PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 145 (13.678)
Trst, sobota, 23. junija 1990
Iranske oblasti so včeraj poročale o več kot 35.000 žrtvah četrtkovega potresa
Prava tragedija v Iranu
Pomoč prizadetim območjem iranskega Severovzhoda prihaja iz vsega sveta, vključno iz ZDA Rdeči polmesec je javil, da potrebuje Iran 7 milijard Ur pomoči ter cimveč zdravil in bagerjev
TEHERAN — Potres, ki je opustošil iranske severovzhodne pokajine, dobiva čedalje bolj katastrofalne razsežnosti. Po uradnih podatkih, ki jih je včeraj zvečer sporočila iranska tiskovna agencija IRNA, naj bi zaradi silnega potresnega sunka, ki je razklal iransko zemljo v noči na četrtek, izgubilo življenje več kot 35.000 oseb. Več kot 105.000 prebivalcev je ranjenih, število oseb, ki so ostale brez strehe nad glavo pa je v zadnjih urah naraslo že na 400.000.
Gole številke so v primeru naravne katastrofe zgovornejše od kakršnihkoli srhljivih opisov, pa vendar bo imela iranska tragedija morda še huj-še posledice. Neuradni informacijski viri, to so Poročila mudžahedinov, beležijo namreč 100.000 thrtvih in trdijo, da teheranske oblasti načrtno Prikrivajo realno štrevilo žrtev.
Dan po strašnem potresu je še vedno težko Zarisati kako okvirno sliko tragedije, ki jo doživlja iransko prebivalstvo. V pokrajinah Gilan, Kašvin in Zandžan ni vode, elektrike, telefonskih zvez, helikopterji pa preletavajo obsežno območje (50.000 kvadratnih kilometrov delno gorate in težko dostopne pokrajine), ki jo prekrivajo ruševine mest in vasi. Po prvih in nepopolnih infor-trracijah naj bi potres popolnoma »zbrisal« 112 vasi in uničil več kot 80 odstotkov vseh zidanih stavb v pokrajini Gilan. Mesta Ab-Bor, Bojin in ^iamut so dejansko le kupi ruševin, pod kateri-
mi je umrlo 90 odstotkov vseh prebivalcev. Tudi mesta Mandžil, Lušan in Rudbar so hudo prizadeta. V samih pokrajinah Gilan in Zandžan so včeraj odkopali izpod ruševin 14.100 trupel, pogrešajo pa še najmanj 20.000 oseb.
Iranski Rdeči polmesec je preko švicarskega Rdečega križa javil seznam vsega, kar nujno potrebuje prizadeta država. Čeprav iranske reševalne ekipe, s katerimi sodelujejo tudi posebne enote teheranske vlade, razpolagajo s psi, ki iščejo preživele, je ves trud domačinov zaman, ker nimajo zadosti strojev za odstranjevanje ruševin.
Poleg bagerjev potrebujejo Iranci zdravila, bolničarje in zdravnike, šotore, svežo in konzervirano hrano, odeje in obleke. Iranske oblasti so včeraj uradno prosile za pomoč svet, vendar so v sporočilu dodale, da apel ni namenjen južnoafriškim in izraelskim oblastem.
Težave, ki jih ima Iran na sceni mednarodne diplomacije, so v trentku tako težke preizkušnje zamrznjene. Po enajstih letih popolnega diplomatskega molka med ZDA in Iranom, je Teheran sprejel ameriško humanitarno pomoč. »Velikemu Stanau« pa je se pridružil tudi »Mali Satan«, to je Irak, ki je preko svojega predsednika Sadama Huseina izrekel globoko Sožalje iranski vladi in ji obenem ponudil vso potrebno pomoč.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Razdejanje v mestu Mandžil sredi pokrajine Gilan	(Telefoto AP)
S »Checkpoint Charlijem« odhaja eden največjih simbolov hladne vojne
Sef sovjetske diplomacije predlagal prepolovitev tujih enot v Nemčijah
\	-	ALL1ED
l '	' -CHECKPOINT CHARLIE
BERLIN Najbolj znanega mejnega prehoda na svetu ni več. Prehod »Checkpoint Charlie«, ki je bil v veliki naglici postavljen leta 1961 ob zidu med dvema Berlinoma, je z vsemi svojimi tragičnimi spomini odšel v ropotarnico zgodovine. Za njegovo odstranitev je bil dovolj velikanski žerjav, ki je dvignil barako in jo prestavil na tovornjak. S tem je izginil tudi eden največjih simbolov hladne vojne, ki pa bo zaradi vseh dogodkov, ki so z njim povezani, ostal globoko vtisnjen v spomin celotne generacije Berlinčanov.
Simboličnemu dejanju so prisostvovali tudi zunanji ministri štirih zmagovalk 2. svetovne vojne (ZDA, SZ, Francija in Velika Britanija) in zunanja ministra obeh Nemčij (vsi na sliki AP). Ob tej priliki je sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze predlagal, naj bi v treh letih tuje enote, ki so zdaj v ZRN in NDR, zmanjšali za polovico, najkasneje šest mesecev po združitvi Nemčij pa naj bi Berlin zapustile vse tuje enote. Ševardnadze je še predlagal, da naj bi nova Nemčija lahko imela le 200 tisoč vojakov (samo ZRN jih ima zdaj 490.000), poleg tega pa naj bi šele pet let po združitvi obnovila mednarodne sporazume, ki sta jih prej že podpisali vladi ZRN oziroma NDR, pri čemer je sovjetski minister mislil predvsem na članstvo v NATO, Varšavskem sporazumu in Evropski skupnosti.
Toda kot poročajo iz zahodnih diplomatskih krogov, so ta Ševardnadzejev predlog že včeraj brez posebne obravnave zavrnili.
Biasutti pojasnil ozadje neuspeha pogajanj o paketu za Trst in Gorico
NA 6. STRANI
□ □ □
Sovjetska vojska premešča jedrske konice v varno RSFSR
NA 2. STRANI
Na nogometnem SP srečanji Kamerun-Kolumbija in ČSFR-Kostarika
Danes prvi tekmi osmine finala
S povsem »nepredvidljivo« popoldansko tekmo med kamerunskimi »črnimi levi« in Kolumbijo se bodo danes začele tekme osmine finala svetovnega nogometnega prvenstva. Zvečer se bosta pomerili še Češkoslovaška in »Milutinovičeva« Kostarika.
Današnji tekmi bosta za nogometne sladokusce le »predjed« pred jutrišnjima »strašnima« spopadoma med Brazilijo in Argentino in med ZRN in Nizozemsko. Oba bi lahko veljala za kvalitetni finale, ostala pa bosta le »reno-mirani« osmini finala.
Italija in Jugoslavija se vestno pripravljata na srečanji z Urugvajem, oziroma Španijo. Italija razmeroma umirjeno in složno, Jugoslavija bolj »razburjeno«, a še vedno molče, saj trener Osim ni preklical svoje odločitve o »tiskovnem molku«.
Vedno bolj glasne zahteve po vrhu petih sekretarjev koalicijskih strank
RIM — Nekaj dni pred prevzemom polletnega predsedstva v Evropski skupnosti se je temperatura v vrstah večine ponovno močno dvignila. Kljub temu pa Andreotti, kot kaže, ni prepričan, da bi imel morebitni vrh tajnikov večine kakšne čudežne učinke. Zahtevo po vrhu je včeraj ponovil Cariglia, Andreotti pa mu v odgovor ni želel odgovoriti nič konkretnega. Toda tudi Craxi je iz Caracasa, kjer je trenutno kot odposlanec OZN, včeraj govoril o poslabšanju položaja in kot vse kaže, je močno zainteresiran za sestanek peterice. S tem v zvezi so se tudi pojavile govorice, da je o tem po telefonu govoril tudi s kolegom v KD Forlanijem. Če je vse to res, potem lahko že v ponedeljek, ko se bo Craxi vrnil v Rim in se posvetil spet notranjepolitičnemu delu, pričakujemo njegovo zahtevo po večinskem vrhu, do katerega naj bi prišlo še v prvi polovici prihodnjega meseca.
Da se je politični položaj poslabšal, je priznal tudi andreotijevec Paolo Čirino Pomicino, ki je včeraj dopoldne skupaj s Forlanijem, Andreottijem in načelnikom demokristjanske skupine v poslanski zbornici Scottijem podrobno obravnaval politični položaj in vse nerešene probleme. Socialisti od KD zahtevajo »plačilo računa« zaradi obnašanja levice, ki jo krivijo za vse spore in težave v večini. S temi trditvami se proračunski minister ne strinja in pravi, da težave niso odvisne le od razdeljenosti KD temveč od vseh strank, ki večino sestavljajo.
Toda La Malfa, Altissimo in Cariglia niso tega mnenja in se v celoti strinjajo s trditvami socialistov o škodljivih posledicah notranjih trenj v KD za trdnost večine. Cariglia je govoril celo o možnosti predhodnih volitev čez deset mesecev in je zato pozval obe laični stranki in socialiste k večji povezanosti v boju proti tej nevarnosti. Podobna je analiza liberalnega tajnika Altissima, republikanca La Malfa in Mammi pa od Forlanija zahtevata pojasnila in jamstva v zvezi z odnosi v KD. Forlani za zdaj molči. Včeraj se je sestal z Andreottijem, sprejel pa ga je tudi predsednik republike Cossiga, s katerim se je pogovarjal o položaju v državi.
Ob vseh teh srečanjih in izjavah pa se vse bolj vztrajno govori o »razčiščenju«, za katerim pa se je doslej večkrat skrivala globoka kriza.
Krizno obdobje pa so ponovno začeli preživljati odnosi med KPI in PSI. Tako načelnik socialistične poslanske skupine Capria v današnjem Avantiju piše, »da se zdi aktivnost večine v KPI večkrat protislovna,« posredno pa mu na straneh tednika Rinascita odgovarja Occhetto, ki pravi, »da predsedniška republika ni najbolj primdrna za soočanje z resničnimi problemi demokracije leta 2000.« Occhetto tudi ponovno poudarja, da iskanje KPI ne gre po poti socialistične enotnosti, kot si jo zamišlja Craxi, temveč se skuša ustvariti neko silo, ki bo presegla socialistično in komunistično tradicijo delavskega gibanja. G. R.
HoteK so umoriti Mandelo
NEW YORK, JOHANNESBURG — Medtem ko se v ZDA nadaljuje turneja zgdovinskega voditelja ANC je nekdanji agent južnoafriške tajne policije Jan Johannes Smith razkril načrte neke skrajnodesničarske organizacije, ki je pripravljala atentat na Nelsona Mandelo.
Po izjavah agenta, ki je svoje pričevanje menda podkrepil z nizom neoporečnih dokumentov, naj bi ekstremisti hoteli umoriti voditelja ANC ob njegovem povratku v Johannesburg. Najeli so tudi plačanega morilca, ki naj bi bil oborožen s posebno puško. Morilec naj bi stopil v akcijo na letališču, atentat na naj bi spravil državo v paniko in zaostril odnose med vlado in ANC.
Smith je stopil v stik z organizacijama AWB in CP, ki združujeta najbolj reakcionarne potomce Afrika-nerjev in je zbral menda dovolj dokazov, da so južnoafriške oblasti priprle nekaj oseb in jih zaslišale.
Ob skoraj gotovi zmagi partijskega aparata na vseruskem partijskem kongresu
Sovjetska vojska že pričela premeščati jedrske konice v varno Rusko federacijo
MOSKVA, NEW YORK — Danes bo po vsem sodeč odločilno glasovanje, s katerim bodo izbrali prvega sekretarja KP Ruske federacije. V včerajšnjem prvem krogu glasovanja ni nihče od sedmih kandidatov (pet predstavnikov partijskega aparata, neki neostalinistični delavec in voditelj demokratične platforme Lisenko) prejel potrebne večine. Največ glasov je prejel prvi sekretar krasnodar-skega krajevnega komiteja KP Poloz-kov, in sicer 1.017, medtem ko je njegov tekmec, drugi sekretar armenske partije Oleg Lobov prejel 848 glasov. Izvolitev Polozkova je torej skoraj gotova, Lobov kot pristaš Gorbačovove perestrojke nima izgledov na tem ustanovnem kongresu, kjer ima užaljeni birokratski partijski aparat očitno prevlado. Lobova kandidatura obenem odkriva neobičajen postopek, da je na ustanovnem kongresu vseruske partije kandidiral drugi sekretar armenske partije, ker je Rus, kot je ruske narodnosti večina drugih sekretarjev republiških partij.
Nova vseruska partija bo torej imela nacionalni in ne ozemeljski značaj? Iz dokumentov in statuta to ni razvidno, ni pa nobena skrivnost, da v teh težkih trenutkih za Sovjetsko zvezo partija zaupa predvsem ruskim aparatčikom. Po vsem sodeč tudi Busheva administracija zaupa predvsem Rusom, saj je pozitivno pozdravila vesti, da sovjetska vojska premešča jedrsko oborožitev iz pribaltskih republik, Zakavkazja in azijskih republik v Rusko federacijo. Za sedaj so baje premestili le del taktičnih konic in jedrskih granat iz Pribaltika, Armenije in Azerbajdžana, strateške jedrske rakete pa so ostale v svojih silosih. Pentagon navaja, da so se jim dobesedno ježili lasje, ko je prišlo do zapletov in nemirov v Zakavkazju. Že res, da so v SZ tako kot v ZDA do skrajnosti poskrbeli za elektronsko nadzorstvo sprožitve jedrskih raket, a kljub temu previdnost ni odveč. Nedvomno bi bilo za vse skrajno neprijetno, če bi jedrsko orožje padlo v roke kakih skrajnežev.
Na Siciliji komisija za boj proti mafiji
Iskanje sporazuma o novi ustavi in priprave na narodno spravo
PALERMO — Parlamentarna komisija za boj proti mafiji je v Palermu, kjer je že včeraj poskrbela za nekatere pomembne avdicije. Pred komisarji so se tako zvrstili predsednik palermskega prizivnega sodišča Conti, glavni državni pravdnik Pajno, državni pravdnik Giammanco in njegov sodelavec Falcone ter preiskovalni sodnik Guarnotta.
Istočasno se je v Palermu nadaljeval tudi proces proti Vitu Cinaciminu in ostalim bivšim palermskim županom. Preiskovalci so včeraj prisluhnili pričevanju nekdanjega župana Leoluca Orlanda, ki je dejal, da si je ena sama mafijska družina lastila zakupe velikih javnih del.
Na sliki (telefoto AP): Leoluca Orlando v pogovoru z novinarji
LJUBLJANA — Predsedstvo Republike Slovenije je včeraj povabilo na razgovor predstavnike vseh strank, ki so zastopane v republiški skupščini. Pogovarjali so se o predlogu za začetek postopka za sprejem nove ustave Republike Slovenije. Ta predlog bo predsedstvo RS dokončno oblikovalo na seji 25. junija, nato pa ga bo poslalo skupščini Republike Slovenije, ki bo o njem razpravljala in odločala predvidoma sredi julija.
Na pogovoru je predsednik predsedstva RS Milan Kučan seznanil predstavnike strank z dosedanjimi pripravami besedila predloga. Pri pisanju predloga so sodelovali priznani pravni strokovnjaki, upoštevani so bili dokumenti, ki so jih o bodoči ustavni ureditvi Slovenije pripravile različne stranke.
Predstavniki strank so v pogovoru izrazili enotno mnenje, da pripravljeno besedilo predloga na ustrezen način povzema izhodišča, o katerih je bilo v političnem življenju Slovenije že doseženo soglasje, ter opredeljuje izhodišča in okvir za prihodnjo ustavno-pravno ureditev Republike Slovenije kot suvereno državo slovenskega naroda.
Do tu objavljamo uradno sporočilo slovenskega predsedstva, kasneje pa smo zvedeli, da so bile na sestanku zastopane vse stranke, ki imajo svoje poslance v parlamentu in torej šest strank večine od socialdemokratov, demokristjanov, kmetov, zelenih, SDZ pa vse do obrtnikov ali po novem obrtnikov - liberalcev, pa vse tri opozicijske stranke, od prenoviteljev, socialistov, do mladincev-liberalcev. V bistvu ni bilo vsebinskih pripomb, saj je osnutek predsedstva pripravila skupina strokovnjakov za ustavno pravo, v kateri je že zastopana vsa barvna mavrica slovenskega političnega življenja. Predsedstvo bo v ponedeljek na odprti seji dokončno izdelalo osnutek in ga nato poslalo v nadaljnjo razpravo slovenski skupščini.
Pobuda slovenskega predsedstva je izredno zanimiva in važna, saj onemogoča polemike in strankarsko ljubosumnost, do katerih bi prišlo v skupščini, kjer pa je potrebna dvotretinska večina, ki je stranke večine nimajo. Ustvarjajo se torej možnosti za zelo široko soglasnost pri ustavnih vprašanjih. Nekaj podobnega se ustvarja na pobudo predsedstva in . ob sodelovanju z metropolitom in slovenskim nadškofom Šuštarjem tudi glede narodne sprave. Ko se je govorilo na splošno, je bilo slišati razne ideje in pobude tudi v zvezi z organizatorji, vsebino in obliko žalne komemoracije na grobišču v Rogu. Izkazalo se je, da na ta prostor ni mogoče pritegniti množice ljudi, saj so tam le goz-
dne poti, prostor pa je,zelo omejen. Predvsem se je izkazalo, da je organizator lahko samo slovenska republika skupaj z nadškofijo, utrjevati je pa treba resničnega spravnega duha. Svečanost v nedeljo, 8. julija, ne sme biti možnost za kakršne koli spore. To se je izkazalo že v Kučanovem govoru v Vačah, kasneje je prišlo do izraza s stališči borčevskih organizacij in vedno bolj prodira v zavest vseh. Žalna maša bo torej sestavni del simboličnega pogreba, kateremu bo sledil ustrezni žalni glasbeni vložek, nato pa bo govoril predsednik Milan Kučan. Vsa slovesnost bo sestavljena iz dveh delov, vendar med seboj tesno povezanih in vsebinsko usklajenih. V zvezi z zadnjimi pripravami se bo v ponedeljek slovenski nadškof sestal s predstavniki partizanskih borcev.
BOGO SAMSA
Popravek k članku o nuklearki Krško
LJUBLJANA — Slovenski Republiški komite za informiranje nam je poslal popravek, k našemu poročilu s tiskovne konference njenega predsednika dr. Mihe Tomšiča glede stroškov za ustavitev jedrske elektrarne Krško, ki ga objavljamo v celoti.
»V javnosti se glede stroškov ustavitve jedrske elektrarne Krško pojavljajo različne ocene stroškov, objavljene so bile ocene med 400 milijoni dolarjev in 8 milijardami dolarjev. Osebno sem sodeloval pri strokovnem delu, pri katerem smo ocenili stroške ustavitve na 400 do 500 milijonov dolarjev. Ob tem sem poudaril, da ni upravičeno seštevati vseh strokoškov, ki smo jih ali jim bodo imeli z jedrsko elektrarno Krško. Ustavitev, razstavitev in skladiščenje radioaktivnih delov elektrarne bo potrebna ne glede na odločitev o predčasni ustavitvi. Ustavitev v letu 1995 bo povzročila le razliko stroškov, predvsem za nadomestno elektriko' Razlika stroškov oskrbe z elektriko je za preostalo tehničn0 življenjsko dobo nuklelarke ocenjena na 400 do 500 milijonov dolarjev. V kratkem bom imenoval skupino strokovnja; kov, ki bo imela nalogo ugotoviti možna zaporedna pr! ustavitvi in razgraditvi jedrske elektrarne Krško, ugotovi razpon ocen stroškov in izdela predlog za nadaljnja pripravljalna dela za ustavitev in razgradnjo jedrske elektrarne.«
Dan po potresu v Iranu
Solidarnost s prizadetim prebivalstvom so izrazile tudi države dvanajsterice, ki so Iranu nakazale 200.000 dolarjev, in Japonci , ki so iz svojih bank potegnili 543.000 dolarjev. Iran je preko Švice posredoval informacijo, da potrebuje tudi denar in sicer približno 7 milijard lir.
Za prvo konkretno pomoč Iranu so vsekakor prvi poskrbeli Francozi, ki so že prileteli v Teheran, v noči na soboto pa pričakujejo pristanek boein-ga, ki ga je najela neka zasebna skupina Američanov iz Connecticuta, da bi Iranu izročila 40 ton zdravil.
Tudi Italija se je pridružila akcijam za pomoč iranskim žrtvam potresa. Danes bodo iz Pize vzletela prva letala UNDRO, posebne organizacije Združenih narodov za pomoč v primeru katastrof. Italijanski Rdeči križ pa bo sodeloval s kolegi Evropske skupnosti. V naši deželi je stopila v akcijo tudi videmska Caritas, ki si je zadala cilj, da bo Irancem poslala 10 milijonov lir, ki jih pravkar zbirajo preko poštnega tekočega računa.
V splošno akcijo se je vključil tudi Rdeči križ Slovenije, ki je prav tako poskrbel za žiro račun za pomoč Irancem. Rdeči križ Slovenije je prosil tudi tovarne Lek, Krko in Tosamo, da se vključijo v akcijo pomoči in prispevajo tiste vrste zdravil in sanitetnega materiala, ki so ob taki naravni katastrofi nujno potrebni za reševanje življenj.
5 r-'-,;
Tragedija ženske, ki je pod ruševinami izgubila moža (AP)
Srečanje Albancev v Ljubljani
LJUBLJANA - V okrogli dvorani Cankarjevega doma se je včeraj pričelo dvodnevno kulturno zasedanje Albancev, ki žive v Sloveniji in so se združili v kulturnem krožku Migjeni ter izdajajo svoje glasilo Alternativa. Poleg tistih iz Slovenije, so prišle delegacije s Kosova in Albanci raztreseni po petih celinah. Dvorana je bila nabito polna, občinstvo izredno kulturno urejeno, vljudni predstavniki zatirane manjšine, ki so
Memorandum o Makedoncih
KOEBENHAVEN — Jugoslavija je danes na konferenci o človekovih pravicah Konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki poteka v Koebenhavnu vložila memorandum o makedonski narodnostni manjšini, v katerem opozarja na grobo kršenje nacionalnih pravic in temeljnih svoboščin Makedoncev v Bolgariji in Grčiji. Jugoslavija je udeležencem srečanja predlagala naj bi ti dve državi na prihodnjem sestanku o človekovih pravicah, ki bo v Moskvi leta 1991, poročali o položaju makedonske manjšine znotraj njunih mej. Poleg tega je Jugoslavija od drugih mednarodnih organizacij in od mednarodne skupnosti zahtevala naj sprejmejo potrebne ukrepe ter , podpro upravičene zahteve pripadnikov makedonske narodnostne manjšine v Grčiji in Bolgariji, (dd)
se v Ljubljani in drugje po Sloveniji odlično na' učili slovensko.
Dopoldanski del je bil bolj slovesen in proto; kolaren, saj so zasedanje pozdravili predstavnik1 raznih slovenskih strank in organizacij, ki so P°' udarili, da se zavzemajo za pravičnost, sožitje 111 da zato tudi podpirajo boj albanskega naroda za samostojnost, saj je to upravičena težnja vsake9a naroda. Vse so Albanci izredno toplo in navduš6' no pozdravili, še zlasti pa svojega heroja Ade®9 Demacija, ki je prisotne pozval k mirnemu odp°rU'
Iz Kosova poročajo, da je pokrajinska skup' ščina končala zasedanje šele ob treh zjutraj, k se je dogovorila s pokrajinsko vlado, da se n ^ ponovno sestala 2. junija in da bodo do tak® opravili vse postopke, da sme razpravljati 1 sklepati o sedanji kosovski ustavi. To je namre.^ najprej zahtevala skupina albanskih akade®1 kov, kasneje pa so predlog sprejeli albanski p® krajinski poslanci. Albanci hočejo torej po legah ni poti ovreči in s tem izničiti srbske ustavn^ spremembe, sprejete lani, s katerimi je bila m0 no omejena, kosovska avtonomija. S tem pa seve_ da tudi ne privolijo v razpravo o novi srbski us^ tavi, katere osnutek predvideva dokončno ukini te v kosovske avtonomije in avtonomije Vojvoa ne in obe pokrajini bi imeli samo še statut, ki predvideval posamezne kulturne in folklorn pristojnosti, vso oblast pa bi dokončno prevze republika Srbija.	.g
Na to temo je bilo včeraj vroče celo v Par a Rahmana Morine na zasedanju pokrajinskeg komiteja. Večina albanskih članov je namreč ^ htevala, da se zavrne srbski predlog o ustavi^ se podpre kosovsko skupščino in njene zahte^ Morina pa je govoril o ponovni nevarnosti banskega iridentizma.
Na šestem svetovnem kongresu o boju proti aidsu v San Franciscu
Montagnier objasnil vlogo kofaktorja ki v obliki mikoplazme podpira aids
SAN FRANCISCO — V kongresnem središču, kjer bodo ugledni svetovni raziskovalci razpravljali o aidsu do nedelje, se nadaljujejo protesti največje ameriške skupnosti homoseksualcev (na sliki).
Policija je morala poseči tudi včeraj, saj se pred vhodi v palačo gnete nič koliko humoseksualcev, ki protestirajo zaradi doslednega kršenja pravice do anonimnosti v primeru seropozitivnih bolnikov. Ameriški zakon naj bi jamčil anonimnost, dejansko pa delodajalci in javne ustanove zahtevajo od kandidatov in sodelavcev, naj javijo, če so seropozitivni.
Protest homoseksualcev pa ni edino trenje, ki ga beleži šesti svetovni kongres o aidsu. Pred občinstvom izbrancev je namreč ponovno izbruhil raziskovalni in obenem profesionalni dvoboj med predsednikom francoskega inštituta Pasteur Lucom Montagnie-rom in Američanom Robertom Gal-lom.
Njuno prvo razprtijo na temo, kdo je prvi odkril virus aidsa, so zaključili šele pred kratkim in na politični ravni. Prav zaradi njunega »kreganja« so morali tudi določiti novo ime virusu, ki ne priznava ameriške ali francoske narodnosti in je tako postal HIV.
Montagnier je izkoristil ameriško tribuno, da je objasnil razsežnosti novega odkritja, do katerega so se priborili njegovi raziskovalci. V inštitutu Pasteur so namreč ugotovili, da bolezen aids res povzroča virus HIV, vendar ob prisotnosti mikoplazme, ki so ga imenovali Mycoplasma incognitus. Mikoplazme so posebne vrste mikro-organizomov na meji med bakterijami in virusi. So celice brez celičnih sten, razvijajo pa se na poseben način. Montagnier je ugotovil, da deluje mi-koplazma kot kofaktor pri razvoju aidsa.
Z Montagnierom se ne strinjajo vsi raziskovalci. Robert Gallo je kajpak dejal, da je kolega Luc zabeležil le prisotnost bakterij, ki so sestavni del »umazanije« vseh laboratorijev. Če pa bi se izkjazalo, da imajo Francozi tudi tokrat prav, potem bi najbrž lahko kmalu našli zdravilo, ki bi »zamrznilo« aids. Mikoplazme že danes lahko onesposobimo z antibiotiki, predvsem s tetraciklini, tako pa bi zavrli tudi virus.
Pot do zdravila, nato pa do cepiva, je torej še dolga, nekateri pa kljub vsemu upajo, da bo znanost premagala aids še pred koncem stoletja.
V nesrečnih okoliščinah v Rimu umrl karabinjer
RIM — V nesrečnih okoliščinah je v četrtek nekaj pred polnočjo na Trgu Verbano v Rimu umrl 20-letni karabinjerski nabornik Vincenzo Siracusa. Po podrobni preiskavi, ki je trajala celo noč, so ugotovili, da gre njegovo smrt pripisati zgolj nesrečnemu slučaju, da se je enemu izmed policistov sprožila brzostrelna pištola.
Do dogodka je prišlo po večerji v neki rimski piceriji, kjer so proslavljali slovo od samskega stanu enega od karabinjerjev. Družba se je kasneje z dvema avtomobiloma podala proti Trgu Verbano, pri tem pa se je vključila alarmna naprava v enem izmed avtomobilov. Vozniku jo je uspelo izključiti šele po nekaj sto metrih vožnje, medtem pa so na »113« že dobili prva obvestila o avtomobilu z vključeno alarmno napravo. Patrulja leteče policije je osem potnikov iz obeh »sumljivih« avtomobilov dobila na Trgu Verbano, kjer je eden od njih telefoniral, ostali pa so se mirno pogovarjali. Ko so ugotovili, kdo so, pa se je nenadoma zaslišal strel in Siracusa je kmalu nato umrl. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da ni bilo nikakršnega prerivanja oziroma prepira in da je tragedija splet nesrečnih okoliščin.
Razprava o simbolih
SARAJEVO Skupni simboli prihodnje Jugoslavije - grb, zastava in himna - naj bodo brez ideoloških predznakov, svoje posebne simbole pa naj republike izbirajo v skladu s svobodno voljo vseh svojih prebivalcev. To so dejali na predvčerajšnjem skupnem srečanju članov predsedstva Jugoslavije in predsedstva BiH v glavnem mestu te republike. Poudarili so še, da bi bilo potrebno pri pripravljanju zvezne in republiških ustav vzporedno delovati, skupne rešitve funkciji zvezne države pa naj bi dodajali v procesu priprave ustave SFRJ. (dd)
Če v Rushdija udari strela je to novi pakistanski film
ISLAMABAD — Kot smo že večkrat ugotovili so Iranci izredno občutljivi na ugled svojega pokojnega ajatualaha, nihče pa ni protestiral pri mestnih oblasteh v Islamabadu, kjer so deset tednov predvajajo filmsko »uspešnico« Mednarodni gverilci. Režijo filma je podpisal Jan Mohamad, ki si je izmislil tudi enkratno in izredno aktualno vsebino: indijski in židovski agenti hočejo uničiti Pakistan s pomočjo podkupljenih policijskih agentov, junaški pravovernih! pa bodo zmagali s pomočjo Alaha in Prerokov. Temu naj dodamo, da igra ključno vlogo v filmu tudi »Salman Rushdie«, ki ga je Homeini obsodil na smrt. Ker živimo pač na zemlji, je v pakistanskem filmu prišla do izraza »tragedija«, da bo zviti Rushdie srečno prelisičil vse mudžahedine, ki ga lovijo. Ker pa je filmski svet tudi fikcija, potem je v viziji pakistanskega režiserja tudi sprejemljiv »happy end«, v katerem v Rushdija, ki živi na nekem filipinskem otoku, udari Alahova strela in je fatvi zadoščeno. Mohamedovo remek delo traja več kot tri ure, vsaka predstava pa se zaključi z bučnim aplavzom...
»Nemoralni« modni defile za duhovnike
RIM - Teolog Ernesta Balducci je Pfisolil moralno klofuto kardinalu ?aggiu, ki je po njegovem mnenju ”r'v, da »psuje ponižnost in skrom-n°st« duhovnikov. Baggio je namreč Prisostvoval modnemu defileju, ki so RQ s pomočjo nekaterih uglednih Modnih kreatorjev, realizirali na temo °brednih oblačil.
Msgr. Balducci pravi, da bi morali duhovniki ponovno seči po žakljevini, Sai nima nikakršnega pomena, v kaj se človek oblači, ko mora bratom in sestram posredovati božjo besedo. Teologova teorija najbrž ne bo vžgala seh duhovnikov, še manj pa se bodo z°nl° navdušili krojači, ki so svojo obrtniško spretnost usmerili prav v Cerkev.
Cene obrednih oblačil so izredno Vlsoke, zato tudi ni naključje, da so se za »verski« pretaporter navdušili ita-Pjanski »stilisti«, ki imajo velik po-SIPh za dobiček.
Pred tekmo Anglije z Egiptom v nesreči umrl angleški navijač
CAGLIARI —- V četrtek zvečer je približno 20 kilometrov od Cagliarija prišlo do prometne nesreče, v katero so bili vpleteni trije avtobusi deželnega prevoznega podjetja ARST, ki so iz Alghere peljali angleške navijače na tekmo med Anglijo in Egiptom v Cag-liari. Pri tem je umrl 20-letni Robert Hawkins, 31 angleških navijačev pa je bilo poškodovanih. Vse so prepeljali v bolnišnico, kjer pa so jih na zdravljenju zadržali le pet. Peterica ima najrazličnejše poškodbe, najhuje pa je poškodovan Michael Peackock, ki ima zlomljen kolk. Iz bolnišnice so včeraj sporočili, da se je zdravstveno stanje ranjencev izboljšalo in naj bi ozdraveli približno v tridesetih dneh. Sam potek nesreče še ni pojasnjen, tako da prometna policija še ni sporočila, kdo naj bi zakrivil nesrečo.
Na sliki AP: notranjost enega od treh avtobusov, v katerem je umrl angleški navijač Robert Hawkins.
Obsojeni ugrabitelji odslej brez nagradnih prostih dni?
RIM — Pravosodni minister Giuliano Vassalli je včeraj posredoval tiskovno sporočilo, v katerem navaja, da bo od ministrskega sveta zahteval sPremembo zakonskega osnutka v zvezi z ugrabitvami. Vassalo se nanaša a osnutek, ki sta ga pripravila skupaj z notranjim ministrom Gavo, in ki j(' bil v poslanski zbornici vložen že 1. marca letos. Zakonski osnutek ima naslov »Novi ukrepi v boju proti kriminalu in ugrabitvam«, njegov 7. člen Pa predvideva, da obsojenci zaradi ugrabitve in drugih težkih zločinov nimajo pravice do nagradnih izhodov, delne svobode, hišnega pripora, Poskusnega vključevanja v socialne službe in skrajšanja kazni, razen v Primerih, ko se ugotovi, da obsojenec nima več nobenih vezi z organiziranim kriminalom.
Zaradi nedavnega pobega dveh obsojencev, ki se nista vrnila z nagradnega izhoda, pa namerava Vassali še pred razpravo v poslanski pravosodni komisiji, ki bo osnutek začela obravnavati 3. julija, od ministrskega sveta zahtevati pooblastilo, da poslancem predlaga spremembo 7. člena in Za ugrabitve ukine tisti del besedila, ki v izjemnih primerih omogoča določene ugodnosti obsojencem zaradi ugrabitve. Pravosodni minister v svojem sporočilu navaja, da se zaveda, da je tak predlog v nasprotju z Vzgojnimi principi in prizadevanji za ponovno vključitev obsojencev v družbo ter da je lahko krivičen do nekaterih obsojencev, ki pa se po mnenju Vassallija ne bi smeli bati novosti, ki jih namerava predlagati. »Toda splošno ogorčenje zaradi zadnjih zlorab teh dovoljenj je tako veliko, da je prav gotovo upravičena ponovna uporaba nekaterih členov zakona iz leta 1975, ki nagradnih izhodov ni predvideval,« je še dodal minister Vassalli.
Muslimanski separatisti stopnjujejo napade proti objektom v Kašmirju
V kašmirskem Sringarju so islamski separatisti zažgali garažo, kjer so parkirana vozila krajevne uprave in zvezne oblasti	(Telefoto AP)
propagandno obvestilo
Ameriška dermatologija in dietologija svetujeta
Cocktoil za f
zagorelost
Odkrili so revolucionarni trojni sončni filter
NEW YORK — Za lepo zagorelo polt so potrebne z vitamini in s kislimi maščobami uravnovešene rudninske snovi.
Obogatitev vsakdanjega jedilnika s temi sestavinami po mnenju nekaterih dietologov pripomore, da je organizem bolje pripravljen na »sončni poljub«.
A to še ni vse: za zdravo zagorelost je priporočljivo »dozirati« sonce z veliko pozornostjo. Sončni žarki UVA in UVB naj bi namreč pospeševali staranje kože, tako pri moških kot pri ženskah in povzročali prezgodnje gube, že obstoječe pa neizprosno poglabljali. Po mnenju ameriških raziskovalcev iz ustanove Skin Cancer Foundation pa bi utegnili povzročiti koži celo zelo hudo škodo.
Izvedenci torej svetujejo, naj se ljudje izogibajo pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom in naj se vedno sončijo postopoma in s primernimi zaščitnimi ukrepi.
Raziskovalci multinacionalne družbe Korff, ki proizvaja kozmetična sredstva za lekarne in ima sedež tudi v New Yorku, so nedavno odkrili nov trojni sončni filter, ki učinkovito ščiti pred škodljivimi učinki sončnih žarkov in omogoča zdravo, intenzivno in trajno zagorelost. Potem, ko so jih testirali in začeli prodajati v Ameriki, so ti novi revolucionarni proizvodi za sončenje s trojnim filtrom sedaj na prodaj tudi v italijanskih lekarnah, in sicer v različicah za odrasle in za otroke.
Medtem potekajo priprave na programsko konferenco
Na 10 SKGZ izčrpno o telesni kulturi
GORICA — Slovenska kultur-no-gospodarska zveza se pripravlja na svojo programsko konie-renco, ki bo v sredini julija. Izvršni odbor SKGZ, ki se je sestal'v sredo v Gorici, je na svoji zadnji seji pregledal, kaj vse je bilo doslej narejenega in kaj bo treba še vse narediti, da bo programska konferenca res priložnost za poglobljeno razmišljanje o delu, vlogi in ciljih organizacije.
Poleg tehničnih in organizacijskih vprašanj v zvezi s konferenco pa je bilo na seji IO v ospredju vprašanje telesne kulture. V svojem poročilu je predsednik odbora za telesno kulturo Jože Peterlin podal izčrpno sliko slovenske telesne kulture v Italiji, njenih dosežkov in obenem problemov. Na področju telesne kulture je že dalj časa precejšnja in zelo živahna dinamika, ki zahteva tudi jasne odgovore in jasne smernice za nadaljnje delo. Tudi zaradi tega bo po poletju pripravljen posvet o problemih tega področja.
Na Tržaškem in na Goriškem deluje trenutno 44 slovenskih športnih društev, ki imajo 500 odbornikov, 3.000 aktivnih tekmovalcev in 4.000 članov. Od teh 44 društev jih je 42 vpisanih v Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji. V ZSŠDI ni le kriške Vesne, ki ne izpolnjuje statutarnih pogojev, da bi lahko bila članica ZSŠDI, in goriške Soče, ki pa razmišlja o vstopu. Prav v zadnjih tednih je k ZSŠDI pritopila tudi goriška Olimpija.
ZSŠDI združuje torej skoraj vsa slovenska športna društva na Tržaškem in na Goriškem, kar daje zvezi značaj pluralne strukture, saj so vanjo vključeni vsi, ki se ukvarjajo s telesno kulturo, ne glede na politično in svetovnonazorsko opredelitev.
Poleg tega pa ima telesnokul-turno področje še eno posebno značilnost: neposredni stik in »merjenje moči« z italijanskim svetom. Po razpoložljivih podatkih je na leto od 2.000 do 2.400 priložnosti, v katerih se slovenski atleti pomerijo z italijanskimi vrstniki, k čemur gre dodati še od 160 do 200 letnih nastopov na področju šolskega športa.
To so okvirne razsežnosti slovenske telesne kulture na Tržaškem in na Goriškem. Demografske težnje in ostali družbeni poja-
vi kažejo, da bo na področju telesne kulture rekreacija za odrasle zavzemala vse več prostora, društva pa, ki bodo težila za vidnejšimi športnimi dosežki se bodo morala specializirati. Vendar če naj ta društva ohranijo svojo osnovno vlogo, je treba okrepiti ZSŠDI in ji priznati moč krovne zveze, obenem pa dosledno zagovarjati in uresničevati tako politiko, ki bo krepila prisotnost slovenskih pedagogov in strokovnih kadrov in ki bo obenem ohranila slovenski značaj društev. Odbor za telesno kulturo pri SKGZ mora pa biti politično telo, ki bo s svojim delom v zaslombo tej dejavnosti.
O nakazanih vprašanjih in dilemah telesne kulture bo ob koncu poletja posvet, ki bi moral nakazati smernice za reševanje dilem in problemov. V razpravi pa je bilo vsekakor nakazano, da je telesna kultura pomemben del našega narodnostnega življenja, ki mu je treba posvečati primerno pozornost. Obenem pa je bilo tudi poudarjeno, da je treba na otroka gledati celovito s kompleksnim vzgojnim prijemom, sicer bi lahko telesni kulturi naprtili bremena, ki niso in ne morejo biti izključno njena, ker sodijo v širši proces vzgoje mladega človeka.
V uvodnem delu seje pa je predsednik Palčič poročal o delu, ki je bilo opravljeno od zadnje seje IO. V tem okviru je med drugim omenil brzojavke, ki jih je SKGZ pred prvo sejo ožjega odbora senatne ustavne komisije, ki se ukvarja z zaščitnimi zakonski osnutki,‘odposlala predsedniku vlade Andreottiju, zunanjemu ministru De Michelisu, ministru za deželna vprašanja Maccanicu, presedniku komisije sen. Elii in poročevalcu sen. Guzzettiju. S temi brzojavkami je naslovnike opozorila, da je vsebina Maccani-covega zakonskega osnutka znatno pod dokumentom o pravicah manjšin, ki ga je sprejela »penta-gonala« in ga predlagala v odobritev na evropski konferenci v Kobenhavnu. Poleg tega je seznanil IO z enotnimi pobudami za proslavo ob 70-letnici požiga narodnega doma v Trstu in nato poročal o srečanju s predstavniki krožka Istria in Skupine 85, na katerem so preučili možnosti konkretnega sodelovanja.
Aktualna in važna tema pri koroških sosedih
Koroška: kako deliti plebiscitne denaije?
Unija proti Tudjmanu in Ruplu
CELOVEC — Skoraj najvažnejša tema v zvezi z obletnico plebiscita je za nekatere občinske predstavnike postalo vprašanje razdeljevanja denarnih sredstev iz tako imenovanega »plebiscitnega daru«. Po eni strani razumljivo, saj večina občin nujno potrebuje tudi sicer posebne prispevke dežele, da lahko uresniči najosnovnejše storitve v prid občanom. Po drugi strani pa je prišlo do zapletov in prerekanj prav zaradi populističnih napovedi in obljub raznih deželnih politikov, ki so obljubljali vsaki občini vse. Odvisno pal le od tega, v kateri občini so se ravnokar »mudili«...
Kljub temu se je zazdel še predlog pameten, da bi dežela dodelila denarje za uresničitev raznih projektov (npr. samostana v Dobrli vasi, smučišča na Peci...), kar bi bilo seveda pomenilo, da bi dobil predvsem gospodarsko šibki okraj Velikovec večino teh sredstev. Toda že takoj nato so se oglasili k besedi predstavniki mestnih občin Celovec in Beljak, ki zahtevajo razdelitev plebiscitnega »daru« po številu prebivalcev v posamezni občini. Po tem ključu pa bi seveda prednjačili mestni občini, medtem ko bi za manjše in itak že ogrožene občine ostale le plebiscitne »drobtine«.
Zadnja beseda v tem sporu še ni izrečena, kaže pa, da se bodo zedinili na zahtevo mestnih občin. Indic za to je dejstvo, da posamezne občine zdaj v svojih proračunih lahko izhajajo le iz proporcionalnega prispevka. Ža Dobrlo vas npr. bi to pomenilo vsaj začasno ustavitev projekta renovacije samostana: namesto obljubljenih 15 milijonov jih bo občina dobila zdaj le dva in pol, te pa bo porabila za otroški vrtec in gasilski dom v Kazazah. Odbornik EL Tine Wastl je prav v tej zvezi pa odprl tudi rak rano večine komunalnih politikov na dvojezičnem ozemlju: »Za Avstrijo so glasovali tudi Slovenci. Torej bi morala občina s sredstvi iz plebiscitnega daru uresničiti tudi dvojezično skupino v otroškem vrtcu...«
Toda od tega so očitno daleč oddaljeni. V isto smer gre tudi sklep Žitrajskega občinskega sveta, da se bo občina udeležila 10. oktobrskih prireditev, pa čeprav imajo spet isti značaj kot vsa leta poprej. In tudi svarilo odbornika Tomija Petka (EL), da na kakem Ulrichsbergu nimamo kaj marširati, so »prezrli«. Zakaj torej »boj za plebiscitni dar«, če pa jim manjka zavest?
ANDREJ MOHAR
KOPER — Predsedstvo Unije Italijanov Istre in Reke je zaskrbljeno zaradi izjav, ki jih na račun italijanske manjšine dajejo predstavniki nove oblasti v Sloveniji in na Hrvaškem. Predvsem zaradi izjav Dimitrija Rupla in Franja Tudjmana, ki italijanski narodnosti očitno nista namenila toliko naklonjenosti, kolikor so je bili pripadniki narodnosti doslej vajeni.
Franjo Tudjman je izjavil, da bo Hrvaška ščitila italijansko manjšino samo toliko, kolikor bo Italija ščitila Hrvate v Italiji, izjave Dimitrija Rupla pa, po mnenju predsedstva Unije Italijanov Istre in Reke, postavljajo manjšino v vlogo pete kolone.
Zato je predsedstvo italijanske unije sprejelo stališče, da prvič, nameravajo Italijani Istre in Reke že naprej živeti na območjih, kjer živijo kot avtohtono prebivalstvo že tisočletja in zahtevajo spoštovanje njihovih navad ter kulture v skladu s principi Helsinške listine. Drugič, da bi vsako omejevanje pravic pomenilo omejevanje demokratičnega žlivljenja. Tretjič, da je nemogoče primerjati ter enačiti Hrvate iz Italije z Italijani v Istri, saj gre za velike ljudske in kulturne, zgodovinske razlike med obema manjšinama. In četrtič, da bodo reagirali zmeraj, ko bodo obtoževali italijansko narodnost, da je kriva za nespoštovanje zakonitosti dveh držav.
B. Š.
V Luki opustili »evropski« urnik
KOPER — Koprska Luka je bila ena od redkih kolektivov, kjer so se odločili, da bodo v poslovanje vpeljali »evropski« delovni čas. Poskusno, seveda. In tako so od 1. marca letos pa vse do zadnjega dne v maju za 431 delavcev s strokovnih službah in t.i. režijskih službah oziroma servisnih dejavnostih vpeljali nov urnik. Z delom se je pričenjalo od sedmih do osmih zjuraj, od poldneva do enih popoldne je sledila enourana neplačana pavza, nato pa je bil možen odhod z dela od 16. do 17. ure.
Po trimesečnem preizkusu so v Luki opustili »evropski« urnik in odločili za »mešanico« med starim (ko so na delo prihajali od 6. do 7. zjutraj in odhajali z dela od 14. do 15. ure) in »evropskim urnikom. Kot nam je povedal Lojze Peric, direktor splošnega sektorja, so se za ta korak odločili, ker so menili, da bodo na ta način uspeli najti optimalen konsenz med željami delavcev in zahtevami podjetja, seveda pa tudi zato, ker njihovemu zgledune sledi nihče od poslovnih partnerjev v Kopru. Tako imajo po novem v Luki naslednji delovni urnik: prihod na delo od 7. do 7.30, ob 11. do 11.30 malico in odhod z dela od 15.30 do 16. ure.
Z anketo, ki so jo izvedli med delavci, ki so delali po »evropskem« umiku (anketirali so jih več kot polovico, natančno 233), so ugotovili, da se je le 2 odstotka od anketira-
nih znašlo zaradi uvedbe novega urnika pred nepremostljivimi problemi. Šlo je za prevoz na delo, varstvo otrok, študij in delo na domu. Praktično vse probleme so z dogovorom rešili in samo 2 primera sta bila, ko je bilo treba posebej rešiti varstvo za otroke. Sicer pa je anketa pokazala, da večina delavcev ne odklanja novih urnikov, pa čeprav jih je ob tem 63 odstotkov povedalo, da imajo po novem manj časa za uresničevanje osebnih interesov. Temu ob bok pa je treba dodati še odgovore, da si je v anketi 60 odstotkov delavcev želelo, da bi se vrnili na stari urnik, hkrati pa je bilo samo 34 odstotkov takih, ki so dejali, da-bi »če bi imeli možnost« (!), odšli delati v drugo podjetje. Podatki in tudi prve primerjave so zgovorne in kažejo, da ob relativno dobrem plačilu za delo (v Luki je povpečni OD okrog 1000 DEM), spremenjen urnik pravzaprav ni kakšen »bav-bav«, še posebej ne zato, ker zadeva le četrtino kolektiva, saj ostali delajo v izmenah in s »časom« opravka nimajo. V Luki je namreč 1700 zaposlenih in le za 431 delavcev v strokovnih službah in režiji je bil uveden nov urnik. Večina ga namreč že dolgo ima, saj podjetje kot je Luka (in še katero) drugačnega urnika sploh ne more imeti.
DUŠAN GRČA
Pod Triglavom bodo zgradili novo kapelico
MOJSTRANA — Le kateri Slovenec ne ve za Jakoba Aljaža? Bržčas bi ga težko našli; če nič drugega, je nedvomno že slišal prelepo, mogočno pesem Oj Triglav moj dom - uglasbil jo je Jakob Aljaž, župnik, graditelj triglavskih postojank in planinskih poti in skladatelj, predvsem pa narodni buditelj. »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga!« je odločno in samozavestno dejal ta naš veliki narodnjak, ki je zagledal luč sveta 6. julija 1845 - pred 145 leti -v Zavrhu pod Šmarno goro, oči pa zatisnil na Dovjem 4. maja 1927, star 82 let.
Ko je Aljaž leta 1889 prišel za župnika na Dovje, je pri priči vzljubil visoki svet kralja Julijcev. In je zbral okoli sebe navdušence, kakršen je bil sam, potlej pa se je začelo: koče, poti, spominske plošče. In ob tem, da je bila njegova temeljna naloga vendarle žu-pnikovanje, je ustvaril tudi vrsto prelepih zborovskih skladb - še dandanes
tvorijo železni repertoar mnogih mešanih in moških pevskih zborov.
Aljaževe gradnje - že za dandanašnji jih je ogromno, tedaj pa so to bili pravcati podvigi - so se vrstile takole:
7. avgusta 1895 so odprli Aljažev stolp na vrhu Triglava; istega leta je dal Aljaž izstreliti in izsekati Staničevo zavetišče deset metrov pod vrhom Triglava, skupaj z jeseniškim kaplanom Jakobom Matjanom je 19. avgusta 1895 odkril spominsko ploščo Valentinu Vodniku v Velikem Triglavu; in prav tako leta 1895 je dal Aljaž popraviti pot k slapu Peričniku. Leto
1896	zaznamuje gradnjo dveh pomembnih postojank - 9. julija so odprli Aljaževo kočo v Vratih, 10. avgusta pa Triglavsko kočo na Kredarici. Leta
1897	je dal Aljaž zavarovati pot na grebenu Malega Triglava, 12. avgusta pa so na Kredarici odprli kapelico Lurške Matere božje. 19. maja 1900 so odprli novozgrajeni odsek poti v Tnalu na Radovni, 6. septembra pa eno
najlepših poti na Triglav - Tominško-vo pot iz Vrat do studenčka pod Begunjskim vrhom. 7. avgusta 1904 so odprli prvi Aljažev dom v Vratih (žal ga je 2. marca 1909 odnesel plaz, ki je prihrumel izpod Dolkove špice). 8. se-, ptembra 1909 so odprli prenovljeni Triglavski dom na Kredarici. Leta 1907 so odprli Šlajmerjevo vilo v Vratih in končno 17. julija 1910 drugi Aljažev dom v Vratih - ta stoji še danes, doživel pa je dvoje večjih prenovitev.
Jakob Aljaž je še podpisal načrte za gradnjo kapelice pri Aljaževem domu v Vratih, vendar pričetka gradnje ni več učakal. Na njegov god - 25. julija 1927, dobra dva meseca po njegovi smrti - so kapelico pričeli graditi in imenovali so jo Aljaževa kapelica sv. Cirila in Metoda. Blagoslovili so jo 29. julija 1928.
Aljaževa kapelica Lurške Matere božje na Kredarici je - žal - bila žrtev nerazumljive politike po drugi svetovni vojni. Kot križ na vrhu Škrlatice so tudi kapelico na Kredarici porušili -izginila je pomladi 1954. Minirana je bila tudi kapelica v Vratih, vendar je osebje Aljaževega doma preprečilo njeno porušitev.
Ob 90-letnici, kar so blagoslovili Aljaževo kapelico na Kredarici, je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar glasno izrekel željo mnogih planincev:
»Prav in pošteno je, da čimprej zgradimo namesto porušene kapelice na Kredarici novo, ki bo dostojen prispevek k celotni obnovi Aljaževe dedišči-
neJ'
Želja resda ni skromna, je pa povsem upravičena Uresničitev velike Šuštarjeve želje, so zaupali župniku Franciju Urbaniji, ki že sedem let opravlja svojo službo na Aljaževem Dovjem in je prav tako navdušen planinec. Takole je povedal:
»V ranem poletju 1988 sva si z arhitektom profesorjem Jožetom Marinkom ogledala lokacijo, ki bi po mnenju meteorologov na Kredarici bila najprimernejša za gradnjo kapelice.
Nastale so prve zamisli in načrti. Projektant obnovljenega Triglavskega doma arhitekt Milan Žepič, predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica Gregor Klančnik, meteorolog Janko Rekar, ravnateljica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju Olga Zupan in še drugi, so k načrtom dali svoje pripombe in opozorila. Arhitekt Jože Marinko je vse to upošteval - in sedaj imamo načrt, ki naj bi najbolj ustrezal vsem zahtevam.
Ker je novi Triglavski dom zasedel tudi del zemljišča, na katerem je stala Aljaževa kapelica, nam je Gregor Klančnik, dolgoletni predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica uredil, da smo dobili v dar zemljišče, na katerem bo stala nova kapelica. Ta bo nekaj metrov vstran od Triglavske-
ga doma, dolga bo 9,70, široka 6,50 in visoka 6,40 metra. Sprejela bo lahko 30 ljudi. Navidezno malo, toda upoštevati morate, da je bila Aljaževa kape' lica občutno manjša, poleg tega se maš na Triglavu veselj udeleži več sto ljudi - in za tolikšno množico seveda kapelice ni mogoče zgraditi,« pojasnjuje Urbanija.
Kajpak vsaka reč zadene na tisto najobčutljivejše - denar. Franci Urbanija je denarni načrt takole razčlenil
»Finančna konstrukcija sloni na najbolj trdni valuti - to je na zagotovilu mnogoštevilnih planincev 1° vseh, ki spoštujejo Aljaževo delo-Njihovo zagotovilo je: »Pomagal! bomo! Kakor hitro bodo skupaj ysl papirji, zahtevani za to gradnj0' nam sporočite! Tako so obljubili številni Planinski prijatelji - in prepU' čan sem, da bo šlo. Upamo, da born0 začeli kapelico graditi letos in 1° dokončali prihodnje leto.«
MILAN CILENŠEK
Maketa kapelice na Kredarici, le nekaj sto metrov pod vrhom najvišje gore Slovenije in Jugoslavije.
J- _ aM-Ji ^	Ul. ARRIGO BOITO 26/a (obvoznica)
Telefon - (0481) 410994 - TRŽIČ
A
VELIKA IZBIRA PREVLEK PO MERI IN POLELASTIČNE ZA AVTOMOBILE BREZPLAČNA MONTAŽA
Pogovor s predsednikom Kmečke zveze Alfonzom Guštinom ob jubileju te organizacije
40 let bojev za pravice kmetov
Kmečka zveza v Trstu bo imela v nedeljo 40 let. V življenju človeka to ni veliko, toda v življenju neke organizacije je to že kar pomemben jubilej, toliko bolj za organizacijo, ki deluje v težkih pogojih, s katerimi se soo-famo Slovenci v Italiji, zlasti še tisti primarni sektor, ki je v bistvu temelj naše obstojnosti - to je zemlja in kmetijska dejavnost na njej. O pomembnosti te obletnice smo se pogovorili s predsednikom Alfonzom Guštinom.
Dvajset let ste že na čelu strokov-no-sindikalne organizacije naših kmetov na Tržaškem - Kmečke zveze. Kako ocenjujete ta čas in sploh čas od njenega nastanka?
»Štirideset let je res dolga doba in mnogo bi se dalo ob tem govoriti. Zgodovina teh štirih desetletij je zapisana v knjigi, ki smo jo pripravili ?a ta jubilej in ko jo bo prelistal in prebral, bo vsakdo lahko pošteno in zakaj ne, tudi s ponosom priznal, da je ustanovitev Kmečke zveze bil zgodovinski dogodek, ki se je utemeljil in potrdil v neštetih bitkah za našo zemljo in naše kmečke pravice, ki so obenem tudi narodnostne. Sicer pa lahko bolj kot moje besede govorijo dejstva. Zato izrekam spoštovanje in javno priznanje njenim ustanoviteljem in tistim, ki so ji pred menoj predsedovali, tajnikom in članom glavnih svetov, ki so vlagali vse svoje moči v njeno rast in vsestransko usposobljenost za naloge, ki so vedno bile in danes niso nič manj zahtevne.«
Kaj imate za najpomembnejše dosežke v vseh teh letih?
»Poleg same ustanovitve bi dal na Prvo mesto združitev Kmečke zveze in Zveze mladih posestnikov v enotno organizacijo slovenskih kmetov na Tržaškem. Ta je dala novega zagona organizaciji, saj smo bili pri Kmečki zvezi vedno prepričani, da je naša moč lahko le v enotnosti in v združitvi vseh naših kmetov v njej. To se je tudi zgodilo v zelo veliki meri. Rad bi tudi Poudaril, da v vseh teh letih tako v glavnih svetih kot v predsedstvih ni bilo razhajanj o globalni politiki KZ. V zadnjih letih pa imam za najpomembnejša dosežka zmago na volitvah v kmečko bolniško blagajno, ko se je naša Zveza potrdila kot najbolj Predstavniška organizacija kmetov na Tržaškem, pa seveda volitve v poklicni seznam kmetov, ko se je v doseženem enotnem nastopu skupaj z drugimi sorodnimi organizacijami potrdila demokratičnost in večinska vloga naše KZ, iz vrst katere je bil izbran tudi predsednik za ta seznam.«
So pa tudi stvari, ki jih ni bilo mo-9°če doseči in vsi vemo zakaj?
»Žal je to resnica, predvsem ko ima-1110 v mislih razlastitve slovenske zemlje. Kmečka zveza se je doslej še na Vsakem svojem občnem zboru, da-o vsakodnevnih konkretnih prizadevanjih niti ne govorim, ubadala z vpra-sanjem razlaščanja. Ogromno naporov j® bilo vloženih za kljubovanje tej načrtni in sistematični politiki. Skoraj Polovico teritorija na Tržaškem so nam razlastili, največkrat povsem neopravičeno, od potreb za razne infras-mkture do sinhrotrona, ki je najbolj zgovoren primer negativnega odnosa oblasti do teritorija. Naše moči, pove-
Iz fotografskega albuma KZ
Z občnim zborom na Opčinah bo Kmečka zveza jutri proslavila svojo 40-letnico delovanja. O zahtevni poti, ki jo je prehodila ta organizacija, govori na tej strani predsednik Alfonz Guštin, o uveljavitvi Kmečke zveze pa priča predvsem zastopstvo KZ v javnih ustanovah in komisijah. Seveda pa obletnici ne bi bilo zadoščeno, če ne bi pogledali tudi nazaj. Na fotografijah Maria Magajne je takoj pod naslovom fotografija z obiska bivšega deželnega odbornika za kmetijstvo Vinicia Turella pri Kmečki zvezi (med pogovorom s predsednikom Alfonzem Guštinom in tajnikom Edijem Bukovcem), prizor z občnega zbora leta 1961 in portret prvega predsednika Kmečke zveze Andreja Kriščaka.
zane z napori vseh dejavnikov slovenske narodnostne skupnosti, so bile pri tem prešibke, da bi se lahko taki politiki učinkovito zoperstavljali. Največ kar smo lahko izbojevali, so bile višje odškodnine za odvzeto zemljo, kar pa seveda ne more odtehtati izgube zemlje in z njo temeljev naše obstojnosti. Direktna posledica tega pa je seveda tudi stalno nazadovanje našega kmetijstva, saj mladi pri takem odnosu do njega ne vidijo v njem perspektive. Mladi odhajajo s kmetij raje v druge poklice, ker hočejo uživati enakovredno dobrine kot druge poklicne kategorije. Dokler kmetijstvu ne bo priznano dostojanstvo in status enakopravnega proizvodnega sektorja, do tedaj bomo mladino težko prepričali, da bi se opredeljevala za naporno in vedno manj rantabilno delo na kmetijah. Poudarim pa naj, da je med kmetijskimi panogami najbolj prizadeta pri nas
prav živinoreja, kar kot prvenstveno živinorejec sam najbolj občutim. Tudi kriza združene Kraške mlekarne to zgovorno potrjuje.«
»To o živinoreji gotovo drži, saj vidimo, da se je število glav goveje živine pri nas od povojnih 6000 tisoč skrčilo na komaj 1000 ali celo kaj manj. Drži pa tudi na splošno zaradi velikih kmetijskih in predvsem živinorejskih presežkov v državah Evropske skupnosti, v kateri je italijansko kmetijstvo najšibkejši člen z vsemi posledicami, ki jih mora zato prenašati in ki bodo po letu 1992 še hujše. Toda vendarle so tudi pri nas še pogoji za donosno kmetovanje. Kateri?
»Ti pogoji prav gotovo obstajajo na primer na področju vinogradništva, vrtnarstva in cveličarstva, kjer je možnost intenzivnega gojenja na razmeroma majhnih površinah, seveda pod pogojem, da je proizvodnja visoko kvali-
tetna in zato konkurenčna. Seveda pa bi se moral tudi za ta področja, kot za kmetijstvo na splošno, predvsem spremeniti odnos do primarnega sektorja in do teritorija.«
Kaj je tisto, kar najbolj obremenjuje kmete glede na oblast?
»Predvsem to, da je kmetijstvo v odnosu do drugih gospodarskih panog povsem zapostavljeno, v prvi vrsti kar zadeva sredstva, namenjena kmetijstvu, kar se vidi že po podatku, da je od 60 milijard Sklada za Trst za gospodarske namene kmetijstvu bilo odmerjenih pičlih 200 milijonov lir. Iz tako negativnega odnosa izvira vse drugo, vključno z birokracijo, ki nas duši s svojimi nerazumljivimi zakoni, kompliciranimi predpisi omejevalnega značaja, ogromnim kupom papirja in skrajno počasnim reševanjem vlog in raznih problemov. Kaj pomaga, če nas razni oblastni organi lepo poslušajo,
ko jim prikazujemo naše probleme, potem pa se ne rešujejo ali se zavlačujejo.«
To so že specifični problemi, ki so seveda zelo važni, a povrniva se k Kmečki zvezi in njenim strukturam in perspektivam. Kakšne so možnosti, da bi Kmečka zveza dobila čim-prej deželni značaj?
»Perspektive so in pri Kmečki zvezi se zavzemamo, da bi deželni obseg naše organizacije mnogo pomenil iz več razlogov, ne nazadnje zaradi enotnosti na vsem teritoriju, na katerem živimo, oziroma na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Deželna Kmečka zveza bi lahko tudi učinkoviteje nastopala nasproti deželnim in državnim oblastem. Zal moram ugotoviti, da je bilo v tem oziru preveč zamujenega in so se nekateri - zlasti na Goriškem in v videmski pokrajini -vključili v druge organizacije, ki za naše slovenske kmečke probleme in potrebe nimajo posluha. Vsekakor moramo delati na tem, da prideno do deželne organizacije.
»Zdaj, ko je Kmečka zveza stara 40 let, lahko z zadoščenjem ugotovimo, da si je s svojo resnostjo in strokovnostjo, povrhu pa tudi s svojim daleč najmočnejšim članstvom na Tržaškem, pridobila ugled in da je sogovornik, mimo katerega pristojni oblastni organi ne morejo. Iz objavljenega seznama v knjižici za to 40-Iet-nico je razvidno, v kako velikem številu raznih uradnih organov je prisotna s svojimi zastopniki. Je to zadoščenje za vas kot predsednika?
»Seveda je in še veliko, a zasluga za to pritiče, kot ste že sami omenili, dolgoletnemu resnemu in strokovnemu delu, za kar želim izreči javno priznanje vsem prejšnjim in sedanjim nameščencem v uradih Kmečke zveze za njihovo strokovnost in požrtvovalnost pri zadoščanju potreb naših članov, pa seveda vsem članom glavnega sveta in vsem odbornikom. Posebej moram pohvaliti delovanje strokovnih služb, ki je visoko kvalitetno in je v nenehnem razvoju na vedno novih sektorjih. Vsi imajo zaslugo, da je Kmečka zveza dosegla sedanjo raven.«
Kako je bilo in je z odnosi s sorodnimi organizacijami v matični Sloveniji?
»Ti odnosi so bili vedno odlični, predvsem z Zadružno zvezo Slovenije, ki nam je bila vedno v pomoč, zlasti strokovno. Prepričan sem, da bodo ti in taki odnosi trajali še naprej, in tudi ne vidim nobenega razloga, da se ne bi vzpostavili tudi z novimi strukturami, ki so na tem področju nastale v zadnjih časih.«
In z Vsedržavno zvezo kmetov Italije - Conicoltivatori?
»S to vsedržavno organizacijo imamo prav tako odlične odnose, ne le v smislu sektorja in stroke, ampak tudi zato, ker je vedno in dosledno kazala razumevanje in je tudi podpirala naše manjšinske potrebe. Dokaz temu bo tudi prisotnost podpredsednika Con-foltivatorija, Belottija (predsednik Avolio je opravičil svojo odsotnost zaradi zadržanosti), na našem nedeljskem jubilejnem in delovnem občnem zboru.«
Zapisal j. k.
Čestitke vodstva Italijanske zveze kmetov Confcoltivatori
f Organizacija, zrastla iz osvobodilnega boja, je opravila pomembno vlogo na pro-,esionalni ravni v obrambo interesov kmetovalcev in kmetijstva tudi v,, iz političnega 111 družbenega vidika, težkih časih.
Kmečka zveza je znala učinkovito delovati tudi za korektno razrešitev komplek-snih vprašanj etničnega in jezikovnega značaja in obenem zagotoviti enotnost katego-riJe in dobre odnose z ostalo tržaško družbo.
Ta pravičen boj za obrambo osnovnih pravic in nacionalnega ponosa, je vedno vodila s čutom za odgovornost in uravnovešenost. Na ta način se je organizacija utrdila in še globlje zakoreninila na tržaškem podeželju.
Kmečka zveza je danes močna organizacija, profesionalno usposobljena, avtonom-na; enotna in demokratična; je avtentičen izraz kmetov, zavzeta v prizadevanjih za Priznanje njihovih pravic in enakopravnih ustvarjalcev z drugimi kategorijami, skup-truga gospodarskega in družbenega napredka v svetu pravičnosti in miru.
Kmečka zveza v Trstu je pristopila k Italijanski zvezi kmetov (Confcoltivatori) vse °d njene ustanovitve. V teh letih je bilo naše sodelovanje, s svetlimi in senčnimi stranmi, plodno in koristno za obrambo življenjskih interesov tržaških kmetov kot Podjetnikov, vezanih na perspektive napredka in razvoja italijanskega kmetijstva. Poda naše sodelovanje je bilo učinkovito tudi na področju obrambe državnih preroga-tlv tržaških kmetov za enake pravice in dostojanstvo v novi družbi.
Zato mislim, da je upravičena trditev, da lahko Kmečka zveza in Confolcotivatori sttnpaj prehodita še dolgo pot za napredek kmetijstva, ki je v dobrobit vseh.
Štirideset let dela, opravljenega s poštenimi nameni, zaslužijo naše spoštovanje in aPlavz. V svojstvu vsedržavnega predsednika Italijanske zveze italijanskih kmetov -P-onfederazione Italiana Coltivatori, moram še dodati, da bo zavzetost za obrambo Zaščite slovenskega prebivalstva in za obrambo njegovih pravic na tržaških tleh, Vedno sestavni del našega delovanja, ker se Confoltivatori bori za spoštovanje ustav-nin pravic in zaščito narodnih manjšin.
Predsedniku Guštinu in tajniku Bukavcu, s katerima sem imel intenzivne delovne °dnose, izrekam bratska voščila za dobro delo.
Združeni naprej v novo štiridesetletnico.	Giuseppe Avolio
Kmečka zveza je s svojim zastopstvom prisotna v štiridesetih javnih ustanovah in komisijah
Trgovinska zbornica
Izvršni odbor, Kmetijsko gozdarska sekcija pokrajinske gospodarske konzulte, Komisija za nagrade »za zvestobo delu in gospodarski napredek«, Komisija za seznam posredniških agentov, Komisija za pregled prošenj za vpis v vsedržavne sezname izvoznikov vrtnarsko-sadjar-skih pridelkov in agrumov tržaške pokrajine, Komisija za seznam cenilcev in javnih tehtalcev tržaške pokrajine, Komisija za vodenje seznama izvedencev tržaške pokrajine, Odbor za zaposlovanje oskrbovancev po svetu za socialno pomoč, Odbor za najemnine in kupoprodajo zemljišč, Odbor za vrtnarstvo in sadjarstvo.
E.Z.I.T - Vodilni odbor
Dežela FJK
Pokrajinska tehnična komisija, Deželna posvetovalna komisija za semena, Pokrajinski posvetovalni odbor D.Z. 62/78 člen 34, Pokrajinski odbor za razdeljevanje petrolejskih izdelkov z olajšavami
Občina Trst
Komisija za tržnico na debelo za sadje in zelenjavo, Občinska komisija za vodenje poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov, Občinska posvetovalna komisija za < davčne prizive.
Občina Zgonik
Posvetovalna kmetijska komisija, Občinska komisija kmetijskih podjetnikov.
Občina Dolina
Medobčinska komisija kmetijskih podjetnikov občin Dolina in Milje.
Občina Repentabor
Občinska trgovinska komisija z dodatnim članom za krošnjarstvo, Občinska komisija kmetijskih podjetnikov.
Občina Nabrežina
Posvetovalna kmetijska komisija, Občinska komisija kmetijskih podjetnikov.
INPS
Zastopniki avtonomnih delavcev v pokrajinskem odboru, Posebna komisija za neposredne obdelovalce.
INAIL
Pokrajinski posvetovalni odbor
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
Upravni odbor
Pokrajinski urad za delo
Pokajinska komisija za urejanje težaškega dela, Pokrajinska komisija za kmečko delovno silo, Pokrajinska komisija za pregled prizivov proti ugotovljenim prispevkom, Pokrajinska komisija za obravnavo prizivov zoper ugotovljene prispevke in vpisov v seznam zavezancev za obvezni vpis v zavarovanje proti invalidnosti, starosti in za preživele družinske člane.
Krajevna zdravstvena enota
Posvetovalna komisija za pomoč živinoreji, Zdravstvena komisija za izdelavo načrtov za zdravljenje čred v hlevih od tuberkoloze in bruceloze.
Pokrajina Trst
Pokrajinski odbor za lov, Tržišče dela, Natečaj vin.
Kraška gosrska skupnost
Tehnični posvetovalni odbor.
V ponedeljek odpotuje v Bruselj »delegacija tehnikov«
Biasutti: Pogajanja so se prekinila zaradi zadržanja funkcionarjev ES
Nastal bo v okviru konzorcija CIB
Pri Padričah snujejo nov biotehnološki laboratorij
Pogajanja v Bruslju so se prekinila, ker je predstavnik Evropske skupnosti v bistvu hotel prisiliti delegacijo Furlanije-Julijske krajine, naj se odreče načelom, ki opredeljujejo nekatere glavne posege v korist industrijskih obratov tržaške in goriške pokrajine oziroma širše celotne dežele. Po oceni predsednika deželne vlade Bia-suttija, ki se je včeraj dopoldne udeležil izredno obiskane tiskovne konference, je bilo zadržanje delegacije FJK nujno, vsekakor pa gre za prekinitev razgovorov, ki se na ravni enakopravne izmenjave mnenj nikoli niso začeli. Vendar pa, je poudaril predsednik Biasutti, se bodo niti nadaljnjih razgovorov začele tkati že naslednji ponedeljek, ko bo v Bruselj odpotovala delegacija funkcionarjev ministrstva za industrijo in deželnega odbor-ništva za industrijo. Glede polemik, do katerih je pri nas prišlo zaradi izjav predstavnikov nekaterih gospodarskih ustanov in sindikalnih organizacij s Tržaškega, pa je Biasutti dejal, da so popolnoma nepotrebne in da gre za razhajanja o uporabljenih metodah, ne pa o vsebinskih vprašanjih.
Za tiskovno konferenco, ki jo je deželni odbor sklical v Trstu takoj po nepredvideni zaostritvi v Bruslju, je seveda vladalo veliko zanimanje ne samo med predstavniki sredstev javnega obveščanja, temveč tudi med gospodarstveniki in politiki. Za deželno upravo sta se včerajšnje tiskovne konference poleg predsednika Biasutti-ja udeležila še podpredsednik Francescutto in direktor deželnega odborništva za industrijo Tringale, ki bo že v ponedeljek z generalnim direktorjem ministrstva za industrijo Ammassarijem spet odpotoval v Belgijo.
Glavna beseda je včeraj na sedežu deželnega odbora pripadla Biasuttiju, ki je označil dosedanje zadržanje direktorja četrte komisije Evropske skupnosti za konkurenco Roberta Sunnena kot strogo zavračanje stališč delegacije FJK, v katera se ni nameraval poglabljati. Predstavniki naše dežele so namreč visokemu funkcionarju ES med drugim skušali utemeljevati upravičenost nekaterih posebnih ukrepov, kot je paket za Trst in Gorico, tudi z zgodovinskega vidika. Vendar pa so se pogajanja med ES in FJK razbila prav ob vprašanju paketa za Trst in Gorico, čigar vsebina, oziroma že kar obstoj, je po mnenju sedanjih evropskih pogajalcev nesprejemljiva.
Dokler v Bruslju niso načeli tega vprašanja, je dejal Biasutti, je kazalo, da je sporazum, kljub razhajanjem v stališčih, vseeno mogoč. Pri tem je treba upoštevati, so poudarili predstavniki deželne uprave, da je Dežela tudi v Bruslju naglasila svojo razpoložljivost, da postopoma spremeni mehanizme dosedanje pomoči, do česar bi moralo priti v jasno odmerjenih rokih. Vendar pa so se glede te točke evropski funkcionarji spet zatekli k prvotni nepopustljivosti, ki teži k ostremu zavračanju obstoječih mehanizmov, češ da so v nasprotju z obstoječo zakonodajo na raznih nivojih.
V odgovor na takšne kritike je Biasutti tudi včeraj poudaril, da gre za različne prijeme, ki jih narekujejo specifični položaji posameznih področij. Zelo jasno pa je tudi navedel »prednostno lestvico« posegov, ki jih Dežela zagovarja v pogajanjih z ES: na prvem mestu je paket za Trst in Gorico, na drugem so posegi za pomoč industrijskim obratom na goratem območju, na pa tretjem pobude v korist malim in srednjim industrijskim podjetjem v videmski in pordenonski pokrajini. Vselej gre, je izrecno poudaril predsednik dežele, za stimulacijo in konkretizacijo novih pobud na industrijskem področju.
Če je bil spor z zastopniki ES osrednja tema včerajšnjega srečanja na sedežu deželnega odbora, je bil seveda govor tudi o »internih« deželnih polemikah. V zvezi s stališči, da bi se morali pogajanj z ES neposredno udeležiti tudi predstavniki nekaterih gospodarskih institucij, oziroma sindikalnih organizacij, je bilo rečeno, da Dežela zastopa interese vseh. Vsekakor pa ni razloga, je izjavil Biasutti, da bi poleg predstavnikov deželne uprave v Bruselj potovali samo zagovorniki tržaških teženj.
Ob premostitvi sedanje faze nerazumevanja med FJK in ES pa obstaja po mnenju deželne delegacije, ki uživa vso podporo celotnega odbora, še splošnejši problem ureditve odnosov Evropske skupnosti do njenih članic oziroma do posameznih dežel. Glede tega bi se morala italijanska vlada bolj vneto zavzeti, da bi ES sprejela globalni pravilnik. Obstajajo namreč zelo utemeljeni dvomi o ustaljeni nepristranskosti, saj v Bruslju z večjim razumevanjem sprejemajo specifične zahteve nekaterih predelov kot drugih, (bip)
V Trstu ima že od ustanovitve leta 1987 svoj sedež Meduniverzitetni konzorcij za biotehnologije (CIB). Pravno je »doma« na Univerzi v Trstu, dejanski sedež pa ima v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Povrh mu kot ravnatelj na-čeljuje prav predsednik padriškega raziskovalnega središča prof. Domeni-co Romeo, ki je sicer biolog. No, konzorcij CIB se zdaj pripravlja na kakovostni skok, ki bo imel pozitivne učinke tudi za tržaško znanost: izpeljati namerava konkretne oblike sodelovanja med včlanjenimi univerzitetnimi biotehnološkimi centri in v tem okviru namerava tudi odpreti laboratorij za visoke biotehnologije pri Padričah. Nekakšen uvod v vso to novo dejavnost pa bo predstavljal posvet o univerzi in biotehnološki inovaciji, ki ga CIB prireja pojutrijšnjem v Milanu.
»Na milanskem posvetu bomo skušali opraviti čim popolnejši pregled biotehnološkega raziskovanja na italijanskih univerzah,« nam je dejal prof. Romeo. »Na njem bodo sodelovali raziskovalci vseh 14 univerz, ki so včlanjene v naš konzorcij, poleg tega bomo tudi že s pridom uporabljali podtkovno banko, ki pri Padričah zbira vse možne informacije o biotehno-loškem raziskovanju.«
Biotehnološki »vrh« v Milanu bo uvedel prav prof. Romeo, razdeljen bo na tri dele, zaključil pa ga bo predvidoma minister za univerze in znanstveno raziskovanje Antonio Ruberti. V biotehnologiji Italija, kot sicer tudi celotna Evropa, na splošno nekoliko zaostaja za ZDA in Japonsko. So pa tudi raziskovalna področja, v katerih prednjači. Kot nam je povedal prof.
Največ problemov so imeli na učiteljišču z matematiko
Naloge tokrat niso Me prezahtevne
Včeraj je bila za maturante na vrsti druga pisna naloga. V glavnem kaže, da nalog:e niso bile pretirano težke, čeprav je bil kdo v težavah. Profesorji in dijaki so bili v glavnem mnenja, da je ministrstvo tokrat sestavilo precej dostopna vprašanja. Dijaki učiteljišča in znanstvenega liceja so morali razrešiti matematično nalogo, klasični maturanti so prevedli v slovenščino grški tekst, bodoči geometri so. pisali nalogo iz gradbene tehnologije, dijaki trgovskega zavoda pa so morali dokazati svoje znanje v trgovinstvu. Vsaka sekcija strokovne šole je pisala nalogo iz svoje stroke: tehniki kemijske industrije so opravili nalogo iz kemijskih naprav in risanja, tehniki električne in elektronske industrije so imeli nalogo iz fizike, tehniki mehanske industrije pa so morali opraviti nalogo iz tehnike proizvodnje in risanja. Za dijakinje vzgojiteljske šole je bila včeraj na vrsti pisna naloga in pedagogike, v ponedeljek pa bodo pisale slovenski spis.
Največ težav so imeli tisti, ki so morali opraviti pisno nalogo iz matematike. Precej so bili "obupani" predvsem dijaki učiteljišča 'A. M.
Slomšek". V štirih urah so morali razrešiti nekoliko zapleteno nalogo, ki je mnogim delala težave. Profesorica matematike je rekla, da je bila naloga precej dostopna in razumljiva, čeprav je bila nekoliko atipična. Postopek za rešitev te vaje je bil drugačen od tistega, kakršnega so bili vajeni, so povedali dijaki. Pri prvi, geometrijski vaji, je šlo za prerez tetraedra, ki si ga maturantje niso znali prav predstavljati, druga vaja o decimalnem številčnem sistemu pa je bila dijakom, glede na njihovo pripravljenost, precej tuja.
Maturantje znanstvenega liceja "F. Prešeren" so imeli manj težav. Profesorji so bili mnenja, da je naloga precej dostopna in tudi po ugotovitvah maturantov je bilo vaje mogoče razrešiti brez hujših problemov. Na razpolago so imeli pet ur časa, od treh vaj pa so izbrali dve. Prva je bila iz geometrije; dijaki so morali izračunati ploščino četverokotnika, ki je bil včrtan v polkrogu. Druga vaja je bila zelo težka, zato se skorajda nihče ni odločil zanjo, izračunati je bilo namreč treba dve geometrični mesti središč krožnic in ploščino, kjer se sekata. Tretja nalo-
ga pa je zahtevala, naj maturant nariše eksponentno krivuljo. To vprašanje je bilo precej povezano s fizi-ko.
Prvi so včerajšnjo pisno maturantsko nalogo končali dijaki klasičnega liceja "F. Prešeren", ki so imeli na razpolago štiri ure za prevod odlomka iz Lukijanovega razmišljanja o življenju. Profesorica grščine in latinščine je rekla, da je bil ta prevod razmeroma lahek, če ga primerjamo z nalogami prejšnjih let, ker je grški avtor Lukijan precej razumljiv. Tudi dijaki, kot kaže, niso bili pretirano zaskrbljeni.
Maturanti trgovskega tehničnega zavoda "Ž. Zois" pa so morali pokazati svoje znanje v bančni tehniki. V šestih urah so morali napisati vse, kar so vedeli o bančnih poslih in predvsem o predujmih na fakture kot obliki finančnega poslovanja. Na izbiro pa so imeli še sledeče argumente (lahko so izbrali enega ali več): analizo bilance ob podelitvi kredita, upravljanje premoženj in hranilne, vloge. Po mnenju članice komisije je bila ta naloga precej aktualna in je dijaku dala možnost, da pokaže tudi svojo osebno razgledanost na tem področju. Na šoli za ge-
ometre pa so se osem ur ukvarjali z risanjem projekta dvo ali tronad-stropne upravne zgradbe, v kateri naj bi se posamezne enote razlikovale med seboj po velikosti. Profesor je bil prepričan, da gre za snov, ki jo dijaki obvladajo, saj so že vajeni risanja podobnih načrtov.
Tudi na strokovni šoli 'J. Stefan" so maturanti v glavnem znali razrešiti predložene naloge. "Mehaniki" so morali narisati načrt trdne sklopke in na koncu preveriti, če bo zdržala, "električarji" so morali pokazati svoje znanje o ekstenzimetrih, elektromagnetni indukciji in problemu merjenja (oboji so imeli na razpolago šest ur), "kemiki" pa so morali v osmih urah napraviti računsko shemo generičnega toplotnega prevodnika.
Tudi dijakinje vzgojiteljske šole so bile precej zadovoljne s predloženimi naslovi za nalogo iz pedagogike. Na izbiro so imele spis o vzgojni vrednosti gledaliških izkušenj, ki jih je možno uresničevati v otroškem vrtcu, lahko pa so se razpisale o pomenu otrokove naravne radovednosti za svet, ki ga obdaja, pri vzgojnem procesu, (hj)
Romeo, dosegajo italijanski raziskovalci posebno zanimive rezultate npr. v razvijanju tehnik za purifikacijo beljakovin, kar je tudi znatnega pomena za farmacevtiko. Odlikujejo se nadalje v kloniranju genov, se pravi v tehnikah za umetno razmnoževanje primerkov z isto gensko vsebino. Pomembne rezultate so dosegli v pripravljanju molekularnih bioloških sond, s katerimi je mogoče ugotoviti biološko strukturo organizmov. To ima seveda tudi vrsto praktičnih aplikacij, med katerimi, recimo, določanje očetovstva. Med področji, na katerih italijanska biotehnologija prednjači, bi lahko omenili še transgenske rastline in živali, se pravi žive vrste, ki imajo umetno pridobljene oziroma vceljene dedne lastnosti.
Rektor Borruso obiskal padriški Center za raziskave
V Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah je bil včeraj gost novi rektor Univerze v Trstu prof. Giacomo Borruso. Sprejeli so ga voditelji Centra s predsednikom prof. Domeni-com Romeom na čelu, navzočih pa je bilo še kakih dvajset profesorjev tržaškega vseučilišča, ki pri Padričah vodijo posamezne raziskovalne ustanove ali projekte.
Glavni predmet pogovorov je bila okrepitev že obstoječega sodelovanja med univerzo in padriš-kim raziskovalnim središčem. Obe ti ustanovi že veže konvencija', ki jima omogoča skupno uporabljanje struktur in naprav. V bodoče bi to sodelovanje okrepili in razširili na nova področja, s katerimi se Center za raziskave začenja ukvarjati, od kemije do eksperimentalne fizike. Obeta pa se zanimivo sodelovanje tudi na področju ekonomije: padriški center je med drugim sedež dveh meduniverzitetnih konzorcijev, ki imajo pomembne pristojnosti v organiziranju in financiranju raziskovalnih dejavnosti.
»Izdelava kolikor mogoče popolne slike o stanju biotehnološkega raziskovanja na naših univerzah nam bo omogočila, da tem racionalneje zastavimo naše bodoče delo na tem področju,« je nadaljeval prof. Romeo. »Glavna naloga našega konzorcija je prav ta, da koordinira delovanje včlanjenih univerzitetnih centrov, zlasti kar zadeva zagotovitev in uporabljanje večjih raziskovalnih sredstev in opreme in to tudi v sodelovanju z drugimi raziskovalnimi ustanovami, tako v Italiji kot zunaj nje.«
Kot že uvodoma rečeno, bi se iz te koordinacije moral med drugim roditi nov laboratorij, v okviru padriškega raziskovalnega središča. V njem bi razvijali lastne programe, poleg tega pa bi tudi gostili zunanje raziskovalce. Prof. Romeo nam je sploh govoril 0 nekakšnem »hotelu«, v katerem bi se srečevali biotehnološki raziskovalci med sabo, a tudi z raiskovalci na drugih področjih. To naj bi ustvarjalo plo-den ambient za nova teoretična, a tudi praktična dognanja, (mb)
Odslej tudi »okence EGS« na Trgovinski zbornici
Tržaška trgovinska zbornica je uvedla vrsto novih služb, ki bodo podjetnikom in drugim interesentom omogočile boljše poznavanje predpisov Evropske gospodarske skupnosti in sploh norm, ki zadevajo gospodarske odnose z drugimi državami. Tako je odprla »okence EGS«, ki je povezano z vsemi podatkovnimi bankami, ki v okviru Evropske skupnosti zbirajo in posredujejo podatke o gospodarskih izmenjavah in sodelovanju v njenih mejah. Poleg tega je zbornica tudi preuredila iz okrepila službe, ki posredujejo informacije o gospodarskih odnosih z drugimi državami in izdajajo potrdila za trgovinske izmenjave z njimi. Vse te usluge in storitve bodo odslej nudili uradi, ki se nahajajo v med-nadstropju sedeža Tržaške trgovinske zbornice na Borznem trgu 14.
Svoje nove službe bo Tržaška trgovinska zbornica uradno predstavila v četrtek, 28. junija, ob 12. uri v »rdeči dvorani«. Sledil bo tudi ogled novih oziroma na novo urejenih uradov. Na predstavitev so še zlasti vabljeni predstavniki krajevnih oblasti, gospodarskih organizacij in ustanov ter časnikarji.
V izjemno akustični cerkvi v Trebčah koncert odličnega mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor
V cerkvi v Trebčah je bil v četrtek zaključni koncert Mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki so ga sinoči ponovil še v Prosvetnem domu na Opčinah.
Če nas je trebenska cerkev že ob drugih priložnostih presenetila s svojo akustiko in utrdila v nas prepričanje, da gre za pravi koncertni ambient, v katerem prihajata petje in glasba do polne veljave, potem je te svoje lastnosti na koncertu MePZ Primorec-Tabor to še potrdila z dodatno, a prav gotovo zelo važno in pomembno pripombo, da smo poslušali enkratno petje, enkratno izvajanje zelo težkih in zahtevnih skladb in enkratno podajanje programa. Le ta se je lepo spojil z ambientom, ki pa je tudi pokazal, kaj zmorejo pevci, če se lotijo petja z vso predanostjo, če jim ni žal večerov, ki jih morajo na vajah izgubiti in če jim ni žal časa za "piljenje" posameznih skladb za dosego kvalitete.
Podroben program smo v našem dnevniku že objavili. Za tiste, ki koncertu niso prisostvovali, naj zapišemo, da se je zbor, pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka, predstavil s skrbno izbranim programom, ki je obsegal dela Gallusa, Lebiča, pa še splet beneških in rezijanskih ljudskih pesmi v priredbi Pavla Merkuja, s katerimi so
pevci maja z uspehom nastopili in se uvrstili med najboljše na tekmovanju pevskih zborov Corovivo v Gorici.
Niti ena od skladb ni bila lahko izvedljiva in če ne bi bili pevci tako izvežbani in če ne bi vsi skupaj se-
stavljali zelo homogeno celoto, bi skladbe ne izzvenele tako, kot so in kot smo jih lahko z užitkom poslušali na tem koncertu.
Za zbor in njegovega zborovodjo je bil tokratni koncert resnično pravi iz-
ziv in tudi preizkušnja. Rešitev dvo' ma, če je izbrana pot prava, če se spl8' ča po njej nadaljevati, se truditi in nO' umorno delati.
Odgovor je lahko samo eden: ppl J® prava in treba je po njej vztrajati, P8 četudi se je število pevcev, prav di obilice vaj in napornega dela, neko' liko skrčilo.
"Res se je število naših pevcev koliko zmanjšalo. Nekateri so moral opustiti delo v zboru zaradi delovni obveznosti, drugim je bilo mogoč delo v zboru preutrudljivo. Nam pa 11 _ ostaja druga pot, če želimo deseči us pehe, če se hočemo lotiti vse bolj z8' htevnih -skladb in če stremimo P tem,da svoje petje vedno izboljšujem ^ Gotovo ni to lahka izbira, a za t?,5®. se odločili in tako nameravamo iti 8 Ije," nam je ob zaključku koncerta p vedal Matjaž Šček.	•„
V imenu domačega KD pevce in zborovodjo pozdravil °TU. r Kralj, ki se jim je zahvalil za lep v® v in jim zaželel še podobnih uspen ' predstavnica društva pa je izročila šop cvetja.	. ]cj
Ob zaključku koncerta so P05 ®’. „r pred cerkvijo komentirali ta lep v ki je v ponos neši pevski tradicij ustvarjalnosti.	Lukeš
Delovna skupina naj medtem poskrbi za pripravo
Letni občni zbor GM
preložili na jesen
Sinoči začetek praznovanja na Padričah, pri Sv. Ivanu so praznovali v sredo
Kresovi bodo danes pozdravili najbolj očarljivo noč v letu
Upravni odbor Glasbene matice, ki se je sestal v četrtek, je ob upoštevanju sedanje razvojne faze tako glede globalnega zaščitnega zakona in vprašanja nekaterih dopolnil statuta ter notranjega pravilnika Glasbene matice, kakor tudi sedanjih stikov z ustreznimi novimi sogovorniki v matični Sloveniji, na predlog predsednika Ad-rijana Semena soglasno sklenil, da se za ta čas predvideni letni občni zbor prenese na začetek jeseni. Obenem je upravni odbor tudi soglasno sprejel predlog, da se za temeljito pripravo občnega zbora imenuje ožjo delovno komisijo, ki naj v tem razdobju preuči razne vidike nadaljnjega še uspešnejšega delovanja naše glasbene ustanove.
V nadaljevanju seje je ravnatelj šole Glasbene matice prof. Svetko Grgič seznanil člane upravnega odbora s svojimi neuradnimi pogovori v Ljubljani, na ministrstvu za kulturo in šolstvo kakor tudi z vodstvom akademije za glasbo, kjer je po izčrpni predstavitvi pedagoškega, koncertnega, kadrovskega in splošno kulturnega dela in vloge Glasbene matice med Slovenci v Italiji, pa vedno bolj tudi med Italijani, naletel na razumevanje v zvezi s potrebami naše glasbene ustanove. Pri tem je dobil zagotovilo, da bo Glasbena matica tudi v bodoče deležna vse pozornosti in možne podpore kot doslej. Prof. Sveto Grgič je tudi dobil zagotovilo, da bosta tako minister za kulturo kot minister za šolstvo
sprejela na uradni obisk predstavnike Glasbene matice. Omeniti je še treba, da je tudi šolski sindikat pokazal svojo pripravljenost podpirati na pristojnih mestih interese Glasbene matice.
Ravnatelj šole prof. Grgič je kratko poročal tudi o letošnjih izjemno uspelih sedmih zaključnih akademijah gojencev šole Glasbene matice v Luteranski cerkvi v okviru praznovanja 80-letnice naše glasbene ustanove. Poudaril je zlasti lep odziv občinstva ter izrekel pohvalo vsem gojencem in profesorskemu zboru. Predsednik Ad-rijan Semen je upravni odbor seznanil tudi z vabilom vodstva zadruge Bonaventura, ki upravlja gledališče Miela, na sodelovanje in vabilo za včlanjenje v zadrugo, h kateri je že doslej pristopilo okrog 150 uglednih tržaških kulturnih ustanov in posameznikov iz italijanske in tudi slovenske sredine. Upravni odbor je predlog za sodelovanje in včlanjenje podprl.
Med raznim je predsednik nadzornega odbora Glasbene matice Dušan Košuta seznanil upravni odbor z obiskom vsedržavne delegacije in v njenem sklopu deželnih predstavnikov Vsedržavne zveze partizanov Italije ANPI pri ministru Maccanicu v Rimu v zvezi z zahtevami slovenske narodnostne skupnosti po takem zaščitnem zakonu, ki bo upošteval zahteve in potrebe Slovencev. V razgovoru je bilo omenjeno tudi priznanje Glasbene matice za državno ustanovo, (j. k.)
Čeprav bo ivanja noč s pomočjo kresov »razplamtela« v vsem svojem čaru šele drevi (v upanju, da bo vreme ugodno), so sv. Ivana ponekod že praznovali. Prva ivanja prireditev je bila namreč že v sredo zvečer, in sicer pri Sv. Ivanu, kjer je praznik priredila svetoivanska župnija. Novost letošnjega praznovanja je bila v tem, da so organizatorji prvič povabili slovenske folklorne in glasbene skupine. V dvorani oratorija so tako nastopili folklorna skupina mladih plesalcev in plesalk ŠD Mladina iz Križa, ki se je predstavila s spletom dolenjskih ple-
sov, partizanskim kolom in raznimi otroškimi igricami, folklorna skupina osnovne šole France Bevk z Opčin, ki je odplesala belokranjske in tržaške narodne plese, ter harmonikarski trio. Gojenci podružnice glasbene Matice, in sicer harmonikarji Dario Furlan, Dario Šavron (ki sta tudi spremljala mlade plesalce) in Danilo Riolino so tako nastopili najprej posamično, nato pa še skupno (folklorni skupini vodi Anka Kocijančič, harmonikarji pa obiskujejo razred Loredane Coceani).
Glede na to, da so bili med občinstvom seveda tudi someščani italijan-
Na Opčinah sestanek KG S
Deželna sredstva za sanacijo gozdov
V četrtek zvečer je Kraška gorska skupnost priredila v sejni dvorani openske Hranilnice in posojilnice sestanek s Predstavniki nekaterih jusarskih odborov iz tržaške pokrajine. Kot je razložil predsednik KGS Marino Pečenik, ie deželna uprava prejela od Evropske gospodarske skup-bosti finančni prispevek za sanacijo nekaterih kršakih
(JOzdov v tržaki in goriški pokrajini. Kraška gorska skupnost je tako dobila 460 milijonov lir za preureditev nekaterih gozdov v tržaški pokrajini, čigar lastniki so ali jusar-ski odbori ali pa občinske uprave. Razpoložljivo vsoto je uprava KGS takole razdelila: 70 milijonov lir je namenila za sanacijo gozda pri Dragi v dolinski občini, 30 milijonov lir bo porabila v občini Devin-Nabrežina za ureditev gozda pri Rubijah v Nabrežini in borovega gozdiča na hribu Bitagojnik za Trnovco, v repentabrski občini pa bodo s stroškom 30 milijonov lir uredili gozd pri Rupici. Največ denarja bodo uporabili v tržaški občini. Z skupno vsoto 330 milijonov lir bodo sanirali gozdove pri Obelisku, na Ovčnjaku in Jazbinem vrhu (za področja upravlja openski lusarski odbor), pri Bazovici bodo uredili gozd pri Igouci, Preuredili bodo tudi gozd pri Gropadi, pri Trebčah pa bodo sanirali borov gzodiček za pokopališčem in na Fran-kovcu.
Načrtovalca posegov dr. Ouaglia in dr. Tauri ter funk-Cl°nar KGS Vitjan Sancin so obrazložili, da bo - kot predvideva zakon - dela opravila specializirana tvrdka, ki bo budila najboljše pogoje na javnem natečaju, ki ga bo sklicala KGS. Predstavniki jusarskih odborov so izrazili željo, da bi bila po možnosti za dela zadolžena kaka domača tvrdka ali zadruga, obenem pa so zahtevali, da naj bi lusarski odbori nadzorovali delo in razpolagali z lesom, ki 9a bodo tvrdke posekale. Sicer pa so jusarji pohvalili fVGS zaradi njene metode dela, ki ovrednoti vlogo in delo Jusarskih odborov. Če ne bo večjih birokratskih zapletlja-Jsv, se bodo dela začela letos jeseni ali na začetku zime.
Walter Škerk
Razstavo bodo odprli 14. julija
Današnji Trst skozi lečo neoklasicizma
Z dopoldansko tiskovno konferenco in popoldansko predstavitvijo javnosti je tržaško odborništvo za kulturo predstavilo včeraj veliko razstavo o neoklasicizmu v Trstu, ki jo bodo odprli 14. julija in bo na ogled do 1. decembra. Razstava z naslovom »Neoklasicizem: aktualnost in zgodovina v Trstu« naj bi predstavila dejansko najpomembnejši zgodovinski trenutek Trsta, in sicer obdobje, ko se je Trst iz večjega naselja (leta 1719 je štel 3.800 prebivalcev) razvil v veliko in moderno mesto (leta 1840 je bilo v mestu že 50 tisoč ljudi) z razvitim gospodarstvom, ki je začelo skrbeti tudi za svoje kulturno življenje. Prav to obdobje, ki ni zapustilo sledov samo v mestni arhitekturi, naj bi dalo torej pečat vsemu poznejšemu razvoju (pa čeprav je treba ugotavljati, da je Trst v zadnjem stoletju izgubil dober del svoje laične in svetovljanske kulture). Razstava, ki bo zaobjemala najpomebnejše razstavne prostore - vilo Sartorio, Mestni muzej Revoltella, komaj restavrirano anglikansko cerkev v Ul. San Michele in "dependanso" v novi občinski dvorani na Trgu Unita - bo torej prikazala tržaške različice neoklasicistične likovne umetnosti, arhitekture in kulture sploh (tako institucionalne kot neuradne) ter sodobne interpretacije neoklasicizma v likovni umetnosti, arhitekturi in dizajnu (dober del te razstave bodo oblikovali nekateri od najbolj znanih sodobnih umetnikov, ki s Trstom sicer nimajo nobenega opravka, kot Mario Merz ali Janis Kounnelis). Poseben sklop razstave bo posvečen znanim »potnikom«, ki so potovali skozi Trst, od Winckelmanna (ki je bil v Trstu tudi umorjen) naprej. Ta del razstave naj bi torej prikazoval, kako so tujci gledali na naše mesto, in omogočili primerjavo med tem, kaj so Tržačani želeli, da bi tujci spoznali o Trstu, in onim, kar so tujci dejansko spoznali o našem mestu.
Razstava, ki je resnici na ljubo prvi velik in koordiniran kulturni podvig Občine Trst po dolgih letih suše, naj bi torej - kot pravijo njeni oblikovalci - z analizo preteklosti pripomogla k razumevanju sedanjosti. Upati je samo, da se ne bo Trst s to razstavo spet zagledal v svojo preteklost ali samo v del svoje preteklosti.
Praprot vabi v borov gozd na vaško šagro
Športno-rekreacijsko društvo »Vaška skupnost Praprot« prireja tudi letos tradicionalno, tokrat že šestnajsto šagro. Letos bo praznik ponovno v prelepem borovem gozdiču za vasjo, kjer so si Praprovci uredili športno igrišče in prireditveni prostor. Sagra se bo začela danes, ob 15. uri s tekmovanjem v briškoli, v katerem se bo pomerilo 64 parov. Zmagovalca bosta dobila prašiča, drugouvrščeni par bo prejel pršuta, tretjeuvrščeni salami in sira, četrtou-vrščeni par pa bo nazadnje dobil salami. Ob isti uri se bo začel tudi ex tem-pore za otroke do 14. leta starosti, prvi praznični dan pa se bo zaključil z nastopom ansambla Lojzeta Furlana, ki bo od 21. ure naprej skrbel za ples in dobro voljo.
Jutri se bo praznik začel ob 14. uri z odprtjem kioskov. Uro pozneje bodo na sporedu zabavne igre za najmlajše, ob 17. uri pa bo na bližnjem travniku tekmovanje v košnji, na katerem se bodo pomerili mojstri v tem opravilu iz devinsko-nabrežinske in zgoniške občine in iz bližnjih vasi komenskega Krasa. Večerne ure bo razživel ansambel Taims, ki bo igral od 21. do 1. ure.
Šagra se bo končala v ponedeljek zvečer. Pred koncem pa bo še priložnost za zabavo. Kioske bodo odprli ob 18. uri, ob 21. uri pa bo nastopil splošno priljubljeni ljubljanski ansambel Agropop, tako da bodo tudi mlajši ljubitelji slovenske lahke glasbe in rocka prišli na svoj račun, (tv)
ske narodnosti, sta folklorni skupini predstavili točke, orisali vsebino posameznih plesov in pomen slovenske folklore tudi v italijanščini, medtem ko je mlajša plesalka v znak prijateljstva ob praznovanju sv. Ivana razdelila gledalcem ivanjščice. Za lep večer in za prvo srečanje s slovensko glasbo in folkloro so se organizatorji posebej zahvalili predsedniku ŠD Enniu Bo-gatcu in vsem nastopajočim ter njihovim vaditeljem.
Tradicionalna kresovanja, ki bodo obudila stare ljudske običaje in verovanja, priklicala na zemljo, škrate, vile in čarovnice ter oblikovala ljubezensko usodo deklet, pa bodo na sporedu — kot smo že zapisali — danes zvečer. Danes bodo krese prižgali vsaj v treh krajih naše pokrajine, irl sicer na Pad-ričah, na Kolonkovcu in na Pikelcu na Opčinah, medtem ko bodo na Vrhu svetega Ivana nad Štramarjem praznovali svojega zavetnika.
Prireditve na Padričah so se začele že sinoči. V Kraljevem skednju so namreč odprli zanimivo razstavo umet-niško-obrtniških izdelkov Gabrijele Ozbič, ki je predstavila svoje »keramično snovanje«, in Magde Tavčar, ki pa je dala na ogled svoje edinstvene tkanine in tapiserije (na sliki D. Križ-mančiča utrinek z odprtja razstave). Vrh praznovanja, ki ga prireja KD Slovan, pa bo na Padričah danes zvečer, ko bo zagorel kres. Pred tem bodo prireditelji ponudili res izvrsten spored. Ob 21. uri bo namreč nastopila skupina Igen Studia za ples Celje, za glasbeni intermezzo pa bo poskrbela skupina Bromboletti. Praznovanje se bo zaključilo jutri z orientacijskim pohodom z gorskimi kolesi. Start bo ob 9.30 Za kalom.
Tudi na Kolonkovcu pripravljajo za praznovanje sv. Ivana, ki je povezano
z razstavo in nagrajevanjem najboljših vin, več prireditev. »Želeli bi, da bi zapisali, da bomo v sklopu našega praznika imeli tudi razstavo Kras v miniaturi, ki nam jo je dal na razpolago Milan Pernarčič iz Nabrežine,« nam je po telefonu dejal predsednik Prosvetnega društva Kolonkovec Josip Stančič. »To ni samo lepo, precizno izdelano delo iz kraškega marmorja, temveč predstavlja tudi delček naše zgodovine, vsaj tiste začetke, ko sta se Ljubljana in Trst preko nabrežinskega mostu povezala z železnico.«
Poleg Pernarčičeve razstave pa je — kot rečeno — na sporedu tudi razstava in pokušnja domačih vin, za katero se je letos prijavilo nekaj nad 10 vinogradnikov. Pobudnik teh razstav je domačin, priznani vrtnar in vinogradnik ter podpredsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš.
Za kulturni in zabavni okvir praznovanja pa bodo danes poskrbeli učenci celodnevne osnovne šole Marica Gre-
gorič-Stepančič in ansambel Lira. Kres pa bodo nazadnje prižgali pri sedežu društva na Ženjanu 46.
Kot rečeno, pa bodo kres prižgali tudi na Pikelcu na Opčinah, kjer se bodo od 18. ure dalje zbirali člani Sklada Mitje Čuka in openski skavti. Na sporedu so pesmi in zabava.
Praznovanje, sicer brez kresov, bo drevi tudi na Vrhu Svetega Ivana nad Štramarjem, kjer bodo domačini praznovali svojega zavetnika. Ob 20. uri se bodo zbrali v cerkvi, ki je posvečena sv. Ivanu, pri maši bo s petjem sodeloval tudi mačkoljanski pevski zbor. Po maši pa se bodo udeleženci zadržali na družabnosti, ki bo na sporedu tik ob cerkvici na odprtem. V primeru slabega vremena se bo praznovanje preselilo v bližnjo gostilno.
Taborniki so postavili šotore na travniku pri Proseku
Dva dni življenja
Pod temnimi oblaki je na proseš-kem travniku v soboto popoldne zras-ja vasica šotorskih platen. Z začetniško navdušenostjo so se najmlajši taborniki Rodu modrega vala prvič spo-Padli s postavljanjem šotorov, zabija-ojem količkov, dviganjem rodovne :<astave in še marsičem. Ko so padle Prva kaplje, je bil tabor že postavljen: do večera nas je sicer oviral dež, a kaj, *o se taborniki znajdemo v vsakršnih okoliščinah, najmlajše smo zaposlili s Prepotrebno pevsko vajo, starejši pa SIrto vodili mlajše pri izvajanju različ-roh taborniških opravil. Na žalost so nas redke, a vztrajne dežne kaplje, Prikrajšale za vznemirljive občutke ob Plamenih tabornega ognja. Program smo izvedli na pokritem, kjer smo
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLOPI
sporoča, da ima novo telefonsko številko in sicer:
765633
skupaj zapeli, zaigrali nekaj škečev in mlajšim dali vsaj idejo o tem, kaj pomeni taborni ogenj. Trije tihi žvižgi taborovodjeve piščalke so pomenili za taboreče tišino in nočni počitek. Tabor so uspešno obvarovale nočne straže, ki so prekrižale račune vsem napadalcem ali bolje »nočnim obiskovalcem«. Nedeljsko jutro je s pripekajočim soncem in jasnim nebom odpelo zadrge šotorov. Po telovadbi, zajtrku in dviganjem zastave, je bila na vrsti gozdna šola. Ker je dvodnevni tabor namenjen predvsem najmlajšim članom, ki še niso bili na taborjenju, smo jih seveda poučili o nujni opremi na taboru, taborniškem življenju in o vsem, kar spada zraven.
Brata Slap in Kormoran sta za medvedke in čebelice organizirala orientacijski pohod s postojankami in preverjanjem znanja. Tudi še neizkušeni člani so se kar solidno odrezali in s tem dokazali, da jim življenje v naravi ni neznanka. Kar celi dve uri so se naši najmlajši spopadali z gozdnimi stezicami, rastlinami in živalmi. Lačni in žejni smo se zbrali pri kosilu, ki ga je dežurni vod skrbno pripravil. Po kosilu še tiha ura in nato... podiranje
v naravi
tabora. Vreme nam je bilo k sreči tako naklonjeno, da nam bolj ne bi moglo biti, saj nas je pekoče sonce stalno vedrilo pri delu. V pičli uri je bil tabor pospravljen. Pri vsem tem ne moremo mimo gospoda Zorana Rupla, ki nam je s svojo požrtvovalnostjo in neprecenljivo pomočjo priskrbel marsikaj in mu gre naš iskreni - hvala!
Se sladoled, spuščanje zastave, zadnji pozdrav... in nasvidenje na pravem taboru čez mesec dni od 16. do 30. julija v Bohinju!	Malina
V Zgoniku letovanje za starejše občane
V okviru svojega programa na socialnem področju bo Občina Zgonik tudi letos priredila letovanje za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Med sedemdnevnim bivanjem v hotelu - zdravilišče Svoboda v Strunjanu -se bodo Udeleženci poleg oddiha lahko poslužili zelo kvalitetnih zdravstvenih storitev in terapij, ki jih nudi to zdravilišče.
Rok za prijavo zapade 30. junija, pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
Pokrajina in Občina v prid prizadetih
Konvencija naj bi rešila vprašanje spremljevalcev
Pokrajinski svet, ki se bo sestal v ponedeljek ob 18. uri, ima na sicer dolgem dnevnem redu tudi odobritev nekaterih pomembnih sklepov v zvezi s konvencijo z dvema zadrugama, ki naj bi poskrbeli za spremljevanje prizadetih otrok.
Pristojnost za skrbstvene službe bi od Pokrajine morala v kratkem preiti na Občino, prav zato je pomembno, piše v tiskovnem sporočilu pokrajinskega tiskovnega urada, da Pokrajina zagotovi neprekinjeno delovanje spremljevalke službe, kar je tudi cilj konvencije z zadrugama, pri izbiri katerih so sodelovali tudi občinski predstavniki.
S sklepom, ki ga bo pokrajinskemu svetu obrazložil odbornik Martini, se Pokrajina zavzema, da bi vendarle rešila vprašanje, ki je zaradi juridičnih in organizacijskih problemov že več let ostajalo nerešeno. Pokrajinska uprava je prepričana, da bo Občini Trst, ki je seveda sprejela nase precejšne finančne breme, izročila operativno službo, s katero bo lahko v prihodnosti - tudi z juridičnega vidika - lahko uspešno krila potrebe prizadetih občanov. Med prehajanjem kompetenc sta obe upravi na delu, da točno definirata vse aspekte socio-vzgojne službe za prizadete mladoletnike, pri tem pa posamezne pristojnosti predajata zadru-
gam. Gre seveda za zadruge, ki lahko jamčijo organizacijsko in kvalitetno učinkovitost služb, tudi s tem, da se poslužujejo osebja, ki je že delalo za pokrajinsko upravo.
■ Odbor Trieste 2000, deželna sekcija Italijanske motonavtične federacije in navtični krožek Vivimare prirejajo v sredo, 27. junija, ob 10.30 v tiskovni dvoranici Občine Trst tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili izredno privlačno tekmovanje offshore »Gran Premio Citta di Trieste 1990«, ki bo 1. julija v našem mestu.
23. 6. 1989	23. 6. 1990
Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil
Ljubo Grilanc
Spominjajo se ga žena, otroci, sestre in ostali sorodniki.
Prosek, 23. junija 1990
_________gledališča___________
GLEDALIŠČE VERDI
Trst - Festival operete: danes, 23. t. m., ob 20.30 bo na sporedu ponovitev predstave FANTASIA PER FELLINI E ROTA - pesmi in baleti, režija G. Landi, glasba N. Rota. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Dirigent Gu-errino Gruber. Ponovitve bodo 23., 26., 27., 28. in 29. t. m. ob 20.30 in jutri, 24. t. m.', ob 18. uri.
kino
ARISTON - 18.00, 22.15 Sono seduto su un ramo e mi sento bene, r. Jurai Jua-kubisko.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Dolls (Bambo-le), krim., i. Stephen Lee, Guy Rolfe.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.15, 21.45 II piii gran bene del mondo, dram., r.
■ Colin Gregg, i. Alan Bateg.
NAZIONALE I - 16.30, 22.10 Combat dance (a colpi di mušica), glas.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Critters 2, grozljivka, □
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Tempo di uccidere.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Troppo bella per te.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Šogni, r. Akira Kurosavva.
EDEN - 15.30, 22.00 La libidine e il pia-cere, porn., □□
CAPITOL - 18.00, 22.00 Aliari sporchi.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Ma tu mi ami,
□ □
ALCIONE - 17.00, 22.15 Lettere d'amore, i. Robert De Niro, Jane Fonda.
RADIO - 15.30, 21.30 La časa dei vizi erotici, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
izleti
Skupina mladih jadralcev prireja križarjenje po Dalmaciji z 13-metrsko jadrnico. Odpluli bomo 22. julija. Interesenti naj se javijo na tel. št. 415797 v večernih urah.
Občina Zgonik bo organizirala od 19. do 26. septembra 1990 sedemdnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu občine do 30. t. m.
SPDT prireja jutri, 24. t. m., avtobusni izlet k izviru Soče s pohodom ob strugi navzdol do mostička pri Maselcu. Odhod avtobusa izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Ses-Ijanu. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) in pri Angelu Krmacu (tel. 44016), ki izlet vodi.
SPDT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 24-dnevni trekking v Nepalu do baznega tabora pod Everestom. Odhod 16. oktobra t. 1. Mesta so omejena. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534).
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. julija, strokovno vodeno ekskurzijo v bovško kotlino. Po sledovih ledenikov bo vodila univerzitetni prof. dr. Vida Pohar. Zbirališče ob 7.30 pred sodno palačo v Trstu. Kosilo z nahrbtnika, prevoz z lastnimi avtomobili. Vabljeni.
Društvo slovenskih upokojencev organizira 11. julija izlet na Travno goro nad Sodražico. Med potjo si bomo ogledali grad Turjak, vračali pa preko Bon-carja v Cerknico, Unec in Postojno. Vpisovanje bo v sredo, 4. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
čestitke
Draga GIANNA! Za tvoj 20. rojstni dan ti želijo vse najboljše starši, sestra, družina Perdec in bratranec Nikola.
Danes praznuje rojstni dan naš dragi IVAN iz Praprota. Vse najboljše in da., bi bil vedno priden v šoli, mu želijo nonota Ivanka in Palmino.
Novorojenemu prijateljčku ŠTEFANU želita lija in Jernej, da bi hitro zrasel in se igral z njima.
CIVILNO IN KAZENSKO SODIŠČE V TRSTU Izvleček iz prijave
S prijavo z dne 19.1.1990 je gospod Alessandro Zeriav pozval pred Sodišče v Trstu na avdienco, ki bo 29.10.1990 pred določenim preiskovalnim sodnikom, naslednje osebe: Mario Chiuk očeta Gaspareja in interesente v pravdi, Andrea Seriaua očeta Michele-ja in interesente v pravdi, Antonia Chiucka očeta Gaspara in interesente v pravdi. Antonia Ciuca očeta Giacoma in interesente dattio Krala in interesente v pravdi, Giorgia Krala in ral in interesente v pravdi, Andrea interesente v pravdi, Giorgia Krala Krala
v pravdi, Mattio Krala in interese interesente v pravdi, Mario Kral ii Chiucka očeta pok. Antonia in inte
očeta pok. Gregoria pok. Giorgia in interesente v pravdi, Antonia Krala očeta pok. Giorgia očeta pok. Mattia očeta pok. tvdi, Marjo Kralj ii
le v pi
ravdi,
Mattio I
interesente v prave Anto
lente \
interesente v pravdi, Frana Kralja in intere
sente v pravdi. Eleno Chiuck roj. Chiuck očeta pok. interesente v pravdi, Mario Chiuck očeta Gaspara in pravdi, Antona Muzino očeta pok. Mateuza in interes* ter Antonia Muzino očeta pok. Mattea in intereser Giorgia Krala očeta pok. Giorg
pok. Stefana in interes« ilja ir Sim«
k očeta Gaspara in interesi i int«
:. Mateuza ii
leja in ;ente v pravdi
orgia h osebi
ente v pravdi, iorgia in interesente v pravdi. Navedene osebe so sklicane, da bi prisostvovale sprejemu naslednjih zaključkov.
Spoštovano sodišče naj z izločitvijo vsakega nasprotovanja, izjeme in dedukcije:
1) izjavi in ugotovi, da je gospod Alessandro Zeriav v legitimni, kontinuirani, mirni, nemoteni, javni in neprekinjeni posesti naslednjih nepremičnin:
A)	P T. 17 v Trebčah. CT1' p.c. 777 zemljiška parcela;
B)	P.T. 788 v Trebčah, CT1' p.c. 831 pašmška parcela in p.c. 777 pašniška parcela:
C)	P.T. 870 v Trebčah, cat. 1032 polje t.q. 117-92,
D)	P.T. 1355 v Trebčah, c.t. 1846 pašnik t.q. 283,37, c.t. 1847 polje t.q. 42,50;
E)	P.T. 1384 v Trebčah, c.t. .1900 polje t.q. 75,15, CT 1901 pašnik t.q. 562,50;
F)	P.T. 1253 v Trebčah, cat. 1675 pašnik t.q. 279,56;
G)	P.T. 1254 v Trebčah, c.t. 1676 pašnik t.q. 156,70;
H)	P.T. 1255 v Trebčah, c.t. 1677 pašnik t.q. 226,94;
/ Trebčah, c.t. 1680 polje t.q. 207,38, CT 1681 pašnik
I) P.T 1258 ' t.q. 26,03;
L)	P.T. 936 v Trebčah, c.t.1' 1136 setveno polje,
M)	P.T. 935 v Trebčah c.t.1' 1135/1 pašnik in 1135/2 pašnik;
N)	P.T. 938 v Trebčah c.t.1' p.c. 1138 setveno polje. p.c. 1140/1 pašnik in p.c. 1140/2 pašnik;
O)	P.T. 939 v Trebčah, c.t.1' p.c. 1139 pašnik;
P)	P.T. 937 v Trebčah, c.t.1 p.c. 1137 setveno polje;
O) P.T. 656 v Trebčah, c.t. 21 hiša z dvoriščem t.q. 45.20.
2) ugotovi in izjavi, da je gospod posameznih zgoraj opisanih nepremičr vica do priposestvovanja.
Alessandro Zeriav lastnik ;nin, ker mu je dozorela pra-
Na enako zahtevo tožitelja po objavi javnih razglasov predsednik Sodišča pripominja, da je zelo težko ugotoviti anagrafsko istovetnost lastnikov, vpisanih v zemljiško knjigo in vpletenih v to
istovetnost pravdo, zato
vpisanih v zemljiško knjigo in vpleteni
avtorizira
objavo javnih razglasov v smislu 150. člena Civilnega in kazenskega zakonika in kot dopolnitev tega normativa odreja objavo tudi v dnevniku Primorski dnevnik.
Trst, 6.3.1990 - 7.3.1990 Kanclist ♦ Tomizza
Predsednik Sodišča Cossu
ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT
prireja danes, 23., jutri, 24., in v ponedeljek, 25. t. m.,
16. ŠAGRO
Program: danes ob 15. uri tekmovanje v briškoli za 64 parov in ex tempore za otroke, od 21. do 1. ure ples z ansamblom FURLAN;
jutri ob 15. uri zabavne igre za otroke, ob 17. uri tekmovanje v košnji, od 21. do 1. ure ples z ansamblom TAIMS;
v ponedeljek od 21. do 1. ure ples z ansamblom AGROPOP.
MALI PEVCI NA RADIU TRST A
Jutri, 24. t. m., ob 10. uri bo tržaška radijska postaja oddajala
PRVI DEL FINALNEGA GLASBENEGA SREČANJA MALI PEVCI
ki ga je posnela v Kulturnem domu v Trstu 5. maja letos. Ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca bodo nastopili: Vasja Križmančič, Marija Alejandra Glavina, Nika Vouk, Stefania Andria, Petra Žagar, Daša Stanič, Ingrid Komjanc, Alja Hrvatič in Laura Sgubin.
Gostje: animator Štern, ilustrator Milan Pasarit in mladi harmonikarji PD Fran Venturini od Domja, ki jih vodi Zoran Lupine.
šolske vesti
razne prireditve
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu
je VPISOVANJE ZA TEČAJ "150 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti.
Ravnateljstvo slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel, Trst, Ul. Ginnas-tica 72 ali Čampo S. Luigi 11, tel. 573141/42, sporoča, da vpisuje še ves junij vsak dan, razen sobote, učence osnovnih šol in dijake nižjih in višjih srednjih šol. Univerzitetne študente vpisujemo pogojno, ker so razpoložljiva mesta že zasedena. Dom hudi poldnevno in celodnevno oskrbo, pomoč pri učenju, dodatno pomoč pri premagovanju specifičnih učnih težav, razne interese in razvedrilne dejavnosti (glasbena vzgoja, učenje klavirja, klekljanje, telovadba, korektivna telovadba, plavanje).
Otroci otroškega vrtca iz Šempolaja vas vabijo na razstavo ročnih del, ki bo jutri, 24. t. m., od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
Otroški vrtec Mavhinje vabi starše, prijatelje in vaščane na razstavo risb in ročnih del, ki bo na ogled jutri, 24. t. m., od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Učenci in učiteljice osnovne šole K. D. Kajuh in otroškega vrtca iz Gropade vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo jutri, 24. t. m., od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
FORTUNA
PREIZKUSITE UDOBJE PREJEMANJA NASLOVOV OZ. TEL. ŠT. USTREZNIH PARTNERJEV ZA ZAKON ALI PRIJATELJSTVO NA DOM!
Poslužite se FORTUNE, ki vam bo z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFIJ, po metodi, ki se v zahodnih državah uporablja že DESETLETJA, odprla pot številnih možnosti.
Nikamor vam ne bo potrebno hoditi -pošljite le naslov z navedbo starosti in izobrazbe in posredovali vam bomo podatke o delovanju z vprašalnikom.
Cene so različne: od 100 do 500 din.
OBRATOVALNICA FORTUNA, p.p. 348, p. 61101 Ljubljana
Rev<Ae'
00 Katinare
Ideja ob svetovnem prvenstvu: do 9. VII. zaključene družbe dobijo posebno darilo
KD SLOVAN - Padrlče priredi »KRESOVANJE 1990«. Spored: danes, 23, junija, ob 21, uri nastop skupine STUDIO ZA PLES iz Celja, glasbeni intermezzo skupine BROMBOLETTI, nato vžig KRESA; jutri, 24. junija, ob 9. uri ORIENTACIJSKI POHOD (ROAD BOOK) z gorskimi kolesi, start Za kalom. Vabljeni!
Združenje književnikov Primorske in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica vabita na 4. PREMSKA SREČANJA, ki bodo jutri, 24. t. m„ na gradu na Premu. Ob 10. uri bo na vrsti okrogla miza, pri kateri sodelujejo Andrej Blatnik z referatom Literatura in izdajatelj-stvo v tržnem sistemu, Jaša Zlobec z referatom Ustvarjanje v krizi in Miran Košuta z referatom Odnos založnik - ustvarjalec - bralec. Ob 18. uri bo literarni večer na katerem bodo nastopili Linda Cotič, Ivanka Čadež, Marina Grilj, Damjana Lokar, Vida Mokrin - Pauer, Boris Jukič, Dušan Moravec, Alojz Rebula, Stojan Ržek, Marko Sosič, Jožek Štucin in Ivo Volarič.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na produkcijo gojencev glasbene šole, ki bo v ponedeljek, 25, t. m„ ob 18. uri v Babni hiši - Ricmanje.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini.
OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15.
OSMICO je odprl Vojan Tavčar, Ivanji Grad pri Komnu,
PRODAM povsem novo zobozdravniško ambulanto v Trstu opremljeno z vsemi zobotehničnimi napravami. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek - Primorski dnevnik - Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro "Ambulanta".
PRODAM računalnik commodore 64 z igrami. Telefonirati v večernih urah na št. 231901 po 14. ali po 20, uri.
NA OPČINAH, Ul. Papaveri, prodam majhno stanovanje, 50 kv. m: dnevna soba, soba, kuhinja, kopalnica. Tel. v večernih urah na št. 214189.
VAJENCA/KO iščemo za delo v trgovini. Tel. na št. 211552, urnik trgovin.
TRGOVINA z nadomestnimi avtomobilskimi deli išče izkušenega prodajalca in vajenca z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. Tel. (040) 305236.
NA OPČINAH ali njeni okolici vam nudi 38-letna pomoč v gospodinjstvu-popoldan in ob sobotah - zanesljiva. Telefon (003867) 72207.
ODPADNI LES, ki vam je v napoto, iščejo openski skavti in Sklad Mitje Čuka za kres. Tel. 212289 od 8. do 15. ure.
ODDAJAM v najem počitniško hišo na Nanosu za šest oseb. Zainteresirani naj se javijo na naslov: Jože Rodman, Gradnikova 16, Vipava ali tel. na št. (003865) 65228.
ODDAJAM v najem počitniško hišo na Trnovem (Trnovski gozd) za 5 oseb. Telefon (003865) 23759.
DRUŠTVA - ŠAGRE: velika izbira stolov, miz in klopi vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Koršič Trst, tel. (040) 54390.
PRODAM golf GL 1600 letnih '84, prevoženih 68 tisoč km v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. (040) 220729.
ODPRLI smo gostilno pri Občini v Dolini. Priporočamo se za obisk.
PRODAM poslovni lokal, 57 kv. m, v novi tržnici v Kopru. Tel. (003867) 22480.
	FERS01/1
fersina est s,.,.	fersina
34011 DEVIN-NABREŽINA (Trst)	
Nabrežina Kamnolomi 63/A	^La f inestra^
Tel. 040/201122 - Fax 040/201130	
ZASTEKLITVE iz PVC	
Razstavljamo na velesejmu.	
	Obiščite nas.
KD France Prešeren iz Boljunca
in vaške organizacije
vabijo na
TRADICIONALNO ŠAGR0 NA GORICI
danes, 23., jutri, 24., in v ponedeljek, 25. junija 1990
Program: danes ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom MIRAN RUDAN BAND;
jutri ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program in od 20.30 dalje ples z ansamblom HAPPV DAY;
v ponedeljek ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom ŠANKROCK
PD KOLONKOVEC
priredi danes, 23. t. m., ob 17. uri
TRADICIONALNO
KRESOVANJE
nastop učencev COŠ Gregorič Stepančič
razstava Kras v miniaturi g. Milana Pernarčiča razstava in pokušnja domačih vin.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
V večernih urah bo nastopil ansambel LIRA
razstave
razna obvestila
Uprava občine Dolina sporoča, da občinski šolski avtobusi iz varnostnih razlogov ne bodo vozili' do 30. t. m.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter fantovska in dekliška vabita vse tiste, ki so sodelovali na 20. PRAZNIKU VINA in na ŠAGRI na zakusko v HRIBENCO v soboto, 30. junija, ob 20.30.
V Plešivici, vasi blizu Sežane, bo jutri, 24. t. m., TRADICIONALNA VRTNA VESELICA. Za ples bo igral ansambel Veter, organizatorji bodo poskrbeli za zanimiv program ter za kalamare in pršut.
Kmečka zveza organizira tudi letos skupni nastop tržaških vinogradnikov na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Zato vabi vse zainteresirane, naj se javijo do 30. t. m. na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/B ali pa po telefonu na št. 362941.
Devin bike vabi svoje člane na tekmo z mountain bike v organizaciji PD Slovan jutri, 24. t. m. Za eventualne informacije tel. na št. 291130.
Sklad M. Čuk in openski skavti vabijo na predvečer sv. Ivana (danes, 23. t. m.) na kres na Opčine. Prižgali ga bodo na Pikelcu (nasproti strelišča). Zbirali se bodo ob pesmi in zabavi od 18. ure dalje.
koncerti
V Avditoriju Portorož bo 5. julija ob 21. uri nastopil ansambel bratov AVSENIK. Predprodaja vstopnic pri Kompasu v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu.
SKD Barkovlje prireja LETNI KONCERT MePZ Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Pertot, v petek, 29. t. m„ ob 20.30 v Evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili.
KD Slovan - Padriče obvešča, da je razstava Gabrijele Ozbič in Magde Tavčar (keramični izdelki - tkanine) odprta danes od 16. do 21. ure in jutri od 10. do 21. ure v Kraljevem skednju.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom Do 25. t. m. razstavlja akademska slikarka iz Maribora MAJA KOCMUT. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure.
Na sedežu ŠD Mladina razstavlja še danes, 23. t. m., slikar Jože SIGONI. Razstava je na ogled od 18. do 20. ure.
Danes se vzameta
GABRIELLA in DUŠKO
Obilo sreče in zadovoljstva
jima iskreno voščijo tiskarji Primorskega dnevnika
Danes se poročita
CHIARA LESIZZA in JANKO BUDIN
Iskreno jima čestita
Sekcija KPI J. Pegan iz zgoniške občine
Danes se poročita
MARISA in LORIS
Veliko sreče jima želijo
kolegi iz knjigovodstva, ZTT-ja in Primorskega dnevnika
Danes stopata na skupno pot
KARIN in VVALTER PURIČ
Da bi bila vajina pot vedno tako rožnata kot danes, vama iz srca želijo
mama, tata in Vanda z Andrejem
WALTERJU PURIČU in KARIN,
ki danes vstopata v skupno življenje, vošči vse najboljše
moški pevski zbor Vesna iz Križa
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 23. junija 1990
AGRIPINA
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 5.31 in zatone ob 21.59.
Jutri, NEDELJA, 24. junija 1990
JANEZ
PLIMOVANJE DANES: ob 4.43 najnižja -72 cm, ob 11.31 najvišja 37 cm, ob 16.42 najnižja -10 cm, ob 22.19 najvišja 49 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1010,4 mb ustaljen, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Raffaele Zarri, Piero Cante, Caterina Sokola, Ilaria Polla, Yas-min Mohammed Hassan Musse.
UMRLI SO: 80-letna Giuditta Rovis, 76-letna Caterina Dapas, 72-letni Romano Girometta, 52-letni Luciano Znebel, 66-letni Sergio Golessi, 49-letna Lorenza Farinola, 73-letna Palmira Zoccolante, 75-letna Giorgina Babich, 89-letna Alberto Lepre, 92-letni Antonio Gavino Dan, 75-letna Lucia Travan, 82-letna Maria Kontel, 75-letna Livia Petronio.
OKLICI: pevec Roberto Verzier in uradnica Manuela Dellavalle, inštalater Fabio Drozina in čistilka Gabriella Mar-chi, uradnik Cosimo Sorice in uradnica Assunta Silvestri, težak Sergio Vardabas-so in uradnica Giuliana Bozzer, šofer Ti-ziano Farfoglia in delavka Ornella Ur-baz, uradnik Fabio Apollinari in učiteljica Matilde Paino, tehnik Giorgio Chios-tergi in gospodinja Rita Gregorovich, uradnik Gianfranco Comuzzi in prodajalka Manuela Jerman, mehanik Roberto Zio in računovodkinja Elena Marsche, finančni podstražnik Luigi Esposito in gospodinja Rosalia Scognamiglio, finančni stražnik Raffaele Lavia in gospodinja Anna Lisa De Monte, skladiščnik Nevio Jerman in prodajalka Martina Degrassi,
frizer Andrea Di Benedetto in prodajalk3 Martin Di Natale, uradnik Pier Lui9’
Bencivenghi in prodajalka Fulvia Maraš-pin, trgovec Adriano Ligotti in prodajalka Maria Luisa Flego, prodajalec Livi° Amato in univerzitetna študentka CristF na Dussich, podčastnik Giorgio Moretti in čistilka Cristina Cergueni, mesar R°' berto Antoni in bolničarka Rosanna Sta-cul, uradnik Nicola Nuzzo in uradnica Cristina Tonon, tehnik Paolo Predonzan in prodajalka Sonja Candoni, menežer potujočih prireditev Walter Djordevic ij1 točajka Deborah Zidarich, šofer Livio IU' as in gospodinja Mara Sodnik, železniča« Sergio Misculini in trgovka Marina Me(' lak, agent javne varnosti Luciano Mancini in internist Susanna Bussolini, finančni stražnik Lanfranco Bianchi in prodajalka Annarita Bazzara, delavec Fabi° Gargiulo in gospodinja Ornella Di Čampo, uradnik Paolo Comelli in prodajalk® Manuela Bradassi, podčastnik javne’ straže Salvatore Moneta in študentka Gi°' vanna Cardullo, karabinjer Giorgio Ca-sare Foppolo in trgovka Anna Mari® t Carli, finančni stražnik Pietrp Falcetta m gospodinja Venera Castro.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote,
23. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan.2, Ul. T. Vecellio 24, Ul-Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, UJ-Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trli Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Ve nezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungom3' re Venezia 3 (Milje).	u
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefon za najnujnejše primere.
Ne le glasba dveh svetov
S slavnostnim koncertom, ki ga bo vodil južnokorejski dirigent Myung-Whun Chung (na sliki), se bo v sredo zvečer v Spoletu začel tradicionalni Festival dveh svetov. Letošnja izvedba, ki jo bo otvoril orkester pariške Opere s Fantastično simionijo Hectorja Berlioza, je že triintrideseta po vrsti. Poleg 66 glasbenih, gledaliških, opernih, baletnih, filmskih in drugače kulturnih prireditev nam oraaniza-torji letos prvič ponujajo še niz znanstvenih simpozijev. Otvoritev Festivala dveh svetov bo v sredo zvečer, ob 23.20, neposredno prenašala druga TV mreža RAL
sobota 14.15 RAI 1
Bongo e i tre avventurieri (ris.) sobota 20.40 RAI 1 Amore, dolore e allegria (dram.) nedelja 14.00 Canale 5 Un marito per Tillie (kom.) nedelja 21.00 Rete 4 Sfida infernale (vestern) ponedeljek 20.30 Canale 5 II Bounty (pust.) ponedeljek 22.20 Italia 1 Fuga da New York (pust.) torek 20.30 Italia 1 Lammiratore segreto (kom.) sreda 23.00 Odeon TV La citta e salva (krim.) četrtek 20.30 TMC I ragazzi irresistibili (kom.) petek 22.20 Italia 1 Velluto blu (krim.)
glasba
sobota 8.30 RAI 1 Bernstein in Beethoven sobota 12.55 RAI 3 Orkester Toscanini izvaja Mozarta sobota 23.10 RAI 2 Stratos festival nedelja 10.15 RAI 2 Alexis Weissenberg in Chopin nedelja 12.15 TMC Koncert skupine The Doors ponedeljek 0.25 Italia 1 Rock opolnoči: Frank Zappa četrtek 22.05 RAI 2 Novi Cantagiro
šport
nedelja 19.30 TV-Kp Odbojka WL: SZ-Japonska nedelja 21.50 RAI 2 in 23.00 TMC Avtomobilizem F1 - VN Mehike od ponedeljka do petka 15.00 TV-Kp Teniški turnir v Wimbledonu
ali
nedelja 17.40 RAI 1 Sanremo In The World torek 20.55 TV-Lj 1 Konec jedrskih sanj

I TALI JANŠKE TV M R E 2 E
1
RAI 1_________________________
7.00 Film: I lupi attaccano in branco (vojni, It. 1970, i. R. Hudson)
8.30 Devet Beethovnovih Simfonij z Leonardom Bernsteinom 9.45 Risanke: Čebelica Maja
10.10 Nad.: Doppia indagine
11.00	Dok. oddaja: Apartheid
11.55	Vreme in dnevnik
12.05 Film: Nils Holgherson (anim.)
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Film: Bongo e i tre avventurieri (ris., ZDA 1951, r. Walt Disney)
15.45	Sodobni umetniki: G. Vangl
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	SP v nogometu: osmine finala
19.00	Risanke: Tao Tao
19.25 Nabožna oddaja
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Film: Amore, dolore e allegria (dram., ZDA 1973, r. Alan J. Pa-kula, i. Maggie Smith)
22.30	Dnevnik in Posebnosti TG 1
23.30	TV film: Delitto a lieto fine
23.55	Nočni dngvnik in Mundial
1.05 Film: II bacio perverso (dram., ZDA 1964, r. Samuel Fuller, i. Constance Towers)
RAI 2_________________________
7.00 Otroška nanizanka: Lassie
7.25 Dokumentarec: Mac & Mutley -Zanimivosti iz živalskega sveta
7.55 Aktualno: Mattina 2
10.35 Evropski dnevi
11.05	Nadaljevanki: Falsa identita (zadnji del), 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Žrebanje lota
16.05	Film: II gaucho (kom., It. 1964, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman, Nino Manfredi)
17.45	Jahanje (iz Bergama)
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik, šport in Mundial
20.45	SP v nogometu: osmine finala (iz Barija)
22.55	Večerni dnevnik
23.10 Glasbena oddaja: Stratos festival - antologija italijanske glasbe
23.55	Zapiski o Mundialu
0.30 Film: La scintilla (kom., Fr. 1984, r. Machel Lang, i. Clio Gold-smith, Roger Hanin)
| RAI 3 ___________________________
12.55 Koncerti RAI 3: Mladinski orkester Arturo Toscanini izvaja Mozarta (Andante v C-durg K 315, Koncert št. 2 v D-duru K 314, dir. Giorgio Zagnoni)
13.30	Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10 Dokumentarec: Dadaumpa
14.30	Videosport: teniški turnir ATP (iz Genove)
16.45	Film: Donna nel fango (dram., VB 1952, r. Anthony Asguith, i. Dirk Bogarde, Jean Kent)
18.25 Drobci
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.30	Film: A gualcuno piace caldo (kom., ZDA 1959, r. Billy Wilder, i. Marilyn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon)
22.30	Variete: Blob. Di tutto di piu
23.00	Šport: Proces Mundialu
23.45	Nočni dnevnik
0.25 Film: 40 mg. di Germania (dram., ZRN 1986, r. Tevfik Baser, i. Ozay Fecht, Yaman Okay)
Skrito življenje v morskih globinah
Ambrogio Fogar bo današnjo dokumentarno oddajo Čampo base, ki bo na sporedu po koprski televiziji ob 19. uri, posvetil skrivnostnemu življenju v globinah oceana pred kalifornijsko obalo. S podvodno kamero so avtorji posneli pravi gozd do trideset metrov visokih alg, ki lahko zrastejo celo šestdeset centimetrov na dan. Morje seveda skriva še polno drugih zakladov, kot so nenavadne življenjske oblike in številne razbitine potopljenih ladij.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.10 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kviz: Časa mia
12.00	Aktualno: Čara TV
12.40 Kvizi: II pranzo e servi-
to, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Nanizanka:Tarzan.
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Film:	Tesoromio
(kom., It. 1979, r. Giulio Paradisi, i. Johnny Do-relli, Zeudi Araya)
22.30	Variete: Una rotonda sul mare 2, Srečanje z Redom Ronniejem
23.00	Nanizanke: Due come noi, 0.05 Lou Grant, 1.05 Bonanza
RETE 4______________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15 Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nad.: Sentieri, 14.40 • Azucena, 15.20 Cali-
fornia, 16.30 Veronica, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini
18.40 Danielin horoskop
18.45	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nad.: Topazio
23.00	Vesti iz parlamenta
23.45	Aktualno: Regione 4
24.00	Horoskop (pon.)
0.05 Film: La casbah di Honolulu (dram., ZDA 1954, r. John H. Auer, i. VVendell Corey)
1.55 Nanizanka: Dragnet
ITALIA 1____________
7.00 Otroška oddaja
8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Musiča e!
15.30	Rubrika: Leonardo
16.00	Otroška oddaja
18.00	Aktualno: Anteprima
18.30	Nanizanka: LJncredi-bile Hulk
19.30	Variete: Emilio'90
20.00	Risanke
20.30	Otroška oddaja: Bim bum bam - Posebnosti
22.30	Wrestling
23.15 Veliki boks
0.25 Filma Maria Soldatija: Botta e risposta (glas., It. 1949, i. Nino Taran-to); 2.05 Le avventure di Mandrin (kom., It. 1951, i. RafVallone)
■OPEOH______________
8.30	Nanizanki: Captain Nice, 9.30 Ouattro in amore
• 10.30 Aktualno: Il Leonardo
13.00	Rubrike: Odeon šport, 14.00 Forza Italia, 15.30 Top motori (pon.)
16.00	Branko in zvezde
16.15	Nad.: Colorina, 17.15 Senora (obnova)
18.15	Variete: USA Today
19.00	Aktualno: Ciao Italia
19.30	Šport: Excalibur (pon.)
20.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
20.30	Aktualno: Veronica Castro (2. del)
21.30	Nad.: Rosa selvaggia
22.30	Aktualnosti: Chic
23.00	Film: Flush... ovveros-sia la caccia al tesoro piu pazza d'America (kom., ZDA 1981, r. A.
t J. Kuehn, i. William Callaway)
0.30 Rubrika: Accendi i Mondiali
1.30	Aktualno: Ciao Italia
TMC_________________
8.30 Dober dan, Mundial!
9.00 Risanke: Snack
10.45	Nanizanka: Societa a irresponsabilita illimi-tata
11.30	Avtomobilizem: DP za prototipe
12.00	Avtomobilizem F3
12.30	Rubrika o motorjih
13.00	Zapiski o Mundialu
13.45	Film: Voglio essere amata in un letto d ot-tone (glas., ZDA 1964,
r. Charles Walters, i. Debbie Reynolds)
16.30	SP v nogometu: osmine finala (iz Neaplja)
.19.00 Aktualnosti: Mondia-lissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: , osmine finala (iz Barija)
23.00	Variete ob Mundialu: Galagoal
23.45 SP v nogometu (posnetek ene izmed tekem)
TELEFRIULI__________
10.55 Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Fa-miglia si fa per dire
12.30	Rubrika: Motor News
13.00	Nan.: After Mash
13.30	Tednik: Tigi 7 (pon.)
14.30	Rubrika o zdravstvu
15.00	Musič Box
17.30	Nanizanka: Ghostbu-sters
18.00	Nadaljevanka: Sapore di gloria
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Ekonomija in politika
20.30	Film: Un americano in vacanza (kom., It. 1945, r. Luigi Zampa, i. Valentina Cortese, Paolo Stoppa)
22.00	Nanizanka: Il brivido e Tavventura
23.00	Komedija: Le pillole di Ercole (i. Tulim Šolen-ghi, Paola Ouattrini)
1.00 Nočne vesti in News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi
TV Ljubljana 1________________|
9.00	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Smrček, 9.15 Lonček kuhaj - Mrzla mlečna juha, 9.25 ZBIS - Povodni mož,
9.45	Ciciban, dober dan, 10.00 Aliča v deželi risb, 10.15 nanizanka čudovita leta, 11.40 Zgodbe iz školjke
11.10	Oči kritike
11.50	Tednik
14.40	Rock Kompas (pon.)
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dok.: Iz tujih kuhinj - Japonska
18.40	Spored za otroke in mlade: Cvetlične zgodbe
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik, vreme, Utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Film: Kuba (dram., ZDA 1979, r. Richard Lester, i. Sean Connery, Brooke Adams, Jack Weston)
22.35	Dnevnik in vreme
23.00	Poletna noč, vmes nan. Murphy Brown, nad. Nekdo jezdi mimo in nanizanka Černi gad
TV Koper______________________
10.00	Dok.: Speciale campo base
11.30	Rubrika: Fish Eye (pon.)
12.00	O prvakih: Golden Juke box
13.30	Rubrika: Sottocanestro
14.15	Hokej - prvenstvo NHL (pon.)
15.15	Odbojka WL: SZ-Japonska
17.45	Tednik o motokrosu: Supercross
18.45	TVD Novice
19.00	Dok. oddaja: Campo base
19.30	TVD Stičišče
20.00	Zgodovina športa: Juke box
20.30	Am. nogomet NCAA: Auburne-Tennessee (posnetek)
22.00	TVD Novice
22.15	Rubriki: Speedy in Fish Eye
23.15	Zgodovina športa: Juke box
23.45	Odbojka: Beach Volley (pon.)
24.45	Rubrika: Fish Eye (pon.)
TV Ljubljana 2
16.40	SP v nogometu: osmine finala
19.00	Kako biti skupaj
19.30	Dnevnik
20.10	DP v rokometu (3. tekma finala)
20.40	SP v nogometu: osmine finala
23.35	Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem;
9.10	Valčki in polke; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Festival komorne glasbe 20. stoletja v Radencih; 11.45 Črnske duhovne pesmi;
12.00	Modre dalje; 12.20 Melodije;
12.40	Mednarodno zborovsko tekmovanje Guido d Arezzo; 12.50 Orkestri;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Radijska igra: Kneginja Darinka (Lejla Rehar);
18.41	Orkestri; 19.20 Zaključek,
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9100, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Šaljivci so med nami;
12.10	Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Na. obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne .informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in koledar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Lestvica primorskih popevk Radia Koper: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje;
11.00	V istrskem narečju; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Discoteca sound; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 23.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
Totdju v spomin
Že nekaj tednov se najprej na prvem državnem TV ekranu, zatem pa še na Berlusconijevi Italia 1 vrsti niz filmov edinstvenega italijanskega igralca-komika - Totoja. Tako bo ta teden (v četrtek, 28. 6., ob 20.30, na Italia 1) na sporedu njegov in sploh italijanski prvi barvni film.
Antonio De Curtis, ki je kmalu zaslovel z umetniškim imenom Totb, se je leta 1898 rodil v neapeljski četrti Sanita. Prav njegov rojstni kraj, točneje njegovi sedanji prebivalci, pa so se igralcu-komiku, ki je umrl pred 23 leti, poklonili na zelo »intimen« način. Že dober mesec dni se namreč v bližini Totojeve rojstne hiše šopiri zanimiv doprsni kip, ki so ga Neapeljčani postavili v spomin na imenitnega someščana. Za pobudo gre zasluga dobrosrčnim prebivalcem četrti, predvsem pa Združenju San Vincenzo Ferreri: za postavitev spomenika je združenje uporabilo denarni sklad, ki je običajno namenjen velikonočnim darilom za otroke posameznih članov te ustanove. Doprsni kip, ki ga je iz gline izdelal kipar Antonio Januario, so postavili v okvir iz črnega marmorja, celotna struktura pa sloni na svetlem marmornatem podstavku, nad katerim kraljuje živordeč napis.
Ob slovesni otvoritvi sta bili prisotni To-tojeva hči Liliana in vnukinja Elena. S tem dogodkom pa so se Neapeljčani iz četrti Sanita hoteli postaviti po robu neobčutljivim mestnim upraviteljem, ki že dalj časa zavlačujejo postavitev primernega »uradnega« spominskega obeležja v spomin na slavnega igralca.
A OUALCUNO PIACE CALDO — Some Like It Hot — Nekateri so za vroče, ZDA 1959.
V soboto, 23. junija, ob 20.30, na RAI 3.
Filmska komedija. Saksofonist Tony Curtis in kontrabasist Jack Lemmon sta slučajno priči pokola na dan svetega Valentina, zato ju morilci skušajo na vsak način likvidirati. Nesrečneža si izmislita iznajdljivo rešitev, da se izogneta gangsterskim mitraljezom. Preoblečeta se v čedni in brhki deklini in se tako našminkana pridružita potujočemu ženskemu orkestru, v katerem nastopa tudi očarljiva pevka - Marilyn Monroe. Njuna preobleka porodi seveda val najrazličnejših zmešnjav in komičnih paradoksnih situacij. Srednjevropski prefinjeni avtor ciničnih komedij Billy Wilder je res izvrsten, ko slika vzporedni nemogoči ljubezni med Curtisom v ženski varianti in živahno MarUyn' ter med nališpanim Lem-monom in nič hudega slutečim milijarderjem Brownom.
S	N
VIDEO NOTES
Oddaja:................
Postaja:_______________
Ura:___________________
\_______________________S
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_______________________
7.00	Nadaljevanka: Cronache marzia-ne - I marziani
8.45	Risanka: Čebelica Maja
9.15	Dok.: Kvarkov svet
10.00	Zelena linija
11.00	Maša in nabožna oddaja
13.30	Dnevnik
13.55	TV igra: Fortunissima
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Avtomobilizem F3 (iz Monze)
15.30	Risanke
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Nanizanka: II mago - Spia con-tro spia
17.40	Glasbena oddaja: Sanremo In The World - Večer v newyor-škem Madison Sguare Gardnu
19.40	Rubrika o Mundialu
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Športna nedelja
20.45	SP v nogometu: osmine finala (iz Milana)
22.55	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.10 Film: Ore rubate (dram., ZDA 1963, r. Daniel Petrie, i. Susan Hayward, Michael Craig)
RAI 2________________________
7.00	Otroška nanizanka: Lassie, nato zanimivosti
7.55	Aktualno: Mattina due
10.15	Glasbeni prostor: Chopinov Koncert št. 1 v e-molu op. 11
11.05	Film: Ludwig II. (dram., ZRN 1954, r. Helmut Kaeutner, i. O. W. Fischer, Ruth Leuwerick)
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Rubrika: Nonsolonero
14.15	Nadaljevanka: Beautiful
15.00	Nanizanka: Saranno famosi
15.45	It. prvenstvo v kolesarstvu
16.45	SP v nogometu: osmine finala (iz Turina)
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: Carla (kom., It. 1987, r. Dino Risi, i. Gundrun Landgre-be, Ivo Garrani)
21.45	Večerni dnevnik in vreme
21.50	Avtomobilizem F1 - VN Mehike
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Dokumentarec: Rock, pop, jazz -Osebnosti iz zgodovine glasbe
| RAI3____________________________
11.30	Avtomobilizem F3 (iz Monze)
12.30	Film: Jankee Pascia (pust., ZDA 1954, r. Joseph Pavney, i. Jeff Chandler, Rhonda Fleming)
14.00	Deželne vesti
14.10	Videosport: tenis - turnir ATP
17.00	Film: Soldato sotto la pioggia (dram., ZDA 1963, r. Ralph Nelson, i. Steve McOueen)
18.25	Drobci
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto ti piu
20.30	Film: Teste calde e tanta fifa (kom., ZDA 1980, r. R. Butler, i. Jim Dale, Darren McGavin)
22.00	Aktualno: Camice bianco -Zgodbe iz sprejemnih oddelkov
22.30	Variete: Blob
23.05	Filmske novosti
23.15	Proces Mundialu
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glen Gould (sodeluje Yehudi Menuhin; Beethoven)
0.50 SP v motokrosu
Uspeh italijanske popevke v Ameriki
Adriano Aragozzini, organizator Festivala italijanske popevke v Sanremu, je svojo prireditev popeljal tudi v Združene države Amerike, kjer je požela izreden uspeh zlasti med italijanskimi izseljenci. Danes popoldne, ob 17.40, nam RAI 1 ponuja zanimive utrinke s tega nenavadnega popotovanja in s slavnostne predstave, ki jo je v ne-wyorškem gledališču Madison Sguare Garden vodil Toto Cutugno (na sliki). Poleg njega so nastopili najpopularnejši italijanski pevci.
■ ZASEBNE TV PO
STAJE '•
CANALE 5____________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Nanizanki: Love Boat,
10.30	L'uomo del mare
11.00	Rubriki: Block-Notes,
12.00	Anteprima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Film: Un marito per Tillie (kom., ZDA 1972, r. Martin Ritt, i. Walter Matthau)
16.00	Nanizanka: Giovani avvocati
17.00	Variete: Nonsolomoda
17.30	Nanizanka: Ovidio
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 18.45 La mota della fortuna
20.30	TV film: Uccelli di rovo (dram., ZDA 1983, r. Daryl Duke, 4. del)
22.30	Variete: Dieci e lode
23.15	Nanizanka: Charlie's
Angels
23.45	Italija sprašuje
0.45 Nanizanki: La premia-ta agenzia Whitney,
1.45	Lou Grant
RETE 4_______________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Rubrika: Veliki golf
10.30	Nanizanka: Ouesta e Hollywood
11.00	Rubrika: Čara TV
11.30	Aktualno: Ciak
12.20	Aktualno: Regione 4
12.30	Iz parlamenta
13.15	Variete: Dieci e lode
14.00	Film: Hatari (pust., ZDA 1962, r. Howard Hawks, i. John Wayne)
17.00	Nanizanki: Come era verde la mia pelle,
18.00	Ouesta e Holly-wood
18.30	Danielin horoskop
18.35	Film: Non dirmi addio (dram., ZDA 1946, r. VValter Lang, i. Maure-en 0'Hara)
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: Sfida infernale (vestern, ZDA 1946, r. John Ford, i. Henry Fonda, Linda Darnel)
22.55	Koncert v Scali: Lorin Maazel dirigira Les of-frandes oubliees (Mes-siaen) in Bacchus et Ariane (Roussel)
23.35	Horoskop (pon.)
23.40	Film: LTncgndiario
(krim., VB-ZDA 1970, r. Šidney Hayers, i. An-nianette Comer)
1.40	Nanizanka: Dragnet
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
10.30	Rubrika: Leonardo
11.00	Nanizanki: Luomo di Singapore, 12.00 Ma-nimal
12.50	Tednik: Grand Prix
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Nanizanke: Chopper Sguad, 15.30 Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nanizanka: CHara
19.00	Risanke
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: La famiglia Brandacci (kom., It. 1987, r. Sergio Martino, i. Leo Gullotta, Silvio Spaccesi)
22.30	Film: Delitto sulLau-tostrada (krim., It. 1982, r. Bruno Corbuc-ci, i. Tomas Milian)
0.30 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.30	Chopper Sguad
ODEON_______________
8.30	Nanizanki: Captain Nice, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Branko in zvezde
13.45	Film: Heidi diventa principessa (anim.)
14.45	Obnova nadaljevanke: Rosaselvaggia
15.45	Nad.: Colorina
16.45	Nanizanka: Houston Knights - Due duri da brivido
17.45	Variete: Benny Hill Show
18.30	Hollywood movies
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Dokumentarec: Diario di Soldati
20.00	Branko in zvezde
20.25	Film: La leggenda di
Robin Hood (pust., ZDA 1938, r. Michael Curtiz, i. Errol Flynn, Olivia De Havilland)
22.30	Film: II piatto piange (kom., It. 1974, r. P.Nuzzi, i. Aldo Macci-one)
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
TMC__________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Koncert: The Doors
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
14.00	Film: Storia di tre amori (dram., ZDA
1953, r. Vincent Min-nelli, i. Kirk Douglas)
16.30	SP v nogometu: osmine finala (iz Turina)
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	TMC News
20.30	SP v nogometu: osmine finala (iz Milana)
23.00	Avtomobilizem F1 -VN Mehike
TELEFRIULI___________
10.20	Nanizanke: Ghostbus-ters, 11.00 Lalbero del-le mele, 12.00 Famiglia si fa per dire
12.30	Rubrika: Italia Cin-guestelle
13.00	Rubrika z županom
14.30	Nan.: Police News
15.30	Musič box
18.00	Nan.: Love Story
19.00	Športne vesti
19.30	Nan.J giorni di Brian
20.30	Film: Marino e il mare (dram., r. Francesco Canova, 1. del)
22.30	Nanizanka: II brivido e Lavventura
23.00	Športne vesti
23.30	Nanizanka: L'artiglio del drago
0.10 Vesti: News
TELE 4_____________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Ljubljana 1_________________|
9.05	Video strani
9.15	Otroška matineja: Živ žav
10.05	Dok.: Zgodbe iz mest - Livno
10.35	Pevski tabor '90 (iz Šentvida pri Stični), vmes (10.45) Videomeh v Ameriki in (11.25) Kmetijska oddaja
13.35	Video strani
15.20	Video, strani
15.30	Prisluhnimo tišini
16.10	Nad.: Formula 1 (Saada-Geoffri-on, i. Alain Prost, 11. del)
17.00	Dnevnik in poslovne informacije
17.05	Film: Scaramouche (pust., ZDA 1952, r. George Sidney, i. Ste-wart Granger, Mel Ferrer, Elea-nor Parker)
19.00	Risanka in Mernik
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Pot na jug (B. D. Fei-joo-J. B. Stagnaro, r. Juan Bau-tista Stagnaro, i. Adrian Ghio, Mirjana Jokovič, 1. del)
21.05	Zdravo
22.40	Dnevnik in vreme
23.00	Video strani
TV Koper
10.00	Zgodovina športa: Juke box
10.30	Tenis - turnir ATP (pon.)
11.30	Rubrika: Veliki tenis
13.00	Oddaja o košarki: Sottocanestro
13.45	Tednik o motokrosu: Supercross
14.45	Odbojka WL: SZ-Japonska (ponovitev 1. tekme)
17.15	Šport na ameriških univerzah: ameriški nogomet in košarka
18.45	TVD Novice
19.00	Rubrika: Speedy
19.30	Odbojka WL: SZ-Japonska
22.15	TVD Novice
22.30	Dok.: Speciale Čampo Base
24.00	Rubrika: Speedy (pon.)
24.30	Rubrika: Fish Eye (pon.)
TV Ljubljana 2_______________
10.00	Oddaja za JLA
16.30	SP v nogometu: osmine finala
18.55	Ansambel Ivana Ruparja (pon.)
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarec: Grad Tabor
20.40	SP v nogometu: osmine finala
23.00	Kronika Jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku
• RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik:
14.00	Poročila; 8.20 Jutranji koledar;
8.30	Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Glasbeno srečanje otrok: Mali pevci; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri;
11.30	Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Aktualna tema: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Zgodba za popotnico (Alenka Rebula Tuta, pon.); 14.50 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba ob dogodkih, rezultatih in komentarjih;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan;
9.05	Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja;
10.30	Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan - dogodki in obletnice;
13.20	Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Priljubljene melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
12.30	Aktualno: Primorski dnevnik;
12.45	Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset;
18.30	Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.15 Programi tedna;
8.25	Pesem tedna; 10.35 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.30 Glasba in šport;
18.30	Najnovejše Long Playing plošče;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
SCARAMOUCHE, ZDA 1952.
V nedeljo, 24. junija, ob 17.05, na TV-Lj 1.
Pustolovski Ulm. Mušketirski oziroma sabljaški filmi uživajo od nekdaj velik uspeh med široko publiko: tako tradicionalni spektakli v Dumasevem duhu (od Treh mušketirjev do Dvajset let pozneje) ali iz gusarsko-pomorskega okolja, kot duhovite burke o Zorru ali o prefinjenem nosatem sabljaču Cyranoju de Berge-racu. V to zvrst popularnih ljudskih junakov spada seveda tudi legendarni Scaramouche, ki ga v tej klasični epizodi posrečeno pooseblja Stewart Granger. Izredni francoski sabljač, neprekosljiv zmagovalec neštetih spopadov, trdno sklene, da bo maščeval smrt svojega velikega prijatelja. V ta namen se preobleče v potujočega igralca in tako lahko nemoteno zasledi krivca, mogočnega markiza in prav tako izkušenega sabljača Burbona.
TV PREMIKI
Dama za nedeljo
Kakšna bo nova podoba nedeljskega varieteja prve televizijske mreže RAI Dome-nica in? Ob koncu letošnjega niza se je zdelo, da je že vse zmenjeno: Gianni Bon-compagni še vedno med avtorji in za režijsko mizo, Giancarlo Magalli pa kot novi voditelj namesto elegantne Edwige Fe-nech; nenadoma pa se je vse spremenilo. Doslej se ve le, da bo Boncompagni avtor nove oddaje, režijo pa bo prepustil Simo-netti Tavanti, medtem ko Magalli trdi, da bo vodil oddajo le, če bo sprejet njegov predlog za popolno prenovitev varieteja. »Po mojem mnenju po štirih letih oddaja nujno potrebuje nekakšno novo formulo, v kateri bo več prostora za intervjuje in resne tematike, torej globljo vsebino, več idej in manj prepevajočih deklet, križank in igric,« razlaga Magalli, ki si poleg tega želi v studiu pravo občinstvo in morda nekaj izbranih fantov in deklet, kot je navada v Arborejevih programih.
Drugo odprto vprašanje pa zadeva Ma-gallijevo partnerico, ki bi morala prevzeti žezlo prelestne Fenech. V začetku je RAI baje predlagala Gabriello Carlucci, za katero pa je bilo pozneje sklenjeno, da bo nadomestila Simono Marchini med tedenskim opoldanskim sporedom. Druga kandidatka za pomebno nalogo pa je sedaj pevka Mietta (na sliki), ki se je skupaj z Ama-deom Minghijem uvrstila na tretje mesto na sanremskem festivalu. Če se bodo napovedi uresničile, bo to prva tovrstna izkušnja enaindvajsetletne Miette, ki se bo morala izkazati v intervjujih in igricah.
VIDEO NOTES
Oddaja: .........-___—_
Postaja:......_._______
Ura:	______-_________
\________________________v
ITALIJA N S K E TV MREŽE
111B|I
RAI 1_________________________
7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: Boezio e il suo re
11.55 Vreme in kratke vesti
12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: II boxeur e la ballerina (kom., ZDA 1978, r. Stanley Domen, i. George Scott)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanta: Tao Tao
18.15	Nanizanka: Cuori senta eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Batbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Film: II suo onore gridava ven-detta (vestern, ZDA 1953, r. Rao-ul Walsh, i. Rock Hudson, Don-na Reed), nato (22.00) Dnevnik
22.20 Dokumentarec: leri la guerra, oggi la pace (zadnji del)
23.40	Dokumentarec: ABC '90
0.05 Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Protagonisti in prvaki Mundiala
| RAI 2__________________
7.00 Otroški nanizanki: Lassie, 8.15 1,'isola dei ragazzi, vmes risanke
9.30 Rubrika o židovski kulturi
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: II padiglione del-la morte, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Film: II romanzo di un ladro di cavalli (dram., It. 1971, r. Fedor Hanzekovic, i. Yul Brynner, Jane Birkin)
17.45	Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in šport
20.35 Rubrika o nogometu
20.45	Sp v nogometu: osmine finala (prenos iz Rima)
22.55	Dnevnik - nocoj
23.05 Nan.: Avvocati a Los Angeles
23.55	Zapiski o Mundialu
0.30 Dnevnik, vreme in horoskop
0.45 Film: Assassinio al sole (dram., Fr. 1973, r. Philippe Labro, i. Yves Montand)
RAI 3
13.30	Atletika: kros - Giro dei due Sassi (iz Matere)
14.00	Deželne vesti
14.10	Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Videosport: bezbol - tekma v play-offu
16.15 SP v nogometu: osmine finala (prenos iz Genove)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Film: Class (kom., ZDA 1982, r. Lewis John Carlino, i. Jacgueli-ne Bisset, Andrew McCarthy, Stuart Margolin)
22.10	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Šport: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glen Gould (Strauss, Mozart; urednik Piero Rattalino)
In sedaj najuglednejši teniški turnir
Danes se začenja prvo kolo teniškega turnirja v Wimbledonu. Največ pričakovanja vzbuja nastop Ivana Lendla (na sliki), ki doslej ni se nikoli zmagal na tem najpomembnejšem turnirju na travi. Na turnirju Oueens Club je z zmago nad Beckerjem dokazal, da je v odlični formi. Srečanja bo vsak dan, ob 15. uri, prenašala koprska TV, na kateri bodo vsak večer tudi povzetki in intervjuji s protagonisti, povzetke pa bo vsak dan pozno ponoči nudila Italia 1.
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: II Bounty (pust., ZDA 1984, r. Roger Do-naldson, i. Mel Gibson, Anthony Hopkins)
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.55 Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto della-
more, 17.00 Andrea Celeste
18.40	Horoskop (vodi Daniela Rosati)
18.45	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.: Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nad.:Topazio
23.00	Tenis: Turnir v Wim-bledonu (posnetki)
2.30	Horoskop (pon.)
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Caf-fellatte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.L
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Arnold, 18.30 L'-incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: Beniamino segu-gio celeste (kom., ZDA
1980,	r. Joe Čamp, i. Chevy Chase, Omar Sharif)
22.30	Film: 1997 fuga da New York (pust., ZDA
1981,	r. John Carpen-ter, i. Donald Leasen-ce, Kurt Russell)
0.25 Rock opolnoči: Frank Zappa
1.35	Nanizanka: Sulle stra-de della California
ODEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur, re dei britanni
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Smešnice in variete
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Camila (dram, Arg. 1984, r. Maria Lui-sa Bemberg, i. Susu Pecoraro, Imanol Ari-as)
22.30	Dokumentarec: Diario di soldati
23.00	Film: Ghoulies II. (fant., ZDA 1986, r. John Carl Biichler, i. Damon Martin, Royal Dano)
TMC_________________
8.30	Dober dan. Mundial
9.00	Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Occhi della men-te (dram., ZDA 1972, r.
Lee Catzin, i. Monte Markhan)
16.30	SP v nogometu: osmine finala (iz Genove)
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: osmine finala (iz Rima)
23.00	Vesti
23.15	Variete: Galagoal
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Dokumentarec: Alle ' sorgenti del suono
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanka: Passio-ni
18.00	Nanizanka:	Police
News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanke: L'artiglio del drago, 20.30 Sapo-re di gloria, 21.30 I gi-orni di Brian, 22.30 II brivido e 1'avventura
23.00	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
.0.10 Vesti: News
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
■ SLOVENSKE MREŽE
TV Ljubljana 1________________
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe
9.20	Mozaik. Utrip, 9.35 Zrcalo tedna,
9.50	Mernik, 10.05 Srečanje koroških vižarjev
10.35	Video strani
14.15	Video strani
14.25	Zdravo (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Utrip, 18.25 Zrcalo tedna (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: Radovedni taček - Vrata, 18.55 Cvetlične zgodbe
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Osmi dan v tednu (Željko Mijanovič, r. Božidar Nikolič)
21.10	Osmi dan
22.00	Dnevnik in vreme
22.15	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (7. del) in nanizanka Leteči cirkus Monthyja Pythona
TV Koper_____________________
12.00	Odbojka WL: SZ-Japonska (pon.)
15.00	Teniški turnir v Wimbledonu (iz Londona)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Kulturna rubrika
20.30	Teniški turnir v VVimbledonu (povzetek naj pomebnej šega srečanja)
21.45	Teniški turnir v Wimbledo-mnpovzetki in intervjuji
22.00	TVD Novice
22.15	Nočni boks
23.00	Šport na ameriških univerzah: ameriški nogomet in košarka
24.45	Rubrika: Fish Eye (pon.)
TV Ljubljana 2______________
16.40	SP v nogometu: osmine finala
19.00	Dokumentarna oddaja: Kulturna dediščina - Rab
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Plesni nokturno: Obsedenost (L.V. Boccherini - V. Dedovič)
20.40	SP v nogometu: osmine finala
23.00	Glas. oddaja: Sestanek na vrhu
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Slovenska lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kan-tavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Melodjje; 12.40 Deželna zborovska revija Corovivo; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbena medigra;
15.00	Manjšinski potopis: V Evropo in nazaj; 15.30 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Deseti brat (6. del); 17.38 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Popotovanje; 8.30 Lepljenka; 8.50 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali' smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola;
14.20	Mladi glasbeniki; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan,
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper;
13.15	V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbemo-govor-ni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Glasbena^ oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00 Mbcage; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 19.30 Potujte s Putnikom;
20.30	Loža v operi, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
i
Športni portret
Martina Navratilova
Bolj kot Ivan Lendl, ki se že od aprila z nastopi izključno na travnatih igriščih vnovič pripravlja na osvojitev turnirja v VVimbledonu, edinega turnirja za Veliki slam, ki še ne pripada njegovi neizmerni zbirki trofej, je v središču pozornosti dvotedenskega londonskega vihtenja z loparji Martina Navratilova. Pripravlja se na rekord »vesoljskih« razsežnosti. Zmago v Londonu namreč naskakuje devetič, s čimer bi postala prva dama tega slovitega turnirja.
Po sijajni seriji zaporednih uspehov od leta 1982 do leta 1987, je kazalo, da bo Martina zlahka potolkla rekord Američanke Helen VVills Moody, vendar jo je s predlansko osmo zmago šele dohitela. Pot v wimbledonska nebesa ji je prekrižala Zahodna Nemka Steffi Graf, ki jo je premagala na zadnjih dveh izvedbah.
Zdaj se že 33-letna Navratilova dobro zaveda, da za svoj podvig nima več veliko časa, zato je trdno odločena, da zmaga letos. Navsezadnje ji igranje na travi še najbolj ustreza. Lahko se, edina med ženskami, ponaša s po moči »moškim« servisom, s svojimi elegantnimi voleji pa se lahko izogne dolgotrajnemu igranju z osnovne črte, kateremu je iz leta v leto vse manj kos, še zlasti, če so na drugi strani mreže igralke, kot Šeleševa, Grafova ali novi up Caprija-tijeva. Upanje Martine ni iz trte izvito, bomo videli, ali se ji bo račun izšel.
IL ROMANZO Dl UN LADRO Dl CAVALLI — Romance of a Horsethief — Zgodba konjskega tatu, ZDA 1971.
V ponedeljek, 25. junija, ob 16. uri, na RAI 2.
Dramatični film. Avtor tega nenavadnega filma je Američan Abraham Polon-sky, ki je zaradi znamenitega kritičnega filma Le iorze del male iz leta 1948 moral prenašati skoraj dvajsetletno politično preganjanje, preden je lahko zopet prišel do režije. V tem filmu je svoj »anarhistični« pogled na svet dobesedno prenesel na evropska tla. V nedoločenem poljskem kraju ob meji med Rusijo in Nemčijo smo priča nanavadnim dogodkom, ki izvirajo iz velike revščine. Ko se prične vojna med Rusijo in Japonsko, Kozaki prerešetajo vso pokrajino in polovijo konje, edino preostalo premoženje revnih kmetov. Tedaj si nesrečni krajani domislijo in tudi izpeljejo drzen načrt: povežejo se s tamkajšnjimi prostitutkami in vojakom pokradejo konje. Vso duhovitost in ironijo zapleta res prepričljivo podoživlja hollywoodski Rus Yul Brynner.
VIDEO NOTES
Oddaja:..........;.:...
Postaja: ___________|__
Ura: __________________
\________________________J
I T A LIJANSKE TV MREŽE ■
RAI 1_________________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: L'assassinio dei Fratelli Rosselli
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Ribrika: Vse o Mundialu
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: Quel giardino di aranci fatti in časa (kom., ZDA 1982, r. Herbert Ross, i. Walter Matthau)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanka in Iz parlamenta
18.15	Nanizanka: Cuori senza eta
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.45	Mundial, vreme in dnevnik
20.45	SP v nogometu: osmine finala (iz Bologne), nato (22.55) Dnevnik
23.05	Variete: Nagrada Via Condotti
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
1.00	Danes v parlamentu
| RAI 2____________________________
7.00	Nanizanki: Lassie, 8.15 Llsola dei ragazzi, vmes risanke
9.00	Zdravnik neposredno
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: II padiglione del-la morte, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanka: Saranno famosi,
15.30	Mister Belvedere
16.00	Film: La pecora nera (kom., It. 1968, r. Luciano Salce, i. Vittorio Gassman)
17.45	Iz parlamenta in Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: Una vergine per il principe (kom., It. 1965, r. P. Festa Campanile, i. Vittorio Gassman, Virna Lisi)
22.15	Večerni dnevnik in Dosje
23.25	Vreme, dnevnik, horoskop
23.45	Zapiski o Mundialu
0.30 Film: Dedee d'Anverse (dram., Fr. 1948, r. Yves Allegret, i. Simone Signoret)
| RAI 3____________________________
14.00	Deželne vesti
14.10	Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Videosport: ameriški nogomet -ital. prvenstvo, sabljanje - mednarodni turnir jr. in jahanje - it. prvenstvo
16.45	SP v nogometu: osmine finala (prenos iz Verone)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
20.30	Film: La storia infinita (fant, ZRN 1984, r. VVolfgang Petersen,
i.	Noath Hathaway, Barret Oliver)
22.00	Film: II monello (dram., ZDA 1921, r-i. Charlie Chaplin)
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Športna oddaja: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould (Strauss)
'v'
Zenski voditeljici varieteja o Mundialu
Odgovorni na zasebni mreži TMC so baje sklenili, da bodo med Mundialom poleg prenosov in posnetkov z igrišč na sporedu skoraj izključno oddaje o nogometu, vendar jim je treba priznati, da so nekatere prijetne in zanimive tudi za manj zagreto občinstvo. To velja predvsem za variete Galagoal, ki je na sporedu vsak večer ob 23.15, razen ob nedeljah. Alba Parietti in Marina Sbardella (na sliki) se iz studia povezujeta s sodelavci na stadionih in v nočnih lokalih.
Z A S E B NE TV POSTAJE •
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: La grande fuga (vojni, ZDA 1963, r. John Sturges, i. Steve McOueen, Richard At-temborough, 1. del)
22.15	Nanizanka: Charlie's Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.20	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.35	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi girail mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto della-more, 17.00 Andrea
Celeste, 18.10 La valle dei pini
18.40	Danielin horoskop
18.45	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.:Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nad.: Topazio
23.00	Tenis: turnir v Wim-bledonu (posnetki)
2.30	Horoskop (pon.)
ITALIA 1_____________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte, nato risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Arnold, 18.30 L'-incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: L'ammiratore segreto (kom., ZDA 1985, r. David Greenwald, i. Thomas Howell, Wal-lace Stone)
22.20	Film: Noi non siamo angeli (vestern, It. 1975, r. Gianfranco Pa-rolini, i. Michael Coby, Paul Smith)
0.10 Aktualno: Čara TV
1.00	Nanizanki: Sulle stra-de della California,
2.00	Chopper Sguad
OPEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colo-rina, 17.15 Senora
18.15	Smešnice in variete
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Niente di grave, suo marito e incinto (kom., Fr. 1974, r. Jac-gues Demy, i. Cahteri-ne Deneuve, Mireille Mathieu)
22.15	Šport: Excalibur
22.45	Film: Punk Angels - I
gladiator! del sabato sera (dram., ZRN 9181, r. Carl Schenkel, i. Dave Balko)
0.30 Nanizanka: Un salto nelbuio
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC_________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: La moneta insan-guinata (krim., ZDA
1947, r. John Brahm, i. George Montgomery)
16.30	SP v nogometu: osmine finala (iz Verone)
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: osmine finala (iz Bologne)
23.00	Vesti
23.15	Variete: Galagoal
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Dokumentarec: Alle sorgenti del suono
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.00	Musič Box
17.15	Nad.: Passioni
18.00	Nanizanka:	Police
News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanka; L'artiglio del drago
20.30	Film.: Marino e il mare (dram., R. Francesco Canova, i. R. Pradella,
2.	del)
22.30	Rubriki: Šport in šport,
23.30	Friuli Mondiale
24.00	Vesti in News
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE •
TV Ljubljana 1________________
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke
9.30	Mozaik: Osmi dan (pon.)
10.15	Video strani
15.15	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj - Čokoladna zmrzlina,
18.25	Pika Nogavička
19.10	Risanka
19.15	Dobro je vedeti in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Oče bom (F. Ni-colini, r. Gianfranco Albano, i. Gianni Morandi, Sophie Carle, Sissi Hofferer, 4. del)
20.55	Aktualno: Konec jedrskih sanj -za Švedsko in za nas...
21.55	Dnevnik in vreme
22.10	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (8. del) in nanizanka Leteči cirkus Monthyja Pythona
TV Koper
12.00	Teniški turnir v Wimbledonu (ponovitev posnetkov)
15.00	Teniški turnir v VVimbledonu (iz Londona)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir v VVimbledonu (povzetek najpomembnejšega srečanja)
21.45	Teniški turnir v VVimbledonu: povzetki in intervjuji
22.00	TVD Novice
22.15	Rubrika: Eurogolf
23.15	Dokumentarec: Čampo Base (vodi Ambrogio Fogar)
24.45	Rubrika: Fish Eye (pon.)
TV ljubljena 2________________
16.40	SP v nogometu: osmine finala
18.55	Slovenska ljudska glasbila in godci: Violinske citre
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Žrebanje lota
20.35	SP v nogometu: osmine finala
23.00	Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Arhipelag Goli; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov;
9.40	V znamenju sreče; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Deželna zborovska revija Corovivo; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mi in glasba; 17.10 Roman: Deseti brat (pon. zadnjega dela); 17.39 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes...; 13.38 Do 14.00; 14.05 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalnica;
14.40	Radijski merkurček; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za ...; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta: napovedi in komentarji; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Jutranji glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 10.00 Dnevni pregled tiska;
10.40	Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Glasbena oddaja.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
1
i
FILMI NA MALEM EKRANU
V ŽARIŠČU
Batman, Dick & Roger
Madonna Louise Veronica Ciccone bo julija spet v Italiji in obljublja, da bo tokrat še drznejša in agresivnejša, kot je bila leta 1987, ko se je zadnjič mudila pri nas. Madonna bo nastopila 10. in 11. julija na stadionu Flaminio v Rimu ter 13. julija v Turinu, že sedaj pa jo vabijo na vsa mogoča srečanja in prireditve. V informacijo naj vam bo tokrat dovolj, da ji misli Marco Pannella prirediti srečanje s poslanko Ilo-no Staller, bolje znano kot Cicciolino.
Ne vemo, kaj Madonna misli o Ciccioli-ni, sicer pa ji je to srečanje zaenkrat najverjetneje deveta briga. V tem obdobju se namreč preveč veseli uspeha filma Dick Tracy, ki ga je, posnela v družbi in v režiji Warrena Beattyja (slika ju ponazarja skupaj prav med snemanjem Dicka Tracyja). Film je dosegel največji uspeh med Dis-neyjevimi stvaritvami v prvem tednu predvajanja, saj je s 22,5 milijoni dolarjev v enem samem week-endu potolkel prejšnji rekord, ki je pripadal Roger ju Rabbitu z »borimi« štirinajstimi milijoni dolarjev. Resnici na ljubo pa je treba pristaviti, da je Dick Tracy (stal je trideset milijonov dolarjev), katerega scenarij je bil napisan po znanem stripu, zvabil v blagajne komaj dobro polovico tistega, kar je lani v prvem tednu predvajanja pospravil Batman družbe Warner Bros.
Poudariti gre, da je Dick Tracy naletel na dokaj ugodno kritiko, ki je še zlasti podčrtala Beattyja za režijo, za sam nastop in tudi za napor pri produkciji. Naj omenimo, da sta v filmu ob VVarrenu Beattyju in Madonni nastopila še zvezdnika kot sta Dustin Hoffman in James Caan.
LA STORIA INFINITA — Die Unendliche Geshichte - Zgodba brez konca, ZRN 1984.
V torek, 26. junija, ob 20.30, na RAI 3.
Fantastični Ulm. Mali Bastian rad sanjari. Namesto da bi sledil pouku, se raje skrije na šolskem podstrešju in vneto bere skrivnostno knjigo, ki jo je dobil v zaprašeni štacuni. Knjiga ga popelje v čudežni svet zunaj časa in prostora, v Deželo domišljije, kjer na dnu skrivnostna sila Niča postopno uničuje in požira vse, kar obstoja. Mali bojevnik Atreyu dobi od čarovnika Cairona naročilo, naj poišče posebni lek za bolno Malo cesarico, kajti le ona lahko reši Deželo domišljije pred uničenjem. Atreyu s svojim vrancem premosti številne zapreke in preteče neskončne razdalje skozi brezčasnost, dokler ne pride do preročišča: tu mu napovejo, da lahko reši Cesarico in z njo Svet domišljije le mali Zemljan. Bastian spozna, da mora še sam stopiti v fantastično zgodbo.
A
VIDEO NOTES
Oddaja:..
Postaja:_______________
Ura:_._________________
V________________________J
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1_________________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: Uassassinio del Fratelli Rosselli
11.55	Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: Quell'incerto sentimente (kom., ZDA 1941, r. Ernst Lu-bitsch, i. Merle Oberon)
15.55	Risanka: Mali zmaj Grisu
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanke in Iz parlamenta
18.15	Nanizanka: Cuori senza eta
18.45	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Gala večer OZN: Veliki boj
22.40	Dnevnik
22.50 Šport v sredo: atletika - VN IAAF (iz Helsinkov)
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Protagonisti in prvaki Mundiala 1.00 Danes v parlamentu
RAI 2
7.00	Nanizanki: Lassie, 8.15 L'isola dei ragazzi, vmes risanke
9.00	Zdravnik neposredno
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: II padiglione del-la morte, 11.55 Capitol -
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.20	Film: I tre della Croce del Sud (kom., ZDA 1963, r. John Ford, i. John Wayne, Lee Marvin)
17.55	Iz parlamenta in Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30 TV film: Una povera ragazza ric-ca - Zgodba Barbare Hutton (biog., ZDA 1987, r. Jarrott-Wise, i. Farrah Fawcett, 1. del)
22.10 Dnevnik - nocoj
22.20	Variete: Ti ricorti il Cantagiro?
23.20	33. festival dveh svetov
0.35 Dnevnik, vreme in horoskop
0.50 Film: II dado e tratto (dram., Fr. 1957, i. G.Grandier, i. J.Gabin)
RAI 3________________________
14.00	Deželne vesti
14.10	Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Film: Anna e il re del Siam (dram., ZDa 1946, r. John Crom-well, i. Rex Harrison)
16.45	Drobci
17.15 Videosport: atletika - VN IAAF (iz Helsinkov)
18.55	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di pili (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
20.30	Film: Un lupo mannaro america-no a Londra (groz., ZDA 1981, ZDA 1981, r. John Landis, i. David Naugton, Jenny Agutter, Griffin Dunne)
22.10	Resnične zgodbe: Maurizia - una vita lunghissima
22.55	Dnevnik - nocoj
23.00	Šport: Proces Mundialu
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould (Schubert, Strauss, Ravel)
Gala prireditev za boj proti mamilom
Nocoj, ob 20.40, bo prva TV mreža RAI prenašala posebno prireditev Organizacije združenih narodov za boj proti mamilom. Gala večer bo v starorimskem prizorišču Circus Maximus, vodil pa ga bo Federico Fazzuoli (na sliki z odgovornim za agencijo UNFDAC Di Gennarom). Med gosti bodo še generalni sekretar OZN Perez De Cuellar, Giulio Andreotti, Rita Levi Montalcini, Ornella Muti, Ren-zo Arbore, Pele in Michel Platini ter številne druge osebnosti.
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE S____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto
19.00	II gioco del nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.30	Film: La grande fuga (vojni, ZDA 1963, r. John Sturges, 2. del)
22.15	Nan.:Charlie's Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.20	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroški spored: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini
18.40	Danielin horoskop
18.45	Nanizanka General Hospital
19.30	Nad.:Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
20.55	Aktualno: Alberto Sor-di presenta
21.00	Film: Il prof. dott. Gui-do Tersilli primario... (kom., It. 1969, r. Luciane Salce, i. Alberto Sordi, Ira Furstem-berg)
23.00	Tenis: turnir v Wim-bledonu (posnetki)
2.30	Horoskop (pon.)
ITALIA 1___________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Arnold, 18.30 L -incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film:	Laguna blu
(pust., ZDA 1980, r. Randal Kleiser, i. Bro-oke Shields, Christop-her Atkins)
22.30	Nanizanka: Vietnam addio
23.40	Nanizanke: Sulle stra-de della California, 0.40 Chopper Sguad,
1.40	Ai confini della realta
OPEON_______________
9.30	Nanizanka: Arthur, re deibritanni
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Rosa selvaggia,16.15 Colori-na, 17.15 Šenora (obn.)
18.15	Smešnice in variete
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Il leone di Tebe (pust., It. 1964, r. Gior-
io Ferroni, i. Mark orrest, Massimo Se-rato)
22.30	Hollywood Movies
23.00	Film: La citta e salva (krim., ZDA 1950, r. Bretaigne VVindust, i. Humpnrey Bogart)
0.30 Rubriki: Chic, 1.00 Ciao Italia
TMC_________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Tutti i mercoledi (kom. ZDA 1966, r. Ro-
bert Ellis Miller, i. Jane Fonda)
17.00	Nanizanki: Due pazzi scatenati, 18.00 Mas-guerade
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Cantando sotto
la pioggia (glas. ZDA 1952, r. Kelly-Donen, i. Gene Kelly)
22.25	Znanstveni tednik: Galileo
23.00	Vesti
23.15	Variete: Galagoal
TELEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L albero delle mele, 12.00 Fami-glia, si faper dire
12.30	Morski športi
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nad.: Passioni
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
19.40	Friuli Mondiale
20.10	Nanizanka: L artiglio del drago
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nan.: Il brivido e l'av-ventura, 22.30 Hagen
23.30	Rubrika: Friuli Mondiale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4	________
FILM TEDNA,
■ SLOVENSKE MREŽE •
;
I
TV Ljubljana 1
9.00	Spored za otroke in mlade: Medvedov godrnjavček (4. del),
9.10	Pamet je boljša kot žamet -Ali tudi sveče dihajo?
9.15	Drama: Osmi dan v tednu (pon.)
10.15	Nad.: Oče bom (pon. 4. dela)
11.00	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Žarišče (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: ZBIS Mladenič in vila, 18.55 Ciciban, dober dan
19.15	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: Balada o Gregoriu Cortezu (dram., ZDA 1982, r. Robert M. -Voung, i. Edward James Olmos, James Gammon, Tom Bower)
21.55	Dnevnik in vreme
22.20	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (9. del) in nanizanka Leteči cirkus Monthyja Pythona
0.25 Video strani
I TV Koper________________________
12.00	Tenis v Wimbledonu (pon.)
15.00	Teniški turnir v VVimbledonu (prenos iz Londona)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir v VVimbledonu (povzetek najpomebnejšega srečanja)
21.45	Teniški turnir v VVimbledonu: povzetki in intervjuji
22.00	TVD Novice
22.15	Nočni boks
23.00	Tednik o motokrosu: Supercross
23.15	Rubrika: Fish Eye (pon.)
23.45	Oglejmo si prvake: Golden Juke Box (pon.)
TV Ljubljana 2________________
18.30	Alpe Jadran
19.00	Dok.oddaja: Iz tujih kuhinj
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Gala koncert Luciana Pavarottija ob otvoritvi SP v nogometu
22.00	Svet poroča
23.00	Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 in 14.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica;
12.20	Melodije; 12.40 Deželna zborovska revija Corovivo; 12.50 Orkestri;
13.20	V žarišču; 13.30 Glasba po željah;
14.10	Otroški kotiček: Črno na belem;
14.30	Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dramatizirana zgodba: Detektiv Belin (Damir Feigel, pon.); 17.27 Mladi val;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Počitnice; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Skladatelj pripoveduje; 14.45 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki ih odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Trio Lorenz; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz opere Veronika Deseniška; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: napovedi in komentarji; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program;
8.25	Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 19.00-Puzzle; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
1
FILMI NA MALEM EKRANU
Plesalci v dežju
CANTANDO SOTTO LA PIOGGIA — Singin' in the Rain, ZDA 1952 Režija: Stanley Donen in Gene Kelly □ Scenarij: Adolph Green in Betty Comden
□	Fotografija: Harold Rosson □ Scenografija: Cedric Gibbons in Randall Dueli
□	Glasba: Nacio H. Brown □ Igrajo: Gene Kelly, Donald CVConnor, Debbie Reynolds, Jean Hagen, Cyd Charrisse, Rita Moreno
V sredo, 27. 6., ob 20.30, na TMC
Glasbeni film. Sloviti musical, ki sta ga štiriročno režirala Donen in Kelly, je ostal zapisan v filmski zgodovini in ga še vedno predvajajo v kinodvoranah, ker združuje več lastnosti in izvirnih značilnosti. Glavno je verjetno dejstvo, da je v tem popolno grajenem in vsestranskem spektaklu utelešena prava bit Hollywooda, tako vrhunec njegovega največjega proizvodnega in estetskega potenciala, kot tudi prelomno obdobje krize, ki ga predstavlja boleči prehod iz neme filmske tehnologije na zvočno. Donen in Kelly sta torej leta 1952, med drugo zlato dobo hollywoodskega studio-systema, vse to uspešno prikazala na hkrati legendaren, epski, a tudi ironičen način.
Leta 1927 se mora slavni zvezdnik Gene Kelly, ki nastopa v osladnih nemih filmih s puhloglavo partnerko Jane Hagen, res potruditi, da premaga »šok« zaradi igranja v zvočnem filmu. V veliko pomoč sta mu ko-lega plesalec Donald 0'Connor in ljubka nova zvezda Debbie Reynolds. Povsem preprost in skorajda banalen zaplet zaživi z neverjetnim leskom in privlačnostjo, predvsem zaradi odličnih koreografij z nekaterimi prav akrobatskimi točkami in tudi zaradi sanjske »studijske« fotografije: na vseh teh prvinah sloni posebna lepota tega filma - ob nepozabnem glasbenem ključu naslovnega motiva Singin' in the Rain...
UN LUPO MANNARO AMERICANO A LONDRA — An American Werewolf in London — Ameriški volkodlak v Londonu, ZDA 1981.
V sredo, 27. junija, ob 20.30, na RAI 3.
Filmska grozljivka. Jack in David, ameriška študenta, ki z nahrbtnikom potujeta po pustem angleškem podeželju, sta deležna nič kaj gostoljubnega sprejema v zakotni gostilni, kjer je izobešen mrki simbol volkodlaka. Pošast ju napade sredi gozda in dobesedno raztrga Jacka, medtem ko ranjenega Davida prepeljejo v London. Tu ima grozne privide: v sanjah in tudi buden vidi umrlega prijatelja. Cez nekaj časa se ob polni luni v samem Londonu pojavi volkodlak, ki na grozen način umori mnogo ljudi. Tedaj začne nesrečni David vse bolj verjeti mrtvemu prijatelju, da je še sam postal človek-volk... John Landis, režiser legendarnega kultnega filma Brata Bluz, je zgradil zelo ironično, pravzaprav nadrealistično, a obenem izredno napeto in strah vzbujajočo nepredvidljivo srhljivko.
A
VIDEO NOTES
Oddaja:...■ ...	■■ ■
P o staj a: č'"'.":'"'
Ura:______________________
V____________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________j
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40 Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nadaljevanka: Uassassinio dei Fratelli Rosselli
11.55	Vreme in kratke vesti 12.05 Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: Incontro a Central Park (dram., ZDA 1964, r. Guy Green, i. Sidney Poitier)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanke in Iz parlamenta
18.15	Nanizanka: Cuori senza eta
18.55	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	Variete: Firenze sogna
22.40	Dnevnik
22.50 Atletski miting v Veroni
24.00	Nočni dnevnik in Mundial
0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo
1.00	Danes v parlamentu
RAI 2_________________________
7.00 Nanizanki: Lassie, 8.15 Llsola dei ragazzi, vmes risanke 9.30 Zdravnik neposredno
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: II padiglione del-la morte, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Film: Slalom {kom., It. 1965, r. Luciano Salce, i. Vittorio Gas-sman, Adolfo Celi)
17.50 Iz parlamenta in Videocomic 18.55 Rubrika: Dribbling - Mundial
19.45	Dnevnik in športne vesti 20.20 Rubrika o nogometu
20.30 TV film: Una povera ragazza ric-ca - Zgodba Barbare Hutton (i. Farrah Fawcett, 2. del)
22.05 Glasbeno tekmovanje: II nuovo Cantagiro
23.00	Dnevnik - nocoj
24.00	Dnevnik, vreme, horoskop
0.25 Film: II marchio di Dracula (srh., VB 1970, r. Roy Ward Baker, i. Christopher Lee)
RAI 3_________________________
14.00	Deželne vesti
14.10 Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Videosport: rubrika Rally 3 in kolesarstvo - dirka po Basilicati
16.45	Film: Sguadra omicidi (krim., ZDA 1953, r. Arnold Laven, i. Edward G. Robinson, Paulette Goddard, Lee Van Cleef)
18.15	Drobci
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
20.30	Film: Luomo del confine (krim., ZDA 1980, r. Jerrold Freedman, L,Charles Bronson, Bruno Kirby, Kenneth McMillan)
22.15	Komični drobci
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Šport: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
0.10 Filmske novosti 0.20 Nočni dnevnik
STAJE ■
Modi posvečen sanjski večer v Firencah
Med številnimi spremnimi prireditvami ob svetovnem prvenstvu v nogometu si je častno mesto priborila tudi moda, ki si je za ozadje gala večera izbrala Trg degli Uffizi v Firencah. Prireditev, ki bo na sporedu nocoj, ob 20.40, po RAI 1, bo vodil Pippo Baudo (na sliki). Prvič bodo skupaj prikazali svoje modele za jesen in zimo slavni ustvarjalci italijanske visoke mode Valentino, Versace in Ferre. Med gosti bosta prisotna Marcello Mastroianni in Sophia Loren.
■ ZASEBNE TV PO
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	CanaleSzavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Bellezze al bagno 2 (vodita Marco Columbro in Sabina Stilo)
22.30	Nan.:Charlie's Angel
23.15	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show
0.20 Nanizanka: Lou Grant
RETE 4______________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini
18.40	Danielin Horoskop
18.45	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nad.:Febbre damore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: Lo strangolatore di Boston (krim., ZDA 1968, r. Richard Fleis-cher, i. Tony Curtis, Henry Fonda)
23.10	Rubrika: Veliki golf -turnir Open ZDA 0.10 Tenis: turnir v Wim-bledonu (posnetki)
2.30	Horoskop (pon.)
ITALIA 1____________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Arnold, 18.30 L -incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.00	Risanke
20.30	Film: Toto a colori (kom., It. 1952, r. Steno, i. Toto, Rocco d Assun-ta)
22.20	Nanizanka: Vietnam addio
23.20	Šport: Grand Prix 0.40 Nanizanki: Sulle stra-
de della California,
1.40	Chopper Sguad
ODEON________________
9.30	Nanizanka: Arthur
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia,16.15 Colori-na, 17.15 Senora (obn.)
18.15	Smešnice in variete
18.30	Variete: Benny Hill Show
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: Ladre e contente (kom., ZDA 1980, r. Robert Scheerer, i. Jessi-ca Lange, Susan Saint-James)
22.30	Izvolitev Miss Univerze (pon.)
23.30	Film: Attenti a guella pazza rolls royce (kom., ZDA 1977, r-i. Ron Howard)
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC________________
8.30	Dober dan. Mundial!
9.00	Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Cassie & Company
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Carlo e Diana -una storia d amore (biog., ZDA 1982, r. James Goldstone, i. Rod Taylor, Christopher Lee)
17.00	Nanizanki: Due pazzi scatenati, 18.00 Mas-guerade
19.00	Rubrika: Mondialissi-mo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I ragazzi irresis-tibili (kom., ZDA 1975, r. Hebert Ross, i. Wal-ter Matthau, George Burns)
22.30	Morski planet
23.00	Vesti
23.15	Variete: Galagoal
TELEFRIULI___________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Rubrika o zdravstvu
13.00	Nanizanki:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nad.: Passioni
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
19.40	Friuli Mondiale
20.10	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: Naso di cane
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Rubrika: Italia Cin-guestelle
23.00	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Friuli Mondiale
0.10 Vesti: News
TELE 4_____________
SLOVENSKE MREŽE ■
TV Ljubljana 1_________________
8.50	Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.25	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
10.10	Mozaik. Alpe Jadran
10.40	Video strani
15.15	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pop.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Dokumentarna oddaja: Te presenetljive živali (1. del)
18.40	Sporedjza otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nadaljevanka: Vnovič v Brides-headu (8. del)
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in vreme
22.25	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (10. del) in nanizanka Leteči cirkus Mon-thyja Pythona
| TV Koper_________________________
12.00	Tenis v VVimbledonu (pon.)
15.00	Teniški turnir v VVimbledonu (prenos iz Londona)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Kulturna rubrika
20.30	Teniški turnir v VVimbledonu: povzetki in intervjuji
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis - turnirji ATP
23.15	Hokej - prvenstvo NHL
24.15	Zgodovina športa po želji: Juke Box
24.45	Rubrika: Fish Eye
TV Ljubljana 2
18.50	Izobraževalna oddaja: Ravnotežja - Družbene dejavnosti na razpotju (zadnji del)
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Boj za obstanek
20.55	Mali koncert
21.00	Dok.: Rdeča violina
21.30	Večerni gost: Silvija Luks
22.15	Studio Ljubljana
RADIO ■ RADIO • RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna komika; 7.30 Pravljica, Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Deželna zborovska revija Corovivo; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Jugoslavija 1941-1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mladinski pevski festival v Celju; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dramatizirana zgodba: Ljudski glas -božji glas (Damir Feigel, pon.) 17.26 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj;
18.30	Komorni zbor RTV Ljubljana;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop;
7.35	Vodeni glasbeno-govorni program; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinski svetnde-je, recepti in nasveti za gospodinje;
11.00	Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 19.00 Sou-venir d'Italy; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
TOTO’ A COLORI — Totd v barvah, It. 1952.
V četrtek, 28. junija, ob 20.30, na Italia 1.
Filmska komedija. Glasbeni ljubitelj Antonio Scannagatti (Totb) je trdno pepričan v lastni talent, zato pošlje milanskemu glasbenemu založniku Tiscordi-ju nekaj svojih partitur. Ker ne dobi odgovora, sklene, da bo iz svoje male južnjaške vasice Caianello odpotoval v veliko metropolo, V ta namen si pri svaku »izposodi« čedno vsoto denarja in odide na pot, naprej na Capri in od tod v Milan. Tu se mora pošteno potruditi, preden ga založnik končno sprejme, a ravno tedaj se pojavi razjarjeni svak, ki hoče svoj denar nazaj... Totd v barvah je ob izidu doživel velik uspeh, v prvi vrsti zaradi spleta izredno zabavnih prizorov, ki jih je Toto pričaral iz svoje nabito polne varietejske zakladnice, poleg tega pa je bil prvi italijanski celovečerni film v barvah!
1
NOVOSTI NA TV
Poletje v nadaljevanjih
Poletna televizijska sezona nam po sicer neizogibnem preobilju nogometnih tekem in na to uglašenih spremnih oddaj ponuja nič drugega kot nov naval več ali manj dolgih TV nadaljevank. Za novosti, ponovitve in »stare« novosti sta se brez večjih pomislekov odločili obe vodilni italijanski TV hiši, državna in zasebna. Očitno predstavljajo nadaljevanke eno najlažjih (in za čas poletnih dopustov najprimernejših!) programskih izbir.
Že v sredo je na RAI 2 napovedan prvi del najnovejše in najslastnejše poletne ponudbe, TV film Una povera ragazza ricca, v kateri Farah Fawcett (na sliki) pooseblja ameriško bogatašinjo Barbaro Hutton. Nato bo na vrsti RAI 3 s TV premiero daljšega nemškega filma Heimat, ki so ga že razdelili v 12 delov in bo predvidoma na sporedu v prvi polovici julija.
Berlusconijeve TV mreže so zaenkrat dale prednost predvsem starim (in zanesljivim) uspešnicam: poletno sezono je tako že pred kakim tednom otvorila zgodba o tragični ljubezni iz Pesmi ptic trnovk. Na Canale 5 pa se bo niz nadaljeval z obnovitvijo ameriške TV epopeje Sever in Jug. Na že preizkušeno računa tudi Rete 4, na kateri se bodo sredi julija začele ponovitve nadaljevanke Venti di guerra z dodatnim nizom Ricordi di guerra.
Po svojih zaprašenih arhivih pa so pobrskali tudi odogovorni za sporede pri RAI. Tako se bodo sicer prvič na ekranu zvrstila nadaljevanja filmov, kot je po Pirandel-lovem romanu povzet Le due vite di Mat-tia Pascal. Med slavnimi ponovitvami se na RAI 1 že ta teden pojavlja II segreto del Sahara, na mali ekran pa se bo v kratkem vrnil tudi Sandokan.
f	\
VIDEO NOTES
Oddaja:	’
Postaja:_______________
Ura:___________________
^------------------------/
• 1 T A L 1	JANŠKE	T V	MRE	ž	E •
					
RAI 1	|	RAI 2	J	1	RAI 3		
7.00 Aktualno: Uno mattina	7.00 Nanizanki: Lassie,	8.15 L isola	14.00 Deželne vesti		
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Nad.: Nelson (1. del)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nanizanka: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik in Mundial
14.15	Variete: Ciao fortuna
14.30	Film: L'oro del demonio (fant., ZDA 1941, r. VVilliam Dieterle)
16.15	Športna rubrika: Minuto zero
16.45	Mladinska oddaja: Big! Estate
17.45	Risanka in Iz parlamenta
18.15	Nanizanka: Cuori senza eta
18.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Mundial, vreme in dnevnik
20.40	TV film: II segreto del Sahara (pust., 1987, r. Alberto Negrin, i. Michael York, 1. del)
22.10	Dnevnik
22.20	Film: Fratelli nella notte (pust., ZDA 1983, r. Ted Kotcheff, i. Gene Hackman, Fred Ward)
24.00	Dnevnik in Mundial 0.45 Protagonisti in prvaki Mundiala
1.00	Danes v parlamentu
dei ragazzi, vmes risanke
9.00	Zdravnik neposredno
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: II padiglione del-la morte, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno famosi, 15.30 Mr. Belvedere
16.00	Film: Professor Kranz tedesco di Germania (kom., It.-Braz. 1978, r. Luciano Salce, i. Paolo Villag-gio)
17.35	Iz Parlamenta in Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling - Mundial
19.40	Vreme, dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.30	Film: II console onorario (dram., VB 1984, r. John MacKenzie, i. Michael Caine, Richard Gere)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Nan.: Avvocati a Los Angeles
23.20	Dnevnik, vreme ih horoskop
23.45	Zapiski o Mundialu
0.40 Film: Le drame de Shanghai (dram., Fr. 1938, r. George Pabst, i. Louis Jouvet)
14.10	Videofragmenti: Black & Blue
14.30	Videosport: kolesarstvo - Biči & Bike in 1. etapa dirke v Potenzi (Stigliano-Matera)
16.45	Film: La giungla del guadrato (dram., ZDA 1957, r. Jerry Hop-per, i. Tony Curtis, Ernest Bor-gnine)
18.15	Drobci
18.55	Vreme in Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mar-co Giusti)
20.30	Posebna oddaja: Chi Pha visto? -Skrivnostna izginotja (vodi Donatella Raffai)
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Šport: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi)
23.45	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarec: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glenn Gould (Bach, Debussy, Strauss)
0.50 Pred 20 leti
Amerika v očeh komikov nemega filma
Med raznimi kratkimi dokumentarnimi oddajami je včasih mogoče zaslediti prave male mojstrovine, kot je, denimo, oddaja o velikih komikih iz začetnih let ameriške kinematografije z naslovom Juha in lešniki, ki je na sporedu po prvi državni mreži RAI vsak dan od ponedeljka do petka ob 12.30. Danes je posvečena »dobrim zgledom«: videli bomo lahko prizore iz filmov s Stanliom in Olliom, Charlotom (na sliki), Busterjem Keatonom in brati Marx.
<*; '
ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
7.10	Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fa-miglia americana, 9.00 Love Boat, 10.00 I Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie
15.00	Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale Szavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Una rotonda sul mare 2 (2. del)
22.30	Nanizanka: Charlie's Angels
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
1.20	Nanizanka: Lou Grant
RETE 4_____________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nad.: Una vita da vive-re, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.40 Azucena, 15.20 Falcon Crest, 16.30 Ve-ronica, il volto dell a-more, 17.00 Andrea
Celeste, 18.10 La valle dei pini
18.40	Danielin horoskop
18.45	Nanizanka: General Hospital
19.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: Chi e senza pec-cato (dram., It. 1952, . Raffaello Matarazzo, i. Vvonne Šanson, Ame-deo Nazzari)
23.00	Tednik: Ciak
23.50	Tenis: turnir v Wim-bledonu (posnetki)
2.30	Danielin horoskop
ITALIA 1__________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane in-telligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 RinTinTin, 11.30 Flip-per, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo,
16.00	Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nan.: Arnold, 18.30 L’-incredibile Hulk
19.30	Variete: Emilio '90
20.05	Risanke
20.30	Film: Ninja 3 - The Do-mination (pust., ZDA 1984, r. Sam Firstem-berg, i. Sho Kosugi, Lucinda Dickey)
22.20	Predstavitev: Filmi Davida Lyncha
22.25	Film: Velluto blu (srh., ZDA 1986, r. David Lynch, i. Kyle Mac-Lachlan, Isabella Ros-sellini)
0.45 Nanizanki: Sulle stra-de della California,
1.45	Ai confini della realta
OPEON_______________
9.30	Nanizanke: Arthur
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
12.15	Rubrika: Ciao Italia
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia,16.15 Colori-na, 17.15 Šenora (obn.)
18.15	Smešnice in variete
18.30	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Variete: Benny Hill show
20.30	TV film: Sotto un cielo di fuoco (dram., VB 1987,5. del)
21.30	Nan.: Night Heat
22.30	Rubrika: Forza Italia
24.00	Rubrika o motorjih
0.30 Odeon šport
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC________________
8.30	Dober dan, Mundial !
9.00	Nanizanki:	Mago
Merlino, 9.30 Cassie & Company
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Zenska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Tre donne per uno scapolo (kom.,
ZDA 1964, r. Delbert Mann, i. Glenn Ford)
17.00	Nanizanki: Due pazzi scatenati, 18.00 Mas-guerade
19.00	Aktualno: Mondialis-simo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Posebej o Italiji 90
23.00	Nočne vesti
23.15	Variete: Galagoal
TEIEFRIULI__________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 Fa-miglia, si fa per dire
12.30	Velike razstave
13.00	Nanizanka:	After
Mash, 13.30 Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nad.: Passioni
18.00	Nan.: Police News
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mon-
diale
20.10	Nanizanka: L artiglio del drago
20.30	Nad.: Naso di cane
22.00	Nanizanka: Il brivido e 1'avventura
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Morski športi
23.30	Rubrika: Friuli Mon-diale
24.00	Nočne vesti in News
TELE 4_____________
I
SLOVENSKE W\ R E 2 E ■
TV Ljubljana 1
9.00	Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine
9.30	Dokumentarni oddaji: Boj za obstanek, 9.55 Rdeča violina
10.25	Nad.: Vnovič v Bridesheadu (pon. 6. dela)
11.15	Video strani
15.15	Video strani
15.25	Žarišče (pon.)
15.55	Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Dokumentarna oddaja Safari v mestu - Oaze zelenja
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev (1. epizoda)
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dok.: Rumena reka (5. del)
21.15	Nan.: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Ohcetni videomeh (prenos)
23.25	Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (11. del) in nanizanka Leteči cirkus Mon-thyja Pythona
TV Koper_____________________
12.00	Tenis v VVimbledonu (pon.)
15.00	Teniški turnir v VVimbledonu (šestnajstina finala, iz Londona)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Teniški turnir v VVimbledonu (povzetek najpomebnejšega srečanja)
21.45	Teniški turnir v VVimbledonu: povzetki in intervjuji
22.00	TVD Novice
22.15	Oddaja o košarki: Sottocanestro
23.00	Rubrika: Eurogolf
24.00	Dokumentarec: Čampo Base (vodi Ambrogio Fogar, pon.)
24.30	Rubrika: Speedy (pon.)
TV Ljubljana 2___________
16.00	Poskusni saelitski prenosi
19.00	Videomeh v Ameriki
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Poletni koncert iz Osla
21.30	Skupščinska kronika
22.00	Studio Maribor
23.30	Poskusni satelitski prenosi
RADIO ■ RADIO • RADIO •
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00,
17.00	Poročila; 7.30 Pravljica, Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Re-vival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja: 11.30 Blues; 12.00 Slovenski film; 12.20 Melodije; 12.40 Deželna zborovska revija Corovivo; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet!; 14.30 Od Milj do Devina;
15.00	Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dramatizirana zgodba: Novi serum (pon.); 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.50	Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba;
13.00	Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Vodomet melodij;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema;
18.00	O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glas-
bene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.	.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6,05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glasbeno-govorni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, recepti in nasveti za gospodinje;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasbeno popoldne; 16.15 Turistična reportaža; 19.00 Puzzle;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
PLOŠČA TEDNA
|
1
Joe Cocker
LIVE
In končno album v živo Joeja Cockerja! Mnogi so na to čakali že pred kakšnim letom, toda založniki so hoteli kupcem in seveda poslušalcem ponuditi ploščo z na-kvalitetnejšimi posnetki Cockerjevih pesmi. To jim je seveda tudi uspelo, saj zajema ta album vse najlepše pesmi blues-mana Cockerja: od Lennonove in McCar-tneyjeve VVifh A Little Help Fiom My Fri-ends do Unchain My Heart. Naslove ostalih pesmi kot običajno navajamo ob koncu naše rubrike, vsekakor pa je vredno omeniti ekipo, ki je ta album posnela. Sodelovalo je kar dvanajst glasbenikov in pevcev, med temi tudi člana skupine Memphis Horns, Wayne Jackson in An-drew Love. Za miksiranje so poskrbeli trije največji mojstri na tem področju, in sicer za zunanja snemanja Michael Lang, za studijski miks pa Steve Thompson in Michael Barbiero.
Joe Cocker se je torej po nekajletnem pretiravanju z alkoholnimi pijačami le »streznil« in se sedaj z novimi močmi vrača na prizorišče rock glasbe. Posebno pozornost mu je v njegovem preporodu v prvi vrsti posvetila italijanska publika, za katero je v teh letih ustvarjanja in nastopanja postal pravi idol ne samo starejše, temveč tudi mlajše generacije.
Pesmi v albumu so: Feelin' Allright?, Shelter Me, Hitchcock Railway, Up Where VVe Belong, Guliti, You Can Leave Your Hat On, When The Night Comes, Unchain My Heart, With A Little Help From My Friends, You Are So Beautiful, The Letter, She Came In Through The Bathroom Win-dow, High Time We Went, What Are You Doing With A Fool Like Me, Living In The Promisland.
VELLUTO BLU — Blue Velvet — Modri žamet, ZDA 1986.
V petek, 29. junija, ob 22.25, na Italia 1.
Filmska srhljivka. Angleški režiser David Lynch se je uveljavil s šokantnim črno-belim filmom o človeku-slonu Eleptiant Man in s fantastičnim kolosalom Dane, ki ga je produciral sedaj že bankrotirani italijansko-ameriški mogotec Dino De Laurentiis. V Modrem žametu Lynch nadaljuje z nizanjem ekstravagantnih in pošastnih zgodb, v katerih praviloma nastopajo čudaška in nenavadna bitja. V tem filmu je na vrsti nevarni psihopat (s skoraj bolezensko občutljivostjo ga pooseblja Dennis Hopper), ki preganja šarmantno barsko pevko. Lynchev film ni naletel na velik uspeh, čeprav je »škandalozno« vlogo obsedene pevke zaupal hčeri Roberta Rossellinija in Ingrid Bergman, vrhunski manekenki Isabelli Ros-sellini, s katero se je pozneje tudi poročil.
VIDEO NOTES
Oddaja:. ..........
Postaja:_______________
Ura:____1______________
V________________________J
Sicer ne moremo vedeti, če Eros Ramazzotti še misli na vrstnike, ki jih je pustil v rimskem predmestju, kjer je odrastel, gotovo pa je, da oni razmišljajo o njem. Za fanta, ki se je pojavil takorekoč iz niča, je evropska turneja, ki se je bo lotil prihodnji mesec, res neobičajen in pohvale vreden dosežek.
Turneja, ki bo trajala dolgih pet mesecev, se bo dejansko začela devetega julija v Brescii, od koder se bo Eros najprej odpravil po vsej Italiji, nakar bo obiskal še Belgijo, Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko, Švico in Španijo. Med drugim namerava uresničiti nekaj koncertov tudi v,Južni Ameriki. Ramazzotti vsekakor ne bo štedil s sredstvi, saj namerava nastopati na dvajset metrov širokem in šestnajst metrov globokem odru v družbi osmih glasbenikov, ki bodo razpolagali s 70000-vatnim ozvočenjem.
Svojo zadnjo veliko ploščo - In ogni senso, ki je na prvih mestih top lestvic v šestih evropskih državah, bo rimski pevec predstavil 12. julija v Turinu, 16. in 17. v Milanu, 27. v Neaplju, 14. avgusta v Riminiju, 21. v L'Aquili, 1. septembra v Firencah, 6. v Bologni, 7. pa v Genovi. Od 21. septembra do 16. novembra bo na turneji po Evropi, nato se bo vrnil v Italiji, in sicer z nastopi 2., 3., 5. in 6. oktobra v Milanu, 8. in 9. pa v Rimu.
Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A
Sodelujejo: Damiana Ota, Andrej Šik in Bojana Vatovec Foto: AGI, AP in Križ-mančič
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.
MOJSTRI
Nekoč se mi je utrnila misel, da ima izobraženec samo eno dilemo pri ureditvi stanovanja: ali dati prednost slikam ali pa knjižnim policam. Mogoče to zveni malo puhlo ali celo domišljavo, toda, kaj se more, vsakdo ima svoje napake. Z leti sem si nabral manjšo zbirko grafik. Najprej sem kupil Debenjaka, potem Černigoja. Kasneje mi je bila sreča naklonjena, dobesedno na cesti sem našel grafiko Koren-Skerkove, na vrsto je prišel še Lojze Spacal, pa Zoran Mušič, nato Mihelič, Bernik itd.
Potem sem naenkrat ugotovil, da mi knjižni polici v dnevni sobi in moji (recimo, delovni sobi), ne zadoščata več. Nič lažjega, sem pomislil, stopim do mizarja, ki mi bo naredil knjižno polico. V dnevni sobi sem izbral lep kotiček med vrati, ki je bil kot nalašč za takšno polico. Naredil sem si načrt, polica bo segala od tal do stropa. Preračunal sem velikosti knjig, zbirk in tako določil višino polic. Vse mora biti na svojem mestu: leksikoni, enciklopedije, slovarji, preostali del pa za najljubše pisatelje.
Vse je bilo navidez preprosto in enostavno, potreboval sem le še mojstra. Stopil sem do mizarja, ki mi je dokaj vljudno pojasnil, da za takšne drobnarije, (uporabil je veliko
bolj krepko besedo), nima časa. Izdeluje opremo za vikende, pisarne, razne lokale, skratka nima niti toliko časa, da bi ga izgubljal v pogovoru z nekakšnimi kvazi intelektualci, ki potrebujejo nekakšno bedno knjižno polico.
Poiskal sem manjšega mizarja. Bila sta dva, oče in svak. Dala sta se povabiti na dva deci, vzela moje mere in načrt. Starejši je dobesedno izjavil: »Pridite kar drug teden, s takšnimi malenkostmi se pa res ne bova predolgo trapila.«
Prihodnji teden sta se opravičila in prestavila na naslednji teden. Potem so se naslednji tedni vlekli celo leto. Ob koncu leta sem jima pojasnil, da sta drugorazredna, neresna mazača. Ker sta bila oba precej lažja od mene, sta mi vneto pritrdila. Prijatelj mi je medtem svetoval nekega mizarja, ki nima obrti, dela kar v garaži. Ko sem ga končno našel v tretji gostilni, mi je pojasnil, da je on tista prava oseba, ki jo iščem. »Dve desetletji sem delal v Nemčiji, pri enem največjih modnih mizarjev, z vseh strani so me hodili gledat. Mojster mi je ponujal hčer za ženo in delež v firmi, fifti-fifti, pa nisem nasedel, domovina je prva.«
Bil sem navdušen. Dal sem mu aro, ki jo je še isti večer zapil. Nikoli več ga nisem
Borivoj Repe
videl popolnoma treznega, po nekaj mesecih sem odnehal. Potem mi je dober prijatelj svetoval, da si dam iz železnih L profilov zvariti stranice z nosilci. Zatem je čisto preprosto odžagati police in jih namestiti. Saj res, kako, da se tega že sam nisem domislil. Saj je veliki Eifel že konec prejšnjega stoletja delal le z železom.
Ker pa velike firme ne varijo takšnih drobnarij, (pri nas se namreč nihče ne ukvarja z drobnarijami!), sem se odločil za varilca v naši firmi. Priporočil mi ga je prijatelj, včasih naredi kaj za fuš. »Seveda!« ■ je rekel, »dvajset let sem delal pri Kruppu v Nemčiji. Vsi direktorji so me hodili gledat. Pravili so, da sem najboljši varilec, kar so jih kdajkoli videli.«
Vse to sem mu zelo rad verjel, skratka bil sem navdušen, verjetno pa prav tistega dne, ko je varil mojo polico, ni bil v ne vem kakšni formi. Tako s polico spet ni bilo nič. Pretekli pa sta že skoraj dve leti od prvega načrta!
Potem sem se nekega dne dokončno razjezil in naredil polico sam, kar po domače. Če vas zanima, pišite mi, rad vam bom pomagal, seveda če imate podobne dileme.
/ITedenski pregovor:
't
O kresu
je dan tako dolg, da človek, če se skrči, vanj trči, če se pa stegne, vanj dregne.
(slovenski)
Spominski datumi:
□ Pred 80 leti: 29. 6. 1910 je bila v Trstu ustanovljena Prva primorska gostilničarska zadruga za nabavljanje gostilničarskih potrebščin.

Osebnosti:
□ 29. 6. 1915 se je v Idriji rodil protifašistični borec in publicist Vladimir Kenda.
u
LJUBLJANA
Drama SNG
Nocoj, 23. 6., ob 19.30: zadnja predstava v sezoni - Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Mdderndorfer.
MGL
Nocoj, 23.- 6., ob 20. uri: Mefist (Klaus Mann), rež. Žarko Petan (zadnja predstava v sezoni 27. 6. ob 19.30).
Mladinsko gledališče
V	torek, 26. 6., ob 19.30: musical Skrivnosti (Niko Grafenaure-Gojmir Lešnjak), rež. Janez Pipan.
V	sredo, 27. 6., ob 19.30: zadnja predstava v sezoni - Odisej in sin ali svet in dom (Veno Taufer), rež. Vito Taufer.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 23. 6., ob 11. uri: Prizori iz življenja stvari (Andrej Novak), rež. Boris Kobal.
V	ATRIJU SKOBERNETOVE HIŠE (Mestni trg 10) nocoj, 23. 6., ob 18.30: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
VIPAVA
Kulturni dom
Nocoj, 23. 6., ob 21. uri: Opera Carmen (Georges Bizet), gostuje Opera SNG Ljubljana.
LJUBLJANA Festival Ljubljana
V	KRIŽANKAH v ponedeljek, 25. 6., ob 21. uri: opera La Boheme (Giacomo Puccini), predstava Opere NP iz Sarajeva.
V	OPERI v četrtek, 28. 6., ob 20. uri: opera Figarova svatba (Wolfgang A. Mozart), predstava Opere SNP iz Beograda.
V	KRIŽANKAH v petek, 29. 6., ob 21. uri: ob 130-letnici skladateljevega rojstva - opera El Corregidor (Hugo Wolf), predstava Opere in baleta SNG Maribor.
V	KRIŽANKAH v nedeljo, 1. 7., ob 21. uri: baletni večer - praizvedba Krsta pri Savici (Jani Golob) in balet na Mozartovo Malo nočno glasbo, kor. Ivo Kosi, solisti in baletni ansambel Opere SNG Ljubljana.
V	KRIŽANKAH v ponedeljek, 2. 7., ob 21. uri: opera Norma (Vincenzo Bellini), predstava Opere NK Ivan Zajc z Reke.
• Informacije nudi Festival Ljubljana (Trg francoske revolucije 1, tel. 003861/221948). Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala (tel. 003861/226544) vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 19. ure (razen ob sobotah in nedeljah) ter uro pred predstavo (za Figaro-vo svatbo pri blagajni Opere).
VIDEM
Grajsko dvorišče
V	torek, 26. 6., ob 21.15: recital sopranistke Katie Ricciarelli.
V	petek, 29. 6., ob 21.15: koncert kitarista Paca De Lucie.
Trg Matteotti
V	sredo, 27. 6., ob 21.15: večer glasbe in plesa s skupino Afrik'o' Bosso Pitura Freska.
• V primeru slabega vremena bodo prireditve v Gledališču Za-non (Ul. Leonardo da Vinci 1).
Palača Morpurgo
Nocoj, 23. 6., ob 21.30: kabaretni kotiček - Lenny (poklon Lenny-iu Bruceu), nastopa Beppe Lanzetta.
V četrtek, 28. 6., ob 21.30: kavarniška glasba - Francesco Ciani, Piero Purini, Paolo Butti in Walter Voueh.
Dvorana Confraternita na Gradu
□ Razstava Come eravam sportivi... - športne podobe Furlanije-Ju-lijske krajine od 1860 do 1960 (vsak dan 10.30-12.30 in 16.30-22, do 8. 7.).
• Predprodaja vstopnic v Palači Morpurgo (Ul. Savorgnana 12, tel. 0432/271564) vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
PIRAN
Portoroška cerkev
V	nedeljo, 1. 7.: orgelski koncert Maksa Strmčnika s sodelovanjem violinista Tomaža Lorenza in sopranistke Dunje Sprunk.
Križni hodnik
V	petek, 20. 7.: klavirski recital Sergeja Stadlerja.
V	petek, 27. 7.: koncert kvarteta balalajk Skaz iz SZ.
V	tore*k, 31. 7.: koncert godalnega kvarteta Britten iz Anglije.
V	petek, 3. 8.: nastopa francoski ansambel za staro glasbo La Maurache.
V	torek, 7. 8.: koncert Komornega orkestra iz Rige.
V	torek, 14. 8.: klavirski recital Predraga Možijeviča.
Avditorij Portorož
V	petek, 17. 8.: koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana in pianistke Dubravke Tomšič.
Porotorška cerkev
V	nedeljo, 19. 8.: orgelski koncert Hansa Otta.
• Začetek vseh koncertov je predviden ob 21. uri.
GORICA
Kulturni dom
Nocoj, 23. 6., ob 21. uri: zaključna prireditev baletne šole Arabes-que iz Cervinjana.
V	petek, 29. 6., ob 20.30: občni zbor ŠZ Dom.
Goriški grad
V	četrtek, 28. 6., ob 21. uri: Banana Hawai - kabaretni večer s Sergejem Verčem in Borisom Kobalom.
V	četrtek, 5. 7., ob 21. uri: nastopa Rock Caffe iz Zagreba.
V	četrtek, 12. 7., ob 21. uri: Pajk's Show.
V	torek, 24. 7., ob 21. uri: gledališča predstava Spletke in ljubezni (Friedrich Schiller), rež. Zvone Šedlbauer, SSG Trst.
V	ponedeljek, 30. 7., ob 21. uri: koncert tržaške Witz Orchestre.
SOVODNJE
V	torek, 10. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst.
DOBERDOB
V	sredo, 11. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst.
JAMLJE
V	ponedeljek, 16. 7., ob 21. uri: Banana Hawai - kabaretni večer s Sergejem Verčem in Borisom Kobalom.
PODGORA
V	četrtek, 19. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst.
ŠTEVERJAN
V petek, 20. 7., ob 21. uri: gledališka predstava S trebuhi za kruhi (Marij Čuk), rež. Jože Babič, SSG Trst.
ŠTANJEL
Grajsko dvorišče
Nocoj, 23. 6.: Kulturni večer mladih - nastopajo Otroški zbor podružnične šole Štanjela (dir. Majda Zgonik), Gledališka skupina OŠ Edvarda Kardelja iž Dutovelj z igrico Vesela zgodba o žalostni princezinji (Fran Milčinski, rež. Bojan Podgoršek), Otroška lutkovna skupina Tabor iz Lokve z igro Hišica brez kolesc (rež. Dora Olenik), plesna skupina Mehki čevlji iz Sežane s Plesnim navdihom (vodja Milojka Garzarolli).
V	petek, 29. 6.: gledališka predstava Gala (Martinovič-Matovič), gostuje Gledališka skupina iz Zagreba.
V	soboto, 30. 6., in v nedeljo, 1. 7.: Od poljuba do poroke na Krasu - kraški ženitovanjski običaji s Folklorno skupino Vinakras (rež. Janez Mejač).
V	ponedeljek, 9. 7.: recital sakralnih pesmi z mladimi angleškimi pevci iz Norwicha (dir. Mario Rizzardi).
V	soboto, 14. 7.: gledališka predstava Spletke in ljubezni (Friedrich Schiller), rež. Zvone Šedlbauer, gostuje SSG iz Trsta.
•	Začetek vseh prireditev je predviden ob 21. uri.
fotorazstave v f-jk____________________________________
SPILIMBERGO
□	PALAČA TADEA (na Gradu): Effemeride - sto fotografij iz arhiva Ithla Zanniera, uredil Paolo Čostantini (do 2. 9.).
□	PAVILJON BARBACANE: Sence na oblakih - fotografije italijanskih letalcev med prvo svetovno vojno, uredila Fabio Amodeo in Gianpaolo Cuscuna (do 15. 7.).
□	GRAJSKE KLETI: Popotovanje v Svevov Trst - fotografije Artu-ra Giacomellija, uredila Fabio Amodeo in Nives Millin (do 2. 9.).
•	Vse razstave so odprte vsak dan 10-12 in i6-20.
LIGNANO
□	. OBČINSKA IZPOSTAVA (Ul. Treviso): fotografska razstava Mana Raya (vsak dan 16-23, ob ponedeljkih zaprto, do 15. 7.).
Koristne telefonske številke			
NUJNI POSEGI		GASILCI	
Karabinjerji	112	Tržič		... 410222
Policija 			 113		
Gasilci			 115	KARABINJERJI	
		Trst		... 734084
PRVA POMOČ V	BOLNICAH	Gorica 		... 82044
Gorica		... 533991	Tržič		. . . 410276
Tržič			 482000	Krmin		... 60126
Krmin			 60124	Čedad 		...731389
Čedad			 730000		
RDEČI KRIŽ		PROMETNA POLICIJA	
Trst		....310310	Trst		... 422222
		Gorica		... 22333
ZELENI KRIŽ		Tržič		... 410100
Gorica 			 31111	Čedad 		. . . 731142
.Horoskop
od sobote, 23. junija, do petka, 29. junija 1990
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: I Zvezde vam niso prav naklonjene, zato so možni nepričakovani nesporazumi in prehodne težave na delovnem področju. Neugodni Mars vas lahko neprijetno preseneti. Pozorni naj bodo vsi rojeni od 7. do 14.4. V začetku tedna vam bodo zvezde prijaznejše. Previdno v soboto in petek! VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli pri prijatelju. Ugodna bosta ponedeljek in torek.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Pričakujete lako delovno precej razgiban in pester teden. Merkur in Venera sta vam izredno naklonjena. Čas je ugoden za nove akcije in uspešne pobude. Prišlo bo do pozitivnih sprememb, ki vas bodo spodbudile pri delu. Na finančnem področju se bo nekaj premaknilo. Napornejša bo sreda. VI IN DRUGI: Prijetne izkušnje na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Pred vami je v vsakem pogledu izredno uspešen delovnik. Ugoden položaj Merkurja, Venere in Marsa bo spodbudil potek dogodkov k izpolnitvi vaših želj in pričakovanj. Marsikaj se bo obrnilo v zaželeno smer. Izkoristite dobro priložnost, ki se vam bo ponudila v začetku tedna. Vaš trud ne bo zaman. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo presenetil in osrečil. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Napoved je ugodna. Zvezde vam bodo popestrile teden z novostmi. Ponudile se vam bodo dobre priložnosti za uresničitev vaših načrtov. Nasmehnila se vam bo sreča na denarnem področju. Pri delu se vam bodo odprle nove možnosti. V soboto ali nedeljo obstaja možnost slabšega počutja. VI IN DRUGI: Obnašajte se tako, da ne boste zbujali ljubosumnosti. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Teden bo sicer še kar prijeten, vendar za marsikoga tudi malo naporen. Neprijazni Merkur in Luna vam lahko nakopljeta kakšne sitnosti. Bodite kar se da premišljeni v odločitvah. Precej naklonjen bo Mars rojenim od 9. do 13.12.. Obstaja verjetnost pomembnih delovnih dosežkov. VI IN DRUGI: Vzemite si čas za pristnejše odnose z bližnjimi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
. . . VODNAR (20.1,-AAt 18.2.) — VI IN
DELO: Teden bo precej ustvarjalen in zanimiv. Zvezde so vam še kar naprej naklonjene. Počutili se boste dobro in zato veliko naredili. Vaša prizadevnost bo prav gotovo dosegla svoj namen. Ugodni Merkur vam prineše dobre vesti, Venera pa prijetne novosti. Manj ugodna bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Skrajni čas je, da razčistite neki nesporazum. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
BIK (20.4.-20.5.)
VI IN DELO: Obe-¥ A ta se vam precej uspešen teden. Ponudile se vam bodo dobre priložnosti za izpeljavo vaših zamisli. Prijazna Venera bo v vas prebudila kanček poslovnega duha. Uspelo vam bo v neki zadevi, za uresničitev katere si že dolgo Prizadevate. Za spoznanje manj naklonjena dneva bosta Ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Našli boste pomoč, ki Jo potrebujete. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
. RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Vam ugoden položaj zvezd bo prispeval k dobremu počutju in večjim delovnim uspehom. Vaše ustvarjalne sposobnosti se bodo povečale. Nekatere ugodne okoliščine bodo botrovale k uspehu vaših načrtov. Možna so tudi prijetna presenečenja. Rojenim od 9. do 13.7. pa pretijo neprijetnosti. Kritičen bo torek. VI IN DRUGI: Malo bolj prisluhnite željam vam drage osebe. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
.	.	DEVICA	(23.8.-
22.9.) —	VI IN
I I	|f	DELO: Glede na
I I	M	to, da vam	Merkur
in Venera nista prav naklonjena, obstaja verjetnost kakšnih nepričakovanih zastojev ali nejasnosti. Pri delu bodite bolj zbrani kot običajno, da ne bo prišlo do neljubih napak. Kolikor je mogoče, se raje izognite zahtevnejšemu delu. Druga polovica tedna bo ugodnejša. VI IN DRUGI: Bodite do nekoga manj zaupljivi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Zvezde so vam prijazne, posebno naklonjena pa sta vam Merkur in Jupiter. Pričakujete lahko uspešen potek dela in uresničitev zastavljenih ciljev. Posrečilo se vam bo prav lepo izpeljati nekaj, kar ste si že dolgo načrtovali. Ponedeljek in torek vam z neprijazno Luno pokvarita razpoloženje. VI IN . DRUGI: Ne zapletajte se v nepotrebne prepire. Ugodna dneva bosta sobota in sreda.
KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN
DELO: Napoved za vas ni prav ugodna. Glede na negativen vpliv Marsa, Jupitra in Saturna se vam obeta nenavaden teden. Precejšnja je nevarnost nesporazumov ali neprijetnih dogodkov, ki vas lahko spravijo v malodušje. Previdni naj bodo rojeni od 7. do 13.1. Precej muhasta bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Zaupajte se partnerju in lažje vam bo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RIBI (19.2.-20.3.)
VI IN DELO: Glede na neugoden položaj Venere in Merkurja bo teden tokrat po vsej verjetnosti bolj muhast in nepredvidljiv. Precejšnja je možnost kakšnih neugodnih ali neprijetnih okoliščin, ki pa vam jih bo uspelo prav gotovo premostiti. Dobra sreča bo precej, naklonjena rojenim od 8. do 10.3. Kritična bo sreda. VI IN DRUGI: Ne vztrajajte preveč trdovratno na svojih pozicijah. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja.
Stagnacija na politično upravnem področju
V kratkem seja pokrajinskega sveta kljub nejasnim odnosom KD - PSI
Odnosi med strankami, zlasti med socialisti in demokristjani, so še zmeraj sila nejasni. Vsi javno izražajo pripravljenost za sodelovanje in skrb za zagotovitev trdnih večin, nihče pa, kot se zdi, ni pripravljen popustiti za skupno korist.
Kakor znano, je treba občinske odbore v občinah, kjer so bile 6. in 7. maja upravne volitve, sestaviti do 11. avgusta. Torej časa ni več veliko. Samo dober mesec pa pol.
Že mesec dni, od 22. maja, je v bistvu onesposobljeno delovanje pokrajinskega sveta, ker še ni prišlo do raz-čiščenja, ki so ga zahtevali socialisti in ki ne zadeva zgolj imenovanje odbornika Di Mercuria, ampak vrsto drugih vprašanj, širšega pomena.
Vprašanje je, kot se zdi, vse do včeraj, obtičalo na mrtvi točki in mu še ni videti izhoda.
Včeraj je načelnik svetovalske skupine PSI v pokrajinskem svetu, Gino Saccavini, v daljšem pismu opozoril na dejstvo, da se v mesecu dni, od zadnje seje pokrajinskega sveta, nič ni premaknilo. Krščanski demokraciji očita nemoč in nesposobnost, poleg zelo ostrih internih konfliktov, za spoštovanje sprejetih dogovorov in ob-
veznosti. Stranki relativne večine očita tudi dvoličnost v odnosu s socialisti, zaključuje pa z namigom, da bi bilo spričo takega položaja nesmiselno opustiti prizadevanja za sestavo drugačnih, alternativnih večin pri upravljanju ustanov.
V	prihodnjem tednu naj bi torej prišlo do določenih premikov, v eni ali drugi smeri. Med drugim, vest sicer še ni uradno potrjena, naj bi se že v prihodnjem tednu sestal pokrajinski svet. Kako se bodo stvari zasukale bo v mnogočem odvisno od včerajšnjega sestanka pokrajinskega vodstva krščanske demokracije, pa tudi od nekaterih dogodkov na Tržiškem.
V	Štarancanu je bila sinoči umestit-vena seja občinskega sveta. Nadaljevala se bo dosedanja atipična koalicija med KD in KPI.
Včeraj popoldne pa je prišlo do srečanja, na pokrajinski ravni, med delegacijo KPI in KD. Šlo naj bi, tako informacijo smo uspeli dobiti, za zelo korektno srečanje, na njem pa naj bi razpravljali predvsem o problematiki novega zakona o krajevnih upravah.
Nekaj novosti zlasti v vrstah KD napovedujejo tudi v občinskem svetu v
Tržiču, kjer naj bi, zaradi sprememb v odnosih med raznimi strujami v stranki, prišlo tudi do zamenjave načelnika svetovalske skupine.
V Krminu se bo predvidoma oblikovalo zavezništvo med KD in PSI, bolj zapleteni pa so, kot se ždi, odnosi v Gradišču, kjer so socialisti skupaj s socialdemokrati in republikanci ustvarili nekakšen blok nasproti KD. Sicer se tudi tu zdi kot najbolj verjetna možnost oblikovanje , oziroma potrditev prejšnje koalicije.
Začudo pa ni nobenih namigov ali ugibanj glede oblikovanja upravne večine v Gorici, razen, sicer že znane vesti, da naj bi v odbor ali vsaj v večino povabili predstavnika ene od zelenih list.
Vojno vzdušje
Vojno vzdušje. Tak je naslov prireditve, ki bo drevi ob 20.30 v prostorih pred tednom dni odprtega vojnega muzeja na gradu. S predvajanjem diapozitivov, glasbeni vložki ter branjem pisem, spominov in drugih zapisov bodo skušali prikazati doživljanje vojnih grozot v obdobju 1914-1918.
Predstavili pesmarico goriškega skladatelja
Zbirka Mladinske pesmi prof. Stanka Jericija
V Katoliški knjigarni so v torek predstavili cerkveno mladinsko pesmarico Stanka Jericija "Mladinske pesmi", ki je lani okrog božiča izšla pri Knjižnici cerkvega glasbenika v Ljubljani. Uvodoma je v imenu Zdru-
Do 29. junija slikarska kolonija v Vipavskem Križu
V Vipavskem Križu se danes pričenja poletna slikarska kolonija . Trajala bo do 29. t. m., na njej pa sodeluje osem že uveljavljenih slikarjev iz prostora Alpe-Jadran. Prirejajo jo ZKO Ajdovščina, Društvo likovnih umetnikov severne Primorske in Pilonova galerija Ajdovščina. Umetniki, ki bodo sedemdnevno bivanje v starodavnem mestecu in ustvarjanje v skupnem ateljeju popestrili tudi z ogledom raznih znamenitosti v bližnji okolici (Zemono, Lože, Goče), bodo po eno delo podarili Pilonovi galeriji.
Kolonije se bodo predvidoma udeležili Milena Usenik (Ljubljana), Štefan Hauko (Murska Sobvota), Marij Vrenko (Škofja Loka), Azad Karim (Ajdovščina), Giorgio Valvassori (Gorica), Adriano Bon (Trst), Franz Berger (Celovec) in Robert Primig (Celovec). Omenjenim slikarjem se bo pridružil še mojster fotografije Milenko Pegan iz Nove Gorice.
Jeseni bo Pilonova galerija pripravila razstavo slik in poskrbela za tisk zloženke.
Preizkus organizacije sanitetnega oddelka mehanizirane brigade
Na goriškem letališču so pripadniki mehanizirane brigade Gorizia izvedli vajo v postavitvi in delovanju sanitetnega centra. Vojaško vajo prve pomoči so si ogledali številni upravitelji ter
seveda pripadniki vojske. Na vaji, ki je nosila ime "Gorizia '90 j je svoje organizacijske zmožnosti prikazalo okrog 200 oseb, med temi je bilo tudi 12 bolničark Rdečega križa.
Na južnem delu letališča so že v prejšnjih dneh postavili večje število šotorov ter v njih razporedili posamezne. oddelke: splošno medicino, lekarno, oddelek za kužne bolezni, zobozdravstveno ambulanto, skladišča, prostore za dežurno zdravniško osebje itd. Uvodni del vaje, (ob namišljenem vojaškem napadu z Vzhoda — že spet!), je temeljil na posegu enot prve pomoči na bojnem polju. Ta del so predhodno posneli na trak in so ga predvajali na posebnih tv zaslonih. Nato je demonstrativni del prešel v živo, ko so v bolniški center prepeljali z avtomobili in helikopterjema večje število ranjenih vojakov.
Namen včerajšnje vojaške vaje je bil preveriti delovanje sanitetnega oddelka mehanizirane brigade, ki razpolaga z 21 različnimi posebej opremljenimi vozili in 12 rešilnimi avtomobili. Vaja je v celoti uspela.
Na sliki (foto Čubej): med včerajšnjim vojaškim prikazom na goriškem letališču.
Obsojena mlada nasilneža ki sta napadla šoferja
Zanimiva, zaradi vrste kaznivega dejanja namreč, kazenska obravnava se je včeraj odvijala pred sodiščem v Gorici. Lucib in Marco Ferlat, oba iz Krmina, sta bila obsojena, pogojno, na dva meseca zapora zaradi nasilja, medtem ko so za druge člene obtožnice sodniki upoštevali amnistijo.
Dogodek, ki so ga včeraj obravnavali na sodišču, se je pripetil pred skoraj letom dni v Marianu, oziroma v Ron-kah. Obtoženca sta menda z dokaj divjo vožnjo z avtom pripeljala na glavno cesto v Marianu. Njuno početje je primerno ovrednotil šofer avtobusa, ki je tačas pripeljal mimo in ki menda ni pustil, da bi fanta, stara 24 in 29 let, lahko povedala svojo verzijo. Odpeljal je naprej proti Tržiču, Ferla-ta pa za njim v avtu. V Ronkah sta uspela avtobus zaustaviti ter skušala šoferja prisiliti, da bi stopil iz vozila. Najbrž bi se spor končal precej drugače, če ne bi tačas posegli karabinjerji. Tako je pač zadeva končala na sodišču, kjer je bil včeraj kazenski posto-
pek, po novem postopniku in je zagovorniku uspelo izboriti razmeroma blago kazen.
Nerodno je padla na pokopališču
V goriško splošno bolnišnico so včeraj dopoldne sprejeli 83-letno Elviro Cuzzit iz Koprivnega zaradi zloma kolka in drugih poškodb na okončinah. Ozdravela bo predvidoma v treh mesecih, v kolikor se ne bodo, spričo spoštljive starosti, pojavile komplikacije.
Cuzzitova se je poškodovala na pokopališču v Fari, kjer je obiskala grobišče. Med zajemanjem vode, v katero bi položila cvetje, je nerodno padla ter si zlomila kolk. Dogodku je bil priča občinski delavec, ki je takoj zatem poklical reševalce.
Nezgoda se je pripetila okrog 9. ure.
Zaostruje se sindikalni spor Blokada vhoda ladjedelnice
Na včerajšnji sindikalni skupščini, ki jo je sklicala sindikalna zveza FIOM v ladjedelnici, so sklenili zaostriti sindikalne akcije začenši že od danes. Dogovorili pa so se tudi za nekaj novih pobud v prihodnjem tednu.
Danes bodo že pred peto uro uvedli nadzor pred vhodom v ladjedelnico, ki se bo nadaljeval cel dan. S tem nameravajo preprečiti dostop na delo pri zunanjih podjetjih zaposlenih delavcev, ki se jih poslužuje ladjedelnica.
V torek, 26. junija, ko je predvidena izročitev ladje "Crown princess" bo delegacija sindikata FIOM zaprosila za sprejem pri županu ter za njegovo posredovanje v sporu z vodstvom Fin-cantieri, ki ne spoštuje sprejetih obveznosti, oziroma podpisanega sporazuma. Če tudi ta korak ne bo zalegel, nameravajo sindikalisti zahtevati sestanek s predstavniki deželne vlade.
Delegacija delavcev in sindikalistov ladjedelnice se bo udeležila vsedržavne manifestacije v Milanu.
Spričo zaostrovanja položaja, je bilo na včerajšnji skupščini razmeroma
lliHilll
PRE577
Do trideset milijonov Ur, I ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
(0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO
Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
■ iii .......ilBllllll!llIlilSll illillli....S

malo pozornosti namenjeno obravnavi notranjih nesoglasij z drugima dvema sindikalnima zvezama FIM in UILM. Vsekakor se zdi, da se spori, tudi spričo nove situacije v vsedržavnem merilu, uglajujejo.
Plesni večer
Drevi ob 21. uri bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici plesni večer, ki ga prireja plesna jazz šola Ara-besgue iz červinjana. V prvem delu večera bomo lahko sledili prikazom Lambade, Tarantelle in nekaterih drugih plesov. V drugem delu večernega nastopa bodo med drugim prikazali svoje sposobnosti tudi plesalci in plesalke iz Ravenne. Gosta zanimivega večera bosta svetovno znana ameriška plesalca Brian Bullard in Garrison Rochelle.
Razstava starih oblačil
Na sedežu Skupnosti Arcobaleno v Ulici sv. Mihaela 38 bo danes od 10. do 19.30 razstava starinskih modnih oblačil, ki so jih sešili ali uredili slušatelji 3. tečaja šivanja. Razstavljene izdelke bo mogoče tudi kupiti.
Tečaj šivanja in krojenja se je pričel novembra lani. Že takrat so tudi izbrali temo za razstavo: oblačila iz starih časov.
razna obvestila
Štandreška mladina pripravlja danes, 23. t. m., kresovanje. V ta namen je v teku pobiranje starega lesa za grmado.
Slovensko planinsko društvo vabi jutri, 24. t. m., na slovesnost ob namestitvi Zvona prijateljstva pri planinskem domu pri Krnskih jezerih.
ženja cerkvenih pevskih zborov Gorica spregovorila prof. Lojzka Bratu-ževa, ki je predstavila Stanka Jericija, glasbenega pedagoga, pevovodjo in skladatelja. Njegove kompozicije izvajajo mešani in tudi mladinski zbori na koncertih, bogata je njegova ustvarjalnost na' področju cerkvenih, oziporma boslužnih pesmi.
O pomembnosti pesmarice, ki obsega 30 pesmi, je nato spregovoril muzikolog in urednik Cerkvenega glasbenika dr. Edo Škulj: "V Jeficijevih skladbah je opaziti, da je skladatelj diplomiral iz zborovske kompozicije. Velika večina pesmi je božičnih, kjer pridejo do izraza osebna, doživeta in intuitivna besedila Zore Sakside. Melodija je zelo slovenska, sicer z opaznim mediteranskim vplivom. V harmoniji je opaziti razvoj skladatelja in njegova trenutna razpoloženja. Skratka gre za zanimivo pesmarico, v kateri bo marsikateri pevovodja mladinskih zborov lahko črpal izvirne skladbe."
Ob koncu je spregovoril še prof. Stanko Jericijo, ki je med drugim povedal, da so pesmi nastajale v obdobju 15 let in so odraz pevskega delovanja na nižji srednji šoli Ivana Trinka v Gorici, kjer je glasbeni pedagog.
Na sliki (foto Čubej): s predstavitve pesmarice Stanka Jericija v Katoliški knjigarni.
Slovesnost v Sovodnjah
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo jutri ob 20. uri slovesnost ob občinskem prazniku. Priložnostni nagovor bo imel župan Vid Primožič, podelili bodo občinska priznanja.
Prireditev ob 39. obletnici obnovitve upravne avtonomije se bo sklenila s kulturnim sporedom.
izleti
SPDG rekreacija prireja jutri, v nedeljo, 24. t. m., izlet na Nanos. Zbirališče na Travniku ob 7.30.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 17.30-22.00 »Sogni«. Režija Akira Kurosawa.
VITTORIA 17.30-22.00 »Criminalmente sexy«. Prepovedan nfladini pod 18. letom.
rri v v/
Trzic
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Rojen 4. julija«. Ob 22. uri »Pohotna Mery-lin«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Bolničarji na kotalkah«.
DESKLE 20.00 »Policaj pod kontrolo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino — Verdijev korzo 57 —. tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale — Trg republike 26 tel. 410341.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Lekarna Al Lago — Pri jezeru — Vrtna ulica 2 — Via Giardino 2 — tel-78300.
pogrebi
Danes ob 9.10 Maria Pian iz bolnišnic6 Janeza od Boga v Tržič, ob 10.15 Walter Tantolo iz splošne bolnišnice v Škocja11 od Soči, ob 10.30 Danica Pausig, p°r: Boro iz bolnišnice sv. Justa v cerkev pr' Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 12-uri Romano Toffoli iz splošne bolnišnic® v cerkev v Podturnu in na glavno pp^?' pališče, ob 12.45 Bartolgmeo Petronio lZ bolnišnice sv. Justa v Škocjan ob Sočr ob 13.15 Elisabetta Fin, vd. Tomat i splošne bolnišnice v Turjak.
13. julija 1920 so fašistične škvadre požgale Narodni dom v središču Trsta
Enotna proslava s pogledom v prihodnost
TRST	• Nsrodm
13. julija 1920 so fašistične škvadre napadle in požgale najvidnejši simbol slovenske prisotnosti v Trstu, Narodni dom - Hotel Balkan. Pretveza za požig Narodnega doma je bil incident med italijanskimi mornarji in dalmatinskim prebivalstvom v Splitu, dejanska tarča fašističnih škvader in njihovih voditeljev pa je bil Narodni dom kot simbol prisotnosti, življenjskosti in podjetnosti slovenskega prebivalstva na Tržaškem. S požigom Narodnega doma se je dejansko začela fašistična raznarodovalna politika, požig Narodnega doma je bil resnični uvod v genocidno politiko, ki so jo fašisti začeli načrtno izvajati, ko so prišli na oblast.
V naslednjih tednih do 13. julija, ko bo pred nekdanjim narodnim domom enotna proslava ob spominu na tragične dni izpred sedemdesetih let, bo Primorski dnevnik skušal z raznih vidikov uokviriti dogodek in obenem opisati simbolni pomen Narodnega doma, mogočne stavbe v tržaškem središču, na katero so bili tržaški Slovenci upravičeno ponosni. Tokrat objavljamo spomine učiteljice v pokoju Danice Župan, najbrž
ene od redkih živečih Slovenk, ki so obiskovale Narodni dom, in članek, s katerim je Edinost nekaj dni po požigu komentirala dogodek in pozvala Slovence k umirjenosti.
Sedemdeseta obletnica požiga Narodnega doma je seveda priložnost za ponovno analizo dogajanja v minulih desetletjih, obenem pa mora biti to tudi - in morda predvsem -priložnost za razmišljanje o sedanjosti in za načrtovanje prihodnosti. V teh časih burnega dogajanja in pospešenih sprememb bi bilo zgrešeno, če bi se kot skupnost zazrli samo v preteklost, proslava 70-letni-ce požiga Narodnega doma mora biti predvsem proslava za danes in za jutri.
Obenem pa je to tudi priložnost za sodržavljane italijanskega jezika predvsem pa za predstavnike oblasti, da s svojo prisotnostjo na proslavi skupaj z nami obrnejo pogled naprej, kot je ob začetku stoletja znal nakazati pot v prihodnost arhitekt Fabjani s svojo za tedanje čase izredno moderno zasnovo Hotela Balkana kot večnamenskega kulturnega središča.
V. T.
Edinost: Dan velike nesreče...
Dan 13. julija 1920 je bil za tržaško Slovenstvo dan neizmerne groze in neopisne žalosti. Vtisi dogodkov delujejo še danes na nas tako porazno, da nam je skoraj nemogoče zbirati misli in najti besed, ki bi vsaj le od daleč primerno dale izraza temu, kar nam razjeda srce in žge duše. Rojake prosimo, naj uvažujejo to naše duševno razpoloženje in naj potrpe z nami, ako jim danes ne govorimo vsega in tako, kakor oni gotovo pričakujejo od nas. Verjamejo naj nam, da nam treba tudi danes še najskrajnejšega duševnega napora, da sploh kaj pišemo. Iz globine srca tudi prosimo našo javnost naj tudi ona premaguje sama sfebe, naj mirno čaka, dokler se vsesplošno razburjanje ne ublaži in dokler se duhovi ne pomirijo, potem pride čas, ko nam bo možno resno in odločno govoriti na vse strani. Danes pa že moremo zagotoviti našince, da naši poklicni činitelji že ukrepajo in bodo ukrepali vse možno in potrebno v varovanje vsestranskih koristi naših rojakov.
♦ * *
Že po pisanju tržaških listov nekaj dni sem, posebno pa po glasovih, ki so se širili v torek potem, ko je prišla vest o žalostnih dogodkov v Splitu, je bilo pričakovati, da se pripravlja nekaj hudega.
Popoldne ob 18. se je vršil na trgu pred mestno palačo javen shod, sklican od zveze bojevnikov. Govorili so se razburljivi govori. In prišlo je tudi do nekega razburljivega dogodka, ki se je končal tragično, kar je še pomnožilo splošno razburjenost.
Že leta, ko se je vršil shod na trgu pred mestno palačo so v Narodnem domu iz lahko umljivih razlogov strogo zaprli prostore posebno še, ko so ljudje prihajali v diru, da se na rečenem trgu razlega glas na Narodni dom. Vse je bilo zaprto: kavarna, obojna velika vrata, na glavnem pročelju in v ul. Galatti in restavracija. Prostore Delavskega podpornega društva v mezaninu v ul. Galatti je predsednik zaprl v hipu, ko je razgajajoča množica drvela mimo pošte proti Narodnemu domu, tako, da se je komaj rešil iz poslopja z drugimi rodbinami, ki so imele stanovanje v onem traku Narodnega doma. V prostorih Glasbene matice, ki še niso bili zaprti, se je vežbal na goslih 12-13 letni deček Plesničar. Tu pa moramo ugotoviti dejstvo, ki je neizmerne pomembnosti z ozirom na razna očitanja in založbe: dejstvo namreč, da so bili v stanovanjih teh rodbin navzoče izključno le ženske in otroci, izvzemši dve stanovanji, kjer sta bila navzoča po en moški. Vse te rodbine so se komaj rešile iz poslopja, skoraj gole. Takoj nato je začelo goreti v kavarni, v Tržaški posojilnici in hranilnici in v prostorih hotela ter se je požar razširjal po vsem poslopju. V vsem tem času se je slišalo neprestano silno streljanje in pokanje ročnih granat. Streljali so demonstranti in vojaki proti poslopju Narodnega doma.
Nadaljnih strašnih prizorov vse noči danes ne moremo opisovati. S polnim prepričanjem, mirno vestjo in pod
častno besedo pa moremo zagotoviti naši javnosti, da se ni v Narodnem domu storilo prav ničesar, kar bi pome-njalo priprave za kako nasilno obrambo. Par starih, nabavljenih pušk VJerndlovega sistema in brez petelina ter nekolijo sabelj se je nahajalo v garderobi gledališča z vednostjo in privoljenjem oblasti. Drugega orožja ni bilo v Narodnem domu. To nam lahko potrdijo člani društev, njihovi odbori in vse naše občinstvo, ki je vedno imelo pristop v javne prostore naših društev. Poslopje je zagorelo do tal.
* * *
Poprej že, nego se je začela vršiti tragedija v Narodnem domu, so demonstranti naskočili urade jugoslovanske delegacije v ul. Mazzini, kjer so metali kamenje in streljali proti oknom; častnik, ki je poveljeval stražarjem, je le z veliko muko od njih izprosil, da so se oddaljili s tem, da so potegnili drog zastave raz balkon. Okrog 20.30, ko je bil Narodni dom že v ognju, so bojevniki v civilu in uniformah naskočili in več ali manj razdejali sledeče naše pisarne in zavode: pisarno dr. Kimovca, lenčkovo gostilno, kavarno «Commercio», Ljubljansko kreditno banko, Splošno hranilnico, Tržaško podporno in bralno društvo, pisarno dr; Wilfana, knjigotržnico Jake Štoke, Štokovo prodajalno likerjev v ul. Cesare Battisti, tvrdko Franz & Kranz, pisarno dr. Protnerja in Okretiča, srbsko šolo, trgovino Perko, Stantičevo trgovino, pisarno dr. Abrama in dr. Angeletta, Jadransko banko, Hrvatsko štedionico, gostilno «Makarska», špedicijsko tvrdko »Balkan« in stanovanje jugoslovanskega delegata Markoviča. Povsod so razmetali papirje in pohištvo, pisalne stroje itd. na ulico ter jih zažgali. Mnogo je bilo tudi odnesenega. Povzročena škoda se ceni različno; najnižje cenitve se gibljejo okrog 40-50 milijonov lir.
Naše uredništvo in tiskarna je bilo močno zastraženo, toda vkljub temu so demonstranti vdrli skozi neko okno v notranjost hiše v tiskarno, pokvarili rotacijski stroj, lesena vrata na uredništvu, razbili šipe in povzročili različne druge poškodbe, posebno pa v pisarni vodje tiskarne.
Iz laških listov posnemamo, da je bilo nekoliko ljudi aretiranih, ker so plenili in kradli ob priliki demonstracije, tekom vse noči, naslednjega jutra in potem.
* * *
V podobnih okoliščinah je bil napaden in zažgan »Narodni dom» v Puli, razdejanih je bilo več trgovin in zavodov na Reki in tiskarna »Pučkega Prijatelja« v Pazinu.
* * *
Apeliramo na naše ljudstvo, posebno tam, kjer živi kompaktno ali v večini nasproti italijanskim sodežela-nom, da ohranja treznost in mirnost, in da ne zagreši iste ostudne krivice proti nedolžnim, ki so jo zagrešili italijanski razgajači in da pokaže s tem, da stoji kulturno više nego oni, ki se z njo le ponašajo.
Rodila sem se v Trstu leta 1906. Do prve svetovne vojne je bila moja mladost lepa.
Z očetom in mamo smo vse lepe nedelje preživeli na izletih po tržaški okolici in skalnatem Krasu, poleti pa ob barkovljanski obali.
•Oče je bil član Sokola in navdušen telovadec, tako sem tudi jaz skupaj s šestletno sestro Milko že s štirimi leti začela s telovadbo v lepi telovadnici Narodnega doma, ki je bila pod gledališko dvorano.
S sestro sva hodili istočasno k telovadbi. Stanovali smo blizu v Ul. Coro-neo št. 5 in je bilo treba samo prečkati Ul. Torrente in Trg Oberdan. Sestra Milka me je vedno čuvala in varno vodila. Seveda takrat ni bilo današnjega prometa.
Spominjam se sokolskega nastopa aa Orleku in še drugih izletov, kjer smo lahko mirno prepevali slovenske Pesmi.
V lepem spominu so mi ostale pustne prireditve za nas otroke. Med rajanjem v dvorani, so iz balkona metali med nas pisane trakove, bombone in mandarine. Dobili smo obroče O, takrat zelo razširjeno igro, da smo se lahko v parku podili z njimi, dobili smo piščalke, balončke, sploh veliko stvari, kar je nas otroke razveselilo.
To naše brezskrbno rajanje je na žalost leta 1914 prekinila prva svetovna vojna. Spominjam se samo tega, da smo ob izletih na bližnje hribe okoli Trsta videli dim in ogenj iz topov na soški fronti. Bobnenje se je čulo tudi v samem mestu.
Z osmim letom sem začela z rednim Učenjem klavirja pri Tržaški glasbeni
Spominski utrinki učiteljice Danice Župan na Narodni dom
Ob pustu so v dvorani rajali otroci
matici, ki je imela sedež v Narodnem domu. Moj prvi učitelj je bil Vašte, mož pisateljica like Vaštetove, ki pa je na žalost umrl 1. 1918 za špansko gripo. Takrat je umrlo toliko ljudi, da so krste z navadnimi vozovi vozili na pokopališče.
Glasbena matica je imela svoje prostore v Narodnem domu v I. nadstroju, v katere se je prišlo iz ul. Giorgio Ga-lati. V pritličju je bila elektrarna, ki je vedno bobnela. Tako nismo bili odvisni od elektrike zunanj doma.
Spominjam se šolskih prireditev v gledališki dvorani. Igrali smo: »Punčke žive«, »V kraljestvu palčkov« in razne druge manjše igrice, deklamacije, pevske točke. Dom je imel zelo lep in dovolj velik oder.
Med vojno je nekaj časa Glasbena matica prenehala z delom, ker so profesorji morali v vojsko. Leta 1919 je spet začela delovati in moj učitelj klavirja je bil prof. Vasilij Mirk, ki je organiziral tudi mladinski pevski zbor. On je znal vzbuditi v naših srcih ljubezen do glasbe in zborovskega petja, ki je tudi mene popeljala na to pot. Več kot 30 let sem posvetila otroškemu in mladinskemu petju.
3. julija 192C smo imeli v veliki dvorani Narodnega doma glasbeni večer, na katerem sem nastopila tudi jaz.
13. julija popoldne, ob 18. uri bi morala imeti klavirsko vajo, pa je prof.
Mirk naročil naj pridem dopoldne. Popoldne ob tej uri je Narodni dom že gorel. Nemočno sem stala v množici ljudi in žalostno gledala kako požigajo plameni to, kar je bilo najlepše.
Ognjeni zublji so švigali iz vseh oken, ker so vse polili z bencinom.
Ljudje iz hotela, ki je bil v zgornjih nadstropjih, so skakali z oken na trg, kjer so gasilci držali plahte, da bi ublažili padce. Ne vem, ali se je posrečilo, da so koga rešili.
Po požigu Narodnega doma so se fašisti obrnili proti naši ulici. Ko so korakali mimo naše hiše, so kričali:
»Anche qui occorre dar fuoco, anche qui c'e un nido di sciavi!« Vendar so sepremislili, ker je nad nami v II. nadstropju stanovala furlanska družina. Kljub temu smo v velikem strahu pustili na mizi večerjo in zbežali k teti v Ul. s. Lazzaro. Tri dni si nismo upali domov.
Ob takem razpoloženju sem napisala pesmico »Ob Adriji«!
Kaj nemirno si, o morje!
Kaj tak 'butaš ob skalovje, da penijo se valovi, mar jeziš se mi tako?
Kaj res čutiš solze vroče, solze v tebe kapljajoče, solze stiskanih sirot?...
Tja čez morje žalost plove in oznanja težke dnove...
Na jesen me je oče poslal na šolanje v Jugoslavijo v Maribor. V tišini štu-
dentske sobice so nastale pesmi: »Rodni zemlji«.
Večer je!
Narava že sniva sladek sen, čaroben svit zvezda in lune odbija se od
tihote moje sobice sten...
In jaz ob oknu slonim, vstopjena v otožne spomine, spomine preljubih otroških mi let.
Tu žalost in radost vrstili sta se, a z veseljem vse to se prenašalo je, ker v rojstnem se kraju vršilo je vse.
A zpaj zapuščena si rodna ti zemlja, roka tuja te v sponah drži... a duša moja ječi, ječi, ker zame prostora v tebi več ni!
»Še enkrat si želim nazaj«!
Še enkrat si želim nazaj, nazaj tja v rojstni kraj... tja, kjer spomini ožive, mladostne sanje spe... tja, kjer morja mi sinji val poljublja vence kraških skal.
Tud tja pomlad je zdaj prispela, je v cvetju domovino vso odela, iz zimskega je spanja jo zbudila, bo kdaj jo suženjstvo okov rešila? Vprašuje vsak dan to se brat, trpin, čemu pač sejem, orjem, se potim, ko tujec gospodari tod, a jaz ječim.
Še enkrat si želim nazaj,
nazaj tja v rojstni kraj,
bi upanja prinesla bratom in sestram,
da bo napočil tudi njim Vstajenja dan!
Po končanem učiteljišču so nas Primorce skoro vse poslali na službova-
nje v Prekmurje, takrat so ga imenovali slovenska Sibirija. Bili pa so tam zelo dobri ljudje in so nas z veseljem sprejeli. Bili pa smo tudi prvi pobudniki kulture na nezorani slovenski zemlji. Bili smo mladi, za vsako delo pripravljeni in srečni. Iz tistih časov izvira pesem »Prekmurska«, ki jo je tudi uglasbil Radoslav Hrvatin.
Mi deca smo mala v Prekmurju doma, po naši besedi prav vsak nas spozna. Kdor prvič k nam pride, napenja uho, ne raz 'me prav vsega, si beli glavo.
Se kmalu privadi, rad k nam prihiti, prekmurščino vzljubi in naše ljudi, pa zemljico milo, kjer dom naš stoji, ravnino in griče, kjer trta rodi.
Tam trate cvetijo, tam ptički žgole, in ljudstvo slovensko na delo bude.
A zemlja je majhna, preveč je ljudi, na tuje jih mnogo za kruhom hiti.
Up zemljice rodne smo mi mladi rod, pokažimo v lepše življenje ji pot!
Po 12 letih delovanja med prekmurskimi Slovenci sem zaprosila za premestitev bliže Ljubljani, kjer je bila možnost nadaljnjega študija.
Kmalu je prišla druga svetovna vojna, pregnanstvo in končno svoboda. Vrnila sem se na delo v bližino svojega rojstvega kraja v Portorož in Koper, kjer sem še danes.
Opis tega delovanja bi bil preobširen in spada v področje po osvoboditvi!
DANICA ŽUPAN
MJMMU' I
ZASTOPNIK ROVER ZA GORIŠKO POKRAJINO
TOMAUTO
VAS VADI DANES, SOBOTA, 23. JUNIJA, NA OTVORITEV NOVEGA SEDEŽA V ULICI VERDI 42 T RŽ I Č.
SALON DO ODPRT TUDI JUTRI DO 13. URE
/VFTT,f"fc GORICA - Ul Nizza 15 - Tel. (0481) 533923 1 UM/VU 1 V-l TRŽIČ - Ul. Verdi 42 — Tel. (0481) 40148
12 □ italija 90
_________ » m
m
n SVETOVNO
Rprvenstvo
V NOGOMETU
#
V
$ '
I TALKI A ^9
Kostarika-ČSFR, Kamerun-Kolumbija
V senci jutrišnjih »velikih« dvobojev
Stopnjuje se pričakovanje za srečanji ZRN-Nizozemska in Brazilija-A rgentina - Spokojnost v italijanskem taboru, v jugoslovanskem še vedno tiskovni molk trenerja Osima
V osmino z željo po kakovosti
Po dveh tednih nenehnega tekanja za žogo, navijanja na tribunah in maratonskih televizijskih oddajah, je včeraj nad svetovnim prvenstvom zagospodaril mir. »Enodnevni odmor za premislek« je potekal v znamenju ocenjevanja srečanj osmine finala, gledanja televizijskih posnetkov nasprotnih reprezentanc, skratka ob mrzličnih pripravah na današnje nadaljevanje.
Predtekmovalna faza, med katero so odigrali 36 srečanj, je glavnim kandidatom za končni uspeh služila predvsem za preverjanje moči. Povsem očitno je, da bomo odslej prisotvovali bolj zagrizenim in tehnično tudi popolnejšim tekmam. Neposredna izločitev bo pokazala, kdo je močnejši, čeravno tudi v tem primeru lahko pride do določenega taktiziranja. To velja predvsem za tiste slabše postave, ki bodo skušale na vse načine »pripeljati« srečanje do enajstmetrovk.
Če se ponovno vrnemo h kvalifikacijam, moramo ugotoviti, da je bila večina predstav slabih in nezanimivih za oko. Verjetno le srečanja Italija - Avstrija, ZRN -Jugoslavija, Argentina - Romunija, Italija - ČSFR, Švedska - Kostarika in Belgija - Španija so bila na določeni ravni in so pokazala nekaj tehničnih zanimivosti.
Čeravno čudno zveni, je prav Italija (ob ZRN) pokazala najlepšo igro. »Azzurri« so na dosedanjih treh tekmah potrdili, da je toliko uporabljeni »catenaccio«, s katerim so se leta in leta proslavljali, stvar zgodovine italijanskega nogometa. Res je, da so »azzurri« izredno-solidni v obrambi, a res je tudi, da znajo ustvariti dokaj hitro igro s številnimi taktičnimi izbirami v gradnji.
Jalovost napada pa je, kot kaže, Vidni rešil z vključitvijo Schillacija in Baggia, ki je dosegel doslej najlepši zadetek na SP.
Na drugem mestu ugotavljamo, da so Jugoslovani veseli Španije in izražajo prepričanje, da imajo precejšnje možnosti za vstop v četrfinale. Tudi sami smo prepričani v uspešnost »modrih«. Sicer nas pri tem zaskrbijo igra nekaterih Osimovih izbrancev, ki je povsem neučinkovita, ko gre za smisel kolektiva. Včasih se zdi, da so nekateri jugoslovanski igralci prišli na SP prej zaradi lastne uveljavitve, kot pa zaradi želje po reprezentančnem uspehu. Upajmo le, da se motimo.
Glede sodnikov bomo tokrat postregli z nekaterimi podatki, ki jasno kažejo na nizko kakovost »mož v črnem«. Doslej so namreč pokazali kar 8 rdečih (v Mehiki je bilo toliko izključenih na celotnem mundialu) in 103 rumene karton. Ob tem ne gre pozabiti, da je bilo več sodniških odločitev spornih in so celo vplivale na končni izid.
Že danes pa bodo te ocene prepustile mesto igrišču s tekmama Kamerun - Kolumbija in Češkoslovaška - Kostarika. Dobra generalka za jutrišnjo poslastico, ko bomo prisostvovali dvobojema med Argentino in Brazilijo ter ZRN in Nizozemsko. Mundial se torej nadaljuje.
V italijanskem taboru prepričani, da naloga ne bo med najzahtevnejšimi
»Azzurri« optimistično razpoloženi pred srečanjem proti urugvajski vrsti
V italijanskem taboru so z dokajšnjim zadovoljstvom sprejeli vest, da se bodo v osmini finala srečali z Urugvajem. Trener Azeglio Vicini je številnim novinarjem sicer izjavil, da južnoameriške postave ne gre jemati za lahkega nasprotnika. Preveliko prepričanje v zmago in podcenjevanje nasprotnika bi namreč »azzurrom« lahko bilo usodno.
Novinarje, ki so se zbrali v Marinu, je zanimala tudi postava Italije, ki bo zaigrala v ponedeljek. Trener se okoli nje ni izrekel, saj jo bo najavil jutri zjutraj, ko bo preveril zdravstveno stanje Donadonija, Viallija in Bergomija. Sicer je spričo »vsiljivosti« novinarjev Vicini le priznal, da bosta tako Schil-laci kot Baggio igrala že od prve minute. Glede Viallija pa je dodal, da bo igral, če bo popolnoma okreval.
Kljub previdnosti pa je selektor italijanske reprezentance navsezadnje zadovoljen z nasprotnikom in tudi s samo razvrstitvijo v osmini finala. Dejstvo, da se bodo med seboj srečale Argentina, Brazilja, ZRN in Nizozemska »odpira« Italiji pot vsaj do polfinala. Ta cilj pa bo mogoče doseči, dodaja Vicini, če bodo Bergomi in tovariši zaigrali kot doslej, to je agresivno in motivirano.
O ponedeljkovem nasprotniku je Vicini menil, da igra dokaj zaprto in brez vsakršnih olepšav. Konkretnost južnoameriške igre je izrazita tudi v napadu, kjer sta najnevarnejša kapetan Francescoli in Ruben Sosa. Značilnost urugvajske igre se je pokazala posebno v srečanju proti Španiji, medtem ko so Tabarezovi varovanci delno razočarali proti Belgiji in tudi na zmagovitem srečanju proti Južni Koreji.
Nicola Berti pri ocenjevanju nasprotnikov ugotavlja, da bodo morali »azzurri« vseskozi igrati agresivno in prebiti južnoameriško obrambo, ki se je izkazala kot dokaj solidna. Na »zgodovinske« težave Italije proti Urugvaju je spomnil Gigi De Agostini, ki je z določitvijo parov v osmini finala precej zadovoljen. Vratar »azzurrov« Wal-ter Zenga opozarja na vprašanje sodnikov, ki se doslej niso povsem izkazali, ter na spretnosti urugvajskih napadalcev v nasprotnikovih kazenskih prostorih.
Ob Baggiu najbolj slavljeni italijanski igralec, Toto Schillaci, je vest, da bo tudi proti Urugvaju zaigral od samega začetka, sprejel s precejšnjim veseljem in dodal, da se nima za »lastnika« mesta v standardni postavi. Glede ponedeljkovega nasprotnika je ugotovil, da je odslej vsaka ekipa nevarna in da se je zato treba najbolje pripraviti za to pomembno srečanje.
Kot smo rekli, ni še gotovo, če bosta Donadoni in Vialli nared za naslednjo tekmo, Bergomijeva poškodba pa je lažja in bo zato v ponedeljek igral. Sicer se je okoli Viallija že sprožil val sumničenj in nedorečenosti. Marsikateri opazovalec namreč ugotavlja, da je zdravstveno stanje igralca Sampdo-ria dobro, ima pa nekaj psiholoških težav, zaradi katerih naj bi ga Vicini izključil iz postave. Taka in podobna natolcevanja pa je včeraj izpodbil zdravnik reprezentance Leonardo Vecchiet, ki je izjavil, da Viallija še vedno mučijo bolečine.
Tudi zaradi tega bo trener Vicini počakal še nekaj časa, predno se bo izrekel o postavi. Vsaka prenagljena izjava bi namreč povzročila še več polemik, kar bi gotovo škodilo samim igralcem.
Donadoni v akciji med srečanjem Italija - Češkoslovaška.	(Telefoto AP)
Pričakovanje za jutrišnji srečanji ZRN - Nizozemska in Brazilija - Argentina
»Renomiram« osmini finala
Brazilci Lazaroni, Alemao, Marinho, Mozer med treningom
(AP)
MILAN, TURIN — Je že tako, da mundial s svojimi presenečenji vztrajno skrbi za reklamiziranje samega sebe. Včeraj ni bilo tekem, je bilo pa veliko govora, ugibanj in predvidevanj o dveh srečanjih, ki vsaj po renomeju protagonistov ne spadata v osmino finala: ZRN - Nizozemska in Brazilija - Argentina.
Takoj po četrtkovem žrebu, ko se je razvedelo za jutrišnji »neverjetni« spopad med ZRN in Nizozemsko, so italijanska sredstva javnega obveščanja »omejila« ta spopad na milanski derbi Milan - Inter. Včeraj je Interjeva trojica Brehme-Matthaus-Klinsmann kategorično demantirala tako omejevalno tolmačenje tekme (za Nizozemsko igra Milanova trojica Rijkaard-Gullit-Van Basten). »Za nas je jutrišnje srečanje izključno spopad med državnima reprezentancama,« je povedal napadalec ZRN Klinsmann. Seveda so bili Nemci presenečeni nad neprijetnim nasprotnikom. »Prav neverjetno je, da bo osmina finala težja kot četrtfinale,« je komentiral napadalni branilec Andreas Brehme, »a mi nismo nič krivi. Zakuhala nam jo je Nizozemska, ki se je v svoji skupini uvrstila šele na tretje mesto.«
Zahodni Nemci so zaskrbljeni, ker je Nizozemska v tekmi proti Irski vendarle pokazala delček svoje običajne igre. »Verjetno prihaja v formo, kar pa bo za nas še večja motivacija,« je menil Interjev trio v zahodnonemškem taboru.
Mnogo manj napeto je v brazilskem generalnem štabu. Kljub poškodbi Be-beta, ki jutri ne bo nastopil, so Brazilci pred tekmo z Argentino optimisti. Mnog' so se spomnili na zadnji medsebojni obračun v tekmovanju za Ameriški pokal julija lani, ko so Brazilci na Maracani v Riu odpravili južne sosede z 2:0.
Včeraj so Brazilci trenirali trdo, kot to vedno zahteva trener Lazaroni. P° tistem, kar so po treningu »razkrili« igralci, pa se sploh niso še pomenili 0 taktiki, s katero naj bi Argentince »poslali spet čez Veliko lužo«. Lazaroni skriva svoje karte, predvsem tisto, ki v tem trenutku najbolj zanima ljubitelje nogornc ta: kako bo zaustavil Maradono?
Libero Mauro Galvao meni, da Brazilija ne bo spremenila svojega način igranja samo zaradi Maradone. Zato je nepojmljivo, da bi se Brazilci izneveri coni in branili Maradono tako rekoč mož-moža. To je potrdil tudi nekdanj reprezentant Junior: »Brazilija tega ne more početi, ker nima v ekipi takeg branilca, kot je bil na primer Gentile,« je bila njegova ocena.
V Neaplju in Bariju se mundial po dnevu počitka danes nadaljuje s prvima tekmama osmine finala
Samozavestni Kamerun proti Kolumbiji »Brezskrbni« Kostaričani proti ČSFR
NEAPELJ — Danes se bosta v osmini finala spopadli dve reprezentanci, ki sodita med tako imenovana »presenečenja« letošnjega mundiala. Pred pričetkom SP bi namreč le malokdo stavil na uvrstitev Kameruna in Kolumbije v drugi krog tekmovanj.
Tik pred spopadom s Kolumbijci so v afriškem taboru zelo samozavestni in optimistično razpoloženi. Vezni igralec Makanaky meni, da v dreviš-njem srečanju ni izrazitega favorita, da pa imajo Kamerunci na svoji strani absolutno psihično prednost, ki izhaja iz sproščenosti. »Odslej nas nihče več ne bo obravnaval kot neznanko. Za nadaljnje presenečenje pa bi lahko poskrbeli edinole, če bi se uvrstili v polfinale,« je še dodal Makanaky.
Sovjetski trener Kameruna, Valerij Nepomnjaščij, je svoje varovance poučil o značilnostih igre današnjih nasprotnikov. Čeprav ni še določil postave, je pričakovati, da bodo nastopili isti igralci, ki so igrali doslej, ter da bo srednji napadalec Milla tudi tokrat začel tekmo na klopi.
Več ali manj istih načel se bo držal tudi kolumbijski selektor Maturana, ki bo na polje poslal isto postavo kot proti Nemčiji. Higuita in tovariši so zaskrbljeni zaradi fizične premoči nasprotnikov in zaradi ostre igre, ki jo
Kamerunci predvajajo zlasti v obrambni polovici. Skušali bodo vsiliti nasprotnikom svojo lagodno igro, ki temelji na nebroju kratkih podaj ob bočnih črtah ter na prevzemu nadzora nad sredino igrišča, kjer naj bi se Val-derrama in ostali uveljavili zaradi večje tehnične dovršenosti. Maturana upa, da bo kamerunska obramba pro-pustnejša od obrambe ZRN in da bo njegovim izbrancem lažje vtekati v nasprotnikov kazenski prostor. Glede obrambe računa Maturana na četverico standardnih branilcev ter na spretnost vratarja Higuite.
VERJETNI POSTAVI
KAMERUN: NKono; Onana, Mas-sing, Embwelle, Tataw, Ndip, Kana Biyik, Mbouh, Mfede, Makanaky>,i Omam Biyik. Na klopi: Bell, Kunde, Milla, Pagal, Mabdean.
KOLUMBIJA: Higuitaj Herrera, Pe-rea, Escobar, Gildardo Gomez, Gabriel Gomez, Alvarez, Valderrama, Fajardo, Rincon, Estrada. Na klopi: Nino, Men-doza, Redin, Iguaran, Guerrero.
Srečanje bo sodil Italijan Tullio La-nese.
D □ □
BARI — V novem stadionu San Ni-cola je vse nared za drevišnji dvoboj med Češkoslovaško in Kostariko. Reprezentanca ČSFR je s svojo uvrstitvijo
v osmino finala do neke mere presenetila, popolno presenečenje pa predstavlja uvrstitev Kostarike, ki je star-tala v močni skupini, skupaj z Brazilijo, Švedsko in Škotsko.
Večni nogometni popotnik Bora Milutinovič, ki je na čelu Kostarike, se ne zdi preveč v skrbeh glede dreviš-nje tekme in zatrjuje, da imajo njegovi fantje vsaj toliko možnosti za uspeh kot nasprotniki. Milutinovič je v smehu tudi pristavil, da že razmišlja o četrtfinalu v Milanu, češ da njegove ekipe nikakor ne gre prerano odpisati. »Nastopamo prvič na mundialu, prav zato pa smo dobesedno lačni uspehov.«, je smahljaje dodal »Bora«. Izvedenci se strinjajo v ugotovitvah, da je Milutinovič v treh mesecih, odkar je prevzel dolžnost selektorja, opravil sijajno delo. Sloviti trener pa skromno izjavlja, da so nogometaši Kostarike izjemno daroviti, on da jih je le taktično uskladil. »Skrbi me edinole pravilo, ki trenerju ne dopušča, da bi izvajal enajstmetrovke. Pri svojih petdesetih sem v tem elementu, žal, še vedno boljši od večine svojih nogometašev. Zato upam, da ne bo prišlo do neodločenega izida. Skušali bomo igrati kot doslej, hitro in živahno ter presenetiti obrambno linijo Čehoslovakov, ki se
mi zdijo precej počasni«, je za konec pristavil Milutinovič.
Nekoliko bolj resno deluje češkoslovaški selektor Venglos, ki pa bo lahko računal na doprinos vseh svojih igralcev, tudi na Kubikarld je prestal kazen po izključitvi. Reprezentanca ČSFR je pripotovala v Italijo brez večjih ambicij. Češkoslovaški tisk in sami navijači so menili, da bodo njihovo reprezentanco izločili po hitrem postopku, tudi zato, ker so v zadnjih štirih prijateljskih tekmah do mundiala Kubik in tovariši prikazali res medlo igro.
Venglos po svoji navadi poziva vse svoje varovance k skromnosti in jih svari pred potencialom in vrlinami Kostarike. Meni, da se ČSFR lahko uvrsti v četrtfinale, toda samo pod pogojem, da bodo njegovi do potankosti izpolnili vsa navodila in ponovili odlično igro iz tekme proti Avstriji.
VERJETNI POSTAVI
ČSFR: Stejskal; Kadlec, Kocian, Straka, Hašek, Chovanec, Bilek, Kubik, Skuhravy, Moravcik, Knoflicek. Na klopi: Miklosko, Bielik, Weiss, Ki-nier, Griga.
KOSTARIKA: Conejo; Chavarria, Chavez, Marchena, Montero, Flores, Gonzales, Davis, Cayasso, Ramirez, C.Jara. Na klopi: Barrantes, Obando, Marin, Guimares, Medford.
Tv spored osmine finala
Danes, 23. 6.
IZ NEAPLJA: Kamerun - Kolumbija 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
IZ BARIJA: ČSFR - Kostarika 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2
(23.45 TMC posnetek ene od tekem)
Jutri, 24. 6.
IZ TURINA: Brazilija - Argentina 16.45 RAI 2, 16.30 TMC, 16.30 TV-Lj 2
IZ MILANA: ZRN - Nizozemska 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2
Ponedeljek, 25. 6.
IZ GENOVE: Irska - Romunija 16.15 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
IZ RIMA: Italija - Urugvaj 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-LJ 2
Torek, 26. 6.
IZ VERONE: Španija - Jugoslavija 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2
IZ BOLOGNE: Anglija - Belgija 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.35 TV-Lj 2
sreda 27., četrtek 28., petek 29.
6. ni tekem
Ugodni komentarji pred tekmo osmine finala proti »rdečim fimjam«
Modri »zadovoljni« s Španijo
Havelange hvali tudi sodnike...
BOLOGNA — V jugoslovanskem nogometnem taboru ob Gardskem jezeru so si kar oddahnili, ko so zvedeli, da so za nasprotnika v osmini finala dobili Špance in ne Belgijce. Med igralci so seveda tudi izjeme, a tudi selektor Ivica Osim meni, da bi moralo biti s Španci lažje kot z Belgijci. Ivica
Osim med Španci najbolj ceni Miche-la, Vasgueza in odličnega vratarja Zu-bizarreto, pravi pa takole: »Lahko gremo naprej.«
Ta njegova napoved je prišla iz druge roke, kajti jugoslovanski selektor še vedno bojkotira vse novinarje, medtem ko si jugoslovansko vodstvo prizadeva, da bi mednarodna nogometna zveza odvzela novinarsko akreditacijo beograjskemu novinarju Nikoli Simiču, ki je tako razžalil Osima, da si ne more opomoči. Osim si je v družbi sodelavcev ogledal tekmo Špa-nija-Belgija in na koncu zavzdihnil: »Samo da bi imeli v Veroni več sreče kot v Ljubljani.« Kot je znano, so Jugoslovani pred natanko mesecem dni (tekma v Ljubljani je bila 26. maja, v Veroni pa bo 26. junija) nanizali veliko več priložnosti, toda španski golge-ter Butragueno je izkoristil edino.
V jugoslovanskem taboru je bilo Pred tekmo Belgija - Španija veliko ugibanj o tem, ali bi Jugoslaviji bolj ustrezali odprti in hitri Belgijci ali bolj zaprti in nekoliko počasnejši Spanci. Toda v zadnjih dveh tekmah z njimi v gosteh so »modri« enkrat dobiti in enkrat izgubili, kar pri ocenjevanju možnosti tudi šteje. S Španci je bilo podobno: leta 1988 jih je Jugosla-yija premagala z 2:1 v Oviedu, letos pa kot rečeno, izgubila v Ljubljani z
Večina jugoslovanskih igralcev nieni, da bo vendarle lažje igrati s Spanci kot bi bilo z Belgijo. Premoč v ljubljanski tekmi - kljub porazu - je
jeziček na tehnici ob teh ocenjevanjih. Eden takih, ki misli drugače pa je 35-letni veteran Safet Sušič. Takole je dejal: »Raje Ju imel Belgijo..Po mojem mnenju so- Španci posamično močnejši. Španci igrajo od tekme do tekme bolje. Boljši so kot v Ljubljani. Ostajam pa pri oceni, da so možnosti 50:50. S Španci se dobro poznamo, to bo taktično tehtanje na sredini igrišča. Ne verjamem, da bodo v sistemu 4-4-2 karkoli menjali. Mislim, da so nam podobni: ko nimajo žoge, ne tečejo preveč...«
Zoran Vulič, ki igra za špansko Mal-lorco, »furijo«, kot pravijo španski ekipi, ob Hadžibegiču, ki je tri leta igral za Betis iz Seville, še najbolje pozna španski nogomet. V Ljubljani je igral solidno, toda tu se je njegov stolček zamajal, kajti Osim je izvedel, da je nezadovoljen, ker mora igrati v vlogi branilca. Vulič je dejal takole: »Španci so tu veliko močnejši kot so bili v Ljubljani. Če bomo mislili, da je ljubljanska tekma lahko merilo, se lahko pošteno uštejemo. Ne mislimo si, da je treba imeti le malo več sreče kot za Bežigradom. Tu gre za svetovno prvenstvo. Španci so najmočnejši na sredini igrišča, kjer imajo štirikotnih Michel-Vasquez-Villaroya-Roberto, njihov prvi adut pa je gotovo vratar Zubizarreta, zame doslej najboljši vratar prvenstva. Možnosti so enake.«
Faruk Hadžibegič se spet ne boji dvoboja s slovitim Butraguenom, s katerim se je že velikokrat spopadel, a je njegov rezultat še kar soliden. »Tako Belgijci kot Španci so želeli prav nas, zato so se tako dajali. Videl sem srečen obraz Luisita Suareza po tekmi, toda morda mu bo žal. To bo igra ukan, kdo bo koga... Rad bi sporočil vsem: mi bomo igrali za Jugoslavijo,« pravi Hadžibegič.
Kaj pa španski tabor? »To bo težka tekma,« je povedal trener Suarez, »saj
je v jugoslovanski vrsti nekaj odličnih igralcev, poleg tega igra nogomet, ki ga je težko razčleniti. Vendar pojdimo po vrsti: najprej smo mislili na uvrstitev, sedaj se bomo pripravili na tekmo z Jugoslavijo. Ogledali si bomo televizijske posnetke in se zatem odločili za najbolj primerno taktiko. Nekaj pa mora biti jasno: svoje igre ne bomo spreminjali. Španija ni moštvo, ki bi se znalo braniti in zato ne bomo čakali na pobudo nasprotnika. Sedaj mudial stopa v svojo vročo, a tudi najbolj privlačno fazo.« Suarez je še povedal, da ima njegovo moštvo veliko možnosti
za zmago, če bo igralo kot proti Belgiji. »Toda,« je pristavil, »ne hitimo preveč. Sedaj je tudi prezgodaj, da bi govorili o kakšnih spremembah. Ko stvari stečejo, je namreč težko karkoli spreminjati. Vsekakor Jugoslavija vliva strah. Za nas bi morda bilo bolje, če bi se srečali z Nemčijo, ki ima 'jasno" igro in torej se ji je lažje zoperstavljati. Še dosti bomo premislili, kaj treba ukreniti.«
Na sliki AP: akcija s srečanja Jugoslavija - ZRN, v katerem so »modri« doživeli hud poraz.
RIM — Predsednik FIFA Joao Havelange je potrdil, da bo direktor projekta »Italia 90« Luca Cordero di Mon-tezemolo med člani organizacijskega komiteja za svetovno prvenstvo v ZDA 1994 leta.
Havalange je zelo pozitivno ocenil dosedanji potek italijanskega mundiala. Pohvalil je organizacijski odbor, italijansko nogometno zvezo in pripadnike javnega reda. Neuglašena nota je pohvala, ki jo je izrekel sodnikom. Po njegovem si zaslužijo oceno osem in pol. Radodarnost pa taka!
Tekma v dobrodelne namene
RIM — Mnogi pravijo, da primanjkuje talentov in da prvenstvo po kakovosti stagnira. Sladkousci imajo priložnost, da potešijo svoja pričakovanja 2. julija, ko bodo na rimskem Flaminiu v dobrodelne namene odigrali tekmo veteranov med Južno Ameriko in Evropo. Nastopili bodo, nekdasnji asi Pele, Žico, Eusebio, Falcao, Puskas, Kubala, Rossi, Junior, Platini, Dirceu, Altafini, Rummenigge, Facchetti, Iri-bar, in drugi.
Za nogometne sladokusce
RIM - Anglija - Irska je bila doslej »najmanj igrana« tekma na mundialu. Dejanske igre je bilo le za 49 minut. Najdlje, 67 minut, sta igrali SZ in Romunija.
Statistik v zvezi s prvim delom SP je nič koliko. Še nekaj zanimivih: 46 golov so dosegli z desno nogo, 15 z levo, 21 pa z glavo. Največ strelov (33) je bilo na tekmi med Jugoslavijo in Emirati.
Zanimiv je tudi podatek, da so strelci učinkovitejši v drugem polčasu, ko je .padlo 53 od 82 dosedanjih zadetkov. Vratnic in prečk je bilo petnajst. Največ prekrškov (58) je bilo na tekmi med Urugvajem in J. Korejo.
Kdo bo sodil v osminah finala
RIM — Sodniška komisija je določila može v črnem, ki bodo sodili tekme °smine finala. Italijan Lanese bo delil Pravico na današnji tekmi med Kamerunom in Kolumbijo. Tekmo »azzur-rov« z Urugvajem bo sodil Anglež Co-Urtney, eden od stranskih sodnikov te lokme pa bo Jugoslovan Zoran Petro-vič. Ostali so: ČSFR - Kostarika: Kir-®ohen (NDR); Brazilija - Argentina: Ouiniou (Fr.); ZRN - Nizozemska: Lo-ustau (Arg.); Irska - Romunija: Wright ®raz.); Španija - Jugoslavija: Schmid-uuber (ZRN); Anglija - Belgija: Mik-kelsen (Dan.).
Italija favorit za zbiralce stav
London — Za angleške zbiralce stav je Italija nesporni favorit za osvo-Utev naslova prvaka. Po določitvi pa-osmine finala so nekoliko prilago-uui svoje kvote. Zdaj cenijo končni 'rspeh Italije 4:7, se pravi, da štirje ig-runi funti zagotavljajo sedem funtov ?rnage. Za bookmakerje ima Kamerun lste možnosti kot Češkoslovaška in
Španija (33:1), najmanj možnosti pa pripisujejo Kostariki. Hazarderji, ki bi stavili funt na zmago te ekipe, bi jih vknjižili kar sto.
Popoln pregled kvot: Italija (7:4); ZRN (5:2); Brazilija (7:1); Anglija (8:1); Nizozemska (9:1); Argentina (20:1); Belgija (28:1); Kamerun, ČSFR in Španija (33:1); Romunija in Jugoslavija (40:1); Kolumbija in Urugvaj (50:1); Irska (66:1); Kostarika (100:1).
Žrtve praznovanj
SAN JOSE' — Praznovanja uvrstitve Kostarike v osmino finala so terjala precej žrtev. Dve ženski in en moški so umrli za posledicami kapi, ki jih je zahrbtno" zajela kar med televizijskim prenosom odločilne tekme njihove reprezentance. Poulične zabave so terjale najmanj šest težje ranjenih zaradi uporabe rezil in strelnega orožja. Nešteto je bilo tudi prometnih nesreč. Kaže, da je kostariški sindikat v znak navdušenja preklical splošno stavko...
Rekordna prodaja vstopnic
RIM - Po nekaterih analizah naj bi do konca mundiala prodali rekordnih 2.700.000 vstopnic, kar je 300 tisoč več kot pred štirimi leti v Mehiki, ko je bilo odigranih isto število tekem.
Argentina - Romunija l.p.	X
Argentina - Romunija k.i.	X
Kamerun - SZ	2
Italija - ČSFR l.p.	1
Italija - ČSFR k.i.	1
ZRN - Kolumbija	X
Jugoslavija - Emirati	1
Brazilija - Škotska l.p.	X
Brazilija - Škotska k.i.	1
Belgija - Španija	2
J. Koreja - Urugvaj	2
Irska - Nizozemska l.p.	2
Irska - Nizozemska k.i.	X
KVOTE
13 (354 dobitnikov)	6.384.000 lir
12 (7.418 dobitnikov) 303.200 lir
Prvak že, a v odbojki!
|
r.

m

»Maradona prvak v odbojki«, so na transparentu, razobešenem pred tekmo Argentina - Romunija, napisali neapeljski navijači. Namig ne potrebuje razlage, skriva pa verjetno še hudomušno željo, da bi ljubljenec neapeljskih množic prepustil nogometni prestol »azzurrom«	(Telefoto AP)
14 □ Italija 90
_____________________________________
m
Avstrija, Škotska, Južna Koreja in Egipt na poti domov
Slovo od mundiala
RIM.— Za osem udeleženk svetovnega prvenstva se je Italija 90 že končala. Po Sovjetski zvezi, Združenih državah, Arabskih emiratih in Švedski so včeraj zapustile prizorišče mundiala še Avstrija,- Škotska, Južna Koreja in Egipt.
Avstrija je po zmagi proti ZDA upala v žreb, a četrtkovi rezultati so jo nepreklicno odpisali. Avstrijci so včeraj zapustili Firence, slovo od Toskane pa je bilo ob žalosti tudi dramatično. Oče branilca Artnerja se je namreč med odhodom poškodoval v prometni nesreči: njegovemu avtomobilu je počila pnevmatika, avto je zavozil s ceste in končal svojo vožnjo v vinogradu.
Škoti so se včeraj v deževnem vremenu poslovili od zelene Doline Aoste, ki je po mnenju domala vseh nogometašev »izredno lepa, ker močno spominja na škotsko pokrajino.« Škoti so takoj po porazu z Brazilijo odjavili rezervacije sob v Grand hotelu Billia v Sain Vincentu, saj so vedeli, da imajo le teoretične možnosti za napredovanje. Zadnji dan svojega mhndiala so preživeli v mestu, nakupovali so, plavali v hotelskem bazenu, nekateri pa so se podali v sloviti Casino, kjer, kaže, jim je bila sreča bolj naklonjena kot na mundialu...
Tudi Južni Korejci so se zadnji dan v Italiji predali oddihu na plaži. Le-ta jim je bil še kako potreben po slavju, ki so ga priredili v eni od tamkajšnjih diskotek po nezasluženem porazu proti Urugvaju. Vsi nogometaši in tudi trener ponavljajo, da je bilo igranje v Italiji zelo koristno in da imajo sedaj povsem drugačne pojme o modernem nogometu.
Egipčani so se po porazu z Anglijo vrnili v hotel s solznimi očmi. Po dveh neodločenih izidih proti Nizozemski in Irski so upali še v tretji ugodni rezultat, do katerega pa ni prišlo. Kljub izločitvi pa so po mneju trenerja, »polkovnika« El Goharyja, zadovoljni z doseženimi rezultati in zapuščajo mundial z dvignjeno glavo.
Mrki obraz egipčanskega navijača že kaže, da bo treba domov.(Telefoto AP)
Sprememba na vrhu nagradnega tekmovanja »Beneco Kronos«
Nezaupanje v Gullita »usodno«
Nezaupanje v Gullita je pokopalo skoraj vse udeležence nagradnega tekmovanja. Samo šest jih je glasovalo za prvi gol na tekmi med irsko in Nizozemsko, od teh pa samo dva iz skupine vodilnih.
Zgodilo se je tudi, da so nekateri verjetno slabo prebrali vprašanje o vodilni vlogi Michela med strelci. Omejeno je bilo na skupino, v kateri je Španija igrala in se torej ni nanašalo na cel turnir. Kljub lepi prednosti so nekateri Michelu obetali izgubo tega mesta kar pa se ni zgodilo, ker Urugvajni bil sposoben posebnega podviga proti skromni Koreji. Usodna je bila tudi Belgija. Samo dva tekmovalca sta predvidela spremembo položaja Darko Bra-dassi je predvidel celo drugo mesto
Urugvaja in istočasno ohranitev vodilnega mesta Michela. To pa je bilo v medsebojnem sporu. Urugvaj bi lahko osvojil drugo mesto le ob porazu Španije in ob izdatni zmagi (z možnostjo kopičenja golov pri enemu samemu strelcu] proti Koreji. Drugo mesto Belgilji je pravilno napovedal Mirko Ferlan, ki pa močno zaostaja na lestvici.
Lestvica je sedaj naslednja:
Dario Fabbri 31 točk;
Jaš Grgič 29;
Matija Jogan 28;
Marjan Coretti 26;
Ciro Fabbri 24;
Peter Štoka 23;
Dejan Furlanič 21;
Dimitrij Križman, Adriano Mo-setti in Iztok Furlanič 20;
Aleš Nanut in Katja Vodopivec 17;
Kristjan Legiša 15; Darko Bradas-si, Jan Grgič 14;
Jožko Prinčič 11, itd.
Na naslednja vprašanja je treba odgovoriti danes med 15. in 18. uro na tel. 779653:
1.	VPRAŠANJE: BrazUija - Argentina. Bodo odločale enajstmetrovke po podaljških (3 točke).
2.	VPRAŠANJE: Nemčija - Nizozemska. Število golov tudi po podaljških, vendar brez morebitnih dodatnih enajstmetrovk (10 točk).
3.	VRPAŠANJE: Brazilija - Argentina. Bo prvi polčas trajal več kot 46 minut (2 točki).
Doslej ni zamudil enega samega srečanja
G. Marson: Se največje novosti v brazilski vrsti
Prvi del svetovnega prvenstva je že za nami. Čas je torej, da napravimo prvi obračun, še posebno zato, ker je že v izločilnih skupinah prišlo do prvih večjih presenečenj. Naš današnji sogovornik, Gianni Marson iz Sovodenj, prav gotovo ne potrebuje daljših predstavitev, saj ga v športnih krogih vsi dobro poznajo kot neumornega nogometnega delavca. Če se omejimo samo na zadnjo nogometno sezono, je bil Marson odgovoren za mladinski nogomet pri ŠD Sovodnje, med prvenstvom pa je po sili razmer ponovno sedel na klopi članske sovodenjske ekipe, ki je nastopala v 3. kategoriji.
Čeprav nismo še prišli v ključno fazo prvenstva, so vendarle že prve tekme pokazale, da so sile v svetovnem nogometu vse bolj izenačene. Misliš, da bomo tudi v nadaljevanju prvenstva prisostvovali kakšnemu presenečenju?
»Kot velik ljubitelj nogometa moram priznati, da sem sledil doslej vsem srečanjem. Letošnjo izvedbo je označevala, vsaj v prvi fazi, izredna izenačenost, tako da so bile marsikatere začetne napovedi postavljene na glavo. Še najbolj presenetljiv je bil v tem smislu napredek ekip iz tistih držav, ki so veljale za nogometno nerazvite. Tu mislim še predvsem na Afričane in na Kostariko, v napredovanje katerih bi malokdo verjel. Dejstvo pa je, da so igralci teh reprezentanc fizično povsem enaki, če ne celo boljši od veliko bolj cenjenih in plačanih nogometašev. Kar se tiče izključno tehnične sposobnosti pa niso še povsem dorasli najboljšim ekipam, čeprav so napravili velik kakovostni skok. Tudi primerne izkušnje nimajo še, tako da ne verjamem, da bi te ekipe utegnile presenetiti konkurenco tudi v osmini finala.«
Kakšna je po tvojem mnenju največja novost na tem svetovnem prvenstvu?
»Prav gotovo je brazilska vrsta tista, ki je najbolj korenito spremenila svojo igro. Vsi smo poznali Brazilce kot izredne virtuoze z žoge, ki so gledali v prvi vrsti na estetiko, kateri so celo dajali prednost pred usjješnostjo. Po lastni krivdi so si zapravili zmago na
SP leta 1950 pred domačim občinstvom, prav tako se jim napadalna in za oko lepa igra ni obrestovala leta 1982 v Španiji. Selektor Lazaroni je zato uvedel v svoje vrste vlogo "libe-ra", kar je vsekakor pravcata novost in dokaz, da Brazilija letos starta na prvo mesto, ne oziraje se na številne kritike in polemike, ki jih je tak sistem igranja povzročil predvsem med novinarji in opazovalci.«
Dejal si, da si sledil vsem tekmam. Katera ekipa te je.doslej najbolj pozitivno presenetila?
»Najbolj dopadljivo in nasploh učinkovito igro je predvajala Italija. Še posebno v tretjem srečanju, tj. proti češkoslovaški, so Italijani igrali res odlično. S tehničnega vidika so bili res neoporečni, pokazali pa so tudi veliko agresivnost in napadalnost, kar je morda novost za reprezentanco, ki je doslej veljala za predstavnika obrambne igre. S tako igro so morda celo prerasli izbrano vrsto, ki je pred osmimi
Gianni Marson
leti dosegla zmago v Španiji. Tudi v perspektivi ima ta ekipe dobre možnosti, še posebno če bo Vicini ob izredno dobro uigrani dvojici Schillaci -Baggio uvrstil še Viallija. Predvsem Baggio utegne biti zelo nevaren, saj lahko igra tudi na sredini igrišča. Ravno napadalna vrsta je bila največja hiba "azzurrov", medtem ko so bili vratar, obramba in vezna vrsta najbolj prepričljivi med vsemi postavami v prvem delu prvenstva.
Med ekipami, ki so že izpadle iz nadaljnjega tekmovanja, bi hotel samo omeniti dobro igro Sovjetske zveze, ki so jo izločile predvsem sodniške odločitve. Varovanci trenerja Lobanowske-ga so predvajali morda še boljšo igro kot pred štirimi leti in v normalnih okoliščinah bi lahko osvojili tudi prvo mesto v svoji skupini.«
Kaj pa Jugoslavija?
»Jugoslavija razpolaga z izredno talentiranimi igralci, tako da sem prepričan, da bo lahko pripravila marsikatero lepo presenečenje za svoje navijače. Prepričan sem v to, saj se forma »modrih« stopnjuje in so samo v uvodni tekmi zaigrali bolj slabo, čeprav menim, da so stopili na teren že z mislijo, da bodo odigrali podrejeno vlogo. Veliko zaslugo za preporod Jugoslavije nosi napadalec Pančev, ki je potrdil, da velja za enega izmed najboljših igralcev na tem prvenstvu. Nekoliko me skrbi le obramba, ki je bila vselej premalo zanesljiva. Če bodo zapolnili še to vrzel, bodo jugoslovanski nogometaši lahko odigrali res vidno vlogo."
Na koncu še beseda o posameznikih. Se je ob že izkušenih in dobro znanih nogometašev pojavila v Italiji kakšna nova zvezda?
»Omenil sem že Pančeva, ki je izredno talentiran napadalec. Med boljše igralce bi uvrstil še švedskega mladega srednjega napadalca Brolina, ki je kljub slabi igri svoje reprezentance pritegnil vase oči nogometnih strokovnjakov. Ne smemo pa pozabiti niti Schillacija, ki je še lani igral v B ligi in ki je samo v enem letu naredil, in to zelo uspešno, velik skok.« MAL
SP v številkah
Nekaj številk in statističnih podatkov ob koncu prve faze svetovnega nogometnega prvdh-stva:
PRVI ZADETEK: Biyik (Kamerun).
ZADNJI ZADETEK: Ouinn (Irska).
SKUPNO ŠTEVILO ZADETKOV: 82 (poprečno 2,27 na tekmo).
ŠTEVILO STRELCEV: 65.
^ NAJBOLJŠI STRELEC: Michel (Španija).
SKUPNO ŠTEVILO ZADETKOV NA DOSEDANJIH SP: 1.410.
NAJBOLJŠI NAPAD: ZRN z 10 zadetki.
NAJBOLJŠA OBRAMBA: Italija z 0 zadetki.
NAJSLABŠA OBRAMBA: Združeni arabski emirati z 11 zadetki.
ENAJSTMETROVKE: 9 (5 uspešno izvedenih).
AVTOGOLI: 2.
IZKLJUČITVE: 8.
OPOMINI: 103.
PRVIČ DO OSMINE FINALA: Kamerun, Kostarika in Irska.
PRVIČ IZLOČENA PO PRVI FAZI: Sovjetska zveza.
ŠE NEPREMAGANE EKIPE: Italija, Brazilija, Zvezna republika Nemčija, Španija, Anglija, Irska in Nizozemska.
EKIPE BREZ ZMAGE:, Združene države Amerike, Švedska, Združeni arabski emirati, Južna Koreja, Irska, Nizozemska, Egipt.
EKIPE Z NAJVEČ NEODLOČENIH IZIDOV: Irska in Nizozemska s tremi.
IZKORIŠČENI SODNIKI: 29 (od teh jih je sedem sodilo že dvakrat).
SKUPNO ŠTEVILO PRODANIH VSTOPNIC: 1.617.207 (poprečno 44.922 na tekmo).
'MESTO Z NAJVEČJIM ŠTEVILOM PRODANIH VSTOPNIC: Milan (292.224, poprečno 73.056 na tekmo).
SKUPNI	DOBIČEK:
90.437.133.000	lir (na tekmi Kamerun - Argentina je dobiček znašal
5.798.555.000	lir).
NAJVEČ STRELOV NA VRATA: ZRN (50).
NAJMANJ STRELOV NA VRATA: Kostarika (16).
NAJVEČ IZGUBLJENIH ŽOG: Belgija (221).
NAJMANJ IZGUBLJENIH ŽOG: ČSFR (142).
NAJMANJ PREKRŠKOV: Kostarika (37).
NAJVEČ PREKRŠKOV: Južna Koreja (88).
NAJMANJKRAT V OFF SIDE: Kamerun (4).
NAJVEČKRAT V OFF SIDE: Jugoslavija (28).
FINALE
'OSMINA FINALA
ITALIJA_______________
BIM 25. junija ob 21.DO
URUGVAJ
IRSKA_________________
GENOVA 25. junija ob 17.00
ROMUNIJA
ŠPANIJA_______________
VERONA 26. junija ob 17,00
JUGOSLAVIJA
BRAZILIJA_____________
TOHIN 24. junija oh 17.00
ARGENTINA
ZRN __________________
MILAN 24. junija ob 21.00
NIZOZEMSKA
ČSFR__________________
BARI 23. junija ob 21.00
KOSTARIKA
ANGLIJA_______________
BOLOGNA 26. junija ob 21.00
BELGIJA
KAMERUN_______________
NEAPELJ 23. junija ob 17.00
KOLUMBIJA
zmagovalec 1
RIM
30. junija ob 21.00
zmagovalec 2 zmagovalec 3
FIRENCE
30. junija ob 17.00
zmagovalec 4
zmagovalec 5
MILAN
1. julija ob 21.00
zmagovalec 6
zmagovalec 7
NEAPELJ 1. julija ob 21.00
zmagovalec 8
zmagovalec A
NEAPELJ 3. julija ob 20.00
zmagovalec B
zmagovalec C
TURIN
4. julija ob 20.00
zmagovalec D
1. mesto
RIM
8. julija ob 20.00
3. mesto
BARI
7. julija ob 20.00 (poraženca polfinala)
SVETOVNI
PRVAK
VN Mehike v formuli 1
Senna v težavah
CIUDAD DE MEXICO Prve uradne poskusne vožnje za VN Mehike v formuli ena so prinesle presenečenje: Senna ni v prvi vrsti. Imel je težave z menjalnikom in gumami in je dosegel »šele« četrti čas. Z druge strani je Prost zavozil v pesek in dotlej doseženi čas je bil dokaj skromen. Najhitrejši je bil Berger, a takoj za njim Mansell. Vrstni red:
1. Berger (Av.) mclaren honda 1'17"227; 2. Mansell (VB) ferrari 1'17"938; 3. Patrese (It.) williams renault ri8"215; 4. Senna (Braz.) mclaren honda ri8"417; 5. Martini (It.) minardi ford ri8"526; 6. Modena (It.) brabham judd ri8"592; 7. Aleši (Fr.) tyrrell ford ri8"723; 8. Piguet (Braz.) benetton ford 1'19"022; 9. Boutsen (Bel.) wil-liams renault ri9,,062i 10. Prost (Fr.) ferrari 1'19"378.
Mednarodna etapna dirka po Jugoslaviji
S. Papež spet vodi
BOVEC - Včeraj je bila na sporedu sedma, takozvana »kraljevska« etapa mednarodne krožne kolesarske dirke po Jugoslaviji, 133 km težavne proge od Ljubljane preko Vršiča (1611 m n.v.) do Bovca, ki so ob obstoječih vremenskih razmerah dodobra »izcedili« tekmovalce. Na oder zmagpovalca se je tokrat povzpel sovjetski kolesar Evgenij Anaškin, drugo mesto pa je pripadlo njegovemu rojaku Valeriju Ba-turu. Na tretje mesto se je uvrstil Borut Rovšček, član jugoslovanske B reprezentance. Po včerajšnji etapi je rumeno majco oblekel Sandi Papež, ki je včeraj zasedel 10. mesto in je sedaj prvi na skupni razvrstitvi. Danes bo na sporedu osma, predzadnja etapa od Bovca do Pordenona (121 km).
VRSTNI RED
1. Anaškin (SZ) v 3.17'29" s poprečno hitrostjo 41,917 km na uro; 2. Baturo (SZ) i. č.; 3. Rovšček (Jug.) po T; 4. Gallo (It.) 1'46"; 5. Totev (Bol.) i.č.
SKUPNA LESTVICA
1. Papež (Jug.) 22.5T24''; 2. Glivar (Jug.) po 38'; 3. Rnjakovič (Jug.) po 1.3T; 4. Bonča (Jug.) po 2.26'; 5. Rovšček (Jug.) po 3.13'.
Dirka po Švici: slavje Irca Kellyja
ZURICH - Irski kolesar Sean Kelly je osvojil končno prvo mesto na mednarodni dirki po Švici. V včerajšnji, zadnji 11. etapi je zmagal Danec Kim Andersen, ki je na cilju prehitel Belgijca Van der Abeela, medtem ko je glavnina, v kateri je bil tudi Kelly, privozila na cilj z T14" zaostanka.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Kelly (Ir.) 48.10'42"; 2. Millar (VB) po 41"; 3. Ham-psten (ZDA) po 104"; 4. Steiger (Švi.) po 1T3"; 5. Jaskula (Polj.) po 2T7"; 6. Kvalsvoll (Nor.) po 3'08"; 7. Bouwmans (Niz.) po 3’39"; 8. Madoaus (Fr.) po 5T9"; 9. Vitali (It.) po 5'44'’; 10. Lemond (ZDA) po 5'54".
kratke vesti - kratke vesti
Dražen Petrovič še eno sezono v NBA
ZAGREB — Ob vrnitvi domov je Dražen Petrovič potrdil, da ni nobenih ovir, ki bi preprečevale njegov nastop za državno reprezentanco na košarkarskem SP v Argentini, kajti na pogodbi, ki jo je podpisal za profesionalni klub Portland Trail Blazers je določeno, da lahko nastopa za državno reprezentanco, kadar nima obveznosti za klub.
Petrovič je nadalje izjavil, da bo zagotovo ostal v NBA še za eno sezono, vendar ni rečeno, da v dresu dosedanjega kluba. Jugoslovanski košarkar naj bi vodstvu Portlanda postavil svojevrstno in za klub težko sprejemljivo zahtevo: jamstvo, da bo v naslednji sezoni igral najmanj 25 minut na vsaki tekmi. V primeru negativnega odgovora naj bi Petrovič prestopil v kak drug klub NBA lige, najverjetneje v Boston ali pa v Houston.
Ob koncu prihodnje sezone pa naj bi bivši Cibonin as sklenil svojo izkušnjo v ZDA, saj je, kot sam pravi, uresničil svoj cilj, da se preizkusi z najboljšimi košarkarji na svetu.
Codevilla v Forli Natali h Hitachiju
Novopečeni košarkarski A-l ligaš Jol-lycolombani iz Forlija je najel 28 letnega in 210 cm visokega centra Massima Co-devillo, ki je doslej nastopal v dresu moštva Irge Desio. Klub iz Forlija je košarkarja dokončno odkupil od lombardij-skega A-ligaša, za katerega nastopa tudi Marko Ban. Videmski košarkarski klub, ki nastopa v A-2 ligi, je dokončno odstopil svojega krilo-posta Beppeja Natalija (205 cm) beneškemu moštvu Hitachiju.
Programske smernice predsednika Fiorentine
FIRENCE — Filmski producent Mario Cecchi Gori je odkupil glavnino delnic florentinskega nogometnega prvoligaša in »de facto« postal novi predsednik kluba. Zdi se, da namerava Cecchi Gori to funkcijo tudi opravljati in pravi, da ima že jasne programske smernice za bodoče delovanje. Predsednik mora čimprej rešiti problem trenerja in skoraj gotovo bo na krmilu Fiorentine sedanji brazilski selektor Lazaroni. Nadalje je Cecchi Gori izjavil, da se bo pogajal za vrnitev Borgonova, da bo Dunga v prihodnji sezoni še v vijoličastem dresu, za vse ostalo pa bo treba še počakati.
Po zmagi na dodatnem srečanju proti moštvu Lega Nazionale
Odbojka: meddeželna faza under 16 ženske
Nabrežinski Sokol
S sinočnjega srečanja v Nabrežini. (Foto Križmančič)
v promocijski ligi!
SOKOL - LEGA NAZIONALE	78:76 (42:38)
SOKOL: Busan 8 (3:6), Pertot, Terčon 34 (8:8), Klanjšček 20 (4:9), Velussi, Gruden, Caharija 2, Pupis 3, Sedmak 4, Ušaj 7 (1:3).
TRI TOČKE: Terčon 2, Pupis 1, Busan 1. PON: Busan (39), Ušaj (39).
Nabrežinski Sokol je sinoči, kot je bilo sicer pričakovati, po izredno izenačeni in borbeni tekmi premagal v dodatnem srečanju ekipo lega Nazionale in tako napredoval v promocijsko ligo.
V prvem polčasu so bili naši stalno v vodstvu, v drugem polčasu pa so si košarkarji Lege Nazionale priigrali rahlo prednost, ki so jo obdržali do 2 minut pred koncem srečanja. V končnih trenutkih pa so bili sokolovci prisebnejši in so tako tudi zmagali.
Za uspeh gre pohvaliti vse naše igralce, posebno pa se je izkazal Terčon, ki je dal kar 34 točk. Po tekmi je zavladalo v Sokolovem taboru in med našimi navijaši nepopisno veselje.
Podvig naših kadetov na turnirju v Bergamu
Košarkarska selekcija ZSŠDI je na kadetskem turnirju v Bergamu poskrbela za prvi podvig. Po zmagi nad selekcijo Bergama so naši včeraj z 90:78 odpravili še Vismaro Iz Cantuja in tako osvojili 1. mesto na turnirju pred Vismaro, Bergamom in Milanom.
Borovke v Vigevanu
Mladinke Bora Friulexport se bodo danes podale na oddaljeno gostovanje v Vigevano, kjer bodo jutri popoldne proti ekipi Gifra Vigevano odigrale prvo tekmo drugega kroga meddežel-ne faze odbojkarskega prvenstva under 16. Ko je vodstvo društva vpisalo ekipo v to prvenstvo, ki naj bi igralkam služilo le kot priprava za nastope v mlajši kategoriji under 14, ni niti največji optimist lahko slutil, da se bodo plave uvrstile tako dlje - za zdaj že najmanj med 16 najboljših te kategorije. Če so v Borovem taboru lahko objektivno razmišljali o osvojitvi naslova pokrajinskega prvaka, je bil vsak nadaljnji uspeh na papirju »nemogoč«, če vemo, da merijo borovke moči tudi z dve leti starejšimi nasprotnicami. Pa vendar so odtlej premostile še tri »zadnje postaje«: deželni polfinale z ekipo Ausa Pav Cervignano, deželni finale s tržiškim Fincantierijem (kar jim je prineslo povsem nenadejan naslov deželnega prvaka) in prvi krog meddeželne faze s Savono.
Zdaj čaka plave nova »nepremostljiva« ovira. Gifra Vigevano je lombardski podprvak (prvak je društvo Sumi-rago, ki ga pri nas poznamo po tem, da je Iptos v meddeželni fazi prvenstva under 18 izločil slogašice) in je v prvi meddeželni tekmi izločila prvaka Piemonta, ekipo Sanmartineseja. Društvo iz Vigevana se letos ponaša tudi z naslovom državnega prvaka under 14. Ne vemo, koliko igralk te kategorije nastopa v ekipi under 16, na dlani pa je, da je ta kvečjemu samo še močnejša, zato je tudi logično, da so Lom-bardčanke v dvoboju z borovkami favoritinje, če vemo, da so bile plave na DP under 14 četrte.
Zaradi male mature so borovke v zadnjih tednih trenirale manj, toda prepričani smo, da bodo kljub temu dale jutri vse od sebe, da zapustijo čimboljši vtis in da si pripravijo čim-boljše izhodišče za povratno tekmo, ki bo prihodnjo nedeljo v Trstu.
Zmagovalec tega dvojnega dvoboja se bo od 13. do 15. julija na Siciliji udeležil državnega finala.
V okviru športnega praznika ŠD Kontovel je Ranko Žeravica pred kratkim treniral naše kadete
»Vaši fantje so me dejansko ugodno presenetili«
Ranko Žeravica z našimi košarkarji na Kontovelu.	(Foto Križmančič)
Ranko Žeravica je izvedel demonstar-cijo modela treninga na kontovelskem odkritem igrišču in tudi v takem »domačem« okviru, na povsem sproščen način dokazal, če je komu bilo še potrebno, zakaj še vedno sodi med najboljše košarkarske trenerje nasploh, čeprav je imel zadnji nekaj let dokajšnjo smolo glede doseganja uspešnih rezultatov.
Ob Nikoliču in Novoselu je Žeravica Prav gotovo najslavnejše jugoslovansko trenersko ime na področju košarke, neke vrste živeča legenda. V prihodnji sezoni do ostal na krmilu italijanskega A-2 liga-ša iz Desia, pri katerem igra tudi Marko Ban in kjer bo potrebno veliko dela, tako da se ekipo pripelje do neke zadovoljive ravni (to pa bo v večji meri odvisno od Poteka košarkarske borze). V preteklih treh sezonah pa je Žeravica vodil španskega prvoligaša CAI iz Saragoze.
Prisotnost Zeravice na Kontovelu smo izkoristili za daljši in nekoliko poglobljen pogovor o košarki.
Dva dni ste delali z našimi kadeti. Čeprav je to prekratko obdobje za dajanje ocen, pa vendar: kakšni se vam zdijo tile fantje, ob upoštevanju specifičnosti delovanja teh naših klubov, ki jih ne moremo vzporejati s sredinami, v katerih deluje tudi mladinski sektor Po načelih profesionalnega pristopa.
»Dejansko so me ti fantje presenetili s svojim potencialom. V tej skupini je po •Poji oceni nekaj res talentiranih igral-Cev in trije vrhunskih talentov. Očitno J®' da igrajo že sedaj zelo dobro, hitro, Borbeno. Celo prehitro glede na njihovo *ehnično znanje. Dal sem jim nekaj smernic in idej o tem, kako naj izkoriš-čajo svoj tehnični zaklad in o tem, kako naj ga izboljšujejo. Skušal sem jim svetovati nekaj glede individualne taktike, fsko naj bi se potrudili, da vedno poišče-l0,'11 najdejo ustrezno rešitev za vse ti-Pične in netipične igralne situacije. Se-Veda, potrebno bi bilo, da bi vsi ti fantje v?č trenirali individualno, da bi jim individualni trening potekal ob aktivni prisotnosti trenerja. Svetoval sem jim tudi, nai bodo bolj kreativni oz. naj ne igrajo preveč ukalupljeno, ampak naj ustvarjajo nove situacije in nove rešitve. O teh potih, o njihovem igralskem napredova-ter o njihovi bodoči karieri bo treba voditi račune. Zato bi se morali klubi angažirati do take mere, da bi jim nudili • se tiste možnosti, brez katerih ni razvo-Jasno je, da to zahteva večja finančna, rokovna in delovna vlaganja. Vendar ruge poti ni. Poglejte, danes sem gledal tj me pionirskega prvenstva in moštvo j artizana po kakovosti sploh ni izstopa-Kr 50 dosegli samo tretje mesto. ^ lub temu pa že sedaj vem, da bodo saJ tri od teh igralcev nekega dne na-opali v članski postavi Partizana, medom ko ne vem, če bo isto za mlade Kon-
tovelce in sokolovce, ki so bili tukaj celo boljši od Beograjčanov.«
Opažate razlike v pripravljenosti in
v	pristopu igralcev v tem zadnjem desetletju, ko smo bili priča skokovitemu vzponu popularnosti košarke? Zdi se mi, da so igralci danes fizično neprimerno močnejši, hitrejši, vendar pa je vse manj takozvanih »tehničarjev«, ki so do popolnosti obvladovali žogo. Kaj
vi	menite o tej »strukturalni« razliki med sodobno in »polpreteklo« košarko?
»Predvsem ne bi rekel, da so bili igralci prejšnjih generacij taki izvrstni tehni-čarji. Vzemimo za primer eno izmed najuspešnejših generacij jugoslovanske košarke, ki je osvojila SP v Ljubljani leta 1970: Daneu, Tvrdič, Skansi, Solman, Čo-sič in še drugi so po mojem mnenju znali manj kot današnji igralci, vendar so izvrstno izvajali to, kar so znali in so te svoje sposobnosti razvili do take mere, da so se s svojim znanjem adaptirali na poljubno situacijo ter da so v kočljivih trenutkih skoraj vedno našli ustrezno rešitev. Menim, da danes košarkarji v poprečju več znajo in da operirajo s širšo tehnično osnovo. Nekdaj se je igralec poprečnih fizičnih zmogljivosti in izvrstne tehnike lahko uveljavil, danes to ni mogoče. Dobro tehniko morata spremljati hitrost in ustrezne psihofizične sposobnosti, drugače ne gre, ker so to zahteve, trend sodobne košarke, Večkrat uporabljam prispodobo, da ekipne panoge, ko govorimo o hitrosti, nekje odgovarjajo avtomobilskim prestavam. Po tem kriteriju je prva prestava vaterpolo, druga nogomet, tretja košarka, četrta pa hokej na ledu. In edinole hokej je dejansko hitrejši od košarke.«
Med vsakovrstnimi trendi sodobne košarke nedvomno spada tudi ozka specializacija igralcev. Kako gledate na to delitev med defenzivne in ofenzivne igralce?
»Po pravici povedano me to preveč ne navdušuje. Specializacija košarkarjev v določenih igralskih vlogah izhaja edinole iz nuje po doseganju rezultata. Pravzaprav je to eksploatacija igralca, ki ga trener uporablja samo zato, kar zna in ga ne skuša izpopolniti v celovitega košarkarja. Jaz sem odločno proti takemu pristopu, ampak to je v tesni zvezi z mentaliteto ljudi in z mišljenjem, ki ga nekdo ima o košarki kot taki. Lani sem bil v Salt Lake Cityju in gledal tekmo profesionalne ekipe Utah Jazz. Zanje nastopa 238 cm visok igralec Mark Eaton in ves strokovni štab Jazzov se navdušuje, češ, noben napadalec ne more mimo njega, vsak skok pod košem je naša last, v obrambi smo neprebojni. Ali bi ne bilo bolje razmišljati takole: kdo bo zaustavil Eatona (in ekipo), potem ko ga bomo naučili ustrezne tehnike tudi v napadu?«
To bi lahko veljalo tudi za Stojka Vrankoviča...
»Prav gotovo. Vsi ga hvalijo, da je najboljši obrambni center v Evropi. Letos je igral za Aris in Grki so spet ostali brez naslova evropskih prvakov. Kaj pa če bi Vrankovič dajal po 15 - 20 točk na tekmo in bi znal kolikor toliko »normalno« odigrati v napadu?«
Vrhunski šport zahteva ogromno obremenitev za tekmovalca in to se postopno razširja tudi v ne ravno vrhunskih pogojih delovanja. Poleg ožje tehnične specializacije je tu prisotna še specializacija v smislu, da se športniki ukvarjajo samo s športom in z ničemer drugim. Cela vrsta znanih košarkarjev je že javno izjavila, da za šolo ni časa, čeprav so sami bili univerzitetni študentje. Menite, da je za mladega človeka, ki se opredeli za šport, še mogoče, da bi ob tem skrbel tudi za lastno izobrazbo?
»Menim, da je to mogoče. Težave nastopajo v tistih klubih, ki sodelujejo tudi v pokalnih tekmovanj ih-in ki imajo zaradi .tega dve tekmi tedensko in precej tekmovanj. Za vse ostale prvoligaške in drugoligaške klube pa je to mogoče in organizacijsko izvedljivo. Sam imam veliko raje tiste igralce, ki študirajo. Ko se mlad človek opredeli za košarko in opusti vse drugo, to ni dobro, predvsem takrat, ko nastopijo krizna obdobja ali ne gre vse od rok. Nevarno je, da se košarkar potem preveč zapre samo vase in ne najde pravega izhoda iz krize, medtem ko ljudje z univerzitetno izobrazbo ali pa
študentje nasploh veliko lažje kljubujejo težavam in stresnim situacijam. Ne smemo pozabiti, da je šport predvsem žrtvovanje posameznika in če je nekdo naredil tako izbiro, potem naj se res žrtvuje do konca, tako da bo imel zadoščenje od košarke hkrati pa boljše izhodišče v svojem nadaljnjem življenju.«
Čez slaba dva meseca bo v Argentini košarkarsko svetovno prvenstvo. Kako se bo tokrat uvrstila -jugoslovanska reprezentanca?
»Menim, da bo naša reprezentanca prvi favorit na SP edinole, če bodo v njej igrali »Amerikanci« Divac, Petrovič in Paspalj. Prav zato pričakujem, da bo selektor Ivkovič vložil ves svoj trud, zato da aktivira ostale ljudi v vodstvo košarkarske zveze ter da skupaj poskusijo vse mogoče, da bi trojici omogočili nastop na SP.«
Pa vendar se ostale reprezentance ne zdijo tako močne. SZ je že razpadla...
»Sovjetska zveza je velika neznanka tega prvenstva, toda rad bi pripomnil, da so Sovjeti na južnoameriških tleh vedno dosegli izvrstne rezultate in tu je tudi tradicija pomembna. Potem bo treba.vi-deti, ali bodo tokrat res sestavili selekcijo vseh sovjetskih klubov, kajti prepričan sem, da bi bili oni mnogo močnejši, ko bi imeli boljši pregled igralcev, predvsem tistih, ki nastopajo v perifernih klubih. Sicer pa ponavljam, da so možnosti Jugoslavije v dobri meri vezane na nastop naših treh profesionalcev.«
IGOR CANCIANI
Deželni odbojkarski pokal FJK
Sokol Indules drugič neuspešen
KENNEDV - SOKOL	3:0
(15:10, 15:9, 15:7)
SOKOL: Ušaj, Vidali, Pertot, Masten, Škerk, Brumat, Devetak, Gruden.
V drugem nastopu finalnega dela odbojkarskega deželnega pokala so Nabrežinke igrale slabše kot zmorejo in so se enakovredno upirale nasprotnicam le v prvem setu.
Odtlej so sokolovke odpovedale v 'sprejemu. Preveč je bilo tudi slabih blokov in zgrešenih servisov. Na igrišču je vladalo mrtvo vzdušje, manjkalo je medsebojnega spodbujanja. Tudi pri igralkah onkraj mreže je bilo videti nemotiviranost in utrujenost, verjetno kot posledica prenaporne sezone.
(A. D.)
Bor FriuIexport prvak minivolleya
Male odbojkarice Bora Friulex-port so v postavi Mara Bogateč, Ivana Flego, Giulia Sadlovvski in Roberta Orel osvojile prvo mesto na pokrajinskem prvenstvu v miniod-bojki, ki se ga je udeležilo nekaj več kot 20 tržaških minitrojk.
Od slovenskih društev je imel Bor tri ekipe, Sokol dve, Kontovel pa eno.
Člani sekcije ŠG in ŠRG
Za ŠZ Dom jutri poslednji nastop
Člani sekcije ŠG in ŠRG pri ŠZ Dom v Gorici bodo imeli jutri svoj poslednji napor v letošnji sezoni. Deželni odbor gimanstične zveze za Furlanijo - Julijsko krajino prireja namreč ob 9.30 v telovadnici Unione ginnastica Triestina v Trstu zaključno srečanje Praznik gimnastike 90, na katerem bodo s skupinskimi sestavami v ŠRG in ŠG nastopili prijavljeni člani in pripadniki športnih združenj iz cele dežele.
ŠZ Dom bo na akademiji nastopilo z dvema skupinskima sestavama, s tremi posameznicami v ŠRG in z ekipo fantov, ki bodo po nedavnem uspešnem nastopu na republiškem prvenstvu Slovenije v Ljubljani prikazali preskoke s kanvasom. (MUČ)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
sobota, 23. junija 1990
M’
Na Jesenicah 14. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel
Športni boji in prijateljski stiki
Turnir ZSŠDI v tenisu
Goriški teritorialni odbor ZSŠDI je pred kratkim organiziral ekipni teniški turnir, katerega se je udeležilo več postav s celotnega pokrajinskega teritorija. Na sliki so udeleženci finalnega dela, ki je bil na štandreškem igrišču.
Na »sprehodu« s kolesi po kraških gmajnah
Lepo števflo udeležencev
Pred dnevi se je odvijalo na Jesenicah, v organizaciji občinske zveze te-lesnokulturnih organizacij ter pod pokroviteljstvom ZTKO Slovenije, vsakoletno srečanje športnikov iz obmejnih dežel. Letos je bilo prvič srečanje v dveh delih: v soboto je bilo namreč na sporedu srečanje med vodstvi posameznih organizacij ter predstavniki matične domovine, športne tekme pa so bile na sporedu le v nedeljo dopoldne. Letos je bil tudi napovedan obisk predsednika republiškega komiteja za izobraževanje in šport, kar je dalo srečanju še poseben pečat.
Vse prisotne je pozdravil predsednik ZTKOS Ivo Zorčič, ki je orisal pomen teh srečanj, podčrtal je uspehe slovenskih športnikov v zadnjih letih ter naprosil člane posameznih delegacij, da prikažejo stanje telesne kulture na svojem področju.
Kot prvi je prevzel besedo predsednik ZSŠDI Kalan, ki je prikazal vstroj športnih organizacij v Italiji (CONI, zveze itd.) ter podčrtal, da obstojajo tudi razna združenja, kot je ZSŠDI, ki pa so prostovoljna in ki ne spadajo v uradno športno organizacijo. Podčrtal je tudi, da je v deželi FJK združenje najbolj masovna organizacija tu živečih Slovencev in da združuje praktično vsa športna društva ne glede na svetovni nazor vodstev ali samih športnikov.
Predsednik SŠZ iz Celovca Drumel je s svoje strani orisal stanje na tem področju in ugotovil, da imajo pri svojem razvoju veliko težav predvsem v odnosu z oblastmi.
Vodja porabskih športnikov Csuk je omenil, da so v zadnjem času padle pregrade za ustanovitev manjšinskih društev, a da je za uresničitev te pobude sorazmerno težavna zaradi preskromnega števila pripadnikov Slovenske manjšine na Madžarskem.
Ker je bil predsednik RK za šport in vzgojo zaseden zaradi drugih vladnih obveznosti, je prevzel besedo njegov namestnik Zoran Bizjak, ki je podčrtal pomembnost telesno-kulturnega gibanja med Slovenci izven meja matice in podčrtal, da so take ali podobne skupne pobude znamenje in dokaz, da smo vsi pripadniki istega naroda, tudi če nas ločijo državne meje. Podčrtal je
tudi, da bo vlada skušala podpirati, v okviru svojih možnosti, razvoj teh pobud.
Sledila je živahna diskusija o bodočnosti iger, o načinu prirejanja takih srečanj, o možnostih, da bi jih razširili tudi na zimsko sezono in podobno. V diskusijo je posegel tudi član odbora ZSŠDI Peterlin, ki se je spustil v podrobno in strokovno analizo pomembnosti delovanja ZSŠDI, ki zaobjema ne samo prenos tehničnega znanja za najmlajše rodove, temveč da skuša skupaj s šolo in društvi nuditi otroku čim daljše bivanje v prostoru s slovenskim pogovornim jezikom; tako delovanje je pomembno predvsem v okviru mešanih zakonov, ki jih je vedno več na jezikovno mešanih področjih.
Po pozdravnih besedah jeseniškega župana dr. Božidara Brudarja, se je razvila živahna, a predvsem prijateljska diskusija med vsemi prisotnimi. Pogovor je potekal tudi o svetovnem nogometnem pokalu-, drugi so obujali spomine na prve srečanja med športniki Jesenic in ŠZ Bor.
TEKMOVALNI DEL SREČANJA
V skladu z dogovori so bila predvidena srečanja v ženski odbojki, nogometu ter ekipni dvoboji v namiznem tenisu tako za moške kot za ženske.
ODBOJKA
Razveseljivo je, da je letos prvič tudi SŠZ prijavila svoja dekleta. Dejansko se je predstavila ižuredno mlada generacija, ki se komaj vključuje v tekmovalni svet odbojke. ZSŠDI je nastopilo v popolni postavi, Jesenice pa je predstavljala šolska ekipa.
IZIDI: Jesenice - SSZ 2:0 (15:0, 15:8); Jesenice - ZSŠDI 0:2 (1:15, 7:15); SSŽ -ZSŠDI 0:2 (0:15, 2:15).
KONČNA LESTVICA: ZSŠDI 4, Jesenice 2, SSZ 0.
POSTAVA ZSŠDI: Ciocchi, Fabrizi, Lupine, Marucelli (Sloga), Fučka, Grbec (Bor), Pertot (Breg) in Brumat (Sokol).
NAMIZNI TENIS
Žal se je odzvala vabilu le ženska vrsta ZSŠDI, za katero so igrale Martina Ravbar, Biserka Simoneta (obe ŠK Kras) in Ana Bersan (ŠZ Bor). Pred-
stavnice ZSŠDI so premagale domačinke s 6:3.
Pri moških so nastopale tri ekipe in izkazala se je velika premoč domačinov, ki so gladko zmagali.
IZIDI: Jesenice - ZSŠDI 5:1; Jesenice - SŠZ 5:0; ZSŠDI - SSZ 5:0.
KONČNA LESTVICA: Jesenice 4, ZSŠDI 2, SSZ 0.
POSTAVA ZSŠDI: Igor Milič, Robert Milič in Igor Colja (vsi Kras).
NOGOMET
Najzanimivejši je bil prav ta turnir, saj so bile moči štirih nastopajočih moštev dokaj izenačene. Tekmovalo se je po pokalnem sistemu brez podaljškov ampak s streljanjem enajstmetrovk.
Prvi polčas tekme med ZSŠDI in SŠZ je potekal v znamenju popolne izenačenosti moštev in se je končal brez gola. Takoj v začetku drugega polčasa je ZSŠDI povedel z 2:0, nakar so Korošci popolnoma popustili tako, da je bil končni izid kar 4:2. V malem finalu je Porabje premagalo SŠZ s 4:1.
Finalna tekma za prvo mestoje bila najbolj borbena in izenačena. V drugi polovici prvega polčasa je po akciji celotnega napada prišla v vodstvo ZSŠDI, V drugem polčasu je prišlo do vidne terenske premoči domačinov, ki so zmagali z 2:1.
KONČNA LESTVICA: 1. Jesenice, 2. ZSŠDI, 3. Porabje, 4. SŠZ.
Za ZSŠDI je nastopila združena ekipa Juventine v postavi: Peric, Marušič, Bais, A. in R. Devetta, Peršolja, Colja, Dario, Bizaj, Marko in Marino Petean, Devetak, Kobal, Šuligoj in Marvin.
Zaključna svečanost ter podelitev pokalov in kolajn je bila v veliki dvorani športnega centra pod Mežakljo. Tokrat moramo podčrtati, da so se organizatorji izredno potrudili, tako da je tekmovanje potekalo v najboljšem redu in da se je sleherni udeleženec počutil med prijatelji.
Predstavnik porabskih Slovencev Csuk je ob razstanku omenil težave, ki jih je imelo Združenje, ko je poskusilo organizirati srečanje v vaseh, kjer živijo Šlovenci na Madžarskem. Ker je sedaj politično življenje bistveno različno, je uradno povabil predstavnike ZSŠDI, da organizirajo čimprej podobno srečanje, (mž)
Pred kratkim se je odvijal prvi sprehod s kolesi po kraških gmajnah — Devin bike '90. To je bila netekmoval-na spretnostna vožnja v organizaciji odseka Devin bike, ki deluje v okviru smučarskega kluba Devin.
Udeleženci so startali v Šempolaju, od tod pa prekolesarili približno 10 km dolgo markirano progo po Prečniku in Mavhinjah do Cerovelj. Ta vožnja je bila obvezna za vse moške in ženske, ki so imeli na razpolago 60', da privozijo na start ob spoštovanju vseh prometnih predpisov. Vsak prekršek pravilnika in vsaka sekunda zamude je terjala penalizacijo. Pohvale vredni so bili štirje tekmovalci, ki so končali tekmo brez penalizacij. Druga preizkušnja je bila vožnja na kronometer navkreber iz'Cerovelj na Kohiš-če, približno 2 km in 700 metrov, ki je bila obvezna za moške nad 14. letom starosti. Točkovanje prve in druge etape je tako dalo končno lestvico. Najboljši čas v tej etapi je dosegel Maurizio De Ponte, iz skupine Battag-
lin, s časom 5’51". V slovenski konkurenci pa je sedmo mesto dosegel Gabrijel Klinar (Devin bike) s časom 6’48".
Nagrade za udeležence je vljudno podarila trgovina Motor bike iz Ses-Ijana.
REZULTATI
KATEGORIJA F 1: 1. A. Pugliese (MB Sistiana). F 2: 1. A. Bertoc (MB Monfalcone); 2. S. Sosič (Devin bike); 3. B. Gabrovec (Devin bike). F 3: 1. N. Bertoc (MB Monfalcone); 2. P. Bertoc (MB Monfalcone); 3. M. Pugliese (MB Sistiana). M 1: 1. M. Legiša (Devin bike); 2. I. Pahor (Devin bike); 3. K. Legiša (Devin bike). M 2: 1. S. Emili (Cottur); 2. M. Grassi (Cottur); 3. E. Tence (Mladina). M 3: 1. K. Emili (Cottur); 2. S. Bergamasco (MB Sistiana); 3. D. Juriševič (MB Sistiana). M 4: 1. R-Spagnul (Devin bike); 2. G. Zanettini (Fincantieri); 3. D. Bergamasco (MB Sistiana).
Skupno je startalo 60 udeležencev, odstopilo pa jih je 6. (S. Sosič)
Končalo se je letošnje 10. jubilejno zamejsko balinarsko prvenstvo
Po zelo izenačenih tekmah slavje sokolovcev
• Tako izenačenega zamejskega balinarskega prvenstva, kot je bilo letošnje doslej, še nismo imeli, saj smo morali počakati vsaj do zadnjega, 72. srečanja, da smo lahko izvedeli za novega prvaka.
Najvažnejša ugotovitev pravkar zaključenega prvenstva je ta, da je bil lahko letos po 10 letih, potem ko je izmenično romal kar po petih zamejskih društvih, končno izročen prehodni pokal ZSŠDI novemu zamejskemu prvaku v trajno last.
Kljub muhastemu vremenu v maju in juniju so preložili razmeroma malo malo srečanj. Od 16 srečanj, ki so se končala z rezultatom 3:0, jih je Sokol osvojil kar 5, vseeno pa je moral počakati prav do zadnjega, da si je lahko po spodrsljaju Gaje oddahnil in vendarle slavil končno zmago. Kras in Zarja sta edini ekipi, ki nista nikoli izgubili. Absolutni rekord za zamejsko prvenstvo nove discipline, to je bližanje in obvezno zbijanje, drži predstavnik Kraškega doma Vojko Škabar, ki je v Bazovici dosegel kar 17 točk. Letos je na samem repu lestvice pristala Danica Unitecno. Nedvomno je bila za domačine le prehodna sezona, za pravo moč Vrhovcev pa bomo izvedeli šele prihod-
nje leto. Največje presenečenje letošnje izvedbe je Mak Agorest, kateremu je končno po večletnem brezuspešnem trudu uspelo zadnje mesto prepustiti Vrbovškim sosedom. Prepričani pa smo, da se bo njihova forma prihodnje leto še stopnjevala. Na 7. mestu je letos pristal Polet, čeprav se je tokrat ojačil z nekaterimi novimi balinarji. Več ali manj so tudi Openci izpolnili pričakovanja, saj jim zadnja leta nikoli ne uspe ogroziti eki z vrha. Mesto više letos zaseda Nabrežina, katere najnevarnejše orožje je bila na novo vnešena disciplina v naše prvenstvo, in sicer BOZ, s pomočjo katere je njihov predstavnik (v večini primerov je bil to Sergio Negrini) zbral kar 12 točk, to se pravi točno polovico od vseh, kar jih je izborila svoja ekipa na končni lestvici.
Zlata sredina lestvice, to je 5. mesto pripada letos bivšemu prvaku Krasu, ki je po katastrofalnem startu s tem mestom lahko več kot zadovoljen, čeprav je imel v zadnjem srečanju možnost, da se celo pebije do tretjega mesta. Tudi tu velja ista ugotovitev kot pri Nabrežini. Najnevarnejše orožje Kantejevih varovancev
pa je bila igra dvojic (Skupek, Simoneta), na žalost pa je odločilne točke zapravila četverka (5 zmag in kar 11 porazov). Tako da je bilo takoj jasno, da ni letos Kras tista homogena sestava, ki je z rekordnim izkupičkom 35 točk zagospodarila od začetka do konca ne da bi nikoli odpovedala v lanskem prvenstvu.
4. mesto letos zaradi slabšega rezultata v mesebojnem srečanju, zaseda Zarja, ki je bila nekajkrat v stanju, da poseže po samem vrhu. Veliko važnejši kot ta dosežek pa je nekaj odličnih rezultatov, ki so jih v tej sezoni dosegli njihovi predstavniki v uradnih pokrajinskih tekmovanjih UBI. Da razpolagajo s solidnim igralskem kadrom, so letos s 3. mestom podtr-dili igralci Kraškega doma, ki so pp vsej verjetnosti zaposlili največ različnih igralcev od vseh nastopajočih ekip, zato je njihov uspeh toliko pomembnejši. Svoj najboljši dosežek je letos dosegla Gaja, čeprav si je prav v zadnjem srečanju zapravila prvo mesto. Ko se je gajevcem po dvojnem uspehu nad direktnim tekmecem Sokolom ponudila edistvena priložnost, da končno letos le poseže po 1. mestu, pa jo je očitno izdala prevelika psihična preobremenjenost in strah pred
zmago, saj je v sedmen povratnem kolu na Vrhu z zgodovinskim trojnim porazom proti Maku znatno poslabšala možnosti za končni uspeh, vsekakor pa so Milkovič in ostali letošnjega uspeha lahko zelo ponosni. Že po samem začetku je bilo razvidno, potem ko se je bivši prvak Kras že po prvih štirih kolih moral odreči boju za sam vrh, da bo Sokol letos odigral vidno vlogo. Že po prvem delu prvenstva, ko sta Sokol in Gaja delila prvo mesto na lestvici, je bil dejansko znan razplet v nadaljevanju. V ključnih in odločilnih trenutkih pa so Pertot in tovariši znali zbrati vse sile in uspelo jim je pravilno razporediti moči, da se je jeziček na tehtnici na koncu le prevesil na njihovo stran, pa se lahko zahvalijo njihovi dolgoletni izkušnji.
IZIDA ZAOSTALIH SREČANJ: Danica - Kras 1:2 (14:19, 4:11, 11:0), Polet - Gaja 2:1 (21:14, 11:7, 5:11).
KONČNA LESTVICA: 1. Sokol 19 točk, 2. Gaja 28, 3. Kraški dom 26, 4. Zarja 26, 5. Kras 25, 6. Nabrežina 24, 7. Polet 23, 8. Mak Agorest 19, 9. Danica Unitecno 16. (Z. S.)
W
Uspešno delovanje smučarskega odseka SD Breg
Skupni obračun za preteklo sezono je pozitiven tudi za smučarski odsek pri Športnem društvu Breg. Načelnik smučarske sekcije Mario Rapotec nam je povedal, da so Brežani dosegli zadovoljive rezultate v konkurenci cicibanov in mladincev, medtem ko je bilo nekoliko slabše pri pionirjih, tudi zaradi številčne omejenosti. V tej kategoriji sta Brežane zastopali samo dve tekmovalki, ena od njiju pa se je poškodovala, tako da je tudi skromna možnost za udeležbo negativno učinkovala na dosežke.
Zelo dobro pa so se Bregovi smučarji obnesli v mladinski kategoriji, v kateri so dosegli prav dobre uvrstitve tako na tržaškem kot na deželnem prvenstvu, kjer so zasedli 4. mesto ekipno in s tem tudi bili prvouvrščeni tržaški klub v deželni konkurenci.
Stanje je zadovoljivo tudi v kategoriji najmlajših, t.j. pri cicibanih, kjer so že v letošnji sezoni postavili dobro zasnovo za delo v prihodnji sezoni, saj
so uspeli pri sestavi precej številne ekipe, za katero pa upajo, da do bo začetka pripravljalnega obdobja še številnejša.
Smučarski delavci Brega sicer še niso pripravil podrobnega programa za novo sezono in se bodo v kratkem sestali. Prav gotovo bodo tudi v bodoče ohranili domač trenerski in vaditeljski kader, precej pozornosti bodo posvečali rekreacijskemu smučanju in obnovili sodelovanje z MZSTE.
Vse težave, ki so jih doslej (in ki jih bodo še) imeli, so slej ko prej finančne narave. Obsežni stroški namreč izhajajo iz samih okoliščin vadbe in tekmovanja in so sevseda vezani predvsem na bivanje in hrano za trenerje in tekmovalce, predvsem takrat, ko slednji preživijo daljša obdobja na pripravah.
Na sliki (foto Magajna) z zaključne družabnosti smučarskega odseka ŠD Breg.

obvestila
ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM sklicuje za petek, 29. t. m., ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE sklicuje za petek, 29. t. m., redni občni zbor, ki bo v prostorih domačega Kulturnega doma. Prvi sklic skupščine bo ob 20.30, drugi pa ob 21.00.
DEVIN BIKE
vabi svoje člane na tekmo z mountain bike v organizaciji PD Slovan jutri, 24. t. m. Za eventualne informacije tel. na št. 291130.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET vabi vse minikošarkarje in njihove starše, sedanje in bivše Poletove košar; karje na zaključni kokšarkarski dan, k) bo jutri, 24. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 9.30 (tekma minikošarkarjev in mladincev), ob 10.30 bo tekma prostih metov za mami' ce, ob 10.45 pa tekma Poletove članske ekipe in veteranov. Vabljeni!
ŠZ GAJA
organizira od 2. 7. do 8. 7. mešani turnir v odbojki. Vpisovanje in informacije v športnem centru na Padričah 25.i 26., 27. in 28. 6. od 17. do 19. ure (tel-226115).
KD SLOVAN IZ PADRIČ priredi jutri, 24. t. m., netekmovaln0 orientacijsko vožnjo »roadbook« z gorskim kolesom (mountain bike) po pan' riškem hribu in okolici. Vpisovanje na startu, na Padričah od 9.30 do 11-®?' Odhod prvega udeleženca ob 9.45-Vabljeni vsi!
TPK SIRENA
organizira tečaje za otroke in odrasle^ Tečaj vvindsurfa za odrasle in mladine od 16. leta dalje od 9. do 14. julija ‘I1 od 20. do 25. avgusta, jadranje od 1 _ do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do »• avgusta.
Vpisovanje najkasneje 8 dni pred za četkom tečaja.
Vse podrobnejše informacije in naV°] dila dobiš na pomorskem sedežu v popoldanskih urah - tel. 422696 v Trst , Miramarski drevored 32.
reja jutri, 24. t. m., avtobusni iz.le* iru Soče s pohodom ob strugi n, ol do mostička pri Maselcu. O”.” u obusa izpred sodne palače na irg dano ob 6.30 in ob 7. uri s trga Ijanu. Vpisovanje na ZSŠDI te • 304) in pri Angelu Krmacu (t 16), ki izlet vodi.
PDT
rešča, da se nadaljuje vpisovanje za dnevni trekking v Nepalu do baz tabora pod Everestom. od“,° j„11je obra t. 1. Mesta so omejena, vpi J vsa potrebna pojasnila daje L j ram (tel. 415534).