LETO XIV., 5TEV. 13? SLOVENSKI Izdaja ćasopisno-založniško podiÄje SZDL »Maj tisk« — Direktori Rodi Janhoba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva alica 5, telefon 23-522 do 23-524 — Uprava: Ljubljana, Čopov* *1. 50-IIL, telefon 22-575 in 22-421 - Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 4. telefon 21-894, za ljubljanske naročnike 20-443, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodno banke 401->T«-163 — Mesečna naročnina 200 din Prva Izdaja Cena 10 din Korak naprej • Jeseniški kovinarji so kot prvi izvolili obratne delavske svete Jeseniški kovinarji so že dalj časa razglabljali o organizacijskih spremembah delavskega upravljanja. Ugotovili so namreč, da je dosedanja oblika šla na škodo vsebine upravljanja. Na zasedanjih delavskega sveta velike tovarne, ki ima 22 obratov, so velikokrat razpravljali le o drobnih problemih obratov. Zaradi tega, ker so imeli samo tovarniški delavski svet so člani delavskega sveta, ki sicer delajo po obratih, menili, da morajo na zasedanjih zastopati predvsem interese svojega obrata. Razumljivo je, da so potemtakem premalo razpravljali o vprašanjih| ki se tičejo gospodarskega uspeha cele tovarne, čeprav so tudi drobni obratni problemi važni. Tudi to je bila vzpodbuda, da »o pred tedni izvolili obratne delavske svete. V dvaindvajset delavskih svetov so izvolili 162 delavcev, ki sedaj odgovarjajo Za gospodarjenje v obratu. Nedvomno je, d3 se je tako razširil tudi krog delavcev, ki neposredno sodelujejo v upravljanju. Skupno je sedaj v jeseniški železarni izvoljenih v delavske svete 263 delavcev in nameščencev. To je prva prednost, ki jo nudi nov sistem dela, kajti v železarni bo vedno več ljudi šlo skozi praktično šolo upravljanja. Čeprav šele pripravljajo sta- tut. ki bo veljal za obratne delavske svete, je že sedaj več ali manj gotovo, kakšne naloge In pravice bodo le-ti imeli. Predvsem bodo razpravljali o gospodarskih nalogah, (n. pr. o izvajanju obratnega plana), ki se dajo rešiti brez sklepanja na tovarniškem delavskem svetu. Čeprav obrati ne bodo finančno samostojni in ne bodo imeli lastnega knjigovodstva, ker bi taka decentralizacija po-menilz. že razbitje tovarne s povezanim tehnološkim postopkom na majhne tovarnice — bo plačni fond vendarle odvisen od proizvodnih uspehov obrata. Ob polletni in letni bilanci bodo obrati, ki delajo z večjim uspehom, prejeli večje, drugi manjše razlike. Torej bo to vzpodbuda za uspešno delo delavskemu svetu in kolektivu v vseh obratih. Prav to pa bo močno vplivalo tudi na kvaliteto izdelkov. Ce bo samotama na primer izdelala slabo vzdržen šamot, bo martinarna dobila pritožbe valjarne zaradi lunkerjev in tujih primesi v jeklu. Tega pa seveda ne bo priznala in bo finančno izgubo, ki se bo poznala na plačah, občutila šamotarna. Se več,' martinarna bo lahko naročila šamot drugje, če bo boljše kakovosti in bo s tem prisilila šamotarno k boljšemu delu. (Tu je treba povedati, da bo obratni delavski svet lahko odgovarjal le za kvaliteto, ki jo lahko doseže s stroji in surovinami, ki jih ima na rapolago. Prav v šamotarni je to važno, ker je obraz dokaj zastarel.) Taki odnosi pa bodo pravzaprav med vsemi obrati, ker so vsi odvisni od polizdelkov drueih obratov. Zato so kovinarji sklenili, d3 se bodo zbirali tudi na medobratna posvetovanja delavskih svetov, ki so si najbližji po tehnološkem postopku (n. pr. vse valjarne ali plavž martinarna in šamotarna. itd.). Glede na pravice, ki jih bodo imeli delavski sveti obratov in zaradi tega, ker finančno in knjigovodsko ne bodo samostojni, pravzaprav ne bi bilo povsem točno, če bi govorili o samoupravljanju po obratih. Gre le za gospodarjenje. Iz navedenega Pa sledi, da imajo obratni kolektivi za to dovolj potrebne vzpodbude in da bo uspeh koristil celotnemu kolektivu železarne. Jeseniški kovinarji so prvi «vedli obratne delavske svete In je zato potrebno, da Zveza komunistov ter sindikalna organizacija budno spremljata vse pojave, ki so jih nove oblike Upravljanja prinesle s seboj. Ugotovili so že prve negativne tendence ter takoj sklenili, kaj je treba storiti, da se stvari ponravijo. V nekaterih obratih skušajo delavski sveti prevzeti vlogo obratovodstev in se mešajo v tehnološki postopek, kar ni naloga delavskega sveta, temveč strokovnjakov. Prav tako j® zgrešeno mišljenje predsednika delavskega sveta šamotarne, ki meni. da bo nameščanje in razvrstitev kadra odslej izključna naloga obratnega delavskega »veta. To je pravica, ki mora ostati obratovodstvu, obratni «elavskl svet pa naj bi dal edi- no predloge za reševanje personalnih zadev. Obširna diskusija o tem vprašanju je že dokazala, da nameščanje direktorjev in obratovodij (velja za Jesenice) kot dirigentov proizvodnje še celo ne more biti izključna stvar delavskega sveta. Kot bo direktorja nastavljal okrajni svet proizvajalcev, tako bo moral tudi obratovodje še naprej nastavljati direktor sporazumno z upravnim odborom tovarne. Vzporedno s tem je prišlo tudi do pojava, da nekateri obrati sklepajo, da so sedaj tovarna v tovarni in bi se radi celo odtrgali ter postali »popolnoma samostojni«. Taki lo-kalistični nagibi bi lahko škodovali tovarni. 2e zato, ker so te tendence opazili in poiskali vzroke, je stara bojazen, da bodo obratni delavski sveti tovarno razbili, neutemeljena. Prednosti so veliko večje kot te posamezne tendence, ki jih končno kritizirajo vsi delavci. Vsekakor — jeseniški kovinarji so šli korak naprej. Ob njihovih izkušnjah se bodo lahko učili tudi drugi kolektivi, če bodo skrbno zasledovali delo, ki bo gotovo prineslo uspehe tudi v gospodarjenju. Mitja Švab Podpisan ]e sporazum o zamenjavi ujetnikov Ta sporazum o repatriaciji ujetnikov predstavlja kompromis. Kitajski in severnokorejski predstavniki so privolili, da bodo izpuščeni vsi vojni ujetniki, ki po štirih mesecih — po treh mesecih pod kontrolo nevtralne komisije in mesecu pod kontrolo politične konference — ne bodo privolili v repatriacijo. Prav tako so privolili, da se pooblasti Indijo, da sme v Korejo poslati svoje čete in žandarmerijo. Združeni narodi so privolili v načelo, da bodo sklepe v kontrolni komisiji sprejemali z navadno večino glasov, s čimer je dobila odločujoči glas Indija, katere predstavnik bo predsednik nadzorstvene komisije. Združeni narodi so prav tako privolili, da se poveča število nasprotnikovih delegatov, ki bodo obiskovali ujetnike. Prvotno je bilo sklenjeno, da bo prišel na tisoč ujetnikov po en predstavnik. Sedež nevtralne komisije za repatriacijo bo v demilitarizirani coni blizu Pan Mun Joma. Obe nasprotni stranki bosta imeli pravico spremljati delo te komisije in njenih podkomisij, kakor bosta lahko tudi zahtevali različna pojasnila. Nevtralne države, članice nadzorstvene komisije, bodo smele poslati v Korejo delegacijo, ki bo štela največ 50 oseb. Ta komisija bo prevzela nadzorstvo nad ujetniki, ki za- Polnomočja in naloge komisije petih nevtralnih držav — Radio Peking javlja, da je padla edina zapreka «a sklenitev premirja — Nehru meni, da je podpis sporazuma o ujetnikih uvod v splošen mir — Resolucija južnokorej-ske vlade in skupščine TOKIO, 8. jun. (AFP). DANES JE BIL V PAN MUN JOMU PODPISAN SPORAZUM O IZMENJAVI UJETNIKOV, KI NAJ BI STOPIL V VELJ AVO DVA MESECA PO SKLENITVI PREMIRJA IN REPATRIACIJI VSEH UJETNIKOV, KI TO ŽELE. OSTALI UJETNIKI, KI NE BODO NEPOSREDNO REPATRIIRANI, BODO PRIŠLI POD NADZORSTVO KOMISIJE NEVTRALNIH DRŽAV. Komisijo bodo sestavljali predstavniki petih držav. Ta komisija bo tri mesece nadzorovala ujetnike. Od petih nevtralnih držav bo samo Indija pooblaščena, da sme v Korejo poslati svoje oborožene sile, da bi lahko izvajala nadzorstvo v ujetniških taboriščih. Kitajci in Severnokorejci bodo la*ko k ujetnikom' poslali svoje predstavnike, in sicer največ 7 predstavnikov na 100 ujetnikov. Vprašanje tistih ujetnikov, ki bodo po preteku treh mesecev še vedno zavračali repatriacijo, bo rešila politična konferenca. Ce bi ujetniki še mesec dni po tem ne hoteli privoliti v repatriacijo, bodo izpuščeni na svobodo. Po podpisanem sporazumu bo nevtralna nadzorstvena komisija sprejemala svoje sklepe z večino glasov, pri čemer veto ne bo veljal. Izjava Franca Leskoška pred odhodom v Egipt Beograd, 8. junija. Davi je odpotovala v Egipt jugoslovanska gospodarska delegacija, ki bo proučila možnosti za gospodarsko sodelovanje in trgovino med Jugoslavijo in Egiptom. Na čelu delegacije je član zveznega izvršnega sveta Fr.anc Leskošek, ki je pred odhodom izrazil prepričanje, da bo obisk jugoslovanske delegacije v Egiptu uspešen in da bo omogočil dejansko razširjenje gospodarskih odnošajev med obema državama. Odhajamo z mnogim optimizmom, je dejal Franc Leskošek, in upamo, da bomo v razgovorih z egiptovskimi gospodarskimi funkcionarji našli najbolj učin- kovit način ne samo za povečanje izmenjave blaga, temveč tudi gospodarskega sodelovanja sploh. Za to obstoja obojestranske želje in stvarne možnosti. Naša delegacija bo bržkone obiskala tudi Etiopijo, Somalijo, Sudan in druge sosedne države, s katerimi more Jugoslavija prav tako vzpostaviti uspešno gospodarsko sodelovanje. V nadaljnjem razgovoru je Franc Leskošek poudaril, da bo prva naloga jugoslovanske delegacije sklenitev novega trgovinskega in plačilnega sporazuma, ker poteče veljavnost sedanjega ob začetku avgusta. vračajo repatriacijo, v razdobju 80 dni po uveljavljenju sporazuma o premirju. Z dodatnim sporazumom je bilo sklenjeno, da bodo oborožene sile obeh strank odgovorne za vzdrževanje reda in varnosti na področju okrog ujetniških taborišč. Tuji delegati bodo lahko ujetnikom pojasnjevali svoje stališče v prisotnosti predstavnikov držav — članic nadzorstvene komisije, obenem bo pa tem razgovorom prisostvoval tudi predstavnik držav?, ki ima ujetnike. S posebno odredbo je predvidena tudi možnost, da bi bili vsi ujetniki koncentrirani na skupnem kraju. Pekinški radio je danes objavil vest, da bo brez odlašanja prišlo do prekinitve sovražnosti v Koreji. Po tej vesti kitajske radijske postaje je sedaj na dnevnem redu podpisovanje sporazuma o premirju v Koreji, kajti danes Je bil že podpisan popoln in dokončen sporazum o vojnih ujetnikih, ki je bil doslej edina zapreka za sklenitev premirja. Predsednik Indijske vlade Nehru je danes izjavil, da je zelo zadovoljen, ker je prišlo do podpisa sporazuma o vojnih ujetnikih. Nehru je poudaril, da upa, da bo ta uspeh pomenil uvod v splošni mir. Ko je izvedel za podpis tega sporazuma, je Nehru poslal pozdravne brzojavke predsedniku ZDA Eisenhowerju in kitajskemu ministru za zunanje zadeve Cu En Laju. Seul, 8. junija (AFP). Južno-korejska vlada je ob sodelovanju predstavnikov narodne skupščine imela danes izredno sejo, na kateri je bila sprejeta naslednja resolucija: 1. Korejska vlada in ljudstvo izražata Združenim narodom zahvalo za pomoč, ki }e Nadaljevanje na 3. strani Nadaljevanje posveta v Atenah Atene, 8. Junija (Tanjug). Danes dopoldan se je nadaljevalo posvetovanje predstavnikov generalštabov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Naslednja seja bo jutri. Kakor se Je zvedelo, potekajo ti razgovori, ki so nadaljevanje februarske konference v Ankari, zadovoljivo in v prijateljskem duhu in se nanašajo na vprašanja skupnega obrambnega sodelovanja. DR. ALEŠ BEBLER O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU VEDNO SMO PRIPRAVLJENI ZA RAZGOVORE NA RAZUMNI PODLAGI 54 novih ladij za Jugoslovansko linijsko plovbo Perspektivni načrt za gradnjo ladij, ki ga je potrdil delavski svet Jugoslovanske linijske plovbe predvideva v naslednjih desetih letih gradnjo 54 ladij s skupno tonažo 300.800 ton. Te nove ladje naj bi gradile ladjedelnice na Reki, v Splitu in v Pulju. V istem času naj bi porabili za staro železo nekaj že zastarelih neekonomičnih ladij s skupno tonažo 140.000 ton. Naša trgovska mornarica naj bi štela po desetletnem perspektivnem načrtu 1. 1962 70 ladij s skupno tonažo 368.518 ton. Med novimi ladjami, ki jih bomo gradili na osnovi 10 let- nega perspektivnega načrta bodo predvsem velike tramper ladje nosilnosti 35.000 in 10.000 ton. Dalje predvideva načrt gradnjo dveh 18.000 tonskih tankerjev 6 ladij nosilnosti 2500 ton, 6 ladij nosilnosti 6.500 ton in še nekaterih drugih. Za prve štiri tramper ladje so naše ladjedelnice že prejele potreben material in jih bodo v kratkem začele graditi. To bodo naše prve prekooceanske ladje, ki jih bodo gradili v domačih ladjedelnicah po načrtih naših strokovnjakov in iz našega materiala. Parne turbine za pogon teh ladij bo izdelala naša tovarna »Edvard Kardelj« v Karlovcu. Koper, 8. junija. Na povabilo okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva za koprski okraj je imel državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler v Narodnem gledališču v Kopru predavanje o mednarodnem položaju. Ko se je obširno bavil s tržaškim vprašanjem, je dr. Aleš Bebler dejal, da Jugoslavija ni nikdar izpremenila svojega stališča, da je ozemlje STO etnično mešano, da pa je zgodovinska in ekonomska celota s svo- Sprejem v Atenah v čast naših in turških študentov Atene, 8. junija. Agencija Atene poroča, da je Zveza študentov atenskega vseučilišča priredila sinoči sprejem v počastitev jugoslovanskih in turških študentov, ki so na obisku v Grčiji. Sprejema so se udeležili rektor vseučilišča, člani univerzitetnega sveta, veleposlanika Jugoslavije in Turčije v Atenah s člani veleposlaništva, predstavniki raznih ministrstev in predsedstva vlade, ter drugi ugledni gostje. Jugoslovanski napori za pravično rešitev tržaškega vprašanja — Upoštevati je treba oba etnična elementa kot enakopravna jim jugoslovanskim zaledjem. Mi bi tudi danes pred komurkoli in pred katerimkoli forumom branili to stališče in v mnogih prilikah poudarjamo javno: Naša pravica do celot- nega STO je nesporna. Medtem.je pravica ena stvar, druga stvar pa je konkreten praktičen smoter, ki si ga v svoji zunanji politiki postavlja država, katera hoče živeti v miru s svojimi sosedi in v dobrih odnošajih z vsemi onimi državami, ki same žele do-bre odnošaje z njo. Zato je Jugoslavija končno pristala na ureditev tržaškega vprašanja, po katerem bi STO postalo ozemlje, ki bi ga upravljal guverner, imenovan od Varnostnega sveta po posvetovanju z jugoslovansko in italijansko vlado. Jugoslavija je pristala na to ureditev, ki so jo sprejele štiri velike sile in ki jo je priporočila mirovna konferenca ter je skušala nekaj let uresničiti to odločitev. Na drugi strani Jadrana pa so medtem začeli boj M zaMJuftlai prvimi ursKog» festivala me« govorom Miha M» Ifejk» proti temu, kar so sprejeli in podpisali. Čimdalje glasneje zahtevajo vse STO zase. Uporabili so vsa dovoljena in nedo-■ voljena sredstva, da se določbe mirovne pogodbe o tržaškem vprašanju prekličejo in izpre-mene. In končno so dosegli tristransko deklaracijo, na katero se Italija sklicuje ter zahteva Trst ali večji del STO zase na ta ali na drug način, kadar se ji svetuje, naj se sporazume neposredno z Jugoslavijo. Ta nasvet sprejema, da bi se zdelo lepše, obenem pa se sklicuje na tripartitno deklaracijo in predlaga za osnovne direktne razgovore svoje zahteve ne samo po coni A, temveč tudi po večjem delu cone B. Dr. Bebler je zatem naglasil, da so napori Italije proti uresničenju mirovpe pogodbe ter njeni diplomatski uspehi v tej smeri ustvarili nov položaj, v katerem bi imelo uresničenje mirovne pogodbe povsem drug pomen. Zato je (Nadaljevanje na 3. strani) Prijateljski obisk ameriškega rušilca Reka, 8. jun. (Tanjug). Ameriški rušilec »Vogelgesang« pod poveljstvom kapitana regate g. A. D. Dicksona je danes priplul v reško luko na petdnevni prijateljski obisk Jugoslaviji. Kapitan Dickson je obiskal danes v spremstvu svojih oficirjev in ameriškega vicekonzula v Zagrebu g. Boowtheara mestni ljudski odbor, pozneje pa komandanta mesta, kjer ga je sprejel in pozdravil kapetan bojnega broda Jugoslovanske vojne mornarice Ivan Vulin. Ob 12. url so predstavniki ljudske oblasti in JLA vrnili obisk gostom na ameriškem rušilcu. Rušilec »Vogelgesang« je poveljniška ladja komandanta 42. divizije ameriških rušilcev pod poveljstvom kapitana vojne ladje g. W. Tomsona. Rušilec spada v kategorijo rušilcev tipa »Je-ring«. Ima 2452 reg. ton, vozi z brzino 5 vozlov na uro in je oborožen s 6 topovi kalibra 121 milimetrov. Pones: ODMERA DOHODNINE (2 stran) REŠITEV TRSTA JE V ZALEDJU (3 stran) DVA VINIČARJA (4 stran) POVRATEK KOŠARKAŠEV IZ SZ (3 strani Koreja danes - in lut Razgovori za sklenitev premirja se baje približujejo svoji zadnji fazi in dejansko vse kaže, da bo premirje podpisano še ta mesec. Kakor so na eni strani te napovedi ohrabrujoče, tako se na drugi strani čedalje bolj širijo govorice, ki kalijo dobro razpoloženje in pozitivne upe. Ni naš namen, da bi še enkrat navajali vzroke, zakaj je prišlo do nevarnega spopada na Daljnem vzhodu, ki že tri leta zastruplja mednarodne odnose in predstavlja najočit-nejšo nevarnost za svetovni mir. Daleč pomembnejše je dejstvo, da so se tudi agresorji toliko »ponižali«, da so priznali vpliv svetovnega javnega mnenja in vsaj načelno privolili v predloge, Prav tako bi veljalo pobliže pretresti vprašanja, ki so v zvezi z ameriškim najnovejšim stališčem do premirja. Washington je pokazal precejšnjo pripravljenost na »kompromisno popuščanje«. Mimo tega uradnega stališča, ki ga zagovarja danes predsednik Eisenhower, osla-njajoč se bržkone na izkušnje svojih predhodnikov na čelu ameriške vlade, pa prihaja v ameriških političnih — v glavnem republikanskih krogih, do nesoglasij, ki imajo že dunes močan odjek po vsem svetu in ki v bodočnosti lahko pripeljejo do neljubih zapletov. Gre namreč za stališče »desničarskih« krogov republikanske stranke, ki je danes na oblasti v ZDA. Senatorji Taftovega in Mac Carthyjeve-ga kova so sprožili gonjo, ki jo je bilo mogoče slutiti že tedaj, ko se je izvršila rokada na vrhu ameriške državne uprave. Taftova »križarska vojna« glede azijskih vprašan) grozi, da bo spodkopala vse prednosti, ki si jih je priborila prejšnja Trumanova vlada. Ne samo, da Taft in njegova klika napada osnove mednarodnega sodelovanja in solidarnost med svobodoljubnimi narodi, pač pa je njegova gonja naperjena tudi proti Združenim narodom, organizaciji, ki je v povojnih letih kljub nekaterim očitnim slabostim vendarle dokazala svoj »raison d' Stre«, Taft in njegovi privrženci so proti takim »sodobnim« odnosom v svetu, kadar napada MacCar-thy vsakogar, kdor »je toliko naiven«, da verjame v mir na svetu! To razpoloženje v določenih ameriških krogih se na poseben način odraža tudi v Seulu, kjer se južnokorej-ski predsednik Sing Man Rt na vse kriplje trudi, da bi onemogočil sklenitev premirja in bodočega miru z napovedmi, da bo po evakuaciji tujih čet »na svojo pest« vodil naprej korejsko vojno. Prav sedaj smo vsi priče odločujoče dileme: na eni strani so na delu sile, ki jim mir v tej ali drugi obliki ni všeč, na drugi strani pa stoji večina človeštva, ki verjame, da še tako velika žrtev ni preveč, če je mogoče doseči pomiritev in s tem dolgo dobo miru in mirnega razvoja. Napadi na Združene narode, ki so danes v modi med najreak-cionarnejšimi ameriškimi politiki, so pravzaprav »iznajdba«, ki si jo z vso upravičenostjo lahko lasti Moskva, saj je še pred letom z vso svojo propagando širila idejo v »nesposobnosti OZN« ih v potrebi pakta med »velikimi«. Koreje bi lahko rekli nekaj podobnega: skozi tri leta je Moskva — in po njenih navodilih tudi Peking in Fenjang — zavračala sleherno misel na konec vojne v Koreji, razen pod »pogoji«, ki si jih je sama zamislila! Ni preveč verjetno, da so v Moskvi zaradi »taktičnih sprememb« docela pozabili na svoje »nekdanje« stališče... Pri »korejskem vprašanju« gre torej za osnovno vprašanje, ali bodo na tej in na drugi strani »železne zavese« prevladale težnje, ki jih zagovarja velikanska večina svetovnega javnega mnenja, ki st želi miru, ali pa bodo razdiralne sile danes ali jutri pokopale sleherno možnost, da pride do razumnega reševanja neštetih spornih vprašanj. Uspeh ali neuspeh v Pan Mun Jomu bo prvi dokaz, katere sile so prevagale; obenem pa bo tudi napoved, kaj lahko pričakujemo, da nam bo prinesla bližnja prihodnost... i 8. utr. J Slovenski poročevat rč 7 štev. 13* / 9. junua 1953 Zakaj odmera dohodnine še ni v celoti končana OBNOVLJENI SOLUNSKI PROCES Ze poldrug mesec je od tega, kar je bil izdan republiški odlok o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1952. S tem je odpadla zadnja ovira za dokončno odmero davka obrtniškim gospodarstvom in gospodarstvom ostalih poklicev. Predvidevalo se je odmera naj bi se biia zaključila najkasneje do konca maja. tako da bi lahko bili obračunali razliko med akontacijami za leto 3952 in definitivno odmero že v prvem polletju in to pred razpisom tretje akontacije za letos. Zato se danes, ko ugotavljamo, da je večina okrajev šele sredi odmernega postopka, sprašujemo, kje so vzroki za to? Tako stanje ima namreč slabe posledice: dotok dohodkov v okrajne in občinske proračune je razmeroma majhen, razen tega pa se odraža to zavlačevanje tudi v psihološkem učinku na davkoplačevalca. Eden od glavnih vzrokov je težko stališče davčnih komisij pri ugotavljanju višine kosmatega dohodka posameznih davčnih zavezancev, dejanske režije In davčne osnove za odmero davka 'in to glede na dejstvo, da je v nekaterih okrajih tudi do 90% davčnih prijav nestvarnih. Tipičen primer je davčna napoved n. pr. šivilje v Radencih, ki: dela z eno pomočnico in dvema vajenkama in ki je prijavila kosmati promet v višini 135.465 din, pri čemer naj bi znaša! čist dohodek po odbitju režijskih stroškov le 13.322 din letno, torej nekaj nad 100 din mesečno. Vprašamo se, ali zaposluje najeto delovno silo iz usmiljenja, sama pa se preživlja s 1000 din na mesec. Samega sebe pa so prekosili tisti davčni zavezanci, ki so zatajili dohodke in pri tem pozabili, da so nudili okrajem ob priliki ob- vezne registracije računov precejšen vpogled v njihov stvarni promet. Tako je nek klepar iz Ljutomera prijavil okrog 650 tisoč din bruto prometa, dočfim je okraj ugotovil, da je samo iz razmerja do socialističnega sektorja imel prometa v višini ca 1.5 milijona dinarjev. Za njim ne zaostaja funkcionar obrtne zbornice Celje-mesto, ki je prijavil 1,560.743 din prometa, dočim je po podatkih uprave za dohodke samo pri državnih in družbenih organizacijah kasiral cca 2.232.000 din. Ko so n. pr. na področju MLO Celje-mesto (velja tudi za ostale) taki davčni zavezanci zvedeli, da uprava za dohodke zbira oziroma razpolaga g podatki o njih prometu, so prišli osebno popravljat davčne prijave. Zelo zanimive so tudi prijave prometa privatnih gostin- skih obratov, Se jih primerjamo z gostinskimi obrati v socialističnem zakupu. Tako je nek privatni gostilničar iz kranjske okolice napovedal ca 100.000 din čistega dohodka, dočim je zakupni gostilničar na enako pro. metni točki odvajal mesečno samo zakupnine 20.000 din. Namesto da bi torej davčni zavezanci komisijam olajšali delo s stvarno napovedjo, dosežejo s svojimi številnimi utajami prav obratno; odmerne organe naravnost silijo, da se morajo zateči v večini primerov k prosti oceni prometa in čistega dohodka na osnovi zbranega gradiva, n. pr. na osnovi primerjave prometa in dohodka, ki odpade na zaposleno delovno silo v enakih ali sličnih socialL stičnih obrtnih podjetjih, upoštevaje pri tem seveda strukturo stroškov, na osnovi primerjave posameznih obratov iste stroke oziroma poklicev, po verodostojnih in pravilno vodenih poslovnih knjigah, na osnovi registriranih računov pri okrajnih ljud. skih odborih itd. Tak postopek je seveda zelo zamuden, še dobro, da se je letos precej izboljšalo sodelovanje med okrajnimi obrtnimi zbornicami in davčnimi komisijami, tako da so le deležne konkretne pomoči. Na sam potek odmere so vplivale tudi nekatere hibe s strani občinskih in okrajnih odmemih organov. Tako so skrbeli doslej odmerni organi kar preveč za odmero davka le kmečkim gospodarstvom, nekatere davčne komisije se niso načrtno lotfle izdelave predlogov itd. Vendar so ti vzroki drugotnega pomena in jih okrajni ljudski odbori sproti odpravljajo. Letošnja odmera se bo časovno sicer za. kasnila, bo pa vsebinsko glede na prve rezultate in sam postopek temeljitejša, kakor je bila lani. R. M. Priče priznavajo, da so krivo pričale Groxili so jim, s smrtjo, oko bi govorile drugače, kakor so jim naročili zastopniki srbskega notranjega ministrstva Beograd, 8. jun. V obnovljenem solunskem procesu je vrhovno sodišče LR Srbije danes nadaljevalo zasliševanje prič. Do 14. ure sta bili zaslišani priči Teveljko Veljanovič in Djordje Konstantinovih Na podlagi njunih lažnih izpovedi v solunskem procesu sta bila zaradi dozdevnega atentata na Aleksandra Karadjordjeviča obsojena Rade Malobabič in Muhamed Bašič. Obe priči sta danes izpovedali pred sodiščem, da sta pod pritiskom krivo pričali. Naslednji dve priči Vasilije Trbič in Dragiša Stojađinov'ć, ki sta nagovarjala prvi dve priči, da bi krivo pričali, nista hoteli priznati dejstev, ki govore o njunem sodelovanju v pripravljanju solunskega procesa. Knjižničarsko osebje - glavna tema nadaljevanje kongresa knjižničarjev Maribor, 8. junija. Danes so na kongresu Zveze društev knjižničarjev v Mariboru razpravljali o ljudskih knjižnicah, založniški dejavnosti in nabavi tuje literature. Zlasti je bila živahna razprava o knjižničarskem osebju. Ljudske knjižnice uspešno delujejo v mestih, medtem ko na podeželju za razvoj knjižnic ni dovolj ugodnih pogojev, niti denarja, niti prostora, niti knjižničarjev. V Bujskim in Koprskem okraju nimajo niti ene občinske knjižnice. Kot drugi je tudi dele- KUD »France Prešeren« iz Trnovega Je v nedeljo z velikim uspehom uprizoril »Zvezdico zaspanko« v ljubljanski Drami v veselje velikih in malih gledalcev Kakšni so nameni prirediteljev I. ljubljanskega festivala gat iz Istre pozval Društvo knjižničarjev, naj predlaga uzakonitev vzdrževanja ljudskih knjižnic po mestnih in občinskih ljudskih odborih. Ugotovili so tudi, da je premalo preprosto pisanih knjig, primernih tudi za tiste podeželske bralce, ki od osnovne šole niso nič več brali. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba pri ukinitvi knjižnic paziti na knjige, ker se jih precej izgubi. V naših knjižnicah je premalo poglobljen odnos pri delu. Knjižničarji — znanstveniki zahtevajo tudi v ljudske knjižnice samo kvalificirane knjižničarje z najmanj srednješolsko izobrazbo. Vprašanje knjižničarskega osebja je bilo tudi glavna vsebina današnje razprave. V tej razpravi se ljudski knjižničarji niso oglasili, temveč so prizadeto molčali. Le dosedanja predsednica odbora za ljudske knjižnice v društvu knjižničarjev se je zahvalila tistim ljudskim knjižničarjem za požrtvovalno delo, ki so po osvoboditvi zbrali in uredili naše ljudske knjižnice, navzlic temu, da niso Imeli primerne materialne osnove, učnih pripomočkov in šolske kvalifikacje. V naših knjižnicah je mnogo ljudi, ki so za svoj poklic sposobni in se žele vse bolj usposobiti na knjižničarskih tečajih, a nimajo predpisane izobrazbe. Društvo knjižničarjev je gotovo dolžno pomisliti tudi na te ljudi ter predlagati, naj bi se vprašanje knjižničarjev zaostrilo za nove knjižničarje in tiste, ki za ta poklic ne ustrezajo. Sposobnim knjižničarjem brez šolske izobrazbe pa naj bi dali možnost nadaljnjega dela v knjižnicah, kar bi se skladalo tudi z načeli socializma. Drugi kongres knjižničarjev končal z delom Ljubljana, 8. junija. V Mariboru je končal z delom II. kongres knjižničarjev Jugoslavije. V Zvezo knjižničarjev Jugoslavije je vključenih 6 republiških društev s skupno 809 člani. Odkar od-stoja Zveza knjižničarjev Jugoslavije, je delo knjižničarjev znatno olajšano. Izvršni odbor Zveze je dosl-erj izdelal načrt zakona o ljudskih knjižnicah, načrt zakona o znanstvenih in strokovnih knjižnicah ter izdal vrsto publikacij in priročnikov, ki koristno služijo vsem knjižničarjem. V diskusiji je bil med ostalim dan predlog, da prične čim preje izdajanje zbornika z rezimejem v tujih jezikih, s čimer bi bila omogočena izmenjava izkušenj predvsem med domačimi knjižničarji pa tudi z inozemskimi. Delegati so tudi predložili, da se v vseh učiteljiščih uvečb kot obvezen predmet knjižničarstvo, kar bi v veliki meri pripomoglo razvoju knjižnic na vasi. V diskusiji je bilo tudi sproženo vprašanje samoupravljanja v knjižnicah in utrditev stikov s podobnimi ustanovami v inozemstvu. Z ozirom na to, da so predstavniki Zveze knjižničarjev bili tudi na zasedanju mednarodne federacije knjižničarjev v Londonu. Rimu in Kopenhagenu, je bilo tudi predlagano, naj bo zasedanje mednarone federacije prihodnje leto v naši državi. Delegati so pozdravili vest, da bo ta mesec obiskal našo deželo predsednik mednarodne federacije knjižničarjev Pier Bourgeois. O bodočih nalogah Zveze je kongres sprejel posebno resolucijo. Midva sva krivo pričala v solunskem procesu o atentatu na Aleksandra Karadjordjeviča, sta priznala danes priči Temeljko Veljanovič in Djordje Konstantinovi. Za krivo pričevanje so ju pripravili v ministrstvu za notranje zadeve ob prisotnosti ministra Ljube Jovanoviča. Glavno vlogo pri tem so imeli vladni komisar v Solunu Ranko Trifunovič in poznejši priči v solunskem procesu Vasilije Trbič in Dragiša Stojanovič. Ko so bili Dragutin Dimiitri-jevič Apis in njegovi tovariši aretiranli, je bilo srbsko ministrstvo za notranje zadeve v Solunu, medtem ko so bila druga ministrstva na Krfu. Veljanovič je v solunskem procesu izpovedal, da je videl, kako je Rade Malobačič streljal na avtomobil, s katerim se je peljal Aleksander Karadjordje. vič, priča Kontantinovič pa je govoril o sodelovanju Muhameda Mehmed Bašiča pri atentatu. Ti dve priči sta spomladi leta 1916. po odredbi majorja Vulo. vida ubili bolgarskega vohuna Lazarja Niševa. Medtem ko je bil major Vulovič premeščen, so Veljkoviča in Konstantino-viča aretirali zaradi tega umora. Bila sta nekaj časa v zaporu v vasi Voštanji, nato pa so ju pre-peliali v zapor v Solun. O tem je danes Temeljko Veljanovič, kmet, star 77 let, Izpovedal: »Ker sva ubila Lazar- ja Niševa, so nam grozili, da bova tudi midva ubita. Zagovarjala sv a se, da sva to storila po odredbi majorja Bulo-viča. Nekega dne ‘e prišel v zapor Nikola Trbič, brat Vasilija, in naju pozval s seboj. Odpeljal je naju v pisarno k vladnemu komisarju Ranku Trifunoviču, kjer Je bil tudi Vasilije Trbič. Tedaj nama je dejal Ranko Trifunovič: ,Ti poslušaj Vasilija in naredi to, kar ti bo dejal.1 Vasilij me Je odvedel v kot in dejal: .Povedati ti imam, kaj imaš izpovedati kje si bil in kaj si delal. Moraš poslušati, drugače boš izgubil glavo.’ Potem me je Ranko Trifunovič odpeljal iz pisarne in dejal, da gremo k regentu Aleksandru, med potjo pa smo srečali človeka, ki ga nisem poznal in ki je dejal, da ni potrebno iti k regentu, temveč naj gremo k njegovemu tastu v ministrstvo. Ta človek mi je dejal: ,Ni se ti treba ničesar bati, povej samo to, kar ti je rečeno.’ Nato smo šli v drugo pisarno, kjer so bili trije do štirje ljudje, med njimi starejši človek z brado (minister Jovanovič). Ko se je pričel proces, me je Vasilije Trbič zopet pozval v svojo sobo in mi dejal: .Povedati moraš tako, kakor sem ti dejal svojčas v onem kotu. Ce ne, bo šlo za tvojo glavo.’ Pred sodiščem sem govoril neresnico o nedolžnem Radu Malobabiču kar sem mo- Film o življenju maršala Tita po Dedijerjevi knjigi Od lanskega Turističnega tedna, smo letos v Ljubljani napredovali do 1. Ljubljanskega festivala, ki bo od 4. do 12. julija. Kakor smo že poročali, obsega program ste-vilne kulturne, folklorne, mladinske, Ifudsko-tehmčne, športne3 gostinske in turistične prireditve ter razne razstave. Od kulturnih prireditev naj omenimo gostovanje znanega dirigenta, Matačiča m našega rojaka opernega pevca Dermote ter koncert tržaških in koroških pevcev, od športnih lahko atletiko z našimi najbolj znanimi športniki — lahko atleti, kot so Šegcdin, Mihalič in drugi, od razstav pa razstava .Ljubljana v tisku., .Rast Ljubljane< in .Razstava jesenskih ter zimskih modnih vzorcev.. Kakor lani ob Tu, t stičnem tednu bo tudi letos ob I. festivalu izšla ,Lepa Ljubljana. v 2 do 3 številkah, razen tega pa st posebna brošura s festivalskim programom.. Slednja bo kmalu na rapolago vsem, ki se zanimajo ze sedaj za festival. Osnovni namen festivala je zadostiti kulturnim, fiz k uit urnim in arugim potrebam Ljubljane ter njene 'širše okolice, ki teži že po naravi k temu našemu republiškemu središču. Po zamisli prirediteljev — Turističnega društva Ljubljana — naj bi se festivala udeležili zlasti delavci iz naše industrije na Gorenjskem in v Zasavju, pa tudi drugi iz ostalih krajev Slovenije. Da bi to bilo mogoče, bo pripravljalni odbor •poskrbel za ceneno prenočevanje v internatih (po 60 do 70 din od noči) in prehrano (do največ 150 din za tri obroke). Pod pogojem, da se prijavijo delavci in nameščenci, ki bi morda želeli prebiti 3 do 4 dni svojega dopusta nekako mimogrede v Ljubljani v dneh I. festivala, pripravljalnemu odboru Turističnega društva Ljubljana že prej, bodo deležni vseh izredno nizkih penzionskih cen, ki ne bodo presegle 250 din na dan. Po prijavi prejmejo blok s kuponi za prenočišče in hrano, pa tudi za prireditve (kulturne, fiz-kulturne itd.), ki bi jih želeli obiskati tiste dni. Po vsem tem bi kdo lahko mislil, da je značaj L ljubljanskega festivala razmeroma ozek, saj se ga komaj čez meje naše ožje domovine, da ne govorimo o tujini. Končni namen pa ni tak. Letošnja navidezna ozkost ali skrom- nost — ne v vrsti prireditev, temveč v krajih, odkoder pričakuje Ljubljana tiste dni gostov — je le izraz previdnosti prirediteljev, ki upajo z vztrajnim delom skozi daljšo dobo pomagati temu festivalu kot vsakoletni prireditvi do slovesa resnične kvalitetne pri-•editvt mednarodnega pomena. I jubljana kot večje mesto na vsestransko zanimivem ozemlju, na katerem se stekajo poti z zahoda m severa na vzhod in jug — mislimo le na naš Jadran —, ima namreč dejansko dovolj pogojev za to, da postane kraj letnih prireditev, ki jim ne bi bilo treba zaostajati za recimo svetovno znanimi »Salzburger Festspiele.. S ti ga širšega vidika program tedna seveda še ni dokončno določen; ni še rečeno, ali naj prevladujejo kulturno-glasbene ali druge prireditve, ki bi jim Ljubljana vdihnila svojega duha. Zato je treba gledati na letošnji l. ljubljanski festival kot na začetek prizadevanja Turističnega društva Ljubljane, da naredi iz našega glavnega mesta kraj, kjer se bodo srečevali ljudje, ki jih pritegujejo kulturne ir. druge človeške stvaritve ne glede na narodnost in jezik. V tem lepem prizadevanju želimo lahko Turističnemu društvu Ljubljana le mnogo uspehov. Proslave vstaje istrskega ljudstva se bodo udeležili tudi tržaški Slovenci Trst, 8. jun. Proslave desete obletnice vstaje istrskega ljudstva, ki bo 14. junčja v Pazinu, se bo udeležilo tudi veliko število tržaških Slovencev. Odhod Tržačanov v Pazin organizira Osvobodilna fronta slovenskega naroda STO. »Primorski dnevnik« poziva tržaške Slovence, naj v kar največjem številu odidejo v Pazin in tako manifestirajo svojo povezanost s svobodnimi Istrani ter složno z njimii proslavijo deseto obletnico zgodovinskih dni odpora in zmage. List piše, da ima ta proslava velik pomen ne le za Istro in Slovensko Primorje, marveč tud za tržaško ozemlje. »Ta pmälava«. pravi, bo soomin na težke dni tega področja pod italijansko zasedbo. Kakor «mo poročali, Je v soboto zvečer prispela v Ljubljano petčlanska skupina Indonezijcev, Iti bodo ostali v Sloveniji in drugih krajih Jugoslavije na praksi v usnjarski industriji, — Na sliki vidimo goste pri ogledu Ljubljane, Britanski Teleposlanik Ballet na obiska t Bosni in Hercegovini Sarajevo, 8. jun. Na sarajevsko letališče Butmir je prispel davi na uradni obisk v Bosni in Hercegovini britanski veleposlanik v Beogradu sir Ivo Mallet v spremstvu svoje soproge. Britanska gosta sta sprejela predsednika mestnega ljudskega odbora v Sarajevu Dane Olbina in šef odseka republiškega izvršnega sveta za zvezo s tujimi konzulati Prerad Kola-kovič. Navzoč je bil tudi britanski konzul v Sarajevu, Simmons Breen. Začeli so s snemanjem filma Lepote Ohrida Filmkso podjetje »Vardar« Iz Skoplja je začelo te dni v Ohridu s snemanjem dokumentarnega filma o zgodovinskih znamenitostih Ohrida ter prirodnih lepotah Ohridskega jezera in njegove obale. Ta barvni film režira Kiril Bilbilovski po scenariju književnika Borisa Bojasinskega. Barvni film o Ohridu, ki je prvi te vrste v republiki, bo služil za popularizacijo prirodnih lepot in kultumo-zgodovin-skih znamenitosti Ohrida in njegove okolice med tujimi turisti, katerim je v prvi vrsti tudi namenjen. Laboratorijska obdelava filma bo v centralnem filmskem laboratoriju v Bsogrady. D. M. Britanski veleposlanik bo med svojim bivanjem v Bosni in Hercegovini obiskal Jablanico, kjer grade največjo hidrocentralo v naši državi, Konjič, Jajce, Travnik in še nekatera druga mesta. Dpopoldne je obiskal podpredsednika izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Avdo Huma in predsednika mestnega ljudskega odbora Dana Olbino, ki sta mu popoldne vrnila obisk. Britanski konzul Breen je priredil zvečer gostom na čast večerjo. Soproga veleposlanika je dopoldne obiskala klinično bolnišnico, sarajevsko univerzo in še nekatere druge kulturne ustanove. Oprema za istrske premogovnike Istrske premogovnike v Raši opremljajo v zadnjem času z modernimi rudarskimi stroji. Iz Združenih držav Amerike so ti premogovniki dobili med drugim transporterje za izvoz premoga, merila za potrošnjo komprimiranega zraka, aparate za ugotavljanje vsebnosti premogovega prahu, jamske lokomotive s pogonom na surovo nafto, vitle, izvozni stroji za jamo v Plčanu, dalje električno opremo ter štiri nove transformatorske postajg. Beograd, 8. junija. G. Charles Spelman, ki dela za newyorško podjetje G. L. Flilmsenterprise, se je te dni razgovarjal v Beogradu s predstavniki Avala-filma o možnosti kooperacije filma po knjigi Vladimirja Dedijera o življenju maršala Tita. Dosežena je bila načelna soglasnost. Film b; snemali v Jugoslaviji ob sodelovanju jugoslovanskih In ameriških igralcev in pod vodstvom ameriškega režiserja. G. Spelman je predlagal, da bi režiral film Marian Gering, ki Jugoslavija na zasedanju mednarodne organizacije za civilno letalstvo Beograd, 8. junija. Mednarodna organizacija za civilno letal, stvo je povabila Jugoslavijo, naj prisostvuje sedmemu rednemu zasedanju njene skupščine, ki se bo začelo 16. t. m. v Brighto-nu v Angliji. Dasi Jugoslavija ni članica te organizacije, bo zasedanju prisostvovala kot opazovalka. Jugoslovanski aero. transport vzdržuje sedaj pet rednih mednarodnih letalskih prog ter so vse možnosti, da bo prihodnje leto z nabavo novih letal povečala njiihovo število. Obisk burmanske misije za nabavo investicijske opreme Beograd, 8. junija. V ponedeljek 16. t. m. bo prišla v Beo. grad misija burmanske vlade za nabavo investicijske opreme. Mli-sijo vodi: g. Bo Min Gong, minister za javna dela in obnovo Burme. V delegaciji so še predstavniki burmanske notranje plovbe, uprave za namakanje in kmetijstva. Misija se bo mudila v Jugoslaviji 5 dni. Obiskala bo nekatere tovarne ter imela razgovore z jugoslovanskimi gospodarstveniki in predstavniki trgovske zbornice v Beogradu. V Jugoslavijo bosta prišla zastopnika indijske socialistične stranke Beograd, 8. junija. Ob koncu junija bo prispel v Jugoslavijo g. Ačaria Narendra Dev, podpredsednik socialistične stranke Indije in rektor univerze v Bo-naresu. Z njim bo prišel tudi sekretar socialistične stranke za državo Utar Pradeš g. Radža. ram Sastri. Poznana indijska socialistična prvaka bosta ostala v Jugoslaviji približno 14 dni. G. Dev in Sastri prihajata v Jugoslavijo s potovanja po evropskih deželah. Predsednica indijske zadružne zveze bo obiskala Jugoslavijo Beograd, 8. junija. Predsednica indijske zadružne zveze ga. Chat-topadhyay bo v začetku julija obiskala Jugoslavijo, kjer se bo mudila več dni kot gost AFZ. Posebno se zanima za poslovanje delavskih svetovs je kot režiser »Kolumbe« in »Faramountha« snemal filme »Madam Butterfly«, »Štiriindvajset ur«, »Nevihta« in druge. Po krajšem bivanju v Jugoslaviji bo g. Spelman odšel v Holy-wood, kjer bo izbral igralce in izvršil druga pripravljalna dela. Po njegovem mnenju bi bilo za to delo potrebnih 4 do 6 mesecev. Kakor je zvedel Jugopress, avtor knjlige »Prispevki za Titov življenjepis« Vladimir Dedijer ne bo mogel napisati scenarija za film, zato bo jugoslovansko filmsko podjetje Avala-film po. verilo izdelavo scenarija kakemu jugoslovanskemu književniku. Obiski sirijskega ministra za gospodarstvo Beograd, 8. junija. Minister za gospodarstvo in industrijo Sirije Munier Diab in zastopnik velike sirijske tvrdke »United commercial industrial corporation« iz Damaska, Muhamed Del Kudža, ki sta se mudila več dni v naši državi kot gosta zvezne trgovinske zbornice, sta danes obiskala člana zveznega izvršnega sveta Osmana Karabego-viča. Ob tej priliki sta izjavila, da so uspehi Jugoslavije v gospodarski izgradnji pripomogli k okrepitvi gospodarskega sode. lovanja med Jugoslavijo in Sirijo. Razgovoru, ki je trajal eno uro, je prisostvoval tudi predsednik trgovinske zbornice Sta. ne Pavlič. Sirijska gosta bosta jutri odpotovala iz Jugoslavije. Minister Diab je poleg raznih industrijskih podjetij v Jugoslaviji obiskal tudi Mariborsko tekstilno tovarno in Tovarno avtomobilov v Mariboru, delovni kolektiv tekstilne tovarne v Kranju, Litostroj in druge. Dragutin Dimitrijevlč-Apl» pred solunskim procesom ral storiti, ker so mi grozili, da bom izgubil glavo.« Priča Veljanovič je bil po solunskem procesu sluga pri Vasiliju Trbiču. Danes je pred sodiščem izjavil, da se kesa, ker je krivo pričal proti Radu Malobabiču. O pripravah za krivo pričevanje v ministrstvu za no», tranje zadeve v Solunu je priča Djordje Konstantinovič dejal med drugim: »Jovanovič je odredil Ranku Trifunoviču, naj nekaj napiše, kar sva jaz in Teneljko podpisala.« Priča Vasilije Trbič, poslanec nekdanje radikalne stranke in kmet, je priznal, da ga je šef policije v Solunu Ranko Trifunovič pozval, naj obišče v zaporu Veljanoviča in Kon-stantinoviča. Ko ga je javni tožilec vprašal, ali se zaveda, da sta Temeljko in Djordje pred vojaškim sodiščem krivo pričala, je Trbič odgovoril: »V trenutku, ko sta začela govoriti, sem se popolnoma zavedal, da pričata krivo.« Na vprašanje, zakaj ni tega povedal sodišču, je dejal, da ni imel razloga za to, ker bi vse nič ne pomagalo. Nato je bil zaslišan Dragiša Stojanovič, zet ministra za notranje zadeve Ljube Jovanoviča, enega izmed glavnih organizatorjev solunskega procesa. Danes se pred sodiščem ni hotel ničesar spominjati in je pogosto menjal svoje izpovedi. Tudi je zanikal, da bi priči Veljanoviča in Konstantinoviča peljal k svojemu tastu Jovanoviču. Zadnji je bil danes zaslišan dr. Srdjan Budisavljevič, bivši minister in poslanec, ki je obširno opisoval tedanje okoliščine in je zlasti govoril o tako imenovanem veleizdajniškem procesu v Zagrebu, ki ga je organizirala avstroogrska vlada 1. 1908 in na katerem ‘e bil Malobabič obsojen. Opisal je tudi razgovore, ki jih je imel v tedanjem času z Aplsom, o katerem je dejal, da je bil zelo sposoben za reševanje velikih nacionalnih problemov. Mirnodobski vojaški invalidi Zaradi problemov, ki so nastali v zvezi z invalidninami, je Zvezna sekcija mirnodobskih vojaških invalidov sklenila, da se ustanove v vseh republikah sekcije mirnodobskih vojaških invalidov. Na osnovi tega bo v Beogradu 14. junija širša konferenca, katere se bodo udeležili, predstavniki ljudske oblasti FLRJ. Na konferenci bodo delegati iz vseh republik podali svoja poročila in mnenja. Zato pozivam vse mirnodobske vojaške invalide Slovenije, da se te konference udeleže v čim večjem številu, vsaj tisti, ki imajo za pot in bivanje v Beogradu dovolj materialnih pogojev. V kolikor bi se te konference ne mogli udeležiti predlagam, da se po okrajih in vaseh na sestankih pogovorite o vseh perečih problemih, ki zadevajo mirnodobske vojaške invalide ter pošljete svoje pred. loge najkasneje do 10. junija na naslov Martin, Invalidski dom, Ljubljana, Wilharjev.a 33. Martin Beržanič. Šestdesetletnica mature Stara gimnazija v Ljubljani Letos junija slavi enajst starih šestdesetletnico odkar so leta 1893 zapustili takrat edino obstoječo višjo gimnazijo v Ljubljani, ki je stala na današnjem trgu in so jo leta 1895, močno poškodovano po potresu, podrli. Samo še lik starega Vodnika nam priča o slavi nekdanjega gimnazijskega poslopja. Med temi, ki slavijo ta biserni jubilej so Ivan Frol, Janko Mlakar, Ivan Poženel, Jože Reisner, ing. Karel Tavčar, Josip Wester, vsi v Ljubljani še čili in zdravi, poleg njih pa še pet drugih, ki eo izven Ljubljane. Ob redkem jubileju vsem iskreno čestitanjol Ameriško poveljstvo pretresa možne ukrepe proti morebitnim nemiren «I iižho- feorejcev (Nadaljevanje • prve atranl) bila dana Koreji, obenem pa želita pojasniti položaj, v katerem je Južna Koreja. 2. Južnokorejska vlada želi, da bi se Sine Man Rl tlmprej sestal s predsednikom Eisenhowerjem, kar naj bi pripomoglo k rešitvi korejskega vprašanja in omogočilo predsedniku Južne Koreje, da da glede tega potrebna pojasnila. Sklenjeno je bilo, da se morajo v Korejo nemudoma vrniti južnokorejski olicirji, ki so sedaj na tečajih v ZDA, in da 15 generalov, ki bi morali odpotovati v Ameriko, svoje potovanje odloži. Južnokoreislre čete so se danes borile, da bi na vzhodnem delu korejske fronte znova zasedle ozemlje, ki so ga pred neikaj dnevi izgubile. Enote 12. južnokorejske divizije so danes zjutraj izvedle protinapad ob istem času, ko sta delegaciji Združenega poveljstva in Kitajcev ter Severnokorejcev podpisovali v Pan Mun Jomu pred. hodni sporazum o vojnih ujetnikih. Stab osme ameriške armade je sporočil, da so južno-korejske čete pri svojem napadu bile uspešne. Agencija United Press sporoča iz Seula, da so neznana letala danes popoldne bombardirala južnokorejsko glavno mesto Seul. Ker se je že zmračilo, ni bilo mogoče spoznati, komu pripadajo letala. Predsednik Generalne skupštine Lester Pearson je izjavil, Blank napoveduje vojaško obveznost Bonn, 8. junija (Tanjug) Poverjenik zahodnonemške vlade za varnostna vprašanja Theodor Blank je včeraj napovedal na skupščini krščanskodemokrat-ske stranke v Bielefeldu, da bo novi zahodnonemški Bundestag vnovič uvedel vojaško obveznost v okviru določil splošnih pogodb, pri čemer bodo spoštovana določila, da pri vojaških vajah ne smejo uporabljati orožja. Blank je prav tako dejal, da je nemški pr.ispevek za evropsko obrambo potreben zategadelj, ker je po njegovem mnenju sedaj v sovjetski coni Nemčije in v satelitskih deželah pod orožjem 1,800.000 mož. Nemci so dobili novo nevtralistično stranko Köln, 8. junija (AFP). V navzočnosti 350 delegatov je bil v Kölnu prvi kongres nemške lige, stranke, ki jo je pred kratkim ustanovil nekdanji nemški kancler Joseph Wirt. Nekdanji kancler Wirt in bivši policijski prefekt v Krefeldu sta bila izvoljena za predsednika te nove stranke, ki bo objavila svoj politični program v ponedeljek v Düsseldorfs Nemška liga je nevtralistična levičarska stranka, ki ji pripisujejo tesne stike z vzhodnonemško vlado. Nekateri politični opazovalci sodijo, da je nova stranka poklicana, da sprejme v svoje vrste člane KP Nemčije, če bi vrhovno ustavno sodišče izdalo odločitev o prepovedi KP Nemčije. Turški list obtožuje sirijsko vlado Ankara, 8. jun. (AFP). Uradni turški list »Zafer« je danes ob-tožU sirijsko vlado, da »si skuša prilastiti imovino turških državljanov, ki živijo v Siriji«. Vrednost te imovine naj bi znašala milijarde turških lir. Ali so Šotorom v Pan Mun Jo mu res že Šteti dnevi.. - da bo sklical zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, čim bo od Združenega poveljstva sprejel sporočilo, da je podpisano premirje v Koreji. Kljub temu pa so nekateri delegati mnenja, da bo preteklo še nekaj tednov, preden se bo sestala Generalna skupščina. Poročilo Združenega poveljstva o sklenitvi premirja bo kot prvi sprejel Varnostni svet OZN. Zaradi tega so v krogih Združenih narodov mnenja, da se bo Varnostni svet sestal neka] drn po sklenitvi premirja. Glede na sklicanje zasedanja Generalne skupščine so mnenja deljena. Ameriška delegacija namreč smatra, da bi bilo koristneje, če bi se Generalna skupščina sestala šele po konferenci na Bermudih, kar pomeni, da bi se Generalna skupščina sestala šele v začetku Julija. Za vrhovnega poveljnika vojske OZN generala Clarka je pripravljeno posebno letalo> da odpotuje na podpis premirja v Pan Mun Jom. Južnokorejski predsednik Sing Man Ri Je sporočil, da Južna Koreja ne more sprejeti nekaterih predlogov za premirje v Koreji. Kakor pravi, sta južnokore‘ska vlada In ljudstvo odločena, da nadaljujeta z odporom tudi po podpisu premirja. Sing Man Ri Je dejal, da bi utegnilo priti po podpisu premirja do spontanih izbruhov odpora v okviru vojske OZN. Opozoril Je Južne Korejce, naj se takih dejanj vzdrže. Ameriški vojaški voditelji se ukvarjajo z vprašanji, ki so nastal^. zaradi stališča južnoko-rejske vlade. Javljajo, da je ameriško poveljstvo pretresalo vse možne ukrepe, s katerimi bi lahko preprečilo možne ne- Najlepša ameriška Slovenka bo »glasnik prijateljstva« z Jugoslavijo New York, 8. jun. (Tanjug) V Clevelandu in v vseh ostalih mestih in naseljih v ZDA, kjer živijo slovenski izseljenci, so v teku priprave za izvolitev najlepšega slovenskega dekleta, ki bo kot »glasnik prijateljstva« obiskala Jugoslavijo. Zamisel, da bi veljalo izbrati in poslati v Jugoslavijo »glasnika prijateljstva«, sta dali dve veliki slovenski Izseljeniški organizaciji — »Slovenska narodna podporna enota« in »Ameriške progresivne Slovenke«. Priprave za izvolitev najlepšega dekleta trajajo že nekaj mesecev. Izvolitev lepotice bo na veliki prireditvi »Slovenske narodne enote«, ki bo v Clevelandu 13. septembra. rede, ki bi jih izzvale južno-korejske čete. Vendar v ime-riških vojaških krogih v Tokiu ne prikrivajo težav, ki bi jih lahko izzvali ti ukrepi. Obenem poudarjajo ameriški vojaški krogi, da je ameriška vlada začela sprejemati povsem praktične ukrepe, kar naj bi dokazalo, da so končani vsi politični razgovori z južnokorejsko vlado glede na premirje v Pan Mun Jomu. V istih krogih opozarjajo na možnost, da bi stališče Sing Man Rija naletelo na podporo ameriških političnih krogov, posebno pa pri članih kongresa, ki odobravajo Mac Arthurovo stališče o »totalni zmagi« v Koreji. j Sirijski novinarji L v Jugoslaviji Atene, 8. jun. (Tanjug). Sirij, stoš odpravnik poslov v Atenah g. Sahlaui je včeraj priredil kosilo v čast delegacije sirijskih novinarjev, ki je danes z letalom odpotovala v Jugoslavijo. Na kosilu sta bfila tudi jugoslo. venski veleposlanik ▼ Grčiji Rado! Jovanovič in ataše za tisk Vladimir Milovanovič. Skupina sirijskih novinarjev je prispela iz Aten v Beograd danes dopoldne. Na zemunskem letališču so sirijske goste sprejeli In pozdravili predstavniki oddelka za tisk pri državnem sekretariatu za zunanje zadeve, predstavniki Zveze novinarjev in beograjskih uredništev. Sirijski novinarji bodo ostali v Jugoslaviji osem dni. Med tem časom bodo obiskali ljudske republike Bosno in Hercegovino ter Hrvatsko. Newyorška kritika odlično ocenila koncerte Dubravke Tomšič New York, 8. jun. (Tanjug). Trinajstletna pianistka Dubravka Tomšič je imela v ZDA že več koncertov, ki jih je kritika odlično ocenila. Glasbena publika in glasbena kritika izražata svoje občudovanje do velikega umetniškega talenta te trinajstletne umetnice. Pomoč ljubljanski gluhonemnici New York, 8. jun. (Tanjug). Zenska izseljeniška organizacija »Ameriške progresivne Slovenke« je organizirala akcijo za pomoč Domu gluhonemih otrok v Ljubljani. Ta organizacija je doslej zbrala nad 3000 dolarjev prostovoljnih prispevkov. »Ameriške progresivne Slovenke« bodo svojo akcijo še razširile, ker se zanjo za-» nimajo tudi druge slovenske izseljeniške organizacije. VOLITVE V ITALIJI Krščanski demokrati računajo na zmago RIM, 8. jun. Volitve v italijanski parlament so bile končane danes ob 14. Štetje glasov za volitve v senat se je začelo takoj, nato pa štetje za volitve v parlament. Notranje ministrstvo poroča, da je približni odstotek odanih glasov v glavnih centrih države so davi naslednji Firenze 92.5%, Turin 92«/o, Milan 91*/*. Rim 91»/». Benetke 89«/», Bari 89«/,, Genova 87%, Cagliari 87»/,, Neapelj 85«/», Car tanija 85«/», Palermo 85»/». Z ozirom na visoko volilno udeležbo računa vladna demo-krščanska stranka z zmago pri volitvah. Delegacija finskih borcev v Beogradu Beograd, 8. jun. Popoldne Je prispela v Beograd delegacija organizacije borcev Finske, ki jo vodi generallajtnant V. Valve, bivši minister za narodno obrambo Finske. Člani te delegacije bodo ostali v Beogradu dva dneva, Motiv ta tržaškega starega mesta Rešitev Trsta je v zaledja Ni treba dolgo živeti v Trstu, da se človek znebi prvih vtisov, ki jih zapusti živahen promet in razgibano življenje in opazi, kako naraščajoča gospodarska kriza hromi gospodarsko življenje tega mesta. Gospodarska kriza, ki je zajela glavne veje tržaškega gospodarstva, promet, pomorstvo in industrijo je zavzela že tak obseg, da je ne morejo več prikrivati najbolj zagrizeni italijanski iredentisti. V klerikalnem tržaškem glasilu »Ultime notizie« so bili prisiljeni v maju napisati: »Brezposelnost narašča, trgovina propada, morski in kopni promet zamira, vedno slasbši je promet v pristaniščih, v krizi so paroplovne družbe... »Generalni direktor CRDA inž. Ivo Aureli pa je izjavil, da bodo ladjedelnice zaradi pomanjkanja naročil prisiljene zmanjšati aktivnost v 1. 1953-54. GOSPODARSKA KRIZA V dnevnem tisku so vsak dan obvestila: Podjetje »Sidemar« prenehalo obratovati, 27 delavcev ostalo na cesti; podjetje »Mondiano« odpustilo 60 delavk, »Standard« 45 delavcev, »Žiberna« 20 delavk itd. Potem so zopet vesti o nameravanih odpustih: {Tovarna ključavnia »Fonda« je na tem, da jo zapro, pogajanja so o novih odpustih v tržaškem Arzenalu, v podjetju »Frandoli«, »Beltrame« itd. Ce govoriš z obrtniki pravijo: »Ni pravega zaslužka,« pritožujejo se zaradi hude konkurence podjetij iz Italije, ki dobivajo naročila v Trstu na škodo domačih. 19.000 brezposelnim in 17.000 mestnim revežem se je v zadnjih 7 mesecih pridružilo novih 3500 brezposelnih. To število se pa z vsakim dnem veča. »Kupčija gre slaibo« mi je dejal neki trgovec na via Car-ducci, ko sva začela govoriti o razmerah v Trstu. »Borim se z velikimi težavami in komaj rinem naprej. Poznam pa trgovce, ki po več tednov ničesar r.-e prodajo.« Gostilničar Mario v ulici Torre bianca, kjer se zbirajo v glavnom delavci, se mi je potožil: »Komaj da životarim. Včasih smo imeli štirje polne roike dela, danes pa lahko že kar sam opravim. Ce bo šlo tako naprej, nas bo kmalu hudič vzel.« Pripovedoval mi je še, da je vedno več brezposelnih, kaT je vzrok, da mu gre tako slabo. »Vedno slabše bo. Čimbolj bodo vlekli Trst na laško stran.« ml je še dejal. »Živel sem v Trstu za časa Avstrije, pod Mussolinijevim škornjem in «daj pod Zavez- nik; In ker imam izkušnje, vem, da imam prav.« Delavci s katerimi sem govoril, so mi pa med drugim dejali: »Viđali in njegova kompanija govori, obljublja in hujska proti Jugoslaviji. To pa nam bolj škoduje kot koristi. Vsak dan nam je slabše, vedno več nas je na cesti, vsak dan je manj kruha.« Delavec Pietro pa je še pristavil: »Danes govorijo nekateri, da nas bo rešila Italija. Kaj hočemo tam iskati, ko pa imajo sami toliko brezposelnih in revščine, da ne vedo, kam z njo. Naj Togliatti najprvo tistim pomaga.« Tržaške izložbe se šibijo od preobilice raznega blaga, ženski svet občuduje čudovite vzorce najrazličnejšega blaga, zadnjo modo oblek in čevljev, pralne stroje in hladilnike. Reklama vsiljivo ponuja: Kupite... kupite... V neki modni trgovini so obesili na obleke v izložbah napise: »Miracolo« (čudež) obleka za 10.000 lir. Toda kaj pomaga tak »čudež« tisočim brezposelnih in drugim tisočem in tisočem, ki zaslužijo komaj toliko, kar nujno raibijo za življenje. Ce pa opazuješ ljudi po ulicah vidiš, da se zbirajo pred izložbami in si ogledujejo, malo pa jih gre v trgovino in kaj kupi. Nek hudomušen Tržačan mi je dejal, da če bodo rimski funkcionarji vodili Trst po sedanji poti, se bo zgodilo, da se bodo lahko pohvalili, kako je pristanišče prerasti» trava, tržaški upo- kojenci pa bodo lahko hodili tja obujat spomine, na tiste čase, ko je bil Trst cvetoč« obmorsko mesto. Kljub vsemu kar pišejo listi o gospodarski krizi pa v Trstu ni še tako hudo. Povprečen, zaposlen Tržačan še vedno bolje živi kot v Italiji ali drugod. To pa pade še posebno v oči. Od kod dobiva Trst svoje dohodke? Tržaški delavci ne morejo rediti toliko brezdelnežev in vzdrževati tak luksus. Ravno v tem je tudi nesreča Trsta, ker še danes živi od raznih podpor v najrazličnejših oblikah in nad svojimi realnimi zmogljivostmi. In kaj bo potem, ko bodo ti privilegiji odpadli? Prav zaradi tega pa mnogi Tržačani še ne občutijo vse resnosti položaja. Kriza tržaškega gospodarstva, če izvzamem kar je bilo že pred drugo svetovno vojno, ima svoje zametke že na pariški mirovni konferenci, ko je Jugoslavija morala sprejeti nenaravno mejo, katera je preprečevala naravni razvoj Trsta in njegovega zaledja. Trst je zraste] s pomočjo zaledja, ki mu je dajalo moč v borbi proti Benetkam in drugim italijanskim pristaniščem, da ae je razvil v pristanišče neposrednega slovenskega zaledja Jn Podonavja. Nadaljni odločilni koraki, ki »o pripeljali tržaško gospodarstvo v slepo ulico so bili marčni sporazumi med ZVU in rimsko vlado, s katerimi so podredili tržaško gospodarstvo itali- Dr. Aleš Bebler o tržaškem vprašanju (Nadaljevanje a L etnani) bila Jugoslavija priailjena predlagati nove možne odločitve, ki bi jamčile, da bi STO postalo samostojno in imelo svojo ekonomsko vlogo. Poleg tega mora Jugoslavija voditi račun o usodi jugoslovanskega življa v STO in zahtevati možnost, da ga učinkovito zaščiti. Z eno besedo: Jugoslavija j* bila prisiljena iskati nove možnosti za ureditev tega vprašanja poleg onih, ki jih določa mirovna pogodba. Najboljša taka rešitev se nam zdi kondominij. Tako ureditev smatra Jugoslavija za danes kot najboljšo, ker najbolje ustreza ustvarjenemu položaju v zvezi s tržaškim vprašanjem. Najbolje ustreza tudi interesom tržaškega prebivalstva, kakor tudi interesom tržaškega zaledja ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v Avstriji. Tak Trst bi mogel opravljati ono ekonomsko funkcijo, zaradi katere je postal luka centralne Evrope. Dr. Bebler je dalje poudaril, da so na italijanski strani tudi ta predlog zavrnili, češ da bi guverner in viceguverner predstavljala nesrečo za tako tvorbo. Ako Italijani vztrajajo na tem, da o tem predlogu sploh nočejo resno razpravljati in ako Nairobi, 8. jun. (Reuter). Via. da Kenije je danes prepovedala Afriško unijo, ki je edina politična organizacija domačinov v tej britanski koloniji. Afriška unija Kenije je imela približno 100.000 članov. Njen nekdanji Nagib se noče izjaviti o nadaljevanju pogajanj z Anglijo Kairo, 8. jun. (Reuter) Predsednik egiptovske vlade general Nagib je danes zavrnil povabilo, da naj se izjavi o nadaljevanju angleško-egiptovskih razgovorov o Sueškem prekopu. Revolucionarni svet je imel celonočno sejo, na kateri je razpravljal o »splošni politiki, ki jo je treba voditi v prihodnosti«. Zaskrbljenost Pekinga nad Kitajci v tujini Singapur, 8. jun. (UP). PrL čakujejo, da bo konec t. m. v Pekingu konferenca predstavnikov kitajskih združenj v čezmorskih deželah. Tukaj sodijo, da bodo na tej konferenci ugotovili, zakaj se zmanjšuje pomoč Kitajcev, živečih v tujini .svoji domovini m izdali ukrepe za zboljšanje trenutnega stanja. Po splošnem mnenju »o v zadnjem letu naglo nazadovale dobave Kitajcev iz tujine, medtem ko dejansko sploh ni več mlađih ljudi, ki bi »e hoteli vrniti v domovino. Takšno stanje je povzročilo veliko zaskrbljenost v Pekingu, ki se je doslej živahno zanimal za delo in politično gibanje v kitajskih združenjih v tujini. ! Stavka v Grčiji Atene, 9. jun. (Tanjug). V noči med 8. in 9. junijem se je začela enodnevna stavka delavcev v Atenah. Stavko je organizirala Generalna konfederacija dela. Ta teden bodo stavke skoro v seh grških mestih. Z njimi hoče sindikat prisiliti vlado, da bi povišala mezde in plače v sorazmerju s povišanjem življenjskih stroškov, do katerih je prišlo po devalvaciji drahme. Sindikati zahtevajo od vlade, da naj umakne zakon o organizaciji bank, ki predvideva upokojitev določenega števila bančnih uradnikov in omejuje pravice vseh v srindikatu organiziranih delavcev im uslužbencev. vztrajajo m razdelitvi STO, potem nam ne preostaja drugo, kakor da govorimo o razdelitvi. Etnična črta, ki deli etnično kompaktna ozemlja, bi se mogla najti kje okoli Tržiča na Soči. To M bilo pravično, toda v tej zadevi Je pravica eno, razum, ki narekuje, da se skuša najti sporazumna rešitev, pa je drugo. Italijani so predlagali nekaj, kar imenujejo »nepretrgano etnično črto«. Kaj pomeni, ako se taka črta nariše na zemljevidu (kar so Italijani tudi storili)? To, kar so Italijani zahtevali pod imenom »nepretrgane etnične črte«, pomeni, da se Italiji dodeli poleg skoraj cele cone A tudi večji del cone B. Kakšno zvezo ima to z etničnim sestavom STO? Da se, kakor so rekli, »reši vsak Italijan«. Kaj pa je medtem s Slovenci in Hrvati? Te žrtvujejo, da bi »reševali« Italijane. Z drugimi besedami: Ako govorimo resno, v poštev se jemljejo italijanski etnični otoki, medtem ko se kompaktno jugoslovansko etnično področje brezobzirno reže v korist teh otokov ali verjetno v korist Italije za ugoditev njenih apetitov po naši zemlji. Ko Je prešel nato na podrob- voditelj Jomo Kerni a ta je bil pred nekoliko meseci obsojen, češ da je sodeloval z organizacijo »Mau-Mau«. Walter Odede, ki je nadomestil Keniato, pa je tudi že nekaj tednov v zaporu. Novoimenovani britanska komandant v Vzhodni Afriki general sir John Erskine je imel danes v svojem glavnem stanu v Nairobiju konferenco z vojaškimi predstavniki. Na tej konferenci so pretresali načrte za novo splošno ofenzivo zoper pripadnike organizacije »Mau -Mau«. Turški veleposlanik obiskal Makedonijo Skoplje, 8. jun. (Tanjug). Turški veleposlanik v Jugoslaviji g. Agah Aksel je danes od-potoval iz Skoplja. Turški veleposlanik je bil tri dni na privatnem obisku v Makedoniji, kjer sl je poleg kultumo-zgo-dovinskih znamenitosti glavnega mesta republike ogledal tudi mesta Titov Veles, Stip in svoj rojstni kraj Radoviš. V Stipu in Radovišu so turškemu veleposlaniku priredili zelo topel sprejem. LEOPOLDVILLE. - F nedelja zjutraj je o Leopoldoillu a Belgijskem Kongu izbruhnil strahooit požar, ki je zahteval šest smrtnih žrtev. F le-vpoldvillskem pristanišču je požar uničil dva tisoč ton blaga. WASHINGTON. - Dva ameriška vojaka avslnfskega rodu Otto Weber in Kurt Ponger, ki sta bila obtožena vohunstva o korist Sovjetski zvezi, sta bila danes obsojena: prvi na deset let, drugi pa na 15 let ječe. TOKIO. — Silovit tajfun, ki Je imel 120 km hitrosti, je povzročil na Japonskem 29 smrtnih žrtev. 200 hiš je bilo porušenih. BONN, 8. jnn. Wed Zahodno h’emčijo in Japonsko je bil sklenjen trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo blaga za polovico več nad dosedanjo količino. LONDON, 8. jun.Konferenca ministrskih predsednikov Britanskega imperija bo jutri končana, ko bodo obravnavali gospodarska vprašanja. Poročal bo britanski finančni minister Buttler. O dosedanjem poteku konference poročajo, da je privedla do razoeseljioega sporazuma glede aktualnih oprašanj. ANKARA. 8. Jun. (AFP): TnrSko pokrajino Ha tad so te dni preplavili velikanski noji kobilic, ki so prisil lx Sirije. Posevkom Je bila zadana s tel huda škoda Ekipe za reševanje se dan in no« trudijo, da bi preprečile prihod kobilic v ravnino Adena, ki Je središče za gojitev bombaža v Turčiji. nosti o možnosti razdelitve STO po etničnih načelih, je dr. Bebler poudaril, da Je treba upoštevati oba etnična elementa kot enakopravna. Treba se je nasloniti na oba enako. To je največ, na kar more Jugoslavija pristati, ako se na ljubo sporazuma odreče načelu, da naj odloča kompaktno etnično področje in da so tudi etnični otoki na takem področju samo otoki in da bi morali pripasti tja, kamor pripade tudi kompaktno področje. Ce se tako lotimo vprašanja, potem moramo upoštevati dejstvo, da prostor, ki veže etnične otoke, prostor med Tržičem in Trstom, med Trstom in Miljeni, med Mil jem in Koprom itd., ni italijanski in da bi od-stopitev Italiji kateregakoli koridora do mest, ki bi se ji dodelila, pomenila resno žrtev Jugoslavije, žrtev, ki bi jo bilo treba kompenzirati. Ze sam koridor od Trsta bi predstavljal tako žrtev in sicer največjo, ki se more zamisliti na tem prostoru. Poleg te žrtve se od nas ne bi mogli zahtevati drugi deli obale, na kateri je naseljen naš etnični element, n. pr. Skedenj in Zavije, Zato bi ta koridor, mislim, koridor Trič—Trst, moral dobiti svoj ekvivalent v dodelitvi drugih delov obale Jugoslavije, tudi takih, kjer žive Italijani. Kakor je italijanska vlada ravnala z etničnim načelom, tako ravna tudi z ekonomskim. Tam, kjer ji je v prilog, ga sprejema, tamkaj pa, kjer ji ne gre v račun, ga odklanja. Italijanski etnični otoki morajo biti med seboj povezani, ker je to potrebno iz gospodarskih razlogov. Da pa morajo biti slovenska zaledja povezana z mesti in da morata biti Slovenija ter severna Jugoslavija sploh povezana z morjem, na to v Rimu ne mislijo. Morajo nam medtem dopustiti, da o tem mnogo razmišljajo, ker smo dolžni misliti o tem. S tega stališča je nujno potrebno, da se vprašanje obalnega pasa v co.nl A drugače postavi, kakor ga postavlja italijanska vlada. Z eno besedo: Sporazum Je mogoč samo tedaj, ako bo dovolj razumevanja na obeh straneh. — Naše zahteve in maši predlogi so vedno izraz mirnega In treznega presojanja naših pravic ta vseh okoliščin, ki jih je treba upoštevati. Zato smo vedno pripravljeni za razgovore na razumni podlagi. London, 8. jun. (AFP). V londonskih turističnih krogih pravijo, da pripravlja Sovjetska zveza obnovitev turističnega presneta z zahodnimi državami. Sovjetska uradna turistična organizacija »Inturist« se je že povezala s svojimi predvojnimi korespondenti v Zahodni Evropi. Posebno na Danskem in v Vel. Britaniji. Po drugi svetovni vojni nž mogel noben tuj turist obiskati Sovjetske zveze, razen »uradnih gostov« Sovjetske via. de in sovjetskih organizacij. Stockholm, 8. jun. (AFP). Na jugovzhodni obali otoka Oelan-da na Baltiku je sinoči nasedla poljska ladja s 5 ljudmi. Švedska obalna straža je rešila brodolomce. Pred policijo so štirje Poljaki izjavili, da so z revolverjem prisilili kapitana, da je usmeril ladjo na švedsko stran, kjer so nameravali zaprositi za azil. Štirje Poljaki so bili poslani v begunsko taborišče v Kalmaru, kapitan pa je ostal na ladjt, kjer pričakuje prihod novih članov posadke, da bi se lahko vrnil na Poljsko. Prepoved Afriške nnije ZADNJI TELEGRAMI mmmmmmmmmm pr V e janskim imperialističnim krogom in nesrečni londonski sporazum, ko so dobili Italijani v roke še civilno upravo. Tako se je moral Trst zaradi rimskega pritiska odpovedati najugodnejšim zvezam čez Jugoslavijo, Rim je začel Trst zatirati in zapostavljati, da je pomagal Genovi ta Benetkam. DELAVSKA RAZCEPLJENOST Krivdo za današnje gospodarsko stanje na moramo iskati tudi v neenotnosti delavskega gibanja v Trstu, pri čemer imajo levje zasluge komtaformovci. Viđali in njegova druščina pridiga, da bo prišla rešitev iz Moskve, hujska delavce proti FLR Jugoslaviji in s tem dela neprecenljive usluge italijanskim imperialistom. Velik del krivde nosi tudi Delavska zbornica, za katero so zopet najvažnejši italijanski nacionalistični interesi. V ZDA pošiljajo delegacije, da delajo propagando za priključitev Trsta Italiji in proti komunizmu, namesto da bi se borili za kruh delavcev, V današnjem položaju je med delavstvom težnja po enotnosti, ki jo na razbijajo kominformov-ski in iredentistični voditelji. Delavstvo zavajajo na pota, ki nimajo ničesar opraviti z obrambo interesov delavnih ljudi. LJUDJE IZ RIMA Mnogo je nezadovoljstva v Irsty tudi zaradi italijanskih funkcionarjev, ker tudi tržaški Italijani že prihajajo do prepričanja, da jih Rim ni poslal v skrbi za dobrobit Tržačanov, temveč za uresničevanje načrtov rimskih imperialističnih krogov. Za rimske imperialiste je bil Trst vedno le »Porta orientale« (vzhodna vrata) skozi katera so pošiljali topove in italijanske vojake ropat na Balkan, uvažali pa so naropano blago. Nikoli pa jim ni bil »vrata« za trgovino m prijateljsko sodelovanje med narodi. V Rimu pa še vedno sanjarijo, da se bodo zopet vgnezdili na Balkanu in za te cilje potrebujejo Trst. Rimu zato niso mar interesi tržaškega gospodarstva in prebivalstva, kajti če bi to upoštevali, bi rimska vlada ne dušila samostojnosti Trsta in ne podrejala gospodarstva političnim ciljem. Začenja se uresničevati, kar je trdil že v XIX. stoletju tržaški zgodovinar Kandier: Priključitev Trsta Italiji bi bila samomorilna ideja, ker bi to ubilo tržaško gospodarstvo... Pri najboljši volji (če bi jo tudi imela) pa De Gasparijeva vlada ne more pomagati Trstu, ker se sama bori z velikanskimi gospodarskimi težavami. Ameriški senator Frederic Crawford je v ameriškem senatu izjavil, da se v Italiji kljub ameriški pomoči 3 in pol milijard« dolarjev, ni gospodarsko stanje v bistvu izboljšalo in je brezposelnost ostala, kot je bila. Qd take Italije Trst ne mote pričakovati pomoči, še manj pa rešitve. SODELOVANJE Z JUGOSLAVIJO BI KORISTILO V tržaških gospodarskih krogih z velikim zanimanjem razpravljajo o pripravljenosti Jugoslavije, da bi pomagala Trstu, kar bi imelo obojestransko korist, le iredentisti nočejo ničesar slišati o takem sodelovanju. Na splošno sta izjavi maršala Tita in Koče Popoviča, češ da ima tudi Avstrija gospodarske interese v Trstu, naleteli na zelo ugoden odmev, le De Gasperi je takoj odgovoril negativno. Licemerno je izjavil, da bo Italija spoštovala interese Avstrije v Trstu, s čemer je hotel preslepiti Tržačane in ostali svet. Statistike namreč kažejo, da je šel nekoč ves avstrijski promet čez Trst, medtem ko so morali danes Avstrijci že preusmeriti del svojega prometa na druga pristanišča, ker daje Rim prednost italijanskim pristaniščem na škodo Trsta. Po vsem tem so začeli razmišljati tudi v Trstu, kam jih vodijo »funkcionarji iz Rima« in Iredentisti. Trst, naj bo še tako »citta italianissima« od fraz in sentimentalne »ljubezni do madre patrie« ne bo mogel živeti. Polagoma si le utira pot prepričanje, da Trst brez svojega zaledja ne moTe obstojati In napredovati in da bi bila rešitev le v sodelovanju z Jugoslavijo. S. Lenardič Bilanca smrtnih nezgod pri delu v letu 1952 Razen majvečjih podjetij: železnice, rudnikov in železarn, ki co inšpekciji dela takoj prijavila vsako smrtno nezgodo piri delu, manjša podjetja, kot so kmetijska posestva in zadruge, gozdne manipulacije, trgovska in gostinska podjetja, sploh niso obveščala inšpekcijo dela o smrtnih in težkih nezgodah, čeprav zakon o Inšpekciji dela to izrecno zahteva. Jasno je, da inšpekcija dela ni mogla — če je po več mesecih slučajno zvedela za nesrečo — pravilno preiskati in ugotoviti, kdo je kriv za smrt delavca. Na ta način so ostale mnoge smrtne nezgode neraziskane in krivci nekaznovani. Inšpekcija dela je take malomarnosti podjetij prijavljala sodnikom za prekrške s predlogi za kaznovanje: toda sodniki so izrekali zelo nizke denarne kazni ali pa samo ukore, v nekaterih primerih pa so sploh ustavili postopek. Tako početje sodnikov gotovo ne bo dvignilo disciplino v podjetjih v pogledu takojšnjega obveznega obveščanja inšpekcije dela o sleherni smrtni nezgodi. Pri naknadnem raziskovanju smrtnih nezgod od strani inšpekcije dela so ji ponekod lokalni organi notranie uprave odrekli pomoč s t-m. da ü niso hoteli dati na razpolago niti zapisniške ugotovitve preiskav, ki so jih opravili na licu mesta neposredno po nesreči. Priznati pa moramo, da tudi nekatere inšpekcije d«*’a niso dovolj energično zasledovale in Četrtina vseh smrtnih nezgod, ni bila prijavljena inspekciji dela — Slabo prizadevanje sodnikov «a prekrške — Odbijanje sodelovanja lokalnih organov notranje uprave — Neaktivnost nekaterih inšpekcij dela Donski PSncronticti bodo obiskali Ptuj Fsperantsko društvo v Ptuju ie od danskih esperantistov prejelo obvestilo, da sp bo 7. iuliia ustavi' a v Ptuiu večja skupina danskih esperantistov, ki bodo prišli v Jusoslaviio na prilafcljsVi obisk. Danski esperantisti bodo postie esperaniskpga društva v Ptuiu. k: jim bo razkazalo vse ptuiske lar-t-vne im zgodovinske znamenitosti. raziskovale smrtne in težke nezgode na svojem področju m s tem dokazale, da se ne zavedajo svoje osnovne naloge: skrbi za varnost delavca. VEČINA KRIVCEV ZA SMRTNE NEZGODE JE OSTALA NEKAZNOVANA. POČASNO DELO JAVNIH TOŽILSTEV IN SODISC. NEUČINKOVITE KAZNI IN NEUPRAVIČENE OPROSTITVE. Zavedamo se, da samo s kaznovanjem krivcev ne bomo odpravili smrtnih nesreč. Potrebna je pač dolgotrajna in vztrajna vzgoja tako vodilnih kadrov v podjetjih, kakor tudi samih delavcev, ki jih moramo dvigniti iz dosedanje brezbrižnosti. Vsekakor pa je treba vsako malomarnost kaznovati, vendar za to še ne najdemo pravega razumevanja pri javnih tožilstvih in sodiščih. Kako naj upravičimo, da je na 45 ovadb za smrtne nesreče v pre. teklem letu javno tožilstvo v 14 primerih ustavilo postopek, 24 primerov je še v postopku, a samo v 7 primerih so bile izrečene kazni. Za 3 smrtne nesreče so bili krivci obsojeni na primerne zaporne kazni, a za 3 druge samo pogojno. Kaj pa naj r;čemo o razsodbi trboveljskega sodišča, ki se vedoma r.i držal predpisov o varnostnih ukrepih, vsled česar je izgubil življenje mlad delavec, obsodilo na 1000 dinarjev denarne kazni in to celo z utemeljitvijo, »da bo ta kazen vzgoino vplivala na odgovorne ljudi v podjetju.« Med smrtna nesreče, za katere je javno tožilstvo ustavilo poizvedbe. spada tudi nesreča v gramoznici Naklo, kjer je bil zaradi nepravilnega dela in nezadostnega nadzorstva ubit 17-leten mladenič. Za podobno nesrečo v kamnolomu v Kresnicah je bil tudi ustavljen postopek. Se hujši pa je slučaj v celulozni tovarni Goričane, kjer je zagrabila nezavarovana os transmisije mladega delavca. Javni tožilec je zadevo odstopil sodniku za prekrške, a ta je »ugotovil«, da je samo neprevidnost ponesrečenega zakrivila nesrečo. Enako je razsodil sodnik za prekrške v Kočevju za smrt neizkušenega kmečkega človeka, ki je bil pri . gradnji ceste zaposlen kot miner. Med nerešenimi prijavami se nahajajo take, ki se odlašajo že nad eno leto. Tako n. pr. vzlic ustnim te pismenim urgencam še vedno ni končan postopek zoper odgovornega delovodjo za smrtno nesrečo dveh delavcev, ki jih je zasul pesek lani 7. februarja pri Štorah. Tudi za smrtno nesrečo progovnega delavca, ki se je zgodila 4. februarja istega leta na progi pri Kresnicah, še sedaj ni rešitve. Se starejši je primer hrastniške steklarne, kjer je nezavarovana transmisija lam 28. januarja ubila delavca, pa še danes zadeva ni končno rešena pri sodišču. Prednje podatke iznašamo pred našo javnost brez vsakega olepševanja v opozorilo na takšne razmere, kakršne pač so. Ce jih bodo prizadeti sprejeli z razumevanjem, smo trdno prepričani, da bo prihodnja bilanca mnogo pozitivnejša. Ing. Švajger Janko V množičnem sestanku se zrcali delo Socialistične zveze Ta teden bodo tudi v celjskem okoliškem okraju končali z volitvami odborov osnovnih (vaških) ter občinskih organizacij Socialistične zveze. Kakor pri vaških, tako se je tudi pri občinskih zborih frontovcev uveljavilo pravilo kjer so bili delavni star: odbori in kjer so opravili priprave na volitve no. vih odbornikov pravočasno, tam so tudi zbori članov Socialistične zveze uspeli in obratno. K uspelemu poteku množičnih sestankov je pripomoglo tudi delo nekaterih aktivistov, ki so šli k ljudem in jim pojasnili naloge ter vlogo Socialistične zveze. V pripravah na volitve osnovnih odborov Socialistične zveze so V celjskem okraju so na zborih članov SZDL več razpravljali o gospodarskih nalogah, kakor o delu osnovnih organizacij se najbolj izkazali v Rogaški Slatini. Dobrni, Sentandražu, Tinskem, Laški vasi. Dobju, Šempetru, Brezah. Vitanju itd. V Rogaški Slatini so n. pr. kandidatno listo objavili na vidnem mestu že 14 dni pred zborom vseh članov. Na ta način je razprava o kandidatih zavzela širši razmah, in kaže, da je bila zato tudi njihova izbira najboljša. Vaške organizacije Socialistične zveze v območju občine Dobrna so ravno zaradi Siam« DVA VINIČARJA... Žlahtna in zadnja leta tudi dragocena kapljica ljutomerskih goric ne prinaša zadovoljstva vsem, ki jo pridelujejo. V okra. ju je 682 viničarskih družin, precej bajtarjev ter drugih brez-zemljakov, ki za svoje delo še daleč ne prejemajo tega, kar zaslužijo. V vsem ljutomerskem okraju ima delovne pogodbe s svojimi gospodarji le okoli 20 viničar, jev in samo 2 viničarja sta tudi socialno zavarovana. Medtem pa izda skupnost samo v tem okraju viničarjem-upokojencem 23 milijonov din na leto ter socialno ogroženim nad 200 tisoč dinarjev podpor. Na okraju pa čaka na rešitev še 300 prošenj za podporo. Pereče in dokaj težko rešljivo vprašanje je v tem okraju tudi najemna delov, na sita. Tako večji kmet v Tvanjcih obdeluje z eno viničarsko družino kar 2 vinščariji. Vsekakor bo viničarski zakon samo v tem okraju odpravil izkoriščanje 1600 ljudi. Narodni dohodek ▼ Halozah se steka k Poljancem V ptujskem okraju je 2400 kmetov, ki imajo od svojih domačih dokaj oddaljene vinograde. Okoli 330 ha vinogradov teh kmetov in raznih nekmetov obdeluje 600 viničarskih družin ter precejšnje število drugih brezzemljakov. V Halozah je 600 najboljših vinogradov in precej travnikov, last poljanskih kmetov, kar pomeni, da se steka v Halozah ustvarjen narodni dohodek k poljancem na Dravsko in Ptujsko polje. Gospodar s polja da prebivalcu hribovitih Haloz le drobtino tega, kar iz-kupi za pridelek svojih vinogradov. Značilen primer za odnos gospodarja s polja do viničarja v Halozah je odnos posestnika Preloga do svojih viničarjev Kranjca in Primožičeve. Prelog iz Zagojičev ima 19,91 ha veliko posestvo, od tega dve vinogradniški posestvi v občini Cirkulane v Halozah. Vinogradniško posestvo v Brezovcu meri 5,27 hektarov in ga obdeluje viničar so 11 p r e c pr oblem v domovih onemoglih Marti" KT*n^ *. tr^mi ,za d1imi in sodobnimi knjigami. Prejšnja leta so razne množične organ* :acrje. zlasti AFŽ ta nekateri sindikati, neka-krat obiskale te domove, obdarovale oskrbovance in tim pripravile dt -reditve, ki so jih močno razveselile iei razvedrile. Ker so patremati »dal praktično odmrli, so taki obiski na žalost povsem prenehali. Poleg oskrbovancev z zaprto in oiiprto pljučno tuberkulozo pomenijo brez dvoma najtežji problem domsk? zaščite duševno defektni. Brez teh ni miti en sam dom one-mogi h v Slcvrni’i. Po statističnih pclatkh republiškega Sveta za l.jrdsko zdravstvo fa socia'no uc-liriko jih je v vseh domovih Slovenije ckoM 3GO. Pred selitvijo dr-mov izven Lmbiijane je imelo zavetišče na Vidovdanski cesti posebno stavbo, urejeno za duševno defektne oskrbovance, s kapaciteto 20 poste’j. Ta od delek j«? V a tudi nekakšna denendansa bolnišnice za duševm? n živčne bolezni v Polju. Po opustitvi tega dela zavoda so bMi oskrbovanci konec 1548 premeščeni v novi dom za duševno defektne v Hrastovcu pri Mariboru ki ima kapaciteto 400 postelj. Da je ta dom vedno ooVio zaseden, je odveč poudarjati, sat ne more spret5 sprejemati niU najnujnejših primerov s terena. Kdr tudi bo'nišnica v Polin zaradi prenapoVr-lcnost; ne more sprejemati novih pacientov, raz?n prot! zamenjavi, je neizogibno, da Ste» v3o duševno def-iktnlh v domovih cnomoglia narašča. Kajti ne le da postaja neki odstotek, in to razmeroma precej visok odsto-tek. oskrbovancev sčasoma defektnih. *e število teh veča še zaradi tega. ker smo prisiljeni spreiemati v pravkar opisanih razmerah v domove onemoglih, ki so vsi odprte-ga t’fira. tudi oseb*, ki hi v nor-maVrrh razmerah nikakor ne prišle vanje. Kaj pomenijo taki oskrbovanci za domove odprtega tipa. naj po-ja?ni le nekaj konkretnih primerov: junija lani je v domu onemoglih Dornavi pri Ptuju izbruhnil požar, ki je upepelil gospodarsko šupo in ostrešje pralnice. Nastala škoda je presegala din 700.000 in je biHa le deloma krita z zavarovalnino. Preiskava je pokazala, da je zažgal neki duševno defektni oskrbovanec, in to na pobudo :n za nagrado nekega takisto duševno defektnega sooskrbovanca. Sreča, da je gorelo dopoldne in da tedaj ni bilo vetra. Enako bi utegnil TjTO-retfi ves grad. ki je eden redkih kulturnih spomenikov Slovervje iz baro-ka in je rn.ic.gova današnja vrednost cenicna na preko 30 milijonov dinarjev. V istem domu je oskrbovanec, ki je telesno sicer popo’noma norma’no razvit moški, po značalu in duševnosti pa se čuti žensko in se tudi oblači po zensko. V Jelšir»gradu je pa W1 neki mlajši oskrbovanec-ps’horik, ki je v bolnem prepričanju. da dom napadajo beli in ustaši, juriša! po okolici doma, strahoval ljudi in povzročil tudi «skaj gmotne škode. Pri reševanju težkega problema domske z3šo;te so potrebni hitri in koreniti ukrepi. Kakor jc bolnišnica za duševne ta živčne bolezni v Polju za vso republiko Slovenijo že zdavnaj odločno premajhna, tako ne zadostuje več tudi dom za duševno defektne v Hrastovcu. Prav v premajhni. kapaciteti obeh omenjenih ustanov leži vzrok težkega stanja v domovih onemoglih odprtega tipa. Ta problem terja nujnega in resnega reševanja. B. V. vsa dela, tudi najtežja, jih plačuje Prelog po 100 din na dan, medtem ko plačuje ostale delav. ce, ki pomagajo včasih v vinogradu ali pa na njegovem posestvu v Zagojičih, po 200 din na dan. Ze s tem je prikrajšan Kranjc na leto za 7000 din. Deputates zemlja, ki jo ima pri gospodarju in stanovanje sta vredna le okoli 2500 din na leto. V Paradižu ima Prelog 0,92 ha posestva, od tega 0,64 ha vinograda, ki ga obdeluje viničarka Gera Primožič s svojo hčerko. Prelog Primožičeve ne plačuje v denarju, temveč jo oskrbuje z najpotrebnejšo hrano in staro obleko. Obračun na koncu leta pa je navzlic temu pokazal, da bi morala viničarka poleg dela za to, kar je prejela od gospodarja, primakniti še nekaj denarja. Prelog se je pokazal »velikodušnega« in je »dolg« črtal s pripombo, češ naj Primožičeva Črpalke »Izvor« za namakanje Tovarna parnih turbin »Ed. vard Kardelj« pri Karlovcu, ki bo do konca leta izdelala med drugim dve parni turbini zmogljivosti 2500 kilovatov, se je lotila tudi proizvodnje večjih črpalk za namakanje in črpanje vode. Izdelujejo črpalke »Izvor«, ki jih poganjajo Diesel motorji Aran 7 konjskih moči. Te črpalke imajo zmogljivost 800 litrov vode v minuti iz globine 23 metrov, so zelo ekonomične; Diesel motor potrebuje samo 1,5 kg surove ne pozabi pokazati v prihodnjem nafte na uro. letu in hvaležnosti do gospo- ZANIMIVOSTI Razstava starih jadrnic v Dubrovniku V pomorskem muzeju Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Dubrovniku, kjer je že od lani urejen oddelek dubrovniških ladij 19. in 20. stoletja, so odprli še nov oddelek, v katerem so razstavljene jadrnice iz 19. stoletja. Tre-.ii oddelek, ki ga bodo v kratkem odprli, bo prikazal razvoj dubrovniškega pomorstva do kooca 18 stoietja- Namakanje 400.000 ha zemlje Leta 1944 je ameriški kongres odobril načrt, znan pod imenom »Pick-Sioan«, ki predvideva vrsto gradbenih del za ureditev namakalnih sistemov, za preprečevanje poplav, razen tega pa še gradnjo nekaterih elektrarn. Na osnovi ■ega načrta so začeli graditi velikansko pregrado nedaleč od mesta Garison v žitnici Združenih držav Amerike, v državi Severna Dakota. Pregrada bo dograjena leta 1956 in bo največji gradbeni objekt te vrste na svetu. Zgradili jo bodo pred izlivom reke Misuri v Mississip:, kjer so sleherno leto velike poplave. Pregrada bo dolga okoli 3.5 km, vanjo bodo vgradili približne 50 milijonov kub. metrov zemlje. Grade jo z najmodernejšimi sredstvi. Med drugim se poslužujejo za prevoz 30-tonskih Osebni avtomobil za obisk Eifelovega stolpa Zidar Emile Warm, ki je prišel z litvansko nogometno skupino v Francijo ni pozabil obiskati tudi Eiffelovega stolpa v Parizu. Ko je stopil skozi vrata, ki vodijo v stolp, mu je čuvaj naznanil veselo vest, da bo kot petindvajset-milijonski obiskovalec stolpa, dobil luksuzni osebni avtomobil. Presrečni Litvanec je pozabil na čudovit razgled s stolpa in tekel kar so ga nesle noge k svojim tovarišem, da jim pove veselo novico. sveta kamionov Po dograd:itvi pregrade, ki bo omogočila namakanje 400.000 ha zemljiSč ter gradnjo večje elektrarne, bo za pregrado nastalo jezero, dolgo okoli 320 km, široko pa okoli 20 km. NAPREDEK PSIHIATRIJE Ameriško društvo za duševuo zdravje poroča, da je s pomočjo sodobne psihiatrije uspelo vrniti aktivni vojaški službi T0°/« vojakov, ki so doživeli v bojih na Koreji duševni ali živčni zlom. Odpusti iz oboroženih sil zaradi duševnih bolezni so se zdaj znižali na eden ali dva primera na tisoč, medtem ko je bilo leta 194"* še 25 primerov na tisoč. NAJHITREJSE TOVORNO LETALO Pred dnevi so preizkušali • novo ameriško prevozno letalo Dc-7, ki je najbitrejše trgovsko tovorno letalo na svetu z eksplozijskim motorjem. Letalo lahko doseže hitrost 660 km na uro, medtem ko je njegova potovalna hitrost 590 km na uro. Kot poročajo, gre za prvo trgovsko letalo, ki ima tudi posebno napravo za postopno zmanjšanje hitrosti. TEHNIČNA POMOČ OZN SE JE LANI POVEČALA Tajništvo Organizacije združenih narodov je pripravilo za Gospodarski in socialni svet poročilo o tehnični pomoči, ki so jo dali ZN raznim državam v !etu 1952. Iz tega poročila sledi, da se je tehnična pomoč znatno povečala. V teku leta 1952 so ugodno rešili prošnje za po-mdč 77 držav. Število strokovnjakov za tehnično pomoč, ki so na raznih ozemljih, se je od 165, kolikor je znašalo leta 1951, dvignilo v letu 1952 na 451. Število razdeljenih študijskih podpor pa se je dvignilo od 451 na 729. dar j a še večjo skrb za vinograd ter še večjo pridnost pri delu. Viničarka, Iei ji nihče nikoli ni odpiral oči, pa je Prelogu za tak odnos še hvaležna ter ga celo zagovarja. Poleg tega pa upa, da bo potem, ko ne bo več mogla delati, dobila od države pokoj, nino. »Saj so advokati rekli, da mi jo morate dati«, je rekla pred kratkim ljudem z okraja in je tudi prepričana, da jo mora za njeno delo pri kmetu, kjer je pustila vse svoje moči, na starost res vzdrževati skupnost. V ptujskem in prav tako v ostalih okrajih je značilno tudi to, da nosi viničar skupaj s svojem gospodarjem riziko, v do. brih letinah pa navzlic temu ne dobi tega, za kar ga slabše letine prikrajšajo. V Dravski dolini je precej oferskih odnosov V Slovenskih goricah v okraju Maribor-okolica je precej primerov, kjer so kmetje izpraznili svoje viničarije zato, da oi zabrisali viničarske odnose, vinogradov pa navzlic temu tudi sedaj ne obdelujejo sami, temveč še nadalje izkoriščajo tujo delovno silo. V bližnji okolici mesta pa stanuje v viničarskih kočah tudii precej delavcev. 2ene, ki obdelujejo gospodarjeve vinograde, morajo marsikje za težja dela plačati delovno silo, ker same ne morejo vsega opraviti. Komisija, ki raziskuje stanje na terenu, je ugotovila v Slovenskih goricah težko izkoriščanje viničarjev, v Dravski dolini pa izkoriščanje oferjev. Posestnica Gizela Matjašič v občini Jakobski dol ima 23 ha zemlje in 3 viničarje. Viničarji ji ob- delujejo 2,79 ha vinograda, pri čemer opravijo na leto 150 do 200 delovnih dni pri svoji hrani. Plačilo za njihovo delo je stanovanje, 0,30 ha orne zemlje ter nekaj košenine, na kateri priraste do 1000 kg sena. Na de. putatni zemlji viničar ne pridela dovolj za svojo družino, niti dovoli krme za kravo. Razen že omenjenega deputata dobi na leto še po 2500 din, vse ostalo za preživljanje pa odslužujejo vsi trije viničarji pri drugih kmetih. Podobnih primerov je več. V Dravski dolini so oferji zlasti v više ležečih predelih. Te oferije so nastale največ iz samostojnih manjših posestev, ki so jih lesni trgovci in težke razmere spravile na boben. Kako so nastajale hube, dokazuje zlasti primer posestnika Stralega na Kapli. Kot natakar je v Kapli odprl gostilno. V nekaj letih je zapilo pri njem svoja posestva 15 malih kmetov. Postal je last. nik nad 200 ha zemlje in 12 hub. Agrarna reforma mu je vzela nekaj zemlje in hub, navzlic temu pa ima še vedno kar 3 hu-berje. Tudi v Selnici ob Dravi ima kmet z 8 ha zemlje hubo pri Duhu na Ostrem vrhu. To posestvo meri 3 ha in mu ga obdeluje ofer za stanovanje in deputat 50 arov zemlje. Razen tega redi ofer gospodarju tudi po 10 ovac. Oferji pohorskih kmetov opravljajo po večini za svoje gospodarje in sorazmerno slabe plače tudi gozdna dela. Tudi oferji, ki jiih je v mariborskem okoliškem okraju okoli 250, pričakujejo temeljito revi. zijo njihovih nesocialnih delovnih odnosov in zakona, ki jih bo zavaroval pred izkoriščanjem. M. izbire kandidatov pripravile ie predvolilne sestanke. Nasproti tem uspelim sestankom osnovnih organizacij SZDL pa so morali nekateri stari odbori sklicevati svoje člane tudi po 2 krat. Tako v Ponikvi-cen-tru, nadalje v nekaterih vaseh šentjurske občine itd. Kaže, da v Braslovčah zbor frontovcev ni uspel predvsem zaradi tega, ker dosedanji predsednik ni imel ugleda. Pa tudi ostali odborniki; sekretarja sploh niso imeli; so stali več ali manj ob strani in se za delo niso zanimali. Temeljit obračun z nedejav. nostjo so napravili v Polzeli. Dosedanji predsednik Špacapan je dobil nezaupnico pri vseh volitvah. V novi odbor gledajo frontovci s polnim zaupanjem in kaže, da bo le-ta to zaupanje upravičil z dobrim delom. Nadvse uspela je občinska konferenca tudi v Ločah. Pri razveseljivi udeležbi in živahni razpravi so se člani SZDL zlasti pogovorili o vzgoji kmečke mladine. Tako so predlagali, naj bi v osnovnih šolah kmečkih predelov uvedli obvezen predmet — osnove iz kmetijstva. Te ure naj bi zajele teorijo in praktič. no delo. Čeprav občinska konferenca na Vranskem zaradi pomanjkljivega obveščanja ni potekala tako, kot bi morala, se je vendar razvila zanimiva debata. Člani osnovnih organizacij so zlasti iskali vzroke za slabo dosedanje delo Fronte. Ugotovili so, da nosi za nedejavnost glavno krivdo stari odbor. Zaradi te ugotovitve, ki v glavnem drži, pa je nerazumljiva odločitev konference, ki je na čelo organizacije izbrala dosedanjega predsednika ter še poleg tega zamenjala le nekaj odbornikov! Konferenca je tudi pokazala, ga se ljudje na Vranskem še ne zavedajo v polni meri pomena in obsega demokratizacije; neradi govorijo in še to, kar povedo, se zdi, da z bojaznijo!? Na sploh je k živahnosti zbo. rov osnovnih organizacij Socialistične zveze ter občinskih kon. ferenc pripomoglo dejstvo, da so na njih v pretežni večini razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Razprave o delu Socialistične zveze so bile redke. Tu in tam so tudi ugibali o kandidatih za volitve v republiško in zvezno ljudsko skupščino. Med gospodarskimi vprašanji pa je prvo mesto zavzemala težn'a po elektrifikaciji naselij. M. B. Še enkrat licitacija Za varne.tSe pristajanje hitrih reaktivnih letaj so s» začeli v Združenih državah Amerike tn v Angliji posluževati padal. Ufitaiu, ki ga vidimo na sliki, zmanjšuje hitrost padalo premera 5 m; za pristanek letala, opremljenega s padalom zadostuje tudi kraJSa betonska Moža. Kar je posebna prednost novega načina pristajanja hitite. letal. Ha-lo, tovariši živinorejci! Naj pridejo plemenski biki. Po redu, po vrsti, tako kot so bil ocenjeni.« Tako je tovariš M. M. nedavno pod gornjim naslovom v »Slov. poročevalcu« začel pisati članek o poteku plemenskega sejma v Ajdovščini. Ne poznam tovariša M. M., vendar mislim, da se ne motim, če trdim, da ni živinorejec, če pa je, in mogoče še s kako diplomo, potem je dovolj žalostno, da tako pojmuje vrednost bikov. Vse področje južno od Save (Makedonija, Bosna, Hercegovina, Črna Gora, del Hrvatske in skoro dve tretjini Slovenije) je določeno za sivorjavo živino. Zato hodijo iz teh republik v Slovenijo kupovat ne samo bike, ampak tudi krave in telice. Samo južne republike bi potrebovale letno okrog 800 bikov. Naši vzrejni centri sivorjave plemenske živine pa zredijo letno okrog 250 bi-kov. Potrebe Slovenije same znašajo okrog 200 bikov. Ponudba bikov je omejena, povpraševanje po njih pa je veliko. Vsi kupci žele nabaviti dobre bike, ker slabih imajo dovolj doma. Zato tudi ženejo pri licitaciji ceno bikov na 100.000 din in še čez. Vsak kupec si želi nabaviti bika za čim nižjo ceno. Če ga za nizko ceno ne more dobiti, ga mora plačati drago, če ga hoče imeti. En sam kupec bika na licitaciji ne more dražiti. Biti morata vsaj dva reflektanta. Tov. M. M. piše, da je neki kupec ponovno dvignil tablico, pri čemer je sovražno pogledal konkurenta. To je znak, da ga ni kupoval z igralsko strastjo, ampak z jezo. V tem se pa ne zrcali vzvišenost in domišljija, ampak volja do nabave najboljšega bika. Kaj pa dober bik pomeni, ve vsak dober živinorejec. Tudi Slovenija je morala nakupovati sivorjave bike v Avstriji. Biki, katere je Veterinarska bolnišnica kupila v Avstriji, so lansko leto stali 8000 do 12.000 šilingov in fi biki niso bili najboljši. Najdražji bik, ki ga je na sejmu na licitaciji kupila neka zadruga v Avstriji, je stal 25.000 šilingov. Naši biki so stali 144.000 do 216.000 deviznih di- narjev, najdražji pa je stal 450.000 deviznih dinarjev. (Šiling računam 18 din). V Subotici je bil lansko leto prodan eno leto star bik — simentalec za 200.000 din. Amerikanski farmar Papst, ki ima v hlevu 200 krav s povprečno letno molznostjo 9000 litrov mleka, prodaja 8 mesecev stare bike po 8000 do 15.000 dolarjev. Zaskok krave računa 100 dolarjev. Če krava ni breja, vrne lastniku krave 90 dolarjev. Sam je kupil bika, za katerega je dal 30.000 dolarjev. Ce dolarje preračunamo v devizne dinarje (300 din dolar), stane v Ameriki 8 mesecev star bik 2,400.000 do 4.500.000 deviznih dinarjev, skočnina pa 30.000 deviznih dinarjev. Ce pa računamo dolar po prosti ceni (samo 1000 din), stane bik 8 do 15 milijonov naših dinarjev. Vprašajmo Avstrijce in Amerikance, kje imajo pamet, kje je njihova razsodnost, kje njihova štednja? Odličen bik stane toliko kot 8 najboljših avtomobilov! Kaj pomeni odličen bik za živinorejo, naj navedem tole kalkulacijo. Ugotovljeno je, da bik, čigar mati je bila dobra molznica, prenaša mlečnost tudi na potomstvo. Mati bika, ki je bil v Ajdovščini prodan za 111.000 din, je imela v dvoletnem povprečju 2794 litrov mleka. Vzemimo povprečno molznost naših krav 1500 litrov. Bikova mati ima torej 1300 litrov (točno 1294) mleka več kot je povprečje naših krav. Polovico tega presežka, t. j. 650 litrov prenese bik na potomstvo. To se pravi, da je bik zboljšal molznost za 650 litrov, odnosno da jo je pri potomstvu povečal na 2150 litrov. Bik, ki skače do starosti štiri h let, oplemeni okrog 300 do 400 krav. Vzemimo, da zapusti od 300 telet samo 150 telic tn da je od teh samo 100 krav. Pri 100 kravah je povečal mlečnost za 65.000 litrov mleka. Ako računamo življenjsko dobo krav samo 10 let, so krave v tej dobi dele 650.000 litrov mleka več po zaslugi bika. Ako računamo mleko po 20 din liter, je bil s tem povečal narodni dohodek za 13 milijonov dinarjev. To pa še ni vsa zasluga bika! Tudi telice od teh 100 krav h odo boljše mlekarice — vsaj take kot so njene matere, če ne še boljše. Ta »ošabnost«, ko bik zboljša mlečnost krav in dvigne narodni dohodek za 13 milijonov dinarjev, pa nas stane 40.000 din. Iz tega grma pa preganjamo zajca, čeprav bi bilo bolje, da bi ga poganjali v grm. Visoke cene bikov na licitacijah so samo stimulacija za čim večjo vzrejo bikov. Čim več bo bikov na sejmih, tem lažja bo izbira. Danes smo še vedno prisiljeni priznati za pleme bike III.b in IV. razreda. Kadar bo bikov dovolj, bomo take izločevali iz reje. S tem bomo šele začeli s temeljito selekcijo. Kdor hoče imeti dobrega bika, bo dal zanj brez domišljije 100.000 din, kdor pa hoče dobro kravato, bo dal zanjo 1000 din, toda ne brez domišljije. »Komedianti« Peter Radirka, ing. Semej in Renčul s teatralnim glasom so kar dobro odigrali svojo igro. Ta igra pa bo prinesla delovnemu ljudstvu več mleka in več mesa. Toliko v pojasnilo tovarišu M. M., pa tudi v tolažbo, da njegov denar od tistih 40 tisočakov ni bil vržen proč, ampak se bo bogato obrestoval. Pa brez zamere! Ing. Simončič Anton Jugoslovanska delegacija na sestanku komiteja za električno energijo Ženevskega sestanka komiteja za električno energijo pri evropski ekonomski komisiji, ki bo od 8. do 11. junija, se bo udeležila tudi številna jugoslovanska delegacija. Vodja naše delegacije je inž. Stjepan Hahn, direktor Inštituta za ekonomska tehnična raziskavanja v Beogradu. Iz Slovenije bo prisostvoval sestanku direktor elek-tro-energetskega sistema Slovenije inž. Miloš Brelih. Na tem sestanku bo izvoljen novi predsednik komiteja za električno energijo za prihodnjih 12 mesecev. Razen tega bo sestanku predloženo tudi poročilo o dosedanjem proučevanju možnosti izvoza električne energije ia Jugoslavije. Po prihoda naših košarkarjev iz Sovjetske zveze Tridimenzionalni film, kavijar, berači... frit v. 134 / 9. junua 1953 rj Slovcttshi poročevalec / str. 5. BEOGRAD. I. Janija. Dane* ao prispeli —dlani nad« košarkarske reprezentance. Id so sodelovali na evropskem pr» venstvu v Moskvi. Takoj po pritaodu Se® mejo v domovino. Je imel naš beograjski dopisnik z igralci In vodstvom naše reprezentance kratek razgovor. Zanimive vtise objavljamo v naslednjem: Takoj, ko smo stopili na sovjet- mune amo osrečili z našimi copatka tla, smo vedeli, koliko je ura. ti. Francosko moštvo pa je Romu-Obmejni stražarji, sicer korektni in nom podarilo popolno opremo za vljudni, čeprav zelo hladni, so pre- celo moštvo. Kot rečeno, so jih ta gledali našo prtljago tako kot še darila napravila izredno srečne. nismo videli nikjer. Odvijali so celo v papir zavite čevlje, da bi se prepričali, ali ni v njih morda kaj »nevarnega«. Zaplenili so nam vse knjige, ne glede na to, ali so bile učne ali čtivo. Vrnili so nam jih šele pozneje v Moskvi, ko smo BOS JAKI IN SKRB ZA OTROKA Vsi smo dobili vtis, da je Moskva eno, Sovjetska zveza pa nekaj povsem drugega. Po vsej Ukrajini vse do moskovskih jih energično zahtevali. Vtisa, ki predmestij, smo videli skrajno smo ga dobili pri tej preiskavi, ni zaostalost in revščino. Vlaki m mogel zabrisati niti izredno udo- rnesta so polna beračev. Med berači pa ntso samo vojni in. validi, tudi zdravi, dela sposobni ljudje so med njima. V Lwovu se nam je približala neka žen. ska. Po obleki je spoznala, da Ne bi hotel tu pripovedovati, smo tujci. Ozrla se je naokoli kako so potekale tekme, saj je o in pogledala če jo kdo vidi. Nato tem in o rezultatih poročalo dnev- nas je prosila miloščine. Dejala no časopisje. Rekli so mi tudi, da je da je pred kratkim prišla 'z že veste, kako se je vedlo šport- zapora. Morda je to bilo res, ben spalni vagon, s katerim smo se odpeljali proti Moskvi. MOSKOVČANI PROSIJO ZA NASE AVTOGRAME no občinstvo. Vse, kar ste brali, je res! Sovjetski gledalci so se vedli proti naši reprezentanci skrajno nešportno. Neprestano so žvižgali in so bili skrajno pristranski, hoteč s tem uničiti našim morda ne, dejstvo pa je, da jo je beda in lakota prisilila k beračenju. Toda to je samo en odlomek iz njihovega »socializma«. Na železniški postaji v istem mestu je šel mimo našega igrakem živce. Seveda so se hudo kupeja majhen ra2capanček. Za-zmotili. Vedenje teh gledalcev pa gledal nas je ko smo jedu kek_ jebiiovosttmnasprotiutvj^ se Qfii SQ se mu ra2äiri,e Ko mm stališčem sovjetskih oblasti: smo mu ^ nekaj keksov ni to nam ,e sluzilo v dokaz, da so vedeI kaj stori Za ,esal j smeli na našo tekmo samo iz- kazačok in nam hotel poljubitl branci, ki so se vedli pac tako kot jim je bilo naročeno, kajti doživeli smo še marsikaj, česar niste brali. Ko se je na primer tekmovanje končalo in so vse reprezentance korakale mimo zbrane množice, so gledalci prisrčno pozdravili tudi našo reprezentanco. Pa ne samo to. Ves čas tekmovanja so Moskovčani prosili za naše avtograme, za kar so nam ponujali različne sovjetske značke. Tudi sicer so mnogi izrazili svojo naklonjenost Jugoslovanom. To dokazuje, da je uradna sovjetska politika v svoji lastni deželi doživela neuspeli. Videli smo tudi, kako pisano se gledajo med seboj satelitske dežele. Čehi so odkrito govorili o simpatijah do naše države ter dejali, da bi zelo radi prišli na naš Jadran. Celo iz »starejšega brata« so se norčevali, kadar koli se je ponudila priložnost, to se pravi, kadar smo bili za trenutek sami. Ko smo igrali z Bolgari, pa se je zgodilo, da so Romuni odkrito na- slovenske lige’ zasluženo prema vijaii za nas, naš opozarjali na ^ v Varaždinu• -Tekstilca 3:1 roke. Seveda mu tega nismo pustili, mnogim izmed nas ipa se je pni tem zaiskrila v očeh solza. Nekaj dni nato smo opazovali veliko parado ob zaključku šolskega leta. Vse naokrog so se iskrile uniforme in na ves glas so bučale trobente in paradni marši. Govornik za govornikom je poudarjal »veliiko skrb« za otroke, kakršna je edinole v Sovjetski zvezi!! Vse, kar je povedal, pa je bilo to, da lahko hodijo v Sovjetski zvezi v šolo vsi otroci. UNIFORME IN ENAKOPRAVNOST ŽENA Vsaj 90% potnikov v našem vlaku je bilo ofidirjev ali voja- (Od našega beograjskega dopisnika) kov. L« te srečaš aa vsakem koraku, ne glede na to, kje si. Vsi so rejeni, zdravi in dobre volje. Medtem pa, ko sede mladi in močni fantje v armadi, vidiš, kako opravljajo ženske tudi najtežja dela. Večkrat smo videli po poti skupine žensk, ki so polagale železniške tračnice. Pa ne samo to. V tovarni Zis, katero so nam razkazali kot zadnjo besedo sovjetske tehnike, smo videli, da so v valjarni zaposlene pretežno ženske. Mimogrede naj omenim, da so na ve. čini strojev tablice ameriških in nemških podjetij. »KUPITE DEKLETU ŠMINKO ...! V tovarni Zis zasluži kvalificiram delarvec (v Zisu so izjemoma boljše plačani) okoli 300 rubljev mesečno. Razmerje rublja in do:arja je 1:4. Tobak slabe kakovosti stane okoli ' 4 rublje. Dnevnico smo imeli po 150 rubljev. Ko smo vprašali vodiča, kaj lahko za to kupimo, je odgovoril: Kaj neki, dekletu kupite šminko ali pa škarjice za nohte. Ni čudno torej, da so delavci skrajno slabo oblečem. Tudi trgovine so slabo založene z blagom, v kolikor pa so, je blago slaibe vrste in mnogo predrago za povprečnega delavca. Po Moskvi ne moreš hoditi, ne da bi opazil dolge vrste pred trgovinami, včasih tudi 40 metrov. In vendar luksuza ne manjka. Na cesti vidiš bogato oblečene ženske, v boljših trgovinah lahko kupiš najboljše dišave in ostale luksuzne predmete. Stanovali smo v naj,boljšem hotelu, ki ne zaostaja v ničemer, kar lahko vidiš na zahodu. Peljali so n,as v kino, kjer smo videl; tridimenzionalni film. V hotelskih sobah je televizija. Ogledali smo si »Bolšoj teatr«, izredno bogat cirkus, jedilni kavijar, in vendar vse to ni moglo skriti prave slike Sovjetske zveze. Kamor pogledaš, vidiš sliko Malenkova in gesla, gesla ... Povsod prodajajo »socializem in blagostanje«. -Todia m; smo videli, da ljudje mislijo in po svoje presojajo položaj, ne glede na vso propagando. Aljoša Furlan Drago plačana zmaga Kakor j« zneno. 90 nogometaši IJubliaskega Odreda minulo nedeljo v prvenstveni tekmi hrvatsko* do kršilcev nrav a Športne borbe — odžvižgal. . sta. odšli moštvi . naproti v poezdriav. Namesto tega pa je edin od igralcev Tekstilca surovo sunili z nogo . Brezarja, ki ..... . (1:1). Toda zasluženo zmago so- so ga morali odnesti z igrišča. To bolgarsko taktiko in prlsrcn'0 pio- morali Ljubljančani, kaj drago p>le- je dalo povod delu občinstva ki skali, ko smo zmagali. četi.' Po povratku domov smo od je vdrlo na igrišče. Nastal je pre« rr v ... . - našega dopisnika prejeli še teile po« Kam teze sateliti, se je najbolje drobnosti: videlo, ko smo šli nekoč na sku- Moštvo Tekstilce ki 1© nastopilo v svoj« najboljši postavi, se je Odredovi tehnično boljši igri up1“ ralo s svojo borbenostjo, pri če« mer pa je bilo tudi več surovih in drugih nešportnih izpadov posameznih igralcev. Tako Je že v 23. mn uti Pelicon zapustil svoje ZAMENJAM radi zdravstvenih vzrokov enodružinsko VILO ob morju v Dubrovniku z enakovredno v Ljubljani, Mariboru ali Zagrebu. Ponudbe pod: »Moderna« podružnici Maribor. 9512-7 Prodam MOTOR »Triumph« 250 Sahara z rezervnimi deli. Križerni-Ška 2/IL, vrata 20. DOBRO SLUŽBO DOBI spretna kuharica v gostilni »Pri pošti Sorica« za sezono. Plača po tarifnem pravilniku. 9539-1 DVA KAMNOSEKA za takojšen nastop iščemo. Delovno mesto Jesenice, plača po tarifnem pravilniku. SPG »Standard«, Tolmin. 9335-1 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA, 1 kvalificiranega ali priučenega pleskarja in 2 gradbena delovodja z delovodsko šolo sprejme MLO, Uprava cest Ljubljana, Vilharjeva 14. 9327-1 2 MIZARSKA POMOČNIKA z nekaj prakse in 1 vajenca sprejmemo. Nastop takoj. Mestno podjetje »Mizarstvo«, Kamnik. 9537-1 ABSOLVENTKO ekonomskega tehni-kuma, začetnico, stanujočo v Ljubljani, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe z življenjepisom je poslati na ogl. odd. pod »Vestna in zanesljiva začetnica*... * 9199-1 STROJNEGA INŽENIRJA z večletno prakso sprejme v službo Uprava Mestnega strojnega podjetja, Ljubljana. Prvenstveno pride v poštev inženir z veseljem do strojegradnje. Pismene ponudbe poslati na Mestno strojno podjetje, Ljubljana, poštni predal 186. Sprejme tudi več kovinostrugarjev, po možnosti z daljno prakso. 9157-1 ZASTOPNIKA za Slovensko Primorje s sedežem v Ajdovščini sprejme založniško podjetje. Nastop službe takoj. Ponudbe z izčrpnim življenjepisom nasloviti na ogl. oddelek pod »Spreten organizator«. 9200-1 PRODAM: posteljo z žičnim vložkom, nočno omarico, otroško posteljo, otroški voziček ter sobno lončeno peč. Naslov ▼ ogl. oddelku. 9541-4 ŽENSKO KOLO prodam. Rožna dolina cesta V, št. 11. 9542-4 OSEBNI AVTO Opel-Admiral v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 9534-4 FRIZERKO, perfektno moč, sprejme takoj salon »Slavka«, Kardelieva ulica. 9528-1 RADIO APARAT, 4-cevni, prodam. Breceljnik, čevljar - Vidovdanska cesta 2. 9523-4 HLADIT.NO OMARO prodam. Tanko, Kapiteljska 3. 9525-4 GLOBOK ŠPORTNI VOZIČEK prodam tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku. 9527-4 odda takoj Tovarna dušika Ruše (tel. Maribor 22-48). Nosilnost voza 2 toni: pogon: 2 elektromotorja po 1.1 KW, napetost 375 V, 1500 do 3000 obratov na minuto. Akumulatorji so v obratu 7 mesecev. AKUMULATORSKI (ELEKTRO) VOZ Kompletni elektro-voz in 46 rezerv*, nih akumulatorjev za 1,000.000 din. 9338-4 MOŠKO KOLO, zelo lepo ohranjeno, prodam. - Goljat, Smartinska cesta 24/11. 9547-4 ELEKTROMOTOR 20 KS, 1425 do 1440 obratov, z zaganjačem, takoj kupim. - Ponudbe s ceno poslati: Saruga Franc, mlinar, Mele št. 9 Slatina Radenci. 9548-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in črno mizico za pisalni stroj, prodam. bkrabčeva 9/1. - 9486-4 PRODAM dobro ohranjeno B. TUBO. Krope, Maribor, Mladinska ulica štev. 7. 9511-4 KLAVIRSKO HARMONIKO za otroka, 24 do 32 basov, kupim. Cigaletova .3/11., desno. 9545-5 MLATILNICO z zmogljivostjo cca 500 kg na uro kupi Kmetijska zadruga Podbočje od Krki. Prodajalec naj d& ponudbo na gornji naslov z navedbo cene in tovarniške znamke. 9538-5 STIRISTRANŠKI STROJ nptrebuje za svoje lesne obrate Gradi^ IMM. Ponudbe z navedbo cene in stanja stroja na naslov: Gradis IMM, Ljubljana, Bohoričeva 24. 9390-5 TRI STAVBNE PARCELE v predmestju Celja, prodam. Naslov SP Celje. 9441-7 NA VLAKU Ljubljana—Rakek dne 29. maja 1953 zamenjan kovčeg vrniti na naslov na kuverti z dokumenti, kjer prejme svojega ali naj po pošti pošlje vsaj dokumente. 9522-10 VILO v bližini centra, vseljivo, kupimo takoj. Ponudbe pod »Komfortno center« na ogl. oad. 9559-7 LOKAL z izložbo za pisarno, manjši, kjerkoli v Ljubljani, iščemo za takoj. Ponudbe poslati: »Hastajc, Janževa 12, Ljubljana. 9552-8 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, blizu »Elektrovoda«, zamenjam za komfortno 4-sobno. Ponudbe pod »Komfortno« na oglasni oddelek. 9555-9 ko\certi Akademija ra ir lasno priredi KLAVIRSKI VEČER absolventke Lilijane Rihtar-Hribarjev e iz raz. reda red. prof Antona Trosta, v torek 9. t. m. ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske filharmonije. — Sporedd In vstopnice v Koncertni poslovalnici. 3709»k XI. abonmajski koncert za abonma B v sredo 10. t. m. ob 20.15 v filharmoniji. Dirigent Samo Hubad solist Ivan Turšič iz Beograda. — Na sporedu Arnič (prva izvedba), Bjelinski. Richard Strauss. Vstopnice od 30—100 din v EiUieimccuJi. ŠOLSTVO VPISOVANJE V I. RAZRED GRADBENEGA TEHNIKUMA LRS V LJUBLJANI, Gorupova 10/III. Pogoji za sprejem so: Dovršena nižja gimnazija ali grad-beno-delovodska šola ter opravljen sprejemni izpit na Gradbenem teh-nikumu v Ljubljani. Sprejemni izpiti bodo zaradi znižane železniške tarife (nedeljske karte) dne 13. jonija popoldne in 14. junija ves dan. Kandidati bodo opravljali sprejemni izpit iz slovenskega jezika, matematike z enim vprašanjem iz fizike in prostoročnega risanja, in sicer v obsegu učne snovi, ki je predpisana za .nižjo gimnazijo. Za sprejemni" izpit se kandidati prijavijo s 30 din kolkovano prošnjo do 13. junija 1953. Prošnji je priložiti: 1. Spričevalo o dovršeni nižji gimnaziji; 2. rojstni list in življenjepis. V šolanje bo sprejetih okrog 70 dijakov na odsek za visoke gradnje, na geometrski odsek okrog 70 dijakov in na odsek za industrijo gradbenega materiala okrog 35 dijakov. Dijaki, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli lahko vso oskrbo v internatu. Uprava. pen izlet. Član romunskega moštva (imena je bolje če ne povem), je Lociju povedal, da so mu prepovedali, govoriti z nami. Neki Čeh pa. je prosil Geča za naslov ______________ _______ _________ in se mu dolgo zahvaljeval za po- mesto zaradi poškodbe in je od" tlej le statiral na levem krilu. V vodsvo so prišli najprej gostje, in. sicer v 17. minuti, ko je Hoče* var z lepim strelom poslal žog o neubranljivo med drogove. Zaradi Les jakov e neprevidnosti v kazenskem pnpstorui j-e Teksti fla c iz* enačil. Začetni ostri prćt&k domačinov po odmoru je Odred srečno vzd.r* .žal. pri čemer je imel precej zaslug vratar Ašič. ki je ubranil nekaj močno streTjemh žog. V 27. minuti je Hočevar lepo podal žo* go Brezarju, kateremu se je vna* tar Cerovečki vrgel pod noge toda prupozno — Brezarjev nizki strel je obtičal v spodnjem levem kotu. Igra je postajala ostrejša in so se nekateri Igralci Tekstilca začeli posluževati surove igre. V 36. minuti je branilec domačega moštva z roko zaustavil žogo v kazenskem prostoru. Ena j strne" trovko je Peskar spremenili v tret« tep in več kot poi ure je minilo, preden se je miličnikom posrečilo razgnati najboLj vročekrvne pretepače. S. V. KVALIFIKACIJE ZA REPUBLIŠKO LIGO Umnik vodi darjene copate. Obljubil mu je, da mu bo uslugo povrnil, pri čemer pa se je opravičeval, ker mu ne bo mogel pisati. Drugi član romunskega moštva je Locija prosil, naj zbere zanj podpise vseh članov, da jih bo imel za spomin. Ko je Loci to storil in mu jih hotel dati, se je Romun prestrašeno obrnil stran in dal z očmi znak, da jih opazujejo. Teh nekaj malenkosti priča, koliko »bratske ljubezni« dejansko obstoja med njimi. DARILA ZA VZHODNE REPREZENTANCE Moštva držav vzhodne Evrope so neverjetno slabo opremljena. Prav nič se jim ni zdelo za malo, h »ol Ta zasluženi uspeh je brž- 1 .J-1- _______ da še bolj podžgal prenapete sle ko smo^ jim ponudili posamezne RADIO SPORED ZA TOREK 9. VI. 5.00—5.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba 5.30—5.40 Napoved časa poročila, vremenska nnr poved in pregled tiska 6.00—6.10 Jutranja telovadba 6.30—6.40 Napoved časa. poročila, vremenska nhipoved in pregled dnevnega sporeda 7.00—7.05 Radijski koledar 7.10—7.20 Radijska reklama 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Oskar Wilde; Srečni princ — ponovitev 11.30 Šolska u-ra za višjo stopnjo — Prof. Drago Ulaga: Počitnice so pred vjafci 12.00 Pester spored slovenske vokalne in instrumentalne glasbe 12.30 Napoved časa. poročala. pregled dnevnega sporeda in objave 12.45 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž 14.00 Ali znate poslušati? — pri- poveduje in ilustrira prof. Lucijan Marije Škerjanc 14.30 Radijske reklame 14.40 Samospevi Benjamina Ipavca 15.00 Napoved časa, poročile, vremenska napoved m objave 15.15 Lahka glasba — vmes ob 15.30—15.40 Kulturni pregled: Spltošno izobraževalno šolstvo v preteklem letu 16.00 Športno predavanje — D. Korče: Letošnji draški telovadni nastopi 16.10 Gustav Holst: Planeti — simfonična su’-ta op 32 17.00 Napoved čase in poročala 17.10 Zbori in solist? pojo slovenske narodne pesmi 17.46 57. lekcija tečaja en' gleškega jezike 18.00 Igrajo mali zabavni orkestri 18.20 Literarna oddaja — Iz del Franza Kafke 18.40 Koncert danskega pianista Clausa Bahusona 19.00 Radijske reklame 19.10 Zabavna glasbe — vmes ob 10.30 Radijski dnevnik in objave 20 00 Giacomo Puccini: Giiarmi Schicchi — opera v 1 dejanju 21.00 Radijska univerza — Zdravko Omerza:.. O vzgoji in pouku v ZDA 21.15 Plesna in zabavna glasba 21.40 _ Odlomki jz glasbenih filmov »Trije kavalirji« in »Ljubezen je lepa« 22.00 Napoved časa, poročila in proved sporeda za naslednji dan 22.15— 23.00 Nočni komorni koncert — Josef Haydn: Godalni kvartet op. 64 št. 5 — Skrjančkov kvartet Ludwtg van Bdehoven: Trio v D-duru, Oip. 70 št. 1 23.00—24.00 na valu 327.1 m: Oddaja Radia Jugoslaviji! za tujino (prenos iz Zagreba) OBVESTILA Priporočamo vam, da sl nabavite knjigo »BON TON«. nasveti za lepo obnašanje. Knjiga je bila pravkar dotiskama. V njej so pregledno in zanimivo podana vsa potrebna navodila v obnašanju doma, na ulici, v družbi, na prireditvah, v gledališču in tudn drugje. Knjiga vam govori o obisku. oblačenju, dopisovanju in obnašanju na svečami!h prireditvah. Knjiga je izšla v- hrvaščini in si jo lahko nabavite v vsaki knjigami ali pa neposredno v upravi »Zone u borbi«. Zagreb. Trg Republike 8. Cena din 180 Stev-Cka tekočega računa 401 T-1048. Redka priložnost! Nabavite si cenene izdaje »Male biblioteke za gospodinjstvo«. »Jarca na 10 načinov« (3. izdaja) 40 dinarjev; »Konzerviranje sadje« 35 din; »Ribe in ribji specieliteiti« 40 diin; »Slaščice In torte« 50 din; »Konzerviranje zelenjave« 50 dm; »Krompir na 100 načinov« 50 din; »Cvetje v hiši« lOO din; »Mesne jedi« 50 din; »Tople in hladne pred- Podvizaj se Oskar, v . is imam, da morajo biti gorile v tej smeri! ANEKDOTA Znani humorist Mark Twain je bil bolan in že dva dni se ni dotaknil jedi. Ko je končno tretji dan sam izjavil, da mu je bolje in, da je strašno lačen, mu je bolniška strežnica, ki je čuvala nad njegovim zdravjem, prinesla eno žlico juhe. Mark Twain pa s tem ni bil zadovoljen, hotel je kaj bolj krepkega in izdatnega. Strežnica je vztrajala pri svojem: — To zadošča. Danes ne smete jesti več. Twain se je vdal, popil žlico juhe in rekel, da bi rad malo bral. — Toda, glejte, — je dodal, — da mi ne prinesete za brati samo ... eno črko! jedi« 50 din; »Zelenjava na 100 ns» činov« 50 din. Vsako od teh izdaj si lahko posebej nabavite ©ui Pa naročite .v upravi »2ena u borbi«. Za=rub, Trg Republike 8. 369T-a POZIV Združenja podjetij gradbene stroke in industrije gradb. materiala LRS Upravni odbor Združenja prosi vsa podjetja gradbene stroke in industrije gradbenega materiala v LB Sloveniji, republiška, okrajai in remont--na podjetja, državne in z isebne mojstre, industrije z r/užijsk mi gradbenimi deli in ustanove, ne glede na to* koliko delavcev zaposlujejo, da pošljejo naslednje podatke: 1. Glavno in morebitno stransko dejavnost. — 2. Število delavcev po poklicih in kvalifikacijah. — 5. Število vajencev po poklicih. — 4. Povprečno starost delavcev v posameznih poklicih. — 5. V katerih poklicih in koliko primanjkuje kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. — 6. Predvidena potreba za vajence v posameznih poklicih v prihodnjih letin. — 7. V katerih poklicih primanjkuje vajencev. — 8. V katerih poklicih in koliko vajencem, ozir. kandidatom za tnojstre bi nudili pomoč» pri strokovnem šolanju in kako velika bi- bi la ta pomoč. — 9. Višino;, bruto dohodka in izkoriščenega plačnega sklada po zaključnem računu za leto 1932. Podatki bodo služili Združenju za določitev, kakšen naj bi bil dotok vajencev in mojstrov v posamezne stroke, za ugotovitev kapacitete internata in šole za vajence in mojstre v gradbeništvu, oziroma za sestavo gradbenega programa in načrtov. Prosimo za čim skrbnejše odgovore na gornja vprašanja, ker bo le tako moglo Ždruženje uspešno opravljati svojo nalogo na področju dviga nižjega strokovnega šolstva. Prosimo, da dostavite odgovore do 15. t. m. na naslov Združenja, Ljubljana, Bohoričeva ulica 24. 5EN mi POTOVANJA ht& VREME VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe LRS StajiJe dne 8 jucrija IS53 ob 7. Dotok toplega zraka cd j-uge-vzhoda ici ju£Q se še nadaljuje. Pravtaiko na se poglablja ds prerijsko središče nad Sredozemljem, zaradi česar se nam obeta še nadalje nestalno vreme. Napoved za tx>rek dne 9. junija: Nestauno vreme, od časa do časa nekaj padavin. Temperatura ponoči 12 stopinj C. podnevi 28 stopinj C. KVLTURM RAZGLEDI Mariborska kulturna kronika za maj Kar v začetku moram ugotoviti, da nas kulturno življenje Maribora v maju še zdaleč ni zadovoljilo, zlasti v pogledu koncertov• in kulturno-vrosnefnega udejstvovanja. Tudi založniška dejavnost naše založbe »Obzorja« je v tem mesecu docela zamrla. Skratka: v celoti moramo ugotoviti, da je mariborsko kulturno življenje v maju močno nazadovalo, kar kljub temu, da se bliža konec sezone, gotovo ni opravičljivo. Zdi se, da postaja vse bolj pereče vprašanje publike (da se to ne pojavlja samo v našem mestu, nas seveda ne sme potolažiti) in verjetno lahko iščemo tudi v tem razlog, da nam naša Koncertna poslovalnica v celem mesecu ni pripravila^ niti enega koncerta in da torej Maribor, ki ima po novem ljudskem štetju preko ??.000 prebivalcev, ni imel niti enega samega koncerta. (Ce izvzamemo seveda popoldanski koncert Margit in Rudolfa Matza iz Zagreba, čeprav je tudi tega priredil Krožek za in-terne umetniške koncerte pri Srednji glasbeni šoli in ne Koncertna^ poslo-var^j'9.) Vsekakor porazna slika, ki jo bo treba čim prej iz temeljev preiskati in tudi čimprej rešiti. V kronološkem redu pa so kulturni dogodki o maju potekali takole: 1. maja dopoldne so člani Društva upodabljajočih umetnikov od vrli razstavo grafične umetnosti v Beli dvorani Doma ljudske prosvete. Razstavo lahko smatramo za uspelo (seveda ne po obisku). To je bila pre»a razstava grafičnih del mariborskih umetnikov po vojni. 4. maja je v naši operi gostovala prvič (pela je nato še 14. in 17. maja, vedno z lepim uspehom) grška pmka Damassioti Kitse v naslovni vlogi Bizetooe opere >Carmen*. Vsekakor jp hvalevredno, da se vodstvo Opere briga za tako zanimiva gostovanja. z četrtek, 7, maja, ja bil popcldna javni nastop dijakov Srednje glasbene šole v Kazinski dvorani, ki ja brez dvoma zelo lepo uspel. Dramska sekcija KUD *JoŽe Her-manko« je 9. maja v dvorani Ljudske univerze uprizorila pravljično igro v štirih dejanjih *Pepelka<, ki jo je po srbski pravljici priredil za oder Franjo Blaž. Režiral je Rara-stoDič Anton, inscenator pa je bil Spudič Rudi. - Poročevalci so igro ugodno ocenili. Obisk: nezadovoljiv. Istega dne zvečer je bila o Operi premiera Dvoržakove lirične opere yRusalka*. V naslovni vlogi je proslavila 30 letnico svojega umetniškega delovanja sopranistka Marica Lube-jeva. Glasbeno vodstvo predstave je imel o rokah dirigent Ciril Cvetko, režiral je gost Ciril Debevec, sceno pa je oskrbel Maks Kavčič. Predstava je lepo uspela in občinstvo je nagradilo jubilantko z navdušenim ploskanjem. Po precej občutnem presledku so v nedeljo, 17. maja uprizorili člani Društva slovenskih dramskih umetnikov Calderona de la Barco veseloigro sDama škrat*. Obisk je bil izredno slab. Predstavo so ponovili še 19. in 27. maja. Istega dne je bil nastop Gledališke šole (ravnatelj: režiser SNG Fran ližek), ki je lepo uspel in pokazal nekaj izrazitih talentov, šola je delovala vse leto in so jo obiskovali predvsem dijaki pa tudi člani dramskih odsekov *Snobod*. 20. maja je bil o Kazinski dvorani koncert na čembalu in violončelu, ki sta ga izvajala Margit in Rudolf Malz iz Zagreba. Koncert ni bil samo zanimiv (bodisi z ozirom na inštrumente ali pa na spored, ki se bolj redko sliši: stari mojstri do Bacha!), temveč resnično umetniško doživetje. Koncert je priredil Krožek za interne umetniške koncertt pri Srednji glasbeni šoli; bil je 7. te orat* ______ 22. maja je Nižja glasbena šola priredila javen nastop svojih dija-Kov iz oddelkov za klavir, violino in oiolinčelo. 23. maja je bila v Drami premiera Klabundooega *Kroga s kredo*, ki ga je kot gost zrežiral Ciril Debevec. Igro je insceniral Tošo Primožič, glavno vlogo je igrala Mira fardo-čeoa. Predstava je lepo uspela in jo lahko uvrstimr. med najboljše premiere te sezone. 24. -maja je gostovalo v naši gleda- liški hiši Mestno. gledališče iz Ljubljane, lei je uprizorilo komedijo Normana Krasne >Draga Ruth*. S tem je vrnilo , obisk naši Drami, ki ia pred nekaj tedni gostovala o Ljubljani z Budakovim >Metežem*. Občinstvo je bilo gostovanja zelo veselo (seveda se ob tem nehote, vriva vprašanje, zakaj ne pride gostovat tudi ljubljanska Drama), a vendar obisk ni bil zadovoljiv, vsaj prL prvi popoldanski predstavi ne, ki je zato vila celo odpovedana. . . Istega dne je bila otvorjena v Beli dvorani Doma ljudski prosvete že druga slikarska razstava v tem mesecu. Kot gost mariborskih upodabljajočih umetnikov razstavlja svoje slike Karel Jakob. Kritika je raz- stavo prekmurskega rojaka ocenila zelo ugodno. Obiskana je bila slabo. 25. maja je priredil Ansambel narodnih plesov o _ Domu ljudske prosvete veseli večer narodnih plesov »n pesmi. 27. maja je bil javni nastop gojencev Srednje glasbene šole’ n Kazinski dvorani. Nastopili so učenci iz oddelkov za klavir, flavto> llari-net, trombo, trombon, rog, fagot iri solopetje. Vsekakor je treba pohvaliti delavnost Srednje glasbene šole, saj je letos pripravila že nekaj uspelih produkcij. Istega dne je v naslovni vlogi Puccinijeve opere *Madame Butterfley« gostovala grška sopranistka Zoi . Via-fiopulu, nekdanja članica Metropolitanske opere, ki je prišla gostovat v Jugoslavijo. Poslušalci so bili zadovoljni. Poleg redne Hevilke Novih obzorij je izšla s precejšnjo zamudo obsežna 4. številka mlade revije *SviU, ki kaže (tudi kar se sodelavcev tiče) kar lepo pestrost. Posebej je trebe, pohvaliti, da je revija pričela objavljati prilogo *1z naših društev*, ki je izključno posvečena kulturno-pro-svetni dejavnosti vzhodnega dela Slovenije, -ik Okupacija je knjižnico zelo prizadela, vendar šteje danes nad 50.000 knjig in brošur. Ima tudi 250 rokopisov, med njimi nekatere velike vrednosti. Zgodovinsko društvo, ki je po osvoboditvi začelo zopet delovati, se je vključilo kot podruž- nica v osrednje Zgodovinsko društvo za Slovenijo. Med drugim je dalo tudi pobudo za sestavo Leksikona za gospodarsko zgodovino Slovenije ter je za ta leksikon samo pripravilo gradivo za zgodb vino kmetijstva na Pohorju in. Ikavskem polju. Uspel koncert baritonista Vladimiria Koširia ? Ptniu Petdeset let Zgodovinskega društva in Študiiske kniižo ce v Mariboru Zgodovinsko dTUŠtvoi ki je bilo ustanovljeno v Mariboru pred 50 leti, je kmalu združilo vse pomembnejše kulturne delavce, zlasti še zgodovinarje severovzhodne Slovenije. Že v prvih letih svojega obstoja je društvo organiziralo samostojna arheološka izkopavanja v Središču, Veržeju in na Hajdini. Veliko skrb so posvečali tudi zbiranju arhivalij. Osnova društvenemu arhivu je bila Shirka «odovi^srii Mateja Slekovca. Zbirka urbarjev^ letakov, rokopisov in drugih listin, ki jo je zbralo društvo, je bila osnova sedanjemu Državnemu arhivu v Mariboru. Ker Maribor takrat ni; imel nobene znanstvene knjižnice, je silila potreba zgodovinsko dTU-štvo k ustanovitvi; lastne strokovne knjižnice. To je bil začetek sedanje Studijske knjižnice v Mariboru.^Temelje zanjo je- dala bogata zbirka zgodo-yinskih del Mateja Slekovca. Pred kratkim Je imel v Ptuju o dvorani Glasbene šole baritonist Vladimir Košir svoj drugi celovečerni kopčert. Spored, tri je bil skrbno izbran, je obsegal samospeve skladateljev Glinke, Grečeninova, Lajevica, Tajčeviča, Ipavca, Adamiča, Škerjanca, Michla, Simonitija, Premrla in arije iz del Händla, Mozarta, Borodina in Rossinija. Če primerjam drugi koncert s prvim, ki je bil v začetku zadnje koncertne sezone, moram zabeležiti izreden. napredek pevca in to iz raznih vidikov. Velik vzpon je dosegel pevec o glasovno tehničnem pogledu. Zelo opazna je njegova naslonitev na metodo >bel-canto*, z lepim, enakomernim dihom, izenačeno vokalizacijo o vseh legah in jasno dikcijo. V tem kratkem času je pevec pridobil na obsegu' tako v višini kot v. nižini. Ton je širok, sočen in lep, tepo uprt na' diafragmi, kar pripomore k pravilnemu nastavku in čisti intonaciji. Razumljivo, da se je pe- vec, opremljen <$ takim solidnim znanjem, lahko lotil umetniško kvalitetnega in glasovno zelo zahtevnega programa. Razveseljivo pa je dejstvo, da je mladi umetnik mnogo pridobil v muzikalnem, pogledu, . ni bilo hlastanja po zunanjih efektih, temveč. je bilo mnogo toplega doživetja. Nedvomno ima za . tako nagel in soliden razvoj tega- mladega p*oca velike zasluge njegov pevski pedagog prof. Sifrer-Navigin. Klavirsko spremljavo, je. opravil skladno in solidno z lepim muzikalnim smislom mladi dirigent mariborske opere Janez. Komar. Občinstvo je nagradilo koncertanta z viharnim odobravanjem, prav posebno pri Bučarjevi >Delavec< in pri ariji seviljskega brivca iz istoimenske opere, ki jo je moral umetnik na željo občinstva ponoviti. Prav pri tej ariji . je pevec pokažal vso lepoto in, modulacijsko sposobnost svojega iamet-no-svežega glasu, ki je vredna velikega pevca. Gregorc Joža Gerhard Krause in naša glasbena tvornost Znani nemški kritik in muzikolog, docent glasbene visoke šole Gerhard Krause do te dni kot gost Društva slovenskih. skladateljev zopet, obiskal Ljubljano, in imel nekaj. predavanj na Akademiji ra glasbo ter v Klubu kulturnih deUoceut Docent G. Krauše je od svojega zadnjega bivanja d Sloveniji lantke-ßa leta razvil obširno dejavnost, s katero je seznanjal inozemstvo z našim sodobnim glasbenim ustvarjanjem. V neštetih člankih, kritikah tk m predavanjih m je zavzel za ustvarjanje Bravničarja, Kreka, Osterca, Škerjanca in drugih slovenskih skladateljev, zelo pozitivno ocenil delovanje ljubljanske opere ter zagovarjal uspelo Malačičevo uprizoritev Gluckooega *Orfeja< v reškl. operi, kateri je prisostvoval ob priliki svojega bivanja v Ljubljani lanske jeseni. Kot *sodelavec nemških in drugih inozemskih glasbeno-strokovnih časopisov se je o svojih članih s polno priznanja zavzemal za . naše današnie. ustvarjanje na področju glasbene iri dramske umetnosti, poudarjajoč zelo uspešno delo dr. B. Krefta. V radiu Saarbrücken je imel nekoliko predavanj o jugoslovanski in slovenski glasbi, načel je tudi vprašanje kulturne izmenjave na raznih področjih umetnosti in se dotaknil mnogih vprašanj, katerih uresničitev bi le koristno vplivala na nadaljnji razvoj slovenske glasbene kulture. Nn posebnih predavanjih pa je v aprilu letos na Norveškem obravnaval II. simfonijo Bravničarja in ustvarjama mladih skladateljev: Matičiča, Ra- movša, Kreka in Škerla. V okviru svojih predavanj na Akademiji za glasbo bo docent K'suse obravnaval sodobno, poljsko in norveško glasbo in nam približal dela skladateljev: Szaloroskeaa, Bairda, Panufnika, Bacemicza, Klausa Eggea, Arneja Eggena in Haralda Saeveru-da, ki je pred kratkim bil na obisku o Ljubljani. Na posebnem predavanju v Klubu kulturnih delavcev pa nam bo docent Krause govoril o svojih vtisih ob srečanju s skladatelji iz Norveške, Danske, Finske, Nemčije in Poljske ter predvajal njihovo interesantno glasbo. Slovenska javnost posebno pa skladatelji s simpatijami spremljajo dejavnost docenta Krauses, ki posredno doprinaša k spoznavanju inozemstva z našo glasbeno tvornostjo in bo tudi tokrat posnel na trak dela slovenskih skladateljev za predvaja-janje d inozemstvu, zaželeno in ustrezno pa bi. bilo. da bi se te naloge lotili tudi naši skladatelji, kritiki in muzikologi ter irmefniki in tako neposredno sodelovali pri izmenjavi pridobitev na polju umetnostL Iz Slovenije poročajo Za mehanizacijo kmetijstva v Prekmurju V okviru »Prekmurskega testirala« v Murski Soboti je prodajno podjetje mariborske tovarne poljedelskih strojev priredilo razstavo kmetijskih strojev. Razstavljeni so bili stroji skorajda vseh tovarn in obratov, ki v naši državi izdelujejo kmetijske stroje. V dneh »Prekmurskega festivala« si je vsak dan ogledalo razstavo na stotine zadružnikov in kmetov, ki že spoznavajo, kako dragoceno vlogo igra v kmetijstvu stroj. Razstavo pa je prišlo pogledati tudi mnogo obiskovalcev iz drugih predelov Slovenije. V dobrem tednu razstave so zadruge in kmetje sklenili kupčij s prodajalno za okoli 150 milijonov dinarjev. V teh dneh so prišli v Mursko Soboto številni predstavniki vseh tovarn kmetijskih strojev v Jugoslaviji in predstavniki trgovi- ne, ki se bavi ■ prodajo kmetijskih strojev. Na posvetovanjih, ki so jih imeli pod vodstvom komercialnega direktorja mariborske Tovarne poljedelskih strojev tov. Goloba, so razpravljali o številnih vprašanjih, kako čim bolje pomagati našemu kmetijstvu z mehanizacijo. Poseben poudarek pa so dali razgovorom o solidnosti trgovine, ki se bavi s razpečevanjem kmetijskih strojev, hkrati pa tudi o solidnosti, ki naCen noč rojena«. CELJE »DOM«; amer. film »Nje« otrok«. BLED: angleški film »Mandv«. KAMNIK: amer. film »Tereza«. VEVČE: avstrijski film »Kogar bogovi ljubijo«. KINO ROGAŠKA SLATINA: italijanski film »Sanjala sem o raju«. KRANJ — »STORŽIČ«: nemški filmi »Maja v tančici«. - Predstave ob 15.50, 18 in 21. KRANJ »PARTIZAN«: mehiški fih» »Cantiflas mušketir«. JESENICE »RADIO«: angleški film »Skrivni rov«. Predstava ob 18.20. JESTTNJCE »SVOBODA«: franc, film »Klošmbrle«. Predstava ob 20.50. V primeru slabega vremena predstav« odpade. JESENICE »PLAVŽ«: francoski film »Slavčki v kletki«. Predstavi ob 18 in 20. MARIBOR Dežurna lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Slon. narodno gledališče Torek, ob 20: Moličre: »Sola za lene«. Red LMS-2. Radio Torek, 9. junija: 15—15.15 Oddaja v madžarščini — 16 do 16.20 Malo za šalo, malo za res — 16.20 do 16.50 Trije Chopinovi valčki — 16.50 do 16.40 Poslušajte domača poročil« — 16.40 do 17 Zabavna glasba — vmes objave in oglasi. Kino »PARTIZAN«: amer. film: »Pohod v džunglo«. »UDARNIK«: amer. film: »Rebecca«. »POBRE2JE«: amer. film: »Cez noč rojena«. »STUDENCI«: jugoslov. film: »Val na morje«. Mestni kino Ptuj: avstrijski film» »Potepuhi«. UMRLI Sporočam žalostno vest, da je umrl po dolgi in mučni bolezni moj ljubljeni mož J02E JAKONČIČ. Pogreb dragega pokojnika bo v torek ob 16 iz niše žalosti, Ptuj, Nova cesta. -žalujoča žena Berta, svakinja in ostalo sorodstvo. 5726-0 ••• ••• >•« «•*. OGLAŠUJTE V SLOVENSKEM POROČEVALCU Pionirji so svojim tovarišem, ki gredo na počitnice, izdelali igrače, da jim bo krajši čas Globoko užaloščeni sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustila naša nadvse ljubljena žena, mamic« in teta PEPCA KOZINA roj. RIBAR. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 9. junija ob 17. uri na mestno pokopališče v Trbovljah. - Žalujoči: mož Karel, hčerka Angelca, sinov« Drago in Jože ter ostalo sorodstvo. Umrla je naša dobra mama, stara mama in prababica MATILDA SILOVINAC. Pogreb bo v torek, dne 9 junija ob 16.50 izpred pokopališč« na Viču. Do pogreba leži v Krištofovi mrliški vežici na Zalah. — 2a-lujoči ostali._________________3759-0 V neizmerni žalosti sporočamo sorodnikom in znancem, da nas je nepričakovano zapustil naš skrbni mož, oče, brat, tast MARTIN BELCIJAN, žel. upokojenec. Pogreb nepozabnega bo v sredo dne 10. junija 1953 ob 16 iz hiše žalosti, Ježica 74, na pokopališče v Stožice. Globoko žalu-roši: žena Marijana, sin Martin, hčerke Vida. Minka in Zvonka, sestre Roza, Marjeta, Rezka in ostalo sorodstvo. 5740-O »Pač, lahko boste. Samo domišljate si, da ne morete. Samo poskusite.« Vzela je brioche. Nato ga je spet odložila. »Res ne morem.« »Pa popijte kavo in pokadite cigareto. To je vojaški zajtrk.« »Da.« Ravic je jedel. »Se vedno niste lačni?« je vprašal čez trenutek. »Ne.< Ženska si je zrahljala cigareto. »Zdi se mi,< — je rekla in utihnila. »Kaj se vam zdi?« je vprašal Ravic brez radovednosti. »Da bi zdaj šla « »Poznate pot? Tu ste zdaj blizu ceste Wagram.« , »Ne.« »Kje stanujete?« »V hotelu Verdun.« »To je nekaj minut odtod. Lahko vam zunaj pokažem. Saj vas h'» m tako spremil mimo vratarja.« »Že — ampak to ni.« Spet je molčala. Denar, je pomislil Ravic. Denar kakor zmerom. »Lahko vam pomorem, če ste v zadregi.« Potegnil je 6vojo listnico. »Pustite to. Kaj se to pravi?« je rezko rekla ženska. »Nič.« Ravic je spet vtaknil listnico v žep. »Oprostite —.« Dvignila se je. »Bilj ste — zahvaliti «e vam juoram — bilo bi — to noč — sama ne bi vedela —•« Ravicu je prišlo na .misel, kaj se je zgodilo. Zdelo bi se mu smešno, če bi delala kako zadevščino iz tega — toda da se mu zahvaljuje, tega ni pričakoval in mu je bilo veliko bolj neprijetno. »Res ne bi bila vedela,« je rekla ženska. Še vedno je neodločno stala pred njim. Zakaj ne gre? je pomislil. »No, in zdaj veste,« je rekel, da je kaj rekel. »Ne.« Odkrito je gledala vanj. »Še vedno ne vem. Vem samo, da moram nekaj storiti. Vem, da ne smem pobegniti.« »To je že veliko.« Ravic je vzel svoj plašč. »Spremil vas bom dol.« »Ni treba. Povejte mi samo —.« Oklevala je in iskala besed. »Nemara veste — kaj je treba storiti — če —.« >Ce?< je vprašal Ravic čez trenutek. »Če kdo umre,« je stisnila ženska iz sebe in se nenadoma zrušila. Jokala je. Ni ihtela, samo jokala je malone brez glasu. Ravic je počakal, da se bo pomirila. »Je kdo umrl?« Pokimala je. »Snoči?«’ Spet je pokimala. »Ste ga vi umorili?« Zenska ga je strmč pogledala. »Kaj? Kaj ste rekli?« »Ste vi storili? Če me vprašujete, kaj naj storite, mi morate to povedati.« »Umrl je!« je zavpila ženska. »Nenadoma —.« Zakrila si je obraz. »Je bil bolan?« je vprašal Ravic. »Da —.« »Ste imeli zdravnika?« »Da — toda on ni hotel v bolnišnico —,« »Je bil zdravnik včeraj tam?« »Ne. Poprej. Pred tremi dnevi. Ta ga je — ozmerjal je zdravnika in ga ni maral več.« »Niste imeli potem drugega?« »Poznala nisva nikogar. Šele tri tedne sva tukaj. Tega nama je priskrbel natakar — in ga ni več maral — rekel je — da misli, da bo sam bolje —.« »Kaj pa je imel?« »Sama ne vem. Zdravnik je rekel, da Je pljučnica — toda on ni verjel — rekel je, da so vsi zdravniki sleparji — in včeraj se mu je tudi zboljšalo. Nato nenadoma —.« »Zakaj ga niste prepeljali v bolnišnico?« »Saj ni maral — rekel je — pravil — da bo — da ga bom goljufala, če bo zdoma, rekel — saj ga ne poznate — nič ni bilo storiti.« . »Leži še v hotelu?« »Da.« »Ste hotelirju sporočili, kaj se je zgodilo?« »Nisem. Ko je nenadoma utihnil — in je bilo vse tako tiho — in njegove oči — nisem mogla več vzdržati in sem pobegnila.« Ravic je pomislil na noč. Za trenutek je bil v zadregi. Toda zgodilo se je in zanj in za žensko je bilo vseeno. Zlasti za žensko. Zanjo je bilo v tej noči vseeno in važno samo eno: da jo prebije. Življenje obstoji iz več kakor iz sentimentalnih primer. Tisto noč, ko je Lavigne zvedel, da mu je žena umrla, je prebil v javni hiši. Cipe so ga rešile; z duhovniki ne bi mogel opraviti. Kdor razume to. razume — drugih razlag ni za to. Toda iz tega nastanejo neke obveznosti. Vzel je svoj plašč. »Pojdiva! Z vami pojdem. Je bil to val mož?« i »Ne,« je rekla ženska.