'vVand f-yuAtlce. NO. 176 I Ameri$k/i Domovim j ^ j K^Jiii li ^C3LH Jk?i At»'.y/P?> iN! SPIRIT FOR6IGN IN V MGUAG€ ONLY aervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. SEPTEMBER 15, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Riad se prlfolsya mi ZDA v ivezi s Suezom Egiptski z u n a n ji minister trdi, da ZDA niso Egiptu v zadnjih dveh m'esecih nie sporočile o položaju razgovorov c Suezu z Izraelom. KAIRO, Egipt. — Te dni se hiudi v Kairu britanski zunanji minister Sir Alec Douglas-Home. Njemu je egiptski zunanji minister Mohamed Riad tožil, da ZDA zadnja dva meseca niso Egiptu sporočile ničesar o ■ Položaju razgovorov, ki 'jih vodijo z Izraelom o odprtju Sueškega prekopa. Egipčan je Britancu naravnost predložil, naj °n prevzame vodstvo pogajani ne le o odprtju Sueza, ampak ° celotnem vprašanju pomiritve Srednjega vzhoda. Mohamed Riad se je razgovar-Jal z Alec Douglas-Homem, ki je Prišel v Kairo na tridnevni o-bisk, da se podrobno in neposredno seznani s položajem na Srednjem vzhodu, o katerem bodo razpravljali ZN na zasedanju glavne skupščine, ki se bo sestala prihodnji torek v New Yor-ku. Britanski zunanji minister J e bil včeraj sprejet tudi pri predsedniku republike Sadatu Združene države so se preteklo pomlad odločno lotile reševa-nJa odnosov med Egiptom in Izraelom. Odprtje Sueškega prekopa naj bi bil le prvi kofrak k celotnemu sporazumu. Državni tajnik W. P. Rogers je šel osebno v Egipt in v Izrael, dva meseca kasneje je to delo nadaljeval Htichael Sterner, načelnik oddelka za Egipt v državnem, tajništvu, nato pa J. Sisco, državni Podtajnik. Vsi ti napori niso naogli spraviti pogajanj v tek. Ugipt je hotel večji umik Izraelcev od prekopa in svoje čete na njegovem vzhodnem bregu. Izrael je to odklonil in odklanja še vedno. Mohamed Riad bi zdaj rad videl, da bi Velika Britanija skušala ta zastoj končati in poskrbeti za uspešno končanje poga-lanj ne le o Suezu, ampak o ce-°tnem sporu na Srednjem vzhodu. Sir Alec je to odklonil s pripombo: Preveč kuharic pokvari juho. Hiše cenejše, toda kje? Washington, d.c. — Hiše s° postale v zadnjih dveh letih cenejše, trdi gradbena industri-Ja. Cene so rastle do leta 1968, Pa se nato obrnile navzdol. Tako W decembra 1968 stala povpreč-na enodružinska hiša $26,500. ^ tedaj pa do konca leta 1970, Je cena znižala za povprečno ° $4,000 na povprečno $22,- °-'0 v decembru 1970. Cene so kot povprečje za vso so*61?.’ V P°sameznlb predelih ft,^Vlsje, v drugih pa lahko tudi v ZJej Hsdec cen je v zvezi s po-Praševanjem po hi[šah; ki je v je precej manjše, ker strPač brezposelnost, še bolj pa , a pred njo, marsikaterega k^Pca pripravil do odložitve na- Vremensh prerok pravi: Toplejše in delno oblačno. Naj višja temperatura okoli 75. Novi grobovi Louis F. Svete Včeraj je umrl 60 let stari Louis F. Svete s 6120 St. Clair Avenue, mož Margaret, roj. Rudolph, brat Jeanne, Frances, Josepha F., Johna, pok. Anne Er-ste, pok. Mary Strauss in pok. Franka. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil zaposlen do svoje bolezni pri White Motor Co. Bil je član SNPJ št. 566. Pogreb bo v petek ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega za-/oda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. William J. Mismas Po dolgi bolezni je umrl 39 let stari William J. Mismas s 1.119 E. 77 St., rojen v Cleve landu, mož Joan, roj. Golem oiewski, oče Linde, Williama jr., Patricie, Debre, Michaela in Kathleen, sin Vere, roj. Hrovath m pok. Leopolda. Pokojnik je oil član ADZ št. 17. Pogreb bo j soboto ob 8.30 iz Zakraiško-/ega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Kazimirja pb 9., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder jutri da so Slovenci dobili ta le-'^ zadržujočem koraku, V vijoličasti obleki se je s šopkom beli nageljnov oškropljenih z vijoličasto barvo pomikala izpred vhodnih vrat proti oltarju nevestina poročna tovarišica Marjanca Simončičeva ter odprla pot novemu življenju nasproti nevesti, katero je spremljal njen oče po rdeči preprogi v kontrastu z njeno zelo okusno narejeno dolgo poročno belo obleko pred oltar cerkve sv. Andreja. Klavirsko izvedbo je dovršeno podal bratranec slavljenke g. Mario Starc. Po formalnosti obredov in nagovoru strica župnika je postal zakon veljaven pred Bogom in ljudmi. Težek občutek notranjosti je krčil srca navzočih, ko je vijolinski trio zaigral Francko-vo “Panis Angelicas”. Vlažna očesa navzočih so bila priča temu slovesnemu dogodku in iz ministrantovih oči so zdrsele mladeniške solze... To so bile solze njenega naj mlajšega brata Marka. Vraničar jeva Kristina je sprejela novo ime, ime svojega mladega moža — ga. Kristina Paul. Po fotografiranju zakonskega para smo se podali v farno cerkveno dvorano na slavljenje poroke. Nevestin oče g. Martin Vraničar je vzdignil kozarec šampanjca s primernim nagovorom- mladoporočencema in povabljenim gostom, kateremu je sledil kratek nagovor, napitnica in blagoslov upokojenega župnika in pisatelja č. g. Leo Kristanca, kateremu je 'stal ob strani slovenski župnik č. g. Žitko. Dobro pripravljena jedača in polni kozarci šampanjca in nealkoholnih pijač so raz vozi j ali jezike in prijeten večer, ki bo o-stal nekaj časa v spominu, je u-tiral pot v življenje novoporoč-negapara. Dolga vrsta, drugi za drugim smo stiskali roke slavljencema popoldneva in njihovim roditeljem z različnimi željami, pa vendar z isto idejo. , Ker je bilo med povabljenci tudi več otrok, je imela slovesnost še poseben pomen. Oči te mladine so se ustavljale na štiri-vrstni torti, katera je kasneje o-sladila tudi njihova mala usteča in želje. Bila je prisrčna sloven-sko-amerikanska poroka, v o-kusno okrašeni dvorani. Nevesta se je rodila leta 1950 in Vraničarjevi so se preselili iz države Ohio k nam v Kalifornijo, kjer imajo svoj stalni dom v mestu Stocktonu. Ima še štiri brate Martina, Tonija, Žana in Marka. Prvi je v vojaški obvezni službi v Vietnamu in mu ni uspelo dobiti dopusta za sestrino poroko. Kot graduantka Delta Collegija v Stocktonu bo nadaljevala svoje študije na State Collegiju v mestu Chico. Končni cilj ji je postati učiteljica angleškega jezika. Njen mož g. Ernie Paul bo študiral na Collegiju v mestu Butte, ki je le nekaj milj oddaljeno od Chico in se zanima za študij “American Government”. Nevestin oče je delovodja v neki papirnici, njena mati pa šefinja oddelka za rojstvo otrok v bolnici. Naš Ernie je nastarejši sin g. in ge. Clarence in Mary Jean Paul iz mesta Tracy, kjer je njegov oče zaposlen kot šef nekega oddelka pri železnici. Tam je bil tudi njegov sin zaposlen delni čas. Poleg njega sta ostala pri hiši še mlajši brat Ken in njegova sestra Susan. Pri organizaciji so še sodelovali gg. Tom Starc in Ken Paul, za ženinovega “best man” pa je bil g. Rogers Hayne, tudi iz Tra-cyja. Kemični analist g. Jože Starc s svojo mlado hčerkico Mimi in teta Vraničarjevih iz Richmonda pri Oaklandu so dopolnili sorodstvo z ostalimi člani družine 'g. in ge. Paul iz Tracyja. Pozno v noč smo se razhajali z nado in željo: “Da bi ta zakon bil tako močan, kot sta zakona družin o-beh staršev današnjih novopo-ročencev — želimo prav iz srca.” Maks Simončič ----------------o------ — Okoli 70% človeškega telesa sestavlja voda. - : . - iffllmWl rtu |*T> /Z NAŠIH VRŠI i ||P ij|i , Pittsburgh,: Kansas. — Cenjeno uredništvo! Priložen je ček za petkovo izdajo Ameriške Domovine in dva dolarja v njen sklad. Z listom sem zelo zadovoljen, vse rad berem, posebno pa Misijonska srečanja in pomenke z našimi misijonarji. Želm Vam veliko sreče pri izdajanju Ameriške Domovine in Vas lepo pozdravljam! Frank Žitnik Miami, Fla. — Spoštovani! Lepa hvala za Vaše obvestilo, da bo zapadla moja naročnina. Rade volje Vam pošiljam naročnino za eno leto. Rad bi Vam tudi pridobil kakega novega naročnika, pa tdkaj ni takih Slovencev kot sem jaz, da bi brali A-meriško Domovino. Ne marajo biti Slovenci. Jaz pa sem tukaj že 66 let, pa še rad berem slovensko. Lepo pozdravljam vse skupaj in zbogom! Vaš Martin Nagode H« Toronto, Ont. — Spoštovani! Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna, z dostavo pa nikakor ne. Vprašali smo na poštnem uradu, kako to, da časopis tako neredno prihaja, pa so nam rekli, da je to Vaša krivda. Zelo hvaležni Vam bomo, če nam boste Ameriško Domovino^ bolj redno pošiljali. Ameriška Domovina gre redno vsak dan na pošto. Seveda bi mi radi, da bi prišla čimpreje v roke naročnikov. Žal to ne za-visi od nas, ampak od pošte. Ta je v zadnjem letu skrajno zanikrna, da pri tem zvrača odgovornost za to zanikrno dostavo na druge, je posebno žalostno. Vso zanikrnost poštne dostave čuti tudi AD. Uprava prejema pisma in časopisje iz ZDA, pa tudi iz Toronta s 3-5 dni zamude! (Op. ured.) Priloženo Vam pošiljam celoletno naročnino in prilagam 2 dolarja za tiskovni sklad. Z naj-lepšimi pozdravi! Mrs. Kristina Pugelj * Ely, Minn. — Cenjeno uprav-ništvo! Hvala lepa za obvestilo. Nisem mislil lista opustiti, ampak tako zgodaj ne bi bil poslal. Prilagam dva dolarja za tiskovni sklad. Vreme imamo prijazno. Bog me je to poletje obdaroval s krasnimi jabolkami. Imam 200 čevljev dolg in 60 čevljev širok vrt. Moj zvesti prijatelj, Bernard Hutar, kateri je 15 let vodil gro-cerijsko trgovino v moji bližini, se je nedavno preselil v Virginia, Minnesota. Lepo pozdravljam člane in članice Belokranjskega kluba, uredništvo in upravo Ameriške Domovine in vse njene naročnike. Joseph J. Peshel * Brunswick, O. — Dragi prijatelji! Obnavljam naročnino za eno leto in prilagam dva dolarja za Vaše dobro delo. Želim, da bi Ameriška Domovina še dolgo prihajala v naše slovenske domove. Bog živi vse Slovence! Vas lepo pozdravlja Joseph Prosen ZASMEH Ker je slep “Pravite, da imate otroke doma. Koliko pa jih je?” Slep berač: “Ne vem, saj jih ne morem videti.” V šoli je razlagal učitelj živalstvo in vprašal, kdo pozna kako dvoživko. “Žaba je dvoživka,” se oglasi Janezek, naj mlajši izmed učencev. “Dobro!”, ga pohvali učitelj in povabi še druge, naj pokažejo svoje znanje. Ko dolgo ni bilo odgovora, se Janezek dvigne in reče: “Gospod učitelj, še ena žaba!’? iIxxxyxx^KTxx'tK YI YTTT"lfcxx^'xl±lggx'KxY^Yxx±^:gfr± j Karel mausers VELIKA RIDA *xxxr Morda se Nantej vrne in ^°jce ne bo več. Samo otroka k°sta ostala in zemlja in ta pla-Zeč plamen stare ljubezni, ki je 116 more pozabiti. Morda tudi Folteja ne bo več. njim bo ostala zemlja, ki jo bo rešila. Misel je strahotno 0stra in suha. Toda gnezdo v Praznem srcu je zanjo in čeprav 1® Agato groza, je ne more zva-bti iz sebe ... Nekega dne je Foltej nenadoma prodal žago. Prišel je s kupcem iz Beljaka. Stari ni rekel besede. Prvibart, da je mol-^ak Ko je Foltej s tujcem stopil v izbo, starega ni bilo. “Kje so atej?” je baral. “Sami sebe iščejo,” je rekla ostro in odšla skoz duri. Tako je Smrečnikova bogatija dobila nov, težak udarec. Stari Se je vrnil šele pod noč, ko je skšal, da je vlak vriskal proti Todkloštru. Agato je samo pogledal, rekel P Pa ni besede. Stopil je h kan-terlu, a ga je koj zaprl nazaj. Tudi vino mu ni dišalo. Agata je odšla v naizbo, stari Pa se je vlegel na posteljo, spod-nio ustnico potegnil prav čez v°se in obmiroval. Strmel je v str°p) kjer se je Zadnji žarek Sonca počasi umikal nazaj proti °knu. In kakor da’je vseskozi žinjai samo na ta žarek, je votlo rekel: Tako, zdaj smo pa v temi.” ČRNA RUTA Tri Pačniku je bilo po Nante-lovem odhodu kakor po pogrebu. Mojca sicer ni vzdihovala, l°da v njenih očeh je bilo toliko Zalosti, da je bolelo celo hišo. Stari je ni'upal pogledati. Strina Vek je nekaj dni kakor skrivala. je imela v grlu, vekati pa Le smela. Že zavoljo Mojce ne. Barbara se je držala. Na ^ujčino prošnjo je prenesla po-stelj0 v Mojčino izbo. Čeprav je tudi njo Nantejev °dhod zadel, je skušala bridkost javili dni ublažiti. Vedela je, da ~I°jci sami z besedo ne bo prišla li2u. Vsa se je vrgla na otroka. Mali Nantej z zlatimi kuštra-^imi lasmi je že kobalil po naiz-b Nalašč ga je pustila, da je e2el po kotih, da se je ob njenih ^ugah počasi in previdno vzdi-§°val, padal, se smejal in spet Poskušal. • Viojca je gledala njo in otroka. , Vidiš, kako je vesel,” je vča-Barbara previdno dregnila z besedo. je rekla Mojca „ Ko nič ne ve,: 2alostno. Ljubezni in tvoje skrbi je pa Potreben,” je mirno pletla misel arbara. “Otroka s svojo ža-ostjo ne smeš mučiti. Poglej,( ako je srečen. Pa bi bil še bolj, o bi videl, da se tudi ti igraš 2 njim. Ne smeš biti taka, Mojca.” Koj so ji navrele solze. . Larbari je bilo težko. Videla Mojčin rumeni obraz, celo oči 0 Ji pričele rumeneti. Volja je |ln^a iz telesa in, čeprav je na arbarino prošnjo, še Sedmeni-°vca pritisnila na hčer, ni nič Polagalo. Trva Nantejeva karta jo je za rok' ^V^nNa- Vrtila je karto v , L celo nasmehnila se je Bar-ri> toda čez nekaj dni se je že SP« «prla vase. , ° 30 padale bombe na Be- je ’ Se je tresla zemlja, Mojca k ,?vs^snjenimi zobmi sedela v , 0 uu in strmela v Dobrač. Ka-ua se gora maje. Bobnelo Potem se je pričel vijugati od ’ ki se je počasi razlezel čez ceio nebo. Zvečer se je vsa tresla. e je tako tam, Barbara, untej ne more obstati,” ie re-tiho. ^ Ne žinjaj samo na hudo, °]ca. Poglej, kakšna si. Kaj 0 z otrokom?” k Sama smela tako gnati, toda v njej je bilo po Nantejevem odhodu tako prazno, da ne ena sama misel ni mogla dobiti tal. Čudno tope bolečine v križu so jo mučile posebno ponoči. Obračala se je, prekladala, toda vse ni nič pomagalo. Včasih se ji je utrnilo, da bo imela morda še toliko moči, da bo dovolj za otroka, ki ga nosi, včasih se je bala še tega, da bodo sile uplahnile prej, preden bo otrok rojen. Vsakega dne se je posebej bala. Navadno se je prebudila še pred dnem, ko je bilo v oknih komaj za kanec svetlobe. Barbara je še spala z roko na malem Nanteju. Vzela ga je k sebi, da je imela Mojca v postelji dovolj prostora in da ji otrok v njenih težavah ni bil na poti. Prva misel je bila; pošta. Morda pride pismo ali karta. V drobovju čuti bolečino, če bi se zgodilo, da bi tisti karto pisali drugi in bi ji sporočih, da Nantej a ne bo več. Stiska roke in z zaprtimi očmi čaka; da pljuskne prva svetloba skoz okenske križe. Tedaj se zbudi Barbara. Potlej tiho žobarita. Mojca čuti, da bi brez Barbare ne mogla več živeti. Saj je strina dobra, iz oči ji bere, toda leta so ji prinesla tisto že vdano mirnost, ki je mladim ljudem tuja. Barbara pa je skoraj njenih let. Žobarita, dokler se ne zbudi Nantej. Otrok se skrči, potlej raztegne, z ročicami drgne oči in sede. - * ,,, Tako se pričenja dan in Mojca se trese, dokler ne pride pošta. Če gre poštar mimo, se umiri. Zanjo je dan s tisto uro že končan. Da je le Nantej še živ. Strino je napetost v hiši tako pritisnila, da na večer, ko pride s polja, kar vešuje. Ne žinja več toliko na Nanteja, vse njene misli so pri Mojci. Nazarensko rada bi videla, da bi se popravila. Včasih naskrivaj gleda za n j O; kako kolavtra čez dvor. Kakor da ima mehke kosti, ki jo komaj še nosijo. Tudi starega je stisnilo. Gara kot žival in, ko zbit kolavtra domov, bi najraje šel mimo hiše, kar naprej, samo da bi se ognil bolečini, ki je prepregla izbo, naizbo, hlev, dvor in kolšče. Ni več življenja. Stari natančno čuti, da sta pri Račniku živa samo še Barbara in mali Nantej. Še žinjati ne upa, kaj bi bilo, ko bi Barbara odšla. Ne, brez nje Račnikova hiša ne more več naprej. Mojca živi od nje in otrok tudi. Prav za mamo mu je. Nedelje so pri Račniku take, da se jih stari že v soboto boji. Čeprav so lepe, nebo nad Do-bračem in Ojstrnikom modro kakor lan, je na vasi tako, kakor da se je življenje prav na tiho kakor tat splazilo iz vasi. Ko pride Račnik od maše, pohaja po dvoru, z dvora v kolšče, se naslanja po pritaki, strmi zdaj na šmohorsko stran, zdaj v beljaško. Po južini bruhne med polja. Včasih je rad gledal, kako rastejo žita. Zdaj sicer z roko zabrodi v zelenje, toda nobene tople misli ni v srcu. Trave so lepe, vmes začuda rož. Račnik gre z očmi preko belih glavic marjetic, dokler mu pogleda ne ustavi les. Nič ga ne zgane v srcu. Doma je Mojca in njena žalost, nekje v Rusiji je Nantej in njegova bridkost. Kako naj bo Račnik vesel žita in teh rož v travi? Kolavti'a nazaj na vas in, ko pride na dvor, stopi za vogal in se splašeno zagleda v kolšče. Je vedel: Mojca sedi na klopi. Nantej kobali po travi in Barbara mu ponuja prst, da bi se dvignil. (Dalje prihodnjič) Zmeraj sodobno ii. EUCLID, O. — Kaj pove pamet? Prijatelji moji, če je denar vse, za kar se moramo gnati na svetu, potem smo reveži vsi skupaj, delavci in bogatini. Reveži ga nimajo, bogatini ga sicer imajo — a kaj naj z njim počenjajo? Ali naj ga jedo? Ali naj ga vedno štejejo? Ali naj ga gledajo? Ali naj ga vohajo? Kaj pa jim pomaga, če ga imajo? Samo ta zavest, da ga ‘imajo’, kaj jim ta pomaga? In če ga imajo, koliko časa ga bodo pa imeli?! Ali ste poznali nemškega Stinnesa? Stinnes Hugo (1870-1924) je bil eden najbogatejših ljudi na svetu, ki je kontroliral industrijo v Nemčiji. No, v obraz ga najbrže niste poznali, slišali pa ste gotovo o njem. Pa če si ga videl, — tako so o njem pisali —, si mislil, da imaš pred seboj kakega kramarja, agenta, pisarja ali kaj podobnega. Kaj pa je imel od vsega denarja? Ko je bil 30 let star, menda ni imel nič, vsaj kaj prida ne. Garal je, pisal, računal, študiral, meril in tehtal, letal in se vozil, grabil in grabil, in res nagrabil tak kup, da sam ni vedel, koliko ima. Prav tiste dni, ko sem bil jaz v Nemčiji (1924), je umrl. Naenkrat po kratki bolezni v par dneh je bilo vsega konec. Star šele 54 let. Pokopali so ga, lepo rakev so mu napravili in lep pogreb, najbrž tudi lep spomenik — pa kaj ima on od tega? Ali ga bo videl?! Kaj ima od denarja danes? Nič in manj kot nič! Revež, pomilovanja vreden revež! Sam ni vedel, zakaj je toliko nagrabil. Zato, da bodo drugi zapravili, kar je on skupaj spravil, kakor pravi naš domač pregovor: “Šparovec najde cirov- ca”. O ti norec, ti! Kakor je v Sv. pismu pisano: “Nocoj bodo tvojo dušo od tebe terjali, kar si skupaj spravil, čigavo bo? Ne, ne prijatelji moji! Že sama pamet nam pove, da to ne more biti res, da bi se mi samo zato na svetu ubijali, da bi nekaj rude skupaj spravili, naj se že imenuje zlato ali srebro, ali kakor koli, in nekaj umazanega papirja, naj se že imenuje krona, dinar, marka frank ali dolar. To ne more biti res. To je za človeka premalo, to ga ne more zadovoljiti in ne osrečiti — naj že denar ima ali ga nima. svetu vrtimo, nas vržejo v jamo in segnijemo? Ali je tako življenje vredno, da ga živimo? Ali ni na svetu več žalosti kakor veselja? Več grenkosti kot sladkosti? Če je pa več grenkosti kakor sladkosti, več slabega kakor dobrega, potem je pa nase življenje zguba ne dobiček. Potem se ne splača živeti. Ostane, da je človek na slabšem kot žival. Saj človek več trpi kot žival. Že telesne bolezni in bolečine so pri človeku daljše in hujše kot pri živali; koliko več pa človek še dušno trpi kot žival! Tudi žival ima neke občutke; če kravi teleta vzamejo, ji je dolgčas po njem in muka. A to traja le malo časa, kvečjemu par dni. Hitro pozabi in je spet vse dobro. Človek nosi bolečino v srcu, leta in leta in kolike in kakšne bolečine! Tega ni primerjati s tem, kaj več človek kot žival trpi. Zato je res, kar trdim, da je človek na slabšem od živali, če živi samo za to, da nekaj časa živi, potem pa izgine v nič. Ne, tako ne more biti! Ali smo kar tako tjavendan od nekod prileteli na zemljo — brez vsakega drugega namena? Odkod nas je veter prinesel? In zakaj nas je prinesel? Zakaj smo rojeni? Zakaj tavamo po svetu? Ali samo za to, da delamo in trpimo? Ne! Že preprosti ljudje z zdravo pametjo pravijo: Nekaj mora biti nad nami, kar tako ni. Če le po svetu pogledam, če pogledam sonce, ali zvezde, moram reči: Neka moč mora biti nad nami, en gospodar je, ki vlada. Pomislite vendar! Ali se je oko, ki je tako umetno narejeno, samo naredilo? Ali so vsi ti nežni deli očesa sami od sebe skočili in se združili v tako krasno gledalo? Ali kolesa ure sama Dr, A. Fogar, tržaški nadškof, umrl CLEVELAND, O. — V četrtek, 26. avg. tl., je po večmesečni bolezni umrl v Rimu dr. Alojzij Fogar, tržaški nadškof v letih 1924-1936. Dva dni zatem so položili njegove telesne o-stanke v grobnico kanonikov lateranskega kapitlja. Pogrebne obrede so opravili škof Plinij Pascoli, kot zastopnik lateranskega kapitlja, tržaški nadškof Anton Satin in goriški nadškof Peter Cocolin; poslednje molitve za ranjkim pa je opravil rimski papežev vikar kardinal Angel Dell'Acqua. Po prvi svetovni vojni so se morali kar trije tržaški nadškof-je zapovrstjo odpovedati vodstvu škofije, in sicer vsi iz istih razlogov: ker so branili naravne pravice Slovencev pred takratnimi italij anskimi oblastmi. Najprej je biL L 1919 dr. Andrej Karlin, ki je moral zapustiti Trst; nato 1. 1923 vojaški škof msgr. Bartolomasi, prav tako neoporečen, in končno še dr. Alojzij Fogar 1. 1936, žrtev fašistične nestrpnosti do Slovencev, ki se je bil postavil za Slovence zlasti ob znanem fašističnem divjanju v cerkvi sv. Ignacija, tj. v decembru 1. 1930, ko so fašistični elementi skušali onemogočiti pridigo slovenskega duhovnika. Tako je razumljivo, da je ob smrti škofa dr. Fogarja zajela globoka žalost ne samo tržaške in goriške Slovence, marveč vse verne Slovence. Škof Fogar se je rodil v Pev-mi 27. jan. 1882 iz furlanske družine. Najprej je študiral na nemški gimnaziji v Gorici, nato pri oo. benedktincih v Meranu na Tirolskem, zatem na mednarodnem jezuitskem zavodu Canisi- od sebe skočijo, da tako natan- anum v Inomostu. V mašnika ga ko tečejo in kažejo čas? Samo,je posvetil 28. jul. 1907 briksen-norec mora kaj takega misliti.! ški nadškof dr. Alteneisen. Po Ta velikanski ustroj, ki mu pravimo svet, ki obstoji iz milijard ogromnih koles, ki tečejo naprej v najhujšem diru, najkrasnej-šnem redu, ta naj bi se naredil sam? Vse to naj bi bilo le slučajno skupaj priletelo in se v tak lep red spravilo? Brez kake spretne roke, brez kakega mislečega duha, ki je to uredil? Kdo more to verjeti?! M. T. Prijatelji moji, če nismo za drugega na svetu, potem je naša usoda pomilovanja vredna, če nismo za drugega na svetu, kakor da skrbimo samo za ta ljubi denar, za živež, za želodec, potem pa res ne vem, zakaj se potikamo in ubijamo na svetu? Ali je mar življenje samo sebi namen? To se pravi: Ali samo zato živimo, da živimo? Da delamo, jemo in trpimo? In potem, ko nekaj časa trpimo in se po Cepivo proti steklini? Zdravniki so dolgo iskali takšno zdravilo proti steklini, ki bi delovalo tudi po izbruhu bolezni. Dr. Wiktor iz Philadelphie je pridobil cepivo, ki se je pri poskusil na živalih obneslo ne le kot zaščitno sredstvo, marveč tudi kot zdravilo. Raziskovalec pridobiva cepivo iz virusov stekline, ki jih v laboratoriju goji na živalskem tkivu. Pravi, da se bo kmalu začela klinična preizkušnja na ljudeh. novi maši je šel še za leto dni študirat na Gregorijansko univerzo v Rimu. Ker se je 1. 1908 moral vrniti v Gorico, je svoj študij z doktoratom iz bogoslovja opravil šele 16. maja 1917. Do svojega imenovanja za tržaškega nadškofa je opravljal v Gorici vrsto služb, kot prefekt v deškem semenišču, profesor dogmatike v bogoslovju in profesor verstva na goriški gimnaziji, nadškofov tajnik, profesor cerkvene zgodovine, spiritual v bogoslovju itd. Po odhodu škofa Bartolomasija iz Trsta pa ga je sv. oče Pij XI. imenoval za tržaškega škofa. Nadškof Sedej mu je 14. okt. v goriški stolnici podelil škofovsko posvečenje, spomladi prihodnjega leta pa je nastopil . nadpastirsko službo v Trstu, prepričan, da Kristusov evangelij ne pozna razlik med jeziki in narodnostmi in da veljajo v Cerkvi za vse enake pravice. V pozdravnem pastirskem pi- Z ¥ L ]e vedela, da se ne bi Oglašajte v “Amer. Domovini” * ill I i III I . Rojaki in rojakinje sedijo okoli miz v hladni senci, kramljajo o sedanjih in nekdanjih dneh, se vesele ob prijetnih spominih, pa kujejo tudi nove načrte. Mar se jim ne bi pridružili? Radi vas bode sprejeli v svojo sredo, saj je izletniško središče obsežno in Ameriška dobrodelna zveza vabi vanj vse slovenske rojake in rojakinje. Pridite! smu, katerega je ob svojem ime- Malo najboljšega novanju za tržaškega škofa po-j Okoli 200 funtov težek prašič slal svojim škofijanom, je zapi-'ima ie okoli 5 funtov prvovrst-sal: “Sv. oče Pij XI. me pošilja, nih zarebernic. mene nevrednega, k vam, da'------------------------------------ sem za most med duhovniki in verniki, ki jih razdvajajo narodnost, politični vidiki in še dru- gi razlogi.” Ko je prišel v stik s Slovenci, je na njihov slovenski Ženske dobijo delo Čistilke Iščemo čistilke za čiščenje i uradov v mestu od 5. pop. do 11. pozdrav slovensko odgovarjal in zvečer. Kličite 781-2414 jim slovensko pridigal. Ko je 3. jan. 1934 obiskal goriško semenišče, je izjavil, da ima vsakdo pravico govoriti v svojem lastnem jeziku, kajti to je naravna DELO -(178) DOBIJO Delo dobi Moški ali ženska ali dvojica pravica; žal le, da mora z žalost-j za čiščenje v novi avtomobilski jo ugotoviti, da se to pravico agenciji v Mentor, Ohio. Starost krati Slovencem. Še več, kdo nj va2na. Ure od 9:30 zvečer do naj še trdi, da se ne preganja Slovencev, če sta se pa v kratkem času zatekla k njemu na kurijo dva duhovnika, eden ves stolčen in drugi z okrvavljenim obrazom ter z izbitimi zobmi. Prav te besede so tvorile podlago za ovadbo zoper njegovo o-sebo, ki je sprožila nato njegovo odstranitev s sedeža sv. Justa v Trstu. Bodo pa vedno pričale o duhovni veličini tega pogumnega škofa. Ime nadškofa dr. Fogarja bo ostalo v časti ne samo v furlanskem narodu, iz katerega je izšel, marveč tudi v našem, slovenskem. Naj mu je pravični Bog neskončno dober plačnik za vse, kar je storil dobrega tudi našemu narodu! , J. S. 7. zjutraj. Najmanj dela bi bilo 3 dni in največ 5 dni v tednu. Priporočila. Nobenih telefonskih klicev. Oglasite se osebno pri Ed Pike, 9647 Mentor Ave., Mentor, Ohio. (178) Delo dobi Iščemo dvojico, žena, da bi kuhala v privatnem domu na deželi; svojo sobo in kopalnico. Mož je lahko zaposljen drugje. Kličite 247-6955 -(179) Male Help Warned Help Wanted Male & Female Husband & wife or woman only to do cooking and light housework in a parish house, live in, room & board and good salary. -----o----- Ldftdo!! nejevoljen nose podpirati stališča ZDA Call 651-3680 between 8:30 & 5. (178) MALI OGLASI WASHINGTON, D.C. — Britanska vlada se je čutila prizadeto, ko jo ni vlada ZDA obvestila o svojem načrtu predsednikove poti na Kitajsko. Svoje nejevolje ne skriva in noče podpreti ameriškega stališča o dveh Kitajskih, na temelju katerega naj bi Ljudska republika dobila .kitajsko mesto v Varnostnem svetu ZN, republika Tajvan pa bi ostala članica ZN. V Peipingu izjavljajo, da na tako rešitev ne bodo pristali in zahtevajo, da ZN vržejo iz svoje srede najprej ‘nacionalno kitajsko vlado’ s Tajvana, potem bo šele Peiping stopil vanje. V Lodonu se pripravljajo to stališče sprejeti in glasovati zanj v ZN. ZDA se zavedajo, da more o-bramba Tajvana v ZN uspeti le, če bodo za svoj načrt dobile podporo pri Japonski, ki bo v tem pogledu nemara potegnila za seboj večino azijskih držav. Izključitev Tajvana naj bi označili za “važno vprašanje”, za katerega sprejem je potrebna dvotretjinska večina. ------o----- Kitajci spet bežijo v Hong Kong HONG KONG. — Angleška kolonijalna uprava v Hong Kongu opaža zadnje čase, da število beguncev iz Kitajske v Hong Kong stalno narašča. To ji dela precejšnje skrbi. Ne more namreč ugotoviti razloga za ta pojav. Gospodarsko stanje na kitajski strani se zboljšuje, pomanjkanja dela tam ni, čemu torej pobegi, saj se tudi političen pritisk ni povečal. Policija misli, da kitajska stran namenoma dopušča večje pobege. Toda čemu? Policija v Hong Kongu bi prebege zavrta, pa ne ve, kako. Mislila ]e najpreje, da začne vračati begunce, toda boji se, da se bodo kitajske oblasti nad njimi maščevale. Pri tem je nemogoče o-ceniti na hitro roko, kakšne vrste begunci prihajajo. Ali niso morda med njimi taki, ki so si nabrali dosti masla na glavi, ko .so se izživljali kot vojaki rdeče i garde v dobi kulturne revolucije. Javnost v Hong Kongu gleda na nove prišleke zelo nezaupljivo. Bi najrajše videla, da jih policija pošlje vse nazaj, odkoder so prišli. ------o----- j — Letno zboli v ZDA okoli i 400,000 ljudi na pljučnici. V Euclidu Lastnik prodaja ranč hišo s 3 spalnicami, vgrajena kuhinja s pomivalnikom, patio, plinski žar, 2 in pol garaži, 2 kopalnici, rekreacijska soba v kleti, več posebnosti. V srednjih 30-tih. Kličite 731-8584 (177) V najem 7-sobno stanovanje v “duplex” hiši, spodaj in zgoraj, se odda večji družini na 61 cesti. Za pojasnila kličite 881-9947. (10,13,14,15,17 sep.) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, na 1035 E. 147 St. Kličite 333-6742. (179) Breskve naprodaj Prinesite svojo posodo. Cena je $3.00 bušel. Rose Sekulich, 2504 Hubbard Rd., North Madison, O. (176) V najem 4-sobno stanovanje, zgoraj, 2 veliki spalnici, se odda v Wick-liffu. Za pojasnila kličite 943-2788 (179) V najem Oddamo 5 sob spodaj ljudem srednje starosti, morda en otrok, na 7802 Cornelia Ave. EX 1-3506 (177) V najem Oddamo odraslim 5 sob spodaj, 2 spalnici, svojo klet, garaža, pri E. 71 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 361-4635. —(15,17,22 sep) Kadar kupujete ali prodajate hišo, farmo ali lot, kličite nas, staro zanesljivo agencijo. Dajemo tudi brezplačne nasvete in posredujemo solidne stanovalce! KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (xv/) V najem in varstvo Oddamo 4-sobno čisto, prebarvano stanovanje, zgoraj. Sprejmemo v varstvo otroke od tretjega leta dalje. Na 6404 Carl Avenue. Kličite 391-3320 ali 361-4581. -(178) Lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 4-3, aluminijasta obloga, preproge spodaj in zgoraj, na novo dekorirano, klet, podstrešje, ograjeno dvorišče, blizu sv. Vida in E. 61 St. Kličite 252-4730 -(178) ALEXANDRE DUMAS) Grof Monte Cristo “ ‘O, bodi brez skrbi,’ odvrne in meni. Iskat greva na drugo Ali smehljaje; ‘Selim in njegova stran jame svoje blazine in pri- žareča sulica mi pomoreta do tegfa. Pač hočejo mojo smrt, toda ne pod pogojem, da sami umrjejo z menoj.’ “Moja mati na te tolažilne besede, ki očetu niso prišle iz srca, samo vzdihne, ne da bi kaj odgovorila. “Pripravi mu hladilne pijače, katero je pil vsak hip, kajti izza našega prihoda v kiosk ga je mučila silna groznica. Namaže mu belo brado in prižge čibuk, v katerega oblake, valeče se po zraku, je zrl zadnji čas večkrat z raztresenim pogledom. “Naenkrat se zgane tako nepričakovano, da jaz vstrepetam strahu. “Nato zahteva daljnogled, ne da bi umaknil oko od točke, ki je vzbudila njegovo pozornost. “Moja mati mu ga poda, bleda kakor smrt. “Roka mojega očeta se trese. “‘Jedna barka,’ zamrmra, ‘dve ... tri... štiri! ...’ “In dvigne se, zgrabi svoje orožje ter natrese smodnika na prašnice svojih pištol. “ ‘Vaziliki,’ pravi moji materi, vidno trepetaje ‘odločilni treno-tek se bliža. V pol ure izvemo odgovor presvitlega vladarja; umakni se s hčerko v jamo!’ “ ‘Jaz te ne zapustim, gospod,’ pravi Vaziliki; če umrješ, hočem umreti s teboj.’ “ ‘Pojdita k Selimu!’ vsklikne moj oče. “ ‘Z Bogom, gospod!’ zajeclja moja mati pokorno in omedli, kakor da ima umreti. “ ‘Odnesite Vaziliki!’ pravi moj oče svojim Palikarjem. “Toda na me ne pazijo; pla-nivši k njemu, mu dvignem roke naproti; vidi me, obrne se k meni in pritisne ustnice na moje čelo. “O, to je bil poslednji poljub, in ae vedno ga čutim na svojem čelu. “Zdaj je bilo že jasno razločevati barke, ki so rastle na jezeru in ki so bile, jednake prej črnim pikam, zdaj že slične ptičem, ki plujejo po vodnem površju. “V kiosku je sedelo pri nogah mojega očeta dvajset Palikar-jev, skritih za obojem iz desk, ki so s krvavimi pogledi opazovali prihod teh ladij; z rokami so krčevito stiskali svoje dolge puške, okovane z biserno matico in s srebrom. Moj oče je gledal na uro, in pri srcu mu je bilo tesno, ko je stopal gori in doli. “Ko sem dobila od očeta poslednji poljub, me odvedo v spodnje prostore. Selim je še vedno na svojem prostoru; žalostno se nasmehne moji materi CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ' SKOKIE — BY OWNER Walk to St. Lamberts. 8 rm. Tudor brk. New 2nd fir. addition, 5 bdrms., 2 plus cer. tile baths, sep. din. rm., remodeled kit., air cond. Walk to Cleveland Schl. and bus. Early poss. $45,000. OR 4-8374 (176) EVERGREEN PARK—Immed. Poss. 6 rm. brk. bi-level, 2 bdrms., cer. tile baths, air cond., pan. den. and pan. rec. rm. in bsmt., screened breezeway, att. 1% c. gar. w-side dr., 60’ lot. Low taxes. By Owner. Mid $30’s. 425-0133 (176) 3 FLAT — ARGYLE & WOLCOTT j 6V2 rms. each. Mod. tile baths and kit., new gas heat system, 2 car garage. Annual income $6,200. By, Owner. Shown by appt. only. Call! 5 p.rti. — 10 p.m. 275-2077 (176) deva sest k Selimu. V velikih nevarnostih se iščejo zvesta srca, in dasi sem bila še popolnoma otrok, sem vendar instinktivno čutila, da visi nad našimi glavami velika nesreča.” Albert je že večkrat slišal pripovedovatio zadnjih trenot-kih janinskega paše, ne sicer svojega očeta, ki ni nikdar govoril o tem, ampak druge; tudi čital je različne opise njegove smrti; toda ta povest, ki sta jo tako oživljali oseba in glas mlade deklice, ta svežost in obenem ta tožeča elegija, ga navda s sladko opojnostjo in nepopis-Ijivim strahom zajedno. Premagana od teh bolestnih spominov, Haydee za trenotek preneha govoriti. Njeno čelo se nalik cvetlici, ki jo nagne nevihta, skloni v njeno roko; oči se ji zagledajo v nedoločno, kakor da vidijo pred seboj še vedno obzorje z zelenečim Pindom in modre vode janinskega jezera, magično zrcalo temne slike, katero je pravkar naslikala. Monte Cristo jo pogleda z ne- popisljivim izrazom sočutja in usmiljenja. “Nadaljuj, hčerka moja,” pravi grof grški. Haydee dvigne glavo, kakor da jo je zvočni Monte Cristov glas zbudil iz sanj, in nadaljuje: “Bilo je ob štirih popoldne; toda dasi je svetil zgoraj jasen dan, smo bili mi spodaj zaviti v temo. “Samo jedna luč je gorela v jami, jednako trepetajoči zvezdi visoko na temnem nebu: bila je to Selimova lunta. Moja mati je bila kristjanka ter je molila. “Selim je zdajpazdaj ponovil svete besede: “ ‘Bog je velik!’ “Moja mati je še nekoliko upala. Mislila je, da prihaja Francoz, do katerega je imel moj oče tako zaupanje, kajti vedel je, da so francoski vojaki sultanovi navadno plemeniti in velikodušni. Približa se stopnicam in posluša. “‘Bližajo se,” pravi. ‘Ah, če bi prinesli mir in življenje!’ “ ‘Česa se bojiš, Vaziliki?” odvrne Selim s svojim tako mehkim in vendar tako ponosnim glasom. ‘Če nam ne prineso miru, jim damo smrt.’ “In svojo lunto oživi s tem, da maha po zraku s sulico, pri kateri je moral človek misliti na Dioniza s stare Krete. “Toda jaz, ki sem bila še tako naiven otrok, sem se bala tega poguma, ki se mi je zdel divji in neumen, in trepetala sem pred IH 1884 1811 M NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki srčni žalosti naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je k Večnemu odšel po plačilo naš predragi oče, stari in prastari oče •A. HSHLiin... ____ Nick Tomc Naš predragi pokojnik je umrl dne 6. avgusta 1971. Rojen je bil dne 15. oktobra 1884 v Geršiče pri Podzemlju, v Beli krajini, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko leta 1909. Bil je član The Maccabees št. 1288 in društva Najsvetejšega Imena Jezusovega pri fari sv. Vida. Zaposlen je bil 45 let, do upokojitve pred 17 leti pri Joseph & Feiss Cq. kot likalec. Pogreb predragega pokojnika je bil dne 9. avgusta 1971 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v sprevodu v cerkev sv. Vida, kjer se je opravila maša zadušnica in pogrebni obredi in od tam na pokopališče Kalvarija. Prva naša prisrčna zahvala naj bo izrečena č. g. Viktorju Tomcu za opravilo maše zadušnice in pogrebnih obredov v cerkvi kakor tudi na pokopališču in za poslovilne besede v cerkvi. Iskrena hvala gre čč. gg. Jožetu Faležu in Anthonyju Sršenu za obiske bolnika v času bolezni in dana duhovna tolažila. Srčno hvaležni se zahvaljujemo č. g. župniku Rudolfu Prazniku za obisk v pogrebnem zavodu, prav tako čč. gg. Viktorju Tomcu in Anthonyju Sršenu za molitve ob krsti pokojnika, kakor tudi članom društva Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu za skupno glasno molitev v pogrebnem zavodu. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam dragega pokojnika prišli v tako lepem številu kropit, molit za pokoj njegove duše, poklonili ob krsti tako lepe vence, darovali za sv. maše in druge dobre namene. Hvaležni smo vsem, ki so se udeležili pogreba, posebej č.g. Viktorju Cimpermanu, članom društva Maccabees, ki so se poslovili od pokojnega člana z lepimi besedami v slovenščini, in vsem, ki so dali za sprevod na razpolago svoja vozila. Zelo smo hvaležni vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje in nam bili v teh dneh kakorkoli na strani. Zahvaljujemo se Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu na St. Ckurju, ki nam je nudil vso pomoč in za tako lepo organizacijo pogreba. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, za katere naslove smo vedeli, če bi pomotoma koga zgrešili, se mu posebej zahvaljujemo s to našo javno zahvalo. Predragi naš oče, za vso Tvojo skrb in ljubezen, ki si nam jo v tako obilni meri izkazoval v svojem življenju, naj Ti bo Bog tisočeren plačnik. Mi preostali pa Te bomo vedno ohranili v hvaležnem spominu. Počivaj v miru! Žalujoči: HELEN, poročena BRUSS; JOSEPHINE — hčeri WILLIAM in EDWARD — sinova MARY TOMC — snaha, EDWARD BRUSS — zet devet vnukov in ena pravnukinja. Cleveland, O. dne 15. septembra 1971. HLADNA SHRAMBA Ta priročen 12-kom. zavoj je dejansko zavržni In ko ste pivo popili, je ta zavoj zopet prikla-hlauthiik. Hrani dvanajst kanglic dobrega den za prazne, zavržene kanglice. Poskusite roh’s niva Stroh’s breziedni hladilnik še ta teden. Vi enostavno shladite zavoj in pivo v njem Ta obdrži pivo hladno. ostane hladno po več uf. m EM LJMTELJl PIVA DO DRUGEGA to strašno smrtjo v zraku in plamenu. “Moja mati je občutila isto, kajti čutila sem, da trepeta. “‘Moj Bog, moj Bog, mama,” zakličem, “ali morava umreti?” “In moje besede podvojijo vzdihovanje in molitve suženj. “‘Otrok,” mi pravi Vaziliki, ‘Bog naj te čuva, da ne prideš do tega, da bi si to smrt, katere se danes bojiš, želela!” “Nato tiho vpraša Selima: “Selim, kakšno je povelje tvojega gospoda?” “ ‘Ce mi pošlje gospod svoje bodalo, je sultan odrekel milost, in jaz zažgem; če pošlje svoj prstan, mu je sultan odpustil, in prosti smo.’ “‘Prijatelj,’ pravi moja mati, ‘ko pride gospodovo povelje, naju v slučaju, da pošlje svoje bodalo, umori z bodalom, mesto s smodnikom, česar se tako bojiva.’ “ ‘Da, Vaziliki,’ odvrne Selim mirno. “Naenkrat začujemo silen krik; poslušamo; to je bil vsklik veselja; ime Francoza, ki je bil poslan v Carigrad, se razlega iz ust naših Palikarjev; jasno je, da je dospel odgovor presvitlega vladarja in da se glasi ugodno.” “ ‘In imena se še vedno ne spominjate?’ pravi Morcerf, pripravljen, da bi pomagal spominu pripovedovalke. Monte Cristo ji da znamenje. “Ne spominjam se ga,” odvrne Haydee. Šum se podvoji, koraki se bližajo in se slišijo že s stopnic, vodečih v podzemeljski prostor. “Selim pripravi svojo sulico. “Kmalu se prikaže pri vhodu senca. “ ‘Kdo si? zakliče Selim. ‘To- da kdorkoli si, ne stopi' koraka naprej!’ . . “ ‘Čast sultanu!’ pravi senca. ‘Vezirju Aliju je dovoljeno popolno pomiloščenje, in ne pušča se mu samo njegovo življenje, ampak tudi njegovi zakladi.” “ ‘Moji materi se izvije vsklik veselja, in pritisne me na svoje srce. “ ‘Čakaj!’ pravi Selim, ko hoče moja mati z menoj že oditi: znano ti je, da mi je treba še prstana.’ NIMA UPANJA NA ZMAGO! — Kongresnica Shirley Chisholm, demokratinja iz New Yorka, je izjavila, da je kandidatinja za predsednika ZDA, ker hoče v voliv-ni boj prinesti “svežino” in večjo “izbiro”. Kakega posebnega upanja na imenovanje za demokr atskega pred sedniškega kandidata verjetno nima. “ ‘To je res,” pravi moja mati, pade na kolena in me dvigne proti nebu, kakor da me hoče isti hip, ko prosi Boga za me, tudi približati njegovemu prestolu.”- In zopet se Haydee prekine, premagana od spominov; mrzel pot ji je oblil čelo, in njen pridušeni glas je bil, kakor da se ne more izviti iz suhega grla. Monte Cristo ji poda v kozarcu nekoliko zmrzle vode in ji pravi nežno, a vendar ukazujoče: “Pogum, hčerka moja!” Haydee si obriše oči in čelo ter nadaljuje: “Med tem naše oči, navajene teme, spoznajo pašinega odposlanca; bil je prijatelj. (Dalje prihodnjič) mm HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height« Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage AH0Y HOČEVAR in SIROVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 ^ ~ -.......................... ==^ ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628