Stev 58.
V LlamionU v soboto doe if. marca 1922.
Leto L.
Naročnin« t» Irže-o SHS*
M MU lati saprtl Slo
Ct
c* aoi <eta U tatr ate ti «• tneaet
« .

a u>flwnurtrai
oaloiutnc. meB»iao
Ola.
150-—
ia-se
ia Sobotna Izdala; s
• i««u«l«f tt> . . . Olo. tO — f lnossmstve ... „ «0 —
Posumim siev 50 m.
	
■M	
m	
i 'A*« v'	
M:	$
f;. ■'■k	1
Ceoi Inseratomo
Epogtolpna petitna vrsta mali oglasi po K V— lo K S —, velUU oglasi aad «9 um vi-lino po K 8 —, ouslaaa Itd. po K 12 —.
Pri vetjem aaročUo popust
Izb a]a vsak lan larvamit ponedeljka ln dnofa po pca» nlku ab 5. art sjatra).
flesečna prilog«; ilsstnlk iKSt.
Poštnina oiačana v fotavlaL
X Bodo 1 sproi
Orsdalitro |« v Kopltsrisvt allol »tov 6/111, Bakopiai s* a» vraAa|o, astrsnUrans pisma s« ne sprejemat«. UrtOa taisL Iti. 60, aprsro. It«. 438.
BiM<>rimaM
T Političen list za slovenski narol I
Ijtt^M^"* IIIWIII	IM I HIII—IH I HIIIHIIM Mili .	*
Uprsva le t Kopttarisrl al B. — Kačun poitnc bran. llnblisotke it 8S0 »a isročnlno In iL J49 et igiase, sagreo- SM1I, sat»|sv. 7563, prstki la iauav i4.i»7

Kritični položaj.
Vladni listi so doslej trdovratno nagla-iali veliko slogo in trdno solidarnost vladnih strank v vseh državnih vprašanjih. Kadarkoli se je pojavil osamljen glas iz opozicije, da vladna večina in poveličnvano soglasje med njo le ni tako harmonično, kakor to vlada zatrjuje, vselej je zašumclo v vladnem gozdu: Ni res tako! Vlada je složna in ne pozna disharmonije.
Sedaj potrjujejo akutno nesoglasje v vladi tudi listi, ki imajo z vlado oziroma z vladnimi strankami notorično jako tesne zveze —1 kateri belgrajski list ne pozna blagajne >Presbiroja«? — Danes soglašajo vladni in opozicionalni listi v trditvi, da je vladna kriza navidiku.
Tako n. pr. piše glavni organ demokratske stranke »Demokratija« z dne 9. t. mes.: »Sporazuma med demokrati in radikali se ne drže radikali. To nam potrjuje slučaj nekega zakonskega predloga, ki bi bil imel že biti predložen parlamentu in je bil postavljen celo na dnevni red, a kar naenkrat so te radikali izjavili proti temu predlogu.«
Opozicionalna >Republika<£ z dne 9. t. mes. pa piše o položaju: »Kriza fe zcpet na vidiku. Prvi znak krize je odlaganje plenarnih parlamentarnih sej. Dve vprašanji sta, ki sta dovedli vlado pred krizo. Prvo je zakon o moratoriju, drugo pa zakon o upravni razdelitvi države. V obeh vprašanjih si »načelno« nasprotujejo demokrat je in radikali. Ker pa Fašič ne mara krize v sedanjem tr3notku, je seje parlamenta od-godil.«
Slično piše večina srbskih listov, ki Imajo za krize in intimne senzacije iz vladnih k--~ov navadno jako dober nos.
Vprašanje pa je, če bo kriza v vladi tudi izbruhnila javno. Da živi naša vlada v neprestani latentni krizi, je znana stvar. Glavnih strank, ki tvorijo sedanjo vlado, ne edinijo nikaka skupna ali vsaj sorodna načela, ampak samo platforma, da ostanejo kolikor mogoče dolgo na vladi. To je ugotovil tudi znani angleški poznavalec balkanske politike Watson, Na vTadi pa ne žele ostati sedanje vladne stranke, da koristijo državi in občemu dobru, ampak da z zahrbtnimi intrigami druga proti drugi ustvarjajo vsaka zase kolikor mogoče ugodnejši teren za bodoče volitve. Tajne, toda smotrene priprave za bodoče volitve so glavni cilj bodisi radikalske, bodisi demokratske politike. A ravno na tem zakulisnem delu za bodočnost se pojavljajo notranja nasprotstva med vladnimi strankami v najizdatnejši meri.
Radikalci vidijo, kako jih demokratje dan za dnem na vseh straneh izigravajo. Njihovi listi priobčujejo dan za dnem poročila o nastopih demokratov L. ozlovoljeni vprašujejo radikalni volilci svoje poslance: Kako dolgo boste še to početje demokratov trpeli? Razdrite koalicijo z demokrati, da ne izgubimo vseh postojanki
_ Takih glasov radikalski klub ne more trajno prezirati, ako noče izgubiti med svojimi pristaši zadnjega ostanka svoje politične reputacije. Napetost, ki je iz omenjenega razloga zavladala med obema skupinama, mora vsled tega prej ali slej priti do izbruha.
Tega se pa vsi boje, ker se boje eni in drugi edinega sredstva za izhod iz sedanjega mučnega položaja, namreč novih volitev. Splošno nezadovoljstvo, ki je zavladalo v državi deloma iz političnih, deloma iz gospodarskih razlogov, vladnim strankam ni neznano in obe stranki ce bojita volilnih izgub.
Strah pred novimi volitvami in želja ostati na vladi za vsako ceno kolikor mogoče dolgo, to je rodilo v Pribičevičevi glavi misel, da poskusi svojo vlado držati s pomočjo diktature. Zakonski predpisi o ustavodajni skupščini dovoljujejo sedaj vlaai sicer še precej dolgo življenje, toda na parlamentaren način to no gre. Zalo utegne demokratska skupina poseči po nasilju, namreč po še hujšem, kakor ga že sedaj izvaja. Dokler jc ljudstvo mimo, gro to težko. Mogoče pa je, da se ljudstvo provocira » pometo od vlade plačanih ljudi do no-premiŽljenlh dejanj, ki bi opravičevala
razglasitev obsednega stnnia in sličnih vladnih dobrot. Provokacija mirnega ljudstva do Izgredov itd. je pa r.aloga »Jugoslovanskih fašistov«, ki snujejo z obilnim vladnim denarjem svoje organizacije od Triglava do Soluna. Da je temu res tako,
dokazujejo dogodki zadnjih dni v Dalmaciji in v Bosni.
Za vse pošteno ljudi je to dobro znamenje. Zgodovina nam pravi, da posega vsaka vlada po nasilju tik pred svojim padrem.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Komisija za redrkcijo uradništva je danes razpravljala o finančnih uradnikih na Hrvatskem in v Sloveniji. Demokratski poslanec Gjorgjevič je pri vsaki točki predlagal, naj se črta število uradništva za polovico. S tem je očividno hotel doseči, da čim več slovenskih in hrvatskih uradnikov ostane brez kruha. Proti temu je nastopila velika večina članov komisije, ki je končno osvojila predlog posl. Ž e b o t a , da se reducirajo samo tisti uradniki, ki nimajo dola in pa tista uradniška mesta, L' so označena v proračunu, pa niso zasedena, črtali so se pomočniki finančnih delegatov in pa osobje vojne mirovinske likvidature. Slovenskih poslancev Rajerja in dr. Kukovca ni bilo blizu, da bi se potegnila za slovenske uradnike.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Na današnji seji komisije za redukcijo uradništva so pri finančni upravi za Slovenijo črtana mesta pomočnika delegata, dveh finančnih svetnikov in treh finančnih koncipistov. Odpravi se vojaška likvidatura, obstoječa iz enega višjega računskega svetnika, treh kancli-stov in desetih pisarniških pomočnikov in enega sluge. Pri davčnih uradih se črta mesto enega davčnega oficijala, pri deželni banki pa enega blagajnika, enega oficijala, enega kanclista in enega pisarniškega pomočnika. Pri zemljiškem katar'.--i se črta
V
mesto enega višjega geometra II. razreda in treh pisarniških pomočnikov. Pri finančni straži se ukinejo tri mesta pisarniškega pomožnega osebja. Nadalje se črta mesto enega kontrolorja v VIII. in enega v IX. razredu, nadalje enega nadzornika v VI. razredu in enega uradnika brez pravice do draginjskih doklad.
Belgrad, 10. (Izv.) Po pravilniku za redukcijo državnih nameščencev, ki bo veljal za vso državo, se odpuste iz državne službe v prvi vrsti oni uradniki, ki ne poznajo službenega jezika in ki ne poznajo obeh pisav (latinice in cirilice). Odpuste oni nameščenci, ki so se pregrešili v svoji uradniški službi s tem, da so delovali proti državi. Njihovo krivdo bodo ugotovila disciplinarna sodišča. Od kvalificiranih uradnikov se imajo odpustiti predvsem oni, ki so končali '10 let državne službe ali pa ki so stari že 60 let. Ako bo v kakem državnem uradu preveč kvalificiranih uradnikov, sc premestijto v druge urade, ki nimajo dovolj uradništva. Oa nekvalificiranih uradnikov ostanejo v državni službi v Srbiji in Črni gori vojni invalidi in borci na solunski fronti. Ako se nahajajo taki uradniki zunaj Srbije ali Črne gore se nanašajo te določbe tudi nanjte, v kolikor so se borili v srbski vojski.
Bakar, 10. marca. (Izvirno) Na poziv odbora za narodno obrambo se je včeraj opoldne zbralo na Reki pred občinsko posvetovalnico okrog 1500 oseb, večina priseljenci iz Italije. Predsednik odbora Atti-lio Prodan je otvoril slicd in predlagal v imenu fašistov ter republikanske, nacionalistične, demokratske in ljudske stranke, da se začasno izroči vlada v mestu z vsemi pravicami in dolžnostmi fašistovske-mu poslancu iz Rima, odvetniku Giovan-niju Giuratiju. Nato je fašistovski poslanec iz Rima De Stefano govoril o slogi meščanstva. Attilio Prodan je potem izročil začasno vlado mesta Giurattiju, ki bo izvrševal svojo oblast kot civilni komisar. Ker pa je Giuratti še v Rimu, vodi začasno posle revolucionarne vlade odbor za narodno obrambo do povratka Giurattija na Reko. Na tem shodu zastopano stranke ne predstavljajo niti desetine reškega prebivalstva. Žanellovi avtonomisti, avtonomi-
stična demokratska (Gotiardijeva) in socialistična stranka se niso udeležile shoda. O kakem izrazu ljudske volje torej ne more biti govora. — Na Reki vlada se vedno nasilje. Fašisti so začeli prihajati v večjih skupinah tudi že na Sušak. Včeraj je skupina desetih fašistov vdrla v tobakarno Gustava Franjete in jo oplenila. Karabini-jerji so sicer prišli na lice mesta, toda kakor ponavadi prekasno. Na Reki napadajo fašisti mirno prebivalstvo ter plenijo, kjer morejo kaj dobiti. Pristaše Zanelle kratko-malo ubijajo, zlasti bivše državne redarje. Pred par dnevi so fašisti pograbili na ulici dva redarja, ju odvedli v svoje prostore in ju tam kratkomalo ubili. Uradno se je potem naznanilo, da je bila ubita ena oseba, da pa krivca ne morejo izslediti. Ugotovljeno jo, da sta bili ubiti dve osebi in da so proti morilcem ničesar ne ukrene. Teror vlada še daljo na Reki.
RADIKALCI PROTI MORATORIJU.
Kumanudi grozi z demisijo.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Včeraj so se med radikalnim in demokratskim klubom vršila pogajanja radi vprašanja zapadlih trgovskih plačil v inozemstvu. Do sporazuma ni prišlo. Radikalci stojo na stališču, da se mora predlog v celoti umakniti, dočim finančni minister dr. Kumanudi noče odstopiti od svojega stališča ter bi bil v skrajnem slučaju pripravljen pristati le na nekatere nebistvene izpremembo. Ako finančni minister dr. Kumanudi s svojim predlogom ne bi mogel prodreti, bo izvajal posledice in podal demisijo.
SPOR MED RADIKALNIMI IN DEMOKRATSKIMI MINISTRI.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je med razpravo o volivnem redu prišlo mod demokratskimi in radikalnimi ministri do ostrega nesoglasja. Radikalni ministri so zahtevali, naj se volivni red takoj predloži narodni skupščini. Temu so se pa odločno uprli demokratski ministri, kor so boje, da jih ne bi po sprejetju volivnega zakona radikalci izrinili iz vlade in nato sami vodili volitve. Soja so je morala večkrat prekiniti.
STRAH DEMOKRATOV PRED VLADNO KRIZO.
Beljrafl, 10. marca. (Izv.) Danes Je Imel glavni odbor demokratske stranke sa-
jo, na katori so razpravljali o vprašanju demisije notranjega ministra Marinkoviča. Marinkovič jo namreč odstavil velikega župana v Vel. Bečkereku, radi česar so proti njemu nastopili vojvodinski radikalni poslanci. Odbor je sklenil, naj Marinkovič ostane v vladi. Nato se je reševalo vprašanje demisijo ministra za šume in rude Ra-fnjloviča, ki je prišel v konflikt z radikalci radi nekih koncesij. Sklenili so, da pusto ministru Rafajloviču proble roke, da odstopi ali pa ostane v vladi. Končno so sklenili, da se pod nobenim pogojem ne sms izzvati vladna kriza.
CICVARIč NAZNANJA KRIZO.
Eelgrad, 10. marca. (Izv.) V današnjem ^Bcogradskem Dnevniku« objavlja Krsta Cicvarič članek, v katerem trdi, da ie absolutno gotovo, da je prišlo med radikalci in demokrati do krize. Cicvarič primerja ta položa/ z onim, v katerem sc jc nahajala Srbija leta 1914. Tc dni nameravajo radikalci poslati demokratskemu klubu obširen in odločen ultimat, ki pa bo sestavljen tako, da ga demokrati pač ne bodo mogli sprejeti. Na ta način nastane potem popoln razkol med obema strankama.
RAZPRAVA O SPLOŠNI UPRAVI.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Danes dopoldne od 9 uri 30 minut se je sestal zakonodajni odbor k seji in je nadaljeval debato o zakonskem načrtu glede splošne uprave. Na dne_vnem radu je raaprava o ro-
glavju 3, ki ima tri člene. To poglavje je bilo sprejeto brez izpremembe z večino glasov. Samo pri členu 25 se je izpremenilo v toliko, da se namesto sedmih let ukazne službe, potrebne za srezkega glavarja, zahteva osem let. Pri členu 22 sta se v šesti vrsti izpustili prvi dve besedi. V imenu Jugoslovanskega kluba so govorili dr. D u b i-t i č , dr. H o h n j e c , prof. Sušnik in Ž e b o t, ki so vsi ostro kritizirali zakonski načrt in stavili izpreminjevalne predloge. Nato )'e bil predlog stavljen na glasovanje. Oddanih je bilo 22 glasov, in sicer 14 za in 8 proti, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob desetih dopoldne.
B*
od 5. do 12. marca.
Danes zvečer ob 8. uri se bo vršila v dvorani Ljudskega doma orliška akademija s sledečim sporedom: 1. Dr. Pregelj: Posvetitev, deklamacija. 2. Vaje z obroči, sestavil br. Rihar. (Dijakinje.) 3. Vajo na gredeh, sestavil br. Kržan. (št. Peter.) 4. Vaje v zvezdi, sestavil br. Kržan. (Št. Peter.) 5. Govor predsednice Orliške zveze. 6. Krožkove proste vaje. (Dijakinje.) 7. Metuljčki, sestavil br. Kržan. (Dijakinje.) 8. Vaje z loparji, sestavil br. Klinar. (Dijakinje.) 9. Skupine na konju. (Št. Peter.) 10. Simbolično-ritmične vaje >Tri dobe češke zemlje« za zlet v Brno. 11. Vaje z žogami, sestavil br. Kržan. (Dijakinje.) 12. Vstajenje, alegorična skupina, sestavil Franc6 Bovk. Sodelujeta salonski orkester in ženski pevski zbor »Ljubljane«. Cene prostorom: Sedeži po 6, 5, 4, 3, 2-50 Din, stojišča po 2 Din. Vstopnice v predprodaji pri Ničmanu, zvečer pri blagajni
(Govor polanca dr. Hohnjeca v seji zakonodajnega odbora dne 7. marca 1922.)
Po načelih demokracije je ljudstvo no-sitelj oblasti v državi. Nobena oblast v državi se ne bi smela izvrševati brez upliva ljudstva predstavljenega po svojih zastopnikih, ki si jih je samo izbralo. To ne ve* Ija samo o stvarjanju zakonov, marveč velja tudi o njih izvrševanju, o vsem vršenju državnih poslov, o celokupni državni administraciji. Tudi od državne uprave nei si-e biti ljudstvo izključeno. Tako je na Angleškem, kj'er sistem lokalne uprava predstavlja neposreden vpliv političnih in socialnih idej demokracije na organizacijo in izvrševanje uprave. Lokalno upravo imajo v svojih rokah administrativne oblasti, ki jih je narod izbral svobodno in nezar visno od kontrole državnih oblasti.
Brez vpliva ljudstva na upravo.
Zakonski načrt o splošni upravi, ki ga! predlaga vlada, izključuje od državne uprave vsak količkaj neposredni, dejanski itt učinkoviti vpliv ljudstva in njegovih zastopnikov. Duh, ki prešinja ta načrt, je duh centralizma, nekoliko, a vrlo malo tem-periran s primesjo dckonccntracijc, ki pa je v svojem bistvu pokvarjena in otrovana z dosledno izvedbo principa birokratizma od najVišje do najnižje stopnje oblasti. Že s tega stališča je ta načrt zame in moje tovariše v Jugoslovanskem klubu nesprejemljiv.
Gospodje! Čim dalje boste narod odvračali od vpliva in kontrole nad državno upravo, tem večje bo nezadovoljstvo med ljudstvom. Državne in narodove stvari se uporabljajo brez sodelovanja lftidstva. Kako naj bi bil narod s tem zadovoljeni?
Načelo moderne demokracije zahteva: Nič o ljudstvu brez ljudstva. Vi pa stavite v vseh panogah in v vseh stopnjah državne uprave ljudstvo pod tutorstvo birokracije, ki bo odločevala o usodi naroda in njegovih zadev vselej in vsepovsodi. Ne-sveti Birokracij je in ostane prvi in glavni patron državne administracijskc organizacije.
Lepa samouprava!
Veliki župan, ki ga vidovdanska ustava opredeljuje kot vrhovnega starešino občoc dr i* vrve administracijo v oblasti, je
Stran 2.
SLOVENEC, Sto« t T. m arca 192?.
Sfer. R,
po čl. 3. tega zakonskega načrta o občni upravi osebno odgovoren za vršenje poslov. Pa komu je ta veliki župan odgovoren za svoje poslovanje? Odgovoren je samo ministru, ne pa narodu, ki prebiva v tisti oblasti. Veliki župan ni odvisen od ljudstva, ki stanuje v oblasti in ki je poslalo svoje zastopnike v oblastno skupščino. Pri postavljanju velikega župana ljudstvo v pokrajini nima pravice, da po svojih zastopnikih izreče svoje mnenje in svoje zahteve. Nima pravice terno-predloga, tudi nasveta ne. Ljudstvo se ne vpraša, ker nima ničesar govoriti. Velikega župana postavlja minister notranjih zadev, odnosno ministrski svet po njegovem predlogu, Lepa samouprava!
Centralistična samouprava — blrokratizcm.
Kakor se pri postavljanju velikega župana ne jeml/e v obzir ljudstvo in njegovo pravo, tako se tudi velikemu županu pri izvrševanju poslov ni treba ozirati na oblastno skupščino kot predstavništvo naroda. V to, kako se vrši državna administracija v oblasti, se oblastno ljudsko zastopstvo ne sme niti mešati. Vsako tako umešavanje bi bilo po mentaliteti onih, ki so sestavili ta zakonski načrt, ne-bodiga-treba, hineinpfuschen, da se poslužim taemškega izraza. In to je po vladinem načrtu strogo prepovedano. Vladni načrt priporoča velikemu županu, da v važnejših jstvareh lokalnega značaja zasliši oblastni odbor ali zahteva njegovo mišljenje. Vladni zakonotvorci so pa pozabili velikemu županu naložiti dolžnost, da mora ne samo zaslišati, marveč tudi izpolniti opravičene ljudske zahteve. Saj je vendar znano, kakšna so ušesa gospodov birokratov napram željam in zahtevam ljudstva. Pri enem uše-*u noter pri drugem ven, takšna je ljudska sodba. Torej vedno lepša ljudska samouprava, čimdalje se bo izvajala.
Ljudstvo, organizirano v samoupravno edinico, ne bo imelo nobene moči nad velikim županom, tem večja pa bo moč velikega župana nad oblastno samoupravo. Veliki župan poziva oblastno skupščino na izredno zasedanje. Ima pravico govoriti na vsaki seji oblastne skupščine, kadar hoče. Oblastne naredbe, kojih predmet je ie itak tako omejen, da se ne sme niti nanašati na vzdrževanje javnega miru in reda, javne varnosti in javne morale, proglaša, ne predsednik skupščine, marveč veliki župan. Njegovi volji je prepuščeno, da jih ne proglasi, v katerem slučaj mora to prijaviti državnemu svetu. On podaljšuje stari budget še za leto dni, ako skupščina v rednem sazivu ni rešial budgeta.
Veliki župan — eksponent vlade.
Na ta piedestal uzvišenosti nad ljudstvom v oblasti iu njegovo vol,o stavi velikega župana vladni zakonski načrt, ki ga {§ 9.) določuje kot političnega predstavnika vlade. Ker vlade tvorijo stranke, ki imajo politično oblast v državi v svojih rokah, bo veliki župan eksponent in emisar vladinih strank ali bolje rečeno one stranke, kateri pripada, ker vsem 4 strankam, ki v tem času tvorih vlado, ne more obenem pripadati noben človek. Zgodilo se bo torej, da bo v mnogoteri oblasti »vrhovni starešina« državne uprave in varuh nad ljudsko samoupravo kak človek, ki pripada stranki, katera ima v dotični oblasti manjšino in celo minimalno manjšino, kar ■vel,a o demokratski stranki v slovenskih in hrvaških krajih. Tako bo manjšina ko-mandirala nad večino skoro po vseh pokrajinah. Ali bo to dobro za konsolidacijo države in za zmanjšanje nezadovoljstva, o tem naj razmišljajo gospodje državo- in za-konotvorci. Treba je tudi opozoriti na ozko vez med strankarstvom in korupcijo. Gospodje iz vladnih strank na zunaj nastopajo kot bojevniki zoper korupci,o. Borijo pa se zoper njo z vidika strankarstva. To
5=
Grob sv. Frančiška Ksaverija.
(K tristoletnici proglašenja sv. Frančiška Ksaverija za svetnika dne 12. marca 1622.)
Pri svojem misijonskem delovanju na Japonskem je sv. Frančišek Ksaverij spoznal, da je treba prej pokristjaniti Kitajsko, potem šele bo misijonsko delo na Japonskem uspevalo. Glavni ugovor Japoncev, ki so zelo cenili kulturo >nebeške države« — kakor se Davadno naziva Kitajska ;— je bil: »Kako more biti krščanska vera resnična, če Kitajci ničesar ne vedo o Kristusu.« Zato je Frančišek sklenil podati se na Kitajsko. A kako priti tja, ko je pod smrtno kaznijo vstop zabranjen. — Odločil se je oditi s trgovcem Jakobom Pereiro, ki
Že bil na poti h kitajskemu cesarju kot ipanskl poslanik. A kraljevi namestnik v Malaki, Portugalec Alvaro d' Ataida, je španskemu poslaniku vzel ladjo in mu ni dovolil iti na Kitajsko. Frančiškov! načrti so bili s tem prekrižani.
Namestnik je postavil na uropano ladjo lastno posadko in jo sklenil poslati na otok Sancijan v trgovske svrhe. Frančišek Je spremenil svoj načrt in odšel z ladjo na Bancljan v nadl, da se mu bo mogoče od tam vtihotapiti na kaki kitajski trgovski ladji v zaželjeno deželo. Dospol je na otok
avgusta 1552.
Sancijan je največji izmed treh otokov,
pomeni izganjati hudiča z belcebubom, Do-sodaj je iz območja drž. uprave izbilo na dan veliko število korupcijskih afer. To število se,bo pomnožilo, ako bodo organi lokalne drž. uprave po določbi tega zakona osvobojeni vsake odgovornosti napram ljudstvu v okraju in pokrajini.
Površnost zakonskega predloga.
Vladni načrt je nesprejemljiv tudi vsled tega, ker je površno in nepopolno izdelan. To je samo nekak quid po quo. Za stvarno ureditev se obljubljajo posebni zakoni. Posebni zakoni bodo odredili odnose občne uprave napram drugim upravnim panogam, posebni zakoni bodo regulirali ustrojstvo poedinih ministrstev, posebni zakoni bodo ugotovili kompetenco ministra, velikega župana, srezkega poglavarja itd. Vsi ti posebni zakoni še ne eksistirajo, pa so vendar ne samo logičen, marveč realen predpogoj za zakon o občni državni upravi. Zato pa predloženi zakonski načrt operira s samimi negativami. Kompetenco velikega župana kot vrhovnega starešine občne državne administracije določuje § 12. načrta tako-le: »U nadležnost velikcg župana spadaju svi poslovi opšte uprave, koji su prema postoječim propisima izuzeli iz nad-ležnosti srezkih upravnih vlasti, a nisu pridržani za nadležnost ministara.«
Zakaj je minister kompetenten? Za vse to, kar ni odstopil velikemu županu in srezkemu poglavarju. In srezkemu poglavarju ostane vse to, kar sta mu pustila minister in veliki župan. Ali ni to zgledna preciznost?! Okružni načelnik pa je ne samo tajinstvena, marveč povsem tragična figura. Ne zna se, kaka bodo okrožja, katerim bo načeloval, ali in v čem jim bo na-čeloval in ali bodo sploh eksistirali tisti »okrugi«, katerim bo načeloval. Ne ve se, ali se bodo v Sloveniji in Dalmaciji sploh formulirala okrožja, kar je za okrožne načelnike vsekakor tragično. Dočim zakonski predlog v § 17. določa okrožnemu načelniku samo nadzorstvo nad okraji, za kar po načelih najenostavnejše logike sploh ne bi bilo treba ustvariti okrožne organizaci,e, predlaga vladna večina v zakonodajnem pododboru naslednjo kompetenco za okrožnega načelnika: »Okružnom načelniku može oblasni veliki župan po odobrenju Ministra Unutrašnjih roslova poveriti, da samostalno vrši i druge poslo-ve iz nadležnosti oblasnog velikog župana, osim onih, koji prema svojfoj prirodi traže jednoobrazno vršenje kod same oblasne uprave iii koji prelaze teritorijalnu nadležnost po,edinih okruga iii koji zbog svoje važnosti traže da ih neposredno vrši ob-lasna upravna vlast. Ovako prenošenje po-slova mora se objaviti u Službenim Novi-nama odnosno u Službenom Listu dotične oblasti, ako ga bude bilo.«
Gospodjel S tem pa tragika okrožnega načelnika, »ako ga bude bilo,« ne bo nič manjša, ker bo popolnoma odvisen od velikega župana in njegove milosti, koliko poslov mu bo hotel poveriti iz svoje kom-petence. Čim večja bo ta milost, tim več poslov bo imel okrožni načelnik. In če te milosti pri velikem županu ne bo, bo okrožni načelnik ostal nadzornik nad okrajno upravo z obvezo, da najmanj dvakrat na leto obišče vse okraje.
S centralizmom se jim mudi
Gospodjel Vlogi okrožnega načelnika, tega tipa negotovosti in neurejenosti, je po bistvu in vsebini sličen ves zakonski načrt o občni državni upravi, ki jte sama sinteza nepopolnosti in nedoločnosti. Ta zakon je v tesni zvezi z organskimi zakoni kakor so: zakon o centralni upravi; zakon o ugotavljanju delokroga ministrstev, velikega župana, srezkega načelnika; občinski zakon; zakon o administrativni razdelitvi zemlje, finančni zakon o samostojnih dav»
kih in taksah itd. Vsi ti zakoni bi se morali hkrati predložiti, ker jc edino na ta način mogoče, pravilno presoditi kakovost in vrednost poedinih zakonov. Ne vem, zakaj sc gospodom tako mudi, da hočejo odpraviti ves dosedanji upravni aparat, ki zlasti v prečanskih krajih ni bil slab in je prav dobro funkcioniral. Vendar se jim pa tako mudi, da hočejo na vrat na nos ustvariti nekaj novega, o čemer ne vedo, če bo dobro ali ne. Po pravici se bojimo da bo to, kar se nam bo vsililo, 'slabo, ker bo preveč dišalo po balkanizmu.
Zato predlagam, da se razprava o občni državni upravi odloži, dokler se ne predložijo načrti vseh omenjenih organskih zakonov.
Orjaški dvoboj v Aziji.
Pariz, začetkom marca.
Taktika boljševikov v Perzi.i,*
Položaj je težaven. Velika Britanija ima s Perzijo tradicionelne zveze in šte,e tam mnogo zvestih prijateljev med visoko aristokracijo, ki jc v posesti % vse poljedelske zemlje ter obenem tudi politično vladajoča kasta v cesarstvu. Nad 10 miljonov kmečkega ljudstva nima zemlje, ter )'e za ,rse vnanje politične probleme seveda gluho. Boljševiki, ki so psihologi, so položaj znali izrabiti. Pridigovati proti Angležem bi bilo brezuspešno, več uspehov bodo imeli pri vladajoči kasti, ako strogo diplomatično začnejo pogajanja za trajno pogodbo in ako zadostijo samozavesti perzijske aristokracije s tem, da se velikodušno odrečejo vsem predpravicam, katere si je pridobila v Perziji »zločinska carska klika, ki je pod krinko prijateljstva hotela ta viteški narod podjarmiti« Tako z aristokracijo. Pri ljudstvu seveda drugače. Pred bednim kmetom so odprli svoj komunistični evangelij in mu brali iz njega poglavje o enakosti vseh ljudij, o zemlji ki rodi za vse ljudi in o solncu, ki obseva vse in o dežju, ki zaliva zemljo brez razlike posestnika. Za ta argument je per-zijanski kmet tudi dostopen.
V svojih odnošajih do Perzije uporabljajo sovjeti čisto logično ti dve metodi. S koncesijami si pridobivajo zaupanje vladnih krogov, pri ljudstvu pa puntajo proti fevdalni gospodi ter pripravljajo soliden teren za dan, ko bo ljudska revolucija odnesla plemenitaštvo in posadila na čelo naroda sovjetom vdane in zanesljive sodruge.
JR.es se je podpisala dne 26. februarja 1921 v Moskvi rusko-perzijanska pogodba, ki je za politiko boljševikov značilna. Sov,eti so v tej pogodbi mučeniki nesebičnosti S studom pljuvajo v prvih točkah pogodbe na carsko imperialistično politiko brutalnosti in usužnjevanja, naravnost z zaničevanjem »preklinjajo to zločinsko vlado, ki pod plaščem nesebičnosti ni iskala v Aziji drugo kot uničiti svobodo junaške Perzije.« »Ruska republika kmečkih in delavskih sov etov pa hoče živeti s Perzijo v miru in ljubezni ter ji želi svobodnega razvoja in blagostanja.« »Gnani od duha nesebičnosti in smatrajoči se za dolžne, da popravijo krivice, katere so carji prizadeli perzijskemu narodu« se sovjeti odreklo vsem obstoječim ruskim predpravicam na perzijskem teritoriju, vračajo vasi in mesta, katere je roparska samo-pohlepnost Romanov odtrgala od Perzije, opuščajo šahu vse dolgove ter vračajo perzijski banki vse fonde in papirje, katere si je svo,e dni kapitalistična vlada pridržala kot garancijo za posojeni denar. Sovjeti se nadalje desinteresirajo nad 600 km državnih cest in 250 km telegrafskih prog, katere je stara Rusija kontrolirala, z veseljem ponudijo šahu luko Enzeli na Kaspiškem
* Gloj »Slovenca« it. 32 z dne 4. marca 1922.
morju in mu dovolijo, da sme vzdrževati tam lastno vojno brodovje. Da celo svojim misijonarjem bodo prepovedali vznemirjati miroljubni perzijski narod. Vse to vrnejo Perziji brez vseh sebičnih namenov, ker se jim studi caristična zahrbtnost in ker hočejo svobodno Perzijo. Za vse te res velikodušne žrtve boljševiki n« zahtevajo, kot medsebojnega spoštovanja obeh narodov. Seveda prosijo boljševiki v tej pogodbi Perzijo naj se zaveže, da na svojem teritoriju ne bo dovoljevala nikakega kom-plota proti miroljubni ruski federativni republiki in da obsolutno zabrani vsako zbiranje oboroženih čet, ki bi bilo naperjeno proti njej. Tretje države ne smejo na perzijskem teritoriju imeti nikakih oboroženih sil, ki bi ogroževale sovjetsko Rusijo. V slučaju, ko bi tretje države poizkušale na ozemlju Perzije zbirati vojsko proti Rusiji, bo perzijska vlada, ako sama ne bo zadosti močna, naprosila rusko vojsko na pomoč, ter ji dovolila da sme prestopiti meje perzijske države. Da se olajšajo trgovske zveze med obema državama, Perzija od svoje strani ponudi vsem ruskim konzulatom popolnoma brezplačno vsa potrebna poslopja. Ruski državljani se smete v Perziji prosto gibati. Povsod boljševiki obljubljajo reciprociteto razun pri vprašanju vojaškega tranzita. Tako pogodba! Šah in okolica so bili očarani nad neču-veno blagosrčnostjo sovjetov, ter so z velikanskim pompom instalirali ruskega poslanika sodruga Rotsteina v Teheranu ki je podaril šahu v znak prijateljstva sliko Lenina.
Seveda boljševiki dobro vedo, da |e ta pogodba zelo dvomljivega uspeha, zato polagajo večjo važnost na evangelizadio priprostega naroda, ker bodo smeli še le takrat sigurno računati na pomoč Perzije v konfliktu z Anglijo, kadar bo y Teheranu sedela komunistična vlada in ko se ba stara aristokracija iz strahu pred revolucijo razpršila po EvropL Danes je situacija toliko dozorela, da boljševiki popolnoma obvladajo položaj v vseh glavarstvih ob Kaspiškem morju. Pošilja/o orožje in muni-cijo in celo svoje vojake, ustanavljajo sistematično kmečke sovjele, pripravljajo razdelitev državnih domen in veieposestev. V, provinciji M a z and e ran (južno od Kaspije) popolnoma gospodarijo in grozijo od tam, da se bodo proglasili svobodnim in zvezali z Rusijo, v slučaju da ostala Perzija ne bi hotela slediti njihovemu gibanju proti veleposestnikom (AnglofilomJ.
Nikdo si ne dela iluzij glede komunističnih nevarnosti v Perziji, najmanj pa Anglija, ki dobro ve, da se bo revohrcija v Iranu izvršila v njihovo škodo in da bo pri priprostem narodu popularna.	0
Tako polagoma in prevdarjeno Suvajo boljševiki v perzijski organizem, enkrat tu drugič tam, njihove dipiomatične misije in konzularna zastopstva spremlja četa so-drugov, da pomagajo tam, kjer diplomacija ne more in kjer trgovske pogodbe ne zale-žejo. V diplomatskem kovčku vozijo seboj Marksov evangelij in cele snope rudečih zastavic, s katerimi bodo markirali kose Perzije, katere trgajo iz rok VeL Britanije.
PROTI GENERALU ZECEVIČU.
Belgrad, 10. marca. (Izv.) Akcija proti bivšemu vojnemu ministru generalu Žeče-viču zadobiva jasnejše obrise. Prvotni načrt obtožnice proti ministru se giblje v tej smeri, da se stavlja na podlago pozitivnih predpisov vojaškega zakona in zakona o odgovornosti ministrov. Zaradi tega je član opozicije poslanec Gjonovič dobi! nalog, naj prouči vso zadevo in da potem o njej poroča. Poslanec Gjonovič bo najbrže jutri poročal o tej stvari. TRGOVSKA POGODBA Z NEMČIJO.
Berlin, 10. marca. (Izv.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča, da je nemiki
ki leže pred izlivom reke Sikiang pri mestu Kanton. Z otoka se vidi kitajska obala, ki je le 6 ur oddaljena. Sancijan meri v obsegu približno 8 ur hoje. Grički so poraščeni le deloma z drevjem; v dolinicah uspeva riž. Prebivalci so redko naseljeni. Ker je bilo tujcem pod smrtno kaznijo prepovedano stopiti na kitajsko zemljo,' in bo trgovci vseeno hoteli kupčevati s Portugalci, so se trgovci shajali na Sancijanu in tam trgovali.
Dokler je bilo več ladij na otoku, se Frančišku ni godilo posebno slabo. Ko so pa odšle vse kitajske in portugalske ladjo, in je ostala le ladja Santa Cruz, s katero se je Frančišek pripeljal, tedaj so se začeli zanj dnevi bede in pomanjkanja. Namestnik Alvaro d' Ataida je dal mornarjem stroge ukaze, naj prepuste Frančiška lastni usodi. Kapitan Luiz d' Almeida mu je bil sicer naklonjen, toda kaj je zmogel sam, ko ga je nadzorovalo 25 divjih mornarjev, ki so se trudili izpolniti namestnikov ukaz z vso okrutnostjo.
Frančišek in ž njim njegova zvesta spremljevalca Kitajec Antonio in mladi Indijec Krištof, se je naselil v mali, slamnati koči, ki je bila le slabo zavarovana pred mrzlimi viharji in mokroto.
20. novembra 1552 napade Frančiška huda mrzlica. Njegovo telo oslabljeno vsled zatajevanja, pomanjkanja ln velikih potovanj, se ui moglo ustavljati bole/joL Upira-
joč svoj pogled na Križanega je 3. decembra 1552 izročil veliki apostol Vzhoda svojo dušo Bogu. Njegove zadnje besede so bile: »V tebe, Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen vekomaj.« — Dva podpoveljni-ka na ladji, ki sta bila Frančišku vedno vdana, a mu nista mogla pomagati, sta pomagala Frnnčiškovima služabnikoma pri pokopu. Truplo bo oblekli v mašno obleko in ga položili v krsto, ki je bila napolnjena z živim apnom, da bi prej segnilo in bi mogli ob odhodu vzeti kosti s seboj. Na grob so nanosili kup kamenja. Ladja jo morala vsled prehitro nastalega mraza m ž njim združenih vetrov ostati celo zimo na Sancijanu. 17. februarja je ladja odplula v Ma-lako. Pred odhodom je dal kapitan skrivaj odpreti grob sv. Frančiška. Ko so odstranili apno z obličja, so zapazili, da je popolnoma sveže in zdelo se je, da Frančišek spi; istotako je bilo celo truplo z obleko vred popolnoma nedotaknjeno. Raziskovali so dalje; odrezali so pod kolenom kos mesa, in veliko krvi je priteklo iz rano. Veseli so Portugalci dvignili zaklad m ga prenesli na ladjo; prepeljali so ga najprej v Malako, pozneje pa v Goo, kjer se še danes nahaja.
Četudi ni Sancijan dolgo užival časti, da bi hranil te svete ostanke, vondar čuti krščansko srce neko sveto spoštovanje, ko misli na ta kraj. L. 1P5G. so Kitajci prepustili Portugalcem Macao; s tem jo Sancijan,
ki je bil dosedaj zbirališče kitajskih in evropskih trgovcev, zgubil svojo veljavo; radi morskih roparjev, ki so vedno tam okoli brodarili, je postal celo težko dostopen. A kljub temu so ga katoličani, zlasti misijonarji radi pogosto obiskovali. Nekaj let potem, ko je bil Frančišek proglašen svetim, so jezuitje iz kolegija v Macao postavili na njegovem grobu kamen s portugalskim in kitajskim napisom; prvi slove: »Tu je bil pokopan Frančišek Ksaverij iz družbe Jezusove, apostol Vzhoda. Ta spomenik je bil postavljen 1. 1640.« Drugi pa: »Od skrajnega Zapada došli učitelj iz družbe Jezusove, sv. Frančišek Ksaverij je odšel v nebo v 32. letu cesarja Kiazima, V zimskem mesecu. V 12. letu cesarja Čung-čina so postavili udje imenovane družbe ta spomenik.« — Kmalu so otočar.i sicer raz-grebli grob in odkopali kamen, ker so mislili, da je tam kak zaklad, a kamen so pustili na mestu ležati. — L. 1698. so zaobljubili potniki na neki francoski ladji, ko jih je blizu mesta Macao pripravil velik vihar v smrtno nevarnost, da zgradijo v slučaju rešitve kapelico na grobu sv. Frančiška Ksaverija. Rešeni so v resnici izpolnili zaobljubo, ko so čez dve leti dobili dovoljenje od mandarinov. 15. marca 1700 je P. Gašper Kastner S. J. odšel na otok z nekaj delavci in četo vojakov, ki mu jih je dal podkralj v brambo proti morskim roparjem. Delo so začeli 19. marca, končali pa
državni zbor sprejel zakonski načrt trgovske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Pogodba je sad dolgotrajnih pogajanj, ki so šele v zadnjem času dovedla do popolnega uspeha.
SPORAZUM MED ANTANTNIMI FINANČNIMI MINISTRI.
Pari«, 10. marca. (Izv.) Pogajanja medzavezniških finančnih ministrov bodo dovedla jutri prejkone do splošnega sporazuma. Končnoveljavno besedilo bo uredilo zlasti vprašanje zasedbenih stroškov, ocenitve saarskih rudnikov in razdelitve nemških odplačil.
NOVI ITALIJANSKI POSLANIK V PARIZU.
Pariz, 10. marca. (Izv.) Semkaj je dospel novi italijanski veleposlanik grof Sforza.
SPOR V ANGLEŠKI STROJNI INDUSTRIJI.
London, 10. marca. (Izv.) Policija naznanja, da imajo navodila komunistične stranke namen, privesti delavske voditelje do tega, da se potrudijo pomiriti spor v strojni industriji.
London, 10. marca. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Lloyd George je sprejel popoldne zastopnike podjetnikov in delavcev kovinarske industrije, katerim je izjavil, da nastopi, čim bo to smatral za umestno.
UPOR NA IRSKEM.
London, 10. marca. (Izv.) Kakor poročajo iz Limericka, še vedno obvladajo položaj že nekaj dni tamkaj se nahajajoče čete republikanske vojske. Začasna vlada je odposlala v Limerick kakih tisoč zanesljivih irskih vojakov. Britanske čete že stoje v mestu. V Belfastu se nadaljujejo pocestni boji. Zadnjo noč so bile štiri osebe ubite in več ranjenih.
VOJNI POHOD PROTI INDIJI?
Rim, 10. marca. (Izv.) Enver paša je dospel v Kabul, glavno mesto Afganistana. Emir ga je častno sprejel. Govori se o možnosti vojnega pohoda proti Indiji.
NOVI NEMŠKI FINANČNI MINISTER.
Berlin, 10. marca, (Izv.) Državni predsednik je imenoval dosedanjega ministra za narodno prehrano in poljedelstvo dr. Her-mesa za državnega ministra financ ter ga obenem odvezal od dosedanih poslov.
Siprnice krščanske delavske politike v Nemčiji.
Na shodu delavskih volivcev centra v Bochumu je poslanec Joos govoril o političnih smernicah nemškega krščanskega delavstva. Ker so nekatere pri tej priliki izrečene misli splošno zanimive, prinašamo kratek ekscerpt:
Tako desničarske kakor levičarske stranke v Nemčiji ne odgovarjajo resničnim potrebam časa. Stranka ne sme biti sama sebi namen, ampak njena vrednost ima svoje moralno merilo v tem, v kolikor stranka služi državni skupnosti. Stranke imajo služi ti ljudstvu, ne pa razredu, kasti ali kakšni gospodarski skupini. Razvoj nemškega strankarstva v zadnjih 50 letih gre v smeri materializacije in vednobolj izgublja du-hovno-politične vsebine. Ljudski moment se je najbolj ohranil v centru; na svojem letošnjem kongresu pa je stranka svoj program še poglobila in razširila.
Glavno se nam zdi, da je krščanska stranka povdarila, da predvsem teži za ljudsko državo. Oblika je pri tem postranska stvar, gre za vsebino. Ljudstvo se ima prekvasiti z zavestjo odgovornosti za usodo države — to je bistvo vsega. Zato se naj državljani vseh stanov in slojev udeležujejo javnega
2. junija. Pet korakov pod grobom so postavili ob obali velik križ. Na grob so zopet postavili spomenik iz 1. 1640., odtod pa so napravili 7 stopnic navzgor do male kapelice, ki so jo posvetili sv. Frančišku Ksa-Veriju. Ves prostor so obdali z 1.5 m visokim zidom. Žal, da to svetišče ni stalo dolgo. V preganjanjih 1. 1724—1732 je bilo porušeno kot druga svetišča na Kitajskem. Ostal je le spomenik iz 1. 1640. Nastopili so žalostni časi za kitajske misijone. Poleg tega je bilo radi roparjev nevarno pluti po kitajskih vodah. Sancijan in ž njim grob sv. Frančiška je postajal vedno manj znan. Le redkokrat so si upali misijonarji obiskati ta sveti kraj. Kljub vsem nevarnostim pa so kristjani priredili nekaterikrat celo procesije na otok. Nastala je splošna želja, naj se obnovi svetišče sv. Frančiška. In res je zagledalo dan vstajenjal L. 1867 je obiskal Sancijan apostolski vikar Kan-tonski, č. g. Guiilemin iz pariške kongre-pacije za zunanje misijone. Pri prvem obisku je ostal tam 8 dni, premišljeval in molil na grobu velikega apostola. Po vztrajnem delu in neumornem prizadevanju je km-lu udejstvil načrt, ki ga ie tedaj zasnoval. Sedaj se dviguje na grobu sv. Frančiška Ksaverija gotska kapaliea 20 m dolg« ln 10 m široka s tremi oltarji in 24 m visokim mooikom. Srtdj, kapele nahaja S«
življenja brez prevlade katerekoli skupine ali razreda, To je resnična demokracija, kadar je čustvo odgovornosti splošno in vedno večje. Prav je tudi, da se centrum načeloma ni izrekel za nobeno obliko vladavine. To pa je gotovo, da monarhistična vladavina tudi za bodoče ni več mogoča. Toda tudi parlamentarni sistem ni kakšno načelo, ternuč samo več ali manj primerna metoda. Nemški parlamentarizem ni vzoren. On mora svoje hibe ali popraviti ali pa ga bo ljudstvo odstranilo in na njega mesto postavilo kaj drugega.
Kar se tiče nacionalne misli, mora delavstvo izdelati nov izčiščeni pojem nacionalizma, ki ga bo sprejel ves narod. Biti Nemec se ne pravi biti »nemški naciona-lec«, se smatrati za nekaj višjega kot drugi in ne verovati v združitev narodov. To je negativno stališče, mi pa moramo ustvariti pozitivno narodno vrednoto, mi moramo narodno misel spojiti s krščansko-nrav-stveno mislijo. Treba trpljenje nemškega naroda skrajšati, ga osvoboditi od tlake tujim narodom, ohraniti zavest, da vsa nemška plemena tvorijo eno narodno zajedni-co, okrepiti državno misel. Mora se gojiti svojstveno življenje posameznih dežela in plemen, ne sme se pa prekoračiti izvestna meja, da se ne oškodujejo veliki skupni politični, kulturni in socialni interesi.
Da med nemškimi strankami zijajo tako velika nasprotja nima svojega vzroka samo v skrajnem ponlepu po nadvladi, ampak končno v različnih nravstvenih svetovnih nazorih. Nemška strankarska nasprotja bi se bila žc davnej omilila, da se nam je posrečilo dati našemu gospodarstvu nravstven smoterl
Centrum je to dobro razumel in na svojem kongresu označil svojo glavno so-cialnopolitično smernico z lapidarnimi besedami, da mora biti končni cilj gospodarstva človek s svojo višjo življenjsko nalogo. Danes smo seveda delj kot le kedaj od tega cilja. Po vojni jc zrastel nekak novo-kapitalizem, kojega moč in brezobzirnost postavijo v senco vse, kar je dozdaj kapital zamogel in dosegel. Država čuti zavirajočo moč tega novoka-pitalizma, mezdni delavci jo čutijo in jo bodo še bolj čutili. Kulturno življenje zapada njegovemu vplivu. Socializem je teoretično in praktično brez sile proti njemu, ne zavoljo neugodnega momenta, ampak ker je sam kri od krvi kapitalizma. Nc gre za obliko gospodarskega življenia. Naj bo zasebno lastninstvo, naj bo kolektivno gospodarstvo, glavno je namen in cilj, duh, nravstvena smer gospodarskega reda. Današnja svoboda proizvodstva, trgovine in konsuma je v resnici samovolja. Ona povzroča, da zapravljamo surovine za nepotrebni pohlep in luksuzne potrebe brez pameti in smisla, tako da se eni valjajo v razkošju, (neka dajna v Ljubljani, primeroma majhnem mestu, je za plesno obleko za en večer izdala 140.000 K! — Op. ur.) drugi pa od jeze in zavisti škripljejo z zobmi. Socialna politika mora iti za tem, da ohrani v delovnem človeku duhovne blaginje mesto da mu daje formalnih pravic, ki nič ne izdajo. Učinki podivjanega dobičkarskega in razkošnega duha v našem kulturnem življenju so strahotni. Krščanski del našega naroda se ali te gonje udeležuje ali pa nima poguma, da se ji postavi nasproti. Toda to okuževanje ljudstva je tako, d a tukaj toleranca ni na mestu, ampak je tu treba odločnega in brezobzirnega boja.
»Smisel za ljudske potrebe in čustvo narodne skupnosti« — je končal Joos — »nravstveno gospodarstvo in gojitev vseh spečih moralnih sil, ki smo jih od svojih očetov podedovali, to so veliki politični cilji, ki stoje pred nemškim krščanskim delavstvom.«

na svojem prvotnem mestu spomenik iz
1. 1640., okrašen z marmornatimi ploščicami in napisom: »In morte vita.« (V smrti je življenje.) Na hribčku nad kapelo se nahaja piramida s križem na vrhu. Slednjič je goreči misijonar sezidal v bližini največje vasi misijonsko hišo. Tudi za otočane je poskrbel najbolje, ustanovil jim je šole, jim pomagal v borbi proti roparjem itd. Sto 'esno blagoslovljen je kapelice se je vršilo 5. aprila 1800; udeležilo se ga jo na stotine Evropejcev in Kitajcev, zastopniki raznih oblasti, celo kraljevi namestnik iz Malake s četo vojakov, kar je slavlje še povečalo. Namestnik je sprejel spomenik, kapelo in sploh ves otok v -svoje posebno varstvo.
Tako so vsaj pozni potomci postavili sv. Frančišku dostojen spomenik na mestu, odkoder je želel oditi v nov vinograd Gospodov, a ga je Gospod poklical k sebi, da mu dd zasluženo plačilo, onemu Frančišku, ki je krstil 1 milijon poganov, Frančišku, ki jo više cenil eno dušo ko vso posvetno, ki je prepotoval dežele in morja, pridigoval Kristov evangelij v 20 jezikih, njemu, ki je umiral v zavesti, da ga jo zapustilo vse, razen Enega, in tega jo z zaupanjem klical ob smrtni uri: »V tebe, Gospod, lem zaupal, vekomaj n« Ifona osra-
Politični wMm\ v Nemčiji.
K 01 n ob Reni, 8. marca 1922.
Po usodepolnih izbruhih november-ske revolucije leta 1918., ki so pretresli do dna nemško državo, se je opažala zlasti zadnji čas pod Wirthovim kabinetom neka konsolidacija ne le na gospodarskem, temveč tudi na političnem polju. Toda le dozdevno. Kajti v osrčju še vedno bobne elementi, ki periodično bruhnejo s silo na dan. Zlasti na kulturnem in socialno-političnem polju vlada zadnji čas velika napetost.
Znano je iz poročil v »Slovencu«, kakšno razburjenje je povzročila v začetku leta v parlamentu debata o šolskem zakonu. To vprašanje je postalo posebno pereče sedaj, ko se vpisujejo učenci za novo šolsko leto, ki se začne po Veliki noči. Starši odločno zahtevajo, naj se zagotovi obligatni verski pouk v šolah, sicer groze k šolskim štrajkom. Značilno je, da so bila šolska vodstva v Kolnu prisiljena izdati objave, v katerih zagotavljajo, da se na vseh srednjih šolah, bodisi privatnega ali javnega značaja, neokrnjeno ohrani dosedanje število učnih ur za verouk in da ostanejo vsi veroučitolji na svojih mestih.
Ta zahteva staršev je zelo razveseljiva, zlasti zato, ker odločno odklanja vsako simultano in svetno šolo — obenem pa delajo ti javni odločni koraki precejšnjo preglavico demokratom in socialistom, ki skušajo uvesti svetne, protiverske šole. Ravno pravica, ki so jo dali v § 146. staršem pri odločevanju ureditve šolstva, pa te njihove naklepe najbolj otežuje.
Drugo vprašanje jo socialnopolitične-ga značaja, to je namreč neprestano ponavljanje štrajkov. Ni še mesec, odkar je minul štrajk delavcev, pa je že izbruhnil štrajk železniških uradnikov-vlakovodij. Medtem ko imajo štrajki delavcev podlago v kritičnih gospodarskih razmerah, so štrajki uradnikov za Nemčijo nekaj presenetljivega. Vlakovodje so dobili malo pred vojsko uradniško kvaliteto ter imajo za te razmere veliko ugodnejše stališče in močnejše zastopstvo v parlamentu kot srednji sloji v obče.
Nas zanima predvsem vprašanje, kako so ti ljudje, ki so bili pred vojsko vzor državne discipline ln najbolje kvalificirani material, s katerim jo mogia država vsak čas računati — postali naenkrat voditelji upora in povzročitelji sabotaž. Motil bi se oni, ki misli, da jih je gnalo k štrajku slabo gmotno stališče — saj znaša letna plača za vlakovodjo samca 30.000 mark brez draginjskih doklad in njihov delavni čas je razmeroma najkrajši. Vsi ti štrajki imajo globokejše korenine. Iskati jih je v idejah neusmiljenega razrednega boja, ki jih dan na dan oznanja socialistični »Vor-wMrts«. Na drugi strani netijo materializa-cijo javnega življenia velekapitalisti Stinnes, Krupp i. dr. tako, da ne vemo, kam s to filozofijo končno priplovemo.
Tako je poslala država filozofov in socialnih politikov torišče in ognjišče idej, ki pretresajo že itak slabo zgradbo Gor-manije in jo razdirajo,
PoSiticne novice.
4- Prazno scnzacije se zde "»Jutru« brezštevilne lcorupcijske afere sedanje vlade. Ono jih omalovažuje, deloma taji, deloma pa označuje za pretiravanja, izvirajoča iz »avstrijakantskega mentaliteta« in podobno. »Jutro« gre tako daleč, da se mu zdi brezpomembno celo priznanje Krste Cievariča, da je zadnji čas izplačal raznim komunistom 600.000 kron v politične svrhe, katerih gotovo ni podaril iz lastnega žepa. Pod to izjavo, ki je bila v »Bel-grajskem Dnevniku« z debelimi črkami natisnjena, stoji Cicvaric podpisan, on nič ns olepšuje, pove naravnost in se s tem še hvali — in vendar se »Jutru« zdi to čisto malenkostno zadevica. Morebiti bo izpremenilo to mnenje sedaj, ko tudi glasilo državotvorne socialdemokracije, »Naprej« to afero obelodanjuje s pripombo, da »smo že prej vedeli, da se nekaj plete med demokrati in komunisti«? Mi smo zelo radovedni rn pričakujemo, da nam bo »najbolj informirani dnevnik v Jugoslaviji« pojasnil, v kakšne svrhe je Cicvaric med razno komunistične gospode razdelil več kot pol milijona.
+ Baroško vprašanje zopet v ospredji. Reški dogodki so znova podžgali vprašanje o končni ureditvi računov med Italijo in Jugoslavijo. Verjetno je, da so bili ti dogodki naročeni kot zadnji poizkus, da iz-bije Italija iz rapallske pogodbe, kar se še največ da. V tem oziru je zanimivo poročilo, ki ga priobčuje tržaška »Era Nuova« dne 10. t. m. od svojega posebnega poročevalca v Belgradu Bruna Astorija. Astori je imel pogovor z neko važno italijansko osebnostjo, ki ima dolgotrajne zveze z Balkanom in ga natančno pozna. Ta osebnost je izjavila o sedanjem položaju odnošajev med Italio in Jugoslavijo: Treba je pred-j vs»ra razlikovati odnosa)1« med obema vla-i dam in one aasebne narave. Kar ti*« obeh 1 vlad, sta ve vselej doslej še v vseh zadevah sporaauueli, izvaemii izpraznitve tretje
cone v Dalmaciji in jamstev za Split. A to so postranske stvai i. Dejansko tvori edina težavo reško ozir. foaroško vprašanje. Vi vprašanju se strinjajo sedaj Jugoslovani z Italijani kakor se zdi v eni točki: v prepričanju, da mora celokupna luka ostati zvezana in delati kot celota. Kakšna bodi oblika tej zvezi, pn gredo med Jugoslovani mnenja narazen. J£n del je za pravi konzorcij trojice, dru^i del — ki ima po vsej priliki za seboj večino — pa je za to, da se po točni razmejitvi med Reko in Jugoslavijo sklene posebna luška konvencija. Kakor sedaj ka/;<», Jugoslavija v baroškem vprašanju ne nataerava popustiti in bo zahtevala točno izvršitev rapallske pogodbe. Vendar se pa odgovorni krogi spričo odpora reškega prebivalstva (aha!) in dela italijanskega mnenja v polni meri zavedajo vse teže in kočljivosti tega vprašanja. Na vsak način bo treba razdreti ta vozel, ki nas duši. Tisti sedaj, ki svoje načrte zidajo na notranje težave Jugoslavije, se jako motijo. Med Hrvati se že danes zelo izpremi-nja mišljenje in ni več veliko takih, ki bi za vsako ceno hoteli proč od Belgrada, a v zunanji politiki znajo Srbi in Hrvati izvrstno držati enotno fronto. Vsekakor jadransko vprašanje v Belgradu ne čutijo tako pereče kakor v Zagrebu, a bilo bi zmotno, ako bi mislili, da se Srbi na tem vprašanju desinteresirajo ali da ga presojajo drugače nego Hrvati.
-f Knrz se nadaljuje. Načelnik prosvetnega oddelka sarajevske vlade, Krsmanovič, je te dni posial na ministrstvo prosvete zaupen akt, v katerem trdi: 1. da so Marijine organizacije »klerikalna politična udruženja«, katera morajo na vsak način ostati prepovedana, 2. da so katoličani najnezanesljivejši element, na katere se državna uprava ne more naslanjati, dasi uživajo široko avtonomijo in jih vlada podpira! — Ta podpora obstoja v tem, da katoliška duhovščina gladuje.
-j- Prepovedan radikalni shod proti Frihifeviču. Kakor smo že poročali, je zat prihodnjo nedeljo sklicalo »Pobratimstvo«, udruženje akademikov belgrajske univerze, shod, na katerem je akademska mladina hotela javno obsoditi pisanje gotovega belgrajskega časopisja in pozvati ministra Pribičcviča, da pred rednim sodiščem nastopi proti onim, ki ga dolže intelektualnega umora Draškoviča. Belgrajska policijat pa je na podlagi zakona o zaščiti države prepovedala shod. Radi te prepovedi vlada v radikalnih krogih veliko nezado-voljsvo.
+ Radič muslimanom. Belgrajska ^Pravda^ poroča, da je Radič odposlal na naslov muslimanskega kluba v Belgrad sledečo brzojavko: »V imenu človečanstva, ki najtesnejše druži muslimane z ostalimi Hrvati, vam svetujem in priporočam, dat takoj odpokličete oba svoja zastopnika iz vlade, ako vlada v zadnjem trenutku ne iz-posluje pomiloščenja za Alijagiča.«
+ Nova vlada na Reki. Kakor javlja >0bzor«, je odbor za narodno obrambo, v. katerem so zastopane vse stranke, sklenil za predsednika na Reki kandidirati fašista G i ur a 11 i j a,
-j- Re.zpust:tev bolgarskih poslaništev, »Češke Slovo« poroča, da opusti bolgarska vlada svoje poslaništvo v Budimpešti in ga spoji s poslaništvom v Pragi. Istotako opusti poslaništvo na Dunaju, ki se spoji z berlinskim.
-f Dolgovi Poljske v inozemstvu. Ka» kor poroča »Kurjer Warszawski«, so 30. septembra 1921 znašali dolgovi Poljske v inozemstvu: 143 miljonov dolarjev, 460 mi-ljonov frankov, 3,700.000 funtov šterlingov; 33,500.000 zlatih frankov, 17,300.000 hoL goldinarjev, 16,500.000 norveških kron, 7,600.000 italijanskih lir, 123.000 švedskih' kron, 111 miljonov avstr. kron, skupaj približno 732 miljard poljskih kron. Na vsakega prebivalca pride približno 51 zlatih frankov.
+ Gospodi se dobro godi. V angleški1 zgornji zbornici je lord Newton kritiziral velikanske stroške za razne medzavezni-ške komisije. Komisija na Dunaju je stala 7 in pol miliard kron za lansko leto. Reparacijska komisija v Nemčiji sestoji iz 1715 oseb in stane vsak mesec 32 miljonov mark. Kontrolna komisija v Nemčiji stane 235 miljonov mark mesečno in šteje 1569 uradnikov! Dela nima nobenega pametnega razun če od časa do časa najde kje skrite kakšne puške, da ne bi se reklo, da čisto nič ne posluje. Letos so stroški zanjo pro-računani na 2000 miljonov mark letno. Nat Ogrskem imajo zavezniki posebno mornariško komisijo, ki sestoji iz 300 oseb, med n;imi 4 admirale, in je tekom 6 mesecev; stala 250 miljonov kron. Kaj bi imela ta komisija delati, si najživahnejša fantazija ne; more predstavljati. Navaden angleški pomorščak pri tej komisiji dobiva mesečno več plače nego ogrski ministrski predsednik celo leto. Reparacijska komisija na Ogrskem stane 100 mil.onov kron na mesec, Vojaška komisija v Bolgariji nima čisto nobenega opravka; strojepisnik pri tej komisiji pa dobiva trikrat večjo plačo kot Stambolijski. Reparacijska komisija v Bolgariji jo stala dor.daj 721 miljonov frankov; plačala jih j« Bolgarija. Tudi drugi govorniki >o wht«vali, da la komisij« likvidirajo, kar prodatavljajo po b*t*dali N*wtooovifc smmo m-aaaoto.
r-|- Svetovno revolncijo no bo. Petro-fcrnjska brzojavna agencija javlja: >Na seji komunistične internacionale je poro-fcal Radek o uspehih svojega potovanja v Berlin, kjer se je pogajal za združitev druge in tretje internacionole. Tekom razprav se je pokazalo, da druga internaclonaln ne želi sodelovanja s tretjo. Sinovjev pa je izjavil, da so se ruski komunisti odrekli upanju na svetovno revolucijo in da je potrebna revizija dosedanjega delovanja.
Litva proti Poljski. Litvanska vlada fe poslala Zvezi narodov noto, v kateri sporoča, da je poljska vojska prekoračila nevtralni pas in prosi za posredovanje Zve-re narodov.
+ 50 Ictnico smrti Josipa Mazzinija bo 10. t. m. praznovali Italijani kot vse-državni praznik. Mazzini je bil eden nai-večjih italijanskih duhov, ki je prebudil celokupni narod za preporod in zedinje-nje. Obenem je Mazzini zagovarjal spravo Italijanov z Jugoslovani.
-f- Volivna borba n« Mažarskem. Ma-žarska vlada je v zadnjem času pričela zelo ostro nastopati proti V6em nasprotnikom režima. Mnogo vplivnih oseb opozi-eionalnih strank je bilo dosedaj aretiranih, češ, da so komunisti.
-f Anglija se odpoveduc gospodstvu na morju. Prvi lord angleške admiralitete, lord Lee, je izjavil v nek~m govoru, da se ie po dolgih stolettfh prvič zgodilo, da je Velika Britanija priznala princip, da sme biti vojna sila tudi kake druge države na (morju enaka angleški. To se je zgodilo z Ameriko, kajti Anglija jc prepričana, da se ameriško brodovie nikdar ne bo obrnilo proti Argliyi, če že ne bo stalo angleškemu ob strani.
-f Strah pred Turčijo. Ob priliki prihoda delegata angorsko vlade Jusuf Ke-mal bega v Pari/ se slišijo razni zanimivi glasovi. Ker gre za ureditev orientskega vprašanja v celoti, imajo zapadne velesile
Ered seboj ravno tako važno vprašanje alcor je rusko. Nekateri francoski listi svarijo pred prevelikimi koncesijami Turčiji in navajajo podatke, ki dajo misliti. Vpliv Angore se ne čuti samo v Indiji, 'Afganistanu. Porziji, Arabiji, ampak tudi v Afriki. Pravkar imajo Italijani v Misu-rati v Tripolisu opraviti z muslimanskimi vstaši, nemiri so izbruhnili v Tunisu (kar francoski listi povedo šele zdaj), po Alge-riji živahno delujejo emisarji Kemal bega, posebno nevarno pa bi utegnilo to gibanje postati v kratkem v Maroku, kjer so že Spanci na strahovit način občutili efekte muslimanskega neodvisnostnega gibanja. V Egiptu so Angleži" pred Zaglul pašo kapitulirali. Posebno previdni pa morajo biti Francozi — tako beremo v njihovih časopisih — glede na finančne namere Kemal bega, ki posnema Ljenina, da s pomočjo evropskega kapitala vzpostavi turško gospodarstvo, ne sliši pa rad o eksploata-cijah, kakor si jih zamišljajo bankirji antante. Listi tudi strašijo čitatelje s tem, da bi Turčija, ako jo vzpostavijo, začela preganjati drugoverce in da bi Orient padel nazaj v staro barbarstvo. — Dan na dan vstajajo novi problemi — kaj še bo?
Primorske norico«
Iz Dekanov v Istri. Dne 25. m. m. se je vršila prva delovna seja novoizvoljene-je občinska uprava zopet prešla v roke poštenih, značajnih mož. Občinski odbor je soglasno sprejel odločen protest name-ga občinskega odbora, ki je pokazala, da je občinska uprava prešla v roke poštenih, značajnih mož. Občinski odbor je soglasno sprejel odločen protest proti nameravani italijanski šoli v Dekanih. Sprejel jo sklep, da se do končne ureditve jezikovnega vprašanja takoj uvede dvojezično (slovensko - italijansko) uradovanje nasproti vsem oblastem (od priklopitve sem so je uradovalo samo italijansko). S soglasno izjavo so je občinski odbor izrekel za upostavo popolne deželne avtonomije na podlagi izvoljenega deželnega zbora. Dalje jo občinski odbor sklepal o potih ta pobijanje brezposelnosti. Sprejet je bil tudi predlog, da se posebni komisiji poveri naloga, da preišče delo prejšnjih uprav od 1. 1908 nadalje.
Vranglovci postajajo vedno bolj sr-boriti, ker vedo, da imajo v ministrstvu v Belgradu veliko protekcijo. Pred kratkim Je v Martjancih ruski častnik-gratiičar v totalni pijanosti ogrožal ceio obitelj in ko se je tej posrečilo poslati neopaženo p« ©rožnike, je iste ozmerjal z najizbranej-8imi psovkami in grozil, da so bo Rusija rvezala z Mažari in tem pr... J... že pokazala. — Zopet drug tak častnik je oklo-futal orožnika, ki je službeno prišel k njemu tako, da so mu jo kri vlila lz ust in nosa. Zakaj teh korajžnih mož ne pošljejo nazaj v Rusijo, kjor bi lahko svoj® junaštvo pokazali?
Most čez Mnro med Veržejem in Do-kleževjem bo te dni dogotovljen in z velikimi cerkvenimi in narodnimi slovesnostmi predan prometu. Cslo Prekinurje in Mursko polje se že pripravlja na veličast-
no proslavo tega dne, tudi visoki in odlični gostje od blizu in daleč so obljubili, da pridejo na to slavlje.
V Dolnji Lendavi bodo drugo polovico meseca marca konference zastopnikov prekmurskih občin, kako odpomoči čimprejo prometnim neprilikam, ki so direktno katastrofalne za Prekmurje. Zaključki konferenc bodo v obliki resolucij poslani vladi in narodnim zastopnikom.
Mostovi med Murskim Središčem in Dolnjo Lendavo so bili že ponovno predmet naše kritike. V novejšem času se je zgodilo že nekai nesreč, n. pr. konj inže-nerja Huplca si je zlomil nogo. Imenovani gospod je vložil proti gradbenemu uradu tožbo, ter upamo sedaj, da se bo ta oblast vendar enkrat zganila m dala popraviti te skrajno zanemarjene in življensko nevarne mostove.
Dr. Oražnova {»stanova.
Pred letom dni je umrl velik prijatelj dijaštva in naroda dr. I. Oražen. Vse svoje premoženje ie z lepo zasnovanim načrtom zapustil ljubljanskim medieincam. Pred kratkim se mi je zgodilo to, kar se je že marsikateremu tovarišu: da so me vrgli iz stanovanja. Bil sem toliko predrzen in usodil sem si premišljevati, kaj je pravzaprav s tisto lepo oporoko in še lepšim premoženjem. Izpraševal sem kako to, da se nihče ne janima, ali stanujemo v podstrešju, ali v kleteh, da se nihče ne meni sa našo gmotno stanje, ki je vse prej kot razveseljivo. Vsa zadeva je zaspala ln spi tako sumljivo mirno spanje, kot bi zaspala za vselej. Pri tem poizvedovanju pa sem zvedel tudi za javnost zanimive stvari.
Včasih bi imenovali dr. Oražnovo oporoko velikodušno, plemenito delo, danes je pa že leto dni, kar premišljuje zapuščinsko sodišče to nesmisel. Leto dni že ugiblje, ali je bfi mož pravzaprav še pri pameti, ko je postavil za svojega glavnega dediča — dijaštvo. Med tem dolgim uradnim premišljevanjem pa so ovohali bogato dedščino različni ptiči. Sorodniki do devetdesetega kolena so se spomnili, da so sorodniki in da bi jim pokojnik pri zdravi pameti gotovo zapustil stotlsočnke. Še bolj zanimivo je, kdo zdaj gospodari s tem premoženjem in kako gospodari. To je zavito v mistično temo. O nekem kuratoriju, ki naj bi prevzel vse premoženje, pa tudi ne vem drugega, kakor da, hvala Bogu, obstoja.
Čudno so te govorice in v interesu faktorjev, ki imajo zadevo v rokah, je, da nam jih čimpreje razjasnijo. Tisti pa, ki se zbirajo, da bi prikrajšali dijaštvo in tisti, ki z zavlačevanjem razprave onemogočajo realizlranje načrta plemenitega pokojnika, naj vedo, da si ljubljanski medi-cinci nikdar ne bodo dali iztrgati iz rok
svojih pravic.	Medicinec.
_.. - i " '
š Umrl je 10. t. ra. v Celju veletržec g. A nt on Kolen c. Rojen je bil v Ljubnem v Savinski dolini. S pridnostjo in neumorno delavnostjo si je iz skromne trgovine ustvaril cvctoče velepod etje. Bil vedno zaveden Slovcncc in splošno priljubljen. Pogreb bo v nedelio ob 4. uri popoldne. Naj v miru počiva!
š Stavka krojaških pomočnikov ▼ Mariboru. Mariborski krojaški pomočniki so zahtevali 50odstotno zvišanje plač. Ker podjetniki tej zahtevi niso ugodili, so pomočniki pričeli stavkati.
H.
od 2. do 11. septembra 1922.
Ob priliki našo prve velesejmske prireditve t Ljubljani v letu 1921. se jo Izkazal razstavni prostor v izmeri 25.000 m» kot veliko premajhen in se lz tega vzroka ni moglo ozirati na vso prijavljene interesente, posebno na one ne, kateri so ie prijavili v zadnjih mesecih pred otvoritvijo. Da se lemu pomanjkanju prostora odpomore, se bo za letošnjo prireditev razstavni prostor povečal na približno 60.000 m*. Izkazalo se je pa že sedaj, da je splošni interes veliko večji kot preteklo leto, posebno živahno se priglašajo tvrdke iz južnih krajev naše države in inozemstva. Novo dodeljeni prostor se bo začel prirejevati, čim postane vrome malo bolj konstanlno. Načrti se že izdelujejo ln upamo, da ee bo celotna slika še bolj izpopolnila. Prijave k udeležbi prihajajo dnevno številno, vendar pa ja opažati, da ravno lanski razstavljali še inkajo. Od veeih strani sme čuli, da isti mislijo, da jim je razstavni prostor itak it tasiguran. Temu pa ni tako. Sojmski urad se mera strogo držati načela: »Kdor prej pride, prej melje« in se ozira na prijavo samo po vrstnem redu njih dohoda. Veliko bolj agiluo pa so one tvrdke, katere se lansko leto prireditve niso mogle udeležiti radi pomanjkanja prostora. Apeliramo torej na lanske razstavo* tvrdke, da m poiurije » prijavo, ker m Jim zna v nasprotnem slučaju pripetiti. H« bode piišle s vojimi prijavumi prekasno in se bo v zadnjem trenotku pokazalo žalostno dejstvo, da bodo stale kot preteklo leto cele gruče interesentov pred velosejmiko pisarno ln faVnl«, kedaj odpade kak kvadratni moter, katerega bi potem zasedle. Po-
žurite se torej industrije!, obrtniki in veletrgovcl, ker čas beži in znate priti prepozno.
Prireditev obeta biti še veliko boljša kot lansko leto in inozemstvo so že z nestrpnostjo ozira na nas in na noše zmožnosti v Industriji in obrti. Najcenejša in najrentabilneja reklama je danes la-ložitev na velesejmih, kjor dobite gotovo naročila, lei Vas zaposlijo mesece in mesece. Urad vellkegn Ljubljanskega semnja posluje permanentno na razstavišču ob Gosposvetnkl cesti in je z potrebnimi informacijami vsakomur v času od 8.—12. in od 15. do 18. ure na razpolago. Pripominjamo še, da so more dobiti v Ljubljanski velesejmski pisarni informacije in prijavne dokumente za veleaejem v Zagrebu.
BORZA.
Zagreb, 10. marca. (Izv) Devize: Berlin f izplačilo) 110—120, Milan 1400—1430, London 1325—0, New York (izplačilo) 280—0, (ček) 258—260, Pariz (izplačilo) 2415—0, (Ček) 0—2400, Praga 490—0, Švica 5600—5650. Dunaj 3.80—4.20, Budimpešta 36.50—37.50, Varšava 8—9. — Valute: ameriški dolarji 250— 258, carski rublji 0—38, napoleondori 900—0, nemške marke 120—130, italijanske lire 1390 —1410.
Eeigrad, 10. marca. (Izv.) Devize: London 305, Pariz 580, Ženeva 1350, Solun 29Q, Milan 335, Praga 120—122, Dunaj 1.035—1.04. Valuta: nemške marke 29.
Carlh, 10. marca. (Izv.) Berlin 2.075, New York 516, London 22.51, Pariz 46.375, Milan 26.025, Praga 8.375, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.S0, Varšava 0.12, Dunaj 0.07, avstrijske krone 0.0725.
Berlin, 10. marca. Dunai 3.48, Budimpešta 31.96, Milan 1286.20, Praga 617.55, Pariz 2272 70. London 1106 35, New York 253 74, Curih 4935.05.
Praga, 10. marca. Dunai 0.68, Berlin 24.05, Rim 304, Budimpešta 7.425, Pariz 536.50, London 259, New York 58.70, Curih 1173, avstr. krone 0.68, ital. lire 301.
Dunaj, 10. marca. Zagreb 2598—2602, Belgrad 10.380—10.400, Berlin 3022—3028, Budimpešta 968.50 — 971.50, Milan 38 490 — 38.510, New York 7623—7627, Pariz 68.480— 68.520, Praga 12 797—12 803. Sofija 5145— 5155, Curih 148.475—148 525. — Valute: dolarji . 7373—7577, bolgarski levi 4945—4955, angleški funti 32.990—33 010, nemške marke 3047—3053, franc. franki 67.980—68.020. ital. lire 38090—38 110, dinarji 10.380—10.400 romunski le ji 5620—5630, švie. franki 147.475— 147 525, češkoslovaške "krone 12.787—12.793, ogrske krone 975.50—978.50.
g Novo trgovino z želeinino so otvorili v Ljubljeni, na Rcsljevi cesti 20, gg. Sošteršič, Petan in Eiker. Opozarjamo na tozadevni oglas.
g Mariborske tržne cene. Speh 75—85 K, cone za svinjetino 70—90 K. Krompi kg 6 K, kg čebule 28—30 K, pšenice liter 17 K, rž liter 11 K, ječmen liter 12 K, koruze liter 14 K, oves liter 8 K, ajda liter 10—12 K, proso liter 12 K, kokoši komad 150 K, puran kom. 300— 500 K, gosi 250—300 K. fižol 12—14, češenj 28—30 K kg, kislo zelje 16—20 K, kisla repa 8 K, jabolk kg 28 K, suhih sliv kg 36 K, liter mleka 10—11 K, surovega masla kg 140—160, masti 95—100 K, jajce 6—8 K.
g Vinske cene v južnih krajih naše države, V Dalmaciji sc plačuje vino hI z 1300—1400 K, v Vršcu 9odst. vino po 13 K liter, lOodst. po 14—16 K, boljše hercegovsko vino liter 17— 25 K, najboljše pa 26—28 K. V Dalmaciji se v splošnem proda prav malo vina.
g Žitni trg r Jugoslaviji. V Novem Sadu so bile te dni sledeče cene žitu: pšenica 2000 (začetkom tedna 2060), oves 1320, koruza 1400 — 1450, moka št. 0. ponudba 2600. — Tendenca nejasna.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 28. februarja je bilo v prometu za 4.638,312 405 Din papirnatega denarja.
g Tudi v Avstriji tobak dražji. V Avstriji se podražijo cigare za 200 odstotkov, cigarete za 100 odstotkov.
g Zakon proti tihotapstvu. Finančno ministrstvo izdeluje poseben zakon zoper tihotapce. Kazni bodo izredno velike.
g Prometno posojilo v Rumuniji. Rumunsko železniško ministrstvo je najelo pri velikih bankah za 600 miliionov lejev posoiila, katero bo uporabilo za popravilo in nabavo železniškega materijala.	t
g Cene žitu v Češkoslovaški in Nemčiji Na Ceškos.ovaškem so bile te dni cene žitu sledeče: pšenica 340—360 čsl. K, rž 305—335, ječmen 240—270, oves 240—280. koruza 260— 280, pšenična moka št. 0 530—580. — V Nemčiji pa pšenica 1110—1130 mark, rž 870—880 za 100 kg. Ječmen 890—910, oves 670—680, koruza loco Hamburg 850—860.
g Stlnnes kupuje ruske hotele. Zastopniki Stinnesove skupine se pogajajo glede nakupa velikih hotelov v Moskvi, Pelrogradu in Kijevu.
g Naš izvoz v letu 1921. Leta 1921. smo Izvozili iz naše države blaga v skupni vrednosti 2.460,737.562 Din. Leta 1919. je znašal naš uvoz blaga za 686,845.040 Din, leta 1920. 1.320,606.055 Din.
g Internacionalna borza ▼ Bratislavi. Češkoslovaška vlada namerava osnovati v Bratislavi mednarodno borzo za valute, efekte ln produktno borzo. V glavnem bi bila ta borza namenjena vzhodu.
g Poloni curiške banke. Banka za trgovino in industrijo v Curihu je ustavila svoja izplačila.	_
—- Volitev v okrani šolski svet za sodni okraj Črnomelj. Pri volitvah v okrajni šolski svet je zmagala SLS. Izvoljena sta župan Janez Grehck iz Petrove vasi in Janez Bohta iz Zastave, ki sta dobila vsak po 34 glasov. Kandidata samostojnežev: graščak Rauh je dobil 8 glasov in J. Agnič pa 6 glasov. Vsa čast našim volivcem, ki so se vsi razen štirih udeležili volitev. Tako pade list za listom samostojnim kriča-čem iz rok.
— Jugoslovanski klub je posredoval za oprostitev davka od vozov na vzmetih (fedrih), ki služijo karitativnim namenom n. pr. v hiralnici, ki prevaža bolnike v
blaznico kot tudi za druge zavode —> pa Ja malo upanja, ker >nema smisla«.
—	Bolnice zapiramo, a gledali&ča zidamo. Ministrski svet je v seji 8. marca dovolil kredita 1 in pol milijona Din za zgradbo novega gledališča v Belgradu. Po Sloveniji pa zapiramo bolnice.
—	Pucljevi voli. Iz belgrajske >PolI-tike< z dne 9. marca posnomamo: Afera z voli iz Nemčije je stopila v novo, Se bolj škandalozno fazo. Interesantno je, da so jo spravili sedaj na dnevni red ravno oni, ki so jo zakrivili, samo z razliko, da preti sedaj iz afere nastati politično-diplomatski škandal. Znano je, da je sramotno pogodbo o prodaji živine iz Nemčije odločno dr-žanje vse poštene javnosti znatno omajalo in zdelo se je, da se bo preprečil ogromni profit, ki ga je za zagrebškim »Prometom« skrivajoča se skupina hotela prenesti iz državne blagajne v svoje žepe. Ta profit bi znašal mnogo milijonov. Sklenjeno je namreč bilo, da se druga partija živine —i ona, ki jo je Pucelj prodal zagrebškemu »Prometu« — izplača naši državi v gotovini in sicer v zlatih markah, tretja partija pa bi se javno prodala, a licitirati pa bi smeli samo oni, ki so trpeli škodo v vojni. Konzorcij pa te izgube ni mogel preboleti in je mobiliziral celo vrsto advokatov, da tožijo državo zaradi neizpolnitve pogodbe, če ne bi dobil izgovorjene živine. Ko po namreč sklepali pogodbo o prodaji živine iz Nemčije, niso nikjer ugotovili, kaj naj se zgodi v slučaju, če država pogodbe ne izpolni. Ali se je to zgodilo nalašč ali pa slučajno, to mora vedeti g. Pucelj oziroma njegovi strokovnjaki iz ministrstva. Mogoče bi vedel o tem kaj povedati tudi ekonomsko - finančni komite ministrov, ki je to pogodbo odobril kot za državo najugodnejšo. Zaradi tega nedo-statka v pogodbi groze sedaj advokati, da bodo objavili vso, kar se je za časa sklepanja pogodbe po raznih ministrstvih šuš-ljalo, ali pa mora konzorcij prejeti svoj dobiček. Sedaj pa pride, kar je najstrašnejše in najbolj sramotno. Da so izognejo škandalu in da »gotova gospoda« ne bi bila kompromitirana, zahtevajo, naj državna blagajna plača, na način seveda, kakor da ni državna blagajna neposredno plačala. Pod vplivom konzorcija poskušajo namreč doseči od reparacijske komisije v Parizu, da se Nemčija prisili, da nam izroči tudi drugo partijo živine, zaradi katere je afera baš nastala. (Ko je namreč Nemčija videla, da gre živina v mesnico in no »za obnovo Srbije«, se je dajatvi v naturi uprla). Za konzorcij stoji stvar sedaj lako, da bo dobil od države ostanek nemške živine po 4 Din za kilo, prodal ga bo pa po 24 Din kilo. Ali pa bo Nemčija sama odkupila to živino od naše države v zlatih markah, naša država pa bi morala dati zlate marke konzorciju, od katerega bi prejela ono malo število dinarjev, katero bi bila prejela, če bi mu bila izročila živino v naturi. Ako pa se ne zgodi ne eno, ne drugo, naj bi plačala država konzorciju »odškodnino«. Tedaj pa bo g. Pucelj zopet vstal v parlamentu in povedal, da država zaradi »slinovke in parkljevke« ne le ni dobila živine, ampak je morala še v gotovini doplačati.
—	Kongres jugoslovanskih časnikar.
{'ev. Po vesteh iz Subolice je osrednji od->or UJN prepustil subotiški sekciji, da odredi čas kongresa. Suboliška sekcija je Z ozirom na to sklenila, da sc vrši II. redni kohgres maja meseca. Otvoritev kongresa bo 24. maja na praznik sv. Cirila in Metoda, 25. in 26. maja se nadaljuje kongres. V soboto 27. in v nedeljo 28. maja bodo časnikarji gostje mesta Sombora in Novega Sada. Meščani v Subotici se pripravljajo, da prirede časnikarjem dostojen in prijazen sprejem.
—	Petdinarski bankovci. Finančni minister dr. Kumanudi je odredil, da morajo državne blagajne oziroma davčni uradi še nadal.e sprejemati od občinstva bankovce po pet dinarjev do nadal/nje odredbe finančnega ministrstva.
—	Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 19. marca 1922 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja po predsedniku. 2. Pozdravi zastopnikov drugih glavnih podružnic. 3. Poročilo glavnega tajnika o delovanju Jugoslovenske Matice sploh, prav posebno pa še o delovanju pokrajinskega odbora v Ljubljani. 4. Blagajniško poročilo o denarnem UBpe-hu poslovne dobo 1921. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev pokrajinskega odbora. 7. Predlogi naših podružnic (te je naznaniti pred začetkom občnega zbora predsedniku). 8. Slučajnosti. Vstop v zboro-valno dvorano imajo samo delegati, ki se izkažejo z izkaznico pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matico v Ljubljani. To pa radi tega, ker je pokrajinski zbor strogo zaupen. Delegati imajo za potovanje v Maribor na progah državne ln južne železnice polovično vožnjo in sicer tako, da velja listek kupljen za pot v Maribor tudi za nazaj. Izkazati se je le, tako pri blagajni kakor sprevodniku z izkaznico pokrajinskega odbora.
—	70 letnica katoliške organizacije.
Kakor poroča >Cech«, slavi 14. in 15. maja >Jednota katoliških tovaryšu« v Pragi, eno najstarejših katoliških društev, svojo sedemdesetletnico. To društvo je na Češkem zelo razširjeno in ima mnogo tisoč članov.
—	Kongres slovanskih pisateljev se vrši maja meseca v Varšavi.
—	Glavna skupščina »Osrednjega društva geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« v Ljubljani. O priliki glavne skupščine v nedeljo, 12. marca t. L, ob desetih dopoldne v dvorani magistrata se vrši v soboto, 11. marca, ob osmih zvečer prijateljski sestanek v srebrni dvorani hotela »Union«. Vabljeni so vsi tovariši, da se sestanka polno-Steviino udeležijo. Gostje dobrodošlil
—	Iz Dolenje vasi pri Cerknici. Dne 26. februarja t. 1. smo brali v »Slovencu« Stev. 47 sledeče poročilo: »Boj s tihotapci. V Dolenji vasi je ob 11. uri ponoči napadlo pet tihotapcev obhodno obmejno četo, katera se j« vračala z meje. Na 30 metrov daleč so tihotapci streljali na obmejne stražnike s karabin-kami. Obmejni stražniki so v svojo obrambo streljali s puškami, nakar so tihotapci pobegnili.« — Ta dopis ne odgovarja dejstvu. Resnica je sledeča: V nedeljo, dne 12. februarja t. 1., zvečer ob 7. uri je bila v Dolenji vasi v neki gostilni akrobatična predstavo družbe Kočka, katere se je polnoštevilno udeležil v Dolenji vasi nastanjen oddelek Wranglovcev, ki so prccej globoko pogledali v kozarec. Pri tej priliki so se sprli z vaškimi fanti tako, da so močno vinjeni stražniki že v gostilni rogo-villU z bajoneti ter si prisvajali več oblasti nad ljudstvom, kakor jim je dana. Že v pozni aoči je pognal gostilničar vso družbo iz gostilne. Resnica je, da so se stražniki vračali močno vinjeni iz gostilne, ne pa iz obmejne službe. Šli so nato po puške ter močno streljali, tako da so vse vaščane prebudili iz spanja. K sreči ni bil nikdo zadet.
—	Tisti, ki se intereairajo za kolonizacijo na Kosovem polju, se opozarjajo na tozadevni sestanek, ki se vrši 15. t. m. ob treh popoldne v hotelu Lloyd. — Josip Kekič, posestnik iz Broda.
—	Uporaba starih živinskih potnih Hstov. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno, da se smejo stari živinski potni listi (sočni posoši) uporabljati poleg onih nove emisije, ki je bila dana v promet dne 1. februarja 1922, samo do 1. aprila 1922.
lj Orlovska akademija kot zaključek orl®'6k<3ga telovadnega tedna so bo vršil* jutri 12. marca 1922 ob 8. uri zvečer (no ob uri, kakor je bilo prvotno naznanjeno) v veliki dvorani Uniona. Spored: 1. Slavnostna fanfara za II. zlet slovanskega Orlovstva v Brno od 11. do 15. avgusta 1922. — 2. Dr. Debevec: »Naša pesem«, deklamacija. — 3. Tekmovalne proste vaje za zlet v Brno 1922. — 4. Vaje vzorne vrste JOZ na drogu. — 5. Proste vajo čia-nic za zlet v Brno 1922. — 6. Proste vaja članov za mednarodno tekmo v Stras-bourgu 1. 1921. — 7. K. Dostal Lutinov: »Krik starega orla«, deklaracija. —-
8.	Športne proste vaje dijakov, sestavil br. dr. Peterlin. — Govor predsednika >Jugo-slov. orlovske zveze« br. dr. Meglerja. —
9.	Simbolično-ritmične vaje članic na pesem Boleslava Jablonskega: »Tri doby ze-me češke« za zlet v Brno 1922: I. doba:
I.	vaja: Prihod blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda v slovanske zemlje... Pokristjanjenje naroda češkega; 2. vaja: Doba slave naroda češkega. Kari IV., oče domovine ... Razcvet kulture ... Sloves žeškega imena se širi po vsej Evropi...
II.	doba: 3. vaja: Bratomorni boji... Brat je proti bratu potegnil meč... Po vsej domovini se pretaka bratska kri; 4. vaja: Propad naroda češkega. Pod tuijm jarmom umira rodna gruda; III. doba: 5. vaja: Pro-bujenje naroda češkega. Spomin na slavno preteklost budi poznejše rodove k ljubezni do skupne domovine in v slogi vržeta Propad naroda češkega. Pod tujim jarmom 6. vaja: Osvobojonje naroda češkega. Pra-
f>or svobode je zaplal nad odrešeno zem-jo... V radostnem navdušenju hiti ves narod prisegat zvestobo svoji domovini in hvali Gospoda ter z zaupanjem gleda v bodočnost ... — 10. Vaje vzorne vrste JOZ na bradlji. — 11. Dr. Pregelj: Tožba Korošcev ob obletnici nesreče, deklamacija. — 12. Borilne vaje in vaje na narodne himne, sestavil br. dr. Peterlin. — Sodeluje godba Dravsko divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čcrina. Cene prostorom: Sedeži po 10, 8, 8, 5, 4 Din. Stojišča po 2 Din. Vstopnice v predprodaji v trafiki Union, zvečer pred akademijo pri blagajni. Naj bi prijatelji orlovstva v čim večjem številu po3etili to prireditev in tako pokazali svoje pripoznanje najboljši katoliški in za državo najkoristnejši mladinski organizaciji ter zadoščenje za ostudni boj, ki ga vodi proti njej svobedo-misslstvo.
lj Opezarjamo, da se bo vršila nocoj v dvorani Ljudskega doma orliška akademija, »rlevvska akademija pn se bo vršila jutri v nedeljo zvečer ob 8. uri v veliki dverani hotela Union.
lj Vstopnice za »Orlovalrs akiirlcreijec dne 12. marca ob 8. uri zvečer so dobivajo do nedelje do 11. ure dopoldne v trafiki Uniona. Da ne bo pri večerni blagajni prevelikega navala, se v$i p. n. gostje naprošajo, da si vstopnice pravočasno preskrbijo v predprodaji.
lj Umrl je 9. t. m. g. Franc W i 1 f a n , podpolkovnik v pokoju. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. Elag mu spomini
Ij Frančiškanska Marijina družba uprizori v nedeljo, dne 12. t. m., ob 17, popoldne v dvorani Rokodelskega doma pr2dstavo »Podkupljena dedščin*«, žnloigra v štirih dejanjih. Vstopnice se dobijo na porti čč. oo. frančiškanov. K obilni udeležbi vabi odbor. (K)
li V RokodeVsern domu predava orihod-nji ponedeljek v stolni »Prosveti« g. dr. A r -noje o zelo zanimivem predmetu. Na željo !*. predavatelja se pa topot predavanje začne že ob pol osmih zvečer. Odbor »Prosvete« prosi vsled tega točne udeležbe.
lj Šentjakobska prosvrta. V nedeljo ,12. t m. ob Šestih zvečer bo predaval mons. Viktor Steska >o francoski revoluciji'. Predavanje bo pojasnjevalo voč slik.
lj Ipruštvo tobaSaih trafikantov sklicuj« svoj r»dni občni zbor zn dne 12. t. m., ob treh
popoldne v prostorih gosti'r.e pri »Zlali ribi«. Ker se bo razpravljalo o vailnih zadevah, se pro3i obilne udeležbe. — Odbcr.
lj Kemcstsda cjesSa sc ie preselila z Du najske ceste (Bavarski dvor) v vojašnico voi>
voda Mišiča (prsi Belgijska), objekt 14. Vhod v ta objekt ie iz Vojaške ulice, vrata pri špediterju Ranzingerjti.
lj Pogrebno društvo Marijina bratovščina v Ljubljani naznanja Rvojim članom, da so je nn letošnjem občnem zboru sklenilo, povišati Članarino na 60 K letno. Ker pa je predviden primanjkljaj že za letošnje leto, se je sklenilo, da s« e« leto 1922. s 1. julijem pobira še naknadno od vsakega člena 30 K. Končni sklep občnega zbora je bil tudi, da se vsi člani in članice, ki bi s prispevki zaostali eno leto, smatrajo za izstopivše, kar naj člani in članico uvažu'ejo.
lj Gospodinje! Če odidete v soboto al! nedeljo od hiše, pustite 1 din*r doma služkinji ali otrokom, ki ga naj izroče pobirajočim ruskim študentom.
lj PredaTEiije prof. tehnične visoke 3o!c v Zagrebu g. V!e»5. Filkullie. Danes ob petih popoldne priredi društvo geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v zbornici univerze (deželni dvorec) o priliki glavne skupščine Osrednjega društva geometrov predavanje o »Agrarnih operacijah na Hrvatskem in v Slavoniji«. K predavanju so vabljeni vsi, ki se za stvar zs nimajo.
lj DraJtro zasebnih nameščencev, krajevna skupina L'ubij*n» sklicuje tem potom svoj redni občni zbor, ki se vrši dne 29. marca 1922 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva; 2. poročilo tajnika; 8. poročilo blagajnika; 4. volilev odbora; 5. raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri sa vrši občni zbor pol ure kasneje z is im dnevnim redom in je sklepčen ob vsakem številu navzočih. — Odbor.
lj »DmStvo državnih piaaraBkih uradnikov za Slovenijo« ima 26. ninrea t. 1. ob 15. (3.) uri popoldne svoj redni občni zbor v mostni posvetovalnici (mostni magistrat).	(k)
lj Izgubila
te jo rujava listnica c večjo vsoto denarja in listinami od gostilne Seidl v Spodnji Šiški do Zg. ŠiSke. Najditelj so proni, da isto odda proti visoki nagradi na naslov, ki ga dobi is listin.
Orlovski telovadni teden.
V. telovadni orlovski večer (petek, 10. t. ntes.) je otvoril simbolični skupinski nastop »Oglasi pesem »e vesela«. Nato je vežbala ena četa demonstrativno celo serijo vaj, predpisanih za letošnje okrožne tekme Orlov, obsegajoče prvine redovnih in prostih vaj. — Druga četa je pokazala serijo tekmovalnih vaj na drogu, dokaj boljše od prve. Ista vrsta je na bradlji izborno nastopila. Po vsaki vaji vrste ali posameznika je sodnik naznanil doseženi uspeh. Presoja je bila precej stroga. — Pri skokih čez mizo so želi razni salto-pre-vali in plovni skoki pohvalo. Na krogih smo ta večer zopet videli težke in lepe novosti. Škoda, da nedeljska akademija ne bo mogla uvrstiti krogov v spored (v Unionu jih ni moči postaviti), ker so nastopali res mojstrski v najtežjih vajah in vratolomnih odskokih. — Sinoči je bila udeležba še boljša, sedežev je celo zmanjkalo. Gledalci so z zanimanjem sledili nastopom, pogosto navdušeno aplavdirali. Cel spored, v splošnem nekoliko tnanje zanimiv kot prejšnje večere, je trajal pet četrt ure. Pričakovati smemo, da bo zanimanje za orlovsko nastope, ki je od dne do dne rastlo, napolnilo nocoj Ljudski dom pri orliški akademiji, jutri zvečer pa pri zaldiučnem nastopu dvorano v Unionu. Po tem, kar smo videli teh pet večerov, smemo pričakovati krasen nastop in najlepši užitek. Zanimanje za telovadne nastope kaže tudi, da živi v občinstvu šo dokaj smisla za resno delo In pomen organizacij za vzgojo mladine.	J. H.
Vsem odsekom. Orlovska akademija 12. marca se začne ob 8. uri zvečer in no ob 7. uri, kakor je natiskano na vabilih. Vsi bratje naj se udeleže akademije v kroju.

»čas«.
Letnik XVI. 1922. Zvezek 3.
Bogata vsebina označuje tudi pričujoči zvezek »Časa«, o katerem prinišamo v naslednjem podrobnejše poročilo.
Med razpravami in članki je uvodnik posvečen Benediktu XV., ki ga z raznih vidikov motri v njegovi aktuelnosti ter okol-nosti, kako sa je sredi svetovne vojske dej-stvoval v tradicijah papeštva. Članek je poln globokih misli, ki se tičejo pontifikata Benedikta XV. kakor papeštva sploh.
Zanimiva jc pobudna je razprava »Bogoslovje in znanost«, ki jo je napisal univ. prof. dr. A. U š e n i č n i k. V prvem delu razpravlja o znanosti, da čitatelj vo, kaj je znan-stvenost in kaj znanost; v drugem upotreblja dobljene rezultate na bogoslovno znanost ter tolmači razmerje med vezanostjo, ki jo brez-izjemno vsaka znanost izkazuje, ter krščansko orijentacijo, ki jo ima bogoslovec-znan-stvenik. Čudovito jasno stoji ob teh izvajanjih vsa utemeljenost bogoslovne znanosti pred nami; ugovori proti njej se vaztajajo kakor sneg pred solncem. — »Ivan Meštrovič« je tretja razprava, napisana od bogoslovnega profesorja dr. K. Kniewalda v Zagrebu. »Ivan Meštrovič« je tudi našeruu širšemu občinstvu znan po slikah iz »Dom in Sveta«. Zelo bi bilo priporočati, da bi razpravo o »Meštroviču« vsakdo preštudiral, kajti sodbe, ki so se že o njegovih delih izrekale, so bile dostikrat zelo neumerjene. Iz objektivnosti, s katero dr. Knicwald umetnika presoja bfdisi v luči njegovega življenja bodisi v fazah njegovega notranjega razvoja, prihajamo do zaključka, da je Meštrovič velik umetnik, a njegova umetnost ni krščanska, ker on sam dandanes krščanstvo še krivo pojmuje. — Nadaljnjo razpravo »Gospodarski problemi« priobčuje inž. Dušan Sernec. Razpravlja o medsebojni neločljivosti gospodarskega življenja; o kapitalistični generaciji; o gospodarski diferenciaciji in njenih problemih ter o predlogih za rešitev iz krivičnih
socialnih razmer sedanjega časa s posebnim ozirom na našo državo. Pozna se, da je pisatelj mnogo samostojno razmišljal, ker podaja čisto nove -misli o mnogih vprašanjih in svoja staliSče nalašč poudarja, da bi o problemih razgovor izzval. — Ivan Dolenec objavlja v nadaljnji razpravi »Nekaj misli o naši državi«. On komentira Mahničevo prepričanje, da »je bila gotovo božja volja, da je nastala Jugoslavija, da torej no delajo prav tisti, ki ne marajo pozitivno sodelovati za njono konsolidacijo«. Razprava je pisana z gorkim čuvstvom in živim prepričanjem; ne-omajljiv optimizem zveni iz nje, zavest, da nam je Jugoslavija za našo svobodo nujno potrebna in da ja le -od našega dela, torej od nas samih odvisno, kakšna naj postane, nam v srečo in ponos ali nesrečo in nečast. Vsem voditeljem naših kulturnih organizacij — do zadnje v zadnjem količku na deželi — toplo priporočamo, da po ti razpravi prirede svojim članom predavanje oziroma da jo pred člani naravnost prečitajol — V drugem delu govori dr. Aleš UScničnik o »Kritiki Mah« niče ve filozofije«. Bil je dr. Veber, ki je postavil gorostasno trditev, da vodi Mahnič s svojo filozofijo v skrajni materializem, na nravnem polju celo v skrajni relativizem in nihilizem. Dr. Veber se po svojih dosedanjih nastopih označuje z neko naravnost bolestno sh-astjo: biti originalen in obilovati s svojimi elaborati. Nič ga ne moti, tak« je zdi, če se mora potem zopet in zopet korigirati, če publicira rezultate, ki jih z lahkoto vsakdo ovrže, ki jc nekaj filozofije študiral itd, — Gotovo so tudi vsi zmajevali z glavo sedaj, češ, Mahnič — učitelj materializma in nihU lizmil Smešno, da more mož, ki hoče, da ga drugi smatrajo za resnega, prihajati pred svet s takimi iznajdbami! Seveda je za dr. Ušenič-nika kaj lahka naloga pokazati, kako dr. Veber Mahniča čisto napačno umeje, ker ne umejc skolastične filozofije sploh. »Originalnost« dr. Vebru ne bo slave prinesla. — Druga razprava v tem delu je pos"ečena me« ditaciji »Iz bolezni našega ljudstva«. Ta bolezen je alkoholizem in razbrzdanost. Razpravo jc napisal dr. Jos. S r e b r n i č. Izvajanja ao težka, veleresna. Očitno je, da je naše ljudstvo bolno in usodno bi bilo to prikrivati. Razmere kriče po odpomoči in po prerodu! — Sledž dalje ocene in referati iz literarne zgodovine, leposlovja in nabožnega slovstva ter zaključek z raznimi kulturnimi drobtinarai.
Zvezek šteje 84 strani ter stane 7 Din. —< Le kratko in površno smo tu podali vsebino 3. zvezka, da vidijo tudi tisti, ki morda na »Čas« niso naročeni, kako bogata in aktualna je tudi ta številka.	iy.
pr >>a san.mir fceneeri »Ljubljanskega ..vosa;, na katorem so bodo izvajale narodno pesmi ir. vseli pokrajin Jugoslavije š? enkrat opozammo. Vstopnico ia bosedilo skladb prodaja trafika v ••i (li)
Ljubljana, 10. marca 1922. Porotnemu senatu jo predsedoval danes »vet« Bik pl. Levičnik, votanta sta bila višji svetnik dr. Modic in okrajni sodnik K. pl. Premerstain. Obtožbo jo zastopal državni pravdnik Lavrenčak.
TISKOVNA ZADEVA.
V zadavi Hočevar proti našemu od govor ne-mq Tuodniku ja razglasil predsednik pl. Levičnik sodbo, u katero se je izreklo porotno sodišče, da
ni pristojno sodi,i, ker da so v tiskovnih zadevah pristojni senati poklicnih sodnikov. Dr. Natlačen je priglasil ničnostno pritožbo.
OBSOJENI ROPAR.
Na Štiri leta težko ječo je bil obsajen nato Rudolt Perle, ki so jo v družbi roparskih tovarišev Alojzija Urbasa in čie enega neznanega moža, katera sta bila oborožena a samokresi, s silo lotil Agate, Mari e in Franjo Juvančič na jtavbar-komandi pri Postojni in jim jo bilo odvzelo 3G00 lir in še več drugih predmetov. Daljo jo pa Perlo okradel z Urbasom Rudolfa Štunfo in Antona To-maliča, katera sta bila oškodovana za 211 lir.
TATICA 17, NAVADE.
Helen« Krvinova, ki se jo natj zagovarjala, je bila zaradi tatvine žo 13 krat obsojen«. Danes se je zagovarjala, ker io kot kuharica ukradla Frančiški (Jorjane v Cerknici blaga v VTodriosli 4531 kron. Ko jo odšla iz službe, vo jo preiskali ia dobili pri njoj ukradene reči. Porotni senat je t ozirom na pravorek porotnikov prisodil Krvi-

Tem potom se najsrčnejše zahvaljujem povodom smrii mojega soproga, gospoda
"".....'4
za dokaze iskrenega sočuljo vsem sorodnikom. in znancem, pevcem pevsk. drušlva »Cankar«, godbi jugoslov. železničarjev, darovalcem vencev in 7.a častno spremstvo na njegovi zodnji poli.
Obenem sc tudi najsrčnejše zahvaljujem rodbinam KošaK, Dobnik in Ladiha za postrežbo in tolažbo v mojih bridkih nrah. l jubljena, dne 9. marca 1922. ANA KUIIELJ, soproga.
mm
Hi sie2ep.siflliOToii3?
____novi kot tatici iz navade 2 leti težke joče.
Krojaške pomočnik?* i PREKLIC, K^^TlK
za fino veliko delo sprejme K. PUČNIK, ljani, Dunajska cesta št. 6, izjavljam s tem, Ljubljana. Sodna ulica št B. 8fi4 da so vsa moja očitanja proti g«, Mariji ~-;-------—---— Jliklavor, trgovki v Ljubljani radi kožuha
Dva vajenca za »cSeparsko in ra,ji ia,vin p.rl Man«!.* bc««!«.
na in so zahvaljujem ge. Miklavčevi, da jo Obrt 8ProJn,cmo takoj. Fercnc & FucIjb, odstopila od kazenskega postopanja proti
!fvo affir^if^B^f m ■"«*• jqsii>ina brzhukov.
Več pomožnih delavcev i Sprejmemo dva učenca
j rt«l««ft»	: 3 primerno izobrazbo,
in aeiaVK	ISchncider & Verovšek, Ljubljana.
sprejme za »talno delo TOVARNA LB-------------. ■
v ™«T _ Dobra piača.	Sg M L | N A S
za mila na vodno moč, kateri je obenem
1'E.VKB V TRŽIČU. — prosto stanovanje.
SUnfnaria	Uk°J v 8luJb0 Fran	pposobon klosatl kamne in izvesti popra-
mimai J a *vigelj, Breg, p. Borom:c.v	vila pri lesenih delih. — Ponudbe nai
Samal imajo prednost Plač« po dogovoru.	ge poiljejo na: BRAČA RUZIČ, Stolao,
Pogoj znanje in treznost.	811)	Hercegovina.	874
Iščemo hlapca30 do 4°let,kitna ^
STATTER 4 SINOVI » Domialah. 841
. ravnati s konji in ------- LEPO POSESTVO
ie dobro izvežban v vseh poljedelskih d«-	y Tihaboju, p. Sv. Krii pri Litiji jo na
lih. Prosto stanovanje in hrana. Mesečna	7j vsemi gospodarskimi poslopji, t lepim
Pl^eoo K. Nastop takoj prij _P. LAD-	eadnitn vrtom, i dvema gozdoma, več ujiv
"" ° -	r_a 18 mernikov posetve in i euim travni-
r_„,- v. ... Hnh. x. nriUnvrnn kom- Oddaljeno od farne cerkve 20 minut Izurjene	d°b® 46	Cena primerna. - Vpraša se pri IVANI
amiJG d«k> na dom pri TRATAR ras Mnhobran, f. Velika Loka M. BBLIHAR, Sv. Jakoba aabralje H. 89. > oa Dolcnj&kom.

K. Pučnik
krojaški salon
Urnim, Sodna ul. 3.
so priporoča za pomladno sezono. Anjtloško blago — fino delo. — Tudi za donešeno blago najboljša postrežba. Fiksnim nameščencem plačevnlnl pogoji po kulantnem dogovora.
Ul N
J
rsE
Vabilo
na
Boljši hlapec srLis
službo na večjem posestvu blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 820.
Prodam hišo
kozolcem. Dve uri od Ljubljane proti Gorenjskem. Naslov pove uprava pod št. 818.
Trgovec išče prostore za trgovino na deželi
ca r najem ali knpiti. — Ponudbe pod: »TRGOVEC 8831 na upravništvo »SLOVENCA«.
jar- Proda
sc prav
7?
izvrstna petvrstna
Glasovi so: F, B, Es, As, Des; močni, visoki in lepo spevajo Cena se izvo pismeno Pot v Rožno dolino 3-1, pri Arko. 853
Prodam več dobro ohranjenih
sobnih peči
Ljubljana, Simon Gregorčičeva ulica H/l.
Dobra molzna krava,
ki je imela pred enim mesecem tele, je naprodaj. Ljubljana, Kolodvorska ulica 43.
Ceno ae proda lo nošen siv
ženski kostum. Vpraša se:
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13/11. 104.
HLODE
smreka, hrapt, bukev, Tsako množina kupuje PARNA ŽAGA
466
jar
jar
četudi manjša množina, se kupi. Naslov pove Anoncni zavod Dra-
fo Beseljak & drus:, Ljubljana, odna ulica štev. 5.	879
Igralne karte!
Geč in drug, Maribor
Glavna tobačna zaloga
AMERIKANSKO, STROJNO. CILINDER-:: SKO in TOVOTNA MAST tvrdke ::
Mart Oii Gompany e! M York
ima vedno v zalogi
Delniške stavbinske družbe »Union« v Ljubljani,
ki se vrši dne 30. marca 1922 ob 4. uri popoldne v »Srebrni dvorani« Grand hotela Union v Ljubljani.
DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za 1. 1921. 2. Porožilo nadzorovalnega sveta. 3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Dovolitev nagrade članom nadzorovalnega sveta. 5. Volitev petih članov nadzorovalnega sveta. 6. Slučajnosti.
Delničarji morajo naznaniti ev. predloge vsaj 8 dni pred občnim zborom predsedstvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora.
Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volivno pravico, morajo 5 dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni hotela »Union«, Miklošičeva cesta 1, od 11. do 12. ure dopoldne.	855
bučnega semena
ca. en vagon, prve vrste, prodajam po 10 K ca 1 kg, postavljeno na kolodvor SITN J A. - TOMO JAGUST.	809
Kupim 40 do 50 mm močno
Ponudbe pod »Transmisija 823« na upravništvo »SLOVENCA«.
A. LAMPRET.
Ljubljana, Nunska nlica Stev. 19. 560 •
!
za državnim kolodvorom.
Hf^A c lepim trgovskim lokalom, na lil O M prometnem kraju, 4 minute od električne železnice, se radi bolezni zamenja za posestvo na deželi ali pa se oeno	proda. "^BC — Naslov pove:
Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Sodna ul. št. 5.
oddam takoj ali s 1. majem na Poljanski cesti v Ljubljani. —
Noflov pove uprava Slovenca pod št. 817.
špecijalist za pljučne bolezni DR. PECNIK ordlnira v torek! in petek od 11. do 12. dopoldne I in od 2. do 4. popoldne v Mari- j boru, Razlagova ulica štev. 21. V Št. Jurju ob juž. žel. pa v četrtek eel dan.
Ris inhito da 1® p" vinu< in
IfSC <l.H?Jilc, kavi najboljši .
V1DIC — JESENICE GORENJSKO.
šampanjske
in buteljske steklenice
kupuje v vsaki množini tvrdka Fr. Kham, Ljnbljana, Miklošičeva cesta št 8. 851
^ za pletenje v raznih barvah kakor tudi prešite odeje se dobe v trgovini KARL PRELOG, Ljubljana, Stari trg štev. 12.	836
Koruzna m
se dobi pri FRANCU POGAČNIKU r Ljubljani, Dunajska cesta št. 36. 834
Celoletna nmmftfjo in 20 vagonov
produkcija fr" »«™l»2JCl R„hega, sedem let lc- " ečega
OCJS se 'akoj odda. — Ponudbe na upravništvo ^SLOVENCA« pod: »TAKOJ 4000«.	862
hrastovega rezanega
Radi preuredbe obrata na
nrflfijfi i" Hidravlična stiskalnica za iz-
{Dl UfJCIJ. dolavo cement, barv. tlaka. Stroj za izdelavo ocmentne zidno opeke, kompleten. Vrtalni stroj xa železo, pogon lia silo. Vcvodno škarje za želoro (Ilebel-schere). Viseča cirkularna žaga. Priprava za avtogensko varenje. Dopisi na upravništvo »SLOVENCA« pod Stev. 881.
Iščem travnik v najsm
ali r nakup v bližini Dunajske ceste do
Eokopališča Sv. Križa. Naslov: MIKLIO, jiibijana, Kolodvorska nlica št. 43. S47
Trije po 3 mesece stari
D jj Č4 if S polkrvni, pasme »Dober-r v ! U l\ I) man«, so naprodaj. Istotam so proda tudi VOZ LANDAUEK. — Več se poizve v oakrbnišivu graščino FUŽINE.	880
Hišnika brez otrok iščemo
7.a vilo v bližini deželne vlade. Ponvdbe pod šifro Hišnik 758 na upravo Slovenca.
(v ploščini od 200 m5 dalje), ki se da pre» urediti za mehanično delavnico, ZJSJT- se išče	za nakup aH pa tudi proti do-
bri najemnini v sredini mesta ali tudi v okolici. — Ponudbo pod: »Mehanična delavnica« na ALOMA COMPANY d. c o. i., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 868
5200 kalorij, droban, za kurjenje parnih strojev .Jtf!i> se proda po 1150 Din pro vagon.	— ANTON SREEOTN.TAK,
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 31.
Maprod
v dobrem stanu, z vrtom in majhno njivo, za 1V5.00C kron. Zpei-"- Kupec dobi takoj stanovanje. — Tomačevo št. 34 pri Ljubljani.	950
Priporočamo vsakomur najsoiidnejšo tvrdko pri nakupu:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Najboljše Šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle, olje za šivalne stroje. Istotam potrebščine za čevljarje, krojače, šivilje in sedlarje, žlice, vilice, nože, kravate, milo za briti, zobne ščetke, krtače za obleko, glavo in konje.
NAJM2JE CENE 1 NA VELIKO FN MALO I
CJradfaEHO pncRieMe
Ljubljana, Resijeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spada,oča dela.
Stavbeno podjetje
AS. in Valentin Accetto,
Ljnbljana. Trnovski pristan St. 14,
zaprisežena sodna cenilca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in proračunov, oblastveno koncesionirara posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
tov. dvokoles in otroških vozičkov
Najccnejša dvokolesa in otroški vozički razuib modelov. Sprejemajo eo tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo emajiironjo c ognjem in poniktanje. — LJUBLJANA, Karlovaka cesta štev. 4.
7
* iMbro! 228 -m imi pivovarne. „
Najbolje Izvežbana delavne močil Solidno, precizno delo !z najboljega blaga. - Točna In nagla postrežba.
iiiHiiiiiiiiimiiimtmiminimiimmniimman liiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniimiMiiiiuiiiiiiiNiiiiiiuii
se priporoča z najsolidnejšimi cenami. Sprejema vsa popravila, tudi prelikanje moških klobukov in slamnikov.
Novootvorjena delavnica za izdelovanje in popravo
klobukov
Feliks Kosmač - Kranj, Puragrat 30
prevzema polfabrikote v izdelovanje, preoblikuje gg. trgovcem v prodaji zastale klobuke. Popravilom posveča največjo pažnjo, na kar se posebno opozarja prebivalstvo Kranja in okolice. Poštna naročila izvršuje točno, cene zmerne.
LEZEN
pojeniuje In neha, ako pljeto pravi medidnal
$$aseotte Cogstac.
Dobiva se v vsaki boljil trgovini.
sfl. ds SaraSevo*
redifni zavod za
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju).
Brzojavke i Kredit LJubljana.	= Telefon St. 40, 457 in St. 548.
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
%am
mmmmmm
Podf.! Beograd, Brod aa Savi, Crikvonloa. Karloveo, Hew York, «»1, Hcvl Sad, Oiilelt, Sgbotlca, Vara2dlo, Vikovar, Zagrsb.
Kupuje In proda]« devize fn valute na | kal an t ne] se. — Obrestuje vloge na hranilne knjižice ln na tekočI ratun po najvlijl obrestni mer L. — Telef. 583.
Nas predobri brat, stric in svak, gospod
podpolkovnik v p.
je dne 9. 1. m. ob 5. uri popoldne po daljšem, mučnem Irpljenju, previden 5 sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboio, 11. i. m. ob pol šlirih popoldne iz hiše žalosti Rimska cesta šl. 13 k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 9. marca 1922.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju javlja s tem žalostno vest, da jc njeti prezaslu-ženi predstojnik, gospod
Josip Wilfan, glavni prokurist Kranjske industrijske družbe, brat.
Katarina OroSell roj. WQfan, sestra. Rudolf Orošelj, profesor, nečak. Mici Grošelj, nečakinja. Dr. Pavel Grošelj, profesor, nečak. Jernej Grošelj, poštni nodkontrolor v pok., svok.
veletržec v Celju
danes, dne 10. marca 1922 ob pol 3. uri zjutraj umrl.
V pokojniku je izgubil naš zavod požrtvovalnega in zvestega sodelavca.
Čast njegovemu spominu!
v Celju, dne 10. marca 1922.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti noše iskreno ljubljene soproge in matere, gospe
Podružnica Ljubljanske kreditne banke
v Celju,
izrekamo tem polom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno vIč. duhovščini, rudniškemu uredništvu, požarni brambi. Orlom in Orlicam, darovalcem vencev in šopkov, za časteče spremstvo na njeni zadnji poti najsrčnejšo zahvalo.
Rajlienburg, dne 9. marca 1922.
RODBINA KOSI.
šmm
Mmih&^M
''f m; p^m
Kamnoseška industrijska družba v Celju naznanja, da je danes po kratki bolezni preminul nje velezaslužen družabnik, gospod
Vse svoje moči je Blag mu spomin!
posvečal delu in narodovemu blapru
Celje, dne 10. marca 1922
mmm

mmm

Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava
BATERIJI! ZA ŽEPNE SVETU,KE: A. Stadler, Sv. Petra cesta Stev. 23.
FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna ▼ Ljubljani.
FOTOGRASK1 ATELIJE: Grabi o c Franjo, Miklošičeva cesta St. 6.
GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasbergcr, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
»ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Ljubljana. Kralja Petra Irg št. 8.
KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta štev. 8. Remžgar & Srnerkol, Florijanska ul. 18.
KLIŠEJE:
za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, JagoslovoniKa tiskarna r Ljubljani.
KNJIGARNE: 'Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo.
MEHANIČNA DELAVNICA in pig. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. B.
PARNA PEKARNA: Jean Schrejo nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5.
3 Din.)
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg Stev. 12.
SPEDIClJSKA PODJETJA: »Orieot« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzioger RM Costa na jut železnico 7—9.
TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Star) trg štev, 10.
STAVB. IN GALANT. KLEPABSTVO: Pereče & Foehs, LJubljana, Mirje št. 2.
SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: MikuS Mestni trg 15.
TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška eesta Stev. 21.
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Irau, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.)
ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Josip, Dunajska eesta štev. 67.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dlše«
Jff
I^SSNSHSBSBS
Blagovolite otvoritev nove trgo« vine z železnino in stroji na de« belo in drobno
Pozot*I
Šoštetuč, Petan & Efket*
v Ljubljani, ^esljeva eesta šte\t. 20
Pozof*!
na znanje Vzeti, katero slav. občinstvu, obrtnikom, posebno pa trgovcem na deželi pri na« kupu posebno priporočamo I
irie
i^irs««

planine, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbora v Jugoslaviji. Vellkaaska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun ln muzikallj na debelo ln drobno. —
AHodz Breznik, b. nč. Glasb. Mat., LioMlana, Kongresni trg 15.
<s>
mestni lesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica St. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
♦
H. RANZINGER
ljubljana
Cesta na j. ž. 7-9.
Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice.
Razpis.
kot kosmellkum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptično Čistega, osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravnotako ]e pril ubljen kot krepko, bluao delujoče ln vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoCi kot Francosko žganje in najbol|e sredstvo te vrste. TisoCe priznan)! Z zamotom in poštnino za vsacega: S dvoinate ali 1 Specljolna steklenica ... 18 K.
Za prodajalce:
12 dvojn ali 4 Spec. steklcnlce 168 K 24 . . 8 . . 280 . 36 . . 12 , „ 394 . poštnine prosto na Vašo poŠto. Kdor poSlJe denur napre), dobi Se popust v naravi.
Dobi se Indtt Elza obli* za kurja oCcsa Sin 7-5D K; Elza mcntolni Crtnik 12 K; El

otvori zobozdravniški atelje v Ljubljani, Poljanska cesta 16 — Zrinjskega cesta 2, prej sanatorij Josefinum.
Popolnoma varno naložile svoje prihranke v
pni posojilnici ?Piirizo. z.
(poleg nunske cerkve).
Hranilne vloge se o&restujejjo s
WF 4°/o
proSck 11 K pristno Elso rlb|e olje 85 K: Bla« voda za nsta 50 K; Elso kolonska voda 41 K. Elsa Samski miriš 11 K; Olucerln 6 In 30 K; Liisoll Lysoform jO K; klaeSkl Ca| S K; Elsa mrCesni prašek 15 K: strup za pcdgnne In mM po d ln 12 K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar
Stcbica doaja, Elsatrg 134, Hrvatsko.
brez odbitka rentaega in Invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poStnoček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d.
Z A PLESKARSKA IN LICARSKA DELA
SE NAJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECAST1TI DUHOVŠČINI
00 TONE MALGAJ 00
PLESKAR IN LIČAR .•: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6
LEČA,
nova, debelozrnata, zelo mehka za kalio, so dobi pri SEVER & KOMPn Ljubljana, Wolfova nlica št. 12. — Zahtevajte naš cenik vrtnih in poljskih semen. 734
NESai 3 leta staro PSICO
čiste volčje pasme. LEOPOLD ERZ1N, Šmartno pri Litiji.	782
poveva skiarMea Trboveljske premogokopne
fl^ll^ho V TrhnvISah sPreJme pod »le ugodnimi pogoji v službo zdrar-
Uf.MC f I I IJU v Ejclll nika. _ Samostojnost in večletna praksa je pogoj. Služba se nastopi takoj ali najkasneje v treh mesecih. — Osebna predstava pri rudniškem ravnateljstvu r Trbovljah, kamor naj se pošiljajo tudi pismeno ponudbe.
iUlSSf, gio^ane, Stanke, šussrki
i« v*a golazen morn potlnin, ako porabljat* mojn najbolje preiahošen« in aploino hvnJipim 41'edstva, not proti poliekiin in hišnim mišim K 16. ca podgane k 20 ta < Curke K. 2(1 an »telile« H IS nnijevaiee moljev K 10 in SO; prou nriatom K. 10 in 20 manlo proti a&em nri ljudeh K 10 — . m Tin! K 10-- j t* ofcl v obleki ■a oerllii K. 10 m 20; prou mrčesa na a&Ojn ia zelenja«! proti mravljam 10 in 20 K. 1'oSiija po pa vratia Znvmt ^n oksport
H Jlln.er, Pelrlijskn nI. 3. Zrgreb 30.
r«vT*voaw »rt votlem eajemu >,o»>ut.
Jablonč nad Orlicam 8£, Cehoslovaiifea.
Tov tna cerkvenih paiamentov, raznovrstnih zastav In cerkvcnega orodja. — Priporoča se prefiastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, kelihe, monstrance, svečnike Itd , sohe, križeva pota v poljubni Izvršitvi in ceni. — Soltdnost tvrdke j<mfijo nebrojna pohvalna pi6ma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkteiii predmeti so carine prostL — Na vsa
vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce JOSIP KESKUDLA, EJubljar.a, hotel „Tra*nik".
o stanje v les
prosto vagon in večje množine v gozdn kupi
J. POGAČNIK, LjuSiljasia, Dalmatinova ulica št.1.1.
POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO! aanSaaaanacanDačEiEEanaonEaDD
D
ijo In
i. za ii
(Uvoz — izvoz.) Kapital: Lit. 1,500.000. Zakoniti sedež: Rim, Via della Vite, N. 11.
PoM;i!3 In glm poslovni lan? (Sj, m pgg u mu i i
Uvaža v ItaBšfo: vole, svinje, mast, maslo, živo in zaklano perutnino, jajca, vsakovrstni les, oglje in premog, cement, tupino, esence, sušeno sadje, grah, Žito i. t d. Izvaža iz italife: platneno, volneno in svileno blago, predmete iz konoplje, jute in lanu, vsakovrstne klobuke in kape ter fese; mila, modre galice, rudne in morske soli; riž, vsakovrstne čevlje; konfecijonirano perilo in odela; tehniške in mehaniške predmete; pisalne stroje i.t.d.
Za nadaljnja pojasnila se je treba obrniti na Jadransko banko v Jugoslaviji in Italiji.
Vse posle Izvršuje poslovnfca v MIlana.
Pri DI?Z. ZDRAVILIŠČU V ROGAŠKI SLATINI se odda v najem potem jav-negr. razpisa za dobo leta 1922. in 1923.
W delikatesna trgovina
z Zfijtrkovolnico brez inventarja. Pismene in zapečatene ponndbe naj se vlože
do dne 15. marca 1922 pri ravnateljstvu zdravilišča v Rocjnški Slatini. - Natančnejši pogoji so razvidni v Uradnem listu št. 16 z dne 21. tebrunda 1922.	872
EMl'

d. d. d UlliSJHNI
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šessijanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporaba kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
piana čeli^siof&ški m angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški m črni premog
Naslov: si«r ist Froilsi mili n pumo i t! LMi, taslia nI. 19

Mctfski kapital 9i 30. ooo. ooo (Rezerve (k 16,000.000
g	preje
(Mariborska eskompfna banka
^	ustanovimo 1.1872
I "Beograd, gornja Radgona, (Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec |	expo3ttura v Skoiiiloki
koMonii >HtMpmmu	UifM«wi UMJA^ Mik««i 'livžkim >
J&vršuje vse bančne posle najkulantneje.
JugoaU^anska tiskarna x Ljubljani.