CENA 70 din - Leto XXXIX - Št. 74 KRANJ, torek, 30. septembra 1986 MMIEHGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Aktivni izvozniki v težavah [)D Pregledu gospodarskih gibanj na T*eniskem se je pokazalo, da so JKtivni izvozniki v vedno večjih te-javah. Direktor tržiškega Peka J^nc Grašič pravi, da izvozno pasivi. ne bi smeli imeti odločilnega Spet štiri velike akcije Do praznika bodo v Preddvoru prenovili tudi fasado kulturnega doma. Razen štirih akcij so imeli v programu za letos tudi gradnjo prizidka, namenjenega za zbiralnico mleka. Vendar jim *o letos ne bo uspelo. stran 4 Napravili bodo posnetek ekoloških razmer Dve ekološki nesreči — semiški PCB in razlitje petroleja v Stegnah — sta bili povod, da so v Iskri namenili večjo pozornost varstvu okolja. V osmih letih štiristo jadralnih letal Od krstnega poleta prvega Elanove-ga letala 3. februarja 1979. leta so 355 letal prodali v petnajst držav, druge pa so pokupili domači klubi in premožni posamezniki. stran 7 Krompir, prevelik za v lonec Pri Kočarju v Kladjah se boje, da preobilnega krompirja ne bodo mogli prodati. Najdebelejši krompirji tehtajo namreč tudi okrog kilograma. stran 9 broški zdravniki 0 travmah Čna6f Jice- 27. septembra - Pediatri-društv • a slovenskega zdravniškega društva iz 8°renjskega zdravniškega ske i ^ s*uzba za varstvo otrok šol-Gore*1- .ne sestavljene organizacije senvfif k* zdravstveni center sta na Jena te PriPravili strokovni sestanek nikij.111.0 0 travman Pri najmlajših bolje 0„j ^ pediatrov iz vse Slovenije si so p T.a^° Jeseniško bolnico, nato pa sPrep atkem kulturnem programu ^ govorili o otroški rehabilitaciji. vensa?nen takih sestankov, ki jih slo-alj £ Pediatri organiziramo petkrat obrZ^krat na leto, je znan: pediatri ^aii yamo posamezne teme, ki so dr K.naJaktualnejše,« je dejal primarij vanj. an Plut. »Tokrat smo se pogo-ske J, ° yzrokih za različne bolezen-^gih P° "udih operacijskih po-bi|a J11^ otrocih. Izkazalo se je, da je tediaf1118 Primerna za vse slovenske K nrtl' -a sestanku smo se meo< **ru" ^«ni°- za ustanovitev posebne trav^!l,e' k» se bo ukvarjala z vzroki za ovn* Pri otrocih« D. S. Mesec mladih občine Škof ja Loka se je imenovala petkova prireditev na Mestnem trgu, ki jo je, žal, nekoliko zmotil dež. O njej lahko preberete več na 9. strani. Sušmarstvo priznavamo ali preganjamo? V kranjski občini ugotavljajo, da jim manjka 240 zidarjev, 42 so-boslikarjev in pleskarjev, 28 pečarjev, 87 instalaterjev za centralno kurjavo in vodovod, 31 elektroinštalaterjev, 63 serviserjev avtomobilov, 54 krojačev... Podoben, dolg seznam obrti, ki so glede na potrebe prebivalstva slabo razvite, so pripravili tudi v radovljiški občini. Eno je suhoparna statistika, drugo je dejansko stanje. Podatek, da v kranjski občini manjka kar 240 zidarjev, velja le na papirju, v resnici ne. Evidenca namreč ne upošteva vseh gradbenih delavcev, ki se kmalu po tretji uri popoldne spremenijo v zasebne zidarje, niti ne vseh gradbenih skupin (s številnimi.nikjer prijavljenimi delavci) iz drugih republik, ki prek poletja na veliko delajo tudi na Gorenjskem. Misel, izrečeno na pogovoru v okviru celjskega obrtnega sejma, češ da je »pol ljubljanskih hiš zgrajenih na račun šušmarjenja«, bi lahko pripisali tudi Kranju ali kateremu drugemu kraju na Gorenjskem. Nedvomno je, da sušmarstvo po tihem priznavamo: deloma zato, ker ne znamo legalno zadovoljiti potreb občanov po teh dejavnostih; delno zato, ker imamo vsi, od županov do inšpektorjev in*,navadnih zemljanovtvsaj enkrat na leto opravka z ljudmi, ki popoldne popravljajo avtomobile, gospodinjske stroje in televizorje, šivajo obleke, zidajo hiše... Le kako naj si drugače razlagamo, da so v kranjski občini v enem letu kaznovali le pet šušmarjev (enega trikrat) in daje bila kazen smešno nizka — 4500 dinarjev; toliko, kot zasluži povprečen šušmar v dveh urah. Razmerja so tudi sicer porušena: medtem ko se številni delavci ves mesec pehajo za 90 tisoč dinarjev, donosno popoldansko delo prinaša tolikšen zaslužek v enem tednu. MERKUR KRANJ Najbolj si zbiralci sWega papirja v o^nic?" septembra — Včeraj je bila v«s "0v»i šoli Tone Cufar na Jesenicah slo-Pri2tl st\ na kateri je Slovenijapapir podelil *birjj J* ta nagrade najboljšim slovenskim fce ?ni Papirja v lanskem šolskem letu. 0sno drugič so se najbolje odrezali učenci 82 to * So,e Tone Čufar Jesenice. Zbrali so U**nci m ^ starega papirja, drugi so bili niC),. °snovn« šole Prežihov Voranc z Jeseni* n 80 2Dra'' 6(1 ton, tretja pa je osnovna Sl0 a Yrhniki, kjer so zbrali 63 ton. osen,Ven>Japapir je v tej skupini nagradil ntijj^J^novnih šol, nato pa še šole, ki so bile c%v. i^86 P" zbiranju glede na število učen- Podražitev in zimska sezona Dvakrat dražja elektrika 1. oktobra bodo začele veljati zimske, 50 odstotkov višje tarife zaračunavanja ki-lovatnih ur električne energije. Delavski svet slovenskega elektrogospodarstva pa se je odločil še za 39,5-odstotno podražitev elektrike s 1. oktobrom. Elektrika bo torej dvakrat dražja, vendar le v Sloveniji, saj so drugod po Jugoslaviji podražitev odložili na 1. november. !° Priri^ K°renjskimi šolami so bili med ze-h«rt j "i?1' učenci osnovne šole Tomaž Lin- tist'«nf 4 v'iice> kl 80 ZDrali 47 ton- Med cev.,, *°'»mi, ki imajo manj kot 200 učen-^°Wo* 80 se P° količini papirja na učenca Hr»,. ,°drezali učenci osnovne šole v Pod- D. S. Po priporočilu zveznega izvršnega sveta naj bi elektriko podražili šele 1. novembra in tako ublažili pritisk na življenjski standard. V slovenskem elektrogospodarstvu pa so se odločili za 1. oktober. Otepajo se s hudimi denarnimi težavami, z enomesečno odložitvijo podražitve pa bi izgubili 7 milijard dinarjev in tako podvojili letošnjo izgubo. Zadnjo besedo naj bi do srede, 1. oktobra, še rekli na posvetu s slovenskim izvršnim svetom, vendar je težko verjeti, da bo podražitev odložena. Gospodinjstva bodo po nastopu zimske tarife in po 39,5-odstotni podražitvi Oračun osebnih dohodkov Metodologija — to je zdaj vprašanje Kr- k anj — V jeseniški občini zaposlenim v družbenih dejavnostih že ne-Sni Mesecev poračunavajo osebne dohodke, usklajene s tistimi v gozdarstvu, medtem ko v drugih občinah vedo le, da bodo usklajevali. ^e vedo pa, kako. ,c; *e bodo v družbenih dejavnostih na Gorenjskem do konca tega leta s^li«, po kateri metodologiji bodo osebne dohodke zaposlenih usklajali l stimi v gospodarstvu, se utegne zgoditi nekaj,kar nikomur ne bi bilo lju-p - °sebni dohodki s poračunom za leto 1986, izplačani ob koncu leta, bodo Sern po nepotrebnem — pač zaradi »obsežnosti« — dvigali temperaturo m. kjer poračunov pač nit Sloveniji je namreč dogovorjeno — pa v republiških in tudi občin-dri ' P'anskih dokumentih za to leto zapisano — da se osebni dohodki v p0 ,2Denih dejavnostih uskladijo do konca tega leta z osebnimi dohodki v K.P^arstvu. Denar za poračun torej je, morda se bo malce zapletlo le v Pr h ot* ODCin- n» primer v Škofji Loki, kjef sredstev v te namene niso fe . videli. Vendar pa je, kot kaže, hujši problem način za izplačilo. Na Go-h-j.^kem si zdravstvo namreč že nekaj mesecev prizadeva, da bi poraču-bilr! 0seDne dohodke po enotni metodologiji. Želja je razumljiva, saj ne bi p0° Prav, če bi v vsaki občini obračunavali po drugačnem vzorcu, kar bi še qj ebej otežilo delo finančnim delavcem regijskih zdravstvenih institucij ^ bolnišnic dalje. d-op n{iar strokovne službe interesnih dejavnosti, kjer bi se o tem morali ■ govoriti, problema ne puščajo ob strani. V jeseniški občini so ugotovili, U_ ^redlagani republiški vzorec poračuna ne ustreza. Našli so svojega in — cerr» k* se obotavljali — po njem že od polletja poračunavajo to, kar delav-jjgj družbenih dejavnosti letos pripada. V tem primeru ne velja, da dobri jfiffiS.1 vlečejo. Morda gre že za prislovično gorenjsko »enotnost«. Očitno pa ni v družbenih dejavnostih vedno udarjeni dvakrat; takrat, ko se so »pij L štu***zaz£ii. da morajo imeti nižje osebne dohodke, in tudi takrat, ko hoče ^.^j*Da to napako popravljati. L M. od 1. oktobra dalje morala plačevati za kilovatno uro električne energije pri enotarifnem merjenju po 31,71 dinarja, pri dvotarifnem merjenju pa 39,66 dinarja za kilovatno uro višje dnevne tarife (dnevni tok) in 19,38 dinarjev za nižjo (nočni tok). Torej bomo v Sloveniji od 1. oktobra dalje plačevali najdražju elektriko v državi. Če seštejemo 50 odstotkov višjo zimsko tarifo in 39,5-odstotno povečanje cene, pa je podražitev kar 109,6-od-stotna. Zaradi premaknitve ure pa bodo od ponedeljka dalje (nedelje ne štejemo, ker je ves dan nižja tarifa) dražje kilo-vatne ure (dnevni tok) med 7. in 13. uro in med 16. in 22. uro, cenejše pa med 13. in 16. in med 22. in 7. uro. Lesce, 27. septembra — V Žitovi temeljni organizaciji Triglav-Gorenjka Lesce so v treh letih posodobili proizvodnjo čokolade in mehkega peciva in jo preselili v nove prostore. Z današnjo slovesnostjo ob odprtju obnovljene tovarne so proslavili tudi več jubilejev: 65-letnico izdelovanja čokolade na Gorenjskem, 20-letnico pekarne in 15-letnico proizvodnje mehkega peciva. (Več na 3.*strani) — cz, foto: F. Perdan jubijanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj — S svečano otvoritvijo in predvajanjem prvih šestih filmov v uradni festivalski konkurenci se je sinoči v dvorani kina Center začel 11. mednarodni festival športnih in turističnih filmov. V dvajsetih letih obstoja festivala si je kranjska prireditev v svetu ustvarila lep sloves, o čemer priča prav gotovo tudi tako veliko število letos prijavljenih filmov — kar 133 iz 26 dežel. O tem, da si je kranjski festival v množici podobnih prireditev v svetu vendarle izboril svoj sloves in postaja vse popularnejši, je govoril tudi slavnostni govornik Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo. Do sobote, ko bodo znani tudi dobitniki zlatega, srebrnega in bronastega Triglava — festivalskih nagrad, se bo zvrstilo 58 športnih in turističnih filmov. — Na sliki: prizor iz italijanskega filma Mont Blanc pred 200 leti (^ISSmgJEnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 30. SEPTEMBRAlrt Spominski posnetek na letošnji praznik sovodenjskih krvodajalcev, katerega so se že devetič udeležili predstavniki občinskega odbora rdečega križa Škof-ja Loka (Foto: S. J.) Obisk pri sovodenjskih krvodajalcih_ Bliža se deseto leto sodelovanja Kljub temu da ima občina Sovod-nje ob Soči manj prebivalcev kot škofjeloški Podlubnik, je njenih 1850 prebivalcev izjemno društveno aktivnih. Ta popolna slovenska občina v bližini italijanske Gorice in še bližje novemu mednarodnemu prehodu Vrtojba, je pobratena z občino Škof j a Loka. Veži ne klenijo le na ravni občin, ampak predvsem na posameznih področjih, ki pa zaradi izredne športne in kulturne aktivnosti rojakov iz vasi Vrh, Rupa, Peč, Gabr-je, Rubije in Sovodnje še niso v celoti izkoriščene. Za celo sovodenjsko občino deluje Združenje prostovoljnih krvodajalcev — odsek Sovodnje ob Soči. To je edini slovenski odsek med 16 v goriški pokrajini. Letos so se predstavniki občinskega odbora Rdečega križa Škof j a Loka že devetič udeležili praznika sovodenjskih kolegov. Tokrat sc se zbrali v Rubi j ah v parku športnega društva Soča. Na njem so Skofje-ločani in drugi gostje iz Slovenije in Italije zvedeli, da združuje odsek 102 krvodajalca ter da letno njegovi člani in članice oddajo kri okrog 80-krat. Tudi v Sovodnjah ugotavljajo, da se premalo mladih odziva njihovemu vabilu po vstopu v vrste teh plemenitih ljudi. Kljub temu da imajo trdne vezi s Škofjo Loko, Ajdovščino, Vipavo in od letos z Novo Gorico, pa obžalujejo, da nikakor ne morejo dobiti iz Slovenije propagandnega in strokovnega gradiva za svoje delovanje in širjenje krvodajalskih vrst. Morda se bo zdel nekomu podatek, da so prejeli. Marimo Devetak, Dario Gril, Adriano Malic in Giusepe Fran-čiskot priznanje za desetkrat darovano kri, Slavko Florenin in Gabrijel Devetak pa bronasto medaljo za dvajsetkrat darovano najdragocenejšo tekočino, komaj omembe vreden, a še enkrat naj zapišemo, da poteka delo prijateljskih sovodenjskih krvodajalcev resnično popolnoma spontano in prostovoljno. Ker pa prevevata vodstvo odseka v Sovodnjah stalni optimizem in prepričanje, da opravljajo prepotrebno delo med svojimi, rojaki, se Škofjeločani že veselijo srečanja ob desetletnici sodelovanja. Obiski v osnovnih organizacijah ZK Tržič, septembra — Člani Občinskega komiteja Tržič bodo do konca letošnjega leta obiskali osnovne organizacije zveze komunistov v vseh tržiških delovnih organizacijah. S sekretarji in člani se bodo pogovorili o njihovi aktivnosti, o vlogi in nalogah komunistov ob aktualnih vprašanjih gospodarjenja pa tudi o prenovi organizacije in o načinu dela partije v novih razmerah. Predvsem pa bo dan poudarek delavnosti članov in vključevanju mladih v organizacijo, dd Seminarja za člane ZK Tržič, septembra — Za to jesen pripravlja Občinski komite Tržič dva izobraževalna seminarja, in sicer prvega za člane občinskega komiteja, drugega pa za sekretarje osnovnih organizacij. Oboji bodo obravnavali enake teme: mednarodne odnose, naloge zveze komunistov po kongresih, gospodarski položaj v Tržiču in naloge zveze komunistov pri tem, prenovo zveze komunistov ter pripravo in vodenje sestankov in delo z ljudmi. Seminarja naj bi poživila delo komunistov v njihovih okoljih in spomnila na zahtevno vlogo v današnjem trenutku, dd Garaže bo dobil blejski turizem Bled, 28. septembra — Garaže Vile Bled, last republiškega izvršnega sveta, so že dlje časa prazne. Čeprav vsi dosedanji pogovori obetali, da bo prostore dobilo blejsko turistično gospodarstvo, se je pred kratkim pojavil s predlogom tudi Tehnični muzej Slovenije, ki se že vrsto let ubada s prostorsko stisko in bi v delu garaž uredil tehnični muzej. V Hotelsko turističnem podjetju Bled so povedali, da so za predlog izvedeli iz časopisa in da so jim predstavniki izvršnega sveta v kasnejših pogovorih ponovno zagotovili, da bo garaže dobil blejski turizem. Kaj bo v njih, je za zdaj še prezgodaj govoriti, ker je vse skupaj povezano z velikimi vlaganji. Na Bledu bodo ustanovili konzorcij in vanj privabili poleg gostincev še trgovske in druge organizacije. Če bodo ocenili, da bi turistično in kulturno ponudbo Bleda lahko popestril tudi Tehnični muzej Slovenije z bogato zbirko starih avtomobilov, železniških vozil, kmečkega orodja in še številnih drugih primerkov, potem bo v garažah dobil prostor tudi muzej, (cz) GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) [.eopoldiiia Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak {gospodarstvo, Kranj), Andrej 2alar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik Skmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena lelovčan (Skorja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan llumer šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija. Časopis je poltednik. izhaja ob torkih in petkih. Problemi družbene gradnje v Škofji Loki Namesto dveh starih nov večji blok Škof ja Loka, 26. septembra — Poleti so bila v Frankovem naselju vseljena zadnja dva blokovna stanovanja. Na področju zidave družbenih stanovanj v Škofji Loki zdaj nastopa najmanj dveletno mrtvilo. Za Kamnitnik, kamor se bo preselila gradnja, bo namreč zazidalni načrt sprejet predvidoma prihodnje poletje. Torej bodo naslednje leto tudi lahko začeli komunalno opremljati zemljišče, težko pa je točno napovedati, kdaj bo tam zgrajeno prvo stanovanje. Da bi na neki način omilili primanjkljaj družbenih stanovanj — na leto naj bi po planu pridobili petdeset novih — se bodo lotili gradnje desetih podstrešnih stanovanj v starem delu mesta, na Mestnem trgu. Projekti zanje večinoma še niso izdelani. V Frankovem naselju pa se ponuja možnost za nadomestno gradnjo. Gre za dva starejša bloka s hišnima številkama 66 in 67, zgrajena po vojni, ki ju bodo nadomestili z enim večjim novim blokom. Ko so preverjali možnost za obnovo tako imenovanega Jeloviškega bloka, so ugotovili, da ni smotrna, ker blok ni niti v celoti podkleten. Tedaj se je tudi porodila misel o nadomestni gradnji. Če bo šlo po načrtih, bodo lahko začeli graditi že spomladi. Seveda bo morala biti etapna, saj bodo 32 stanovanj od skupno 60 novih zasedli sedanji stanovalci. V pritličju pa bo prostor za poslovne prostore, s katerimi bodo zaokrožili funkcije centra Frankovega naselja. Obenem z nadomestno gradnjo bo potekala tudi ekološka sanacija ogrevanja. Iz sosednje Jelovice nameravajo potegniti v novi blok toplovod, saj ugotavljajo, da ima trenutna zmogljivost toplarne približno za sto stanovanj toplotne rezerve. H. Jelovčan Petino denarja za raziskovanje gorenjskih problemov Raziskovalci pogledali prek občinskih plotov Kranj, 29. septembra — Denarja za raziskovalno dejavnost je v vsak1 občini že tako (pre)malo, a če se potem skromna sredstva še drobijo »o nesmotrno porabljajo, ni ne raziskovalnih učinkov ne družbene koristi. V preteklosti se je tudi na Gorenjskem dogajalo, da sta dve ali ce; lo več občinskih raziskovalnih skupnosti razpisali enako nalogo. Da bi bil nesmisel še večji, se je pripetilo celo to, da se je za enako nalogo v različnih občinah pojavila ista raziskovalna skupina. Na ta način se J^ zapravilo več denarja. Pa ne le-to: tudi raziskovalni učinki so bil1 skromni. Dr. Jože Jesenko iz Visoke šole za organizacijo dela v Kranju« predsednik skupščine radovljiške raziskovalne skupnosti, je dal pobudo, da bi na Gorenjskem le združili nekaj denarja za raziskovanje skupnih, gorenjskih problemov. Takšnih in podobnih predlogov je bilo več tudi v preteklih letih, vendar se je kopje vedno lomilo ob ozkih (lokalnih in posamičnih) interesih in verjetno tudi zato, ker so nekatere raziskovalne skupnosti dajale precej denarja posameznim delovni*11 organizacijam za razvijanje izdelkov. Na septembrskem sestanku so predstavniki raziskovalnih skupnosti Kranja, Škofje Loke, Tržiča, B*' dovljice in Jesenic le pogledali prek občinskih plotov in se dogovoril1, da bodo že prihodnje leto združili petino denarja za skupne, gorenjske raziskovalne naloge in da bodo s tako zbranim denarjem raziskoval1 na področjih, ki so pomembna za vso Gorenjsko. To so: varstvo okolja predvsem voda, informatika, energetika, organiziranost in izobraževanje. Dokaz, da se nekateri na Gorenjskem le trudijo za strnitev sil na področju raziskovalne dejavnosti, je tudi zamisel o ustanovitvi ne; kakšnega gorenjskega društva inovatorjev (zveze društev). Inovator]1 sicer že delujejo v posameznih društvih po občinah (Kranj) in v delov* nih organizacijah (Železarna, Veriga ...), vendar se zdi, da na Gorenjskem le ni toliko raziskovalcev in inovatorjev, da bi lahko vsak delal za svojim plotom. Društva naj bi ohranila samostojnost, zveza naj bi |e okrepila medsebojno sodelovanje — izmenjavo izkušenj, reševanje skupnih problemov, načrtovanje skupnih akcij... Q Zaplotnik Hitri koraki do samoprispevka Jesenice, 26. septembra — Člani predsedstva občinske konference SZDL na Jesenicah so po razpravi o uvedbi novega, tretjega občinskega samoprispevka v jeseniški občini sklenili, da je treba čim prej začeti akcijo za razpis referenduma. Pomanjkanje šolskega prostora — predvsem je nujna nova osnovna šola v mestu — j> prehudo, da bi mogli odlašati. Z gradnjo prizidka pri Železarskem centru naj bi tja preselili »gimnazijo«, v njej pa bi našli pro- stor osnovnošolci. Od 25. oktobra do 23. novembra^ v občini javna razprava o novem rf ferendumu. Po zakonu morajo tretJ no sredstev nameniti za potrebe »r jevnih skupnosti, dve tretjini pa gradnjo šolskega prostora. Januari prihodnje leto naj bi bil referendu^j od 1. marca pa naj bi Jeseničani sp* plačevali 1,5odstotka sredstev/" osebnih dohodkov za gradnjo šolsK ga prostora. D. Spomeniki našega boja morajo postati in ostati družbena skrb__ Na vrsti so Dražgoše in Vodiška planina Jesenice, 26. septembra — Člani Medobčinskega sveta zveze borcev za Gorenjsko so na seji spet spregovorili o spomenikih na Gorenjskem, ki so najbolj potrebni obnove. Sporrnnski kamni padlim talcem v Begunjah so zdaj urejeni, čakajo le še kamni v Dragi, vendar se za slednje ne mudi toliko, ker so bolje ohranjeni, kot so bili v graščinskem vrtu. Zapisati je treba le pokopališki red, da bodo svojci, ki bodo prihajali na grobove, opozorjeni, kje se smejo prižigati sveče, kam dajati cvetje ... Za sanacijo dražgoškega spomenika je bil konec avgusta pri Občinskem odboru zveze borcev v Škofji Loki imenovan sanacijski odbor, ki ga vodi Sveto Kobal. Potrebna bo sestava nove finančne konstrukcije z vključitvijo drenažnih del. Pogovarjajo se s strokovnjakom Francem Komunisti o prenovi Pelkom z Bleda, ki naj bi sondiral teren pri spomeniku. Za finansiranje sanacije bo morala dati soudeležbo republika, velik del pa bo gotovo padel na bremena gorenjskih občin in njihovih delovnih organizacij. Na Vodiški planini se je sezona že končala. V domu so nekaj naredili, na obnovo pa čaka streha. Če ne bo obnovljena, bo dom propadel. Borci menijo, da je bolje, če ga vzdržujejo, tako da posluje vsaj dobra dva meseca na leto, kot da bi povsem propadel. Težko pa je zbrati denar. Spet poskušajo prek delovnih organizacij, a vse kaže da bo spet vse ostalo le na plečih radovljiških kolektivov. Borci, člani medobčinskega sveta, so poudarili, da morajo partizanski spomeniki postati in ostati skrb naše širše družbe. D. Dolenc Molk na sestankih Jesenice, 25. septembra — Na seji komiteja ZKS na Jesenicah so člani obravnavali gospodarske rezultate in prenovo ZK Ko so člani komiteja ZKS Jesenice obravnavali analizo gospodarjenja v prvem polletju, so med drugim poudarili, da so rezultati v jeseniški občini dokaj slabi, čeprav je bilo manj izgub. Fizični obseg proizvodnje zaostaja za lanskim, gospodarstvo prodaja na tuje po nizkih cenah, zaposlovanje je preveč poraslo. Pravzaprav pa polletni gospodarski obračuni ne dajejo najbolj realne slike, saj se ve, da se s spretnimi računovodji lahko prikažejo tudi malo drugačni rezultati od realnih, saj dohodek po potrebi prelivajo sem in tja. Komunisti tudi nočejo več sprejemati prakse, da se o polletnih rezultatih razpravlja ob koncu septembra, čeprav verjamejo, da je prej težko zbrati vse statistične podatke. Največ pozornosti so namenili delu osnovnih organizacij, ki bodo morale obravnavati tudi gospodarski položaj. Ko člani komiteja obiskujejo osnovne organizacije, imajo vtis, da komunisti na samem sestanku zelo malo govorijo, še manj povedo, ko pa zapuščajo sejne prostore, tako rekoč med vrati dobijo pravo sliko. Kot da komunisti nočejo spregovoriti na sestanku. Povedo šele v prostem pogovoru. Vse tisto pač, kar jih teži. Na Jesenicah ugotavljajo, da so nekatere osnovne organizacije zveze komunistov precej odmaknjene od komiteja, da sekretarji malokrat obiščejo komite in da bo treba več živega stika s članstvom. V prihodnjih mesecih bodo zato obiskovali predvsem tiste osnovne organizacije ZK, ki stojijo preveč ob strani, ki se premalo vključujejo v delo in aktivnost zveze komunistov. D. Sedej Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, novinarji In odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Delegati sprašujejo Roditi in umreti ob koncu meseca Jesenice, 29. septembra — Več krajevnih skupnosti jeseniške občine je zahtevalo, naj Kovinar zaračunava odvoz odpadkov po številu družinskih članov in ne p° stanovanjski površini. Kovinar odgovarja: . »Izdelali smo temeljito anali20' ki pa je pokazala, da bi bil tak način obračunavanja znatno dražji« ker bi morali spremljati evidenco občanov. Zaradi pogostega spreminjanja števila družinskih Članov bi morali zaračunavati mese; čno, kar pa je povezano z večjim1 stroški. Enkratni obračun odvoz? nam znese 4 milijone 500 tisoč dr narjev. Zaradi evidence bi morab zaposliti še eno osebo. Tu je še tehnični značaj — Prl' javljenje sprememb števila dru; žinskih članov. Že pri velikost1 stanovanjskih površin, ki se ne spreminjajo pogosto, so proble' mi. Koliko oseb koristi vikend H šo? Kako zaračunavati odvoz delovnim organizacijam, kjer s* število zaposlenih stalno sprern1' nja? Pa problem začasno prija' vljenih, problem rojenih in tflfljj lih med mesecem! Ce bi zaraČU' navali celotni prvi mesec, v katerem je sprememba nastala, bi 81 račun neupravičen, če pa šele 1 naslednjem mesecu, bi imeli rfl1 izpad dohodka — logična posled1' ca je višja cena!!!« Kovinar res natančno analizir* in logično ugotavlj'a, da bi ob vse»| teh evidenčnih r ripetijah dva, * živita sama v velikem stanova/ nju, plačevala toliko kot zdaj-Zavzema se še za socialo, kajti m plačilu na osebo bi bili prizadej-j tisti, ki imajo veliko otrok, kajt po Kovinarju je v »majhnih sta novanjih večje število oseb.« Z delegatsko poubudo BlejsK* Dobrave, Žirovnice, Rateč _ir/ Kranjske gore najbrž ne bo nlC' »Kovinar jim namreč priporoča« naj od teh nesmislov — plačilu P° osebi — raje odstopijo. Če bi se fluktuacija umrlih, rojenih in premeščenih dogajala o koncu meseca, bi še šlo, tako Pa-lepo vas prosim ... D. Sedej 5?EK, 30. SEPTEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®S^mi©IEnGLAS ^o^I^arska gibanja na Gorenjskem Aktivni izvozniki v vse večjih težavah „ anJ> septembra ■— Ob pregledu gospodarskih gibanj na Gorenjskem so na seji izvršilnega odbora Medobčinske vt P°darske zbornice za Gorenjsko namenili največ pozornosti zunanjetrgovinski menjavi, saj so aktivni izvozniki iih^vp**1" Posebej zanimive so bile besede Franca Grašiča, direktorja tržiškega Peka, ki je pokazal probleme kakor Ve 1? 0 ak*rvru izvozniki. Razumljivo je, da so pogledi in interesi izvozno pasivnih delovnih organizacij drugačni, riJne °i smeli imeti odločilnega vpliva, čeprav jih je več, temveč bi morali ravnati glede na potrebe celotne ^be, je poudaril. zadoščajo niti za dogovarjanje. Rešitev predstavlja zadnja sprememba na kreditno—monetarnem področju, ki omogoča bankam, da na račun delovnih organizacij najemajo kratkoročne kredite v tujini in z njimi tudi razpolagajo, kar prej ni bilo mogoče. S takšnimi, predvsem dvomesečnimi krediti jim je doslej uspelo vsoto neplačanih računov zmanjšati s 17 na 7 milijonov dolarjev. Če ne gledamo le 1,3-odstotne obresti, temveč tudi negativne tečajne razlike in pribitke k ceni zaradi neplačil, se takšni krediti splačajo. Vsekakor pa prinašajo večjo gotovost in seveda poslovnost. Janez Bedina je še povedal, da so julija in avgusta za 98 odstotkov povečali kreditiranje izvoza in da je delež kreditov za izvoz 34-odstoten, kreditov za pripravo izvoza pa 66-odstoten. Slednje so torej, krepko povečali, saj so imeli ob polletju 49-odstotni delež. Izvoz na zahod pada Podatki za osem mesecev letošnjega leta povedo, da se je celotni izvoz gorenjskega gospodarstva povečal za 2 odstotka, vendar na račun klirinškega, ki je bil večji za 15 odstotkov, konvertibilni pa je bil manjši za 6 odstotkov. Uvoz se je v osmih mesecih povečal za 5 odstotkov, konvertibilni za 7 odstotkov, klirinški pa se je zmanjšal za 4 odstotke. Beležijo 20 milijonov dolarjev primanjkljaja na konvertibilnem področju, na klirinškem pa 50 milijonov dolarjev presežka. V enakem lanskem obdobju pa je bilo 4 milijone dolarjev primanjkljaja na konvertibilnem področju in na klirinškem 12 milijonov dolarjev presežka. Napovedi o preusmerjanju z Zahoda na Vzhod se torej uresničujejo zaradi vse večjih težav v katerih sb se znašli največji, aktivni izvozniki. Zanimiv je tudi podatek, da ima gospodarstvo kranjske občine v izvozu gorenjske vse večji delež. V osmih mesecih je celotni izvoz gorenjskega gospodarstva znašal dobrih 53,4 milijarde dinarjev, kranjski delež pa je znašal 28,9 miljarde dinarjev. Vrednost izvoza v drugih gorenjskih občinah pa je bil: v Škofji J^oki 9,7 milijarde dinarjev, v Radovljici 6, na Jesenicah 5,6 in v Tržiču 2,9 milijarde dinarjev. M. Volčjak v v prvih mesecih letošnjega leta smo PoVn mo*^ izgublJali z navajanjem na Pra anJe P° novih predpisih, se dejal g!?1*0 Grašič. Zdaj je jasno, da so dol-|°i aktivni izvozniki v težjem polo- ju> kot so bili na začetku leta. jj v°zne pravice so, denimo, zasnovali1^ Preteklosti: kdor je veliko izva-2 ' ^ora še več, da lahko uvaža. Poveva med izvozom in uvozom je vse odatlJša, nikakršne pa ni med prilivi in* Olivi deviz, prilivi lahk^en od izvoznikov Tudi s tem si tj- . razlagamo različno rast obsega r 0lZvodnje v Jugoslaviji, saj hitreje ste tam, krej ni namenjena izvozu. Neplačani računi v tujini povzročajo je v hujše posledice, temu se pridružu-oh]Se n.esP°dbuden izvoz. Resolucija je UUbila realni tečaj dinarja, vendar stn^' ^arno je tečaj dinarja za 25 od-mit °V manJši kot Je bil oktobra leta sipi in tucu izvozne spodbude temu ne eQe, saj so stvarno 28 odstotkov anJše kot oktobra 1983. izvozniki so pričakovali večje mož-, osti za uvoz opreme, saj je to nova za-, °nodaja napovedovala. Vendar ni ta-£0; veliki izvozniki so imeli po starem eio več možnosti za uvoz opre me.Zdaj ■ . Namreč ustavlja ob številnih soglas-Jin m, seveda, plačilu. ^Učinki ukrepov zadnjih dveh paketi bodo dokončno jasni šele konec le-• Plačila uvoza so še naprej velik pro- blem, neplačila se že odražajo v obsegu proizvodnje in izvozu samem, saj tuji partnerji priračunavajo stroške neplačila. Dodatne spodbude so bile namenjene le izvozu blaga, ne pa tudi storitev zaradi sedanjega tečaja dinarja so praktično že izenačene. Za dolar je moč dobiti le 36 odstotkov denarja več kot pred letom dni. Učinki ukrepov torej v bistvu pomenijo nadaljevanje letošnjih usmeritev, ki so naravnane k podpiranju uvoza in odplačevanja dolgov. Izvozniki pa ugotavljajo, da je izvozni zaslužek iz dneva v dan manjši, zanje jesmiselenle v tolikšni meri, da zagotovi razvoj in oskrbo proizvodnje. Aktivni izvozniki si želimo, je ob koncu dejal Franc Grašič, da bi bil prihodnje leto izvoz dohodkovno na ravni leta 1983 in da bi bil uvoz bolj odvise od izvoza, tudi pri plačilih. Uvoženo blago plačujejo s krediti V razpravi je bilo slišati, da je v Ljubljanski banki največ neplačanih računov za uvoženo blago. Na izziv je odgovoril Janez Bedina, predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske, ki je dejal, da so imeli ob polletju v Ljubljanski banki pri deviznem poslovanju 90 mijiionov dolarjev deficita, na Gorenjskem 16 milijonov dolarjev. Na izjeme pri plačevanju ni moč računati, saj vsote Narodne banke ne V Žitovi temeljni organizaciji v Lescah so posodobili tovarno čokolade ^ftehkega peciva _ Cilj: 3000 ton čokolade na leto J^sce, 27. septembra — S posodobitvijo in preselitvijo v nove J °store so se letne zmogljivosti v proizvodnji čokolade povečale 1500 na 3000 ton; vsa vlaganja v proizvodnjo mehkega peciva na i° k**a usmerJena v to» da bi Triglav-Gorenjka s 1500 tonami *eto zadržala svoi delež na jugoslovanskem trgu. svoj devetimi leti, ko so v Žitu za-lad n.a^rt°vati obnovo tovarne čoko- e in mehkega peciva, je bila Goleč kot edini slovenski proizvajali c°kolade prostorsko utesnjena in va .ol°ško zastarela. Pri uresniče- nJu naložbenega programa se je Lat{*nilo odločni »ne« pri iskanju p ^stva za uvoz opreme je načrte » unil za nekaj časa v predale in v nihCak so šele p0 združitvi temelj-0rganizacij (Triglava in Gorenj jugoslovanskem trgi ke) in po zamenjavi vodstva delovne organizacije storili prve korake k zastavljenim ciljem. Najprej so rešili kritično energetsko stanje, zlasti v pekarni, kjer je že nekajkrat grozilo, da bodo radovljiška, tržiška in jeseniška občina ostale brez kruha. Naprave so priključili na zemeljski plin, dotedanji energetski vir (mazut) pa je odslej le še rezerva. Zamenjali so proizvodni liniji v pekarni in vgradili peči za drobno pekarsko pecivo. ezave Zveznega zavoda za patente ^gogradu_ Patentne prijave leže V zabojih pateJft0s*av*Ji imamo nedvomno najdolgotrajnejši postopek za priznavanje ^ev n lU m°deme zaščite v svetu, saj traja povprečno šest let in deset me-* Danes pa tehnična rešitev v povprečju zastari že v treh do štirih letih. Lojze Klemenčič, predsednik republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, na sobotni slovesnosti ob odprtju tovarne čokolade in mehkega peciva na 20-le-tnici industrijskega pekarstva v Lescah> Ob sedanjem administrativnem določanju cen osnovnih živil nastajajo cenovna nesorazmerja med stroški proizvodnje in končno prodajno ceno skoraj pri vseh proizvodih osnovne preskrbe. Tako je, na primer, pri vsakem kilogramu osnovne vrste kruha okoli 50 dinarjev negativnih razlik, pri litru olja 180 dinarjev, podobno je tudi pri sladkorju in mesu. To pomeni, da se prehrambena industrija, predvsem tisti del, ki je vezan na osnovna živila, vse bolj izčrpava in da ni denarja za uresničevanje nujno potrebnih razvojnih programov. itna f}^1 zavod za patente v Beogradu p0(ja(7k0 velike težave da, ne daje več indUsf0v in dokumentacije s področja fotok .Jske lastnine. Ne premore več ^araHPlrnih in mikrofilmskih naprav, re veA P°manjkanja prostorov ne motov 2j PreJemati patentnih dokumen-žav> j~.aP°nske, iz Anglije in drugih dr-'naj'he S° na razPolago zastonj ali za o$taj„n denar. Naše gospodarstvo stm r»iat°.brez novega znanja za la-rodnJ *y°i in za vključevanje v medna- delitev dela. Patent J° razumljivo, da zanimanje za n° tuiK° zašcito močno upada, poseb-st°tko priJaviteljev (za okrog 15 od-izredn n° let°)' Razlog seveda ni )e v bojaze ^očasnem postopku; obstaja n. da bodo v določeni državi zna- nje prekopirali, ne da bi poprej pridobili pravico do izkoriščanja. Dolgo čakanje takšno bojazen zelo okrepi. Zvezni zavod za patente postaja prava cokla v poslovanju z industrijsko lastnino. Medtem ko ležijo neurejeni patentni dokumenti v zabojih in čakajo, da jih bo kdo vzel v roke, so jih delovne organizacije prisiljene kupovati v tujini za dragocene devize. Zaradi takšnih razmer tujim partnerjem pogosto uspeva prodati našim delovnim organizacijam stare, pri nas nezaščitene tehnologije in izdelke. Tudi zaradi tega je v Jugoslaviji za patentno zaščito prijavljenih katastrofalno majhno število izumov. Seveda pa ne le zaradi tega. Pri posodabljanju proizvodnje je bilo odločilnega pomena sodelovanje s firmo Hitschler international iz Kolna, ki je leski tovarni zagotovila sodobnejšo opremo in ji odprla pot v izvoz. (Mimogrede: letos bo na tuje prodala že 400 ton riževih kock »bali«.) Nova tehnologija omogoča tudi izdelovanje polnjenih čokoladnih tablic, v katerih je več domačih in manj uvoženih surovin. Posodabljanje tovarne čokolade je bilo zahtevno, saj so imeli opravka z opremo različnih dobaviteljev, z uvoženo in domačo, z rabljeno in povsem novo. Žitova tovarna v Lescah je z zmogljivostjo 1500 ton mehkega peciva na leto tretja v Jugoslaviji medtem ko je njen delež v proizvodnji čokolade še vedno skromen, 5-odstoten, in ne pokriva niti slovenskih potreb. Pekarna, ki letos praznuje 20-tetni-co, ima zmogljivost 8000 ton kruha na leto in oskrbuje s njim prebivalstvo treh gorenjskih občin. C. Zaplotnik V elektrogospodarstvu je pri plačah marsikaj narobe Monterji grozeče opozarjajo na nizke plače Kranj, 25. septembra — Avgusta je monter z enoletno prakso za 182 ur dela zaslužil 73.264 dinarjev, tehnik s štirimi leti prakse 93.330 dinarjev, vodja ko* vinske delavnice z dvajsetletno delovno dobo 106.845 dinarjev, vodja nadzor-ništva z odgovornostjo za skupino na terenu ter obratovanje naprav na svojem območju pa po desetih letih dela 11.806 dinarjev. Teh številk nismo zapisali brez razloga. Na terenu namreč nenehno poslušajo, kako draže elektriko, da si lahko izplačujejo visoke osebne dohodke. Resnica je povsem drugačna — tako nizki so, da mladi odhajajo (v Elektru Kranj jih je po maju odšlo deset), nezadovoljstvo pa se je tako razraslo, da delavci groze s prekinitvijo dela. Kaj bi za vse nas, posebej za delo v tovarnah, pomenila njihova prekinitev dela, je seveda znano — znašli bi se v temi. Morda bi marsikdo res šele tedaj do kraja doumel, kako pomembno je njihovo delo. Kako podcenjeno je, pa govore natančni podatki o njihovih plačah. Na prenizke plače so opozorili že maja, ta mesec pa se je po izpačilu avgustovskih plač zvrstilo toliko sestankov na različnih ravneh, da bi porabili veliko vrstic, če bi jih našteli. Zadnji je bil četrkov zbor delavcev tozda Elektro Kranj, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih distribucijskih organizacij na Gorenjskem in ljubljanske. Prišli so tudi predstavniki Elektrogospodarstva, republiškega komiteja za delo, sindikata delavcev energetike itd. Vsi po vrsti, ne le kranjski distributerji, so govorili, kako nizke osebne dohodke imajo, kako nezadovoljni so delavci vsepovsod v distribuciji, ne le v Kranju in na Gorenjskem. To je povedal tudi predstavnik skupne komisije za delitev osebnih dohodkov pri Elektrogospodarstvu, ki sicer dela v Elektro Ptuj. Ni torej iz trte zvita grožnja kranjskih monterjev, da bodo tudi v Ljubljani prekinili delo, če ga bodo v Kranju, ali obratno. Zborovanje se je končalo z zahtevami, da morajo v elektrogospodarstvu upoštevati njihovo visoko kvalifikacijsko strukturo in težke delovne razmere. Pri izračunavanju letošnjih osebnih dohodkov pa zahtevajo, naj se upoštevajo popravki iz leta 1984, da se jim mora priznati dejanska rast osebnih dohodkov v gospodarstvu v lanskem letu in da se morajo njihovi osebni dohodki tekoče prilagajati rasti v gospodarstvu. Končalo se je pri obljubi, da bodo septembrske plače za 11 odstotkov višje. Obračunsko sicer le za 1,3 odstotka, saj bo dodan poračun v tej višini za osem mesecev. Potemtakem bo oktobrska plača višja le za 1,3 odstotka, če se ne bo nič spremenilo. Dotlej pa se vsekakor mora, saj je zborovanje opozorilo na kup problemov znotraj elektrogospodarstva, ki so več kot zreli za reševanje. Jasno postaja, da je distribucija potisnjena ob stran, da so znotraj tega velikega sistema nesoglasja, ki jih porajajo medsebojna delitvena razmerja. Nimajo, denimo, primerjave osebnih dohodkov, očiščenih vseh dodatkov in nadur. Celo izplačila je težko primerjati, saj; kakor je povedal predstavnik skupnih služb, so seznami skrbno varovana skrivnost v banki podatkov računalniškega centra, kamor je vstop brez pooblastil prepovedan. Zborovanje pa je izzvenelo tudi kot graja administrativnega načina ravnanja v republiškem komiteju za delo. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Kaj zamenjati za volno Jugoslovanski uvoz iz Avstralije — to je predvsem volna— nameravajo povezati z večjim izvozom naših izdelkov v to oddaljeno deželo. Sedemesečni rezultati namreč kažejo, da ima Jugoslavija v trgovanju s Avstralijo velik deficit. Uvoz je bil večji za 14,8 odstotka in je znašal 68,3 milijona dolarjev, izvoz pa je v tem času padel za 8,1 odstotka in je znašal le 11,4 milijona dolarjev. Uvoz je bil tako le 16,7—odstotno pokrit z izvozom, deficit je znašal 56,9 milijona dolarjev. Tudi izmenjava z Novo Zelandijo se je sukala na lanski, nizki ravni. Od tam je prišlo za 5 milijonov dolarjev blaga, jugoslovanske dobave pa so znašale le pol milijona dolarjev. Pri nas se zato mudi delagacija avstralskih gospodarstvenikov in bančnikov, ki preverja možnosti za nakup jugoslovanskega blaga. Oktobra pa bo šla v Avstralijo delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov. Kava vse dražja Na žalost številnih ljubiteljev »črnega napitka« cena kave na svetovnem trgu v zadnjih dneh hitro raste. Poročila z londonske borze pravijo, da se je v mesecu dni kava robusta podražila za več kot 400 funtov pri toni in je 16. septembra veljala 2.410 funtov za tono, preračunano v dolarje je to 3.553 dolarjev za tono. 22. septembra pa je stala 2.455 funtov. Najbolj se draže cenejše vrste kave, kamor sodi tudi robusta, cena kvalitetnejših raste počasneje. Tako je najdražja kolumbijska mehka arabika stala 4.586 dolarjev za tono, v mesecu dni pa se je podražila za 400 dolarjev. V povprečju pa se je kava podražila za 720 dolarjev pri toni. Večje povpraševanje po slabših vrstah kave si lahko razložimo z brazilskimi nakupi, ki skušajo tako zadovoljiti domače povpraševanje in izvoziti več boljše. Kupce kave torej boli glava; morda jih bo manj prihodnje leto, saj v Braziliji računajo na pridelek okoli 22 milijonov več »zelenega zrnja«, letno kasneje pa na 30 milijonov več. i * NOVO S T Varnejša vrata V Kovinoplastiki Lož so izdelali varnostno zaporo za vhodna stanovanjska vrata, ki ima vgrajene še štiri ali celo več vrata, ki ima vgrajene še štiri ali celo več dodatnih zapirnih čepov, kakršne se na evropskem tržišču zaradi večje varnosti (pred vlomi, požari, tudi zaradi manjše izgube toplote) vse bolj uveljavljajo. Zapora za vhodna vrata tipa krpan je nov izdelek Kovinoplastike, ki ga odlikuje zanimiv in tehnično izviren pristop. Originalno konstrukcijo zapore so prijavili za patentno zaščito v Jugoslaviji in zahodnoevropskih državah. Pri zapori krpan se namreč dodatno zapiranje opravi v vratno kljuko in enostavnim vzvodjem, medtem ko se pri drugih tovrsnih zaporah dodatno zapiranje s pomočjo čepov aktivira z vrtenjem cilindrične ključavnice in kompliciranega zobniškega prenosa. Zapore krpan so bile na letošnjih sejmih v tujini deležne precejšnjega zanimanja izdelovalcev vrat in konkurenčnih izdelovalcev okovja. Izdelavo so v Kovinoplastiki prilagodili evropskim standardom. Izdelek je v prodaji od septembra letos. IZ DEL0VMIH KOLEKTIVOV Preliv za hamburgerje _ Mercator je konec maja odprl v Domžalah prvi lokal, kjer uvajajo sistem hitre prehrane, ki je drugod po svetu že zelo razširjena. Prodajajo tudi različne vrste hamburgerjev, pripravljene iz sestavin, ki jih izdelujejo v Mercator-ju. Osnovo za majonezni preliv pripravljajo v kranjski Oljarici, v kamniški Eti pa dodajo ustrezne začimbe. Ker poraba preliva še ni velika, ga pripravljajo v nekoliko večjem laboratorijskem mešalcu. Mercator pa namerava mrežo lokalov za hitro prehrano razširiti in letos odpreti še štiri takšne. Zato se tudi v Oljarici pripravljajo, da bodo naredili več preliva. (g@S®SMEHGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 30. SEPTEMBRA 19! KRATKE PO GORENJSKEM Nova trgovina Kokre na Jesenicah—Delovna organizacija Kokra Kranj, temeljna organizacija Detalj—Vesna je v stanovanjskem poslovnem središču na Jesenicah odprla novo prodajalno. V njej imajo kupci na voljo široko izbiro ženske, moške in otroške konfekcije, pletenine, krila, perilo, bluze D S.— Foto: F. Perdan Spomin na požig Gozda Križe—7. oktobra 1944. leta je bila požgana vas Gozd v tržiški občini. V krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebpnje in Senično praznujejo vsako leto. Letos so se prireditve v počastitev praznika začele še minuli četrtek s tekmovanji v namiznem tenisu, včeraj pa so bili na programu pohodi učencev in tekmovanja v tenisu in odbojki. Danes (torek) bo popoldne turnir v košarki, jutri v Seničnem šesto tekmovanja v krosu, v Krizah pa tekmovanje v šahu. V četrtek popoldne bo v Križah tudi turnir generacij v rokometu. Osrednje slovesnosti za praznik pa bodo konec tedna. V soboto, 4. oktobra, ob 16. uri bo v Križah turnir v malem nogometu, ob 16. uri bo v krajevni skupnosti Senično otvoritev vodovoda v Zgornjem in Spodnjem Veternem, ob 18. uri pa bo v šoli v Križah slavnostna seja vseh štirih svetov krajevnih skupnosti. V nedeljo, 5. oktobra, bo ob 7. uri najprej orientacijski pohod od spomenika do spomenik Križe-Gozd, ob 11. uri pa bo slavnost s kulturnim programom v Gozdu. A. Ž. Jubilejno odprto prvenstvo Kranja Kranj—Občinska konferenca ZRVS, občinski štab za teritorialno obrambo in sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj bodo 11. in 12. oktobra na strelišču v Struževem pripravili jubilejno, peto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško. V soboto ob 8. uri se bo streljanje začelo za tričlanske ekipe organizacij in skupnosti ter iz srednjih šol, v nedeljo, 12. oktobra, pa bodo streljali posamezniki. Ekipe se morajo prijaviti v sekretariatu za ljudsko obrambo (lahko tudi po telefonu 24-187) najkasneje do 10. oktobra. Streljalo se bo na razdaljo 100 metrov v krožno tarčo. A Ž t Problemska konferenca Smlednik—Turistično olepševalno društvo Smlednik je za danes (torek) popoldne sklicalo problemsko konferenco o nadaljnjem razvoju turizma v krajevni skupnosti Smlednik in o pripravah na akcije za prihodnje leto. Konferenca bo v restavraciji pensiona Kanu v Valburgi. Povabljeni so predstavniki občine, krajevne skupnosti in delovnih organizacij, turistični delavci in drugi. A. Z. PISALI S T Prispevek k razpravi o blejski obvoznici Prispevek Marka Zupanca z Bleda odraža večinsko mnenje razpravljal-cev o variantah blejskih obvoznic, ki so bile predložene v javno razpravo 3. septembra in še posebno na zboru krajanov naselja Mlino-Blea\ ki je bil 22. septembra zvečer. Naša stališča so enaka ali podobna mnenju v zapisu Marka Zupanca. Tudi v knjigi pripomb k razgrnitvi načrta vseh treh variant obvoznice je v glavnem podpora severni varianti zaradi zaščite kmetijske zemlje. Tudi krajani Mlina smo s podpisi podprli mnenja kmetov, ki bi izgubili največ plodne zemlje. Podpisi so bili vloženi v knjigo pripomb do 20. septembra letos. Na zboru občanov je bilo rečeno, da ni bilo predhodnega posveta s tistimi, ki bodo dali zemljo oziroma bodo njihove kmetije razpolovljene. Tudi popravki južne obvoznice so bili najbrž sprejeti pozneje za tista mesta, kjer ilovnata zemlja še vedno drsi. Teh težav ne bi bilo na severni obvoznici. Naselje Mlino je tudi poslednja zelena dolina, ki je še nezazidana. Nova cesta bo nedvomno prinesla tudi zahteve za zasebno oziroma stanovanjsko gradnjo na obeh straneh ceste. Zdaj še vedno uživamo»pro-dukUzemlje in kmečkih rok. Toda kaj bodo uživali naši zanamci? Tablete. .. Alojzij Vovk, Bled Čakam na odgovor Odgovor Gradbenega odbora za gradnjo PTT omrežja v KS Gorenja vas. Spoštovani tovariš Dušan Nečak! V Gorenjskem glasu smo 9. septembra prebrali vaše pismo, v katerem želite odgovor, zakaj kot lastnik počitniške hišice v Gorenji vasi niste bili obveščeni, da se gradi telefonsko omrežje v KS Gorenja vas, ker bi želeli telefonski priključek. Ker je gradbeni odbor, imenoval ga je svet KS, pooblaščen, da vodi gradnjo PTT omrežja, se čutimo dolžne, da vam odgovorimo na vaše pismo, čeprav tudi ugotavljamo, da se do sedaj niste obračali na pravi naslov. Konec leta 1985 smo v KS Gorenja vas začeli graditi krajevno telefonsko omrežje po projektu, ki zagotavlja dolgoročno pokritost (do leta 2050) krajevne skupnosti s telefonskimi priključki. Pogoj pa je telefonska centrala v Gorenji vasi, ki bo to omogočala. Zdaj je v Gorenji vasi ATC kontejnerske izvedbe s 768 priključki. Ta centrala pa pokriva štiri krajevne skupnosti, ki hkrati gradijo krajevno telefonsko omrežje. Po dogovorjenem ključu so razpoložljive telefonske številke razdeljene po krajevnih skupnostih, ki so jih razdelile interesentom oziroma podpisnikom pogodb za gradnjo krajevnega telefonskega omežja. Tako kot večina krajevnih skupnosti na Gorenjskem je tudi KS Gorenja vas izredno slabo pokrita s telefonskimi priključki in smo imeli več interesentov za telefon kot razpoložljivih štemlk. Zato smo se odločili, da imajo prednost pri izbiri interesenti iz hribovskih vasi, saj KS Gorenja vas pokriva 57 kvadratnih kilometrov površine, kjer je razen ožjega območja KS še 18 hribovskih vasi in zaselkov. Zato vsa gospodinjstva, ki so bližje centru KS, niso mogla dobiti telefonskih priključeov. Med temi so na žalost tudi lastniki počitniških hišic, kar pa ne pomeni, da jim je pot do telefona zaprta. Omenili smo namreč, da bo telefonsko omrežje zgrajeno za dolgoročne potrebe. Tako so med drugimi predvidene tudi zmogljivosti za lastnike vikendov hiš. Omrežje pa so s samoprispei>kom in prostovoljnim delom zgradili sedanji naročniki. Gradbeni odbor je krajanom, ki niso dobili telefonskih številk, ponudil drugo varianto, ki omogoča, da interesenti podpišejo pogodbo z gradbenim odborom pod naslednjimi pogoji. Plačati je treba denarni prispevek v višini 100.000 dinarjev in opraviti predpisano število prostovoljnih delovnih ur pri sedanji gradnji. Interesenti pa bodo dobili telefon, ko bo vključena predvidena telefonska centrala v KS Poljane, ker bodo takrat sproščene številke, ki jih ima KS Poljane v sedanji centrali v Gorenji vasi. Ob priključitvi na telefonsko omrežje naročnik po drugi varianti plača samoprispevek sisu za PTT promet in stroške priklopa. Ta varianta je na voljo tudi vam (in drugim krajanom), ki zdaj zaradi pomanjkanja številk niso dobili telefona. Omeniti pa moramo, da je tudi število priključkov po drugi varianti omejeno. Gradbeni odbor * smatra, da je sprejemal pravilne odločitve, ker do sedaj ni bilo spornih zadev. Upamo, da smo vam na omejenem časopisnem prostoru posredovali dovolj informacij in vam je zadeva glede gradnje krajevnega telefonskega omrežja v KS Gorenja vas pojasnjena. Če želite podrobnejše informacije, se obrnite na gradbeni odbor za gradnjo telefonskega omrežja v KS Gorenja vas. Predsednik gradbenega odbora za gradnjo krajevnega PTT omrežja: Miha Bizjak Pred praznikom v Preddvoru Spet štiri velike akcije . Preddvor, 30. septembra—V programu za letos so imeli tudi gradnjo prizidka k domu, namenjenega za zbiralnico mleka. Vendar jim to ne bo uspelo, ker upravni organi občine še vedno niso speljali postopka za izvzem javne poti, ki je pred 30 leti služila za živino. Zaradi Tega so zdaj ljudje precej nezadovoljni. Kljub prizadevanjem krajevne skupnosti so se dela pri obnovi fasade zavlekla Slovesnosti ob krajevnem prazniku, 3. oktobru, ko je bil pred 43 leti v Mačah izvoljen prvi narodnoosvobodilni odbor na levem bragu Save na tem območju, bodo v krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini za teden ali štirinajst dni odložili. Dela pri obnovi fasade kulturnega doma so se namreč kljub prizadevanjem krajevne skupnosti zavlekla. A bodo tudi letos, podobno kot lani in predlani, praznovali v znamenju pomembnih uspehov. »Letos smo se v krajevni skupnosti spet lotili štirih velikih akcij,« ugotavlja predsednik sveta Jože Zorman. »Pred dvema letoma smo obnovili dvorano v kulturnem domu, lani pa opravili hidroizolacijo temeljev in drenažo; letos smo se lotili še ureditve fasade in okolice doma. S celovito obnovo doma, ki je pospešeno potekala zadnjih nekaj let, bo ta del Preddvora končno dobil lepšo in urejeno podobo. Poudariti moram, da je bilo za ureditev doma in dvorane V okviru praznovanja bo v soboto, 4. oktobra, ob 19. uri v dvorani doma koncert mešanega pevskega zbora Consortium musicum iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Mirka Cu-dermana, ki je doma iz Tupalič. V petek, 10. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani i doma v Preddvoru slovesnost ob 50-letnici vodovoda oziroma vodovodne skupnosti Preddvor. Slavnostna seja sveta in krajevnih družbenopolitičnih organizacij pa bo predvidoma čez štirinajst dni, ko bo dokončana tudi fasada kulturnega doma. opravljenih prek devet tisoč prostovoljnih delovnih ur.« Druga velika akcija, ki tudi še ni končana, je gradnja dveh pokritih avtobusnih postajališč v zgornjem delu Tupalič. Krajani Hriba, zgornjega dela Potoč, zgornjega dela Tupalič in Možjance so zbrali 20 odstotkov po- Jože Zorman, predsednik sveta kra-jevne skupnosti trebnega denarja. S tem so si zagoto* vili tudi (razliko) denarja pri cestno; komunalni skupnosti občine Kran] za gradnjo postajališč. Pri tem sta jim pomagala tudi Jelovičin tozd v Preddvoru in preddvorski tozd Gt* Kranj, ki je preskrbel les. Če jim vf^ me ne bo nagajalo, bosta postajališč po načrtih Ahritekt biroja Tržič gotovi. »Tretja akcija je gradnja telefona na Možjanco. Izdelan je projekt, V° katerem bo na Možjanci moč priključiti do 20 telefonov. Še letos borno dobili material in pripravljamo tud1 nabavo drogov. Zdaj je že odločenOi da bo trasa za telefon potekala ob sedanji cesti na Možjanco. Takšna j* bila odločitev projektantov Tegrada in Podjetja za PTT promet KranJ-Gradnja naj bi se začela prihodnjo pomlad.« V krajevni skupnosti pa se ni najbolje začela akcija za ureditev javne razsvetljave od gasilnega doma do blokov in dela naselja proti Beli ter vključitev dela ulice, ki je bila pred leti izključena. Nekateri krajani SP namreč menili, da bi te naprave oziroma razsvetljavo moral zgraditi nekdo drug. Vendar pa sta potem spevali denar približno dve tretjini krajanov. Prav zato so se dela tudi zavlekla. Vendar kaže, da bodo letos naredili vsaj toliko, da bo ta del Preddvora bolje razsvetljen. »Ljudje pa so precej nezadovoljn1; ker letos ne bo zgrajen predvideni prizidek k domu, namenjen za zbiralnico mleka. Krajevna skupnost je že 18. junija lani vložila zahtevek za izvzem javne poti, ki je pred 30 Jen služila za živino. Vendar upravni organi občine še vedno niso speljali postopka za izvzem poti. Zbiralnico bomo zgradili, škoda pa je, da smo zg°' bili »denar.« .. A. Zalar Zbirke izkopanin—V domžalskem Domu društva za raziskovanje jam Simona Robiča so uredili zanimivo zbirko izkopanin iz bližnjih podzemskih jam, od katerih je urejena in za ogled obiskovalcev najvarnejša Železna jama. Z zbirko kapnikov so prizadevni jamarji še dopolnili sliko podzemnega sveta.—Foto: L. M. Društvo za raziskovanje jam Domžale Zanimiv podzemski svet Domžale—V petindvajsetih letih obstoja, obletnica bo decembra letos, je domžalskemu društvu uspelo ne le raziskati večino od 120 jam v občini, pač pa najzanimivejšo—Železno jamo—tudi odpreti za turistični obisk. V svojem jamarskem domu—med Dobom in gradom Krumperk—imajo tudi zanimivo zbirko kapnikov in izkopanin. Prav gotovo pri nas ni veliko društev za raziskovanje jam, ki bi lahko ob množici raziskanih in tudi neraziskanih jam na svojem področju imeli tudi lasten jamarski dom. To je uspelo domžalskemu društvu—seveda so delo zastavili že pred dvajsetimi leti. Leta 1963 so napeljali elektriko v najzanimivejšo od okoli 120 jam, kolikor jih poznajo na Domžalskem, uredili in zavarovali poti po 120 metrov dolgi jami, postavili ograje, mostove in jamo odprli za ogled. V bližini jame, ki je dobila ime po ostankih izkopavanja železove rude, je še druga, manjša jama, ki so ji zaradi varstva, ki ga je nudila pred Turki, nadeli ime Babja jama. V njej so našli tudi več zelo starih izkopanin—tudi po 15 tisoč let staro živalsko zobovje in kosti ter kamnito orodje. Del izkopanin hranijo tudi v jamarskem domu. »Čeprav dom še ni povsem dokončan, je zaradi zanimive lege, ker je tudi le streljal proč od gradu Krumperk, že dolgo imenitna izletniška točka. Zdaj, ko je urejena zbirka kapnikov, ki nam jih je letos odstopil Prirodoslovni muzej iz Ljubljane, je v spodnjih prostorih doma kaj videti. Sem smo postavili tudi vitrine z zbirkami Simona Robiča, kranjskogorskega biospeleologa, kaplana, ki je v prejšnjem stoletju med službovanjem v Dobu raziskoval tudi jame, kraški svet nasploh in njegovo življenje. Po njem je dobila ime tudi neka vrsta jamskih hroščev—robiči se imenujejo,«pravi predsednik društva Stane Stražar. V vitrinah so poleg izkopanin tudi zbirke žuželk, mahov in polžjih lupin ter različnih kamenin, ki jih je društvu prav tako podaril Prirodoslovni muzej. Prav zato so pogosto obiskovalci te zbirke šolarji bližnjih osnovnih in drugih šol. Letos, ko društvo praznuje 25-letnico ustanovitve, nameravajo izdelati tudi prospekt o jamah na Domžalskem. Razen tega pa so sklenili povezati z rovom Železno in Babjo jamo in tako slednjo odpreti za turistični obisk. L. M. Za rože je treba imeti roko Jurjevčeva Mirni z Okroglega: Begonije so najlepše Slapovi bršlink, begonij, fuksij-asparagusov in gorenjskih nagelj' nov vise z vseh oken in balkonoy-po tleh so razpostavljeni oleandri-ogromna modra pasijonka, dature-Vidi se, da mora biti tu doma prid' na in prava roka za rože. Mirni Kokalj,zdaj že trinajsto M to gospodinja pri Jurjevcu na Okroglem, je ljubezen do rož prinesla od doma, od Šumijevih f/ Struževem-Najlepše se ji zde begonije. Njede so vseh barv: rumene, rdeče, rožnate. Med njimi je poseben cvet, P°" sečna rožno-ciklamna barva. »Tole, ki mi je bila zelo všeč, sed1 prinesla iz Padove, kjer smo bili n* cvetlični razstavi. Zdaj mi že vrst" let cvete in nikjer pri nas še niše"1 videla podobne. Najbolj ji prijo n* hlevskih oknih: dež jih ne dobi, ke je nastrešje široko, in tudi son<* imajo šele od treh popoldne — so lepe. Pa veliko jih je treba z*|\ vati. Vsa voda, s katero pomije^ kangle za mleko, gre za rože.« Korita In lončki za rože so P°S^L li dragi, zato jih mož kar sam zb»r iz desk. Tudi razbijejo se ne, če P* dejo na tla. Rože v lesenih korit* bolje uspevajo, kot tiste v pla***' čnih. D. Dolenc Odkup divjega kostanja Ljubljana—Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek Ljubljana n* merava tudi letos odkupiti 500 ton divjega kostanja. Odkupna cena za ki gram bo 35 dinarjev. Prevzemali ga bodo od 29. septembra do 31. oktobra vs j delavnik (razen ob sobotah) v Ljubljani na Verovškovi od 14.30 do 18.30 1 . Mengešu (v prostorih tovarne Lek, Kolodvorska 27) od 10. do 18. ure. Ko**£jj| ne sme biti moker, blaten in plesniv. Najbolje je, če ga hranite v redkotk° mrežastih vrečah. Dobijo se v transportnem oddelku v Leku (tel.^61/340-^ 647). kjer se lahko dogovorite tudi glede prevzema in napovedi, koliko kostanja ste nabrali, kar velja še posebej za šole. Vse druge in formacije dobite po te fonu 061/348 9fl7 ali 061/348-989. IK, 30. SEPTEMBRA 1986 KULTURA .5. stran @@SyiKyj©3EnGLAS Slovenski književni prevajalci v Škofji Loki PREVOD - POGLED V TUJO KNJIŽEVNOST Loka — Okoli petdeset udeležencev delovnega srečanja slovenskih književnih prevajalcev se je minuli konec tedna ukvarjalo z vplivnom prevoda na knjižni jezik — to je bila ob prevodih Ivana Tavčarja in delu Toneta Potokarja osrednja tema vsakoletnega strokovnega srečanja. kov»f/sa razsUivama — Ivan Tavčar v tujih prevodih v Srednji družboslovno jezi-luijjaL. J* B. Ziherla in z razstavo knjig, ki so jih prevedli škofjeloški prevajalci v njjp1110! I. Tavčarja — so v Škofji Loki pospremili srečanje slovenskih književ-i^J^vajalcev. škofjeloški delež prevajalcev v slovenskem merilu niti ni tako F to ~~ 218 Prevedenih del'16 Prevajalcev in tradicija, ki sega tja v 18. stoletje. nef r®ypdi književnih del so bili vedno Ada mostovi med narodi- ^e »Dr ^°noric je zapisal, da se s tem Zjj^guje bedno rovtarstvo, odpira obu- Čez domaci prag...« Ker pa letos prv m° sP°min in slavimo začetnika jn e slovenske pisane besede, tvorca kli?-?Va^alca Pri™023 Trubarja, ni na-nie etda 3e Dila osrednja tema letošnja8^ že dvanajstega delovnega sreča-ar. slovenskih knjižnih prevajalcev ^menjena prav temu možu. Vendar fe slovenski književni prevajalci z rezati niso prvič vrnili na začetke tvor-j*- slovenske knjižne besede. Že pred ema letoma, ob obletnici izida slo- venske (Dalmatinova) Biblije, so namreč v referatih obravnavali podobno temo. Vendar pa na tokratnem strokovnem srečanju slovenski prevajalci niso govorili le o zgodovini slovenske književnosti, pač pa so — za drugo pomembno temo srečanja — pozornost namenili Ivanu Tavčarju in njegovim delom, prevedenim v tuje jezike ter jezike drugih jugoslovanskih narodov. O tem so govorili tudi gostje na srečanju, prevajalski kolegi iz drugih republik. Tretji del referatov pa je bil posvečen Tonetu Potokarju, prevajalcu iz slovenščine v srbohrvaščino in obratno. Po tem znanem in zaslužnem prevajalcu naj bi se v bodoče imenovala tudi listina, ki bi jo — po predlogu slovenskega društva — podeljevali zaslužnim prevajalcem v jezike jugoslovanskih narodov in narodnosti. Takšna srečanja so namenjena strokovnemu izpopolnjevanju, saj je skoraj vsak tretji udeleženec srečanja sodeloval z referatom. To pa je obenem tudi priložnost za izmenjavo drugih aktualnih vprašanj glede prevajalskega dela. Večina slovenskih književnih prevajalcev v zadnjem času krepko občuti zmanjševanje števila prevedenih ■ knjig, ki jih izdajajo naše založbe. Ta osip gre še posebej na račun tako imenovanih malih literatur, književnosti majhnih narodov, podobne posledice pa so bile občutne tudi pri prevodih iz velikih svetovnih jezikov. Založniška kriza mora vplivati tudi na obseg prevajalskega dela. Ne glede na to, da se zdaj od založniških hiš že slišijo drugačni, optimistični glasovi, pa takšna zatišja nujno pomenijo tudi informacijsko praznino v literaturi. Nekaj takšne praznine že tako ali tako imamo — posebno pri jezikih, kot sta, na primer, arabščina in albanščina, saj zanju nimam slovenskega knjižnega prevajalca. Zelo malo je ljudi, ki bi prevajali iz skandinavskih jezikov, portugalščine, romunščine itd. Medtem ko je bila še pred leti problem španščina, je zdaj ta prevajalsko-lite-rarni primanjkljaj že kar precej zmanjšan. Prevajanje je pač znanje, za , katerega ni dovolj le poznavanje tujega jezika, temveč tudi tuje literature — in kar je še posebej pomembno poznavanje slovenskega jezika. Brez tega sploh ne more biti dobrega prevoda. Marsikateri prevod pokaže prevajalče-vo slabo ali dobro poznavanje-lastnega jezika. Zato se tudi na strokovnih srečanjih, kot je bilo škofjeloško, namenja toliko pozornosti prevodu in njegovemu vplivu na oblikovanje knjižnega jezika. L. M. Prešernovo gledališče Kranj PRVA PREMIERA V NOVI SEZONI Kranj — z novo uprizoritvijo dramskega besedila Vitomila Zupana Bele rakete lete nad Amsterdam se jutri začenja gledališka sezona v kranjskem gledališču če no1 zvečer DO Prešernovo gledališ-ja u režiJskim vodstvom Iztoka Tori- Arn trizoril° del° Bele rakete letiJ° nad ga d dam- Delo znanega slovenske-toJ:Farnatika, pisatelja in pesnika Vi-tiag • ^uPana je bilo pred desetletjem fcaiu a^eno na vsejugoslovanskem nate-Ijih (T s.° ga v številnih kulturnih oko-SW p i v tujini) že predstavili občin-za(jn.Prešernovo gledališče sega v eno 2ud de*iz D°gate6a opusa Vitomila df^a. Leta 1982 je krstilo njegovo je d Stvar Jurija Trajbasa, delo, ki vni amsko izhodišče poiskalo v fikti-2godovini. Rakete-pa so sodobna lja J'Pr°t>lem tistega družbenega oko-d.el/V ^e razkr<>j tebko začutil že v se-°aesetih letih in je v tem desetletju klavrno razpadel. Tri junake nam Zupan »predstavi« v dogodku ene noči, v dogodku, ki ima prvine tragičnega in komičnega. V Zupanovi igri nastopajo Bernarda Oman, Tine Oman in Janez Škof. Za Omanovo je to prvi nastop v stalnem angažmaju pri kranjskem gledališču. Ob režiserju so pri postavitvi Raket sodelovali še Matija Logar kot dramaturg, scenograf je Tomaž Marolt, ko-stumografinja Jerneja Jambrek, glasbenik Miha Kralj. Prešernovo gledališče je letos razpisalo sedem gledaliških abonmajev predstav za odrasle, zradi' izjemnega zanimanja pa je bil dodatno razpisan še osmi, verjetno pa ne bi bilo,, odveč razpisati celo devetega, saj je bilo zanimanje občinstva za vpis nad pričakovanji. Za tiste, ki sd ostali brez abonmajskih kart, ponuja kranjsko gledališče premierske predstave, ki so za tako imenovano izven občinstvo. Drevi je v gledališču že predpremiera, do konca meseca se bodo zvrstile vse predstave za abonma, vmes pa bo gledališče v Mariboru nastopilo v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja. Z uspešno uprizoritvijo dela B. Hofmana in P. Lužana Noč do jutra bodo slovesno odprli letošnje mariborske gledališke igre, ki iz slovenske preraščajo v jugoslovansko gledališko manifestacijo. (ar) Mednarodni festival športnih in turističnih filmov Kranj, od 29. septembra do 4. ;,. oktobra__ ^: NA PLATNU KINA CENTER pro * *- Od včeraj se v popoldanskem in večernem sporedu na platnu kina Center vrtijo filmi, izbrani za festivalski Kita*Do sobote jih bodo prikazali 58, največ jugoslovanskih in francoskih, pa tudi iz tako oddaljenih dežel, kot je kotili ' Športni filmi so letos razvrščeni v večerni program po temah. Vendar je po oceni Stanke Godnič, filmske Ca»"ke, ki si je kot članica selekcijske komisije ogledala vse filme, tudi popoldanski spored športnih in turističnih *-»««^_ filmov vreden ogleda. l0rek, 30. septembra, ob 16. uri luf dlJ|i kubanski zastopnik na festiva-y£ Z1»ti par, film o znanih kubanskih g padcih, Oriselu Marzinezu in Ro-hori **u Ricardsu. Eden od treh za- ^nonemških predstavnikov Lanza-*np otok vulkanov sodi med turisti-vliA i me- Češki Spartakiada predstava športne počitnice. Francoski film lik na koS se ukvarja z različnimi teh-j^arniv košarki. Tekmovanje v balo-a n Je tema poljskega filma Tišina. °k 20. uri — vodni športi RovVStralski film obe si želiva zmage in r >n 0 PriPravah plavalk Lise Forest tre • rgie Parkes. Garaški veslaški riaH \ng ^e zaJet v sedemminutnem ka-tib* * m filmu Veslanje; Edini indijski o S Avant«»« na divjih vodah, je film Odpravi v velikih gumijastih čolnih ^vira Gangesa in Inda. Švicarski Reu-^^nje s Tajsko je turistični. Mu IteK ^vetovno prvenstvo v vesla-je športna reportaža. Sreda, 1. oktobra, ob 16. uri Četrtek, 2. oktobra, ob 16. uri Francoski Brez težav govori o nevarnostih pri snemanju v tisoč metrov visoki navpični steni. Romunski film Potrebno je vaditi govori o telovadnih vajah za starejše. Sovjetski Aerobika ima dovolj zgovoren naslov. Jugoslovanski film Brač govori o znamenitem kamnu in kamnoseštvu. Ameriški Kavboj, pozor je film o krotenju divjih konj. Vzhodnonemški Dresden je film o današnjem Dresdenu. Edini kitajski film Ledeno mesto govori o svojevrstni ledeni kiparski razstavi. ob 20. uri — alpinizem Francoski Christoph je film o solo vzponu Christopha Profita po zahodni steni Druja. Italijanski Mont Blanc pred 200 leti je film o zgodovini osvajanja te gore. Jugoslovanski Slovenija pozimi je impresija zimske Slovenije. Francoski Mali Karim je filmski portret izkušenega pakistanskega gorskega nosača. Ameriški Na kolesu BMX je akcijski film iz sveta koles BMX. Jugoslovanski Murter je filmska pripoved o enem od 174 kornatskih otokov. Avstralski film Maraton je film o avstralskem maratoncu Robertu de Castellu. Sovjetski film Šport lenih govori o uporabi športnega orodja. Čehoslovaški film Akrobatsko letalstvo je film o petem evropskem prvenstvu v akrobatskem letenju. ob 20. uri — atletika Ameriški film Zlate medalje Los An-gelesa je predstavitev najuspešnejše ekipe ZDA na olimpiadi leta 1984. Poljski Janusz Kusocinski je filmski portret znanega poljskega atleta. Francoski film Vražji ljudje govori o udeležencih 520 km dolgega pohoda, tri dni in tri noči, od Pariza do Strasbourga. Kanadski film Vrni udarec je film o športni poti boksarja. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta razstava Franceta Pibernika Druga prisotnost. Likovna realizacija razstave je delo Andreja Pibernika. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Športna karikatura na Slovenskem — prireditev je organizirana v okviru kranjskega festivala športnih in turističnih filmov. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj v svobodi in obnovi 1945-1950. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike Pavle Lužnik, član Dolika. V galeriji Kosove graščine razstavlja ilustracije Marjan Amalietti. RADOVLJICA — V pasaži radovljiške graščine so na ogled fotografije Franca Kolmana, člana Fotokluba Andrej Prešern z Jesenic. BOH. BISTRICA — V Domu Joža Ažmana je odprta, razstava slik Antona Plemlja. ŠKOFJA LOKA — V Homanovi hiši na Mestnem trgu je odprta stalna slikarska razstav akad. slikarja Franca Novinca. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure, ob istem času je odprta tudi galerija. KRANJSKA GORA — V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Ljudska glasbila slovenskega alpskega ozemlja. VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan razen sobote od 8.30 do 14.30. KONCERT CONSORTIUM MUSICUM Preddvor — V soboto, 4. oktobra, ob 19. uri se v Domu DPO Preddvor obeta lep glasbeni večer. V gosteh bo znani pevski zbor Consortium Musicum iz Ljubljane, ki ga vodi Mirko Cuderman. Koncertni spored obsega umetne in narodne pesmi. Jezikovno razsodišče JALOVOST VLOŽENIH NAPOROV »Pogosto, še največkrat v govorih naših politikov, slišim ali preberem tele besedne zveze: storili bomo (smo) napore, naredili bomo (smo) napore, vložili bomo (smo) napore, da bi hitreje premagali križe in težave... Mar ne bi bilo lepše in pravilneje potruditi se, močno se truditi, zavzemati se za, prizadevati si?« — D. S., Nova Gorica. Naš dopisnik se ne moti. Res bi bilo »lepše in pravilneje« uporabiti ustrezen (polnopomenski) glagol, saj je prav glagol beseda za izražanje dejanja; ne otežujemo razumljivosti sporočila z besedno zvezo, kjer ta ni potrebna^Prime-ri, kakršne navaja naš dopisnik, sodijo med tako imenovana lažna posamosta-vljenja ali nominalizacije. Posamostavljenje glagolskega stavka v samostalni-ško besedno zvezo je načelno pogost in koristen postopek, kadar želimo kaj povedati bolj strnjeno gospodarno in posplošeno, npr.: Potem ko je Janez odšel, se je njegova žena bridko razjokala zaradi vsega, kar ji je storil. — Po Janezovem odhodu se je žena zaradi vseh njegovih dejanj bridko razjokala. V tem primeru smo namesto treh stavkov v zloženi povedi dobili enega samega, prostega, ki pa pravzaprav izraža tri dejanja. Tu posamostaljenje skrajša sporočilo, ne da bi zmanjšalo razumljivost, zato je upravičeno. Take samostalni-ške besedne zveze pogosto najdemo predvsem v strokovnih in znanstvenih besedilih, kjer podajamo dejstva posplošeno, ne glede na osebo in čas, ki ju nujno izraža glagol. Neupravičene pa so tiste nominalizacije, ki ničesar ne strnjujejo, aVnpak celo širijo ter zapletajo in odtujujejo izraz, saj njihovi tvorci rabijo več besed tam, kjer bi lahko bila ena sama. Najpogosteje se to dogaja v birokratskem jeziku. Ustvarjalci in »izvajalci« tega jezika storijo napore, namesto da bi si prizadevali, opravljajo delo, namesto da bi delali, opravijo razgovor, namesto da bi se pogovorili. Seveda pa tako zapletanje po nepotrebnem trati čas, papir in potrpljenje naslovnikov in povzroča, da »kolne kmet, molitve bravši«, pa naj bodo napori »vloženi« s še tako plemenitimi cilji. KONČANA FILATELISTIČNA RAZSTAVA Škofja Loka — V galeriji Loškega gradu so v nedeljo zaprli zanimivo fila-telitstično razstavo Loka Fila, na kateri je sodelovalo šest slovenskih filateli-stičnih društev. Med ljubitelji filatelije razstava ni zbudila pozornosti le zaradi svoje obsežnosti, saj je bilo v 160 vitrinah na 2000 listih razstavljenih 31 različnih zbirk znamk, od generalne do specialnih, tematskih in študijskih, temveč tudi zbirke, ki se doslej še niso pokazale v javnosti. Ob tej priložnosti je bila na razstavi, ki je bila posvečena letu kongresov, izdana tudi priložnostna dopisnica s priložnostnim žigom Škofjeloško filateli-stično društvo, ki je to razstavo organiziralo, sodi sicer med najmanj številna slovenska društva, vendar pa po svoJTcIelavnosti že vrsto let med najboljša. KRAJINA NA DONITOVIH PLATNIH Gozd Martuljek, 27. septembra — Kar 29 slikarjev v Donitovi slikarski koloniji v Gozdu Martuljku • Letos je delovna organizacija Donit iz Medvod v Gozdu Martuljku že tretjič organizirala slikarsko kolonijo. Komisija za kulturo, ki jo vodi prizadevna kulturna delavka Joži Jordan, referentka za ekonomsko propagando, je nadvse delavna, delavci pa sprejemljivi za vsa kulturna dogajanja. »Namen našega srečanja je, da se z bero tako ljubiteljski kot akademski slikarji in nekaj dni preživijo skupaj, v naravi in na delovnih sestankih, « pravi Joži Jordanova. »Izkazalo se je, da je to odlična oblika za medsebojno spoznavanje, izmenjavo mnenj in izkušenj. Letos je v Martuljku 29 slikarjev, ki jih navdušujejo izjemni krajinski motivi okolice Martuljka in gornje-savske doline. Vsak slikar bo po skupni razstavi poklonil Donitu dva akvarela, če slika v akvarelu, tisti, ki bodo slikali v olju, pa eno delo v olju. Slikarska dela bodo krasila poslovne in delovne prostore v Donitu. Letos so med nami tudi tri študentke likovne akademije, prišel je celo akademski slikar iz Munchna. Vzdušje je izjemno, vsak dan nastajajo prekrasna umetniška dela, kar je potrdilo, da so takšna srečanja koristna in da je i njimi vredno nadaljevati.« r> Sedej (mmmmmMGLAS 6. stran REPORTAŽA Tudi letos kvalitetna vina iz Goriških Brd V vinski kleti so opremljeni z najmodernejšimi stiskalnicami, tako da lahko vse odkupljeno grozdje stisnejo še isti dan. Odkupna postaja je zelo moderna, saj v enem dnevu prevzamejo tudi do lOjj vagonov vina. Opremljena je z elektronskimi napravami, s pomočjo katerin kmet takoj po oddaji grozdja izve, koliko denarja bo dobil. LETOŠNJA NOVOST - VINO SAUVIGNON Goriška Brda, dežela zelenih gričev, se razprostirajo med rekama Sočo in Idrijco ter med Sabotinom in Krminsko goro. To področje se imenuje tudi sončna Brda. Velikega pomena za razvoj briškega gospodarstva je 185 tisoč hI velika vinska klet za družbeno in celotno zadružno proizvodnjo grozdja, pridelano na 2000 ha vinogradniških površin. Zadruga Goriška Brda pa upravlja še z 280 ha sadovnjakov, hlevom s 500 stojišči, več odkupnimi skladišči, trgovinami za prodajo reproma-teriala in zaščitnih sredstev ter kmetijsko mehanizacijo. Goriška Brda imajo zelo ugodno mediteransko podnebje in primerno sestavo tal, kar daje odlično kvaliteto proizvodom in dober poslovni uspeh. Čeprav so bili briški proizvodi poznani in cenjeni že več stoletij, niso nikdar dosegli takšne kvalitete in priznanja kot sedaj, kar velja predvsem za briška vina. Zadruga Goriška Brda proizvaja v glavnem bela vina, med katerimi je najbolj cenjena in poznana sorta zlata rebula. Druge bele sorte so še tokaj, beli pinot in novost — sauvi-gnon. To trto so gojili v Bržih že pred 90. leti, vendar so jo iz neznanih razlogov prenehali. Zdaj jo že spet gojijo pet let in šele letos je dobila »zeleno luč«, za prodajo. Med rdečimi sortami prevladujeta merlot in cabernet. Celotno proizvodnjo prodajajo v litrskih in buteljčnih steklenicah kot kakovostno in vrhunsko vino. Večino proizvodnje prodajo doma, vedno Enolog v vinski kleti Tomo Sirk pravi, da ga je zaradi dolgotrajne suše skrbelo za letošnjo letino. Sedaj, ko je večina grozdja že obrana, je z letino zelo zadovoljen. Član zadruge Goriška Brda, Alojz MarkoČič, je z letošnjo letino zelo zadovoljen. Zaradi visoke sladkorne stopnje bo prejel tudi več denarja, kar mu omogoča nadaljnjo modernizacijo strojev in posodobitev vinogradov. uspešnejši pa so tudi na tujih tržiščih. V Ljubljani in Beogradu imajo tudi svoja predstavništva s skladišči. Z izvozom dosegajo lepe uspehe. Izvažajo v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, ZDA, Italijo in Belgijo. Za kvalitetna briška vina pa se zanimajo tudi že v Kanadi, na Japonskem in drugod. Značilnost za kmetijsko zadrugo Gorišča Brda je, da se je vse od ustanovitve leta 1948 pa do danes dobro razvijala. Visoka stopnja tehnološkega razvoja in dobro zasnovani dohodkovni odnosi med zadrugo in združenimi kmeti ter dolgoročna povezanost navzven jim zagotavlja stabilnejši in perspektivnejši ekonomski položaj. Zaradi dobre samoupravne organiziranosti se stalno povečuje socialna varnost združenih kmetov in članov kolektiva, ki imajo zaradi tega zaupanje v zadrugo. Z* druga združuje 1450 članov, z vso odgovornostjo uspešno sodelujejo v celotnem proiz-vodnem programu. Za svoje delo so dobili že Šte-vilna odlikovanja in priznanja-Na letošnjem sejmu VINO 86 1 Ljubljani so prejeli 3 velike zlate, 4 zlate in 4 srebrne medalje. Leta 1982 je bila OZD Goriška Brda nagrajena od mednarodne organizacije za oceno kvalitete »San Fortunat« z nazivom HIŠA KVALITETE. Na podlagi tega naziva pa je ista organizacija v letošnjem letu podelila največje priznanje GRAND PR™ za vino sorte merlot. To priznanje je vsekakor dokaz, da se trudijo za čim boljšo kvaliteto svojih vin, istočasno pa je velika spodbuda za nadaljnje delo. Trideset let UKO Kropa Poznani doma in v tujini Kropa, septembra — Trideset let ni tako dolga doba. Za majhno delovno organizacijo, kot je Umetno kovinska obrt UKO Kropa, pa je vsekakor pomembna. Z lastnim delom, trudom in izdelki so postali dobro poznani doma in v tujini. Umetno kovinska obrt Kropa je poznana po lepih izdelkih iz umetnega kovaštva. V stanovanjih ljubiteljev umetnosti so namreč njihovi izdelki že lep čas nepogrešljivi. Poleg izdelkov umetnega kovaštva pa UKO Kropa izdeluje, seveda po naročilu, tudi zelo natančne poštne in bančne žige. V zadnjem času delajo tudi sekirice za odkazo-vanje lesa. Sicer pa jim prav nobenih težav ne delajo zelo natančni (precizni) graverski izdelki. Pri tem naj še posebej omenimo tako imenovane cize-lerske izdelke, upodobljene po raznih folklornih, ornamentni-čnih in drugih podobah na bakru ali drugi kovini.. Tradicija kovaštva v Kropi je že precej stara. Prišlek to najlepše opazi, ko pogleda po gorenjskih hišah v Kropi, ki jih krasijo križi in mreže. Značilne so tudi posebne ključavnice in podobni izdelki, ki so jih poleg že bljev nekdaj izdelovali v Kropi. Sicer pa prava umetna kovinska obrt v Kropi sega v leto 1936. Tako danes umetno kova štvo slavi tudi 50-letnico začet ka izdelovanja umetno kovanih izdelkov. Takrat, pred 50 leti, je namreč pod vodstvom ravnatelja žebljarske zadruge Jožeta Gašperšiča v Kropi začela s poukom umetne kovaške obrti tudi šola za to dejavnost. 1956. leta pa se je osamosvojila in v Kropi ustanovila samostojno organizacijo dela za to dejavnost. Za majhen, danes 45-članski kolektiv, je bila to takrat nedvomno velika odgovornost za delo in sredstva. Prav gotovo je bila tovarna vijakov Plamen v Kropi tista, ki je omogočila zasnove za razvoj umetne kovaške obrti. V 30 letih dela in obstoja v Umetni kovinski obrti v Kropi niso bistveno spremenili načina dela. Sodelovanje s Plamenom jim pomeni še sedaj dobro oporo za razvoj in nadaljevanje te lepe obrti. Nekatere delovne postopke so sicer posodobili, vendar pa je praviloma veliko izdelkov takšnih, da pravzaprav pomenijo.unikat. V Umetni kovinski obrti v Kropi že nekaj časa ugotavljajo, da sta razvoj in nadaljevanje tradicije v njihovi delovni organizaciji ogrožena. Glavni vzrok so kadri. Mladi se danes neradi odločajo za fizične poklice. Kovaški poklic pa to vsekakor je. Zato težko navdušijo mlade, težko dobijo učence za to lepo obrt. Po drugi strani pa je tudi res, da usmerjeno izobraževanje ni najbolj naklonjeno poklicem, ki terjajo veliko delovne prakse med učenjem in hkrati poudarjajo fizično delo za Kolektiv UKO Kropa redno sodeluje tudi na različnih dorna^ sejemskih prireditvah. Povsod se zanimajo za njihove izdelk* jih občudujejo. usposobljenost. Starejše kovače v UKO, ki kujejo že prek 30 let, zato skrbi, kdo bo nadaljeval njihovo delo. Resno velja razmisliti o kadrih in ustreznem izobraževanju za to področje. Za delovni kolektiv velja, da nenehno na vse načine priza ^ va, da bi pridobil mlade in ' navdušil za ta lep poklic. Ta majhen delovni kolekti^, v tridesetih letih vedno znal 0 lati in gospodariti. To dokaz^ jo poslovni rezultati. Vedno ,j imeli dovolj moči, znanja intu j denarja tako za obstoj kot razvoj. Najlepši dokaz za to njihovi izdelki, ki so cenjeni . ma in v svetu. Ugotavljajo^, tudi, da dobivajo vedno vec j| ročil, ki jim prav zaradi pom^y kanja novih moči in delavC niso vedno kos. o0' Da so njihovi izdelki res v v znani in občudovani doma 1 -j svetu, še tale podatek. V W Q. imajo razen proizvodnih P štorov tudi svoj razstavni oz v Obiskuj, ma prodajni prostor. . tem prostoru je vedno vec so redki, ki pridejo v Jugos'^, jo na dopust iz tujine in se tem oglasijo še v Kropi- ^ Q. njihov razstavni oziroma dajni prostor, ki je odprt v delavnik od 8. do 14. ure, od . botah pa od 9. do 12. ure.' |jd prava paša za oči, za |iub'L# in poznavalce tovrstne dom Pnd 30 leti je bila ustanovljena delovna organizacija Umetno kovinska obrt v Njihov razstavni oziroma prodajni prostor v Kropi je res prava paša za oči. Kropi poz umetne obrti. 5?§ii3»lSEPTEIVIBRA1986 KRONIKA 7. stran (mmimiesglas 27. september — dan penoloških delavcev Ali res vsaki barabi daš roko? Jkdovljica, 27. septembra — V radovljiškem oddelku Zaporov Mubljana ravnajo ž obsojencem kot s človekom — Zaposleni v tovarnah, kjer lahko obdržijo delo tudi kasneje Radovljiški oddelek zaporov Lju-°|]ana sprejme 44 obsojencev in ne med velike zapore. Več po-.^Ij in boljše razmere v nadstrop-st r6 *eliJ° imeti le zato, da bi po-J™1 X©čji, temveč zato, ker so si v Tajili letih izbrali zelo humano P°t za delo in ravnanje z ljudmi, ki **ri njih prestajajo krajše zapor- ® kazni večinoma Gorenjci, in si-zato, da so bližje doma. Dva-na mesec imajo po 48 ur pro- j^Sa izhoda, uprava dovoljuje pisk svojcev, številnim pa omogo-*^Zaposlitev. Zaposleni so v Verigi, f?lezarni, Elanu, Gradbincu, Iskri J^nj.-LlP-u, Žitu, kranjskem Exo-J?rmu. Po zakonu jim pripada četr- Najtežja je pot nazaj v zaporno in sa^ po delu srečujejo znance ^Prijatelje in si želijo domov. Vzdržijo ie najbolj trdni, duševno f*°čni. Osebje zapora zato precej e6a, saj se stvari prav lahko obrtjo drugače. Priznati jim morali0'da imajo veliko izkušenj, zna- Ja in sposobnosti za spoznavanje gojencev. Z zaporom takega *^*Prtega tipa« pa je nedvomno dela, najlažje je pač zaloputniti a*?.*n zapisati številko. k.**" nas so večinoma prestopni-n ? ^°renjske, o tem pa odloča re-PuWiški sekretariat za pravosodje, Pravi Franc Porenta, vodja oddel-ia zapori v Radovljici. »Sistem de- a 1® tak, da gradimo na medseboj-ne»n zaupanju, pri nas zaporniki stavlja,« pravi pomočnik vodje Drago Buha. »Ce le ni zlorab in špekulacij, se da znosno preživeti kazenske dni. Dnevni red je tak: spijo devet do deset ur, dvakrat na teden jih obišče zdravnik, redno prihaja predsednik sodišča. Hrana f°s kar dobra, kuha jim obsojenec, e se spominjam starejšega zapornika, ki mu v življenju nič ni bilo prihranjenega, ko nam je nekega dne dejal: šele tu sem začutil, da sem človek.« »Delovne razmere so res slabe in komaj čakamo na nove prostore v nadstropju,« pravi paznik Mane Grahovec. »Vsekakor smo humani, niso številke. Prizadevamo si, da bi ohranili human odnos in da bi jim čim bolje pomagali, če pomoč hočejo sprejeti. Niso redki primeri, ko obsojenci nadaljujejo delo na svojih delovnih mestih: pri tem delovne organizacije ne izgubljajo, delo pa si delavec ohrani.« »Obsojeni so pri nas veliko bolj sproščeni, kot si večina ljudi pred- a to zahteva neprimerno več dela, saj se moraš z vsemi ukvarjati in pri vsakem drugače ravnati. Ce greš predaleč, se prav lahko ma ščuje, ves trud se izjalovi, saj prihajajo sem različni ljudje. Tako, kot se je nekoč nekdo zmrdoval, češ ali naš vodja, Porenta, res »vsaki barabi da roko,« ko pride ali odide (in res jo vsakomur ponudi), tako se meni še ni zgodilo, da bi se nekdanji obsojenec obrnil stran, kadar me zagleda na cesti.« D. Sedej KLICAJ ZA VARNOST i2£styo okolja — v Iskri naredili prvi korak Napravili bodo posnetek ekoloških razmer p^j. 26. septembra — Dve ekološki nesreči — semiški PCB in razlitje ^Ost B V ^te^nan *~ sta bili povod, da so v Iskri namenili večjo pozorni Va?stvu okolja. Lansko jesen so pripravili problemsko konferenco o °61Ji» odločili so se za vpeljavo sistema varstva okolja v celotni Iskri. VaJ!1"?^ s° mimo in 1. oktobra se bodo lotili popisa ekoloških razmer v n Iskrinih tovarnah, vpr Sf *skrine tovarne so dobile dva iskrinih tovarnah. e Ukri_, l^^ftoika o onesnaževanju in eko-rep V\ razmerah. Prvi vprašalnik je °Hes »ki za ugotavljanje virov Si0 n&ževanja in ogrožanja okolja v °rpaerirJ* in ga morajo vse delovne D^, .1ZaciJe oddati do 15. oktobra. Varip vprašalnik pa je Iskrinim to- >u*Sam posredovala skupina SEPO m kadili -______rormhli SsSi kc $k*°a*ni. Predstavlja popis ekolo so ga z ustreznimi republi-komiteji in inšpekcijskimi sta0" stan3a (poročilo o posnetku lzr^ia' ekološko varstveno oceno). IsP°fn3eni vprašalnik bodo morale d„ j ne tovarne vrniti skupini SEPO °^cembra. Iskra na področju ekologije že vrsto let sodeluje z Inštitutom Jožef Štefan, kjer deluje tudi skupina SEPO. Kakor smo jeseni slišali na problemski konfenMici, bo sodelovanje še večje, saj vnfskri sami ne bodo .mogli vpeljati sistema varstva okolja, ker nimajo ustreznih strokovnjakov. Priprave na popis ekoloških razmer v Iskrinih tovarnah so torej že mimo, 1. oktobra pa se začenja druga faza vpeljave sistema za varstvo okolja. V tej fazi bo skupina SEPO sodelovala pri inventarizaciji posnetka stanja v tovarnah, izdelala poročilo, oceno stanja in smernice za *8 let Narodne zaščite Jože Podlipnik-Vasilij takra*11* zaS*ita« ki j« Mla v Sloveniji ustanovljena jeseni leta 1941, je 'Oval °PravUala številne naloge kot sestavni del osvobodilnega boja: inočn**^ Prabiv1"'5*™ *n njegovo imovino, skrbela za javni red in mir, ^oloč'?80 v*ogo pa te dobi'11 P? marcu leta 1944, ko ji je naloge z odlokom poV0j Predsedstvo NOS. Njena dejavnost pa se je potegnila še daleč v že va- Eden od mož, ki jim je bila zaupa-; zaščita prebivalstva na Jesenicah, v k Jože Podlipnik-Vasilij. Zdaj živi p/^anju, doma pa je s tromeje, iz pokorena. Nemci so ga vzeli med Eftotf. že od 11. aprila 1941. leta je rj*y Dachauu, nato v Buchenwaldu. nawembra 19*3-leta ga ^e mednarod" J* komisija pripoznala za bolnega, in r^sfali so ga domov. Jeseniški Gesta-y*JJ hotel, da se zaposli kot stražar, železarni ali pri železnici, vendar ni lavVOlil- Dali so 8a za pomožnega de-22* na pošto. Po Jesenicah je nosil lg {J0 vse do septembra leta 1944, ko * °u spet aretiran: obdolžili so ga pojave s partizani in mu dokazovali, a 3lrn je dostavljal jod in nemške ži-*«sane kuverte Bii0 je res toda na ashšanju tega ni hotel priznati. Spet j« prišel v taborišče v Nemčijo. Fe- ruarja leta 1945 pa je od tam pobe-Tal! m se sreino vrnil na Jesenice. akoj je dobil zvezo s partizani, delal J na terenu in sodeloval v sklepnih dni- za osvoboditev gornjesavske °«ne. V službo Narodne zaščite je vst°Pil 9. maja 1945. leta. *Naro1na zaščita na Jesenicah je s osebnimi skupinami varovala pre- dore, železarno in železnico. Zaščitnikov je bilo 145, od tega največ borcev. Jesenice so bile tedaj skoraj prazne. Veliko ljudi je bilo izseljenih, veliko v partizanih, pomrli so ob bombardiranju. Trgovine so bile izropane. Vsak je svoje blago skrival. Veljala je obvezna oddaja, vsepovsod smo odkrivali skrivače. Kje vse niso skrivali živil! Na njivi smo našli zakopane ža-klje... Odvzem je bil nujen, saj je bilo treba prehraniti delavce železarne, ki je takrat začela obnavljati domovino in postavljati na noge prvo težko industrijo. Včasih je bilo hudo. Morali smo vzeti tudi tistim, ki so vso vojno hranili partizane. Toda drugače ni šlo. Povsod je ležalo polno orožja. Samo na Jesenicah so partizani razorožili tri transporte do zob oboroženih Nemcev in Vlasovcev. Nesreče so se vrstile. Opozarjali smo starše in vodstva šol, da se otroci ne smejo igrati z orožjem, za orožje smo določili zbirno mesto. A vseeno je bilo veliko nesreč, tudi smrtnih. Pri blejskem mostu na Jesenicah je bilo naenkrat ra- Avtomobilska luč je zastonj - Vse več bo pustih, deževnih jesenskih dni, ko bo tudi sredi belega dneva mračno. Pri nas sicer ni predpisa, ki bi voznikom predpisoval, da v takem vremenu morajo prižgati luči, da bi bili na cesti bolj opazni. Presoja, kdaj luči in kdaj ne, je v glavnem prepuščena vsakemu vozniku. Razen ponoči, seveda, in v gosti megli. Žal pa se — tudi v vsakdanjem mraku — najdejo še pretirano varčni vozniki, ki jih je zaradi neprižganih luči prav lahko spregledati. Zaradi njih se dogajajo tudi nesreče. Običajno jo skupi »slepi izsiljevalec«. Avtomobilska luč je baje edina elektrika, ki je ni treba plačati. Samo na stikalo je treba pritisniti, pa je v času in vremenu, ko je namesto dneva in noči sivina, ogromno narejenega za večjo prometno varnost. Ne sprašujte se, zakaj vam nasproti vozeči avto »mežika«. Morda vas je voznik, ko je hotel že zaviti v levo na stransko cesto, šele zadnji hip opazil... jj j ekološko-varstvene ukrepe ter pripravila ekološko-varstveno oceno po posameznih Iskrinih tovarnah. Ker je v zvezi z izpolnjevanjem vprašalnikov več nejasnosti, saj so novost, s takšnim delom pa se doslej niso ukvarjali, so oziroma bodo pripravili več sestankov s predstavniki tovarn, na katerih jih bodo pojasnili. Takšen sestanek so že imeli na ljubljanskem območju, pripravili pa jih bodo še za Iskrine tovarne na kranjskem, dolenjskem in primorskem področju. Ljubljanski sestanek je pokazal, da je Iskrine predstavnike najbolj zanimalo vprašanje odgovornosti za podatke in kdo v tovarnah sploh odgovarja za varstvo okolja ter kdaj bodo urejene deponije nevarnih odpadkov. Tudi na Gorenjskem takšne deponije še ni. Povedati moramo, da je bil v Sloveniji spomladi sprejet Pravilnik o posebnih odpadkih in nevarnih snoveh (prvi takšen pravilnik v Jugoslaviji), ki je v veliko pomoč strokovnjakom za ekologijo v delovnih organizacijah. mv njenih enajst otrok, pa pri Žirovnici, Savi in drugod.« Jože Podlipnik-Vasilij je bil do julija 1945 v Narodni zaščiti, potem je bil premeščen v okraj Kranj, kjer je bil šef kriminalistične službe za Radovljico in Jesenice. V kriminalistični službi je ostal vse do upokojitve de cembra 1964. leta. Ta teden se bodo na otvoritvi razstave o Narodni zaščiti srečali v Kra nju vsi nekdanji člani Narodne zaščite. Precejšen seznam imen in naslovov imajo, vseh pa zagotovo ne. Na zbrane naslove bodo poslali pisna vabila, za vse druge pa naj velja tudi vabilo v Gorenjskem glasu, sporočajo organizatorji. D. Dolenc Smetiscni razglednici — Zgornji posnetek je nastal v Podmežakli. Na Ilirsko ulico jeseniško komunalno podjetje Kovinar očitno prav redko zaide. Tam imajo sicer odprt zabojnik, ki ga »krasijo« številni odpadki okoli njega, vendar ga komunalci redko izpraznijo. Odlagališče odpadkov je postalo drugi dom potepinskih psov, mačkov in podgan, okoličani pa z gnusom prenašajo smrad. (D. S.) — Spodnja fotografija pa je nastala za »cegelnico« v Stražišču, kjer divje smetišče trmasto vztraja, čeravno ga domačini v občasnih očiščevalnih akcijah pospravijo. Se se bodo lahko trudili s tujo nesnago, saj onesnaževalcem očitno nihče ne uspe stopiti na prste. (h. j.) — Sliki: F. Perdan NESREČE Motorist pobegnil Jezersko, 27. septembra — Franz Lesjak, 1939, iz Avstrije se je z avtom v bližini gostilne Kanonir umaknil skupini otrok. Ko jih je že prehitel, je nenadoma pred seboj, na svojem voznem pasu, opazil voznika motornega kolesa BMW, ki je pripeljal z neprimerno hitrostjo in zadel v stransko levo ogledalo Lesjakovega avta, nato pa peljal naprej. Lesjak, ki se je motoristu umaknil povsem na desno, se je z avtom prevrnil v skoraj tri metre globok previs. Škode ima za tri milijona dinarjev, za pobeglim motoristom pa še pozveduje-jo. _ Nezgoda v križišču Kranj, 25. septembra — Olga Štirn, 1935, iz Hrastja je v križišču Gubčeve ceste s Cesto 1. maja zavijala levo proti Čirčam, ko je nasproti pripeljal Voji-slav Ašanin, 1953, iz Kranja, brez izpita B kategorije; zaradi prevelike hitrosti vozila ni mogel pravočasno ustaviti. V trčenju je bila huje ranjena voznica Štirnova Prevrnjen tovornjak Jesenice, 26. septembra — Šofer v Železarni Edvard Zupan, 1952, z Jesenic je s tovornjakom vozil žlindro v deponijo na levi breg Save. Ob praznjenju se je preobremenjeno vozilo prevrnilo na levi bok. Škode je za milijon dinarjev. Otroci zanetili požar__ Kranj, 26. septembra — V stanovanju Milosavke Mikič, 1958, na Zlatem polju so otroci zanetili požar v igri z vžigalicami. Ogenj se je s posteljnine na kavču razširil še na drugo pohištvo v stanovanju. Požar so pogasili pokli eni gasilci iz Kranja. Škode je za 1,5 milijona dinarjev. NOČNA KRONIKA Neugnana mladeniča Novica res ni več rosno sveža, kljub temu pa sodnik za prekrške jeznima tržiškima mladeničema ne odide. Sprva jih je bilo sicer več, ki so pijani razgrajali na avtobusni postaji v Tržiču ter izzivali k pretepu. Ko so jih miličniki opozorili, so odnehali, samo dva najbolj trmasta ne. Ohlajala sta se na milici, v prostoru za iztreznitev. Kranjčana »osvajala« Tržič Aleksander Š. in Dušan J. iz Kranja sta se očitno podala na osvajanje Trži ča. Pijana sta v lokalu Pošta vznemir jala goste in zahtevala več pijače. Kc so ju miličniki na lep način hoteli po miriti, sta se sicer na videz vdala. Zunaj gostilne pa sta spet začela: zvonila sta pri stanovalcih po Trgu svobode in , bila nedostojna celo do moža v modrem. Dokler nista bila v prostoru za streznitev. Zaprta cesta Trebija—Žiri Škof ja Loka, 29. septembra — Od danes pa do 20. decembra bo vsak dan razen ob nedeljah in praznikih zaprta regionalna cesta Trebija Žiri, in sicer dopoldne od 8. do 13.30, popoldne pa od 15.30 do 18. ure. Obvoz je prek Logatca ali Idrije, najbližji pa prek Žirovskega vrha. zavaruje triglav Delaj vedno z zaščitno napravo. GLAS 8. stran ŠPORT IN REKREACIJA Dvajset let balinarskega kluba Lesce Na balinišču je vedno živahno TOREK, 30. SEPTEMBRA 19»? Franc Pušnik (levo) in Jože Železnjak (desno) — predsednik in tajnik balinarskega kluba Lesce. — Foto: F. Perdan Lesce, 27. septembra — Balinarski klub Lesce je 20-letnico proslavil s turnirjem, na katerem je sodelovalo 15 moštev jz vse Slovenije, in s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim športnim delavcem, tekmovalcem in članom kluba, ki so se izkazali pri gradnji balinišča. Priznanja so prejeli: Franc Pušnik, Jože Železnjak, Štefan Gatej, Tomo Prpič, Alfonz Vodišek, brata Slavko in Janko Kosi, Marjan Šlibar, Anton Belak, Peter Tonejc, Stanko Babic, Slavko Triplat, Franc Kuščar, Viktor Zakovšek, Janez Macuh, Bela Veren in Ivan Ribič. Klub združuje 172 članov, od tekmovalcev do rekreativcev, od pionirjev do članov. Najboljše ekipa — bratje Slavko, Janko in Vlado Kosi, Marjan Slikar, Anton Belak, Janez Macuh, Zdravko Prezelj in Jože Černilec — že drugo leto tekmuje v republiški ligi — sever, kjer pa se je je letos držala smola in je bila šele deveta med enajstimi moštvi. Druge ekipe sodelujejo na turnirjih na Gorenjskem in tudi drugod po Sloveniji. V dvajsetih letih so člani kluba osvojili 52 pokalov, pohvalijo se lahko tudi s tremi naslovi republiškega mladinskega prvaka. Leski balinarji so za začetek uredili balinišče z dvema stezama, leta 1971 so zgradili tretjo in leta 1979 še četrto stezo; tedaj pa so nad baliniščem postavili tudi streho. Člani kluba so opravili okrog 4600 udarniških ur, za organizacijo dela je skrbel predsednik kluba Franc Pušnik, vsa strokovna dela pa je prevzelo Ključavničarstvo Radovljica. »Na balinišču je živahno od jutra do večera, vse od zgodnje spomladi do pozne jeseni,« je povedal tajnik Jože Železnjak. »Naša želja je', da bi balinišče še ogradili oziroma zasteklili in da bi se člansko moštvo tudi v naslednjih letih obdržalo v republiški ligi.« Klub dobi nekaj denarja od telesnokulturne skupnosti in od bližnjih delovnih organizacij, glavni vir zaslužka pa je bife. Denarja ni nikoli preveč, pravijo v klubu, saj je treba vzdrževati 17 metrov široko in 30 metrov, dolgo balinišče, klubske prostore in balinarsko opremo ter namenjati precej sredstev za nastope ekip na tekmovanjih in za prirejanje turnirjev. C. Zaplotnik Srečo Rehberger in Nuša Romih prosto plezala v Koloradu_ Srečo preplezal slovito Genesis Kranj, 24. septembra — Srečo Rehberger iz Nove vasi pri Preddvoru, član alpinističnega odseka Kranj, je med vsemi slovenskimi alpinisti, ki ' so se v drugi polovici avgusta odpravili v Združene države Amerike, najbolje začel plezalsko pot. V kanjonu Eldorado v Koloradu je v četrtem poskusu preplezal slovito smer Genesis, ki je ocenjena z devet plus. Smer je izjemno težavna: Collinsu je uspela prva prosta ponovitev šele po večmesečnih poskusih, mnogi so steno zaman naskakovali, Edlinger, na primer, pa jo je lani zmogeLv prvem poskusu. O številu poskusov govori tudi na to, da je stena do ključnega mesta povsem bela od magnezija. Srečo je razen te smeri preplezal še štiri devetke, skupaj s soplezalko Nušo Romih iz alpinističnega odseka Tržič pa še več smeri sedme stopnje. V Eldoradu so plezali tudi drugi jugoslovanski alpinisti — Igor Jam-nikar, Matjaž Ravhekar, Janko Humar, Edo Kozorog in Mirjam Drole, ki pa so potem nadaljevali pot v Wyoming. Rehberger in Romihova sta šE plezala v Eldoradu, 17. septembra pa sta se sešla z ostalimi v Yosemitu. Za lovoriko »Kriterij slovenskih mest« Kamnik odločil Kamnik, 27. septembra — Najboljši slovenski kolesarji so imeli v Kamniku zaključno tekmo za lovoriko »slovenskih kolesarskih mest«. Nastopili so skoraj vsi naši najboljši kolesarji, od mlajših mladincev do članov. Dirka je odločila, kdo bo prvi zmagovalec »slovenskih mest«. V članski kategoriji si je z zmago v Kamniku privozil reprezentant Krke iz Novega mesta Sandi Papeš, pri starejših mladincih je bil najboljši zmagovalec Kamnika Savčan Aleš Kalan, pri mlajših mladincih pa je prvak Novome-ščan Robert Zaletel. Rezultati — ml. mladinci — 1. Zaletel (Krka), 4. Štular, 6. Sovinec (oba Sava), st. mladinci — 1. Kalan, 6. Ahačič (oba Sava), člani 1. Papež (Krka), 2. Lampič, 6. Polanc (oba Sava); Končna razvrstitev lovorike »slovenskih mest« — ml. mladinci —1. Zaletel (Krka), 4. Štular (Sava), st. mladinci — 1. Kalan (Sava), 2. Zupane, 3. Kruljac, 5. Ahačič, 6. Ječnik (oba Sava), člani — 1. Papež, 2. Božič (oba Krka), 5. Lampič (Sava). V Zagrebu pa je bila tradicionalna kolesarska dirka za memorial Vladi-mirja Horvatiča. Tudi tu so nastopili vsi naši najboljši kolesarji, vendar jih je veliko odstopilo. Pri članih je zmagal Rogovec Ugrenovič, pri starejših mladincih je bil najhitrejši Sirnik (Rog), Savčan Ječnik je bil šesti, v kategoriji mlajših mladincev pa je v sprintu zmagal Savčan Sajevec pred klubskim kolegom Sovincem. -dh Vabila, obvestila, prireditve Balinarski dvoboj Gorenjska : Jugoslavija — Jugoslovanska balinarska reprezentanca se bo v pripravah za svetovno prvenstvo pomerila danes ob 16. uri na balinišču na Primskovem z moštvom Gorenjske. Tekmo organizirata balinarski klub Primskovo in Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj, (cz) Jutri hokej Jesenice : Partizan — V 5. kolu prve zvezne hokejske lige prihaja na Jesenice lanski državni prvak in prvi favorit letošnjega prvenstva, beograjski Partizan. Tekma bo jutri ob 18. uri v športni dvorani pod Mežakljo. Kranjska gora bo gostovala v Novem Sadu. (cz) Teki v Cerkljah — Športno društvo Krvavec iz Cerkelj bo v počastitev praznika krajevnih skupnosti pod Krvavcem priredilo tekaški tekmi, V petek bo »suhi tek« po cerkljanskih ulicah. Start bo ob 18. uri pred zadružnim domom. Člani, mladinci in mladinke bodo tekli na 3200 metrov, pionirji, pionirko in članice na 1700. V nedeljo bo v bližnjem Poženiku še tek na rolkah. Start bo ob pol devetih pred domom občanov. Pionirji in pionirke bodo tekli na 2,5 kilometra, vsi drugi na pet. Prijave z vplačilom 300 dinarjev (izjema so otroci do 15 let) sprejemajo še pol ure pred začetkom tekmovanja. (J. Kuhar) Kros v Seničnem — Športno društvo Senično in Telesnokulturna skupnost Tržič prirejata v počastitev praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično prvenstvo v krosu za ekipe krajevnih skupnosti in za posameznike. Tekmovanje bo jutri ob 15.30 v Seničnem. Organizatorja sprejemata prijave še jutri v pisarni TKS (telefon 50-342) in poi ure pred začetkom tekmovanja. Razglasitev rezultatov bo 4. oktobra ob 18. uri v šoli v Križah. (J. Kikel) Memorial Jožeta Kri/.narja — TVD Partizan Preddvor prireja jutri, v sredo, ob 16. uri na rokometnem igrišču turnir v spomin na prezgodaj umrlega ro-kometaša Jožeta Križnarja. Sodelovale bodo ekipe Tržiča, Ponikev in domačih vneranov. (J. Kuhar) Jadralni letalci trdijo: Elanova letala so najboljša_ V osmih letih štiristo jadralnih letal Begunje, 26. septembra — Od krstnega poleta prvega Elanove- leti odločil še za izdelovanje jadral-ga letala 3. februarja 1979. leta do danes so v begunjski tovarni nih let*l? Razlogov je bilo več: nada-izdelali 400 jadralnih letal: 355 so jih prodali na tuje, v petnajst držav sveta, druge so pokupili naši klubi in premožni posamezniki. Družina Elanovih letal bo kmalu bogatejša za privlačno novost — za dvosed (DG-500) z motorjem. Štiristoto jadralno letalo, izdelano, v begunjski tovarni, je bil zadosten razlog za srečanje proizvajalcev z najboljšimi jugoslovanski letalci, za pogovor o težavah, ki tarejo prve in druge, o načrtih in nadaljnjem medsebojno koristnem sodelovanju. Ela-nov direktor Uroš Aljančič je dejal, da se kakovost njihovih jadralnih letal potrjuje predvsem na velikih mednarodnih tekmovanjih, kot so evropska in svetovna prvenstva; tekmovalci, med katerimi tokrat ni bilo dvakratnega evropskega prvaka v klubskem razredu in osmega s svetovnega prvenstva v Rietiju, Iva Šimenca iz Kranja (službeno je v Iraku), pa so odkrito priznali, da bi brez podpore Elana le težko shajali. »Ko je Elan začel izdelovati jadralna letala, je to pomenilo prelomnico v tej športni panogi pri nas. Le malo le- talcev na svetu se namreč lahko pohvali, da ima v svoji državi svetovnega proizvajalca jadralnih letal,« je dejal vodja jugoslovanske reprezentance Milan Ferlan. »Prvo srečanje tekmovalcev, izdelovalcev letal in vodstva tovarne je prineslo velik napredek tudi na organizacijskem področju. Tekmovanja so namreč zelo draga. Pri štartnini, vleki letal, gorivu in podobnem ne moremo privarčevati niti dinarja; nekaj lahko prihranimo le s tem, da si na tekmovanjih sami kuhamo, živimo pod šotori... Če se je pri pristanku zunaj letališča poškodovalo letalo, so nam v Elanu še vedno pomagali. V tem pogledu mu bomo ostali večni dolžniki.« Še letos dvosedov krst Zakaj se je znani proizvajalec smuči in športnega orodja pred osmimi ljevati prekinjeno tradicijo v P1?12' vodnji tovrstnih letal v Sloveniji, j? prestižnim izdelkom utirati pot tU* drugim Elanovim proizvodom na Z* hod, izkoristiti izkušnje pri obdelav* umetnih snovi in bližino športneg* letališča v Lescah ter vključiti v deW številne, v tovarni zaposlene letaH.(j zanesenjake. V Elanu se niso odloČi« za tvegano samostojno pot (z dvoov ljivimi izgledi za uspeh), temveč sof posredovanjem dr. Dušana FlorjaoCi' ča, letalca in Elanovega prijatelja, sklenili pogodbo o medsebojnem delovanju z nemškim proizvajalce01 Glaserjem Dirksom (odtod tudi oznaka DG na Elanovih letalih). 3. feb** arja 1979 je poletelo prvo jadralo0 ietalo iz družine DG-100 oziroio* DG-101, po katerem je zaradi dobru1 letalnih lastnosti še danes veliko p£ vpraševanja, to pa je pri tako huU» konkurenci in hitrem razvoju na tefl1 področju redek primer v svetu-27. aprila leta 1983 je poletel prjj DG-300, pri razvoju katerega je Elanov delež že 40-odstotni. Letalo Je dva meseca kasneje na svetovnep prvenstvu v Hobbsu doseglo opaze*1 uspeh, na letošnjem evropskem W venstvu v klubskem razredu pa jej5 tem letalom jadrala že več kot tretjj' na^vseh tekmovalcev. Pred štirimi leti se je v ElaoU porodila tudi zamisel o dvosedu, 0 DG-500. Načrt so zaradi omejeoio proizvodnih zmogljivosti odložili za dve leti, ga potem spet vzeli v roke. letos decembra pa naj bi novi člaj1 Elanove družine DG-jev prvič poletel »Dvosedi so na trgu že nekaj časa. vendar so vsi prilagojeni za začeto1' ško šolanje jadralnih letalcev. V Eja' nu smo šli dlje.' Dvosed bomo delaliv štirih inačicah: za začetniško šolanje, za učenje preletov, kot vrhunsko tek' movalno letalo in kot letalo z vgraje" nim motorjem. Najprej smo se odlp* čili za najzahtevnejše. Trup smo ze izdelali, zdaj nam vgrajujejo motor.* je dejal Tone Čerin, vnet letalec «j» glavni konstruktor Elanovih jadral' nih letal. C. Zaplotnik Ligaški izidi NOGOMET-Kranjski Triglav je gostoval v Mariboru pri Železničarju. Tri-glavani so domov prišli z dragoceno točko. V drugi slovenski ligi ni bilo te kem. Izid — Železničar : Triglav 1:1 (0:0). ROKOMET — Rokometaši Peka iz Tržiča so v članski republiški ligi prvič zmagali. V Trbovljah so premagali domačega STT Rudar. V ženski slovenski ligi so dekleta Alplesa gostovale v Mariboru, kjer so izgubile z Branikom. Kranj je na igrišču v Dupljah gostil igralke Vete in je bil v vseh pogledih boljši, saj je zmagal visoko, kar z enaintridesetimi goli razlike. Izidi — STT Rudar : Peko 23:26 (9:12), ženske — Branik : Alples 18:14 (11:4), Kranj : Veta 37:6 (21:3). HOKEJ NA LEDU - V prvi zvezni hokejski ligi sta se v slovenskem derbiju v Ljubljani pomerila kluba Kompas Olimpija in Jesenice. »Zelezarji« so bili preslabi za zmago. Kranjska gora— Gorenjka je na Jesenicah gostila Crveno zvezdo iz Beograda. Hokejisti Go-renjke so bili boljši. in so dosegli že drugo letošnjo zmago. Izida — Kompas Olimpija : Jesenice 7:2 (2:0, 2:2, 3:0), Kranjska gora-Go-tenjka : Crvena zvezda 7:5 (5:0, 1:2, 1:3), NAMIZNI TENIS V soboto se je začelo tekmovanje v prvi zvezni namiz-noteniški ligi. V ženski ligi nastopa tudi Merkur Kranj, ki je v prvih dveh kolih gostoval v Čoki in Bačkem Gradištu. Izredno pomembno zmago so igralke Merkurja dosegle v Čoki, saj so premagale domači Proleter. Odlična je bila Polona Frelih, ki je dobila tri srečanja, dve točki pa je osvojila Gašperi-čeva. Manj uspeha so imele Kranjčan-ke v Bačkem Gradištu, saj so srečanje z domačo Vojvodino izgubile. Izida — Proleter : Merkur Kranja 4:5, Vojvodina (Bačko Gradište) : Merkur Kranj 6:3. -dh Smučarski skoki Knafelj prvak med mladinci Na let«! Avtokros v Tunjicah Kranj, 27. septembra — in« njem republiškem p'rvenstvu za ^ mladince v smučarskih skokih. ^ »plastiki« na 55-metrski skakalnic1 . Gorenji Savi, so slavili gorenjski te movalci,, saj se jih je med desete*" uvrstilo kar devet. Zmagal je pionir _ maž Knafelj (Iskra Delta Triglav), ^ gi je bil Gašperin iz Žirovnice, tr * Oblak (Alpina). Petek, ki je v drug« poskusu med vsemi dosegel naj^e k dolžino (54 metrov), pa je bil za*"£ prekratkega prvega skoka šele cetr^ Pred dnevi je bilo v Ljubljani reP^ bliško poletno prvenstvo za stareJ; pionirje. V odsotnosti Knaflja (nast°P. je v Sarajevu na mednarodnem tekj^j J vanju članov) je zmagal PogorelČnu* p Titovega Velenja, Boštjan Zupan \. Triglav) je bil četrti, Česen iz Tržiča ^ Peti' J. Javor** i-.--- Ta avtom pasem živino Tunjice, 30. septembra — »Kmet sem, iz hribov doma. Večkrat sem razmišljal o avtomobilu, s katerim bi se lahko vozil po pašnikih v hribih. Potem pa sem srečal fante iz Kamnika ...« je v soboto vesel razlagal Janez Štrukelj iz Spodnje Loke pri Krasni, potem ko je zmagal na drugem republiškem tekmovanju v avtokrosu v Tunjicah. metrov in z ohišji standardnih avtomobilov brez stekel. Zmagal je Frančišek Kočar (Slovenija avto) pred Milanom Romskom iz Kamnika. Veliko bolj zanimivo pa je* bilo takoj za tem tekmovanje za naslov republiškega prvaka v diviziji II, z močnejšimi motorji in z avtomobili, ki jih praviloma delajo tekmovalci sami. V tej kategoriji se je pomerilo deset tekmovalcev. Najbolje pa so se uvrstili Janez Štrukelj iz Spodnje Loke pri Krasni, za njim pa še Janez Mohar, Hinko Hotko, Andrej Grašič, Silvo Jeras in Drago Vrhovnik. Predsednik športne komisije pri AMD Kamnik Štefan Borin je bil po končanem tekmovanju zadovoljen. »Prireditev so si ogledali tudi člani AMD Lenart. Skupaj z njimi bomo prihodnje leto najbrž pripravili vsak po eno prvenstvo. Tako bomo izpolnili tudi mednarodna določila za organizacijo ene od prireditev za evropsko prvenstvo. Naš cilj poslej pa bo, navdušiti mlade za vožnjo v diviziji I, z znanimi fički do 850 kubičnih centimetrov.« Republiškega prvaka na tekmovanju še niso mogli razglasiti. Pokazal ga bo Sprva je kazalo, da vreme ne bo najbolj naklonjeno Avto moto društvu Kamnik, ki je konec tedna na novi, 720 metrov dolgi progi za avtokros v Tunjicah pri Kamniku pripravilo tekmovanje v avtokrosu. Tekmovanje za republiški naslov se je začelo v soboto dopoldne s tako imenovano divizijo II. To so bili avtomobi-listi z motorji nad 850 kubičnih centi- izračun spomladanskega in sobo*-*1 *• tekmovanja v avtokrosu v Tunjic ^ \\ Vendar pa je bil najboljši v soboto v $ d viziji III (buggy) Janez ŠtrukeU f) g Spodnje Loke pri Krasni (Črni gra^ " zelo zadovoljen: »Vozil sem s fordo ^, motorjem z 2300 kubičnimi centim^, Avto sem naredil pred dvema l*tohft Sem namreč kmetovalec, doma «z m bov, in večkrat sem razmišljal o vo ^ za vožnjo po naših pašnikih. Pote"!pi' so me fantje iz Kamnika oziroma ^ njic navdušili. Treniram kar dpm^ temu športu se še lep čas ne odreči.« H Še zanimivejša in privlačnejša J W la mednarodna prireditev v nedelj0^ ^ so poleg domačih nastopili tudi * krosisti z Madžarske in iz Avstrijf' A. Ž«1* d I?"EK, 30. SEPTEMBRA 1986 ZANIMIVOSTI 9. stran GLAS »Mesec mladih « na loškem Mestnem trgu Dežja sicer niso povabili... koUrf ^°^a' 26' sePtembra — A je prišel. Mladi loški prireditelji so ga p(H/noznega gosta upoštevali in so prihranili tudi prizorišče v dvorani na dvehU' °"tno Pa ^° zadnjega niso mogli verjeti, da bo zares padal. Ob mjJ^.P^^ldne, ko so hiteli pripravljati vse potrebno za prireditev Mesec ^"in občine Skofja Loka, se je vreme še držalo pokonci. Potem je bilo »"epozno, da bi se preselili pod streho. ^stojnico, na kateri so bili razstavljeni modeli letal z motorji in brez njih, so h snetli člani modelarskega kluba Podlubnik. Borut Podgoršek je povedal, daJe njihov ln raket. Dež i • 11 ciam moueiars>Kegj* iviuua « uucu.;in.>. ■ ~ ■ -—»—-— j~ i--------» dij^ niihov mentor Tomaž Rupnik in da razen letal izdelujejo tudi modele la- bo ^ ^e Sotovo tudi edina velika sla-st današnjega popoldanskega šre- j^nJa loške in druge mladine na ?stnem trgu. Akcija, ki so si jo za-JeUr* V °bčinskem vodstvu mladine, Kljub nekoliko skrčenemu progra-j.u (zaradi dežja) lepo uspela. Mladi, so sodelovali na obeh straneh stoj-2? na priložnostnem odru in pred Jlm> so bili zadovoljni. Prišli so tudi .^vilnj ugledni gostje, od sekretarja br8°Slovanske mladine do loških po-^timov iz Smederevske Palanke, čn^fterih. slovenskih družbenopoliti-aih vodstev, zlasti mladinskega, rniadih iz drugih občinskih konfete, največ gorenjskih, in seveda Pomembnih mož iz loške občine, ki ■° Poznali, da jih zanima, kaj počne-|? ^ladi. Pohvalili so akcijo in zažele-j gladim, da bi se iz nje kaj naučili; a bi jih prikazane društvene dejav-s~St! toliko pritegnile, da bi se tudi jj mi vključili vanje, -namesto da v vp>očasju ali celo neumnostih prežijo prosti čas. Koliko slikovno gradivo o svojem početju, so imele veliko gledalcev,' ki so tudi spraševali. $ Še enkrat bravo za prireditelje. H. Jelovčan Matjaž Šifrar je zastopal jamarsko društvo Gorenja vas, v katerem je 26 članov. Posebno zadnja tri leta se zelo veliko spuščajo v jame, je dejal. Tudi sam je opravil že nekaj zahtevnih podvigov v domačih jamah (Sv. Trije kralji nad Žirmi, Blegaško brezno) in drugih. Najgloblje v drobovju zemlje je bil v jami Viljenici pri Lipici, 250 metrov globoko. »Jamarstvo je podobno alpinizmu, morda še bolj nevarno, ker je v jamah voda, blato, ker so stene, ki jih spira voda, gladke. V društvo sprejemajo nove člane, starejše od 16 let.« novih članov so zaradi da- --.ije akcije loška društva pridobi-' 3e težko reči, lanko pa zatrdimo, jo iJe a^ciJa uspela, da je dobra in bi . *azalo (ob lepšem vremenu oziro-Vii& v dvorani) še kdaj ponoviti. Šte-. ni mladi, ki so prišli na trg, so te- 'i^jbolje pritrdili. Ovj.°delovali^o vsi, ki so sodelovanje 'Jubili: od mladih krožkarjev v os-t^umh šolah do gasilcev, jamarjev, ?rmkov, zmajarjev in tako dalje. ^Jnice, na katerih so razstavili bo-1 svoje izdelke, bodisi opremo ali Jana Bulat, Vesna Franko, Nina Logar, Tjaša Novine in Irena Klemencic so vse učenke osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki. Prireditev je dobra, škoda, ker je dež, ki pa jih pravzaprav niti ne moti preveč. Dobro je, ker so stojnice in se je mogoče vse res dobro ogledati, tudi glasba ansambla Amadeus jim je všeč. Dekleta so priznale, da niso slutile tako množico društev, ki delajo v Škofji Loki. Tudi same so v različnih dejavnostih: pri košarki, klubu OZN, šiviljskem krožku, pevskem zboru. Ce bo tudi drugič dež, naj bo prireditev v hali in še več stojnic naj bo, so dejale. ^Kočarju v Kladjah se boje, da preobilnega krompirja ne bodo mogli prodati Krompir, prevelik za v lonec jearla je bilo petnajstkrat več. Iz njunih očesc so pognali po štirje, pet kalč-kov. n 26. septembra - Kakor je bil lanski pridelek krompirja hladno pičel, tako je letošnji obilen, da še nikoli tako. Krom-Oe Ves zdrav in tako zelo debel, da mladi Kočarjev kmet Polde pi^taj dvomi, če bo zanj sploh našel kupca. Najdebelejsi krom-11 tehtajo tudi okrog kilograma. k v!aJ Kočar, 26-letni Pavle Bogataj ne sraYJ a v obronku Žirovskega vrha, Pridph!Va' da Je bil lani pazoCaran nad bil0 k°m krompirja. Res, da leto ni Vend naJbolj naklonjeno krompirju, n<>m pa Je bil° očitno tudi s seme" WnekaJ narobe. Odločil se je, da bo V (j^^menjal. Jeseni je pri bratrancu Ha' w ki gori dobil rezy. in Jearla-domačega igorja pa je obdržal za S t>e(len Je sadil- je vsak gomolj pose- ^r&v 8ledal- ^ Je bil° oCesce leP° in ienft °> ga je odbral.za zemljo, »posmo- ^be) Je izločil. Po njiv^i je nato na 8n0j natrosil leto dni uležan hlevski Vmetnega skoraj ni dodajal. mPirišče je trikrat škropil. to,e^ub temu so bili vsi pri Kočarju 'o nr-je^em. ko je prišel čas za spravi-Mati ne pomni, da bi bil 0(j J.Prej tako obilen. Tudi zdrav je bil. ^Ue°matoga igorja je bilo še nekaj Ml4(jga> °d novega semena pa noben. l«tosl Pavle Bogataj pravi, da je bilo Tudi strojev se še manjka, da bi bilo delo vsaj malo manj garaško. V hribih je še tako. Mladi Pavk? Bogataj ne izdaja načrtov; kaj, če se potem izjalovijo, ostaja molčeč. Vidi pa se mu v očeh, da razmišlja, kako bolje naprej. H. Jelovčan Brencetovi iz Gorenje vasi gradijo prvi hlev za prosto rejo v škofjeloški kmetijski zadrugi Vlagati in vračati — to ne gre skupaj Gorenja vas, septembra — Brencetova domačija je na tesnem s prostorom: na eni strani jo omejuje stara cesta skozi Gorenjo vas, na drugi strani sosedove hiše. Pred dvema letoma so začeli graditi nedaleč od doma novo hišo in hlev, prvega za prosto rejo v škofjeloški zadrugi, za 24 krav ali za skupno šestdeset goved. Živino bodo preselili še letos, gospodar Martin, žena Cilka, sestra Francka, sin Milan in hčerka Cilka pa bodo prek zime še v stari hiši. Gospodar Martin Brence in njegov naslednik, sin Milan, v pogovoru s predsednikom škofjeloške občinske skupščine Jožetom Albrehtom in vodjem pospeševalne službe KZ Škofja Loka mag. Jurijem Kumrom Pri g^ad.iji hleva so doslej porabili okrog 300 kubikov peska, 60 ton cementa, 400 kvadratnih metrov opaža .. . Pri betoniranju plošče se je vrtelo enajst mešalcev, pomagalo je 65 ljudi — kmetje, sosedje, sorodniki, prijatelji, mladi zadružniki. Gradnja je doslej stala sedem milijonov dinarjev, predračun pa je po besedah Francija Pavlina, pospeševalca škofjeloške kmetijske zadruge, še najmanj enkrat višji. Gradnja je zahtevala svoje »žrtve«: bodoči gospodar, 24-letni Milan, je po dveh letih opustil študij živinoreje na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, hlevsko povprečje krav je padlo s 4500 na 3900 litrov, denarja zmanjkuje tudi za takšne malenkosti, kot so popravilo avtomobila, vsi po vrsti pa morajo ves čas trdo poprijemati za delo. Gradnja se zdaj le približuje koncu, mlada živina je že v hlevu, krave bodo vselili pred novim le-* tom. »Najhuje je graditi, vlagati denar in hkrati že vračati posojila,« je dejal 57-letni gospodar Martin. »Samo letos bomo morali vrniti 600 tisoč dinarjev. Molzni stroj je stal 2,5 milijona, še toliko bi potrebovali, da bi dokončali hlev. Tudi potlej nas čaka še .veliko dela, borbe za denar. Zgraditi bo treba garaže za kmetijske stroje in senik, kupiti nov sod za gnojevko in postopoma obnavljati v povprečju že dvanajst let stare stroje,« pravi Martin in mimogrede pikro pripomni, da bi na družbenih farmah gradnja nekaj stojišč za živino stala toliko kot njihov celotni hlev. Na vprašanje, ali razmišljajo tudi o računalniško krmiljenem krmljenju živine, se Milan le zasmeje. »O, seveda, računalnik. V tem trenutku bi ga rabil le za izračunavanje mesečnih obrokov in obresti.« Brencetovi obdelujejo 7,6 hektara lastne in dobra dva hektara najete kmetijske zemlje, blizu deset hektarov imajo še gozda. Redijo 39 glav živine, od tega dvanajst krav. Lani so oddali v zadrugo sedem ^oved in 28 tisoč litrov mleka. Letos načrtujejo, da ga bodo 45 tisoč, prihodnje leto 65 tisoč, čez dve leti 100 tisoč; končni cilj je 150 tisoč litrov. »Za sebe bi imel dovolj živine v starem hlevu. Pa kaj? Rinemo, delamo ...« pravi Martin. c Zapi0tnik SK MERKUR kranj Smo res taki? Kamor ti po hiši in hlevu nese oko, povsod so rože. Na vsakem oknu, na vseh balkonih, v vsakem kotičku, kamor se lahko postavi rožni lonček. Prelepe so. Vse dehti v prvem jesenskem soncu. Stari nasadi rož morajo biti, pomislim, saj so rože košate in mogočne. Toda mlada kmečka gospodinja mi zatrjuje, da so vse rože letošnje. Tudi nageljni, čeprav so nekateri tudi več kot meter dolgi. Vse je zraslo od letošnje pomladi s potaknjenci. Vse njene lanske rože sc bile uničene. Uničene? Kako? »Neki dobri« človek jih je. Izgleda, da mi je v sod, v katerem se čez dan ogreva voda za zalivanje rož, zlil neko kemikalijo. Nič hudega sluteč sem tudi tisti večer zalila rože. Malo čudno se mije zdelo, ker se je voda penila. Pa sem pomislila na vodo iz mlečnih kangel, kijih vselej oplaknem z vodo, in jo nalijem v sod; rože dobijo s tem dovolj hranljivih snovi. Toda naslednji darije vse ovenelo. Prav vse. Deset let stari nageljni, vse fuksije, bršlinke, begonije. Nepopisno žalosten je bil pogled na rože. Vse je bilo uničeno, rešila sem le čebulice begonij. Mislila sem, da mi bo srce obstalo . .. Letos sem vse nasadila na novo. Malo potaknjencev sem dobila doma, malo pri znankah, nekaj'sem dokupila. Zdaj spet raste kot nekoč. A me je zelo prizadelo! Ko bi vsaj veljala za grdo, ko ne bi hotela dati rož ali vršičkov. Pa sem jih odlomila vsakemu, ki me je poprosil zanje. Mislila sem, da mi bo bršlinke pobralo, ker sem jih tako oskubi-la, a so vseeno rasle naprej. Vesela sem, če pride kdo in mi pove, da mu rože iz m ijih vršičkov dobro delajo. Strup je moral biti pa zelo hud. Zemljo iz cvetličnih lončkov sem vrgla na kup in še danes na njem ne raste nič, še trava ne.« Človeška zloba nima meja. Je stara gorenjska »fovšija« res take huda, da se ne ustavi niti pri rožah? Slišala sem praviti cerkljanske gospodinje, kako jim mimogrede kdo ukrade vršiček, pa celo to, da so nekoč ponoči kar s kombijem peljali skozi vas in kradli rože z oken in z dvorišč, potem pa so jih menda v Ljubljani prodajali na tržnici. Prav, naj rožo ukrade — za vršiček že tako pravijo, da ga moraš ukrasti, če hočeš, da roža uspeva — toda ta vsaj cvete naprej, je nekomu v veselje. Da jih uniči — to pa je prehudo. Veste, kako bi rekli ljudje z Vzhoda ob takem hudodelstvu? S čimer se pregrešiš, s tem boš kaznovan! Kdo ve, morda se storilcu že otepa? Njene rože cveto letos še buj-neje, še bolj mogočno. Morda prav zato. D. Dolenc mmmm^iGLAS m stran OBVESTILA, OGLASI TOREK. 30. SEPTEMBRAM Primorci ne izdelujejo samo dobrih mortadel, ampak tudi velike Mortadela gorica — ponos MIP Nova Gorica Mesni industriji Primorske iz Nove Gorice je uspel vrhunski dosežek. Izdelali so že precej mortadel velikank in nekatere med njimi ste lahko poskusili na prireditvah na Gorenjskem (v Planici in v Kranjski gori pa nedavno na »šuštarski nedelji« v Tržiču). Pred štirinajstimi dnevi pa so prekosili sami sebe, saj jim je uspelo izdelati največjo mortadelo na svetu, težko 734 kilogramov, dolgo 7,65 m in povprečnega obsega 1111 mm. Imenovali so jo mortadela gorica. Predstavili in razrezati so jo na sklepni prireditvi poletne akcije Dela in Kompasa v Ljubljani. Pri podvigu ni šlo toliko za vzbujanje tekmovalnega duha, kot za temeljit preskus vrhunske tehnologije, ki jo MIP uporablja pri izdelavi vseh vrst mortadele. Na leto je izdelajo 3500 ton. Znano je, da imajo večje mortadele boljši okus, vendar jih je sorazmerno s težo težje izdelati. Zlasti zahtevna je termična obdelava. Proizvodnja ekstremno velikih mortadel je zahtevna že od samega začetka. Zagotoviti je treba ustrezen ovitek, ki ne sme »popustiti« v nobeni stopnji obdelave; in te so vse po vrsti težke in dolgotrajne. Iz delovnega naloga, izdanega za največjo mortadelo — svetovno rekorderko — smo prepisali najpomembnejše podatke: — 510 kilogramov svinjskega mesa (najboljšega), pridobljenega iz 32 prašičev — 250 kilogramov slanine — podgrline (odvzete od 100 prašičev) — 100 kilogramov govejega mesa najboljše kakovosti — večje količine naravnih emulzij, jajčnih beljakov in začimb. Polnili, so jo 3 ure, sodelovalo pa je 25 ljudi. Na posebnem vo- zičku so mortadelo velikanko pekli pri različnih temperaturah 49 ur, tuširali so jo 15 ur in nato še 48 ur hladili pri temperaturi 6°C. Sama priprava mase je poleg posebnih ukrepov, nadvse skrbne izbire mesa in mletja mesa pri temperaturi minus 18°C vsebovala še »vrsto podrobnosti«, ki pa so delovna skrivnost Silva Stiblja in inženirja Cvetka Dominika, »očetov« te atraktivne in tudi zelo kakovostne mortadele. Foto: Marjan Zaplatil V Mesni industriji Primorske pri izdelavi mortadel velikank tehnoloških skrivnosti ne poznajo več in verjetno to ni bila njihova zadnja velikanka. Omenjena prizadevanja pa so vsekakor v korist vsem oboževalcem mortadele, ki lahko uživajo v kvaliteti slastne mortadele iz Nove Gorice, ki si je tudi na Gorenjskem že pridobila množico prijateljev in obenem zvestih potrošnikov. HARMONIKARJI, KLARINETISTI, VIOLINISTI, KONTRABAS/STI, PLESALKE IN PLESALCI PRIDRUŽITE SE NAM Skupina je do danes uvrstila v svoj program GORENJSKE, BELOKRANJSKE, REZIJANSKE, PREKMURSKE, PRIMORSKE, DOLENJSKE, BARANJSKE, BUNJEVAČKE in ŠUMADIJSKE plese. S tem programom smo nastopali širom naše ožje in širše domovine ter v vseh državah Evrope. Vsako leto skupino izpopolnjujemo z mladimi člani in to bi radi storili tudi letos. VPISOVANJE NOVIH ČLANOV BO: v ponedeljek in torek 6. in 7. oktobra 1986, od 20. do 21.30 v avli osnovne šoli Lucijan Seljak v Stražišču. PRIDITE IN POSTANITE NAŠI ČLANI! OSNOVNA SOLA HELENE PUHAR KRANJ Kidričeva 51 Komisija za delovna merja objavlja prosta o** in naloge ČISTILKE Delo združujemo za n^0^ čen čas s polnim delovtfj časom (popoldanska izlD na). Prijave pošljite v 8 dneti r objavi na gornji naslov. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija za merilno— regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. TOZD Tovarna merilnih instrumentov Otoče, n.sol. o. objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA - ORGANIZATORJA Pogoji: — višja šola za organizacijo dela in tri leta ustreznih delovnih izkušenj Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 1. oktobra 1986 na naslov Iskra Kibernetika, Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5/a, Podnart. 3 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Staneta Žagarja 1 objavlja javno dražbo prodajo kopirnega apar* SHARP. objavlja javno dražbo za prodajo kopirnega aparata SHARP. Javna dražba bo v poned* ljek, 6. oktobra 1986, jj 19. uri v prostorih Delavs*6 univerze. Izklicna cena je 700.0JJ din. Prometni davek ?J vključen v ceno in ga plftC kupec. Fizične osebe morajo čati kupnino po kofl0* dražbe, pravne osebe Pa 15 dneh po dražbi, in sice pred prevzemom aparata- [petrol) •i PETROL ^^^^^^^^^^ OBRATOVALNI ČAS DO TRGOVINA bencinskih servisov, trgovin in skladišča TOZD Trgovina odi . oktobra 1986 do 31. marca 1987 KRANJ enota delavniki * sobote ned. in prazniki opombe Kranj-Labore 1 NON-STOP NON-STOP NON-STO Kranj-Labore II 7—13.30 7—13.30 ZAPRTO Kranj-ZI. polje 1 7-20 7-13 ZAPRTO Avtonegovalnica Delavniki 12—19 sobote 7—13 Kranj-ZI. polje II 7-19 7-19 ZAPRTO Kranj-Primskovo 1 6-18 6-12 *7-19 *vsak 2. mesec *6-18 izmenično z B.S. Primskovo II. Kranj-Primskovo II 7-19 7-13 #7-19 *vsak 2. mesec *7-19 izmenično z B.S. Primskovo I. Jezersko 12-18 12-18 ZAPRTO Cerklje 7-19 7-19 ZAPRTO Naklo 7-19 7-13 ZAPRTO Tržič 1 7-19 7-19 7-22 do aktiviranja BS Voklo NON-STOP Tržič II 6-18 6-18 ZAPRTO Radovljica 1 7-19 7-19 ZAPRTO BS Poljče: sreda 7-13, petek 12—18 Radovljica II 7-19 7-13 ZAPRTO * Lesce 7-19 7-19 7—19 Bled 1 7-19 7-19 7-19 Bled II 7-13 7-13 ZAPRTO Bohinj 7-19 7-19 7-13 Koroška Bela 6-13 6-13 ZAPRTO Jesenice 1 NON-STOP NON-STOP NON-STOP Jesenice II 7-19 7-19 ZAPRTO Kranjska gora 1 7-15.30 7-1330 *7-19 *v smučarski sezoni *7-19 V-19 Kranjska gora II 7-19 7-19 7-21 Podkoren 7-19 7-19 ZAPRTO škof ja Loka 1 6-19 6-19 7-19 škofja Loka II 6-18 6-12 ZAPRTO Železniki 7-19 7-19 ZAPRTO Žiri 7-19 7-19 ZAPRTO Gorenja vas 7-19 7-19 ZAPRTO Medvode 1 7-19 7-19 ZAPRTO Medvode II 6-13 6-13 ZAPRTO Medvode III NON-STOP NON-STOP NON-STOP Skladišče Medvode 6.30-14.30 6.30-14.30 ZAPRTO Trgovina Medvode 7-19 7-13 ZAPRTO Trgovina Kranj — Labore 7—19 7-13 ZAPRTO Cenjenim kupcem se priporočamo za obisk. sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki, p.o. Za potrebe poslovalnice Kranj objavljamo prosto delovno nalogo VODENJE VEČJE POSLOVALNICE Pogoji: — trgovski poslovodja ali ekonomski tehnik s tremi IJ ti delovnih izkušenj, primerne psihološke lasnosti in zdr«v' stvene sposobnosti, trimesečno poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje Kraw> Škofjeloška cesta 6. Trgovska in gostinska DO 2IVILA KRANJ n. sol. o., Cesta na Okroglo 3, * TOZD Maloprodaja Kranj, n. sol. o., objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednj* prosta dela in naloge za novo prodajalno na Planini III: 1. VODENJE PRODAJALNE 2. PRODAJANJE BLAGA NA DROBNO (več delavk) . 3. OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL PRI PRODAJI BLA^ (več delavk) Pogoji: pod 1. — pod 2. - pod 3. — 'Mm V. stopnja SI — smer trgovski poslovodja, 3 leta ° lovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo „ IV. stopnja SI — smer prodajalec, dvomesečno r* skusno delo III. stopnja SI poskusno delo blagovni manipulant, enomes ečP° Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih P0^0^ sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta Okroglo 3, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnih postopkov p>s°° obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. OBVESTILA, OGLASI 11. stran @©e®5&MEnGLAS alples industrija pohištva /-\ MERCATOR - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK Železniki, tel. 064/67 -121 sistem ŽELITE SODOBNO IN LEPO POHIŠTVO? ŽELITE SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA OPREMO VSEH BIVALNIH PROSTOROV? sistem TRIGLAV in KOSOVNI PROGRAM vam nudimo v SALONU POHIŠTVA v Železnikih POD UGODNIMI POGOJI: — 4 - mesečni brezobrestni kredit za nakup v oktobru ^ r — nasvete arhitekta — brezplačna dostava in montaža na domu — že ob nakupu se dogovorimo za točen datum dostave in montaže MESEC OKTOBER - MESEC VARČEVANJA VARČUJETE Z NAKUPOM V ALPLESU OZIMNICA V VSEH DOBRO ZALOŽENIH TRGOVINAH od konec septembra dalje VELIKA OZIMNICA 12 kozarcev a 720 ml Kumarice 2 kom Paprika paradajz 2 kom Paprika fileti 1 kom Mešana solata 2 kom - 4.100-din Rdeča pesa Kislo zelje Ajvar Gorčica 370 ml 2 kom 1 kom 1 kom 1 kom MALA OZIMNICA 6 kozarcev a 720 ml Kumarice 1 kom Paprika paradajz 1 kom Paprika fileti 1 kom - 2.050,-din Mešana solata Rdeča pesa Kislo zelje 1 kom 1 kom 1 kom PAKETI 6 kozarcev a 720 ml PAPRIKA -fileti 3 kom - 2.100,-din paradajz 3 kom RDEČA PESA MEŠANA SOLATA KOMPOTI - slivov breskov hruškov višnjev 6 kom - 1.700,- din 6 kom - 1.890,- din 2 kom-2.100,-din 1 kom 1 kom 2 kom PO VAŠEM OKUSU V STEKLENIH KOZARCIH PASTERIZIRANO TRAJNOST ZAJAMČENA e 0 mm ^mismehglas 12. stran OGLASI, OBVESTILA vezenine bled VEZENINE BLED, n. sol. o., TOZD Pozamenterija Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. NAVIJANJE BOBIN - 1 delavka Pogoji: — končana osnovna šola, trimesečno poskusno delo 2. VEZILJE II. - 3 delavke Pogoji: — poklicna šola tekstilne smeri, trimesečno poskusno delo 3. ČIŠČENJE IN MAZANJE ČIPKARSKIH STROJEV Iavec lde- Pogoji: — končana osnovna šola, trimesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo prijave do 4. oktobra 1986 na naslov Vezenine Bled, kadrovsko-splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. SUKNO TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. IZMENOVODJE V PREDILNICI ČESANE PREJE Pogoji: — končana šola tekstilne smeri — predilec, V. stopnja zahtevnosti, 1 leto delovnih izkušenj, moški 2. VZDRŽEVALCE TKALSKIH IN PREDILSKIH STROJEV Pogoji: — končana šola za strojne mehanike oziroma ključavničarje, IV. stopnja zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj 3. VZDRŽEVALCA PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ Pogoji: — končana šola kovinarske smeri ali strojništva, IV. stopnja zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj 4. KURJAČE VISOKOTLAČNIH KOTLOV Pogoji: — delavec z opravljenim tečajem za kurjača VTK ali dokončana šola kovinarske oziroma elektro smeri, IV. stopnje zahtevnosti, TOZD nudi možnost za pridobitev usposobljenosti za kurjača VTK Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Vloge naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Sukno Zapuže, splošno-kadrovski sektor, Begunje. O rezultatih bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. ALPETOUR HOTELI BOHINJ razpisuje javno licitacijo za odprodajo: ' kombiniranega vozila zastava 850 AK, leto izdelave 1981, 7 + 1, neregistriran. Licitacija bo 4. oktobra 1986 ob 9. uri pri hotelu Zlatorog. V ceni ni zajet prometni davek. Na licitaciji sodelujejo enakopravno pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred pri-četkom licitacije vplačati 10-odstot.no varščino od izklicne cene. Kupec mora kupnino plačati takoj po licitaciji. Prodaja bo potekala po sistemu »videno - kupljeno«, poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. m nama Škofja Loka NAMA LJUBLJANA TOZD Veleblagovnica Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. SNAŽILKE 2. NUMERIRCA — moški 3. ŠIVILJE Pogoji za sprejem: pod 1. — nepopolna osemletka, smisel za čistočo in red, poskusno delo traja 30 dni pod 2. —končana osemletka, delovne izkušnje in smisel za delo v trgovini so zaželene, poskusno delo traja 30 dni pod 3. — poklicna šola krojaške ali šiviljske smeri — IV. stopnja, poskusno delo traja 60 dni Dela so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, da svoje vloge s kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujejo na naslov: TOZD Veleblagovnica Škofja Loka, Titov trg 1, v 8 dneh ot objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. S stanovanjem TOZD ne razpolaga. ZAVOD MATEVŽA LANGUSA KAMNA GORICA Odbor za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge HIŠNIKA v osnovni šoli Matevža Langusa v Radovljici. Pogoji za sprejem: — III. ali IV. stopnja lesne ali kovinske usmeritve, šoferski •izpit B kategorije, (zaradi vožnje otrok), veselje in sposobnost za delo z duševno prizadetimi otroki Poskusni rok Je tri mesece. Interesenti naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. "v SGP TEHNIK SS55rc^R& IMOS SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Stara cesta 2 Na podlagi sklepa kadrovske komisije TOZD Gradbeništvo objavljamo proste delovne naloge za nedoločen čas 1. KV KLEPARJA Pogoji: — KV klepar in 1 leto delovnih izkušenj ali KV delavec kovinske stroke z željo, priučiti se kleparstva 2. KV STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — KV stavbni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj 3. KV KUHARJA Bpgoji: — KV kuhar in 1 leto delovnih izkušenj Za delovne naloge je določeno 60-dnevno" poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema SGP Tehnik Škofja Loka, Stara cesta 2, 15 dni po objavi. Morebitne informacije lahko kandidati dobe osebno ali po telefonu 60 — 371, kadrovska služba. STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE KRANJ Delavski svet Strokovne službe SIS občine Kranj razpisuje dela in naloge za štiriletno mandatno obdobje VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma višja izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj Razen navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje glede moralnopolitičnih in drugih lastnosti, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Kranj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba SIS občine Kranj, Poštna uJcia 3, p. p. 190. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Turizem in rekreacija Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJE KONGRESNO-PRIREDITVENEGA BIROJA Pogoji: — končan program VI. stopnje strčkovne izobrazbe komercialne usmeritve, 5 let delovnih izkušenj v gostinsko-turisti-čnem gospodarstvu, pogovorno znanje dveh tujih jezikov ter pisno znanje enega tujega jezika (angleški, nemški, italijanksi, francoski), trimesečni poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD Turizem in rekreacija, Bled, Cesta svobode 13, s pripisom »komisiji za delovna raz-merjac MARMOR HOTAVLJE Industrija naravnega kamna GORENJA VAS Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. TRANSPORT Z VILIČARJEM (voznik viličarja — 1 delavec) 2. IZVAJANJE ZEMUSKO—ODKRIVALNIH DEL Z UL7 TOM (voznik ULTA — 1 delavec) 3. več DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI Poleg spološnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — poklic: voznik viličarja pod 2. — KV strojni ključavničar, strojni tehnik, izpit za voznika težke gradbene mehanizacije - pod 3. — KV kamnarske, gradbene ali strojne stroke, lahko tudi NK (možnost priučitve), lahko tudi ženske Poskusno delo v skladu s samoupravnimi splošnimi akti v DO. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Marmor Hotavlje, Komisija za delovna razmerja, Gorenja vas. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE objavlja prosta dela in naloge 1. GRADBENEGA TEHNIKA Pogoji: — TSŠ ali DŠ gradbene smeri in 3 ali 5 let delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo, ustrezna psihofizična sposobnost delavca 2. STIKALCA Pogoji: — TSŠ ali DŠ elektro smeri — jaki tok in 3 leta delovnih izkušenj, preskus strokovnih in delovnih zmožnosti, ustrezna psihofizična sposobnost delavca, izmensko delo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste-Žirovnica, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Iskra TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov ELEKTROMOTORJI, n. sub. o. ŽELEZNIKI, Otoki 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja vabi k sodelov* nju za opravljanje del in nalog 1. SNAŽILKE — 4 izvajalke 2. VRATARJA — 2 izvajalca Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas s P0j^n delovnim časom. Prijave zbira kadrovska služba Iskra, TO*^ Elektromotorji Železniki, Otoki 21, do 15. oktobra 1986. SOiKL Urcuro Industrija gumenih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. s°' o. Kranj, Škofjeloška 6 Išče OSKRBNIKA POČITNIŠKEGA DOMA NA POKLJUKI Delo lahko opravlja upokojenec na podlagi sklenjene pogodb o delu: Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi. V tem času dobite potrebne informacije v Kadrovskem torju, oddelku za kadrovanje, osebno ali po telefonu 25-40 ' interna 737. Pridite — pričakujemo vas! . . Ponudbe pošljite na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, delek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6. Časopisno podjetje glas moša pijadeja 1 kranj išče nove sodelavce: 1. MONTAŽER FOTOSTAVKA — 1 delavec 2. ADMINISTRATIVNA DELA V KOMERCIALI IN TAJNIŠTVU - 2 delavca Pogoji: pod 1.: poklicna grafična ali oblikovalska šola pod 2.: upravno-administrativna ali srednja ekonomska s — zaželeno je znanje za delo z računalnikom Montažer fotostavka naj bi pri nas delal eno leto (nadome^ j nje delavke, ki je na porodniškem dopustu), dela v komerci^ pa razpisujemo za nedoločen čas. Prošnje pošljite do 7. oktobra 1986 na naš naslov: ČP Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom Za razpis. M TEKSTILINDUS Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ, Gorenjesavska 12, p.p.75. objavlja prosta dela oziroma naloge v: TOZD TKALNICA (DE Tkalnica II) 1. VODENJE IN VZDRŽEVANJE TKALSKEGA ODDELKA K, Pic Pogoji: — tekstilni mehanik II(urejevalec tkalskih strojev) dve leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanj* tkalskih strojev, dvomesečno poskusno delo. DSSKUPNE SLUŽBE Vzdrževalno energetska služba (Obrat II) 2. UPRAVLJANJE PARNIH TURBIN Pogoji: — strojni mehanik, tri leta delovnih izkušenj na področju energetike, opravljen strokovni izpit za strojnika parne turbine, delo v treh izmenah, dvomesečno poskusno delo 3. UPRAVIJANJE KOTLA Z AVTOMATSKO REGULACIJ** Pogoji: — strojnik—energetik, ključavničar, strugar ali elektrikar, dve leti delovnih izkušenj pri upravljanju kotla, opravljen strokovni izpit za upravljalca kotla z avtomatsko regulacijo, delo v treh izmenah, dvomesečno poskusno delo. 4. UPRAVLJANJE KOTIJV - PRIPRAVNIK Pogoji: — strojnik—energetik, ključavničar, strugar ali elektrikar Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisJl prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izbiri. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20 Odbor za delovna razmerja TOZD Gradnje objavlja prosta0 la in naloge: 1. MANJ ZAHTEVNA DEIA TEHNIKA NA GRADBIŠČU Pogoji: —gradbeni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj, trime čno poskusno delo 2. DELOVODSKA DELA NA GRADNJAH • Pogoji: —gradbeni delovodja, 3 leta delovnih izkušenj, tri sečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bodo delavci združe delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom ini' Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpol™ vanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP0 stno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. ^ Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po *P jemu sklepa. J PK.30. SEPTEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. stran (m^mmimoiLASr GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 75, n. sol. o. razPisuje prosta dela in naloge l'SEN0V0DJE v tozd KODRANKA 3^?AVUALCA 4 n5^NSPORTNEGA DELAVCA V SKLADIŠČU 5 npr;yCE ZA D£LO V BARVARNI IN BARVNI KUHINJI • SLAVKE ZA DELO V PROIZVODNJI p.i sw5- sP^°šnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-^nje pogoje: ' ~~ SSI tekstilno— mehanski tehnik predilske smeri, 1 do 2 leti delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik KV prodajalec (IV. stopnja), 1 do 2 leti delovnih izkušenj na področju prodaje tehničnega blaga, vozni- Pod 3 Ški lzpit B kateg°riJe m NK delavec, opravljen izpit za voznika viličarja NK delavec z uspešno končano osnovno šolo, za delavca v barvni kuhinji zaželena srednja strokovna izobrazba tekstilni kemik I. (III. stopnja) NK delavka s končano osnovno šolo Pod 2. — Pod 4, Pod5. - tra* in.naloge razpisujemo za nedoločen čas. Poskusno delo -*3atri mooc^ prijav« obiavi k -*r mesece. Jave s dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po Va ?? na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidriče- k. 5. kadrovska služba. 4 niavi-;^-. , .... . uavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po pre-**Uroka------*---- za sprejemanje prijav. ,, ^ AERODROM LJUBLJANA, p.o. j Sn-a za delovna razmerja objavlja dela in naloge 1 w5REM IN IZDAJA BLAGA V ABS - SKLADIŠNIK 3. itaSP^ANJE VODOVODNIH INSTALACIJ 1 Rn5SVANJE S SREDSTVI IN AGREGATI S/O LETAL 5GA«iVVANJE S SREDSTVI S/O LETAL 8Kn2iEC ~ VOZNIK II V^XSKNALNA DELA, GOZDNA DELA IN POMOČ PRI 7. pJJSfVALNIH DELIH *^»CNA DELA V PRTLJAŽNI SLUŽBI dati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: V. stopnja zahtevnosti, skladiščni ali komercialni tehnik IV. stopnja zahtevnosti, monter vodovodnih naprav ~- vodovodni instalater IV. stopnja zahtevnosti kovinskopredelovalne ali elektrotehniške usmeritve, vozniški izpit B oz. C kat. IV. stopnja zahtevnosti kovinskopredelovalne ali elektrotehniške usmeritve, vozniški izpit B kat. IV stopnja zahtevnosti tehnične ali gradbene usmeritve, izpit C kat. II. stopnja zahtevnosti, komunalni delavec 1. stopnja zahtevnosti — končana osmoletka ^bn oiP razmerJe bomo sklenili za nedločen čas s poskusno ^ ^ »0 dni. ^dff?a^ moi*ajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo {>0 0 na letališču in mejnem prehodu. Po oK- .2 dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh Ka ^&V* na naslov: Aerodrom Ljubljana, 64210 Brnik Pravnik6 Domo o izbiri obvestili v 8 dneh po določitvi samou-1 organov. Pod 2.. Pod 3 N 4 N 7 H* PM DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS ^ uznica 51500 Kranj ^astir^a komisija razpisuje dela in naloge s posebnimi poo-j 1 m odgovornostmi: KL?ffiAVUANJE ZAHTEVNEJŠIH NALOG OCENE ZA-Noji H RAČUNOV IN PERIODIČNIH OBRAČUNOV • *"" diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik z znanjem računovodsko—finančnega poslovanja, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz vodenja kontrolnega postopka, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic po 176. čle- 2, Qp nu zakona o SDK ^Cfcv^LJANJE NALOG IZ POSAMEZNIH PODROČIJ Ccjjg* ZAKLJUČNIH RAČUNOV IN PERIODIČNIH OBRA- ~" diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik z znanjem računovodsko— finančnega poslovanja, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz vodenja kontrolnega postopka, aktivno znanje slovenskega' jezika in prenehanje pravnih posledic po členu 3. Qp 176. zakona o SDK ^Koisrr^VUANJE NALOG IZ POSAMEZNIH PODROČIJ Noji- SK0 FINANČNE REVIZIJE - 2 delavca ~~ diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik z znanjem računovodsko—finančnega poslovanja, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz vodenja kontrolnega postopka, aktivno znanje slovenskega 'jezika, znanje angleškega jezika in prenehanje «• Vor\e>k Pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK J- VoKEk E EKSPOZITURE JESENICE Noii NJE EKSPOZITURE ŠKOFJA LOKA *°JI Pod 4. in 5. - ekonomski tehnik ali višji upravni delavec, pravnik ali organizator dela, 4 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK za opravljanje del in nalog, navedenih pod 1. do 5. M :l?*dat 0b. traJa4 1eta. J? (WQ.naslednja dela in naloge I,CNm YJJANJE ZAHTEVNIH INFORMATIVNO—ANALI-^l0vniLUEL NA RAVNI OBČINE za nedoločen čas s polnim Noj?. * Cason> VII stopnja — diplomirani ekonomist, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, aktivno zanje slovenskega jezika, poskusno delo tri mesece. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenje-pisem in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija SDK v SRS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v zaprtih ovojnicah z oznako »za razpisno komisijo*, oziroma kadrovska služba 8 dni po objavi razpisa oziroma objave. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis oziroma objavo, bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljenem razpisnem oziroma objavnem postopku. Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o. Kranj, Savska loka 4 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne Organizacije objavljamo prosta dela 1. DELAVCA zaopravljanje del na področju kooperacij 2. SAMOSTOJNEGA ANALITIKA II za delo v oddelku analiz in časov 3. PLANERJA II. za delo v sektorju planiranja proizvodnje 4. UREJEVALCA v proizvodnji elektromotorjev 5. PREVZEMNEGA DELAVCA 6. SKLADIŠČNEGA DELAVCA 7. VOZNIKA VILIČARJA 8. VEČ DELAVCEV (moških) V PROIZVODNJI 9. ČISTILKE za čiščenje pisarniških prostorov v popoldanskem času Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev še: pod 1. — končano VI/1 ali V stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja (za poklic komercialist, ekonomist oziroma komercialni tehnik, ekonomski tehnik), 4 oziroma 6 let (zaželeno ustreznih) delovnih • izkušenj, opravljen šoferski izpit B kategorije, pod 2. — končano V. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja za poklic strojni tehnik), 4 leta delovnih (zaželeno ustreznih) izkušenj, pod 3. — končano IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske usmeritve, 4 leta delovnih izkušenj, pod 4. — končano V. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja, (za poklic elektrotehnik), 2 leti delovnih izkušenj pod 5. — končano II. stopnjo (skrajšani program) usmerjenega izobraževanja, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, pod 6. — končano II. stopnjo (skrajšani program) usmerjenega izobraževanja, 3 leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, pod 7. — končano osnovnošolsko izobraževanje, opravljen izpit za voznika viličarja, odslužen vojaški rok, pod 8. — končano osnovnošolsko izobraževanje, starost nad 18 let. pod 9. — končano osnovnošolsko izobraževanje, starost nad 18 let fc Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra — industrija za električna orodja Kranj, Splošno — kadrovsko področje, Kranj, Savska Loka 4. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: - TEČAJI TUJIH JEZIKOV L do IV stopnje V stopnja poslovni jezik - TEČAJI NEMŠKEGA JEZIKA ' Po programu Izobraževalnega centra za tuje jezike I. do III stopnje IV. do VI. stopnja VIL stopnja - TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE ANGLEŠČINA, NEMŠČINA L — II. stopnja 100 ur 50 ur 50 ur 112 ur 76 ur 58 ur 70 ur - GOSPODINJSKI TEČAJI 10,40 in 60 ur - ŠIVANJE IN KROJENJE 60 ur - STROJNO PLETENJE 90 ur - AVTOGENI TRENING 25 ur - STROJEPISNI TEČAJ 100 ur - SKLADIŠČNO POSLOVANJE 100 ur - TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV 100 ur Informacije dobite pri Delavski univerzi Škofja Loka, Podlub-nik l/a, osebno ali po telefonu 60-888, 61-865 ali 62-761, interna 35. »MERKUR kranj o ilinnn DO DINOS, TOZD Prijava odpadnih surovin Titova 118, LJUBLJANA Odbor za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge: 1. SKLADIŠČNEGA DELAVCA 2. PRIPRAVNIKA za Delovno enoto Kranj, Savska Loka 24, Kranj. Pogoji: pod 1. — polkvalificiran delavec kovinarske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, enomesečno poskusno delo. pod 2. — ekonomski ali administrativni tehnik Delovno razmerje pod točko 2 bomo sklenili za določen čas — 6 mesecev. Kandidati naj vlože ponudbe v 15 dneh od objave na naslov DO Dinos, TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118. OSNOVNE ŠOLE KRANJ ponovno razpisujejo KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 , . 1. GLASBENA ŠOLA KRANJ — 1 štipendijo za srednjo glasbeno šolo — smer harmonikar 2. FRANCETA PREŠERNA KRANJ — 1 štipendijo za predmetnega učitelja matematike — tehnične vzgoje Za potrebe nove šole Planina II 3. SIMONA JENKA KRANJ in LUCIJANA SELJAKA KRANJ vsaka' — 1 štipendijo za predmetnega učitelja glasbene vzgoje 4. BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ — 1 štipendijo za predmetnega učitelja matematike — fizike Kandidati naj vloge s potrebno dokumentacijo: — obr. 8,40 SPN 1 — potrdilo o premoženjskem stanju — potrdilo o osebnih dohodkih staršev — potrdilo o vpisu in fotokopijo spričevala zadnjega končanega letnika oziroma fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih, pošljejo do 18. oktobra v OSNOVNO ŠOLO LUCIJANA SELJAKA KRANJ Šolska ulica 3. Kranj. DOM UČENCEV IN ŠTUDENTOV IVO LOLA RIBAR KRANJ Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge KUHINJSKE POMOČNICE — 1 delavka za nedoločen čas — 1 delavka za določen čas Pogoji: — NK ali PK delavka, en mesec poskusne dobe Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Informacije dobite v domu osebno ali po telefonu 22—590. Dom išče tudi 2 pogodbena delavca za opravljanje del in nalog NOČNEGA VRATARJA Pogoji: — delo je dvakrat tedensko, primerno za upokojence. Kandidate vabimo na razgovor. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kranj, Cesta S. Žagarja 27 po sklepu zbora delavcev z dne 10. 9. 1986 razpisuje JAVNO PRODAJO — avto kombi IMV 2200 D, letnik 1978, v nevoznem stanju — izklicna cena 150.000 din — stabilni motor ARAN, v okvari — izklicna cena 10.000 din — kosilnici TORO po delih — izklicna cena 5.000 din. Javna prodaja bo v soboto, 4. oktobra 1986r ob 10. uri na stadionu v Kranju. Ogled je možen na dan prodaje od 7. do 10. ure. Kavcija v višini 10 odstotkov je obvezna, kupnina se plača v 8 dneh. Vse dajatve v zvezi z prodajo plača kupec. ZAHVALA Ob izgubi drage žene in mame SILVE BOGATAJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Mož Stane in sin Jože z družino Škofja Loka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANKE BISTROVIČ rojene VOHAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom iz Groharjevega naselja 8 in sodelavcem restavracije Prajerca. Žalujoči: sin Brane z ženo Majdo, hčerki Anka in Darinka z družinama Škofja Loka, Zapoge, Zuchwil, 24. septembra 1986 Umrl je naš sodelavec IVAN JANEŽIČ Izguba vestnega sodelavca bo zapustila bolečo praznino v našem kolektivu. Ohranili ga bomo v lepem spominu. AERODROM Ljubljana GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA , OGLASI TOREK, 30. SEPTEMBRA MALI OGLASI tei.:27-960 tcitalUlC apatatljitrojl Ugodno prodam KOSILNICO BCS s sedežem (na petrolej). Gorjup, Dole-nja vas 21. Selca__ 16154 Prodam RADI0-KASETOFON znamke siemens z dvema kasetnima glavama. Telefon 28-727 od 18. do 20. ure _16155 Nov barvni TV gorenje orbiter z daljinskim upravljanjem, ekran 56, prodam za 35 SM. Suša, Jaka Puclja 5, Kranj (Planina III) _16156 Prodam črno-bel TELEVIZOR. Zalog 4/a, Golnik_16157 Prodam stroj za oblačenje gumbov in zaponk z vsemi dodatki. Telefon (064) 26-632 od 7. do 16. ure 16158 STROJ za brizganje plastike, znamke battenselt, 70 g, s tremi orodji popolnoma obnovljen, in nov MLIN za plastiko prodam. Roman Rostohar, Cankarjeva 23/c, Bled_16159 Prodam nov prenosni črno-bel TV znamke intervisium, za 60.000 din. Mi-mica Žbontar, Novi svet 8, Šk. Loka, telefon 60-607_ 16160 Prodam univerzalno STRUŽNICO. Informacije po telefonu 74-764 16161 Prodam HUSOUARNO, 125 kubikov, cros. Telefon 77-001 od 6. do 14 ure razen sobote in nedelje 16162 Prodam barvni TV gorenje, letnik 77. Informacije po telefonu 75-128 16163 gradbeni mat. V Škofji Loki poceni prodam rablje-no strešno OPEKO mediteran. Tel.: 60-726_16148 Lepe suhe PLOHE in DESKE za obloge prodam. Naslov v oglasnem oddelku_16189 Prodam rabljeno strešno OPEKO, model 272, kikinda. Telefon 23-006 ____16190 Prodam dvižna garažna VRATA 260 x 200. Velesovska 4, Šenčur 16191 Suh LADIJSKI POD, 30 mJ in kombi PLOŠČE 5 cm, 40 m', prodam. Telefon 25-190_ 16192 Prodam FASADNI ODER s plohi in 40 vreč bele MIVKE. Telefon 66-343 __16193 Ceneje prodam nove novomeške rdeče STREŠNIKE Telefon 68-258 _16194 Ugodno prodam 10 ŠPIROVCEV, dolžina 8 m, 12x14 in 36 m strešnih LEG 22x24 m. Telefon 45-564 od 19. ure dalje_16195 Prodam 1200 kosov strešne OPEKE špičak. Telefon 79-013 16196 Prodam 612-077 PUNTE. Telefon (061) 16197 Okenska KRILA, ohranjena, zaste-klena, prodam. Kranj, Vrtna 3, telefon 21-217_16198 Prodam 17 m' lamelnega hrastove-ga PARKETA. Telefon 39-532 16199 Prodam STREŠNO OKNO inles in 100 m' POBJONA - 20 mm. Ogled na domu. Zupan, Podbrezje 32, Duplje 16200 Prodam letve (rimlne) 4x5 cm. Dol-har, Predoslje 21, Kranj_ razno prodam Prodam fantovsko KOLO. Gregorči-čeva 9, Kranj _15968 Prodam 7 m3 suhih brezovih DRV, primernih za odprt kamin. Hraše 34, Lesce_ 15969 Ugodno prodam RAČUNALNIK MSX VG 8020 s kasetnikom. Tel.: 50-970_15970 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. Anton Oranič, Križe 17 _15971 Prodam projekt individualne stanovanjske HISE po izbiri, za 10%. Tel.: 83-850_15972 Ugodno prodam KNJIGO za I. letnik pravne fakultete. Zupan, Žirovnica 68 •_15973 Prodam KAD za namakanje sadja in KAD — litoželezno banjo za tuširanje. Poženek 14, Cerklje_15974 Prodam 8-volni nizki SALONIT, fran-klin PEČ, junior dirkalno KOLO in ponv KOLO. Tel: 62 322_15975 Prodam KROMPIR za ozimnico po 50 din. Anton Zorman, češnjevek 5 _15976 Prodam globok otroški VOZIČEK Stane Dolinar, Retnje 1, Tržič 15977 Prodam globok otroški VOZIČEK, temno moder žamet. Demšar, Ribno 141, Bled__15978 Ugodno prodam rabljeno kombinirano PEČ za centralno kurjavo, KAVČ, vrtno MIZO in kvalitetne dvoletne sa dike rdečega RIBEZA. Cegelnica 36, Naklo _15979 KOŠEK z jogijem, prenosno POSTE -UICO in AVTOSEDEŽ prodam. Jur man, C. Gorenjskega odreda 12, Bled •__15980 Prodam suha bukova DRVA. Tel.: 21 519_15981 Ugodno prodam KITARO ibenez, staro 2 leti. Jani Dijak, Dovlje 4, Moj strana. Tel.. 89 104, dopoldne služba 89 130_15982 Ugodno prodam oblazinjeno uvoženo previjalno MIZO s predali in otroško POSTELJICO z jogijem Šifra: Ugodno _15983 Prodam JABOLKA po ugodni ceni. Praproše 3, Podnart 15984 Ugodno prodam otroško POSTEUI-CO z jogijem Tel.: 27 555_16149 Prodam otroško ZIBELKO z vso opremo in NAHRBTNIK po nizki ceni Tel.: 60 631, int 308 dopoldne, 26 210 od 18. do 20. ure 16150 JABOLKA voščenke za obiranje prodam. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka__16151 Prodam 4 KW termoakumulacijsko PEČ, 5 novih GUM sava 135x13 in sprednji ODBIJAČ za jugo 45. Tel.: 50-789_16152 • Ugodno prodam imv PRIKOLICO adria 450. Tel.: 81-763, popoldne 16153 Prodam KOKOŠI za rejo ali zakol in ZELJE v glavah. Štefetova 18, Šenčur _16049 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Predoslje 78, tel.: 36-248_16050 Prodam lep jedilni KROMPIR in drobni KROMPIR za krmo. Lipice 4, škofja Loka, po 16. uri _16051 Prodam APN 6 in moško športno KOLO maraton, vse novo. Silvo Štu-cin, Sv. Duh 67, Škofja Loka 16052 Prodam otroško ZIBELKO. Guzelj, Tavčarjeva 4, Škofja Loka. Tel.: 62-490 *_ 16053 Prodam naveze za govejo živino, 18 kosov, po ugodni ceni. Alojz Erbež-nik. Draga 4, Škofja Loka_16054 Prodam COMODORE C-64. Tel.: 62-352 popoldne_16055 BAS KITARO musima poceni prodam. Tomaž Mohorič, Racovnik 55, Železniki_16056 Prodam suha mešana DRVA in JABOLKA na drevju. Niko Jelovčen, Pe-vno 6, Škofja Loka_16057 Ugodno prodam JADRALNO DESKO znamke vvindglieder. Milan Vra-bič, Frankovo naselje 74, Škofja Loka _16058 Prodam 250 kg drobnega KROMPIRJA za živino. Godešič 78, Škofja Loka_16059 DIJAPROJEKTOR liesegang avtomat, nerabljen, prodam za 6,5 SM. Pa-gon, Mestni trg 36, Škofja Loka 16060 Prodam PUNTE, LATE za kozolec in FIŽOLOVKE - preklje. Tel.: 27 452 __T6061 Prodam globok otroški VOZIČEK za 10.000 din. Mojca Selič, Sv. Duh 42, Šk. Loka_ 16230 Prodam plastični SILOS. Alojz Ru-par. Log 23, Šk. Loka_16231 Prodam zdrav KROMPIR brez umetnih gnojil. Andrej Starman, Godešič 14/a, Sk. Loka_16232 Prodam suha bukova DRVA. Tele-fon (064)62-144_16233 Prodam 4 GUME 175/13, AKUMULATOR in ODBIJAČ za Z-101. Telefon 44-552_ 16234 Prodam FILODENDRON za velik, svetel prostor. Sever, J. Puharja 5, Kranj. Telefgp. 35-248 _16235 KROMPIR igor, jedilni, in semenski prodam. Zgoša 47/a, Begunje 16236 Prodajin droben KROMPIR. Milje 24, p. Šenčur_^\_16237 Prodam KIMPEŽ in ročno vrtno KOSILNICO. Belehar, Voklo 106 16238 Prodam novo, moško, športno KOLO na 10 prestav, uvoženo. Telefon (061)612-486 _16239 Prodam HRUŠKE za vlaganje po 200 din in JABOLKA za ozimnico po 100din/kg. Telefon 75-115 16240 Oddam HRUŠKE za mošt na dreve su — moštarice. Telefon 51 -311 16241 Prodam 15 arov SILAŽNE KORUZE. Rozman, Voglje 56 _16242 Večjo količino TEPK za alkohol ali mošt, prodam. Janez Praprotnik, Hu-do 4, Tržič_16243 Ugodno prodam lepa JABOLKA za ozimnico Telefon 70-125_16244 Prodam PLINSKO NAPRAVO bedini jumof, 60 I, za osebni avto. Telefon 39 644_ 16245 Ugodno prodam FRITEZO za pom-fri, dvojno, nova. Zgoša 45, Begunje _16246 Prodam droben KROMPIR za krmo. Cesta na Brdo 53, Kokrica, Kranj 16247 Prodam tovorno PRIKOLICO za avto, 170x120 cm, 600 kg, za 10 SM. An ton Kokalj, Križe 51, Tržič_16248 Prodam marker OKOVJE M 26 v garanciji, prenosni črno-bel TV s stabilizatorjem in plinsko PEČ za ogrevanje. Vinko Kavčič. Frankovo nas. 68, Sk Loka, popoldne_16249 Ugodno prodam kovinski STEBER, višina 9 m, primeren za solarni antenski sistem. Božo Ambrožič, Gorje 42, telefon 82 861 dopoldne_16250 Prodam 8 PLOŠČ KROM pločevine 0 5. Telefon 80-009_16251 Prodam 21 PRIKOLICO za traktor Informacije po 20. uri. Telefon 82-868 _16252 Prodam globok otroški VOZIČEK in otroško POSTELJICO z jogijem. Tele fon 24-747 po 19. uri_16253 Prodam otroško POSTELJICO s posteljnino in športni VOZIČEK. Telefon 25-696, po 15. uri_16254 Prodam POBIRALNO PRIKOLICO 17 puntiger, v račun vzamem KRAVO s teletom ali visoko brejo. Razgledna 14, Bled, telefon 77-966_16255 Prodam JABOLKA na drevesu ali obrana. Dobida, Vrbnje 15, Radovljica ___16256 Ugodno prodam jedilni KROMPIR igor in desire, semenski krompir rezi in desire. Milan Debeljak, Podbrezje 72, telefon 70-069_16257 Prodam nov 80-litrski BOJLER Kamna gorica. Telefon 79-767 16258 Prodam PEČ za centralno kurjavo ferotherm. Telefon 21 524 16259 Prodam večje količine ZELJA v glavah na drobno in debelo, vsak dan tu di v nedeljo. Kejžar, Begunje št. 5 __16260 HARMONIKO, navadno, tri vrstno, skoraj novo, ugodno prodam. Telefon 70 015_15961 itan.oprcma LTŽ PEČ OLT termo II in ŠTEDILNIK tobi prodam. Telefon (061) 579-137 po poldne__16164 Ugodno prodam ŠTEDILNIK gore nje (4 + 2) Vrlinšek. telefon 24 234 _16165 Prodam KUHINJO marles orhideja, čadež, Podlubnik 144, Sk. Loka 16166 Prodam sedežno GARNITURO (tro-sed + 2 fotelja). Telefon 37-373, po-poldne_16167 Prodam svetlo SPALNICO. Telefon 34-921 _16168 Prodam nov vg ri«ni ŠTEDILNIK gorenje. Telefon 25-338_16169 Ugodno prodam dve leti staro sedežno GARNITURO rjave barve, KAVČ - DVOSED - TABURE. Telefon 46-075_16170 Ugodno prodam dobro ohranjeno starinsko SPALNICO. Telefon (064) 62-263_16171 Prodam sedežno GARNITURO kof-ce, PEČ na drva in otroško STAJICO. Bodiroža, Proletarska 11, Tržič 16172 Prodam sedežno GARNITURO (raztegljiv trosed in 2 fotelja). Telefon 61-492 *_ 1Q173 Ugodno prodam ELEMENTE za dnevno sobo. Informacije dopoldne po telefonu (061) 310-388 int. 202 dopoldne, »popoldne Pire, Kranj, Seljakovo nase-Ije 46_16174 Prodam SPALNICO, ogled od 17. do 19. ure. Gradnikova 99, stan. 5, Radovljica^_16175 Prodam dobro ohranjeno 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO, za 6 SM. Tele-fon 60-273_ 16176 Prodam trajnožarečo PEČ tobi 7, ra-bljeno dve sezoni, Ferdinand Šubic, Gorenja vas 187_16177 Prodam 135-litrski HLADILNIK, skoraj nov, cena 45.000 din. Telefon 77-292 int. 46 dopoldne_16178 Prodam hladilno OMARO, letnik 75, cena po dogovoru. Marija Smrekar, Cesta Kokrškega odreda 20, Lesce __16179 Prodam PEČ za centralno ogrevanje, tip stadler, 25.000 ccal, rabljeno 4 sezone, cena 150.000 din. Telefon 50-260, od 14. ure 16020 živali PRAŠIČE, težke 60 kg, prodam. Zgo-ša 47/a, Begunje_ 16180 Prodam 8 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Drulovka 21 — Kranj 16181 Prodam TELIČKO frizijko, staro 1 teden. Telefon (061) 612-369 16181 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Berčič, Draga 11, Šk. Loka_16183 Prodam TELE, 4 mesece staro — bikca simentalca. Podhom 33 16184 Prodam PIŠČANCE brojlerje za za kol, krmljeni z domačo hrano. Veleso-vo 43, Marjan Petek_ 16185 Prodam dva nemška OVČARJA samca, stara 5 tednov, oče mednarodni šampion, Psarna Janova, Kukovni-ška 5, Tržič_16186 Prodam brejo KRAVO s 3 teletom. Grad 43, Cerklje_16187 Ugodno prodam KONJA haflinger ja, starega 3 leta Jože Tarman, Kranjska gora 83, telefon 88 082 16188 Prodam KRAVO simentalko. dobro mlekarico, brejo 9 mesecev. Ljubno 25, Podnart_16130 Prodam jalovo KRAVO. Lahovče 12 _16131 Prodam BIKCA simentalca, starega 5 tednov. Zg. Bitnje 23, Žabnica 16132 Prodam delovnega VOLA in dva BIKCA simentalca za nadaljnjo rejo. Apno 9, Cerklje_16133 Prodam 12 tednov stare rjave JAR-KICE. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka_16134 Prodam 20 do 130 kg težke PRAŠI ČE. Jurij Stanonik, Log 9, Škofja Loka _______16135 Prodam KRAVO po drugi telitvi in BIKCA za nadaljnjo rejo. Gunde, Gori-ca 3, Radovljica_16136 vozila Z 101 GT, letnik 83, rjava, registrirana do julija 87, garažirana, ugodno prodam. Jože Rešek, Blejska Dobrava 84_■_15907 Prodam motorno KOLO tomos avto matic in PEČ na olje emo 8. Prevc, Sorska c. 8, škofja Loka_16037 Prodam Z 101, letnik 81, ugodno in poceni prodam še KOMBI Z 750, letnik 77, in plinsko NAPELJAVO za avto. Boštjan Jelovčan, Pevno 6, Škofja , Loka '_16038 Prodam FIAT 750. Jože Kuštrin, Me- stni trg 33, škofja Loka_16039 SIMCA 1100 LS, letnik 79, odlično ohranjeno, malo voženo, prodam. Tel.: .25 822_16040 Tel : Prodam 38 516 R 18 TL, letnik 80. 16041 HUSOVARNO -250, letnik 81, registrirano (35 SM) in tomos CROSS 90, letnik 83 (15 SM), prodam. Vinko Aha čič. Podljubeli 47, Tržič 16042 R-4, letnik 76, registriran do septembra 87, prodam. Poljanšek, Hafnar jevo nas. 109, Šk Loka, telefon 61-641 16201 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le tnik december 83, prva registracija 84. Tomo Josipovič, Benedikova 22, Kranj _16202 Prodam Z-101 v dobrem stanju, registrirana do junija 87 Matej Bernard, Rožna 32, Šenčur_16203 ZASTAVO 101, letnik 7fl prodam Anton Leben, Selca 18 nad šk Loko _16204 FIAT 1300 ugodno prodam. Ogled popoldne ud 16. ura dalje. Arh, Jelov Skal 7, Bled _16205 Prodam SPAČKA furgon, letnik 76. Gogala, Kidričeva 38, Kranj, telefon 66-173_ _16206 Poceni prodam FIČOTA, starejši le tnik. Roblek, Pangeršica 8, Golnik _16207 Prodam Z-101, letnik 77 Pašič, Me detova 1, Stražiške Kranj_16208 Prodam ali zamenjam za avto KA VVASAKI Z 900, letnik 76. Telefon 28 647_16209 Prodam JETTA JL, letnik 82, prevo ženih 31 000 km, ali zamenjam za manjši avto z doplačilom Jančev, De teljica 2, Tržič_16210 VW 1300, letnik 72, prodam. Zlebir, Bokalova 10, Jesenice, popoldne _16211 Prodam R-18, letnik 83. Zupan, Zg. Gorje 42__16212 ZASTAVO 750, starejši letnik, vozen, registriran, prodam. Telefon 39-585 _16213 VW 1200, 74 letnik, prodam. Telefon 25-190_16214 Prodam FIAT 850 spot coupe, letnik 76. Telefon 51-560_16215 Prodam JUGO 45 a, letnik 86. Pot v Bitnje 48, Kranj_16216 Prodam MZ ETZ, športno preurejen, in sedež TER, izpuh za ETZ. Telefon (064) 79-744 _16217 Prodam MOPED 14 M. Plahuta, Pot na Jošta 28, Kranj_16218 Prodam Z-128, letnik 82, prevoženih 22.000 km, garažiran. Jesenice, telefon 83-427_16219 Prodam R-18, letnik 79. Može, Tri-glavska 5, Bled _16220 Prodam FORD — taunus 1.6, letnik 71, v račun vzamem manjši avto. Tele-fon 24-628__16221 Generalno obnovljen MOTOR za Z-101 (kompleten) skoraj nov akumulator ter hladilnik prodam. Ogled in informacije pri avtomehaniku Žibertu, JESENIČANI! KAVA BAR 13 obratuje od 6. ure do 22.30. V vedrem razpoloženju vas bomo postregli z osvežilnimi pijačami, toplimi sendviči, palačinkami s šunko ... Vabljeni! Bojan Klemenčič . Britof, telefon 36-133 ali (061) 331-311, Šepetavc_16222 Prodam FIAT 750 in motorno KOLO APN 6. Informacije vsak dan po 15. uri. Jože Friškovec, Pintarjeva 4, Kranj, Čirče ,_16223 Prodam KOMBI - furgon Z-1500 TA, letnik 81, prevoženih 20.000.km, telefon (064) 69-837 do 12. ure, razen ne-delje_16224 Prodam KOMBI IMV 2200 D, brez motorja. Ogled vsak dan po 15. uri. Zdravko Sodja, Koprivnik 74, Boh. Bi-strica_16225 MOPED avtomatik 3 M, nov, prodam. Telefon 26-340 16226 Ugodno prodam 1300, letnik 76. Visoko 5. 43-054____j Prodam TAM 5000. Ogled danskem času. Bogdan Vehove^ karjeva 68, Šenčur_____ Prodam KOMBI VW, letn* *j 60 SM. Telefon (064) 72_328—^ Prodam Z-101, letnik 78. RoWe^ lesovo 76_ ___"jfc Ugodno prodam Z-101 lejjil 50 SM. Skumvač, Blejska Dot>ra ^ _______—j^J Prodam Z 750, letnik 77. Volc^ brovo 3, Škofja Loka______. Prodam Z 101 comfort, letu* 37-668 popoldne_■* —Polsobno lastniško N^ie".6 18 večJe 1 doplačilom, sta-r^str c.entra'n'n"> ogrevanjem je v ^W£Plu n'2kega bloka na Planini. )^§§0- 16272 ? dv0. 'a.m dve družbeni garsonjerni J8-d->B tris<>bno stanovanje. Tele-VJ^-S_____16273 %f>k?Tfužina išče STANOVANJE v B Telefon; 25-070 ŠjKfi* PREVIJALNO MIZO chicco K^aSdna_cena _16261 r^Bu ^.dobro ohranjenih navadnih Telefon 33-892, popoldne _____16262 brako PRIKOLICO Opoldne Telefon 16263 6s«c^t CA 28 rejo, starega 2 do 3 1 elefon 44-146 popoldne K^p-____V__16264 EP*I ali dobro ohranjen CIR-•^4.4a,iaganje drv, brez motorja. JRS^£9P_?idjie^_16126 ^5y&c r?61'6"0 pisalno MIZO. Ivan i> ^o^-^gJi8 va«30, Selca 16127 kSApAR?T 'Ceni kuP'm kvalitetni FO-^7 k?' Franjo Capuder, Gradni- j^^STli_____16128 i^75 kamp PRIKOLICO. Tel.: 16129 Rfc^) dobTo ohranjen ŠTEDILNIK gečico) Tel: 22-603 16147 rapqiiifwe Redno zaposlimo KVALIFICIRANO ŠIVILJO ali KROJAČA s prakso. Delo je enoizmensko, sobote proste, zaslu-žek dober. Telefon 28-520_16274 Zaposlim DELAVCA za delo v delavnici. Vili Kanjšek, Brezje 76/a, telefon 79 990___16275 Za popoldansko delo nudim prostor, elektriko in pridne roke. šifra: Pridne roke 16105 tU /-\ MERKUR kranj OBVIlfllA Balkon in teraso zasteklim (alumi-ni|). Tel.. 37-120 _14870 OIIAIO SPIZ — strokovna služba ODE v Kranju RAZPISUJE LICITACIJO za prodajo rabljenih: termoakumulativnih peči, pisarniške opreme in drobnega inventarja. Licitacija bo v sredo, 1 oktobra, od 16. do 17. ure na Stari c. 11 v Kranju_16276 Smučarski klub Bled proda na licitaciji IMV KOMBI. Licitacija bo 3. oktobra 1986 ob 16. uri na parkirišču GG Bled (Na Gorjani)._16277 Nudim dobro nagrado za vsako otipljivo informacijo o ukrader sm BMX KOLESU modre barve izpred Zavoda za higieno v Kranju, 23. 9. 86. Telefon 21-005 __16278 Nudim instrukcije iz matematike za srednje in osnovne šole na Jesenicah in v Radovljici. Prevzamem samo učence, ki se bodo za instrukcije odločili pravočasno. Kličite po tel. (064) 75-540 _16279 HARMONIKAR igra na porokah in prireja zabavne igre. Telefon 23-755 int. 57 po 19. uri _16280 Iščem najboljšega ponudnika za vodovodne instalacije v večji zgradbi. Telefon 44-146 popoldne_16281 Prodam starinski ŠIVALNI STROJ znamke hovve, star 200 let, ameriške izdelave. Brane Mulič, Jelovška c. 14, Boh. Bistrica_16122 Prodam silažni KOMBAJN pottinger mex II, v dobrem stanju. Franc Krč, Jezerska c. 92/a, Kranj_16123 PASTIR, baterijski, 9W, in električni, 220 W, za pašo govedi, ovac, koz in svinj ter za varovanje lovskih rezervatov, sprejemamo naročila po telefonu in pošljemo po povzetju. Elektromehanika, Jože GajŠek, Bohinčeva 8, Ljubljana, tel: 061/573-686 16124 Za novo enodružinsko hišo v okolici škofje Loke iščem zanesljivo in zelo natančno gospodinjo za vsa opravila, šifra: Obojestransko zadovoljstvo 16125 Umrl je naš sodelavec VID NOVAK °b Ifi * se Domo poslovili v torek, 30. septembra 1986 • uri izpred mrliške vežice v Šenčurju. Ohranili ga bomo v lepem spominu. AERODROM Ljubljana ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, sestre, tete, prababice in tašče ANGELE LISEC-TRŠAVEC rojene BERGANT *n.e.nc en° zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsetjj za ustno in pisno sožalje in za podarjeno cvetje ter &Oseb'n 1 ^ jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti, Hn0 * V5la ?• župniku za opravljeni pogrebni obred. Po-*^0stinWZanva^u^emo Sajevčevi in pevcem za lepo zapete ke in tistim, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, ata, starega ata, brata, strica in prijatelja ALOJZA KRŽIŠNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi delovni organizaciji Sava Kranj, pevcem, govorniku in duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena in otroci z družinami ZAHVALA Ob smrti našega dragega JOŽETA BERGANTA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala zdravstvenemu osebju ZD Železniki za skrbno nego v težki bolezni, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in delovnim kolektivom Kokra Kranj, Merkur Kranj, Jelovica Škofja Loka in KTM Protektor Ljubljana, Sloboda Kula za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Dolenja vas, Besnita, Kranj, Škofja Loka, 2. septembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta in moža IVANA JANEŽIČA se iskreno zahvaljujeva sosedom in botrom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna, sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujeva se učencem III. letnika kemijske šole Ljubljana, gasilcem iz Hotemaž, Visokega, Luž, Olševka, Pšate in Drago-melj ter gasilski enoti Letališče Brnik. Za poslovilne govore se zahvaljujeva tpv. Vinku Žagar, Francu Koš-njek, Ivanu Kopač ter šenčurskim pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. ŽALUJOČA: žena Marija in sin Janez Hotemaže, 21. septembra 1986 ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi sina SAMA m$r Ujm-S ZEVNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujem se tov. Ruži Srečnik in tov. Dominiku Bogataju, KS Primskovo, za poslovilne besede, pevcem Združenja obrtnikov in godbi na pihala. Posebno se zahvaljujem za nesebično pomoč sosedom, njegovim prijateljem, znancem in vsem, ki so ga imeli radi in so ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega moža, očeta in starega očeta STANETA OTE R se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, celotni DO Alpetour in Čevljarni Ratito-vec za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku za poslovilne besede, šoferjem in tistim, ki so stali ob njegovem pre-ranem grobu. Hvala tudi župniku za pogrebni obred in pevcem ob slovesu. Njegova najbližja: žena Minka in sin Stane ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame MARIJE UDIR se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, pomoč v težkih trenutkih in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, pevcem iz Naklega in g. župniku za tople poslovilne besede. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi in dobri mož, oče, stari oče, tast, brat in stric JANEZ KJMOVEC p. d. Kramarjev ata iz Dvori j Iskreno se zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, posebno pa še Ramovševim, Kožuhovim in Bolkovim, vaščanom iz bližnje in daljne okolice, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala velja Servisnemu podjetju Kranj, Iskri Kranj tozd Terminali in tozd Stikalne ure, pevskemu zboru iz Cerkelj, društvu upokojencev Cerkelj, gospodu župniku za pogrebni obred, dr. Beleharju in osebju bolnice Golnik ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani grob. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Dvorje, Voglje, Apno, Gorje pri Bledu, Cerklje, 18. septembra 1986 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in zeta FERDINANDA BORŠTNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izkazano pomoč in izraze sožalja. Zahvaljujemo se sodelavcem Alpetoura DO Tovorni promet, za njihove poslovilne besede ter sodelavcem Alpetoura Potniški promet, Iskri Kranj, osnovni šoli Bled in ribiški družini Radovljica. Zahvala velja tudi PM Kranj, poklicnim gasilcem Kranj, Pogrebnemu zavodu Kranj-Kokrica in duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za petje žalostink na njegovi zadnji poti in tistim, ki ste nam stali ob strani in se od njega poslovili, naša globoka zahvala. VSI NJEGOVI Kokrica, Podnart, 23. septembra 1986 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka ANTONA DOLENCA iz Zg. Bitenj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se predvsem dr. Bavdku za dolgotrajno zdravljenje, OO ZB Bitnje, GD Bitnje, delovnim organizacijam Gradiš, LIO Škofja Loka, Ikos Kranj in Iskra Telematika, tozd Elementi Kranj. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru upokojencev, g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Bitnje, 15. septembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete MARIJE OBLAK-MAVER - MANCE rojene NOVAK se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, posebno še družini Debelak in Ivani Sajovic-Johani, ki so jo obiskovali v času njene bolezni. Iskrena hvala za darovano cvetje, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem društva upokojencev in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Kranj, 22. septembra 1986 NOVICE IN DOGODKI Integral SAP tozd Gorenjska Tržič Vozniki na sestanku, avtobusi na postaji Tržič, 30. septembra — Devetnajst avtobusov tozda Gorenjska Tržič v Integralovem Sapu je v petek zjutraj pripeljalo le na avtobusno postajo. Tam so potem obstali in čakali na konec sestanka. Zahtevali so ga vozniki.zaradi nizkih osebnih dohodkov. Avtobusi Integrala SAP, tozd Gorenjska Tržič so v petek skoraj do opoldneva na avtobusni postaji v Tržiču čakali na konec sestanka Povedali so, da so že v sredo obvestili vodstvo tozda in občinski sindikalni svet, da bodo v petek ustavili delo, če ne bo sestanka, na katerem bi jim pojasnili, kako je z osebnimi dohodki. Ugotavljali so, da se že osem mesecev pogovarjajo o osebnih dohodkih, za katere poudarjajo, sa so prenizki. Za 182 delovnih ur oziroma 250 skupaj s čakalnimi ura- mi dobi šofer od 75.000 do 80.000 dinarjev. Avgustovski zaslužek sprevodnika z dolgoletnim stažem je znašal 81.000 dinarjev, voznik, ki je bil kar 376 ur zdoma, pa je z vsemi dodatki prejel 192.000 dinarjev. Opozorili so na prevelik odliv denarja za skupne službe tozda in delovne organizacije in na premajhen vpliv pri odločanju o razporejanju dohodka. Niso se strinjali tudi z načinom obračunavanja osebnih dohodkov in izjavljali, da so med njimi in vozniki v drugih sorodnih delovnih organizacijah razlike. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki občine, ki se s takšnim načinom reševanja problemov voznikov oziroma celotnega tozda niso strinjali. V petek so namreč šolarji zamudil li pouk in tudi nekateri delavci niso mogli na delo. Za tržiško občino, ki je glede tega vezana predvsem na avtobusne zveze, je to velika škoda. Na sestanku v petek po šestih urah kaj več kot ugotovitve, da so osebni dohodki oziroma osnove zanje prenizki, niso mogli povedati. Dogovorili so se le, da bodo sestanek nadaljevali v ponedeljek, 29. septembra, zvečer. Do takrat naj bi ugotovili, za koliko bi na osnovi rezultatov gospodarjenja lahko povečali osebne dohodke. A. Žalar Gorenjski glas vabi na jesenski izlet z vlakom Na metliško črnino Kranj, septembra — Drage bralke in bralci, zdaj že vemo, da gremo na izlet v soboto, 4. oktobra, in to v Metliko. Tudi kdo je bil izžreban, je že znano. Naj vam nekaj povemo o Metliki, ki ni poznana le po žlahtni metliški črnini. Metliško ozemlje je do sredine 12. stoletja pripadalo Hrvaški, dokler ga ni hkrati z ostalim belokranjskim ozemljem osvojil Albert Višnjegorski in je okoli leta 1200 postala Kolpa mejna reka Kranjske. Metlika je bila sprva majhno naselje ob Metličici, ki se je imenoval Novi trg. Kasneje so prebivalci naselje opustili in se naselili kraj gradu, kjer je Metlika še danes. Mestne pravice je dobila pred letom 1335 od goriško-tirolskega grofa Henrika. Bila je središče metliške ali slovenske marke ter do ustanovitve Karlovca poglavitna obrambna trdnjava pred Turki. Ti so jo prvič napadli leta 1408, nato pa v letih 1431, 1469, 1511, 1547, 1575 in 1578. Pogosto je tu pustošila tudi kuga. Leta 1705 je požar upepelil vse mesto. Do 1556. leta je imela Metlika lastno deželno glavarstvo; poslej je bila dežel-noknežje mesto, podrejeno vicedomu v Ljubljani. Ugodna tla je tu našel prote-stantizem. Takrat so odprli šolo, v kateri so poučevali poleg latinice tudi gla-golico in cirilico. Še leta 1615 je bilo v mestu 38 protestantov. Po uvedbi javne pošte s konjsko vprego med Ljubljano in Karlovcem leta 1588 je postala Metlika pomembna vmesna poštna postaja. Prve cehe so Metličani ustanovili leta 1569, godbo 1850, narodno čitalnico 1865, prvo dolenjsko posojilnico 1874. leta. Z železnico je povezana šele od leta 1914; takrat je zadnjikrat odpeljala poštna kočija potnike proti Novemu mestu. Belokranjska proga je bila med zadnjo vojno porušena. Obnovila jo je mladina s prostovoljnim delom in leta 1947 je ponovno pripeljal vlak v Metliko. Mi si bomo ob našem obisku ogledali vse mestne znamenitosti, posebej vinsko klet, prodajalno Beti in muzejske zbirke na gradu, potem pa se bomo pozabavali v veseli družbi. Kako nas bo vlak pobiral od Jesenic do Ljubljane, bomo zapisali še enkrat v petkovem časopisu. Kdor hoče z nami, naj se oglasi v našem oglasnem oddelku na Cesti JLA v Kranju (v H-8). 7000 dinarjev na osebo je cena za izlet. Prijave bomo sprejemali do zasedbe mest. dd Jara kača na Šmarjetni gori Ti meni luč, jaz tebi ključ šmarjetna gora, 29. septembra — Po dolgotrajnih zapetljaj ih glede izpraznitve Smarjetne gore je dala sodnica temeljnega sodišča v Kranju odredbo, da se začne ob 13. uri postopek prisilne izselitve iz doma na Šmarjetni gori. Izselitev je bila že parkrat preložena. Tokrat so se prizadete stranke po dolgotrajnem prepričevanju, in tudi zmerjanju, dogovorile, da bo izselitev v ponedeljek. Na kraj dogajanja so prišli tudi predstavniki Centra za socialno delo, da bi v primeru nerešenega varstva za tri otroke in ženo Sonjo poskrbeli za bivanje. Dogovorjeno je bilo, da dobi danes (ponedeljek) Dejan Djuričič določeno vsoto denarja kot odškodnino za njegovo skrb za objekte na Šmarjetni gori (Dejan Djuričič je bil oskrbnik te hiše devet let), vendar, se je izkazalo, da je bil to samo dogovor v ozkih krogih, in ga je delavski svet delovne organizacije Aerodrom Ljubljana Brnik zavrnil. Na "kraju samem se je izkazalo, da je bil to samo dogovor, v katerega pa samoupravni organi lastnika niso privolili. Ko smo v ponedeljek zjutraj prišli na Šmarjetno goro, smo veliko pravdnih zadev pripovedovali samim sebi. Ni bilo niti pravnega zastopnika — upnika delovne organizacije Aerodrom Ljubljana Brnik, niti pravnega zastopnika Dejana in Sonje Djuričič. Zato se je ob modrem posredovanju organov za notranje zadeve in sodnice temeljnega sodišča selitev začela in upamo, da bo epopeja Smarjetne gore doživela srečni konec. j Košnjek Selitev se je začela Srečanje po 39 letih Kranj — Okrog trideset brigadirjev veteranov, ki so 1947. leta od septembra naprej delali v brigadi na progi Šamac—Sarajevo, se je minulo soboto dopoldne srečalo v prostorih gostilne Stari Mayr v Kranju. Prihodnje leto bo minilo 40 let, odkar so mladi iz vse države zgradili to progo. Želja, da bi se dobili brigadirji takratne Jeloviške brigade Iva Slavca Jokla, je bila že nekaj časa živa. Zato je Peter Sitar iz Križev, takratni komandant brigade, ustanovil pripravljalni odbor in v soboto so se dogovorili, da bodo prihodnje leto skušali pripraviti srečanje z vsemi brigadirji iz te brigade in si po 40 letih ponovno ogledati kraje, kjer so delali. Peter Ora-žem iz Kamnika: »Dvaindvajset let sem bil star, ko je prišla pobuda, da gremo v brigado. Izbrali so me, ker Ito^p 'J sem bil bo-m^*.^m^W^ rec že ta- krat pa sem delal doma na cesti. Iz Kamnika nas je bilo v Kočevsko-kamniški četi okrog 15. Čeprav smo trdo delali, največkrat po ves dan, imam na brigadirske dneve zares lepe spomine. Vendar sem moral še pred koncem akcije domov, ker se je ponesrečila mama. Zdaj sem že upokojen. Želel pa bi, da bi takšna srečanja prirejali še naprej.« Ivanka Jereb iz Zirov: »Leto dni pred menoj je bil v brigadi brat. Ker pred odhodom v brigado še nisem bila stara 16 let, me je zelo skrbelo, če bom sploh lahko šla. Bila pa sem dovolj razvita in močna in zato na zdravniškem pregledu tudi potrjena. Delala sem v tretji Notranjski četi. Lepo je bilo, delali pa smo tudi, da se reče. Spominjam se. da na začetku ni bilo malice. Pa 3® rekel komandir čete: ,Da setčJ pjesma'. In smo peli-in delali. ^e»cr nes vem, kako je sestavljena Pij . mavser, kalibra 7,9, model 24. To je moral takrat vedeti vsak brigadir« Štefan Laj?' gus iz SkoHe Loke: »Brigadir sem o» v drugi jeseniški četi, ker sem takrat živel v Bohinju. Bojen v sem v Podj'elju-Star sem 0" 17 let in ni mi bilo težko, čeprav se je takrat v brigadah delalo drugače kot danes. Ko prve dni ni bilo do-volj hrane, so nam rekli: ,Ali ste prišli delat ali jest'. Pa smo šli delat brez malice. Vendar so to lepi spomini in prav želel sem si, da se ponovno srečamo.« Francka Ko* Bobi' zar iz nja: 1947. Takrat, leta, sem t*118 predsednica mladine v obratu Tomaža Godca v Bistrici-Spominjal? se, da nas 3e bilo v brigadi iz Bohinja precej, vsi smo se prijavili prostovoljno. *° skoraj trimesečni akciji je odprtje proge. Odšli smo v Samac, Tito pa je bil takrat v Sarajevu. & se bomo^prihodnje leto res dobili i° odšli v Samac, bom šla zelo rad*-Upam, da ne bo predrago, ker nimam pokojnine.« Janez Lotr>c iz Hrastj* pri Kranj* »Nisem 01 brigadir loviške br»* gade, pač p* sem delal nekaj mesecev prej v brigadi BU* dija Mahru-Ča-Brkinca. Komandir moje čete Je bil Martin Košir. Za današnje srečanje sem zvedel po naključju, želim, da bi se prihodnje leto, ob 40-le* tnici, zbrali vsi takratni brigadirji * Gorenjske.« A. Žalar Ob srečanju aktivistov OF je škofjeloški muzej v prostorih šolskega centra sa Ziherla v Škofji Loki pripravil tudi razstavo o delu aktivistov v narodno«^ j bodi I m-m boju — Foto: D. Dolenc V Škofji Loki so se zbrali nekdanji aktivisti okrožja Škofja Loka_ Postaviti še nekaj spominskih znamenj j škofja Loka. 27. septembra — V Šolskem centru Borisa Ziherla v Škofji ^3 se je v soboto zbralo blizu dvesto nekdanjih aktivistov medvojnega °kf*J OF Škofja Loka, ki je razen obeh dolin, Škofje Ix>ke in okolice zajemalki Medvode, del občine Ljubljana-Šiška in segal čez Savo do Smlednik* okoliških vasi. ljevali, še naprej bodo tradicije ri**~3 boja ohranjali in jih prenašali na ^\ de rodove. v Aktivisti so tudi poudarili, da bi ^ ralo škofjeloško„področje dobiti & J kaj znamenj; ne spomenikov, tel*1 J le napisne table, ki bi opozarjale.^j Dejan Djuričič in zastopnica Brnika v pogovoru — Foto: F. Perdan Jože Kapele, izvedenec za sodne zadeve Učenci srednje družboslovno-jeziko-vne šole so nekdanjim aktivistom pri pravili prijeten kulturni program, pozdravila pa jih je tudi ravnateljica šole Vladka Jan. O delu Okrožnega .odbora aktivistov OF, ki deluje sedaj v okviru Občinske konference socialistične zveze Škofja Loka, je spregovoril predsednik Tone PeternelTgor. Odbor je v zadnjih treh letih opravil veliko delo: zbrano je veliko gradiva za rekonstrukcijo in poimenske sezname tedanjih odborov OF, veliko je zapisanega zgodovinskega pričevanja iz časa boja in tudi spominov posameznikov, pišejo se kronike in topografije, postavljena pa so bila tudi štiri spominska znamenja, in sicer na Žbontu v Davči, pri Dolenjem Brdu, na .lablanovcu nad Hotovljo in na Prvi ravni pod Blego-šem. Aktivisti so v teh letih organizirali tudi več tovuriških in delovnih srečanj. Tudi v bodoee bodo to delo nada se je v tej okolici dogajalo. Tabla fj*^ stala v Potokih in naj bi opozarjaj*^ dogodke na območju DavčG in v ™J vodah, opozarjala bi na partiza^ tehnike pod Katarino ter na za^Lf delo partije in OF na Gorenjs*^ Prav od tu je šlu namreč iskra iflfl po Gorenjski. j Ta dan se je v Škofji Loki ses^j voizvoljeni Okrožni odbor aktivi OF za Skofjo Loko. Za predsedniljj bil znova izvoljen Tone Peternelj-% za podpredsednika Ivan Bizant-™ za tajnico pa Poldka Nastran. j D. Dol«"'