POŠTNINA PLAČANA V GOTOVfNl Leto XIV Štev. 274 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-l TELEFON UPRAVE: 25_«7 In 2S-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—G7 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 NIK Maribor, ponedeljek 2. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v uoravt alf do ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 dlih POSTNI C E ff O V N I RAČUN? 11.409 Cena din 1*- Bitka za Podgradec končana Po silovitih bojih so se italijanske čete umaknile iz Podgradca in okolice v smeri proti Elbasanu Spremembe tudi na osrednjem in južnozahodnem bojišču — Grki na višavju povirja albanskih rek — Italijansko poročilo poroča o odbitih napadih CARIGRAD, 2. -dec. ZPV. Grkom se je v soboto ponoči končno posrečilo popolnoma osvojiti Podgradec in tekom včerajšnjega dneva doseči tudi zelo važne Položaje na zahodu in severozahodu od tega mesta. Boji, ki so se bili za Pod-Sradec in to zelo močno utrjene položaje, so bili izredno krvavi. Italijani so branili vsak kos svojih položajev. Sedaj so prisiljeni umikati se proti Elbasanu, ako se jim ne posreči nagel protisunek. Istočasno so Grki napredovali tud? v okolici Argirokastra in ob morju, kjer pa pregled položaja trenutno še ni popolnoma jasen. Grki obvladajo vse višavje izvirkov rek južne in srednje Albanija od koder se teren stalno spušča proti Jadranskemu morju. Včerajšnja in današnja poročila POPOLNO ZAVZETJE PODGRADCA Atene, 2. dec. ZPV. Grško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj uradno poročilo, v katerem pravi, da se je bitka za Pod-Rradec končno odločila in so grške čete v celoti vkorakale v to albansko mesto, «i leži ob južnozahodni obali Ohridskega jezera. Obenem se je grškim četam z zasledovanjem umikajočih se italijanskih čet posrečilo prodreti tudi še dalje od Podgradca na Mokro planino. Bitko so z zelo močnim in odločnim sovražnikom odločile grške evzonske čete z bajonet-n,nii napadi na italijanske položaje ponoči. § tem uspehom je prebita tudi na tem sektorju fronte druga italijanska obrambna črta in se italijanska vojska umika sedaj na tretjo, ki leži ob reki Škum-bi- Na osrednjem bojišču ni bilo po včerajšnjih poročilih nobenih bistvenih spre- memb, pač pa se je Grkom posrečil nov pomemben predor na južnozahodnem odseku. Podrobnosti o tem predoru iz ura4 nega poročila niso bile razvidne. Dokon-čni padec Podgradca v grške roke je vzbudil po vsej Grčiji velikansko navdušenje. V Atenah in drugod so bile prirejene velike manifestacije za grško vojsko. Povsod so bile razobešene tudi zastave. Zavzetje Podgradca je za nadaljnji razvoj operacij zelo velikega pomena. Mesto je bilo izredno močno utrjeno. Pri zavzetju Podgradca so Grki zaplenili zopet mnogo orožja, municije in drugih voj nih potrebščin ter zajeli več italijanskih častnikov in vojakov. NAPREDOVANJE SKOZI PODGRADEC BEOGRAD, 2. dec. Reuter. Grške čete so po poročilih z meje, odbile več ita- italijanskih napadov v sektorju Lesko-vik. Večjih zračnih operacij ni bilo zaradi snega in megle. Grške čete so v vsej naglici šle skozi Podgradec ter zasedle nove pozicije na planinah Kamija in Mokra z namenom, da odrežejo Italijanom pot do Elbasana. GRŠKO URADNO POROČILO ŠT. 36. ATENE, 2. dec. UP. Grške čete so vzdolž vse fronte, od Jonskega morja do jugoslovanske meje pri Ohridskem jezeru napredovale. Največje napredovanje je bilo v sektorju Premeti na osrednjem bojišču. NAPREDOVANJE PROTI ELBASANU ATENE, 2. dec. Reuter, Grki so zavzeli nekaj važnih strateških pozicij ter v gorovju severnovzhodno od Argirokastra zajeli 15» vojakov. Grške čete napredujejo proti Elbasanu. Povsod se vstaški Albanci pridružujejo grškim četam. OKOLI 7000 UJETNIKOV ATENE, 2. dec, CBS. Grške čete so včeraj zajele okoli 7.000 italijanskih vojakov. Število smrtnih žrtev in ranjencev iz zadnjih bojev je zelo veliko. NOBENIH LETALSKIH NAPADOV ATENE, 2. dec. At. Ag. Ministrstvo za javno varnost javlja, da je bilo včeraj v teku celega dne po vsem ozemlju v notranjosti Grčije mir. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 2. dece. Stefani. Italijansko vr- Romunija ni pozabila TrantKvanije Značilna namigavanja generala Antonesca v Albi Juliji o možnosti obnovitve stare romunske meje — Iz Budimpešte poročajo, da je prispel v Bukarešto nemški maršal Kelte! — Ubita tudi Gigurtu in Brst?anu ? BUKAREŠTA, 2. dec. Ass. Press. Ion Antonescu je dejal v Albi juliji: »Jaz sem v Rim in Berlin zaradi Transilvanije. *.ani sem našel razumevanje. Romunija ni več sama. Sedaj ne morem več povedati, ker sem vojak in politik, todft pri-Sel bo dan, ko boste videli, kaj sem naredil v Rimu in Berlinu. MI moramo de-’a*i in doprlnašati tudi žrtve za povrnitev naših pravic!« BUKAREŠTA, 2. dec. CBS. Vodja romunske države general Ion Antonescu Jc včeraj govoril pred 100.00 železnogar-disti ter zahteval poslušnost in -napove-t*aJ< da je Romunija odločena penovno P*'dobiti transilvansko ozemlje, ki le v avEustovskem dunajskem sklepu pripa- 0 Madžarski. Govoril je v Albi Juliji £a romunskem Transilvanskem, komaj 70 daleč od madžarske meje. SVEČANOST V ALBI JULIJI .BUKAREŠTA, 2. dec. Rador. S poseben vlakom sta dospela včeraj v Albo •'ulio predstavnik kralja general Antone-Sci* in poveljnik legionarjev Horia Sima, !*a Prisostvujeta 22-letnici priključitve yansilvanije k Romuniji. Na istem me-kjer je bila 1. 1918. razglašena priključitev Transilvanije k Romuniji, sta prisostvovala reviji čet. Nato sta obiska-a grobove padlih borcev. Pred zoro so Se že zbrali kmetje, in llgkmarji ter pri-re.iali Antonescu in Moriji Simi manifesta £'ie. Eskadrilja letal je krožila med svetostmi v zraku. Poveljnik nacionalne Sarde je v svojem govoru naglasil, da je roinunska mladina prevzela obvezo obnove romunskega naroda MARŠAL KEITEL V ROMUNIJI? Budimpešta, 2. dec. cbs. v d*pio- matskih krogih se je izvedelo, da je nemški generalni feldmaršal VVilhelm Jieitel, poveljnik nemškega vrhovnega poveljni-štva, dospel v Romunijo, da uiedi notranje zadeve ter da prepreči nadaijnje prelivanje krvi. Madžarski listi javljajo, da sta bila umorjena še dva znana romunska politika, Ion G i g u r t u, ki je bil do nedavna romunski zunanji minister, ter Jurij Bratianu. Teh vesti pa ni bilo mogoče v Bukarešti kontrolirati. Madžarski Hrti pišejo, da Romunija še vedno formalno zahteva izročitev transilvanskega ozemlja, ki je pripadlo Madžarski po dunajski razsodbi. POLOŽAJ ŠE NI RAZČIŠČEN LONDON, 2. dec. ZPV. British United Press poroča, da položaj v Romuniji še vedno ni popolnoma razčiščen, ker se na podeželju nadaljujejo nezakonite akcije »razgnanih legionarjev« in je še več oseb oadlo kot žrtve »maščevanja«. PARADA NEMŠKE VOJSKE BUKAREŠTA, 2. dec. DNB. V proslavo pristopa Romunije k trojni zvezi, bo priredila danes v ponedeljek nemška vojska v Bukarešti veliko parado pred kraljem Mihaelom in ministrskim predsednikom generalom Antonescom. Paradi bo poveljeval šef nemških čet v Romuniji, general Hansen, ob sodelovanju šefa letalstva generala Speidla. ITALIJANSKI IGRALCI V BUKAREŠTI BUKAREŠTA, 2. dec. Stefani. Sem je dospela skupina članov rimske igralske akac!"mije, ki bo po obisku Sofije odigrala nekaj del v največjem bukareškem gledališču. hovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo z grških bojišč: Na grški fronti so bili odbiti novi napadi sovražnika po naših četah, ki so odločno prehajale v protinapade. Posebno se je pri tem izkazala alpinska divizija »Glulia«. STARACE V ALBANIJI ATENE, 2. dec. CBS. Po vesteh iz Albanije je Achille Starace prispel v Tirano, kjer organizira varnostno službo proti albanskim upornikom. Upor se širi. Z jugoslovanske meje prihajajo poročila, da so-v Tirani in Fieriju eksplodirale tem pirane bombe. SVEČANOST V SKADRU TIRANA, 2. dec. Stefani. Svečanostim, ki so bile prirejene včeraj na glavnem trgu Skadra, so prisostvovali predstavniki italijanskih oblastev in predsednik albanskega ministrskega sveta. Albanskim miličnikom, ki o se izkazali v bojih proti Grkom, so bila izročena odlikovanja. SOVJETSKA SODBA O POLOŽAJU MOSKVA, 2. dece. CBS. »Rdeča zvezda«, glasilo sovjetske vojske, piše o bojih v Albaniji ter pravi, da bo italijansko vojska poizkusila z močno protiofenzivo. List pravi, da so Grki napredovali, vendar se ne sme smatrati, da so italijanske težave večjega značaja, čeprav imajo Grki izredno ugodne strateške pozicije v svojih rokah. Italijani imajo §e vedno premoč v zraku. eksplodira pa 10 sekuud po padcu na tla. Opremljena je s padalom, da sc ne bi preveč zarila v zemljo ter bi bil zaradi tega efekt zmanjšan. Večina novih izumov pa je za javnost skrita. Misija ni prinesla s seboj nobene razlage o tajinstvenih „inodrih žarkih", ki jih v Londonu že nekaj dni opažajo. KENNEDV ODSTOPIL NEW YORK, 2. dec. CBS. Ameriški V Nemčiji smelo živeti le Nemci SAARBROCKEN, 2. oec. DNB. Pokrajinski vodja Bii rekel je podal včeraj na velikem zborovanju poročilo o dosedanji izselitvi Francozov iz Lorene. Burckel je dejal, da je bilo to potrebno zaradi tega, da ustvari Nemčija na svoji zahodni meji za vselej jasen položaj, da zaradi tega ozemlja ne bo več potrebna nikoli nobena vojna. Burckel je dalje dejal, da morajo prebivati v bodoče na vsem ozemiju, do koder segajo ali bodo segale meje Nemčije, samo Nemci. Z odselitvijo Francozov iz Lorene je zopet osvojena prastara nemška dežela in popravljena je stara politična krivica. Stoletni boji za Ren so s tem končani. Bombe s padali m modri žarki WASJI .\ii i ON. ‘2. decembra. CBS Ameriški vojaški strokovnjaki, ki so nedavno prišli iz Londona, so prinesli s seboj nekaj dragocenih podatkov o vojaških tajnostih obeli sovražnikov. Kot edino nemško novost navajajo „bombo s padalom", to je izredno močno bombo, ki je pritrjena na padalo. Opremljena je z izrednim eksplozivom, ki lahko poruši cel blok hiš, veleposlanik v Londonu Joseph Kennedy je odstopil. NEW YORK, 2. dec. Reuter. Kennedy, ki je podal ostavko na položaj poslanika v Londonu, je izjavil, da se bo vrnil v angleško prestolnico in dodal: »Moj načrt je, da po kratkem odmoru posvetim svoje sile onemu, kar mi je najdražje na svetu: obstoju ameriške demokracije. Pomagati hočem Rooseveltu, da bo ohranil USA izven vojne.« AMERIŠKA KONVOJSKA LETALA WASHINGTON, 2. dec. DNB. V angleških krogih govore, da sestavlja Roosevelt nove letalske edinice, ki bodo spremljale angleške ladje od ameriške obale do sredine Atlantika. V washingtonskih krogih pravijo, da jim je potrdilo te angleške želje neznano. Sistematični nemški napadi na Velike Britaniji V noči od sobote na nedeljo in nedelje na ponedeljek so nemška letala izvršila vrsto silovitih napadov najprej na London in nato dvakrat na Southampton — Angleži so med tem tretjič napadli Koin in druge kraje — Angleška statistka dosedanjih nemških in angleških izgub v letalska vojni POROČILA O NAPADIH NA LONDON BERLIN, 2. dec. ZPV. V noči od sobote na nedeljo so nemška letala, kakor je javilo nemško uradno poročilo, zopet moč- tih, nekoliko je ranjenih. Ni še podrobnejših vesti, verujejo pa, da število žrtev ni veliko. Bombe so bile vržene tudi na London in druge grofije ter manjša mesta no napadla London, a napadenih je bilo Anglije. Po doslej sprejetih vesteh je bila tudi nekaj drugih angleških krajev. Nemški radio je poročal, da so vrgla nemška letala na London 400.000 kg eksplozivnih in 36.000 zažigalnih bomb. LONDON, 2. dec. ZPV. Angleško poročilo v nedeljo je poročalo o deloma odbitem napadu nemških letal na London. Nemške bombe so povzročile več požarov, ki pa večinoma niso bili resnejšega značaja. Istočasno so izvršila angleška letala zelo močan napad na Koln, ki je bil tekom enega tedna že trikrat bombardiran, ter na še nekatera nemška in zasedena mesta na zahodu. škoda le majhna; človeških žrtev je malo. V' teku včerajšnjih napadov je bilo sestreljenih osem sovražnih letal. Izgubljenih je bilo pet angleških lovcev, piloti so se rešili. IZGUBLJENA ANGLEŠKA PODMORNICA LONDON, 2. dec. CBS. Admiraliteta javlja; Angleška podmornica »Triad« se ni pravočasno vrnila v pristanišče ter se lahko smatra za izgubljeno. »Triad« je bila 28 angleška podmornica, ki je v vojni izgubljena ter je imela 1575 ton ter 53 častnikov in mornarjev na krovu. TORPEDIRAN ANGLEŠKI PARNIK NEW YORK, 2. dec. Reuter. Angleški parnik »Goodleight« (5448 ton) je bil v Atlantiku torpediran. ANGLEŽI O LETALSKIH IZGUBAH mi 3006 sovražnih letal. V novembru j® angleško letalstvo sestrelilo 221 sovražnik letal, niso pa všteta tu letala, ki so bila sestreljena od protiletalskega topništva ter od mornariškega letalstva. Angleške LONDON, 2. dec. Ass. Press. Od za izgube v novembru so bile: 53 letal, ven-četka vojne sta angleško letalstvo in pro- : dar se je 28 pilotov rešilo. Na Bližnjem tiletalska obramba sestrelila nad ozem- , vzhodu ter v Sredozemlju je bilo sestreljeni Velike Britanije ter okoliškimi voda- 11 jenih 58 sovražnih in 18 angleških letaL Smrt slavnega nemškega pilota BERLIN, 2. dec. CBS. Najboljši nemški lovski letalec, major Helmut Wick, je, kakor mislijo, utonil v Kanalu. Po zračnem dvoboju z nekim angleškim letalom je bil major Wick sestreljen ter je padel v morje. Major Wick je bil poveljnik Richthoffcnove eskadrilje ter eden izmed najmlajših nemških višjih častnikov. Sestrelil je 56 letal. V nedeljo pa je neki angleški letalec zadel njegovo letalo, ki je začelo goreti, nakar je iz-skočil s padalom. To poročilo je prinesel neki letalec, ki je videl majorja Wicka. kako pada. objavljajo ga pa uradno. SILOVITI NAPADI NA SOUTHAMPTON BERLIN, 2. dec. DNB. Napadi na Southampton v noči na 1. december so bili tako siloviti in učinkovit«, da se gasilcem ni posrečilo obvladati mnogoštevilnih požarov. Proti iutru se ie ogenj še razširil, da so se valili veliki oblaki dima celo čez Rokavski preliv. Uničene so bile najbrže ogromne, za London namenjene zaloge, ki so bile izkrcane v Southamptonu z ladij. Močno je bila poškodovana tudi velika elektrarna. BERLIN, 2. dec. Ass. Press. V nemških krogih izjavljajo, da ie b‘l zadnji napad na. Southampton tako silovit, da se je videl oblak dima, ki je visel nad an^eSkim pristaniščem, okoli 100 km daleč v francoskem pristanišču Cherbourg. Letalci so naštel« 70 požarov, med nami 20 velikih. BERLIN, 2. dec. CBS. V Southamptonu je bilo v nedeljo okoli 80 požarov in vse mesto je bilo zavito v dim. Napad na Southampton je bil nocoj ponovljen. PONOVLJEN NAPAD NA SOUTHAMPTON BERLIN, 2. dec. DNB. Sinoči je bil Southampton ponovno napaden. Naoadi se neprestano nadaljujejo. Na luko, ki je za uvoz živeža v Anglijo zelo pomembna, so bile vržene bombe vseh kalibrov. Luka je zelo povoljen cilj za letalce, ker leži ob ustju reke. Bombe so padle na glavno železniško, progo Southampton —London, na doke in industrijske naprave. Druge skupine neinških letal so medtem letele nad London in nadaljevale z razdejanjem. Vreme jc bilo za Nemce sinoči posebno povoljno, ker je poloblačno nebo dopuščalo letalcem, da se približajo cUjem in precizneje merijo na objekte. SOUTHAMPTON, 2. dec. CBS. Nemška letala so v velikih valovih napadla v noči med soboto in nedeljo Southampton ter povzročila veliko škode. Porušenih je veliko hiš ter je veliko ljudi ostalo brez strehe. Eksplozivne in zažigalns bombe so povzročile veliko smrtnih žrtev in (rušilci so imeli cele ure posla z velik«m številom požarov. BITKE NAD ROKAVSKIM PRELIVOM LONDON, 2. dec. Reuter. . Angleška, lovska letala so imela včeraj nad Kanalom več težkih bojev z nemškimi letali, Id so napadala Southampton. Zračni in navadni torped« so zadeli dve nemški oskrbovalni ladji, ena od obeh se ie potapljala, druga pa je klicala na pomoč. London je imel včerajšnji dan 3 alarme, vendar ie bilo vrženih le malo bomb. V Southamptonu so včerai požari še trajali, vendar sporoča vlada, da smrtnih žrtev ni bilo posebno veliko. DANAŠNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 2. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so bili v noči na ponedeljek izvršena novi napadi na angleško ozemlje. Vržene so bile bombe močnega eksploziva in zažigalne bombe, ki so poškodovale poslopja. Več oseb jc bilo ubi- Moč ameriškega brodovfa \VASHINGTON, 2. dec. DNB. šef ad-miralitete, admiral Stark je, v svojem ekspozeju naglasil, da imajo USA najmočnejšo vojno mornarico na svetu. Junija 1940 je zvezni kongres odobril 11% povečanje moči ameriške vojne mornarice, od julija dalje se je ta načrt povečal že za 70%. če se bo tako nadaljevalo, bo imela vojna mornarica USA 33 velikih bojnih ladij, 18 nosilcev letal, 91 križark, 325 rušilcev, 185 podmornic in 15.090 letal. Admiral Stark je poudaril, da tud; to ladjevje še ni dovolj močno. Od i. 1931. do 1933. nismo z poizkusom razorožitve (zgubili le na ladjah, nego tudi na drago-: cenem času. USA je treba več let, da zgradc res močno vojno mornarico. Pri-! pravljene morajo biti, da se lahko naslonijo na lastno nič. Treba jim je ne le ladij, letal in mornarjev, nego tudi močnih oporišč. Trenutno sc sestaja vojna mornarica j USA iz 360 večjih in 193 manjših ladij, j Med temi je 15 bojnih ladij, 5 nosilk letal, j 18 velikih in 19 manjših križark, 306 rušilcev in lahkih niinonoscev, 63 podmornic, 11 patruljnih ladij ter več pomožnih brodov. Nove ameriške Sad?e za Anglijo NEW YORK, 2. dec. Exchange Tei poroča, da je po pisanju »New Y«rk IJe-rakl Tribune« lord Loikian od preziden-!ta Roosevelta zahteval tri bojne ladje, šest križark in sto rušilcev, katere naj USA Angliji prodajo ali pa posodijo. Kakor se zatrjuje, Roosevelt temu predlogu načelno ne nasprotuje. NEW YORK, 2. dec. Tass. Britanska komisija za nakup }i*dij je zaključila svoje (felo. Po njenem programu je predviden nakup pretežno trgovinskih ladij za 300 milijonov dolarjev na leto. Gradnja Jadij bo pospešena tako, da bo v teku prvega leta končanih 100 parnikov. »Chicago Tribune« pravi, da je Velika Britanija letos do kraja oktobra kupi!a'v USA 150 ladij. Dokaz o resničnosti italijanskih poročil NEKJE V ITALIJI, 2. dec. Stefani. Posebni dopisnik agencije javlja, da si je včeraj skupina 20 tujih novinarjev iz Amerike, Japonske, Nemčije, Švice, Jugo slavije in od drugod pod vodstvom generalnega ravnatelja tiskovnega urada ogledala v neki italijanski luki ladje, ki so sodelovale v bitki južno od Sardinije. Novinarji so obiskali bojne ladje »Vittorio Veneto« in »Giulio Cesare« ter križarke »Eiume«, »Gorizia« in »Pola«. Admiral in drugi častniki so novinarjem dokazali, da ladje, ki so sodelovale v sijajni akciji italijanske vojne mornarice, niso bile poškodovane, kakor trdi tuja propaganda, Položaj med bitko je bil tak, da je italijanska kontratorpedovka, ki je bila zadeta, ostala šest ur na svojem mestu. Sovražnik ni niti pomislil, da bi jo potopil, tako da so imeli Italijani priliko, rešiti jo v luko. Dopisnik »Niči Ničija« je zastopniku agencije Stefani dejal, da Japonci ne morejo pozabiti lažnih vesti, ki so jih širili Angleži o bitkah pri Sučovu, Nankingu in med vojno v Mandžuriji. Kar se je nekdaj dogajalo Japoncem, se godi zdaj Italiji, pa od začetka vojne Nemčiji. Tudi ostali dopisniki so se prepričali, da so ladje, ki so bile opisane kot poškodovane, neprizadete izšle iz boja. Nemški dopisnik je še dodal, da je v očeh italijanskih mornarjev bral sijaj zmage pri rtu Teulada. Podobno se jc izrazil predstavnik jugoslovanskega ti ska.. Camacho prezident Mehike MEXlCO CITY, 2. dec. CBS. Za mehi. škega predsednika je bi! svečano ustoličen Manuel Avila Camacho. V odgovoru je dejal, da bo vladal po načelih demokracije in narodne enotnosti s sodelovanjem dela in kapitala. Navzoči so bili predstavniki 30 držav. Svečanost je bila v zbornici. Pred zbornico in v mestu je bilo na tisoče oboroženih kmetov in de. lavcev, ki so pomagali policiji in vojski paziti na eventualni upor pristašev fašističnega generala Almazana. Ameriški podpredsednik Henry Walace jc bil deležen posebnega aplavza. ATENTAT KITAJCEV NA VLAK ŠANGHAJ, 2. dec. Sfcbr-v Na želez"' ški progi Šanghaj - Nanking so neznani atentatorji vrgli s tira vlak. Nesreča je terjala blizu 100 mrtvih in 200 ranjenih oseb. Atentat jc bil prav za prav namC' njen vlaku, v katerem so sc imeli pri peljati v Nanking visoki japonski uradniki. V ponesrečenem vlaku jc bil tudi en japonski general. RAZDELITEV POSLANCEV V USA NEV/ YORK, 2. dec. CBS. Državni statistični odbor jc izračunal, da bodo nekatere države zaradi povečanja prebivalstva dobile več poslancev, nekatere pa manj Tako bo Kalifornija dobila 2 poslnea več (22), Arizona 2 (prej 1), Florida 6 (5), Novi Mexico 2 1), Sev. Karolina (12 (11) Oregon 4 (3) in Tennessee 10 (9). Izgu bile pa bodo po enega poslanca: Illinois ki jiii bo imela 26, Indiana (H), Kansas | (6), Massachusetts (4),. Nebraska (4), ; Ohio (23), Oklahoma (8) in Pennsylva-i nia (33). Francija bo imela le 100.000 vojakov BERN, 2. dec. Stefani. Po poročilih iz Vichyja so ob priliki zadnjih razgovorov med zastopniki Francije in Nemčije govo-rili tudi o vprašanju bodoče francoske vojske. Z dobro poučenega mesta zatrjujejo, da sta velesili osi določili, da bo smela Francija imeti poslej samo 100.000 tnot močno vojsko. Italijani o bojih v Afriki RIM, 2. dec. CBS. Uradno poročilo javlja, da se je julijska alpinska divizija posebno odlikovala pri zadržanju grškega napredovanja. Pri Gallabatu v Sudanu je bil odbit britanski napad, pri Ireghi oh Rudolfovem jezeru pa so bili Angleži po šestumi bitki pognani v beg ter so pustni na bojišču 72 mrtvih, SIAMSKE BOMBE NA SAVANAKET TOKIO, 2. dec. DNB. Po poročilu 12 Hanoja, ki ga objavlja »Tokio Niči NiČi«» so vrgli siamski avioni tri bombe na francosko-indokinsko mesto SaVanaket. Pri tem je bilo več ljudi ubitih ali ranjenih. Generalni guverner Decoux je naročil poslaniku v Bangkoku, naj takoj vloz* oster protest pri siamski vladi. ZAVRNJENA FRANCOSKA LETALA SINGAPORE, 2. dec. Thailandska (siamska) letala so zavrnila francoska letala, ki so preletela thailandsko mejo. ANGLEŠKI IZVOZ V USA VVA^HINGTON, 2. dec. Reuter. V tek« vojne jc Velika Britanija izvozila v USA blaga v vrednosti 166,800.000 dolarjev-Lani v istem času je izvozila Anglija za 144,200.000 dolarjev blaga v USA. ZAVRNJEN ZAKON V ŠVICI LONDON, 2. dec. Projekt Zakona 6 predvojaški vzgoji mladine v Švici jc bi z večino 87.115 glasov zavrnjen. TATEKAVA PRI LAZOVSKEM MOSKVA, 2. dec. Reuter. General Ta' tekava, ki je bil nedavno imenovan za japonskega veleposlanika v Moskvi, je, bi v soboto na daljšem razgovoru pri močniku zunanjega komisarja basovskem-PARNIK »MOTOMAR« V NEVARNOSTI NEW YORK, 2. dec. španski 5724ton-ski parnik »'Motomar« jc okoli 700 km daleč od ameriške obale zašel v vihar te jc klical na pomoč. Ker so sc mu pokvari Stroji, ne more pluti. ROMUNI PRI MIKOJANU MOSKVA, 2. dec. DNB. Sovjetski komisar za zunanjo trgovino, Mikojan, je spi-6' jel romunsko trgovinsko delegacijo. ^ BORZA. Ourih, 2. dec. Devize: Bčd' grad 10, Pariz 9.1575, Newyork 4.31, M' lan 21.75, Berlin 172.50, Budimpešta Lizabon 17.24. Mariborska napoved: Pretežno ,ia^ no .mrzlo in stanovitno vreme. VČcjMJ jc bila maksimalna temperatura danes minimalna —11.1, opoldne ~' Višina snega 1 cm. je bila danes zjutraj Knez namestnik Pavie k prazniku Zedinjenja: „Naša država je rezultat brezmejnih žrtev in naporov celih pokolenj" u.««wi.n. m b«.» »i«.« mizo — Življenjska sila našega naroda, ki se sedaj manifestira, nam daje nove dokaze, da moremo z zaupanjem gledati v svojo bodočnost Letošnji državni praznik zedinjenja treh bratov v močno Jugoslavijo je bil Proslavljen po vsej državi v izredno svečani obliki. Povsod so bile svečane službe božje v navzočnosti predstavnikov vojske in javnih oblasti. Na sedežih garnizij so se udeležile svečanosti častne čete polkov z zastavo na četo. Posebna pozornost je pa bila posvečena govpru Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ki je zbudil doma in v tujini veliko zanimanje. Govor so prenašale sredujeva-lovne postaje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter beograjska kratkoval. postaja. Knez namestnik Pavle je v zgodovinskem trenutku izpregovoril naslednje besede: »V tem svečanem trenutku, ko vsi Jugoslovani, duhovno zedinjeni In čvrsto po vezani v svoji dragi domovini, dostojanstveno proslavljajo 1. december leta 1918 dan svojega zedinjenja, pošiljam, svoj pozdrav vsem Srbom, Hrvatom In Slovencem v globoki veri v srečno bodočnost naše kraljevine. Današnja proslava dneva zedinjenja pada v resne in težke čase. Večina sveta ie v oboroženem sporu in vojna besni na mnogih straneh. Treba je obraniti vso resnost in hladnokrvnost, da bi se obvarovala država od vojnega požara. Naša država vodi miroljubno politiko hi želi prijateljstva ter sodelovanja z vsemi svojimi sosedi, k! spoštujejo, njeno nedotakljivost in njeno neodvisnost Naša država ni ustvarjena za zeleno mizo. Naša država je rezultat brezmejnih žrtev in naporov celih pokolenj. Njeni temelji počivajo na kosteh njenih najboljših sinov, ki so s svojo krvjo odku-PtH pravico do življenja, svobodo In neodvisnost Cele generacije od očeta do sina so nosile loč narodne svobode, do- kler ni prišlo do ustvaritve te velike narodne zamisli. Naši ljudje so čvrsto povezani s to zemljo, ker vedo, s kolikimi žrtvami so sl pridobili pravico, da živijo in gospodarijo z njo. Naša država je kiji* svoji nevtralnosti v tem sporu izpostavljena mnogim težavam, ki izvirajo iz zunanjih dogodkov. Za nas je zelo vzpodbuden prizor, da v takih trenutkih vidimo ves naš narod zedinjen okoli svojega kralja, kako mirno m dostojanstveno prenaša vse neizbežne žrtve. Izkoristim naj to priliko, da izrazim svoje veliko priznanje vsem Jugoslovanom zaradi velike narodne zavisti, ki jo kažejo v sedanjih rednih trenutkih. To nam vsem vliva vero, da bo naša država srečno prebrodila vse težave, s katerimi se mora boriti in da bo obvarova- na pustošenja vojne in njenih še težjih posledic. Življenjska sila našega naroda, ki se sedaj manifestira, nam daje nove dokaze, da moremo z zaupanjem gledati v svojo bodočnost To državo varujejo rodovi, ki so vredni Svojih velikih prednikov. Za radi tega se moremo mirno posvetiti Svojemu vsakdanjemu delu zavedajoč se svoje moči in svoje pravice. Živel kralj! Živela Jugoslavija!« Govor so spremljali ljudje po domovih in javnih lokalih z globokim zanimanjem. Na vse Jugoslovane je napravil najgloblji vtis. Vsakdo je v srcu pritrdil besedam kneza namestnika Pavla, vsi trije narodi so kot en mož pripravljeni odzvati se visokemu pozivu ter v svesti si svoje pravice in moči hladnokrvno in mirno izpolnjevati zadane jim naloge. Hrvati in zedinjena Jugoslavija »Misel državne zajednice Srbov, Hrvatov in Slovencev ima razen jezikovnega edinstva Hrvatov in Srbov ter sorodnosti slovenskega jezika s hryatskim in srbskim jezikom še močnejše opravičilo. To je ža-jednica naših interesov, katere smo se vedno zavedali. Predsednik dr. Maček je tudi pred državnim sodiščem v Beogradu naglasil, da je bil vedno za to, da se hrvatsko vprašanje reši v okviru Jugoslavije. V tem duhu je delal naš voditelj in učitelj Stjepan Radič, na temelju ,tega smo izrazili tudi zaupanje dir. Mačku pri volilih. To naše gledišče sloni na realnosti, s katero morajo računati vsi odgovorni prvaki naroda. Za nas ni država nikaka metafizična pojava, nego najvišja politična m gospodarska organizacija, ki mora biti v korist vsem njenim članom. Zato je tudi mogoče, da se Srbi, Hrvati m Slovenci najdejo pri skupnem delu ter ure-de svoje odnošaje v zadovoljstvo vseh. Dejstvo, da je bila kompaktnost nas vseh omogočena v času, ko je bil sklenjen delni sporazum, nas prepričuje, da bo mogoče doseči tudi popoln sporazum. Zelja kneza namestnika Pavla je, da izroči državo mlademu kralju obnovljeno in na znotraj ojačeno. V tem pogledu uživa knez namestnik vso podporo srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. Predsednik dr. Maček se je posvetil temu poslu iskreno, pošteno in odločno, kar mu je pripomoglo k velikemu zaupanju na odločujoči strani,« piše »Hr-vatski Dnevnik« k svečanemu prazniku 1. decembra. oproščene davščin. Temeljni iznos nadaljnjega osvobojenja zapuščinskih prisdtjbin se povečava za 100.000 frankov na vsako nadaljnje dete. Novi zakon bo mnogo koristil delavskim kakor uradniškim družinam. Le majhen del veleposestnikov bo prizadet. Popolnoma osvobojenih davščine na dediščino bo 75.637 družin, ki imajo nad dva otroka. V bodoče se ne bo primerilo, da bi bile družine, ki imajo več otrok, tako rekoč kaznovane z zapuščinskimi pristojbinami z visokimi dajatvami. Knjige za bombnike Velika Britanija izvaža kljub vojni mnogo svojih knjig, starih kakor novih, piše Intercontinent Press. »Prodaja knjig v tujino je važen činitelj, ker potrebuje država devize za nakup — bombnikov. Samo v prvih devetih mesecih letos je šlo iiz Anglije knjig za 599,214.630 din. Značilno za vojni čas je, da se največ zahtevajo dela Shakespeareja in — sv. pismo. Najboljši kupec je Avstralija, za njo USA, Južna Afrika, Irska, Kanada, Indija, Novi Zeland. Knjige se izvažajo večinoma luksuzno in trdo vezane. Vodilni angleški knjigarnarji trdijo, da bi dragocene knjige in antikvariji lahko dali domovini ogromne vsote deviz za bombnike, katerih vsak stane 30.000 do 60.000 funtov. In ker so bile USA vedno najboljši kupec angleških antikvaritet in redkih rokopisov, se angleške kulturne vrednote lahko pretvorijo v bombnike...« —..n i ............. ......... Ameriško javno mnenje za Veliko Britanijo. Gallupopov institut je še v maju letos zbral le 35% glasov vprašanih oseb, ki so bile za finančno podporo Veliki Britaniji. Zdaj je do-šlo pri ponovni anketi 54% glasov, ki so za izpremembo Johnsonovega zakona in za čim večjo finančno pomoč USA Angliji, pišejo »New York Times«. 210 prestopkov proti vojnim predpisom je bilo samo v minilem tednu v Kahiri. Vojaško sodišče je izreklo več ali manj ostre kazni. 34LOOO francoskih vojakov interniranih v Švici, se bo lahko vrnilo domov, tako v zasedeno, kakor nezasedeno Francij<>l. Nemška vlada je že pristala na to, pišejo švicarski listi. Deset listov je zaplenila v enem dnevu Vlada v Vichvju onega dne, ko so poročali o posledicah angleškega napada na Le Havre in navajali številčno moč nem-ikih posadk v zasedeni Franciji. Med zaklenjenimi listi so bile tudi -izdaje „Temp-sa“, „Paris Soir“, „Le Jour“. Kultoma ločitev valonske ta flamske Belgije je postala popolna. V flamskih mestih izhajajo samo novine v flamskem, v Valonskem delu države pa samo v francoskem jeziku. Edino v Bruslju se_ še najdejo listi obeh jezikovnih narečij. Slovenska vest je otopela Tudi med Slovenci je glas vesti otopel. Zajelo nas je ozračje iz velikega sveta. Tudi med nami je celim plastem naroda otopela vest. Tudi pri nas žive ljudje tja v dan in jim je vseeno, kaj da delajo in ne pomislijo na svoje dejavnosti. Gotovo pa so se med nami ljudje, ki imajo živo vest, pa se tišče v ozadju in se skrivajo. Vendar je njih število dejansko manjše, čeprav bi bilo sorazmerno yečje kot pri večjih narodih. Vest in vestnost je pa pogoj za kakovost dela. Le če bo slovensko občestvo v celoti na visoki ravni,če bo slovenska znanost in umet-"ost, slovensko kmetijstvo, obrt, industrija in trgovstvo, slovenski tehnik in delavec, posebno pa še slovenska javna uprava in sodnij-*tvo itd. ne le dosegalo, ampak presegalo kakovost sosedov, bo storjeno tisto, kar je treba, da stori vsak Slovenec za slovenstvo m kar je storiti tudi dolžan po zapovedi slovenske vesti. (»Slovenija«). Zloraba našega lista V Ljubljani so bile konec zadnjega tedna, kakor so nas obvestili naši prijatelji, z zlorabo Imena in naslova našega Usta spravljene v promet svojevrstne fotografske razglednice! Neznani krivec jih le v nadaljnji zlorabi našega Hsta baje v Ljubljani, od koder izvirajo, prilagal pri razpečavanju »Večernika«. V varstvo interesov »Večernika« je lastništvo prijavilo zadevo oblastem In ni treba še posebej poudariti, da nima »Večernlk« z omenjeno edicijo fotografskih razglednic ter njih kolportažo nobene zveze. Lastništvo »VEČERNIKA« Cilji nemških raziskovalcev po vojni »Po vojni bo priredila Nemčija veliko podamo odpravo«, je dejal predsednik Nemške raziskovalne družbe, dr. R. Ment-zel. »Nadaljevali bomo z ražtekovčfliji, ki so bila zbrana 1938-39. Tedaj smo odkrili polama področja, ki so večja,' kalkor je Nemčija. Tu bo ustvarjena osnova za naše kiioiovce. Tudi za tropske kraje se že več let zanimamo. S pomočjo Nemške raziskovalne družbe je dr. KoM-Larsen izvršil mnoge ekspedicije v Belgijski Kongo, Rodezijo m bivšo Nemško Vzhodno Afriko. Prehitel je Angleže, ki so nameravali v istem področju izvršiti raziskovanja in izkopavanja. Pomagali smo tako pripravljati tla za bodoče kolonialno delo Nemčije, kf je dala zadnja tri leta za izobrazbo tropskih zdravnikov 750.000 mark. Vlada v Vichyju je pripravila nov zakon, ki predvideva v bodoče večje koristi za one družine pri dediščinah, ki imajo več otrok. Tako hočejo preprečiti, da bi se posestva cepila, pomagati pa družinam z več otroki. Družine, ki imajo samo enega otroka, bodo plačale večji nasledstveni davek. Družine s tremi ta več otroki se smatrajo, da so izpolnile za domovino, več dolžnosti, kot je mogoče, zato naj bodo deležne ugodnosti P/i dediščinah do 500,000 frankov bodo popolnoma Prof. FILOV predsednik bolgarske vlade Kultura „Za narodov blagor" Cankarjeva komedija »Za narodov blagor «spada med tista dela našega velikega mojstra Modeme, ki jih je najtežje vprizo-riti. Pisana je vseskozi »cankarsko«, to se pravi v govorici, ki se močno oddaljuje od one odrske govorice, ki ustvarja napetosti v dialogih in učinkuje neposredno v logičnem razpletu. Kakor v mnogih proznih delih, zlasti pa v simbolični drami »Lepi Vidi«, je Cankar tudi tu zakrival svoje ostre misli v mistično poezijo besed. Zato mnogi presojali komedijo »Za narodov blagor« kot mnogo boljšo književno kakor odrsko delo. Režiser g. Jože Kovič, ki je sedaj za štiridesetletnico nastanka tega dela komedijo znova postavil na naš mariborski dramski oder, je pa sklenil dokazati, da je mogoče s primernim črtanjem teksta in primerno režijo tudi »Za na rodo'- blagor« prbiližati resničnemu in celo še močnemu odrskemu učinku. V tem oziru pomeni zato sedanja mariborska vprizoritev eksperiment, toda eksperiment, ki je izvrstno uspel. Režiserju g. Jožetu K o v i č u je treba k temu uspehu čestita- ti, čeprav se nam zasedba posameznih vlog ne zdi najsrečnejša in čeprav manjkajo ponekod potrebni poudarki. Cankarjeva misel, izražena v komediji »Za narodov blagor«, je še čudovito aktualna, tako aktualna, da je doživela aplavz pri odprti sceni. Ob takih delih šele vidimo prav jasno, kako malo so se razmere pri nas v teh zadnjih 40. letih spremenile in kako obvladujejo našo miselnost in naše javno življenje še vedno sile, katere je Cankar ob prelomu dveh stoletij tako odkritosrčno razgalil. Prav to pa nam znova potrjuje, da je bil Ivan Cankar v resnici velik umetnik. Kovičeva režija in močno uspela inscenacija pa je še dopomogla k temu, da nam je postalo to delo v seda-njm trenutku bližje, kakor bi nam utegnilo biti sicer. i Dejal sem, da zasedba posameznih vlog ni bila popolnoma posrečena, vendar 'se tu ne bom spuščal v podrobnosti tega ] problema, ki je pač povezan z našimi splo Išnimi gledališkimi težavami. Ugotavljam samo, da nekateri igralci prav zaradi take zasedbe niso dali iz sebe vsega tistega, kar bi sicer lahko. Niso pa zopet ničesar pokvarili, kar bi vidno zmanjševalo celotni veliki uspeh vprizoritve. Režiser in igralci bodo sami vedeli, kaj mislim, zato se tudi ne bom spuščal v podrobnejše ana lize posameznih kreacij. Omenim naj pred vsem like dr. Grudna (g. Nakrst), njegove žene Helene (gdč. Starčeva), ščuke (g. Vladimir Skrbinšek), Mrmoljevke (gdč. Kraljeva), Mrmolje (g. Košič), Kremžarja (g. Koštuta) in dalje dr. Grozda (g. Pavle Kovič), Matilde (ga. Savinova), Kadi vca (g. Verdonik), Klandra (g. Blaž), Gornika (g. Gorinšek), Katarine (ga. Za-krajškova), Siratke (g. Crnobori), dočim so izpopolnili ostali ansambl ga. Rasber-ger-Verdonikova kot hišna pri Grudnovih in gg. Venišnik, Turk, Ledinek in Harasto-vič kot poet Stebelce, občinski svetnik in Gornikov sluga, drugi občinski svetnik in slabo oblečen mlad človek. Nekateri so ustvarili karakterno izredno posrečene like, izdelane celo do podrobnosti, drugi pa so ostali bolj na zunanji površini igre. Premiera v četrtek zvečer je bila zelo dobro obiskana in sprejeta s splošnim zadovoljstvom. -r. Gospodarske vesti Preskrbovalne ustanove obvezne za vse občine Ban dravske banovine je izdal odredbo o ustanovitvi preskrbovalnih ustanov po vseh občinah in sicer na temelju že znane uredbe o preskrbovalnih ustanovah in v zvezi z odredbo o ustanovitvi Prevoda. PosJovni okoliš za posamezne občinske preskrbovalne urade bo določen s posebnim poslovnim, v kolikor bo presegal okoliš ene občine. Prevod pa je vrhovna ustanova za izvedbo poslov za preskrbo prebivalstva z žMjenstdmi potrebščinami. Poleg poslov, ki jih določa čl. 2. uredbe o preskrbovalnih ustanovah, občinski preskrbovalni uradi tudi: 1. vodijo evidenco zalog in potrebe življenjskih potrebščin v občini; 2. nadzirajo pravilno razdelitev življenjskih potrebščin na potrošnike; 3. oskrbujejo na'lasten račun ali pa s posredovanjem trgovine ali zadružništva prvenstveno preko »Pre voda« nabavo življenjskih potrebščin in njih razdelitev na razdelilne edinlce v občini (trgovine in zadruge); 4. kontrolirajo pravilno racioniranje življejskih potrebščin, kolikor bo to za posamezne predmete po čl. 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje določeno in potrebno; 5. zasledujejo gibanje cen življenjskih potrebščin m nadzirajo, da se prodajalci držijo oblastveno odobrenih cen za pred- mete, ki so pod kontrolo cen; 6. izvajajo preskrbovalne akcije v občini; 7. skrbe za nabavo in obnovo rezerv in živil v smislu naredbe o rezervah hrane; 8. opravljajo tudi druge naloge preskrbovalne službe, ki jih odredi ban ali občina. Upravo preskrbovalnega urada tvorijo župan, ki je istočasno tudi predsednik in trije, do šest odbornikov. Na mestnika določi mestni svet oziroma občinski odbor izmed svojih članov, ostale pa iz vrst predstavnikov trgovine, industrije pa tudi potrošnikov in predstavni- kov zadrug. Ako podjetja niso zadostila predpisom čl. 9. uredbe ter nimajo posebnih ind. potrošniških zajednic, morajo sorazmerno s potrebami lastnega delavstva prispevati občini za preskrbovalni urad. Nadzorstvo nad občinskimi preskrbovalnimi ustanovami ima poseben okrajni preskrbovalni odbor pri okrajnih načelstvih, ki bo povsod ustanovljen ter izdela tudi predlog oskrbovalnega načrta za vse občine. Predsednik mu je okrajni načelnik, ostale člane pa imenuje ban na predlog Prevoda. Poleg teh pa je član še tudi okrajni kmetijski referent. Cen* petroleju zvišane Uprava monopolov je zvišala ceno petroleja od 7 din na 9 din za liter. Da bi zagotovila enakomerno prodajo petroleja, je uvedla racionalizacijo in sicer po sledečem ključu: 1. družinam z 1 do 3 članov po VA litra na mesec, 2. družinam s 4 do 6 člani po 2 litra. 3. družinam s 7 do 10 člani po 2V* litra, 4. družinam, ki imajo več kot 10 članov, po 3 l»tre na mesec, 5. drugim potrošnikom (državnim in samoupravnim uradom in podjetjem, šolam, zdraviliščem, bolnišnicam, hotelom itd.) pe liter na mesec za vsako sobo (oddelek, ki ga je treba razsvetljevati). Racionalizacija velja že od 1. dec. Nadzorstvo nad njenim izvajanjem imajo okrajna načelstva, ki bodp s sodelovanjem občinskih uprav organizirala na svojem področju tudi prodajo petroleja, ali preko občin ali pa pod nadzorstvom okrajnih in občinskih organov tudi po posameznih trgovcih. Trbovlje v prvi draginjski razred! Je že splošno znano dejstvo, da so naši industrijski centri zelo draga mesta. Prav gotovo pa prednjači v draginji baš Trbovlje. Po skrbno izvršenih primerjavah je bilo ugotovljeno, da je trg v mestih Ljubljana, Cetje in Maribor mnogo cenejši kot trboveljski. Toda Trbovlje so kljub svojim 15.000 prebivalcev še vedno trg brez sreskega načelstva, ki bi kraj uvrstilo vsaj v drugi draginjski razred. Silna draginja je privedla do akcije za uvrstitev Trbovelj v prvi draginjski razred. Pri akciji sodelujejo složno vse stroke državnega uradništva in name-ščenstva ter upokojencev. V to svrtioso si prizadeti izbrali *kcJ)ski odbor, kateremu na čelo so izbrali kateheta Jožeta Žmavca. Okrožnica o davčni prostosti zadrug Davčni oddeiek finančnega ministrstva je izdal vsem finančnim direkcijam posebno okrožnico o davčni prostosti zadrug, v kateri zahteva strogo postopanje proti zadrugam, ki brezpravno ali protizakonito poslujejo. Med drugim navaja da se morajo direkcije, preden izdajo rešitev o davčni prostosti zadruge po členu 76 zakona o neposrednih davkih strogo preveriti ali zadruga izpolnjuje v zakonu predvidene pogoje, oziroma sd ni pregrešila v pogledu prepovedi poslovanj z nezadružnlki. Davčne uprave bodo prejele od direkcij navodila, dana mestu ugotovijo, ali posluje zadruga v duhu zakonskih predpisov. Zlasti pri izvoznih zadrugah je treba vedno ugotoviti, od koga kupujejo blag« za izvoz in HUB*' M. AVRBS: takoj izvesti kazensko postopanje, če se ugotovi, da je nabavljeno od nezadruž-nikov, pa čeprav s posredovanjem zadružnikov. Potrebna navodila prejmejo tudi organi finančne kontrole. NADZORSTVO ZA NOTRANJO TRGOVINO V zvezi z ustanovitvijo Gospodarskega odbora v trgovinskem ministrstvu pripravljajo tudi ustanovitev nadzorstev za notranjo trgovino, katerim pripisujejo merodajni eno izmed najvažnejših vlog v prizadevanjih, kako preskrbeli oziroma zajamčiti na notranjem trgu zadostne količine blaga, pa tudi glede gibanja ocn. Nadzorstva bi bila tudi najvažnejši infoi*. mativni in posvetovalni organi Gospodarskega odbora ter pomagala, da bi se za celo državo izdajali isti ukrepi Cene bučnemu olju določene Ban dravske banovine je določil, da morajo prodajati bučno olje po sledečih cenah: tvornice po 22.40 din Iranko kupčeva postaja, veletrgovine {x> 23.75 din, trgovine na drobno pa z onim pribitkom k nabavni ceni. ki bo dovoljen pri prodaji jedilnega olja na drobno. Odobritve cen morajo biti navedene v računih Banska uprava sporoča: Proizvajalci »V trgovci na veliko morajo opremiti vse račune, izdane za kontrolirane predmete, z navedbo oblasti, datumom in številko odločbe, s katero se je odobrila prodajna cena, ki je navedena v dotični fakturi. V smislu navedenega razpisa ministrstva naj trgovci detajlisti odklanjajo preje01 računov ,ki ne vsebujejo teh podatkov. Vse primere, v katerih bi se proizvajalec ali veletrgovec branil dati tako opremljen račun, je nemudoma javiti pristojni uprav* ni oblasti prve stopnje zaradi uvedbe kazenskega postopanja. g Viceguverner Nar. banke dr. I. Belin se je vrnil iz Rima ,kjer se je mudil zaradi ureditve nekaterih vprašanj izmenjave bl»* ga med Italijo in našo državo. g Delegacija za nakup sovjetskega bombaža, ki jo tvorijo trije člani, določen* od tekstilnih industrijcev (Pavlovič, Sire in Fischer) bo končno menda kljub stal" nim odlaganjem poti le odpotovala. g. Prodaja dalmatinskega vina je zastala. Posebno velja to za izvoz. Črnina se sedaj prodaja v Šibeniku po 5.50 do 8, belo pa od 6 do 9 din liter. g. Državne tvornice svile obratujejo s polno kapaciteto in so prejele toliko naročil, da za dolgo časa ne morejo sprejemati več no; vih. Ne obratuje pa tovarna v Pančevu, ki ima stare stroje, s katerimi ni mogoče izkoriščati kapacitete. Privilegirana družba za svilo je odkupila svilene bube v severnejših krajih za 3 in pol milijonov din. V južnih predelih družba ni nakupovala, ker je poljedelsko ministrstvo zahtevalo tu svobodo® trgovino računajoč še na možnost izvoza. g. V Bolgariji je morala vlada radi pomanjkanja živil racionalizirati hrano. Izdala jo uredbo o uvedbi omejenih obrokov pri kon-zumu nekatefih življenjskih potrebščin. V zvezi s to tiredbO je komisariat za prehrano sofijskega prebivalstva predpisal, da lahko do nadaljnjega konsumenti dobivajo dnevno le sledeče količine: masti 200 gr, sira 200 gr, kačkavala 100 gr, surovega masla 100 gr. Zborovanj« ljubljanskih trg. pomočnikov DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 4« — Zaboga, Jknmy, spametujte se vendar, — mu je resno dejala in mu položHa roko na ramo. — Saj ni prepozno. Poročeni ste s Kristino. Vse še lahko popravite. Petdeset let lahko Se živita srečna in zadovoljna. Jimmy ji je dejal, da je zanj vse izgubljeno, dovolj mu je tega življenja. Vse je prevara, od začetka do konca. Gladys se je zamislila. — Govorite kot popoln idiot! —• mu je nestrpno zabrusila. Odpustite mi. Na koncu sem s svojim razumom. Saj ne vem več, kaj bi storil. Ko pride Horacij... — Aha, radi tega ste prišle sem. kajne? —- Da. Toda ne le radi tega. Hotel sem videti Kristino. Vem, da mi tega ne verjamete. Toda, odkar me je bila zapustila, sem se iz temeljev Upremenil. Vprašajte Sangsterja, če ne verjamete. Prisegam vam, da bi dal vse na svetu, če bi mogel popraviti, kar je zavoženega. Rad bi začel znova, toda slutim, da je prepozno. Sodim, da me Kristina sovraži. Oni usodni večer mi je to dejala že v Londonu. Samo poglejte, kakšna je z menoj, hi to pred tem ničvrednim Ketteringom! — Ne, oprostite, toda Kettering je časten mož'... Gladys si je spet nalila čaja. — Kristini je bila storjena krivica, da, zapomnite si vendar, mnogo večja krivica kot vam, — mu je slednjič dejala. Govorila je počasi kot bi skrbno izbirala vsako besedo. — Jimmy, saj ne veste, kako rada vas je imela. Težka rana jo je doletela. Mož ste, Jinwny, dokažite, da ste vreden žene. Kristina vas je imela nekoč od srca •rada. Znabiti ne bo težko, da bi vas vnovič vzljubila. In koliko je .hrepenela po nekom, ki bi jo imel zares rad. Da, radi tega se vam zdi, da ima rada gospoda Ketteringa. To je samo videz, Jimmy. Bolje jo poznam nego vi. Vse je le radi tega, ker je nanj naletela v dneh svoje največje nesreče, ko je tako neizmerno hrepenela po nekom, ki bi bil dober in ljubezniv. Jimmy je vstal in zakrilil z ro’o dobavil papriko, poper, cimet, klinčke in drugo blago. c Statistika umrlih. Novembra jc umrlo v Celju skupno 36 oseb, od teh v mestu 14, v bolnišnici 22. c Enotne moke Je pričelo zmanjkovali v Celju. Trgovci jo dajejo le omejeno količine, nekateri pekovski mojstri pa bodo morali sploh prenehati z obratom, ako kmalu ne dospe zopet zadostna količina moke v Celje. c Andrejev sejem. V soboto je bil v Celju Andrejev sejem- Ker so bili v bližini še drugi sejmi, je prišlo v Celje skoro tretjina manj tujih trgovcev, kakor običajno. Najboljše so trgovali čevljarji, v drugih strokah pa je bila kupčija le srednja. Na živinski sejem, je bilo prigna- To pot ni bilo nih kakih 40 glav živine, zaznamovati sejmskih tatvin. c Prvo moStvo Celjskega šahovskega kluba jc odigralo v petek brzotumir za mesec november. Prvo mesto si jc priboril in?.. Srečko Sajovic z 9 in pol točkami od 12 možnih. Slfcdi Cijan Slavko z 8 in pol točkalhi. Z razdelitvijo nagrad se bo v sredo zaključil splošni turnir. Nato bo v petek 6. dec. pričetek glavnega turnirja z lepimi denarnimi in spominskimi darili. c. Avto se je prevrnil. Herlahov šofer iz Laškega je peljal nekega Laščana z avtomobilom v celjsko bolnišnico. V Debrem je proti avtomobilu pridirjalo žrebe, šofer se je hotel ogniti, pri tem pa se je avto prekotalii in se precej razbil, šofer je lažje poškodovan, bolniku pa se ni nič zgodilo. Zanimivosti Zadnji dnevi Leva Nikolajeviča Tolstoja Usodni spor z ženo Zoffiio in razkošnimi razmerami 20 nov. je minilo 30 let, kar je na neki majhni ruski železniški postaji umrl eden izmed največjih ruskih in svetovnih pisateljev, Lev Nikolajevič Tolstoj, star 82 let. Pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj (1828 do }?10) je bil v svojih zadnjih letih in dneh življenja v ogorčenem boju s samim seboj. Ko se je njegovo življenje že bližalo koncu, je pričel zavestno in stvarno živeti po naukih svojih zadnjih filozofskih knjig. Na ta način je prišel v spor s samim seboj, s svojo družino in z vso Rusijo. Leta 1910 so se od-nošaji med Tolstojem in njegovo ženo Zofijo Andrejevno silno poslabšali ter jeli postajati čedalje bolj neznosni. Toistoj je brez njene vednosti napravil opo-Toko glede svojih lastnih literarnih del. Zofija Andrejevna je bila posebno ogorčena radi tega, ker je Tolstoj določil svojega zdravnika Čertikova za varuha svoje literarne zapuščine. Žena je hotela dobiti iz tega čim več sredstev in honorarjev, toda Tolstoj je določil, naj ima iz tega korist ves narod. Njegova zadnja volja je bila precej časa velik boj. Tolstoj in njegovi prijatelji so se bali, da bi ga žena skušala prevarati za njegove pravice. Do težkih sporov je prišlo v začetku novembra 1910. Tolstoj je težko živčno obolel, postal je nesprejemljiv za kakršno koli stvar in do skrajnosti fanatičen. V teh dneh je prišlo do katastrofe. 6. nov. je napisal s svojega posestva Jasne Poljane kmetu Mihaelu Novikovu v Bjelojem (okraj Tula) pismo, v katerem ga naproša, naj bi mu za primer bega pripravil v vasi samotno in toplo kočo. V noči med 9. in 10. nov. je žena Zofija pregledala delovno sobo svojega moža. Kasneje je o tem pisala: »Ne vem, zakaj, toda vse to je vzbudilo v meni neznosen odpor in ogorčenje. Rada bi spala, a nisem mogla.« Tolstoj pa je sam izjavil svojemu tajniku Miklavžu Gussevu: »Tega nisem mogel več dalje gledati, v tajnosti sem sklenil pobegniti.« Njegov prijatelj Dušan Makovicki, ki je prav takrat bil v Jasni Poljani na obisku, in njegova hči Aleksandra, sta mu tisto noč pomagala pri pripravah za beg. Tolstoj je z jutranjim vlakom 10. nov. odšel najprej do! šamardina, kjer je obiskal svojo sestro, ki j je bila ondi redovnica. V poslovilnem pismu je svoji ženi napisal: »Ne morem več živeti v razkošnih razmerah,1 v kakršnih sem doslej živel. Zdaj sem storil to, kar storijo možje mojih let. Odidejo iz! posvetnega življenja, da bi preživeli svoje! zadnje dni v miru in samoti. Prosim Te, ra- j zumi me, in me nikar ne zasleduj, če bi iz- j vedela, kje se nahajam.« Beg Tolstoja je do tolike mere strl njegovo ženo Zofijo, da je poskusila izvršiti samomor. Toda rešili so jo še pravočasno. Tolstoj je nameraval pobegniti v Bolgarijo ali pa nekam na Kavkar. Toda ko je nadaljeval vožnjo, je nenadoma oslabel na postaji Ostapovo ( na rjazansko-uralski progi, južno od Moskve) tako hudo, da je moral prekiniti vožnjo. Postajenačelnik v Ostapovu je starcu, ki ga je napadla pljučnica, odstopil svoje stanovanje. To se je zgodilo 12. nov. Tolstojev zdravnik čertkov, hči Tanja in sin Sergej so se takoj pripeljali k onemoglemu starcu. Prišla pa je tudi njegova žena. Stanovala je kar v vagonu, ki so ga na po- staji postavili na stranski tir. Zvesto je izpolnjevala njegovo željo, da bi se nikoli več ne videla. 14. nov. se je Tolstoj še razgovarjal o izdaji knjige modrih izrekov Toda s postelje ni mogel več vstati. Tesni in primitivni prostori na postaji so ga silovito dušili ter kaj slabo vplivali na njegovo bolezen. Kljub temu se je odločno zbral in živo razgovarjal z zdravnikom čertikovim o raznih življenjskih vprašanjih. Ob tej priliki mu je izročil svoj zapisnik, v katerem je vodil tajni dnevnik, kjer si Mladi Angleži se učijo letalstva as**®* se- sedanji gigantski l spopad med Nemčijo in Anglijo se trenutno omejuje pred vsem na obojestran ske letalske akcije. Anglija posveča v tem spopadu veliko pozornost zlasti izobrazbi letalskega naraščaja. V Angliji je sedaj nešteto letalskih šol, v katerih se mladi Angleži učijo letalstva. Čudovita ljubezen zavs žene vdove ZA MOŽA, KI JO JE HOTEL UMORITI, JE PROSILA MILOSTI PRED SODNIKI — Tako, tako. Vi bi torej radi postali moj zet? — Ne, to ravno ne, ampak vašo hčer bi rad poročil. Iz Budimpešte poročajo o nenavadnem slučaju, ki ga je 21. t. m. obravnavata loraosnjc sodišče. Na zatožni klopi jc sedel 42 letni posestnik Em&ik Lakaloš iz Dunakisvarsanyja, obložen, da je v morilskem naklepu letos januarja v nudi zimi vrgel v vodnjak vdovo Barno, s katero je živci v skupnem gospodinjstvu. Ko sla pričela skupno življenje, je premeteni Lakatoš pregovoril bogato vdovo, da sla naredila oporoko, po kateri podeduje oni, ki ostane živ, premoženje umrlega. Kmalu potem pa je nastal med njima j>ekel, kreg in prelep, da so se sosedi kar spogledovali. Ko, sta se tako letos neke mrzle januarske noči spet spoprijela, je Lakatoš pograbil Barno, jo odnesel na dvorišče ter vrgel v vodnjak, v katerem je voda kar zmrzovala. Nato je odšel mirne duše v liišo, sedel za mizo in [»kadil nekaj cigaret. Ko sc mu je zdelo, da je Barna verjetno že utonila, je odšel spet na dvorišče k vodnjaku. Ko sc je sklonil v vod- njak, je videl, da žena prav kar leze iz vodnjaka. Srdito je pograbil vedro in jel z njim udrihati po Barni. Vrišč, ki ga je zagnala je vzdramil bližnjega • soseda, ki je pritekel na dvorišče ter potegnil nesrečnico iz vodnjaka. Lakatoš se je sprva delal strašno nedolžnega, ko ga je sosed izpraševal, kdo neki bi vrgel ženo v vodnjak. Lakatoš se jc izmikal, češ da lega ne ve. Toda Barna je stopila predenj in mu zabrusila v obraz: „Ti sam si bil ta podleži" Lakaloša so nato aretirali in zaprli. Na glavni razpravi, ki je vzbudila v Budimpešti pravo senzacijo, je sicer priznal, da je vrgel ženo v vodnjak, vendar je navajal v opravičilo, češ da ji je hotel s tem samo najboljše. Dejal je, da jo čestokrat slišal, da je za histerične ženske mrzla voda najboljši lek. Seveda mu tega sodišče ni verjelo, ampak ga jc radi po- skusa umora obsodilo na 8 let ječe. Cim je bila prečitana razsodba pa je ihteč planila pred sodnike Barna, ki je bila pri razpra- vi navzoča, in jih s povzdignjenimi rokami prosila in rotila, naj Lakatoša oprostijo. V solzah je sodnikom zatrjevala, da mu je sama v srcu že zdavnaj odpustila, četudi ji jc očividno stregel po življenju. Rotila je sodnike ,naj ga oprostijo vimenu ljubezni, ki jo čuti ža obsojenca. Sodišče jc njeni želji samo delno ustreglo ter znižalo Lakalošu kazen na 6 let jeoej. Ko so ga po razpravi odvedli uklonjenega, je nesrečna Barna tako bolestno ihtela, da jc ostalo v sodni dvorani le redko oko suho. je zapisoval razne misli, ki naj bi bile po njegovi želji kasneje tudi objavljene. 14. nov. napisal Tolstoj v tem dnevniku s tresočo roko svoje zadnje besede in misli. , .. V čakalnici male postaje je bilo te dni ziv vrvenje ruskih novinarjev, dočirn je v stanovanju postajenačelnika polagoma ugašalo življenje velikega Tolstoja. Zofija Andrejevna je smela k njemu šele takrat, ko je bil že v ago-niji Umrl je 20. nov. 1910 ob 6 zjutraj. Bn mu je 82 let. Rojen kot grof v Jasni Poljan«, je umrl kot starec na begu, odet v cunjasto obleko. Kitajski hoteli * t> Kjer koli prebivajo ljudje, tam so tudi gostinska podjetja v taki ali drugačni obliki. Hotele pa imajo po vsem svetu. Tako tudi na Kitajskem. Kitajski hoteli pa se odlikujejo bolj po svojih naslovili kot po udobnosti, ki naj bi jo prožni tujcu in gostu. Kitajski hoteli obetajo v v naslovih naravnost nemogoče stvari. Poglejte samo nekaj primerov v naslovih kitajskih hotelov. Tako je na priliko na Kitajskem neki hotel, ki se imenuje »Hotel pri vseh izpolnjenih željah«, ali »H<^ tel pri sanjah sreče«, dalje »Hotel pn blestečem dragulju«, ali »Hotel pri nebeškem žarku, ki je stopil na zemljo« Kljub tem bobnečim naslovom pa so^ kitajski hoteli znani kot zelo nemoderni ter pomanjkljivi. Turški sultan in pruski poslanik Poslanik pruskega kralja Friderika Velikega je imel v Carigradu avdienco pri sultanu. Pri vstopu v dvorano ,za avdience je takoj opazil, da mu namenoma niso pripravili stola. Ne da bi kaJ dejal, je poslanik slekel svoj plašč. 2a razgrnil na tla in sedel nanj. Nato je pričel s sultanom razgovor. Ko je bila avdienca končana, je poslanik vstal in odšel, ne da bi vzel svoj plašč. Ko so ga opozorili, da je menda pozabil plašč, je Ponosno dejal: — Poslanik, ki zastopa pms kega kralja, nima navade nositi s seboj stola! Pogovor med zakoncema Andrej: — Zares se ti čudim, da ne moreš presoditi, kako neprijetno mi J?« ko mi venomer pripoveduješ, kakšen ie bil tvoj prvi mož. Matilda: — Znabiti bi ti bilo prijetneje, če bi ti pripovedovala o svojem bodočem možu? Teža udarca na klavirske tipke Neki nemški komponist si je dal truda in izračunal, koliko težak je udarec s prstom na klavirsko tipko. Pri najlažjem Pismo Viljema II. na draibi V Nici je biki pred nedavnim javna dražba pisem raznih znamenitih ljudi. Izkupiček je bil namenjen za vojne begunce. Med pismi so bila pisma angleške kraljice Viktorije, nemškega cesarja Viljema II., kralja Milana Obrenoviča .pisatelja Alfonza Daudeta, pisatelja Mae, terlincka, raznih romanopiscev, skladateljev in drugih odličnikov. Zanimivo je, da je bila dosežena najvišja cena za neko pismo nemškega cesarja Viljema II., in sicer 1000 frankoov. pianissimu je udarec težak okoli 110 S&' mov, kar je sploh minimum, da se izvabi zvok. Tako na priliko zadnja Chopinova etuda traja deset minut in pet sekund, vsi udarci, ki jih je v njej treba narediti po tipkah, so težki nič manj kot 3.120 kg- V Chopinovi »Posmrtni koračnici« je neko mesto, v katerem je vsa lestvica izražanja, od pianissima do fortissima-To mesto terja v eni minuti in pol‘točno za 384 kg udarcev na tipke. Angleški izvidnik II. SCHARPF: AfecZ dvema Jack ie bil oženjen šele tiri tedne, ko je moral na lVonto. Doma jc zapustil svojo mlado ženo, ki ie bila še napol otrok, prav za prav zelo otročji otrok. Svarili so ga, naj ne sklene lega zakona, češ da je prestar in preresen za to otroško bilje, Toaa Jacku je bilo najbolj všeč ravno to, da je bila Jemiy še tak otrok. V njej je videl svoje nasprotje in obenem dopolnilo. Na fronti je dan za dnetn sedel v bunkerju. Pologoma mu jc jela vsa zadeva presedati in ga dolgočasiti. Jenny mu je marljivo pisala. On pa je jedva čakal njena pisma. Toda kmalu je opazil, da piše vsakokrat skoraj iste stvari. V pismih so se neprestano ponavljale besede o njeni veliki ljubezni in neizmerni boli zaradi ločitve. In niti v številu sto tisoč poljubov, ki mu jih je vedno pošiljala, ni bito nikoli nobene razlike. Tretje, dvajseto in dvainštirideseto pismo, ne, prav vsa so bila enaka, podobna kakor jajce jajcu. Znebiti je bilo J c nekaj vejic drugače postavi je:1 ih. Sirer pa je'bilo ..hudo zanimivo. na kakšen način jc Jenny jx>stavljala vejice. Toda kljub vsemu je Jack nestrpno pričakoval vsako njeno pismo. Nekega dne j>a je prejel Jack ljubavni paket. Poleg dobrot jc bilo v paketu tudi „pismo vojaku na fronti", dolgo štiri strani. Napisala ga je neka gospodična Liza Muhr. Jezik v pismu je bil izredno leji. Jack ji je takoj odgovoril in tako se je med njima razvilo redno dopisovanje. Neznana žena je vdrla v njegov miselni svet in z najlepšimi in ^najbolj nežnimi čustvi osvojila vsak količek njegovega srca. Jacku je bilo' neizmerno žal, da Jenny nimu takega daru pisanja. In prav kmalu je vojak Jack s prav tako nestrpnostjo pričakoval Jennyna kot Lizina pisma. Očitul si je. Mar Jenny ni bila zanj prava žena? Ljubil je svojega malega otroka, toda kljub temu je čutil, da polagoma izgublja ravnotežje. Svoji ženi ni ničesar omenil o dopisovanju z neznano ženo. Zakaj neki bi vzbujal v njej ljubosumnost! Lizi pa seveda nikoli ni omenil Jenny. Ali je bila to nezvestoba do Jejjiiy? Ali s tem prinravlja T in razočaranje? Na tu vprašanju si ni vedel | odgovora. Hrepenenje po mladi ženi pa ga je | vsega objelo. Skušal se je izmotati iz Lizinih pisem. Mislil si je: Znabiti jc Liza grda, pa jo je priroda vprav radi lega obdarita z darom lepega in duhovitega pisanja. Ko ni več mogel prenašati negotovosti, jo je nekega dne zaprosil za fotografijo. Ni dolgo čakal. Obe ženi sta istočasno pisali. Ko jc odprl Lizino pismo. jc našel v ovoju fotografijo lepega dekleta s plemenitimi potezami v obrazu. Ne ,tal drugi ..literarni večer" Ljudske univerze v letošnji sezoni, iz svojih del bosta čitala pisatelja Miško Kranjec in Anton Ingolič. m Idealna smuka na Pohorju. Planin-; či. ki so včeraj obiskali I‘o ho rje, so bili presenečeni, ko so videli, kako lepa zima jb že. zavladala na pohorskih vrheh. Skoraj povsod je nad pol metra snega, večinoma pršiča, ki nudi idealno smuko. m. Starši, ki so prijavili svoje otroke, da jih v slučaju vojne evakuira oblast, naj tekom enega tedna javijo pri mestnem socialnopolitičnem uradu. Rotovški trg 9, I., eventualno izpremembo bivališča. m. šahovski večeri SK Železničarja bodo v bodoče ob torkih in četrtkih ob 20. m Izumitelj premakljive črke Ivan Gu-lenberg je deloval v prvi polovici XV. stoletja v Mainzu. Ves razvoj njegovega izuma pa bomo videli v soboto v Nar. gledališču in tudi v časopisu, ki bo lam izšel. m Prva letošnja nesreča zaradi poledice. Na poledenelih tleh jc padla dijakinja Vekoslava Cafuta, ki je prišla izLjub-Ibljanc na obisk k stari materi V Račah1. Pri padcu si jc zlomila nogo. s>t>°4 »« * e®t*«**'* GRAJSKI KINO V četrtek, 5. dec., ob 16. uri pester spored s prihodom Sv. Miklavža Kupile vstopnice za to edinstveno-predstavo že daues. m Pod enovprežen voz je prišla v Mlinski ulici 72 letna zasebnica Brus Marija, ki je hotela v vinjenem stanju prekoračili ulioo. Voznika Josipa Belca, pekovskega vajenca, pri tem ne zadene nobena krivda. Starka je dobilh več odrgnin. m Po izplačilu jc nekdo izmaknil zidarskemu delavcu Rudolfu Klippstatterju na dvorišču nekega mariborskega stavbenega podjetnika papirnato vrečico z din - 251"—. m Usnjato denarnico z din »60 je nekdo ukradel raznašalki kruha Ivani Rauterjcvi iz Dr. Medvedove ulice v neki mesariji na Glavnem trgu. m Moško kolo je nekdo odpeljat Žarku Majcenu iz hiše na Tržaški oesli. Kolo znamke. „Propeler“ z evid. štev. 2-129971 in tov. štev. 5005, vredno 900 din, si jc izposodil pri nekem prijatelju. m Vse kradejo. Naredniku vodniku Pop-kovu Arsenu je v nekem lokalu v Ulici kneza Koclja nekdo izmaknil 100 din vredne snežke, slikarski pomočnik Franc Zelenko pa je pri odhodu iz neke kavarne pogrešal klobuk. m Poslovno knjižnico na ime Jožef Ga-lovič. z reg. štev. 229 so našli na Meljski cesti. Dobi sc na uradu za najdene predmete. m Nikcljnaslo moško uro jc našla in> Stolnem trgu zasebnica Jelka Igličeva ; Teznega. m Popolnoma izstradanega in onemoglega zaradi bolezni in pomanjkanja je našel v neki skalni votlim ob Dravi j>od Ruško cesto 26 letnega nezaposlenega delavca Franca Tarkusa iz Limbuša Jakob Selinšek iz Studencev. Prijavil j c zadevo oblasti, ki jc odredila prevoz v bolnišnico. Tarkuš jc bil poln tvorov ter je tožil tudi o notranjih bolečinah. m Svojemu sostanovalcu je ukradel 100 dinarjev iz denarnice 29 letni frizerski pomočnik Ferdo-Alil* iz Cvetlične ulice. Na prijavo oškodovanega delavca Josipa Butjc je tatvino priznal ter se izgovarja z vinjenostjo ter s tem, da je poprejšnji dan vse zapil ,a je potreboval denar. m Pes jc ugriznil 48 letno zasebnico Ano Rep iz Studencev. m Število kolesarjev, ki vozijo zvečer brez luči v Studencih čedalje bolj narašča, zlasti pa se občuti to sedaj, ko se že- zgodaj zmrači ter so ceste še polne pešcev. Ker so ceste posute z gramozom, sc ti marsikateri kolesar pri izbiranju boljše poti pripelje kar po levi iz teme nasproti. Brczobzimeže bi trebalo strogo kaznovali. m V tovarni jc padci ter si poškodoval ključnico tovarniški delavec Lipičnik Ciril iz Studencev. m V ventilator je vtaknila roko ter se pri tem poškodovala na prstih 2 letna posestnikova hči Frančiška Vauhnikova iz Hoč. m Vol je sunil v rebra 61 letnega viničarja Franca Rodoška iz Sv. Jurija ob .Pesnici. m S kolesa je padel po nesreči 38 letni strugar državnih železnic Alojz Polak iz Studencev ter si poškodoval oko. m Vagonček z lesom je padel na nogo 20 letnemu delavcu Ivanu Levaniču iz Selnice ob Dravi ter mu jo zlomil. m Poleno je odletelo v oko po nesreči 51 letnemu posestniku Ivanu Borku, iz Središča ob Dravi, ko je njegov sin v bližini cepil drva. Zaradi poškodbe je moral iskali zdravniško pomoč. * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! — Za varovanje pravice zavarovancev do pokojnine ie potrebno, da so zavarovalni prispevki- dejansko plačani! — To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti. ki ne dopuste odlašanja. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 30. novembra do vključno 6. decembra lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Narodno gladallUa Ponedeljek, 2. decembra: zaprlo. Torek, 3. dec., ob 20.: „Za narodov blagor". Red B. Miklavžev večer v gledališču. Miklavž bo letos obiskal tudi naše Narodno gledališče. Prišel lx> na svoj god 6. decembra popoldne z zelo zabavno o Roško igrico .,Pikica In Tonček" in drugimi darili za pridno deoo.__________ Kino * Esplauade kino. Odlični nemški film »Ljubezenske noči velikega kneza" z Gi- no Falkenberg in Peter Vossom. Sledi »Veseli vagabundi". Grajski kino. Samo še nekaj dni biser filmske umcLnosti ..Dunja poštarjeva hči" Kupite vstopnice v predprodaji. * Kino Unibn. Do vključno i»nedeljku „V objemu strasti" ((Mama K alibi*). Sem zacijoiiclni, moderni francoski film o ženi m njeni večni mladosti Soor V vrhu ligaške tablice, ni sprememb Slovenski ligaši so odigrali včeraj predzadnje kolo prvenstvenega tekmovanja, ki je prineslo v glavnem pričakovane rezultate, po-leg tega pa poročajo tudi o nešportnih izgredih, ki se tako radi pojavljajo i*roti koncu prvenstva, ko se bliža zimski odmor. Baš zaradi tega bi jih morali kazenski odbori presojati tem teže. Vrstni red v vrlin tablice se ni izpremenil, zadnji dve mesti sta definitivno oddani, edino gneča na sredi tablice uiegne roditi še izpremembe prihodnjo nedeljo, navsezadnje pa imata odigrati še Mars in Kranj razveljavljeno tekmo iz jesenskega dela prvenstva Tablica je sledeča: Ljubljana 13 9 2 2 52:21 20 Železničar 13 8 3 2 28:12 19 Amater 13 7 1 5 35:29 15 Kranj 12 ti 1 5 25:24 13 Bratstvo 13 6 1 6 28:36 13 Mars 12 5 2 5 33:25 12 Maribor 13 3 2 8 25:39 8 Olimp 13 1 0 12 11:51 2 ŽELEZNIČAR—AMATER 2 : 1 (I : !) Amater je včeraj slab vtis, ki ga je zapustil po tekmi z Mariborom, v izdatni men popravil. Dal je prav dobro igro ter je mestoma izgledalo, da bodo Trboveljčani odnesli točki domov, čepraj je Železničar imel več od igre ter je zlasti v tehničnem pogledu igral prvo violino. Igra je bila ves čas ostra in zanimiva, zlasti gosti so pokazali mnogo elana in požrtvovalnosti ter so s tem izravnali tehnično premoč domačinov. Amaterci so tokrat nastopili kompletni, glavna njihova moč je šo-ster v obrambi, ki pa le prerad zavije v ostro in nedovoljeno igro. Glavni delež na častnem rezultatu ima ožja obramba Amaterja, pa tudi ostali formaciji sta jo čvrsto podpirali ter pri tem pokazali izredno kondicijo. Tudi v domačem moštvu je bila najboljša ožja obramba. Krilska vrsta ni pokazala običajne igre, v napadu pa je manjkalo strelcev, kajti sicer bi moral biti izkupiček iz včerajšnje tekme vsaj malo višji. Železničar je za-streljal tudi dve enajstki. igra se je pričela z napadi gostov, kmal. pa je postala odprta. Iz nenadnega prodora < 19. min. so gosti po desnem krilu z neubranljivim golom dosegli vodstvo, šele malo prec' odmorom je uspelo Pocajtu izenačiti, čeprav je ime! Železničar pri sicer odprti igri rahl< premoč. Po odmoru so gosti pritisnili še bolj toda domači so vedno vračali žogo na nasprotno polovico, kjer pa je obramba odlično čistila. Šele v 28. min. je Turk izkoristil napako branilca ter zabil odločilni gol. Trboveljčani so bili v drugi polovici terensko enakovredni. Šoster je ugajal s svojimi prostimi streli, zlasti v 13 min., ko je streljal skozi zid pred vrati. j Železničar je kot bolj uglajeno moštvo zma- i go brez dvoma zaslužil, vendar so Trbovelj-! čani dokazali, da tudi na tujem terenu niso; dobavitelji dobrega količnika, s čimer je verjetno marsikdo računal, ker tekmi ni priso- j stvovalo baš mnogo občinstva. Sodnik je bil; g. Kranjc iz Zagreba. MARS—MARIBOR 5 : 3 (1 : 1) Tudi ljubljanska tekma je bila slabo pose čena. Igra je bila napeta, toda preostra. Zato ni čudo, da je v drugi polovici izrodila. Maribor je pokazal mnogo več od Marsa ter bi si bil z lahkoto priboril zmago, ako bi imel odločnejši napad, pa tudi obramba ni imela dobrega dneva. Krilska vrsta gostov je bila boljša od domače. Do odmora ni bilo posebnih dogodkov. V 21. min. je dosegel 2igo'i | vodstvo, v 23. pa je Janžekovič iz prostega I strela izenačil. Po odmoru je najprej vodil j Maribor, strelec je bil Selinšek, nato je Slanina izenačil ter Perko dosegel vodstvo za Mars. Še enkrat je izenačil Selinšek; v 31. min. zviša Perko na 4 : 3. Pri streljanju enajstke v 37. min. pride do incidenta, tako da mora Tkalec t igrišča. Malo pred koncem doseže Žigon še peti gol. Sodil je g. inž. Mrdjen. OLIMP—LJUBLJANA 0 : 5 (0 : 2) Ljubljana si je zasluženo priborila visoko MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM V malih oslasib stane vtuKa be«a» 5C uat naimanlia 01 istnlbina ta te otlaie le din 10.— Dražbe, orekllcl donlsovanla Is ženltovaniskl oglasi din I.— do besedi. Nai-manlšl znesek za M oglase la din 1-*.— Debelo tiskana besede se računalo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2— Znesek za male oglase s« olaiule tako) orl naročilu, oziroma ga le vooslati v olsmu skupal z naročilom ali oa po DOitnl položnici na čekovni račun 5t. 11.409 — Za vse pismena odgovore trlede malih oglasov te mora orllollti znamka za t din SLUŽBO DOBI HIŠNIKA (moža in ženo) sprejme s 1. jan. 1941 Naslov v osi. odd. »Večernika«.___________20710-2 Sprejme se takoj SLUŽKINJA ki zna opravljati kuhinjska dela in itna rada otroke. Naslov v okI odd. lista- 20709-2 preizkušen redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro zdebeljenje. Uspeh zajamčen! 1 zav. REDINAstanc din 8"—. Poštnina povzetje zb 1,2, 3 ali 4 zav. din 11'— DROGERIJA KANC Maribor, Tyrš«va ulica 1 in vse podeželske trgovine STANOVANJE IŠČE DVE OSEBI iščeta 2-so-bno stanovanjc s kopalnico s i. ali 15. januarjem v majrdalensketn predmestju. Naslov pustiti v ogl. odd. lista,_____________20707-6 SOBO ODDA Velika, mirna, prazna ali OPREMLJENA SOBA se odda. Radvanjska c. 20. 20712-: KROJAŠKI POMOČNIK in vajenec se takoi sprejmeta-Naslov v okI. odd. »Vcčerni-ka«. 20704-2 SLUŽBO IŠČE KMEČKO DEKLE išče mesto vajenke pri boljši šivilji. Naslov v ocl. odd, »Večernika«. 20706-3 STANOVANJE ODDA TRISOBNO STANOVANJE z vsem komfortom, v sredini mesta se s 1. decembrom od da. Naslov v o^l. odd. »Ve čornika«. 20714-5 Eno* ali dvosobno STANOVANJE se odda s 1. januarjem Tv r Sevi ul. 26-1. vrata 6. 20715-5 Leti'0 suho KLETNO STANOVANJE iz sofoe in kuhinje, se odda, Betnavska c. 29. 20708-5 STANOVANJE se odda takoj. Vpraša se Ta borska 13*1. 20700-5 TRGOVINO dobro vpeljano, v prometni ulici takoi prodam. VcTašati l ochova 13, Maribor v trgovini. 20711-11 V Studencih je GOZDNA PARCELA (stavbišče) in njiva, primerna za vrtnarja, ugodno na prodaj. Vprašati jyri gosp. Rathu Rudolfu, Obrežna cesta, v gozdu, Studenci. 20701-11 STAVBENA PARCELA vrt, tik Ptujske ceste, naprodaj. Naslov v ocl- odd. »Večernika«. __________20705-11 POUK NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA. FRANCOŠCINA po lahki. hitri m6toai. Individualen pouk. zajamčen uspeh. OBRT TRGOVINA • KERAMIKA. HISni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopl zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki In pečarji popust. 5212-13 TRGOVCI! Dokler ,ie šc zaloga, založite se s celimi orehi in medom, dobite v Medarni, Ljubljana, Židovska ulica 6. 2558-13 SUROVO MASLO IN ČESEN dobite tedensko. Osebno prevzeti v trgovini Slavko Senčar, Mala Nedelja. 20713-13 ŽENSKI KOTIČEK NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice. 16799-18 Gregorčičeva 3, Pritličie. des no (nasproti rea|ke) OGLEJTE SI neobvezno veliko izbirp Miklavževih daril, bonbonijer, slaščic in desertnih vin v trgovini Vinko Puncer, Glavni 20594-211 trg 10. 20683-18 L Gl koaškomu kaj podariti, mu podati (ffo jf f ffffit, t&htus&o' cbnrtšctio' naJUAtvur jiMo-! zmago. V tehničnem pogledu je izdatno prekašala sicer požrtvovalne domačine, ki pa so postali po odmoru jako nedisciplinirani ter je Flis napadel sodnika. Cater in Flis sta morala z igrišča, Koražija je odšel sam, tako da je Olimp do konca igral z 8 igralci, vendar Lju * ijana tega številčno ni utegnila dovolj ti*0' ristiti. Strelci so bili Jež (3), Erber in PuP0-Sodil je g. Konič iz Maribora. BRATSTVO—KRANJ 3 : 2 (0 : 1) Tek zedinienja v Ljubljani ga jo položil državni rekorder Bručan lovorjev venec z napisom ,,Slovenski lali-lcoatibti svojemu Zedinitclju“ ter pozval navzoče, da zakličejo Id agopokoj nemu kralju trikratni „Slava“. Takoj nato je bil start. Teklo je 22 atletov. Na krajši, iiOllO m dolgi progi, je zmagal med že plasiranimi seniorji Kien Lado (Primorje) v 11:11.2 pred Coucordijašem Steinerjem iz Zagreba, med lieverificir^nimi je dospel kot prvi na cilj Peter Dobrajc (Reka)* med smučarji Janežič Jože (Kamnik), ni«* tekmovalci ZFO pa Franc Jerman iz Don* pri Ljubljani. . ■ Na daljši. 5000 m dolgi progi je odnese zmago Jože Bručan (Primorje) v ca*« 19:4&4, 2- Jože Glonar (visoka šolu *•* Lel. vzgojo) 19:52J8, 15. Benedičič MirK (Skala, Jesenice) 20:37.8, 4. Pe.vc Slane (SOr kol, Hrastnik). Zaključek prireditve jc pri Slamiču, kjer so biti tekmovalci goščeni. zmagovalcem pa predana daril*1' Dne 1. decembra 1940, mc je za vedno zapustil moj dobri, dragi in zlati soprog- JOSIP MISLEJ Pogreb nepozabnega bo jutri v torek dne 3. decembra ob 16 uri na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo _ 4. decembra ob 7. uri zjutraj v magdalenski ceikvi Maribor, 2. decembra 1940. Žalujoča soproga in brat. Table-tenis v Murski Soboto Pod vodstvom gimnazijskega tel. učitelja Toneta Benedičiča so v gimnazijski telovadnici igrali za prvenstvo gimnazijci in učenci priv. trgovske šole. V singlu je dosegel prvo mesto Koch Ernest (trg. š.), 2. Kerčmar Ervin (gimn.). V ženskem singlli pa so zmagale gimnazijke: 1. Šonaja Mira, 2 Mihelič Slava. Tudi prvenstvo v parili je odnesla gimnazija (Kerčmar-Borina : Koch-Krstič). Tekmovalo je preko 30 učencev obeh zavodov in 8 parov. Srbska in hrvatska liga V srbski ligi so tekmovanje za letos zaključili. V hrvatski bi se bila morala odigrali v Splitu ponovna tekma med Hajdukom in Splitom. Ker zaradi zastoja v železniškem jiromelu ni bilo madžarskega sodnika, sta kluba tekmo preložila. DVE ZMAGI BEOGRADA NAD ZAGREBOM V Beogradu sla bili včeraj odigrani dve medmestni tekmi. V prvi sla nastopili juniorski mestni reprezentanci, zmagali so 'Beograjčani 5:1 (1 :1), v srečanju seniorjev je ludi zmagal Beograd .‘5:1 (1 :1), 'vendar je la rezultat po poteku igre previsok. s Na lable-Uuiškem lurnirju SK Mladike v Ljubljani je zmagala Mladika, sledijo ji z enakim številom točk Celje, Hermes in Korotan, ki bodo še igrali za drugo mesto. Prijavljena kluba Planina in Mura nista soddrivaia. s V finalni tekmi za pokal nemške** športnega vodje von Tschamnicr und Oste na je v podaljšku zmagal DSC (Draždan nad IFC Niimberg z 2 :1. s Meddržavna tekma Italija-Madžarskj* v Genovi je dala remis 1:1 (1:0) Strt'1 sla bila Trevisano (I) in Bodola. s V mednarodnem tablo teniškem troboj v Zagrebu, na katerem sodelujejo -st!'j čija ,Madžarska in Hrvatska, je Hrvatska premagala Nemčijo 5:2 in džarska Nemčijo 5 : -1. Tekmovanje se n* dalj uje. n Most preko Save pri Bosanski diški je dograjen in so ga že izročil* promet. Most je velikega gospodarske)^ pomena, ker veže Bosansko Krajino -srednjo Slavonijo. Most je veljal nad -milijonov din. . n Dva ribiča sla se zadušila zaradi črnskega plina na ribiški ladji blizu a* vonske Požege. ., n Sneg je zapadel v Hrvatskem Zagorj > v Liki in v Dalmaciji. Ponekod jo » tako visok, da so imeli avtobusi precejanj zamude. n V ViSegradu in okolici razsajala g* pa in davica. Na desetine ljudi je v ‘s a rajevski bolnišnici, smrtnih primerov 1 doslej še ni bilo. , 0 n Lov na srne je za pet let oblastvc* prepovedali v okolici Dvora na Um radi neprestanih lovskih tatvin. :e n. Banska uprava banovine HrvatsK® A odobrila mestni občini čakovečki 90.000 narjev kredita za rimsko pomožno akcijo> o čina pa je iz svojih sredstev dovolila kot moč za nezaposlene delavce v znesku '* .,| V dinarjev. Kritje za te izdatke bodo nasi posebnih enkratnih progresivnih socialnih kladah. Izd ta tn urejuje ADOLF RIBNIKAR » Mariboru liska Mariborska tiskarna d. d. m rračajo. — Uredništvo In uprava i Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon . predstavnik S l \M«> DETELA v Mariboru — Oglasi po ceniku - Rokopis) se uredništva štev, 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 ♦O®*