pogfnfn« pMni S Leto xn.9 sta 154 Ljubljana, sreda 8. ]uG)a I93I Cena 3 Din Lpravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 3126» [nseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tet 3492 ki 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon »t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ubca št 2. — Telefon št 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljob« l Jana St 11542, Praha čisto 78 180 Wton St 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— D®, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva afcca 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 in 312& Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te* krfon št 2440 (pomoči 2582). Celje: Kocenova ui. & Telef. St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasa po tarifu. »Napetost je dosegla višek" Skrajna poostritev odnošajev med Vatikanom in fašizmom — Možnost popolnega preloma London, 7. julija, d. V tukajšnjih krogih je vzbudila najnovejša papeževa okrožnica, v kateri ostro napada'fašistični režim, veliko pozornost. Splošno vlada prepričanje, da se je s tem spor med Vatikanom in Italijo še bolj poostril in da bo sedaj težko doseči likvidacijo spora brez vidnega umika na eni ali drugi strani. Vladni list »Daily Herald« objavlja celo poročilo svojega rimskega dopisnika, v katerem pravi, da je dosegla napetost med Vatikanom in K viri n al om tako stopnjo, da je računati še v toku tega tedna s formelno prekinitvijo diplomatskih odnošajev. Nasprotno pa prihajajo preko Pariza vesti, da pripravlja Mussolini novo noto, ki bo baje sestavljena v zelo pomirljivem tonu in ki bo morda privedla do likvidacije konflikta. V tukajšnjih krogih smatrajo te vesti za zelo malo verjetne, ker je fašistična vlada že v svoji zadnji noti stavila razne pogoje tn zahtevala popolnoma novo ureditev odnošajev katoliške cerkve do italijanske države. Rim, 7. julija, a Odnošaji med Vatikanom in fašizmom so se zaradi zadnje eo- ciiklike zopet zelo nevarno poslabšali Napetost je dosegla svoj višek. V fašističnih krogih razpravljajo o potrebi, da se na novo prouči celokupni problem odnošajev med državo in cerkvijo. Ogorčenje med fašisti zaradi objave zadnje enciklike, ki sta jo dva vatikanska kurirja z letalom prinesla v Pariz in London, kjer je bala izročena listom ter razširjena v radin, je zelo veLiko. Enciklika je bila znana najprej inozemstvu ter je bila objavljena šele v soboto v vatikanskem glasilu »Osservatore Romano«, dočim nosi enciklika sama datum od 39. junija Razširjene so razne razburljive govorice, ki se morejo razlagati baš s tem razburjenim razpoloženjem. Prekinitev diplomatskih odnošajev ni nemogoča. Papež baje preti s tem, da bo dal na indeks programatične govore najvišjih fnnk-cijonarjev fašistične stranke. Današnji fašistični listi zopet brezobzirno napadajo Vatikan in papeža. Razveseljivi pojavi zbližanja s Poljsko Poljski mecen jugoslovenske književnosti — Ekskurzija poljskih intelektualcev v naše kraje Varšava, 7. julija. AA. Znani poljski bogataš Leon Ha lomil j on je izročil naše* mu poslaniku v Varšavi g. Branku Laza-reviou 6 tisoč zlotov (nad 35.000 Din). Znesek je namenjen za nadaljnja izdanja iugoslovenske biblioteke v Varšavi. Kakor ie znano, je g. Halbmiljon omogočil izdajo poljskih prevodov Mazuraničevega eposa t Smrt Smail Age Cengiča« in Cankarjevih de!. Sedaj pripravljajo prevod Gunduliče-vega »Osimana«, ki je ena sama pesem o plavi Poljske. Istri mecen bo omogočil v F-irizu izdajo francoskih prevodov raznih del jugoslovenske književnosti. Zagreb, 7. julija, č. Danes je prispela semkaj večja skupina poljskih intelektualcev, ki prirede ekskurzijo po Jugoslaviji. Posetili bodo razne večje kraje, delj časa pa se bodo ustavili v Dalmaciji. Na po-vratku iz Dalmacije posetijo Ljubljano in Bled, nakar se preko Jesenic vrnejo ▼ domovino. Varšava, 7. Julija. AA. V Krakovu je bilo ustanovljeno poljsko jugoslovensko društvo. K novemu društvu so pristopili mnogi odlični intelektualci. Venizelos ofvarja volilno horfio v Grčiji Pred svojim odhodom na potovanje po Evropi bo imel političen govor, ki mu v Grčiji pripisujejo velik pomen Atene, 7. julija. AA. V zvezi z nameravanim potovanjem predsednika vlade Veri i zel osa po Evropi se doznava, da se bo Venizelos pred odhodom udeležil velike-£ a političnega banketa, ki mu ga prirede ■niegovi prijatelji. Kakor poroča njegov list »Elefteron Vima«, se bo ta banket vr» šil prihodnji četrtek, na dan, ko se konča zasedanje grškega parlamenta. Takrat se bodo zbrali okoli predsednika Venizelosa vsi narodni poslanci m senatorji njegove stranke. Venizelos bo imel velik političen govor, v katerem bo navedel rezultate sedanjega dela vlade m razvil program de- la, ki ga mora vlada še izvršiti ia Jri je potrebno glede na razvoj razmer na Grškem. Nadalje bo Venizelos dal izraza svojemu velikemu optimizmu in zaupanju v bodočnost Grčije. Orisal bo pozicijo grške vlade glede na rafcvoj razmer. Ta govor bo brez dvoma izzval veliko reakcijo in disikusijo v grških listih, ker sodijo, da bo to uvod v volilno borbo in da bo Venizelos tako pripravil teren za zmago svoje stranke. Takoj po tem banketu od* potuje Venizelos na svoje potovanje po Evropi. Končni rezultat madžarskih volitev Vladin blok Ima 193, opozicija pa vala za 16 Budimpešta, 7. Julija. 5. šele danes, 10 rini po volitvah, so bili službeno objavljeni definitivni rezultati parlamentarnih volitev. Novi parlament, ki se sestane 21. julija, bo štel skupno 245 poslancev. Od teh jih pripada vladnemu bloku 193, opoziciji pa 52. V vladnem bloku ima Bethlenova stranka 155, krščansko-socialna gospodar- 52 poslancev — Vlada je nazado-mandatov ska stranka pa 40 poslancev; laven strank je v vladnem bloku 8 poslancev. Vladni blok je izgubil skupno 16 mandatov. Od opozicije imajo legitimisti 6, desničarski radikali 5, krščanska opozicija 2, izven strank 4, liberalni demokrati 6, nezavisni liberalci 2, brezbarvni 3, socialni demokrati 14, agrarna opozicija pa 10 mandatov. Pogromi Kitajcev na Koreji Poboji Kitajcev se nadaljujejo v vseh večjih mestih — Doslej je bito nad 100 ubitih in blizu 1000 ranjenih — Protest kitajske vlade ubitih mnogo nad 100 Kitajcev, blizu 1000 pa hudo ranjenih. Nanking, 7. julija, s. Kitajski zunanji minister je izjavil, da je vlada uvedla energične korake pri japonski vladi zaradi pro-tikitajskega pokreta na Koreji ln obenem zahtevala zagotovilo, da se elični dogodki ne bodo ponavljali. London, 7. julija, g. Po vesteh iz Tokia, je bilo pri izgredih na Koreji ubitih 85 oseb. Število ranjenih je zelo visoko. Nemiri na Koreji proti Kitajcem se še vedno širijo, tako da je japonska vlada sklenila odposlati tjakaj vojaška ojačenja. London, 7. julija, d. Zadnje dni so iz- bruhnili v vseh večjih mestih Koreje veliki protikiitajstei nemiri. V Pingjangu so demonstranti ubili 80 Kitajcev, 170 pa hudo ranili. Nemiri so trajali vso noč do ranega jutra. Množica je d-emolirala nad 100 kitajskih hiš, mnogo restavracij in trgovin. Fohištvo in blago so znosili na ulico in ga zažgali. Policija je aretirala 150 oseb. Nad 4 tisoč Kitajcev je zbežalo na kitajsko poslaništvo v Seuln, v bolnice in v razne dobrodelne zavode! Po poročilih, ki jih je prejelo zunanje ministrstvo, so se protiki-tajski nemiri razširili na vso pokrajino J-fejanado. Skupno je bilo v zadnjih dneh Madžarska inozemska posojila Budimpešta, 7. julija, g. Ravnatelj mednarodne banke za plačila Renne Charron je danes odpotoval iz Budimpešte. Pogajanja za posojilo, pri katerih je ravnatelj Charron zastopal francoske in angleške interese, še niso bila zaključena, vendar bodo najbrže tekom jutrišnjega dneva. Istočasno s temi pogajanji se vršijo tudi druga pogajanja o posojilu v znesku 2 do 3 milijonov funtov. V finančnih krogih zatrjujejo, da ima finančno ministrstvo že ponudbo za dvig druge transe posojila in r!a se bo madžarska vlada tudi poslužila te pon-udbe, če bo potrebovala denar. V tem primeru bi šlo za skupno posojilo 7 c!o 8 milijonov funtov. Angleški premogovni zakon sprejet London, 7. julija s. Spodnja zbornica je v drugem čitanju brez glasovanja sprejela zakonski osnutek glede premogovnikov. Princ Nikola na Dunafu Dunaj, 7. julija. AA. Princ Nikola, brat rumunskega kralja Karola, je danes prispel z letalom iz Beograda na Dunaj. Preiskava o nemirih v Soluna Atene, 7. julija. AA. Notranji minister Evramos, loi je v Solunu vodil preiskavo glede zadnjih nemirov, se je vrni'1 v Atene. Izjavil je, da bo rezultat te preiskave znan šele čez kakih 14 dni. Preiskava tako proti nacionalističnim grškim organizaci« jam kakor proti židovskemu društvu »Ma-kabi« bo pokazala, v koliko »o člani posameznih društev prekoračili pravila in na-~">en svojih društev. Naval kobilic v Italiji Rim, 7. julija, s. V, okolici Perugie ln ▼ nekaterih občinah florentimske province so se pojavili ogromni roji kobilic, ki so povzročile po poljih ogromno Škode. Po cestah v onih krajih so kobilice tako na gosto, da morejo celo avtomobil isti voziti samo z zmanjšano hitrostjo. Zasedanje čsl. parlamenta Praga, 7. julija, h. Jutri se bosta sestala senat in poslanska zbornica. Zasedanje bo trajalo ves teden, ker je treba sprejeti zakon v izvoznem kreditu, s katerim bo urejeno vprašanje žitnih cen nove letine. DEFINITTVEN SPORAZUM V PARIZU Zedinjene države so pristale na zadnje francoske pogoje — Spora« znm je bil podpisan o polnoči — Splošno priznanje pžrtvovalnosti Francije — Hoovrovo leto Pariš, 7. .talljsL. d. Snoči malo pred polnočjo so bila pogajanja med Francijo in Zedinjenimi državami glede nvelja vrenja Hoovrovega predloga o moratoriju sa vojne dolgove ]n sa nemške reparacije s uspehom definitimo zaključena. Dosežen je bfl kompromis v vseh spornih vprašanjih in v zadnjih minutah ponedeljka so zastopniki Francije in Amerike podpisali dogovor glede nveljavijenja Hoovrovega predloga. Kompromis je bil dosežen na temelju francoskih predlogov, ki jih je ameriška vlada pozno zvečer odobrila. Še ob 7. zvečer, ko so se vnovič sestali amer. in franc. državniki, je bila situacija skrajno kritična in poučeni krogi so zelo pesimistično sodili o zaključku pogajanj, čeprav je šlo samo še za vprašanje stvarnih reparacijskih dobav. Francoska vlada je namreč na svoji seji določila skrajne meje, do katerih bi mogla popustiti, in je o tem obvestila Mellona, ta pa telefon i čno Hoovra, ki pa ni hotel odločiti sam, temveč se je hotel poprej posvetovati s svojimi ministri. Zato se je njegov odgovor zakasnil in za 7 uro sklicana konferenca se je sestala v popolni negotovosti. Kmalu po 9. zvečer pa je dospel odgovor ameriške vlade. Pogajanja so se nato nadaljevala še do poi 12. ponoči. Takrat je prišlo do končnega sporazuma ter je bil v dveh izvodih sestavljen protokol, ki 90 ga podpisali za ameriške Zedinjene države finančni minister Mellon in ameriški poslanik v Parizu Edge, za Francijo pa ministrski predsednik LavaL zunanji minister Briand, finančni minister Flandin in državni poditajnik v zunanjem ministrstvu Poncet Vsebina sklenjenega kompromisa Sporazum določa: A. Francoska vlada ugotavlja, da se Js sporazumela z vlado ameriških Zedinjenih držav glede izvedbe Hoovrovega predloga na naslednji osnovi: 1.) Plačevanje meddržavnih dolgov (vojnih dolgov in reparacij) se suspendira sa dobo od L julija 1931 de 30. junija 1932. 2.) Nemčija bo ie nadalje plačevala brezpogojen del reparacij, francoska vlada pa se strinja s tem, da se ta nemška reparacij ska plačila nalože pri banki za mednarodna plačila ▼ Baslu, ki bo te vsote posodila nemškim državnim železnicam. 3.) Vsa suspendirana plačila se obrestujejo pod pogoji, ki jih je predlagala ameriška vlada, ter se morajo amortizirati pe-čenši s L julijem 1933 v desetih letnih obrokih. _ B. Glede naslednjih treh točk, sa kaitere Francija priznava, da se ne tičejo neposredno ameriške vlade, se obvezuje francoska vlada/ a) V korist enfli evropskih držav, M bodo zaradi moratorija reparacijskih plačil posebno prizadete, da se bo organizirala skupna akcija najvažnejših emisijskih bank s posredovanjem banke sa mednarodna plačila v Baslu. b) Glede garancijskega fonda se bo med Francijo in banko sa mednarodna plačila sklenil dogovor, da vplača Francija v primeru novega moratorija v smislu Youngo-vega reparacijskega načrta v ta fond samo neobhodno potrebne zneske, M jih mora nato izpopolniti do predvidene višine Nem- e) Vprašanje stvarnih reparacijskih dobav kakor tudi razna iz uveljavljenja Hoov-rovega načrta in tega sporazuma izvirajoča tehnična vprašanja bo proučil poseben odbor strokovnjakov, v katerem bodo zastopane vse prizadete države. d) Francija si pridržuje pravico, »Me-vatl od Nemčije garancije, da bo vporabila prihranke, dosežene s tem moratorijem, izključno v gospodarske namene. . , . V skladu s tem sporazumom bo ministrski predsednik Laval še v teku tega meseca zahteval sklicanje konference vseh onih držav, ki so podpisale Youngovo pogodbo. Komunike o sporazumu Pariz. 7. julija AA. Ha vas prinaša tole poluradno vest: »O priliki snočnje izmenjave misli med francoskimi in ameriškimi de-leeati sta ameriška delegata sporočila francoskim, da vlada ameriškim Zedinjenim držav pristane na besedilo sporazuma, ki sra je predložila Francija. Predsednik Hoover je izjavil, da je sporazum, ki je bil danes sklenjen v Parizu, v duhu ameriškega predloga. vendar da morajo vsekako nanj pristati tudi ostale prizadete države. Mellon in Edge sta se zahvalila v imenu predsednika Hoovra francoski vladi za trud, ki ga je pokazala, da pride do tega sporazuma. Izjavila sta. da so Franciji vse države dolžne zahvalo, ker je neprestano delovala v pomirljivem duhu. Predsednik vlade Laval je izrekel upanje, da bo Hoovrova akcija. ki je tako zelo navdušila Francijo, deležna priznanja tudi v bodočnosti.« Svečana obveza Nemčije BerBn, 7. iulija g. Izjave državnega kan-celarja dr. Briininga o uporabi prihranjenih reparacijskih zneskov so napravile v političnih krogih globok vtis. Državni kance-lar ie podal te izjave že pred več dnevi ameriškemu poslaniku Sackettu. vendar ie bilo besedilo objavljeno šele včeraj. Sa-ckett je bil predložil državnemu koncelariu oo nalogu predsednika Hoovra vprašanje, kako namerava Nemčija uporabiti prihranjeni denar, ker bi rabil te podatke za natiska pogajanja. Nemčija je izjavila, da niti od daleč ne misli na to. da bi najmanjši del tega denarja porabila za vojsko ali mornarico, temveč izključno za konsolidacijo finančnih razmer. Republikanski fisti z zadovoljstvom pozdravljajo. da j* Brun ing podal tako izjavo. Naciionalna opozicija pa poudarja, da so te izjave za Nemčiio poniževalne. Francoske žrtve na oltar miru Pariz, 7. Julija č. Francoski tisk brez izjeme pozdravlja doseženi sporazum in se popolnoma solidarizira s stališčem francoske vlade. Listi pa tučB soglasno poudarjajo, da mora Nemčija pravilno ceniti velike žrtve, ki jih je s tem Francija znova doprinesla v interesu miru in konsolidacije Evrope, prav posebno pa še v interesu tesnejšega sodelovanja med Francijo in Nemčijo. Zlasti podčrtava jo listi izjavo ministrskega predsednika La-vala, ki Je dejal, da pomeni današnji dan pričetek nove dobe v odnošajih francoske, ga in nemškega naroda, ako bo Nemčija pravilno upoštevala ženeroznost francoske vlade tn ogromne žrtve, ki jih je dal francoski narod na oltar mira. Sauervvein piše v »Matinu«, da Je napravila francoska vlada zopet nov eksperiment z Nemčijo. Nobenega dvoma ni, da se bo Nemčija gospodarsko okrepila, še vedno pa je vprašanje, ali se bo politično popravila. Ce bo Nemčija izpolnila obljube, ki Jih je dala Ameriki,' ter bo uporabila vse prihranke za gospodarsko konsolidacijo, potem bo lahko vedno računala na podporo in sodelovanje Francije. Proglas nemške vlade ^ Zahvala Franciji BerSn, 7. jmlija. č. Nemška vlada je po» vodom uspešnega zaključka pariških po» gajanjj izdala na nemški narod poseben proglas. Dopcfldne je imela vlada dolgo* trajno sejo, na kateri je razpravljala o pa« riškem sporazumu in ga je, kakor se jav« Ija neoficijelno, v celoti odobrila. V pro» glasu na narod pravi vlada med drugim: »Dalekovidna inicijativa predsednika Zedinjenih držav Hoovra je kronana z uspehom. Povsod se opaža popuščanje ne« gotovosti m povsod prevladuje radostna zavest, da je s tem dana možnost za ozdravljenje Evroipe in vsega sveta. Izved« ba Hoovrovega načrta daje nado, da bodo oni, ki so bili najbolj obremenjeni, imeli od tega največje koristi. Da pa se bo lah« ko izvedel ta načrt, so morale nekatere države prevzeti nase velitka bremena Ve« like žrtve francoskega naroda so naletele v Nemčiji na globok odmev. Nemški na« rod in nemška vlada sta hvaležna Franciji in vsemu svetu, da sta uvidela položaj Nemčije. Toda s tem, da je dosežena od« goditev reparacijskih plačil, še ni dosože« no vse. Neančija še ni rešena svojih bre* men. Zaradi tega ne sme niti trenutek po» pustiti v svojem skrajnem naporu in šte« diti na vseh straneh, a vse te prihranke mora uporabiti za ojačanje državnih fi« nanc, kajti tako se bo ojačal denarni trg in dala nova zdrava osnova nemškemu go* spodarstvu. Ne smemo pozabiti, da se je nemški narod Se vnaprej s svoje strani ob« vezal napram Ameriki, da bo vse prihran« ke, dosežene z moratorijem, uporabil v ko« rist svojega gospodarstva.« Proglas končuje z ugotovitvijo, da bodo že prihodnji meseci dali priliko, da se mednarodna solidarnost in mednarodno sodelovanje preizkusi v praksi. Nemški na» rod mora ostati zvest načelu mednarodne solidarnosti. Ameriško priznanje Franciji pari«, 7. Julija, a. Državni tajnik Mellon Je izjavil zastopnikom tiska, da se Je vršil razgovor s francoskimi kolegi ▼ najprijaznejšem in najbolj simpatičnem tonu. Njihova prostodušna prisrčnost je zelo olajšala nalogo ameriških delegatov. Ameriški delegati morajo napram ameriški Javnosti izrecno poudariti dragoceno sodelovanje francoskih kolegov, posebno ministrskega predsednika Laval a, ki Je v veliki meri pripomoglo, da Je prišlo do sporazuma. Predsednik Hoover o pomenu sporazuma WasMmrto«. 7. julija č. Še v toka no«. ki nastopi v Washingtonu šest ur kasneje kakor v Srednji Evropi ie predsednik Hoover sprejel novinarje ter jim podal daljšo izjavo, v kateri je rekel med drugim: »Veselim se, da vam lahko sporočim, da }e vlada pravkar prejela iz Pariza poročila, da ie bil od vseh zainteresiranih držav sprejet predlog o enoletni ustavitvi plačevanja vseh vojnih dolgov in reparacij. Francoske pogoje za sprejem tega predloga morajo sicer odobriti še ostale prizadete države. vendar pa ni dvoma, da se bo to zgodilo Četudi bo morala Nemčija še vršiti nekatera plačila na račun reparacij, se ji bo takoj po sprejemu tega predloga vsa ta vsota vrnila v obliki posojila. Tehnične tež-koče. ki izvirajo iz kompliciranosti mednarodnih pogodb, zahtevajo še nekatera Dogajanja med posameznimi državami, mislim pa, da bodo tudi ta pogajanja v najkrajšem času končana. Z ameriške strani je potreben pristanek kongresa. Od večine članov senata in reprezentančne zbornice pa imam že sedaj zagotovilo, da bodo brez ozira na svojo strankarsko opredeljenost podpirali moj predlog Sprejem moratorija pomeni tako za ameriški narod novo veliko gospodarsko depresijo in izgubo za državne proračune- Toda na ta način se bodo znatno ublažila bremena, ki jih morata nositi centralna Evropa in Nemčija. Načrt moratorija otvarja zato pot k splošni gospodarski raz- bremenitvi. Vsaka gospodarska podpora pomeni, da se slabi nezaupanj« in krepi zaupanje. Narodi se s tem odvračajo od nemirov in vračajo k delu. Gospodarska pod-nora znači tudi vidno pomoč za brezposelne in za poljedelstvo.« Hindenburgova zahvala Hoovru Ber/fct, 7. julija, č. Predsednik nemško republike Hinderubuig je poslal predsedniku Zedinjenih držav naslednjo brzojavkoc »Ker so pariška pogajanja končana in je dosežena odgoditev reparacijskih plačil, hitom, da se zahvalim vam m vsemu ameriškemu narodu za vašo inicijativo. S tem se začenja za ves svet nova era mira n? sodelovanja.« Bruning Mussoliniju R}m. 7. julija s. Ministrski predseduj Mussolmi ie imel danes dališi razgovor x zunamim ministrom Grandijem in italijanskim poslanikom v Berlinu Orsini-Baroni-jem. ki mu ie prinesel poslanico državnega kancelaria dr. Briininga. Nemški državni kancelar izraža v tej poslanici Italiji zahvalo Nemčije, da ie pristala na Hoovrov Predlog, ki nalaga kakor ie v Nemčiji splošno znano. Italiji znatne žrtve. Mussolini ie izročil berlinskemu poslaniku prisrčen odgovor za državnega kancelaria dr. BrtSnin. ga. Sodba diplomatov Pari«, 7. juKja. AA. Diplomatski in finančna krogi so zelo zadovoljni s franco. «Ko - ameriškim sporazumom, dasi po-^ Prihodnja pogajanja o tehničnih podrobnofrtih naletela na številna tezkoče Zato upajo, da bo predsedoval tej konferenci kak ugleden Američan. Politično zanimanje je zdaj osredotočeno na pos*t Brumnga in dr. Curtiusa, ki prideta v kratkem v Pariz- Politični krosi upajo, da bo poset nemških ministrov rodil konkretne rezultate m omilil napetost med Nemčiio m Francijo. Vpliv na borze Bernn, 7. julija, č. Vest o dosegi spora-»nna v Parizu Je imela na nemških borzah največji odmev. Nervoznost zadnjih dni Je popolnoma izginila in povpraševanje po nemških papirjih Je silno naraslo. Večina papirjev se je dvignila za 5 do S odstotkov. Macdonald vabi na novo konferenco I-ondon, 7. juHja. Ministrski predsednik. Macdonald je danes v spodnjji zbornici ma neko vprašanje ponovil povabilo angleške vlade na konferenco vseh vlad, M so v slavnem prizadete pri problemu dolgov. Konferenca naj bi se na Macdonaldovo že-ljo vršila v Londonu. Ministrski predsednik je pri tem omenil, da je angleška vlada že pred več dnevi sklenila in to tn;h ekskurzij, ki so uvedene z no--vim zakonom o srednjih šolah. V teku leta bo ugodno rešeno tudi vprašanje reaktivis ranja profesorjev, ki so bili v dobi stran« karskih režimov iz političnih razlogov predčasno upokojeni. Glavni odbor je posvečal pozornost tudi terminologiji, ki je za številne predmete že do kraja izvršena. Prosvetno ministre stvo bo še v teku letošnjega leta pričelo uvajati izenačeno terminologijo. V krat* kem bo izdan tudi nov pravilnik o prazno* vaju cerkvenih praznikov, ki bo važen zlasti za kraje z versko mešano šolsko mladino. Po uveljavljenju novega uradniškega za« kona je bila sklicana plenarna seja, ki je obravnavala izpremembo pravil, ki mora« jo ustrezati določbam zakona. Glavni od= bor vzdržuje stalne zveze z Mednarodnim profesorskim udruženjem in Udruženjem za srednješolski pouk in delegati našega udruženja se bodo tudi udeležili mednarod« nega kongresa od 16. do 25. julija v Pa» rizu. Članstvo stalno narašča, zlasti v beo« grajskj in zagrebški sekciji Beograjska sekcija ima 103 pododbore 6 1711 člani, zagrebška 55 pododborov s 675 člani, ljub' ljanska 14 pododborov z 266 člani, šara« jevska 19 pododborov z 248 člani, splitska 7 pododborov s 101 članom, skupno torej 196 pododborov s 3001 članom. Lansko leto je štelo udr,,ž«": članov. Ors gan udruženja »Glasnik« izhaja v 3100 iz« vodih. Knjižnica udruženja šteje 1600 knjig in je vzorno urejena. Po temperamentnem govoru predsedni« ka ie poseglo z manjšimi internimi zade« vami v debato Se nekaj delegatov, nakar je bil kongres prekinjen do jutri zjutraj ob 9. Razstava mariborskega tiska Popoldne so 6e delegati odpravili v manjših skupinah na izlete v mariborsko okolico, največ jih je pohitelo na Maribor« ski otok, kjer so se divili vzorno urejene« mu kopališču, od tam pa so krenili v vi« nar9ko šolo, kjer so bili pogoščeni od vedno prijazr.cga direktorja. Ob velikem številu kongresnikov je bila opoldne v kazinski dvorani otvorjena raz* stava mariborskega tiska in razstava slik prof. Kosa. Razstavo je otvoril ravnatelj dr. Tominšek, ki je imel pri tej priliki krajši govor, v katerem je obrazložil go> .stom pomen slovenske knjige v naši sto« letni borbi proti Germanom in Romanom. Opozarjal jih ie na dejstvo, da je izšel iz mariborske gimnazije največji slavist po« kojnj Miklošič. Po otvoritvi sta vodila goste po razstavi ravnatelj knjižice go« spod Janko Glaser in prof. Baš, ki sta raz« stavo tudi organizirala. Zvečer se je vršil v veliki unioneki dvorani svečan banket. fioljseviški vodja priznava polom komunizma Senzacionalen govor Stalina - Popolna enakost je mogoča - Brez inteligence ne gre Berlin. 7. illliia.. >Vo3sisi->be! 7f>i- V nič mnnišum na ne- Berlin, 7. julija. >Vo3sische Zei tung< poroča iz Moskve: Nedavno je imel Stalin na zaupni konferenci sovjetskih komisarjev govor, ki je bil objavljen šele sedaj in ki je izzval velikansko pozornost. Že poprej se je govorilo, da bo prišlo v sovjetskem car-st.vu do temeljitih sprememb in da namerava sovjetski režim opustiti dosedanje radikalne komunistične metode ter se vrniti polagoma h kapitalističnemu gospodarskemu sistema, ki naj postane zopet steber socializiranega ruskega gospodarstva. Te govorice je sedaj Stalin oficijelno potrdil in priznal. da drugače ne bo mogoče dokončati petletke in doseči nameravane industrializacije. Stalinova izjava pomeni formelno napoved in svečano deklaracijo novega knrza. Z moško besedo, kakor že v mnogih pvojih prejšnjih govorih, zahteva Stalin tudi tokrat od svojih somišljenikov, naj zažgejo, kar so doslej oboževali. Izmed smernic, ki jih je navedel Stalin v svojem govoru za bodoče narodno gospodarstvo sovjetske Rusije, ie ena najvažnejših zopetna diferenciacija delavskih mezd. Dosedaj so bili delavci plačani vsi po enakem ključu, le inozemski strokovnjaki so uživali posebne bonitete in ogromne plače, dočim je domače delavstvo moralo dopri-našati »žrtve«. Stalin uvideva, da se taka metoda ne obnese in da ubijajo slabe plače veselje do dela. Zato se bo zopet uvedlo boljše plače za kvalificirane delavce ter priznala razlika za lažje in težje delo. Delavstvu naj se da s tem pobudo za večjo strokovno izobrazbo in veselje do dela. ki mu proži višji zaslužek. Stremljenie po večjih dohodkih nai postane gonilna sila sovjetskega delavca. Da bi ovrgel morebitne očitke svojih nasprotnikov, češ da to ni v skladu z načeli komunizma, ki odreja plače ne po delu. marveč po pravici do eksistence, se je Stalin v svojem govoru skliceval na Marxa in Lenina. V nič manjšem nasprotju z dosedanjo sovjetsko prakso je tudi nadaljna napoved Stalina, da bo treba v večji meri pritegniti inteligenco. Sovjetski režim je bil dosedaj sovražno razpoložen proti inteligenčnim slojem in je trpel te vrste ljudi le, v kolikor jih je potreboval. Znani so razni procesi, ko je moralo na stotine zdravnikov, inže-njerjev, tehnikov itd. čutiti pest boljševizma. Napačno je, je dejal Stalin, če bi se vsakogar, ki je izšel iz starih, kapitalističnih šol, smatralo za sovražnika komunizma. Izkazalo se je, da so večinoma voljni delati in zato se jim delo ne sme onemogočati. Sovjetska Rusija je dosegla ono razvojno stopnjo, ki zahteva čimveč inteligenčnega osobja. Delavski razred si doslej še ni mogel vzgojiti dovoljnega naraščaja in mora zato pristati na sodelovanje ljudi, ki morda poprej niso bili pristaši komunizma. Noben vladajoči razred ne more izhajati brez inteligence. Naposled se je Stalin v svojem govoru izjavil tudi proti petdnevnemu delovnemu tednu. Prekinjeni delovni čas je imel za posledico, da je silno padla zavest odgovornosti za prevzeto delo, za tvorniške naprave in za vzdrževanje reda. Zato zahteva, da se mora delovno razmerje nrediti na strogo trgovski podlagi, s čim veeio produkcijo, upoštevajoč rentabilnost, ker ni več mogoče kriti vseh primanikliajev iz državnih sredstev. Podjetia bodo morala samo skrbeti za svoj obstoj in razvoj in zato se dosedanje metode ne morejo več držati. Predvsem se morajo znižati režijski stroški, kar znači novo ureditev mezd in delovnega časa. Dosedanji velikanski trustj se morajo opustiti. Sistem kolegiialnega vodstva podjetij in trn sto v ie nevzdržen. Priti mora v vsako podiet^e zonet močna roka. ki bo znala držati discinlino in dvigniti nrndukcpn ter doseči gosnodarsko rentabilno*?. 7»to bodo sovipti v nod-ietiih nkinieni in dostavljeni direktorji z vsemi pooblastili. Papeževa poslanica katoliškemu svetu Rim, 5. julija. Spor med Vatikanom in Kvirinalom, ki je bil sredi junija, neposredno po silovitih demonstracijah fašizma proti KatoliSki akciji, v stadiju nekakega premirja za pogajanja med obema taboroma, se je od takrat ne toliko poostril, kakor poglobil. Med pogajanji senatnega predsednika Fe-derzonija in kardinala Paccellija so javni izbruhi fašistične nejevolje proti katol» škim organizacijam in cerkvenim institucijam sicer ponehali, vendar je vzbudilo pozornost, da se niso pokazali nikaki pojavi reakcije prebivalstva na krute prijeme vladnih organov, in mnogi so to komentirali tako, da je pozicija cerkve med italijanskim ljudstvom že zelo slabotna. Zlasti fašisti so zatrjevali, da italijansko ljudstvo nikoli ni bilo klerikalno, dasi je nesporno silno religijozno. Duh starega italijanskega liberalizma in framazonstva ni izumrl, marveč se je takoj pojavil, brž-ko je fašizem prišel do prvega spora s cerkvijo. Pozabljena so bila preganjanja prejšnjih let, pozabljen je bil lateranski sporazum fašizma s papeštvom, ki so ga italijanski liberalci tako silno zamerili Mussoliniju, in fašizem bi se ne bil povzpel do tako brutalnega napada na katoliško akcijo, da si ni bil svest, da stoji za njim v borbi proti Vatikanu do malega vse italijansko meščanstvo. Meščanstvo, ki je koncem koncev v politiki najbolj aktivno, se je zavedalo svoje davne protiklerikalne tradicije ter je spontano podprlo fašizem, kakor bi bilo najbrž podprlo vsakogar, kdor bi imel dovolj smelosti, da odkrito nastopi proti papežu. In to kljub temu, da se meščanstvo dobro zaveda, da fašizem ni pričel svoje borbe morda iz kakega svobodomiselstva, temveč edino zato, ker vidi v katolicizmu največjega konkurenta in največjo oviro za absolutno obvladanj® Italije in Italijanov. In tudi kljub dejstvu, da je fašizem nedavno z enako ali še večjo brutalnostjo, kakor sedaj proti Katoliški akciji, nastopal tudi proti liberalno orientiranemu meščanstvu. Meščanstvo je videlo samo, da je fašizem nastopil proti Vatikanu, pa se je postavilo s svojimi simpatijami na njegovo stran. Tudi na široke sloje italijanskega ljud stva Vatikan ne more zanesljivo računati. Sodeč po stališču, ki so ga nekatere južno-italijanske pokrajine zavzele napram prepovedi javnih cerkvenih obhodov, je moral Vatikan sprevideti, da je ljudstvo pač verno, ni pa katoliško v onem smislu, ka kor bi to radi videli v Vatikanu. Srd kme tov se namreč ni obrnil proti fašizmu, ki je s svojo repomirljivo bojevitostjo povzročil prepoved procesij, marveč je bil naperjen naravnost proti duhovščini, s čimer je postal pkpežev interdikt ravno v najpobožnejših krajih Italije ne samo brez zaželjenega učinka, marveč je celo oslabil papeževo stališče. Pri takem stanju stvari se ni čuditi nekam smelim izjavam Vatikanu naklonjenega časopisja o neveselem položaju katoliškega čustvovanja med italijanskim ljudstvom. časopisi so se spomnili pesimistične izjave kardinala Gasparrija o priliki, ko ie fašistična vlada uvedla v javne šole' veronauk in križ. S*ari vatikanski državnik je dejal, da vzpostava križa v šoli' cerkvi ne koristi nič. kajti narodu da nedo-staje prave vere. Enako se tudi vedno iz-nova ponavlja sodba, da italijanski katolicizem ni borben in da ima pač veliko smisla za procesije, za borbo pa nima niti najmanjšega razumevanja. Nič manj začudenja v ostalem svetu ni vzbudilo poročilo. da so sama rimska predmestja tako zelo versko mlačna, da tisoči tamošnjih prebivalcev ne znajo niti osnovne molitve krščanske cerkve, očenaša. Katoličani Italije torej papežu niso nudili potrebne pomoči v njegovem težkem boju zoper fašizem. V tej stiski se je papež obrnil s pretresljivim protestom proti fašizmu na katoličane vsega sveta. Na praznik sv. Petra in Pavla je naslovil na katoliške škofe okrožnico, v kateri podrobno popisuje vfe ukrepe Mussolinijeve vade proti Katoliški akciji, kar papeževa okrožnica istoveti z napadi na svobodo cevkve. Težko si je predstavljati, kake pomoči pričakuje Vatikan od inozemstva in v katerih državah naj najde njegov protest takega odmeva, da bi lahko vplival na fašistično vlado in omilil nje silovito nastopanje proti Kat^šk. -kciji, čeprav papež v svojem oklicu omenja tudi nasilja fašističnega režima proti vsaki svobodi sploh. Dandanašnji položaj cerkve v Evropi je bistveno drugačen, nego je bil pred vojno. Odpadli sta dve mog >čxii utrdbi katoličan-stva: Avstrija in Španija. Na mesto prve so stopile Poljska, češkoslovaška in mala Avstrija, toda vse tri države ne morejo zamašiti zijajoče vrzeli. Poljski nje zunanja politika narekuje previdno pasivnost, češkoslovaška je zadovoljna, da je ustvarjen modus vivendi, Dunaj pa je politično quantite nčgligeable. Najbolj borbeni so nemški katoličani, toda razen platoničnih izjav politično neodgovornih cerkvenih krogov tudi oni ne morejo posredovati. Prav v tem trenutku Nemčija silno rabi Italijo, pa tudi v notranjosti mora cen-trum bojevati težak boj z naraščajočim protikrščanskim gibanjem. Francije si danes ne moremo več misliti kot zaščitm-ce političnih teženj Vatikana. Ostanejo le še manjše evropske države: Belgija, Litva, Madžarska, kjer je katolicizem v premoči. Katera izmed teh naj nastopi proti Italiji? Kar se tiče anglosaških katolikov Evrope in Amerike, oni pač radodarno podpirajo cerkev v politične zadeve pa se nočejo spuščati. V fašističnih vrstah zaradi tega z gotovostjo računajo, da bo najnovejši papežev protest ostal glas vp:jočega v puščavi. Po njihovi sodbi je politična konstelacija v Evropi taka ,da je izključeno, da se kdo energično zavzel za Vatikan. Tn tako. pravijo, za Vatikan ni drugega izhoda, kakor da popusti in se skuša za vsako ceno sporazumeti s fašizmom. Oustricova afera Pariz, 7. julija, s. Glavni državni pravd-nik je izročil svoje poročilo o znani Ou-stricovi aferi predsedniku državnega sodišča. Iz tega poročila je razvidno, da ie bivši pravosodni minister Perret zagrešil razne službene nerednosti, ki »o bile v zvezi s to afero. Rizsodba bo izrečena v zadnjem tednu julija. Bratstvo med češkoslovaško in jugoslovensko vojsko Službeni obisk našega poslanika dr. Kramerja pri jugo-slovenskem polka češkoslovaške armade Praga, 7. julija, h. Jugoslovenski posla« nik dr. Kramer je obiskal danes 48. jugo« slovenski polk v Benešovu pri Pragi. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki polka, številna oficirska delegacija in predstav« niki oblastev. S poslanikom so potovali do« sedanji vojni ataše polkovnik Tešanovič in novi vojni ataše polkovnik Joksimovič ter tiskovn; referent Živkovič. Dr. Kramer se je odpeljal s kolodvora v vojašneo, kjer jc sprejel raport in si je ogledal vojašnico. Nato je pozdravil polk s kratkim nagovo« rom, v katerem je izvajal med drugim: »Vaš polk nosi naše ime in našo zasta« vo v češkoslovaški vojski, daleč tam na jugu pa nosi eden izmed naših najbolj strumnih polkov, 21. pešpolk. vaš ponosni prapor. Niti vaš polk in niti naš polk ni« sta dobila jugoslovenske, oziroma češkoslo« vaške zastave slučajno. Oba sta elitna oddelka v svojih vojskah in oba sta prido« bila svoji častni imeni po zaslugah svojih hrabrih vojakov. Vašj tovariši so se v sve« tovni vojni udeležili Topličke pobune leta 1927. Pozneje so 6C vaši tovariši vračali preko našega Srema. kjer 6o jih okinčali z našimi zastavami. Tako je dobil vaš polk s polno pravico jugoslovensko ime, in je obenem simbol neporušenega večnega krv« nega bratstva iz nekdanje prošlosti, za se* danjost in vso bodočnost. To bratstvo združuje vse naše sile za ohranitev svobo« de in neodvisnosti češkoslovaške republike in kraljevine Jugoslavije do zadnje kaplje krvi. do zadnjega zdihljaja.« »Vsi vemo, da morata naša dva naroda izpolniti svoje zgodovinsko poslanstvo v človečaastvu, to je da morata biti siguren porok miru na svetu in ohraniti svoj last« ni razvoj in svoj narodni obstoj. Jugoslavija je ponosna na vaš polk, ker ve, da predstavlja s svojim oficirskim zborom in svojimi vojaki vse vrline onega velikega češkoslovaškega duha, ki je v borbi za svobodo zadivil ves svet. Mi vemo, kolika je ljubezen v vaših vrstah za nas in iz vsega srca vračamo to ljubezen. Naš veliki narodni vodja, naš kralj, vam je sam izročil jugoslovenski prapor, znamenje naše ■svobode in naše časti. On je vedel, da vam ga lahko izroči s polnim zaupanjem, kakor bi ga izročil svoji lastni vojski. Ne bojte se tudi za vaš prapor pri nas, ker ga čuvamo. kakor da bi ga čuvali vi sami. Bodite pozdravljeni »osem ki štirideseti«. Pozdravljeni vi Jugosloveni češkoslovaške vojske in z vami vsa slavna češkoslovaška vojska, čuvarica narodne svobode in bra« niteljica bratske nam zemlje Češkoslovaške, ki nam je kot druga domovina. Klik-nirno »Živeli« njej in klikni-mo »Živel njen vodja«, ki je tudi nam očetovski prijatelj in učitelj, prezident Masarvk!« Poslanik dr. Kramer je pozneje posetil mestni dom. kjer je bil »prejet in pozdravljen od predstavnikov mesta. Opoldne j® bil ogled Konopišta. kjer se je vršilo sve« čano kosilo. Oficirji 48. polka so izročili odhajajočemu polkovniku Tešanovičo v spomin krasen pokal vz češkoslovaškega stekla. Zvečer se je poslanik dr. Krame* vrnil v Prago. Proces proti teroristom v Beogradu Zaslišanje glavnega obtoženca — Želja po maščevanju ga je spravfla v Pavefičevo družbo Beograd. 7. julija o. Pred državnim sodiščem za zaščito države se ie danes v nadaljevanju Drocesa Droti Ivanu Levakoviču in njeeovim 11 tovarišem začelo zasliševanje obtožencev. Prvi je bil zaslišan slavni obtoženec Ivan Levakovič starejši. Njeeo-vo zasliševanje je trajalo vse dopoldne in se bo nadaljevalo še jutri. Dočim je v preiskavi skušal tajiti, ie pri današnji razpravi podal obširno priznanje in podrobno opisal vse dogodke ki so ea spravili naposled na zatožno klop Levakovič ie bil po vojni orožnik. Služboval ie v Zaerebu. toda leta 1920 ie bil odpuščen iz državne služb" to je dobil službo pri zaerebški občini, tiai-prvo kot občinski izvršni orean. pozneje pa kot tramvajski sorevodnik. Naposled ie bil kakor misli on. na zahtevo sedanjega župana dr. Srkulja odpuščen iz mestne službe Zaradi teza ie imel do dr. Srkulia vedno hudo sovraštvo in ie samo čakal prilike, da bi se maščeval. Ko so 1. 1929. prišli k njemu razni odposlanci dr.-Pa ve lica., ki ea "o-zna že od 1. 1920. ter e a nagovarjali, naj se pridruži njihovi akciji, je smatral to za ueodno priliko, da se maščuje tudi nad Srkuljem. Zato je brez pomisleka pristal na njihove ponudbe. Veliko vloeo v vsej stvari ie izrala tudi njegova ljubezen do neke Madžarke, s katero se ie nameraval poročiti. Ko ea je dr. Pavelič pozval nai pride na Dunaj, je temu pozivu takoj sledil, ker ie upal. da bo moeel na povratku posetiti tudi svojo izvoljenko. Nato ie podrobno opisoval. kako so se doeovarialj srlede teroristične akcije, pripravljal; atentate in širili pronaeando. Pozneje ie še večkrat odšel na Ehinaj in pozneje na Madžarsko, kier so ea učili, kako mora ravnati z orožjem, kako lahko spravi eksplozivna sredstva preko meie in kako se izdelujejo peklenski stroji. Obširno je pripovedoval o pripravah za atentat na Karla Kovačeviča, ki ea ie imel izvršiti soobtoženi Nožarič. V inozemstvo je potoval deloma s svojim pravim potnim listom, deloma pa s ponarejenimi dokumenti, ki mu jih je preskrbel dr. Pavelič. "Opoldne .ie bila razprava prekinjena, ter se bo nadaljevala jutri. Jugoslovenska gospodarska delegacija v Parizu Pariz, 7. julija. AA. Jugoslovanska de« legacija gospodarstvenikov in predstavni« kov trgovskih zbornic je prispela snoči v Pariz. Davi je položila venec na grob Ne« znanega junaka. Nato je obiskala delega« cija pod vodstvom g. Alberta Deufscha, predsednika zveze industrijcev in trgov« cev z lesnimi proizvodi, občino, popoldne pa Zavod za pospeševanje zunanje trg ovij ne. Jugoslovene so sprejeli in spremljali svetnik poslaništva Cincar Markovič, tr* govski ataše Šantič, predstavnik jugoslo« vensko*franc06ke zbornice Bourgin. pred* stavniki udruženja prijateljev Jugoslavije ter Krešimir Kovačič v imenu jugosloven« ske kolonije. Pariz, 7. julija. AA. Delegati jugoslo-venskih trgovskih zbornic so bili sprejeti danes v občinski palači od predsednika občinskega odbora. Predsednik občinskega odbora Rene Bailot je izrekel delegaciji dobrodošlico ter izrazil željo čim tesnejših gospodarskih stikov z Jugoslavijo. V imenu Jugoslovanov je govoril generalni ta.jnik Zveze industrijcev in trgovcev z lesnimi proizvodi Mautner, ki se je zahvalil za lepi sprejem. Delegacija se je nato vpisala v zlato knjigo občine. Jugoslovenski delegacij: je bila nato prirejena zakuska. kjer je spregovoril o. Vorkapič v imenu ^avoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Neurje v Sremu Sremska Mitrovica, 7. julija, č. Nad Sremsko Mitrovico m okolico je včeraj popoldne zopet divjalo hudo neurje. Sko-ro celo uro je lilo kakor iz škafa, tako da so ponekod nastale pravcate poplave. Neurje ie spremljal orkanski vihar, ki je rušil drevje, odn?/Šal strehe ter napravil mnogo škode. Nekega dečka je vihar vrgel v Drino, kjer je utonil. Umor v gostilniškem prepiru Beograd. 7. julija. V Skadarliiii, tako-zvanem bohemskem predmestju Beograda, je prišlo snoči v kavami »Vuk Karadžic« do krvavega pretepa med natakarjem VI-tomirnim Markovičem ter skupino šoferjev. V pretepu je natakar porinil šoferju Dobrivoju Stanojeviču nož v prša s tako silo. da mu je dobesedno prerezal srce m' se je Stanojevič na mestu zgrudil mrtev. Morilca je policija takoj aretirala. Kongres čevljarjev Beograd, 7. julija. AA. Včeraj dopoldne ie bila v prostorih Obrtniške zbornice kon« ferenca čevljarjev, na kateri so sklenili sklicati v roku meseca dni kongres čevljarjev. ki bi se ga udeležili zastopniki raznih organizacij iz vse države. Na ta kongres naj bi prišli tudi zastopniki usnjarske industrije in trgovine. Aretacije hitlerjevcev v Kielu Berlin. 7. iuli.ia z V Kielu je danes policija zaseela poslovne prostore narodno-soci.ial*-st čne stranke. Tudi nrkai narodnih soci-ialistov ie bilo aretiranih. O vzrokih te policijske akcije se za enkrat ne. ve ničesar. Uvoz našega premoga in oglja v Grčijo Atene, 7. julija. A A. List »Akropo^isir prinaša odprto pismo predsedniku vlade o uvozu juigcvsloveniskega premoga in oglja. List naglasa, da je popolnoma neupravičena zahteva po povišanju carine na jugoslovenski premog v svrho zaščite domače m* dustrije premoga. Grška premogovna industrija ni dovolj velika, da bi mogla kriti domačo potrebo in zato se ne da govoriti o potrebi po njeni zaščiti. Na drugi strani je treba naglasiti dobro kakovost jugoslovanskega premoga in njegovo nizko ceno. kar omogoča njega nabavo Širokim slojem grškega prebivalstva. Iz diplomatske službe Beograd, 7. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra zunanjih zadev stavljen na razpoloženja po potrebi službe Radomir Lijkovi^, izredni poslanik in pooblaščeni minister 2. skupine pri kr. jugoslovenskera poslaništvu v Budimpešti. Dom zagrebških mestnih uslužbencev Zagreb, 7. julija. C. Jutri bo na SI jem etra svečano otvorjen novi dom mestnih uslužbencev. Otvoritvene svečanosti se bo udeležil župan dr. Srkulj s člani občinskega sveta in z zastopniki raznih drugih oblasti. Filmanje v Bosni Sarajevo, 7. julija, č. V Bosni se mudi filmska ekspedicija Centralnega presbiroja, ki dela posnetke narodnih običajev, narodnih noš in pokrajinskih lepot. Danes so filmali v Mostarju, jutri pa bodo snimali v Sarajevu. Slavija in Roma — neodločeno Praga, 7. julija, h. Danes se je vrš3a tretja tekma za srednjeevropski pokal med Slavio in drugoplasiranim klubom Italije. Tekma je ostala neodločena. Med igro je nastala nevihta, ki je spremenila igrišče v močvirje. Nt siplozkih tleh so se Italijani bolj znašli kot domačini, pri katerih je bil posebno slab napad. Slavija je zabila svoj gol iz enajstmetrovke. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno lahno oblačno, soparno. Prehodno poslabšanje verjetno. — Situacija včerajš-njega dne: Relativno nizki pritisk pokriva večji del kontinenta in tudi naše kraje. Slab barometerski minimum se formira v severozapadnih delih države. Barometerski pritisk je padel samo v Slovenija in zapad-nib delih države. Barometerski pritisk je padel samo v Sloveniji in zapadnd Hrvatski sa 0.1 do 2 mm, povsod drugod pa je porasel za 0.1 do 3.5 mm. Temperatura je znatno padla samo v južnih pokrajinah, povsod drugod pa j« porasla za 1 do 6. stopinj. Dunajska vremenska napoved za danes: Na zapadu ln jugu večinoma oblačno. Nekoliko hladnejše; ponekod tudi lahek dež. Naši kraji ln ljudje Smrt priljubljenega delavskega veterana Fokojnik s soprogo v kroga številne družine. Trbovlje, 6. julija. V sredo smo pokopali upokojenega rudarja g. Jakoba Zupana, bi je bil zaradi številne in dobro odgojene družine v Trbovljah znana osebnost. Pri rudniku je delal v rovu 35 let Imel je jako pestro preteklost. Rodil se je leta 1839. v Pra-protnem kot sin malega posestnika. Star« še je izgubil v rani mladosti. Tiste čase šolske obveznosti še ni bilo, zato je obi-skaval samo ure veroatka, ki je bil takrat menda najvažnejši predmet S 17 lefci je začel delati v rudniku v rovu »baron Pas-settri«, delal je samo 4 leta, nakar je moral k vojakom. Po odsluženem vojaškem roku je gnalo mladega moža v svet, na slovanski jug. Delal je v Dolnji Tuzli, od tam je šel v Vojnic in potem zopet v Vrdnik v Sramu, kjer se je oženil s tamo-šnjo domačinko, roj. Boch. Delal je tudfl ▼ Zenici, potim pa kot kurjač na paro« brodiu na P-imavu. V Trbovlje se je preselil 1. 18Pl. iin delal v rovu celih 36 let, nakar je stopil v {»okoj, katerega pa ni dolgo uživaL Pokojnik je bil izredne prinodne inteligence. Na slovanskem jugu se je navzel slovanskih idej, katerim je ostal zvest do svoje smrti. V tem diuihu je odgojil tudi svojo številno družino. Bil je dobrega srca in zdravega humorja, zaradi česar j« bil splošno priljubljen. Bil je vzoren oce, ki je svojo številno družino kljub majhnim dohodkom dobro preskrbel. S svojo zakonsko družico Frančiško je živel v najlepši slogi in upal, da dočaka še zlato poroiko, kar pa mu ni bilo dano. Doibremu možu, rudarju — tanpimiu, ča» sten spomini Sirota v rokah brezvestnega zločinca Neznan vlomrlec je prisilil zapuščenega dečka, da bi mu pod Rožnikom pomagal v vlomu Ljubljana, 7. julija. Poletne noči so tako zapeljive iin nudijo marsikomu več zabave kakor pa prevroči solmčni dnevi. Ljudje se zbirajo ob _ mraku v raznih parkih, posedajo v vrtovih pri pivu iin drugih hladilnih pijačah, se sprehajajo po hladnih potih ali pa doma skozi okna opazujejo promet po ulicah. Z restavracijskih vrtov je čuti bližnje ali oddaljene glasove godbe, ki jih zmoti tu pa tam ropot avtomobilskih motorjev, tu in tam je čuti prešeren smeh, živahen pogovor in kdo bi si naposled mislil, kaj namerava in kdo je mlad tujček, ki se je lovil okrog vogalov, kakor bi ne vedel, ne kod ne kam ... Iz okolice Ptuja, h Za vrča se je po čud-bfb avanturah pripeljal v Ljubljano komaj 161etni Anton K., sirota brez staršev i« bližnjega sorodstva. Vsa leta je bil v domači okolici brez .spominov na lepe tre« nutke v mladem življenju. Bila ga je sajrta žalost in obup, obenem pa je občutil v srcu široko hrepenenje po svetu, po nečem lepšem. Nekoč se je seznanil s starejšim gospodom in z ljubeznivo gospo, ki se jima je sirota smilila. Pa 9ta mu pripovedovala o Ljubljani, o raznih znancih, o življenju v mestu iin sta mu tudi omenila, da bi bil fantek pripraven za brivsko obrt. Tonetu se je zazdela stvar velemikavna in pe je pred dnevi odločil za pot v Ljubljano. Med potom je doživel marsikaj, v glavnem pa je bil lačen. Bil je lačen zunaj bi bil je lačen v mestu. V Ljubljani se je zatekel iz predmestja najprvo v središče mesta, pohajal z ulice v ulico tn iskal mojstra, ki bi ga sprejel kot vajenca. A ga ni našel. Nastala je noč in ko so posvetile električne in plin o ve luči, je ostal Tonček, mali Tonček-ne znanec in tujec med množicami. Hodiil je sem in tja m ie ves dan spregovoril komaj par besedi. Bi* k je že pozna ura, ko je slonel ob nekem voglu. Nenadoma ga je po trepljal po rami starejši moški in mu kratko velel: Fant — z menoj! Vodil ga je v smeri proti Rožniku in ko sta prišla pod gozd, mu je kratko velel: Vidiš tamkaj barako? Do tamkaj greva, odpri boš okno, zlezel notri in odprl vrata! Malemu Tončku stvar nikakor ni bila po godu, pričel se je tresti in spraševati neznanca, kaj namerava. — Ne sprašuj, vse bo dobro, mu je odgovarjal tuji človek. Prejel ga je zopet za suknjič in ga prisilil, da se je povzpel do špranje v leseni steni. Tedaj šele se je Tonček zavedel, da dela nekaj nepoštenega in pričel je jokati. Jokal je tako pretresljivo, da so ga čuli stanovalci hiš v okolici. Tujec pa mu je grozil, ga dvignil še enkrat do okna in mu zabičal, da mora v notranjost barake, kjer naj odipre zapahnjena vrata, da more notri tudi on. Vlom je bil že na pol izvršen, ko so se nenadoma za njunim hrbtom pojavile temne sence. Neznanec se je hipoma zavedel nevarnosti, dočkn je bil mali Tonček v pasti v baraki in ni mogel nikamor. Njegov zapeljivac se je s par skoki pognal v te« mo. Tončka pa so privlekli iz barake vsega preplašenega. Sledila je pot na policijo, izpoved in tožbe, ki so se zdele prvotno le malo verjetne. Omehčalo pa se je tudi trdo srce ljudi, ki imajo posla sleherni dan tudi z najgoršimi zločinci, in zmagalo je čustvo. Saj jim je govoril otrok, uboga sirota, ki je prišel v mesto za kruhom, za najskromnejšo eksistenco in je že bil na tem, da okusi vso propast mesta in elementov, ki delujejo v okrilju noči. Izjemoma morda je bil dečko, ki je imel preveliko zaupanje do samega sebe in poštenosti drugih, ohranjen pošteni družbi in se bodo pobrigale za njegovo bodočnost oblasti, ki so v to poklicane. V smrt zaradi nedovoljene ljubezni Mlada žena je ubila sebe in svoje dete, ker ji stari ljudski predsodki niso dovolili življenjske zveze z bratrancem Velikanska j« razlika med raznimi na» ipodi v njihovem pojmovanju rodbine m vezi med posameznimi njenimi člani, posebno velika pa je taka razlika med narodi, ki jim je na njihovi visoki stopnji kulture in civilizacije z vsemi njunimi iz-rodki že precej obledel pojem rodbine, in onimi, ki se jim v njihovi kulturni in civilizacijski zaostalosti skoraj vse njihovo življenje še vedno razvija v rodbinski skupnosti, kjer se je, kakor med našimi Črnogorci, še ohranila staroslovanska rodbinska zadruga, »pleme«. Med Francozi, iNemci, Angleži pač ni nič čudnega, če se bratranec poroči s sestrično, temveč so ta-Ke zveze nekaj čisto navadnega, zlasti pa še tam, kjer gre za ohranitev skupnega imetja. Med nami Slovenci so take zveze ee precej nenavadne, čemur je pac glavnn .vzrok ta. da je po katoliških cerkvenih zakonih treba za tako zakonsko zvezo posebnega dovoljenja in se vobce zakon med takima bližnjima sorodnikoma ne smatra iza primeren in spodoben. \se drugače pa med našimi brati pravoslavne vere m posebno še tistimi, ki še žive v zadrugi. Tu so izrazi »bratučed, bratic, sestric, bratu-čeda, sestri čina t za našega »bratranca m ■sestrično« takorekoč neznani, ker se uporabljajo izkliučno izrazi »brat od stnca«. »brat od sestre«, »brat od ujke«, sestra od tetke itd., kar pomeni isto krvno vez med bratrancem in sestrično, kakor med bratom in sestro, »rodjenim bratom« m »rod-jeno sestro«. Da se v takih razmerah smatra ljubavni odnošaj ali zakonska zveza med bratrancem in sestrično za neka] nemogočega, nedovoljenega, pregrešnega in sramotečega, je pač popolnoma razumljivo. In če se vendar dogodi kaj takega, gotovo ni dobrega konca. To dokazuje tu-di dogodek, ki se je dogodil te (ta t vasi Keludre v beranski okolici. Keludre je selo plemena Babičev. Pa se je dogodilo tako nekako pred dvema letoma. da se je že nekoliko starejši Novak Babič — štel jih je že okoli 38 — zagledal v svojo 181etno sestrično Drago, kar so pa ostali vaiščani kmalu opazili. Seveda se je zaradi te pregrešne ljubezni takoj začela prava gonja proti njima in se je stvar sporočila tudi Novakovemu očetu. Ti je poklical sina predse in ga ostro pokara L Novak pa ni odnehal, temveč ie odgovoril očetu, da se nikakor ne odreče Drage. Oče je nato še istega večera sklical vso rodbino, ki se je silno zgražala nad sramoto, ki jo je nakopal Novak vsej družini. Vsa vas se je dvignila, da bi poiskala nesrečna zaljubljenca, ki sta si prisegla, da se vzameta pa naj ee zgodi kar hoče. Ln niso ju našli. Pobegnila sta v goro, kjer sta se nastamila v zapuščeni pastirski koči. Ko sta pa po šestih dneh uvidela, da se od same ljubezni ne da živeti, sta se vrnila v vas, toda tu jih nihče ni hotel poznati, nihče ni hotel govoriti z njima. Prav posebno je vse preziralo Drago. Toda člo« veško srce vendarle ni kamen ,in sčasoma se je stvar nekoliko ublažila. Novakov oče je tolško popustil, da jima je dovolil, da sta se nasetela v neki koči v vasi in sta zopet delal na skupnem rodbinskem posestvu, za kar sta seveda dobivala hrano in druge nujne potrebščine. Pred šestimi meseci se jima je rodila hčerka. Človek bi mislil, da se je tako stvar poravnala. Toda ni bilo tako. Zbadljive govorice in porogljiva namigavanja niso ponehala. Draga je morala dan za dnem prenašati psovke in grožnje od bližnjih so« rodnikov in tujih ljudi, dasi je bilo videti, da so se starši sami že sprijaznili z njuno zvezo in zlasti napram Novaku ni bilo več nškakih očitkov z njihove strani. In tega neprestanega zbadanja Draga ni mogla več prenašati. Sklenila je, da se ga reši za vedno. Pred nekaj dnevi, ko je odšel Novak v goro po drva, je Draga prt sosedu vzela nabito puško tn ustrelila šest« mesečno hčerko, ki je sipala v zibelki. Nato je še seba pognala kroglo skozi srce. Našli so jo mrtvo na tleh ob zifbelki. Tako je mlada, lopa dvajsetletna žena storila pokoro za svojo veliko pregreho Smrt podjetnega moža V Sekah pri Grikvenici je nenadno pre-nlni g. Josip Lončarič, bivši veJepod-jetnik in indiustrijec iz Skrada, star 64 let. Bil je simpatičen in koncilijanten mož, in je vžival splošno spoštovanje. Po očeta je bil Hrvat, a po materi Slovenec. Njegova marljivost inteligenca in izobrazba so neobičajno dvigale njegovo podjetnost, tako da je uspešno konkuriral z velikimi podjetji. Znano je, da je gradil velik del proge dolenjskih železnic od Novega mesta proti Karlovcu. Tudi pri železniških zgradbah v Bosni je bil udeležen. Pred nekaj leti ee je umaknil v zasebno življenje, ki ga je preživljal delno v Ljubljani, delno pa v Zagrebu. Svoja podjetja, mlin in žago v Skradu in lesno tr» govino, je prepu^il svojim sinovom. Njegova najstarša hčerka Maca je poročena 2 g. Venčetom Jakiloim, lastnikom premogovnika v Karmelu. Pokojni Josip Lončarič je bil prijeten družabnik in v svojem prostem času vnet Nimrod Bodi mu ohranjen časten spomin, njegovi rodbini pa naše iskreno so-žalje! ——— ^ Prijatelju Živku-begu v slovo Ljubljana, 7. julija. Nenadoma si odšel na večno potovanje, dragi Živko. Kakor vselej po/prej, uren v svojih sklepih si nas zapustil tako nenadoma, da nam je zastalo srce ob tej težki vesti. Zaiplaval je Tvoj duh nad jugoslovensko zemljo, ki si jo tako ljubil, preletel vse kraje, ki si jih tolikokrat obiskal, obstal na snežnem Ljubotinu vrh Sar planine, kamor si nas hotel povesti baš te dni — in odšel v večnost. Nič več ne bo stopala Tvoja noga po solnčni Dalmaciji, po tožno lepi macedon-ski zemlji, se spenjaila po bosanskih in slovenskih planinah — Dubrovnik, ki Te je tolikokrat sprejel v svoje okrilje, Te ne bo več videl. Bili so ti pohodi na jug in vzhod glavni del prostega časa, kolikor ga nisi prebil pri marljivem učenju. Tvoj duh, dragi Živko, ki si ga krepil na teh potovanjih, ki nas je vse Tvoje tovariše nadvlada! s svojo ljubeznjivostjo in preudarnostjo, je splaval nad nami. Ostali smo brez najboljšega tako nenadno, da naša srca ne morejo verjeti tej kruti resnici. Med nami si še vedno živ, med nami boš živel večno, predragi naš tovariš mladostnih, najlepših let. — 6uj nad nami, Živko, nad našimi potovanji z ono preudarnostjo kot nekoč — saj bomo vsi zaključili enkrat naša pota in se našli s Teboj. Ko Tvoj vlak že odhaja, Živko, Ti kličem poslednji pozdrav za vse Tvoje ljubeče prijatelje: Na svidenje! Hasan paša. Pri renmatičnih obolenjih vseh vrst pomagajo edinole TOGAL tablete. Neštevilna priznanja dokazujejo, da so tablete učinkovale tudi v zastarelih slučajih, kjer so druga sredstva povsem odrekia, že en sam posksus Vas prepriča! Dobiva sc v vseh lekarnah. 201/a Zlata poroka Slov. Bistrica, 7. julija. Zakonca Simon in Marija Javornik iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici sta nedavno obhajala 541etnico svoje poroke. Mož je dosegel 80, njegova žena pa 81 let starosti. Oba sta še čila in zdrava ter celo brez očal prebirata »Jutro«. Vso dolgo dobo svojega zakonskega življenja kmetujeta na lastni zemlji, ker sta odgojila in preskrbela sedmero otrok. Danes ob 4t %8. in 9.% Vaši ljubimci: Willy Forst TEB NALTEN, OSKAR KARL-WEISS, ERNST VEREBES in PAUTi VnVCENTI poč Itn I ca H še celo vedno mir In KAVA HAB Prvi javni nastop Sokola v Zg. Šiški Na Vidov dan je to mlado sokoJsko društvo pokazalo mnogobrojnema občinstva lepe uspehe svojega kratkega, a tem bolj agilnega delovanja. Kakor kaže že slika, je treba Sokolom iz Zg. Šiške le čestitati na krepkem razmahu in jim želimo čim več uspehov v bodoče Nesreče pri kopanju v Savi Pogumni rešitelj — Premalo opreznosti — Smrtna žrtev pri f mostu Zagorje, T. JuMJa. -Sava, v katero se ▼ sedanji vročini zateka mnogo ljudi, je na nekaterih mestih zelo nevarna in bi se smeli tam kopati samo oni, ki znajo prav dobro plavati. Naš znani dobri plavač Jože Burkeljc je, kakor lani, tudi letos otel že dve osebi iz nevarnih savskih valov. V soboto, ko je bilo na Savi vse polno kopalcev, je rešil najprej g. Bertla Hauptmana, potem pa 121etnega Štefana Sušnika. Oba sta bila v največji nevarnosti in jima je priskočil pogumni rešitelj na pomoč v zadnjem hipu. Pogumni rešitelj zasluži priznanje in pohvalo, kopalci pa naj bodo bolj previdni. Rajhenburg, 7. julija. Pri nas že več let ni bilo nesreč pri kopanju. V nedeljo popoldne pa hi bila Sava skoro zahtevala smrtno žrtev. Izmed številnih kopalcev je hotela neka mlada Za-grebčanka preplavati Savo in jo je naen- krat are<9 reke zagrabil krti. Kflttfa Ja na pomoč, a se kopalci na enem litega niso zmenili za klice meneč, da je zopet Sala, Na drugem bregu pa sta bila Slučajno gg. Frane in Boris Agrež, abfturf-jenta učiteljišča, ki sta takoj odplavala na pomoč ter sta mladenko še pravočasno šila s svojo pogum nostjo. Zidani most, T. jufija. že na praznik 29. junija je postal žrtear Save nemški državljan Ferdinand Vosse-bein lz Bochuma, ki se je x g. Josipom Blatnikom iz Zagreba kopal pri Zidanem mostu. Valovi so bili tedaj tako moCnl in so nesrečnega plavalca, M nI niti kKcsfl na pomoč, tako naglo odnesli, da je bita vsaka pomoč izključena. G. Blatnik je javil nesrečo sorodnikom utopljenca, ki so se pismeno obrnili na tukajšnjo železzrfSko policijo s prošnjo, da bi jih obvestila, kadar se bo našlo utopljenčevo truplo. Doslej Sava svoje žrtve še ni izplavlla. Tramvaj v Št Vid - ostane Ljubljana, 7. julija. Poslopje tramvajske remize v Šiški bo v grobem stanju v kratkem dovršeno. Delavci so na poslu vse dneve in še vedno je treba dovažati materij al, potreben za dovršitev remize same in direkcijskega poslopja. Tramvajska proga od mitnice pa do višine »Kosovega« je dograjena, ustavljena pa so za enkrat dela do višine poslopja remize in sicer samo iz tehničnih azirov. Ker so bila ustavljena dela na progi, so se pojavile tako v mestu kakor tudi v gorenjskem predmestju v Šiški in v Št Vidu govorice, da z nadaljnjo gradnjo proge proti Št. Vidu nekaj ni v redu. 6uli so se celo glasovi, da bo gradnja proge v Št. Vid sploh opuščena, kar pa ne drži. Šentvidča« ni in prebivalci ob Celovški cesti proti mestu nazaj so lahko potolaženi, kajti take govorice so brez vsake podlage. Koncesija gradnje tramvajske proge proti Št. Vidu je Maloželezniški družbi že davno izdana in je bilo treba samo korigirati načrt, ki ga je že odobrilo ministrstvo vojske, Jbanska uprava in ga je priporočalo tudi Is reško načelstvo. Prvotni projekt, da bi Sla tramvajska proga skozi po sredi ceste, 'je nekoliko predrugačen in bo šla proga olb levi strani okrog 8 metrov široke ceste v smeri proti Št Vidu. Skoro istočasno bodo tamkaj urejeni tudi hodniki za pešce. Z gradnjo proge v St. Vid se bo pričelo najbrže že začetkom avgusta m bo iproga tudi do jeseni dovršena. Naslednje leto se bo pričelo z nrejevata jem 2 km dolge nove proge od vojne bol-taice na Zaloški cesti do Most. Takoj za« Item sledi gradnja proge po Dunajski cesti v smeri proti Jezici, od katere se bo tedcepila najbrž po Linhartovi ulici aliVil-harjevi cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Prana Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da nčinlcnje domače zdravljenje z >Franz Josefo-vo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.____ nahajajočo steklenico, ki se je raribfla. Prt padcu je dobila natakarica tako močne vreze od stekla, da so jo morali prepeljati v tukajšnjo bolnico. Nove svetilnike Vlom in pretep Slovenj gradeč, 7. joHja. Gostilničar Karel Rotovnik v Legnu je imel v m in i lih dneh v pozni ponočni uri nezaželjen obisk. V njegovo gostilno so namreč vdrli neznani vlomilci in mu odnesli 1500 komadov raznih vrst cigaret, 156 zaviikov cigaretnega papirja, 100 komadov portorik. 155 zavitkov cigaretnega tobaka in 600 Din gotovine, tako da znese skupna škoda skoro 2000 Din. Vloma sta osumljena dva delomrzneža iz okolice, ki se že dalje časa klatita v našem okraju in imata na vesti že več vlomov in tatvin. Ob ortfiki birme je večja fantovska družba popivala v neki gostilni v Šmart-nem pri Slovenjgradcu. Zaradi preohflo zaužitega alkohola je prišlo med fanti do ostrega prerekanj«. Razburjene vinske duhove je hotela pomiriti tam uslužbena natakarica. Medtem jo je pa neki vinjen sirovež sunil tako močno, da je padla na tla in po nesrečnem naključju na na tleh se so te dni, kakor smo že poročali, postavili v glavni tivolski promenadi v Ljubljani, ki bodo po svoji impozantni Uniji v vsej dolžini promenade ob večerni razsvetljavi vsekakor v lep okras Ljubljane. Kolonija kozorogov Prejeli smo: Pri Sv. Ani pod Ljubljem redi gospod Friderik baron Bom kozoroge, ki so bili nekoč stalna divjačina naših Alp in Karavank. Med ljudstvom je živela prazna vera, da imajo kosti kozoroga posebno zdravilno moč, zato jim je vse križem streglo po življenju, čeprav je bilo to pod najstrožjimi kaznimi prepovedano. Kozorog je izginil iz naših krajev, pa tudi s Koroškega, Solnograškega in Tirolskega. Ohranil se je samo še v severni Italiji v visokogorju Gran Paradiso (4000 metrov nad morjem), kjer živi še sedaj okrog 3000 glav. To lovišče je last italijanske države, ki ga je proglasila za varstveni park. Naša kolonija pod Ljubeljem je staia sedaj kakih 40 let. Ustanovil jo je ranjki Julij baron Born. Pred vojsko je kolonija štela že nad 50 glav, ob prevratu pa je bilo malodane vse uničeno, ker se je ohranilo komaj par kosov, ki so se zatekli v nepristopne čeri Begunjščice. Kolonija se je polagoma zopet malo opomogla zlasti, ker sedanji lastnik Friderik baron Born ni štedil ne denarja, ne truda, da dobi za razplod potrebne jarce in koze. Letos je dovolil ogled svojega vzgajališča kozorogov pri Sv. Ani pod Ljubeljem proti Vstopnini 10.— Din v korist »Zelenemu križu«. Kdor se za stvar zanima, naj se obrne na tajništvo »Slovenskega lovskega društva« v Ljubljani, Komenskega ul. 19, telefon St. 3059, kjer se mu izstavi vstopnica, Domače vesti se * Jugoslovenski generalni konzul v Stockhohnu g. Kari Adam Carlson je nedavno prispel v Jugoslavijo. Vozil se je s parobrodom >Kraljica Marija« po našem Jadranu, posetil Dubrovnik, Sarajevo in Beograd in se teden dni mudil v Zagrebu, kjer mu je švedsko-jugoslovensko društvo priredilo časten večer. Rektoratu zagrebške univerze je izročil znesek 10.000 Din za ferijalno štipendijo docentu, ki naj bi proučil vprašanje gospodarskega zbliža-nja med Jugoslavijo in švedsko. * Češki književnik v Bohinju. V Stari Fužini v Bohinju bo orebil svoie Dočitnice z dr Bohuš Vybiral. ravnatelj Studnske knjižnice v Olomoucu in češki književnik. Uglednemu češkemu gostu dolgujemo Slovenci hvalo, da ie orevel iz našega slovstva več kot 20 kniig. G. dr. Vvbiral. ki ie orisDel v Bohini z gosoo soorogo. namerava obiskati tudi Liubliano in še nekatere naše kraie Pozdravljamo ea na naših tlen in želimo, da bi mu bilo bivanie med nami kar naioriietneiše! w " * Kmetski praznik na Krškem ooiiu. žen z veliko konjsko dirko, razstavo kom in goveie živine bo letos na Veliki Šmaren 15. avgusta. Vsa obširna okolica Krškega se že sedai Drioravlia. da oroslavi letos ta nraznik dela še boli veličastno kakor druga !ct* Vojaške vesti. Prevedeni so k žandar- meriji: konjiški podporočnih Jemej Mak za vodnika slavonsko-brodske čete Savskega žandarmerijskega polka, pehotni podporočnik Ciril Legat za vodnika beograjske čete Dunavskega žandarmerijskega polka, artiljerijski podporočnik Vincenc Fortuna pa za vodnika Užičke čete Drin-skega žandarmerijskega polka. * Diplomirala sta na iuridični fakulteti liublianske univerze g. Ivo Frelih iz Liub-liane in g. Pavel Schwab iz Ceha. Cestita- Absoiutoriiski in diplomski izpiti na drž. knoservatoriiu v Ljubljani. Koncem šolskega leta 1930-31 je napravil na ljubljanskem konservatoriju absoiutoriiski izpit visoke iz klavirja in absoiutoriiski izpit srednie šole iz kompozicije g Pavel Sivic. Dalie so napravili absoiutoriiski izpit srednie šole in solo petja gdč. Arko Herta. Dolenc Josipina. Meze Anita in Mlekuš Mari-iela- Rančigaj Pavel pa je napravil absoiutoriiski izpit srednje šole z orgel. Diplomski izpit pedagoškega učiteljskega oddelka drž. konservatorija pa so napravili pred posebno komisijo pod predsedstvom ravnatelja g. Mateja Hubada, gg.: Juvanec Ferdinand, Krmpotič Ivan. Lubec Roza. Menardi Pia. s. Rakovec Cirila, Sušnik Marija in s. Žulj Liubomira. , „™» * Mesto strokovnega zdravnika razpisuje Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani za vodstvo protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani. Ordinacijske ure (začasno šest ur tedensko) se določijo dogovorno z zdravnikom, istotako višina honorarja. Prošnje je vložiti do 10. avgusta na naslov: Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. V prošnji naj se navedejo vsi osebni podatki, datum in kraj promocije in se naj prilo-že izpričevala o dosedanjem zdravniškem službovanju in o specializaciji za zdravljenje tuberkuloze. * Tridesetletnica mature. Maturantje Vlll.a razreda bivše prve državne gimnazije v Liubljani bodo obhajali v ponede-"iek 3. avgusta 30 letnico mature. Vsi gg. sošolci .ki se nameravajo udeležiti 30 letnice. naj javijo svojo udeležbo do 25. t. m. na naslov: profesor dr. Valentin Rožič. Go-rupova ulica 18.. v Ljubljani. Vse drugo je zadeva pismenega dogovora. + Znižana vožnia za izlet Sokola v Pariz. Prometno ministrstvo je dovolilo 75/« Dopust na naših državnih železnicah članom Sokola kraljevine Jugoslavije, ki se bodo udeležili mednarodnih gimnastičnih tekem v Parizu. * Zveza bojevnikov Iz svetovne voine priredi tudi letos svoj običajni tabor na Brezjah. Zborovanje bo 15. avgusta in ga bo vodil general Maister. Zveza je zaprosila za polovično vožnjo po železnici in upa. da bo prošnja v kratkem ugodno rešena. Pozivamo vse tovariše iz svetovne voine. da se te orireditve gotovo udeleže. + Poučne potovanje živinorejcev priredi v času od 20. do 24. septembra sreski kme« tijski odbor v Slovenjgradcu v organizato« rično najnaprednejše kraje Avstrije. Pot o« vanje e primerno odborovo podporo je do« ločeno predvsem za bodoče aktivne funk« cijonarje gospodarskih organizaioj, katerih glavni smoter je povzdiga živinoreje. Na svoje stroške pa se potovanju pridruži vsaki zanimanec iz kateregakoli sreza biv« še Štajerske, v katerem se goji bela mari« jadvorska živina. Spored poučnega poto« vanja bo zelo pester in bodo udeleženci izleta obiskali veliko zborovanje o mari« jadvorskj živini s skioptičnimi slikami v Brezah, najraznovrotnejše gospodarske ob« jekte in organizacije do velikega plemen« skega sajma v Gradesu in jubilejne raz« stave Gornještajerske marijadvoreke rej« ske zveze v Neumarktu. Vse prijave in tostvame dopise je poslati najkasneje do 20. t. m. na naslov: Fr. Wernig, Slovenj« gradeč. * K vestem o škrlatici na Bledo se uradno ugotavlja, da se ie pred tedni sicer pojavilo nekaj lahkih primerov škrlatice med n r e bivalstvom občine Bled, da pa so bili Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Llubllanl dne 4. julija 1931. ŠteviTke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Tem-oeratura: Prve številke pomenijo naivišio. druge najnižjo. 7. julija Ljubljana 7. 756.3. 20.4. 75. NEl. 8. —. —; Maribor 7. 755.9. 20.7. 88. tiho. 6. —. —; Zagreb 7. 757.4. 23.0. 73, tiho. 9. —. —; Beograd 7. 759.0. 22.8. 78. ESEl. 4. —. —; Sarajevo 7. 760-0. 21.4. 70. E2. 0. —. —: Skoplje 7. 760.8. 22,1. 74. El. —. —: Kum-bor 7. 760.2. 25.1. 73. tiho, 0. —. —: Split 7, 758.5. 25.8. 61 El. 1. —. —: Rab. Vis Mostar: ni depeše. Temperatura: v Ljubljani —. 18.5; Mariboru 26.6. 15.3: Zagrebu 31.4, 20.2: Beogradu 28-3. 17.4: Sarajevu 28.5. 15.5; Skop-tu 32.9. 16.2: Kumboru 32.0. 20.9: Splitu 352.1. 21.3. Solnce vzhaja ob 4.18. zahaja ob 19.49. Luna vzhaja ob 23.25. zahaja ob 11.48. vsi oboleli otroci takoj prepeljani v Ljubljano v splošno bolnico, tako da ie sedaj občina Bled v celoti škrlatice prosta in se tekom zadnjih 10 dni niso pojavili novi pri-meri. * Licitaciia za orevažanle oošte v Mariboru. Dravska direkciia oošte in telegrafa v Liubliani razpisuje na oodlasri člena 94. zakona o državnem računovodstvu ponovno ofertalno licitacijo za oskrbovanje orevaža-nia pošte v Mariboru. Licitaciia bo 30. t. m v sobi 42 direkcije pošte in telegrafa v Liubliani. Sv. Jakoba tre 2. Pogoji so na voogled pri direkciji, pri mariborskih poštah pri načelstvu mesta Maribora in ori županstvih občin Krčevine Košakov. Po-brežia in Studencev Kavciia 7500 Din se mora Doložiti naikasneie do 10 ure na dan licitacije pri direkciji, soba 41. * Ruski invalidski dom v Beogradu. V Beogradu ie bil preteklo nedeljo na svečan način položen temeljni kamen za zgradbo Ruskega invalidskega doma. Stavbišče za novi dom .ie poklonila beograjska mestna občina, potrebna sredstva za zgradbo na so bila zbrana z dobrovolinimi orispevK'. Svečanosti ie prisostvoval delegat Ni. Vel kralia polkovnik Savič. delegat ministrstva za socijalno politiko in zastopniki beograjske mestne občine. Ruski polkovnik Neie-lov ie v imenu gradbenega odbora izjavil, da so Rusi. ko so izgubili svoio domovino, našli drugo v kraljevini Jugoslaviji, ki iim ie nudila prisrčno in obilno podporo. Govornik ie oripomnil. da ie to tretji dom. ki se gradi za ruske invalide v Jugoslaviji. En takšen dom obstoji v Boki Kotorski. drugi oa v Vršcu. * Novi grobovi. V Vinici je preminila v visoki starosti 81 let ga. Marija Bavde-k o v a. vdova po zemljiškem knjigovodji. Pogreb pokojnice se je vršil včeraj na domače pokopališče. Bodi ii ohfanjen blag spomin, žalujočim naše snžulip' * Bodimo dosledni! Preieli smo: Pridevnik izselieniški se ie zelo razpc.sei v i^nu. Nič ne bi ugovarjali tej obliki, ako bi sprejeli tudi srbohrvatski samostalnik izselienik. sai imamo v slovenščini podobni besedi mučenik in učenik. Ker pa nismo spreieli tvorbe izselienik. neeo pišemo izselienec. moramo rabiti le pridevnik od tega samostalnika in ta se glasi edinole izselienskL Bodimo dosledni v izražaniu in ne nosne-maimo sleoo. ko nam zadostuie naša slovenska beseda! Naj omenim ob tei priliki našo samorodno soako vajeniški od samostalnika vajenec. Pravilno se glasi pridevnik le vajenski. Soaka vajeniški ie prišla po nesreči v tisk in ie zanimivo, da so se ie Slovenci tako hitro oprijeli. — A. M. * Štorklja na njivi. Iz Veržeia nam oiše-io: Pri posestniku Hericu v Banovcih so imeli 4. L m. žetev rži. ori kateri ie bila zaposlena tudi žaniica M. T. iz Grecovčaka ori Ljutomeru Nenadno je žaniici postalo slabo, nakar se je oddaljila na konec niive. kjer ie porodila dvojčka in sioer enega mrtvega dočim je bil drugi otrok živ. Presenečeni sodelavci so materi preskrbeli moč v osebi babice Francke Janežičeve iz Veržeia in io odpeljali z njive. * Smrtna nesreča v Karavankah. V Belci, visoko v Karavankah, so našli te dni truplo približno 35 let starega moškega, ki je že več mesecev ležalo v nekem jarku. Iz listin, ki so jih našli pri njem, je razvidno, da se ponesrečenec piše Franc Mole. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Kranjsko goro in ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču. * Vročina in suša v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Šibenika ie zavladala v Dalmaciji neznosna vročina. V vaseh Čevrlievu. Gra-dini in v oddaljenejših krajih so vodnjaki oooolnoma usahli, tako da so liudie prisiljeni hoditi oo vodo 8 do 10 km daleč. Tudi živina mnogo troi zaradi pomanjkanja vode. * Kobilice napadalo vinograde. Po vesteh iz Splita so v okolici Sratoka napadli roii kobilic vinograde in sadne vrtove in napravili mnogo škode. Prebivalci so se obrnili za pomoč na državno oblastvo. * Tatvina hranilne knjižice. Na Uršnih selih na Dolenjskem se je ored nekaj dnevi oglasil neznan moški, ki je pripovedoval, da prihaja na obisk duhovnika Franceta Kra;ja. Mož oa ni obiskal duhovnika, kakor ie pripovedoval, marveč se je zatekel samo do njegove sorodnice. kuharice Fran. čiške Kraljeve in na pretkan način dosegel vstop v stanovanje. Kmalu do "!agovem odhodu pa je Kraljeva opazila da ii je zmanj. kala hranilna knjižica Vzajemne posojilnice v Liubljani z vlogo 11.500 Din. Tatinski neznanec je doma menda iz Strug v kočevskem okraju in se oiše Franc Hogler. Tatu zasledujejo varnostne oblasti. * Zobni atelie dentist . tehnik Bevc Jo-ško. Ljubljana. Gosoosvetska cesta 4-1 poleg »Figovca« nasproti Kneza redno sprejema od 9 do pol 1. in od 2. do pol 6. Po dogovoru tudi izven teh ur. Telefon 32-96. * Pred potovanjem si nabavite neobhodno potrebno polnilno pero. ki ga dobite v trgovini Ivana Bonača. Ljubljana. Šelen-burgova ulica 5. Zlata polnilna peresa od 50 Din naprej. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LJubljane u— Maša zadušnica za pokoino gdč. Bogomilo Železnikarievo. hčerko trgovca, bo v oetek 10. t. m. v cerkvi Marijinega ozna-nenia ob 7. in ne ob 6.. kakor ie bilo iav- u— československft obec v Ljubljani za- jiždi v nedčli dne 12. t. m. do Kranje nžv-štžvou k českč Besedč v Kranji, kterš. po-radd toho dne odpoledno »českou pout« ve volnč prirodč »Na Laborah« v Kranju, s bohatym programem. — Odjezd turistic-kym vlakem, krom toho dopolednim I prvym odpolednim vlakem. — Informace jednatel Klapilek v českč prftmyslovš bance. u— Poroki. V Liubljani sta se poročila gospod Pavel Rančigaj. absolvi^ni konservatorist. profesor glasbe, in gdč. Danica Gregorinova, hčerka primorskega pr-voboritelja g. dr. Gregorina. — V frančiškanski cerkvi sta sklenila zakon gdč. Niki-ca Doberletova in g. Hubert Oroszy. gostilničar »Pri Napoleonu« na Tržaški cesti. — Obema paroma obilo sreče! o— TK »Skala« vabi članstvo na skupni izlet na Oistrico Odhod iz Liubliane v primeru zadostnih oriiav z avtobusom 11. t. m. ob 19. izpred kavarne »Evrooe«, v primeru nezadostnih oriiav v soboto z vlakom ob 18.40 do Kamnika. Prijave soreiema in podrobne informacije daje tovariš tainik. Ciril Metodove nove razglednice dobč v trgovinah, trafikah in družbeni Di sami Beethovnova ulica 2. Kupujte CM raz glednice! u— Orlie ie srednieza spola. PreJeli smo Proti vrhu Golovca stoji selišče. ki mu oraviio domačini Orlie. Ime ie srednjega spola v ednini. Slišati ie iz ust Oreličanov le z Orliega. na Orliem. Češnje, ki jih nosijo v Liubliano. so oreliske češnje. O taki govorici se lahko prepričajo tudi Ljublian čani. sai radi zahaiaio na Orlie Nai b orav ooslušaio in si ne domišliaio. da Oren čani ne znaio slovenski- Uoam. da_ odslci nc bodo več pisali poročevalci o češnjah z Orlov ali Orel in o rabutaniu na Orlah. Za pravilno imenovanje kraiev ie treba tudi nekai znania. Pridobimo si ga le z uDOŠte-vaniem narodove govorice, ki nam mora biti edina vodnica. Samovoljnosti se mo v tem oziru popolnoma odreči. — A. M u— Podzemska Ljubljana. Pri podiranju obrežnega zidu pod Marijinim trgom so odkrili včerai delavci star podzemeljski rov. Rov je obokan z opeko, visok okrog 1.30 in 95 cm širok. Stene so zidane s kam nom. tla so ravna in tlakovana s kamen tirni ploščami. Rov se odcen; proti Šmalčev tlakovana s kamenitimi ploščami. Rov ima pozneje ožji odcep v smeri proti Smalčevi hiši, glavni hodnik je dolg okrog 30 m in gre v smeri proti frančiškanskemu samo stanu, dočim .ie drugi ožji hodnik orav kra tek. dolg ie samo kakih par metrov ter li na koncu zasut z gramozom. Enakih podzemnih hodnikov ie zlasti okrog glavne pošte, nasproti Kreditne banke in pa na Kongresnem trgu orav veliko, kar se ie vedno pokazalo ob priliki raznih del ob Ljubljanici oziroma pri kopanju temeljev za nove stavbe. Čemu so ti hodniki v stari Ljubljani služili, ie vprašanje, bili pa so najbrže izhodišča v primerih vojne nevarnosti. tu in tam pa so morda prišli v do-štev tudi za posameznike, ko je še bolj prevladovala romantika. n- ŠPECIALIST ZA PLJUČA Dr. Fr. Debevec bo ordiniral od 11. julija do 10. avgusta le vsak petek od 9.—12. ure. 9187/a n— Neroden obisk. V gostilniške lokale Marije Baznikove na Novem trgu št. 2 ie prišla na večer neznana približno okrog 30 letna ženska, ki se je nekaj časa sama zadrževala v gostilni. Medtem pa. ko so imeli domači opravka drugod, ie pristopila neznanka k omari, odprla predal in si orila-stila več parov jedilnega pribora v vrednosti okrog 130 Din. Neznanka je do izvršeni tatvini neznano kam odšla in so io domači pogrešili šele čez čas. Baznikova ie pojavila tatvino policiji. u— Kar skozi okno skačejo. Zaradi poletne vročine imajo ljudje navado puščati okna pri stanovanjih odprta. Pa makar če stanujejo v pritličju. Nato so tudi it» prišli razni nepošteni tioi. ki radi oprezujejo okrog hiš in skačejo v stanovanja kar skozi okno. če slutijo primeren plen. Tako ie oustila odprto okno v pritličnem stanovanju na cesti E. št. 9 tudi gospodinja Josipina Pozničeva in ji je tat. priplazivši se v stanovanje skozi okno. odnesel več različnega perila v vrednosti 100 Din. u_ Nekai so iib že spravili. V poletju ko ima vsak zločinski tip nešteto prilik za udejstvovanje bodisi ori malih tatvinah ali pa tudi pri tatinskih podvigih v večjem obsegu in ima na drugi strani še lepšo Priložnost do skrivanja je oolicija v prav veliki zadregi, kako doseči take lopove. Navzlic temu oa so kriminalni organi prav tako pridno na poslu in se jim zaradi priznane čuječnosti prav često posreči, spraviti zlikovce v luknjo. Včeraj dopoldne ie prodajal neki Andrej Ilaš po Šiški krogle za balinanje. Ilaša pa je na cesti izsledil stražnik. ki ga je povprašal, od kod ima krogle, nakar mu ie možakar po kratkem obotavljanju priznal, da jih je v družbi z nekim tovarišem ukradel na dvorišču znane gostilne v Št. Vidu. Tatu so seveda takoi spravili v zapor. Za njim je moral tudi znan tat in sleoar Anton Cadež. doma iz Borovnice. ki se je priklatil v Liubljano. čeprav ima prepovedan povratek. Zaradi tatvine in sleparije in povrhu še zaradi tajne prostitucije sta morali v zapor tudi dve pokvarjeni ženščini, ki sta že dalje časa povzročali neprijetnosti v raznih gostilniških lokalih okrog kolodvora in moščanski periferiji U— Nesramen žepar. Avguština Žebre. soproga mehanika, stanujoča v Cerkveni ulici 21. je prijavila, da je bil nien 10 letni sinko Roman, ki se je pripeljal predvčerajšnjim z opoldanskim vlakom iz Kranja na ljubljanski glavni kolodvor, na prav nesramen način okraden od neznanega, okrog 20 letnega fanta. Mali Roman ie izstopil z drugimi potniki vred iz vlaka, v gneči pa je nenadoma priskočil k njemu tujec in mu hipoma iztrgal iz rok torbico, v kateri ie imel Roman manjšo vsoto gotovine in pa železniško legitimacijo. Takoj, ko je neznanec držal torbico v rokah, je izginil v smeri proti kolodvorskim skladiščem. Lov za njim je ostal brezuspešen in je bila zadeva šele pozneje javljena policiji, ki je podvzela zasledovanje drznega žeparja. Iz Maribora a— Razglasitev vojaškega razporeda bo za vse vojne obveznike letnikov 1881 do vključno 1909, ki so v Maribor pristojni in stanujejo v Mariboru ali najbližji okolici, v nedeljo 12. t m. od 7. do 18. na travniku voj. vežbališča na Teznu. — Kdor bi ta dan bil zadržan, mora priti 19. t. m. a— Razstava mariborskih tlskor in slik je bila včeraj popoldne otvorjena v veliki kazinaki dvorani. Razstavo so priredili zgodovinsko društvo, Studijska knjižnica in arhiv povodom profesorskega kongresa. Ureditev razstave kaže zelo vešče roke. a— Zanimiva rarorava. Včerai se je vršila ored mariborskim okrožnim sodiščem zanimiva razprava o tožbi železniškega uradnika in predsednika mariborske podružnice Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev, g. Rudolfa Tumoeja proti odgovornemu uredniku »Uedinjenega železničarja « Adolfu Jelenu. Tožba se nanaša na članek, ki ie izšel v tem listu pod naslovom »A/ustrofiat. nacijonalizem in zveza rji« Med drugim se čita v članka g. Tumpeju. da je kot državni uradnik in voditelj narodnih železničarjev delal kupčiie z »Au-strofiat« avtomobili in uganjal korupcijo. Razpravo je vodil okr. sodnik dr. Lešnik, tožitelja je zastopal odvetnik dr Snuderl. obtoženca pa odvetnik dr. Reisman Zaslišanih ie bilo več orič. med njimi mariborski podžupan dr- Lipold. zastopnik »Av- strofiat« Miro Žitnik, bivši občinski svetnik Andrej Bahun. ki so vsi izpovedali v prilog tožiteliu. Ob veliki pozornosti številne —Mi ke. med katerimi so bili zlasti številno zastopani železničarji, je bila ob 16. razglašena sodba, s katero se obsoja Adolf Jelen oo § 52. tiskovnega zakona zaradi klevete na 1200 Din globe, ali 20 dni zapora, plačilo sodnih stroškov in 2500 Din odškodnine tožiteliu za oklevano čast. Razen tega mora sodbo objaviti v »Uedinjenem železničarju.« a— Potegavščina. Včeraj se ie razširila vest. da se ie v gostilni Pri kamnitem mostu na Meljski cesti ustrelil neki Henrik Bachmann. Policiia je takoi pozvala rešilni oddelek, ki je samomorilca z reševalnim avtomobilom prepeljal v bolnico. Tam so ga preiskali in ugotovili, da sploh ni ranjen. Ko so ga malo trdneje prijeli, je priznal. da je streljal z nabojem brez krog'e. Zaradi te potegavščine so ga hitro premestili s kirurgičnega na kazenski oddelek. a— Nesreče in nezgode. V P-Vovcu pri IRačah je konj udaril 18 letnega Janeza Amona s kopitom v glavo ter ga hudo ranil. — 23 letneea Dragotina Beljšaka iz Moravcev pri Ljutomeru je na potu domov nekdo obstrelil. Krogla ga je zadela v levo nogo. — V Brestrnici je 70 letni Ignac Sab-ler prišel pod voz. pri čemer mn je zlomilo desno nogo pod kolenom. — 15 letni vajenec Rudolf Senčar pa je padel s črešnie in si zlomil levo nogo. — V občini Ložane pri Sv. Marjeti ob Pesnici so se spopadli fantie ter so 17 letnega viničarskega sina Ivana Wetzer.ia obdelali z gnojnimi vilami. Dobil ie prav hude in nevarne rane. Vse ponesrečence so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico. a— Karambol. Ko je vozil šofer Matija Ule iz Planine pri Rakeku tovorni avto Nabavijalne zadruge po Danjkovi ulici, se je na oglu Jadranske ulice zaletel v avtomobil kolesar Martin Satler. Avtomobil je kolesarja prevrgel, k sreči pa je ostal ta nepoškodovan in je bdlo strto samo prednje kolo dvokolesa. a— Sum samomora. Od doma Je izginil 231etni mizarski pomočnik Martin Mumel, rodom iz Vitanja pri Celju. Mladenič je bil poslednje dni zelo otožen ter bi moral baš nastopiti novo službo. V stanovanju je pustil poslovilno pismo, v katerem pravi, da odhaja iz življenja, ker je doživel preveč razočaranj. a— Neznanka, ki so jo našli pred par dnevi v globoki nezavesti pri Slivnici in prepeljali v bolnico je bila služkinja Furman Terezija, katera je izginila od svojega gospodarja, upokojenega podpolkovnika Vidmarja. Sedaj je okrevala in se nahaja zopet v službi. a— V brzojavni drog se je v ponedeljek ponoči krog 23. zaletel avto, ki je vozil proti Ljubljani, na Tržaški cesti med Linhartovim dvorom in vojaško bolnico. Udarec je bil silen, kljub temu pa se je drog le malo omajal, in tudi avto je kljub poškodbam na sprednjem delu nadaljeval vožnjo, šoferju in potnikom se ni zgodilo nič. a— S srpom se je vreza! pri žetvi v ponedeljek popoldne na Pobrežju 201etni Maks Klethofer v desno roko. Na rešilni postaji so mu z obvezo ustavili močno krvavenje. a—- Fantje so se stepili za spremembo enkrat zopet na Meljskem hribu v ponedeljek zvečer. Uporabljali so poleg divjih kletvic tudi nože, kole in pesti. Kljub temu pa je samo 251etni Rupert Deutsch-mann odnesel več nevarnih vreznin na levi roki. ramah in na obrazu. Na ekspozituri reševalne postaje v Košakih so mu rane izprali in obvezali. a— Kino predstave. Grajski kino do vključno četrtka 100 odst. nemški govoreči zvočni velefilm »Sin belih planin« — Union kino: od srede dalje 100% nemška govoreča in zvočna vojaška humoreska »Otrok garnizije.« Iz Celja e-— Vinko Kukovec — častni član Obrtnega društva v Celju. V ponedeljek ob 21. se je vršil v celjskem Obrtnem domu izredni občni zbor Obrtnega društva, na katerem je bil g. Vinko Kukovec, predsednik Obrtnega društva in okoliški podžupan, v priznanje svojih zaslug za Obrtno društvo in Obrtni dom v Celju soglasno izvoljen za društvenega častnega člana, čestitamo! e—■ Celjski občinski svet bo imel drevi ob 8. izredno javno sejo v sejni dvorani na mestnem magistratu. Na dnevnem redu je predvsem oddaja služb pri predstojni-štvu mestne policije. e— žrtev siroveža. V soboto okrog 17. je prišel k 541etni posestnici Mariji Fuhr-mannovi v Dreveniku pri Kostrivnici posestnikov sin Franc šket in kupil od po-sestnice tele. Ker šket ni hotel plačati teleta, se je s posestnico sporekel. V prepiru je dejansko napadel Fuhrmannovo in jo tako pretepel, da ji je zlomil levo roko, iz-pahnil palec na desnici in jo poškodoval na očesu. Težko poškodovano posestnico so prepeljali v celjsko bolnico. e— Nezgoda na Kapucinskem mosta. V ponedeljek je padel posestnik Andrej Vaš tz Sp. Hudinje pri Celju, ko se je vozil čez Kapucinski most, z voza in se potolkel na glavi in rokah. Rešilni avto ga je prepeljal v ambulančno sobo rešilnega oddelka, kjer so mu nudili pomoč in ga nato poslali domov. Tatvina na cesti. Poljska delavka Amalija Hrastnikova iz DramelJ si je v soboto ob 10. popravljala svojo košaro pred trgovino Kramar & Mislej na Kralja Petra cest!. Svojo denarnico, v kateri je bilo 2000 Din in ključ, je položila na rob izložbenega okna. Ko je bila z delom gotova, je odšla, denarnico pa je pozabila na izložbenem oknu. Nestanek denarnice je kmalu opazila in se vrnila pred trgovino, med tem pa je bil neznan tat že odnesel denarnico. Iz Kranfa českš, Beseda v Kranju pof&ML v nedčli dne 12. t. m. o druhč hodinč odpoled-ni »Na Laborah« českou pout s bohat^m programem — v pfipadč nepfiznevčho počasi v N&rodnim domS v Kranju. Zveme všechny členy a priznivce ku tičasti — narodni kroje vit4ny. Iz Kamnika Proslava Cirila in Metoda. V sobo« to »večer sta ženska podružnica CMD in Tujskoprometno društvo imela lepo Ciril« Metodovo prireditev. Mesto je bilo slav« nostno razsvetljeno, izza Malega gradu so švigale rakete, na Glavnem trgu pa je ime« la koncert domžaMca godba. kt_ Gasilski dom v Nevijah * Vrhpo« Ijah. V nedeljo so v Nevijah « Vvfapotjah DAMASCENA GOLD DAMASCENA GOLD JE NENADKRILJI-VA V KVALITETI I TRAJNOSTI. blagodovili gasilci svoj dom in brizgalno. Vrlim gasilcem, ki so v kratkem času po« sitavili dom in kupili brizigalno. gre vse pri« znanje. Lipoštevajo jih tudi Kamni čani; ki so se zelo številno udeležili proslave. Iz Novega mesta B— Most na suhem, ki je bil že pred časom popolnoma dograjen, je postal vče« raj baš okrog 18 res most. Nova struga Gradaščice je'bila ob imenovani uri pod mostom popolnoma prekopana in je prvič stekla voda pod mostom. Zdaj se prično pogiobljevalna dela na eni in zasipalna de« la na drugi strani. Komolec, ki ga je delala doslej Gradaščica tik mosta bo zasut in zemlja zniveliraiia. n— Kino Meteor bo predvajal fikn »Ala> hov vrt« v petek in soboto ob pol 9. in v nedeljo ob o. in pol 9. uri. Iz Metlike mt— Osebne vesti. Za sref&egn tajnika! je postavljen pri tukajšnjem STeskem na« čelstvu g. Hrbič Dragutin. Za vršilca dolžnosti sreskega sanitetnega referenta je imenovan dosedanji okrožni zdravnik g. dr. Pavešič Ivo v Metliki. Za sreskega šolskega režiserja je postavljen g. Barle Kanrad, upravitelj tukajšnje osem razred« niče. m t— Novo gasilno društvo. V Vidovinf ije bilo ustanovljeno novo gasilno društvo, ki šteje 27 izvršujočih in 33 podpornih članov. Novi odbor je sestavljen takole: načelnik Farkaš Nikola, podnaeelnik Tr« govčič Marko, tajnik Frlan Josip, blagaj« nik Frlan Mirko, odborniki: Urbanek Jo« sip, Koeman Franjo, Kapušin Ivan in Stre« Ijak Nikola. mt— 60=letnica gasilnega društva ▼ M«« tliki se bo proslavila v dneh 18. fn 19. t. m. To društvo je za l>uMjansicim dru« štvoim najstarejše. Pridite! mt— Sokolska kolonija na Kolpi. V 6>o» boto jje dospela iz Ljubljane sokolska k»>» lonija, h roječa 45 narašča jnikov, ki bo mesec dni uživala našo lepo Kolpo. Iz življenja na deželi ŠT. VTD NAD LJUBLJANO. Gasilno društvo si je letos nabavilo novo motorno brizgalno s 36 KS, ki je izdelek domače tvrdke Strojnih tovarn in livarn v Ljub« Ijani. Blagoslovitev motorke bo v nedeljo 12. t. m/s celodnevno prireditvijo pod pokroviteljstvom staroste Jugoslovenske gasilske zveze tov. Josipa Turka. Spored': ob pol 9. sprejem gostov in zbirališče pred Gasilnim domom; ob 9. odhod k sv. maši v .sprevodu 6kozj vas Poljane: ob pol_ 10. sv. maša; po maši slovesna blagoslovitev" nove motorne brizgalne: po blagoslovitvi pozdravi in slavnostni govor in nato ob« hod po Št. Vidu z novo motorko do Ga» silnega doma, kjer bo defilacija: po defi« laciji Tazhod; ob 15. gosilna vaja z novo motorko; po vaji velika vrtna ljudska ve« selica na senčnatem vrtu ge. Franje Cir« manove 6 srečolovom, šaljivo pošto, pet« jem itd. Pri celodnevni prireertvi bo«ta sodelovala polmoštevilna železniška godba »Sloga« i-z Ljubljane in šentviški pevski zbor. Za okrepčila bo poskrbljeno.^ V pri« meru neugodnega vremena se prireditev preloži na nedeljo 19. t. m. RAKEK. Meščanska šola na Rakeku je zaključila šolsko leto s oouonim izletom na Sušak-Trsat in v Kraljevico. Da je izlet v vsakem oziru dobro uspel, je zasluga tudi Kola jugoslovenskih sester na Rakeku. ki je darovalo za ta izlet več.ii znesek. Ravnateljstvo se društvu najlepše zahvaljuje. — V IV. razredu je bilo letos 20 učencev in učenk; ipned teh se je priglasilo k za vršnemu izpitu 16, ki so ga vsi prestaili. Tudi v ostalih razredih je bil v primeru s prejšnjimi leti boljši uspeh. BLED. Aigilni gorjanski Sokol priredi 12. t. m. v Spodnjih Gorjah pri bratu .Tar nu veliko tombolo, združeno z vrtno veselico, — Na-raščajniki in člani ljubljanskega Sokola bodo taborili za dobo treh do štirih tednov ob Savi Bohinjki v Rib-nem. V Ribno nameravajo priti 15. t. m. — Ker se je pričela na Bledu že glavna sezona, je prispela iz Boke Kotorske mornarska godba, ki vsak dan prav pridno koncertira v Zdraviliškem pa-rkti T">d taktirko kapelnika g. Ungerja. — Od 1. maja do 1. julija je nosetilo Bled 5047 leto-vi^ ščarjev torej 700 manj kakor lansko let<^ v tem času. — Po odredbi banske uprave so se uvedle na Bledu enotne avtobusne cene od postaje Bled-.Tezero in Lesce-B'!ed do poljubnega mesta na Bledu. Tarifa 6 Din je še vedno previsoka. KOČEVJE. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze sta te dni diplomirala g. Boje Etbin in šeško Jože. Oba sta kot pZa" morčki«, ki je bila dobro naštudirana in je vsem ugajala. Gasilno društvo je pa vpri-zorilo igro »Trije tički«. Zasluga za lep uspeha pripada agilni šolski upraviteljici gdč. Kolbeznovi in društvenemu načelniku g. Rapušu. — Letina kaže prav slabo. Vinogradi, ki so edini vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva, so uničeni. SV. LOVRENC NA POHORJU. Po talci j a ti vi podržnice Kmetijske družbe, ki jI ip^edsedu agilni g. Gašper Karničnik, ve'.e-TK>sestnik na Rdečem bregu, se je vršil v našem trgu trimesečni k meti jsko-gospo o ar- ski tečaj pod vodstvom gospe Jele Premrc-vove. Javni izpit gojenk ob sklepu tečaja, 29. junija, je pokazal krasen uspeh, ki sta g* dosegli ga, voditeljica Premrovova in njeia pomočnica gdč. Erna Mlakkar^e^a, izkušen' in neumorno delavni uč.*elj'.e; eo spodinjskih šol. — Iskreno čestitamo obema damama, pa tudi vrlim goj^ikani, l-i jim želimo, da postanejo vzori al "»venskih gospodinj in zgledi našim dekletom! Sv. JAKOB V SLOV. GORICAH. Ob priliki župnega sokolskega zleta smo z radostjo pohiteli tudi šentjakobski Sokoli v Maribor. Na izletu nas je bilo 95 — in to samo člani, čla^ce, moški n^-aščaj, ves odbor ter najožji prijatelji našega mladega društva. Vsekakor častno število! — Z veseljem ugotavljamo, da se je naše dru štvo po šestih mesecih obstoja lepo raz vilo in bo še lepše napredovalo. Z župne ga zleta smo odnesli vsi najlepše vtise in mnogo navdušenja. Sestre in bratje telovadci se prisrčno zahvaljujemo bratoma starosti Mihaelu Vauhniku in odborniku Francu šnuderlu, ki sta prispevala za naš izlet vsak po 100 Din. SLATINA RADENCI. Cestni odbor v Ljutomeru je odobril, da se zasuje jarek med železniško postajo in pošto. Čudno se nam pa vidi, zakaj se ne bi zasul še ostali košček jarka. S tem bi dobil prostor pred kolodvorom in pošto povsem drugo lice. Prosili bi, da se to zgodi. — Ograja pred pošto se je začela na eni strani podirati. Občina naj pozove posestnika, da plot pod«»._ — Cesta med zdraviliško kapelico in restavracijo Marš i.k je bila že dalj časa v slabem stanju. Uprava zdravilišča je sedaj ob strani ceste postavila kanale in cesto razširila za 1 meter. — Na tukajšnjo železniško postajo je premeščen po potrebi službe šef postaje Mačkovci g. Ignac Fabjan. Sedanji šef g. Žumer pa odide v kratkem zopet nazaj na Kranjsko. —• Tukajšnji lastnik cementne tovarne g. Nemec prične v jeseni graditi nasproti ko* lodvora veliko stanovanjsko poslopje, v katerem hoče namestiti urade in eventualne druge najemnike. — V novem šolskem poslopju se preoleskavajo klopi, ki jih jc dobavil g. Komauer iz Maribora. VERŽ.EJ. Neprijetno nas je presenetila vest. da je prestavi ien iz salezijanskega zavoda v Veržeju g. Temlin, rojak iz Bel-t in cev v Pr ekmurju. čemrav je bil šele kratko dobo pri nas. G. Temlin se je s svojim odkritosrčnim nastopom takoj izredno priljubil ne samo v Veržeju, temveč po vsem Murskemu polju, osobito zaradi svoje ljubeznive preprostosti in pa res na» cijomalne zavednosti. G. Temlin odhaja v salezijamske zavode na Rakovniku. GOSPODARSTVO Državni dolg pri Narodni banki zmanjšan za ZZ60 milijonov Din Narodna banka je pravkar izdala po novem obrazcu na podlagi zakonske stabilizacije dinarja bistveno spremenjen izkaz o svojem stanju na dan 28. junija, ko je zakonska stabilizacija dinarja stopila v veljavo. Obrazec novega izkaza je povsem spremenjen in odgovarja modernim zahtevam. Primerjava z zadnjim izkazom od 22. junija ni dobro mogoča, ker je na eni strani kovinska podlaga valorizirana, na drugi strani pa so pasiva in aktiva drugače razdeljena. V naslednjem navajamo v celoti stanje na dan 28. junija (v milijonih Din): Akti Ta: Podlaga: zlato 1540.4 tuje valut® 3.9 devize 747.2 2291.5 Dem«, ki »© ae štejejo v podlago Korani denar Demonetizirano srbera Posojila: na mjniee 1252.4 na vrednostne papirje 206.2 Vrednostni papirji Razna posojila državi /arasni avans glavni drž. blagajni Vrednost fondov Realitete in oprema Razna aktiva Pasiva: 'Glavnica Rezervni fond Ostali fondi ISoTčanice v obtoka Tako) zapadle obveznosti: nasproti državi žirovne obveznosti obveznosti po raz. rač. ms 707.8 198.2 Obveznosti % rokom Bazna pasiva 182.2 29.1 33.9 1458.7 27.4 1825.4 90.6 4,2 135-3 29.0 61075 180.0 97.7 4.2 4563.8 1010.9 210.8 39.9 6107.31 V pojasnilo gornjemu izkazu nai omenimo naslednje: V prvi postavki Cpodlaga) so vštete samo one devize, ki jih je mogoče vsak trenutek zamenjati za zlato. Le ie devize je po novem zakonu mogoče všteti .v kovinsko podlago, ki znaša sedaj skupaj 2291 milijonov Din. Ta podlaga je mero-dajna za računanje kritja, ki se mora nanašati na obtok bankovcev in na vse obveze po vidu (torej 5574.7 milijona Din). Skupno kritje v zlatn in devizah znaša 41.1 % (dočim mora po zakonu znašati naj-mamj 35 %), skupno kritje v zlatu pa znaša 27.6 % (po zakonu najmanj 25 %). V postavki zlato v blagajni in v tujini, ki znaša 1540 milijonov Din, je všteto tudi ono zlato, ki ga je Narodna banka 27. junija kupila v Parizu v znesku 443 milijonov Din. Po zadnjem izkazu od 22. junija je znašala valorizirana vrednost zlata 1097.7 milijona Din in se je torej ta postavka povečala za novo kupljeno zlato. Ce računamo še one devize, ki niso vštete v kovinsko podlago, tedaj vidimo, da ima naša novčanična banka sedaj poleg povečanega zlatega zaklada še za 929 milijonov Din deriz. S tem je dana popolna sigurnost za vse eventualnosti. Srebrni novci, ki so izgubili plačilno moč, se sedaj ne štejejo več v kovinsko podlago. V posebni postavki je sedaj vnesena samo kovinska vrednost teh novcev v znesku 33.9 milijona Din (v zadnjem izkazu 17.5 milijona Din). Ostale postavke kažejo običajne spremembe. Tako so se v primeri z zadnjim izkazom zmanjšala posojila na menice za 14 milijonov, lombardna posojila pa za 0.6 milijona Din. Med aktivnimi postavkami pa je gotovo najzanimivejša postavka, ki sc nanaša na stari dolg države. Ves ta dolg je znašal po stanju 22. junija 4020.8 milijona Din in je 6edaj zmanjšan na 1825-4 milijona Din. Skupno zmanjšanje znaša torej 2195.5 milijona Din. Ker je država iz stabilizacijskega posojila izročila Narodni banki 1400 milijonov za odplačilo tega dolga, je iz cor-nje številke razvidno, da se je državni dolg za nadaljnjih 795.5 milijona Din zmanjšal z uporabo dobička, ki je nastal pri valorizaciji kovinske podlage. Državni dolg je zmanjšan za več kakor polovico in pri sedanji višini ne more več predstavljati ovire za pravilno poslovanje banke v cilju obdržania stabilnost] dinarja. Glavnica Na- rodne banke, ki je doslej znašala 30.000 milijonov Din, je v novem izkazu že valorizirana na 180.000 milijonov, rezervni fondi pa znašajo sedaj 97.7 milijona Din, dočim so doslej znašali 13.5 milijona Din. Za valorizacijo glavnice je deloma služila postavka v prejšnji bilanci pod nazivom aži-jo za kupovanje zlata za glavnico v višini 83 milijonov Din. = Nagel razro] jugoslovenskega zadružništva. Glavni zadružni savez objavlja podatke o stanju našega zadružništva ob koncu pret. l«ta. V glavni zvezi je bilo lo-m včlanjenih 33 revizijskih zvez s 7029 krajin nimi zadrugami. Kako je to število zadnja leta naraslo, je razvidno iz naslednje primerjave. Število zadrug skupaj od tega kredit 1927. 4544 2476 1929. 6294 3074 1930. 7029 4418 Skupno število zadrug se je torej v treh letih povečalo za 2485 ali 54 %. Od vsega tega prirastka pa odpade na kreditne zadruge nič manj kakor 1942. Ob koncu pret leta je bilo v naši državi 4418 kreditnih zadrug, 1172 konsumno - nabavljalnih, 503 agrarnih zajednic. 197 živinorejskih, 126 mlekarskih, 92 obrtnih in delavskih, 8l stavbnih, 62 vinarskih, 61 zdravstvenih, 59 strojnih, 47 e'ektrarniških, 38 ribarskih, 28 žitarskih, 19 oljarskih in 123 raznih drugih zadrug. = Izvozno premije r novj aTStrijsko-ma-džarski pogodbi znašajo okrog 340 milijonov Din. Kakor se sedaj doznava, je obseg posebnih ugodnosti, ki sta si jih dali Avstrija in Madžarska v novi trgovinski pogodbi, prav znaten. V pogodbi predvidene ugodnosti predstavljajo dejansko znatne izvozne premije, kot nekak surogat za preferenco. Avstrijska država bo posredno dala za premije pri izvozu industrijskih izdelkov v Madžarsko 21.2 milijona šilin gov (seveda iz plačanih carinskih dohod kov), Madžarska pa isto vsoto za premije pri izvozu žita v Avstrijo. Skupni prispevek obeh držav za medsebojno podpiranje izvoza znaša torej 42.4 milijona šilingov, kar predstavlja znatno vsoto 340 milijonov Din. — Težke stanje Nemške državne banke. Nemška državna banka, ki je od konca maja oddala že skoro .poldrugo milijardo mark deviz, je morala tudi zadnje dni oddati velike zneske v devizah. Samo v ponedeljek je izgubila za nadaljnjih 80 milijonov mark deviz, kar priča, da se še ni vrnilo zaupanje v miren razvoj nemškega gospodarstva navzlic načelnemu sporazumu glede Hoovrovega moratorijskega predloga. Ker zaenkrat ni izgledov, da bi banka dobila od velikih evropskih in ameriških novčaničnih bank nov devizni kredit (sedanji od 100 milijonov dolarjev je že porabljen) je bil te dni sklican generalni svet banke, da razpravlja o znižanju minimalnega odstotka kritja, za kar daje nemški zakon v izjemnih primerih možnost. Po zakonu predpisano kritje mora znašati najmanj 40 odst., toda že v zadnjem izkazu od 30. junija je dejansko kritje znašalo le še 40.1 odstotka = Konkurz je razglašen o imovini Fra-nje Zitnikove, lastnice, trgovine z mešanim blagom F. Tome „v Medvodah (uprav, mase dr. Jos. Jakše, odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri dež. sod. v Ljubljani 11- julija ob 10., oglasitveni rok do 10. avgusta; ugotovitveni narok 14. avgusta). — Nadalje je razglašen konkurz o imovini Produktivne zadruge pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, r. z. z o. z. v Ljubljani (upravnik mase g. Lojze Zaje, zadružni revizor v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri dež. sod. v Ljubljani 11. julija ob 10., oglasitveni rok do 10. avgusta, ugotovitveni narok 14. avgusta). — Dobave. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 25. t. m. glede dobave 10.000 kg denaturiranega špirita in 70 komadov železnih sodov; 28. t. m. glede dobave raznih kemikalij in zdravil; 30. t m. glede dobave zamaškov in motvoza; 4. avgusta glede kemikaliz in zdravil; 6. avgusta glede dobave kemikalij in zdravil; 8. avgusta glede dobave zdravil in kalijevega mila; 11. avgusta glede dobave raznih desinfekcijskih sredstev, kalijevega mila in navadnega mila; 13. avgusta glede dobave kemikalij in eteričnih olj; 18. avgusta glede dobave 10000 kg čistega špirita; 20. avgusta pa glede dobave kartonskih škatlic, raznega papirja in raznih praškov. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem skladišču. — j&obave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave piL (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 60 kilogramov žice za dinarno. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 6792 kg naravnega asfaltnega bitumena in 2091 m2 platna. Direkcija državnega rudnika Senjski Rud- nik sprejema do 2o. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg lanenega firneža, 1 aparata, 1 električnega agregata, 1 turbodinama za električno centralo in 800 kg bombaža za čiščenje strojev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23- t. m. ponudoe glede dobave armatur, 1000 ks >Subox<-barve, 90.000 kg cementa in 4200 komadov vijakov. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave aparata za kopiranje načrtov. 1400 kilogramov vijakov, glede dobave bioiklja in 1 električnega motorja. Mestno poglavarstvo v Tuzli sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave * bencinskega, traktorja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 24. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave lesa. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku. Borze 7. lubja Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. V tečajih ni bistvenih izorc-memb. Na zazrebškem efektnem tržišč" ie Vo.ina škoda za malenkost ponustila in se ie trzo-vala za aranžma in kaso no 396. Zaključki so bili tudi v S odst. Blairovem Dosojilu do 90..>'j in v 7 odst. Blairovem posojilu do 79.75 Od bančnih vrednot so se trzovale le Unionbanka do 163 in Juzobanka do 66.50— 67. Na tržišču industrijskih delnic Da jc Dri-šlo do zaključka le v Trboveljski do 259. De rize. Ljubljana. Amsterdam 2274.15 — 2280.99, Berlin 1340.62 — 134464, Bruselj 789 do 791.36, Budimpešta 987.28 — 990.24, Curih 1095.45 — 1098.75, Dunaj 793.86 — 796.26, London 275.12 — 275.94, Newyork 5642.63 do 5659.63, Pariz 221.28 — 222.10, Praga 167.22 — 167.72, Trst 295.95 - 296.85. Zagreb. Amsterdam 2274.15 — 2280.99, Dunaj 792.86 — 796.26, Berlin 1340.62 do 1344.64, Bruselj 789 — 791.36, Budimpešta 987.28 — 990.24, London 275.12 — 275.94, Milan 295.95 — 296.85, Newyork kabel 5653.63 — 5670.63, Newvork ček 5642.63 do 5659.63, Pariz 221.44 — 222.10, Praga 167-22 do 167.72, Curih 1095.45 — 1098.75. Curih. Zagieb 9.1125, Pariz 20.21, London 25.085, Newvork 516, Bruselj 72.10, Milan 27.0175, Madrid 49.15, Berlin 122.43, Dunaj 72.57. Sofija 3.74, Praga 15.2875, Varšava 57.80, Budimpešta 90.125, Bukarešta 3.075- Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91 bi., 7% Blair 81 bi., Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod J95 den., Vevče 120 den., Stavbna 40 den.. Ruše 145 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 396—397, za december 400—402, investicijsko 84 dem., 4 odst. agrarne 47—50, 6 odst. beg luške 63— 63.75, 8 odst. Blair 90—90.50, 7 odst. Blair 79.50—80, 7 odst. Drž. hip. banka 80—81; bančne vrednote: Praštediona 955—965, Union 163—165. Jugo 66.50—67, Poljo 53.50—55, LjubJj. kreditna 120 den., Na« rodna 6300—6900, Srpska 192 bi., Zemalj« 6ka 119—122; industrijske vrednote: Gut« mann 110—120, .Slaveks 200 dem., Drava 235 den., Šečerana 245—253, Brod vagon 62 bi., Vevče 120 den., Dubro-vaoka 300 den., Oceanija 190 den., Trbovlje 258— 260. Beograd. Vojna škoda 396, 395. 394 zaklj., za nov. 401 zaklj., ivesticijsko 83.50 zaklj., 4 odst. agrarne 46 zaklj., 7 odst. Blair 79.50—80, 6 odst. heghiške 62.50, 62.75 zaklj., Narodna banka 6700 zaklj. Blagovna tržiSča JAJCA '+ S tržišča jajc. Čeprav je na inozemskih tržiščih situacija še vedno mirna pri slabi prodaji, so pri nas nekateri izvozniki zaradi nazadujoče produkcije pričeli zviševati nakupne cene. Vendar še ni izgledov za skorajšnje zboljšanje mednarodne tendence. Jugoslovenska jajca so v soboto no-tirala v Berlinu 6—6.25 pf. (fco meja) oa-sproti 6—6.4 pf. zadnjo soboto. Pri nas kupujejo izvozniki po 70—72 K pare komad. LES '+ Ljubljanska borza (7. t m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključen je bil 1 vagon remeljnov. Povpraševanje je za rezano jelovino (tombante, prizmirano, 90 kub. m 21 mm, 27 cm šir., 4 m dolž.; 70 kub- m 21 mm, 20.50 cm, 4 m: 40 kub. m 31 mm, 27 cm, 4 m; dobava oktobra 1931) in za 10.000 borovih brzojavnih drogov (za čim prejšnjo dobavo; premer v sredini 23/28 cm, dolž. 6 in 7 m). 2ITO '+ Žitni trg (7- t. m.) Novosadska borza je ukinila notacije za staro pšenico in je prešla k notaciji nove pšenice. Ker pa je nakupovanje pšenice vojvodinske provenl-jence pridržano le za Priv. izvozno družbo, zato notirata samo sremska in slavonska pšenica. + Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenc za žito stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi so koruza: zdrava, rešetana. slov. postaja, plačljiva v 30 dneb, pri mlevski vozni ni po 142.50 — 145, pri navadni voznin* po 147.3o do 150. + Novosadska blagovna borza (7. t m ) Tendenca mirna. Promet: 8 vagonov pšenice, 8 vagonov koruze, 6 vagonov tnok« in 1 vagon otrobov. Pšenica: sremska nova, 79 80 kg 166 — 170; slavonska nova, 78 kg 167.50 — 170. Kornza: baška 94 — 96; ladja Dunav, Sava, Tisa 96 — 98; baška okolica Sam bor 95 — 97.50; sremska, okolica Sid 95 — 97.5; sremska, okolica Indjija 94 do 96. Moka: baška >tk in >001 265 — 27-5; :2< 245 — 255: >5< 230 -- 250; 16« 220 do 230; >7< 175 — 180; >8c 120 — 125. Otrobi: baški 115 — 120. 4- Budimpeštao?ka terminska forza <7. m.) Tendenca prijazna, promet omejen, do 13.46, za avgust «3 46 — 13.48. za september 13.50 — 13.52. za maj 11.75 — 11.76, Pšenica: ne notjra. Koruz»: za julij 13.41 tranzitna za julij 10.70. SOKOL Sokosko društvo, četa v Peč*rOveib vprizori 19. t. m. popoldne ob 4. v vseh prostorih g. Rudolfa Maršeka, gostilničarja v Bodoncih (Prekmurje) sokolsko akade« mijo z lepim sporedom. Po predstavi bo prc«sta zabava s plesom, šaljivo pošto itd. Vstopnina: sedež 6 Din. stojišče 3 Din, z*. deco 1 Din. Za prvovrstno postrežšbo je preskrbljeno. Sokol V«c se je postavil tudi letos v vr» sito nastopajočih društev ter pokaže v ne« deljo 12. t. m. uspehe vsega tclovadečega članstva in naraščaja, ki nastopi na orodiu in s prostLmj vajami. Odbor pričakuje, da bo tudi letošnja prireditev številno obiska* na, to pa tembolj, ker je preskrbljeno v vsakem oziru za vse dobrine gostov, ki imajo poleg vsega še tramvaj na taz-pola« go. Prireditev, pri kateri sodeluje godba Sokola I. iz Ljubljane, se bo vršila na senč« nem vrtu gostilne »Pavlic« na Glincah in prične ob 4. popoldne. Sokolsko društvo Ljubljana IV. bo imelo v nedeljo 12. t m. ob 17- na vojaškem strelišču, Dolenjska cesta, svoj prvi javni nastop, združen z veliko narodno veselico. Sokolska četa Osilnica pri Čabru je ime* la v neljo 5. t. m. prvo dobro uspelo pri« rediter, ki je pokazala, kako zmagoslavno prodira sokolska ideja v podeželje. Ob 16. je otvoriil prireditev agilni starosta brat Kovač z lepim nagovorom na doma« čine in goste, ki so prišli iz Gabra, Pleše, Kuželj, Oslive Loke in od drugod. Nato je sledil lep nastop članstva in dece, med katerimi pa smo žal pogrešali še ženske člainice, ki pa jih bo četa gotovo kmalu ■imela. Sokolska ideja bi v tem kraju lah« ko zavzela še večji razmah, ako bi ne bili •na delu nasprotujoči elementi.. Prireditev je prav lepo uspela v gmotnem, še bolj pa v moralnem oziru in je izzvenela v prav prisrčno manifestacijo sokolske misli. Vse priznanje načelniku br. Podnarju in n-i« čekiici sestri Cindričevi, ki sta z vztrajno požrtvovalnostjo pripravila članstvo in deco za ta prvi javni nastop. Lepa hvala tudi tvndki Brača Matufljan, vinska trgo« •viina, Sušak, ki je naše mlado društvo ob priliki prireditve podprla z zneskom 100 Din. RAZPRODAMO ZALOGO prvovrstnih čevljev za dame in gospoJe. Izredno ugoden nakup, dokler traja zaloga. Hitite! Hitite! Hitite! „DOKO" I. ČARMAN šelenburgova ulica štev. 1 Čajno maslo p prvovrstne kakovosti, vedno sveže in po najugodnejših cenah Vam HI nudi tvrdka B JULIJ ZUPAN, Ljubljana H Sv. Petra cesta 35. 8402 SREZKE NADZORNIKE nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2.400 in superproviziji. Nadalje pouča-vamo in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v strojnem pletenju kot domači obrti. S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosL pletača, Osijek. 8219 element Vautel: »Človek, ki sem ga umoril« Ni ga založnika, ki bi se mogel kosati z L/ateigneem. Mož si lasti spretnost, da napravi mladega pisatelja slavnega v osmih dneh. Čisto odveč je, da se pri njem oglasi pisatelj, ki ima slavno ime, in mu ponuja rokopis. Lateigne ga odslavlja z besedami: »Ne zamerite mi — ampak moja spe-cijaliteta so mladi, neznani pisatelji. Z rti i mi lahko delam, kar hočem. Občinstvu lahko natvezim. da se v mladem talentu krije drugi Paul Bourget ali Pierre Lotti. Neznan pisatelj ima več gotovosti, da bo prodrl, kakor ne vem kdo, ki je že ves zasenčen oa slave. Kako se to napravi, je moja stvar. Glavno, da ga ljudje ne poznajo. Vse drugo opravi uspešna reklama.* Tn Lateigne ima prav. Njegovi uspehi pričajo, da se drži prave poti. Knjige. o katerih so mislili ljudje, da bodo obležale nerazrezane po policah ali da jih bodo prodajali za ovojni papir, so dosegle ogromno nakla-do. Vse to je zasluga, genijalnega' založnika. Naslovi zadnjih njegovih knjig se glase: Idealno sladostrastje. Izpovedi štirinajstletnega dečka. Prvenci. Soneti 77letnega starca. (Nagrajeno z nagrado Društva za podpiranje novih pisateljev). Mauriceova tetka. Roman črnca z belimi lasmi. Spomini 124 kg težke ženske. (Nagradila Mednarodna poljedelska razstava). Doslej je izdajal Lateigne samo feno-menalne pisatelje. Njih leta, njih telesna teža in njih barva so mu omogočila originalno reklamo. Zdaj pa je Lateigne spremenil sistem. Videl je, da velja iznajti nekaj novega, po čemer bo hlastnilo občinstvo. In glej, posrečilo se mu je najti pisatelja normalnega telesa in duha, navadne rasti in bele kože, ki je napisal v življenju svoj prvi roman »Svobodna ljubezen — brez dodatka«. »Naslov te knjige je brez pomena.« je rekel. »Vse, kar mi je potrebno za razpečavanje, je že v napisani reklami.« In tako je »Svobodna ljubezen« z ogromnimi reklamnimi stroški zlezla na svetlo. Treba je priznati, da je bila res originalna misel, naj križarijo nad Parizom aeroplani, ki bodo na nebesnem svodu z rjavimi črkami oznaniali naslov knjige. Po mestu pa so korakale fanfare in spremliale klica rje, ki so z megafoni razglašali slavo »Svobodne ljubezni«. V restavracijah so imeli krožnike z napisom »Svobodna ljubezen«; po trgovinah so imeli računske listke s tem napisom. Na Eifflovem stolpu so vsak večer plamtele ognjene črke »Svobodna ljubezen«. Poleg tega je Lateigne spravil v promet liker z znamko »Svobodna ljubezen«. To vidite, je uspešna reklama. Navzlic vsemu pa je roman dosegel togo naklado 200.000 izvodov. Lateigne je obupaval. Jadikoval je: »Preveč sera potrošil za reklamo. Najti moram nov sistem !< In v tistih dneh, ko je iskal novega sistema, se je zgodilo, da je zavil y njegovo pisarno mladi Feliks Paturon z debelim rokopisom pod pazduho. »Prinašam vam roman ... hotel sem reči: idejo...« je pozdravil. »Romani z idejo me ne zanimajo več.« je zagodrnjal založnik. »Oprostite, mogoče sem se nekoliko nerodno izrazil.... Ideje ni v romanu. Ideja bi lahko poslužila vaši reklami.. .< Postal je pozoren. »Prosim,« je rekel, »razložite mi to idejo, ki bo služila reklami. In ne pozabite, da je dragocen vsak trenutek mojega časa...« »To-le je moja ideja.« je začel Paturon: »Kaj bi vi mislili o zločinu, o senzaciojnalnem zločinu, ki bi ga jaz izvršil, preden bi bil dotiskan moj ro- man: »Človek, ki sem ga umoril?« »Stojte, stojte! To ni slaba reč...« »V rcsuici bi seveda ne izvršil zločina. Ampak imam prijatelja, ki se je naveličal življenja. Za vsako ceno hoče izvršiti samomor. In ker noče storiti gluposti, marveč povezati dobro s koristnim, bo izvršil samomor tako, da bo izgledalo, kakor da je bil umorjen. Jaz bom pobegnil in tako bo padel name sum, da sem jaz storilec. Gospod založnik, kaj pravite k temu? Dramat-skih in komičnih peripetij bo mrgolelo, na prvi strani dnevnikov bodo izhajali dolgi članki z opisom in sliko storilca, vsi ljudje bodo govorili samo o meni.. Naposled me bodo zasačili in zaprli. In baš tedaj pride moja knjiga na svetlo. Prišel bom na zatožno klop, sodniki me bodo obsodili. Naklada bo dosegla višino 300.000 izvodov. Ko se bo pa še razvedelo, da me imajo vsak dan odvesti na morišče, boste razpečali naslednjih 100.000 izvodov. Tik pred izvršitvijo kazni pa boste pomolili državnemu pravdniku pod nos dokument, ki -ga je pisal pokojnik, preden je izvršil samomor. »To je sijajna ideja!« je kričal Lateigne. Sem z rokopisom! Takoj ga pošljem v tiskarno, stavil se bo podnevi in ponoči... Svojemu prijatelju pa naročite, naj izvrši samomor sigurno ▼ 14 dneh. Prisežem vam, da bo uspeh brez tekmeca ...« In res, dogodki so se razvijali kakor je bilo domenjeno. Nesrečni prijatelj Feliksa Paturona je odšel na drugi svet tako, da je vsak sklepal na umor. Pred smrtjo je pripravil listino, ki naj izpriča resnico. Ta dokument je izročil Paturon Lateigneu z naročilom, naj ga porabi v danem trenutku. Mladi pisatelj, ki je bil osumljen, da je izvršil zločin, je pobegnil. Policija je za njim izdala tiralico. Nastal je velikanski škandal. Incident in aretacije so se vrstile. Tedajci se je pojavila v izložbenih oknih knjigarn sveže dotiskana knjiga »Človek, ki sem ga umoril.« Ko je sedel Paturon na zatožni klopi, je dosegla naklada 400.000 izvodov. Tik pred justifikacijo — kajti, kakor predvideno, je bil obsojen na smrt — pa se je zvišala še za nadaljnjih 100 tisoč "izvodov. Lateigne pa si je od zadovoljstva mel roke. in rekel: »Zdaj pa stopimo k državnemu pravdniku in predsedniku sodišča. To bo završalo v javnosti. Blamaža sod-nije bo zame predmet nove reklame.« In je šel, še prej pa naročil tiskarni, naj natisne še no vili 100.000 izvodov Paturonove knjige > Človek, ki sem ga umoril.« Iz življenja in sveta Obsevanje možganov skozi lobanjo Novi uspehi visokofrekvenčne diatermije Medicina se že nekaj časa poslužuje Kratkih valov v zdravilne svrhe. Takšni valovi povzročajo umetno mrzlico in se dado na veliko bolj preprost način izkoristiti n. pr. za zdravljenje progresivne paralize nego vcepljanje malarije po metodi prof. Wagner-Jauregga. Na belih miših so jih poleg tega že z velikim uspehom uporabili za ozdravljenje ziočestih oteklin. Dosedanja visokofrekvenčna diatermija, kakor se imenuje ta nova panoga zdravljenja s kratkimi valovi, pa je imela še ta nedostatek, da je. učinkovala na vse telo ali vsaj na velik njegov del in ni prodirala v globino. Sedaj pa so v Berlinu Siemensove delavnice zgradile nov visokofrekvenčni aparat, ki se da aplicirati na poljuben del ali organ telesa in katerega žarki prodirajo tudi skozi obleko in kosti kakor Ront genovi žarki. Aparat deluje z energijo pol drugega kilovata ter s sto milijoni ali pa še več frekvencami na sekundo. Ta ener gija je tako močna, da zagori električna žarnica v daljavi nekoliko metrov od aparata, ne da bi bila v kakšni zvezi ž njim Po tem si lahko predstavimo moč, s katero učinkuje na telo. Dado pa se žarki, kakor smo že omenili, usmeriti na poljuben del telesa in ker prodirajo tudi kosti, jih bodo lahko uporabili za obsevanje notranjih organov. Tako so ž njimi že obsevali možgane, kar je bilo prej nemogoče, ker je lobanja ustavljala ultraf rek venčne solnčne žarke kakor klobuk. Predpotopna zver v ledeni rakvi Pošast, ki je počivala v ledenem grobu morda milijon let Pred kratkim so doživeli prebivalci Le-deniškega otoka, ki spada k Aljaški, čuden prizor. Po morju je priplavala med drugimi ledenimi gorami velika ledena klada. v kateri je bilo zaprto nekaj temnega. Klado so potegnili k bregu in jo začeli previdno razbijati. Iz leda je pomolela najprvo skoraj dva metra dolga glava pred-potopne pošasti, ki je počivala v tem grobu morda milijon let morda še več. preden se je klada v letošnjem toplejšem vremenu odtrgala neznano kje od polarnega ledenega roba in priplula do Aljaške. V Sibiriji so našli že večkrat predpotopne slone, ogromne mastodonte, ki so pred j davnimi, davnimi časi ob nastopu ledene dobe zamrznili v porajajočem se ledovju. Te živali so se čudovito dobro ohranile v svojih ledenih grobovih in tudi pošast, ki so jo sedaj našli ob Aljaški, je ohranjena v celoti, z mesom, kožo in volnatim kožuhom. Niso pa še ugotovili njene identitete, kajti ostankov sličnih živali doslej še niso našli. Po mnenju dr. Charlesa Bunnela, predsednika univerze Aljaska, spada ne-stvor med zavrije in sicer med velike, saj meri od gobca do konca repa 16 m. Tega ogromnega telesa še niso povsem izgrebli iz ledu, ker delajo počasi in previdno, da bi ga v celoti ohranili našim potomcem. Pelagra in alkohol Vzroki bolezni so še vedno neznani, dognano pa je, da jo alkohol močno pospešuje Pelagra je skrivnostna bolezen, ki na-«topa, kakor znano, omejeno na določenem ozemlju, n. pr. v Zgornji Italiji, Rumuniji, Španiji. Južni Franciji, v nekih delih Amerike itd. To je bolezen, ki se loteva celih ljudskih množic s tipičnimi kožnimi spremembami, obolenji v želodcu in črevesju, z določnimi živčnimi in duševnimi motnjami itd. Poznamo tedaj znake in zelo dobro tudi zdravilni način te bolezni — a njenega vzroka ne poznamo. Nekateri so jo spravljali v zvezo z uživanjem koruze, drugi so iskali skrivnega mikroskopskega parasit-a, tretji so zvra-čali krivdo na preobilico ali pomanjkanje vitaminov, a nobena teh teorij se ni trajno obdržala. Posebno zanimivo je, da nastopa pelagra tudi izven svojih endemič-nih ognjišč pri posameznikih in sicer prav tako trenutno in brez vidnega vzroka. Zlasti je čudno, da se pojavlja v nekaterih bLaznicah med bolniki. V zadnjem času je vseučiliški profesor dr. Kumer proučeval razne sporadične primere pelagre in je prišel do prepričanja, da jo nezmerno zauživanje alkohola zelo močno pospešuje, čeprav ni alkohol nje specifični povzročitelj, vendar pripravlja pot skrivnostnim silam, ki to bolezen povzročajo. Elizabeta Fdrster-Nietzscfse sestra nesrečnega nemškega filozofa je te dni stopila v 85. leto Ameriški hotel Vsak gost novega razkošnega hotela v New Torku Waldorf-Astoria ss bo moral počutiti v njem kakor znamenita osebnost. ki jo vsi poznajo — tako pišejo ameriški listi. Recimo, da Je gost gospod Brown lz Indianopolisa. Komaj bo izpolnil prijavnico, bo šla vsebina te listine po hišnem brzojavni do zadnjega oddelka v hotelu. »Prosim na desno, g. Brown.« bo velel domači strežaj, ki prenaša prtljago v sobe, > Dober dan, g. Brown,« bo pozdravil deček pri dvigalu novodošleca in ga bo brez vsakega nadaljnjega vprašanja popeljal v pravo nadstropje. Ko dospe Brown v svojo sobo, ga bo tam čakalo presenečenje za presenečenjem. Na steni bo našel nekakšno stikalno ploščo in sedem stikal mu bo omogočalo poslušati sedem zunanjih radijskih postaj, cela vrsta stikal mu bo pa posredovala muziko ln umetniška predvajanja iz hotelskih prostorov, če si bo hotel ogledati najnovejši zvočni film, si ga ho lahko poljubno predvajal v lastni sobi, ki b« tudi drugače opremljena z vsem mogočim in nemogočim komfortorn. Za njegove jedi bo skrbelo kar deset kuhinj v hotelu in če se bo hotel kam popeljati, mu bo na razpolago v najbližji bližini, namreč v hotelskem podzemlju hišna železniška postaja. Seveda pa bo moral g. Brown za ta in stičen komfort imeti na razpolago želo globok žep. »Knjiga mrtvecev« najdena Tik pred zaključkom izkopavanj v Sa.k-kari blizu Kaira, se je posrečila arheologom izredna najdba. Na stranski steni grobnice kraljice Net, žene faraona Pepi-ja II., ki je vladal okrog 1. 4500 pred Kristusom. so odkrili tekst kakšnih 800 vrst, ki se je izkazal za najstarejšo verzijo tako zvane »knjige mrtvecev«. Arheologi so vsi zadivljeni nad to najdbo in pravijo, da bi bilo treba Egipt raziskati še bolj sistematično nego doslej. Sicer so nam dosedanje najdbe v glavnem precej točno razkrile tajnosti staroegipt-ske zgodovine, vendar je že polno vrzeli, ki jih je treba izpolniti. Tako niso skoraj še nič preiskana faraonska grobišča v za-padnem delu doline Nila. Ta grobišča so pokopana globoko pod tisočletno peščeno plastjo in le malo grobnic so zaradi težkega dela in ogromnih stroškov izkopali. čisto mogoče je, da bi se našla grobišča celih dinastij, ki jih doslej še niso odkrili. Tako niso našli še nobene faraonske grobnice iz časa 9. in 10. dinastije, doba 13. in 17. dinastije je isto tako zelo malo raziskana. Največjo slavo bi s! pridobil raziskovalec, ki bi odkril grobnice kraljic lz 18. dinastije. Takrat je preživljal stari Egipt dobo svojega največjega razkošja in v teh grobnicah bi morali odkriti neštete zaklade, ki gotovo presegajo vse naše predstave. Kongres britskih vseučilišč V Londonu se je otvoril kongres, ki b« ga udeležujejo zastopniki 70 visokih šol iz vsega britskega imperija. Zborovanje je otvoril princ Wa!eški, ki je v svojem govoru poudarjal važnost potovanj za praktično proučavanje gospodarskih problemov in prilik. Gledanje v daljavo 60 kvintilijonov milj V laboratoriju pomorske opazovalnice ▼ \Vashingtonu gradijo teleskop, ki bo po računih svojega idejnega očeta, prof. Ritcheva, omogočal opazovanje neba na daljavo 60 kvintilijonov ameriških milj. Teleskop, ki mu bo po obliki mesto med reflektorji (zrcalnimi teleskopi), bo zgra« jen po čisto novih načelih in bo imel i m v premeru ter bo povečaval predmete 4000 krat. Velike tehnične težkoče ovirajo pri takšnih instrumentih, da bi dosegli teoretsko popolnost, vendar upa prof. Ritchev, da bo dosegel vsaj 90 odst. uspe* ha, kj ga je izračunal. Teleskop bo rabil za neposredno gleda« nje in pa za fotografiranje nebesnih teles. V tem pogledu ee bo v toliko ločil od vseh dosedanjih astronomskih daljnogledov, da bo vse njegovo opazovalno polje čisto in razločno, dočim je bilo pri dosedanjih te« leskopih uporabno samo v sredini, proti robu pa je bilo čedalje bolj nejasno in temno. Godba atomov Ameriški kemik dr. H. Andrevvs je izumil pripravo, s katero se lahko pretvarjajo v zvoke nihaji atomov v posameznih mole-kulih. Iz Evrope v Ameriko v 10 urah Slavni raziskovalec stratosfere prof. Piccard je imel nedavno v ženevi predavanje ,v katerem je med drugim dejal, da ni več daleč čas, ko se bomo s hermetsko zaprtimi zračnimi vozili dvigali v stratosfero in preleteli progo iz Evrope v Ameriko v desetih urah, kar nam bo mogoče že zaradi pomanjkanja ozračnih motenj v tako velikih višinah. Prof. Piccard je odklonil ponudbo nekega ameriškega dnevnika, da bi za honorar 10.000 dolarjev popisal svoje doživljaje in vtise v višini 16 tisoč metrov. Zanimiva knjiga Stockholmski založnik Bonnier je prejel za svoj 75. rojstni dan nenavadno kniigo: knjigo s prispevki 125 pisateljev in sicer z roko napisanih prispevkov. Vsak izmed pisateljev je prejel papirne pole enotne oblike in vrste, vse skupaj pa so dali darovalci vezati v dragoceno usnje. Med ostalimi prispevki so: Heidenstam. Selma Lagerlof, Per Hallstrom, Sven Hedin. Sig-frid Siwertz, Fredrik Book. Bo Bergmann, Anders Oesterling, Forsten Fogelqvist — sama znana švedska imena. Francois Poncet Briandova desna roka, bo imenovan za novega francoskega poslanica v Berlinu Lovski gradič Hubertusstock ob Werbellinskem jezeru Nov polet Alana Cofohama Sir Alan Cobhan. znani angleški letalec, se pripravlja na dolg polet v Osrednjo Afriko, da. bi proučil možnost ustvaritve zračne proge za hidropiane vzdolž Nila. in rrad velikimi jezeri do Konga. Polet bo izvršil T zelo hitrim vodnim letalom, ki ima prostora za 16 potnikov. Spremljalo ga to več strokovnjakov. Prizor iz ruskega zunanjega ministrstva V moskovskem komisarijatu za zunanje zadeve pečatijo od Nemčije in Rusije za nedoločeni čas podaljšano pogodbo iz 1. 1926. Milijonski proces na Poljskem Pravda za štiri posestva v Čenstohovi, ki jih je pogodba med Rusijo in Poljsiko odstopna poljski vladi Konec 19. stoletja je kupil ruski car Aleksander II. o priliki svojega obiska v bližini Čenstohove štiri posestva od neke« ga nemškega naseljenca. Po njegovi smrti 60 imenja pripadla velikemu knezu Mihaj« lu in prestolonasledniku Nikolaju. Ko pa je Nikolaj zasedel carski prestol, 6e je zapuščini odpovedal v prilog bratu. in ta« ko je postal njih lastnik veliki knez Mi« ha.il Aleksandrovič. Ruska revolucija je tudi njega pokosila,' njegova monganatska žena, grofica Bra« šova in njen sin Jurij pa sta STečno pobeg« nila iz sovjetske Rusije in prišla po dol« gih ovinkih v Pariz. Kod sta hodila, priča« jo zgovorni tranzitni vizumi v njunih pot« nih listih. Našteli so jih n'č manj ko 48! Mati in sin sta se znašla v emigraciji brez sredstev. Tedaj se je grofica domi« slila čenstohovsakih posestev in ee je zače« la zavzemati za to. da bi jih dobila nazaj od polieike vlade. Toda pojavile so se te« zave. Riška pogodba med Rusijo in Poljsko izrecno določa, da pripadejo vse posestva bivše ruske dinastije poljski državi. Zato so v Varšavi zahteval} predložitev Tistm, da gensftohovslca posestva niso bila last Romanovih, ampak pokojnega velikega kinesza. Grofica je morala vrh«u tega pred« ložiti iz-kazilo, da je njen mož resnično mrtev. Z vsemi tomj dokumenti ee te vrlov* velikega kneza obrnila na sodišče in pTO« sila, naj se prizna, da so posestva njenega pokojnega moža ni ena last. Ampak oblast še ni bila zadovoljna. Zahtevala je še celo kopo drugih uverenj. kar je povzročilo to« žiteljici ogromne stroške. Sodišče v čen« stohovi pa je njeno tožbo celo zavrnilo. Nato se je grofica pritožila na varšavsko vtzkiicno sodišče. To je zidaj odločilo, d n se grofica oprosti vseh pravdnih stroškov, pravda sama pa se bo v kratkem obravna« vala naprej. Za grofico stoji bivši vrhovni koanonrik na ruskem dvoru Birjukov, nje« ne interese pa zastopa podpredsednik poljskega senata, advokat Boguckiij. Čer« stohovska posestva so vredna več milijo« nov. zlotov. Usoda kaznjencev v Guayani Kaj poroča o Hudičevih otokih Anglež Allison - Booth kier bosta bivala angleški premier Macdonald in zunanji minister Henderson za časa razgovorov z Brllnlngoga, fei Curtiusom y Nemčiji V Londonu je pravkaT izšla knjiga an« gieškega pisatelja W. E. Allisona « Bootha, v kateri poroča pisec o .strahotah živi je« nja kaznjencev v francoski koloniji Gua« yani. Allison « Booth obtožuje francosko vla-« do. da ie v svetovni vo.ini izdala proglas na guavanske kaznjence, v katerem je ob« ljubi jala svobodo za nagrado, če6topiio v vojsko in se bodo borili na strani antante. Mnogo deportirancev se je na ta način javilo prostovoljno na bojišče. Ko pa se je voima končala, so prešteli ostanke 300 mož, ki so jih z obliubo svobode spravili pod zastave, jih naložili na ladjo in jih od« peljali nazaj v deportacijo. Med njimi je bil tudi eden, ki so ga bili pri nekem nasko« ku vjeli Nemci, a jim je ušel in se vrnil k svojemu polku ter eden. ki se je tako hra« hro boril, da so ga odlikovali z vojnim križem. Oba sta po končani vojni morala nazaj, od koder 60 ju vzeli. Ležalna kura za vitkost Neki ameriški zdravnik, lastnik lepotnega salona, je izumil zofo, ki je videti na zim a j povsem podobna navadnim zofam in pacientke naravnost vabi, da ležejo nanjo, čim pa to storijo, jih zdravnikove pomočnice privežejo nanjo, da se ne morejo dvigniti, in zofa, ki sestoji iz šestih delov, se prične gibati gor pa dol, na levo in na desno, v vse mogoče smeri ter nateguje in giba pacientko, da je joj. Kakšen pomen ima to moderno mučilo? čisto preprosto: dame, ki jim je na poti lastna obilnost, si iščejo na ta način vitke linije in jo baje po nekoliko sejah ozir. ležah tudi dobijo. Tolšča kar vidno izginja ž njih. Seveda morajo za to ceno in za ono. ki jo plačujejo lepotnemu doktorju pretrpeti vražje muke, a teh se baje kmalu privadijo in zdravnik celo trdi, da zmorejo na instrumentu po kratki vaji mimo zaspati, dočim jim mučilo obrača ude in telo na vse strani. Koliko je visok Mount Kamef? Poročila, ki so prvotno javila, da je Smvthe s svojo petčlansko odpravo osvojil Mount Kamet. so nava jala da jeKamet visok 7751 m. med tem ko poroča Reuter iz Lon« doina, da je gora visoka 8482 m. Ker je an« gleško poročilo izvirno in mu lahko boflj verjamemo nego podatkom v knjigah, ki so bili doslej domnevni, moremo slednje* ga smatrati za pravičnejšega. Kamet je to« rej visok 8482 m, ne pa 7751 m. Drevo mu Je rešilo ?Mfenje Iz Rihmova poročajo: 21 letni pomočnik Franc Kortener je p odvzel plezalno nrro, na kateri pa se mu ie primerila nezgoda, da je padel 20 m globoko. Na knncu pad* ca je obvisel z obleko na nekem drevesu, kar ga je ocuvalo sigurne smrti. Pri padcu se je turist precej poškodoval. Zlomil si je roko in več reber, tako da si ri mogel pomagati viseč nad prepadom. Sile <$o mu že tako opešale, da ni mogel niti več klicati na pomoč. Stokal je že prav rahlo, ko sta prišla mirno drevesa, na katerem je visel, dva hlapca, ki sta nesrečnika zvezafla z vrvjo in ga potegnila iznad prepada ter od« peljala v bolnišnico. Čitaite ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Pisec poroča da temeljijo njegiovi po« da tik i deloma na stvareh, ki jih je sam vi« del, deloma na izpovedih kaznjencev. Med njimi so mu nekateri pripovedovali čudne reči. Enega so pazniki tako dolgo bili, da je naposled obležal mrtev. Drugega je sa« dela kazen takozvane »suhe giljotine*. Privezali so ga na drevo v pragozdu, ki^r je njegovo telo izhlapelo potem Vo so ga opikale strupene Vače do smrti. Končno piše Allison^Booth, dajevnekem oddelku kazenske naselbine izbruhnila kužna bolezen. Uprava se ni pobrigala, da bi kaizn jence ločila in jih zavarovala pred okužbo. Nasprotno, spravila jih je skupaj v tesne celice, kjer so se nalezli bolezni drug od durugega im 6koro vsi pomrli. Neki kaznjenec je bil za tri leta obojen v samotno ječo. V tem času so ga peljali samo dvakrat na solnce. Ko so ga stili, je trpelo zelo dolgo, da so 6e rmi oči zopet privadile luči. Suha in debela leta Na nekem banketu v mestu North WD-kesboro v ameriških Zedinjenih državah je imel prof. Story optimističen govor, v katerem je trdil, da bo človeštvo do leta 2029 rešeno vseh gospodarskih kriz. Takšne krize so bile 1. 1903., 1912., 1921. ln 1930., pri katerih daje vsota posameznih številk nesrečno številko 13. šele čez 98 let se bo ponovila ta reč in dotlej se bo vsem ljudem dobro godilo. Kvečjemu če jim ni življenje tako nasmoljeno, da jim prinaša nesrečo vsakršna vsota številk — bi pristavili mi. Kaznjenec — ministrski inšpektor Rumunska vtada je odstavila od rfuTibe generalnega inšpektorja ministrstva za do« mene v brailskem okraju Petra Gruesca. Izkazalo 6e je namreč, da je Gruesou pred vojno bil obsojen na pet let ječe v kaznil« niči. Tri leta je odsedel v gala<3kem zavo« du, potem si je pres/krbel lažne listine in z njimi dosegel izredno visoko službo. Ovadil ga ie nekj njegov bivši tovariš iz kaznilnice, ki miu je hotel izvabiti večje vso+e denarja. Gruescu je zaradi senzaci« onalnega odkritja popolnoma strt. Vsak dan ena — Pa » ljudje, ki pripadajo organi sae$ >Jaklen& čelade* f\ Rosenhayn: CVagabund v frafcu Roman »Tega ne boste storila,« je degal Cascapol prijazno. »Ena izmed lastnosti, zaradi katerih sem pri raznih ljudeh nepriljubljen, je moja telaisna moč. Žal bi mi bilo, ako bi bil prisiljen vporabiti jo proti vam, brž ko napravite kaj takega, kar nasprotuje mojim interesom. 2fa tako neprijazno dejanje moram na 'primer smatrati, ako bi hoteli pozvoniti.« »Vrhu vsega me še zasmehujete!« »Nikakor ne. Prav nasprotno. Sam poskušam odkriti v tem položaju družabno stran, kar se mi bo vsekaikor posrečilo, kakor vidim, ako vi ne padete iz svoje vloge.« »Kaj si vendar dovoljujete?« »To vam bom takoj povedal. Pred pa moram prositi gospodično Montholonovo, naj za trenutek zapusti to sobo.« »Ona je tedaj z vami v zvezi. To je nesramnost.« »Obžalujem, ali vi me silite, da vas vržem skozi okno, ako s 3 ne boste dostojno vedli. Gospodično Montholonovo je moja navzočnost ravno tako presenetila, kakor vas, gospod Wanamaker. In ako se samo še enkrat nasmehnete, boste zleteli, Bog mi je priča, v visokem loku na palice plotu tu zdolaj.« »Zakaj naj odidem,« je vprašala Alice Montholonova plašno. »Jaz bi rad temu gospodu predlagal, da zamenjava obleko. Večje bo presenečenje za vas, ako vam pokažem učinek te zamenjave; podrobnosti so dolgočasne.« »2e grem,« je dejala Alice Motntholonova. Gospod "VVanamaker je pogledal Cascapola izzivajoče v obraz. »In ako se temu upiram?« je vprašal s srdiltim smehom. »Tega primera,« je rekel Cascapol, »ne bova obravnavala. Zakaj naj govoriva o stvareh, ki so tako daleč od vsake možnosti?« »Jaz pravim ne!« Gospod wanamaker js vstal in se napotil proti vratom. »Imava približno isto višino,« je nadaljeval Cascapol v tonu nedolžnega kramljanja- »To je dobro. Glejte: ako korakam po teh hodnikih kot markiz, oblečen v kostum nebesnomodre barve, se mi bo vse priklanjalo in brez ovir in zadržkov bom prišel v svoj avto. Ako bi pa hoteJ iti isto pot kot kavalir v beli obleki, bi bil v eni miinuti aretiran. To morate vendar uvideti.« »Meni ni do tega, ako vas aretirajo.« »Meni pa je, gospod Wanamaker, meni pa je do tega. Skoraj bi bil pozabil potegniti žico iz napeljave, kajti vi bi seveda takoj zvonili, brž ko zaprem ta vrata za seboj. Ali vas lahko naprosim, da mi daste nožiček. Svojega sem pozabil v avtomobilu. Brez ovinkov, saj sva med možmi; no, vidite, ga že imava. Hvala lepa. Ali ste ž3 kedaj videli notranjost takega gumba? Pazite! Najprej odvijemo leseni del. Tukaj sta oba električna pola. In ako sedaj pritisnem na vzmet, bi zunaj pozvonilo, kar bi vam bilo brez dvoma močno všeč. Zato je gotovo boljše, gospod Wanamaker, da odvijem ta dva mala vijaka in da vržem vzmet skozi okno. Na ta način ne more napraviti več nobene škode. Tudi to žico bova odrezala; več previdnosti je le boljše, nego premalo, pravi znani staroperzijski pregovor. Tako — in sedaj, prosim obleko. Mala procedura ne bo dolgo trajala. Vendar vas moram sedaj prvič v času najinega poznanstva nujno prositi, da se požurite.«--- Pet minut kasneje je stopil marki v nebesno modrem kostimu na hodnik. S hitrimi koraki je šel mimo gostov, mimo biričev, mdmo slug in mimo okolu stoječih, skratka: mimo vseh, ki so s tajno škodoželjnostjo napeto pričakovali, kako se bo stvaT razvila. Vsi so se markizu globoko priklonili, ta pa je med globokimi pokloni dosegel avtomobil, ki je stal v garaži. »Bencina mi nočejo dati,« je rekel šofer. »Zakaj?« je začuden vprašal Cascapol in odložil markizov frak. »Ker nimam denarja.« »Ah, ta£o!« se Je zasmejal! Cascapol »Tu — da$ trgovco ta ztatl globus. Še vrti se. Zanj ti bo dal toliko bencina, kolikor ga rabiš.« »Nosili ste svojo promenadno obleko pod kostimom?« se je zasmejal Šofer začudeno. »Prav imaš. Balo je nefooliko toplo. Ali glej, previdnost se pač vedno izplača.« Iz notranjosti voza se je začulo veselo pasje lajanje. Par minut kasneje so vlomili duri spalnice Alice Montholonove in na splošno začudenje našli v teh posvečenih prostorih gospoda Wanamakerja — vrhu vsega celo v Cascapolovi obleki. Wanama-ker ni bil nič kaj pripravljen pojasniti zadevo in šele po raznih kombinacijah je prišla na dan resnica. »Deset milijonov dolarjev tistemu, ki ga vjame — živega aH mrtvega!« Toda državni pravnik MacGoy, ki je baš prišel na lice mesta, je dejal majajoč z glavo: »Tega Cascapola ne ujame živ krst.« 6. Hoja v noč Cascapol je stal pred svojo tiralico in čital. Njegova podoba, ki se mu je svetila s stene, je bila lahko ravno tako njegova, kakor podoba mladega pisarja, ki je stal poleg njega in takisto pozorno čital. Petdeset milijonov dolarjev nagrade! To je bila vsota, ki bi zamamila v zasledovanju ne samo skromna pisarčke, marveč tudi imovite veletrgovce. Cascapol se je odmaknil od stene in ostro opazujoč zapičil oči v svojega soseda. Nihče ga ni opazoval, nihče ga ni' poznal; vedno movi radovedneži so se gnetli k tiralici. Neki mož se je bil zadel vanj in je razkoračen obstal prsd njim. Cascapol ga je vprašujoč pogledal. Mož je napravil značilno kretnjo in prosil Cascapola ognja ža cigareto. To bi bila lahko past. Cascapol je ravnodušno prižgal šibico in jo ponudil onemu. Ta jo je vzel in dejal hvaležno: . „ . {Prvovrstna prava ftdUr" icclesa ^Xa}bo1}sa Kvaliteta t cene / (Prvovrstna icolesa dobite samo prt tvrdGi &OSm (PeteKnCp £fuh1}anap Ger ;e ona edini xastopniše navedenih tovaren zo Slovenijo izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerwerke" iz Frankfurta in Šport Plavalni dvomateh Karlovacko SU : ASK Prunorje Danes ob 16. v Koleziji Danes imajo plavači ASK Primorja v jrrt&feb odlično plavalno ekipo Karlovačke-ga Sportskega Udruženja, ki je prvaku LPP, SK Iliriji, pred nekoliko dnevi, ne m m o nudila močan odpor, temveč v nekoliko disciplinah sigurno zmagala z zelo dobrimi rezultati. Z druge strani je ne-kompletna moška ekipa ASK Primorja s svojo lepo zmago nad drugim plavalnim k]ubom v Karlovcu, Gradianskemu, v nedeljo dokazala, da razpolaga z močnimi talenti, v državnim prvakom in rekorderjem Draškom Wilfanom na čelu,-■ zaradi česar je v današnjem tekmovanju pričakovati ne samo ogorčene borbe, temveč tudi odlične rezultate. Ofieijelni dvomateh se vrši v disciplinah 100 m prosto, 100 m hrbtno, 200m prsno, 50 m prosto juniorji, štafeta 4 X 50 m prosto, štafeta 3 X lfiO m mešano (prsno, hrbtno in prosto) ter vaterpolo. Kazven teh disciplin bo prireditelj uvrstil nekoliko tekmovalnih točk v program, kjer bo preizkusil ostale plavače, zlasti junior-jn in juniorke. V dvomatebu zastopajo v vsaki disciplini klubske barve po dva pla-vača in eno stafetno ter eno vaterpolo moštvo. Ocenjuje se 5, 3, 2, 1, štafeti in vaterpolo dvojno. Ker bo prireditelj imel precejšnje stroške z današnjim dvomatehem, pričakuje, da bodo simpatizerji plavalnega športa v častnem številu poselili prireditev in s tem podprli idealna stremljenja naših plavačev. Naprošajo se sialni obiskovalci kopališča Kolezija, da s prostovoljnimi prispevki omogočijo prireditelju vsaj delno kritja stroškov; za ostale gledalce je vstopnina 5 Din, za članstvo plavalne sekcije Primorja, ki jutri ne nastopa pri dvomatehu, pa 2 Din. Pričetek dvomateha točno ob 16. SportnJ drobiž V zadnjem ponedeljskem »Jutru« zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli zabeležiti vseh važnejših nogometnih tekem v inozemstvu, kar danes nadoknadimo. V Debrecinu se je vršila med Vienno in Bocskavem druga tekma za srednjeevropski pokal. Dunajčani so tudi tocpot zmagali, in sicer s 4 : 0, tako da zinaša skupni •seore 7 : 0 za Vienno. Bocskav izpade iz nadaljnjega tekmovanja. Ostale važnejše tekme so končale z naslednjimi rezultati: Gradec: Gradec : Trst 3 : 0 fl : 0). Dunaj: BAC : Sportklub 5 : 4. Riga; Poljska : letonska 5 : 0 (A : 0). Katovice: Naprzod : Hakoah (Dunaj) 2 : 1. Brno: 2idenice : Moravska Ostrova 3 : 3. Montevideo: Rampla Jtmiors : Ujpest 3 : 1 (2 : 0). Teniška svetovna prvenstva v \VHmble-donu so komčana. Zmagovalci so: Gospod* je posamezno Slidnev Wood (Amerika), dame posamezno Cillv Aussem (Nemčija), gospodje v dvoje Lott-Van Ryn (Amerika). mixed double rniss Harper-Lott (Amerika), dame v dvoje Shepperd-Barron-Mud* frod (Anglija). Nogometni spored prihodnje r~del|e Zagrebška liga: Ljubljana: Primorie : Hajduk Zagreb: Hašk : Coneordija . Beograjska liga: Beograd: Jugoslavija : SaSk Sarajevo: Slavija : Jug Vojvodinska liga: Novi Sad: Vojvodina : Mačva Pančevo: PSK : Obilic Subotica: Sand : Bačka Osijek: Gradjanski : Slavija Na sporedu je torej osem tekem, med njimi nekaj zelo važnih. Tako obe v naši grupi, v beograjski pa Jugoslavija : Sašk. V beograjski gruipi se bo v nedeljo zaključila prva polovica tekmovanja, v naši ligi pa posegamo že v drugo polovico. Vojvodinska liga začenja v nedeljo z odigra-vanjem povratnih tekem, ki se bodo vršile v istem redu kot dosedanje, samo na na» sprotnih igriščih. V srečanjih Gradjanski : Slavija ir» Sand : Bačka imajo v tej ligi dvoje lokalnih derbvjev. Službene objave LNP (Iz sej« u. •. 17. junija 1931). Prisotni: Stanfko, iniž. Debelak, Novak, Šetina, Buljevič, Dorčec, Friedl, Kovač, Kralj, Logar, Mazi in Vospernik. Dopis SK Calja potom M. O. Gelje za« radi poškodbe igralca R&doša 6e vzame na znanje. — Prijava odbora SK Grafika, predsednik Kune Viktor, tajmik Friedl Leon, Ljubljana, Trnovski pristan 14, se vzame na znanje. Odpošiljatev dopisa SK Ilirije na JNS, Beograd zaradi sodnika za tekmo s Concordio dne 21. jun. se vra« me na znanje. Isto zaradi dopisa ASK Primorje na JNS, Beograd zaradi delegi* ranja sodnikov in s a veznih delegatov na ligine tekme v Ljubljani. — Dopis SK Železničarja z dne 15. junija 31. zaradi SK Radnički v zadevi 300 Din se odstopi No« voeadsketmu podsavezu. — Na znanje se. vzame dopis JNS. št. 981 ,7 dne 25. Vf 3K V zadevi dopisa M. .O., Trbovlje z dne 16 6. 31. in T. Bostiča z dne 15. junija ti. prejmeta navedena pismeni odgovor. Do« pis M. O. Celje od 8. 6- ti. zaradi tekme SK Atletik : SK Trbovlje se vzame »na znanje. — Občni zbor LNP se določi na 2. avgusta 1931. Dnevni red v smislu par. 16 podsavezmih pravil. Čas in kraj se do« ločita naknadno. Vsi klubi se opozarjajo, da morajo eventuelne samostojne predlo« ge poslati LNP šest dni pred skupščino. — Tajnik. Seja upravnega odbora LNP bo dan« t sredo ob 2030 v Delavski zbornici. — Tajnik I. Ljubljanski plavalni podssver.. (Službeno). Seja upravnega odbora bo danes ob pol 10. v kavarni Evropi. Zaradi važnosti udeležba vseh odbornikov obvezna. Tai-nik I. Re\'an5 [funiorskega lahkoatletskega dvomateha z lahkoatletskim državnim prvakom Concordio in ASK Primorjem se bo vršil v drugi polovici septembra v Zagrebu na igrišču Concordijc. Masarykove igre v Pardubicah. Dne 8. in 9. avgusta se bodo vršile v Pardubicah na Češkoslovaškem »Masarvkove igre«, na katere so biK vabljeni tudi slovenski atleti. ASK Primorje je prijavilo atilete Krevsa, Korčeta, Leiko, Skoka, Žgura, Zor* go in Slapniča 29.600, 3.) 6050, 4.) 21.700 Din. — Pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah 10. sept ob 9., zemlj. knj. Trije kralji, vL št 53 in 170, cena 11.261 in 73.844 Din, najmanj 7507 in 49.229 Din. V Višnji gori 15. jul. ob 9. polovica vi. št. 156, k. o. Zagorica, njiva, cena 2000, najmanj 1334 Din. Istotam 14. avg. ob 9., vi. št 123, k. o. št Vid pri Stični, 2 nizki parceli, cena 15963, najmanj 10.642 Din. — V Konjicah 18. jul. ob 9., zemlj. knj. Zgornje Laže, vi. št. 132, cena 1255, najmanj 843 Din. — V Ptuju 4. avg. ob 10., zemlj. knj. d. o. Dolane, vi. št 118, cena 25.570, najmanj 17.713 Din. — V Novem mesta 20. jul. ob 9., zemlj. knj. Smihel, vi. št 147, cena 70.865, najmanj 47.243 Din. — V Ptuju 7. avg. ob 9., zemlj. knj. a) d. o. Paradiž, vi. št. 104, b) d. o. Pristaja, vi. št. 50. Cena a) 16.070 b) 10.510, najmanj a) 12.501, b) 7.883 Din. — V Laškem 25. Jul. ob 9., kmečko posestvo v Drstvenem št. 4, zemlj. knj. Marijina vas, vi. št. 4, cena 17.715, najmanj 11.810 Din. — V Ribnici 8. avg. ob pol 9., zemlj. knj. Vinice, vL št 23, cena 10.535, najmanj 7024 Din.' Omejeno Je preklican zaradi zapravi ji-vosti in pijančevanja Janez Vid, posestnik v Centibi 46. Za skrbnika mu je postavljen posestnik Janez Vid v Gaber ju 92. — Zaradi slaboumnosti je popolnoma preklican Janez Zgonc, posestnik in krojač v Senovem 78. Za skrbnika mu je postavljen posestnik ln pekovski mojster Peter Kovačič, ravno tam. — V trgovinski register so na novo vpisane te-le tvrdke: R. in Z. Pajk, izdelovanje in prodaja moškega perila itd. v Celju, Gostilniška pivovarna d. d. v Laškem; Trgovina z mešanim blagom S. J. Rozman d. z. o. z. v št Vidu nad Ljubljano; B. Kreiner in sin, mizarstvo v Mariboru; »Peko« d. z. o. z., fa-brikacija in prodaja čevljev, podružnica v Celju; Tovarna klobukov in . slamnikov »Kurzthaler, Oberwalder, Stemberger«, d. z o. z. v Domžalah. Oklic zapuščinskih upnikov. Pevalek Leopold, trgovec v Ljubljani, Pleteršniko-va ulica 24, trgovina v židovski ul. 6, je umrl 2 .jim. Vsi upniki naj napovedo in dokažejo terjatve pri okrajnem sodišču v Ljubljani 30. t m. ob 9. v sobi 34, ustme-no ali pa do tega dne pismeno. — Okli« neznanih dedičev. Aleksander Kopičevski, delavec pri Posojilnici v Gornji Radgoni, pristojen v Borispolj, Perijask, Rusija, je umrl 3. marca t. 1. in ni zapustil oporoke. Morebitni dediči naj se javijo v 1 letu prt okrajnem sodišču v Gornji Radgoni. — Enako naj se javijo okrajnemu sodišču v Ribnici morebitni dediči dne 18. dec. 1926. v Hurley, Wis., v Severni Ameriki umrlega posestnika Janeza Prijatelja iz Goriče vasi. županstvo Trbovlje razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za zgradbo vodovoda v Hrastniku na 11. t. m. ob 11. v pisarni gradbenega oddelka občine Trbovlje. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Razglas o licitaciji Krajevni šolski odbor v Skocijanu pri Turjaku razpisuje za pre- in nadzidavo narodne šole v Skocijanu pri Turjaku javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. julija 1931 ob pol 15. uri v prostorih šoL poslopja v Skocijanu pri Turjaku. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago pri kraj. šol. odboru v skocijanu in se dobijo proti plačilu naprav-nih stroškov. V ponudbene formularje morajo vstaviti ponudniki svoje enotne cene in ponudbe in jih v zapečatenih kuvertah vročiti na dan licitacije najpozneje do y215. ure pri predsedniku kraj. šol. odbora. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da pristane na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudene vsote. Krajevni šolski -odbor v Skocijanu pri Turjaku dne 2. julija 1931. 8753 Birmanska darila kupite poceni in dobro pri H.&uttnei LJubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije ln Azije, Velika zaloga ur znamk, Glas-htttte, J. W. G Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doza, Omiko, Iko, Aso, itd. Lastna protokolirana tovarna ur t Švici. Zahtevajte veliki tlustrovani cenik od H, SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. vJUTRftf SE. T3J 8 — Bre&, 8. m 2931 €ett« malim oj/otom * ženttvm, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aU posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Mfro S.— Din. Najmanjši znesek /0.— Dfn. Osfs/< og/asi; vtsfca beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutrac, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbtrte je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici, r Ljubljani UM2. — Telefon številka 2492, 3492 Za o«l|o9o«* 2 Din •Vas/ere malih oglasov dobite takoj po izida tista w podružnicah ,Jutra* 9 •Mariboru, » v Aforem mestu, o tSrbovtjah in tta {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in tnserate. HI* m it A A Trg. učenko Pletiljo | za »ogavic«, kak« todi učenko __.__. _ I sprejme Prek, Trnovo, K a sprejmem ▼ trgovino meša- radžičeva 12. 91634-1 nega blaga, v letoviškem kraju na Gorenjskem. Po- | . . goj j« veselje do trgov,i- SlVIIJ. POmOC H ICO ne, lepa pisava, dobra ra- I samo prvovrstno izurjeno čr-uarica ter iz poštene hi- I sprejme modni salon Pavli-B«. Dobra vzgoja zajamce- I ne Rozman, Ljubljana — n;w Naslov v oglasnem od- | Stiska uli-ea 1. 31623-1 it ltai »Jutra«. 31551J1 D . Mesar, pomočnika "eK. Vajenca I veščega nemščine ter vaje-kateremn preskrbi tudi ob- I nega sekanja, sprejmem s let«, »prejme v učenje I 15. julijem. Naslov v ogl. Stoj*« Josip, parna pekar- j oddelku »Jutra«. 31657-1 na, Pjšece 18 pri Brežicah. 3156111 Deklico - siroto , J brez roditeljev, okrog 14 Učenko I do 15 let staro, išče mala mjraje deklico z deiele, I družina sa lahka hišna de-ki ima ea-dostno šolsko iz- I la. Grablovičeva ul. 20/1. obran ho, sprejmem takoj v I 316284 trgovino mešanega blaga, f s stanovanjem in brano v hiši. Roza Snoj, Jožica' pri Lju-hljarrri. 31566-1 | I. Razboršek, Tržič | Potnika tovarna čevijev javlja, da ,, in mar, j« svoječasno ran™ spre>hne dobro v^e- služba šoferja ie oddana vinogradsko relepo- I sestT<> fa veletrgovina z vinom v Dravski banovini. Prednost imajo tisti, ki so Prodajalko fero2fouM> t trgovini me- Iv stroki z dobrimi s »nega blaga, dobro manu- I uspehi že potovali. — Po-faktm-istinjo, starejšo m-oč, I mi ribe na oglasni oddelek zmožno voditi samostojno I »Jutra« pod ».Fiksum 500 podraSnioo v lepem kraju I 31553-5 bli*u Ljubljane, sprejmem tejoj. Cenjene ponudbe na I FlkSUni In prOVlzIjO ogla«, oddelek »Jutra« pod nndillK> potofkod »Tuchtig«. 31562-2 i „, .. Malinovec v t trni t talilni I i" druge soke nudi stalnim . , strankam z 10% popustom iz boljše rodbine, z več- Brezalkoholna produkcija • letno prakso, znanjem slo- Ljubljani, Kolodvorska. ?,. venseine, srbohrvaščine m I 218-6 nemščine, ter dobro izuče- na šivilja, išče mesto pri i , - , „ boljši obitelji v Ljubljani, I Lep Umivalnik za čez dan. Nastopi lahko I za 2 osebi, z marmornato takoj. Ponudbe na oglasni j ploščo in velikim zrcalom oddelek »Jutra« pod šifro I ter mizico z marmornato »Vzgojiteljica za čez dan« [ploščo poceni prodam. Na-31008-2 | slov pove oglat-ni oddelek »Jutra«. 31582-6 Vrtnarski pomočnik ■ , išče službo pri trgovskem Čoln Z3 5 OSCb vrtnarju, ali privatno. — I prodam. Naslov v oglas. Naslov v oglasnem oddelku | oddelku »Jutra«. 81581-6 »Jutra«. 31547-2 I 2 0!tnl Vrtnar [popolnoma novi naprodaj z večletno p r a k i o. Seli na Sv. Petra nasipu St. 43 stalno službo. Ponudbe na | 31590-6 oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrtnarstvo«. -1 Kuhinjsko kredenco m. v.. , , . I belo, veliko sliko »Gnslar« rlacilna natakarica in 2 novi beii vojaški mu- 1 večletno prakso, iščelzi prodam. Naslov v ogl. Pekarno I Sobo hi kuhinjo 1 dnevnim prometom HO [s i. avgustom išče stran-do 120 1, na prometnem kra-| ka brei otrok. Ponudb« na ju v Ljubljani, radi bo-j oglas, oddelek »Jutra« pod lezni oddam proti odkup- I »Stev. 1777«. 31614-31 nini. Ponudbe na oglasni r oddelek ».Tutra« pod šifro »Lepa prilika«. 31579-19 j Stanovanje išče starejša, mirna gospa. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospa«. 31635-21 Parketno sobo in kuhinjo oddam takoj Lep trgovski lokal I i^vhfska ^T Koierij^*' na Kralja Petra cesti v Ce- | 31213-21 lju odda Vajt. 223-19 Lep lokal velik in zelo svetel, oddam takoj v .najem. Naslov pove ogla&ni od delež »Jutra«. 31574-19 n ... „ ,Solnčno stanovanje uostnno na račun u velikih sob, urejene kobra spričevala«. 3124(1-19 Trg. s papirjem Onremllenn «5«lv» šolskimi potrebščinami In SO,DO trafiko, na najprometnejši « 3 ^P^™-točki Ilice v Zagrebu 4- | v <*,M»« ^^ koj prodam resnemu kupcu, samo proti gotovini. , _ v zalogi za približno Din Opremljeno sobo 250.000 blaga. Pojasnila takoj oddam. Na&lov pove daje 5. Kunie, Zagreb, oglasni oddelek »Jutra« I lica 82. 30856-19 1 3157,1' Ženltve in poroke posreduj« najbolj vestno in diskretne koncesijoni rani Zavod za sklepanje za konov »Rezor«, Zagreb, pošta 8. Informacije in prospekte pošilja proti vposla ni poštni znamki za 10 Dii 213-24 Grafolog in hirosof N. Sadlnckl v Ljubljani, čita karakter, prošlost, se danjost in bodočnost. — Sprejema vsaki dan med 9. in 12. ter 2. in 7. uro Personalna konsult&ciia tra ja približno 1 uro. Vsakemu klijeutu daje pismene nasvete, kateri morejo vsa kemu koristiti skozi vse življenje. V Ljubljani osta ne do konca t. m., potem •pa odide v Maribor. Naslov Ljubljana, hotel »Slon«, II nads.tr., soba št. 64. £T1584-24 I privatnih strank za Ljub- | stalno službo v Ljubljani. | oddelku »Jutra«. 31673-6 | mestih " I Ijano in okolico, ter telo Naslov v oglasnem oddelku 31600-2 Turbino DekliCO I Dravsko banovino. Ponudbe | - Jutra« p-idno ™ pošteno, staw 15 n» oglas™ oddelek »Jutra« do 18 let, sprejmem za p„- !>od. šifro »Fiksum ta Upokojen Uradnik ■moi pri gospodinjstvu. Po- ^J31-_27W2-a Tnrdbe p>od »Zdrava« naj ... pisarni. Zmožen slovenske- | proda Mursa, Ljutomer, eglasni oddelek »Jutra«. I Prodajale© ga, srbohrvatskega in nem- | 31181-6 31556 1 1 agente, potnike, prodajalke in T,seh jf , I sarmških poslov. Ponudbe | Kovaški meh Gostilne, bifeje, I Blizu Tabora trgovine g papirjem, re- 260 Drn oddam sohi> » stavrac.ije. mlekarne, men- | elektriko im posebnim vbo-ze, trgovine, vino toče. | dom. Naslov v oglasnem vse vrste obrti, na dobrih | oddelku »J a tra«. 315R6-23 v centru mesta nrodamo aH damo v za- I rj . kup proti odškodnini za I oOStaUOValCa Mlad trgovec in lastnik obširnega posestva. v večjem trgu ob železnici, simpatična zunanjosti, »načajen, podjeten želi spoznati v gvrho skorajšnjo ženitve gospod ič no, simpatično, nerazvaje-no, dobro gospodinjo primerno doto. Ponudbe » sliko je poslati »a oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 666«. 31236-24 Neodvisno gdč. iščem v »vrbo nedeljskih izletov na Gorenjsko. Dopise pod šifro »Bohinj« na oglasni oddelek »Jutra«. 81633-34 « .. ^ I inventar po najugodnejših I sprejmem Miru Tabora. — a, a Zltl ?,T ,£2» ^ pogojih. V oglasnem oddelku »Jutra«. SaJon-burgovi ulvci štev. 6. I 210-3 ' ' " 31548-1 INOSTRANA | Šofer-mehanik TVORNICA cit.rnlrl /Inhrn 1 Gostilno 31011-6 j prometni točki G oren j-— ske oddam v najem. Na- Vajenca _ ffiova^r9aufokaS: 1 aluminljskog posudja | SemK1oženjen Ter tp1 I Vrtne zaklop. Stole I jemnina""nizka in 'lepi pro- I V^Šf * I nr ft il 010 rtiearn« TriV,i,S no I stori. Naslov v osrlasneir I rijAtn.^i uuui ei^v. iviu. Nero Brerzdvomno j« tam leple. .T11 posname samo pričako-SObO I vanje onega, kar na jbrž«1 pralno ali opremi j »no ta- I sploh ne prid». čeprav bi koj oddam v giški, ^rne- neskončno radi. P. I tova ulica št. 40, zgoraj. I 31629-24 31575-23 I Sostanovalce »Sem« erejtne prišla. — Iskreno 316*7-24 stroki dobro lzvežban re Trnovska n]ica štev P jedala traži za veča flektiram samo na stal 31598-1 mjesta Jugoslavije na ™esta- Znam slo- 1 . venski, erbohrvatskl. ^ v mjesnog zastupmka nemškl ln Italijanski. Trg. ucenca ; " ~ • primemo šolsko izobraz- | ne provizionera-putni- I voru- ~ Ponudbe na j dtiketja V Ljubljani, Ko- | v Celju pod značko »F. S.« sprejme na trilotno nč- , . .. . , nn.na od«. »Jutra«. lodvorska ulica štev. S. I 81535-17 no dobo A. Sušnik, želez- Ka K0J1 aoDro Pozna | 30786-2 nina, Ljubljana. 31505-1 gvoždjarsku i galan- | terijsku struku te onu | Natakarica 31578-23 Ženitve prodaja pisarna Tribuč na I Jt,>ri- Naslov v oglasnem I Glincah — telefon 2605. oddelku Jutra«. 31552-17 30596-61 -- i „ _ . Gostilno , Mesečno sobo , _ „ , nradnik Malinovec h Okolici Celja oddam T lepo opremljeno. 1 upora- INIZfl QrZ. UraoniK in drug<* soke midi naice-1 naiem ali prodam. _ Po- ^ kopalnice ter hra.no rf, v Ljubljani 30 let star m nrugf sokb nuai na.ice-1 Jr __ _______ T_4„ IbTes oddam v Streliški posestnik, želi poročiti 22 ulici št. 24/H — levo. do 28 let staro gospodično 31607-23 s premoženjem do 50.000 za pojedine Banovi-I Zaradi plače po " dogo- j neje"BreMrkoh^na I nudi* na ©odrainiVo Jutra v ^ Streliški | pos^tnik, «eM_ P™«« J? 218-6 VtmUUU Učenec , ^ ^ ^. ~ , 1 Trgovska oprava! kratke robe. Obratltl pfStema, pndna, čedne ra- Vsled opustitve trgovine I Vinn trVttnib^stat Sena>Una^KOStajniHr^I^S Dopl! ^f^l prvovrsfnih ž"htna tK - Ioddam^- D^ofaiova Siča K fp^eb^Toisko l : ca, Savska banovina. ^ S j«^ . » ^ss, št. levo. si.592-23 .1. r .. ____I 51Q09K ki.. ______i j>ahi'Ov v Ogiabnem mu n,idi vinosvadniMr no nrsT I -— Sobo lepe opremljeno, t elektriko in parketom, v bližini glavnega kolodvora takoj Din. Le resne ponudbe na I oglas, oddelek »Jutra« pod »Harmonija«. 31516-25 obrambo, se takoj sprejme v trgovini Ignac Andrašič Kranj. Sl)184-1 31383/5 I pod šifro ».Marljiva«. l»Tnf.ra« 31630-2 fi vinogradnik po prav ' ugodni ceni. Društva ima- Trgovskega vajenca »prejmem takoj '^^rtV^Žfr I nt°%t®,sk?rkuharica |perfektaa, želi stalno sluz-| Pletenine [ bo v srednjem hotelu, ali j jo popust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. »lo -____________Hišico fikturno trgovin« A. Bo- j oddajam "v"?vanj7 iznrie I restavraciji za ta- | lično, novo, enostanovan j- aSič. Kranj. 31165-1 „im Svil jam. 'Večna pot 3 ^ 7 od- ^ o prodam na Grosupljem _ Podrožnik. 31603 I delkn »Jutra«. 31653-2 | Naslov v oglasnem oddelku Ključavničarski pomočnik 190 Din na dan ______ in priden, » Mlet- V£ak »asluži s pro n pomočniško dobo, pra-I dai° v hiši potreb- vilno izučen, dobi mesto |mh predmetov. — Pošljite Otroški voziček »Jutra«. 31468-20 Nemško govorečo t? j - * rodbino enodružinsko VUO prosim, da bi vzela 15- I komfortno, s 7 sobami in I lel.no pridno deklico med 1000 m' vrta prodam. Po- I šolsko dobe na hrano in ---- ------, ---- ----- --. ®a dvojčka, dobro ohra- I treben kapital 170.000 Din I stanovanje proti manjšem , M t pomočnika.. Naslov v_o_gl. | I iupim. Ponudbe na | Ponndbe na oglas^ddek | P^oflu, ke/je brer../eta ^ I Gramofon 2 __« , i popolnoma nov poceni SOmcni SODI I prodaj. Naslov pove oglas, zelo lepi, z vhodom iz stop-] oddelek »Jutra«. 31577-26 nji« oddam na Napoleon«1- vem trgu St. 6,X 31601-231 kjavjr Opremljeno sobo 1V lep™ I« poseftmim vhodom oddam VISOk gramofon stalnemu boljšemu gospodu "1S masters voice s 70 plo-ali gospodični. Naslov v [ šcaroi vsled selitve ugodno oglasnem oddelku »Jutra«, naprodaj v Knafljevi ulici Rll101-=>3 I št. 17, pritličje. 31631-26 Sobo oi d elku »Jutra« Dekle za vse »tč^tnico, 16 let stare, I v.ftščo nemščine, solidno in 31608-3 Dobra šivilja Slaščičarsko peč z ena za njena ^-^-T^-^lPj^-^H^iSSi^ J*«*™. »IS-^ri^® tdj. Po'bro_; postopanje. | 7 oglasnem oddelku ^Jntoa. | >?obra« na oglas, oddelek |Zu Ljubljane prodam ali I deklica« v gimnazijo. Je zelo.prid- vprašati v gostilni Br»- kupim 1 — 1 F-- - , ul. 26 oddelej 31606-23 | »Novejša tipa«. Pisalni stroj dobro ohranjen 81583-20 | na « prijazna ** iz^bra- I ' I o& ^utrL* ^ Iifro 81280-29 81616-3 1>Jutrat. 31626-7 [oddam v najem radi izselitve. Vodovod in elektri-1 Mi prodajamo '^cesi^e^podnice ^ | naše predmete, katere rabi -60.. ftvan}a Pridna [ 2 sobi v Mariboru 5 pletilnih strojev 31587-22 mirni in solnčni, s brano malo rabljenih, po zelo ali bre« oddam za čas po- ugodni eeni prodam. Na-čitnic v vili v Dr. Fr. Ro- | slov pove oglasni oddelek sinovi ulici 9. 80978-331 »Jotra«. 80748-29 veejo Stanovanje Stavbne nasvete I. ^ST^STim.L daje tehnični biro »Tehna« boljša stranka o H. avgu- _5n ~l-rhn iu» tr<, m. . sezly 7 Ljubljana, Mestni trg^O. | stom. Hača ^jmjn. | Ttlrl^^i^rlZ Farlovac, Zrinjski trg 12. I, Wanisek. 307S0-1 Učenca as^ssss rfaji I nekaj kapitala ali jam-_ « j J s,1T<>m lahko vsak začne. Praktfkantinjfo pismeno aii nstimeno na | Tovarna I Več stavbnih parcel c možnostjo poznejše stalne | Trgovsko hišo Schapira —j [g mj^t. od cestne železni w.mes«ve sprejmem takoj. Miklošičeva cesta §tev14. parfUmeilJe ^ napr<)(jaj ^ Din 35 do StanOVanje I PraZHO SObO 1........... .....- Ponndbe r» oglas oddelek _61649-o dolgo obstoječa ln do- 40 m». Naslov pove oglas. 3 eo4>, kuhinje, predsolhe. Lddam tokoi N«lov^~we 10/120' "schel-strojC navi- »Jutra« pod šfro | jgr^MTaBM I bro vpeljana v Zapebu Uddelek »Jutra«. 81617-20 logi e z avtogaraio aLi po- S Idddek tjrtrfT jalni' 5nPalni in "zni spe Slol94 I mm/ r TtX § 9 SjmM s hišnim posestvom,---samezno, v bližini Sv. Kri- S odHeleH »Jutra«. cijalni šiTalni rtroji_ Vol | Išče banko, damo ali | h.m.__štofa oddam e septembrom __neno predivo »Kamgarn« v | vseh Darvah na zalogi — Pokra], razglednice po Vaši sliki ali negatšvo, v pristni fotografiji izgo-tovi do 20.000 dnevno tvornica kart Lojze Smae. Ljubljana V7I, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe in ceniki 242 Novosti Rovott! Nijnovela stoJinska paleto* železna zelo praktična sloiljiva postelja s tapeciranim madracom — rralftična za vsaku hižu, otele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Dia' 396.—. RazpošU ljam poitom in železni-com po povzetja^ Lesen« slotinska patentna zelo praktična »lož-Iji*« postela • tapeciranim madracom. — Stane Ohi 280._, Pofisfca patentna *Mteta složliiva praktična za touriste; vojak« m za ferijalne kolonije. Slane Dia J 50.—* Telefon 2059! "e narav- 22S Prem suha dr Og suha drva Pogačnik, Bohoričeva it. 5 Vallet Expres Stari trg 19 Vam jpooošeno obleko za mal denar spravi v normalno stanje. Ko je pošita, i-zčiščena in zlikana je kot nova. Likanje 18 Din, čiščenje od 20—40 Din. 31641-37 Luštkano punčko oddam boljšemu paru, ki ljubi otroke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31654-37 Doktorski naslov inozemskih univerz. Vprašanja s povratno pristojbino na Dr. DOnnhaupt, Bad K6-sen, (Deutschland), Gerstenbergpromena- malinovcc tvrdke »Malina« d. z o. z. Ljubljana \U Medvedova c. št. 4. Zlata damska ura (okrogla) je bila izgubljena v sobo-to ob 6J15 potniški vlak iz Maribora. Proti nagradi jo je oddati na policiji aii na Jurčičevem trgu št. 3/1. 31554-28 Pošten najditelj ki je našej šofersfco legi-tima dostav. _ i ljeo dne 16. maj*. Avto v ae 91851 smeri Žiti. S162S-28- Lie(?eHnfi! pnhvtsn ležanie ia sedenje. Stane Dia jst___ Po tem imam čisto bano perje kg po Dia 48.— čisto belo gosje kg po Din |30— (n ei.ti puh kg po Dia 256— k BROZOVIČ. ZAGREB iiica 83. KL Ivan Dolmovič Novo mesto, nudi potnikom udobno potovanje e svojima dvema 4 in 6—7-edežnima limuzinama. — Telefon št. 11. 30196-37 Zastopstvo ali skladišče tekstilne, pletene aH galanterijske stroke iSCe dobro vpeljana, spretna, strokovna zastopstvena tvrdka s sedežem v Zagrebu. Prvovrstne reference eventL garancije. Cenj. ponudbe na PnbHcitn« d. «L, ZAGREB, Dica 9, pod br. 27384. 9164 ■ Pošto j in čitaj! Ia nsiučnood, torej povsem bresptatee, dajemo vaa, t kolikor vas to zaaima, pobližnje informacije o sJedečib 4 stvarih: Kje samorete dobiti »talno hišna »apoalenje za pismeno delo. Kje se samorete naučiti dobifikanoeeo domač obrt. Aii, aio se želite bavitl prod primernemu mefcčnema pavšalu s prodajo mnogo iskanega predmeta. Ako želite prevzeti po »rezih zastopstvo neke ugledne velik« tvrdke. Pišite oroti prilogi znamke m odgovor. O&ksr Ltretig, ravnatelj, Osijek, Kremrma ulica. 8231, 214-20 Ponudbe na oglas, oddelet ^eiek p^ IS ^polnoma P''ohranjeVTelo | I plačnTk« P cene na oddelek Opremljeno SOblCO cena konkurenčna__Ciril ■- iščem za francoščino In dicije. kapital se lahko gospodarskim poslopjem, v »Jutra« pod »Telefon v s posebnim vbodom oddam Vajt, Celje. 224-29 I m om, cv IUmui rt ha Tin Arfl I TTl^V^ 11 rrl t* n »m«tta am4>a i & I e a i* i V, 1 , »rt.ni T m rvl i o n n I ........... . I__' . . . ___ I Mafhno hišo Pridno dekle k«* pomivalk« sprejme ta- m „. aa ^^ „„ „„ koj hotel Štrukelj v Ljub- I nemSčiiH>. Ponudbe .na ogl. vknjlžl na prvo mesto, s t r o g i bližini Ljubljane i hiši«. 31310-33 [ ^delek »Jutra« pod šifro | zato polno jamstvo. — | vzamem takoj v najem. — ~ I ^Nemščina«. ~ Čevljar, pomočnika dobrega deiavca, zmožnega CamenifkOVa i oel odd „Tlltra„ eksportnega dela, sprejme . , , _ . "S1- oaa- »Jutra« takoj Fra-nc Presteri, Ljub- SOferSka ŠOla I 31190-16 no pri Podnartu. 31447-1 tjnbljana, Donajska e. 36 Pismene ponudbe z naved- 81588-4 | Potrebna glavnica 120 I Hitre ponudbe pod značko | TriSOb. Stanovanje --'tisoč dinarjev Ponudbe -»Plačam dobro 10« na ogl k kabinetom ia pritiklina- pod »Arbeltsam« na oddelek »Jutra«. 31632-20 mi T pritličja oddam s 1. rtffl A/l H « Ti,rro a* I I 31555-21 | Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31613-231 LJDUljdUd, ISUUdJA&a b « - , m I (Jago - Auto) telefon 2236. V^tVO trgOVine _ ....... c Opremljeno sobo a*vgaštom'"mi"r nT" stranki' I Telilt<>.- * separatnim vho- I Posteline mreže ' I br5s otrok Naslov v o°i I ,n uporabo kopalnice. [ izdeluje najceneje le Alojz t oddelku ».Jntra«'. K novi vili na Kodeljevem Andlovic, KomMiskega nI. n li * 1*1. i^rftk*' I oddelku »Jutra«. 31499-21 SrvilJ. pomočnico Prva oblast, koncesijondrana '»»»o mlajšo trg. moč Srebrne krone Dvoje stanovanj sprejmem takoj v Horijan- Prospekt 15 zastonj — pt |7a samostojno vodstvo tr- | starO zlato In Srebro I eno z 2 sobama, kabine-«ki ulici štev. IM, desno. Site ponjl 851 ^r,"8 T_deti¥IlM> kupuje Rafinerija dragih tem in kuhinjo, drugo z 2 - I velike trosemske tovarne. It^ r I sohama. Vuhinio in V«n»1. | T/Okal na razpolago v cen 31609-1 Brivskega vajenca sprejme Hinko Dolenc, Po-Ijan^ka cesta štev. 61. 816»4 Praktik atrta ■prejme takoj stavbno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «pod šifro »Praktikani«. 31618-1 Izurjeno cvetličarko vezalko, rafcim takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31615-1 Trg. vajenca t vse oskrfco v hiši 6prej-»e v trgovino mešan, blaga Pran« Majcen, Dol pri Hrastniku. 31627-1 Gaterista »VSega, popolnoma samostojnega i5čem *a takojšen nastop. Interesenti naj se javijo na naslov: Boris fianisa, parna žaga, Litija. 31638-1 Perico •prejme gostilna KajfeS v JTorijaneki ulici štev. 4. 31634-1 Blagajnika (čarko) g kavcijo 30—40.000 Din, v stalno službo s fiksno plačo sprejme veliko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Kav-eija«. 31658-1 trn Ljubljane. — Potrebna bi peffve+il tuje« — tt- [garancija cca 40.000 Din. letnemu gospodu, začasno | Zasigurana lepa bodočnost tukaj bivajočemn, nekaj nr in velik zaslužek, kar je za plesne vaje, in ga ob- | glavno, brez vsakega rfci-enem vpeljal v ples. Go- ka. Ponudbe in detajlna vori nemško, framoosko in pojasnila dobite ako pišete angleško. Ponndbe na ogl. na oglasni oddelek Jutra oddelek »Jntra« pod šifro pod šifro »Samostojen tr-Sofort«. 31470-41 govec«. 31610-16 kovin. Ljubljana. Ilirska sobama, kuhinjo in kopa,-, _, ,,.„, ... _ ulica 36. vhod h Vidovdan- hico, v bližini Streliške ul. * L^1«sStl JE oddam. Poizve se v briv- | št. 34 (nasproti šole na Le nioi na Poljanski cesti 13. | dini). V popravilo sprejema 816rl 1-2i3 [ vse vrste na lesenih in železnih okvirjih. Takojšnja Opremljeno sobo 27483 30 Din 100.000 letno j lahko zaslužite s prevze-Radio-aparat Im<):in izdelovanja damske-kompleten, tricevni, prav f4 sezijskega predmeta — dober sprejem, z akumula- katerega oddam le radi torjem in zvočnikom, radi | nreditve povečanega v ino-odpotovanja poceni napro- ^'"mstvu. Za prevzem podaj v Florija-nski ul. 19/11. trebrK> 7A obratovanje 31520-9 P* nadaljnjih 35 tisoč Din. I Pripravno tudi za trgov-I ?ko naobraženo damo — [ četudi na deželi. Ponudbe | pod »Isrvanredna prilika« | na oglasni oddelek Jutra. 31652-16 Ugodna prilika! Popolnoma novo dirkalno kolo ngodno naprodaj v Frankopanski ulici štev. 6. 31504-11 v Oakland petsedežen, malo rabljen, [»Jutra«, za 30.000 Din proda Lam pret in drug, Ljubljana, Šelenburgova 4. 31521-(10 Fotoaparat 6X9 Anast.igmat 4.5, 4 kasete, skoraj nov poceni prodam. — Na ogled samo med % '13. in 13. uro. Naslov pove oglasni oddelek " ' 31612-6 Chevrolet avto Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto. Sobano, kg po 48 Din šestcilinderski, štirisedežeo in čisti puh kg po 250 Din ugodno naprodaj v Ljub- | razpošilja po poštnem poljani, Aleksandrova cesta -3 vzetjn L. Brozovič, Zagreb, dvorišče. 31355-10 I Dica 32. 22-6 ?ke ceste, pri gostilni Mo ice oddam mirnima stran-žlna. 70 I kama z avgustom. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 31498-21 Več ^tareira Jštlrisob. stanovanje * »la« Cgd I v o.entru mesta takoj od pohištva J™- t ^JS™ PO Belo nizil ceni takoj I ^e11"1 >Jtttra'-prodam. Naslov v oglas. oddelkn »Jutra«. 3162242 | DvOSOb. Stanovanje z balkonom oddam mirni stranki za avgust v Pto-I žicah št. 104. 31587-31 desno, oddam s 15. julijem | Modroce 30937-231 predeluje in čisti Hm o prahn na specialnem stroju Moške obleke Leoo stanovanje dobro ohranjene prodam, i _ , . .. . . ...... Naslov v oglasnem iddelku 2 vln ^tiklm »Jutra«. 31466-13 v 7,h. 04^ P°Te 1 oglasni oddelek »Jutra« 81302-51 Stanovanje ŠpeceJ. trgovino dobro idočo na Gorenjskem P