Politični ogled. Na političnem aebu je začelo biti zadaje dai strašao soparao, kakor je navadao soparao v poletaih daevih pred budim vreaieaom; ia začele soseres tudi že vzdigovati hude megle aa Fraacoskem ia Praskem. Praska prevzetaoat spet hoee skaliti evropejski mir. V Beroliau ae je aanireč skleaolo, da 8e aaj kraljevič Leopold postavi za kralja v Špaaiji, ia se je zaatraa tega 8 Prim-om, ki iraa zdaj besedo v Madridu, res vse že v red apravilo.— To je veadar strašao razdražilo Fraaeoze, ia fraacoski cesar Napoleoa je rekel, da tega aikakor ae more pripustiti, \n je pruski vladi aazaaail, če ae odatopi od svojega aameaa, ji hoče aapovedati vojsko. Da je to vae diplomate po celi Evropi na aoge spravilo, se saaio po sebi razumeva. Aagleži, Italijaai, Avatrijaaci, vsi so se taki te stvari poprijeli io začeli mir delati, ker vae bi doletela strašaa ae8reča, če bi se res počela vojska med PruBi ia Fraacozi, V8aka vlada bi namreč morala edai ali drugi straaki pomagati, ia bi ae na ta načia morala v vojsko zaplesti, k vojskovaaju pa je potrebao deaarja, ia tega aima aobeaa vlada. V aajvekšo zadrego bi gotovo prišla Italija, ker oaa je v zvezi 8 Fraacoako, ki ji je Ieta 1859 pridabila Lombardijo in dalje je zavezaaa tadi Praaki, ki je leta 1866 pridobila Beaečaasko; koma bi tedaj aaj pomagala, če bi se res vaela vojska nied Francosko ia Prusko? — Pravi se, da ji je že Fraaeoska obljabila prepastiti papeževe dežele, če bi Italija stala aa fraacoski straai. Kaj bi storila Avstrija, se še celo ae ve, ia zato je aa vsak aačia delala do tega, da se aapravi mir. Najaovejše vesti res pravijo, da je kraljevič Leopold odstopil od svojega aameaa ia se kraljestva v Špaojski celo odpovedal, če bi se to res potrdilo, je spet vse poravaaao, ia mir, kterega vse evropske vlade sila potrebujejo , se ae bo kalil. Na Duaaju gleda zdaj vse aa velikaasko pravdo proti voditeljem delavcev, ki so obdolžeai, da so boteli s silo demokratit-DO repabljko osaovati ia se osebe cesarjeve polastiti. Volitve v Ceski so dokoačaae, ia zmagali so ne samo pri kmečkih volitvah, temač tadi v mestih sami deklaraati. Vdeležeaje je bilo še bolj živo, kakor prejšaje leta. V L v o v a sta izvoljeaa v deželai zbor dva moža, ki sta si v politiki naj vekša aasprotaika, aamreč: Smolka ia Ziemalkovski, kar je res prav čadao, ia zdaj se pravi, da Saiolka ae bo prevzel poslanstva ia sicer zato ae, ker v Lvovu ai izvoljea aobea privržeaec ajegove straake. V Poljski so take zaiešajave, da se res mora reči, da Poljaki sam ne vejo kaj bočejo. V Šleziji 80 izvoljeai sami ustavoveraiki, ia Slovaa imajo tudi saino eaega zastopaika. V Tirolski pa so izvoljeai sami koaservativci, t. j federalisti, aied ajirai tudi zaaai govoraik Greater. V Vorarlberskem so izvoljeai samo klerikalci. V Gorici sta zraagala kolikor aaai je zaaao, pri vo litvi v deželai zbor, gg. Lavrič ia Fagaaelli. Iz Hrvaške se piše, da bode dahovščiaa hrvaško slavoaska protestovala zoper Mihajloviča, Bovoiaieaovaaegi. nadškofa zagrebškega, ker ob Bi Hrvat ia brvatskegc jezika celo ne zaa. Iz Dalaiacije je prišla vesela novica, da so Barod njaki pri volitvab kiaečkih okrajev zmagali. Iz Pekinga se piše, da je tarao bila velika ljudska nstaja proti Fraacozom. Vsi fraacoski dubovaiki so ubiti.