Leto LXVII
Poslnlna plafana r gotovini.
V Ljubljani, v torek, dne 18. julija 1939
štev. 161 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 23 Din, za inozem* gtvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
lelefoni uredništva in uprave: 40-01. 40-02, 40-03. 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun: Ljubljana številka 10.6)0 m 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarieva ulica številka 6.
Ob 150 letnici francoske revolucije
, Francoska republika je izbrala za svoj prvi državni praznik spominski dan padca Bastilie, 14. julij, kot datum najbolj neposredno — revolucionarnega čina v vrsti dogodkov, ki so dali zunanje obeležje sicer širšemu in globljemu pojmu »francoske revolucije«. Ker je poteklo letos 150 let od tega dne, in z ozirom na posebnost trenutnega evropskega položaja, je letošnja proslava francoskega državnega praznika bila posebno slovesna.
Ni naša stvar razglabljati o tem, ali je res prav ta spominski dan tisti, ki najbolj predstavlja narodni genij in veličino Francije. O. tem dovolj živahno razpravljajo in se krešejo med seboj poklicani francoski duhovi. Do nas ima ta izključno notranje-francoski pomen 14. julija samo tak odnos, kot ga more in mora imeti državni praznik drugega naroda: kot posebna prilika za ponovitev izrazov simpatij do njegove nacionalne veličine.
Drugače pa je, ako žele nekateri izobraženski krogi proglašati ta francoski državni praznik oziroma simbol, ki naj bi ga predstavljal njegov dan, kot neke vrste »državni praznik« vsega človeštva. Neglede na različnost zgodovinskega tolmačenja in duhovno-političnega vrednotenja francosko revolucije že sam relativno francoski značaj in posledice francoske revolucije svarijo pred pretiranim posploševanjem njenega pomena. Sicer je res, da je liberalizem — poleg antiklerikalizma najbolj zakoniti otrok francoske revolucije — prestopil okvir francoskih političnih meja in razgibal v neki meri ves ožjeevropski kulturni krog razen Anglije, ki ljubi svoje vzore. Toda prav tako je res, da so različni evropski narodi po svoje sprejeli ta francoski duhovni val, ga bolj ali manj po svoje predelati in svojstveno politično prestavili. S tem pa je tudi v veliki meri splahnela njegova »revolucionarna« neposrednost in ostrina. Poleg tega si je individualistični liberalizem šele pozno izsekal pot v politične oblike izven Francije in je bil kmalu obglavljen: leta 1882, ko je Bismark čital v nemškem državnem Eboru Viljemovo poslanico o načelni uvedbi državnega socialnega skrbstva in socialne politike. Ta dan je bil rojen tip predvojne in deloma še povojne polliberalne »socialne države«, ki je v novodobni politični zgodovini Evrope nadomestila individualistično liberalno državo.
Ne le francoski izvor, temveč tudi poznejša politična zgodovina individualističnega liberalizma govore predvsem o relativno francoskem značaju in pomenu duhovne, socialne in politične zamisli, ki je izšla iz francoske revolucije. Francija edina je — z izjemo svojih dveh napoleonijad — živela svojo polpreteklo zgodovino treh republik pod resničnim duhovnim okriljem in v doslednem politično-pravnein okviru individualističnega liberalizma, ki je izšel iz revolucije pred 150 leti.
150 let je iz današnjih časovnih meril političnih stvarnosti dosti dolgo razdobje. Kako, da ie Francija mogla tako dolgo vzdržati v liberalni enostranosti, ki že po svoji notranji nujnosti razkraja skupnostno narodno življenje ter sožitje v njem, in podžiga samoljubna stremljenja? To se da razlagati samo iz posebnih okolnosti francoske življenjske stvarnosti: francoske republika je prevzela trdno dediščino dovršenega narodnega in državnega edinstva, ki ga je v stoletjih neporušno zgradila monarhija; francoski gospodarski viri so bogati, vsestranski in primerno uravnovešeni; lrancoski duh je izredno prožen in gibčen.
Vkljub tem odločilnim »rezervam« iz tisočletne veličastne zgodovine se je tudi v Franciji tekom tega sto^etdesetletnega razdobja nabrala vrsta zgodovinsko-neugodnih posledic duha velike revolucije. In ti neugodni sadovi stopetdesetih let so prav v naših dneh z vso nabrano težo pritisnili na bodoča obzorja Francije: padanje rojstev; raz-vezanost socialnih nasprotij, ki so v polpreteklih dneh skoraj ohromili Irancosko gospodarsko življenje, okostenelost socialnih in gospodarskih javnih opravil, ker manjka živega prirodnega stika med državno upravo in socialnimi plastmi naroda. Ne moremo pa tudi pozabiti, da je še danes vsa službena Francija z državnim šolskim sestavom vred dosledno na črti lirezverske šole.
Francija je v zadnjem času pokazala mnogo vidnih znakov, ki bi mogli označevati možnost postopnega globljega duhovno-političnega preobrata. Ze dolgo časa opazujemo živahno trenje na vseh področjih med »živo« in »zakonito« deželo. Izgleda, da je »živa« dežela že toliko prebujena, da utegne v doglednem času dati 3zakoniti« Franciji podobo, ki bo bližja njenemu prirodnemu obrazu, kot današnja. Geslo, ki ga je izrekel Lacordaire: »Med slabim in močnim je svoboda, ki usužnjuje, in zakon, ki osvobaja«, je v nekaj besedah zajelo obsodbo osrednjega družabnega nauka velike revolucije pred 150 leti. Geslo tega velikega katoliškega moža tudi vedno bolj prodira v pisane pravne vire pozitivne Irancoske zakonodaje. Obsodbo razvezanega samoljubnega liberalizma s splošnega nacionalno-političnega vidika pa je brez sramu in brez strahu izrekel v samem Irancoskem parlamentu dne 18. marca 1939 predsednik Daladier, ko je dejal: »Ne oklevam vkljub protestom izjaviti, da mora demokracija zaradi nevarnosti nehati hiti režim nasprotij. Danes mora poveljevati narod. Čas atenske republike je za nami.«
Izgleda torej, da se silni obnovitveni napori sodobne Francije, ki smo jim priča in ki znova prepričevalno govore o zgodovinski veličini francoskega narodnega duha. vrše zven duhovnega, pravnega in političnega okvira individualističnega liberalizma in proti njemu.
In to novo Francijo smo ob njenem državnem prazniku iskreno pozdravili. Želimo, da bi oni naš izobraževalski krog, posebno srbski. Ki ie ie od nekdaj s posebno gorečnostjo hodil oblikoval svoj duhovni obraz v Irancoska kulturna zarišfa, obenem s Francijo spoznal, kako se Francija znova obrača k svojim pravim narodnim izročilom, da bi se nagnili nad veličino naših lastnih krščanskih in slovanskih tradicij tudi mi. Le tako bo delo notranje državne ureditve in ustalitve dobro opravljeno. Kozmopolitske zablode Irancoske revolucije pa prepustimo zgodovini.	C.
Dunajska vremenska napoved: Menjajoče
oblačno, hladnejše vreme, mogoče nevihte in hlsd-ni vetrov1
General Ironside ¥ Varšavi
-i
Generalni inšpektor angleških imperialnih čet bo s Poljsko sklenil vojaško zvezo
Pripravljajo tudi vojaško zvezo med Francijo in Turčijo
London, 17. julija, b. Britanski general sir Edmund Ironside, ki je bil pred kratkim guverner Gibraltarja, je prispel danes v Varšavo v spremstvu večjega števila britanskih generalštabnih častnikov in poljskega atašeja. V poljski prestolnici bodo britanski častniki ostali pet dni. Poljski politični krogi so zelo zadovoljni zaradi obiska britanskih visokih častnikov in jim pripisujejo tudi velik politično-vojaški značaj.
Varšava, 17. julija. AA. Reuter: Generalni inšpektor angleških prekomorskih čet general Ironside bo obiskal iutri maršala Rydza-Smigly in zunanjega ministra Becka, v sredo pa bo imel priliko razgovar-jati se z vojaškimi strokovn)aki. V četrtek bo prisostvoval vojaškim vajam. General Ironside se bo vrnil v London v petek zvečer.
Pariz, 17. julija AA. Havas. Londonski dopisnik »Journal a« komentira potovanje generalnega inšpektorja angleške vojske generala Ironsidea v Varšavo ter posvetovanja med angleškim in poljskim generalnim štabom in pravi med drugim:
Zdi se, da imajo ti razgovori namen potrditi resnično vojaško zvezo med Anglijo in Poljsko in pripraviti načrt za sodelovanje poljske in angleške vojske za primer morebitnega spopada v Evropi. Zdi se tudi, da je sodelovanje v letalstvu znatno napredovalo, ker v poljskih krogih že pravijo, da bo proučeno vprašanje
enotnega poveljstva letalskih sil Poljske in Velike Britanije. Eden od ciljev Ironsidejcvcga obiska v Varšavi bo torej brez dvoma ta, da se končnoveljavno prouči angleško-poljsko letalsko sodelovanje. Poleg tega se predvideva, da bo ob koncu razgovorov v Varšavi izdelan načrt, s katerim bi se omogočilo poljskim častnikom prebiti nekaj časa v angleški vojski zaradi vojaškega pouka, čemur bi ustrezal tudi pouk angleških 'častnikov v poljski vojski.
»P e t i t Journal« pravi: Poslanstvo generala Ironsidea v Varšavo je popolnoma jaeno. Razgovori, ki jih bo imel sir Edmund Ironside v Varšavi z najvišjimi predstavniki poljske vojske, a predvsem z maršalom Rydz-Smiglym, imajo za cilj pripraviti praktično uresničenje podpore, ki jo je Velika Britanija obljubila Poljski. Angleško-francosko-poljska zveza postaja dejstvo.
Tudi francosko-turška vojaška zveza
»Echo de Pariš« poroča po svojem londonskem dopisniku, da angleško-poljska vojaška posvetovanja ne bodo osamljena ter da se bodo te dni začeli
Eodobnl razgovori med irancoskimi in turškimi stro-ovnjaki. Francosko zastopstvo v Ankari bo imelo nalogo izpopolniti francosko-turški sporazum s konvencijo, ki bo imela praktičen značaj. Tako se — pravi dalje list — sistem jamstev kotisolidira in postaja čedalje bolj določen. Fronta odpora ne bo, kakor je bila
Zveza narodov, blok s čisto moralnimi obveznostmi in brez sankcij.
Tudi »F i g a r o« piše o cilju francoskega odposlanstva v Ankari in pravi, da bo te dni v Ankari določen način in čim tesnejše sodelovanje med irancosko in turško vojsko za primer vojne. Več častnikov bo proučilo predvsem vprašanje utrjevanja Dardanel. Možno je, pravi list, da bo del obrambnih črt, ki so potegnjene v evropski Turčiji, reorganiziran. Potrebno orožje bo dobavljeno iz francoskih ar-senalov in tovarn.
Vrhovni poveljnik francoskc armade obišče Poljsko
Pariz, 17. julija. A A. Štefani poroča: V pariških merodajnih krogih ne potrjujejo vesti, ki so jo objavili nekateri poljski časopisi o skorajšnjem potovanju generala Gamelina na Poljsko zaradi konference s poljskimi vojaškimi vPdilnimi osebnostmi in z zastopniki poljske industrije.
Zadnji poskus v Moskvi
Angleški in francoski poslanik še enkrat k Molotovu Tri točke, ki delajo nepremostljive ovire
London, 17. julija. A A. DNB poroča iz Moskve: Zvedelo se je, da sta angleški in francoski veleposlanik v Moskvi zaprosila za nov sestanek z Molotovim. Zdi se, da bo ta sestanek danes popoldne. V političnih krogih mu pripisujejo posebno važnost, ker se pričakuje, da bosta angleški in francoski veleposlanik stavila zadnje predloge, izdelane v Parizu in Londonu.
Moskva, 17. julija. AA. Reuter: Angleško-ruska pogajanja so se nadaljevala danes v Kremlju popoldne ob 18.
Tri ovire -
Po mnenju Ednovega glasila
London, 17. julija. TG. List bivšega zunanjega ministra Edena »Yorkshire Post« ob javlja daljša poročila o pogajanjih v Moskvi ter našteva t r i točke, glede katerih do sedaj ni bilo mogoče priti do sporazuma med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Te tri točke so sledeče:
1. Sovjetska vlada zahteva ml Anglije in Francije takojšnjo vojaško pomoč tudi v primeru posrednega napada na kakšno baltiško ali drugo zajamčeno državo. Pod pojmom »posredni napad« pa razume sovjetska vlada tudi že vsako notranjepolitično spremembo, ki bi nasprotovala sedanjemu režimu v dotični državi. (Vsak fašistični prevrat v katerikoli izmed baltiških držav bi po sovjetskem mnenju že spadal v okvir posrednega napada in bi naložil Angliji in Franciji dolžnost, da takoj vojaško pomaga Rusiji, ako hi slednja ta prevrat smatrala
za nevarnost proti sebi.) Angleški list pravi, da Anglija takšne obveznosti ne more sprejeti.
2. Sovjetska vlada zahteva nadalje, da tuili Poljska in Turčija podpišeta vojaške zveze s Sovjetsko Rusijo, nakar bi Rusija podpisala poroštva za neodvisnost Švice in Nizozemske. Ta težava bo odstranjena na ta način, da ho Anglija enostavno odstopila ml svoje zahteve, naj Rusija jamči za Švico in Nizozemsko, v pričakovanju, da tudi Rusi store isto gle' de Poljske in Turčije.
3. Sovjetska Rusija zahteva, da se mo rata istega dne podpisati pogodba o po litični trozvezj med Anglijo, Francijo ii Rusijo, ter pogodba o vojaškem sodelovanju. Anglija predlaga, naj bi najprej podpisali politično pogodbo, toda istega dne ie bi začeli zastopniki vseh treh generalnih štabov z medsebojnimi posveti glede načina vojaškega sodelovanja. Anglija ne želi, da hi Sovjetom odkrila vse tajnosti vojaške narave, preden ni podpisana politična zavezniška pogodba in zatorej ne more ugoditi sovjetski zahtevi, naj se generalni štabi začnejo med seboj posvetovati že pred podpisom vojaške pogodbe. Angleško stališče tudi francoski generalni štab, ki je imel s sovjetsko vlado že slabe izkušnje, z vso vnemo podpira.
Sovjeti spet vdrli v Mandžurijo
Sovjetska letala bombardirala Fulargi 300 km sev. od Harbina
Angleški vojni minister Hore-Belisha (v sredi) pri paradi 14. julija v Parizu. Na levi vrhovni poveljnik angleške kopenske vojske lord Gort
Tokio, 17. julija. AA. (Reuter.) Agencija Domej sporoča, da je osem sovjetsko-mon-golskih bombnikov snoči preletelo mongol-sko-mandžursko mejo ter metalo bombe na mesto Hersvai, ki je oddaljeno približno 40 milj od meje. Težko ranjeni so bili štirje Mandžurci.
Tu je povzročila veliko vznemirjenje vest, ki jo prispela od poveljnišlva japonske kvantunske armade, da so sovjetska in mongolska letala napadla važno železniško križišče Fulargi, ki leži okoli 300 milj severno od Harbina. V japonskih krogih naglašajo, da se s tem prenašajo sedanje obmejne borbe v notranjost Mandžurije. Ta napad je bil verjetno izveden z namenom, da ovira zalaganje japonsko -man džur skih čet na severnozapadni meji. Japonska vlada je vložila zaradi tega napada oster protest v Moskvi in Urgi ter zagrozila z najresnejšimi re-presalijami, ako bi se enaki napadi ponovili.
Tukajšnji krogi pripisujejo sovjetsko-ruskemu letalskemu napadu na postajo v Fularki mnogo večji pomen kakor vsem prejšnjim napadom. Enakega mnenja je tudi mandžurska vlada. Ta napad je mnogo resnejši, ker je bil izveden na kraj, ki se nahaja globoko v notranjosti države ter za-
Knez namestnik in kneginja Olga v Londonu
London, 17. julija. AA. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta do-potovala danes popoldne ob 4.35 v London. V njunem spremstvu se nahaja minister dvora Milan Antič. Na postaji so Nj. Viso-čanstva sprejeli vojvoda in vojvodinja Kentska, kneževič Aleksander, odposlanec angleškega kralja Campbell, jugoslovanski poslanik dr. Subotič s soprogo ter vse osebje jugoslovanskega poslaništva.
radi očividnega namena napadalca ovirati železniški promet.
Tokio, 17. julija. AA. (Reuter.) Pri sovjetsko-mongolskem napadu na železniški vozel Fulargi so sovjetsko-mongol6ka letala vrgla 8 bomb na železniške naprave. Poročajo, da so razen tega sovjetsko-mongolske čete izz.vale nov obmejni spopad v pokrajini Nomonhana.
Poročajo, da mandžurska vlada pripisuje sovjetsko mongolskemu napadu na Fularki mnogo večji pomen kakor pa vsem prejšnjim spopadom, to pa zaradi tega, ker je bila zdaj napadena točka. ki leži globoko v notranjosti pokrajine, drugič pa zaradi očivjdne napadalteve namere, da ovira železniški promet.
Sovjetsko-japonski
prepir na Sahalinu
Moskva. 17. julija. AA. (Havas.) Japonski veleposlanik Togo je obiskal včeraj sovjetskega pomočnika komisarja za zunanje zadeve Lozovskega ter energično protestiral proti sodbi sodišča v Aleksandrovsku, ki je potrdilo kazen v znesku 874.000 rubljev, na katero je bila obsojena japonska petrolejska družba na Sahalinu zaradi kršitve delovne pogodbe. Istočasno je japonski veleposlanik protestiral proti namenu sovjetskih oblasti zapleniti imovino omenjene družbe, ako kazen do 19. julija ne bo plačana. Japonski poslanik je sporočil Lozovskemu, da bo njegova vlada prisiljena zavzeti odločnejše stališče v zaščito interesov svojih državljanov. Dodal je, da je japonska petrolejska družba vložila pritožbo pri predsedniku vrhovnega sovjeta, v kateri zahteva, naj se ukine izvršitev sodbe, o čemer naj se obvesti sovjetsko poslaništvo pred 18. julijem. Toda I-ozov-ski ni hotel sprejeti tega roka. Na drugI strani »e zdi, da so pogajanja, ki se vodijo v Moskvi med predstavnikom japonske rudarske družbe na Sahalinu in sovjetskim rudarskim sindikatom za
sklenitev nove delovne pogodbe napredovala. *
Pariz, 17. julija AA. Havas poroča iz Berlina: V najkrajšem času bo podpisana trgovinska pogodba med Japonsko in Nemčijo. Listine ne boda podpisane v Berlinu Kakor poročajo, se bo po tej novi pogodbi japonski izve« v Nemčijo občutno povečal.
V pričakovanju
Belgraiska »Narodna tribuna« piše: »Z ozirom
na živahno delivr.ost uglttinih politikov na Bledu se vztrajno trdi, da 'e sporazum gotova stvar in da čakajo samo na dovršitev dela tehničnih strokovnjakov, da bo mogoče sporazum podpisati, »Po naših informacijah«, pravi »Narodna tribuna« — bo sporazum brez dvoma podpisan v teku tega leta. Od Bleda do Kupinca ni daleč, na poti pa je več mirnih irest, kjer se je mogoče nemoteno razgovar-jati o vseh političnih vprašanjih Mogoče bomo v kratkem mogli sporočiti ic bolj podrobne stvari o teh razgovorih.«
Hrvati so vztrajali na svoji črti
Ob priliki velikih proslav v čast dr. Vladimirju
Mačku, ki je doživel 60 let, piše »Obzor«, da je politična smer dr, Mačka ostala ves čas ncizpre-menjena. To je treba naglašati posebno v dneh, ko tako v Zagrebu, kakor v Belgradu in Ljubljani pričakujejo skorajšnjega razultata razgovorov, ki so se začeli travna meseca tega leta. Nepremakljiv cilj dr. Mačka je taka državna skupnost južnih Slovanov, v kateri bodo hrvatski, srbski in slovenski narod živeli drug ob drugem, varujoč skupne koristi na podlagi svoje narodne individualnosti in dejanske ravnopravnosti. Naj tej podlagi se dr. Maček razgovarja in na nobeni drugi. Nedeljske slav-nosti pa so pokazale, da je ves hrvatski narod neomajno na strani dr. Mačka in da se moremo zaupno nanj naslanjati v borbi, da se zruši hegemoni-stični sestav in da se ustvarijo novi odnosi med srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom na podi agi tvarne enakopravnosti treh državno-politič-nih komponent Jugoslavije.
Belgrajski polmesečnik »Naprcd«, ki ga izdaja bclgrajski vseučiliški profesor dr. Mihajlo llič, meni. da se sporazum ne bo dolgo odlašal in pritrjuje »Obzoru«, da se Hrvati ne morejo zadovoljiti s samoupravami, nai so tudi široke, ako je s tem mišljena samo upravna decentralizacija. Sporazum je namreč narodnopolitični problem in ne samo upravnega značaja. — Kolikor mi poznamo stvari, je »Naprcd« edini srbski list, ki se v tem oziru popolnoma 6trinja 6 Hrvatu
Budakova opozicija
Kakor znano, ima dr. Maček oziroma njegova stranka opc.zicijo v takozvanih pravaš^h, ki jih vodi dr. Mile Budak. Opazilo se jc, da je sarajevski nadškof dr. Šarič dr. Budaka, ko je obiskal Sarajevo, dvakrat sprejel in se dolgo z njim razgovar-jal. -Katolički tjednik«, ki ga izdaja sarajevska nadškofija, tudi z velikimi simpatijami spremlja delovanje dr. Budaka in prinaša opise njegovih sestankov po Bosni in Hercegovini. Prinaša pa tudi izvlečke člankov »Hrvatskega naroda«, ki ga Budak izdaja. Kakor znano, očita Budak dr, Mačku, da je preveč popustljiv in da njegovo držanje ne odgovarja programu Hrvatske seljačke stranke.
Zedinjenje radikalov
Bclgraj«ka »Nezavisna tribuna« prinaša sledečo notico-: Tc dni je bil član glavnega odbora bivše radikalne stranke in bivši prometni minister An-tc Radojevič politično zelo delaven. Potem, ko jc imel neke politične sestanke na Bledu, se je vrnil v Kniaževac poročat Aci Stanoieviču. V političnih krogih praviio. da ie Ante Radc.jcvič istega mnenja, kakor Vlada Markovič, da naj bi se pristaši Ace Stanojeviča ali takozvani staroradikali združili v Jugoslovansko radikalno zaicdnico, ker je njihovo pravo mesto samo v njej. Ker pa pristaši Ace Stanojeviča zaenkrat še niso tega mnenja, je g Radojevič sklenil, da bo čakal nadaljnega razvoja dogodkov.
Naša notranja kolonizacija
V Novem Sadu je bila prva seja nove uprave Zveze agrarnih zadrug. Za predsednika je bil izbran g. Ivan Kapor iz Subotice. Na seji se jc ugotovilo, da je zemljišče, ki ga jc država določila za agrarne interesente, veliko premajhno za toliko družin. Zato je Privilegirana agrarna banka «do-brila kredit za dokup zemlje v iznosu 50 milijonov din. Od tega je Zveza nakazala pomoč 320 prostovljcem, kolonistom in agrarnim interesentom v znesku 13 milijonov dinarjev. Na ta način se je dokupilo okoli 1700 jutrov zemlje. To delo se bo nadaljevalo do izčrpanja dodeljenega kredita.
V čast Evgenu Savojskemu
»Deustche Vo'ksblatt« poroča, da je te dni odposlanstvo nemške akademske mladine v Jugoslaviji, na čelu ji Landesstudentenfiihrer Vili Badl romalo na Vizirac (med Sremskimi Karlevci in Pe-trovaradini), kjer se nahaja spomenik princa Evge-na Savojskega. Odslej bo nemška akademska mladina v Jugoslaviji vsako leto šla na Vizirac, kjer ie položila lovorov venec. — Spomenik princu Ev-genu je bil postavljen pod bivšo monarhijo v spomin za zmago princa Evgcna Savojskega nad Turki leta 1716.
Se o Stejadinoviču
»Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, nadaljuje svoje članke ob priliki strmoglavljenja dr. Stojadinoviča. -»Hrvatski dnevnike meni. »da je izključitev dr. Milana Stojadinoviča iz JRZ zaenkrat imela za posledico samo lo, da je likvidirano notranje vprašanje v vladni stranki sami. Ta stvar pa no bi imela večjega pomena, ako se ne bi iz osebnega vprašanja prešlo na vprašanje stvarne politike. Stojadinovič sam po sebi nima in ni nikoli imel politične važnosti, ker dejansko ni imel za seboj ljudstva. Če kdo ni več na oblasti. se zanj ne brigajo več niti oni, ki jih je imel za svoje najboljše prijatelje. V srbskem narodu samem Stojadinovič ni imel nikoli za selvoj več. nego kakšen Ljotič ali Hodžeras. Da dobi osebna likvidacija dr. Stojadinoviča tudi politično vrednost, je potrebno, »da se likvidira tudi tista politika, kateri je dr. Stojadinovič dal svoje ime in svoj pečat. To odgovarja tudi volji in želji srbskega naroda samega, ki čaka likvidacije politike, ki se je 20 let vodila proti Hrvatom. Ta likvidacija pa je mogoča samo na ta način, da hrvatski narod uživa isto svobodo v vsakem pogledu, kakor jo uživa ali bi jo moral uživati srbski. Na ta način organizirana državna skupnost bi postavila hrvatski kakor srbski narod na lastne noge, tako da bo lahko premagala vse težave in vse grožnje, ki bi se pojavile, da potlačijo bodisi hrvatski, bodisi srbski narod oziroma državo. Za hegemonistične poskuse ni več časa Hrvatski narod ni več voljan, da bi jih prenašal.t: K tem izvajanjem pripominjamo samo. da pogrešamo v njih pravilnega pojmovanja sporazuma. ki nam pravi, da je sporazum stvar, ki se niyno in bistveno tiče tudi Slovencev.
Važne uredbe o sodiščih in sodnikih
Belgrad, 17. julija, m. Na predlog pravosodnega ministra ie v smislu pooblastila v finančnem zakonu za proračunsko leto 1939-1940 ministrski svet predpisal uredbo z zakonsko močjo o spremembi in dopolnilu k § 8 zakona o rednih sodiščih. Po te) spremembi se na okrajnih sodiščih v sedežu okrožnega sodišča v primeru, če število prebivalstva v sedežu tega sodišča na dan popisa prebivalstva 1931 ne presega 15.000, področje okrožnega sodišča pa ne obsega več kakor tri okrajna sodišča, ne bodo več v bodoče postavljali sodniki okrainih sodišč, temveč samo starešina okrožnih sodiš.
Na ta način bo v začetku vsakega leta predsednik okrožnega sodišča dodelil toliko sodnikov na delo, kolikor jih bo potrebno. Na okrajnih sodiščih, kjer se v bodoče ne bodo več postavljali sodniki, zanaprej tudi več ne bo posebnih pisarn teh sodišč, temveč bodo pisarne kot poseben oddelek na okrožnem sodišču. Sodniki, katere bo ob uveljavitvi ta uredba zatekla na okrajnih sodiščih, ostanejo še nadalje na teh mestih, dokler se njihova mesta nc bodo izpraznila po rednem potu.
Uredba, ki zasleduje cilj, da se ustvarijo trajni pogoji za sistematično in racionalno varčevanje v državnem gospodarstvu, je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in je z današnjim dnem stopila v veljava
Na predlog pravosodnega ministra je ministrski svet nadalje predpisal še uredbe: 1. uredbo z zakonsko močjo o postavljanju sodnikov rednih sodišču. 2. uredbo o odgovornosti sodnikov rednih sodišč, 3. uredbo z zakonsko močjo o zidanju in upravljanju sodnijskih poslopij in o ureditvi zemljiških knjig.
Uredba o postavljanju sodnikov rednih sodišč dobi obvezno moč 1. oktobra 1930. Po tej uredbi Še za sodnika rednega sodišča lahko postavljen državljan kraljevine Jugoslavije, diplomirani pravnik, ki je položil sodniški ali odvetniški izpit, star 2fi let ter poleg splošnih zakonskih pogojev za državno službo izpolnjuje tudi pogoje, ki so predpisani v tej uredbi. Zene ne morejo biti sodniki. § 3 določa, da je za sodnika okrajnega sodišča lahko postavljen sodnik, ki je prebil po položenem sodniškem ali odvetniškem izpitu najmanj leto dni v službi na sodišču ali pa je deloval dve leti kot odvetnik.
Za sodnika okrožnega sodišča ali trgovskega sodišča je lahko postavljen tisti, ki je po položenem sodniškem ali odvetniškem izpitu prebil na
skem sodišču, ali če je služl>ova! kot odvetnik najmanj 20 let; 8. najmanij 18 let kot inšpektor ali načelnik pravosodnega ministrstva, odnosno v zvanjih, omenjenih v točki 2., a od tega najmanj H let kot sodnik rednega sodišča, kot tajnik višjega sodišča ali kot državni tožilec ali ujtgov namestnik,-od tega eno leto kot sodnik okrožnega ali trgovskega sodišča.
Za predsednika apelacijskega sodišča jc lahko postavljen sodnik kasacijskega sodišča, za sodnika ka«a-cijskega sodišča je lahko postavljen tudi predsednik apclacijskega sodišča in vrhovni državni tožilec.
§ 6. določa, da ie za predsednika kasacijskega sodišča postavljen lahko sodnik kasacjskega sodišča, predsednik apelacijskega sodišča in vrhovni državni tožilec.
Za predsednika kasacijskega sodišča je lahko postavljen sodnik ali podpredsednik kasacijskega sodišča ali predsednik apelacijskega sodišča.
Ne morejo pa biti izbrani in tudi ne postavljeni za sodnike tisti, ki so bili obsojeni na izgubo častnih pravic, pa čeprav so jih pozneje ponovno dobili, ali na izgubo državljanstva ali druge javne službe, kot tudi nc oni, ki so bili z razsodbo disciplinskega sodišča odpuščeni ali upokojeni.
Uredba v nadaljnjih paragrafih določa pogoje za polaganje sodniških izpitov. Pravico do pola-
ganja teh izpitov ima vsak, ki poleg drugih pogojev za državno službo dokaže, da je po končani pravni fakulteti in po položenih diplomskih izpitih služil tri leta kot sodni pripravnik pri rednem sodišču ali pa da je služil kot sodnik pri rednem sodišču tri leta v administrativni službi ali v stalni službi pri odvetniku kot odvetniški pripravnik, dve in eno leto kot odvetniški pripravnik na vajah pri rednem sodišču, ali da je dve leti služil pri državnem pravobranilstvu in eno leto pri rednem sodišču, ali če je bil dve leti vseučiliški profesor na pravni fakulteti in je služil eno leto kot sodni pripravnik pri minem sodišču. Sodniška pripravna služba na sodišču se bo izvajala tako, da se bo kandidat izvežbal v vseh civilnopravnih in kazenskopravnih sodniških poslih, kot tudi, da se bo seznanil z vodstvom poslov sodne pisarne pa tudi sodnoknjižnega urada. Izpiti se polagajo na apelacjjskein sodišču pred posebnim odborom. Predsednik tega odbora je predsednik apelacijskega sodišča. Izpit je pismen in ustmen.
Za izpopolnitev izpraznjenih mest sodnikov ali pa za starešino okrajnega sodišča ali sodnika okrožnega sodišča ali trgovskega sodišča bo pristojno apelacijsko sodišče razpisalo natečaj najkasneje v roku petnajstih dni po izpraznitvi. Natečaj se mora objaviti v »Službenih novinah«. Natančnejša pojasnila o natečaju bo Se predpisal pravosodni minister z uredbo.
Drugi del uredbe prihodnjič
K prekrasnemu prazniku dolenjske mladine
Kaj nam piše kmet iz novomeške okolice
najmanj dve leti kot služboval kot odvetnik
sodišču tri leta, od tega sodnik, ali pa tisti, ki je pet let.
Za starešino okrajnega sodišča je lahko postavljen tisti, ki je po položenem sodniškem ali odvetniškem izpitu prebil pet let, od tega najmanj tri leta kot sodnik, ali tisti, ki jc služboval oseni let kot odvetnik.
Za sodnika in starešino okrožnega sodišča ali za sodnika okrožnega in trgovskega sodišča na sedežu apelacijskepa sodišča ne more biti postavljen nihče, če prej ni prebil izven sedeža apelacijskega sodišča najmanj pet let kot sodnik.
§ 4. določa, da 'je za predsednika okrožnega ali trgovskega sodišča ali za sodnika in podpredsednika apelacijskega sodišča lahko postavljen: 1. tisti, ki je služboval najmanj 12 let kot sodnik okrožnega sodišča ali kot sodnik ali starešina okrajnega sodišča ali kot tajnik višjega sodišča ali kot državni . tožilec ali namestnik držav, tožilca, od tega pa najmanj leto dni pri okrožnem ali trgovskem sodišču, ali kot izredni profesor prava na univerzi, ali pa če je služboval najmanj 15 let kot odvetnik; 2. tajni inšpektor ali načelnik pravosodnega ministrstva, če ima najmanj 12 let službe v zvanju, ki ga omenja točka 1, odnosno v navedenih zvanjih pravosodnega ministrstva, če je od tega najmanj 6 let prebil na rednem sodišču, kot tajnik na v iS jem sodišču ali kot državni tožilec ali njegov namestnik, in od tega eno leto kot sodnik okrožnega ali trgovskega sodišča; 3. sodni inš[>ektor pravosodnega ministrstva, višji državni tožilec in namestnik drž. tožilca.
§ 5. določa, da je za sodnika kasacijskega sodišča ali za predsednika apelacijskega sodišča lahko postavljen tisti, ki službuje: 1. najmanj pet let kot 6odnik ali kol pod|>redsednik apelacijskega sodišča, predsednik okrožnega ali trgovskega sodišča, namestnik vrhovnega državnega tožilca, višji državni tožilec ali njegov namestnik, sodni inšpektor pravosodnega ministrstva ali pa redni profesor prava na univerzi; 2. najmanj 18 let kot sodnik okrožnega sodišča ali trgovskega sodišča, tajnik višjega sodišča'ali kot sodnik ali starešina okrajnega sodišča, državni tožilec ali njegov namestnik, od tega najmanj eno leto pri okrožnem ali trgov-
Iz novomeške okolice, 17. julija.
Včerajšnja nedelja je bila prekrasen praznik dolenjske mladine, S ponosom smo gledali to zdravje, ki se je v sprevodu razlivalo po novomeških ulicah. Take prireditve Novo mesto doslej še ni doživelo. Gledali smo, kako se je mladina marljivo in vztrajno pripravljala po naših domovih za ta svoj praznik, pa smo slutili, da bo prireditev lepa. Hoteli smo biti priče dela in uspehov naše mladine, obenem pa tudi dati priznanje in ji vliti novega poguma. Zato so se okoliški občani v tisočih udeležili prireditve.
Take množice je zmožna zbrati v Novem mestu samo naša stvar. Veseli smo bili, ko smo videli, tla si je tudi Novo mesto za ta praznik naše mladine nadelo prazniško lice. Ulice so bile lepo okrašene, zmagoslavni pohod mladine skozi mesto so na vsem potu pozdravljale vihrajoče zastave. Tudi hišni posestniki so povečini razobesili državne zastave. To je v redu. Saj se je vendar zbral tukaj v središču Dolenjske cvet našega naroda; prišli so gosjiodarji in gospodinje iz vseh občin Dolenjske, važnost dneva je podčrtalo več zastopnikov kraljevske vlade s svojo navzočnostjo.
Ko sem na Glavnem trgu gledal sprevod naše mladine, mi je kljub viharnemu navdušenju ti-sočglave množice vendar mala, sama po sebi brezpomembna stvar ganila slavnostno razpoloženje. V sprevodu 6em imel štiri otroke; ko so korakali mimo niemv sem ponosno glodal za njimi, dokler sem jim mogel slediti z očmi. Pa se uii je zopet
oglasila vest, ko je oko obviselo na nekaterih hišah na Glavnem trgu, ki so bile brez zastav in mrko zagrnjene. Rest ni jih bilo mnogo, nekaj jih je pa le bilo. Pa čigave so te hiše, kaj mislite? To so brez izjeme hiše ljudi, ki žive izključno od nas katoličanov: hiše trgoveev, obrtnikov, odvetnikov, gostilničarjev. Pri enem teh trgovcev, ki se je mrko postavil proti slovenski mladini in slovenskemu ljudstvu, sem šele pred par dnevi kupil za večstotakov obleke za otroke, ki so pravkar korakaii pred menoj v sprevodu. Vest mi je zavpila: Ali tako plačuje ta človek deželo, ki ga redi, ki mu s svojimi žulji omogoča lahkotno življenje. Če se že miselno ne strinja z nami, kako je mogoče, da bi vsaj iz vljudnosti pozdravil slovensko ljudstvo. Kajti mi smo slovenski narod. In v duši se mi je rodilo bridko spoznanje: Sovraži, sovraži slovensko ljudstvo. Prebridko spoznanje, da ljudje, ki jih mi redimo, kažejo celo ob takih prilikah takšno nekulturno oddvojenost od nas, slovenskega naroda.
Hote' sem videti, koliko je takih ljudi in kateri so, pa sem krenil po novomeških ulicah. Dognal sem čudovite stv-iri, ki so me silno zabolele. To so sami moji znanci, ki jim mesec za mesecem v tej ali oni obliki delajo usluge vsi tisodi, ki so danes zbrani v Novem mestu. In kako jim vračajo te usluge? Na Čuden, čuden način! Kateri so ti ljudje? (Ako treba, bomo prihodnjič navedli njih imena.) Ni jih preveč, ali žalostno je, da jih je toliko in takšnih, ki jih mi podpirairio! — Kmet iz novomeške okolice.
180 milijard za orožje
Anglija mora seči po notranjih posojilih da bo krila polrebe državne obrambe
London. 17. julija. V spodnji zbornici je finančni minister sir .lohn Simon predložil novi proračun, ki določa za oboroževanje vsote, ki si jih nikdo ni mogel zamisliti.
Letos bo morala Anglija razpisati za oboroževanje posojilo v višini 350 do 500 milijonov funtov. Letno pa znašajo vloge angleških vlagalcev približno 400 milijonov funtov, kar pomeni, da bo morala vlada za najetje posojila kreditne možnosti angleških državljanov znatno raztegniti. Vse vladne odredbe v smeri razširitve angleškega kredita pa bodo pomenile to, da bo angleška vlada morala poseči za ukrepi, ki bodo na nek način organizirali prve korake angleškega gospodarstva v smeri inflacije.
60-letnica dr. Mačka
V Zagrebu in po vsem Hrvatskem r* slovesno proslavili 60 letnico
svojega voditelja
domovine, naših otrok in naših
V nedeljo so v Zagrebu zelo slovesno proslavili 60 letnico dr. Mačka. Dr. Maček ho 20. julija star 60 let. Obenem pa so posvetili tudi dom. Gospodarske sloge. Na proslavo je prišlo več deset tisoč kmetov iz najbližjih krajev okoli Zagreba, od vseh strani Hrvaške pa so prišli zastopniki številnih društev, organizacij in ustanov.
Slovesnost je bila v zagrebškem Maksimiru, kjer sta bili na slavnostnem prostoru postavljeni dve veliki tribuni; na eni so bili zbrani skoraj vsi dr. Mačkovi poslanci, na drugi pa' konzuli ali zastopniki vseh konzulatov v Zagrebu. Na njihovi tribuni jo bilo tudi več dopisnikov tujih listov.
Točno ob 10. se je pripeljal ua slavnostni prostor zagrebški nadškof in hrvaški metropolit dr. S t e p i n a c, nato pa za njim sam dr. Maček v spremstvu inž. Košutiča. Ogromna množica je dr. Mačka navdušeno pozdravljala. Takoj nato pa se je začela slovesna služba božja, ki jo je opravil nadškof dr. Stepinac z veliko asistenco.
Nato je imel govor poslanec Milutin M a j e r, ki je orisal vso hrvaško zgodovino od začetkov pa do danes in pri tem posebno dolgo poveličeval zgodovino hrvaške vladavine ob Jadranskem morju. Ob tej obali je še danes polno spomenikov z vklesanimi napisi, ki pričajo, da je to hrvaška zemlja, nad katero so vladali vladarji hrvaške' krvi. Omenil je še delo bana Jelačiča, ki je osvd-bodil hrvaškega kmeta, obširno razčlenil delo dr. Starčeviča in ob konru zelo obširno govoril o delu bratov Radičev. Zaključil je svoj govor s čestitkami dr. Mačku za njegovo šestdesetletnico.
Govor dr. Mačka
V svojem govoru je dr. Maček med drugim rekel:
Zahvaljujem se za prelepe besede, s katerimi
si se spominjal naše svete hrvatsko preteklosti, ki naj nam bo zmeraj bodrilo za delo za lepšo bodoč-
nost hrvatske vnukov.
Danes živimo v dobi, ko vladajo ideje nad silo, dasi se svet do zob oborožuje. Toda tudi tisti, ki se tako strašno oborožujejo, čutijo v svoji podzavesti, da je ideja močnejša od sile. To nas je učil tudi naš veliki voditelj Stjepan Radič, ki je postavil temelje hrvatski politiki ne samo na načelih hrvatskega nacionalizma, ampak tudi na stebrih socialne pravičnosti za ves narod, posebno pa za kmečko ljudstvo. Padel je v borbi za svete ideale in božja volja je hotela, da sem po njegovi smrti prevzel krmilo hrvatske ljudske politike v svoje roke Ljudstvo mi je dalo to zaupanje in jaz slovesno obljubljam, da bom ohranil to veliko zaupanje in ga opravičil. Prosim samo ljubega Boga za milost, da bi končal veliko delo, ki ga jc začel Stjepan Radič. Slava mul
Po govoru dr. Mačka se je vršila slovesnost v Zagrebu, in v novem domu Gospodarske sloge. V domu so že čakali dr. Mačka nadškof dr. Stepinac, vsi narodni poslanci in konzularni zbor, zastopniki vodstva SDS. Ob 11. je nadškof dr. Stepinac posvetil novi dom. za tem pa je govoril o vlogi duhovništva in Cerkve pri delu za ljudstvo.
Po nadškofovem govoru so si vsi navzoči ogledali novi dom. Nato ie bil pred novim domom mimohod mimo tribune, iz drugega nadstropja novega poslopja pa so gledali sprevod Člani konzularnega zbora in tuji časnikarji. Na tribuni pa so bili dr. Maček z nadškofom dr. Stepincem, inž. Ko-šutičem, Vilderjem, dr. Budisavljevičem in drugimi. Sprevod je korakal mimo tribune od pol 12. do 14. popoldne. Ves Čas med sprevodom so vsi silno navdušeno pozdravljali dr. Mačka.
Dr. Maček je ves dan prejemal številne čestitke iz vseh krajev, po Hrvaški pa. kjer ima b. HSS pristaše, pa so priredili povsod posebne slovesnosti za proslavo dr, Mačkovega praznika.
Angleški finančni trg je že postal zelo nemiren in nestalen. Vse nove umetne odredbe bodo na tečaj funta zelo nemirno vplivale. Finančni minister meni, da bo iz državnega zaklada lahko kril samo 150 milijonov funtov, 350 milijonov funtov pa bo moral dobiti iz notranjih posojil. Notranje posojilo bodo razpisali prav kmalu, ker se že boje, da poslej finančni trg za kaj takega no bi bil več ugoden. To prvo posojilo bodo najbrž vpisovale predvsem javne ustanove, da bi tako potegnile za seboj zasebnike v čim širši meri.
Letošnji proračun bo znašal skupaj 1427 milijonov funtov, dočim je lanski znašal le 1069 milijonov funtov. Od tega bo šlo 730 milijonov za oboroževanje (180 milijard din). I« proračunskih sredstev pa hodo lahko nabrali za oboroževanje samo 248 milijonov funtov, drugo pa bodo morali kriti z notranjimi posojili. (1 funt ie okroglo 250 din.)
pravosod-notarja v
Belgrajske novice
Belgrad, 17. julija, m. Z odlokom nega ministra je imenovan za javnega Trebnje mna Dolenjskem dr. Jelko Ravnikar," notarski kandidat iz Gornje Radgone.
Belgrad, 17. julija, m. Z odlokom pravosodnega ministra sta postavljeni: za pisarja 8. skup. pri upravnem sodišču v Sarajevu Rasta Pleskovič, za zvaničnico 3. skup. v Celju Cecilija Turnšek.
V 8. skup. je napredoval Živojin Autič na konzulatu v Celovcu.
Belgrad, 17. julija. AA. Danes je bilo od 18. do 20 seja ekonomsko-iinančnega odbora ministrov pod predsedstvom trgovinskega ministra .levrema Tomiča, zastopnika finančnega ministra. Na 6eji je bilo rešenih več tekočih vprašanj.
Ljubljana, 17. julija, m. Kraja Stari Log in hiše št 40—69 kraja Lcskovec (občina Črešnjevec) se dne I. avgusta 1939 izločita iz okoliša pošte Slovenska Bistrica in priključita okolišu pošte Pra-gersko.
Belgrad, 17. julija. AA. V Imenu Nj. Vel. kralja, z ukazom kr. namestnikov in na predlog prosvetnega ministra je bil ministrstvu prosvete postavljen za načelnika oddelka za ljudsko pro-sveto s pravicami uradnika 3/2 dr. Krstič Branl-slav, administrativni inšpektor ministrstva prosvo-tc v isti skupini.
Belgrad, 17. julija. A A. Včeraj in danss ttli je mudil v Belgradu znani časnikar Bonnio Broe-rhieri, urednik lista »Corriere della Serar. Priletel je z letalom, ki ga pilotira sam, s Kitajske, Brocchieri je nedavno preletel progo Rim—Jugoslavija - Turčija - Mezopotamija - Indija-Siam-ISotranja Kitajska do severne Kitajske meje. Z istim letalom se je vrnil preko Belučistana. Perzije, Sinje in Turčije. Iz Belgrada je nadaljeval pot preko Srednje Evrope v Italijo. Doslej je ta italijanski časnikar s svojim letalom preletel če« jO.OOO km.

Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. julija 1939
Darujte za kongres
Vse darove za kongres pošljite po poštnih položnicah. — Naslov čekovnega računa je: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana. Št. ček. računa 11.711.
Ne pozabite, da bo kongres že prihodnji teden. Z številnimi darovi omogočite njegovo izvedbo.
Bog plačaj!
Nad 4000 oseb bo nastopilo v »Igri o kraljestvu božjem«
Slišalo se je že ponovno, da bo v naši igri sodelovalo 2000 do 3000 oseb. Zaradi točnosti objavljamo, da bo v igri dejansko igralo preko 4000 oseb. In sirer bo štel zbor veruikov 1000, zbor posvetnih 1000, zbor nove krščanske mladine preko 1500, zbor angelov 120 in zbor pomagačev okoli 350 oseb. Dalje nastopa v igri 11 solistov, 18 glasnikov, pomožni govorni zbor, pomožni pevski zbor, okrog 150 vršilcev tehničnega dela in kompletna godba »Sloge«. Že po številu sodelujočih bo igra ena največjih, kar jih je bilo kdaj pri nas uprizorjenih. Izmed tehničnih pripomočkov omenjamo n. primer zvočne naprave, ki bodo omogočile, da bo vsak gledalec dobro slišal še tako oddaljenega igralca. Veličastnost prireditve bo v znatni meri dvignil ve(ik ognjemet (topiči, petarde, vodopadi, rakete itd.}
Gg. predsedniki krajevnih odborov JRZ v Ljubljani! Prosimo vas; da *v smislu mojega pisma zanesljivo pošljete danes na Stadion čim več naših mož, ki bodo pomagali pri redite!jstvu ob »Igri o božjem kraljestvu«. Sestanek v Štadionu (sredi arene) je točno oh pol osmih zvečer. Vhod z Vodovodne ceste. — I. Peršuh.
Fantje! Jutri, v sredi), 19. jUlila bo zvečer ob sedmih na Stadionu vaja za »Igro o božjem kraljestvu«. Ta vaja je namenjena izključno fantom. Tem potom vabim fante člane FO, fantovskih kongregacij, krščanskih stanovskih in strokovnih organizacij, MJttZ iz Ljubljane in Ljubljani sosednih župnij, da pridejo jutri zanesljivo na Stadion. Fantje v kroju lahko ostanejo doma, ker oni nastopajo .v drugi skupini. — Odgovorne
Značilen pojav
V poslanski zbornici severnoameriške države Minnesota je nekatoliški poslanec John G. Alexander imel te dni govor o mednarodnem položaju, v katerem se je zavzel za mir in pri tej priliki izjavil:
»Zdi se mi, da za rešitev vprašanja ohranitve miru obstoja samo ena možnost in da je danes na svetu ena sama oseba, ki bi mogla sprejeti vodstvo mirovnega dela. Po svojih odličnih sposobnostih in svojem visokem moralnem nravstvenem slovesu, po brezmejnem spoštovanju, ki ga ima svet do te osebe in do njenega vzvišenega položaja, bi lahko postala vodja do miru. Na to osebo naslavljam svoj poziv: to je papež Pij XII.
Očitno je, da nas more rešiti brezizhodne zmede, ki jo je kriv materializem razuzdanega nacionalizma na eni in vrtoglavega marksističnega brezboštva na drugi strani, samo povratek k načelom naravnega prava Tomaža Akvinskega, Suareza' in Vitoria2, ki so že pred mnogimi stoletji postavili tablo človeški hin človečanskih pravic na osnovi Kristusovega nauka. Le papež, čigar nauk se nikoli ne izpreminja, je tista avtoriteta, ki tem načelom lahko učinkovito pripomore do veljave. Jaz nisem katolik in sem zato mnenja, da je to moje naziranje veliko bolj nepristransko, oziroma se bo veliko bolj nepristransko zdelo, kakor če bi ga izrekel kakšen moj katoliški tovariš.
Spoštovani gospodje poslanci, zakaj ne bi se vsi mi — protestanti, katoliki, Judi in brezkoniesionalci — ne postavili prostovoljno pod vodstvo papeža, da obvarujemo sebe in ves svet pred strahovito vojsko, v kateri bo predana popolnemu uničenju vsa naša omika in civilizacija. Kdo drugi, kakor Pij XII. bi mogel oznaniti križarsko vojsko medsebojne človečanske sprave, pravice in ljubezni, da se reši mir, ki je edino sredstvo, da ohranimo dobrine in vrednote naše dvatisočletne kulture!
Jaz mislim, da je dozorel čas, ko bi mogli Vsi, ki so dobre volje, naj bodo posvetnega ali duhovskega stanu, ministri, poslanci in voditelji, ali pa delavci na znanstvenem in kulturnem polju, zaprositi po katoliških škoiih papeža, naj nujno pozove državnike vseh narodov na mirovni posvet, da se odvrne od sveta splošni požar.«
1 Francisco Suarez S. J. (1548—1617), največji sholastični filozof novega veka. Napisal veliko delo naravnega prava, iz kiterega je zajemal Grotius, za njim pa Rosseau, seveda v izkvarjeni racionalistični obliki. Človeške pravice, proglašene pred 150 leti od francoske revolucije in pri katerih je v največji meri sodeloval abbe Sičyes, so izpačen posnetek iz Suare-zovega dela.
* Francisco dc Vitoria, dominikanec (1438—1546), Suarezov predhodnik, je prvi utemelitclj sodobne na-rodopravne vede. Njegova tozadevna dela je izdal L 1917 Nys. Najboljše ga obravnava Brown Scott v »Vitoria and his Law ot Na ti ona. 1934%
voditelje v organizacijah prosim, da tudi s svoje strani poskrbijo, da se bodo fantje jutrišnje vaje, ki je za uspeh igre posebno važna, zanesljivo in v velikem številu udeležili. Zbor fantov je v 6redi arene. — Vrhovni režiser.
Zbor »angelov« ima vajo v četrtek, 20. julija ob sedmih zvečer pri uršuiinkah. Gospodične, ki v tem zboru sodelujejo, naj pridejo polnoštevilno, ker gre za dokončno razporeditev posameznih igralk. — V. Kos.
Zbor nove krščanske mladino ta teden nima skupno vaje. Naslednja skupna vaja bo šele v nedeljo, 23. julija ob devetih zjutraj na Stadionu. Voditeljice in voditelje skupin prosim, da ta teden pridno sami s svojimi skupinami vežbajo. Zlasti naj pazijo, da bo vsa mladina znala besedilo brezhibno na pamet. Vežbajte pesmi! — Vrhovni režiser.
Farne skupine za zbor vernih in posvetnih pozivam: 1. da mi nemudoma pošljejo sezname vseh sodelujočih. Tiskovino ste prejeli od pomožnega režiserja g. Petančiča. Če kje tiskovine niste dobili, sestavite seznam sami. Iz seznama mora biti razvidno ime in priimek, poklic, starost in stanovanje slehernega sodelujočega, dalje naslov skupine in točen naslov farnega režiserja. 2. da te zadnje dni po župnijah sami pridno vadite. 3. da se v nedeljo, 23. julija ob devetih dopoldne udeležite vsaj po zastopnikih velike vaje na Stadionu. — Vrhovni režiser.
Kresovi bodo zagoreli dne 28. julija zvečer...
Na pristen slovenski način bomo začeli kongres. Zagoreli bodo kresovi. Prižgali jih bomo po vseh naših gričih v petek, 28. julija zvečer, ko bo v farni cerkvi odzvonilo avemarijo. Vsa naša zemlja bo zagorela v svetem ponosu in navdušenju, da jo jo doletela čast tako velikega kongresa. — Ne bo je slovenske župnije, kjer ne bi v petek, 28. julija zažgali kresa.
,.«. Dekleta KA na kongresi
Ker bodo ob času kongresa v Ljubljani zbrane članice vseh lastnih organizacij KA iz obeh škofij, bomo priredile z odobrenjem narodnega odbora KA skupno zborovanje, ki je obvezno za vsako članico. Vstop imajo tudi vpeljani gostje, t. j. ona dekleta, ki bi rade delale v KA in nameravajo v kratkem pristopiti. Zborovanje bo v soboto 29. julija ob 4 popoldne v dvorani Delavske zbornice. Predavala bo članica iz lavantinske škofije o potrebi versko-nravnega preporoda, članica ljubljanske škofije pa o predmetu: KA v službi^ Kristusa Kralja. Zborovanje se bo končalo pravočasno, da boste mogle na Stadion k igri. — Zglasite se glede prenočišča iu prehrane takoj v svojem župnem uradu I
Kongres in naši izseljene*
Iz Gladbecka v Nemčiji smo prejeli pismo, ki ga je pisala slovenska izseljenka ga. Ana Kosla-njevec. Piše nam, s kakšnim veseljem so izseljenci v Nemčiji pozdravili naš kongres. Veliko bi se jih kongresa udeležilo, pa jim denarne razmere tega ne dopuščajo.
Iz Clevelanda v Ameriki smo dobili pismo slovenskega izseljenca R. G. Piše nam, da so se ameriški rojaki močno veselili našega kongresa.
Ciano se vrača
V Parizu veseli, ker ni bila sklenjena nobena politična pogodba
Rim, 17. julija. AA. Štefani: Italijanski zunanji minister grof Ciano se nocoj vrača v Italijo. Ob tei priliki »Giornale d'Italia« objavlja članek, v katerem pravi, da so politični in moralni uspehi Cia-novega obiska v Španiji nenavadno veliki. List smatra, da imajo ti uspehi dvojni pomen, prvič glede italijansko-ipanskih odnošajev, drugič pa glede odnošajev Španije do držav 06i Rim-Berlin. Na koncu pravi: Nemška in italijanska politika •• nista nič spremenili in slonita na svojih znanih temeljih. Nobeni dogodki ne bodo mogli spremeniti smeri italijan6ko-nemške politike.
Pariz, 17. julija, b. Izid med generalnim Fran-com in grofom Cianom so sprejeli v Parizu z največjim zadovoljstvom, ker pri teh pogajanjih ni bilo sklenjene nobene pogodbe. Kaže, da je Ciano-vo potovanje v Španijo razočaralo same italijanske kroge, ki 6o sc nadejali mnogo večjih uspehov.
Veseli jih ln ponosni so, da je Ljubljana izbrana za mesto mednarodnega kongresa. Nekoliko jih žalosti misel, da na kongresu osebno ne bodo navzoči, vendar nas zagotavljajo, da bodo z vsem srcem zraven.
Goriški Slovenci
pripravljajo soudeležbo. Zanimanje za kongres na
Goriškem je zelo veliko. Potovalna družba »Ap-piani« je za to priliko izdala posebna propagandna vabila, ki vsebujejo med drugim tudi ves sjx>-red kongresa. Italijanska vlada je za to priliko dovolila vsem, ki se izkažejo s kongresno legitimacijo, prost vizum.
Kongresna pisarna sporoča
Seja glavnega pripravljalnega odbora bo danes popoldne ob 5 v običajnih prostorih.
Zadnji ras je, da vsi župni uradi pošljejo prijave o udeležbi ljudi iz 6voje župnije. Kongresni odbor mora vedeti točno število udeležencev, da bo lahko najavil železniški direkciji, koliko posebnih in ojačenih vlakov naj za udeležence pripravi. Prijave o udeležbi iz vaše župnije odpoš-Ijite takoj!
Povsod smo že razposlali kongresno knjižico in znak! Kjer je še niste prejeli, pišite takoj na glavno kongresno pisarno, da vam jo bomo poslali. Vse, kar ne mislite prodati, takoj vrnite, da jih bomo poslali drugam! Knjižico in znak mora imeti vsak udeleženec kongresa, da bo imel pravico do znižane voznine po železnici. — Prav tako bo imel vsak edino s knjižico in znakom dostop na Stadion in h kongresnim prireditvam.
Prijave mladine še vedno prihajajo! To je
znamenje, da otroci močno žele priti na kongres. Kjer otrok še niste prijavili, storite to takoj. Otroci bodo imeli vendar svoj dan na kongresul Zato mora biti njihova udeležba mogočna in veličastna.
Prodajalcem jestvin, pijač in spominkov bo dodeljevala prostore kongresna pisarna v Gospodarski zvezi, Tyrševa cesta 29 (pritličje-veža), vsak dan od 18.30—20. Prodajni prostori bodo na parceli ob južni strani Stadiona.
Ker bodo na kongres prišli tudi inozemci, naj imajo prodajalci čim dostojnejše okrašene prodajne prostore. Prodajalci naj imajo bele predpasnike, prodajalke črne halje in bele oglavnice.
Možnost prodaje bo v soboto 29. in v nedeljo 30. julija. Ker bo veliko število posetnikov kon-
imrtue /t
Tudi brez mencanja in dr-gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bleščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino,
RADION BELINA!
gresa v Ljubljani že v soboto, ndčevali bodo predvidoma v neposredni bližini Stadiona, bo možnost prodaje tudi v noči v soboto 29. julija. Obrtna dovoljenja, koncesije, odnosno prenose točilno pravice si morajo prodajalci preskrbeti pravočasno sami. Cena za tekoči meter prostora bo 50 din, plačljivo vnaprej.
japonskih zahtev Angliji
Angleško-japonski spor je bolj dnevnega značaja
Tokio, 17. julija. TG. Pogajanja med Japonsko in Anglijo za ureditev sporov po kitajskih pristaniščih, se je začel s sestankom med zunanjim ministrom Arilo in angleškim poslanikom Craigieom, ki mu ni prisostvoval nihče drugi. Oba državnika sta bila med štirimi očmi. O vsebini prvih razgovorov ni nič znanega. Pač pa objavljajo poučeni japonski in angleški diplomatični krogi nekatere domneve, ki prikazujejo, kako daleč bi japonska vlada rada raztegnila obseg po-gojaraj. Te domneve kažejo, da japonsko-angleški spor stvarno ni politične narave) marveč da ima bolj gospodarsko ozadje. Po teh »domnevaht je Arita postavil angleškemu diplomatu sledeče zahteve:
1.	Anglija naj iz svojih naselbin v Tjencinu in v Amoju izpudi vse kitajske teroriste, ki jih zahteva japonska policija v zvezi z umorom nekih kitajskih veljakov, ki so v imenu Japonske organizirali nove državne banke po osvojenem kitajskem ozemlju.
2.	Anglija mora sodelovati z japonsko denarno politiko na severnem Kitajskem (in ne sme dopuščati, da bi v njenih naselbinah veljala še stara Čankajškova valuta, ker s tem podpira Čankajška in onemogočujo, da hi sc novi denar na osvojenem ozemlju uveljavil spričo dejstva, da predstavljajo tuje naselbino najbolj važno denarno tržišče).
3.	Anglija mora Japoncem izročiti vse srebro, ki se nahaja v zakladnicah kitajskih bank, ki se nahajajo v angleškem naselju (kar se pravi po vseh bankah, kajti izven inozemskih naselbin se bančna podjetja niso nadaljevala, izvzemši novih, ki jih zdaj ustanavljajo Japonci, da bi z njimi podprli svoje politično delo na osvojenem ozemlju).
4.	Anglija mora privoliti, da dobi »provizorična (to je Japonski vdana) kitajska vlada« na severnem Kitajskem vso pravico nadzorovanja nad poslovanjem vseh denarnih zavodov, tudi tistih, ki se nahajajo v angleških naselbinah! (Japonska hoče s tem preprečiti, da bi banke v angleških naselbinah obratovale še nadalje 8 Čankajškovo valuto.)
5.	Anglija mora pristati na to, da d »bi »provizorična kitajska vlada« pravho, da kaznuje vse Japoncem in provizorifni vladi neprijateljske osebe, čeprav stanujejo po angleških naselbinah.
Prihodnji sestanek med Aritom in Craigiejem bo jutri — v torek. Na tem sestanku 6e bo izka-
Pogled na poljsko vojaško akladišče Westerplatte v Gdanskem pristanišču, ki ja hoče gdanska vlada
odstraniti
zalo, če angleška vlada smatra, da so možnosti dane za to, da se pogajanja začno ali ne. Za vsak primer pa je angleška vlada pripravila načrt za pogajanja-, tako da je na nje pripravljena.
Chamberlain o pogajanjih z Japonci
London, 17. julija. AA. Reuter: Predsednik vlade Chamberlain, ki je danes odgovarjal v spodnjem domu na razna vprašanja, je med , drugim dal izjavo tudi o angleškem stališču do položaja na Daljnem vzhodu Dotaknil se je trditve, da japonska vlada zahteva popolno spremembo angleške politike na Daljnem vzhodu kot pogoj za začetek pogajanj v Tokiu in je dejal, da angleška vlada ni prejela od Japonske nobene takšne zahteve. P0 mnenju angleškega veleposlanika v Tokiu bi bilo to treba razumeti kot željo Japoncev, da Velika Britanija pokaže več razumevanja do japonskih težav in do japonskega stališča. Angleška vlada pa je istega mnenja kot angleški veleposlanik v Tokiu, namreč, da bi to prejudiciralo uspeh pogajanj. Za tem je Chamberlain dejal, da se je položaj v Tjencinu zboljšal ter da pošiljke hrane prihajajo v zadostnih količinah. Glede sojenja polkovnika Speareja pa je ministrski predsednik naglasil, da je angleški veleposlanik v Tokiu vložil najodloČneiši protest pri japonski vladi ter zahteval, da Japonci spuste polkovnika Speareja na svobodo. Bivši zunanji minister Anthony Eden je zastavil vprašanje, ali angleška vlada morda ni zahtevala, da se angleško-japonska pogajanja v Tokiu razširijo in se ne nanašajo samo na tjencinske dogodke. Chamberlain je odgovoril, da se ni tako izrazil.
Turčija zahteva Podekanez nazaj
Carigrad, 17. julija, b. Znani turški list »Jein Sabak« prinaša članek pod naslovom: »Turške aspiraeije na Dodekanezu«. List pravi, da jo Italija svoječasno izzvala grško-turški spor, da se polasti Dodekaneza. Sedaj bo morala Italija vrniti otoke prejšnjima lastnikoma, namreč Turčiji in Grčiji, ki ne moreta trpeti navzočnosti tuje države na kraju, ki je življenjskega pomena za prometne zveze obeh držav.
Vohunska omrežja v Franciji in Angliji se trgajo
London, 17. julija, b. Današnji »Daily Expresst poroča, da se pripravlja skupen nastop Francije, Anglije in Zedinjenih držav proti narodnosociali-stičneniu vohunstvu in propagandi. Tozadevni načrt je že izdelan ter se bodo vse tri velesile medsebojno obveščale o svojih odkritjih in trajno dostavljale druga drugi sezname sumljivih oseb, ki delajo za narodni socializem. Medtem je že prišel v London francoski kurir, ki je prinesel prvi seznam vseh sumljivih vohunov.
London, 17. julija, b. »Daily Herald« poroča, da je odpotovalo iz I-ondona 7 znanih inozemskih plemičov. ki so imeli v londonski družbi odlične zveze. Njihov tajni odhod iz Anglije je v zvezi s tajnimi poročali, ki jih je prejel tako imenovani »drugi ura/' v zvezi s preganjanjem inozemskih vohunov 4 Franciji. Francoska tajna policija je naprosila londonsko policijo, naj opazuje in zasliši večjo množino osumljencev, ki bivajo v Londonu. Med njimi je tudi ena ženska, ki je imela zelo odlične zveze z Nemci v Londonu.
Pariz. 17. julija. AA. Havas: Okrog 100 fran coskih bombnikov bo obiskalo Anglijo in na ta način vrnilo ohisk angleškemu letalstvu. Letala bodo odletela v sredo.
Pariz, 17. julija: AA. Havas: Oblasti «o izdale ukaz, da se iziene dopisnik lista »Giornale d'Ita-lia« Luiggi Poma. Ta ukrep je prišel kot odgovor na izgon dopisnika pariškega »Jaurnala« Jeana De. vauza iz Rirr
Gajp&daMtuo
Lepa gospodarska prosvetna prireditev naših Korošcev
Maribor, 17. julija.
V	Sentanelu, kakor pravijo domačini, so jo preteklo soboto in nedeljo vršila lepa gospodarsko-prosvetna prireditev, ki so jo združili z otvoritvijo Višinske sadne in gozdne drevesnice Okrajnega kmetijskega odbora v Dravogradu. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, kakršno znajo pripraviti le naši Korošci, v katerih še vedno živi pristna slovenska duša in pristno slovensko mišljenje in čustvovanje, je prevzel ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki se sicer prireditve sam ni mogel udeležili, pač pa je k njej poslal svojega zastopnika.
S soboto proti večeru se je pred novo višinsko drevesnico pri kapelici nad šentanelsko župnijsko cerkvico vršil sprejem zastopnika g. bana, h kateremu so se zbrali domačini Šentanelci, zastopniki raznih njihovih gospodarskih iu prosvetnih organizacij, zastopnik cerkve, šole in drugi. Zastopnika g. bana je najprej pozdravil domači gospod župnik Rataj, za njim predsednik okrajnega kmetijskega odbora g. Peruš, šolski upravitelj Grafenauer, zastopnik prosvetnega društva in okr. kmetijski referent g. Martelanc. Za pozdrave se je zastopnik g. bana prisrčno zahvalil. Sledil je ogled sadne in gozdne drevesnice, ki jo je s pomočjo kr. banske uprave uredil Okrajni kmetijski odbor v Dravogradu. .Ie to najvišja sadna drevesnica v Sloveniji, saj leži 71") m nad morjem. Drevesnica obsega 10.500 mJ in je v njej mogoče letno zasaditi 3600 divjakov, KKK) orehov in kostanjev ter veliko število gozdnih sadik. Drevesnica ima tudi svoj vodovod, tako da je omogočeno udobno in sinotreno namakanje nasadov. S svojo kapaciteto in višinsko lego bo mogla ta nova drevesnica v polni meri, izvrševati svojo nalogo in naša višinska posestva na Koroškem zalagati s potrebnimi sadnimi sadikami. To je toliko bolj pomembno, ker doslej take višinske sadne drevesnice še nismo imeli in so zato tudi sadjarji višinskih posestev morali kupovati sadike v nižinskih drevesnicah, zaradi česar se sadjarstvo v višjih legah ni moglo tako razvijati, kakor bi bilo potrebno.
Krasen je bil predvečer šentanelske prireditve. Na zemljišču drevesnice, ki je bilo vso lepo okrašeno in pripravljeno za prireditve naslednjega glavnega dne, je bil pripravljen kres, ki so ga ob nastopu noči zažgali. Kmalu za njim so zažareli kresovi po vseh okoliških višinah, na Uršlji gori, jkmi Peco, in svetili daleč tja notri v 1'odjuno in Rož. Okoli glavnega kresa so se v velikem številu zbrali ftentanelčani in kmalu je zadonela prelepa pesem naših fantov in deklet. Pokanje možnarjev in rakete so daleč na okoli oznanjale, da se slovenski Korošci zbirajo in pripravljajo na pomembno gospodarsko in prosvetno slavje.
V	ranih nedeljskih jutranjih urah se je v Sentanelu pričelo živahno vrvenje. Zgodaj so začeli prihajati domačini, za njimi pa kmalu gostje iz bližnjih in daljnih krajev, da je drevesnica zaživela kakor mravljišče. Velike množice so se jele zbirati k blagoslovitvi drevesnice, cerkvenemu opravilu in zborovanju.
Točno ob desetih je stopil pred oltar dravograjski prošt, mil. g. Matija Munda ter ob asistenci najprej izvršil blagoslovitvene obrede nove drevesnice, nato pa daroval sv. mašo. med katero so naši Korošci, ki slovijo kot izborni pevci, prepevali pod vodstvom domačina prof. Kramoljca
naše ljudske nabožne pesmi. Med sv. mašo je imel gospod prošt globoko zamišljen cerkven govor, ki ga jo navezal na nedeljske evangeljske besede o drevesu, ki so ob priliki blagoslovitve in otvoritve nove drevesnice nudile dovolj misli za pridigo. Cerkveni del celotne prireditve je bil brez dvoma najlepši, tako po svoji vsebini kakor po naravnih okolščinah, v katerih se je prireditev vršila. Krasen sončni dan je na hribčku, ki nudi očesu krasen razgled na 1'odjuno in Hož in v ozadju na v pod modro nebo se spenjajoče skale Matjaževe Pece, ustvarjal med navzočimi slovesno ubrano razpoloženje.
Po maši se je vršilo prosvetno gospodarsko zborovanje, ki ga je vodil predsednik Okrajnega kmetijskega odbora v Dravogradu gospod Peruš. Po uvodnih pozdravih je prvi spregovoril zastopnik g. bana, šef kmetijskega odseka hansko uprave g. inž. Lambcrt Muri, ki je prinesel pozdrave g. bana, katerega je dolžnost zadržala, da se ni inogel udeležiti tega slavja naših obmejnih ftenta-nelcev, med katerimi je nekdaj pastiroval naš Meško in med njimi pisal svoje »Tihe večere«. Za njim je govoril koroški rojak, senator in predsednik Slovenske straže v Mariboru g. dr. Kran Schaubach, ki so ga navzoči prav tako veselo pozdravili v svoji sredi kakor zastopnika g. baria, ki je tudi koroški rojak. Za obema glavnima govornikoma so se zvrstili ostali govorniki, menda prav vsi koroški rojaki, kar je vsemu zborovanju dalo še poseben značaj. Zakaj bi vedno tujci govorili domačinom, ko pa je vendar potrebno, da vprav domačini svojim gostom kaj povedo. Vsem govornikom so poslušalci živahno vzklikali, zlasti ko se je voditelj zborovanja spomnil našega mladega kralja Petra II. Slovenjgraška godba je pri tej priliki zaigrala državno himno, obmejni Slovenci pa so navdušeno vzklikali svojemu državnemu poglavarju. Ob koncu zborovanja so vsi z navdušenjem peli himno »Hej Slovenci« in dajali duška svoji narodni in državni zavesti, ki so jo naši Korošci že tolikokrat izkazali, zlasti Šentanelci, saj jo njihova občina že pred vojno slovela kot ena najbolj narodno zavednih. Znani so bili boji te občine in njenega župana z velikovškim okrajnim glavarjem za slovenski uradni jezik na občini in za slovensko šolo.
Popoldne ob pol dveh so člani Prosvetnega društva v šenlanelu na prostem v drevesnici uprizorili koroško narodno igro »Miklovo Zalo« z uspehom, kakršnega morejo doseči pri tej igri le Korošci, ki z dušo in srcem še sedaj živijo s svojo Miklovo Zalo.
Po igri se je do večernih ur razvila prijetna, pristno domača in slovenska narodna veselica, ki je bila jx>lna domačega petja in koroške šegavostj, h kateri je mnogo pripomogel vnet sodelavec pri organizaciji te prireditve, daleč znani g. Kumprej, po domače Pluder. stara slovenska koroška korenina, ki nosi s seboj lep kos slovenske koroške zgodovine zadnjih 40, 50 let.
Vsa prireditev je za naše obmejne kraje in razmere izrednega gospodarskega, prosvetnega ln narodnostnega pomena. Zato je fientanelčanom in njihovemu šolsjkcuiu upravitelju g. Grafenauerju, ki je bil duSa prireditve, k takemu' slavju čestitati. ftentanolčanom in vsem, ki so prihiteli med nje, bo prireditev ostala v najlepšem spominu in zato tudi ne bo ostala brez bogatih sadov.
I
Albrecht Schiinhals. K rin Hardt in Hans Siihnk
v nno1 'pm illimi iz k«teiega se zrcali borba zriravni
— zn dnbrobit človeštva.
Predstave ob 16.. 19. In 21. uri Kino Union tel. 22
t r ka
21
Danes zadnjikrat!
Zdravnik iz strasti
]
Pogoji za izvoz svežega sadja v Nemčijo
»Prizad« je objavil pogoje za udeležbo pri izvozu svežega sadja v Nemčijo in izvoznih premijah.
Tudi letos bo »Prizad« reguliral izvoz sadja v Nemčijo na podlagi dogovorjenih kontingentov. Pri tem izvozu imajo pravico sodelovati vsi izvozniki, ki so za to pooblaščeni in so registrirani pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgov:ne v smislu uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov namenjenih za izvoz in se bodo točno držali predpisov »Prizada«. Svoje predpise bo »Prizad« pošiljal interesentom v dveh izvodih, od katerih bo moral izvoznik enega vrniti z izjavo, da jih smatra zase obvezne. Dokler »Prizad« ne bo prejel potrjenega izvoda okrožnice, ne bo izdal za izvoz potrehnih listin.
V svrho pospeševanja izvoza v Nemčijo bo »Prizad« izplačeval izvozne premije na podlagi verificiranih predpisanih potrdil nemšk;h carinarnic o uvozu blaga na nemško carinsko področje. Potrdila bo treba predložiti najkasnej« v petih mesecih od dneva uvoza v Nemčijo.
Za izvoz v Nemčijo veljajo sledeči splošni predpisi:
1.	Noben izvoznik ne bo smel prodajati blaga ceneje, kot pa bo določil »Prizad« in sicer proti takojšnjemu plačilu v gotovini.
2.	Blago, prodano po ccnah, ki bodo v gotovem roku veljale, bo moralo biti v tem roku tudi uvoženo v Nemčijo.
3.	Izvoznik ne bo smel kupcu odobravati nika-kih popustov v ceni. O eventuelnih reklamacijah in sporih mora izvoznik takoj obvestiti »Prizad«.
4.	Izvoznik mora takoj sporočiti »Prizadu« imena svojih zastopnikov v Nemčiji in višino njihove provizije. Samo tako prijavljeno provizijo bo mogel staviti zastopnikov na razpolago.
5.	V roku 24 ur bo moral izvoznik vsako prodajo sadja prijaviti »Prizadu« z navedbo datuma, kupca, cene in kraja izvršitve.
Poleg teh določb vsebujejo pogoji »Prizada« še točne predpise glede načina, kako bo »Prizad« nadziral izvoznike, ako poslujejo po teh pogojih. Izvozniki so dolžni, da »Prizadu« takoj predlagajo vse listine o sklenjenih kupčijah, tako morajo predložiti kopijo računov, potrdila nemških carinskih oblasti o uvozu itd. »Prizad« si pridržuje tudi pravico do ir.kasa faktur izvoznikov, a na ta način kontrolira, če prodajajo res po določenih cenah. Kdor se teh pogojev ne bi držal, izgubi pravico do izvoza v Nemčijo.
Nov državni rudnik bauk«ita v Hercegovini.
Državni rudnik premoga pri Mostarju ;e izvršil na »vajeni področju raziskovalna dela za bauksi-tom. Rezultati so ugodni in, kot poroča »Industrijski kurir«, bodo državna rudarska podjetja odprla nov rudnik bauksista. S tem 1h> mol razširjen delokrog naše državne rudarske produkcije.
Preskrba naše industrije s surovinami
Zaradi pomanjkanja deviz ter v zvezi z omejitvami uvoza, ki jih je kot posledico tega pomanjkanja predpisalo finančno ministrstvo, so bile mnoge naše industrije postavljene pred vprašanje, da li bodo zaradi pomanjkanja potrebnih surovin, čijih uvoz je omejen, sploh mogle obratovati. Centrala industrijskih korporacij se je obrnila na finančno ministrstvo s posebno spomenico, ki je vsebovala tudi konkretne predloge glede ureditve tega vprašanja. Do sedaj je centrala industrijskih korporacij prejela od ministrstva odgovor, da ministrstvo vprašanje preskrbe industrije s surovinami skrbno proučuje ter da je dobilo, vsaj v kolikor gre za preskrbo z bombažem, ugodno rešitev. Ostala vprašanja, ki jih vsebuje spomenica centrale industrijskih korporacij, bodo v kratkem preštudirana in rešena v uvoznem in izvoznem odboru pri Narodni banki, ki sta dobila večji delokrog kot posvetovalna organa deviznega odbora.
Vendar zagotovitev ministrstva, da ie glede preskrbe z bombažem najdena ugodna rešitev, do sedaj še ni dobila potrdila v praksi. V uvoznem odboru pri Narodni banki gre vse po starem. Devizna dovoljenja daje odbor Individualno na
podlagi kontingentov, odobrenih od ministrstva industrije in trgovine. Baje pa gredo prizadevanja ministrstva za tem, da nam Zedinjene države dovolijo kompenzacijski uvoz zadostnih množin surovega bombaža. Za enkrat pa to vprašanje še ni rešeno, zaradi česar se industrija, ki je navezana na uvoz bombaža, nahaja še vedno v negotovosti glede svoje bodočnosti.
Izplačila vlog Jadransko - podunavske banke.
Jadransko - |>odunavska banka objavlja svoj novi izplačilni načrt, na podlagi katerega izplačuje svoje vloge od 1. julija t. i. naprej. Po tem izplačilnem načrtu izplačuje na svoje stare vloge, tako na vloge v knjižicah, v tekočih računih kakor tudi na ostale svoje stare dolgove, ki so 31. decembra 1935 znašali od 15.000 do 20.000 din, 20% in obresti za prvo polletje 1939, Na vloge in ostale stare terjatve v višini nad 20.000 pa do 60.000 din izplačuje 10% in obresti prvega polletja, na vso ostale vloge in terjatve pa le obresti. Izplačila vršita centrala v Belgradu in podružnica v Kotoru.
Dražba posestva slovenskih emigrantov v Bi-slrenici. Večje število slovenskih emigrantov iz Istre se je po prevratu naselilo v Južni Srbiji, znana •je zlasti njihova kolonija v Bistreniri. Pri organizaciji te kolonije ie sodelovalo tudi več svoj čas vodilnih osebnosti našega naroda v Julijski krajini. Slovenski emigranti - kolonisti so ustanovili svojo zadrugo »Bislreniško agrarno zadrugo emigrantov iz Julijske krajine«, ki je bila lastnica večjega zemljiškega kompleksa, katerega so imeli potem v najemu in ga obdelovali njeni člani-kolonisti. Ta zadruga je uživala kredit pri Državni hipotekami banki. Svoih obveznosti napram Državni hipotekami banki pa zadruga ni mogla izvrševati, zaradi česar bo banka prodala posestvo zadruge na javni dražbi. Dražba je razpisana za 16. avgust. Terjatev Državne hipote-karne banke znaša din 548.795.90 ter obresti od leta 1929 naprej. Zadruga, kot izgleda, 6ploh ni nikoli plačevala obresti. Posestvo, ki pride na dražlio, je cenjeno na 958.080 din, najmanjša ponudba znaša 638.720 din. Posestvo bo prišlo na dražbo najprej skupaj v celoti, eventuelno v 56 skupinah. Zaradi prodaj^ posestva bo najbrž ogrožena eksistenca članov zadruge.
Živinski sejmi
Svinjski sejem v Ptuju dne 12. julija t. 1. Do-
gon: 36 svinj in 166 prascev. Prodanih: 63 glav. Cene: pršutarji od 7.25 do 7.75 din, debele svinje 8 din in svinje za pleme 6.50 do 7 din za kg žive teže. Mladi pujski 6 do 12 tednov stari od 100 din do 190 din za glavo.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v ptujskem okraju dne 10. julija t. 1. Voli I. vrste 5 din, II. vrste 4 din. III. vrste 3 din, telice I. vrste 4.50, II. vrste 3.50, III. vrste 3 din, krave I. vrste 3 din, II. vrste 2.50, 111. vrste 2 din, teleta I. vrste 5 din, II. vrste 4 din, prašiči špeharji 8 din, pršutarji 6.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 9 din, zadnji del 11 din, II. vrste prednji del 7 din, zadnji del 9 din, svinjina 15 din, svinjska mast 18 din, čisti med 16 do 18 din, goveje surove kože 9 din telečje surove kože 11 din za 1 kg. — Pšenica 150 din, ječmen 120 din, rž 150 din, oves 165 din, koruza 135 din, fižol 175 din, krompir 75 din, seno 50 din, slama 25 din, pšenična moka 300 din, koruzna moka 165 din, ajdova moka 300 din za 100 kg. — Drva 75 din za 1 kub. meter, jajca 0.50 za 1 komad, mleko
I.25	din z,a liter, surovo maslo 16 do din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogrtidtlikili 3.5 do 5 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 6 do 8 din za liter.
('ene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Celje dne 7. julija t. I. Voli I. vrste 5 do 5.50, voli
II.	vrste 4.50 do 5, III. vrste 4 din. telice II. vrste 4 do 5 din, telice III. vrste 3.50 do 4 din, krave II. vrste 3 do 4 din, III. vrste 2.50 do 3 djn, teleta I. vrste 6 din. II. vrste 5 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 12 din, zadnji del 10 din, goveje meso II. vrste 8 din, svinjina 16 din, slanina 16 din, svinjska mast 18 din, čisti mod 18 do 20 din za 1 kg. — Pšenica 200 do 220 din, fižol 300 do 400 din, nov krompir 200 din, seno 60 din, slama 25 do 30 din, zabolka I. vrste 600 din, II. vrste 500 din, pšenična moka 270 do 325 din. koruzna moka 225 din, ajdova moka 400 do 500 din za 100 kg. — Drva 62 din za 1 kub. m, jajca 0.65 komad, mleko 1.50 do ">■ din za liter, surovo maslo 30 din za 1 kg.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bač., bač. pariteta Indjija 117—118. — Otrobi: bač. juta vreče 108—110. ban. \ juta vreče 108—110, srem. juta vreče 103—105. — ■ Tend. mirna. Promet srednji.
u6yamfc&2aiud/wo!
SAMO V PLOMBIRANIH ROČKAH
Borze
Denar Angleški funt 258.—
Dne 17 iniii«.
Nemški čeki
14.30
V zasebnem kliringu so nemški čeki ostali nespremenjeni na 14.30. Za sredo avgusta so no-tirali v Zagrebu 14.225 denar.
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4.808.888, na zagrebški borzi pa 7,800.000 din. Promet v efektih ua belgrajski borzi je znašal 580.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London T funt...... . 206.10— 209.30
Pariz 100 frankov...... 116.37— 188.67
Newyork 100 dolarjev < . . . 4384.25—4441.25 Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00
Milan-Trst 100 lir ...... 231.85— 234.95
Praga 100 kron...... . 150.50— 152.00
Amsterdam 100 gold..... 2341.00—2379.IK)
Berlin 100 mark ...... 1771.12—1788.88
Bruselj 100 belg...... 747.50— 759.50
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka ....... 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring:
Grški boni........ 30.75 blago
Belgrad — Zasebni kliring:
Grški boni........ 30.05— 31.35
Ljubljana — Svobodno	tržišče:
London 1 funt .......	256.40— 259.60
Pariz 100 frankov............144.83— 147.13
Newyork 100 dolarjev ....	5458.57—5518.57
Ženeva 100 frankov .....	1237.17—1247.17
Amsterdam 100 belg..........2912.52—2950.53
Bruselj 100 belg............929.97— 941.97
Vrednostni papirji
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 —100.50, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 465—469, begi. ohv. 86.50—87.50, dalm. agrarji 84.50—85.50, 4% cev. agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 94—95. 7% pos. DHB 100—101, 7% stab. pos. 99.50—100.50. — Delnice: Narodua banka 7400—7500, Trboveljska 172—176.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.50 —101.50, agrarji 61.50—63, vojna škoda promptna 465—469, 6% šum. obv. 81.50—82.50, begi. obv. 86.50—87.!jO, dalm. agrarji 84—85, 4% sevr. agr. <».50 blago, 8% Bler. pos. 101.50 denar, 7% Bler. pos. 94.50 denar, 7% stab. pos. 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7300 denar, PAB 210 denar, Trboveljska 173.50—179.50, Gutniann 49 blago. Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. liv. 150—164, Jadr. plovba 320—350.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.25 —100.75, agrarji 62.25—62.75, vojna škoda promptna 466—467 (466.50), begi. obv. 87-87.50 (87.25), dalm. agrarji 84.25—84.75 (84.50), 4% sev. a"r. 59.50—60.50. 8% Bler. pos. 1<*> denar, 7% Bler. pos. 93.75—94.25, 7% pos. DHB 100.50 denar, 6% šum. obv. 82—82.50 (81.75). — Delnice: Narodna • banka 7400—7500, PAB 213—214.

Priprave za celjsko razstavo
Celje, 16. junija.
V dneh od 29. julija do 6. avgusta bo priredila Celjska razstava r. z. z o. z. v Celju veliko razstavo, na kateri bodo pokazali obrtniki, trgovci in indu-strijci svoje blago. V Celju smo imeli obrtno razstavo 1. 1922, 1935 in 1937. Vse te razstave so bile za Celje važnega gospodarskega pomena, kajti pokazale so svetu, kako bogato je razvito v našem
Siam slavi svai narodai praznik. V Sangkoku, ki jegiavno mesto Siama, so obhajali narodni prazaik • parado, kjer so tudi lepo okrašeni sloni nastopili.
slovenskem Celju slovensko obrtništvo In trgovina. Te razstave, ki so privabile v Celje številne inozccn-ce, so bile vsakokrat lepše in bogatejše ter so mnoge presenetile, kajti prikazale so sposobnosti in podjetnosti našega slovenskega malega obrtnika in pa trgovca v svetli luči. Zadnjo razstavo v Celju 1. 1937 je obiskalo nad 30.000 ljudi.
Tudi za letošnjo razstavo, za katero je že do-* voljena polovična voznina na železnicah, vlada zanimanje Posebno številno so se odzvali trgovci, tako da bodo na letošnji razstavi še posebno močno zastopani. Pri razstavi bo sodelovalo tudi društvo Rejec malih živali, posebno zanimiva pa bo razstava celjskih in filatelistov iz drugih krajev. Umetniški klub Slovenski lik iz Ljubljane bo ob tej priliki razstavil v Celju v dvorani Mestne hranilnice umetnine svojih članov, kar bo gotovo privabilo mnogo ljubiteljev likovne umetnosti, saj nam za to že jamči im« akademskega slikarja Franceta Kralja. Vsi drugi bodo razstavili v mestni osnovni šoli kot pred dvema letoma.
Zadruga bo izdajala poseben list, ki bo tiskan v Mohorjevi tiskarni. List, glasilo Celjske razstave, bo imel na prvi strani krasen kliše, delo D. Klinca;
kolo — simbol obrtništva, jezdec ra konju _ sm-
bol obrtniškega napredka; v sredini je trikot s tremi celjskimi zvezdami, v ozadju pa celjski grad. V listu bodo članki magistratnega direktorja g. Ivana Šubica o pomenu Celja kot turističnega kraja, članek prof. S. Brodarja o stari kameni dobi v celjskem mestnem muzeju in Ivana Voduška o razstavi v službi razstavljalcev in o pomenu reklame v gospodarskem življenju.
aa
»SLOVENEC
na 10 straneh je najvefji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
navduiile občinstvo. Posebnega priznanja Je bila deležna vzorna vrsta Z KO iu novomeška telovadna vrela, ki »la nastopili na bradlji in na drogu. S skupnimi vajami so nato presenetili mladci iz Ljubljane. — Še večje navdušenje pa je žela novomeška vrsta naraščajnikov. Za njimi so nasto pile vrle frnomaljke v narodnih nošah. S posebnim zanimanjem jc množica sledila narodnim plesom in igram, ki so jih Bclokrajinei pokazali z velikim uspehom. Za zaključek so nesli s stadiona ob navdušenem ploskanju vsega občinstva svoj črnomaljski >turn< Prikorakale so nato na telovadile članice Ko so se postavile v kolone, je sporočil tajnik novomeške podzveze, da je poslal minister za ljudske telesno vzgojo Cejovič novomeškemu taboru pozdravno brzojavko, v kiiteri sporoča, da je s službenimi posli zadržan in da se zato ni mogel udeležiti tega velikega praznika lepe Dolenjske in da je zato pooblastil ministra Miljuša, naj ga zastopa. Med dolgotrajnim ploskanjem je spregovoril g, Miljuš in dejal:
Novo mesto, 17. julija.
Po krivici očitamo Dolenjcem, da so bolj pojasni in manj razgibani kakor Gorenjci in Štajerci. Vse razlike, ki jih opazimo na prvi pogled, so v glavnem utemeljene v svojstvenosti dolenjske pokrajine, ki je bila že od nekdaj za oblasti le pastorka. In prav dolenjska pokrajina bi zaslužila neprimerno večjo skrb, saj ni nikjer tako malo prometnih zvez, nikjer tako na široko raztresenih majhnih naselij, kakor na Dolenjskem. Vse to tudi vpliva na Dolenjca. Ne more pa to uničiti zavednosti dolenjskega ljudstva, ne zmanjšati njegove požrtvovalnosti, kadar gre za to, da manifestira za svoje vzore.
Požrtvovalni Dolenjci
Tako je tudi tabor dolenjske mladine v Novem mestu preteklo nedeljo jasno izpričal, da vsa dolenjska mladina stoji v istem taboru kakor večina slovenske mladine. Dokazal pa je tudi, da je požrtvovalnost, pridnost in vztrajnost mladine na Dolenjskem še večja kakor drugod. Saj je padel čas tabora prav v najtežje kmečko delo, v čas glavne žetve. Vsa Dolenjska pa živi le od kmečkega dela. Prav tako ni bilo lahko navaditi stotine telovadcev in članic težkih vaj. Saj so bili zato dani le zimski večeri, ko še ni bilo dela na polju. Tudi ni bilo lahko zbrati se iz širne Dolenjske ob slabih prometnih zvezah v Novem mestu, še manj lahko pa je bilo prenašati žgočo vročino, ki je ta dan skoraj hotela prepeči Novo mesto.
Na predvečer praznika mladine
Pa niti utrujenost, niti vročina nista mogla zmanjšati navdušenja dolenjske mladine, ki je začela svoj tahor že v soboto s slovesno blagoslovitvijo velikega novomeškega stadiona, pri katerem je sodelovala v pridnem kuluku vsa novomeška okolica. Komaj je oj>ravil blagoslovitveni obred fmihelski župnik g. Bergant, že je nastopila mladina s poskusno vajo za nedeljski nastop. Zvečer pa so v znak veselja nad praznikom mladine zagoreli v novomeški okolici na gričih kresovi. — V Prosvetnem domu je lepa akademija pokazala vso pestrost in obsežno mnogostranost mladinskega dela v fantovskih odsekih in dekliških krožkih.
Sprejem gostov
Pravi praznik pa se je začel šele v nedeljo zjutraj, ko so jutranji vlaki pripeljali v Novo mesto od blizu in daleč številne udeležence tabora. Ljubljanski okrepljeni jutranji vlak pa je pripeljal iz Ljubljane in Gorenjske še nad 1000 drugih gostov. Pred občinsko hišo, ki je bila vsa okrašena z zelenjem, je bila postavljena lepo okrašena tribuna s sliko kralja Petra II. Novo mesto samo je bilo v zastavah ter je z največjim razpoloženjem sprejemalo goste. Okrog pol 9. so prišli v Novo mesto ban dr. Natlačen in minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, z gradbenim ministrom dr. Krekom pa se je pripeljal minister brez listnice dr. Miljuš. Pred tribuno za goste so pozdravila odličnike najprej dekleta in jim izročila lepe šopke. V imenu Novega mesta pa je ministrom zaželel dobrodošlico župan dr. Polenšek. Za lepi sprejem se je zahvalil minister Pantič, nakar so gg. ministri obšli častno četo fantov, postavljeno pred občinskim domom. Na tribuni so se poleg omenjenih odličnih gostov zbrali še dolenjski rojak in senator dr. Kulovec, inful. prošt K^ Čerin, predsednik okrož. sodišča g. Barle, drž. pravdnik g. Prijatelj in številni župani novomeškega okraja, poslanci Gabrovšek, dr. Golia, dr. Koče, Mašič, Rigler, Štrcin in dr. Veble, nadalje pomočnik ravnatelja drž. žel. llojs, banski insp. inž. Rueh, okr. načelnik Vidmar, poveljnik mesla kapetan Krstič, univ. prof. Turk. člana baltskega sveta Likar in Rataj, kanonik Kek in ravnatelj kmetijske šole na Grmu Ahsec ter številni drugi odličniki in zastopniki uradov in organizacij.
Lep sprevod
Takoj za tem se je začel slavnostni sprevod, na čigar čelu so jahali konjeniki, med katerimi je prvi nosil mogočno državno zastavo. Na obeh stra-
neh Glavnega trga je bila stisnjena velika množica ljudstva, ki je ves čas navdušeno vzklikala. Za konjeniki so korakale strumne čete fantov v krojih, za njimi dekleta v krojih, nato pa ženski in moški naraščaj z zastavami. Sledile so številne in lepe narodne noše, katerim so se priključile mogočne kolone članov v civilu. Veličasten sprevod ja zaključila dolga vrsta kolesarjev. Sprevod je krenil naravnost na Stadion, kjer se je začela po prihodu šlevilnih telovadcev, članov ZFO in ZDK ter ostalega občinstva, sveta maša. V sprevodu je Slo vsega okoli 3000 ljudi, gledalcev pa je bilo čez 8000
Na častmi tribuni za oltarjem so zavzeli mesto visoki gostje, k oltarju pa ie pristopil novomeški prost Čerin in imel najprej globoko zasnovan govor, v katerem je poudarjal, da |>o naročilu ljubljanskega škofa dr. Rožmana pozdravlja dolenjsko mladino in jo vabi na kongres Kristusa Kralja v Ljubljano.
šolo na Grmu, kjer je goste vodil ravnatelj inž. Absec.
Popoldanski nastop
Popoldne se je ob 3 začel telovadni nastop. Ze zdavnaj pred 3 so se začele zgrinjati velike množice ljudstva proti stadionu. Ko so se pripeljali častni gostje, jih je ves stadion navdušeno pozdravil. Prireditvi je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Najprej so nastopili člani z rajalnim pohodom in prostimi vajami. Lepo je bilo videti s sta-dionovih brežin premikajoče se vrste. Za njimi so nastopile mladenke, ki so z ljubkimi vajami
Maša na novomeškem stadionu med povzdigovanjem
Mogočen tabor
Po maši se je začel prosvetni tabor. Najprej je pozdravil odlične goste in vse ostale predsednik novomeške podzveze ZFO g. Bajuk. Z velikim navdušenjem je množica sprejela njegov predlog, da se pošljeta udanostni bizo.avki kralju Petru in knezu namestniku Pavlu ter [»ozdravile brzojavke predsedniku vlade Cvetkoviču. predsedniku senata dr. Korošcu, ministru čejoviču in škofu dr. Rožmanu. Med zborovanjem je prispel na tabor tudi zastopnik vojneca minisira major Viktor Mesarov, ki ga je množica sprejela z navdušenim vzklikanjem hrabri jugoslovanski vojski.
Tabori — miroljubna mobilizacija slovenskega naroda
Spregovoril jo zatem urednik »Slovenca« g. Lojze llija, ki je v svojem govoru poudaril, da tabori, ki kažejo pripravljenost našega ljudstva, dokazujejo pravo miroljubno mobilizacijo naroda. S tem poudarjamo, da Slovenci nikomur ničesar nočemo. da pa tudi svojega ne damo. Ta naš glas naj doni po vsoj naši zemlji, posvečeni z znojem in kostmi naših prednikov. Dokazujemo pa tudi, da nismo tu od danes in da se nismo po naključju ustavili v Novem mestu. Iinamo priče, svoje velike prednike, ki so nam zapustili dokaz svoje besede. Naš narod je na tej zemlji premagal Turka, prestal kugo in sušo ter potodnji in ianašnjo zborovanje nam je nov porok, da smo pripravljeni. Zavedamo pa se hkrati, da živimo skupno s Hrvati in Srhi in da ta skupnost ni šele od leta 1918, pač pa da sc jo misel za naše združenje javljala že v vsej dobi našega narodnega prebujenja. Najlepši dokaz za to jc, da je leta 1SIH5 knez Karadjordje poslal v železarno na Dvor pri Žužemberku posebnega odposlanca, ki je tu naročil za njegovo vojsko fill topičev in pušk. Zal je tedaj avstrijska vlada, ki se je hala složnih jugoslovanskih narodov, preprečila izvršitev naročila. Danes
Slovenska mladina — vzgled vsej Jugoslaviji
»Danes smo bili vsi priča moči in sposobnosti slovenske mladine, ki je pokazala, kaj vse zmore žrtvovati za svoje ideale. Prav hi bilo, da hi prišla semkaj na tak mladinski tahor mladina iz vse Jugoslavije, da hi videla požrtvovalnost in delavnost slovenske mladine iu se od nje učila. Mladina, tvoje delo sloni na zvestobi do Koga in na zvestobi do domovine! Zalo je Slovenija lahko ponosna na svojo mladino, domovina in država pa na takšno Slovenijo. Ponosni smo na mladino, ki ho branila Jugoslavijo in zvesto služila kralju!«
Te besede priznanja slovenski mladini je sprejela vsa množica z nepopisnim navdušenjem ter vzkliki kralju Petru II., državi in kraljevskemu domu.
Pred mikrofon je stopil še predsednik ZFO dr. Zitko in^ v lepem in klenem govoru podčrtal smernice naše mladinske organizacije. Svoj govor je zaključil z vzklikom kralju, knezu namestniku in državi. Ves stadion je povzel govornikove vzklike, godba pa je zaigrala državno himno.
Sledile so ljubke proste vaje gojenk z robčki, nakar so želi priznanje in veliko občudovanje mednarodni telovadci Zl-O, ki so pokazali same vrhunske vaje na konju in krogih. Za zaključek so sledile učinkovite proste vaje mladcev z zastavami. Prav vsako vajo je občinstvo viharno nagradilo. Nazadnje je bil mimohod pred častno tribuno, pri čemer je ves stadion burno vzklika'
Tako je bil končan popoldanski nastop, ki (^ .je pri fantovskih vajah vodil načelnik novomeški? podzveze br. Pavlič. pri dekliških vajah pa načfcl-nica ZDK gdč. Pugljeva.
S prisrčnimi pozdravi se je poslovil še ves stadion od visokih miličnikov, ki so s sijajnimi vtisi odšli z lepe prireditve v dolenjski prestolnici.
Lepo gasilsko slavje v Laškem
Gasilska četa v Laškem je preteklo nedeljo slovesno proslavila svojo 70-letnico. Mesto Laško se je za to redko priliko obleklo v slavnostno obleko. Z vseh hiš so plapolale državne zastave, postavljeni so bili lepi slavoloki. Gasilski dom pa je bil zelo okusno okrašen s cvetjem in zelenjem. Ze v soliolo popoldne ob petih so se gasilci zbrali na domačem pokopališču in položili venec pod križ v spomin pokojnini ustanoviteljem in članom gasilskega društva. Žalne obrede je ob navzočnosti številnega občinstva opravil laški nadžupnik in dekan msgr. dr. Kruljc. Zvečer proti 9 je bila po mestu baklada z laško mestno godbo na čelu. Ob tej priliki je bila krasno razsvetljena cerkev sv. Mihaela, most čez Savinjo je bil tudi ves v lučkah. Na starem gradu se je blestel v lučkah ognjen napis »70<. Rakete v raznih barvah so ob pokanju švigale proti nebu in osvetljevale velik evharistični križ na Humu. Po sprevodu je bila spominska slavnostna seja. katere so se udeležili vrhovni inšpektor celokupnega jugosl. gasilstva dr. Pinter, okrajni podnačelnik Šinkovec, predsednik Vseslovanske gasilske zveze in predsednik Gasilske zajednice za dravsko banovine dr. Kodre, gasilski insp. inž. Dolenc, župni starešinu in drugi. Navzoči so bili tudi zastopniki šolske ohiasti in posameznih društev. Slavnostne seje se je ude-l< žilo tudi zastopstvo na jstarejše gasilske čete na Hrvatskem iz Varaždina, kjer so prejšnjo nedeljo obhajali 75-letni gasilski jubilej. Na seji je tajnik Verstovšek podal zgodovino društva od ustanovitve do danes. Nato sta govorila še gg. dr. Kodre in dr. Pinler.
Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije je ob jubileju odlikovala z zvezdo III. stopnje Rudolfa Klepeja; Gasilska zajednica za dravsko banovino
Jtovoineški stadhm med dopoldanskim zborovanj
in vseh tribun s
em. Vse udeležence je posebno presenetila lepa lega stadiona na desnem bregu Krke. S stadiona e jc v?em ndeleiencem odpira! lep razgled na središče Norega mesta
pa najstarejšega gasilca Mihaela Kranjca, prav tako Josipa Kranjca. Jakoba Ferčnika, Viljema Vidalija in Franca Petemela. Za dolgoletno (30) služlmvanje je dobil zlato kolajno Malko in Anton Topole, za 15-letno službovanje pa kolajno Viljem Vidali in Vaui>otič.
Služba božja in slavnostno zborovanje
V nedeljo okrog 9 se je pripeljal v Laško minister Fr. Snoj v gasilskem kroju. Po pozdravu je minister pregledal gasilske čete na Lavi, nakar se je razvil sprevod skozi mesto k slovesni službi božji v nadžupnijski cerkvi. Po cerkvenem opravilu so gasilci odkorakali na zborovalni proslor pred Gasilski dom. Goslje so se zbrali na tribuni. Pred zborovanjem je g. dekan msgr. »Ir. Kruljc blagoslovil nov gasilski avtomobil in spregovoril nekaj lepih besed vsem zbranim gasilcem. Gasilsko zborovanje je vodil župni starešina g. Guček iz Trbovelj. Vsi gasilci in množica ljudi, ki se je zbrala na zborovalnem prostoru, so zaklicali trikrat >Živijo!« Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj. kr. Vis, knezu-namestniku Pavlu in vsej kraljevski hiši, nakar je vojaška godba iz Celja zaigrala državno himno.
Govor ministra Snoja
Na zborovanju je najprej govoril minister g. Snoj, ki je izvajal:
Tovariši gasilci! Spoštovani gostje! Vesel sem bil, ko sem prejel povabilo, naj prevzamem pokroviteljstvo nad današnjo prireditvijo. Še bolj vesel sem danes, ko mi je dana prilika, da prireditelju Gasilski četi v Laškem lahko osebno in kot starešina Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije tudi v imenu vse^a jugoslovanskega gasilstva čestitam k lepemu jubileju.
Sedemdeset let dela, gasilskega dela, truda in žrtev — to že nekaj pomeni! Zato ie prav. da jc Gasilska zajednica v Ljubliani Gasilsko četo v Laškem odlikovala s tem, da danes tu v Laškem prireja svoj delni zvezin zlet. Mota dolžnost in namen pa je. dt Vam ob današnji priliki spregovorim nckai načelnih besed. Naša slovenska gasilska armada, ki .šteje preko 30.000 mož, se je razgibala Letos imajo naše prireditve poseben značaj in pomen! Boli pestre in bolj razgibane so kakor druga leta, nastopa tudi več člin-stva kakor sicer. Nastopi sami pa so samozavestni, resni, disciplinirani — vojaške d sciplinirani. Uvedli smo tudi novost: na popoldanskem programu ni več samo veselic, ampak je popoldanski spored vedno izpopolnjen z resnim gasiUkcn nastopom, z raznimi vaiami, ki dosedaj niso bile običajne, ki pa sc m moraio biti važen del naše gasilske vzgoje ln zeHij vse to, te priprave in razgibanost v gasilskih vrstah?
Nadaljevanje na naslednji strani spodaj.
Dolenjska mladina se je postavila
Trije ministri na novomeškem taboru - Pomembno priznanje slovenski mladini
reč ne mislimo na razprtije med brati, pač pa mislimo oh vsaki priliki na državo. Mislimo državo, ki je vedno bolj krepka, in vsi vemo, da je v tej državi in samo v tej državi zagotovljen naš obstoj. Kadarkoli nam misli zaplovejo čez visoke gore in široke planjave Jugoslavije, nam vedno stopa pred oči slika na-sega vladarja kralja Petra II. ki naj živi!
Z mogočnim vzklikanjem je sprejela množica te besede, godba pa je zaigrala državno himno. Dopoldanski spored tabora ie bil e tem končan.
Po taboru so na povabilo bana g. dr. Natlačena gg. ministri obiskali banovinsko kmetijsko
Le sodor zna narediti sod
kakor more perilo čisto oprali le dobro milo. Terpenlinovo milo Zlatorog do gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno.
Ob popoldanskem nastopu je v imenu ministra za telesno vzgojo spregovoril minister dr. Miljuš (na levi). Za njim sede senator dr. Kulovec, poslanec Veble, minister za gozdove in rudnike Pantič, predsednica \ DK Pogacnikova in gradbeni minister dr. Krek. Na desni stoji predsednik ZFO
dr. Zitko
novice
Koledar
Torek. 18. julija: Friderik (Miroslav), muče-nce; Kamil L.
Sreda, 19. julija: Vinccncij Pavelskij Avrea (Zlata), devica, mučcnica.
Osebne novice
V župni ceikvi sv. Martina na Tcharjih pri Celju
se je poročil g. Alojz Golež iz Ponikve ob juž. žel. z gdč. Jožico Krolličevo iz Straže pri Tcharjih. Bilo srečnoI
Poročila sta se v nedeljo, dne 16. t. m. na Rakovniku gospodična Angelca Kajdiš iz Žirovnice m
g. Stanko Ipavec *iz Kranja. Iskreno čestitamo!
= Ministrstvo za zdravstvo in socialno politiko je |(oslalo v svrho izpopolnitve v znanstveni stroki kot štipendista države Italije za tri mesece v institut Forlanini v Rimu zdravnika speeiialista za ftizeologijo dr. Boruta V r š č a j a iz TopolšČice.
Na potovanju in doma ne pridete v zadrego, če
ste založeni 8 siamifevimi konzervami.
—	Koroški borci, posebej celjski Icgijonarji!
Krajevna organizacija I.KI4 Gornji grad priredi v nedeljo, 30. julija 1030 v lejiem, letoviščarskem trgu Ljubno ob Savinji proslavo '20 letnice s(x>tnina na boje ob naši severni meji in to j>o naslednjem programu: ob 9.45 sprejem na mostu na Ljubnem, ob 10 služba božja v župni cerkvi za padle in umrle tovariše, |k> službi božii velik manifestacij-ski zbor severnih borcev na Forštu, j>o zlH>ru odkritje s|)Otninske plošče na hiši, kjer je bil leta 1919 glavni stan Celjske legije. Opoldne obedi v raznih gostilnah. Ob 14 velika narodna veselica na Forštu. Sodeluje domača godba z godci v gorenjskih narodnih nošah. Cisti dobiček proslave je namenjen najrevnejšim članom. Zveza v Ljubno je tako iz Celja kakor iz Ljubljane zelo ugodna. liorci, ki bodo r>otovali preko Celin v Ljubno imajo takoj zjutraj priključek na savinjski vlak do postaje Šmartno ob Paki. od koder vozi avtobus skozi Ljubno ob 9.4.r). Razen tega bo bržkone vozil iz Celja poseben avtobus, ki ga organizira to-variška organizacija v Celju in se bo o tem še Izročalo v časopisju. Udeleženci iz Ljubljane pa imajo direkten avtobus, ki odpelje iz Tavčarjeve ulice ob 5 in pride na Ljubno ob 7.38 ter se vrne avtobus iz Ljtibnega oh 18.5«. Kdor si želi zagotoviti obed, ki bo veljal okrog 10 din, naj to prijavi naši organizaciji Gornji grad najkasneje do 26. julija. Severni borci in posebej celjski legio-narji, pridite polnoštevilno na to proslavo!
—	Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
DR. HLAVATY
ZDRAVNIK SPECIALIST ZOPET REDNO OUDINIRA
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•M
— Razjasnitev vloma na Sapu. Preteklo soboto smo poročali, da je bil razjasnjen vlom pri Antonu K racmanu na Šapu pri Šmarju pri Ljubljani. K temu j>oročilu smo iz Šmarja prejeli še naslednje pojasnilo: Ko je bil dne 22. junija t. 1. tukajšnji orožniški postaii prijavljen vlom pri Kračmanu, so naši orožniki nemudoma začeli s preiskavo in ugotovili, da je vlom zagrešil dobro znani vlomilec Franc Podbevšek z Glinska v družbi nekega tovariša. Ker sta vlomilca |>obegnila neznanokam, je orožniška postaja takoj razposlala brzojavke na vse strani, tudi policiji v Ljubljani in Zagrebu. Šele nato ie ljubljanska policija začela sodelovati pri zasledovanju. Ker so naši orožniki ugotovili, da je vlom zagrešil Podbevšek s svojim tovarišem, in nato takoj razposlali tiralice za Podbevškom, na podlagi katerih ga je ljubljanska policija tudi prijela, gre v prvi vrsti našim orožnikom zasluga, da je hil vlom pojasnjen. Na pobudo naših orožnikov je ljubljanska policija prijela tudi Franceta Kračntana iz Sapa, ki se je mudil v Ljubljani. Ta je namreč vlomilcema povedal, kje imajo pri Kračmanu spravljen denar. Naši orožniki so aretirali tudi Antona Ahlina iz Mal. Mlačeva, ki je baje tudi v zvezi z omenjenim
vlomom.	_
l—npr? jjumu——HM
'Jčaj jphaifite?
Te dni sem se mudil r Ljubljani in obedoval v neki znani restavraciji. Hačun je bil (isto v rr(ju _ rf0 kisi? rode. Med kosilom sem spil test desetink štajerskega vina. ki je veljalo 7.20 dinarjev, kar ni drago. Draga pa je bila kisla voda. Spil sem jo tudi Sest desetink in račun je znašal šest dinarjev, torej 1 dinar desetinka kisle rode. Zelenka kisle rode, ki drii približno 14 desetink, proda tedaj restarrater za li dinarjev, njega pa relja največ šliri dinarje, za toliko jo lahko dobi vsak. če vzame cel zaboj kisle vode in seveda potem steklenice vrne. Da morajo gostilničarji in restavraterji nekaj zaslužiti tudi pri kisli rodi. je čisto v redil, ampak kar deset dinarjev pri steklenici, je pa vsekakor preveč. Kaj pravile, g. urednik?
—	Rezervni oficirji se obveščajo, da bo prirejeno od 5. do 8. septembra t. 1. skupno potovanje v svrho prisostvovanja vojaškim svečano-noslitn na kral|ev rojstni dan na Banjici v Belgradu, in poklonitve neznanemu jugoslovanskemu junaku na Avali ter blagopokojneinu kralju Aleksandru I. na Oplenrti dne 7. septembra t. 1. Preskrbljeno bo brezplačno jiotovanje in prenočišče. Udeležba le v uniformi. Obvezne prijave članov sprejemajo do 31. julija t. 1. pododl>ori v Ljubljani, Celju in Ptuju.
—	Rezervne oficirje obveščamo, da si lahko nabavijo lastno uniformo z mesečnimi odplačili. Vso informacije dobe člani pri upravah svojega pododbora, med jKislovnimi urami ustno ali pa pismeno. (Znamko za odgovor priložiti!)
—	(rfcspodinjc! Za vroče dni si kupite poletno srajco, ki jo dobite v prvovrstni kvaliteti po reklamnih cenah od 32 din naprej pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
—	Bakterije, ki jih vsebuje jogourt, preprečujejo delovanje vseh škodljivih gnilobnih bakterij v prebavilih. Pijte jogourt Gorenjske mlekarske zadruge Naklo.
—	Pod zaščito Soloa-krome, voda in veter Vaše kože ne morejo ogrožati, amjiak lahko le pospešujejo njeno lepoto in zdravje. Solea krema za boljšo prehrano kože.
—	Nesreča na Polšniku pri Litiji. Posestnik Košir Anton je peljal dne 16. t. m. pojioldne s travnika dobro naložen voz sena. Voz je držala n jegova 17 letna hčerka Rozalija. Na ovinku pa se |e voz prevrnil in pokopal jx>d seboj Rozalijo. Ko so voz dvignili in jx>tegnili izpod voza dekleta, so videli, da imn zlomljeno nogo in več drugih poškodb. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
—	Pri sončenju uporabljajte Tsrhamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DR0GERIJA GREG0RIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Potres. V Prežganju in štangi j>ri Litiji so čutili IS. t. m. ob 5 zjutraj močan potresni sunek, ki je trajal skoro eno minuto.
—	Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev ln brodarjev, Oblastni odbor v Ljubljani, je izdalo in založilo predavanje inž Rogliča Stanislava, svetnika državnih železnic »Izpolnjevanje našega železniškega premeta« v brošuri. Brošura 6C dobi pri omenjenem Oblastnem odboru, Ljubljena, Masaryko-va cesta 14/1, telelon 23-50. Cena 8 din.
—	Ne zamudite 4 dnevnega potovanja v Italijo, z avtom po Vipavski dolini (v tehnični izvedbi Tuj-skoproimetne zveze) od 8. do 11. avgusta Potujete lahko do Gorice-Trsta za 160 din, do Padove-Be-netk za 300 din, do Antone-Loreta za 600 din. Spotoma obisk vseh znamenitih krajev in ogled vseh zanimivosti. Ker morate vsem obveznostim zadostiti najpozneje da 31. julija, zahtevajte takoj brezplačna navodila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Žalosten konec prometne nesreče na Bledu. Včeraj zjutraj je v Ljubljani umrl madžarski odvetnik iz Bduimpešte, ki ga je zadnji četrtek povozil dirkalni avtomobil nekega Zagrebčana na Bledu. Pri avtomobilski nesreči pred hotelom s-Toplice« na Bledu je avtomobilist v pretirani vožnji |>ovozil odvetnika in ga podrl na tla ter mu pri tem polomil ude in prizadejal hude poškodbe na glavi. Ponesrečenca so takoj pripeljali v ljubljanski sanatorlj. toda vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Obupana Žena je hilga z otroki ves čas ob bolniku in ponoči so še nujno klicali r>o-sebnega zdravnika iz Budimpešte, ki bo pa že jirišel prepozno. Vdova bo truplo prepeljala v Budimpešto, brž ko bodo opravljene vse formalnosti za prevoz.
_ Zaradi vlomov obsojen na 4 leta robije. Kakor smo že poročali, je mali senat v Ljubljani pretekli petek sodil drznega vlomilca Henrika 2erjala, ki sc je pred leti priženil na neko posestvo v Rov-tah v logaškem okraju. S svojo ženo je najprej prevzel gostilno v Krtini pri Domžalah. Gostilno pa je opustil in se naselil na domačiji svoijc žene. Ni mnogo delal. Hodil je okrog Pred malim senatom je tajil vse vlome, ki mu jih je obtožnica kratko naprtila. Njega je izdal in močna obremenjeval so-obtoženi svak Jože Košir, ki mu je pomagal nositi in skrivati nakradeno blago. Najhujši vlom jc bil v občinsko blagajno v Begunjah pri Cerknici, od koder je odnesel 2.774 gotovine, odnesel pa je tudi občinskemu tajniku Cimpermanu zlato uro. Tega vloma je bil najprej osumljen tajnik sam. Vlomljeno je bilo tudi v Kmetsko hranilnico v Starem trgu pri Ložu. Plen je bil velik, nad 22.000 din gotovine. Po dva dni trajajoči razpravi jc senat izrekel sodbo, 6 katero je bil Henrik Zerjal obsojen zaradi treh velikih vlomov na 4 leta robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let, njegov poma-gač Jože Košir pa na 2 meseca zapora. Po prestani kazni bo izgnan v Italijo, ker je italijanski državljan,
Žrtev Drave
Ruše pri Mariboru, 17. julija.
V nedeljo, 16. julija, je hil silno vroč dan. Vse je hitelo na kopanje. Tako se je šel v Dravo kopai tudi pomočnik pri čevljarskem mojstru g. Zormanu Janku v Rušah P e z d iY Franc, star 20 leta, doma z Brezovice pri Ljubljani. Nekako okoli |K)14 j>ojx>ldne je zaslišal delavec drž. železnic v Mariboru nad Dogenikovo hišo, kjer je bil na obisku, klice na pomoč. Hitel je na lice mesta ter Se videl, kako je Drava pred njegovimi očmi požrla Pezdirja. Takoj je odtrgal tam se na-
Zato ker se slovcncko gasilstvo pripravlja na gasilski kongres čez mcsec dni v Ljubljani! Naš gasilski kongres so narekovale razmere, posebni vzroki in posebne naloge. Na našem kongresu, ki bo kongres vsega jugoslovanskega gasilstva, bo dana prilika za skupno manifestacijo slovenskega, hr vatskega in srbskega gasilstva in bratstva. Na kongresu bo dana prilika, da si naša organizacija osvoji pozicijo, ki ji po številu članstva, po pomenu in namenu organizacije gre. Na kongresu s svojim nastopom pokažimo, koliko nas je, kaj znamo in kaj premoremo! Pokažimo svojo moč in svojo disciplino! DoKažimo, da nismo samo po številu močni, po številu najmočnejša organizacija v državi, ampak da smo tudi naiboli disciplinirani in izurjeni.
Gasilski kongres pa je posebno važen za nas slovenske gasilce. Važen je zato, ker se prireja pri nas v naši slovenski prestolnici — v Ljubliani. Na nas slovenskih gasilcih leži vsa teža dela, pa tudi vsa teža odgovornosti. Zato pa ie prva in naravnost sveta dolžnost vsakega slovenskega gasilca, da posveti vse svoje moči delu za kongres! Za nas slovenske gasilce pa naj pomeni kongres tudi mejnik v našem gasilskem delu.
Na»e vrste štejejo preko 30.000 mož, čez mesec
dii "a bo na Stadinn-.i nastopilo nad 1000 naraščajni-kov — V6cm tem je potrebno poleg tehnične šole tudi
šole za srce. za duha! Naša slovenska gasilska organizacija je tudi narodna organizacija! Kot taka ima tudi svoje posebne naloge in dolžnosti Stati mora vedno v prvih vrstah v borbi za naše narodne pravice — za našo slovensko posest in slovensko zemljo. Buditi mora vero v našo narodno moč in rast, gojiti mora zaupanje in ljubezen do naše države, Jugoslavije in zvestobo kralju in kraljevskemu domu! Zato, dragi tovariši, strnimo svoje vrste, bodimo složni in enotnil
Za ministrom Snojem, ki so ga navzoči gasilci in drugi navduSepo pozdravili, so govorili še: predsednik Gasilske zajednice za dravsko banovino, predsednik pripravljalnega odbora za kongres v Ljubljani Japelj, zastopnik gasilske čete iz Varaždina g. Dulanskl, v imenu Gasilske zajednice za donavsko banovino pa g. Stankovič.
Po govorih so dekleta obesila na vse gasilske zastave spominske vence. Nato pa se je pod vodstvom gasilskega insk. inž. Dolenca razvil gasilski defile pred g. ministrom. Popoldne so bile velike gasilske vaje. pri katerih so naši gasilci pokazali, da so na tehnični višini.
Gasilski četi v Laškem k njenemu redkemu jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi. kakor vedno doslej, tudi naprej opravljala svoje požrtvovalno delo v korist bližnjega.
ha ja joči čoln ter zagrabil kol, s katerim lovijo po Drtvi plavajoča drva in se podal na kraj, kjer Je
voda jiogoltnila kopalca. Po trudapolnem polurnem iskanju se mu Je posrečilo utopljenca najti
ter ga izvleči iz vode. Bil pa je že mrtev ter je bila vsaka |K>moč brezuspešna. OroŽnlštvo je takoj
telelonično obvestilo o nesreči sorodnike utopljenca na Brezovici pri Ljubljani. Truplo pa so pre-peljali na pokopališče v Rušah, kjer bo v torek liogreb.
Drava zahteva tudi ▼ Ptuju irtve.
V	nedeljo je zahtevala Drava nenavadno veliko žrtev med kopalci. Iz Ptuja poročajo, da je utonil pri kopanju 18 letni čevljarski učenec Karel Korošec, ki je bil zaposlen pri mojstru Ratls-liojriiku. Korošec je bil dober plavalec, najbrž pa ga je prijel krč. Potapljal se je tudi nek drugi vajenec, ki pa ga je pravočasno rešil trgovski pomočnik Kranjc.
Otvoritev učiteljskega tečaja o alkoholu
Ljubljana, 17. julija.
Liga proti alkoholizmu v Ljubljani bo priredila od danes do 28, t. m. poseben počitniški strokovni tečaj za učitelje in učiteljice s prav bogatim programom predavanj o alkoholizmu.
TcČaj obiskuje 64 učiteljev in učiteljic. Danes ob 9 dopoldne je bila otvoritev tečaja v rlsalnicl drl. učiteljišča ob prisotnosti merodajnih zastopnikov oblasti in drugih korporacij. Predsednik Lige proti lakoholizmu, dir. Drž. higienskega zavoda dr. Ivo Pire, je otvoril tečaj s kratkim, iskrenim nagovorom. V prvi vrsti je pozdravil gosp. kanonika Snoja kot zastopnika ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana in škof. ordinariata, načelnika socialno-političnega oddelka banske uprave g. Kosija, prosvetnega inšpektorja g. prof. Marka Bajuka, sodnika g. Juvanea kot zastopnika predsednika apelacijskega sodišča, načelnika socialno-političnega oddelka mestnega poglavarstva g. H. Svetela, mestnega fizika g. dr. Rusa, primarija splošno bolnišnice dr. Marinčiča, prof. dr. Levič-nikn kot zastopnika Družbe sv. Vincencija Pavel-skega, upok. šol. nad. g. Štruklja kot zastopnika Slomškove družbe, gosp. Eržena kot zastopnika OUZD, g. Uratnika kot zastopnika DZ, univ. profesorja Maklevca, unlv. prof. dr. Škerlja, go. Go-lobovo kot zastopnico Slovenske kršč.-soc. zveze in druge. V svojem govoru je g. predsednik Lige dr. Pire omenjal namen in cilje tega tečaja, želel, da bi tečaj dosegel primerne uspehe. Tečaj je potreben in zanj je vladalo med učiteljstvotn veliko zanimanje. Priglasilo se je nad 100 učiteljev in učiteljic. Zaradi omejenega prostora je bilo |iotrebno zmanjšati število udeležencev tečaja. Tečaj je s podporo omogočila hanska uprava. Tečaj nima namena organizirati boj proti alkoholu. ki je važna panoga v našem gospodarstvu, pač pa boj proti alkoholizmu. Prav učiteljstvo je kot tako poklicano, da na deželi vodi borbo proti alkoholizmu. Liga želi pridobiti na deželi med učiteljstvom sodelavcev za boj proti alkoholizmu.
Kanonik g. Snoj je v imenu škofa dr. Gr. Rožmana in škof. ordinariata toplo pozdravil ta učiteljski tečaj, želeč mu najboljših uspehov. Omenil je, da je prav škofijski ordinariat že leta 1935 sprejel s posebnim veseljem poročilo, da je na slovenskih ljudskih šolah nad 100.000 mladih junakov-vzdržnikov alkohola, to je 58% mladine na ljubljanskih šolah. Ako je že takrat učltelj-sivo zbralo tako armado vzdržnikov, da jo obvaruje pred škodljivimi posledicami alkohola, upa. da bo ta tečaj obrodil še lepše uspehe. Učiteljstvo bo moglo to delo še uspešnejše opravljati, ker vodi mladiro ne samo na ljudskih, marveč tudi na strokovno-nadaljevalnih šolah in bo nato privedlo mladino v prosvetna društva kot popolne vzdržnlke. G. kanonik se je nato zahvalil v škofovem in škof. ordinariata imenu za Ligino delo, ki bo v srečo slovenskega naroda.
Po skromni otvoritvi sta sledili nato dve predavanji. Dr. S. Gogala je predaval o pomenu in nalogah učiteljstva pri treznostnem delu in g. V. Jagodic o razširjenosti alkoholizma med slovensko mladino. Obe predavanji sta podali prav poučne in značilne podatke o škodljivosti te rak-rane na našem narodnem telesu. Program predavanj, ki bodo vsak dan dopoldne, je prav pester in veebuje najaktualnejša vprašanja alkoholizma. Za vsako popoldne med tečajem so določene tudi ekskurzije in ogledi raznih socialno-političnili in drugih ustanov.
Občni zbor Zdruien|a Invalidov
V	nedeljo dopoldne ^e imelo prvi občni zbor reorganizirano združenje invalidov v Ljubljani. Občnega zbora v Delavski zbornici se je udeležilo nad 600 članov. Zborovanje je začel predsednik Združenja Vekoslav Mlektiš, ki je pozdravil zastopnika banske uprave g. Zorna, zastopnika mestne obSine ravnatelja g. Jančiga.la in druge zastopnike ter udeležence. V daljšem govoru je pojasnil pomen nove invalidske uredbe in vso dolgo borbo za njeno uveljavljenje. V tajniškem poročilu Je Janko Moser poročal, da ima krajevni odbor 1188 članov in članic. K temu številu je treba dodati še 244 članov in članic bivšega krajevnega odbora Vrhnika, ki se je priključil ljubljanskemu okr. odboru. Sledilo je podrobno poročilo o delovanju društva, ki se je zlasti zavzemalo za svoje člane in skušalo dobiti zaposlitev in podpore. Blagajniško poročilo je imel Fr. Preša. Iz njega posnemamo, da je društvo imelo v preteklem poslovnem letu 42.000 din dohodkov in 37.000 izdatkov. Društvo je razdelilo podpore 84 članom v skupni vrednosti 8300 din. Prav tako je priredilo božičnico 140 članom ter jim je razdelilo daril v skupni vrednosti 4500din. Predsednik se je s posebno zahvalo spomnil velikodušnih dobrotnikov, med katerimi je banska uprava darovala 4000 din, mestna občina ljubljanska 2000 din, predsednik senata dr. Anton Korošec 1000 din. Ustregla je društvu tudi TPD. ki je dala nad 200 ton premoga po znižani ceni. Sledile so volitve odbora. Izvoljeni so bili z majhnimi spremembami stari odborniki. Končno je bila sklenjena sledeča resolucija:
1.	Vojni invalidi, vojne vdove In starši padlih sinov, zbrani na občnem zboru Krajevnega oobora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani naglašamo nujno fiotrebo izdaje vseh pravilnikov k uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. Z uve-Ijavljenjem vseh v uredbi predvidenih pravilnikov bi prišle vojne žrtve do svojih pravic, pridobljenih s to uredbo. Nadalje naglašamo nujnost čim hitrejšega postopka z uveljavljanjem invalidske zakonodaje.
2.	1400 vojnih žrl»v. včlanjenih v krajevnem odboru Z. V. J. v Ljubljani zahteva brezpogojno enotnost invalidske organizacije za Slovenijo. Le
enotna invalidska organizacija more biti v korist slovenskim vojnim žrtvam. Vsako cepljenje bi bilo v škodo in bi uničilo našo trdnost, tekom 20 let
preizkušeno na znotraj in na zunaj.
Ljubljana, 18. julija
Radio Ljubljana
Torek, 18. julija: 12 Narodne pesmi od blizu In daleč (plošče) — 12.45 Poročila - 13 Najx>vedl
—	13.20 Niz narodnih pesmi. Sodeluje g. Tone Pe-trovčič, bariton in Radijski orkester — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Ciril in Metod (dr. Ferdo Sišič) Belgrad — 20 Smetana; Prodana ne. vesta, uverture (plošče) — 20.10 Kakšna naj bo naša narodna obramba (prof. dr. Baje) — 20.30 Iz opernega zaklada. Sodeluje gdč. Sonja Ivančič in Radiijskl orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški trio »Vesnac.
Drugi programi
Torek 18. julija: Belgrad-Zagreb; 20 Tambu-rlce — 20.40 Vok. konc. — Praga: 21 Filhar. konc.
—	Bratislava: 21.45 Beethovnova IV. simfonija. — 8ofija: 19.15 Nar. gl. — 20 Komorna gl. — 21 Ruske romance — Varšava: 18.30 Ork in solisti. — 21 Opera. — Budimpešta: 19.25 Sonatni koncert 21
Sra, — 22 Vojaška godba — 23 Cig. orkester. — •st-MlIan: 17.15 Pianino — 21 Opera. — Rim-Bari: 21 Opereta. — Dunaj: 20.15 Beethovnov koncert. — Berlin: 20.15 Ples. večer. — Hambtirg-Lip-sko: 20.15 Joh Straussov večer. — Vratislava: 20.15 Koračnice in kmečki plesi. — Frankurt: 20.15 Operna gl. — Strasbourg: 20.30 Vojaška godba.
Predavanja
»Zatemnitev pri zračnih napadih« je naslov predavanja, ki ga bo imel pod okriljem Komiteja tehničnega dela gospod ing. Matanovič Drago v sredo, dne 19. julija t. 1. ob 8 zvečer v dvorani Združenja jugosl. inženjerjev in arhitektov v Ljubljani, Kongresni trg I-II levo (Kazino). V tiklu predavanj o pasivni obrambi prebivalstva proti letalskim napadom je gornje predavanje že četrto te vrste. K predavanju vsi toplo vabljeni. Vstop prost.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-Ševa 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gar« tus, Moste-ZaloSka cesta.
po cU&avi
*	Brat danskega kralja princ Harold je odpotoval iz Dubrovnika, kjer se je mudil pet dni. Odpotoval je z avtomobilom v Roko Kotorsko, odkoder bo čez Črno goro in Južno Srbijo nadaljeval potovanje v Bolgarijo.
*	Tri hude avtomobilske nesreče so se v zadnjih 16 urah pripetile v okolici Dubrovnika. — 15. t. m. ob 9 zvečer je brzi vlak ki je vozil iz Sarajeva v Hercegnovi, blizu Igala zavozil v osebni avto, v katerem so se vozile soproga sarajevskega trgovca Mara Prnjatovič s hčerko in soproga načelnika sarajevske banske uprave Božičkovičeva s hčerko. Prnjatovičeva je bila na mestu mrtva, njena hči je smrtnonevarno ranjena, ker ima zlomljeno lobanjo, Božičkovičev.i ie zdrobilo desno ramo in ima f>oleg tega še hujše jjoškodbe na glavi, njena hčerka in šofer pa sta pri nesreči odnesla le laž|e poškodbe. — Naslednjega dne okrog 3 zjutraj Je ruski emigrant Jakob Semenenko vozil iz Gruža v Cavtat veselo družbo, ki se je poprej zabavala v nekem nočnem lokalu v Gružu. Avto jo vozil z veliko brzino ter se je na razpotju v Lapadu zaletel v zidano ograjo neke hiše, nato pa udaril še v električni stolp. Pri trku so vsi jx>tniki zleteli iz voza. Razen šoferju in Marceli Niketič pa se ni nikomur nič hudega zgodilo. Šofer Semenenko pa ima zdrobljen prsni koš in razbito glavo ter ie njegovo stanje brezupno. Od potnikov pa je Marcela Niketič dobila notranje poškodbe bu;šega značaja. Tretja avtomobilska nesreča pa se je pripetila opoldne na Pločah pri Dubrovniku. Policist Bečir se je z motornim kolesom zaletel v nek avtobus. Trk je bil tako močan, da se je avtobus prevrnil v jarek poleg ceste. Bečirju je zlomilo nogo tako nesrečno, da mu jo bodo morali odrezati, njegovemu spremljevalcu, ki je sedel v prikolici, pa se ni nič hudega zgodilo. Prav tako so ostali potniki nepoškodovani in šofer prevrnjenega avtobusa.
*	Slab ribolov na Jadranu. Po statističnih podatkih jiomorske ii|>rave v Splitu je bil poletni ribolov junija meseca zelo slab. V vsem Primorju so ujeli samo 505.000 kg poletnih rib. Od tega odpade na sardele 447.000 kg. V nekaterih ribiških področjih je bil poletni riliolov tako slab, da slabšega sploh ne pomnijo. Ribolov je zelo oviral veter in deževje, jronekod pa so ribiče tudi ovirali delfini. V nekaterih primorskih mestih so bili ribiči zaradi slabega ribolova prisiljeni lotiti se drugega posla.
*	Ko se je hotel skrivaj ukrcati na ladjo, je utonil 188 letni raznašalec časopisov Miloš Marčeta v Dubrovniku. Fant je hotel ponoči skrivaj splezati na tovorno ladjo »Izgled«, pri tem pa je padel v morje in utonil. Šele čez nekaj ur je straža na ladji opazila njegovo vruplo.
*	Pri belem dnevu je bil izvršen drzen vlom v hišo kmetice Mate Mi.ler v Prnjavoru pri Belo-varju. Izginilo je 65.000 din. Orožniki so prijeli znanega vlomilca Števa Harambašiča, ki je bil nedavno izpuščen iz kaznilnice v Lepoglavi. Ha-rambašič se je po pričevanju ljudi tistega dne dalj časa smuka! okrog Matine hiše, pozneje je v okolici na več krajih menjal kovance za papirnat denar.
*	S sekiro ubil merjasca. V gozdovih vlaste-llnstva v Trakoščanu pri Ivancu je precej merjascev.. Te dni je ena od teh zverin napadla dva delavca, ki sta podirala drevesa v gozdu. Eden od njjiu se je merjasca prestrašil in zbežal, drugi pa je navalil nanj s sekiro in ga z enim samim udarcem po glavi usmrtil. Ubiti merjasec je tehtal 80 kilogramov.
Anekdota
Anton Dvofak se je poleg glasbe zanimal tudi za tehniko, posebno za železnice. Po cele ure je opazoval promet na postajah in si ogledal vse novosti. Poznal je vse lokomotive. Nekoč se je njegov boooči zet peljal iz Prage na Dunaj. Ko se je vrnil, ga je Dvofak vprašal, s katero lokomotivo je potoval. Na to vprašanje mladi mož seveda ni vedel odgovoriti. Dvofak je bil zelo nejevoljen. Ko je moral zet kmalu nato spet na potovanje, ga je prosila njegova nevesta, naj ja pazi na številke lokomotiv, da oče ne bo spet nejevoljen, ker se je zadnjič izrazil, da »vse potovanje ni imelo nobenega pomena«, Ko se je ženin vrnil, ga je Dvofak takoj vprašal po lokomotivi in ženin j« ponosno odvrnil: »Številka 217.« — »Kako?« je ogorčeno zaklical Dvofak, »št. 2471 — to vendar ni lokomotiva, ts je iccdsr!«
I LJUBLJANA
1 župnija Marijinega Oinanjenja pohiti danes zvečer v svetišče karmelicank na Sein, da ie pripravi na kongres Kristusi Kralja in izprosi potrebnih milosti. Ob 8 zvečer bo kratek govor: »Marijino notranje življenje 'in naš čas«, nato peto lavretanske litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vsi župljani so prav prisrčno vabljeni, ila so te skupno poboiaosti čim bolj številno udeleže.
I Ameriški rojaki si ogledujejo lepote Slovenije. G. Leo Zakrajšek. lastnik |>otovaine pisarne v New Yorku, ki je pripeljal drugo skupino ameriških rojakov na letošnje počitnice v domovino, je organiziral potovanje naših rojakov po Sloveniji. V ponedeljek je z njim odšlo na pot sedem ameriških rojakinj in rojakov in bodo najprej obiskali škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Bled. Bohinj, silap Savice, Vintgar, Kranjsko goro, Vršič in Jesenice. Odšli bodo tudi na Jezersko sedlo. Obiskali pa bodo najbrž tudi Logarsko dolino. Potovanje bo trajalo skoraj ves teden.
vrnmiinui)! mitu iinniiaHMmiiBiitKiiiiiBiintmt 11111 ntmu nnitnnti mnfnniniititnnitiiuniniiiiiitiiiniitniiiTtTmin iiiirmin iiiiimfiiiininmiiii
Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha!
1 Prcdstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani vabi učenke vseh naših šol in članice Marijinih kongrcgacij na našem zavodu k pevski vaji v torek 18. t. m. ob 9 dopoldne za 6v. mašo, ki bo 29. t. m. ob pol 7 v naši cerkvi. Pele se bodo naše pesmi v csperantu.
1 Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 20. t. m. izlet k Novi Štifti pri Ribnici (slikarji o. Blaž, Metzinger, Wolf, Grohar). Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Zgia-siti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11. Avtobus 35 din.
1 V spomin in počaščenje pokojne gospe Julke Albertove sta darovala gospod Avgust in gospa Angela Agnola, Tyrševa c. 10, — 200 din za najsiromaš-nejše Stolne Elizabetne konference v Ljubljani, za kar se jima le-ta najtopleje zahvaljuje.
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Z mladino v vodo! Ako hočete svojim otrokom okrepiti zdravje, izrabite za nje poletne mesece, da se nauče plavanja in z gibanjem v vodi in na soncu utrdijo za šolsko leto. Plavalna šola je pravkar zaključila prvi letošnji počitniški tečaj za mladino, ki ga je obiskovalo ii)0 otrok in prične z nadaljnimi: s tečajem za novince in s tečajem za one, ki se žele izpopolniti v plavanju. Vpisnina za tečaj je 10 din, vsakokratna vstopnina 1 din. siromašne se oprosti na prošnjo plačevanja. V tečaj se sprejemajo dečki in deklice, ako prinesejo pismeno dovoljenje staršev. Šola posluje
Iz Julijske Krajine
Smrt kosi. Dne 16. t. m. je v Mosčenicnh pri Opatiji izdihnil svojo plemenito dušo g. Fr. Švara, bivši župnik v Vrtojbi pri Gorici. Bajnega gospoda se vsi spominjajo kot moža značajnega in jeklenega. Udejstvoval se je tudi kot pisatelj in na zadružnem polju. Njegove zasluge poplačaj Bog!
Srebrna maša. V Števerjanu so nad vse slovesno obhajali dne 16. t. ni. srebrno mašo svojega dušnega pastirja g. Cirila Sedeja. Farani in prijatelja so se kosali, da ta praznik povzdignejo, ker so zasluge g. župnika za Boga in ljudstvo res velike. Bog nam ga ohrani še dosti let!
»Figaro« papežev je umrl
Kakor poročajo iz Rima, je ondi te dni umrl brivec papeža Pija XII., Luigi Evangelisti.
Ta pridni »Figaro« je bil pred volitvami papeža in po njih tista oseba, ki so jo časnikarji najbolj izpraševali. Že več let ima namreč to pravico, da služi prelatOitn vatikanskega mesta. Še tisto jutro pred zadnjimi volitvami, je postregel kardinal — tajniku Pacelliju.
2e vnaprej je vedel, da bo to njegov visoki »odjemalec«, ki je Luigi Evangelisti vedel o njem na tisoče zgodbic in samih pohvalnih besed — bo-«oči papež. In ko je bil kardinalni tajnik zares izvoljen za papeža, so časnikarji kar oblegali mali brivski 6alon v Borgu Pio. Tedaj je Luigi Evangelisti žel sadove! Na dolgo in široko jc opisoval vrline novega papeža.
Zdaj pa je Evangelisti umrl, ko mu je bilo komaj 58 let; podlegel je hudi operaciji. Njegov sin bo dalje vodil salon v vatikanskem mestu.
pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo, tečaje nadzorujejo profesorji telovadbe, vse otroke pregledajo zdravniki plavalne šole. Tečaji so dnevno od » dopoldne dalje. Vpišite še danes svoje otroke, škoda je vsakega dne, ki ga zamudite.
I Smrtna žrtev ljubosumnosti in vročekrv-uosti. V nedeljo popoldne se je odigrala na Glin-cah tragedija, ki je zahtevala življenje 33 letne uradnice Dore B. Uradnica se je seznanila pred letom in po! s trgovcem s sadjem in zelenjavo D jo rd jem Beankovičem iz Kastela pri Splitu. Ker pa je bil trgovec poročen in ločen, ga je uradnica odklanjala, nakar je ta postajal zadnje čase vedno bolj ljubosumen. Tako je prišel v nedeljo popoldne na njeno stanovanje, kjer sta bila v sosedni sobi tudi sestra in mati uradnice. Po krajšem razgovoru mu je uradnica vrnila pisma ter hotela oditi k sestri in materi v sosedno sobo. Trgovec pa je v tem trenutku potegnil revolver ter ustrelil uradnico, ki mu je tedaj kazala hrbet. Zadela v prsi se je skozi odprta vrata zgrudila na posteljo, na kateri je ležala njena mati. Trgovec je zatem odšel ter skušal oddati revolver v bližnji gostilni. Nato pa je pohajal še po drugih gostilnah, dokler ga ni prijela policija. Kljub temu, da so takoj poklicali reševalce, je vendar uradnica izdihnila že med prevozom ter so io reševalci prepeljali v prosekturo splošne bolnišnice. Trgovec se je na policiji zagovarjal s silno razburjenostjo in vinjenostjo. Po vsem videzu pa gre za naklepen umor iz maščevanja. Trgovca je policija izročila sodišču.
REX
steklenice In aparati
za vkuhavanje sadja. — Zaloga: JUlIJ HlCln, Ljubljana W«lfova 4
Kranj
Obrtniška tombola v Kranju. Letos prirede kranjski obrtniki dne 6. avgusta veliko obrtniško tombolo. Vrednost 6amih obrtniških izdelkov bo presegala nad 100,000 din in bo nad 30 bogatih tombol. Lični lepaki povsod kažejo, kako praktične izdelke so naši obrtniki pripravili, da zadovolje igralce. Obrtniki so vzeli z veliko požrtvovalnostjo brez izjem delo v roke in so se nad vse častno odzvali z želja da bi se že enkrat zbrala sredstva za Obrtni dom, ki je tako potreben. In v ta namen
f
cmojiet
Ne pozabite,
Za uspešno nego nog samo originalni
SANOPED
zanimanja, posebno še, ko hočejo res nekaj vrednega in praktičnega nuditi. Vsi izdelki bodo razstavljeni od 23. t. m. dalje, tablice se pa dobe po vsej Gorenjski kakor tudi v Ljubljani. Želimo, da se našim obrtnikom ta akcija vsestransko posreči.
Objave VIII. Mariborskega tedna
Narodopisna razstava bo nova posebnost letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Pokazala bo naš narodnostni položaj in bo zato velike važnosti in nedvomno vsestransko zanimiva.
Skavtizem predstavlja pri Slovencih tako močno razvito gibanje, da zasluži vsestransko pozornost. Plemenita načela organizacije, po katerih vzgaja mladeniče :n mladenka v zi.'ča,'n,> može in žene s krepko voljo ter vztrajnostjo v življenju, si je nadela nalogo, di p-kaže Tczuliate svojega dela pri nas tudi na letošnjem VIII Mariborskem tednu. Slovenski in tudi ostali skavti 6i je bodo nedvomno ogledali in izkoristili v ta namen 507o popust na državnih železnicah od 1. do 17. avgusta.
Veselični park na razstavišču VIII. Mariborskega tedna o,d 5. do 13. avgusta, ki je bil že doslej najbolj privlačna stran prireditve, bo znatno večji in popolnejši, kakor je bil prejšnja leta. Razen tega bodo do otvoritve tedna končana tudi tlakovalna dcia v Prešernovi ulici, po kateri se vrši glavni promet prireditve. To bo dalo tednu novo, vse bolj priv'*čno lice.
Mariborski šport se je po vojni mo.čno razvil in Maribor predstavlja pomembno športno središče nc Ie Slovenije, temveč tudi sploh Jugoslavije. Ob priliki letošnjega VIII. Mariborskega tedna bo nekaj športnih prireditev, ki bodo to v polni meri potrdile. Zanimanje zanje je že vnaprej veliko in trdno smo prepričani, da ne bodo nikogar razočarale.
Slovensko gledališče v Mariboru bo proslavilo letos v jeseni 20 letnico svojega rednega obstoja, svoje začetke, razvoj in uspehe bo pa pokazalo že na veliki jubilejni gledališki razstavi ob priliki VIII.
V«. V.., -u..., ... (V .-"V	vwv„. ... , .a ..U.I.V.. . ....	juwLll.Jl>l glkuail^ni lO/.^iavi uu
se prireja tombola, zato lahko pričakujejo velikega I Mariborskega tedna od 5 do 13. avgusta.
m
Festival slovenskih narodnih iger v Mariboru
Maribor, 17. jul.
Te dni jc bila v mestni posvetovalnici v Mariboru zanimiva anketa, na katero so poslala V6a mariborska društva in vse narodne organizacije svoje zastapnike. Vodil jo je predsednik Mariborskega tedna dr. Lipold, govorilo pa se je na njej o velikem festivalu slovenskih narodnih iger in običajev, ki naj bi bil v Mariboru za časa Mariborskega tedna.
Misel, da bi se priredil tak festival, ki bi bil pri nas v Sloveniji sploh prvi, v Mariboru, sta sprožila »Društvo prijateljev Slovenskih goric« in društvo »Bela Krajina« v Ljubljani. Namen prireditve je, da sc s prikazanjem narodnih običajev vzbudi zanimanje za domače narodopisne vrednote in za domačo kulturo sploh. Prireditev bo iz narodnih ozirov posebno važna za prebivalstvo ob severni meji naše države in med katerim bo taka prireditev 6 spoznavanjem starih, domačih slovanskih običajev utrdila naroidno zavest. Prireditev naj bi bila obenem v vzpodbudo, da se naši domači narodni običaji ohranijo, gojijo in propagirajo.
Festival bo prva slovenska folklorna prireditev
v večjem obsegu ter je zato potrebno, da se organizira na najširši podlagi in s sodelovanjem vseh naših kulturnih in narodnih ustanov. To se je na omenjeni anketi tudi posebno povdarjalo. Obenem pa se je že začrtal v širših obrisih tudi program cele prireditve 5. in 6. avgusta. Lokalno organizacijo festivala prevzame Mariborski teden, obenem pa tudi vso propagando v Sloveniji in izven nje. Poklicane bodo vse slovenske občine k sodelovanju. Pri festivalu bo nastopilo nad 200 ljudi in sicer bodo nastopile 6lovenjegoriške, panonske, dravskopoljske, koroške in belokranjske narodopisne skupine z narodnimi igrami in plesi. Tako bodo Belokranjci izvajali 6 točk, nastopili bodo koledarji iz Slovenskih ge.ric, Kurent z Dravskega polja, videli bomo panonsko kolo itd.
Na anketi je bil izvoljen pripravljalni odbor, kateremu predseduje župan dr. Juvan, podpredsednika sta zastopnica Društva prijateljev Slovenskih goric soproga g. podbana gospa Majcen ter predsednik društva Bela Krajina dr. Milan Bano, tajnika prof. Jirak in ravnatelj Loes, v odboru pa so predstavniki važnejših organizacij.
m Pogreb Miha Novaka. Vferaj dopoldne so | m Obmejni promet v prvem polletju. Junija me-,,	..... ______ »« -i___i	_i_ •____ •__________ »__M-.:l— icua
odpeljali v avtofurgonu iz Maribora truplo mla-oega ponesrečenega iadrtica Miha Novaka v njegovo rojstno mesto Višnjo goro. Slovo Mariborčanov je bilo presunljivo. Ogromne množice so se zbrale na pokopališču na Pobrežju prerl mrtvašnico, v kateri je ležal pokojni jadralni letalec na mrtvaškem odru. Meti pogrebci je bil zastopnik na«e vojske poveljnik mesta general Čeda Slanojlovič. Vod vojakov je izkazal pokojniku zadnjo čast. Pogreba so se udeležile vse jadralne skupine mariborskega Aerokluba z oblastnim odborom na čelu. Mrtvaški obred je opravil bogoslovni profe-for dr. Meško Od mlade žrtve sinjega športa so se poslovili številni tovariši z lepimi govori. Ves čas pogreba je krožilo nad pogrebci letalo mariborskega Aerokluba, s katerega so vrgli tovariši pokojniku venec v slovo.
m Prosvetna zveza poroča, da je uvedla od 18. t. m. do 1. septembra nedeljeno uradovanje od 7 do 12.
Nltmcy dcteie/sze
Nčidalszy tastag Stoulan na zachad u«(Uuq tfou. i
uMony
^	mtt/stouaitt
••••• Grmiča zachodnia PcJsh" ta Bofasfaua ChrobrZčfo Jrttij^pHf. UL 'sfL
• Cramca zachodnia Fbisii za Boltslaua Kriyuoustt<jO H*d<u<j prtf WL StmkoulCt*
Ozisiejtzo pronica tachodnta Polski
Poljski zeml:evid z zahtevami Poljske od Nemčije. Na zemllevrdu so označene meje z besedilom, ki pove. kaj je nekoč bilo last Potiske, oa ie zdai v nemških tokah.
seca je pripotovalo v našo državo čez Maribor 15.568 tujcev, odpotovalo pa 15.706, tako da je vsega skupaj prekoračilo državno mejo 31.274 eseb. V celem prvem polletju letošnjega leta pa je prekoračilo državno mejo čez Maribor 124.555 ljudi.
m »Društvo gojiteljev malih živali« v krizi. V Društvu gojiteljev malih živali v Mariboru je nastala kriza. Opozicija ie prišla z zahtevo po spremembi v vodstvu. Sklican je bil izredni občni zbor, ki pa je bil tako buren, da ga je policija razpustila. Tudi volitve je policija razveljavila.
m Arehova nedelja je bila predvčerajšnjim. Slovita podružnica sv. Archa na Pohorju poleg Ruške koče jc slavila svojega patrona. Zbralo se je ogromno ljudi od blizu in daleč, veliko je bilo med njimi tudi Mariborčanov.
m Sprejem v vojaške Sole. Razpisan je sprejem gojencev v vo;no-obrtno šolo vojnotehničnga zavoda v Kragujevcu in vojno-obrtno šolo zavoda »Obiliče-vo« v Kruševcu Vsi pogoji za sprejem v šolo se dobe na mestnem vojaškem uradu.
m Teleion v Studencih. Na pogodbeni pošti v Studencih pri Mariboru se je s 15. t. m. odprla javna telefonska govorilnica, kar bodo gotovo vsi Studen-čani z veseljem pozdravili.
m Še ena pridobitev bolnišnice. Pred nekaj dnevi smo poročali o važnih pridobitvah v mariborski bolnišnici, izpustili pa smo pri tem novo pridobitev oddelka za očesne bolezni. Je to nova, najmodernejša operacijska miza, ki je veljala 40.000 din.
m Ugotovljeno ime utopljenca. Nedelja je bila usodna. Tri smrtne nesreče so se pripetile v Mariboru pri kopanju. Na Pobrežju je odnesla Drava 14 letno dijakinjo Miroslavo Sever, v Studencih jc utonil pri plavanju v Dravi starejši nepoznan moški, v Bet-navskem ribniku pa je našel smrt vojak Ibrahim Na-cifunovič. Ime utopljenca, ki je izginil v Dravi v Studencih, so ugotovili šele včeraj. Je to 51 letni železniški prometnik Andrej Blažič iz Kalohovc ulice 34 v Studencih. — Trupla vojaka, ki je utonil v nevarnem Bctnavskem ribniku, pa še niso našli. Iskali so ga v nedeljo do t ponoči in tudi včeraj ves dan, vendar zaman.
m Nevarne opekline. V kemični tovarni Reich na Tezncm ie 21 letna delavka Marija Rizman segrevala posodo bcncola. Naenkrat so se bencolski plini vneli ter je nastala eksplozija. Plameni so delavko zaieli ter je gorela kot živa baklja. Tovarišice so jo oblile z vodo ter pogasile ogenj, ki jo je obžga! po vsem telesu, tako da je dobila rmrtnonevame opekline. Reševalci so jo peljali v bolnišnico.
m V 14 dnevih dva vloma v isto trgovino. Ne-man vlomilec ima na piki trgovca Antona Štoka v Kamnici. Njegova trgov;na leži na samem ob cesti za gostilno Lavrenčič. Pred dobrim tednom je bil izvršen v trgovino vlom te- odnešeno razno blago v vrednosti 2000 din. V noči od nedelje na ponedeljek pa je vlomilec svoj obisk spet ponovil. Vdrl je v trgovino skozi dvejna dvoriščna vrata, ki jih je spretno odklenil. Iz trgovine ie odnesel raznega blaga in špccerije v
vrednosti 2500 din. Kakor so pokazali iledovi, ki jih je vlomilec pustil, gre pri obeh vlomih za enega in istega zlikovca.
m Svetilko in kilometrski števec je nekdo ukradel z motorja mesarskega mojstra Valentina Serdin-ška. Motor je imel čez noč shranjen v zaklenjeni drvarnici v Kosarjevi ulici 7. Tat je povzročil Ser-dinšku 500 din škode.
m S iračo je ubil kokljo. Tkalki Mariji Vabič, ki stanuje v Ehrlichovi tekstilni tovarni, je ubil sosedov nepridiprav s fračo kokljo, ki je vodila 13 piščančkov.
m Prepoden vlomilec. V Mejni ulici je poskušal nekdo vlomiti v stanovanje Franca Pcrkliča. Navrtal je na vežnih vratih 12 luknjic okrog ključavnice, pri nadaljnjem vrtanju pa so ga domači pregnali.
Celje
c Katoliško prosvetno društvo v Št. Pavlu pri Prebold u do dobilo nov prapor. Blagoslovitev bo 6. avgusta Botroval bo navemu praporu podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihclčič.
c Velika gasilska slavnost v Prožinu. Prostovoljna gasilska četa v Prožinu jc v nedeljo imela velik dan. V kratkem času, vsaj obstaja šele leto in pol, si je s prihranki in darovi kupila novo motorno brizgalno. le v soboto zvečer so fantje zakurili velik kres, ki je opozoril ljudi daleč na okoli, da naj pridejo v nedeljo v Prožin in se vesele s Prožinčani. V nedeljo dopoldne je bila pri Sv. Lov-rcncu slovesna sveta maša, pri kateri jc g. župnik govoril gasilcem o pomenu organizacije, katere delo in namen je — ljubezen do bližnjega. Posebno mnogo ljudi se jc zbralo v Prožinu ob 2 pcpoldne, kjer je bila slovesna blagoslavitev nove motorne brizgalne Iz Celja sta sc pripeljala podpredsednik narodne skupščine narodni poslancc g. Alojzij Mihclčič in župni starešina in podstarešina Gasilske Zajednice g. Konrad Gologranec. Po blagoslovitvi jc spregovoril g. poslanec Mihclčič in izrekel gasilcem čestitke. Zupni starešina g. Konrad Golo-granc jc imel nato krasen in vzpodbuden govor, da naj sc gasilci še z večjim veseljem oklepajo svoje organizacije, da bodo tudi oni lahko čez leta obhajali jubilej, in se ob tem jubileju veselili svojega dela za svoijo občino in za narod.
c V celjski bolnišnici jc umrla 10-letna hči posestnika Kralj Slavica. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožilje!
c Z voza ie padel v Hudinji pri Vitanju 36-letni posestnik Kušer Konrad in si zlomil desna notfo v členku.
c Usoden padec s kozolca. V Lcvcu pri Celju je padla 13-letna hči posestnika Zupane Vera in dobila nevarne poškodbe na glavi in vsem telesu.
c Še o vlomilcu Avžnerju. V soboto smo poročali, da je Avžncr priznal že 15 vlomov v teharski občini in celjski okolici. Pono.no moramo pribiti, da ga je aretiral stražnik Gajšek Alojz, ki je za-sapil vlomilca, ko je spal na nekem kozolcu na Babnem. Sr-eča je bila, da je Avžner spal in ni slišal stražnika, ki se je priplazil do njega in ga ore-senetil, da ni mogel uiti ali celo uporabili orožje, ki ga je nosil nabitega s sabo.
V odgovor g. K. Doberšku
v »Večernikuc z dne 14. julija 1939 je g. Ka-rol Doberšek pod naslovom »Pismo uredniku« napadel mene osebno kot župana in banskega svetnika, kakor tudi celokupni občinski odbor, češ, da nikakor nismo storili svoje dolžnosti in da smo mi zakrivili, da je bil prenešen sedež ok rajnega načelstva, kakor tudi davčne uprave v Dravograd.
Ugotoviti moram, da je bila naša občina s preselitvijo sedeža okrajnega načelstva ter davčne uprave v Dravograd jako udarjena, tako v gospodarskem, kakor s stališča njenega ugleda. Občinski odbor je podvzel vse, da do te premestitve ne bi prišlo,- Izvedli smo nešteto intervenci j, tako pri banski upravi kakor tudi pri ministrstvu za finance. Ker naše intervencije niso uspele, je smatral občinski odbor potrebno, da skupno z menoj odstopi, kar se jo tudi zgodilo na seji due 9. julija 1939.
Kakor sem poučen, so ta naš korak odobrili vsi, nikakor pa ta korak ni pogodu g. Karlu Doberšku, kateri skuša s svojim člankom v »Večer-niku« delati razdor v popolnoma enotnem mišljenju vseh prevaljskih občanov.
Ugotoviti moram, da bi se g. Doberšek moral že iz ljubezni do Prevali, ki so mu toliko pomagale, prav tako pridružiti naši akciji, ne pa s pisanjem skušati ustvarjati razdor.
Ugotoviti pa je nadalje potrebno, da je bil sedež okraja iz Prevalj premeščen v Dravograd v času, ko je bil g. Doberšek narodni poslanec. Njegova dolžnost bi takrat bila, da bi bil v znak protesta odstopil, ali se drugače pobrigal, da bi bila premestitev sedeža razveljavljena. G. Doberšek torej nima prav nobene pravice delati očitke občinskemu odboru ne glede na to, da so neutemeljeni. G. Karol Doberšek pa tudi pozablja, da je pred leti, ko je bil prestavljen v Pilštajn, prosil prav tiste občinske odbornike, katere sedaj v »Ve-černiku« napada, da hi se zanj zavzeli, da bi ostal še dalje na Prevaljah, kar so ti odborniki tudi možato in z uspehom storili.
Naše ljudstvo 1k> takšno ravnanje g. Doberška znalo pravilno presoditi in vrednotiti.
Na napad g. Doberška zaradi naših ljudi ne bi odgovarjal, ker je g. Doberšek v našem okraju dobro poznan in je tudi njegov izpad proti meni in proti občinskemu odboru nevažen, toda storiti sem to moral rcsnici na ljubo.
Jurij Kugovnik, bivši član ban. sveta in predsed. občine Prevalje.
Ponesrečeno francosko podmornico »Feniks« skušajo dvigniti
Iz Saigona poročajo z dne 12 julija: Združenim močem francoskih in ameriških reševalnih moštev sc je zdaj posrečilo natančna dognati lego francoske podmornice »Feniks«. Reševalna dela so zdaj toliko napredovala, da so potapljači privezali vrvi na podmornico. Podmornica leži v poševni legi 30 stopinj na divje razklanem, skalnatem dnu kitajskega morja, v globini 90 metrov Ker ni zadostnega števila pontonov, no morali opustiti misel, da bi podmornico najprej dvignili in jo potem izvlekli iz morja Skušali bodo pa to podmornico z ameriško ladjo »Pigeon« in francosko reševalna iadjo »Vaieureux« počasi odpeljati z morskega dna na plitvo.
KULTURNI OBZORNIK
Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani
je imela 12. t. m. svojo IV. glavno skupščino in posebno glavno skupščino pod predsedstvom glavnega tajnika prol. g. Kreka. Na IV. glavni skupščini je Akademija med drugim obravnavala tudi knjižni program 7.a tekoče poslovno leto. Sklenjeno je bilo, da Ik> Akademija v filozofsko-filološko-bistoričnem razredu izdala štiri knjige, in sicer Euchologiuin sinaiticum, faksi mili rano edicijo staro-cerkveno-slovanskega molitvenega zl>ornika, ki se nahaja na gori Sinai; uvodno študijo in ri ri Isk i prepis glagolskega teksta je priredil predsednik Akademije profesor Kajko Nahtigal; dalje knjigo Viri za zgodovino Slovencev, I. Srednjeveški urbarji, 1. del: Urbarji salchurške nadškofije na Slovenskem, priredil redni član Akademije prof. M. Kos, knjigo Gradivo za kulturno zgodovino Slovencev. I. Korespondenca Kopitar-Cojz, I. del, priredil redni član prof. dr. Fr. Kidrič, in knjigo prof. Fr. V e b r a . Vprašanje stvarnosti. Pravni razred bol letos začel z izdajo pravnih spomenikov slovenskega naroda in objavil prvo knjigo te serije: Gorske bukve iz peresa rednega člana prof. M. Dolenca, razen tega pa izdal prvi zvezek pravno-znanslvenih razprav, pri katerem sodelujejo redni člani in drugi znanstveniki, ki njihovi prispevki bodo sprejeli. Podobno se bo letos tudi matematično-prirodoslovni razred moral zadovoljiti z izdajo prvega zvezka strokovnih razprav. Samo umetniški razred v tekočem poslovnem letu ne 1k> mogel stopiti v javuost, ker sredstva za to ne zadoščajo več.
Posebna glavna skupščina je razpravljala o sklepnem računu za poslovno dobo do 31. marca letos, o poročilu nadzornega odbora in o predlogu državnega proračuna za bodoče proračunsko leto 1940-41, kar vse je skupščina soglasno odobrila. V proračunskem predlogu za leto 1940-41 in njegovem ekspozeju so navedene tudi publikacije, ki jih namerava Akademija izdati v bodočem poslovnem letu. Tu naj bodo zlasti omenjena sledeča dela: v filozofsko-filološko-historičnem razredu drugi del Euhologija in Korespondence Kopitar-Cojz ter I. knjiga Razprav tega razreda; v pravnem razredu drugi del Pravnih spomenikov slovenskega naroda in drugi zvezek pravno-znanstvenih razprav, v matematično,prirodoslovnem razredu ena matematična, ena kemijska razprava in Zbornik pet pri rodoslovni h razprav z ilustracijami. Razen lega pa predvideva I. razred pripravljalna dela za veliki historični in etimološki slovar, nabiranje dialektološkega in etnografske-ma materiala in pripravljalna dela za lingvistični atlas slovenskega jezika. Pravni razred začne pripravljati moderno pravno in sodno-niedicinsko terminologijo in nabirati gradivo pravne folklore ter popisovanje urbarijev v Sloveniji. Matema-
tično - prirodoslovni razred predvideva prirodo-slovna raziskavanja v terenu v Sloveniji, umetniški razred pa organizacijo posameznih odsekov in nabiranje folklornega materiala, zlasti narodnih pesmi z napevi.
Iz vsega lega se vidi, da je Akademija v čvrstem razmahu in dobro pripravljena, da se takoj v začetku kar najčastneje predstavlja znanstvenemu svetu. Obžalovati je le, da glavni tajnik ni imel mnogo poročati o denarnih jKxlporah, ki bi jih namenil slovenski narod svojemu najvišjemu znanstvenemu zavodu. Pozdraviti je dragoceno dopolnitev akademijske biblioteke, ki jo je omogočil redni član Aleš Ušenčnik s svojo daritvijo po|K)lnih letnikov slovenskih revij, subvencijo dravske Danovine in mesta Ljubljana in prav tako podporo senata, za katero se ima Akademija zahvaliti pred vsem predsedniku seuata, g. dr. Antonu Korošcu.
Toda ostala slovenska mesta, slovenski denarni zavodi in imoviti gospodarstveniki sloje še vedno desiinteresirano ob strani. Tu je pač umestno, poudarjati, da more država znanstvene akademije le podpirati, da pa je vzdrževanje in pro-cvit akademij povsod in od nekdaj izključno le častna zadeva naroda, ki mora svoji akademiji dajati materialna sredstva za njeno udejstvd-vanje in s tem dokazati, da je olxstoj njegove akademije postulat njegove visoke kulture. Saj je pred vsem tudi narod deležen slovesa, ki ga uživa njegova najvišja znanstvena ustanova zlasti v tujem znanstvenem svetu. Tako sta Srska Kraljevska Akademija v Belgradu in Jugoslovanska Akamedija znanosti in umetnosti v Zagrebu fun-dirani z bogatimi ustanovami, daritvami in volili srbskih odnosno hrvatskih mecenov. Država jima daje razmeroma majhno pomoč.
Naša Akademija v tekočem poslovnem letu ne samo, da je od države dobila samo neznaten kredit 21.000 din za tisk in honorar publikacij štirih razredov, kar komaj zadošča za izdajo ene knjige, temveč se je noben slovenski denarni zavod, noben imovit Slovenec ni spomnil z daritvijo ali volilom. Kljub temu bo Akademija s svojimi skromnimi sredstvi že v prvem letu dokazala, da se krepko afirmira. Pojde pa to samo z žrtvovanjem pretežnega dela njene imovine. Če se niti v prihodnjem letu gmotno stanje ne bo znatno izboljšalo in če zlasti slovenski narod sam svoji Akademiji ne l>o priskočil na pomoč s primernimi gmotnimi podporami, bodo Slovenci s tem svoji lepo razvijajoči se ustanovi sami oneniogočevali nadaljnje uspešno udejstvovanje. Toliko smo mogli posneti iz ekspozeja, ki nam ga je flal na razpolago glavni tajnik.
Smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da širšo javnost o tem obvestimo.
Čudovita zveza usode moža in žene
Damir Feigel - šestdesetletnik
18. julija 1879. je v Idriji zagledal luč sveta Damir Feigel, poleg Murnika, Mil-cinskega in »kanibal-skega« Menringerja eden naših najboljših humoristov. Šegavost in sočen izraz je dobil doma, kajti Idrij-čani so znani kot veseli ljudje, ki si tudi preko hudih časov pomagajo s poskočno pesmijo in domačo, dostikrat krepko opo-prano šalo. Iz rojstnega mesta je Feigel prišel na goriško gimnazijo. čeprav je Idrija takrat držala zveze bolj z Ljubljano kot s katerim drugim slovenskim mestom. O gimnazijskih letih pri]>oveduje sani v taijigi »Ob obratu stoletja* (Trst. 1(131). Feigel je namreč maturiral 1. 1000. Takrat so se po Goriškem kresali duhovi v narodnih in drugih bojih. Pravijo, da je duhoviti Damir z zdravim humorjem okrhal marsikatero puščico z nasprotne strani. Dostikrat je neslovenske profesorje spravil v hudo zadrego. Sani pripoveduje, da mu je v šolski nalogi ušla beseda »in den P rada len der \Veltgescliicbte« (v predalih svetovne zgodovine). Profesor, ki slovenščine ni poznal, je več mesecev v smrtnem strahu vpraševal najboljše germaniste vse Nemčije, ali ve.lo, odkod prihaja ta beseda, ki mu v ušesih zveni tako znano in polno, a ji ne ve pomena ne izvora. Ker je vsi nemški učenjaki niso poznali, je moral v razredu priznati 6\ojo nevednost.
Po maturi je Feigel šel na Dunaj študirat pravo. Dovršil ga ni. Pač pa se je oprijel časnikarstva in slovstvenega dela. Prvo samostojno knjigo je izdal 1. 1911. pri Bambergu v Ljubljani z naslovom »Pol litra vipavca«. Par let zatem je bila vojna in razdejanje sončne goriške dežele. Feigel je precej Časa vztrajal med granatami v napol porušeni Gorici. Iz begunstva se je potem vrnil, brž ko so razmere dopuščale. Posvetil se je zopet priljubljenemu časnikarstvu. Pomagal je pri mnogih goriških in tržaških listih in zlasti pri knjigah Goriške Matice. Rasti pa je začela tudi vrsta njegovih knjig. Danes jih je pred nami štirinajst, petnajsta se pripravlja.
Iz novega ozračja, ki je nastalo na Goriškem po vojni, se je Feiglov duh spustil na svetle poljane proste in brezskrbne domišljije, ki ga večkrat popelje v deželo nemogočega, kjer kupoma lože neverjetni, a lepi motivi. Feigel ni grabežljiv. Vzame eno samo misel, jo prenese na realna tla vsakdanjega življenja ter jo postavi pred bralca kot dognano in obče priznano dejstvo. Na tej p&dlagi zgradi potem zgodbo, ki se vrši po vseh pravilih običajne logiko. Tako je v »Čudežnem očesu< (1930) pokazal iznajdbo, ki jo lahko denes pod klobuk in z njo pogledaš v dušo vsakega človeka, da ti ne uide nobena še tako skrita misel. : Kolumb« (1932) sloni na zamenjavi možgan, ki se je zgodila v bolnišnici pri operaciji dveh istočasno ponesrečenih. »Čarovnik brez dovoljenja« (1933) iznajde liliputator, s katerim pomanjša odrasle ljudi, da dobijo otroško postavo. »Faraon v fraku« (1929) je egiptovska mumija, ki po tisočletnem spanju za pokoro zopet oživi, uteče iz mestnega muzeja in povzroča zmešnjave, dokler no poteče čas njegove pokoro. Tudi »Pasja dlaka« (192<>). »Na skrivnostnih tleh« (1929) in »Okoli sveta (1935) vsebujejo podobno neverjetne donns-ieke. Okoli glavnega junaka pa vedno zbira pisano množico uradnikov, zdravnikov, detektivov, posestnikov, trgovcev i. dr., ki dejanje zapletajo,
da je veselje.
Svojevrstna je knjiga »Brezen« (1901; ponatis it »Mladike« 1322), kt groteskno obravnava davno
zgodovino naših krajev ter pripoveduje o vseh narodih, ki so se kdaj valili preko brezenske zemlje, a danes o njih ni niti sledu.
Smeh je dar božji, potreben kot kruh, zato voščimo D. Foiglu, da bi ga še dolgo stresal iz svojega neusahljivega vira.	m. n.
Spominski zbornik Slovenije. To dni izide dolgo in težko pričakovani »Spominski zbornik Slovenije«. Da se je delo zakasnilo, je pripisovati zlasti dejstvu, da je obseg izredno narastel. Namesto prvotno napovedanih 300 strani, obsega zbornik nad 700 strani in se je s tem tudi zelo povečala kakovost dela, ker so prispevki lahko izšli v prvotno nameravanem obsegu, kakor so si ga zamišljali avtorji. Tudi tehnična oprema dela bo znatno izboljšana v primeri s prvotno napovedjo. Zlasti bo lepa vezava, ki je povzročila tudi znatno povečanje stroškov.
Ker je obseg dela izredno narastel, izboljšala pa tudi tehnična oprema,, je razumljivo, da so narasli tudi stroški za delo. Zaradi tega je bila uprava prisiljena zvišati prvotno najavljeno ceno 150 din na 195 din. To povišanje v primeri s povečanjem obsega dola ni znatno. Kajti pomisliti je treba, da se je obseg več kot podvojil, nadalje se je znatno izboljšala tudi oprema knjige.
Uprava je stremela za tem, da bi bilo povečanje obsega dela in tehnične opreme čim manj občutno za naročnike, vendar so stroški toliko narasli, da je bila prisiljena zvišati naročniško cono. Pomisliti je treba, da stane zbornik v knjigarnah 300 din, tako da so naročniki znatno na boljšem pred ostalimi kupci.
Spominski zbornik Slovenije bo v kratkem v rokah naročnikov ter se bo dobil v vseh knjigarnah.
Književni glasnik, izdaja Mohorjeva družba, št. 2., loto 6., prinaša zanimiv članek prof. Šolarja »Ali Mohorjevo knjige niso več potrebne?« Kakor je v prejšnjih številkah začel vprašanje slovenskih ijudskih povesti ter jih afirmiral tudi za današnji čas, tako je zdaj načel vprašanje časnikarske in knjižne literature ter potrebo mohorskih knjig za vsako kmečko hišo že zato, da si more ustanoviti vsak slovenski dom svojo majhno knjižnico in tako dobiti spoštovanje do lepe knjige. Zanimivo je Jalnovo priznanje, kako je vznikla njegova povest »Cvetkova Cilka« ter kako jo je pisal in komu je namenjena. Dalje je ocenjena knjiga dr. Ze-bota: »Korporativno narodno gospodarstvo« ter naznanjena nova knjiga »Štirideset let babica«, ki bo v kratkem izšla, kakor tudi Detolovi zbrani spisi IV. zvezek (Trojka) ter dr. Andreja Gosarja »Socialni nauk Cerkve«. Na kraju je nekaj ocen knjig, ki so izšle letos pri Mohorjevi družbi.
Štefan Jerko-čiček: Poglejmo se. — 135 karikatur. — Ljubljana 1939. Časopis Posebna izdaja, ki izhaja v Ljubljani in predstavlja sedaj slovensko karikaturo, kolikor jo je, je izdala v ponatisu teh 135 karikatur, izišlih mod letom v Posebni izdaji. V huitiorju in satiri smo Slovenci čudovito slabo zastopani ter resnično nismo rodili nobenega velikega humorista in komaj karikaturista. V književnosti je hotel biti Cankar, v risbi pa Smrekar, ki pa je s svojo umetnostjo kmalu nasedel na neki surovosti. In prav iz te Smrekar-jeve karikature izhaja tudi Štefan Jerko-čiček, ki mu smisla za politično satiro ne moremo odrekati ter je včasih izredno dober in oster ter pravičen, drugikrat pa se že naklanja k Smrekar-jevi surovi bolestnosti, kar je nevarnost, da iz duhovitosti pade v neokusnost. Vsebina teh karikatur je političen obračun z obema slovenskima strankama (.1RZ in JNS) ter nazorna predstava slovenskega položaja v današnjem domačem, državnem in svetovnem položaju, kakor si ga predstavlja človek, ki z grenkim humorjem motri današnji čas.
Italijanski listi poročajo o žalostnem dogodku, ki se ze te dni pripetil v vasici blizu Savone. Ondi je živel mlad elektromehanik s svojo ženo, ki je bila že več let gluhonema. Vsako jutro se je mož odpravil na delo i>ri električnem vodu visoke napetosti in se je šele zvečer vrnil. Nedavno je bilo treba odstraniti majhno škodo na električnem drogu, tako da je moral delavec splezati nanj. Komaj je bil na vrhu, je žo dobil strahovit električni sunek, ki mu je povzročil jx> vsem telesu hude ojiokline. Šele čez nekaj minut ga je njegov tovariš našel; visel je na jermenu na drogu. Takoj je bil prepeljan v bolnišnico.
Medtem ko se je razvijala ta žaloigra, pa se je začela jx)iiosrečenceva žena. ki je bila v hiši, silno vznemirjati. Začela je celo izgovarjati glasove in nenadoma jo spet slišala in je začela gladko govoriti; rekia je, da mora svojemu možu koj telelonirati. Vse to pa se je zgodilo, kot so dognali pozneje, vprav ob tistem času, ko se je njen mož ponesrečil in tako je dobila kar j>o telefonu sjx>ročiIo o njegovi nezgodi. Takoj je odhitela v bolnišnico, kamor je prispela nekaj minut l>red moževo smrtjo, vprav ob času, da se je mogla ob smrtni uri i>osloviti od njega. 104 LETNA ŽENA izpije vsak dan tri šilce žganja
V Norton Cartageu, blizu Canterburyja v Angliji, je te dni obhajala nirs. Louisa Lavrett svojo 104 letnico življenja. Vsak dan izpije tri šilce viskija, to je na teden eno steklenico, katero ji podari občina njenega rojstnega kraja, saj je sama jako revna.
Mrs. Lavrett, ki 6e še spominja, da je bila 1. 1852. na pogrebu vojvode Wellingtonskega, živi s svojim 84 letnim »sinkom« skupaj, ki pa, v nasprotju s svojo materjo, niti ne ve, kaj je vviski. On tudi ne sme videti, kadar mati po trikrat na
dan pije žganje. »Mislim, da ni prav,« je rekla na svoj 104. rojstni dan časnikarjem, »če bi otrok videl, da njegova mati pije žganje. Doslej se mi je Se zmeraj posrečilo, da sem Jamesa obvarovala še sleherne izkušnjave«. ln 84 letni James, ki so ga pozneje iz|>raševali, je rekel: »Mama mi dovoli, da' grem po enkrat na teden ven. Toda ob sedmih zvečer moram biti že spet nazaj.« ____
Dino Grandi, bivši italijanski poslanik v Londonu, je postal italijanski pravosodni minister.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Drž. atletsko prven. v deseteroboju
Na ljubljanskem stadionu se je vršilo v soboto in nedeljo tekmovanje za državno atletsko prvenstvo v deseteroboju. Je to najtežje in obenem najbolj vsestransko lahkoatletsko tekmovanje, ki zahteva od vsakega tekmovalca vsestransko izvežba-nost in seveda vztrajnost. Tekmovalci v letošnjem tekmovanju ta deseteroboj so se takole plasirali:
1.	Klinar Janez (SK Planina) 5390 točk;
2.	Jurkovič Srdjan (Concordija, Zagreb) 4987 t,j
8. Polak Bojan (ASK Primorje) 4843 točk;
4.	Inž. Soštarič Nik, (Maraton, Zagreb) 4796 t.;
5.	Balgavi Štefan (Maribor, Železničar) 4102 t.
Istočasno se je vršil maratonski tek, ki je
bil j>a zelo slabo organiziran. Tekmovalci so namreč močno zašli in so vsled tega tekli 50 km namesto 42 kakor so vedno maratonske proge bile doslej dolge. Prvi je prišel na cilj Zagrebčan Garef (Concordia) v času 3:39:30, drugi je bil zopet Zagrebčan Krajcer (Concordia), v času 3:47:26 pa je pritekel kot tretji Ilirijan Kvas. Na cilj so prišli od vseh desetih tekačev — kolikor jih je startalo — samo ti trije.
Motociklistične in kolesarske dirke na Jezerski vrh
Gorenjski moloklub je priredil v nedeljo motociklistične in kolesarske dirke na Jezerski vrh, ki so takole izpadle:
Motorji do 125 kub. cm:
1. Fantini Valter (Hermes) na DKW 5:51;
Motorji do 200 ccm turni: 1. Markič Miha, I. G. M. (Ziindap) 5:47 4 pet
Motorji do 250 ccm turni: 1. Nadižar Franc, I. G. M. (Puch 250) 5:22 3 pet.
Časi inozemcev: 1. Herman Latschacher, NSSK (500 NSU Šport) 4:41 4 pet.
Kolesarji lahke kategorije: 1. Jemc Ciril, Zarja, Jesenice, 14:8.
Kolesarji težke kategorije: 1. Mulej Alojz, Zarja, Jesenice, 14:55.
Motorji do 350 kub. cm turni: 1. Bar Vinko I. G. M. 350 I)KW 5:13 4 pet.
Motorji nad 350 kub. cm turni: 1. Bar Vinko, I. G. M. 350 DKW 5:10 2 pet.
Motorji do 350 kub. cm. športni: 1. Breznik Dušan, Autoklub. 250 DKW, 4:57.
Motorji do 1000 kub. cm. špotni: 1. Cihlar Jože. Autoklub, 500 BMW, 4:26 2 pet. (s tem je dosegel najboljši čas dneva, povprečna brzina: 58 km).
Motorji s prikolico: 1. Kurnik Franc 1. G. M. 600 BMW, 5:24 2 pet.
JNZ: HŠS
V Zagrebu so imeli sestanek zastopniki Ju-goslov. nogometne zveze in zastopniki Hrvatske šjiortne sloge. Teh razgovorov sta se udeležila tudi predsednik ljubljanske nogometne zveze g. Kosti in Buljevič. Razgovori so trajali celih 12 ur. Zastopniki JNZ so pristali na reorganizacijo, toda na 6 pokrajinskih zvez, in sicer v Slovenijo, Hrvatsko. Bosno. Vojvodino, Srbijo in Macedonijo, katere bi vezala vrhovna zveza, ki bi v resnici reprezentirala naš nogomet v tujini. JNZ. nikakor noče pristati na predlog Hrvatske športne sloge po ustanovitvi dveh lig. Slovenski zastopniki so se zodinili s hrvatskimi v tem. da vstopijo v Hrvatsko ligo z dvema kluboma, in sicer z SK Ljubljano in SK Mariborom. Tako bi v Hrvatski ligi zdaj nastopalo 12 klubov. Pri tem vprašanju so se pogajanja razbila, ker Hrvatska š|>ortna sloga ni hotela popustiti. Postavljenih je bilo več predlogov, med njimi tudi predlog Buljeviča iz Ljubljane. Ta predlaga, naj se Gradjanski, Hajduk in Hašk vrnejo v skupno ligo, Sašk, Bačka, Split, Ljubljana in drugi klubi Hrvatske ligo pa bi igrali kvalifikacijske tekme in bi dvoje najboljših moštev tudi sodelovalo v skupni ligi. Tako bi bilo v skupni ligi 5 klubov Hrvatske športne sloge. 7 pa v belgra!*ki skupini. Pogajanja se bodo nadaljevala. Na eni strani stoji Hrvatska športna sloga, ki no odstopi od svojega predloga dveh lig, na drugi strani pa je JNZ, ki teh dveh lig noče dovoliti. če l>o JNZ že na svoii seji prihodnji torek izključila vseh teh 218 klbfov. potem je prelom med JNZ in tako imenovanimi »zapadnimi člani te zveze« dokončen. Zastopniki Hrvatske š[>ortne sloge se zavedajo, da danes, ko je vprašanje reorganizacije JNZ že toliko napredovalo, ne morejo in ne smejo popustiti. Pri tem pa 'jih podpirajo tudi slovenski klubi.
Atletski dvoboj Nemčija : Italija
Nemški in italijanski lahkoatleti so se pomerili v Milanu, ki so postavili zelo lepe rezultate. Zlasti je treba omeniti nov svetovni rekord v teku na 800 in, ki ga je postavil nemški atlet Harbig
v času 1:46,7 min. Ostali rezultati pa takole izgledajo:
Met kladiva: 1. Blask (Nemčija) 56.32 m; 2. Stork (N) 53.19; 3. Venazzetti (Italija) 47.45; 4. Taddia (I) 45.95.
Tek na 1500 m: Mehlhose (N) 3:53.2; 2. Jakob (N) 3:54.8; 3. Vilale (I) 3:57.4; 4. Zippoli (I) 4:16.8.
Tek na 200 m: 1. Mariani (I) 21.2 (nov italijanski rekord).; 2. Scheuring (N) 21.2; 3. Necker-mann (N) 21.3: 4. Gonelli (I) 21.7.
Skok v višino: 1. I.anghoff (N) 190 cm; 2. Campagner (I) 1.90; 3. Gehmert (N) 1.90; 4. Do-nadoni (I) 1.85.
Tek na 800 m: 1. Harbig (N) 1:46.6; 2 Lanzi (I) 1:49.9; 3. Brandscheit (N) 1:50; 4. Bellini (I) 1:52.6.
Tek na 400m čez zapreke: Holling (N) 52.6; 2. Glaw (N) 54.4; 3. Russu (I) 54.7; 4. Lualdi (I) 56.1.
Met kopja: 1. Berg (N) 63.81 m; 2. Biisse (N) 62.07; Rossi (I) 56.42; 4. Orei (I) 55.20.
Triskok: 1. Hock (N) 14.53 m; 2. Bini (I) 14.45; 3. Turco (I) 14.45; 4. Siebe (N) 14.29.
Tek na 10.000 m: 1. Svring (N) 31:23.2; 2. Be-viacua (1) 31:25.2; 3. Eberhard (N) 31:52.4; 4. To-rassa (I) 32:44.2.
Po prvem dnevu je vodila Nemčija z 23 točkami. Stanje točk je bilo 56.50 : 35.50.
■<• Tek na 100 m: 1. Scheuring (N) 10.4; 2. Mariani (I) isti čas: 3. Neckermann (N); 4. Daelli (I)
Tek na 110 m preko zaprek: 1. Kumpmann (N) 14.8; 2. Wagner (N), 3. Obervveger (I); 4. Eri-tale (I).
Met krogle: 1. Blask (N) 16.62 m; 2. Storch (N) 16.11; 3. in 4. Italijana.
Tek na 5000 m: 1. Schaumburg (N) 14:53.8; 2 Nemec, 3. Italijan.
Skok s palico. 1. Langboff 4.26 m; 2. Romeo (I) 3.90 m: 3. Obervveger (f).
Met diska 1. Lainpert (N) 51.53 m; 2. Obervveger (I).
Tek na 400 m: 1. Harbig (N) 46.7 (nov nemški rekord); 2. Lanzi (I); 3. Missoni (I); 4. Ha-mann (N).
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Nemčija 40.6; 2. Italija.
Štafeta 4 krat 400 m: 1. Nemčija 30.10; 2. Italija.
Nemci so premagali Italijane v atletiki z lahkoto. Rezultati pa, ki so bili postavljeni v Milanu v soboto in danes, predstavljajo neverjeten uspeh nemškega športa.
Drž. prvenstvo juniorjev-atletov
V Mariboru se je vršilo tekmovanje v lahko-atletiki za omladince iri juniorje. Doseženi so bili tile rezultati:
Juniorji C: 1. Lcmčarič (Maraton) 2204 točke, 2. Stranič (Železničar) 1969.75, 3. Bačnik (Železničar) 1860 75, 4. Abramovič (Hašk. Zagreb) 1840.
Omladinci: 1. Gregorovič (Železničar) 2329, 2. Mlakar (Železničar) 2147, 3. Horjak (SK Celje) 1973., 4. Zorko (Železničar) 1914.
Najboljši rezultati v peteroboju so: tek 200 m Mlakar (Rapid) in Lončarič (Maraton) 25 sekund. Skak v daljavo Zorko (Železničar) 610 cm, Lončarič (Maraton) 606 cm. met kojjja Gregorovič (Zel.) 48.74 m: disk Abramovič (Hašk) 34.25 m; tek 1500 metrov Fischbach (Rapid) 5:01, Lončarič 5:07.
Nogomet
Ljubljana : Maribor 5:1 (4:1)
Juniorski prvak LNP je postala Ljubljana s skupnim seorem 4:2. Nedeljsko temo pa je dobil Maribor z rezultatom 2:1.
Tenis: Concordia : ISSK Maribor
Zmaga zagrebške Concordie 4 ; 2.
Maribor, 16. julija.
Danes dopoldne se je vrli! n? lepih teniških igriščih ISSK Mariboja turnir med zagrebško Con-cordio in igralci ISSK Maribora. Vreme je bilo krasno, dasi precej vetrovno Concordia je poslala v Maribor svojo pamlaieno in radi tega še mnogo obetajočo ekipo, ki je izpolnila tudi vsa pričakovanja. Šarič (Concordia) je danes igralec največjega formata, ki ga odlikuje poipolno tehnično znanje. Tudi ostali igralci Concordie Strok, Krznar in Balog so znani, ki so žc večkrat nastopili pri turnirjih, ISSK Maribor je poslal v boj svoije znane bele mušketirje Albaneža, Malija, Škapina in Tončiča, ki so nudili v vseh igrah Zagrebčanom močan odpor. Končni rezultati 6o sledeči:
Albaneže (M) : Sarič (C) 4:6, 6:3, 5:7.
Mali (M) : Krznar (C) 6:1, 4:6, 1:6.
Tončič (M) : Strok (C) 4:6, 6:2, 5:7,
Skapin (M) : Balog (C) 6:2, 6:2. DoubI:
Albaneže—Skapin (M) : Sarič—Balog (C) 6:3,
63.
Mali—Tončič : Krznar—Strok 6:1, 6:1. Vj

40 letni škofovski jubilej metropolita Szeptyckega
Pred nekaj dnevi je zaslužni grško-katoliški nadškof v Lvovu, metroi»olit Andrij Szeptyckyj obhajal svoj 40-letni škofovski jubilej. Sveti oče je zaslužnemu cerkvenemu knezu |*>slal lastnoročno pisanje, kjer mu čestita iu ga hkrati imenuje za pape&kega prestolnega |>ol>očnika
Msgr. Andrij Szeptyckyj izhaja iz stare ukrajinske grofovske rodbine, iz katere je izšlo že veliko zaslužnih mož in cerkvenih dostojaiistve-nikov. Eden njegovih prednikov, Atanazij Szep-tyckyj, ki je bil v letih 1728—171« metropoli! v Mohilevu, je uvedel več novih smernic v unijatsko cerkev. 1'astaviti je dal cerkev sv. Jurija v Lvovu ir. je organiziral red hazilijsncev.
Jubilant je član bazilijanskega reda. L. 1809 je bil imenovan za škofa v Slanislavovu; zdaj vlada kot nadškof in metropolit v Lvovu. Szepty-ckvj je ustanovitelj ukrajinskega narodnega muzeja in teološke akademije v Lvovu. Leta 1014 ga je ruska vlada zaradi njegove zvestobe do grško-katoliške vere izgnala v Rusijo, odkoder se je leta 1917 vrnil v Lvov.
Bojevniki na Zaplazu
Dobrunjska skupina bojevnikov je priredila
preteklo nedeljo za tovariše in njihove družinske člane izlet na Zaplaz, da se pri M. B. spomnijo padlih tovarišev, zlasti onih z naše Dolenjske. Opravilo se je vršilo s pridružitvijo bojevnikov iz okoliških župnij, reči smemo kar veličastno. Duhovno opravilo je opravil član Zveznega odbora, bivši vojni kurat in trnovski župnik g. Janko Cegnar, ki je daroval sveto mašo in se spominjal vseh, zlasti pa v vojni padlih onih, ki so hrepeneli, da se priporočijo M. B. na Zaplazu. V cerkvenem govoru je govornik omenjal, da pri svojih sestankih bivši bojevniki poudarjajo troje, za kar se trudijo in za kar molijo: mir, za katerega moramo prositi, ker je dar božji, zaupanje v Boga in priprošnjo M. B. in svet spomin na one, ki so v vojni padli in dali svoje življenje.
Po končani božji službi je pred cerkvijo član Zveznega odbora g. Košir Franc v svojem govoru na zbrane bojevnike poudarjal, da živimo v časih, popolnoma podobnim časom pred svetovno vojno, polnim nevarnosti, ki pa ne prihajajo iz mas ljudstva, temveč od podtalnih sil, ki zasledujejo svoje namene. Poudarjal je; da posamezni zakoni pred vojno niso imeli moralne moči, ker jim je manjkala notranja sila, ki obvlada in obveže človeška srca in duše. Najvišji zakon je vest, usmerjena v božjo pravico in dolžnost. Bojevniki delujejo za medsebojno ljubezen in edinost in s tem v svojem delokrogu delujejo za mir, prav v smislu naših najvišjih državnih voditeljev.
Pri prijateljskem sestanku, ki je sledil v Čatežu, katerega so se udeležili bojevniki in njihovi prijatelji v obilnem številu, se je pokazalo, da v vrstah bojevnikov vlada še vedno ona zavidljiva edinost in prijateljstvo, ki je marsikje v naši družbi pomanjkljiva in jo pogrešamo. Pri tem se-
z novo delujočo tvarino je priznan kot izvrstno sredstvo proti prhljaju in izpadanju las.
§u&jSiri -MASTEN
vsebuje poleg preizkušenih delujočih sestavin Trilysina tudi fino razdeljen dodatek masti, ter služi odlično onim, ki imajo suhe, trde in nelepe lase.
' §I%Sirv MASTEN IN BREZ MASTI
stanku, ki se ga je udeležil tudi domači gospod župnik in duhovni svetnik Povše, so se bojevniki iskreno zahvalili njemu za ljubezen in naklonjenost in mu iz srca čestitali k njegovemu godu, ki ga je obhajal prejšnji dan, in njegovemu 37 letnemu delovanju v Čatežu.
Petorčice niso nikdar tepene
Veliko je bilo že vzgojeslovnega prerekanja in besedovanja, ali spada tepež na seznam vzgo-jeslovnih metod ali ne. Glede na kanadsko svetovno čudo, petorčice družine Dionne, ki so posebne varovanke angleškega kralja, je v tej zadevi že padla odločitev, kakor se je njihov zdravnik, dr. Dafoe, izrazil časnikarjem. Teh pet malih dekletc, ki so zdaj stare po pet let, niso bile in niso nikoli tepene. V njih hiši je majhna, mirna soba v vzgojeslovne namene. In če bi katera od petorčič morala biti tepena, pa io zapro za kratek čas v to sobo, kjer naj premišlja o svojem prestopku. Druge štiri kažejo potem s prstom nanjo in se norčujejo iz nje. In to je doslej še zmeraj pomagalo.
Spet meteor
Iz Detroita poročajo 12. julija: Nocoj smo opazovali velikanski meteor, ki je brzel pro.i zemlji. Dozdeva se, da je bržkone zgrmel na zemljo kakih 20—80 km severno od Detroita pri mestu Mount Clemens ob jezeru St. Clai. Policija skuša z vprašanji po telefonu dognati, kam da je padel meteor in če je povzročil kaj nesrečo.	(
Francoski kolonialni minister Mandel hodi s črnimf vladarji po Parizu in fini osebno razkazuje zna-
menitosti.
Arabska verska ločina na sodišču
Velika razprava v Alžiru
Kasbah v Alžiru je eden od najskrivnostnejših mestnih delov mesta. Desetkrat bolj je nevaren ikot pristaniški del v Marseillu in dvajsetkrat bolj kot zabavni prostor v Singapuru in je bolj nepregleden kot labirint na Kreti. Nešteto zločincev se ondi po več let potika in skriva. Mnogo moških in žensk je za zmeraj izginilo v tistih ozkih ulicah. Pred tremi leti pa je bil tam izvršen umor, ki je v vsem mohamedanskem svetu povzročil velikansko senzacijo. Veliki mufti iz Alžira, Si Ben-dali Amor Mahmud je bil v Ulici de la Lyre umorjen. Zdaj so njegovi morilci na zatožni klopi.
Dva nasprotnika.
Bendali Amor Mahmud je bil kratkoviden starček, ki je ves dan bral koran in po turško molil. Vsak večer je ob sončnem zatonu klical svoje vernike v mošejo v Kasbahu, da počastijo Alaha in Mohameda. Bil je reven mož, a francoska vlada ga je obsula z odlikovanji in naslovi. Posnosno je nosil znak častne legije in več drugih odlikovanj na prsih. To mu je pa prineslo mnogo sovražnikov, ko pa je celo odklonil, da bi se udeležil odposlanstva, ki 6e je šlo v Pariz pritožit, so ga prišteli k izdajalcem Kasbaha.
Njegov najhujši nasprotnik je bil šejk E1 Okbi, voditelj odposlanstva in predsednik naprednega ikluba v Alžiru. Ta klub pa je bil hkrati sedež verske ločine ulema. Sejk E1 Okbi, ki je imel dolgo brado in žareče črne oči, je znal 6 svojimi vplivnimi besedami pridobiti množico za svojo versko občino. Kadar je stopil k ubogim krošnjar-jem in ribičem in jim s toplimi besedami govoril, so šli za njim ko zamaknjeni. Nekoč se je bil pri Damasku boril za arabsko svobodo in je bil na dvoru Ibd Sauda v visokih službah. Njegov' najstarejši brat ie velik emir v Meki, ki ga vsi Va-habiti poznajo in spoštujejo. Ni čudno, da so Alžirski Arabci videli v šejku E1 Okbiju svojega novega preroka. In če se je upal kar javno napadati starega Bendalija, ali ni bilo jasno, da ga morajo tudi drugi sovražiti?
Kako se je zgodil zločin?
Eden od ulemov, postopač Akaha, ki je bil že osemkrat obsojen radi kraje in uboja, 6i je posebno zapomnil besede svojega gospoda. Začel je prislu-Akavati glasovom, ki so mu prišepetavali, da ne bi ničesar tvegal, če bi, ., V Kasbahu ga ne bi izdali in nemara bi še obogatel. ..
Zjutraj 2. avgusta 1936 je Akaha stopil v stik r natakarjem Alijem ben Saidom, s prodajalcem časopisov Areckijem ben Hasanom in s krošnjarjem Kacemom ben Saidom. V turški kavarni so počakali, dokler se ni pojavil stari mufti. Ko so ga zagledali priti iz mošeje, so ga sledili do priljubljene Ulice de la Lyre, zakaj usmrtitev izdajalca naj bi se izvršila čim bolj javno. Tu je Ali ben Said, dvajsetletni mladenič, pristopil k starčku in ga prosil za mirovni poljub. In medtem ko se je mufti sklonil do njegovega čela, mu jc Akaha zasadil bodalo v hrbet. Bendali se je sesedel, in morilci so ga pustili obležati v cestncm jarku,
Prerok v taksiju.
Sto Arabcev in dvajset pomorščakov je bilo prisotnih, ko se je izvršil zločin. Niti trenili niso.
Ljudje, ki so šli mimo, so se ponaredili, ko da r.jso ničesar videli, in so šli tebi nič meni nič mirno dalje. Nikoli ne bi bili dobili morilcev, če bi jih ne bilo naznanilo dvoje deklet s ceste. Akaha je koj priznal in je povedal, da je šejk E1 Okbi započel zaroto, da mu je dal bodalo in mu obljubil 30.000 frankov nagrade. Šejka so koj prijeli, toda •čez nekaj dni je Akaha svojo izjavo preklical. »E1 Okbi je nedolžen,« je kriknil preiskovalnemu sodniku v obraz.
Zdaj se je ta prerok s taksijem pripeljal na sodišče in se ponudil za pričo. Ko je stopil v sodno dvorano, ni morilca Akaho niti pogledal. Ali bo njegova izjava rešila morilcu glavo? Katere osebe so zasnovale umor, če ga ni on? Nikoli ne bo mogoče razkriti to skrivnost, zakaj tajnosti v Kasbahu 6o dobro zavarovane!
Država^ ki ima največ časopisov
Pravkar je izšel časopisni 6eznam »Publicitas«, ki je iz njega razvidno, da je Švica tista dežela, kjer so časopisi najbolj razširjeni. Ima 1600 časopisov, kar pomeni glede na njeno prebivalstvo, da ni nikjer na svetu države, ki bi bila tako navezana na liste kot je mala Švica. Kar 425 je listov prve skupine; 90 odstotkov tc skupine tvori srednje in manjše liste, z naklado 10.000 izvodov ali manj. Zaradi mnogojezično6ti te države, zaradi zmede najrazličnejših verstev in raznih gospodarskih pogojev, ne more v Švici izhajati noben list-velikan, in vprav zato je švicarsko časopisje izrazito osebnostnega in pokrajinskega značaja, j it A Hi* |J	HA HI
Strašna nesreča na oceanskem parniku
Parnik »Baronesa«, ki obsega 9000 ton, bi bil moral odpluti iz Liverpoola v Južno Ameriko, A ko so že dvignili sidra, je v trebuhu ladje eksplodirala cev parnega kotla. Vroči izpuh je koj napolnil ves prostor in jc strahovito poparil 5 kur-jačev, ki so od opeklin umrli. Parnik ni mogel odpluti, ker so uvedli preiskavo o vzroku ne-sri če.
Pobesneli slon v mestu
Iz Madrasa v Indiji poročajo 8. julija: V Sri-vilputturju, kjer je slavna romarska pot Hindov, je med verskimi slovesnostmi nenadoma pobesnel eden od »svetih« slonov na tempeljskem dvorišču. Slon je zdivjal skozi vrata v ozke mestne ulice, kjer je povzročil neznanski strah in zmedo. Slon je pomendral brzojavne drogove, vozove, šotore in karkoli mu je bilo na poti. Deset ljudi je strašno ranil, desetletnega dečka je pa popolnoma zmečkal. Vojaštvo je šlo s tremi avtomobili in s strojnicami na lov na pobesnelo žival, čemur so se pa svečeniki uprli, saj je bil slon templju posvečen. Šele čez več ur so ga vojaki vendarle ustrelili. Ko so slonu preiskali truplo, so videli, da mu je bil nekdo v rilec potlačil zamašek, ki je bil prepojen 6 strupom, in to je slona zdivjalo. Pravijo, da je to 6toril kak verski fanatik.
Tako so Japonci zasedli Svatov.
SLEPEC 8
Detektivska povest
Zločinec je bil amater v vlomu, ne pa v ubijanju, kakor sem ga preštudiral,« je odvrnil Snar-grove; nato pa je dodal: »In polomil jo je kakor vsak amater.«
»Kakšna pa je vaša teorija?« je vprašal topo Freely in ee obrnil proti McNabu.
»Nobene nimam: pošteno me zdeluje,« je priznal McNab, »spraviti v sklad vse — vse te pojave.« Obrnil se je proti nadzorniku. »Priznati moram, gospod nadzornik, da so bila nekatera vaša izvajanja v nekih podrobnostih mojstrska, ampak v celoti sem sprevidel, da vaša rekonstrukcija ne vodi do popolnega prepričanja. Tako na primer zadeva s palico.«
Po znaku osuplosti na Snargrovl jevem obrazu ee je dalo jasno sklepati, da je bil ta ponosen vprav na svoja izvajanja glede palice.
»No, kaj bi bilo glede tega?«
»Vi sklepate, da je bil zločinec šepast, ker je imel palico. Spravite to v logični stavek, pa boste videli, kaj bosle dobili: Vsak šepec je človek, ki hodi ob palici. Ali tako govorite?«
, Nadzornik ,je hip nato pritrjujoč prikimal.
»To bi bilo glede tega.«
»Prav dobro. Tu imamo torej palico. Če je sklep, ki ga iz tojga izvajate praulen, bi ga bilo mogoče preobrmiti v naslednji dodatni stavek: Vsaka palica je stvar, ki jo uporabljajo šepci. To pa je očiten nesmisel, kajti tudi marsikdo drugi, ki ni šepast, uporablja palico. Tu torej tiči vaša pomota, ki izvira iz dejstva, da je povedek v vašem stavku neopredeljen. Potemtakem se niore tak stavek preobrniti samo v takegalc: Nekatere palico so slvari, ki jih uporabljajo šepci.«
»Popolnomo točno, in jaz pravim, da je bila le ta taka.«
»Toda zakaj? Samo zato, ker hočete imeti tako prepričanje. Jaz pa vam nečem dati nobenega logičnega razloga za tako prepričanje.«
Snargrove je zardel do ušes in napihnil ustnice.
»Logika! Kaj pa je logika?« je vprašal s prezirom.
Odgovor na to je moral bili prav tako malo pričakovan od njega, kakor je bil od mene. Bržkone je nedavna posmehljiva opazka glede polomij amaterjev zbodla hujše, kakor je bilo prvi trenutek videti.
»Logika.« je dejal McNab hladno, »je nauk, ki uči neumne ljudi spoštovali resnico, ki je po svoji naravi ne spoštujejo; logika u6i naš nevedni um upoštevati vsa dejstva, ne pa samo — kakor Io delajo advokalje, policisti in politiki — tista, ki jim ustrezajo v posameznem primeru.«
Snarcrove je čisto prebledel — bolj preble-del kakor sam Freely. Ali v njegov prid hočem povedati, da je znal bolje obvladovati svojo naravo kakor McNab, čeprav je bil nemara slabši v logiki. McNab je logiko imenoval nauk, toda bil je tako zelo občutljiv glede nje, kakor da bi bila religija. Zato sem v tihem odmoru, ki je nastal po njegovem surovem odgovoru, v duhu sklenil, da v njegovi navzočnosti ne bom nikoli nespoštljivo govoril o logiki. In že hip nato sem ee čudil, kako presenetljivo je vplivala na nad-tornika Snargrova disciplina.
>Katera pa so tista dejstva, na katera namigujete?« je vprašal Snargrove hladno.
»Razen tega, kar sem bil že omenil, je tudi tole. Pravite, da umora ni izvršil človek, katerega je Ponsonby Paget pričakoval. Pravite, da tisti sploh ni prišel. Tedaj pa je nedvomno prišlo kakšno pismeno opravičilo ali pojasnilo. Ne? To je zares čudno, saj bi človek pričakoval, da bo že s prvo pošto prišlo kakšno opravičilo ali pa pojasnilo od gosta, kj ga ni bilo.«
Free!y je naglo pogleda! preko.
»Oh. ne vem,« jo dejal ostro, »slabe navade danes niso pač nič nenavadnega.«
McNab je smeje sprejel sunek.
»Gospod,« je rekel in se obrnil proti Snar-grovu »prav ta trenutek se moram skromno opravičiti, ker sem vas imenoval hkratu z advokati in politiki.«
»To je vse v redu,« se je odrezal nerodno nadzornik. Potem pa se je obrniil proti Freelyju in dodal: »Najbolje bi bilo, da bi zdaj šli.«
McNab je bržkone sprevidel, da je smrtno užalil nadzornika Snargrova, pa je željno planil I»okonci
»Prosim vas, gospod nadzornik, upoštevajte, preden odidete, še eno možnost, ki smo jo doslej v tem primeru pustili vnemar. Ali je gorela ali ni gorela luč, ko so tiste roke tipale po zidu? Saj je skoraj neverjetno, da bi bil zločinec vedel za kri na svojih rokah. Če luč ni gorela, ali tedaj človek, ki je pustil sledove svojih okrvavljenih rok na listi steni, ni morda tipal za stikalom? Saj je šel v smeri proti njemu, plazil se je — gotovo se je plazil — ob steni in željno tipal po nečem. Zakaj pa se je plazil? Zato. ker je bilo pohištvo vse križem razmetano po tleh. Bal se je, da bi padel preko česa ter napravil Se večji ropot, ali pa. kar je bolj verjetno, da hi se poškodoval. In če je bil v temi, pomislite, kako to dejstvo pojasnjuje zadevo bolje kakor pa krvavi madeži. Človek ni videl svojih rok in zato, kajpada, ni opazil, kaj je pustil za seboj na steni. A to bi tudi pojasnjevalo dejstvo, zakaj nj ničesar vzel, in tudi tli mogel, dokler ni našel stikala: in tema bi tudi govorila za dejstvo, da je pustil za seboj svojo palico. Soba je bila potemtakem v temi, gospod «
Snargrove se je zasmejal.
»I'a ni bila. Pozabili ste na žepno ogledalo. V temi bj bil komajda vzel zrcalo iz žepa. Razen tega pa je gospod Cbance našel sobo razsvetljeno.«
»Da, foda soba ni bila razsvetljena po človeku, ki se je plazil ob steni in ki, kakor nain kažejo sledov i, sploh ni prišel do stikala.«
>Oprostite, vi ste —«
McNab je dvignil roke, ko je sprevidel da Ima Snargrove zaprtega duha.
>Oh, človek božji.« je vzkliknil s trudnim vzdihom, »ne delajte si skrbi z opravičevanjem; bolj bi ustrezalo našemu namenu, če ne bi bili stavili svojega vprašanja.«
In obrnil je hrbet Snargrovu.
Nadzornik se je zasukal.
»Pojdite svojim potem, jaz pa po;dem svojim,« je dejal izzivalno. »Videli lionio, kdo ga bo zgrabil za pete.«
Ko smo drug za drugim odhajali iz sobe, sem videl, da je Freely preiskoval odtise prstov na steklu steklenih vrat. Snargrove sam pa si je dal opraviti s tistim delom privoza, ki je bil oddeljen z vrvjo. Verjetno se mi je zdelo, da tam ne bo mogoče ničesar najti. Saj je bilo na pri-vozu. ki je bil po dneh lahnega deievanja in pa megle ves razmehčan, nešteto odtisov stopal. Med McNabovim opazovanjem sem leno skušal najti lastno sled od snoči, pa sem kmalu sprevidel, da je to nemogoče. Zato sem se obrnil, da bi bil videl, ali je na McNabovem obrazu #kakšen odsev zavesti, da je bilo Snargrovljevo' preiskovanje, kakor sem Io sam čutil, jalovo. Toda on ni bil z očmi obrnjen proti nadzornikovemu širokemu sklonjenemu hrbtu. Videti je bilo, da je bil skoraj prav tako zamišljen. Čakal sem, kar najstrplji-veje sein mogel, dokler se čez nekaj časa ni domislil, da ga moja navzočnost moti, pa se je zravnal.
>Ni vam treba čakati,« je dejal, -mai me *e ne l>o. Moram Še nekaj vprašati kletarja Jamesa Brovvoa.«
Ali ste že darovali za kongres Kristusa Kralja?!
OtroUki kotifek.
Pravljica iz gozda
(46) Tedaj je Kukica padla na kolena in začela milo prositi: »Storite meni kar hočete, samo ZlatokljunČka pustite pri miru. Prosim vas zanj in ne zase.c Toda hudobneža niso ganile te besede. Grozil ji je z dolgo, tanko in ostro sulico. Ker ni dosegel ničesar, je jezno odkorakal iz ječe. »Torej, če vidiš kje Zlatokljunčka, mu to sporoči. Sedaj moram seveda dalje, nasvidenje, mala,« se je poslovil sonček od zvončka.
(47) Teden se je že bližal koncu in naša mala dva nista našla še nobeno sled o Kukici. Tedaj je začelo deževati in našla sta naša popotnika zavetišče jkx1 lepimi, velikimi mu-šnicami.	.	....
DARUVAR
mineralno in blatno kopališče
Radioaktivni termalni vrelci 38—50° C. Zdravljenje revmatizma, išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. jun. dO 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni. Vse informacije daje	Uprava kopališla.
Vsi, ki imajo
sladkorno bolezen
lahko sami sebi vsak dan z enostavnim postopkom kontrolirajo odstotek sladkorja v seču z našim aparatom »Sacchatratom«. Prospekti na zahtevo brezplačno. Cena kompletnega aparata po povzetju 02 din. Naroča se: Apoteka Gaver, Zagreb.
Kadar potrebujete
tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na
]uQestotianski! tiskarno
v liubliaiU
Brzojavni naslov:
Jugotiskarna Ljubljana Umetn. grafitni zavod
v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni
KNJIGOTISK IN UMETNIŠKI TISK LITOGRAFIJA IN OFSETNI TISK KEMIGRAFIJA BAKROTISK KNJIGOVEZNICA
KRAPINSKE TOPLICE
Starodavno, znamenito, radioaktivno kopališče ln zdravilišče, zdravi uspešno revmatizem ishias, pro-tin. ženske bolezni itd. Zdravljenie z blatom, kopalnice v hiši, nanovo zuraien velik bazen na prostem, dobra brana, nizke cene. znaten popust za čas pfed in po sezoni, pavšalno zdravljenje, lastni avtobus na postaji Zabok—Krapinske toplice, brezplačna vožnja po železnici nazaj itd. Zahtevajte prospektel
Kdor zida
dobi ves stavbeni materijal pri
MATERIAL
trg. dr. z o. z.
Ljubljana, TvrSeva c 36 a
Telefon 27-16 -t — Brzojavi: MATERIAL
_	V nedeljo 6. avgusta 1.1. ob otvoritvi Mariborskega tedna bo izšla posebna	
STAJER	!$KA ŠTEVILKA ,$L01 posvečena predvsem	/ENCA'
	Mariboru, Celju in Ptuju	
Oglasi v te	j številki bodo imeli še posebno vrednost!	
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan« naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.

Priden fant
Obri
vajen vsega, Išče službo. Portudbo v upravo »SI.« pod »Zanesljiv« št. 11412.
Hlapec
priden tn posten, vajen konj, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1048. (a)
Dobra šivilja
gre šivat na dom po zelo nizki ceni. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 11.435. (a
Zakonca
(sama), z dolgimi spričevali, iščeta službo. Mož h konjem, žena za druga opravila. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Poštena« št. 11.437.	(a
Prodajalka
začetnica, lzučena v večji trgovini z mešanim blagom na deželi, pridna In poštena, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11472. (a)
II
Vajenci
15 letna deklica
II
predpisano šol. Izobrazbo, Išče učno mesto v trgovini. Za oskrbo bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11418.	(v)
Učenko za trgovino
zdravo ln pošteno sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. Imeti mora vsaj 3 razr. meščanske šole. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11623.
jilužbodobe
' Inžinirja
alt absolventa srednje tehnično šoVe, samostojnega v napeljevanju Instalacije centralne kurjave In zdravstvenega poslovanja. Iščemo za takojšnji nastop. Samo re-tlektantl z . dolgoletno prakso, naj stavijo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in referencami na Bačlč d. d., Zagreb, Vlaška 75 a. b
Kupimo
Ržene rožičke
kupujemo po najvišjih cenah. Salus. d. d., kemična tvornlca. Mengeš.
Cunje
krojaške odrezke, etar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo votno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k)
Vsakovrstne
zlato kupuje
po najvišjih eenab CERNE, Juvellr, LJubljana WolIova ulica it S
Mreže
za postelje oaicenefe pri Andlovic, zaloga oohištva, Komeoikefia ulica 34. (1)
Pouk
Osmošolec
pripravlja za popravne Izpite. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurnost« št. 11606.	(u
I JTfffffl^
Odlična kolesa
najugodneje kupite vendar le pri »Tehnik« Banja J J., Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1)
trnmrni
Pred nakupom pohištva
st oglejte tudi veliko zalogo vsakovrstnega pohištva pri EgldlJ In Karo) Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu, St. Vid n. LJubljano. Cene nizke. Izdelki zajamčeni. (š
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl
la marelice
4.55 din; la hruške, slivo 3.25 din. Košare 45 kg. franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Mamice!
Oglejte si zalogo otroških vozičkov pri Banja J, Ljubljana, Miklošičeva c. 20.	(!)
Za strniščno setev
priporoča črno tn sivo ajdo, koruzo za zeleno krmo, grahoro, rdečo deteljo ln repo, vse najboljše kakovosti - tvrdka
Fran Pogačnik
d. z o. z. v Ljubljani, Dunajska o. št. 33 (Javna skladišča)
Fotoaparat
Volgtlander 6x9, popolno opremljen, izvrstna optika, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11609.	(1)
Apno
prlma, belo, komadno, zelo mastno, z drvi žgano, prodaja stalno na vagone Apnenica Dobrepolje. (1
Poročne prstane
ure. verižice, uhane kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.	(]»
VINA
najboljše kvalitete v poljubni izbiri dobite pri
SENICI »Plzenski dvor« v Mariboru
Cez nltco od enrua Ilira*
naprej znaten popust.
Brusilni stroj
2 predležaja, prodam po nizki ceni. Ljubljana — Prule 8.
Hišo s sadnim vrtom
lSminut od postaje Ljubljana Rakovnik, upo<)po prodam. Naslov v upravi »Slovenca® pod št. 11602.
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalee — Cesta 29. oktobra št t, telefon »7-83, trna naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih tn stanovanjskih hiš In vil. . Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
rrssBscssssR;
kUDMlj;
ODDAJO:
Tovarniške prostore
v LJubljani, primerne za vsako Industrijo ali za skladišče, oddamo takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11217. (n)
ODDAJO:
Mesečno sobico
lepo, v bližini banFke uprave oddamo solidni uradnici. Naslov v upr. »Slov.« po dšt. 11608.

Razno
Brezplačen zavitek
»Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah in drogerijah originalni karton 32 din.
Halo! Halo!
Stavbnim gospodarjem ln tehničnim uradom se naj-topleje priporoča Gradbeno podjetje Martlnec, d. z o. z.. LJubljana — Prulo 8. Postrežba točna. Cene solidne.	(r)
EB333
Hranilne knjižice
3°/« obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Stop! Bled Stop!
Izletniki — turisti!
Kadar pridete na Bled, obiščite meščansko restavracijo Park hotela >S t o p«, kjer boste dobro in poceni postreženi. Menu iz priznane kuhinje Park hotela 10, 15 in 18 din.
Priditel — Bled vas vabil "r*I
Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Pariš (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje fn p« naiboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukseinburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 30fi4-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6B, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, tuxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
PRVOVRSTNA ITALIJANSKA ZASTOPNIŠKA FIRMA
ki razpolaga z najugodnejšimi referencami, že mnogo let odlično uvedena pri veletrgovinah
JAJC IN PERUTNINE
bi prevzela zastopstva vodečih hiš. — Pismene ponudbe na: Cassetta 316 V. Unione Publicita Italiana — Mil a no.
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. z.
v Ljubljeni, Miklošičeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 3 Z po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
+
Nenadoma nas je zapustil, star 75 let, naš dobri oče, stari oče in tast, gospod
Janez Čemažar
Pogrebno opravilo s sv. mašo zadušnico za blagim pokojnikom bo v sredo, dne 19. julija ob 9. dopoldne na lamo pokopališče pri Sv. Lenartu nad Skofjo Loko.
Sv. Lenart, Javorje, Pungart, Gosteče, Ljubljana, Zagreb, Nova Kapela, 17. jul. 1939,
Marifa, žena; Frančiška, Janez, trgovec in krojač, Ivana, kuharica, Lenart lesni trgovec, Franc, prolesor, Meta, slaščičarjeva žena, l. s. Delfina, šolska sestra, Antonija, čevljarjeva žena, Jožef, Žagar in vsi ostali sorodniki.
i Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
IIUBIIANA
1 Župnij« Marijinega Oinanjenja
pohiti danes zvečer t svetišče karmelicank na Selu, da se pripravi na kongres Kristus.« Kralja in Izprosi potrebnih milosti. Ob 8 zvečer bo kratek govor: »Marijino notranje tivljenje in naš eas«, nato pete lavrstanske litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vsi župljani so prav prisrčno vabljeni, da se te skupne pobožaosli čim bolj £ic-vilno udeleže.
Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha!
1 Ameriški rojaki si ogledujejo lepote Slovenije. G. Leo Zakrajšek. lastnik potovalne pisarne v New Yorku, ki je pripeljal drugo skupino ameriških rojakov na letošraje počitnice v domovino, 'je organiziral potovanje naših rojakov po Sloveniji. V ponedeljek je z njim odšlo na pot sedem ameriških rojakinj in rojakov ln bodo najprej obiskali Škof jo Loko, Kranj, Radovljico, Bled, Bohinj, slap Savice, Vintgar, Kranjsko goro, Vršič in Jesenice. Odšli bodo tudi na Jezersko sedlo. Obiskali pa bodo najbrž tudi Logarsko dolino. Potovanje bo trajalo skoraj ves teden.
1_ Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani vabi učenke vseh naših šol in članice Marijinih kongregacij na našem zavodu k pevski vaji v torek 18. t. m. ob 9 dopoldne za sv. mašo, ki bo 29. t. m. ob pol 7 v naši cerkvi. Pele se bodo naše pesmi v C6perantu.
1 Umetnostno zgodovinsko društvo r Ljubljani priredi v četrtek, 20. t. m. izlet k Novi Štifti pri Ribnici (slikarji o. Blaž, Metzinger, Wolf, Grohar). Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Zgla-siti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11. Avtobus 35 din. ( 1 V spomin in počaščenje pokojne gospe Julke Albertove sta darovala gospod Avgust in go«pa Angela Agnola, Tyrševa c. 10, — 200 din za najsiromaš-nejše Stolne Elizabetne konference v Ljubljani, za kar se jima le-ta najtopleje zahvaljuje.
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda
se dobi v vseh lekarnah, drogerijah io trgovinah z mineralnimi vodamL Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Z mladino v vodo! Ako hočete svojim otrokom okrepiti zdravje, izrabite za nje j>oletne mesece, da se nauče plavanja in z gibanjem v vodi in na soncu utrdijo za šolsko leto. Plavalna šola je pravkar zaključila prvi letošnji počitniški tečaj za mladino, ki ga je obiskovalo 150 otrok in prične z nadaljnimi: s tečajem za novince in s tečajem za one, ki se žele izpor>olniti v plavanju. Vpisnina za tečaj je 10 din, vsakokratna vstopnina 1 din. siromašne se oprosti na prošnjo plačevanja. V tečaj se sprejemajo dečki in deklice, ako prinesejo pismeno dovoljenje staršev. .Šola posluje pod nadzorstvom ministrstva za telesno vzgojo, tečaje nadzorujejo profesorji telovadbe, vse otroke pregledajo zdravniki plavalne šole. Tečaji so dnevno od 9 dopoldne dalje. Vpišite še danes svoje otroke, škoda jo vsakega dne, ki ga zamudite.
1 Smrtna žrtev ljubosumnosti in vrofekrv-nosti. V nedeljo r>opoldne se je odigrala na Glin-cah tragedija, ki je zahtevala življenje 33 letne uradnice Dore B. Uradnica se je seznanila pred letom in pol s trgovcem s sadjem in zelenjavo Djordjem Beankovičem iz Kaštela pri Splitu. Ker
pa je bil trgovec poročen in ločen, ga je uradnica odklanjala, nakar je ta postajal zadnje čase vedno bolj ljubosumen. Tako je prišel v nedeljo po-poldne na njeno stanovanje, kjer sta bila v sosedni sobi tudi sestra in mati uradnice. Po krajšem razgovoru mu je uradnica vrnila pisma ter hotela oditi k sestri in materi v sosedno sobo. I rgovec pa je v tem trenutku potegnil revolver ter ustrelil uradnico, ki mu je tedaj kazala hrbet. Zadeta v prsi se je skozi odprta vrata zgrudila na posteljo, na kateri je ležala njena mati. Trgovec je zatem odšel ter skušal oddati revolver v bližnji gostilni. Nato pa je j>ohaial še po drugih gostilnah, dokler ga ni prijela policija. Kljub temu, da so takoj poklicali reševalce, je vendar uradnica izjtihnila že med prevozom ter so jo reševalci prepeljali v prosekturo splošne bolnišnice. Trgovec se je na policiji zagovarjal s silno razburjenostjo in vinjenostjo. Po vsem videzu pa gre za naklepen umor iz maščevanja. Trgovca je policija izročila sodišču.
REX
steklenice ln aparati
za vkuhavanje sadja. - Zaloga: JUltJ Klein. Ljubljana Wolfova 4
Kranj
Obrtniška tombola v Kranju. Letos prirede kranjski obrtniki dne 6. avgusta veliko obrtniško tombolo. Vrednost samih obrtniških izdelkov bo presegala nad 100.000 din in bo nad 30 bogatih tombol. Lični lepaki povsod kažejo, kako praktične izdelke so naši obrtniki pripravili, da zadovolje igralce. Obrtniki so vzeli z veliko požrtvovalnostjo brez izjem delo v roke in 6o se nad vse častno odzvali z želja da bi sc že enkrat zbrala sredstva za Obrtni dom, ki je tako potreben. In v ta namen te prireja tombola, zato lahko pričakujejo velikega zanimanja, posebno še, ko hočejo res nekaj vrednega in praktičnega nuditi. Vsi izdelki bodo razstavljeni od 23. t. m. dalje, tablice se pa dobe po vsej Gorenjski kakor tudi v Ljubljani. Želimo, da se našim obrtnikom ta akcija vsestransko posreči.
f
onope(
Ne pozabite •
Za uspešno nego nog samo originalni
SANOPED
Iz Julijske Krajine
Smrt kosi. Dne 16. t. m. je v Moščenicah pri Opatiji izdihnil svojo plemenito dušo g. Fr. fcvara, bivši župnik v Vrtojbi pri Gorici. Rajnega gospoda se vsi spominjajo kot moža značajuega in jeklenega. Udejstvoval se je tudi kot pisatelj in na zadružnem polju. Njegove zasluge j>oplačaj Bog!
Srebrna maša. V Števerjanu so nad vse slovesno obhajali dne 16. t. m. srebrno mašo svojega dušnega pastirja g. Cirila Sedeja. Farani in prijatelji so se kosali, da ta praznik povzdignejo, ker so zasluge g. župnika za Boga in ljudstvo res velike. Bog nam ga ohrani še dosti leti
»Figaro« papežev je umrl
Kakor poročajo iz Rima, je ondi te dni umrl brivec papeža Pija XII., Luigi Evangelisti.
Ta pridni »Figaro« je bil pred volitvami papeža in po njih tista oseba, ki so jo časnikarji najbolj izpraševali, 2e več let ima namreč to pravico, da služi prelatom vatikanskega mesta. Še tisto jutro pred zadnjimi volitvami, je postregel kardinal — tajniku Pacelliju.
Ze vnaprej je vedel, da bo to njegov visoki »odjemalec«, ki je Luigi Evangelisti vedel o njem na tisoče zgodbic in samih pohvalnih besed — bodoči papež. In ko je bil kardinalni tajnik zares izvoljen za papeža, so časnikarji kar oblegali mali brivski salon v Borgu Pio. Tedaj je Luigi Evangelisti žel sad ovc! Na dolgo in široko jc opisoval vrline novega papeža.
Zdaj pa je Evangelisti umrl, ko mu je bilo komaj 58 let; podlegel je hudi operaciji. Njegov sin bo dalje vodil salon v vatikanskem mestu.
MARIBOR
Festival slovenskih narodnih Iger v Mariboru
Maribor, 17, jul.
Te dni je bila v mestni posvetovalnici v Mariboru zanimiva anketa, na katero so poslala vsa mariborska društva in vse narodne organizacije svoje zastopnike. Vodil jo je predsednik Mariborskega tedna dr. Lipold, govorilo pa se je na njej o velikem festivalu slovenskih narodnih iger in običajev, ki naj bi bil v Mariboru za ča6a Mariborskega tedna.
Misel, da bi se priredil tak festival, ki bi bil pri nas v Sloveniji sploh prvi, v Mariboru, sta sprožila »Društvo prijateljev Slovenskih goric« in društvo »Bela Krajina« v Ljubljani. Namen prireditve je, da se s prikazanjem narodnih običajev vzbudi zanimanje za domače narodopisne vrednote in za domačo kulturo sploh. Prireditev bo iz narodnih ozirov posebno važna za prebivalstvo ob severni meji naše države in med katerim bo taka prireditev « spoznavanjem starih, domačih slovanskih običajev utrdila narodno zavest. Prireditev naj bi bila obenem v vzpodbudo, da 6e naši domači narodni običaji ohranijo, gojijo in propagirajo.
Festival bo prva slovenska folklorna prireditev v večjem obsegu ter je zato potrebno, da se organizira na najširši podlagi in s sodelovanjem vseh
Važne uredbe o sodiščih in sodnikih
(Nadaljevanje uredbe z 2. strani)
Personalni svet pristojnega apclacijskega sodišča bo ocenil javljene prosilce za dotično izpraznjeno mesto ter bo izbral najboljše kandidate in napravil predlog kandidatov, ki prihajajo v poštev za spopolnitev izpraznjenega mesta. Predlog bo apelacijsko sodišče dostavilo pravosodnemu ministrstvu. V primeru, da se za tako mesto sodišča ne prijavijo niti trije kandidati, bo personalni 6vet pristojnega apelacijskcga sodišča izbral iz seznama kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za sodnike okrajnih 6odišč. Te kandidate bo predložil pravosodnemu ministrstvu za postavitev na izpraznjeno mesto. Seznam kandidatov za sodnike okrajnih sodišč bo vodilo vsako apelacijsko sodišče na svojem področju. V primeru, če želita sodnik okrajnih sodišč ali pa sodnik okrožnih (trgovskih) sodišč medsebojno zamenjati mesta, bo,sta predložila svoj sporazum prošnji pristojnemu apelacijskemu sodišču. Apelacijsko sodišče bo z mnenjem personalnega 6veta glede umestnosti prošnje s svojim predlogom stavilo dotično prošnjo pravosodnemu ministrstvu. Za izpopolnitev izpraznjenega mesta predsednika okrož. (trgovskega sodišča), sodnika apelacijskega ga ali kasacijskega se.dišča bo kasacijsko sodišče na svoji redni splošni seji, potem ko je predhodno prejelo predlog personalnega sveta apelacijskega sodišča izbralo na zahtevo pravosodnega ministra tri kandidate iz seznama vseh, ki izpolnjujejo pogoje za te položaje. Kasacijsko sodišče bo svoj predlog poslalo pravosodnemu ministrstvu. Če pravosodno ministrstv sprejme predlo.«;, bo enega izmed predloženih kandidatov predložilo vladi v potrditev. V primeru, če se pravosod. minister ne strinja s predlogom kasacijskega sodišča, bo zahteval od tega sodišča nov trojni predlog. Izvolitev kandidata se vrši z glasovanjem in to za vsako izpraznjeno mesto. Glasovanje je ustmeno. Za izpopolnitev izpraznjenega mesta podpredsednika in predsednika apelacijskega sodišča bo pravosodni minister zaslišal mneje prni6tojncga kasacijskega sodifča. Predsednika in podpredsednika kasacijskega sodišča postavlja kralj na predlog pravosodnega ministra po zaslišanju ministrskega sveta iz vrst kasacjskih sodnikov in predsednika apelacijskcga sodišča, podpredsednika pa tudi s položaja vrhovnih državnih tožilcev.
Postavljanje sodniških pripravnikov brez pravice na prejemke vrši za svoje področje predsednik apelacijskega sodišča na podlagi splošnih zakonskih pogojev za državno službo. Postavitev sodniških pripravnikov s pravico do prejemkov ^e viši iz vrst sodnih pripravnikom, ki dotlej niso imeli prejemkov.
Premestitev sodniških pripravnikov istotako izvaja predsednik apelacijskega 6odišča. Postavljanje pristavov in tajnikov pri prvostopnih sodiščih vrši predsednik pristojnega apelacivskega sodišča na nredlog oereonalnega sveta apelacijskega sodišča,
na katerega jc vezan. Na izpraznjeno mesto tajnika apclacijskega ali kasacijskega sodišča predsednik apelacijskega odnosno kasacijskega sodišča razpisuje natečaj v smislu predpisov o natečaju za sodnike okrožnih sodišč.
Dalje uredba določa, da imaio sodni inšpektorji položaj jjrejemkov in pravic sodnikov apelacijskih <odšč. Na področju vsakega ape'ac"skeg-i sodišča 6e postavi po en sodni inšpektor. Za izpopolnitev izpraznjenega mesta sodnega inšpektorja bo pravosodni minister zaslišal mnenje onega kasacijskega 6cdišča, na katerega področjj se postavlja.
V	§ 25 uredbe se pravosodni minister pooblašča, da predpiše uredbo o ocenjevanju sodnikov rednih sodišč.
V	prehodnih in končnih določbah uredba določa, da se polaganja sodniških izpitov oproščajo vsi oni, ki so sodniki ali tajniki višjih sodišč v času. ko ta uredba postane veljavna, ali pa tisti, ki so že položili sodne izpite 00 disedanjih določbah.
Predpisi § 3, odstavek 2, ne veljajo za sodnike okrajnih, okrožnih in trgovskih sodišč na sedežu apelacijskih sodišč, ki se v tem svojstvu najdejo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo.
Za dobo enega leta od dneva, ko je oostala ta uredba veljavna, se lahko postavljajo sodniški pripravniki s pravico prejemkov tudi iz vrst diplomiranih pravnikov. To postavljanje sodnih pripravnikov se mora izvršiti na prošnjo, kot to določa ta uredba. Diplomirani pravniki, ki 60 do objave te uredbe v »Službenih novinah« postavljeni za dnev-ničarje zvaničnike s pravico izvrševanja dolžnosti sodnih pripravnikov, se izenačijo glede pravic na postavljanje sodnih pripravnikov s pravico prejemkov tudi glede pravic do polaganja sodnih izpiiov s sodniškimi pripravniki, ki imajo pravico do prejemkov.
Od dneva objave te uredbe r »Službenih novinah« se ne morejo diplomirani pravniki postavljati za dnevničarje, zvaničnike s pravico izvrševanja dolžnosti sodnih pripravnikov. Ka bo ta uredba postala veljavna, izgubijo veljavo vsi zakonski predpisi, ki so bili doslej veljavni in ki se nanašajo na predmete ki jih ureia ta uredba. Dokler nc bo izdan zakon o sodnikih rednih sodišč, veljajo za napredovanja sodnikov In sodnih pripravnikov po skupinah predpisi zakona o uradnikih. Uredba, ki je obiavljena v današnjih »Službenih novinah«, bo stopila v veljavo 1. oktobra 1939.
Uredba o odgovornosti sodnikov rednih sodišč je Istotako objavljena v današnjih »Službenih novinah« in bo stopila v veljavo pravtako 1. oktobra leto«. Dalie je v današnjih »Službenih novinah« objavljena tudi uredba o zidanju in upravljanju sodnih poslopij ter uredba o ureditvi zemljiških knjig, ki stopijo v veljavo šestdeset dni c*d današnjega dneva.
naših kulturnih in narodnih ustanov. To se je na omenjeni anketi tudi posebno povdarjalo. Obenem pa se je že začrtal v širših obrisih tudi program cele prireditve 5. in 6. avgusta. Lokalno organizacijo festivala prevzame Mariborski teden, obenem pa tudi vso propagando v Sloveniji in izven nje. Poklicane bodo vse slovenske občine k sodelovanju. Pri festivalu bo nastopilo nad 200 ljudi in sicer bodo nastopile slovenjegoriške, panonske, dravskopoljske, koroške in belokranjske narodopisne skupine z narodnimi igrami in plesi. Tako bodo Belokranjci izvajali 6 točk, nastopili bodo koledarji iz Slovenskih goric, Kurent z Dravskega polja, videli bomo panonsko kolo itd.
Na anketi je bil izvoljen pripravljalni odbor, kateremu predseduje župan dr. Juvan, podpredsednika sta zastopnica Društva prijateljev Slovenskih goric soproga g. podbana gospa Majcen ter predsednik društva Bela Krajina dr. Milan Bano, tajnika prof. Jirak in ravnatelj Loos, v odboru pa so predstavniki važnejših organizacij.
m Pogreb Miha Novaka. Včeraj dopoldne so odpeljali v avtofurgonu iz Maribora truplo mla-oega ponesrečenega iadrnca Miha Novaka v n.e-govo rojstno mesto Višnjo goro. Slovo Mariborčanov je bilo presunljivo. Ogromne množice so se zbrale na pokopališču na Pobrežju pred mrtvašnico, v kateri je ležal pokojni jadralni letalec na mrtvaškem odru. Med pogrebci je bil zastopnik naše vojske poveljnik mesta general Ceda Stanojlovič. Vod vojakov je izkazal pokojniku zadnjo čast. Pogreba so se udeležile vse jadralne skupine mariborskega Aerokluba z oblastnim odliorom na čelu. Mrtvaški obred je opravil bogoslovni profe-for dr. Meško Od mlade žrtve sinjega športa so se poslovili številni tovariši z lepimi govori. Ves čas pogreba je krožilo nad pogrebci letalo mariborskega Aerokluba, s katerega so vrgli tovariši poko,niku venec v slovo.
m Prosvetna zveza poroča, da je uvedla od 18. t. m. do 1. septembra nedeljeno uradovanje od 7 do 12.
m Obmejni promet v prvem polletju. Junija meseca je pripotovalo v našo državo čez Maribor 15.568 tujcev, odpotovalo pa 15.706, tako da je vsega skupaj prekoračilo državno mejo 31 274 oseb. V celem prvem polletju letošnjega leta pa je prekoračilo državno mejo čez Maribor 124.555 ljudi.
m »Društvo gojiteljev malih živali« v krizi. V Društvu gojiteljev malih živali v Mariboru je nastala kriza. Opozicija ie prišla z zahtevo po spremembi v vodstvu. Sklican je bil izredni občni zbor, ki pa je bil tako buren, da ga ie policija razpustila. Tudi volitve je policija razveljavila.
m Arehova nedelja ie bila predvčerajšnjim. Slovita podružnica sv. Archa na Pohorju poleg Ruške koče je slavila svoiega patrona. Zbralo se je ogromno ljudi od blizu in daleč, veliko je bilo med njimi tudi Mariborčanov.
m Sprejem v vojaške iole. Razpisan je sprejem gojencev v vojno-obrtno šolo vojnotehničnga zavoda v Kragujevcu in vojno-obrtno šolo zavoda »Obiliče-vo« v Kruševcu Vsi pogoji za sprejem v šolo se dobe na mestnem vojaškem uradu.
m Telelon v Studencih. Na pogodbeni pošti v Studencih pri Mariboru se je s 15. t. m. odprla javna telefonska govorilnica, kar bodo gotovo vsi Studen-čani z veseljem pozdravili.
m Še ena pridobitev bolnišnice. Pred nekaj dnevi smo poročali o važnih pridobitvah v mariborski bol» nifnici, izpustili pa smo pri tem novo pridobitev oddelka za očesne bolezni. Je to nova, najmodernejša operacijska miza, ki je veljala 40.000 din.
m Ugotovljeno ime utopljenca. Nedelja je bila usodna. Tri smrtne nesreče so se pripetile v Mariboru pri kopanju. Na Pobrežju je odnesla Drava 14 letno dijakinjo Miroslavo Sever, v Studencih je utonil pri plavanju v Dravi starejši nepoznan moški, v Bet-navskem ribniku pa je našel smrt vojak Ibrahim Na-cilunovič. Ime utopljenca, ki je izginil v Dravi v Studencih, so ugotovili šele včeraj. Je to 51 letni železniški prometnik Andrei Blažič iz Kalohove ulice 34 v Studencih. — Trupla vojaka, ki je utonil v nevarnem Bctnavskem ribniku, pa še niso našli. Iskali so ga v nedeljo do 1 ponoči in tudi včera, ves dan, vendar zaman.
m S fračo |e ubil kokljo. Tkalki Mariji Vabič, ki
stanuje v Ehrlichovi tekstilni tovarni, je ubi! »nsedov nepridiprav s fračo kokljo, ki je vodila 13 piščančkov.
Objave VIII. Mariborskega tedna
Narodopisna razstava bo nova posebnost letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Pokazala bo naš narodnostni položaj in bo zato, velike važnosti in nedvomno vsestransko zanimiva.
Skavtizem predstavlja pri Slovencih tako močno razvito gibanje, da zasluži vsestransko pozornost. Plemenita načela organizacije, po katerih vzgaja mladeniče 'n mladenke v zii-čajne može ln žene s krepko voljo ter vztrajnostjo v življenju, si je nadela nalogo, di p~kaže rezuliatf tvojega dela pri nas tudi na letošnjem VIII Mariborskem tednu. Slovenski in tudi ostali skavti si je bodo nedvomno ogledali in izkoristili v ta namen 50% popust na državnih železnicah od 1. do 17. avgusta.
Veselični park na razstavišču VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta, ki je bil že do-slei najbolj privlačna stran prireditve, bo znatno večji in popolnejši, kakor je bil prejšnja leta. Razen tega bodo do otvoritve tedna končana tudi tlakovalna dela v Prešernovi ulici, po kateri sc vrši glavni promet prireditve. To bo dalo tednu novo, vse bolj priv»čno lice.
Mariborski šport se ie po vojni močno razvil in Maribor predstavlja pomembno športno središče ne le Slovenije, temveč tudi sploh Jugoslavije. Ob priliki letošnjega VIII. Mariborskega tedna bo nekaj športnih prireditev, ki bodo to v polni meri potrdile. Zanimanje zanje je že vnaprej veliko in trdno smo prepričani, da ne bodo nikogar razočarale.
Slovensko gledališče v Mariboru bo proslavilo letos v jeseni 20 letnico svojega rednega obstoja, svoje začetke, razvoi in uspehe bo pa pokazalo že na veliki jubilejni gledališki razstavi ob priliki VIII. Mariborskega tedna od 5 do 13. avgusta.
V odgovor g. K. Doberšku
V »Večernikut z dne 14. julija 1939 je g. Ka-rol Doberšek pod naslovom »Pismo uredniku« napadel mene osebno kot župana in banskega svetnika, kakor tudi celokupni občinski odbor, češ, da nikakor nismo storili svoje dolžnosti in da smo mi zakrivili, da je bil prenešen sedež okrajnega načelstva, kakor tudi davčne uprave v Dravograd.
Ugotoviti moram, da je bila naša občina 3 preselitvijo sedeža okrajnega načelstva ter davčne uprave v Dravograd jako udarjena, tako v gospodarskem, kakor s stališča njenega ugleda. Občinski odbor je podvzel vse. da do te premestitve ne bi prišlo. Izvedli smo nešteto intervencij, tako jiri banski upravi kakor tudi pri ministrstvu za finance. Ker naše intervencije niso uspele, jo smatral občinski odbor potrebno, da skupno z menoj odstopi, kar se je tudi zgodilo na seji dne 9. julija 1939.
Kakor sem poučen, so ta naš korak odobrili vsi. nikakor pa ta korak ni pogodu g. Karlu Doberšku, kateri skuša s svojim člankom v »Večer-niku« delati razdor v po|x>lnoma enotnem mišljenju vseh prevaljskih občanov.
Ugotoviti moram, da bi se g. Doberšek moral že iz ljubezni do Prevali, ki so mu toliko pomagale, prav tako pridružiti naši akciji, ne pa s pisanjem skušati ustvarjati razdor.
Ugotoviti pa je nadalje potrebno, da je bil sedež okraja iz Prevali premeščen v Dravograd v času, ko je bil g. Doberšek narodni poslanec. Njegova dolžnost bi takrat bila, da bi bil v znak protesta odstopil, ali se drugače pobrigal, da bi bila premestitev sedeža razveljavljena. G. Doberšek torej nima prav nobene pravice delati očitke občinskemu odboru ne glede na to. da so neutemeljeni. O. Karol Doberšek pa tudi pozablja, da je pred leti, ko je bil prestavljen v Pilštajn, prosil prav tiste občinske odbornike, katere sedaj v »Vc-černikuc napada, da bi se zanj zavzeli, da bi ostal še dalje na Prevaljah, kar so ti odborniki tudi možato in z uspehom storili.
Naše ljudstvo bo takšno ravnanje g. Doberška znalo pravilno presoditi in vrednotiti.
Na napad g. Doberška zaradi naših ljudi no bi odgovarjal, ker je e. Doberšek v našem okraju dobro poznan in je tudi njegov izpad proti meni in proti občinskemu odboru nevažen, toda storili sem to moral resnici na ljubo.
Jurij Kugovnik,
bivši član ban. sveta in predsed. občine Prev'
Celje
c Katoliško prosvetno društvo v St. Pavlu pri Preboldu do dobilo nov prapor. Blagoslovitev bo 6. avgusta Botroval bo novemu praporu podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič.
c Velika gasilska slavnost v Prožinu. Prostovoljna gasilska četa v Prožinu je v nedeljo imela velik dan. V kratkem času, vsaj obstoja šele leto in pol, si je s prihranki in darovi kupila novo motorno brizgalno. 2e v soboto zvečer so fantje zakurili velik kres, ki je opozoril ljudi daleč na okoli, da naj pridejo v nedeljo v Prožin in se vesele s Prožinčani. V nedeljo dopoldne ie bila pri Sv. Lovrencu slovesna sveta maša, pri kateri je g. župnik govoril gasilcem o pomenu organizacije, katere delo in namen je — ljubezen do bližnjega. Posebno mnogo ljudi se jc zbralo v Prožinu ob 2 popoldne, kjer je bila slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne Iz Celja sta se pripeljala podpredsednik narodne skupščine narodni poslanec g. Alojzij Mihelčič in župni starešina in podstarešina Gasilske Zajednice g. Konrad Gologranec. Po blagoslovitvi je spregovoril g. poslanec Mihelčič in izrekel gasilcem čestitke. 2tipni starešina g. Konrad Golo-granc jc imel nato krasen in vzpodbuden govor, da naj se gasilci še z večjim veseljem oklepajo svoje organizacije, da bodo tudi oni lahko čez leta obhajali jubilej, in se ob tem jubileju veselili svojega dtla za svojo občino in za narod.
c V celjski bolnišnici ie umrla 10-letna hči posestnika Knlj Slavica. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožilje!
c Usoden padec s kozolca. V Levcu pri Celju jc padla 13-1etna hči posestnika Zupane Vera in dobila nevarne poškodbe na glavi in vsem telesu.
c Še o vlomilcu Avžner|u. V soboto smo poročali, da je Avžncr priznal že 15 vlomov v teharski občini in celjski okolici. Ponovno moramo pribiti, da ga je aretiral stražnik Gajšek Alojz, ki je zasačil vlomilca, ko je spal na nekem kozolcu na Babnem. Sreča )e bila, da je Avžner spal in ni slišal stražnika, ki se je priplazil do njega in ga presenetil. da ni mogel uiti »li relo uporabiti orožje, ki ga je nosil nabitega e sabo.
KULTURNI OBZORNIK
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
e
je imela 12. t. m. svojo IV. glavno skupščino in posebno glavno skupščino pod predsedstvom glavnega tajnika prof. g. Kreka. Na IV. glavni skupščini je Akademija med drugim obravnavala tudi knjižni program za tekoče poslovno leto. Sklenjeno je bilo, da 1k> Akademija v filozofsko-filološko-historičnem razredu izdala štiri knjige, in sirer Euchologium sinaiticum, faksimilirano edicijo staro - cerkveno - slovanskega molitvenega zl^rnika, ki se nahaja na gori Sinai; uvodno študijo in ririlski prepis glagolskega teksta je riredil predsednik Akademije profesor Hajko (ahtigal; dalje knjigo Viri za zgodovino Slovencev, I. Srednjeveški urbarji, 1. del: Urbarji salrburške nadškofije na Slovenskem, priredil redni član Akademije prof. M. Kos, knjigo Gra-divo za kulturno zgodovino Slovencev. 1. Korespondenca Kopitar-Cojz, I. del, priredil redni član prof. dr. Fr. Kidrič, in knjigo prof. Fr. Vebra. Vprašanje stvarnosti. Pravni razred bo letos začel z izdajo pravnih spomenikov slovenskega naroda in objavil prvo knjigo te serije: Gorske bukve iz peresa rednega člana prof. M. Dolenca, razen tega pa izdal prvi zvezek pravno-znanstvenih raz|irav, pri katerem sodelujejo redni člani in drugi znanstveniki, ki njihovi prispevki bodo sprejeti. Podobno se bo letos tudi matematično-prirodoslovni razred moral zadovoljiti z izdajo prvega zvezka strokovnih razprav. Samo umetniški razred v tekočem poslovnem letu ne bo mogel stopiti v javnost, ker sredstva za to ne zadoščajo več.
Posebna glavna skupščina je razpravljala o sklepnem računu za poslovno dobo do 31. marca letos, o poročilu nadzornega odliora in o_ predlogu državnega proračuna za lxxloče proračunsko leto 1940-41, kar vse je skupščina soglasno odobrila. V proračunskem predlogu za leto 194041 in njegovem ekspozeju so navedene tudi publi-kacije, ki jih namerava Akademija izdati v l>o-dočem poslovnem letu. Tu naj bodo zlasti omenjena sledeča dela: v filozofsko-fiiološko-historičnem razredu drugi del Euhologija in Korespondence Kopitar-Cojz ter I. knjiga Razprav tega razreda; v pravnem razredu drugi del Pravnih spomenikov slovenskega naroda in drugi zvezek pravno-znanstvenih razprav, v inateniatično.prirodoslovnein razredu ena matematična, ena kemijska razprava in Zbornik pet prirodoslovnih razprav z ilustra- i cijami. Razen tega pa predvideva I. razred pripravljalna dela 7.a veliki historični in etimološki slovar, nabiranje dialektološkega in etnografske-ma materiala in pripravljalna dela za lingvistični atlas slovenskega jezika. Pravni razred začne pripravljati moderno pravno in sodno-medicinsko terminologijo in nabirali gradivo pravne folklore ter popisovanje urbarijev v Sloveniji. Matema-
tično - prirodoslovni razred predvideva prirodo-slovna raziskavanja v terenu v Sloveniji, umetniški razred pa organizacijo [losaiueznih odsekov in nabiranje folklornega materiala, zlasti narodnih pesmi z napevi.
Iz vsega tega se vidi, da je Akademija v čvrstem razmahu in dobro pripravljena, da se takoj v začetku kar najčastneje predstavlja znanstvenemu svetu. Obžalovati je le, da glavni tajnik ni imel mnogo poročati o denarnih |>od(>orah, ki hi jih namenil slovenski narod svojemu najvišjemu znanstvenemu zavodu. Pozdraviti je dragoceno dopolnitev akademijske biblioteke, ki jo je omogočil redni član Aleš Ušenčnik s svojo daritvijo popolnih letnikov slovenskih revij, subvencijo dravske Danovine in mesta Ljubljana in prav tako podporo senata, za katero se ima Akademija zahvaliti pred vsem predsedniku senata, g. dr. Antonu Korošcu.
Toda ostala slovenska mesta, slovenski denarni zavodi in imoviti gospodarstveniki stoje že vedno desiinteresirano ob strani. Tu je pač umestno. poudarjati, da more država znanstvene akademije le podpirati, da pa je vzdrževanje in pro-cvit akademij povsod in od nekdaj izključno le častna zadeva naroda, ki mora svoji akademiji dajati materialna sredstva za njeno udejstvo-vanje in s lem dokazati, da je olistoj njegove akademije postulat njegove visoke kulture. Saj je pred vsem tudi narod deležen slovesa, ki ga uživa njegova najvišja znanstvena ustanova zlasii v tujem znanstvenem svetu. Tako sta Srska Kraljevska Akademija v Belgradu in Jugoslovanska Akamedija znanosti in umetnosti v Zagrebu fun-dirani z bogatimi ustanovami, daritvami^ in volili srbskih odnosno hrvatskih mecenov. Država jima daje razmeroma majhno pomoč.
Naša Akademija v tekočem poslovnem letu ne samo, da je od države dobila samo neznaten kredit 21.000 din za tisk in honorar publikacij štirih razredov, kar komaj zadošča za izdajo ene knjige, temveč se je noben slovenski denarni zavod, noben imovit Slovenec ni spomnil z daritvijo ali volilom. Kljuh temu bo Akademija s svojimi skromnimi sredstvi že v prvem letu dokazala, da se krepko afirmira. Pojde pa to samo z žrtvovanjem pretežnega dela njene imovine. Če se niti v prihodnjem letu gmotno stanje ne bo znatno izlioljšalo in če zlasti slovenski narod sam svoji Akademiji ne Ik> priskočil na pomoč s primernimi gmotnimi podporami, bodo Slovenci s tem svoji lepo razvijajoči se ustanovi sami oneniogočevali nadaljnje uspešno udejstvovanje. Toliko smo mogli posneti iz ekspozeja, ki nam ga je dal na razpolago glavni tajnik.
Smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da širšo javnost o tem obvestimo.
Damir Feigel - šestdesetletnik
18. julija 1879. je v Idriji zagledal luč sveta Damir Feigel, poleg Murnika, Mil-činskega in »kanibai-skega« Mencingerja eden naših najboljših humoristov. Šegavost in sočen izraz je dobil doma, kajti Idrij-čani so znani kot veseli ljudje, ki si tudi preko hudih časov pomagajo s poskočno pesmijo in domačo, dostikrat krepko opo-prano šalo. Iz rojstnega mesta je Feigel prišel na goriško gimnazijo. čeprav je Idrija takrat držala zveze bolj z Ljubljano kot s katerim drugim slovenskim mestom. 0 gimnazijskih letih pripoveduje sani v thijigi »Ob obratu stoletja« (Trst, 1931). Feigel je namreč maturiral 1. 1900. Takrat so se po Goriškem kresali duhovi v narodnih in drugih bojih. Pravijo, da je duhoviti Damir z zdravim humorjem okrhal marsikatero puščico z nasprotne strani. Dostikrat je neslovenske profesorje spravil v hudo zadrego. Sam pripoveduje, da mu je v šolski nalogi ušla beseda »in den Pradalen der NVeltgeschichle« (v predalih svetovne zgodovine). Profesor, ki slovenščine ni poznal, je več mesecev v smrtnem strahu vpraševal najboljše germaniste vse Nemčije, ali vedo, odkod prihaja ta beseda, ki mu v ušesih zveni tako znano in polno, a ji ne ve pomena ne izvora. Ker je vsi nemški učenjaki niso poznali, je moral v razredu priznati 6vojo nevednost.
Po maturi je Feigel šel na Dunaj študirat pravo. Dovršil ga ni. Pač pa se je oprijel časnikarstva in slovstvenega dela. Prvo samostojno knjigo je izdal 1. 1911. pri Bambergu v Ljubljani z naslovom »Pol litra vipavca*. Par let zatem je bila vojna in razdejanje sončne goriške dežele. Feigel je precej časa vztrajal med granatami v napol porušeni Goriri. Iz begunstva se je potem vrnil, brž ko so razmere dopuščale. Posvetil se je zopet priljubljenemu časnikarstvu. Pomagal je pri mnogih goriških in tržaških listih in zlasti pri knjigah Goriške Matice. Rasti pa je začela tudi vrsta njegovih knjig. Danes jih je pred nami štirinajst, petnajsta se pripravlja.
Iz novega ozračja, ki je nastalo na Goriškem po vojni, se je Feiglov duh spustil na svetle po-liane proste in brezskrbne domišljije, ki ga večkrat popelje v deželo nemogočega, kjer kupoma leže neverjetni, a lepi motivi, freigel ni grabežljiv. Vzame eno samo misel, jo prenese na realna tla vsakdanjega življenja ter jo postavi pred bralca kot dognano in obče priznano dejstvo. Na tej podlasi zgradi potem zgodbo, ki se vrši po vseh pravilih običajne logike. Tako je v »Čudežnem očesu« (1930) pokazal iznajdbo, ki jo lahko deneš pod klobuk in z njo pogledaš v dušo vsakega človeka, da ti ne uide nobena še tako skrita misel. »Kolumb« (1932) sloni na zamenjavi možgan. ki se je zgodila v bolnišnici pri operaciji dveh istočasno ponesrečenih. »Čarovnik brez dovoljenja* (1933) iznajde liliputator. s katerim pomanjša odrasle ljudi, da dobijo otroško postavo. »Faraon v fraku« (1929) je egiptovska mumija, ki po tisočletnem spanju za pokoro zopet oživi, uteČe iz mestnega muzeja in povzroča zmešnjave, dokler ne poteče čas njegove pokore. Tudi »Pasja dlaka« (1926). >Na skrivnostnih tleh« (1929) in »Okoli sveta (193.5) vsebujejo podobno neverjetne domis-leke. Okoli glavnega junaka pa vedno zbira pisano množico uradnikov, zdravnikov, detektivov, posestnikov, trgovcev i. dr., ki dejanje zapletajo,
da je veselje.
Svojevrstna je knjiga »Brezenc (19B1; ponatis iz »Mladike« 1822), ki groteskno obravnava davno
zgodovino naših krajev ter pripoveduje o vseh narodih, ki so se kdaj valili preko brezenske zemlje, a danes o njih ni niti sledu.
Smeh je- dar božji, potreben kot kruh, zato voščimo D. Feiglu, da bi ga še dolgo stresal iz svojega neusahljivega vira.	m. n.
Spominski zbornik Slovenije. Te dni izide dolgo in težko pričakovani »Spominski zbornik Slovenije«. Da se je delo zakasnilo, je pripisovati zlasti dejstvu, da je obseg izredno narastel. Namesto prvotno napovedanih 300 strani, obsega zbornik nad 700 strani in se je s tem tudi zelo povečala kakovost dela, ker so prispevki lahko izšli v prvotno nameravanem obsegu, kakor so si ga zamišljali avtorji. Tudi tehnična oprema dela bo znatno izboljšana v primeri s prvotno napovedjo. Zlasti bo lepa vezava, ki je povzročila tudi znatno povečanje stroškov.
Ker je obseg dela izredno narastel, izboljšala pa tudi tehnična Oprema, je razumljivo, da so narasli tudi stroški za delo. Zaradi tega je bila uprava prisiljena zvišati prvotno najavljeno ceno 150 din na 195 din. To povišanje v primeri s povečanjem obsega dela ni znatno. Kajti pomisliti je treba, da se je obseg več kot podvojil, nadalje se je znatno izlioljšala tudi oprema knjige.
Uprava je stremela za tem, da bi bilo povečanje obsega dela in tehnične opreme čim manj občutno za naročnike, vendar so stroški toliko narasli, da je bila prisiljena zvišati naročniško ceno. Pomisliti je treba, da stane zbornik v knjigarnah 300 din, tako da so naročniki znatno na boljšem pred ostalimi kupci.
Spominski zbornik Slovenije bo v kratkem v rokah naročnikov ter se bo dobil v vseh knjigarnah.
Književni glasnik, izdaja Mohorjeva družba, št. 2., leto 6., prinaša zanimiv članek prof. Šolarja »Ali Mohorjeve knjige niso več potrebne?« Kakor je v prejšnjih številkah začel vprašanje slovenskih ljudskih povesti ter jih afirmiral tudi za današnji čas, tako je zdaj načel vprašanje časnikarske in knjižne literature ter potrebo mohorskih knjig za vsako kmečko hišo že zato, da si more ustanoviti vsak slovenski dom svojo majhno knjižnico in tako dobiti spoštovanje do lepe knjige. Zanimivo je Jalnovo priznanje, kako je vznikla njegova povest »Cvetkova Cilka« ter kako jo je pisal in komu je namenjena. Dalje je ocenjena knjiga dr. Že-bota: »Korporativno narodno gospodarstvo« ter naznanjena nova knjiga '»Štirideset let babica«, ki bo v kratkem izšla, kakor tudi Detelovi zbrani spisi IV. zvezek (Trojka) ter dr. Andreja Gosarja »Socialni nauk Cerkve«. Na kraju je nekaj ocen knjig, ki so izšle letos pri Mohorjevi družbi.
Štefan Jerko-čičck: Poglejmo se. — 135 karikatur. — Ljubljana 1939. Časopis Posebna izdaja, ki izhaja v Ljubljani in predstavlja sedaj slovensko karikaturo, kolikor jo je, je izdala v ponatisu teh 135 karikatur, izišlih med letom v Posebni izdaji. V humorju in satiri smo Slovenci čudovito slabo zastopani ter resnično nismo rodili nobenega velikega humorista in komaj karikaturista. V književnosti je hotel biti Cankar, v risbi pa Smrekar, ki pa je s svojo umetnostjo kmalu nasedel na neki surovosti. In prav iz te Smrekar-jove karikature izhaja tudi Štefan Jerko-čičck, ki mu smisla za politično satiro ne moremo odrekati ter je včasih izredno dober in oster ter pravičen, drugikrat pa se že naklanja k Smrekar-jevi surovi bolestnosti. kar je nevarnost, da iz duhovitosti pade v neokusnost. Vsebina teh karikatur je političen obračun 7. obema slovenskima strankama (JRZ in JNS) ter nazorna predstava slovenskega položaja v današnjem domačem, državnem in svetovnem položaju, kakor si ga predstavlja človek, ki z grenkim humorjem motri današnji čas.
čudovita zveza usode moža in žene
Italijanski listi poročajo o žalostnem dogodku, ki se ze te dni pripetil v vasici tdizu Savone. Ondi je živel mlad elektromehanik s svojo ženo, ki je bila že več let gluhonema. Vsako jutro se je mož odpravil na delo pri električnem vodu visoke napetosti in se je šele zvečer vrnil. Nedavno je bilo treba odstraniti majhno škodo na električnem drogu, tako da je moral delavec splezati nanj. Komaj je bil na vrhu, je že dobil strahovit električni sunek, ki mu je povzročil po vsem telesu hude opekline. Šele čez nekaj minut ga je njegov tovariš našel; .visel je na jermenu na drogu. Takoj je bil prepeljan v bolnišnico.
Medtem ko se je razvijala ta žaloigra, pa se je začela |x>nesrečenceva žena, ki je bila v hiši, silno vznemirjati. Začela je celo izgovarjati glasove in nenadoma je spet slišala in je začela gladko govoriti; rekla je, da mora svojemu možu koj telefonirati. Vse to pa se je zgodilo, kot so dognali pozneje, vprav ob tistem času, ko se je njen mož ponesrečil in tako je dobila kar po telefonu sjioročilo o njegovi nezgodi. Takoj je odhitela v liolnišnico, kamor je prispela nekaj minut pred moževo smrtjo, vprav ob času, da se je mogla ob smrtni uri posloviti od njega. 104 LETNA ŽENA izpije vsak dan tri šilce žganja
V Norton Cartageu, blizu Canterburyja v Angliji, je te dni obhajala mrs. Ix>uisa Lavrett svojo 104 letnico življenja. Vsak dan izpije tri šilce wiskija, to je na teden eno steklenico, katero ji podari občina njenega rojstnega kraja, saj je sama jako revna.
Mrs. Lavrett. ki se še spominja, da je bila 1. 1852. na pogrebu vojvode NVellingtonskega, živi s svojim 84 letnim »sinkom« skupaj, ki pa, v nasprotju s svojo materjo, niti ne ve, kaj je wiski. On tudi ne sme videti, kadar mati po trikrat na
dan pije žganje. »Mislim, da ni prav,« je rekla na svoj 104. rojstni dan časnikarjem, »če bi otrok videl, da njegova mati pije žganje. Doslej se mi je Se zmeraj posrečilo, da sem Jamesa obvarovala še sleherne izkušnjave«. In 84 letni James, ki so ga pozneje izpraševali, je rekel: »Mama mi dovoli, da greni po enkrat na teden ven. Toda ob sedmih zvečer moram biti že spet nazaj.« __
Dino Grandi, bivši italijanski poslanik v Londonu, je postal italijanski pravosodni minister.
ŠPORT
šport zadnje nedelje
Drž. atletsko prven. v deseteroboju
Na ljubljanskem stadionu se je vršilo v soboto in nedeljo tekmovanje za državno atletsko prvenstvo v deseteroboju. Je to najtežje in obenem naj-liolj vsestransko lahkoatletsko tekmovanje, ki zahteva od vsakega tekmovalca vsestransko izvežba-nost in seveda vztrajnost. Tekmovalci v letošnjem tekmovanju ta deseteroboj so se takole plasirali :
1.	Klinar Janez (SK Planina) 5390 točk;
2.	Jurkovič Srdjan (Concordija, Zagreb) 4987 t.j
8. Polak Bojan (ASK Primorje) 4843 točk;
4.	Inž. Šoštarič Nik. (Maraton, Zagreb) 4796 t.;
5.	Balgavi Štefan (Maribor, Železničar) 4102 t.
Istočasno se je vršil maratonski tek, ki je
bil pa zelo slabo organiziran. Tekmovalci so namreč močno zašli in so vsled tega tekli 50 km namesto 42 kakor so vedno maratonske proge bile doslej dolge. Prvi je prišel na cilj Zagrebčan Garef (Concordia) v času 3:39:30, drugi je bil zopet Zagrebčan Krajcer (Concordia). v času 3:47:26 pa je pritekel kot tretji Ilirijan Kvas. Na cilj so prišli od vseh desetih tekačev — kolikor jih je startalo — samo ti trije.
Motociklistične in kolesarske dirke na Jezerski vrh
Gorenjski motoklub je priredil v nedeljo motociklistične in kolesarske dirke na Jezerski vrh, ki so takole izpadle:
Motorji do 125 kub. cm:
1. Fantini Valter (Hermcs) na DKW 5:51:
Motorji do 200 ccm turni: 1. Markič Miha, I. G. M. (Zundap) 5:47 4 pet
Motorji do 250 ccm turni: 1. Nadižar Franc, I. G. M. (Puch 250) 5:22 3 pet.
Časi inozemcev: 1. Herman Latschacher, NSSK (500 NSU Šport) 4:41 4 pet.
Kolesarji lahke kategorije: 1. Jemc Ciril, Zarja, Jesenice, 14:8.
Kolesarji težke kategorije: 1. Mulej Alojz, Zarja, Jesenice, 14:55.
Motorji do 350 kuh. cm turni: 1. Bar Vinko I. G. M. 350 DKW 5:13 4 pet.
Motorji nad 350 kub. cm turni: 1. Bar Vinko, I. G. M. 350 DKW 5:10 2 pet.
Motorji do 350 kub. cm. športni: 1. Breznik Dušan, Autoklub. 250 DKW, 4:57.
Motorji do 1000 kub. cm. špotni: 1. Cihlar Jože. Autoklub. 500 BMW, 4:26 2 pet. (s tem je dosegel najboljši čas dneva, povprečna brzina: 58 km).
Motorji s prikolico: 1. Kurnik Franc I. G. M. 600 BMVV, 5:24 2 pet.
JNZ: HŠS
V Zagrebu so imeli sestanek zastopniki Ju-goslov. nogometne zveze in zastopniki Hrvatske športne sloge. Teh razgovorov sta se udeležila tudi predsednik ljubljanske nogometne zveze g. Kosti in Buljevič. Razgovori so trajali celih 12 ur. Zastopniki JNZ so pristali na reorganizacijo, toda na 6 pokrajinskih zvez, in sicer v Slovenijo, Hrvatsko. Bosno. Vojvodino. Srbijo in Macedonijo, kalere bi vezala vrhovna zveza, ki bi v resnici reprezentirala naš nogomet v tujini. JNZ. nikakor noče pristati na predlog Hrvatske športne sloge po ustanovitvi dveh lig. Slovenski zastopniki so se zediniii s hrvatskimi v tem, da vstopiio v Hrvatsko ligo z dvema kluboma, in sicer z SK Ljubljano in SK Mariborom. Tako bi v Hrvatski ligi zdaj nastopalo 12 klubov. Pri tem vprašanju so se pogajanja razbila, ker Hrvatska športna sloga ni hotela popustiti. Postavljenih je bilo več predlogov, med njimi tudi predlog Ruljeviča iz Ljubljane. Ta predlaga, naj se Gradianski, Hajduk in Hašk vrnejo v skupno ligo, Sašk, Bačka, Split, Ljubljana in drugi klubi Hrvatske lige pa bi igrali kvalifikacijske tekme in bi dvoje naiboljših moštev tudi sodelovalo v skupni ligi. Tako bi bilo v skupni ligi 5 klubov Hrvatske športne sloge, 7 pa v belgralski skupini. Pogajanja se bodo nadaljevala. Na eni strani stoji Hrvatska športna sloga. ki ne odstopi od svojega predloga dveh lig, na drugi Ptrani pa je JNZ. ki teh dveh lig noče dovoliti. Če bo JNZ že na svoii seji prihodnji torek izključila vseh teh 218 klbfov. polem je prelom med JNZ in tako imenovanimi »zapadnimi člani te zveze« dokončen. Zastopniki Hrvatske S|x>rlne sloge se zavedajo, da danes, ko je v|>rašanje reorganizacije JNZ že toliko napredovalo, ne morejo in ne smejo popustiti. Pri tem pa 'jih podpirajo tudi slovenski klubi.
Atletski dvoboj Nemčija : Italija
Nemški in italijanski lahkoatleti so se pomerili v Milanu, ki so postavili zelo lepe rezultate. Zlasti je treba omeniti nov svetovni rekord v teku na 800 m, ki ga je postavil nemški atlet Harbig
v času 1:46,7 min. Ostali rezultati pa takole izgledajo:
Met kladiva: 1. Blask (Nemčija) 56.32 m; 2. Stork (N) 53.19; 3. Venazzetti (Italija) 47.45; 4. Taddia (I) 45.95.
Tek na 1500 m: Mehlhose (N) 3:53.2; 2. Jakob (N) 3:54.8; 3. Vitale (1) 3:57.4; 4. Zippoli (I) 4:16.8.
Tek na 200m: 1. Mariani (I) 21.2 (nov italijanski rekord); 2. Scheuring (N) 21.2; 3. Necker-mann (N) 21.3: 4. Gonelli (I) 21.7.
Skok v višino: 1. Langhoff (N) 190 cm; 2. Campagner (I) 1.90; 3. Gehinert (N) 1.90; 4. Do-nadoni (I) 1.85.
Tek na 800m: 1. Harbig (N) 1:46.6; 2 Lanzi (I) 1:49.9; 3. Brandscheit (N) 1:50; 4. Bellini (I) 1:52.6.
Tek na 400 m čez zapreke: Holling (N) 52.6; 2. Glaw (N) 54.4; 3. Russo (I) 54.7; 4. Lualdi (I) 56.1.
Met kopja: 1. Berg (N) 63.81 m: 2. Busse (N) 62.07; Rossi (I) 56.42; 4. Orei (I) 55.20.
Triskok: 1. Hock (N) 14.53 m; 2. Bini (I) 14.45; 3. Turco (I) 14.45: 4. Siebe (N) 14.29.
Tek na 10.000 m: 1. Syring (N) 31:23.2; 2. Be-viacua (I) 31:25.2; 3. Eberhard (N) 31:52.4; 4. To-rassa (I) 32:44.2.
Po prvem dnevu je vodila Nemčija z 23 točkami. Stanje točk je bilo 56.50 : 35.50.
Tek na 100 m: 1. Scheuring (N) 10.4; 2. Mariani (I) isti čas: 3. Neckermann (N); 4. Daelli (I)
Tek na 110 m preko zaprek: 1. Kumpmann (N) 14.8; 2. VVagner (N), 3. Oberweger (I); 4. Eri-tale (I).
Met krogle: 1. Blask (N) 16.62 m; 2. Storch (N) 16.11; 3. in 4. Italijana.
Tek na 5000 m: 1. Schaumburg (N) 14:53.8; 2 Nemec, 3. Italijan.
Skok s palico: 1. Langhoff 4.26 m; 2. Romeo (I) 3.90 m; 3. Oberweger (I).
Met diska 1. Lampert (N) 51.53 m; 2. Ober-weger (I).
Tek na 400 m: 1. Harbig (N) 46.7 (nov nemški rekord); 2. Lanzi (I); 3. Missoni (I); 4. Ha-mann (N).
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Nemčija 40.6; 2. Italija.
Štafeta 4 krat 400 m: 1. Nemčija 30.10; 2. Italija.
Nemci so premagali Italijane v atletiki z lahkoto. Rezultati pa, ki so bili postavljeni v Milanu v soboto in danes, predstavljajo neverjeten uspeh nemškega športa.
Drž. prvenstvo juniorjev-atletov
V Mariboru se je vršilo tekmovanje v laliko-atletiki za omladince in juniorje. Doseženi so bili tile rezultati:
Juniorji C: 1. Lončarič (Maraton) 2204 točke, 2. Stranic (Železničar) 1969.75, 3. Bačnik (Železničar) 1860 75, 4. Abramovič (Hašk, Zagreb) 1840.
Omladinci: 1. Gregorovič (Železničar) 2329, 2. Mlakar (Železničar) 2147, 3. Horjak (SK Celje) 1973., 4. Zorko (Železničar) 1914.
Najboljši rezultati v peteroboju so: tek 200 m Mlakar (Rapid) in Lončarič (Maraton) 25 sekund. Skcuk v daljavo Zorko (Železničar) 610 cm, Lončarič (Maraton) 606 cm. met kopja Gregorovič (Zel.) 48.74 m: disk Abramovič (Hašk) 34.25 m; tek 1500 metrov Fischbach (Rapid) 5:01, Lončarič 5:07.
Nogomet
Ljubljana : Maribor 5:1 (4:1)
Juniorski prvak LNP je postala Ljubljana s skupnim seorem 4:2. Nedeljsko temo pa je dobil Maribor z rezultatom 2:1.
Tenis: Concordia : ISSK Maribor
Zmaga zagrebške Concordie 4 : 2.
Maribor, 16. julija.
Danes dopoldne se je vršil n? lepih teniških igriščih ISSK Maribora turnir med zagrebško Con-cordio in igralci ISSK Maribora. Vreme je bilo krasno, dasi precej vetrovno. Concordia je poslala v Maribor svojo pomlaieno in radi tega še mnogo obetajočo ekipo, ki je izpolnila tudi vsa pričakovanja. šarič (Concordia) je danes igralec največjega formata, ki ga odlikuje popolno tehnično znanje. Tudi ostali igralci Concordie Strok, Krznar in Balog so znani, ki so že večkrat nastopili pri turnirjih, ISSK Maribor ie poslal v boj svoje znane bele mušketirje Albaneža, Malija, Skapina in Tončiča, ki so nudili v vseh igrah Zagrebčanom močan odpor. Končni rezultati so sledeči:
Albaneže (M) : Sarič (C) 4:6, 6:3, 5:7.
Mali (Ml : Krznar (C) 6:1, 4:6, 1:6.
Tončič (M) : Strok (C) 4:6. 6:2, 5:7.
Škapin (M) : Balog (C) 6:2, 6:2. Doubl:
Albaneže—gkapin (M) : Sarič—Balog (C) 6:3,
6:3.
Msli—Tončič : Krznar—Strok 6:1, 6:1. "I