Celje - skladišče D-Per 159/1982 informaiur srenje srenje >renje gorenje gorenje COB1SS s List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —Št. 39,—Leto XVII,—Titovo Velenje,4.8.1982 GORENJE NA SKUPŠČINI SRS Na skupni seji vseh treh zborov skupščine SR Slovenije (28. julija v Ljubljani) so ob uresničevanju družbenega plana SR Slovenije posebno pozornost posvetili izgubam v gospodarstvu. O izgubah in načrtih za njihovo odpravljanje so spregovorili predstavniki delovnih organizacij IMV, lendavske INE, ABC Pomurke, Salonita in Gorenja. Razpravo predsednika poslovodnega odbora Gorenje TGO Janeza Miklavčiča na skupščini SR Slovenije objavljamo v celoti: Tovarišice in tovariši delegati! Dovolite mi, da v krajšem prispevku dopolnim predložena poročila o razreševanju problema izgub v delovni organizaciji TGO Gorenje, Titovo Velenje. Znano vam je, da je od skupno 19 temeljnih organizacij, združenih v delovni organizaciji Tovarna gospodinjske opreme Gorenje, Titovo Velenje, le 11 tozdov zaključilo poslovno leto 1981 z izgubo v skupni višini 1.088 mio din. Vzrokov za tako visoko izgubo je več, vanjo pa je vključena tudi prevzeta izguba v Gorenju Koerting Elektronik Grassau, lastnem podjetju v tujini. Na gospodarski položaj TGO Gorenje so imeli v preteklih letih in imajo tudi še sedaj, največji vpliv naslednji dejavniki: 1. Izkoriščanje razpoložljivih kapacitet Od leta 1980 dalje beležimo v Gorenju občutno upadanje fizičnega obsega proizvodnje, tako da smo v letu 1981 izkoristili le 79 % obstoječih kapacitet, v prvem polletju letošnjega leta pa le 75 %. Takšno upadanje izkoriščanja kapacitet je predvsem posledica slabe oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom, tako iz uvoza kot tudi z domačega trga. 2. Visoka izvozna usmerjenost Temeljne organizacije v DO Gorenje TGO izvozijo 54 % vse svoje proizvodnje na konvertibilna tržišča. Posebno visok odstotek izvoza dosegamo na primer pri hladilnikih, kjer izvozimo 85 % proizvodnje,električnih štedilnikih 79 %, barvnih televi- zorjih 58 %, šasijah in modulih za barvne televizorje 100 %, električnih mešalnikih 90 %, kavnih mlinčkih 77 %, rezalnih strojčkih 95 % itd... Ob tako visoki izvozni usmerjenosti pa so vplivni faktorji, ki zmanjšujejo dohodek, še izrazitejši. To so na primer: — predrage surovine in reprodukcijski material na domačem trgu za konkurenčno nastopanje na tujih konvertibilnih trgih — premajhno kreditiranje priprave za izvozno proizvodnjo s strani poslovnih bank, zaradi česar moramo najemati drage likvidnostne kredite — nezadostna izvozna stimulacija — nerealni tečaj dinarja itd. Zaradi tega dosegamo manjši dohodek in naša akumulativnost nezadržno pada že od leta 1974. 3. Oskrba s surovinami in reprodukcijskim materialom Naša prizadevanja za substiticujo uvoženega materiala z domačim često nimajo pravega uspeha, saj materiala, ki je sicer čisto domačega izvora, ni mogoče dobiti dovolj in ga je treba tudi dodatno uvoziti. Zaradi zaostrenih pogojev uvoza so vedno večje tudi zahteve proizvajalcev surovin in reprodukcijskega materiala po devizni participaciji. Pri tem je značilno, da od nas finalistov — izvoznikov, vsi predhodni člani v reprodukcijski verigi zahtevajo devize v višini ki jo pri svojem delu potrebujejo (68. členu ZDP), ne pa po svojem deležu v končnem proizvodu (67. člen ZDP), upoštevajoč doseženo ceno na svetovnem trgu z vsemi riziki izvoza. Tudi nivo cen surovin in reprodukcijskega materiala na domačem trgu je mnogo nad nivojem svetovnih cen, naši končni proizvodi pa morajo biti na zunanjih trgih konkurenčni, če jih hočemo prodati. Posledica visoke izvozne usmerjenosti je zaradi takega stanja premajhen dohodek, še posebej v tako materialno intenzivni proizvodnji kot je proizvodnja gospodinjskih aparatov. Rečem lahko, da ima Gorenje proizvodni program in tudi konvertibilni trg za svoje proizvode, predpogoj za uspešno poslovanje pa je polno koriščenje kapacitet ob oskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom po cenah, ki ne bodo višje od svetovnih ali pa ob ustreznejšem stimuliranju izvoza. 4. Poslovanje našega podjetja v tujini Gorenje Koerting Gorenje si že dolgo prizadeva postati enakopraven partner velikim tujim firmam in se tako vključiti v svetovno gospodarstvo. Eno od možnosti za še večjo ekspanzijo na konvertibilne zahodnoevropske trge je videlo tudi v priložnosti, ki se je leta 1978 pokazala v možnosti nakupa takratne firme Koerting, ki je prišla v stečaj. Strateške cilje, ki jih je Gorenje zasledovalo ob nakupu, lahko strnjeno opredelimo takole: — razširiti tržišče z uporabo nove blagovne znamke Koerting tako za belo tehniko kot tudi za elektroniko — izhodiščno ekspanzijo izvoza preko Nemčije razširiti tudi na druge države EGS in ostale Evrope — postaviti enoten proizvodni program z delitvijo dela po vertikali in horizontali — na svetovnih trgih in trgu v domovini prodajati celotni asortiman izdelkov Gorenja. Cilji so bili torej jasni in odločitev o nakupu sprejeta. Poslovanje Koertinga v okviru Gorenja pa se ni odvijalo po načrtu in doseženi rezultati niso bili zadovoljivi. Poslovno vodstvo Koertinga je videlo rešitev v večji proizvodnji, zato je zaposlilo tudi več delavcev. Nato pa se je začelo zatikati pri prodaji in zaloge izdelkov so začele hitro naraščati. To je bila v velikem delu posledica splošnega stanja na področju zabavne elektronike na zahodnih trgih, ki je ogrozilo tudi mnogo večje firme, na primer SABA, GRUNDIG itd. Sredi leta 1980 smo ugotovili, da bo Koerting zaključil poslovno leto z veliko izgubo in zato takoj pristopili k izdelavi sanacijskega programa. Ta je vključeval predvsem naslednje ukrepe: — zamenjava poslovnega vodstva — realnejše planiranje — povečanje osnovnega kapitala — prenos nekaterih programov v Gorenje TGO — povečanje kooperacijskih odnosov — znižanje fiksnih stroškov — znižanje terjatev — pridobitev ugodnejših kreditov (z nižjo obrestno mero) — znižanje zalog — zmanjševanje števila zaposlenih — ukinitev nekaterih programov — združitev prodajnih aktivnosti. Sanacijski program smo kasneje še večkrat dopolnjevali skladno s spreminjanjem pogojev gospodarjenja in doseženimi rezultati. Tako smo dodali predvsem naslednje ukrepe: — obseg in program proizvodnje smo še zmanjšali in uskladili s tržiščem — prvotno začrtano število zaposlenih sme še zmanjšali — pristopili smo k izdelavi sanacijskih programov samostojnih prodajnih organizacij Koertinga oziroma njihovi likvidaciji — izdelali srednjeročni program razvoja Koertinga. V toku izvajanja sanacijskega programa je bilo doseženo predvsem: — zmanjševanje zaposlenih iz 1440 na 774, do konca leta pa bomo zmanjšali število delavcev na 550 — zmanjševanje zadolženosti, to je bančnih kreditov, za 45,8 mio DM —zmanjšanje izgube, saj je leta 1980 znašala 58,68 mio DM, v letu 1981 pa 48,2 mio DM, ocenjena izguba v letu 1982 pa je od 26 do 31 mio DM — v Jugoslavijo je bila v tem času prenešena proizvodnja Hi—fi aparatov s kompletno tehnologijo in razvojnim znanjem, v teku pa je prenos proizvodnje šasij za barvne televizorje, vse z namenom čvrstejše poslovnoproizvodne povezave med Koertingom in TGO Gorenje, kar bo omočilo boljše izkoriščanje kapacitet v tozdih Elektronika Velenje in Ptuj — v teku je tudi združitev prodajnih funkcij Koertinga in Gorenja v skupne prodajno organizacijo, od česar si obetamo bistveno nižje prodajne stroške — z namenom intenzivnega izvajanja sanacije so bi- le ponovno napravljene spremembe v vodstvu Koertinga — začeli so s pogovori s predstavniki nekaterih industrijskih podjetij iz Zvezne republike Nemčije, v cilju razvijanja poslovnega sodelovanja in proizvodnje kooperacije. Pogovori že dajejo določene obrise možnega sodelovanja. Proizvodnja in prodaja v I. polletju 1982 se odvijata skoraj natanko po planu, realizacija je namreč 98 odstotna. Kljub temu pa seveda ne moremo mimo dejstva, da bo kumulirana izguba petih let znašala konec letošnjega leta kar 140 mio DM. Z izvedbo dopolnilnih programov iz sanacijskega programa pa računamo, da bo Gorenje Koerting leto 1983 zaključil brez izgube, od leta 1984 dalje pa pričel vračati vanj vložena sredstva. Iz analize vzrokov nastalih izgub tako v Gorenju Koerting kot v Gorenju TGO, izhajajo naslednje usmeritve sanacije: 1. Povečati izkoriščanje kapacitet, saj le na ta način lahko maksimiramo dohodek. Seveda bomo morali v ta namen zagotoviti redno oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom. Potrebne bodo tudi naložbe v posodabljanje tehnologije in sicer v skupni višini 1,391 mio din do leta 1985. 2. Zavedajoč se slabe akumulativnosti bele tehnike, smo že pred leti začeli pripravljati nove programe kot so industrijska elektronika, medicinska elektronika, tehnološka oprema, toplotne črpalke, računalništvo in birotehnika, ki zahtevajo naložbe v osnovna sredstva v skupni višini 1,520 mio dinarjev. Ravno zaradi slabe akumulativnosti obstoječih programov pa teh novih programov še nismo uspeli v večji meri realizirati. Od novih programov veliko pričakujemo, saj načrtu- jemo njihov delež v celotnem prihodku leta 1985 kar 18 % in 50 % v celotni ustvarjeni akumulaciji. 3. Delež konvertibilnega izvoza v strukturi prodaje bo tudi v bodoče naraščal hitreje od proizvodnje, skladno s tržnimi možnostmi v tujini. 4. Kvaliteti sanacijskih programov bomo posvetili največjo pozornost in jih stalno dopolnjevali in prilagajali pogojem gospodarjenja. Prav tako pa bomo tudi permanentno rradzirali izvajanje vseh sanacijskih ukrepov in ugotavljali dosežene rezultate. Rezultati, ki jih z uresničitvijo ciljev sanacije pričakujemo, bodo v letu 1985 dali naslednje: 30.045 mio din celotnega prihodka 3.880 mio din dohodka 2.393 mio din čistega dohodka in 765 mio din akumulacije Delavci Gorenja se zavedamo, da že nastale finančne obveznosti in obveznosti, ki jih bomo morali prevzeti v postopku saniranja izgub in gospodarskega položaja, ne more prevzeti nihče drug. Pričakujemo pa, da se bodo vse tiste samoupravne organizacije in skupnosti ter organi v republiki, v katerih in s katerimi bo potekalo dogovarjanje in sporazumevanja o možnih rešitvah, zlasti finančnih problemov — konstruktivno vključili v iskanju možnih rešitev. Za dosego ciljev sanacije je Gorenju neobhodna premostitev sedanjega finančnega — dinarskega in deviznega položaja, tako za že znane obveznosti, za tiste, ki jih bo treba še prevzeti, kot za zagotavljanje potrebnih pogojev v tekočem poslovanju. Pričakovani rezultati sanacije s prestrukturirano proizvodnjo omogočajo, da bo delovna organiza cija TGO Gorenje vse prevzete obveznosti po ob dobju saniranja dosledno poravnala. POLLETNI POSLOVNI USPEH Na zadnjih zborih delavcev in na sestankih samoupravnih delovnih in sindikalnih skupin smo že podrobno spregovorili o delu in uspehu poslovanja v prvem polletju letošnjega leta. Tako smo se že seznanili z bistvenimi značilnostmi poslovanja v dokaj težavnih razmerah, ki so prisotne že nekaj časa. Tudi izgube, ki smo jih ugotovili v nekaterih tozdih, so bile v glavnem pričakovane. Vendar se moramo s temi vprašanji soočati vselej, ko beseda teče o poslovanju. Sanacijski programi v tozdih, ki v teh dneh dobivajo svojo dokončno podobo, pa naj bi bili tisti porok in tisti smerokaz našega dela, ki nas bo pripeljal ob koncu leta do kar najbolj ugodnih rezultatov poslovanja. Danes smo pripravili nekaj bistvenih podatkov za temeljne organizacije in za delovno organizacijo Gorenje TGO kot celoto. V pregledu rezultatov poslovanja za temeljne organizacije smo zajeli podatke o celotnem prihodku, porabljenih sredstvih, dohodku, čistem dohodku, ostanku čistega dohodka za sklade in izgubi. Celotni prihodek ustvarjamo s prodajo proizvodov in storitev, ter s svobodno menjavo dela, sodelovanjem v skupaj ustvarjenem dohodku . . . Porabljena sredstva so izdatki za porabljene predmete dele in energije, za tekoče investicijsko vzdrževanje, za storitve in drugi izdatki v zvezi s proizvodnjo. Dohodek dobimo, ko iz celotnega prihodka poravnamo vse materialne stroške (porabljena sredstva). Iz dohodka TOZD se najprej poravnajo različne obveznosti, izdatki, članarine, kazni idr., tako nam ostane čisti dohodek. Sredstva iz čistega dohodka so namenjena za osebne dohodke, za skupno porabo, razširitev materialne osnove dela ter za ustvar- janje rezerv in njihovo obnavljanje. Ostanek čistega dohodka namenjamo za sklade. V posebni tabeli pa je prikazan tudi poslovni uspeh delovne organizacije Gorenje TGO, primerjalno s prvim polletjem leta 1981. Iz pregleda je razvidno, da smo letos povečali dohodek za 58 %, kar je omogočilo tudi povečanje vrednosti točke. Izguba v primerjavi z letom 1981 (prvo polletje) je nekaj manjša, znatno višji je ostanek čistega dohodka, tako da je ostalo ,,kompenizirane" izgube v višini 186 milijonov dinarjev. To pa je polovico lanskoletne izgube v prvem polletju in hkrati dober motiv da bi ob koncu leta bili tudi brez nje! FINANČNI REZULTAT POSLOVANJA V I. POLLETJU GORENJE TGO V PRIMERJAVI Z LETOM 1981 v 000 din I- -VI1981 l-VI 1982 INDEKS Celotni prihodek 7.286.605 8.311.939 114 Porabljena sred. 6.687.664 7.275.010 109 Izguba na substanci 86.483 51.529 59 Dohodek 685.424 1.088.458 158 Davki in prispevki 116.615 158.620 136 Pogodbene obvez. 13.957 16.100 115 Obresti 160.298 249.632 156 Prispevek DSSS 148.224 167.592 113 Čisti dohodek 351.121 615.190 175 — del za oseb. doh. 480.298 613.802 128 — del za stan. sred. 16.199 13.556 84 — del za skup. porabo 5.796 20.596 355 — rezervni sklad 6.574 15.670 238 — poslovni sklad 24.052 132.095 549 — za druge potrebe 1.623 4.555 280 IZGUBA NA SUBST. 86.483 51.529 59 NEKRITE OBVEZ. IZ DOHODKA 104.790 118.678 113 NEKRITE OBVEZ. IZ ČD 183.424 185.085 100 IZGUBA SKUPAJ 374.697 355.291 95 OSTANEK ČD 36.423 168.361 462 KOMPENZIRANA IZGUBA 338.274 186.930 55 REZULTATI POSLOVANJA I - VI 1982 P O TOZD v 000 din TOZD Celotni prihodek Porabljena sred. Dohodek Čisti doh. Ostanek čist. doh. za sklade Izguba Kuhalni aparati 1 013 155 925 105 88 050 35 865 8 455 - Štedilniki 1 084 946 992 742 92 204 37 583 - 16 402 Elektronika Velenje 303 111 354 640 - - - 149 116 Elektronika Ptuj 168 355 162 169 6 186 - - 45 291 Pohištvo 145 349 121 542 23 806 1 543 - 11 892 Pralna tehnika 1 727 377 1 502 368 225 008 149 517 89 940 - Hladilniki 581 228 568 148 13 080 — — 53 155 Zamrzovalniki 1 234 481 1 163 674 70 807 - - 58 334 Mali aparati 228 061 164 458 63 602 41 985 11 164 - Gradbeni elementi 190 531 134 424 56 106 31 417 5 506 - Galvana 285 738 220 506 65 232 44 795 25 978 - Plastika 278 140 262 264 15 876 3 084 — 10 067 Embalažnica 115 314 90 463 24 851 17 103 9 737 - Vzdrževanje 125 942 61 998 63 944 45 412 — 3 608 Avtopark 72 336 36 059 36 277 26 270 — 581 Orodjarna 164 326 100 624 63 702 46 040 13 190 - Kondenzatorji 94 322 68 951 25 371 14 660 4 019 - Kompresorji 253 935 240 169 13 765 8 260 — 603 Gostinska enota 60 430 45 533 14 898 11 501 372 — DSSS 184 864 59 172 125 692 100 155 - 6 243 Gorenje TGO 8311 939 7 275 010 1 088 458 615 191 168 362 355 292 PRIZNANJE ZA OBLIKOVANJE DIPLOMA NA MEDNARODNI RAZSTAVI OPREME ZA MEDICINO IN FARMACEVTSKO INDUSTRIJO Na mednarodni razstavi opreme za medicino in farmacevtsko industrijo v Beogradu je Gorenje razstavljalo celoten proizvodni program medicinske opreme: od urinskih stimulatorjev, stimulatorjev ekstremitet, MAE 101 do monitorja. Na tej razstavi smo dobili diplomo, podeljeno za dober design. Poleg tega, da izdelki, namenjeni uporabi v medicini, zahtevajo visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti, imajo tovrstni izdelki, narejeni v Gorenju, še svojo posebnost: njihova zunanjost je oblikovana izredno skrbno in premišljeno. Že pri sami zasnovi novega izdelka poleg drugih zahtev Gorenje upošteva tudi kriterije dobrega oblikovanja, ki sovpadajo s funkcionalnimi lastnostmi naprave. Barvno je zunanjost zamišljena tako, da bi poleg funkcionalnih zahtev barva dala tudi primerno obliko mestu, kjer se uporablja. Prizadetim ljudem, ki morajo uporabljati te elektronske pripravice, naj bi ti izdelki služili kot estetski dodatki, s katerimi naj ne bi zbujali prevelike pozornosti. Še več, kot elektronske ortoze naj bi bili daleč od grobih in neprijetnih oblik ter materialov, za katerimi se nehote oziramo. Ljudje, ki uporabljajo gorenjske izdelke, namenjene uporabi v medicini, nam sporočajo, da so z lastnostmi posameznih izdelkov prav tako zadovoljni kot z njihovo estetsko oblikovano zunanjostjo. Njihove potrditve o pravilnosti naše odločitve o dobrem oblikovanju naših medicinskih izdelkov je potrdil še ,,Dizajn centar za ekonomiku domači nstva SRS Beograd". Ta institucija je našemu stimulatorju HEMIFES T podelila najvišje jugoslovansko priznanje „Diploma za dobar dizajn", ki ga dobijo izdelki z dobro zamišljeno in originalno oblikovano zunanjostjo. D. Knez vrečo DlPIOfll A mW I m m I m m m DOBAR DIZAJA m ''•X - v. c- ..y.x~rn va-.;?: t>«CM5rVQQAC ' L - r —V<30 0.3 Hli INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Zohar-Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1 /72 z dne, 23. 1. 1974. Vodenje proizvodnje Vodenje proizvodnje v tako veliki delovni organizaciji kot je Gorenje TGO s proizvodnjo najrazličnejših izdelkov od embalaže do mikroračunalnikov na enem mestu, je gotovo odgovorna in pomembna naloga. Kot je ocenil poslovodni odbor, je bilo to področje dela bolj ali manj zapostavljeno in zato so predlagali, da se oblikujejo dela in naloge vodenja proizvodnje. Hkrati je poslovodni odbor Gorenja TGO predlagal, da ta dela in naloge prevzame Gregor Švajger, dipl. inž. Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb Gorenje TGO je na svoji 5. redni seji 30. julija 1982 sprejel sklep, da se začasno sistemizirajo dela in naloge vodenja proizvodnje. Hkrati pa že tečejo aktivnosti, da bi s spremembo statuta delovne organizacije razširili tudi poslovodni odbor s članom za področje vodenja proizvodnje. V ponedeljek, 2. avgusta 1982, je poslovodni odbor Gorenja TGO sklical sestanek z vodstvi temeljnih organizacij, na katerem je sodeloval tudi tovariš Švajger. Nova dela in naloge.ki jih je s tem prevzel, so nedvomno odgovorna in pomembna, saj si prav od dobro organizirane proizvodnje, od planiranja do realizacije teh planov, lahko obetamo v težavnih pogojih dela boljše uspehe. Kot je na sestanku poudaril Janez Miklavčič, predsednik poslovodnega odbora, moramo proizvodnji zagotoviti boljše možnosti, da uresniči cilje. To pa bo gotovo lažje, če bo ta dela prevzel strokovnjak, ki dobro pozna Gorenje. Gregor Švajger pa je podobna dela v Gorenju tudi že opravljal in ob skupnem sodelovanju in dogovarjanju, ki ga pričakuje pri opravljanju teh del in nalog, si obeta tudi uspeh. Oskrba proizvodnje z reprodukcijskimi materiali, pritisk na proizvodnjo za izvoz, problem delovne sile, tehnološka oprema in usposobljenost, kakovost so le nekatera od pomembnih vprašanj, s katerimi se soočamo v teh dneh. Z imenovanjem in zasedbo del in nalog vodenja proizvodnje pa bi naj tudi to področje kar najbolj izpopolnili. KOLEKTIVNI DOPUST - da ali ne? V Gorenju smo vsa leta bili navajeni na kolektivno koriščenje dopusta in kaže, da se bomo v naslednjem letu znova odločili zanj. Izkušnje so namreč že pokazale, da je smotrno, če ustavimo trakove za dalj časa skupaj. Trenutno nam primanjkuje več delavcev in zato so odprta delovna mesta tudi za dijake in študente. Organizirati takšno delo pa prinese s seboj tudi več težav. Prav tako vzdrževalci že tarnajo, ker bi morali imeti za večja popravila velikih strojev in naprav tildi več časa. Še več težav glede organiziranja dela v posameznih tozdih in službah je prisotnih. Zato bo treba čimprej razmisliti in se odločiti, kako z dopusti v naslednjem letu. Verjetno pa bo obveljala tradicija kolektivnega koriščenja letnih dopustov. POČITNIŠKA FOTOGRAFIJA Morda ste že pozabili, da je bil tudi letos objavljen razspis za počitniško fotografijo. V uredništvu smo že zbrali nekaj fotografij na to temo in za spodbudo tudi že začeli z objavljanjem teh fotografij. IVANU V SPOMIN Zvita in skrivnostna so pota elektronike in elektronskih vezij, ki jih je popravljal pokojni Ivan Ažnik in bil vedno kos napakam. Tisočim šasijam barvnih in črnobelih televizorjev je s strokovnimi posegi vrnil "življenje", toda v borbi za svoje življenje pa je ostal nemočen, saj ga je že v 30. letu prekinila prerana smrt. Nemo smo obstali sodelavci v ponedeljek, 12. julija 1982, ko smo izvedeli, da našega dolgoletnega sodelavca ne bo več med nas. Rodil se je leta 1952 v Vuzenici kot otrok 8-članske družine. Že v mladosti se je telesno poškodoval, vendar se je kljub svoji invalidnosti izšolal za RTV mehanika ter se leta 1974 zaposlil v Gorenju, v tozdu Elektronika. Z veliko veselja, volje in s smislom za ustvarjanje, z delom in tovarištvom je vseskozi dokazoval, da kljub svoji bolezni zmore naloge, ki so mu bile zaupane. Kot sodelavec je vedno smatral, da lahko naša družba samo z odločnostjo in delom žanje takšne uspehe, kot si jih želi. Toda bolezen ga je v kratkem času iztrgala iz naših vrst. Zadnjič smo se od Ivana poslovili v torek, 13. julija 1982, vendar bo njegov vedri smeh ostal v naših srcih in nas spominjal, da je bil dober sodelavec in prijatelj. Sodelavci tozda Elektronika