krajevne ustanove.
sklepi ne izražajo več v to■ likšni meri kot poprej naših potreb in našega razpoloženja, hjihova funkcija se je vse bolj omejila na strogo upravno politiko, ki v veliki večini primerov ni nič drugega kot izvrševanje navodil prefekture. Na takšen način se ni samo odvzela krajevnim u-stanovam sleherna avtonomija v njihovem odločanju, am-
Nočemo se spuščati v pred-lpak se je vcepilo ljudem, ki
videvanja ali pa načenjati s tem člankom volilno kam,pa njo, pač pa bi se hoteli ozreti nazaj in na kratko pregledati, kako je doslej potekalo upravno-politično življenje v naših občinskih upravah.
V malokaterem delu države so imeli volivci kmalu po končani vojni, ko so pričeli po toliko letih premora pod fašizmom in osvobodilno borbo obnavljati upravne organe oblasti, tako jasne pojme kot prav pripadniki naše manjšine. Pravkar so izšli iz hude preizkušnje, iz velike politične šole, kakršna je bila osvobodilna borba in pa borba za priznanje naših pravic takoj po letu 1945, in zato so bila vsa njihova dejanja prežeta z pogledi, predvsem pa so bila plod nezadržnega elana, ki je bil značilen za tista leta.
V takšnih pogojih političnega delovanja so imele tudi upravne volitve svojstven pečat. Bile so odraz visoke politične zavesti in predanosti naših ljudi.
Kaj pa danes, ko je minilo deset let, odkar so bili prvič po vojni izvoljeni naši okoliški občinski sveti?
Občinski sveti niso več tisto središče javnega življenja, kot so bili v začetku. Njihovi
MimtMMiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiinniniiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiimimiiiimiiHiiiiiiiiiii
Važno za briške vinogradnike
Tipična vina raznih področij bodo zakonsko zaščitena
Predpogoj pa je vsaj delna standardizacija raznih sort, kar bi se dalo v Brdih doseči z zadružno kletjo
Prejšnji teden je minister za I več veljal predpis, da je treba . lahko doseglo z novimi nasa-
kmetijstvo Rubinacci predložil, v rimskem parlamentu poseben zakonski osnutek, ki ga je že odobrila vlada, glede zaščite tipičnih vin. Ta zadeva je bila do sedaj v naši".državi še neurejena ip briškim vinogradnikom je n. pr. znana tož. ba Madžarske zaradi vina tokaj, za katero si lastijo tamkajšnji vinogradniki izključno pravico tega imena, podobno kakor Francozi za konjak.
Z novim zakonom bodo od strani države zaščitene tipične sorte vin, in sicer glede na kraj njihove proizvodnje (kot n. pr. chianti, ali naša briška vina), ali zaradi njihovih tehničnih posebnosti in drugih značilnosti. Pogoj za tako tipizacijo pa je vsaj minimalna standardizacija proizvodnje na posameznih področjih, ki pridejo za tipizacijo v poštev.
Z novim zakonskim osnutkom so omiljeni nekateri dosedanji predpisi za prodajo tipičnih vin, kot n. pr. ne bo
taka vina prodajali v stekle' nicah, ki so bile zapečatene na kraju proizvodnje.
Za nadzorstvo glede izvrševanja novih predpisov, ki ima. jo namen olajšati prodajo tipičnih italijanskih vin tudi v inozemstvu, bo postavljen poseben vsedržavni odbor, ki bo imel v letu 1961-62 na razpolago 150 milijonov za praktično izvedbo tega zakona, pozneje pa po 20 odst. od prodaje posebne državne zaščitne značke.
Glede tega zakonskega osnut. ka so se že ugodno izrekli ugledni strokovnjaki, ki menijo, da bodo z njim preprečili številne zlorabe, ki so se doslej porajale pri prodaji slabšega vina na škodo boljših tipičnih sort.
Ta zakon je važen tudi za naše briške vinogradnike, ki bodo po njem laže zaščitili tipična domača vina. Seveda pa bo treba pomisliti na standardizacijo proizvodnje, kar bi se
tmiMiiiMiiMimiiiiiiiiiiitiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimfiiimiiiiiiiHimiiiiiftiiiiiiiimiimitniiiimm,
Z roditeljskega sestanka slovenske nižje srednje šole
Sodelovanje	med
je koristno za napredek učence v
Teden dni za roditeljskim sestankom na slovenski strokovni šoli, je bil v nedeljo dopoldne na šoli v Ul. Randac-cio prvi letošnji sestanek med profesorji in starši učencev nižje slovenske srednje šole. Udeležilo se ga je res lepo šte. vilo staršev iz mesta in podeželja, kar je znak, da so starši uvideli veliko korist takih sestankov in razgovorov z vzgo. jitelji njihovih otrok.
To je ugotovil tudi ravnatelj, prof. Nemec, ki je pozdravil vse udeležence in povedal, da so na slovenskih šolah začeli z organiziranjem roditeljskih sestankov pred osmimi leti. Od takrat, so se pokazali vidni uspehi tudi v napredku učencev, saj je sodelovanje šole in staršev nujno potrebno za njihovo vzgojo. Zato bo tudii v bodoče poskrbljeno, naj bi bili taki sestanki vsaj dvakrat ali trikrat med šolskim letom. Vzgoja otrok v šoli in doma ne smeta iti vsaka po svojd poti, ampak naj se dopolnjujeta. Da bodo starši čimbolj poučeni o napredku svojih otrok v šoli, je poskrbljeno z dijaškimi knjiži, camd, vpisi profesorjev v šolske zvezke in z dijaškimi dnevniki, ki bodo menda s prihodnjim letom postali celo obvezni.
Govornik je pniporočal staršem, naj bodo pri razgovorih s profesorji glede svojih otrok odkriti in naj jim ničesar ne prikrivajo, ker le tako bodo lahko sprejeli vse tiste ukrepe, ki so za njihov napredek pri učenju najbolj potrebni in
koristni, potem ko bodo ugotovili prave vzroke za eventualne napake.
Sledil je razgovor staršev s posameznimi profesorji o dosedanjih šolskih uspehih, ki ni. so prav zadovoljivi, kot je to že običajno v začetku leta in jih bo treba popraviti v drugem tromesečju.
di določenih vrst trt in pa z zgraditvijo zadružne kleti za vse področje Brd, ker bi na ta način lahko najbolje tipizirali briški vinski pridelek, zlasti pa njegove najžlahtnejše sorte.
so bili izvoljeni v krajevne cigane oblasti, nesprejemljivo prepričanje o nepomembnosti takšnih krajevnih ustanov kot so danes v veljavi, o njihovi nemoči in tudi o nemoči občinskih predstavnikov, da bi vodili politiko, ki bi bila v skladu s potrebami občanov.
Če se takšno prepričanje pričenja polaščati naših občinskih predstavnikov, tedaj temu ni kriv samo državni ustroj, v katerem ima prefektura odločujoč položaj in diktira občinskim ustanovam, kaj smejo napraviti in kaj ne (to dokazuje decembrska okrožnica prefekture, s katero se prepoveduje krajevnim ustanovam sprejemanje sklepov, ki ne spadajo v strogo področje upravne zakonodaje), ampak je treba vzroke za nastajanje takšnega stanja poiskati tudi v subjektivnih odnosih, ki obstajajo med občinskimi predstavniki in pa predstavniki skupin, ki so na en ali drugi način pomagale v pripravah za izvolitev občinskih mož, ki so dajali smernice v občinski politiki in s tem prevzeli nase določeno odgovornost.
Če smo si to upali zapisati, smo imeli svoje razloge, ki so zakoreninjeni v vsakdanji stvarnosti, ki so dozoreli na podlagi razgovorov z občinskimi svetovalci, odborniki in župani vseh treh slovenskih občin, ki se čutijo zelo osamljeni in nimajo pri upravljanju občinskih zadev zadostne pomoči: pomagajo si sami kot vedo in znajo, ostalo napravijo tajniki, ki zaradi svojega položaja na županstvu ob marsikateri priliki igrajo prvo violino.
Takšnemu stanju bi se dalo odpomoči samo s pogostimi stiki, ki bi jih odgovorni Ijud. je morali imeti z občinskimi predstavniki skozi vso upravno dobo, da bi jim lahko svetovali in pomagali, kajti zavedati se moramo, da so vsi občinski predstavniki dober-dobske, sovodenjske in šte-
IIIHIIIIIIlillllinillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIlllllllllllllU
Žena iz Rupe je prišla pod avto
Sredi ceste se je ustavila in to je bilo zanjo usodno
V nedeljo popoldne je prišlo na državni cesti iz Trsta v Gorico in sicer na kraju, kjer se od nje odcepi občinska cesta proti Sovodnjam, do avtomobilske nezgode, ki bi lahko imela mnogo hujše posledice.
Takrat je na tem mestu prečkala cesto 34-letna Zora Petejan iz Rupe, Ul. Buona-rotti 46. Vtem pa je prišla s svojim avtom iz tržaške smeri 62-letna učiteljica Ada Grino-vero, stanujoča v Comu di Rosazzo. Petejanova ni vedela, ali bi šla naprej ali nazaj dn je neodločna obstala sredi ceste. To pa je bilo zanjo usodno in avto jo je podrl. Na srečo je Grinoverova vozila zelo počasi in je takoj pritisnila na zavore.
Petejanovo so odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili več manjših poškodb na rokah in nogah, ki pa ne bodo imele posledic dn bo lahko okrevala v nekaj dneh.
Padel je z motorja
Včeraj dopoldne nekaj pred 10. uro se je peljal 19-letni dijak Gaetano Schif iz Chio-
tiiiiiiiiiiiiiiimiiMimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimmimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Goriški šport
Zmaga So vodenj cev z 2:0 na blatnem	igrišč
Sovodenjci so Se spet vrnili zmagoviti. Igrali so v Kapri-vi, kjer so se lepo izkazali ter zmagali z rezultatom 2:0. Zmagati na tujem igrišču ni tako lahko in to še posebno ne v Kaprivi. Kajti tu je igri. šče slabo. Leži namreč na preveč mehkem terenu in zato je celo zimo • blatno. Piavilno bi bilo, da bi sploh ne dovolili igrati na takem igrišču.
Sovodenjci se niso takoj znašli in v začetku so igrali bolj oprezno in so le redko prodrli pred nasprotnikova vi ata. Toda proti koncu prvega polčasa so že pospešili ritem in začeli sistematično napadati. Pri enem izmed takih prodorov je branilec Kaprive ustavil žogo z roko. Sodnik je brez obotavljanja prisodil 11-metrovko, katero je Podgornik točno realiziral. V dru.
gem polčasu pa so belo-modri igiali še bolj sproščeno in izvajali odprto igro. Podajanja so bila hitra in precej točna in tako so izvedli nekaj lepih napadalnih akcij, katere je obramba Kaprive s težavo odbijala. V 30’ pa je prišlo do drugega gola. Zasluga zanj Petejanu I., ki je iz skoraj ne. mogoče pozicije streljal v vra. ta ter .tako presenetil vratarja. Na splošno lahko rečemo, da so se vsi dobro izkazali ter da so si zmago zaslužili. Če pa bodo še tako igrali kot v nedeljo, bodo gotovo želi še lepe uspehe.
Sovodnje: Šuligoj; Devetak, Kovic; Tomšič, Hess, Podgornik; Petejan I., Ferfolja, Mar. son, Petejan II., Marinič.
štandreška Juventina je včeraj počivala in zato od tam nimamo tokrat nobenih nove sti.
prisa, Ul. Oberdan 8, z motor, jem po cesti od Ločnika proti Gorici. Na višini Doma onemoglih pa je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom in padel na tla. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili lažjo rano nad levim očesom in pretres možganov. O-kreval bo v sedmih dneh.
Nesrečen padec z voza
Včeraj okrog 13. ure je bila 46-letna kmetica Regina Cafor iz Villesse z vozom na polju. Ko je hotela voz s konjsko vprego obrniti, je po nesreči padla z njega in pri tem odnesla poškodbe na rebrih. Odpeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju za 10 dni.
 «»-------
Dve lažji poškodbi
Včeraj popoldne okrog 14. ure je 33-letni Marino Piri, stanujoč na goriškem Gradu, delal kot običajno v tovarni SAFOG. Pri tem pa mu je težak kos litega železa padel na hrbet. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v goriško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov, ker poškodba ni bila huda.
Druga nezgoda se je pripetila 4-letnemu Germannu Ca-bissu s Travnika št. 23. Pri igranju doma je padel in se poškodoval na levi nogi. Tudi njega so v bolnici obvezali in ga poslali takoj domov,
 «»-------
Danes pogreb
Marije Boškin
Danes ob 14. uri bodo. odpeljali iz mrtvašnice civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Ve. veto k, večnemu počitku na pevmsko pokopališče 74-letnO Marijo Boškin, vdovo Sošol. Pokojnica je bila zavedna Slovenka in je v duhu vzgojila tudi svoja sinova tn hčer s katero je živela. Marljiva kot ■ je bila, je dolga leta vse do zadnjega dne prodajala sadje in zelenjavo na pokri-tem trgu. Tri dni pred smrt-jo ji je začelo srce pešati. Odpeljali so jo v bolnišnico, ven• dar ni bilo več pomoči. Umrla je zaradi srčne kapi.
Prizadetim svojcem izrekamo svoje globoko sožalje.
verjanske občine delavni in predani ljudje, ki si s trdim delom pri stroju ali na polju služijo svoj vsakdanji kruh. Takšni stiki pa se ne smejo manifestirati vsako prestopno leto.
Podobno pomanjkljivost nahajamo tudi v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu, katerih delovanje bi lahko v večji meri kot doslej odražalo vsakodnevne potrebe in skrbi naše manjšine.
Če bi hoteli, bi lahko napisali dolg članek, v katerem bi navedli, koliko stotin sej in ur so izgubili ti občinski predstavniki pri reševanju zadev slojih občin, . koliko dobrih stvari so napravili' za svoje ohčane-pripadnike naše manjšine, toda vseeno smo sklenili pokazati na hudo pomanjkljivost, ki se ne bi smela več ponavljati.
Konvencija o socialnem zavarovanju med Italijo in Jugoslavijo
Poročali smo že o podpisu in objavi konvencije glede socialnega zavarovanja, ki sta jo podpisali Italija in Jugoslavija. Določila te konvencije zanimajo številne delavce z geriškega področja in zlasti iz Tržiča, saj se jitn lahko na o-snovi določil konvencije priznajo socialni prispevki, ki so bili plačani v sosedni državi. Vendar pa se ta konvencija še ni pričela v praksi izvajati. ker pristojni organi še niso izdali lokalnim zavarovalnim ustanovam potrebnih navodil.
Kljub temu pa je prav, da vsi prizadeti vlože čimprej pr: zavodu za socialno zavarovanje INPS zadevno prošnjo, da zaščitijo svoje pravice.
Vsa potrebna navodila in pcmoč pri sestavi prošnje lahko dobijo prizadeti na pravnem oddelku Delavske zbornice (INCA). Ta urad ima svoj sedež v Ul. XXIV maggio 1-1. v Gorici, kjer je odprt vsak dan. V Tržiču posluje vsak ponedeljek, sredo in soboto popoldne, posebne oddelke pa ima tudi pri Delavski zbornici v Gradiški in Krminu.
Pri padcu s tovornika si je poškodoval noga
Ob 18. uri je padel s tovor-nika na dvorišču tehnične šole na Verdijevem korzu 9 18-letni Franco Mazocco iz Vidma, ki dela pri videmskem podjetju Francesco Mesina, ki je prevzelo v tej šoli neka dela. Pri padcu si je poškodoval piščal in palec leve noge. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v civilno bolnišnico.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiii
OD VČERAJ DO DANES
Vozni red vlakov
2. oktobra je stopil v veljavo naslednji vozni red vlakov: ODHODI
Za Trst: 0.11 (D), 5.50 (A), 6.44 (A),	7.43	(D),	8.05	(A),
8.36 (D), 10.52 (A), 14.02 (A),
15.51 (A), 17.12 (DD), 18.37 (A), 20.05 (A), 21.35 (D), 22.24 (A).
Za Videm: 4.32 (A), 6.25 (A), 6.59 (D),	7.30	(A),	8.35	(D j,
10.53 (A),	13.00	(D),	13.42	IA),
15,3« (A),	17.26	(A),	18.55	(A),
19.51 (D),	21.03	(D),	21.36	(A),
22.39 (A).
Gorica - Nova Gorica: 7.20, 14.li, 20.20.
PRIHODI
h Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A),
6 57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D),
10.49 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 15.32 (A), 17.24 (A), 18.51 (A),
19.49 (D), 21.02 (D), 21.32 (A), 22.38 (A).
Iz Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6/2 (A), 7.41 (D), 8.02 (A),
8 23 (D), 10.50 (A), 13.59 (A), .
15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A), 20.0.. (A), 21.34 (D), 22.22 (A).
Nova Gorica - Gorica: 8 18 15.08. 21.13.
CORSO. 17.00: ((Hudičeva maska«, B. Steel in J. Richard-son. Ameriški film. Mladini pod 16, lelom vstop prepovedan.
VERDI. 17.00: »Ekstaza« (živ. Ijenje Franca Liszta), D. Bo. garde in G. Page; cinemasco-pe v barvah.
\ ITTORIA. 17.00:	«Peterbur-
ške noči« (Oči čarnija...), J. Desaj in J. von Koczian. Nemškj Ulm v barvah. CENTRALE. 17.15: «Kri na kilometru 148», B. Bucijančič in B. Ivetič. Jugoslovanski film v italijanskem prevodu. MODERNO. 17.00:	»Kitajsko
obzidje*. Barvni celovečerni film.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 7,4 stopinje nad ničlo ob 13.30 in naj-r.ižjo 5,8 stopinj pod ničlo ob 8. uri zjutraj. Vlage je bila 84%.
DEŽURNA*'lEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel, 31-51,
Zadnje kolo prvega dela prvenstva nogometne A - lige
Inter sam v vodstvu pred Milanom in Romo
A LIGA
IZIDI •Atalanta-Udinese Juventus-’Bari •Inter-Catania *L. H Vicenza-Milan *Lecco-L.azio •Padova-Napoli Fiorentina-'Roma 'Sampdoria-Boiogna -Torino-Spal
LESTVICA
1-1 1-0 5 0
10
2-1 2-0 3-1 2 1 3-2
Iater	17	11	4	2	42	11	26
Milan	17	9	5	3	39	20	23
Roma	17	9	4	4	39	24 22	
Juventus	17	9	4	4	32	24	22
Catania	17	9	4	4	26	21	22
Szmpd.	17	7	5	5	23	27	19
Fiorentina	17	7	4	6	29	19	18
Ataianta	17	5	7	3	20	2U	17
Napuli	17	5	7	S	18	18	17
Bologna	17	7	3	7	25	26	17
Vlcenza	17	6	5	6	IG	26	17
Padova	17	7	2	S	23	22	16
Torino	17	4	b	7	17	24	14
Lecco	17	4	b	7	16	27	14
Spal	17	4	4	9	19	32	12
Udinese	17	3	5	9	17	31	11
Bari	17	3	4	10	12 24		10
Lazio	17	2	5	10	14	31	9
Prihodnje tekme (5.2.1961)
Inter-Atalanta, Roma-Bari, Lecco-Fiorentina, Napoli-L. R. Vicenza, Bologna-Lazio, Cata-ma-MJlan, Padova-Spal, Samp-doria-Torino, Juven-tus-Udi-nese.
B LIGA
IZIDI
•Triestina-Genoa 'Alessandria-Parma •Brescia-Simmonza •Catanzaro- Verona •Marzotto-Como •Novara-Messina •O. Mantova-Reggiana •Patermo-Foggia •Prata-Pro Patria •Sambened.-Venezia LESTVICA Mantova 10 10 4 5 24 14 24
1« 5 12 1 22 13 22
2-1 0-0 0 0 10 1-0 3-1 5-1 3-9 0-0 1-0
Palermo
S. Monza
Messina
Como
Samben.
Novara
Venezia
Iriestina
Alessand.
Reggtana
P. Patria
Prato
Parma
Catanzaro
Genoa
Verona
Foggia
Brescia
Marzitto
IB
19
IB
19
19
19
19
18
IB 6 19 6
1»
19
18
19
19
19
19
19
B	3	17	10	22
9	4	24	10	21
5	5	20	16	21
B	5	IB	19	20
6	6	15	17	20
5	7	20	19	19
7	6	14	19	19
6	6	22	20	IB
6	6	25	25	10
7 19 19 10 7 19 21 IB
7 10 16 17 B 19 21 16 4 24 21 16
8 17 25 16 B 17 23 15
9 10 21 14
3 11 17 32 13
Prihodnje tekme (5.2.1961)
TRIESTINA-Pro Patria, Ca-tanzaro-Como, Marzotto-Genoa, Ozo Mantova-Messi-na, Reggia-na-Novara, Prato-Parma, Bre-scia-Sambenedettese, Alessan-dria-Simmer.tbal Monza, Fog-gia-Venezia, Palermo-Verona.
«Samomorilna» taktika Catanie - Fiorentina uspešna v Rimu-Delen uspeh Udinese v Bergamu
Inter je zopet sam v vodstvu. Nedeljsko, toliko pričakovano srečanje s Catanio je zaključil z visokim rezultatom v svojo korist in ker sta tudi Milan in Roma spodrsnila, so Herrerovi igralci zaslužili z nedeljsko zmago več kot so pričakovali.
Inter je zmagal s 5:0, ven-
Športne stave
TOTOCALCIO
Atalanta Ud nese	(1-1)	X
Bari-Juventus	(0-1)	2
lnter-Caian a	(5-0)	1
Lanerossi-Milan	(1-0)	1
Lecco-Lazio	(2-1)	1
Padova-Napoli	(2-0)	1
Homa-Kiorent na	(1-3)	2
Sampdoria-Bologna	(2-1)	1
Torioo-Spal	(3-2)	1
Cataczaro-Verona H.	(1-0)	1
Tricstma-Genoa	(2-1)	1
Entella-Biellese	(1-4)	2
Pisa-Viareggio	(2-0)	1
KVOTE:		
13 — 1.508 000		
12 — 46.000 lir		
TOT1P
1.	—	1.	Mašina	X
	—	2.	lornese	1
2.	—	1.	Hiccioletta	2
	—	2.	Sun Valley	X
3.	—	1.	Arizona	X
	—	2.	Cencio	X
4.	—	1.	Efula	2
	—	2.	Splendidus	1
5.	—	1.	Turner	1
	—	2.	Bonita II	1
6.	—	1.	lstrago	1
	—	2.	Poblet	1
	KVOTE:			
	11	— 426.852		
	10	— 29.156 lir		
dar se lahko reče, da bi bila razlika še večja, če ne bi Herrerovi igralci v drugem polčasu namenoma popustili in niso več tako pogosto silili v ospredje. Sicer je bilo njihovo delo precej lahko in jim ni bilo niti treba misliti na gole. Prve tri so jim namreč zabili igralci nasprotne o-brambe, ki so v živčnosti presenečali lastnega vratarja in ga spravljali v obup. Inter je rezultat samo še zaokrožil in zadeva je bila rešena. Samomor pač Catanie, katerega dolgo ne bodo pozabili ne v Milanu ne na jugu.
Tudi Milan je padel na kolena: v Vicenzi je dobro začel in domačini so bili na pragu katastrofe, toda gostje so se kaj kmalu upehali in so popolnoma odpovedali, medtem ko je moštvo Lane-rossi postajalo vedno bolj živahno in' hitro dokler ni doseglo s Pinijem samo sedem minut pred koncem igre zmagoviti gol.
Brez dvoma je najbolj presenetila Fiorentina, ki si je v samem Rimu privoščila zmago nad Romo. Ta uspeh ni sad sreče ali naključja, temveč rezultat praktične, hitre in živahne igre gostov, ki so končno pokopali nade Rimljanov, da bi prišli do naslova prvaka. Tak je bil namreč njihov prvotni namen, a po začetnih uspehih je sedaj nastopila utrujenost, ki bo, kakor se je videlo v nedeljo, odločilnega značaja.
Juventus pa si je šel po zmago kar v Bari. Sicer je zmaga pičla, a vendar takšna, da je pripomogla Juven-tusu više proti vrhu. Za goste je bil uspešen vedno odlični Charles, ki je v drugem polčasu z glavo pretresel mrežo dobro zavarovane mreže borbenih in vztrajnih domačinov.
Malo je manjkalo, da se La-zio in vrnil iz Lecca s kakim presenetljivim neodločenim rezultatom. Domačini so sicer prišli v vodstvo in ga obdržali, vendar so se morali v Zadnjih minutah igre stisniti v obrambo in se nervozno braniti pred divjimi napadi gostov, ki so upali vsaj na delitev točk.
Ko je kazalo, da se bosta mošt' 1 sporazumeli za delitev točk, so Padovanci s hitrimi napadi spravili neapeljske goste kar dvakrat na kolena. In to v zadnjih petnajstih minutah igre. Domačini so ves čas srečanja prevladovali na igrišču, vendar niso mogli najti prave poti do gola. V 29’ je Crippa vendarle zadel v cilj in dve minuti pred koncem je Rosa še povečal rezultat.
Ni izključeno, da se je Bologna z avtogolom sama ob sodila na poraz. Njeni nedelj ski nasprotniki Sampdorie so sicer prvi prišli v vodstvo z Ocwirkom, a Bolonjčani, na mesto da bi zmanjšali razliko, so jo povečali v korist domačinov, ki v nadaljevanju tekme niso mogli več priti do gola. Prišli pa so gostje, vendar jim en sam gol ni zadostoval in so se morali sprijazniti s porazom.
Precej vroče je bilo v Turinu, kjer so domačini komaj spravili na kolena izredno borbeno Spal. Dolgo je tra jalo preden so si domačini priborili vodstvo, katero so jim gostje vedno ogrožali. Končno so le vodili z dvema goloma razlike. To razliko pa so gostje znižali z enajstmetrovko. Več pa niso mogli storiti in so morali obe točki prepustiti boljšim domačinom.
Videmčani so tudi v nedeljskem kolu presenetili. Šli so v Bergamo prepričani, da za njih ne bo točke na razpolago, a v resnici se je na igrišču izkazalo, da so jo vredni. Udinese je napravila vse sama:	najprej je Sassi ne-
hote spremenil smer žoge in s tem presenetil lastnega vratarja, ki ni mogel več ubraniti Magistrellijevega strela, kasneje pa je Bettini izenačil. Ta rezultat bi lahko zadovoljil Videmčane, toda gostje so hoteli verjetno še več in ker je bila priložnost pri roki, so vztrajali v napadu.
Do dc-sežka pa niso mogli več priti, ker je bila obramba domačinov vedno na mestu in je budno pažila.
* * *
MILAN, 30. — Tiskovni urad nogometne zveze javlja, da no-do 1. februarja odigrali dve zaostali tekmi B lige in sicer: v Alessandriji:
Alessandria - Como v Catanzaru:
Catanzaro - Reggiana.
SMUČANJE
ASPEN, 30. — Avstrijec Christian Pravda je zmagal v prvi smučarski tekmi za profesionalce, ki je bila v ZDA, Tekmovanja se je udeležilo 20 smučarjev, ki so ob vpisu plačali po 20 dolarjev. Zmagovalcu je pripadlo 1.000 dolarjev, drugo plasiranemu Avstrijcu Molte-rerju pa 400.
Zaključek smučarskih tekem za pokal Kurikkala
Italija na prvih mestih
z dvema štafetnima ekipama
Smučarske tekme v Megevu in St. Gervaisu
•*
V končni razpredelnici Italija pred Francijo in Zahodno Nemčijo - Jugoslavija na petem mestu
COGNE, 30 — S tekmo moških štafet na 4X10 km so zaključili' letošnje — že deseto — tekmovanje najboljših srednjeevropskih smučarskih tekačev za pokal Kurikkala. Na startu je bilo 14. štafet
Jugoslovani so šli v boj predvsem z željo, da premagajo Avstrijce in se tako plasirajo pred njihovimi sosedi tudi v zaključni oceni za pokal
Favoriti za prvo mesto so bili Italijani, Francozi in Poljaki Takoj po startu pa je presenetljivo prevzel vodstvo Švicar Kronig, ki pa je tekel tako hitro, da so strokovnjaki kar zmajevali z glavami. In res se mu je ta tempo hudo maščeval. Naposled je namreč omagal, da ga je do cilja prehitel še iugoslovan Hlebanja. Na prvi predaji so imeli Italijani že precej prednosti, saj Steiner ni bil najhitrejši le med prvimi tekači, marveč sploh med vsemi, ki so šli s štafetami v smučino. Ita.
iiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiHHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiimiiiiiiiimiiiMmiiiiiiimiiimHiiumin
Po znatno boljši igri Genoe
Zmaga T riestine s spornim golom
Strelci-Fogar in Secchi za Triestino, Pesaola za goste - Mantova zmagovalec prvega dela prvenstva?
STRELCI: v 7’ prvega polčasa Fogar (T), v 41’ Pesaola (G); v drugem polčasu v 23’ Secchi (T).
TRIESTINA:	De	Min, Bernard, Brach; Larini, Maran-
gon, Degrassi; Fogar, Trevisan, Secchi, Cazzaniga, Fortu-nato.
GENOA:	Gallesi;	Corradi, Beraldo; Occhetta, Baveni,
Pique; Frignani, Rivera, Bean, Marmiroli, Pesaola. SODNIK: Politano iz Cunea.
KOTOV: 7:6 (1:5) za Triestino. GLEDALCEV 12.000.
POLITANO NI VIDEL ..
Triestina je premagala Ge-noo. O tem ne more biti nobenega dvoma, dvom pa je lahko o tem, če je bila njena zmaga zaslužena, predvsem pa legalna, da uporabimo ta juridični izraz. Ko je Secchi v 23’ drugega polčasa poslal usnje drugič v mrežo Galle-sija, so igralci Genoe kot obsedeni obkolili sodnika Poli-tana, ki je gol brez oklevanja priznal in pokazal na belo piko na sredini igrišča. Po sodbi gostujočih igralcev, predvsem Pesaole, Occhette in Be-ralda, je bil Secchijev gol dosežen iz offsidea in če hočemo biti iskreni, moramo priznati, da se je tudi nam zdelo tako, čeprav dopuščamo možnost optične prevare.
Zgodilo se je tako. Fortu-nato je po uspelem driblin-gu poslal žogo z desnega krila pred vrata. Zajel jo je Larini in jo iz obrata usmeril proti vratom. Vse to se je dogajalo kake 3 m od vrat. V trenutku ko je streljal Larini sta bila za njim najmanj dva igralca Genoe in Secchi, v trenutku pa,	ko je	nje-
gov strel prestregel oziroma podaljšal v mrežo Secchi, je bil ta sam pred vrati. Ce se žoge ni medtem	dotaknil	noben igralec, je	offside	oči-
ten, če pa se je je dotaknil, potem je bil Secchi zopet v igri in je gol povsem regularen. Na vsak način pa je njegova veljavnost sporna in drug, bolj vesten sodnik, bi ga morda tudi ne priznal, ali pa bi vsaj interpeliral stranskega sodnika, ki bi moral bolje videti s strani. Politano tega ni storil, ne glede na to, da smo imeli vtis, da je bil tudi stranski	sodnik	bolj
naklonjen sodnikovi odločitvi kot pa igralcem Genoe, ki so ga obkolili.
lija II. je bila druga, Francija tretja in Poljska četrta. Zanimivo je, da se ta vrstni red sploh ni več spremenil.
Italijani so bili tudi v vseh ostalih predajah brez konkurence. Poljska štafeta je v nadaljnjem v tretji predaji prehitela francosko. Kot zadnja sta za svoje barve tekla Poljak Rysula in Francoz Mermet, njun obračun pa je moral dokončno odločiti o tretjem mestu. Ta boj je tekel takole; Mermet se je prilepil Poljaku za pete in se ni ganil vso 10 km dolgo progo. Tik pred ciljem pa je v silovitem finišu pustil Poljaka sedem sekund za seboj. To je bila imenitna taktična poteza rutiniranega tekača, ki je še zmerom zelo nevaren.
Jugoslovani so obdržali deveto mesto.
Pa ne samo zaradi te »nesreče«, tudi sicer Genoa ni zaslužila poraza. Bila je nesporno boljše moštvo, ki je morda od vseh kar smo jih do sedaj videli, edino zrelo za A ligo. Njena igra je tehnično dognana in precizna. Vse linije delujejo kot dobro u-bran stroj, manjkajo pa ji dobri strelci, čeprav ima v svojih vrstah taka imena kot so Bean, Frignani, Pesaola in Marmiroli. Najbolj solidna je v krilski vrsti, kjer je izstopal Occhetta, ki pa je bil skupno s Pesaolo po nerazumljivem naključju skoraj vedno prost, tako da je lahko gospodoval na sredini igrišča. Z izjemo Gallesija, ki je prav gotovo kriv za prvi, kot delno tudi za drugi gol (zaradi prepozne intervencije) je tudi obramba igrala dobro. Celotnemu kolektivu bi morda lahko očitali samo preveliko hladnost in akademičuost ter premajhno podjetnost, s katero se je odlikoval samo Pesaola.
IN VENDAR NE BREZ ZASLUG...
Toda kljub spornemu golu Secchija in kljub boljši igri Genoe, ni mogoče trditi, da bi Triestina zmago ukradla. Trevisanovi fantje so igrali požrtvovalno in poletno in v tem svojega nasprotnika prav gotovo prekašali. Glavni delež za zmago nosi vsekakor obramba, v kateri sta Brach in Bernard popolnoma nevtralizirala Frignanija in Beana, De Min pa je posebno v za-
ključni fazi tekme branil z
organizator igre. Boril se je kot lev in s svojo zaviralno taktiko je bil tokrat izjemoma bolj koristen kot pa škodljiv.
Od ostalih odličen Fogar, povprečna Secchi in Trevisan, izpod običajne forme pa Fortunato, katerega vključitev po treh mesecih od operacije, je bila po našem mnenju preuranjena.
Triestina je prišla nepričakovano v vodstvo že v 7’ z golom, ki ga je hladnokrvno realiziral Fogar na Cazzani-gov predložek. Gallesi je stekel iz vrat do roba kazenskega prostora, toda Fogar je bil hitrejši, mu žogo izmaknil in jo s 15 m poslal v prazno mrežo. Reakcija Genoe je bila ostra, vendar ne dovolj odločna in šele v 40’ je izenačil Pesaola s strelom iz daljave, ki je povsem presenetil De Mina.
V drugem polčasu je bila igra bolj izravnana do že o-pisanega Secchijevega gola, po njem pa je Genoa pritisnila domačine v obrambo iz katere so izšli, predvsem po zaslugi De Mina in Bracha ter Bernarda, brez posledic.
# # *
V ostalem je zadnje kolo prvega dela prvenstva prineslo razen enega ali dveh, dokaj predvidene rezultate.
Mantova si je vsaj trenutno zagotovila simbolični jesenski naslov z visoko zmago nad Reggiano, vendar pa ga ji lahko izpodneseta Palermo in Monza, ki imata pri dveh točkah manj tudi eno tekmo manj in v primeru zmage tudi bolj ugoden količnik. Palermo je na svojem igrišču z avtoriteto obračunal s Fog-gio. Monza pa je rešila točko proti nevarni Brescii. Zmagi Sambenedettese nad Venezio in Catanzara nad Verono sta bili predvideni, manj pa velja to za viden uspeh Novare nad Messino ter zadnjega Mar-zotta nad Comom.
Zaradi popolnih ali delnih neuspehov vodilnih proti poslednjim so se razlike na lestvici še bolj zmanjšale in do konca prvenstva bi bilo še vse prezgodaj govoriti o za-
TEHNICNI REZULTATI:
1. Italija I (Steiner, Di Bona, Fattor, De Florian) 2;27:36, 2. Italija II 2;29:55, 3. Francija 2;30:46, 4. Poljska 2;30:53, 5. Zahodna Nemčija 2;32:53, 6. Italija III 2;33:43,	7. CSSR
2;34:56, 8. Italija IV, 9. Jugoslavija 2;37:25, 10. Avstrija 2;38:31, 11. Švica 2;38:55, 12. Avstrija II, 13. komb. francosko - švicarska ekipa, 14. Španija.
V uradni razvrstitvi za pokal Kurikkala je med štafetami prva Italija, druga Francija, tretja Zahodna Nemčija, četrta Jugoslavija, peta Avstrija in šesta Švica.
V zaključnem plasmanu e-kip v celotnem tekmovanju za ta pokal pa je zaporedje naslednje:
1. ITALIJA, 2. Francija, 3. Zahodna Nemčija, 4. Švica, 5. Jugoslavija in 6. Avstrija,
UMETNO DRSANJE
Dijkstrovi naslov evropske prvakinje
BERLIN, 30. — Nizozemka Soujkje Dijkstra je obdržala naslov evropske prvakinje v umetnem drsanju.
Lestvica prvih treh je naslednja:
1. Soujkje Dijkstra (Nizo-
zemska) 1.681,5 točke
2. Regine Heitzer (Avstrija) 1602,9
3. Jana Mrazkova (Češkoslovaška) 1.586,3.
 «»--------
Med mitingom v Bologni
Nenadna smrt amaterskega boksarja
BOLOGNA, 30. — Amaterski boksar Oride Matteuzzi, ki je prvič nastopil v težki kategoriji, je nocoj umrl potem ko je že v prvi rundi odpovedal borbo. Že v začetku je bil precej preplašen in ko ga je nasprotnik napadel z vrsto udarcev, se je umaknil v svoj kot. Ko so mu jemali rokavice z rok je padel v nezavest in gasilci so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, pa je že med prevozom izdihnil.
Tudi v kombinacij Periiiat in Hechti
V slalomu je med moškimi zmagal Avstrijec Stfe^
REZULTATI SLALOMj: Stiegler (Av.) 118,6, 2. ji ^ (Fr.) 119,8, 3. Mathis F,
121,5, 4. Gacon (Fr.)	^
Zimmermann (Av.)
Schranz (Av.) 122,8, i .g (Šv.) 122,9, 31. Šumi i
MEGEVE, 30. — Z nedeljskim slalomom moških » ključili velike tekme alpskih smučarjev za pokal Emi laisa. Štirje dnevi bojev (za moške) in St. Gervaisu U* ske) so bili zares lepi, rezultati pa so pravzaprav trdili premoč Francije in Avstrije.
Daleč, najboljša sta bila tudi tokrat 17-letna Avstrijka Traudj Hecher in 21-letni Francoz Guy Periiiat. Zmagovalka Hahnenkamma je tudi v St.
Gervaisu zase odločila obe preizkušnji, Guy Periiiat pa je bil spet premočen zmagovalec v smuku, z drugim mestom v slalomu pa si je zagotovil prvi lovor tudi v alpski kombinaciji.
Zadnja točka sporeda je bila nedeljska izkušnja moških v slalomu. Prvi je bil zmagovalec iz Wengena Avstrijec Stiegler, gumi pa je bil 31. Sicer pa je vredno še posebej opozoriti na uspeh Kranjčana v smuku, ki je zaostal samo 5 mest (in prav toliko sekund) za današnjim prvakom.
j
med 43 tekmovalci. , Zaključna razvrstitev ski kombinaciji:
ŽENSKE 1. Hecher (Avstrija).5
2. Biebl (Zah. NemčiJ«
3. Gertsch (Švica) 2,63. Slovanke — 26. Ankel® 27. Rutar 20,46, 31. Fa»e®
MOŠKI
1
n
Periiiat (Francija)-A*; s<
villard (Francija), 3. b j vi
mann (Avstrija).
&
Košarkarsko prvenstvo v vseh ligah
TUDI
poraz
V MILANU Ginnastic^
&
V moški A - ligi zmaga Don Bosca - Prvi uspeh ženske ekipe Haus
sp r« Pi J št ^ .ni št
Sx;
■j&#
Tržaška Ginnastica je v nedeljo gostovala v Milanu in tako začela dolgo vrsto srečanj z najmočnejšimi ekipami, katerim verjetno ne bo mogla odščipniti nobene točke. Začetek je bil za Tržačane kaj malo obetajoč: izgubili so z ogromno razliko proti moštvu, ki je bilo sestavljeno s celo vrsto rezervnih igralcev.
Čeprav ni nihče pričakoval
zmage, je bil marsikateri gledalec gotov, da se bodo Tržačani borili do skrajnosti in prisilili nasprotnike na kloni-tev. V resnici pa je Ginnastica kljubovala Milančanom le pet minut, ko je bila dvakrat v vodstvu, nato pa so domačini delali z njo kar se jim je zljubilo. To ni prvi poraz Tržačanov, vendar to pot so nas igralci Ginnastice popolnoma razočarali. Po tem kar so v Milanu pokazali, se jim ne obeta nič dobrega niti v nedeljski tekmi z Lancom, ki je v prejšnjem kolu premagala s precejšnjo razliko močno Biello.
 .......111II11II1111III tl IMIII11II1IIIIIIIIII11111III tl 11III MI M11 M ■■ IIIIIIII MIIII M11 M11 II Illllllllll
Skakalne tekme švicarske turneje
izredno intuicijo in učinkovitostjo. Marangon je svojo nalogo opravil zadovoljivo, od obeh stranskih krilcev pa je treba zopet dati prednost La-riniju. V napadu je izstopal i nesljivih kandidatih za napre-Cazzaciga, vendar samo kot | dovanje.
Pečar Izboljšal
rekord skakalnice
Prvo mesto Fincu Immonenu, drugo pa Italijanu De Zordu
LE LOCLE, 30.	— Pred približno petnajsttisočglavo
množico se je z nedeljskimi skoki na skakalnici Gombe da Girard končala letošnja švicarska .skakalna turneja. Finci so dobili tudi to četrto preizkušajo in si s tem zagotovili tudi zmago v generalnem plasihaju.
Jugoslovani so bili tudi tokrat v ospredju pozornosti.
Pečar se je sicer zaradi padca pri prvem skoku uvrstil slabše, zato pa je z drugim skokom navdušil vse gledalce.
Po vzornem letu je pristal pri znamki 70,5 m in tako postal novi rekorder skakalnice. Malo prej je bil Italijan Gino De Zordo s skokom 70 m potolkel prejšnji rekord naprave (Zandanel — 69 m) in nihče ni več pričakoval, da bo še kdo »daljši«. Toda prav to se je posrečilo Pečarju! Velika škoda' je, da je pri prvem skoku podrsal. Zamudil je pri odrivu, se v zraku lovil ter nezanesljivo doskočil, nato pa z rokami podrsal po snegu.
Izmed ostalih Jugoslovanov sta bila zanesljiva Oman s skokoma 61,5 m 64 m ter 205,5 točke in Zajc 200 (59,5, 64), medtem ko je Eržen skočil
ekipi sta morali odi gl* podaljšek.	,	t-	-
Tekma je bila PreCi,tP1)1 ie r., at
prvič 65 m, a pri drugem skoku 66 m podrsal.
REZULTATI
1. IMMONEN (Finska) 224,5 točke (66, 66),
2. G. De Zordo (Italija) 222,5 točke (65, 70),
3. Kirjonen (Finska) 221,0 (65, 65,5), 4. Berg (Norveška) 219,5 (65, 67), 5. Aimoni (It.)
218.0 (65, 69), 6. Rey (Francija) 217 (66, 67,5), 7. Zandanel (It.)
216.0 (66,5, 67), 8. B. De Zordo (It.) 215,5 (66, 65), 9. Hell-dahl (Norveška) 212,5 (64, 66). 10. Ukkonen (Finska) 210,5 (63, 66).
In tudi nasploh lahko švicarsko turnejo ocenjujemo samo s priznanji. Bila je izredno zahtevno in močno tekmovanje (tako je o njej dejal tudi predsednik FIS Marc Hodler, ki je bil danes sam na prireditvi). Jugoslovanom in seveda zlasti Pečarju pa je pri: nesla prodor v svetovno elito.
Tržačani so v Milanu začeli razmeroma dobro, a brž ko so se nasprotniki vigrali so začeli popuščati in čeprav so na središču igrišča kolikor toliko držali, so bili pred koši brez moči. Milančani so izrabili to priložnost in so poslali na igrišče celo kopico mlajših igralcev, ki so se zelo dobro izkazali in so tako prišli tudi oni do svojih pet minut slave. Triestina je nastopila z naslednjo postavo: Damiam
8, Magrini, Natoli 6, Poli 4, Čepar 4, Tarabocchia 2, Clai
9, Steffe 2, Zudetich 2.
Na ostalih igriščih so domačini povsod zmagali razen v Livornu, kjer je Fonte Le-vissima premagala domačo pe-torko.
Nedeljski rezultati košarkarskega prvenstva moške A lige so naslednji: Simmenthal-Ginnastica 84-37 Idrolit. Virtus-Petrarca 89-70 Ignis-Stella Azzurra 95-69 Lanco-Biella	72-51
Lazio-Gira	68-61
Fonte Leviss.-Livorno 67-64 MOŠKA A LIGA Zaradi gostovanja Ginnastice v Milanu je bila v našem mestu osrednja točka programa srečanje Don Bosco-Soia iz Ravenne. Don Boseo je, pa čeprav z majhno razliko v koših, prepričljivo premagal nasprotnike, ki so	se	kot	domačini izkazali s	hitro	in	duho-
vito igro, ki je navdušila razmeroma maloštevilno občinstvo. V nedeljo smo imeli redko priložnost,'	da	bi	vid '!i
dve ekipi, ki	sta	se	borili
za zmago s tem, da sta pokazali vsega česar sta zmožni ZENSKO PRVENSTVO Ker so tekmo med Ginna-stico in CMM odigrali že v soboto (zmagale so prve 42:30), smo imeli v nedeljo v našem mestu samo eno tekmo naj-višjega ženskega prvenstva. V tem srečanju je ekipa Haus-brandta končno le prišla da svoje prve zmage.
Ekipa Hausbrandta je vodila skozi celo tekmo, tik pred koncem pa so jo nasprotnice Julie dohitele. Kazalo je, da se bo ta tekma končala kot v prvem srečanju, vendar je Longova še pravočasno s prostim metom izenačila in obe
gibana, pa čeprav Je Lji la v znaku popolne z®jj vo in dezorganizacije. ^ od sodnikov, ki so so lastnih pravilih, pa teljev društev, ki nlS,
dobro vedeli koliko
majo na razpolago.
Zal"
je, da je Hausbrandt le s štirimi igralkami
lju (3 so morale
grišče zaradi petih prel medtem ko je še ra*P j va igralka sedela in ra ba polja prisostvovala , ] nemu dogajanju pod k<> havost sodnikov je ime j( g; ke posledice tudi za, ker se je morala v v® minuti odpovedati d? , gralkama, s čimer b1 več enakovredno klfff nasprotnicam, ki so ,a i
šle v vodstvo. Končni --.j], tega srečanja:	o, tr
Hausbrandt-Julia 54 ■“
 «» d
Po Brumelovem rek11 2.
Izredno zar:ii03flle
za di/c&ej
BiTimel-Thoma5 i«
MOSKVA, 30.
Brumel. ki je pred I r.
segel s skokom v v'si,'fj; tastično znamko 2.25 zagotovil prvo rundo.v jej g hem dvoboju, ki traja .(ž j mesecev s sedanjim sVjo^6 prvakom Američanom . f Thomasom, piše dopis'1' J cije Tass Jurji Krom‘,v'(i, Moskovski študent samim skokom dosege'
Ija: dosegel je višino, tere še noben človek "jj in je izboljšal svetov®1
«indoor».	ut
Njegov rezultat je 'ur pomogel k večjemu za j< za prihodnji direktivi med Brumelom in ki bo v februarju v ‘J J bedo gostovali trije j atleti.	jjS
Novi rekord je p’ese,/ di najbolj optimističD*j ( ce. Nihče nj priČakO^V
—i s-...—.-	...	r.
kdo dosegel v 1961. 'e' j)
iasnO
že *
atletske sezone izbojiMj^ „
višine. Danes je jasn®' Brumel možnost že v
J
1 Irti* 5 11
ni Thomasov rekord ki' tf j, Brumelov rezultat Ul c vinskega pomena, ker y, £
junic iiU| »»	. p.p l
jasno, da lahko človek j. ^ či 2,30 ip morda tudi j; „ če ne more namreč n
se bo ta komaj 18-letn' j. ki je v začetku svjJ;6
kariere, ustavil pri ^ ;
-
BORIS PAHOR:
60.!
Onkraj pekla so ljudje
Roman
«Saj,» je rekel in jo tesneje prijel. Si kar živ deklič, si misli. A vidi začudeni Arlettin obraz; ko da bi se nenadoma zavedla nepričakovanega nesporazuma. In zadovoljen je nad tem prebujenjem; čas je, da odrase. Hkrati ji dela krivico, ko pa niti ne ve za svojo krivdo niti ni odgovorna zanjo. Tako da mu je všeč zavest samostojnosti, a obenem si misli, da ni pravilen takšen občutek olajšanja. In ker Marie občuteno pleše, je ves v objemu vonja njenih črnih las, prav zaradi te tesne bližine pa ni več niti rahle »lasti upora v njem. JMobenega mika nima bližina ženskega telesa, ki ni njeno, Arlettino. Vsa druga so znana, navadna, pravilna ženska telesa. Njeno je še neodkrito kakor prvi dan. In vse se mora šele začeti, kakor tisto noč, ko je tekla skozi mesečino s sandalami v rokah. Ob spominu na zbranost mirnega gozda v tišini poletne noči pa mu je zdaj odveč vsa številna druščina in vse mrzle luči, ki mečejo skozi vrsto steklenih vrat svetlobo na osmrcano, rogovilasto drevje. Ko da se je truma vgnezdila na samo njunem prostoru.
XLVI.
Zelo očarana je videti. In Don Juan je bolj slok poleg majhne, postave, ki je prižeta k njemu. Da ji ni vseeno, da pleše z njim, o tem ni treba dosti besed.
*Sam?»
«Vi, gospodična Gilbert!« In zadovoljen je, da ga rešuje Iz zadrege.
«Jaz.» Prikimala je in se skromno nasmehnila; sedi na sedežu ob zidu kakor bolnik, ki čaka v ambulanti pred zdravnikovimi viati. Se bolj je prozorna in ranljiva tak6 brez belega predpasnika; a gosti plavi lasje zdaj oživljajo ozki in bledi obraz, ki je brez bele rute manj bled.
«Potem vas lahko prosim za ples?«
In si misli, da bi bila čisto v redu žensko bitje, če bi se mogla do kraja pozdraviti, namesto da streže bolnikom, ki so večkrat mauj boini kakor ona. Kakor pena je lahka.
(cin gospodična Dubois?«
«Z Don Juanom pleše.«
«Vi ste mi pravi.« A njene sive oči se že bolj živo ozrejo nanj izpod belega čela.
«Malo moških je,» je rekel. uPoklicati bi morali na pomoč naše fante iz drugega paviljona.«
«Ojoj, ne govorite mi o njih.i)
«Saj so pridni bolniki.«
»Ravbarji, ne bolniki.«
«Jojo bi šel v ogenj za vas.»
«Ne govorite mi o Jojo-ju!»
«No, malo preglasen je.»
»Pravi brdavs.«
«Samo na videz. V resnici mehek ko smetana.«
A odgovarja samogihno, ko da odgovarja na besedno igro, ki se je že vnaprej pripravil nanjo. Pogledal je na Arlette; Don Juan zelo pomembno pripoveduje, ona ga zamišljeno posluša. Zaverovana je vanj ko v orakelj.
«Ne govorite mi je o njem,« je rekla gospodična Gilbert.
«Ves, kakor je visok in močan, bi šel v ogenj za vas.«
Tako ga gleda, sl misli, ko da je odločilnega pomena njefeovo priznanje njene izrednosti. Takčt gleda Yvesa.
Spremil jo je k njenemu sedežu. Skoraj že kakor trudna, a zadoščena plesalka, je pomisli). A odšel je iskat Arlette.
Zatrjeval si je, da je ne vidi, ker jo skrivajo pogovarjajoče se gruče. Hkrati v sebi sluti gotovost da je ni. Pa tudi razločno prepričanje, da ni niti njenega plesalca. In ko se zave tega, se ves njegov nemir strne okoli tega dvoma; nič mu namreč ni več mar, da ni nje, če je le on v dvorani. In z očmi išče njega, čeprav občutek gotovosti sproti prehiteva potrebo po iskanju Ni ju. In obenem se upre nenadni megli pnraia, ki ga počasi obkroža. Kakor da ga oblega iz zasede napad, ki ga s svojo nizkotnostjo razorožuje in hromi. In vidi podobo njene sobe v nadstropju in v preblisku mu je vse jasno. A naslednji hip se sramuje svoje misli. V veži se sprehajata, šla sta na zrak, to je razumljivo ob ti presneti vročini.
Pravzaprav bi bilo najbolje, ko bi za nekaj časa odprli steklena vrata. In napoti se proti veži, a gre nalašč brez naglice. Umika se, ti igri in zavesti klavrnega položaja, a toliko bolj mora biti ravnodušen in kazati na pol prisrčen, na pol odsoten smehljaj, ker gre mimo gruče, kjer kraljuje kakoi matica v panju, gospodična Renard. In narahlo! se ji prikloni, ko da je hkrati ne sme motiti s svojo pri-' čuječnostjo, in ko da je hkrati ves prezaposlen z zanimivim iskanjem.
bilo videti, ko da hočeta biti za slovo sama, ®e razsvetljenem vhodu.
«Zato, ker sem bila odsotna?«
«Pusti zaaj to.»
«Naš paviljon sem mu pokazala Svojo sobo» «V tvoji sobi ni bilo nikogar.«
i
! 1
V veži ni nikogar; samo bela svetloba obliva prazno j
stopnišče in uhaja skozi odprta steklena vrata v park, iz katerega v zamemo hladno veje To ie dobro, si mLsjt;, navsezadnje ima še zmeraj najbolj prav narava. In spet tisti vtis, da se je( vsa množina luči kakor nalašč zbrala tam, da bi sredi noči osvetlila Arlettino in njegovo skrivališče v parku. Postarna bolničarka prihaja zdaj dol po stopnicah. «Ste prišli malo na zrak, kaj?« Odgovoril je: «Prav zares je člov<_k potreben dveh dobrih požirkov.« In nasmehne se ji, a hkrati si pravi, da je prav gotovo šla pokazat novemu uradniku bolničarski paviljon. Tudi druge bolničarke so gon slišati je glasove v nadstropju. A to se mu upira. Ne, tega ne. A naslednji hip sl misli, da je to soba, kjer je vsak danrgost. In samogibno, hitro, se vzpenja pa stopnicah. Tu in tam je slišati smeh. A njena soba je zaklenjena. Tako se hitro vrača. Prvič in zadnjič, si v imslih ponavlja, prvič !n zadnjič. In zdi se mu, da ba v veži mirno odšel skozi vrata ter se takb rešil občutka ponižanja. A prej hoče videti njen obraz. Kako se bo spet vrnila v dvorano. To bo zadostovalo. In čuti, ko da je nazadnje v posesti potrdila, ki je podzavestno zmeraj vedel zanj. In zdaj mu skoraj ni več do vzroka njene odsotnosti, topo jo sovraži, ker ne more oditi, ne da bi se poslovil od nje.
Ko sta vstopila' v dvorano, ga je njen uradnik zadržano pogledal, ko da ne razume, zakaj ju moti.
»Lahko noč,« je rekel.
«Ne.» In je odkimala. «Ne še tako hitro.«
Stopila je za njim v park, in to je bilo prav, ker je
zagona. In čuti, da je verjetno res, kar trdi, j, hkrati resničen tudi občutek, ki ga ima o svoji v «Kar takč greš,« je zamrmrala.
1
7
i
i
t® j
A ko stopa po ozki poti stran cd luči prot' ir temi, je ko da je tiha ugotovitev »Kar tako 8r*7, ljavila vse dvome, tako je bila plaha in trpka. “ j|. ni nič kaj prida uprla njegovemu odhodu. 7 kakor presenečenje, da ji njegovo zadržanje kaz'
doživetje.
oKO’
ogoljenim drevjem tih in porazen nesmisel, in P korak.
XLVII.
Bolj ko vse drugo je porazen občutek prazn>nV
f i
ki ga ima rad kot sam vir življenja, se na mah J
v nezanimivo osebico, na katero ga veže pre1
drega, da ji je dal v varstvo vse svoje sanje
svetu. V naročje punčke, ki mirno drži ročico .ponočnega čuvaja, ko da jo je položila v udobno z’ a* Michel je pretop, da bi se tega zavedel. A ^ zmeraj znova prehajati iz vere vanjo in vase vtl)i klavrnosti in samote. Je, ko da bi pri gledanj" j| ga filma nekdo zaporedoma ugašat svetlobo in se v teini posmehljivo režal. «Ti si veliko p
rekla nekega dne Ne, menda trpljenje ni bilo
okostnjake je nekaj mesecev nosil 8 v
veliko, sam na piano. Nikdar ni mislil: »Jutri bo
vrsta
n«
Se