Tako bomo danes volili za LJUDSKO FRONTO:
PHIHOHSKI DNEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
VI ■ štev. 78 (1469)
TRST nedelja 16. aprila 1950
Danes 6 strani - Cena 20 lir
SLOVENCI, ITALIJANI IN HRVATI!
Glasujte	za LJUDSK
ki je trdna osnova ljudske Oblasti, močna in nepremagljiva zveza vseh demo-
delovnih ljudi, zvest in neomajen čuvar bratstva in enotnosti v Istri
ljudska oblast!
kratičnih
laj živi
Sini
0cnji govor tov. J.
Sle'vensko-italijanska Ijud-
nas Poziva, da na ljudmi? volitvah v okrajna tla& -a odbora oddamo svoj V'0lima ™Jene kandidate, da iz-jim svoje srede ljudi, ki niu n^iP?mo- Mi se bomo te-tvojo d ’U Pozvali in izvršili tolžnosfzavlMnsko pravico in
2a kandidate Ljud-?a yj te. Pomeni, glasovati *t'obn%Pr'dobitve narodno-os-*ajveč}. ne. borbe, zlasti pa za Hejif. ° ln najrevolucionar-blast IM nHmi za ljudsko o-Preli!;i katero so naši narod i Vali sd •	krvi in žrtvo-
Skor0 °le najboljše sinove. tfoa .. sesl. tisoč žrtev in nad liro, . 5 invalidov, vdov in rozin ljudstvo Istrskega Dar -i, Za svojo svobodo, či-ceu KUPno število prebival-k najj, Prvega 70.000. Težko bi j, .* mesto ali vas, kjer ne ska spomenik ali spominih a 7?fCa padlim partizanom *kvil uistom> ki so jih po-6 borh- ?*ezni ljudje padlim
i/,- t
Proti okupatorju za (olj. . osvoboditev. Mi srno
tj So1'. da izpolnimo oporoko, pot; 3° * krvjo pisali naši si-ŠOi,J 1 dobojujemo boj do brt(ia. in da očuvamo demo-L2«e pridobitve delovnega Bbh?' ^udi naše volitve v prgane oblasti so na-r|;anje one poti, ki so jo S antifašisti iz Marezig in nn krajev Istre že leta so se z orožjem postavili km°bu podivjanim faš. tolik 0j. *n ki se je nadaljevala 6,e strašno obdobje fašizma 18*3 0 splošne ljudske vstaje foto>--!e(a do tmagp nad oku-tio^ }em in z njegovim izgo-V z naše zemlje. totn.eJ borbi sc je kovala e-*>0 n, dcd°nnih ljudi in brat-Mija*-'*,si°venci, Hrvati in iive -i.1* ki so se odločili.
JU
e sle«-na
so se odločili, da Pno v bratskem sožit-
‘PoJtoua^0'-'' medsebojnega Ja	Snnčtrvi	y	n	to	n	n	oi'n-
j? kult
'Ur e
spoštovanja suo-
besed™?°darstva-
Ne
o/mamljivih
bi
'*njp .. i?. na naso cono in 7 -. e zagnal val ta-
CK1
^e, |
kQj mesca so nas
.. '* A,. PO 1|sn'
710	niajhncm
*- ' Prej mobilizirale take
fficl^nikou
ob %
W Cn"; fjfoiev v «I)N ,.*}:.G°vorili s„ rfa se
da bi se
Mn
j‘^i!nC n°HetiSl0 st,ahopet-<? 'e J!?**"« pokazali.
Jio-
Beltrama na radiu jugoslovanske cone Trsta
|°čeai’“d'® \nJezika trdno od-■ CQ. cin fsPiujejo bitko do Človek „ Prave izkorišča-Qr<idnje S0C:J*P človeku, do izje tudi vel i rna- Prav v tem Revnih 1'r.iii Pomen naših u-
Jf se vsi d >V in ler’a P°me-
rede na „ lovni Ijndje ne Jk skrhMr°dn°et zavedajo T>ntVp Pripravljajo na l0Zt(jeio „ ie mzooloženjc iz-sobo j	tekmujejo
JCU deli* 7°. bo doprinesel
lLe oblast' izgraditvi liud-
Č.^keaa ‘ ~n trdne osnove
Pik h„
fco	ker	ve,	da je
vjle in mino delo vir bla-®Wanje ipevln, <o veliko
Obin« r daU71° reiila J' ne f,ln našim Iju-
Lhtn iSknrel?a, nc ^“nes »n Cb, km 1 de(a n tujih deti er m M 'la morali, vse V1 oblast ovPi človek prc->c	?	»noje	roke.	De-
1o"•“"'rt- in oortmk z it ker n i, V svetlo bodor-
£>m v,,?, i 3 odloča sam in
svoje sreče.
in obrtnik z
Dv L in vrutev. ue-Hpi	in	mornar,
delavec	L
(
)i
volivci sno-se l£ Vripravliajo na i. is*. .tr	7ta«o cono in
leirurtJo i	ui	vai, ta-
tf*60 naj/r1 <n klevet, da bi hJVitoJ primer, kjer bi se
Ije nc)
vseh reakcionar-
tfjb iti M in judi v }} Pr; organi ljudske o-l'0[> jzVna2'niso voljeni, da nc e j.. edie demokratične Vi niaj ■ *n da 2Q(o or»a-
\c t>r^s^L 7nc,ie rcs,“č-
tn vn'kov ljudstva.
■,L-li iMfre!rli{W
vendar „a* ču-- ,‘O‘ikšno razburjanje
’‘r<ini 'tr^ereSn‘čno trditev
rVPisa vm-T razonrianje biš? zoni. n‘ .ev.v jugoslo-
S^&šassfetsf
ker bi Ijud-
^ratičnem vo-in predpisih, so
_________
.’T9da pričakali h _askih gest 0(j
^te^ so 2^tu poznali Pobegnit;
Vr
i Pred ro-
gore, rodila se je miš. Štirideset demokristjanskih in drugih senatorjev in poslancev je podprlo to manifestacijo <(italijanstva», točiH so krokodilove solze, zahtevali celo Julijsko krajino in Dalmacijo in izrekli svojo sodbo nad našvni volitvami, češ da so ilegalne. Onorevoli so se razšli, ostala je že večkrat o-peharjena čreda ezulov v Trstu, nihče od poštenih ljudi se v našem okrožju ni obregnil ob tako ginjeni manifestaciji.
Imperialistična reakcija se namreč zaveda, da bodo naše volitve pokopale petletno robato klevetanja in napadov na ljudsko oblast jugoslovanske cone, da bo s tem izbito zadnje orožje iz rok sovražnikov delovnega ljudstva in njegove oblasti. Ti so hoteli dodati našim volitvam plebiscitarni značaj, češ da gre za vprašanje od ločitve pripadnosti te cone. Toda ali je treba še zgubljati besed Po tolikih dokazih, ki nam jih daje novejša zgodovina borbe tega pre-bivalstva za njihovo svobodo zn oblast. Zakaj besede, če so tu dejanja- Nobena čvekarija ljudi sumljive preteklosti ne bo nikdar zabrisala in spremenila teh dejstev
Napadajo nas, da nismo obvestili volivcev, kje naj volijo. To ni res Napadajo nas, da bodo pri nas volili Hrvati, Makedonci, Črnogorci. Ljudje, ki imajo prakso izza nedavnih volitev v Trstu, mislijo, da moramo tudi m, uvesti isto prakso.'Vendar dejstvo je, da bodo pri nas volili samo tisti, ki imajo po odloku volimo
pravico. V kolikor onim, ki so preganjali slovenski in hrvaški živelj na našem področju in ga prisilili v emigracijo da si ohrani življenje, ni prav, da se tem ljudem daje pravica do soodločanja pri urejevanju njihovega domačega kraja, je njihova stvar. Nam gre za to, da se popravijo krivice, ki jih je povzročil fašizem in brutalnost. italijanskega imperializma. Obtožujejo nas, da smo sfabricirali votivne imenike. Toda dejstvo je, da so bilj votivni imeniki razgrnjeni po predpisih odloka o votivnih imenikih vsakomur na pregled in da so se na podlagi reklamacij votivnih upravičencev izvedli popravki na volivnih imenikih. S tem nočemo odgovarjati pisunom, ki hote lažejo in potvarjajo dejstva, omenjamo pa to, kar hočemo, da njihovi čitatelji, kolikor jih je, spoznajo objekfv-nost pisunov in urednikov šovinističnega in kominformi-stičnega časopisja. O terorju v jugoslovanski coni, ki naj bi se izvajal nad volivci, je končno spregovorila tudi italijanska duhovščina v Kopru, ko praui, da je zadnji pokopani mrlič umrl naravne smrti in da ni nobenega dvoma n demokratičnosti votivne kampanje in da jim m znanoK efti bi se proti, vernikom izvajal kak pritisk ali nasilje.
Medtem ko je ljudska oblast zagotovila polno svobodo vo-livnc propagande in dala na razpolago tudi materialna sredstva, je italijanska imperialistična reakcija, ki jo pod-
(Nadaljevanje na 6- strani)
Istrsko ljudstvo bo danes z glasovanjem za LJUDSKO FRONTO izpovedalo vsemu svetu, da se hoče upravljati samo, da hoče imeti svojo LJUDSKO OBLAST, ki je porok njegove svobode, neodvisnosti, gospodarskega napredka in pro-svetljenosti. Ob njegovi odločni volji se razbijajo vsi načrti klerolašistov in kominformistov ter razne gospode, katere predstavnik je grof Sforza in katere edina odlika je pohlep po tuji zemlji in tlačenje lastnega naroda.
Po cestah se vzpenjajo mogočni slavoloki. V napisih na njih je izraženo enotno hotenje, ljubezen in privrženost Ljud-
ski fronti in ljudski oblasti, ki je nastala iz trpljenja štirih let narodno osvobodilne borbe in iz krvi najboljših sinov istrskega ljudstva. Mimo tega, kar je žrtvovalo za njo ne more iti, kakor tudi ne more iti mimo tega, kar si je ustvarilo, odkar ima LJUDSKO OBLAST. Od tu
je tista njegova globoka zavest, s katero se je pripravljalo na volitve in od tu je njegov odnos do njih.
Najbolje ga bomo spoznali in začutili, če sledimo predvoj livnemu navdušenju in pripravam v posameznih krajih Istrskega okrožja tik pred samimi volitvami.
DOVOLJ SMO TRPELI 25 LET
«Hitimo, hitimo«, pripovedujejo žene iz Cezarjev. ((Moramo kar najlepše okrasiti volišče. Vas je dala vse cvetje, kar ga je imela. ANGELA BURDO-NOVA in ROZINA VATOVČEVA sta se odločili, da bosta delali tudi ponoči, ker po dnevi nista utegnili napraviti belih, plavih rdečih in zelenih kokard, katere bomo zataknili med majnice in okoli Titove slike To so barve našega bratstva. Vidno znamenje enotnosti istrskega ljudstva in njegove borbe za LJUDSKO OBLAST. Jutri bo pri nas praznik vstajenja. Dovolj smo trpeli pod (pšizmom 25 let. Preteklost se ne sme več povrniti. Za nobeno ceno ne bomo izpustili tistega. Ir m- smo si priborili«
»Kako bo volila vas?«
((Jutri boste videli, toda lahko vam povemo že danes, da bo naša ves volila stoodstotno. Pri nas ni nobenega proti ljud-
ski oblasti. Kdo bi tudi bil? štele z njo vemo, kaj je svoboda. Tudi to moramo povedati, da so pri nas tudi pionirčki tekmovali, kdo bo več napravil za ta dan. ki ;mo ga tako težko čakali.»
«Ali boste okrasili tudi hiše?«
«Ne samo zunaj, temveč tudi znotraj, povsod mora biti praznično. Tako hočemo imeti zaradi sebe in zaradi gostov, če bodo prišli kaj pogledat k nam. Naj tudi oni čutijo našo radost.«
»Boste tudi pri vas obesili »like padlih borcev pred vhodom na volišči; kot v Pobegih?«
«Da, tudi ,pr| nas jih bomo. „Kadar boš volil, spomni se name”, tako bomo napisali. Naj vsakega presune, čim bo stopil Pa volišče, da bo znal ceniti našo svobodo in jo čuvati proti vsakomur, ki bi hotel seči po njej.«
Z
-‘‘t	*V0,C	rev*či~
1° Sbrl s° (irir„‘K° priznanje. ?0r „J°nanjp P°t. Sklicali le naših voliv-
Mtn R ital;;- ?°*>abtH tudi «a žastn senaM et,a Porla-v!uaševaln 2 namenom, Voli»ce w° Wivajo nk ‘ ’°> tresle so se
Kadar linš valil, sa spumni naših žrtev
Na volišču v Pobegih je izredno živahno- V velikih lonče. nih posodah se svežijo majnice. Natrgali so jih po vseh vrtovih, zato da bi bilo čim lepše okrašeno. Vas tekmuje s sosednimi Bertoki v okrasitvi dvorane in v udarniškem delu v dvo. mesečnem predvolivnem tekmovanju. Mladina bi najraje volila že opolnoči, toda volitve se pričnejo poysod šele ob 7. zjutraj. Ob 5. bo budnica, in ob pol sedmih bodo vsi volivci že zbrpni pred voliščem. Upajo, da ne bo nobenega, ki bi ne prišel na volišče in da se bo
vas stoodstotno udeležila litev.
Nad vrati volišča je izrisana velika peterokraka zvezda z napisom: uKADAR BOS VOLIL, SPOMNI SE NA NAS«. Pod njo so slike 30 padlih bor; cev, ki jih je vas Pobegi žrtvovala za svobodo istrskega delovnega ljudstva
Med Pobegi ln Cežarji se dviguje novi Zadružni dom; prostoren in ponosen bo, kot so vsi zadružni domovi po istrskih vaseh, glasniki nove stvarnosti, gospodarskega vzpona in napredka nekdaj zaostale istrske vasi.
Da naše žrtve ne bodo zastonj!
Na zvoniku pri Sv. Antonu vihra zastava in zdi se, kot bi pozdravljala Titovo ime, ki se v velikih tri metre visokih črkah bela na sosednjem griču nad Dekani. Dekančani so ga napisali za časa razmejitveno komisije 1946 leta. da bi ji pokazali, kam «i želijo. V dežju in soncu so črke obledele in niso bile več razločne. Zdui so začutili potrebo, da jih obnovijo. Pri Sv. Antonu je volišče v šoli. V okrasitvi so napovedali tekmovanje sosednjim Marezigam. Marezige imajo vsekakor v >Sv. Antonu hudega tekmeca. Vas se je hotela namreč postavit; ir„ sicer tako, da ne bo zmagala v tekmi samo z Marezigami, temveč z vsemi sosednjimi vasmi. V velikih lokih so izpeljane kite bršljana. Vanj so zataknjene rdeče peterokrake zvezdice, ki so jih pionirčki sami izrezali.
((Pri nas s,; zavedamo svoje dolžnosti in živ0 nam jc v opominu trpljenje pod fašizmom. Socialistična sitranka bi bila rada neka) šarila in se sukala okoli ljudi, toda tudi tisti, ki jih je skušala pridobiti zase, bodo volili za Ljudsko fronto. Ogorčeni so nad tem. kako so jih hoteli uloviti na limanice.«
URŠA 1* IKONOVA, 72-letna ženica, je prišla s prr^njo, naj bi zapisali, da še nikoli ni bilo tako kot je pod ljudsko oblastjo. «Ne pod Avstrijo in ne pod Italijo ni bilo«, pravi. ((Povejte tistim tam v Trstu, da ne pogrešam niti četrt kg riža.« Preko obraza ii gre zadovoljen nasmeh. Povedala je to, kar ji je ležalo na srcu. Nai vidi vsa imperialistična in kominformi-stična, reakcija, da so oni za ljudsko oblast in da druge oblasti nočejo imeti. «Jaz sem za našo ljudsko oblast dala sina«, pravi 67-letna MARIJA BA-BOCEVA. «Doma lir strpim. Moram na sestanke, moram na udarniško delo. Spomin nanj jne žene. Delam to, kar bi delal on. kar smo dolžni delati vsi v spomin na naše žrtve, zato da njihovo trpljenje nc bo zastonj.« Možje z očmi potrju-
jejo. nekdo med njimi povzame besedo: «Vse smo žrtvovali ih vse bi dal; za našo ljudsko oblast. Z njo smo se enkrat za vselej rešili fašizma.«
Volišče v MAREZIGAH je v šolskem razredu. Priprave za njegovo okrasitev se mrzlično nadaljujejo. Pionirji jih zvesto spremljajo in doživljajo tako kot odrasli. Z odgovori na vprašanja bi -jih najrajši prekosili. «430 volivcev je pri nas«, se jih oglasi kar več hkrati. #Koliko list imate?« «Pri nas je samo lista Ljudske fronte, druge ne poznamo.« Star možakar se na to vprašanje široko nasmeje. «Kaj ie očka, čemu se smejete?« «Kai bi se ne smejal? Ze 21. leta smo v Ma-
vo- rezigah vedeli, kaj in kako moramo voliti. Fašisti so zaman poizkušali, da bi nas razgnali pred volitvami in preprečili, da ne bi volili. Oni na nas s puškami in z bombami, mi pa na njih z golimi rokami in s kamenjem. Nič niso odpravili. Vas je kljub njihovemu napadu napravila svojo dolžnost in tako jo bo tudi jutri.«
((Mislite torej, da bo stoodstotno volila?«
((Kajpak, kako pa bi drugače. Za kakšno oblast pa nai bomo, če ne za ljudsko. Z njo smo dobili svobodo in vse, kar potrebujemo«
«Boste prišli z godbo na volišče?«
«Zjutraj bo budnica, potem bomo kar kmalu odpravili. Godba pa bo igrala do večera in pozno v noč: tako smo sklenili«.
Truške so v Jugoslaviji in samo skupina hiš, in šola ki ji
pravijo Kortina je y jug. coni Tržaškega ozemlja, v šoli je začasno župnišče. Župnika MARGONA smo povprašali, kaj misli on o preganjanju vere v okrožju, o katerem se reakcionarno časopisje v Trstu tako rado razpisuje.
«Govoriti o preganjanju vere pri nas je neumnost. Se nihče ni bil zaprt, če je tel k maši ln k spovedi. Svetujem vam. da fotografirate novo župnišče, ki se zida x Marezigah Reakcija v Trstu nai vidi, kako se pod ljudsko oblastjo preganja vera. Tudi tu pri nas v Korti-ni bomo imeli novo župnišče. Material zanj so že pričeli vo žiti».
«Kaj mislite, kakšen bo izid volitev?«
«Po mojem mnenju bodo slovenske vasi v Istri volile 95 do 98 odstotno. Kar je nas, slovenskih duhovnikov^ bomo vsi izpolnili svojo dolžnost«.
Z golimi rokami smo pognali fašiste
Tudi v BABIČIH pripravljajo volišče v šoli. Ze od daleč vidiš, da se tam nekai dogaja. Od slavoloka pa do šole so ob cesti postavljeni drogovi drug za drugim. Na njih vihrajo zastave, ki s svojimi živimi barvami podčrtujejo praznično razpoloženje. V. dvomesečnem predvolivnem tekmovanju so pionirčki planirali prostor pred šolo, ga zasadili s kostanji in s sadnim drevjem. Babiči imajo
Radostni obrazi te radovedno pogledajo. ’ kot bi hoteli reči: «Cemu sprašujete?« «,Veselil', se bomo in harmonika bo ves dan pela«.
«Naša vas je razstresena. zato ne moremo računati na to. da bi bili gotovi pred 10 uro. Ob
10 pa bomo gotovo«. ((Koliko jie volivcev pri vas?« «152». «In kako boste volili?« «Bodo prišli vsi na volitve?« «Mi upamo, da bomo volili stooodstotno in da ne bo nobenega, ki bi delal vasi sramoto«, se odreže kratko in jedrnato star možakar
Tov. Beltram kandidira v Šmarjah
210 volivcev. Niti misliti ni, da bi volili drugače kot stoodstotno Ljudska oblast iim je ustvarila kmečko obdelovalno zadrugo. ki se ponaša z novimi, modernimi svinjaki. 30 velikih prašičev bo imelo prostora v njih. Zdaj imajo v načrtu hleve za govejo živino. Na vcjnsce bodo prišli s harmoniko. Do 8 ure, nai pozneje do 9 mislijo odpraviti z vsem.
«In kaj potem?«
ŠMARČANI so izbrali za kandidata tovariša Julija Beltrama, to pa zato ker je borben, pošten in pameten, tako »o povedali. Sredi vasi, ki je bila skoraj popolnoma vsa požgana in je sedaj domala skoraj že vsa obnovljiena, se dviguje njihov mogočni Zadružni dom, Prava palača svobodnega istrskega kmeta in zadrugarja. Volišče je v veliki sejni dvorani. Krasijo ga nageljni, ki so si jih Šmarčani omislili za okras svojih novo sezidanih domov Fašisti, ki so 1943 in 1944 leta požigali po Šmarjah, bi morali priti sedaj> pogledat. «Cemu?»
Smo se začudili njihovi želji. «Da bi videi; naš napredek, da bi videli zakaj smo se borili. In da bi obračunali z njimi«,
hudomušno pripomni mlad za-drugar. Oči se mu skrivnostno vžgejo. Misel je resna in dne dvoumna.
((Koliko volivcev je pri vas? In kako -se boste odrezali?«
«510 jih je; odrezali pa se bomo tako, da bo prav; za nas je Ljudska fronta vse!«
«Ste videli našo novo dvorano?« Nas nenadno nekdo vpraša. «Vide!i. Nocoj boste imeli tudi kinopredstavo, kaj?«
«Barba 2vane» bodo predvajali. «poseže nekdo v besedo in pripomni: «Fašisti so gradili pri nas bunkerje, ljudska oblast pa to se orav vi mi. gradimo zadruzne domove«.
Ko stopiš na tla bujskega okraja, te pozdravi slavolok z napisom: 2ivele svobodne vo.
Assurdita di aleune chiacchiere sull’assurdita
RISPOSTA AL DOTTO PROFESSORE CLEROFASCISTA DIEGO DE CASTRO
La fine corona ogni opera. Ne era consapevole pure il se-rio commentatore delle noslre disposizioni elettorali, prepa. randoci alla fine della sua adis-sertazione» una gradevole sor-presa. Cediamogli la parola: eL’art. 'i commina gravi pena a chiungue cere hi di influire sulla libera volonta degli elet-tori». Dapprima non siamo riu-sciti a capire, dove Vautore ab-bia scovato gueste disposizioni. Infine e risullato giusto il malo presentimento e cioi che l'autora ccmpone » testi legali alla pari di un rebus. L’art, Ti, pun-to 6, (Vart. 2 contempla un’al-tra materia) reca: «Chiunque tenta dt votare invace di ultra persona, ecc.». 11 punto 4 del-Varticolo medesimo parla del
»membro del Comitato Eletto-rale che, abusando della pro-pria funzione, esercita pressione o comungue influisce sulla li-berta deH'elettore circa l’esgr. citio del suo diritto elettorale».
Ambedue le disposizioni (con-template come tali) rassomi-gliano a pennello alle corri-spondenti disposizioni delle al-tre legislazioni e cosi pure di guella italiana — con un'unica differenza. Quale? Vautore vi richiama immediatamente la nostra attenzione, naturalmente in buona fede.
Rallegratosi per aver rag-giunto, con il suo capolavoro, la base pe-r la conclusione logi-ca, egli continua scherzosamen-te «... cosi la polizia dovra arrestare i mille e mille attivl-sti titini che tormentano i po-veri italiani per farli votare ... dovra . .. arrestare se stessa«.
Abbiamo visto che gid il punto 4 delVart. 72 preserive par-zialmente sanzioni penali per Vingerenza delle autorita nel-Vuso del diritto elettorale; ogni simile ingerenza viene esclusa dalle disposizioni delVart. 9 e delVart. 72, punto IS. Ed ora vediamo chi etomienta i poveri italiani per farli votare».
«L'elenco di coloro che si a-stengono dal voto .., senza giu-stificato motivo, šara esposto per la durata di un mese ncl-Valbo comunale. Per il periodo di cingue anni la menzione ,non ha votato’ šara iscrilta nei cer-tificati di buona condotta che vengono rilasciati a chi si sia astenuto dal vot o senza giusti-ficato motivo«. Cosi suona la conclusione delVart. 1 del D. L. italiano di data lo maržo 1946. Un proverbio cihese dice che la lingua lunga rappresenta la
scala attraverso la guale il male entra nella casa.
Anche da noi la partecipa-zione alle elezioni e un dovere, perd un dovere d’onore che toc-ca Vcrgoglio della nostra gen-te. Non ci occorre far us o di mezzi simili a guelli usati in Italia dopo la seeonda guerra mondiale per incoraggiare la borghesia intimorita e per ter-rorizzare (con la minaccia della ledina macchiata in un Pae-se di disoccupatil) l'uorno della massa, dopo aver negato l’e-lettorato «agli o^osi . .. validi al lavoro e sprovvisti dei mezzi di sussistenza . ■ .» nonche »alle persone . . . pericolose agli or-dinamenti politici dello Stato«.
NelVarticolo condanna fioc-cano addiritura. Tra Valtro, se-condo Varticolista, nelle no stre disposizioni «cade il principio fondamentale di ogni legge elet
torale democratica, cioč Ia se-gretezza del votos. Donde que-sta conclusione schiacciante? In primo luogo essa e basata sul fatto che non avremo ca-bine di votazione ma sempli-cemente utavoli... scompartitl si da garantire il pieno segreto della votazione» (art. 35) Neile elezioni per la Costituen-te (!) italiana, oltre alle cabi-ne, bastavano anche «tavoli ... muniti da ogni parte di ripari in modo che sia assicurata Vas-soluta segretezza del voton (art. 34 del decreto sopra citato). Le no stre disposizioni differi-scono «essenzialmentei> da guel-le triestine in quanto ivi «i ta-voli. .. muniti dj un riparo che assicuri la segretezza del voto« sono denominati «cabine» (art. XX delVOrdine n. 33 del GMA).
(Continua in 6,a pagina)
litve za ljudsko oblast. Smisel teh besed preveva sleherno vas v bujščini, slehernega delovnega človeka svobodne Istre.
Na strmem griču nad sečjol-skimi solinami, sredi oljčnih gajev stoji KASTEL. Hiše, naslonjene na starodavno grajsko obzidje, so bile še pred kratkim domovi kolonov. Danes stanujejo v njih svobodni kmetje, ki obdelujejo svoje vino grade in njive na sončnih po bočjih nad morjem. Nekateri izmed njih delajo v solinah v Sečjolah. Tudi sin stare TERE ZE VIŽINTIN je med njimi «Da», pravi starka, jutri poj' dem na volišče, z vnukinjo pojdem, ker jaz ne znam pisati Živela sem v težkih časih. Delali smo kot živina in ničesar nismo imeli od tega. Samo trpljenje.
Jutri pojdem na volišče. Med prvimi bom volila za LJUDSKO FRONTO, za LJUDSKO OBLAST, ki je naša, last nas, ki smo se na tej zemlji rodili, živeli in na njej delali. Tak« kot jaz bo glasovala vsa vas
Majhna vas Kaštel, ki je dala v narodnoosvobodilni vojni 84 borcev, 18 žrtev, 17 internirancev, 27 vdov in sirot, ne more drugače.
Naprej mora po poti, ki so ji jo začrtali njeni sinovi borci.
Volišče je v novi lepi šoli pod gričem. To je plod borbe hrvaškega ljudstva za njegovo kulturno svobodo. In danes ni kaštelnnskega otroka, ki bi šolo zanemarjal. Njihovi starši vedo ceniti to, kar nudi ljudska oblast njihovim otrokom. In tudi zato pojdejo vsi do zad njega na volišče, da potrde, da hočejo Ljudsko fronto, ljudsko oblast in prav nikogar dru gega!
MOMJAN, narodnostno me šana hrvaško-italijanska vas je vsa v slavolokih in zastavah, vse je pripravljeno za volitve. Zp dolgo so se vsi nanje priprav ljali. Za čast volitev so Mo mjanci delali udarniško na ce sti, gradili vodnjake imeli mitinge, partizanske, množične v zadnjih dnevih pa krasili hiše z zastavami in zelenjem, postavljali napise. V sektorju Momjan bo na petih volivnih enotah volilo 1180 volivcev. Volili bodo za Ljudsko fronto, ki vsem resnično zagotavlja 'popolno enakopravnost, za ljud sko oblast, ki se z dejanji in
(Nadaljevanje na 2. strani)
da je na liniji GLN-a
Vidali se je torej končno odločil in na včerajšnji svoji »tiskovni konferenci« odkrito povedal, da je na liniji novofaši-stlčnega CLNa.
Za nas ni seveda to prav nič novega, ker smo v zadnjih 20 mesecih v našem dnevniku že neštetokrat dokazali, da je vse početje njegove frakcije dejansko na liniji italijanske imperialistične reakcije, ki Jo v Trstu predstavlja novofašlstični CLN. Kar je novo, je torej le to, da Je včeraj Vidali v Imenu svoje frakcije naše ugotovitve le Javno in odkrito potrdil.
Večino svoje konference Je Vidali porabil za znano razlago z znanimi »argumenti« o znamenitem »baratto lnfame«. Povedal je, da so kominformisti nepopustljivi sovražnik) neposrednega sporazuma med italijanskim in jugoslovaskimi narodi. To pomeni, da so kominformisti danes torej tudi proti sporazumu, ki ga je — kakor se vsi zelo dobro spominjamo — predložil sam današnji kominformlstlčnl leader Palmiro Togliatti, ko je nalašč za to v novembru leta 1948 odpotoval v Beograd k maršalu Titu in zahteval za Italijo mesto Trst, Jugoslaviji pa je namesto Trsta ponujal Gorico. Takrat so te Togliatijeve (ne Titove!) predloge italijanski imperialisti v svojem tisku Imenovali »baratto« in ga še dve lati nato zmerjali zaradi tega. Danes Je drugače! Danes so kominformisti z Vidalijem na čelu proti vsakršnemu sporazumu in prav zaradi tega tudi oni z italijansko imperialistično reakcijo vred kričijo in vpijejo • »barattu«.
Vidali Je dejal, da bo danes poslal vsem tržaškim političnim strankam poseben »poziv« ln Je prepise tega poziva razdelil navzočim novinarjem. Ker je bistveno v tem »pozivu« Je to da Vidali predlaga plebiscit, »če se Varnostni svet ne bi uspel sporazumeti« o imenovanju guvernerja. Takole pravi dobesedno: »...predlagal bo nat se vpraša za mnenje zainteresirano prebivalstvo potoči plebiscita, ki naj bi upošteval vse možne predloge krajevnih narodnostnih sku. pin in pri katerem nai bi bili zajamčeni pogoji čim bolj demokratičnega nadzorstva.«
Kominformisti torej predlagajo prav takšen plebiscit, kakršnega zahteva istrski »tajni« CLN.
Kominformisti in CLN seveda pozabljajo, da Je ljudstvo Tržaškega ozemlja plebiscit že napravilo, ko se Je med osvobodilno vojno ne samo na Tržaškem ozemlju, temveč po vsej Julijski krajini s puško v roki in s krvavimi :rtvami izreklo za Ljudsko federativno republiko Jugoslavijo. Torej ne samo v Istrskem okrožju, temveč predvsem v Trstu je ljudstvo opravilo svoj plebiscit za ljudsko oblast — brez Vidalija
No, glavno senzacijo pa Je hote! Vidali vzbuditi z »velikim odkritjem«; toda tudi s tem ni povedal nič novega, kar ne bi čitali že v septembru 1947 v vseh tržaških reakcionarnih časopisih ki so tedaj na široko gpisarili, da je hotel Tito s »colpo di mano« 15. septembra ob vstopu v veljavo mirovne pogodbe zasesti Trst, in le »odločnemu, mlademu« poročniku gre zahvala, da se to ni zgodilo. Vidali pa Je včeraj popoldne dejal, da je o-menleni »colpo di mano« pripravil v Trstu nihče drugi kot tov. Branko Babič, pri čemer je Vidali poudaril, da so mu o tem prišli prav te dni v roke neizpodbitni »dokumenti«, katerih pa seveda ni novinarjem pokazal, kakor tudi kominformisti še vedno niso pokazali kako izgle-dajo tisti znameniti dokumenti ki so Jih svoj čas «naš!i» »in un’ appartamento sconquassato di Barcola« v neki »cassa sgan-gherata«, »che era stata messa ln un cortile«. Od tedaj do danes so »documenti di Barcola« nekam izpuhteli, zato bo mogoče za najnovejše »dokumente« o zasedbi Trsta v letu 1947 to pot Vidali boljše sreče in bo morda celo našel kakšno pričo, ki bo PO potrebi tudi prisegli, da J» dokumente »našla«.
Kakor vidimo, se je Vidali s svojimi tržaškimi komlnrormistl Precej naučil o metodah z raznih budimpeštanskih in sofijskih procesov, tudi od fašistov ki od časa do časa provocirajo z raznimi »plani K« itd. Zanimivo J» le to, da je Vidali omenjene dokumente odkril prav na dan pred volitvami v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja.
To so torej že znane komln-formistične metode, ki se nič n» razlikujejo od fašističnih metod mednarodne reakcije in imperialistov. Uporabljajo Jih pa lab ko le tisti, ki so se odrekli v politični borbi vsakršnih načel.
ZA ENOTNOST MED HRVATI IN ITALIJANI
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne le z besedami bori za dobro ljudstva, prav nasprotno, kot ja bilo to v nedavni preteklosti, ko je v Momjanu gospodoval nad ljudmi in zemljo grof, ki je nosil grb- z zvenečim napisom »Per far bene». Da je to geslo imelo veljavo le za grofa samega, vedo Momjanci najbolje povedati. In prav zato si ne žele nazaj nobenih grofov, pač pa tistega, ki hoče ljudstvu res le dobro in se zato tudi bori, to je Ljudsko fronto in Komunistično partijo, dosledno voditeljico našega delovnega ljudstva, kar ti pričajo veliki napisi na slovolokih po Mo-mjanskih ulicah.
2e od daleč te na vrhu griča pozdravijo BUJE. Iznad hiš se dviga zvonik, nad zvo nikom pa plapola rdeča zastava. Tik poleg, na sosednjem griču pa se belijo stene novo velike hrvatske gimnazije, zna nilke novega življenja istrskih Hrvatov. Buje so izreden kraj, morda prav zato, ker so bilo pod fašizmom med najbolj za postavljenimi in občutijo zdaj tisti velikanski napredek, ki sv ga napravile v teh kratkih 1* tih po vojni- Vsi, v mestu vo-činoma Italijani, v okoliških vaseh Hrvati delajo z vsemi svojimi silami za napredek in podpirajo ljudsko oblast, kakoi tudi ljudska oblast podpre vse demokratične težnje Bujskih Hrvatov in Italijanov. V po-
vojni dobi so dobile vasi, ki pod fašizmom skoro sploh niso imele šol 36 hrvatskih osnovnih šol in 16 italijanskih; ljudska oblast je zgradila 6 novih šolskih poslopij, gradi moderno hrvatsko gimnazijo. . Ustanovili so si 6 italijanskih kulturnih krožkov in 26 hrvatskih prosvetnih društev, uredili so 4 italijanska in 4 hrvatska zavetišča za predšolske otroke. Tu je le prosvetni del, ki ga je Bujščina deležna v petih po vojni. Poleg kulturnih ustanov ima skoro sleherna vas v Bul-ščini svoj zadružni dom, kmet je, bivši koloni, so svobodni, združujejo se v zadruge, da bo do dosegli čim boljše življenje. Vse to jim ustvarja ljudska oblast in zato iz svoje sred«» izključijo vse one, ki hočejo ljudski oblasti nasprotovati Zato so tudi v predvolivni kampanji podvojili udarniško delo. tekmovali so med seboj, kraji, vasi, zadruge za najboljše uspe he pred volitvami, tekmovati bodo tudi v nedeljo, kajti vsi bi radi prvi izpolnili obvezo: da bodo prvi uspešno zaključili volitve, čimprej.
Velika večina je za Ljudsko fronto. Druge liste v Bujščinl sploh ni. .Našli so se posamezniki, ki so hoteli motiti enotnost italijanskega in hrvatskega ljudstva. Ljudje so sami obračunali z njimi. Eden redkih takih primerov se je zgodil v vasi Gamboča.
Tam, od koder je odšla grofica
SEGET je vas bivših kolo-nov, ki so imeli hiše raztresene okrog velikega dvorca, v katerem so živeli trije iz rodu grofov Defranceschi. Danes ;e v Sggetu kmetijska obdelovalna zadruga. Sajno dva stara vaščana nista v njej. toda tudi Ih dy.a bosta v nedeljo skupno 7. vsemi zadružniki prišla zgodaj zjutraj na volišče.
«Ne bi bilo prav. če bi mi zadrugarji nP izpolnili prvi v Bujščini svoje obveznosti* je dejala EMILIJA AVIAN. «V
zadrugi smo zaživeli novo življenje. Vsi živimo kot ena dni-žina, pomagamo si drug drugemu, vsem nam je dobro. Mož mi je pred nekaj meseci zbolel. Ne more delati. Toda zaradi tega jaz in moji otroci in seveda prav tako moj mož ne občutimo nobenega pomanjkanja. Kar strah me je ob misli, da bj bilo kot nekdaj. Bili bi že goli, bosi in lačni.* Emiliia se le zagledala tja proti morju in se zamislila iJdste težke čase Nenadoma pokaže proti dvor-
cu. «Glejte, kjer so stanovali prej ttrijp ljudje, je našlo streho 2 družin, društvene prosto re imamo in odbor. Za vse je dovolj prostorno. Med vojno pa je na oknu slonela naša gospodarica in vpila na nas. ki smo bili daleč za vrtom, ker bliže nismo smeli; «Ko se bo končala vojna, bo ostala le ena *ama družina v Segctul* Gospodinja si takrat gotovo ni predstavljala,. da bo iz Segeta šla le ona — grofica, in da bodo vsi drugi odtali, tako kot le ona dejala: ena sama družina.
In ta velika družina dane* dela za Ljudsko fronto, ker dela Ljudska fronta za to veliko družino Zato tudi pojde vsa skupno na volišče, da pove vsem grofom v svetu, da za-njP ni več vrnitve med ljudi, ki so si svojo svobodo sami Priborili.
UMAG nič ne zaostaja za drugim; istrskimi mesti. Slavo-*oki, zastave, napisi, povsod vidiš slavnostno razpoloženje, mrzlične zadnje priprave, da bo dan volitev čim bolj slovesen. Predvolivna tekmovanja so nadvse uspela. Delavci v tovarni Arrtgoni so se obvezali, da bodo presegli plan' za 50 odst. in so v tej svoji obvezi uspeli. Poleg tega so napravili 1300 prostovoljnih ur, sodelovali na pred>volivnih zborova. njih. okrasili tovarno itd. Tudi drugi meščan: so sodelovali pri prostovoljnih delih na čast volitev. Enotnost med Hrvati in Italijani je vedno bolj čvrsta. kar je zasluga ljudske oblasti, ki s popolnim razumevanjem rešuje narodnostno vprašanje istrskega ljudstva in krepi zavest, k'' se je stvorila med vojno med obema narodoma. Nihče več ne bo mogel zanetiti sovraštva med tamkajšnje Italijane in Hrvate, kajti popolnoma se zavedajo da le v skup-nem delu in bratskem sožitju bodo uspevali in napredovali.
Zato bodo Italijani k st Hrvat: Umaga jn drugih narodnostno mešanih krajev volili za Ljudsko fronto, ker iim ravno ona zagotavlja neoviran nacionalni razvoj in iim nudi v njem tudi vso podporo.
Sindikati Jugoslavije branijo
enotnost svetovnega sindikalnega gibanja
Tajništvo Svetovne sindikalne zveze je postalo orodje za izvajanje hege-monističnih načrtov sovjetske zunanje politike - Dan železničarjev v Jugoslaviji
BEOGRAD, 15. — Na konferenci Zveze sindikatov Jugoslavije je član centralnega komiteja Maglajlič poudaril, da tajništvo Svetovne sindikalne zveze nima pravice odvzeti jugoslovanskemu predstavniku Djuru Salaju pravic in funkcij, ki mu jih je poveril kongres Svetovne sindikalne zveze v Milanu leta 1949. ko ga je izvolil v izvršilni odbor Svetovne sindikalne zveze. Poudaril, je, da jugoslovanski sindikati ne bodo odobrili prekinitve odnosov s Salajem, ki jo je odredilo tajništvo Svetovne sindikalne zveze, in da morajo voditelji Svetovne sindikalne zveze preklicati ta ukrep, ker krši statut in je v škodo mednarodnemu sindikalnemu gibanju.
Maglajlič je dalje poudaril, da je tajništvo Svetovne sindikalne zveze postalo orodje za izvajanje hegemonističnih načrtov sovjetske zunanje politike. Resolucija Informbiroja ni postavila samo vprašanja razvoja, pa’č pa tudi samega obstoja Svetovne sindikalne zveze.
Govoril je nato o delovanju jugoslovanskih sindikatov v okviru utrditve svetovnih sindikatov in je še posebno poudaril podporo jugoslovanskih delavcev španskemu ljudstvu proti Francovemu režimu in pripomnil, da Franco ne bi bil danes morda več na oblasti, če bj vsi drugi sindikati napravili isto.
Končno je poudaril potrebo, da Se na tej konferenci sprejme odločno stališče proti ukre. pu tajništva Svetovne sindikalne zveze in zaključil: «Ko branimo jugoslovanske Sindikate in nieno vodstvo pred lažnimi obtožbami Informbiroja in njegove podružnice Svetovne sin-
dikalne' zveze, branimo tudi c-
notnost svetovnega sindikalnega gibanja, demokratična načela in proletarsko moralo, na kateri temelji enotnost in solidarnost mednarodnega prolefn ris ta.
Vlada FLRJ je proglasila 15. april za dan železničarjev Jugoslavije. ki se letos prvič pro-
slavja. V ta namen bodo po vseh železniških enotah proslave, pri katerih se bo poudarjal pomen revolucionarne borbe Železničarjev v stari Jugoslaviji, v narodno osvobcdilni borbi ter herojsko delo pri obnovi in sedanji izgradnji nove socialistične Jugoslavije.
Ob tej priliki pi{? ljubljanska ((Ljudska pravica* v uvedniku, da je razvoj železnic v Jugoslaviji tesno povezan z razvojem kapitalizma in tako tudi z naprednim delavskim gibanjem. Izkoriščanje železniških delavcev po velikosrbski buržcaziji je že leta 1920 doseglo vrhunec. Dotlej so se vrstile številne stavke. V velikem boju so bili Železničarji v. prvih vrstah delavskega razreda. Marca 1920 je zbor Zveze železniških in transportnih delavcev in nameščencev Jugoslavije soglasno
Plastiras sestavil
novo vlado
ATENE. 15. — Nikola Plastiras je sestavil novo vlado. Plastiras je obdržal v svojih rokah poleg predsedniškega mesta še ministrstvo za informacije. Podpredsedniško mesto v vladi in notranje ministrstvo je prevzel Papan-dreu, Cuderos pa ministrstvo za gospodarsko koordinacijo.
sklenil, da se 1. aprila začne železničarska splošna stavka, V štirinajstdnevni stavki je sodelovalo r.2d 59.000 železničarjev. Vladajoča klika je nezakonito odredila mobilizacijo železničarjev in je s tem posredno o-mogočila zlom stavke, ko je poslala proti stavkajočim želez-
ničarjem vojaštvo in žandarme-rijo. Najbolj krvavo je bila stavka zadušena v Ljubljani, kjer je na Zaloški cesti bilo ranjenih 13 manifestantov. med njimi devet stavkajočih železničarjev.
Nato navaja list povojne uspehe železničarjev
Velik uspeh
tržaškega SNG v Ljubljani
LJUBLJANA, 15. — Nastop Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta v ljubljanski Drami je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Pred nabita polnim gledališčem so tržaški igralci mojstrsko podali Ostrovskega komedijo ((Donosna služba*. Vsi igralci so v igro položili vso svojo sposobnost in znanje, tako da se je njihov uspeh še stopnjeval od dejanja do dejanja. Predstava je trajala skoraj do 12. ure, nakar je na odru upravnik ljubljanske Drame tov- Juš Kozak pozdravil Tržačane z lepim govorom in zlasti predočil ljubljanskemu občinstvu trdo borbo SNG v Trstu proti številnim sovražnikom. Direktor ljubljanske Drame Slavko Jan, pa se je spomnil 40-letnice umetniškega delovanja Angele Rakarjeve in jo je nagovoril s toplimi besedami. Jubilantki so podarili lepo rdeče cvetje. V imenu sindikata ljubljanskih igralcev je goste pozdravil Stane Sever. S prisrčnim govorom je ljubljan-
skim tovarišem odgovoril upravnik SNG v Trstu tov. dr. Andrej Budal, medtem ko se je Rado Nakrst zahvalil v imenu sindikata igralcev svojim ljubljanskim tovarišem.
Predstavi so prisostvovali mnogi predstavniki kulturnega in političnega življenja, med njimi predsednik Prezidija ljud. ske skupščine LR Slovenije Josip Vidmar, minister za znanost in kulturo dr. Jože Potrč, minister za prosveto Ivan Regent, minister notranjih zadev Boris Kraigher, podpredsednik Prezidija ljudske skupščine LR Slovenije prof. Edvard Kocbek, pisatelj France Bevk, član CK KPS Ivan Bratko ter mnogo drugih.
Vse igralke in igralci so bili potem povabljeni na banket, ki jim ga je pripravilo ministrstvo za znanost in umetnost. Vse vstopnice za obe jutrišnji predstavi so bile že včeraj razprodane.
VL. BARTOL
Svečan pogreb
dr. Franceta Kidriča
LJUBLJANA, 15. — V četrtek pozno popoldne je bil na mestnem pokopališču v Ljubljani pogreb pokojnega univ. prof. dr. Franceta Kidriča, prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od pokojnika so se poleg sina Borisa in snahe Zdenke poslovili znanstveni, politični in kulturni delavci, predstavniki zvezne vlade, bratskih republik, člani Slovenske akademije in predstavniki ostalih, univerzitetni profesorji, pokojnikovi učenci in prebivalstvo Ljubljane. Pogreba se je udeležila tudi delegacija iz Trsta.
V sDremstvu lov. Edvarda Kardelja. Aleksandra Rank^vi-ča. Rodoljuba Colakoviča. Mihe Marinka. Borisa Kraigherja, Slobodana Peneziča in generalmajorja Gl. Magdiča je položil na pokojnikovo krsto vene" tudi maršal Tito.
Poslovilni govor sta imela podpredsednik akademije dr Božidar Lavrič in predsednik izvršilnega odbora Osvobodilne fronte Jas: p Vidmar. V imenu Srbske akademije žnanosti -e poslovil dr. Aleksander Be
li*
Dr. Lavrič ie poudaril, da pomen; znanstveno delo prof Kidriča najvidnejšo afermacl-jo naše tvorne zavesti na področju slovenske slovstvene zgodovine starejših obdobij. V 45 letih svojega znanstvenega udejstvovanja obsega njegovo delo 12 knjig ter nad 350 razprav, študij, člankov in ocen.
Znanstveno delo prof. Kidrt-ča ie vzklilo iz živih sokov slovenske narodne zavesti iz njih je pognalo in sc razraslo
Josip Vidmar pa je poudaril, da iec‘bil Dokojnik literarni zgodovinar, ki mu je po logiki razvoja pripadala naloga orati ledino na tem zgodovinskem območju.
Na koncu je tov. Vidmar po-
udaril. da je bil pokojnik P*" triot brez velikih m glasni*
triot brez velikih in gidsm» besed, toda patriot dela. truda in plodnega snovanja. Z mislijo o znanosti, posvečeni resni*
jo o znanosti, posvečeni	_
ci in s skrbjo za najvišji du- \ hovni razvoj naroda je Preh0* j dil veliko in častno pot
Leopold vztraja na svojem povratku
BRUSELJ, 15. — Sinoči '¥
na radiu oddajali kralja Leopolda belgijske®1 ljudstvu. Leopold je izjavit® se bo vrnil v domovino, že bo parlament povabil. KnjtjjJ v svoji poslanici niti n”)1!*:' omenil možnosti, da bi kda>a diciral. Izjavil je dalje, ds ‘ se tudi uklonil parlamentu začasno predal oblast svdl®J
namestniku devetnajstletne”" prestolonasledniku Baldovi® Kajpada je Leopold takoj F hitel jn dejal, da si pridr»P vico preklicat; namestništvo.j Seveda so to kraljev • poslanico z velikim veseipj
sprejeli belgijski reakcionanjj katoliški krogi. Sami social .
so se pokazali silno razceptfaj
in niso zavzel; načelnega si šča do te nove Leopold” spletke. Ljudstvo je seveda nj očarano nad novim razvoj^
tel
ki bi ga prineslo sprejete Leopoldovih naklepov, V ralna stranka je načelno P stala na kraljeve predlog--".’ lela pa bj si ((nekatera p0JasI la*.
Če se bodo na podlagi kra^c’
vih predlogov sporazumele
:brže
tri stranke, potem bo na)1.., ostala zaenkrat še prejšnja "J, skensova vlada. Sklicani obe zbornici, ki bosta nM1.,
zakon iz leta 1945. kijeonem”^ čal kraljev povratek na ob|a/
■raSf
Leopoldov sin pa bi bil kri namestnik. Za koliko ča®a„a veda, je spet drugo v)
,fiin
V NEDELJO VSI NA VAJE
za prvomajski nastop
DANES 16. T. M. BODO SKUPNE VAJE telovadcev, članov, članic in dece za nastop 1. maja na štirih krajih, in sicer;
NA STADIONU »PRVI MAJ* za L, II., III. in IV. okraj,
V DOLINI za V. okraj.
NA OPČINAH za VI. okraj,
V NABREŽINI za VII okraj.
Vaje bodo tudi za vse one, ki se do danes se niso utegnili priključiti vrstam nastopajočih.
ZAČETEK VAJ V VSEH ŠTIRIH KRAJIH BO TOČNO OB 9 ZJUTRAJ. KONEC OB 13. URI.
PRIDITE VSI IN TOČNO!
 o o-------
SPLOSNA UDARNIŠKA NEDELJA DANES 16. T. M. se bo že v zgodnji jutranji uri pričelo na stadionu »Prvi maj* množično prostovoljno delo. ,, Vsi oni, ki med tednom iz raznih vzrokov niste utegnili priti, U-.a izpolnite ta dan svojo častno dolžnost.
POZIV VSEM ŠPORTNIKOM
V športnem tednu ZDTV bodo na stadionu »Prvi maj* izločilne tekme v odbojki, košarki, namiznem tenisu in šahu. Vsi športniki kakor tudi društva se pozivajo, da se prijavijo za tekmovanje pri tajništvu ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. do 21. t. m. Vpisovanje
je vsak dan od 18. ure dalje.
Brivski in gradbeni delavci
v borbi za nove mezdne pogodbe
Kakor ve«ina tržaških delavcev, Imajo tudi brivski pomočniki kup nerešenih vprašanj, o katerih bi se moralo razpravljati v petek na uradu za delo, v prvi vrsti zaradi mezdne tarife. Toda do najavljenega sestanka med zastopniki brivskih uslužbencev in gospodarjev tploh ni prišlo in tako so v?w sporna vprašanja ostala še nadalje odprta-
Predvsem gre tu za spre-mejnbo določila v stari po godbi, ki je zaradi omejitve uporabe električnega toka predvidevala deveturni delavnik v tistih dneh, ko je bil tok na razpolago in s čimer 50 se sprijaznile tedaj, tudi sindikalno organizacije. Ker pa gospodao-ji-brivci vztrajajo na tem, naj bi tak delovni urnik ostal v veljavi tudi sedaj ln v bodeče, ko električnega toka Itak ne primanjkuje, so se brivski pomočniki temu uprli in zahtevajo zopetno uveljavitev normalnega urnika.
Druga sporna točka zadeva brivce, ki jim gospodarji pla-
čujejo določeno procentualo namesto stalne plače. V tem primeru ponujajo delodajalci le 45 odstotkov od čistega in-kasa za delo. ki ga Je opravil delavec, medtem ko zahtevajo uslužbenci 55 odstotkov od kosmatega inkasa. In končno *e
Obvestila Kmečke zveze OdloČCU odgOVtir llilšill Ijlldi
na tislrahni/alnt: metoda bo-111 i n l imiiisličnih agitator jo v
1 SLAVA PADLEMU BORCU
Poslovanje: Opozarjamo vse člane, da se bo v najkrajšem času pričelo razdeljevanje član. skih knjižic po krajevnih zaupnikih. Urad KZ (Ul. Fabio Filzi 10, I.) je na razpolago članom za vsakovrstna pojasnila in intervencije vsak dan od 10. do 12. ure.
Vstopne dovolilnice za zele-njadni trg na debelo lahko člani KZ dvignejo na sedežu. Se prej naj si prizadeti preskrbijo potrebno posestniško potrdilo pri Poljedelskem nadzorništvu v Ul. Roma št. 20.
Melioracije. Urad KZ je na razpolago članom za pojasnila v zvezi z melioracijskimi deli, ki jih nameravajo izvršiti na svojih zemljiščih. Opozarjamo zlasti člane, iti nameravajo izboljšati pašnike ali pogozdovati zemljišča v drugi polovici tega leta, naj Se zglase čimprej v uradu za potrebna navodila.
Skoda po vojaščini. Kmetovalci, katerih lastnina Je bila ali bo morebitno poškodovana n strani vojaških edinte, jiaj se zglase v uradu KZ. ki Bo poskrbel po svojem strokovnjaku za ocenitev škode ln za vlaganje prošenj. Pripominjamo, da poteče rok za vlaganje prošenj za izplačilo odškodnine 60 dni po povzročeni škodi.
Zon. Cilil l/llaUekmc
Nedeljski avtobusni vozni red
JT - DOMJO, BOLJU-EC, DOLINA (odhod z lavne avtobusne postaje, ostanek na Trgu Stare litnice in pri Sv. Ani): 00	10.30.	12.30,	13.00,
130	16.00,	17.00,	18.10,
1.30, 20.35, 22.00.
LINA, BOLJUNEC, DO-IJO - TRST: 6.30, 9.45. 1.00,	14.00,	15.00.	17.30,
8.00 19.00, 20 00, 21 30.
TRST - BAZOVICA, PA DRICE TREBČE (odhod z glavne avtobusne postaje):
8.30,	11.00,	12.30,	14.00,
15.00,	15.30,	16.30,	18.30,
20.30, 22.30.
TREBČE, PADRICE, BAZO-VICA - TRST: 7.00, 9.30
11.45,	13.15,	14.15,	15.45
17.45,	19.10,	21.50.
Čimbolj se približuje J: maj, tembolj gre kominj or mističnim revizionistom na živce dejstvo, da so se naše množice s tako spontanostjo odzvale pozivu koordinacijskega odbora k tekmovanju za iim lepši uspeh prvomajske manifestacije in predvsem za uspeh prvomajskega telovadnega nastopa na stadionu «Prt>; maj» v Trstu. Velika udeležba mladine v mestnih okrajih in po podeželju pri telovadnih vajah dokazuje namreč, da so kominfor-misti popolnoma pogoreli s svojim geslom o ssramotni preteklostii», da se mladina noče odreči že tradicionalnim prvomajskim nastopom, ki jih vsako leto prireja koordinacijski cdbor demokratičnih organizacij, in da se prav dobro zaveda piomena 1. maja kot praznika delovnega ljudstva v borbi za socialno in nacionalno osvoboditev, katero je v Trst, čeprav za kratko dobo. prinesla na dan 1. maja 1945 jugoslovanska armada.
Ze lansko leto so si kominfor-misti z vsemi njim lastnimi sistemi prizadevali odvrniti naše demokratično ljudstvo od proslavljanja L maja v okviru demokratičnih masovnih organizacij STO-ja. In čeprav so že lani s temi svojimi provokacijami doživeli popoln neuspeh so se letos spet povrnili k njim v bednem upanju, da bodo našli še koga, ki bi jim nasedel in se pustil od njih ustrahovati. Tu in tam se namreč med našimi ljudmi, posebno med materami, pojavljajo komin-formistiini agenti, ki prepričujejo matere, naj ne pošljejo svojih otrok 1. maja na telovadni nastop na stadion «Prvi maju, češ da bodo padale bombe in da bodo oni že preprečili nastop itd.
Ljudje, ki so nam javili po-javo teh ustrahovalnih komin-
formističnih agitatorjev, pa so nam povedali tudi, kako morajo ti agitatorji odhajati od naših ljudi z dolgimi nosovi, poraženi v svojih prizadevanjih in razkrinkani kot bedni hlapci one najslabše reakcije, ki ji borbenost in odločnost ljudi da čim lepše proslave I. maj. nikakor ne gre v račun. Kom■ infermisti so lahko, ob tej priliki še enkrat spoznali, da so dnevi, ko so z lažjo, prevaro in nasiljem terorizirali po našem ozemlju, minili in da ni več naivnežev, ki bi se dali ujeti od puhlih gesel ljudi, ki so izdali najsvetlejše ideale naše borbe.	t
Kljub vsemu temu pa smo smatrali Za potrebno opozoriti našo javnost na pojavljanje kominformističnih agitatorjev, ker se bodo li verjetno posluževali še drugih oblik nasilne agitacije, v čemer so iznajdljivi.
Matere, katerih pionirčki vadijo za prvomajski nastop, pa obveščamo, da bodo na dan 1 maja pionirčki pripeljani z avtobusi naravnost na stadion «Prvi maju, kjer bodo ostali ves dan. zvečer p a bodo spet z avtobusi prepeljani na svoje domove.
Samo še 14 dni nas loči od 1. maja. Podvojimo v teh poslednjih dnevih naše napore, da bomo praznik 1. maja proslavili v čim večjem številu in da bomo s čim mogočnejšim telovadnim nastopom dali kom-inferrmističnim sovražnikom našega demokratičnega IjudrKva dostojen odgovor.
Živel 1. maji
Tiskovna konferenca
■Jutri 17. t. m, ne bo tiskov-
n*. konference na predsedstvu cone. Prihodnja konferenca bo v ponedeljek 24. t. m. ob 16.30
Tov. Ciril MaHelanc se je rodil 1. maja 1913 v Trstu. Ko se je dvignila vsa Slovenija v upor proti fašizmu, se je tudi tov. Ciril kot zaveden Slovenec priključil partizanskim vrstam in bil dodeljen IV. brigadi. V bojih v Slavoniji ga je v Po-žegi pri vasi Pleternici 16. aprila 1945 smrtno zadela sovražna krogla.
Hrabremu borcu — večna slava!
Zopel aretacija žeparja
Predvčerajšnjim okrog 21 je na Trgu Riborgo zopet padel v roke pravice žepar, ki je zaradi svoje mladosti verjetno šele pri prvih poskusih. Neznani juladenič se je ob tej uri približal dvema ameriškima mornarjema, šel nekaj časa za njima, nato stegnil svojo roko v zadnji žep enega izmed mornarjev, potegnil iz njega denarnico, v kateri je bilo 15 dolarjev ter dokumenti, ter se spustil v divji beg. Njegova smola pa je bila, jia je mornar začutil tujo rolko, se takoj obrnil ter ga nato s svojim kolegom pričel zasledovati. Po nekaj desetin metrov sta ga res dohitela ter dobro premikastila. V tem je prišla civilna policija, aretirala neznanca, ga odpeljala v zapore ter identificirala za 191etnega Luciana Smi-lovicha iz Ul. S. Michele 5.
Radio oddajna postaja v Kopru
obvešča poslušalce, da bo danes oddajala ves dan in sicer od 7. do 23.30 brez običajne prekinitve ob 15.17. Vsako uro bo oddajala izredna poročila v slovenščini, italijanščini in hrvaščini ter bo obveščala poslušalce o poteku volitev.
stranki ne moreta sporazumeti v pogledu božičnice. Gospodarji so se postavili namreč na stališče, da tudi brivcem ne pripada več nego lasuljarjem. to je izplačilo 100 delovnih ur, medtem ko vztrajajo delojemalci na tem. da se ji,m ob tej Priliki Izplača vsaj 200 ur. Trenutno so torej pogajanja obvisela na mrtvi točki in ni mogoče reči, kdaj bodo obnovljena, še manj pa, kdaj bodo dovedla d0 zadovoljive rešitve Prav tako kakor brivci, čakajo tudi gradben; delavci na uveljavljenje nove mezdne tarife. Obstaja bojazen, da se b<> tudi na to vrsto delavcev razširila pogodba, veljavna v lta liji, pri čemer bi prišli še na slabše nego so bili d; lej. Zaln zahtevajo gradbeni delavci, naj bi se, tudi v primeru, da bi bila mezdna tx>godba iz Italije raztegnjena tudi na Trst, nadalje u-peštevale tiste malenkostne prednosti, ki jih je predvidevala stara pogodba.
Trij c vlomi
Crna kronika je včeraj zabe. ležila tri vlome, ki pa na srečo niso vlomilcem prinesli bog ve kakšnega plena. Najprej so člani civilne policije ob 2.40 zjutraj na telefonski poziv prišli v bar «Aquila» na Garibaldijevem korzu št. 3, kjer so neznani nočni gostja razbili izložbeno kristalno okno, zlezli v lokal ter ukradli 9000 Ur ter nekaj zabojev čokoladnih bonbonov. Lastnik bara L D’Am-brc.si je utrpel škodo 20.000 lir.
Eno liro kasneje je neka patrulja civilne policije opazila, da jo bila ključavnica rolojev gostilne v Ul. Caprin nasilno odprta. Agenti so vstopili v lokal ter takoj opazili, da so bili v gosteh nepovabljeni gostje Na gospodarjevo srečo je'neka druga patrulja civilne policije našla v Ul. Molin a vento dve aktovki polni salam in steklenic likerjev, katere je najbrže neznani tat pri begu odvrgel.
Tretji vlom pa je prijavil Riosa Stanislav iz Ul. Rio Pri-mario 4, ki sc ga prejšnjo nnč obiskali vlomilci tev mu iz kov-čega ukradli 30.000 lir.
Od doma je izginil
V petek ob 12.30 se je na glavnj policijski postaji v Trstu zglasila Horen Marija iz Ul. Fabio Filzi 1 ter službujočemu osebju povedala, da od četrtka popoldne Pogreša svojega 131etnega sina Karla.
Spacalova razstava olvorjena
Naš neumorni slikar Lojze Spacal je razgrnil včeraj pred nami po kratkem presledku nove umetnine, ki jih js ustvaril v letu 1949 in-1950. So torej dela najnovejšega datuma, ki jih sedaj prvič razstavlja in ki dokazujejo voljo po napredku, iskanju novih motivov in so bogat doprinos slovenski umetnosti
Lojze Spacal je tržaški Slovenec. ki je poznan tudi v Jugoslaviji. Italiji. Češki in drugod. kjer so njegove razstave vzbujale veliko pozornost. Tako je samo V preteklem letu i-mel kar 3 samostojne razstave in to v Trstu. Padovi in Rove-retu. Njegovja dela imata med drugimi tudi državni galeriji v Rimu in Milanu.
Ze leta 1940.. ko je Spacal prvič razstavljal, je italijanska umetniška revija <r Domus« posvetila temu tržaškemu Slovencu kar dve strani in je. bil to prvi primer za tržaške slikarje. Leta 1943 je druga umetniška revija «Stile» objavila Spaca-love freske, ki jih .je umetnik naslikal v Brdih. Isto leto je tudi «Domus« zopet opozoril na Spacala, ko je objavil nekaj njegovih del. V eni izmed lanskih revij «Domusa» pa vidimo Spacalove lesoreze, ki so bili razstavljeni na zadnji eBienna-li» v Benetkah. Tudi neka londonska Tn praška umetniška revija sia lani prinesli reprodukcijo Spacalovih slik.
Za sedanjo razstavo nam je Spacal pripravil 9 oljnatih slik in 15 monotipij. Te. stvaritve prikazujejo tržaško periferijo, ribiške in predvsem kraške motive.
Razstava )e že po včerajš-šnjem obisku -pokazala živo zanimanje in s tem potrdila sloves. ki ga ima umetnik med tržaškim občinstvom. Strokovno poročilo bomo še objavili.
Z. O.
KINO
Rossetti. 15.30: «Venera in profesor*, Danny Kaye.
Iixcelsior. 15.30: «Madame Bova-ry», Jennifer Jones, Van Helfin, Fenice. 13.30: «2ivio Villal* Wal-lace Beery.
Filcdrammatico. 14.00: »Bil sem vojni ženin*, G. Grant, A. She-ridan.
*■
Alabarda. 13.30: «Kresnica», Allan Jones.
Garibaldi. 14.00: «Pust v Kostariki*.
Ideale. 14.30: «Komu zvone zvonovi*, G. Cooper, I. Bergman. Impero. 14.00: »Verujem v boga*. Fernando Soler in Isabella Co-
rona.
Italia, 14.30: «Bela orhideja*. David Niven.
Viale. 14.30: ((Zakrinkan*, I. de
Carlo.
Vittorio Venelo. 14.45: »Tri tedne ljubezni*, A. Faye, C. Miranda.
Adua. 14.00: ((Veseli goljufi*, Stan in Ollio.
Armonia. 14.15: «Moji dve ženi*, Gary Grant, Irene Dunne. Azzurro. 14.00: »Tako sem zmagal*, D. Kaye.
«Ob morju*:	14.00:	«Zemlja	>t'
trese*, L. Vlsconti
Marconi. 14.30: «Nede4ja v avgustu*.
Massimo. 14.00. »Rdeča reka*, J. Wayne, M. Cliff.
Novo Cine. 14 30: «Gospa iz Šanghaja«, Rita Hayworth, Orson VVelles.
Ilariio. 14.00: »Trije caballeros*, W, Disney.
Savona. 14.00: «Bcle dovrske čeri*, Irene Dunne.
Venezia. #Desperados» Claire Trevor.
Belvedere 14.00: «Gospa Parklng-ton», Greer Garson, Walter Pidgeon.
Vittoria. 14.30: »Cudeini zvonovi*, A. Valli, F. Murray.
Sv. Vid. 14.00: «Poroči me, če me ljubiš!* C. Gable, L. Turner.
Lumiere (Ul. Flavia 7)	15.30:
((Ljubezen pod ničlo*, S. Henye.
Oceon. 14.30:	«Sesta kolona*.
Humphrey Bogart.
KOLEDAR
QfodalL&če - Ikrno- - 'Radio-
Nedelja 16. aprila
Benedikt,. Božislava
Sence vzide ob 5.19, zatone ob 18.52. Dolžina dneva 13.13. Luna vzide ob 4.53, zatone ob 18.12-
Jutri ponedeljek 17. aprila
Anicet, Vitigoj
K
SPOMINSKI DNEVI
1848 so v nemškem Gradcu ustanovili društvo «Slovenija» in sprejeli zahtevo za Zedinjeno Slovenijo.
1944 je bil začetek nemške ofenzive na osvobojeno ozemlje na Primorskem; akcije na progi Trst - Postojna.
1945 je bila sestavljena v Skopju r.rva' vlada LR Makedonije.
PRESKRBA
VSI TRGOVCI NA DROBNO morajo tekom jutrišnjegti dne vrniti na prehranjevalnem uradu odrezke za bele testenine za mesec marec. Urad bo v ta namen odprt nepretrgoma od 8. do 19. ure.
NOVA CENA ZA MAST. SEPRAL obvešča vse potrošnike, da je določena nova cena za mast in sicer 270 lir za kg v mestu in 272 lir za kg v podeželju.
Roditeljski sestanek
Roditeljski svet za srednje šole vabi vse starše, ki imajo otroke v slovenskih srednjih šolah na sestanek, ki bo danes dne 16. aprila ob 9. uri dopoldne v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Buonarro-ti 31.
GLAVNI ODBOR SHPZ ima 20. t. m. ob 16. uri (in ne ob 15 kakor je bilo odbornikom z dopisom javljeno) svojo peto redno sejo. — Odborniki, točnost !____________
ill RADIO III
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc)
NEDELJA 16. 4. 1950
7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v ital. in slov.; 8.00: Glasbeni spored vmes poročila in reportaže volišč; 10.45: Oddaja za Bujščino: 11.15: Komorni zbor iz Trsta; 12.00: Glasba po željah (slov.); 12.45: Pordčila v ital. in slov.; 14.00: Glasba po željah (it.).
Skedenjski pevski zbor; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital. in slov.; 19.45:	Orkestralna
glasba; 21.00: Follie di prirr.ave-ra: 21.45: Pevci in ritmi; 22.00: Športni pregled (ital.); 22.15: Musorgski; Slike z razstave; 23.00: Zadnje vesti v ital. in slov.; 23.15: Uspavanke.
Gledališče Verdi
Dramska skupina Tatjane Pavlove bo danes ob 17 ponovila ((Slonokoščeni stolp* Pie-ra Mazzolottija, ob 20.45 pa bo nastopila s štiridejanko «Mirra Efros* Giacoma Gordipija.
((ADRIA - EXPRESS»
prired- 7. MAJA IZLET
v Pohto[iit*
Vpisovanje do 21. t. m 14. MAJA IZLET
(i AljitMjfiii«
Vpisovanje do 28. t. 111
Vpisuje in daje informacije potov, urad «Adria-Express» Ul. F. Sever0 5, tel. 29-243
Izlet na BLED in izlet v CELJE in MARIBOR, ki je
bil predviden konec tega meseca, je preložen na začetek maja. Zaradi tega je vpisovanje podaljšano in naj se interesenti obrnejo na potovalni urad «Adria-Express».
Zalivala
Članom pevskega okteta «Zarjo v svobodis iz Sempola-ja se najlepše zahvaljujem, ker so mi ob obletnici rojstva zapeli podoknico, podarili rdečih rož in mi voščili, ekar mi srce poželiš. Ce je tako, potem bi jaz želel, da bi se jim pridružili še drugi ljubiteljj petja in z največjo vnemo prihajali k pevskim vajam, tako da bi nastopi tega pevskega zbora bili čim pogostejši in dovršenejši.
Pevovodja STANKO ZIDARIČ
DAROVI IN PRISPEVKI
V počastitev spomina gospoda mons. Andreja Zinka z Opčin so darovali za našega dijaka: Hervatin Marija 1.000 lir, Dolenc Nadja 200, Vidau Danila 100, Vremec Mihaela 150, Dolenc Ivanka 500, Šuligoj Angela 500, Kapun Marija 200, Sosič Lidija 500, Skerlavaj Mila 500, Daneu Marija 300, Rubin Frida 100, Antonac Marija 300, Cok Zora 1.000, Ferluga Delka 300. Skupaj 5.650.— lir.
PROSVETNA DRUŠTVA
Pevski zbor »Velesila* iz Skednja bo nastopil danes 16. t.m. na radiu jugoslovanske cone STOja. Odhod iz Skednja bo ob 16. uri. Bodite točni.
Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo
domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari št. 6
C L N E UGODNE,
NEDELJSKA SLUŽBA
Alabarda, Istrska cesta
95914; Barbo-Carniel, Gafi”*
J/'
jev trg 5 a, tel. 90015;. Ben“
Ul. Cavana 11, tel. 5272; C°^\
Enea, Ul. Ginnastica 6. tel- 9 ,j|, Millo, Ul. Buonarroti H- .jj 90488; Minerva. Trg sv. f’ray. ška 1. tel. 6862; Ravasini, berta 6, tel. 8981; S. Sabba. L Valmaura 10, tel 95978; TalQ Neri, Ul. Dante 7. tel. 7623: J. metti, Borzni trg 12, tel. 519'
NOČNA SLUŽBA:
Cedro, Trg Oberdan 2, tel. “.ji in 62-74; Galeno, Ul. Giul'a , j, tel. 96-252; Picciola, Ul. 0r«o tel. 90-207; Pizzul-Cignola, h &' 14,' tel. 75-24; Serravallo. f iCaM
.ana 1, tel. 48-05; HaraDJfanj111
Barkovljah in Nicoli v
imata stalno nočno službo.
|lV3izarj
podjetniki
I Deske ^
Kove, T' snove iht
i »"......... |	"tre**
kmetovalci I 'r0"* •
„10
...-----------------..ezane	^
šce, furnir, parkete *n nudi najugodneje
Dola viške
mošKl
«S>SeK*
PLETILJA
izdelujem po zmernih
Naslov na upravi •
d*
izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
im D(P
Krojaška (lela vn ira
izdeluje in poprflV
aktovk6
TRST UL. G.
vogal Ul. Paulif”a
 --------------
■•ViVrtVAV*1^
TRS T — Ul. Valdirivo 35 I/delujc moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah.
MALI OGUS ,
ISBJ; t't ijd, 'l(
KAMBIČEVE SLIKE-B‘rivi.
1’11JEM. PONUDBE UP'1'* j SV. FRANČIŠKA 2°
‘S
št'tl
K
n"i
Oš;
k?«
Vi
U4°» ;
■V”
fvii p*
Tako bomo danes enotno glasovali za kandidate
fini
SNV5 Uv\5/ !x\~ *\Z/fWr/rn\r/'/\u'r-
mmmm
?mmmw mm iH
mmm
LJUDSKE FRONTE
Iz razglasa Slovansko - italijanske ljudske fronte
Delovni ljudje
koprskega okraja !
Glasujte za Slovansko-itali-jansko ljudsko fronto, glasujte za svojo ljudsko oblast edino obrambo vaših že doseženih pridobitev in edino jamstvo vaših bodočih uspehov!
Živela enotnost delovnega ljudstva v graditvi srečne bodočnosti!
Živelo neomajno bratstvo Slovencev in Italijanov!
Živela ljudska oblast!
Živela Slovansko - italijanska ljudska fronta!
Jamstvo za nadaljnji napredek
Neutrudno predvoliuno tekmovanje sindikalnih podružnic
tuka je glasovnica - Prečrtaj znak Ljudske fronte!
ih Štirne volivec glasov'
--
H
ffctopi sam k eni izmed
,1^ - so določene za glaso-0,}£rta ali prečrta, 0r koli označi tiskani L 'ste kandidatne liste, za lfta v	Skovati. Razen
Hjsovn*5? lallko v prostor na lij ‘C1, ki je zato določen, ali. številko tistega (j a- tiste kandidatne liti * katero glasuje, katere-4ij 1 oddati preferenčni
‘“UdiriM k° Je volivec označil iSe	list°. za katero
t»t(re ‘ oziroma kandidata, tl,s u daje preferenčni !lle’ajII,reil0!!ne glasovnico, jo «tj, n Se vrne k mizi voliv-kto Dr^?ra ter izroči glasov-e«sedniku. Ta ugotovi
ali je glasovnica zalepljena ter jo vrže v skrinjico.
Ce glasovnica ni zalepljena, pozove predsednik volivca, naj se vrne k glasovalni mizi in glasovnico zalepi.
Volivec, ki zaradi kake telesne hibe ne more glasovati na ravnokar opisani način, ima pravico pripeljati s seboj pred votivni odbor osebo, ki naj namesto njega odda glas za tistega kandidata oziroma kandidatno listo, za katerega se je odločil. Glasovanje takih oseb mora posebej dovoliti volivni odbor. Odločba votivnega odbora, s katero dovoli ali odreče tako glasovanje, mora biti vpisana v zapisnik.
Lahko pa glasujejo tudi
osebe, ki niso vpisane v volivni imenik oziroma v izpisek volivnega imenika za dotično volišče. To so člani volivnega odbora, ki so glasovali, toda niso vpisani v volivni imenik za to volišče, z navedbo odločbe, s katero so bili imenovani za člane volivnega odbora."
Poleg tega pa glasujejo tudi lahko osebe, ki predlože potrdilo krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, da so vpisane v volivni imenik v drugem kraju istega okraja, pa iz opravičenih razlogov ne morejo glasovati na kraju, kjer so vpisani v volivni imenik.
Volivni odbor ne sme odreči glasovanje osebi, ki je vpisana v stalni volivni imenik, kakor tudi ne osebi, ki ima
po odloku pravico glasovati na podlagi potrdila, da je vpisana v volivni imenik. Ce ima posamezni član volivnega odbora ali zaupnik kandidatne liste kaj pripomniti, se to vpiše v zapisnik. Ce pride kak volivec z namenom, da bi glasoval. pa je v njegovem imenu oziroma pod njegovim imenom glasoval že nekdo drugi, odredi predsednik volivnega ] odbora, da se njegov priimek j in ime, poklic in bivališče j vpišejo v zapisnik, vendar pa j mu ne pusti glasovati.
Ko volivec konča glasovati, j se mora takoj odstraniti z vo-| lišča. Ob 19. uri se volišče za-| pre in predsedniK dovoli gla-I sovanje samo še tistim voliv-j cem, ki so bili v poslopju, oziroma na volišču v tem času.
Sv. Anton
Naša vas bo enotna
volila za Ljudsko fronto
Predvsem moram povedati da se pripravljamo za 16. a-pril, ko bodo naše volitve, kakor na največji praznik. V zvezi z volitvami smo napovedali tekmovanje Marezigam. Pripravljamo tudi radio, ki bo na_ znanjal ljudstvu sproti volivne i uspehe iz vsega okrožja. Zani-I mivo je tudi to, da se udeležujejo naših predvolivnih množičnih sestankov celo tisti, ki so se d0 sedaj izogibali našemu delovanju in so preje pod-
Istrani volijo—
L *
\ jj,°5e hrušč in trušč krog tj	vPrašali prav danes
\ I!	»trsko delovno Ijud-
’?ina .ci' ltaliiani in Hr' u°iitue za svojo ■— za
Polno je bilo zadnji hrušča ih trušča koščka naše tako jHjfco lepe in tako naše ltnWsi nasprotniki naše toN* so ropotali s svojimi
\ynformizm(i ■
cvj.nu z
šovinističnim be-
■“f bo vanje '"Au nic mot L i°rbe. . °°nbončkov
Lninii bobni, godli na laj-
tin/or
)litn j
s fašistično p-.iten-l‘r*šn!	i	n CLN-ovimi
V*1 hrem.plji_ Ne samo '	.12 «večnega» Rima
jjbie °9lasil. glas lisjaka itZfra{i f>a se je zaman — k a ’j, ki našel še kaj tske' SVO*e lisjaško, di-, J0oo Jcrbc- Istrani to
Ph ni° Predobro P°zna-Prav ni(. motilo
.___________ iz
Č^Ončk/, V°Cel° ueč takih
h UU ... ,
•e besede in
»!° s> ‘“U! če jih sprem-k 'ube, p sl'fdkc '
# z	,e	hilo	izku-
*i!l sudnjstva Petindvaisclih
Jsl
, v rm
<ZkTat
Predobro po-Pregovor: Osel na led. Takih
BlfK V ni več J‘h
Vhlf* se"?uba’ ker so zadru-vFilp r 0 dobro razvij ijo v$!o», ,Qrr!e*to teh prevoz-JSo ° ile- s katerim, pre-‘H ko Pr‘dekr- me-vtl L' i® ostal o os'o v V Ponvd-H v na-tl jr-" a’e De Gaiperiju, l "ha zelo
iSi komo volili’
Chti*6 c°meni ta vzkl k, V 6o 9n slišal v z dnjih I	Tih ženske in
Vb zn " °d l vdl- ki vrn rorl P d f-šiz-vV,B J pobeli k« la e.
I
L° hik0i0 2a *,ste ljudi, ki sKls° n ,‘!dvh:Ii živcev n’ko!i
rad.
m
‘tat. izn'tkali teža-‘e, "ioti, ,.s0 U’ed'ili
X
°Hi .. u ea/iit z vem '*	novega	sveta
‘t p^re ' 71,1 trdnjave, iič-Vt|"rjan,!n,:e’ črne fašiste s» » mu' ■"
Pomenis ■
V naši vasi še ni zadružnega doma; če ga ni, gg. bomo zgradili. V naši vasi še nimamo obdelovalne zadruge, ustanovili jo bomo. Nimamo še vodnjaka, ceste in elektrike, napravili jih bomo. Imamo še ljudi, ki jim je fašizem zapustil dediščino svoje. «kulture» nepismenost. Naučili jih bcmo pisati. Imamo še take, ki stojijo ob strani našega velikega dela. Prepričali jih bomo. da bodo prvli v naše delovne vrste.	v
Pomeni:
Tovariši Petek. Beltram,, Valter, honza, Klun, Nerino. Caharija, Schiavon, Pozzetto, Supplina, Fusilli, PizzareUo, Bertok, Jerman, Valentič, Obad. Makovac, Medica, Go-rian. Sulič in še vsi drugi kandidati in namestniki, ki so tovariši revolucionarnega kova, bedo zg naprej vodili niš razvoj do še večjih gospodartk h, kulturnih in političnih zmag. Njim bomo dali naše glasove. Dali jim bomo te glasove s ponosnim zaupanjem v njihovo pošteno in nesebično vodstvo. Ti naši kandidati nas bodo vodili v naših vsakdanjih velikih in malih naporih. Prišli bodo med nas, kadar nam bo težko razumeti razvojne stopnje našega napredovanji in Po domače povedali: Tovariši, to je tako, to moramo gledati s tega vidika, to bo treba tako prijeti, temu tako pojasniti.
Istrani volimo.
To je danes edina moška beseda. S to moško besedo gredo na volišča stari, mladi, žene in mladina. Vsa mogečna armada tistih novih ljudi, ki so petindvajset let zoreli v zatiranju najbolj osnovnih pravic pošteno svobodnega človeka. — v bore? — revolucionarje, aktiviste in partizane, k’ so pomagali s krvjo, z žulji, z obleko, z živežem, z nasveti, da je upor vzplamtel v p'žar in uničeval okupatorje ra vsakem koraku. Ta požar je zajd srca vseh IHranov. BIL JE POŽAR ZARADI TISTE VF--IJKE LJUBEZNI DO ZEMLJE KI JE NAPOJENA S POTOKI POTU ŠTEVILNIH
RODOV ,IN NOSI PEČAT — ČLOVEKA ISTRE. Kako .je bil ta požar ljubezni in upe ra do obrambe; zemlje in jezika občuten prav od ljudi tu ob morju, naj pove naš tovariš Barbatoni iz Kovri pri Brto-nigli:
«Kadar me obiščejo tisti tovariši partizani, ki so nam priborili svobodo, takoj ozdravim, tudi če sem bil prej zelo bolan«,
Istrani volimo.
Vasi so spremenile v zadnjem tednu svojo zunanjost.
I se hiše so ovenčane z zelenjem, cvetjem, napisi in zastavami. Pred vhodi v vasi in mesta in v notranjosti je polno slavolokov. Vse to so napravili, delovni' ljudje, da bodo pod temi slavoloki šli na volitve in volili svojo — ljudsko oblast. Naj vidijo vsi tisti, ki bodo prrišli, kako smo se pripravili za te volitve. Z vsem zmagoslavjem delovnega ljudstva stopa ta ljudska oblast pod slavoloki na okrašena volišča. Ta ljudska ob-
. last so starčki, ki so prišli I oprti na močne palice — ker je bila teža let in trpljenja pod fašizmom velika. Ta ljudska oblast so naše žene, ki samozavestno vstopajo na vo-. lišča in dajejo glasove tistim, ki so jim pomagali iz dvojnega suženjstva. Ta ljudska oblast je naša mladina, ki' z odločnostjo novih ljudi že zavzema važne položajev vaških, sektorskih, mestnih, okrajnih in tudi okrožnem odboru. TA LJUDSKA OBLAST SO VSE DELOVNE MNOŽICE, KI SO V KRATKEM CASU ZGRADILE Z E TOLIKO NOVEGA, DA SE JE V ISTRI ZE ZAČRTAL — NOVO nastajajoči OBRAZ.
Pod temi slavoloki, v te okrašene Tfasi in mesta stopa danes na volišča preko vseh neštevilnih množic volivcev ojačena in razširjena, ljudska oblast — oblast delovnega ljudstva, ki se zaveda svoje rasti in gre samozavestna in ponosna še večjim uspehom naproti.
Iz razglasa Slovansko - italijanske ljudske fronte
Slovenci!
Nadaljujte vztrajno borbo za likvidacijo žalostnih razmer, ki so jih v narodnostnem in kulturnem pogledu vzdrževali prejšnji raznarodovalni režimi, zlasti pa za likvidacijo žalostnega stanja, v katero vas je pahnil barbarski fašizem. Vaša borba je sveta in pravična, zato naj vas v njej niti najmanj ne zbegajo glasovi tistih, ki na oni strani meje še vedno sanjajo o starih časih.
V letošnjem enoletnem gospodarskem planu so določena še nova cestna dela, kt Jih že izvajajo. Ljudska oblast, ki jo na volitvah predstavlja Slovansko-italijanska ljudska fronta, bo poskrbela za asfaltiranje ceste Skofije-Prade ter Valeta-Portaporton, Za zgraditev železobetonskega mostu pod Kašte-lom, za preureditev ceste Rižana-Valmarin.
pirali in se celo podpisali za demokristjansko kandidatno listo. Sedaj očivid.no čutijo, da ne morejo biti ločeni cd vse naše skupnosti in da se tudi ne morejo izločiti od sodelovanja z ljudsko oblastjo. Tako bodo te .volitve prispevale k temu, da bp naia vas zopet enotna.
, Tudi v ostalem gledamo rav. no te dni z vso silo na to, da utrjujemo zavest naših množic in usmerjamo njihovo požrtvovalnost v občno korist. Tako je pcslovcd.ja naše poslovalnice tov. Della Savla Emil po svoji lastni iniciativi nabiral v poslovalnici prostovoljne prispevke V korist zadružnega do ma. Tako je v sedanji predi volivni dobi samo od 1. do 13. aprila nabral 9.000 din. Tudi ta akcija bo pckazala našim nasprotnikom na levici in desnici, reakcionarjem jn komiin-formistom, da strem,; naše ljudstvo za cilji in načeli, ki jih je oznanjala in uresničila NOB jn ki jih danes predstavlja Ljudska fronta.
Te dni je doživela naša vas izredno posebnost. Prvič smo namreč imeli priliko videti ki-nopredstavo. Kljub deževju je bila udeležba zelo dobra. Film «Barba Zvanei), je prikazal o-stro in junaško borb0 naše Istre
Od prvega dne, ko je bilo v počastitev upravnih volitev določeno predvolivno tekmovanje, so se naši delovni kolektivi z vso zagrizenostjo in hkrati z vedro voljo lotili del, ki naj dokažejo, da vidi ravno delavstvo v teh volitvah važno in odločilno fazo razvoja jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Ta čut požrtvovalnosti naj bo nov dokaz, da vidijo delavske množice v sedanji u. reditvi Istrskega okrožja, ki jo predstavlja ljudska oblast s podporo Komunistične partije, jamstvo za nadaljnji napredek tega ozemlja in njegovega pre. bivalstva ter za ustvaritev bolj-je bodočnosti.
Člani sindikalne podružnice Arrigoni v Izoli so v predvoliv-nem tekmovanju postavili 4 slavoloke. Poleg tega so olepšali notranje prostore tovarne, namestili na streho veliko rdečo zvezdo in sestavili okoli 200 raznih napisov. Sedaj pripravljajo tudi ustanovitev rdečega kotička in vrši se vpisovanje za ustanovitev dramske družine ter godbe. Poleg tega, da so sami delavci odnosno delavke nabirale vse zelenje, je ta delavski kolektiv sprejel obvezo, da bo do 1. maja izvršil 1000 ur prostovoljnega dela.
Solinarji v Piranu so v imenu svoje podružnice napravili j 600 udarniških ur; tudi oni so ■ postavili slavolok z zvezdo in ! napise razne vsebine. Delavci v i Piranskih ladjedelnicah so z i napisi in zelenjem okrasili gra- | dilišče, medtem ko je članstvo . podružnice mestnega podjetja j v Piranu postavilo slavolok in napravilo 70 udarniških ur pri napravi novega športnega igrišča.
Podružnica Preroda v Sv. Luciji je pri tem tekmovanju rešila vprašanje preskrbe posameznih trgovin ,s potrebnim blagom. Tako dobijo te trgovine najkasneje prvega dne vsakega meseca blago za svoje potrošnike. S tem je odpravljena dosedanja praksa, da je večkrat prihajalo blago v trgovine šele okoli sredine meseca. Vrhu tega so Preradovi nameščene i in delavci dali 220 prostovoljnih delovnih ur, in poleg vsega okrasili svoje urade in skladišča ter postavili slavoloke.
Mešana sindikalna podružni-
ca v Sv, Luciji ne zaostaja gle- ur p<< doma. Nadalje so napra-
de okrasitve objektov prav nič za Preradovo, vrhu tega Pa je uredila tudi izložbe s slikami in napisi, ki pozivajo ljudstvo naj glasuje za Ljudsko fronto in se udeleži polnoštevilno volitev.
Mešana sindikalna podružnica v Portorožu je postavila na glavnem trgu ogromen slavolok, ki je eden najlepših v o-krožju. V okviru tekmovanja je podružnica s prostovoljnim delom uredila javne vrtove in parke in na splošno olepšala ta najvažnejši turistični center Istrskega okrožja.
V Kopru so člani podružnice toVarne pohištva «STIL» zastavili vse sile, da so prekoračili produkcijski plan za 11%. Vse priznanje jim gre tudi za prostovoljno delo, pri katerem imajo aktiva nekaj nad 900 u-darniških ur. Pri tem sp postavili tudi slavolok in čez vse pročelje tovarne napravili velik napis, ki vzklika in poziva na volitve za Ljudsko fronto. Enako lepo so okrasili notranje prostore podjetja.
Sindikalisti Fruktusa so prispevali 920 ur prostovoljnega dela, od teh so izrabili 455 ur na raznih objektih zunaj, 465
vili velik grafikon o izvršenem delu, slavolok in svetlobne napise.
Dobro se je izkazala tudi sindikalna podružnica De Langla-de v Kopru, ki je prispevalo 950 prostovoljnih ur za dvig produkcije. Tudi njeni člani so okrasili vhod v tovarno z zelenjem in napisi. Isto tako so olepšali notranje prostore.
Delovni kolektiv Adrie Pa je dal 250 ur, zgradil na glavni cesti slavolok iz zelenja, tri gra fikone, ki predočujejo celoten razvoj podjetja, številne napise, ki pozivajo na volitve za Ljudsko fronto in še posebej lep svetloben napis.
Podružnica Istra Benz — Gorivo v Kopru je prispevala 114 prostovoljnih ur pri .zunanjih [ in 165 pri notranjih delih. Poleg velikega svetlobnega slavoloka je okrasila urade in ostale prostore z zelenjem, zastavami ter številnimi napisi.
Samo ti delni podatki pričajo, da so naši sindikalisti sprejeli tekmovalne obveze, s pravim socialističnim duhom ter posebnim namenom, da prikažejo dan volitev tudi na zunaj kot praznik delovnega ljudstva.
Iz razglasa Slovansko - italijanske ljudske fronte
Italijani !
Izkoristite vse možnosti, ki vam jim nudi za nacionalni in kulturni dvig ljudska oblast! Šovinizem, ki so vam ga skušali vcepiti v preteklih časih, je vse svetle tradi-. cije italijanske kulture vešče zakrival pred vami, ker se je bal delovnega ljudstva, oboroženega z zdravo nacionalno samozavestjo in z nacionalno kulturo. Dvignite visoko ponos Italijana svobodne dežele, ki bo v ljudski oblasti in obenem v stiku s svojo matico družil poznanje lastnih kulturnih vrednot z gojenjem tradicij osvobodilne borbe tukajšnjega ljudstva, h kateri ste tudi vi prispevali častni delež!
Nova šola v Kopru
za slovenske in italijanske šolarje
bo letos zgrajena. — Poleg dosedanjih investicij za šolstvo bo ljudska oblast investirala v letošnjem planu še nadaljnjih 33 milijonov dinarjev.
Šahovske beležke
NOVO SAHOVSKO DRUŠTVO V IZOLI. 5. aprila se je vršil v Izoli ustanovni občni zbor šahovskega društva. Za predsednika so Izvolili tov. Beržana Josipa. Tako imamo sedaj v Istrskem okrožju že štiri šahovska društva, in sicer v Kopru, Piranu, Portorožu in Izoli. V. sredi meseca maja bo občni zbor Šahovskega društva v Kopru in nato bodo vsa ta društva skupno z do tedaj verjetno že ustanovljenim šahovskim društvom v Bujah formirala Šahovsko zvezo Istrskega okrožja s sedežem v Kopru.
SIMULTANKA V ŠPORT-NEM DRUŠTVU «AURORA»
V KOPRU. J2. aprila je odigral v klubskih prostorih «Aurovca
V Kopru tov. Kravanja Pino iz Sesljana simultanko proti 10 nasprotnikom, članom tega športnega društva. Dobil je 8 partij, eno izgubil ;n eno remiziral.
BRZOPOTEZNI TURNIR ZA PRVENSTVO KOPRA V A-PRILU bo v sredo, 19. aprila ob 20. uri v dvorani menze št. 1. Vabljeni vsi šahisti, tudi oni, ki niso včlanjeni v šahovskih društvih. Razpisanih je 1 nagrad.
To je naš
volivni znak
proti okupatorjem in njihovim domačim zaveznikom. Kot Žive so stale pred nam; slike, ki smo jih vsak dan doživljali V NOB. Zato ni čudno, da so vsi prisotni sledili filmu z velikim zanimanjem in občutjem. Želeli bi, da bi kaj kmalu videli zopet podoben film.
Pl otroke iz-
? 'k UCUJEJ°
I"	^'.'‘žbencem.	ki
iiružnih
u," i?	ustanovah
*Sttolne *?U?C biagajiie, j, .e
GORIŠKI DNEV N I K
Odnos olic-ieliiih krogov d« Slovencev
Dokaz rasne diskriminacijske iiolilihe
Nihče ne more zanikati obstoja Slovencev v Benečiji
Vsa prizadevnost odgovornih krogov naše pokrajine v zvezi z Beneško Slovenijo gre za edinim ciljem: sugerirati samemu sebi in domači ter svetovni javnosti, da ob reki Nadiži, Teru itd. ne prebivajo Slovenci, ampak Italijani in da je zaradi tega nesmisel, če se Demokratična fronta Slovencev v Italiji trudi, razširit; svojo organizacijo v teh krajih, ker nima za to stvarnih pogojev. Prav tako pa je njihov namen prikazati, da se izjave jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve Kardelja ne oslanjajo na stvarnost, ampak na izjave nekaterih ljudi, ki so plačani za to, da skušajo ustvariti videz obstoja Slovencev V teh krajih.
Razlika med njihovo pobožno željo in stvarnostjo pa je tolikšna, kakor je razlika med belim in črnim.
Za dokazovanje te absurdnosti naj ponovno navedemo pisanje lista »Giornale di Udineo z dne 22. novembra 1866, kjier v uvodniku, ki so mu dali naslov ((Slovani v Italiji« pišejo o načinih in sredstvih vladanja nad novo priključenimi kraji, ki so naseljeni z izključno slovenskimi ljudmi. 2e sam naslov
»!	z.adružnih
V,	"	hni/	ustanovah
'H h e 1‘toine * '1!'0 blagajne,
za izplačevanje
~4\ ctoST
Gmotna pomoč za otroke delavcev in nameščencev
^ Dhre''bihlnc ali stal-* s0eža ,eskrt3 uz‘valcern druge
✓
Ja ovanje.
dav;Zavar-::;2, ~ Zavod ’>*hSi*nirnor, "amešfencem, ki
LC"ie. *avod zaSebnih delo!
socialno za-
sc izplačuje-ati blačo, ozl-"kTS,	R0 »motno
{U «	»v.
K'1? k|fnJ,.obr(>kl
V? Uvm.k*. kTU- °Dr°ki do-
'cth -'avijpnin'So bili pra-
Vtobies/ažunaio'. 2astarajo v v L,.-od začetka
Dri
za
. kat tava
ercm je bi-za dodatek.
otroke oouatek. e1, ?.a u’ , 'zplačane %h>ie "“Devek^ ere "1;’£a
a socialno zz-
15. člen.
Organi socialneva zavarovanja so upravičeni kontrolirati na samem kraju, če delodajalci pravilno odmerjajo in izplačujejo dodatek za otroke —. V ta namen so delodajalci dolžni dajati tem organom na vpopled ustrezne osnovne knjige, listine in evidence.
16. člen.
Delavec (nameščenec), ki ru zadovoljen z delodajalčevo odločbo o pravici do dodatka za otroke, (13. člen), ali 7. izplačilom tega dodatka, lahko poda zoper njo ugovor pri Zavodu za socialno zavarovanje. Odločba o ugovoru je za delodajalca obvezna
Zoper vse odločbe Zavoda za socialno zavarovanje o pravici do dodatka za otroke po prvem od-1 leva člena in po drugem odstavku št. 13. člena, ima delavec (nameščenec) pravico pritožbe na
sodišče socialnega zavarovanja v Kopru.
Rok za vložitev pritožbe (ugovora) je 15 dni po sporočitvi določbe oziroma izplačilu dodatka. DOLŽNOST DELODAJALCA IN ZAVAROVANCA IN ODGOVORNOST ZA ŠKODO
17. člen.
Delodajalci, ki priznavajo in
izplačujejo dodatke za otroke pri njih zaposlenim osebam, morajo hraniti vse listine na podlagi katerih je priznan dodatek za otroke, ves čas, dokler traja delovno razmerje koristnika dodat-
Izplačila dodatka za otroke morajo delodajalci vpisovati v plačilne in kontrolne evidence zaposlenih oseb.
18. člen.
Zavarovanec, ki mu je priznana pravica do dodatka za otroke, ie dolžan javiti prganu. ki mu ta dodatek izplačuje, vsako spre-
membo, ki ima za posledico izgubo pravice do dodatka, znižanje tega dodatka ali -spremembo koristnika pravice. Prijavo je treba podati v 15 dneh po spremembi. Zavarovanec, ki ne poda te prijave v predpisanem roku, je dolžan povrniti Zavodu za socialno^ zavarovanje škodo, ki utegne nastati zaradi tega.
Ce nastane za Zavodi za socialno zavarovanje škoda zaradi tega, ker je delodajalec ali drug javen organ napačno priznal ali napačno izplačeval dodatek za otroke, je odgovoren za to škodo nasproti organom socialnega zavarovanja delodajalec, nasproti delodajalcu oziroma drugim jjiv-nim organom pa koristnik dodatka.
Povračilo dodatka se uveljavlja v upravnem postopku.
Povračilo škode od delodajalca uveljavlja Zavod za socialno zavarovanje kot terjatve dospe-
.	...	,	članka	Da	1« prav tako zgo-vo-
hh a se ne plačanih prispevkov. ruca p 2 f • resnice Povračilo škode od zavarovancev «■" dokaz neomajne icsmce, uveljavljajo delodajalci, oziroma drugi javni organi, ki priznavajo in izplačujejo dodatke za otroke, z odbitkom od naslednjih izplačil dodatka za otroke ali z izplačilno prepovedjo na plačo oziroma pokojnino (podporo).
Zoper odločbo o povračilu škode je dopustna pritožba na Istrski okrožni ljudski odbor — oddelek za delo. Rok za pritožbo je 15 dni po sporočitvi odločbe.
PREHODNE IN KONČNE ODLOČBE
19. člen.
Poverjenik za d|elo Istrskega
okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izda natančnejša navodiiS za uporabo te uredbe.
20. člen.
S 1. aprilom 1950 prenehajo
veljati predpisi odredbe o izplačevanju dokladi za otroke delavcev in nameščencev in drugi pred pisj o dodatkih za otroke delavcev, nameščencev in uživalcev pokojnin, ki so v nasprotju s predpisi te uredbe.
21. člen.
Ta uredba velja ter se
rablja od 1. aprila 1950.
Predsednik:
Beltram Julij 1. r.
Tajnik:
Petrič Vladimir 1. r.
upo-
ren dokaz neomajne pred katero sj niti takratni voditelji ms° mogli zakriti opi, da morajo vladni krogi računati s Slovenci, vendar pa ne smejo izpred oči izgubiti nujnosti. da te ljudi čimprej in za vsako ceno raznarodijo ter da iz, njiih napravijo poturice, janičarje, ki naj služijo kot prednja straža v borbi za osvajanje novih ozemeljskih predelov tu., di na levem bregu Soče, torej čisto slovenskih krajev.
Beneška Slovenija je bil« > Italiji priključena na osnovi plebiscita. Vsi. ki zasledujejo, kako so se izvajali plebisciti, kaj se je za njimi dejansko skrivalo itd, morajo priznati, da so vsi več ali manj potvarjanje stvarnosti in resničnih želj. Niti en plebiscit ni izražal želj prebivalstva. Ker pa so izidi plebiscitov legalen in za zainteresirane kroge, ki imajo za plotom dejanske osvajalne tendence, edino legalen akt, se se-
veda zgodi to, kar se je zgodilo tudi z Beneškjmi Slovenci, da so bili izigrani in prodani na milost in nemilost izkoriščanja s strani njihovega sovražnika. Zaradi tega je zgodovina slej ali prej vse plebiscite kaznovala in jih popravila.
Dogaja se, da pričnejo oblasti po plebiscitu igrati z odprtimi kartami in utirati svojo pot med one, ki so bili med plebiscitom opeharjeni, posledice takega igranja niso in ne morejo biti trajne, prav tako, pa plebiscit ne more biti verodostojna legitimacija za legalnost vsega, kar oblast s tistim ljudstvom dela. Reči hočemo, da eventuelna preobrazba nacionalnega sestava tistega ozemlja ni zakonita, ker se ie, vršila pod pritiskom, in da je poprava takih krivic naravna nujnost in zakonitost, pri tem i-mamo v mislih Beneško Slovenijo. Posledice plebiscita, in sicer raznarodovalna prizadevnost vladnih oblasti po letu 1866. so sicer neznatne, vendar nam nihče »e more in ^ne sme zanikati, če pošteni ljudie delajo na tem, da sg popravno krivice in spravi narod na pot razsvetljenstva in kulture na osnovi narodnega jezika.
Delne posledice, ki jih je med Beneške Slovence prinesla raznarodovalna delavnost protislovensko nastrojenih elementov, pa smemo iskati y tem, da med takratnim prebivalstvom ni bilo one potrebne narodne zavesti, ki bi jo lahko črpali iz dejstva, da smo Slovenc; samostojen in rpzvit narod. V tistih letih se je vseslovenska miselnost po zedinjenju čele dodobra pričeia širiti in zajemati vse širše osnove. Zato je naravno, da med to ljudstvo ni mogla prodreti, nit; mu dati najosnovnejših pojmov, ua so del velike slovanske in še posebej slovenske skupnosti, ki ima svoje središče y Ljubljani, torej na vzhodu in ne na zapadli.
Plebiscit iz leta 1866 ni izražal resničnih prizadevanj prebivalstva, niti ni bil v skladu z njegovimi koristmi. Zaradi tega ga po pravici lahko imamo za nezakonitega, nenaravnega
in osvajalnega.
Resnični plebiscit, ki je izzvenel v vseljudsko zahtevo po svobodi, narodni enakopravnosti in želji po tesnejši navezanosti z matičnim telesom, je za nas in za ves svet samo narodnoosvobodilna borba z njeno revolucionarno vsebino, kr je do temeljev podrla v:a dotedanja naziranja o manjvrednosti Beneških Slovencev in ki je pokazala jasno pot napredka
in civilizacijo do nedosegljivih nebes, druge narode pa imeti za podložne, jih temu primerno izžemati in jih smatrati za barbare in necivilizirane.
Tako se godi z nami Slovenci v Italiji, ker se zdi, da postaja preganjanje nujnost in borbi proti balkanskim barbarom, neukim ljudem, ki so zmožni samo klati in prinašati, nesrečo. Zato je potrebno nadaljevati s fašistično protibalkansko
in svobode onim, ki so že misli- |politiko za Qbrambo zapadne
li, da je sonce svobode za ved no zašlo. Narodnoosvobodilna borba pa je nov dokaz, ki ga ne bo mogel nihče podreti, da so znali Beneški Slovenci kot stoletni hrasti trdno kljubovati nasilju in viharjem in da jih niti to ni moglo omajati v trdno ukoreninjeni misli, ki so jo toliko desetletij nosili skrito v svojih plamtečih in zavednih srcih stari očetje, trdne grče, in dokaz, kdo je, kakšen je in kako misli prebivalec Slovenske Benečije — ukoreninjeni misli, da skušajo nekateri ljudie zakopati zaklad svobode, a ga ne morejo skriti pred onim, ki ga išče in ki ga hoče najti.
Dokazovanje lista ((Messagge-ro Veneto«, da ni Slovencev v Benečiji, je zato jalova robota, še več, je nov orimer fašistične miselnosti, ki je imela za cilj uničiti slovenski element in ga zaradi tega že sedaj splot, ne priznati, da bi kdo ne utegnil vprašati, kaj ste pa napravili s »tistimi Slovenci, o katerih »te takrat in takrat pisali.
Kričanje onega lista pa služi oficielnim italijanskim krogom kot krinka, za katero skušajo pred ljudstvom in javnostjo prikriti teror, ki ga izvajajo nad ljudstvom, skušajo prikriti nenehno in namerno kršenje mirovne pogodbe, kar je zaradi stalnega ponavljanja postalo za uradne kroge že zakon.
Politika zapostavljanja slovenskega ljudstva je dosegla že tako stopnjo razvoja, da jo brez škode smemo imenovati rasizem. Rasizem pa pomeni imeti vladajoči in večinski narod v državi za edino poklicanega, da reže kruh drugim narodom, celo več, pomeni po eni strani povzdigovati njegovo kulturo
kulture jn civilizacije.
Pravi okvir rasne diskriminacije pa daje ravnanje oblasti s francosko manjšino v Val D’Aosta. Ta manjšina uživa vse manjšinske pravice, ima svoje šole, manjšinsko zakonodajo in upravno avtonomijo. Vprašajmo se, zakaj uporablja oblast dvojno mero? Odgovor:	Saj
Francozj vendar niso balkanski barbari, oni so del romanske veje, torej bratje po krvi.
Pisuni okoli lista «Messagge-ro Veneto« obljavljajo ob podpori določenih denarnih krogov članke, s katerimi ploskajo izvajanjem italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze, ki je v Milanu zahteval, da se novi desettisoči Slovencev priključijo Italiji, ker je to potrebno, če se heče nadalje razpravljati za vzpostavitev dobrih odnošajev med posedi. Take zahteve so nesmisel in neutemeljena užaljenost zaradi izgube krajev, ki nikoli niso bili in nikoli ne bodo italijanski. Kaj takega se ne sn4 nikoli dogoditi, kajti s tem bi bili izpostavljeni posledicam rasne politike novi desettisoči Slovencev, kar br predstavljalo novo krivico na račun slovenskega naroda.
Mi hočemo čiste račune, račune brez ostanka, zato so danes, ko istrsko ljudstvo volj za svojo boljšo bodočnost in proti spletkarjenju z Interesi in pravicami Slovencev, simpatije vseh Slovencev v Italiji na strani delovnega ljudstva cone B, k{ ve, da lahko samo z lastnimi silami in ob neposredni podpori ljudske jugoslovanske armade zgradi svetlejšo in boljšo bodočnost.
m mmmm
Za ljudsko oblast, za gospodarski napredek, za srečnejšo bodočnost ljudstva Istre volimo LJUDSKO OBLASI
Naj živi
ljudska oblast!
(Nadaljevanje s 1. strani)
pirajo tudi vladni predstavniki, zadela izvajati preko zna rtih fašističnih elementov o-krog tako imenovanega Istrskega CLNa pravcati teror nad našimi volivci. Mobilizirala je ves aparat, tisk, iitaj-no» radiopostajo aVenezia Giulia«, podvojila prejemke svojim agentom v našem o-krožju, zato da bi z grožnjo o «jutrišnji odgovornosti pred karabinjerji zastrašila volivce S slabo hrbtenico«.
Pri tem zapadajo v protislovja, pozivajo volivce, naj ne gredo na volišča, po drugi strani pa skušajo prepričati svet o ilegalnosti naših volitev. Govorijo o sedemdeset tisočih Italijanov v jugoslovanski coni, hkrati pa so napisali ob priliki okrajnih predvoliv-nih zborovanj, kjer je bilo prisotnih nad 20.000 ljudi, uda so bili sami Slovenci in Hrvati in nobenega Italijana«.
In tako se vleče naprej italijanska imperialistična reakcija, ki ponovno išče umesto !pod soncem». Toda politika, ki temelji na prevari in gradi na lažeh in potvorbah, bo preverila same prevarante. Resnica lo objektivnem stanju v našem okrožju bo prodrla v svet ter bo razbila iredentiste in šoviniste.
Na naših volitvah nastopata še dve kandidatni listi: socialisti in krščanski socialisti. Kakšne pozicije imajo v množicah in kakšno silo predstavljajo, nam najbolj jasno priča dejstvo, dg so komaj uspeli 'postaviti svoje kandidature v minimalnem številu volišč votivnih enot. To je razumljivo, kajti ljudje, ki so šli skozi take boje ob tolikih žrtvah, ne morejo s simpatijami gledati in zaupati tistim, ki so v tem boju stali ob strani in ki hočejo danes zavirati razvoj ljudske oblasti in ljudske demokracije. Demagoški pridevek usocialisti» je samo vaba za naivneže, kajti s socializmom te skupine nimajo nič skupnega. Elementi, ki sestavljajo liste, in tisti, ki se skrivajo v ozadju, niso nikdar skrivali svojega nasprotovanja ljudski oblasti in sovraštva do ljudske demokracije. Naravno je. da, zaradi protiljudskega zadržanja ne morejo imeti korenin v resnično demokratičnih množicah in se opirajo na izkoreninjene elemente, ki še sanjajo na povratek starega izkoriščevalskega sistema in špekulirajo na določen del italijanskega prebivalstva, ki ga reakcionarni klerus tišči v zaostalosti. Ni dvoma, da bodo znali dati naši ljudje primeren odgovor tem zvijačam in spletkam, s tem da bodo volili kandidate Ljudske fronte.
Onim, ki še sanjajo o povratku starega, povemo, naj si ne delajo nobemh iluzij. Vsa Istra je v prazničnem razpoloženju. Številni slavoloki, rdeče zvezde, napisi, različni okraski so zunanji izraz razpoloženja ljudi, ki se zavedajo velikega pomena dnem, ko bodo ponovno in svobodno glasovali in s tem potrdili te stokrat izpričano trditev, da so za ljudsko oblast, za napredek, za blaginjo, Za mir. za bratstvo med narodi. Da so trdno odločeni, korakati naprej po poti, ki pelje v svobodno in svetlo bodočnost
DELAVCI, DELAVKE, KMETJE IN KMETICE, RIBICI IN MORNARJI. DELOVNA INTELIGENCA IN OBRTNIKI, GLASUJTE ZA LJUDSKO FRONTO, KER S TEM GLASUJETE ZA LJUDSKO OBLAST, KI JE POROK VASE	SREČNE PRIHOD-
NOSTI !
SLOVENCI, ITALIJANI IN HRVATI, POSLUZITE SE SVOJE PRAVICE IN GLASUJTE ZA LJUDSKO FRONTO, KI JE OSNOVA LJUDSKE OBLASTI, TRDNA IN NEPREMAGLJIVA ZVEZA VSEH	DELOVNIH LJUDI,
ČUVAR BRATSTVA IN ENOTNOSTI TUKAJŠNJEGA PREBIVALSTVA !
VSI	NA VOLITVE ZA
LJUDSKO FRONTO, ZA DEMOKRATIČNO LJUDSKO OBLAST 1
NAJ ŽIVI LJUDSKA FRONTA ! NAJ ŽIVI BRATSTVO MED SLOVENCI, ITALIJANI IN HRVATI !
NAJ	ŽIVI LJUDSKA OB-
LAST
Ljudstvo	jih
za svoje zastopnike
((Kristine ni doma?«
«Ne ni je. Tja pod Vršič je odnesla kosilo in rekla, da bo še sama ostala na njivi do večera. Četrt ure od tu. Ce greste, jo lahko najdete.« Z roko je pokazala na skupino hiš in dodala: eTam pri njih popra-šajte. Vsi so v zadrugi in vsakdo vam bo znal povedati, kje delajo.»
Po njenih navodilih smo se napotili proti Vršiču; ((Kristina Kristina», se je razlegalo potem po bregu. Iz globače, na dnu katere je ležalo nekaj skrbno preoranih njiv, se nam je oglasila in kmalu nato je v skupini drugih zadrugark prišla naspro. ti. Pod rdečo oglavno ruto se je smejal njen široki, vedri obraz. Za roko je držala svojo dveletno hčerko Nevo. «K tebi smo prišli, Kristina,« Kandidat si Ljudske fronte in prav bi bilo da nam poveš o svojem življenju in delu.
«Moje življenje? Nič dobrega ni bilo nekdaj v njem«, je rekla in obraz se ji je mahoma zresnil. « Pa stopimo tu v prvo hišo. Zunaj se je težko pomeniti.« Neva ji je zlezla v naročje, stisnila jo je tesno k sebi in pričela. '«Na našem domu je bila večna revščina že tedaj, ko je mama še živela. Umrla mi je, kc. sem imela tri leta in sama revščina jo je spravila v grob. Mojega očeta in tri njegove brate so fašisti neprestano preganjali. Bili so vedno po zaporih in doma ni imel kdo obdelovati zemlje. Tudi stari oče je moral večkrat za njimi, in ko se je pričela vojna, je bil zdržema dve leti v koprskih ječah. Tri sestre smo bile in vse tri smo morale že zelo mlade služit. Jaz sem imela tedaj komaj sedem let. Bila sem pastirica. Ne smem se domisliti tistih časov. Prignala sem živino s paše, toda kosilo me ni čakalo. Morala sem naravnost na njivo k žanjicam in se postaviti z njimi v vrsto. Pet let je bilo tako, potem nisem več zdržala. Dvanajstletno me je vzela teta k sebi. Res je, da tudi pri njej nisem bila drugega kot služkinja, toda imela je zame dobro besedo in razumevanje. To dvoje pa je zelo veliko, to je nekaj, za kar je človek vedno hvaležen.«
vTi si bila partizanka, borka?«
«Da bila sem. Teti je bilo spočetka hudo, ko sem odšla od hiše, pa branila mi ni. Čutila je tudi ona, kaj me vleče. Suženjstvo je tudi njo težilo. Pri partizanih sem potem našla to, po čemer sem hrepenela že kot otrok. Prišla sem do knjig in izobrazbe, ki jo tudi kmet krvavo potrebuje. Napravila sem najprej neki tečaj in, ker sem bila dobra učenka, so me postali še v drugega. To mi je prišlo
prav poprej, ko sem delala med ženami in zlasti zdaj, ko sem
postala zadružnica. Zadružno gospodarstvo je veliko bolj donosno in kmeta osvobaja tistega strašnega garanja, zahteva pa umnih ljudi.«
«Od kdaj imate zadrugo pri vas?«
«Lani v decembru, na dan Jugoslovanske armade smo jo ustanovili, zato se tudi imenuje 22. december. Povpraša j katero koli zadrugark o ali zadru-garja, vsakdo se ti bo pohvalno izrazil o njej. Imamo več vdov s številnimi otroki. Same pravijo večkrat: kako bi preživele družino, če ne bi bile v zadrugi. Vidimo, da nismo pozabljene, da se niso naši možje zaman žrtvovali-
sKakšne načrte imate?«
«Vse polno. Vsi pa morajo služiti temu, da učvrstimo naše zadružno gospodarstvo in to se nam bo tudi posrečilo, ker porok za to je naša ljudska oblast.«
«Vi sami, hočeš reči, ljudje kot si ti in tebi enaki, ki ne bodo nikdar izdali svoje bor-
be, ne svojih ciljev.«
Tak človek je tudi Justa Hrovatinova iz Škofij. Tudi ona kandidira na listi Ljudske fronte in tudi njena življenjska pot je v mnogem podobna poti Kristine Lovrečičeve. Osemletna je morala od doma. Sla je k sestri, ki je takrat služila v Rodiku. Njo so vzeli za to, da se bo naučila kuhati in nositi gostom na mizo ter ji odšteli prvo plačo, ko ji je bilo 14 let. Do poroke je potem služila v Hrpeljah in Bazovici. S poroko se ji je spremenilo življenje v toliko, da ji vsaj služiti ni bilo potreba.
«Mož mi je umrl 1945. leta, ostal mi je otrok.« pravi, «in če ne bi bilo osvobodilne borbe in ljudske oblasti, bi bila ostala tam, kjer sem bila. Mati bi doma varovala otroka, jaz pa bi, se morala ubijati po tujih hišah. Tako pa je prišlo drugače kot sem si kdaj mogla za-
misliti. Ponudila se mi je prilika, da sem v izobraževalnem tečaju nadoknadila vsaj tisto najnujnejše, kar mi šola ni nikoli dala. Nepričakovano so me takoj po tistem tečaju povabili v tečaj za telefonistke. Najbrže zato, ker so videli, da si vse dobro zapomnim. Zdaj sem med krajevna telefonistka. V svojem poklicu sem srečna, nikoli bi ga ne hotela zapustiti.« Modre oči se ji zasvetijo. Justa je še mlada. Vsa bodočnost je še pred njo in pred njenim otrokom. Zanjo in za vse delovne ljudi pa je ta bodočnost lepa le v ljudski oblasti. S to zavestjo je prežeta vsa njena notranjost.
Viktorija Knezova iz Strunjana nima lastnih otrok, toda misel na otroke in na lepši svet, ki ga je imela ona v mladih letih, jo priteguje k čim tesnejšemu sodelovanju z ljudsko oblastjo. V gluhonemnici v Portorožu so njeni otroci. Zanje
VIKTORIJA KNEZ IZ STRUNJANA
JUSTA HROVATINOVA IZ ŠKOFIJ
KRISTINA LOVREČIČ IZ KORT
skrbi, odkar so se nastanili tam. Od 1945. leta je krajevna sekretarka AS1ZZ in članica glav nega sveta ASIZZ, tako kot tudi Kristina Lovrečičeva. Zaposlena je kot ekonomka v Kmetski nabavni zadrugi. Poprej je bila dve leti zaposlena v Ljudskem domu. «Izpolnila sem vse naloge,« pravi, v malo nerodni slovenščini. «Toda tisto delo je bilo zame pretežko. Preveč me je zaposlilo. To je laže im mi dopušča več časa za delo med ženami. 139 jajc smo nabrale
za gluhoneme v Portorožu in 2500 dinarjev. Sest velikih maslenih štruc smo jim spekle in 40 malih kruhkov. Vsaka dva meseca jim nekaj pošljemo,« hiti pripovedovati.
«Ali si kdaj hodila v slovensko šolo, Viktorija?« «Samo tri mesece k Sv. Luciji, dokler je niso fašisti zaprli. Pri nas v Strunjanu poprej nikoli ni bilo slovenske šole, čeprav smo sko-ro sami Slovenci. Zdaj sem dočakala to, da nas nihče ne sovraži in da se Italijani in Slo-
venci razumemo med seboj.
«Kdo bo še kandidiral razen tebe v Strunjanu?« ((Neki italijanski tovariš. Tako smo oboji zastopani in tako je tudi prav.« Pogledala je vprašujoče. Ni iskala potrdila temu kar je povedala, ker potrdilo je dala že osvobodilna borba in ji daje vsakdanje življenje. Hotela je le pribiti resnico, ki je postala v ljudski oblasti živa stvarnost. To stvarnost pa bi ona znala braniti pred vsakim, ki bi zlonamerno hotel seči po njej.
Strnjeno in enotno se je pripravljalo ljudstvo Istrskega okrožja na volitve, da bo danes oddalo svoj glas LJUDSKI FROINTI
AS S UR DI Ti
di alcune chiaccbiere silil’
Risposta al dotto professore clerofascista Diego De
(Continuazione dalla l.a pag.)
In particolare non si tratte-rebbe dunque che del riparo, se non fosse logico che senza di esso non e possibile «garanti-re la piena segretezza del vo-to». Doto che cio si intende per se stesso, dej ripari non parla il decreto, ma si oceupa-no le istruzioni del Comitato esecutivo circondariale impar-tite ai Comitati elettorali. An-che guestec udifferenza«, dun-que, cade. Senonche quod li-cet • ..
II secondo ed ultimo argo-mento il quale dovrebbe com-provare che la segretezza del vato se n’e andata a spasso, sarebbe compreso nella disposi-zione delVart. 41. Esso stabili-sce che gli elettori eentrano nel. ta sala di votazione Vuno do-po Valtro, pero in nessun caso piu di dieci persone bila volta«. Occore parlare ulteriormente delle istruzioni del Comitato esecutivo circondariale, le gnali preserivono dettagliatamente la sistemazione del locale di votazione ed il procedimento del Comitato eletterrale e che questo maximum di elettori presenti solo in ambienti vasti? La perfidia delVarticolista e stigmatizzata ad oltranza dal fatto che le disposizioni italia-ne ed anglo-americane non li-mitano affatto il numero delle persone presenti.
Continuando, saremo brevi. Non per sconfusione ed abbat-timento di animo«, bensi per ripugnanza verso tale ((critica civile«. II suo autore deride (do sbalorditivo comma del-’art. 7» (del decreto sulle liste elettorali), e non riesce a capacitarsi del fatto che i comitati popolari locali compilia-no le liste elettorali «in base dccumenti pubblici ed altre prove degne di fede«. Fondan-dosi su cid, egli interpreta che bastano gli indizi.
Ed a Trieste? A norma del-
art. 4 delVOrdine n. 345 le liste provvisorie vengono com-pilate dai comuni iti base ad informazioni attinte dagli ar-chivi comunali. «0ve manchi-no anche tali indicazioni, pud farsi ricorso a registri, atti e documenti in possesso di altri uffici od enti.«
L’articolista si s erve delle medesime modalita per imma-gihare Vafflusso di contadini — elettori nella citta costiere, evi-dentemente per il motivo che i contadini del retroterra abita-no, c. causa della pr o pri a occu-pazione, nelle citta stesse. Qua-lora Vartico lista incontrasse uno di questi contadini fra i membri del comitato elettorale, gli consigliamo di esaminare per non restare di nuovo sbalordito — Varticolo 40 del decreto italiano sopra citato.
A particolare disprezzo vie-ne fatto segno il diritto di re-voca di cui alTart. 66, diritto che e «non meno sbalorditivo per la nostra mentalita di po-poli civili«. Noi comprendiamo come molti cancellino dagli an-nali storici delVOccidente civile comunali parigini che han-no per primi legalizzato tale
   Inlllllllllijllllllllllllllllll!lllllllllll,lltlli,,‘,1,i,,iiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiii!iiim“iii"ilii'iiiii"!"i'i'"1"   im n
5CCO!
SPISAL:
Kmalu za njo je umrla tudi moja mati, tako da sem bil sam na svetu. Potem sem se klatil okrog in se seznanil z mnogimi malopridneži. Ko se je Sved vtaknil v nemško vojsko in ko je gospod VVallenstein klical ljudi pod svojo zastavo, sem se oglasil pri cesarskih. Silno mlad sem že bil v batalji pri Luetzenu, kjer je padel švedski kralj in naš general grof Pap-penheim. Nato pa sem vihral
po Nemčiji okrog ter se udeleževal bitk, ki so bile res lepe.
Pri mojem oddelku Je služil tudi Lukež, Kako je prišel k nam, kod se je vlačil poprej, ne vem Po tem ga tudi nikdar nisem povpraševal, kakor me on ni izpraševal, kje sem se klatil poprej jaz. Slučajno se je pokazalo, da sva rojaka^ in da sva oba iz te doline, " '
Od takrat
] igral ni in za ženske ni maral, česar o sebi ne trdim.
Živeli smo divje življenje. Vojskovali smo se ra vero, pa vere ni bilo ne v cesarskih ne v švedskih vrstah. Gorje mu, kdor Je prišel pod naše orožje! Človeško življenje ni veljalo vec kakor jabolko, ki ga sklatiš z drevesa. Požigali smo, Jemali smo, kjer smo kaj dobili; prebivalstva nismo pobijali, če se ni branilo; ženskam smo delali vsako krivico; otrok nismo morili, pač pa so take reči uganjali oni iz Brandenburga in oni z Ogrskega. Živeli smo, da si je moral Lucifer od veselja meti roke, ali na smrt nismo prav nič mislili! in pili smo in kocke smo metali, dokler ni hudič vzel vsega, kar smo bili naplenili v polju in kar smo bili naropali po seliščih. Da, divje življenje smo živeli! In to življenje mi sedi sedaj na tilniku, da težko
sva skupaj držala kot dvojčka, j umiram! Verjemi mi, da težko Bil je boljši od mene; pil ni, | umiram!«
Nekoliko se je oddahnil, izpi! nekaj vode, potem' pa je spet nada'jeval:
»Ko so bili zabodli gospoda VVallensteina, smo prišli pod grofa Gailasa. Ta kapitan je rad pil in ni skrbel, da bi bilo kaj v skladiščih. Zatorej smo večkrat trpeli lakot, tako da sva se ga z Lukežem naveličala in da sva v tihi noči odrinila k Švedom- Tam je tedaj zapovedoval volvoo Bernard, ki se je imenoval po nekem nemškem mestu, katerega ime mi je ušlo. Bil Je hudič v človeški podobi, a vem, da ni veroval ne v hudiča, še manj pa v Boga. Podil nas je od batalje do batalje; ena je bila čednejša od druge. Dobro smo živeli. Vsakemu, najsi je bil papist, najsi je bil protestant, smo vzeli zadnji vinar. Res, bili so časi, katerih se jezdec rad spominja!
OCE UJAME GENERALA PRI JENIKOVU 1645
Od Bernarda smo prestopili
pod Torstensona, ki je vselej vedel sovražnika zgrabiti na pravem mestu. Pa je bil hud gospodar, ki te je za najmanjšo reč izročil profosu, da si v hipu stai na lestvi pod vislicami in da so ti sapo vzeli prej, kot si mislil. Vse to ni ugajalo ne meni ne Lukežu. — Pri Jeni-kovu na Pemskem smo premlatili cesarske in Jih na tisoče položili v travo. Midva z Lukežem sva imela srečo, da sva dobila v pest cesarskega generala. Se danes dobro vem, da mu je bilo ime Hatzfelt. Da sva mu izkazala pardon, je nama moral položiti sto težkih zlatov, katere sva pošteno delila.
Od tedaj se pričenja moja nesreča! V ta rumeni denar sem se zagledal in polastila se me Je lakomnost. Teh petdeset rumenjakov sera spravil v usinjato mošnjo in jo nosil na vrvici okrog vrata, tako da je bila skrita in varna pod mojim ki-rasom. Ravno zategadelj mi je
je bila batalja pri vasi, ki so ! hoteč si pridobiti v vojski kaj
jo imenovali Jenikov. Mošnja je od tedaj s plenom in ropom postajala težja in težja in obilo-krat mi je ožulila kožo, ko smo se v skoku podili na cesarske.
Pa tudi Torstensona sva se z Lukežem nasitila. Prestopila sva v vrste Baniera, ki tudi ni bil dosti prida. Zatorej sva jo prav kmalu od njega odkurila ter se spet udinjala pri cesarskih, kjer je bilo manj štrapaca in več menaže. Prej sva se vojskovala za sveti evangelij, sedaj spet za sveto katoliško stvar. Ne s posebno srečo. Kjer smo trčili na Švede, so nas naklestili In tu in tam smo izgubili generale in topove.
V tistem času se je meni in Lukežu pridružil kamerad, ki je trdil, da se piše za Jošta SchwarzkoblerJa in da je doma iz Eyrishouna, nekje tam, kjer leži mesto Passau. Govoril je, da je oženjen in da Je pustil
tako dobro v spominu ostalo, da | v domači vasi ženo in otroka,
denarja. Ni pil, ni igral in gotovo je tudi on nosil pod kira-som težko mošnjo. Bil je človek, starejši od naju, sam zase in manj odkritosrčen, da tl ni rad pogledal oko v oko.
VOJNA KASA PRI DACHAUU DOBLJENA 1648
Pri Dachauu na Svabskem smo navsezadnje spet enkrat Švede potolkli. Z Lukežem in Schvvarzkoblerjem smo zajahali, ko smo podili sovražnika, njegovo bagažo. Tam smo uplenili vojno blagajno, katero smo s težavo prikrili tovarišem. Ven dar se nam je posrečilo, da smo jo spravili na varno in da smo jo zakopali v zemljo. Ravno ko smo bili z delom pri kraju, Je sprožil neki Sved, ki je ležal ranjen pod polomljenim vozom svoj samokres na nas ter Luke-ža težko ranil. Da sva Schvvarzkoblerjem strelca takoj zadušila, mi lahko verjameš!
Nadaljevanje sledi
dirito. Non riteniamo pet0 i sto consacrare il medesiMt stino ad uno dei loro stesii delli, il venerabile solo per il fatto che va dubbi riguardo ai stabiliti dei deputati. ,>
Combini un delegatjr? che vuole, deluda magjttlK volte la fiducia dei tori: uma che un eIefto#2 de maggioranza di dofijr essere destituito dalla ta degli elettori, lo capiamo, nč lo mai«. Seguono, nelVartj#* fantasie circa le dueclffl me, benche per della revoca valgano, ft delVart. 66, i decreto elettorale.
Restano nel campo de tasia pure le retroscena stre elezioni dei
strettuali. Questi signo no a se stessi ogni osP*,,
nostro progresso e non nemmeno i veri promg., cui noi littiamo. La Pfl. occhi grandi, la mah grandi ancora.	„
Abbiamo dato uno piu diversa cianfrusaglu
le nostre
crific®
ostre disposizioni 'f rali. I «critici« stralcin^ f
sa. in campo quale
gole frasi, le cambiano, ventano altre di sana quindi gonfiano il tutto r, stenere le conclusioni te in anticipo. Essi eJ prudentemente ogni con le proprie dispo^^tj
istituzioni. Tacciono mente non solo Vaspeb0.^ rale e tanto piu lo nostro ordinamento anzi, lasciano fuori int1*'.
bend11'
plessi dello stesso scutendo la materia, *** j mo cozzato contro. 'tj/ esempio nella «disscT*“J7 suile disposizioni elette™" abbiamo riscontrato U J parola in merito alle disposizioni riguardanb tuazione della campaH* » torale ,benche tale nud,
regolata da una appos
nanza. Sarebbe grave, sti signori, ammettere sta ordinanza offre a titi tutte le possibilitd f teriali —• che da loro accessibili in egudle chicchessia. Essi lo cid per poter Pi^Jm
^ rt bLv/iII/iv/i o a i 7 /it
te sbraitare sul stente nella nostra z0 Negazione del diritf~. rale a coloro che , tali signori sono sp1 ^ miseria e gettati sU Mfi pressione economica,j. e religiosa sugli el**1 tjuello che essi chiaf re elezioni.	ji
Nella loro situazi°1'e essi devono servirsi, Pjj' paganda, di tutti i " sertazioni« simili a ®
pochi giorni fa, e
di uno schiamazzo aS del quale si sperano gualcosa: urt certo ^ mento per loro e f°j™ ,| ’ noi. Almeno secondo
pensi ero.
STANKO
Velika izredna razprodaj vsega hiaga na
\ PopusH od 20 do
mm dei
Corso 1 - (iiallcria
GRADBENIK
VSAKOVHSTNA GRADBENA
TUDI
SPREJEMA
OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SP*J^ VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN ^ CENE UGODNE!
 ...
Naslov na upravi lista, Ul. sv,
NO VI
krpanje,	e	^
za vezenje, kenj, prišitke gumbov, kaste šive. Ta dela se izv brelt okvira. Poulc za vezenje ŠIVALNI STROJI na
tok za čevljarje ,NlH j PRODAJA NADOMKS.„ -i “
,a «» krni*
il
,sj'
lov — radioapa**aT
ših znamk ^
NA OB
TRST, Ul. C. Battisti št. 12, tel. 65-33
trzic
FRANČIŠKA' St. 20 — Telefonska St. 73-38
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, "'ef» Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln°ze^ Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska