Poštnina plačana v gotovini Stev. 137. V Ljubljani, sobota 17. junija 1939. L*to IV Francoska podmornica fPhoenix' z 71 ljudmi ITISIlhli*lia v indokitajskih vodah je pred dvema dnevoma požrlo " morje iz neznanega vzroka eno največjih podmornic Pariz, 17. junija, m. Francosko ministrstvo za mornaric« je objavilo tole uradno poročilo o težki nesreči podmornice »Phoenix: >Velika skrb vlada zaradi usode podmornice prvega razreda »Phoenix«, ki je bila dodeljena pomorskim oporiščem v lndokini. Podmornica se je med vajami 15. junija zjutraj pred Kamramhom potopila ter ni prišla več na površje. Pomorske oblasti na Daljnem vzhodu ter vojne ladje, so začele takoj z iskanjem podmornice. Mornariško ministrstvo je bilo takoj obveščeno o dogodku ter je sporočilo to vest tudi družinam članov posadke.« Nesreča podmornice »Phoenix< je v vsej Franciji vzbudila veliko vznemirjenje ter se spravlja v zvezo z zadnjimi nesrečami ameriške podmornice »Squalus« in angleške podmornice s-Thetisc. Vojni minister Champinchi je obiskal en oči predsednika vlade in vojnega ministra Da-ladiera ter je ostal pri njem dalj časa. Predsednik republike je zaradi žalosti nad nesrečo podmornice »Phoenix< odpovedal današnje slovesno pojedino, ki so jo pripravljali na čast marokan-ekemu eultanu. Katastrofo podmornice »Phoenix« eo ekrbno prikrivali ter se do sinoči ni o njej ničesar vedelo. Prva vest o nesreči je^ prispela iz obalnega mesta Lorienta. Za nesrečo se je izvedelo potem, ko so pomorske oblasti obvestile družino nekega častnika s podmornice, ki je bil tudi med posadko na >Phoenixuc, da je podmornica odšla na vaje, s katerih se ni vrnila ter že 30 ur ne vedo ničesar o njej. Kraj nesreče je blizu francoskega pomorskega oporišča, ki ga zdaj grade v Kamramhu, naravni trdnjavi na vzhodni obali Indokine, približno 350 km od Saigona, V zalivu je morje glo- boko nad 100 metrov. Ko se je podmornica potopila in legla na morsko dno, je_ vodni pritisk podmornico strl. Zvedelo se je tudi. da podmornica ni imela pri odhodu na vaj« nobenih reševalnih priprav. London, 17. jun. o. Prve vesti o nesreči francoske podmornice »Phoenix< so se v Londonu razširile sinoči okoli 9. Ta poročila so delovala porazno, ter so znova poklicale v epomin žalostne trenutke, ko 60 brezuspešno poskušali reševati posadko iz angleške podmornice »Thetis«. Angleške radio postaje so objavile za tem več poročil o katastrofi >Phoenixa«. Po teh poročilih je podmornica predvčerajšnjim odplula iz saigonskega pristanišča na redne vaje. Dve milji daleč je podmornica plula na površini, nato se je pa takoj potopila ter je plula dalje pod vodno površino. Kaj se je potem zgodilo z podmornico, nihče ne ve. Včeraj dopoldne bi se podmornica morala vrniti v pristanišče, od koder je odplula. Ko so Oblasti ugotovile, da ee podmornica ne oglaša, ije bil izdan splošen alarm. Dvignila so se številna vodna letala, ki eo odletela iskat podmornico. Vse iskanje pa ni rodilo nobenih uspehov ter 6e podmornica >Phoenix« že 30 ur po svojem odhodu iz pristanišča ni pokazala na površju. Zadnja poročila govore o tem, da pomorske oblasti izgubljajo vsako upanje, da bi se podmornica s številno posadko, ki šteje štiri častnike in 67 mornarjev, mogla sploh rešiti. Pomorske oblasti računajo z gotovostjo, da se je podmornica »Phoenix« zaradi 'še neznanih poškodb potopila in leži zdaj na morskem dnu. Podmornica »Phoenix« je bila spuščena v morje leta 1930. ter pripada pomorskemu oporišču v Saigonu v francoski lndokini. V zadnjih devetih letih je naredila več daljših potovanj. Vesti 17. junija V Belgrad je dopotoval poljski letalski minister Bobkovski ob začetku redne letalske zveze med Belgradom in Varšavo. Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel italijanskega in nemškega poslanika v Parizu. Po razgovorih z njima ni bilo izdano nič uradnega poročila. Ves grški tisk poudarja pomen obiska romunskega zunanjega ministra v Atenah in pravi, da bo poglobljeno prijateljstvo med Grčijo in Romunijo služilo miru na Balkanu in miru v Evropi. Poljski poslanik ▼ Parizu je bil včeraj sprejet pri predsedniku francoske vlade Daladieru. Pogajanja med Slovaško in med Vatikanom za sklenitev konkordata naglo napredujejo. Iz Bratislave poročajo, da bo te dni odpotoval v Rim novi slovaški poslanik pri Sv. stolici dr. Sidor. Zensko volivno pravico bo razširila belgijska vlada tudi za volitve v pokrajinske zbore. Do zdaj so ženske imele valivno pravico samo pri volitvah v poslansko zbornico. Španski notranji minister Suner je včeraj imel v Barceloni pomemben govor o glavnih smernicah za bodočo socialna ureditev Španije in dejal, da bo nova Španija znala pravično rešiti vsa socialna vprašanja, katera ji nalaga sedanji čas. General Franco bo s tem zmagal v miru, kakor je zmagal v vojni. Poljski senat in poslanska zbornica sta zaključila 6voje zasedanje in odšla na počitnice, iz česar sklepajo, da politični položaj za Poljsko ni tako nevaren. Nesreče angleških, francoskih in ameriških podmornic pripisujejo nekateri evropski listi zločinskemu delu tujih vohunov. Del angleškega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu je odplul v vode okrog Tientsina. Na poljsko-češki meji je včeraj prišlo do spopada med poljskimi in moravskimi stražniki. Apostolski nuncij v Varšavi Cortesi je včeraj izročil poljskemu zunanjemu minstru Becku predloge 6vete stolice za mirno ureditev vseh hudih mednarodnih vprašanj, poročajo iz vodilnih katoliških krogov v Varšavi. 29 ljudi bo odpotovalo danes iz Newyorka v Evropo z čezoceanskim letalom »Atlantic Clipper«. Položaj v angleškem predelu v Tientsinu se je včeraj poslabšal, ker je začelo primanjkovati živeža. Nemški visokošolci bodo odslej morali prostovoljno pomagati pri raznih domačih delih, ker je zaradi vojnih priprav zmanjkalo moškega osebja, Njihov voditelj je že izdaja včeraj razglas, e katerim jim zapoveduje, naj Bodo pripravljeni. Francoska vlada je sklenila kupiti v Ameriki štiri reševalne poveznike, kakršni so se obnesli ob nesreči _ ameriške podmornice >Squalus-r. Ves francoski tisk danes obsežno razpravlja o nesreči podmornice »Ph5nix« in skuša uganiti vzroke, ki so do nesreče privedli. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Be-neš deluje v Ameriki za Čehe tako, kakor je delal Masaryk med 6vetovno vojno in je začel s predavanji po ameriških vseučiliščih veliko propagando za svobodno češkoslovaško državo — poročajo madžarski listi. Obglavite« šestkratnega morilca Weidmanna v Parizu Pariz, 17. jun. o. V Versaillesu so davi oh glavili šestkratnega morilca Weidman»a, Nemca, ki se je priselil v Francijo, se bavil z raznimi nedovoljenimi posli in nazadnje izvabljal v svojo vilo pri Parizu razne ljudi, o katerih je menil, da imajo denar. Tam jih je hladnokrvno umoril na ta ali oni način, trupla pa zakopal. Pri tem sta mu pomagala neki Milion in ženska Tricotova. Predsednik republike je Weidmannovo prošnjo za pomilostitev odbil, pač pa je bila Milionu smrtna kazen spremenjena v dosmrtno težko ječo. Za to Weidmannovo usmrtitev je po zaslugi francoskega tiska, ki je o zločincu pisal več kakor o kateremkoli človeku ali vprašanju zadnja leta, vladalo ogromno zanimanje. Na morišče pa so pustili samo tiste, ki so imeli posebne izkaznice. Morilee se je pred smrtjo spovedal in obžaloval svoje zločine. Davi ob 4.32 se je njegova glava zakotalila izpod giljotine. 2 nova svetovna rekorda v teku Taisto Maki je včeraj v Helsinkih postavil nov svetovni rekord v teku na tri milje s časom 13 min 32 sek in 4 des. Postavil pa je tudi nov svetovni rekord v teku na 5000 metrov s časom 14 min 8 sek in 8 des. Tudi Kauko Pekuri je porušil svetovni rekord v teku na 5000 metrov s časom 14 minut 16 sekund in 2 desetini 6ek. Lauri Lehtinen je tekel na tri milje v času 13 min 56 sek, na 5000 m pa 14 mir. 17 sekund. Koledar taborov: 18. junija: Celodnevni tabor na Brezovici pri Ljubljani ob 35 letnici prosvetnega društva Tabor slovenskih viničarjev v Jeruzalemu Prosvetni tabor v Litiji ob 30 letnici Prosvetnega društva Tabor škofjeloškega fantovskega in dekliškega okrožja v Selcih Mladinski tabor novomeškega okrožja v Vavti vasi Posvetovanja za angleško rusko zvezo v Moskvi: Sovjeti hočejo od Anglile poroštvo proti Japonski Moskva, 17. junija, o. Dosedanji posveti angleškega posebnega odposlanca Stranga s sovjetskimi zastopniki zd sklenitev zveze med Anglijo in Rusijo niso prinesli nobenega uspeha. Rusija z novimi angleškimi predlogi ni zadovoljna in bo trajalo najbrž še dolgo, preden bo dosežen sporazum vsaj v načelu. Iz poteka posvetov je razvidno, da hoče Rusija Anglijo čim bolj zvezati v svojo korist, če pa bi Anglija njenim zahtevam ne ustregla, pa pustiti, da pride v Evropi do vojne, iz katere misli komunizem kovati koristi zase. Vprašanje varstva ta baltiške države ima pri teh posvetih samo podrejen pomen. Anglija je pripravljena dati jamstvo tem državam ne samo proti njihovi volji, temveč je celo pripravljena prepustiti te države, ako bi Rusija to želela, nji- Priprav« za obrambo Francije Pariz, 17. junija, m. Predsednik vlade in vojni minister Daladier je pred vojaškim odborom senata podal obširno poročilo o organizaciji vojaškega poveljstva po nedavno izdanih odredbah, dalje o proizvodnji orožja, decentralizaciji tovarn, ki delajo za narodno obrambo, o zalogah surovin ter o vprašanju, kako bi francoske vojaške oblasti v primeru vojne izpraznile mesta in rešile civilno prebivalstvo pred napadi. Predsednik vlade je včeraj tudi odprl razstavo, na kateri prikazujejo vsa najmodernejša sredstva za obrambo pred napadi iz zraka. Predsednik bolgarske vlade bo konec Junija obiskal Berlin Sofija, 17. jun. m. Poluradno poročajo, da bo predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov obiskal Berlin konec tega meseca. V Berlinu bo ostal štiri dni ter bo imel več sestankov z nemškimi vodilnimi političnimi in gospodarskimi osebnostmi. Včeraj je odpotoval v Berlin bolgarski finančni minister Božilov zaradi ureditve raznih nerešenih gospodarskih in finančnih vprašanj, med Nemčijo in Bolgarijo. Bolgarski uradni obisk v Berlinu je v zvezi s prizadevanji, da ne bi prišlo do sporazuma med Bolgarijo in Romunijo glede Dobrudže in do vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo. Belgrajski učitelji se lasafo Belgrad, 17. junija. Včeraj je zborovalo društvo učiteljev, članov prvega okraja v belgrajskem odseku jugoslovanskega učiteljskega združenja. Občni zbor je potekal zelo burno ter ga je pozneje zaradi neredov morala policija razgnati. Odbor tega odseka jugoslovanskega učiteljskega združenja še nadalje zavzema opozicionalno stališče proti sedanji osrednji upravi, ki ji načeljuje g. Dimnik. Na občni zbor so prišli tudi študentje višje pedagoške šole v Belgradu. Med njimi je bil tudi Ivan Dimnik, predsednik glavnega odbora jugoslovanskega učiteljskega združenja. Do sporov je prišlo zaradi tega, ker so hoteli voliti tudi slušatelji višje pedagoške šole, ki niso člani tega odseka. .V sploš- Kongres zveze jugoslovanskih mest Govor ljubljanskega iupana o socialnem skrbstvu naših mest hovi usodi. Toda to ni glavna in odločilna zahteva sovjetske Rusije. Ruski zastopniki zahtevajo mnogo več, to je obvezno angleško jamstvo, če bi sovjetska Rusija pri izvajanju svojih obveznosti prišla v spor z Japonsko. Anglija je pripravljena sprejeti v načelu rusko zahtevo, toda pod nobenim pogojem noče te svoje obveze dati pismeno. Ker Rusija zaradi tega dvomi v angleško odkritosrčnost, je angleška vlada poslala Stranga v Moskvo, da bi razgnal ruske dvome ter prepričal sovjetske zastopnike o odkritosrčnosti angleških izjav. Toda Molotov brezpogojno zahteva jasno in nedvoumno pismeno obvezo o podpori na Daljnem vzhodu. V Londonu se hoje, da bi se Anglija s takšno obveznostjo podala, da se zaplete v hude težave v Vzhodni Aziji. S tako pogodbo bi prišla v nevzdržno odvisnost do sovjetske Rusije. Danes bo odprt Prekmurski teden Murska Sobota, 17. junija. Danes dopoldne ob 10 je ban dr. Natlačen odprl v Murski Soboti Prekmurski teden. Veliko je zanimanje naše javnosti za to lepo gospodarsko in kulturno manifestacijo Slovenske krajine, ki se hoče z njo še bolj približati ostalemu delu Slovenije. Mnogo ljudi iz vseh krajev naše ožje domovine bo te dni pohitelo v starodavno deželo kneza Koclja, ki je več ko eno tisoletje živela odtrgana od našega narodnega debla. Toda rod, ki sta ga prva slovanska blagovestnika sv. brata Ciril in Metod učila ljubezni do slovenske besede m knjige, ni omahnil v tisočletnem robstvu, ampak je ohranil milo slovensko govorico na rodni grudi. Vzorni voditelji-duhovniki so ga vzgajali v ljubezni do domače zemlje in materinske besede. Samo v cerkvi in doma je slišal slovensko govorico, v uradih in šolah za njo ni bilo mesta. Stoletje je sledilo stoletju, toda krepki rodovi so ostali trdno na domači grudi in jo ohranili za novo rast v svobodni in zedinjeni domovini. Obiskovalci Prekmurskega tedna, ki jim je Prekmurje skrivnostna knjiga, zapečatena s sedmimi pečati, bodo brali na njenih odprtih straneh, da je ta zemlja lepa, da roke njenega pridnega ljudstva ne poznajo počitka in da je v njegovem srcu velika ljubezen do naše skupne domovine. Kakor je bilo skozi tisočletje pod tujo oblastjo zvest čuvar svojih domov, tako je ti*li zdaj veren stražar naših meja! . Naj bo Prekmurski teden velik in svetel praznik za Slovensko krajino in naj ji prinese čim več koristi v gospodarskem napredku in pro-cvitu 1 Slovaško notranje posojilo za gospodarsko obnovo države zelo naglo vpisujejo in je podpisani znesek do zdaj dosegel že 150 milijonov kron. Do konca meseca bodo vpisi narasli na 200 milijonov kron. nem nemiru je vstal Ivan Dimnik ter izjavil, da razpušča odbor društvenega odseka. Te izjave ni nihče vzel resno, pač pa so se nemiri še povečali ter so se otroci iz strahu, da ne bi prišlo do pretepa med učitelji, razbežali na vse strani. Policija ]e pa občni zbor razpustila. Lepa vzgojna orire-ditev... Gospa Rooseveltova piše ; o obisku angleške kraljeve dvojice 2ena predsed. Združenih držav Rooseveltova ni samo prva dama v državi, marveč tudi izborna časnikarka, ki redno vsak dan napiše članek za celo vrsto velikih ameriških listov. Tega dela ni opustila niti ob obisku angleške kraljeve dvojice in je seveda v svojih člankih pisala o njem. Kako — bodo bralci videli iz enega teh Člankov, ki ga prinašamo in ki zanimivo kaže, kako preprosto, človeško in brez ceremonij spremlja amerikan-ski človek dogodke, katere Evropa in njeno poročevalstvo oklepata v dolgočasno togost. »Redkokdaj se primeri, da bi junaki kakega uradnega obiska prišli na vrsto prej kakor pa je določeno v sporedu. Toda to se je zgodilo v ,Washingtonu. Šla sem ravno po veliki veži predsedniške palače s pismi v rokah, ko mi je načelnik služabnikov sporočil, da sta kralj in kraljica že zapustila Capitol. Predsednik se je ravno preoblačil, ko sem pokukala skozi vrata njegove sobe, da bi mu sporočila to novico. Predsednik je ves v skrbeh vzdihnil: >Ali hočeš sesti v avto, takoj bom prišel za tabo.« Vožnja do pristanišča je bila tako nagla, da nama je bilo težko pozdravljati množico, ker sva s predsednikom morala z eno roko držati klobuke, z drugo za popravljati uporne kodre, ki so silili izpod njih. Prišla sva ravno, da sva dobila vso vlado in druge povabljence na krovu >Potomaca«. Splezala sva še midva na krov in se pripravila, da sprejmeva goste. Kralj nama je pripovedoval, da se Je moral z avtomobilom voziti okrog več skupin hiš in da sta s policijskim poveljnikom poskusila vse, da bi se prihod malo zakasnil. Ko sta slišala ploskanje, sta vedela, da sva predsednik in jaz že šla mimo ter sta ge odpeljala za nami v pristanišče. Vožnja po reki navzdol je bila zelo prijetna. Po vseh krovih so postavili mizice in zdelo je, da vsakdo od povabljenih z velikim užitkom zajtrkuje. Komaj smo končali z jedjo, smo že zagledali Mount Vernon. Ko smo položili venec na Washingtonov grob, smo sli po hiši in po vrtu. Stari škotski vrtnar bi so bil skoraj onesvestil, ko je izročal njenemu veličanstvu šop rož in stisnil roko svojemu kralju... Potem smo imeli precej težav, da smo našli avtomobile... Ko smo se vrnili v Belo hišo, smo imeli samo pol ure počitka, potem pa smo pri- H redili čajanko na vrtu za omejeno Število pomembnih ameriških osebnosti. Ob 18 smo šli predsednik, kralj, moj sin Elliott, njegova žena Ruth in jaz plavat v bazen. Ob 19.45 sva z malo Diano Hoppkinsovo, hčerko tajnika v trgovinskem ministrstvu, čakali, da bi njuni veličanstvi prišli iz sobo. Pia"a je bila brez besedi, ko sta kralj In kraljica stopala v Hall. Priklonila se je vsakem od njiju In ko jo je kralj spraševal, je odgovarjala, ne da bi odmaknila oči s kraljice. Ko je bilo vse končano, sem jo vprašala: »Diana, ali se ti je z,iela taka, kakor kraljica iz pravljice?« Diana mi je takoj odgovorila: >Oh, da.« In to je bilo res, zakaj kraljica je bila ▼ resnici očarljiva s kronico in v obleki iz lila ... « Tako popisuje obisk angleškega kralja in kraljice žena predsednika Združenih Belgrad, 17. junija, m. Kongres jugoslovanskih mest, ki ga je včeraj ob navzočnosti kraljevega zastopnika, generala Dekaneve, predsednika vlade in notranjega ministra Cvetkoviča, gradbenega mir i-■tra dr. Kreka, ministrov Djuričiča, Rajakoviča in Bešliča začel belgrajski župan Ilič, bo nadaljeval svoje dela. Razpravljali bodo o vseh nujnih občin, vprašanjih ter bodo izdelali tudi resolucije za jutrišnji občni zbor Z vej; e jugoslovanskih mest. Dopoldne bo imelo sejo tudi predsedništvo Zveze mest, popoldne ie pa določen ogled raznih ustanov in osuševalnih del ter velesejmskih prostorov. Po jutrišnjem občnem zboru je določen izlet na Avalo in Oplenac. Sestanek komisije socialnih zdravstvenih »tro- hcnro>akor je začel ljubljanski župan dr. Adlešič • »rajiim poa&Muiin nagovorom, « katerem je go- voril o gospodareči krizi in krizi družine. Zaradi teh kriz so mestne občine iz dneva v dan dobivale nove naloge. Dr. Adlešič poudarja, da se delo naših mest na socialncm področju razvija v treh smereh: Skrb za otroke, skrb za brezposelne in skrb *a starce. Sredstva, ki jih naša mesta uporabljajo iz svojih preračunov v socialne namene, so sicer velika, toda v primeru z najmodernejšimi mesti še mnogo premajhna. Za socialne namene porabijo naša mesta komaj šest do dvanajst odstotkov Up0_ rabljivih sredstev, med tem, ko jih mesta na severu in na zahodu porabljajo do 30% in še več v čisto socialne namene. Na Masarykovih domovih v Pragi je zapisano: »Praga, mati vsem potrebnim«. Ljubljanski župan želi vsem udeležencem konference, da bi ta duh navdajal tudi vsa jugoslovanska mesta in njihovo socialno skrbstvo. Dramsko gledališče danes zaključi sezono: S. Bekeffy: ,(Neopravičena ura" Zadnje delo, ki ga je v letošnji sezoni pripravilo naše dramsko gledališče, je vesela igra »Neopravičena ura< — znana, prijetna stvarca madžarskega pisatelja S. Bekeffija. ("asu primerna, z dobrim humorjem začinjena, spretno uporabljena, izvirno in prefrigano zapletena in po svoji aktualnosti meščanom prav izpred nosa izmak-njena snov je po svoji prirodi taka, da polni gledališče prav do zadnjega kotička. Menimo, da bo stvar privlačila tudi še v jesenskih reprizah in ob ponovitvah ob letu osorej. Napak je piesodil tisti, ki je dejal, da jemlje dramski pisec vire za svoje delo iz širšega, od vsakdanjega življenja odmaknjenega področja, — vsakdanjost da objektivizirana ljudi odbija in odvrača, ker imajo z njo že itak preveč skrbi in pa opravka v življenju. To mnenje ne velja: ni v snovi razloga za dober ali slabši sprejem s strani občinstva, v slogu, v obdelavi tiči. Čez pezo se ljudje dvigajo z optimizmom, skrbi in revo zmagujejo z lahkotnostjo, ki težav ne jemlje čez mero resno, čeprav se tu pa tam zamisli. Bekef!y pozna svoje »pappenheimce« — ljudi, in po njihovih potrebah se je v »Neopravičeni uri« tudi ravnal: ni metal trnka na globoko, majhnih sitnosti se je lotil, majhne vsakdanje skrbi je prikazal, tiste malenkosti, ki jih družinski očetje in matere zmagujejo včasih s prečutimi urami v globoki noči in zaradi katerih se njihovi sinovi in hčere mar-sikako noč nemirno obračajo na ležiščih ter na-skrivoma tudi potočijo grenko solzo. Z neko vedro plemenitostjo, ki sama sebi ne čestita na veličini, je povedal staršem pridnih in mladostno objestnih otrok svoje, kakor bi pogladil obojim preskrbno nagubana čela: te vrste brige nikdar ne morejo in ne smejo biti tako tragične, da bi delale črto čez življenja in rušile vsako voljo za boj na poti k starosti in modrosti, ki itak to, kar smo nekdaj čuti!i_ za glavno in najpomembnejše, prepogosto pokažejo v skrčenih merilih in na moč zmanjšanih obsegih. Kako pisana je mavrica kombinacijskih možnosti! Koliko nepričakovanih dejstev seda po letih na našo pot, trezni preveč poetične načrte, usmerja življenjski potek, tega veže stalno, onega samo za hip izvabi na mejnjk zraven ceste h kratkemu počitku, drugemu spet naplete usoden dogodek, ki se ga ne bi bil nikdar nadejal in ki njegovemu življenju da definitivno smer! Krasna Bekeffyjeva lahkomiselnost ima ob gospe svetnikovi in šolarici, ki se boji čveka, ob učenem zdravniku in vznemirjenem možu, ob dobrih, čeprav nekoliko prašnih vzgojiteljih in ob po oblasti zakona v škodoželjnost zapeljanih šolnikih in vseh teh iz življenja vzetih likih svoj raison d’etre, saj med smehom pove za življenje dneva kopico majhnih, pa pomembnih naukov in resnic. »Neopravičena ura« je prav fletno delce, ki razvedri vse ljudi, nekatere pa tudi potolaži, saj jim da Bekeffy takole med vrsticami vedeti, da ni še vse, če sta sin ali hči v šoli odličnjaka. Mladost je živa kakor srebro, pravega obstanka nima, čela ne more kar naprej nabirati v gube, če je zdrava in če naj se znajde v velikem življenju; neučakanost je po neki plati prognoza, po drugi pa karakteristika, in to — kakor kažejo izkušnje — v bistvu prav pozitivna. Središče večera je vsako pot Ančka Levarjeva. Ta mlada igralka je svojo igro v pičlem času neverjetno razvila. Še nedavno je tudi v vlogah, ki ji ustrezajo, »pihala«, zdaj pa ustvarja vezane, tekoče in nahaja v navidez povsem preprostem celo vrsto drobnih, pa pomembnih in presenetljivo živih nians. V vlogi gimnazistke in gospe svetnikove je stoodstotni muheljček, kujavček in »frih-teljc v zadregi« — kakor si ga je bil zamislil Be-keffy. Zdi se mi, da si te vloge ni mogoče misliti v boljši izvedbi; filmska kreacija Haasove opazno ostaja za njeno. V figurah iz življenja, simpatično »oklevatorskih« in »špasnih« Vselej po svoje so nas razveselili Kralj, Lipah, Nablocka, Slavčeva, Drenovec, M. Danilova, Jerman, Cesar, Gabrijelčičeva, Rakarjeva, V. Juvanova, Sever, P. Juvanova in J. Boltarjeva. Nekaj prav izredno imenitnih postav smo srečali. Večer je tako fle-ten, igra tako živo neprisiljena, da človek skoraj pozabi, da je vse skupaj igra; meni, da se je osebno zapletel v njihovo resnično, ne odrsko življenje. Občinstvo odhaja zadovoljno, kakor bi bilo deležno prijetnega zdravila. Režiser Jože Šest je delo pripravil v ustrezajoče lahkotnem slogu. 62 milijonov din je šlo v 7 letih za Sokole Na Betnavi je bilo izkopano še eno okostje Na krsti je bilo napisano: „Nihče me ne bo več videl.. Maribor, 16. junija. Na protestantovskem grobišču iz prve dobe 17. stoletja v Betnavi pri Mariboru so te dni odkopali zopet bakreno krsto, v kateri je bilo okostje protestantovsike plemenitašinje Helene Herbersteinove iz nekdanje mogočne rodbine grofov Herbersteinov, katerih rod še dandanes živi. Njeno ime je bilo vrisano z grbom in rojstnimi podatki — iz katerih je razvidno, da je bila rojena Schiffer — v pozlačeni plošči, ki je bila pritrjena na pokrovu krste. Poleg imena pa je bil še napis — »Nihče me ne bo več videl«. Ta želja se nokojnici ni izpolnila — skoraj natanko po preteku 300 let — pokopana je bila 1637. leta, so delavci v gramoznici naleteli na njeno krsto ter jo izkopali. Krsto so prepeljali v muze}, kjer so najdbo konservirali. Kosti so bile že močno preperele, le lobanja je še zelo dobro ohranjena, tako da se je držijo še lasje, ki so spleteni v dolgo kito, ovito okrog glave. Na glavi ima av*bo z dvojnim svitkom in volneno čelnico, spodaj in zgoraj zaključeno s čipkami; avba je zelo podobna pokrivalu naše gorenjske narodne noše. Spodnja obleka je istotako iz volne, na vratu je zaključena z ovratnikom iz čipk, na prsih ima bogato vezen plastron, rokava pa se zaključujeta s čipkastimi manšetami. Vse čipke so iz volne, čudovito nežno in lepo delo, kakor se dandanes iz volne nikjer ne izdeluje. Preko tega oblačila je obleka iz tenčice, čez vse pa spet lepo vezen volneni plašč. _ Domače delo so nogavice iz volne ter čeveljčki iz svinjskega usnja, ki so zelo majhni, s koketno visoko peto. Na>kitja v krsti niso našli. Vsa obleka je še precej ohranjena, popolnoma je razviden kroj in okrasje ter jo bo mogoče na podlagi tega rekonstruirati iz novega blaga. Bronasta krsta je drugačna kakor krsta, ki so jo nedavno izkopali. Prva je bila podobna velikemu zaboju, ta pa ima obliko sedanjih krst. Na krsti je izkovan renesančni križ, v njej pa je še druga, precej dobro ohranjena krsta iz borovega lesa. Pokrov lesene krste je ves poslikan. V sredini je renesančni križ, okrog njega pa so upodobljeni rekviziti Kristusovega trpljenja, rožni venec in Marijin monogram. Zlasti slednje je zanimivo ter kaže, da v reformacijski dobi niso bile še docela jasne razlike med evangeličani in kopavali na protestantskem pokopališču v Betnavi še po letu 1629., dočim so doadaj mislili drugače. Obenem pa betnavske najdbe zelo dobro izpopolnjujejo naše znanje o plemstvu in meščanstvu. Javnost se zanima, kaj bo e temi najdbami. Okrasje in oblačila, ki so bila najdena v krstah, bodo ostala v muzeju. Zemski ostanki pokojnikov pa bodo spet pokopani in sicer na tukajšnjem protestantovskem pokopališču. Vlak raztrgal mater pred očmi treh otrok Belgrad, 17. junija, m. Iz Slavonskega Broda poročajo o hudi nesreči, ki se je pripetila včeraj na železniški postaji Slavonski Brod. Z jutranjim brzovlakom se je iz Mojstrane vračal na novo službeno mesto v šabac kapetan Miletič s svojo ženo Bosiljko in tremi otroci. Na postaji Slavonski Brod je ga. Miletičeva izstopila ter na peronu nakupila peciva za otroke. Tam se je zadržala nekoliko dlje, ter ni opazila, da se je med tem za-čal vlak že pomikati dalje in zapuščati postajo. V naglici je skočila na stopnišče vagona, da bi ujela vlak, zaradi precejšnje hitrosti vlaka, pa je omahnila ter padla pod kolesa. Kapitan Miletič in otroci so bili priče, kako je vlak raztrgal ženo in mater. Ljubljana, 17. junija. Na našo vest, da so Sokoli odpovedali jubilejni zlet, ki bi moral biti za Vidov dan v Ljubljani, samo zaradi ljubega denarja, je »Jutro« pred tremi dnevi nalilatiln nekaj praznih. Iz njegovega poročila zveni trditev, kako uboga m revna je sokolska organizacija in kako 6e drugim organizacijam, zlasti Fantovskim odsekom, grofovsko godi. Da ne bo zaradi tega kake zmote, prinašamo podatke, kakšni ogromni zneski so bili za Sokolstvo določeni iz rednega preračuna ministrstva za telesno vzgojo. Številke so od leta 1932, ko je bilo to ministrstvo ustanovljeno, naslednje: 1932-33 8,000.0000 din. Župni zlet v Prago, podpora 400.000 din. leto 1933-34, 8,000.000 din. 2upa Ljubljana za pokrajinski zlet 250.000 din. 1934-35 — 6,000.0000 din. Podpora za župi Zagreb in Sarajevo za zlet 500.000 din. 1935-36 _ 6,000.000 din. Podpora župi Zagreb in Sarajevo — 500.000 din. 1936-37 — 6,000.000 din. 1987-38 — 6,000.000 din. 1938-39 — 6,000.000 din. Podpora za zlet v Prago 500.000 din. Za letna odplačila 10 milijonskega posojila za rešitev zadolženih cokolskih domov 1,452.562 din. Letošnji preračun 1939-40 določa 6,000.000 din. Za odplačila posojila 1,066.200 din. Sokolstvo je dobilo, odkar imamo ministrstvo za telesno vzgojo (od leta 1932) iz preračuna nad 62,000.000 din. Pri teh težkih milijonih ni6o vštete podpore, ki jih morajo in so jih mcyale sokolstvu dajati občine, banovine in druge ustanove. Koliko je sokolstvo dobilo v letih 1929, ko je bilo podržavljeno, pa do 1933, ni znano Lahko pa viteška organizacija sam postreže s podatki. Pri vseh teh ogromnih denarjih iz državne in ljudske blagajne pa si sokolstvo ne more špogati jubilejnega zleta v Ljubljani... Zanimivo vprašanje bi bilo, kakšna je bila splošna korist, ki sta jih država in ljudstvo imela 6pričo teh podpor na primer od sokolstva v Sloveniji, čigar stališče in delo je popolnoma drugačno od sokolstva v ostali državi. Zveza fantovskih odsekov, ki ji »Jutro« očita ogromne podpore, je dobila od države: Lani za Mednarodni mladinski tabor 150.000 din, torej dvakrat do trikrat manj kakor sokolstvo za male župne zlete, letos pa je v proračunu za telesno vzgojo določeno 500.000 din podpore za organizacijo, ki vrh tega ni nikdar skrunila državnih in narodnih praznikov s političnimi demonstracijami... Ljubljana od včeraj do danes Čas je že bil, da je prenehalo deževali. Včeraj se je hvala Bogu vendar že enkrat zjasnilo. Zvečer so se sicer spet nabrali oblaki, ponoči pa jih je sever-pometač lepo pometel v kraj in spravil za obzorja. Jutro je prineslo gosto meglo, iz katere se je kmalu izmotalo sonce. Ker je precej hladno, se smemo nadejati, da bomo dobili lepo vreme vsaj za nekaj dni. Seveda ob letošnjih razmerah in neprestanih docela nenadnih spremembah ne smemo biti preveliki optimisti. Saj smo bili to pomlad že večkrat potegnjeni. Z avtomobilom so se prevrnili. Sredi ceste se je v hudem diru prevrnil nov avtomobil, v katerem so se vozili: Demšar, trgovec z Rakeka, Ivanka Perraozerjeva, žena strojevodje iz Cerknice ter njena hčerka. Avtomobil je pri tem izkupil hudo, potniki pa so k sreči odnesli le lažje poškodbe. Po stopnicah je padla kočar,jeva hčerka Alojzija Zgonc iz Ponikve. Potolkla se je po glavi. Gozdnega delavca Franceta Štalca, ki je usluž-ben pri Hajnriharju, je padajoča smreka potegnila za seboj. Štalc je pri tem dobil hude notranje poškodbe. Ranila se je Silva Kovačič, hči posestnika z Rakove jelše. V rano pa je morala zaiti prst ali kaj podobnega, ker je pokazala prve znake tetanusa. Na nogi se je poškodoval Pavle Retelj, sluga pri kranjskem trgovcu Francu Bezjaku. Prišepal je na reševalno postajo, reševalci pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Popoldne so bili reševalci klicani v ordinacijo dr. Podkoritnika v Grosuplje. Tja so ljudje prenesli delavca Jožeta Matjažiča z Velikega Mla-čevega. Matjažič je padel s kolesa ter se hudo poškodoval po glavi. Bil je v nezavesti. S kočevskim vlakom se je pripeljal v Ljubljano Anton Eppih, ki je padel s kolesa ter si zlomil nogo. Popoldne so se reševalci odpeljali na Stadion, kjer je delavcu Viliju Brocnarju padla stopnica na nogo ter mu jo poškodovala. Na Dunajski cesti je padel pomožni delavec v Jugoslovanski tiskarni Rudolf Prevec tako nesrečno, da se je hudo poškodoval po glavi. Pod tramvaj je prišla pred Škofijo nekoliko naglušna upokojena 64 letna delavka Katarina Golar. Dobila je poškodbe na glavi. Denar je ukradel iz trgovine. Predrzen tat je odnesel iz »Nove trgovine* na Dunajski cesti 1300 din gotovine. Domnevajo, da je tat izkoristil priliko, ko je bilo v trgovini več Sodbe pred mariborskim sodiščem Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bili danes dve razpravi, za kateri je med občinstvom vladalo veliko zanimanje. V prvi se je zagovarjal znani mariborski »podstrešni dihur« Jože Poš zaradi številnih vlomov na podstrešja, pri drugi pa so sodili Franca Prejaca iz Krčevine zaradi umora v noči od 10. na 11. april letošnjega leta v gozdu nad Ribniškim selom. Vlomilec Josip Poš je bilo obtožen zaradi 16 vlomov, pri katerih je oškodoval okoli 50 strank. Nekaj mesecev je s svojimi vlomi strahoval Mariborčane. Skraja, ko ga je policija prijela, je vse tajil in tudi pred sodiki je bil v začetku zakrknjen, potem pa se mu je srce omehčalo ter je priznal vse vlome. Obsojen je bil za vsak vlom . . „ poseboj, tako da se je vsega skupaj nabralo 65 katoliki. Tudi je ta najdba pokazala, da so po- mesecev ječe, kar pa so mu nato sodniki zaokro- žili na 3 leta strogega zapora. Bolj kompliciran je bil drugi primer. Franc Prejac se je zagovarjal, ker je iz maščevanja ubil vrtnarskega pomočnika Ferdinanda Mlinariča, a njegovega prijatelja Gašperja Goričana pa je hudo poškodoval. Takoj po odkritju so oblasti smatrale ta zločin za navaden uboj, toda pri raztele-senju pokojnega Mlinariča se je dognalo, da ga je morilec najprej z udarcem ročice na glavo samo omamil, potem pa ga je nezavestnega še zadavil. Tudi z Goričanom je nameraval storiti isto, ta pa se je pritajil ter se je delal mrtveca. Zločinec ga je pustil, le denar mu je vzel iz žepa. Skupaj^ je dobil 2.50 din. Prejac je bil zaradi tega obtožen umora ter se je zagovarjal pred senatom petorice. Obsojen je bil na 14 let in en mesec robije ter na trajno izgubo častnih pravic. strank ter je ročno izmaknil iz le priprtega predala omenjeno vsoto. Trgovina sama je bila sicer ves čas pod nadzorstvom. Filmi »Donski kozaki« (Kino Matica). Marcel d’Her-bier je spet pripravil imenitno delo v svojem znanem slogu, ki ga odlikuje velik smisel za heroično podčrtavanje dramatičnih viškov v dejanju in za nekakšno patetično akcentiranje čustvenih poant: občudovanja je vredna sposobnost tega mojstra, ki nas primora, da v dejanjih, odločitvah in v bojih njegovih junakov gledamo vse drugačno, vse pomembnejšo veličino, kakor v istih rečeh pri junakih, katere pošilja na sceno preneki drugi režiser. Zgodba dveh ljubezni, boj za čast, možatost, doslednost, ljubosumje, zvesto zaupanje, — vse to je zavito v nekakšno dražečo, odmaknjeno nostaligčnost — slike tega filma so podobe iz sveta, ki se je bil podrl in je še v razvalinah bleščeč. Glavni vlogi sta poverjeni izredno nadarjenemu ruskemu emigrantu knezu Trubeckemu, in znamenitemu Charlesu Vanelu. Odlični partnerji Jean Galland, Vera Korene in Lisette Lanvin predstavljajo igralsko skupino, ki je sposobna zahtevam manuskripta odgovoriti s suvereno umetniško samostojnostjo in živostjo. Le francoski igralci znajo likom vdahniti življensko pezo, tehtnost in psihološko dognanost, zato so njihove kreacije do kraja prepričljive. Spotakniti pa se moramo ob naslov. »La brigade sauvage« so zagrebški »učenjaki« prestavili 7. »Donskimi kozaki«; — naši pa brž za njimi! — Še dalj pa je šel kino »Sloga«, ki nam je te dni zaupal »Povprijivo noredho«!!! Grom in strela, čemu pa hvala Rogu še imamo slovenščino! To pa res že presega vse meje* Težka prometna nesreča v Medlogu pri Celju Celje, 17. junija. Golavšek Jože, posestnik iz Sešce pri Sv. Pavlu pri Preboldu 6e je vračal snoči z vozom iz Celja, kamor je peljal svojega sina v bolnišnico. Poleg njega je bil na vozu Kuder Franc, tudi posestnik iz Sešc. Na železniškem prelazu v Medlogu sta zavozila na tračnice v prh v v trenutku, ko je pripeljal iz Celja večerni savinjski vlak. Moža nista slišala prihajajočega vlaka. lokomotiva je s takšno silo butnila v voz, da je odtrgala zadnji del, na katerem je sedel Golavšek. Vlak je nekaj časa potiskal ta del voza pred seboj dalje, dokler se ni ustavil. Prvi del voza, na katerem je sedel Kuder, pa je ostal na mestu Konju je odtrgalo zadnjo nogo. Kuder pa je dobil precejšnje poškodbe. Na kraj nesreče so 6e v kratkem pripeljali celjski reševalci, ki so oba ponesrečenca brž pre-peljali v celjsko bolnišnico. Njuno stanje je precej resno. Wolfova ulica bo od ponedeljka 19. t. m. dalje *a ves vozni promet zaradi tlakovanja »aprta. 500 kg premoga bo imel srečolov Rdečega križa in mnogo drugih lepih dobitkov. Pridite v nedeljo, 18. t. m. na grad in poskusite srečo. Herwey Alleni 190 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Podnevi sta jezdila drug ob drugem in sta s svojih obrazov brala obljube za bodočnost. Zemlja se je počasi dvigala do izsušenih ravni, kjer sta od časa do časa naletela na preperelo bivolsko ali kravjo glavo, ki ju je opozarjala, da so bili tod lovski pohodi Indijancev na konjih. Ponoči sta pustila goreti ogenj in sta postavila straže. Nato sta v daljavi lik pod zvezdo severnico na obzorju zagledala neko vzpetino. Počasi sta prihajala bliže. Sprva je bil samo svetel stožec na robu obzorja; nato pa se je počasi dvigal v nebo. Vrh gore je zakrival oblak, ki se je ponoči zgostil, zjutraj pa je izginil kakor dež. Se čisto od daleč sta lahko videla, kako se dež odteka skozi gozdove in |x> travnatih pobočjih. Gora se je zdela kakor z zelenimi lasmi porasla glava velikana, okrog kalere je puščava napravila obroč iz žarečih kaktej in rdečih skal. Tok reke, ki je tekel po koritu kakor neprestane potne srage po obrazu, je padal strmo v neko zaseko in se je izgubljal v puščavi. Gora se je imenovala El Tornadore po levihtah, ki ao se spomladi zbirale okoli nje. Štiri dni potem, ko sta goro zagledala prvič, sla prispela do iveločih travnikov ob vznožju prepada, kjer je reka Dorila svoj iinrtni boj z hlastajočo sušo v puščavi. Ovce in goveja živina so ieljno hlastnili po sladki in sveži travi. Ponoči sta preko gozdov ie lahko slišala zvonce pasočih se čred na drugi strani. Zjutraj so te prerinili skozi ozko zaseko med gozdovi in preko zelenih trat »roti vrgu gore. fte dan poti ju je ločil od vasice La Luz na ravni. Proti poldne ita jima prišla nasproti duhovnik in predsednik občine in ju popravila. Z začudenjem sta poslušala, da sta gospodar in gospodarica zemlje prišla zato, da bosta živela med njimi. Proti večeru sta prišla do široke travnate kotanje, ki je bila na favni tik pod igiičnstim gozdom. Na eni strani kotanje so se na ili so iz kraja, ki se je imenoval »gora križa« in ki je ležal na zapadu onkraj puščavo. »Govorijo, da od časa do časa križajo koga izmed sebe,« je pripovedoval rray Podro. »To so pravi zlodeji za deželo; preproste judi zavajajo v izkušnjavo. Itad bi imel lepo sliko Matere božje, ki bi nas v naši kapelici varovala.« Antonio je vstal in vzel svojo Marijo i* kožno vrečice, kjer je počivala že toliko časa. »Vzemite jo,« je rekel, »dovolj daleč sem jo nosil s seboj okoli; jaz jo ne morem več izgubiti.« In tako so prenesli malo Marijo z velikimi slovesnostmi v vaško cerkvico, kjer je našla svoj mir v vdolbini nad oltarjem. Vaščani so ji podarili novo oblačilo. si 80 ,očil 0(1 nle?< Je rekl* Pol(fes> ki jo vedela, kaj jo ta Marija pomenila v Antonijevem življenju. »Nisem so ločim od nje,« jo vzkliknil Antonio, »njena podob« ostane v moji duši vedno.« Nežno jo je objel Fray Pedro seveda ni bi! čisto zadovoljen Kmetje so vztrajal! pri tem, da mora bili Manja postavljena na nekem določenem kamnu. >Svct je,< so pojasnjevali, voč pa ni«o hoteli povedati 'SIREIITO R" JUT.R A Malenkosti... rjuhi'!ana, 29. III. 34. Dragi gospodine kolego l Jedva sam došao u LJublJanu vec sam upao u čitavu uzbunu zbog rada u SrboviJanskira rudnicima. Ovdašnjl " Slovenec" naime danas Je objavio vest pod naslovom " Železnice otkazale primarije ugljena". U toj vesti kaže, kako sada nastupa katastrofa za radnike 1 kako se ljudi sad gone u očaj. Prilažem 7am dotlčni eksemplar" Slovenca" 1 savetujem, ia statulrate eksmpel. Vest " Slovenca J Je tipičan primer , koji spada pod eakon o zaštltl države. Ja bih odman zvao gospodlna Ucoviča t tražlo Istragu. liedjutlm saletavaju me telefonskim molbama iz Irbov-lja 1 Zagorja Jeli istlna, 4a se namerava obustavltl llferaclje sa 1» aprilom, odnosno iste snizltl. Nema sumnje, da Je vest "Slovenca " izazvala Jednu duboku uzbudjenje medju radništvbm u revirima. Ja sam dao u revire saopštltl Vašu tzjav-u datu ml na telefonu 27. o. m. pre podne kad su bili kod mene delegati trbov Ijanskog radnlštva 1 Ljubljanske radnlčke komore, da de za april biti dat- kao provizorij dosadašnji mesečni kontingent 1 objavljam demanti " Slovenčevih" zlonamernih vesti a sutrašnjom “ Jutru" sa napomenom. da pregovori za definitivne kontingente zbog Izveš-ilh nesoglaslca medju državnim železnicama t rudnicima a pogledu cena Još nisu dovršeni. Ja mislim, da sam dobro uradlo pa bilo bi uputno, ia se vest Slovenca " i uficljelno demantira Jer se za pitanje trbovljariskog radnlštva lnteresuje kod nas ceo svet. Prijateljsko Vas pozdravlja Prinašamo faksimile pisma, s katerim je tedanji in sedanji direktor »Jutra«, nekdanji minister in sedanji senator dr. Albert Kramer denunciral »Slovenca« v Belgradu, ker se je zavzemal za stradajoče Trbovlje. Pismo je bilo pisano tedanjemu prometnemu ministru. »Gospodin Ucovič« je bil tedanji državni tožilec pri sodišču za zaščito države. »Zlonamerne vesti«, o katerih govori dr. Kramer v drugem delu pisma, naj bi denuncijacijo podprle. Tedaj naše časopisje ni smelo prina-iati niti »dobronamernih« vesti, kaj šele. da bi bile ušle cenzuri kake neresnične ali »zlonamerne«, saj se je zgodilo, da je cenzura plenila »Slovencu« celo članke o pokojnem kralju O-iboditeliu... — Toliko v odgovor »Jutru«, ki pravi, da si gornjega očitka dr. Kramerju ne upamo ponoviti. Koristno delo v jeseniškem obe. odboru Zadnja občinska seja, ki se je vršila 14. t. m. je zopet pokazala delo obč. uprave za zboljšanje občekoristnih naprav. Na dnevnem redu seje co ee obravnavale zelo važne pereče zadeve. Vodovod na Muravi,-ki. je bil, dosedaj. razdeljen na dva dela, se bo sedaj zvezal, tako da bo voda krožila in ne zastajala v ceveh. Težaška dela bodo izvršili brezposelni domači delavci in bodo s tem zopet imeli delo in zaslužek. Za gradnjo Delavskega doma je občini odobrila Borza dela polmilijonsko posojilo s 4 odstotnim obrestovanjem. Ker se pa stremi za tem, da se delavcem oskrbi v tem Domu cenejša preskrba je uprava predlagala obč. odboru, da se zaprosi Borzo dela v Belgradu za znižanje obrestne mere vsaj na 2 odstotka. Tudi za cigansko barako se je oddalo delo najnižjemu ponudniku, ter bo ista v kratkem času dovršena. S tem bo ta ciganska nadloga spravljena pod streho na en določen kraj. Cigani bodo morali vse vozove, konje in druge ropotije prodati in se naseliti v tej novi baraki. Sedaj so taborili po Hrušici, Plavžu, pri Sv. Križu, kar zlasti tujskemu prometu gotovo ne koristi. Zahtevalo se bo od njih več reda, zlasti moške pa pritegnilo k občinskim javnim delom. V poštev pridejo le cigani, ki so postali ob ljudskem štetju jeseniški občani. Zgradba carinskega skladišča je že stara zadeva. Tozadevno sta se vršili dve anketi, o re- zultatih teh dveh anket je poročal preds, gradbenega odbora g. A. Čufer ml. Njegovo poročilo je bilo zanimivo zlasti zaradi tega, ker v teh vprašanjih odločilno sodeluje železniška uprava. Železniški: osebni, poštni in tovorni promet je tako narastel na obmejni postaji Jesenice, da je treba resno misliti na razširitev kolodvora. Iz tega razloga je potrebno, da se carinsko skladišče prenese na južno 6tran kolodvora med nekdanjo hišo Šmajdka in pekavim gospodarskim poslopjem, Obenem z zgradbo tega skladišča se bo uredila tudi Kralja Petra cesta, katera bo izpe-hana od bivše Treonove trgovine v ravni črti za Černetovo, Najnjanovo hišo do podvoza, kateri se bo zgradit namesto obstoječega nadvoza, naravnost proti stopnicam, ki vodijo v cerkev. To bo veliko delo in bo občina svoj del krila iz posebnega tla-. .e*f s,^a(^a' da pri tem ne bo obremenjen občinski davkoplačevalec. Ko bo dovršeno to delo, bo velik del jeseniškega regulacijskega načrta izvršen. Po tajni seji so se obravnavale prošnje občanov, ki so se po večini ugodno rešile. Odpisali so se zlasti stari zaostanki na vodarini, kateri se niso mogli iztirjati iz različnih vzrokov. Še mnogo uresničenja in uspeha pri občinskem gospodarstvu želimo sedanji občinski v korist v«eh občanov. Od tu in tam V splitskih ladjedelnicah je bilo preteklo leto zaposlenih približno 1200 delavcev, ker pa je število naročil padlo, je moralo biti reduciranih okrog 700 delavcev, tako da je danes tam zaposlenih samo še 500 delavcev. Ker pa medtem ladjedelnice niso dobile novih naročil, je nastopila nadaljnja nevarnost, da 6e bo števila reduciranih še povečalo. Za prvo potrebo je uprava ladjedelnic po zahtevi delavcev, ki niso hoteli novih redukcij, uvedle delo na izmene, tako da zdaj delavci delajo po petnajst dni v mesecu. Ladjedelnice dandanašnji ne izkoriščajo več niti četrtine svoje kapacitete. Delavska zbornica v Splitu je zdaj preučila vzroke za nazadovanje dela v ladjedelnicah ter je ugotovila, da ie glavni vzrok v tem, ker so bila leta 1936. in 1937. za državne potrebe in za potrebe naših parobrodnih društev izstavljena razna naročila plovskih objektov, čeprav bi bili ti objekti lahko zgrajeni v domačih ladjedelnicah. Zato je Delavska zbornica naslovila na predsednika vlade, na vojnega, prometnega in finančnega ministra, na ministra za socialno politiko in na ministra brez listnice, Maštroviča, vlogo, v kateri j>rosi, naj bi država zaradi posebnih socialnih in gospodarskih ozirov tega kraja omogočilo domačim ladjedelnicam spet redno delo s tem. da bi država vsa svoja naročila za izgradnjo plovnih objektov v bodoče dajala domačim ladjedelnicam, prav tako pa naj bi tudi naložila subvencioniranim parobrod-nim društvom, naj tudi ona svoja naročila izstavljajo domačim ladjedelnicam ter na ta način podpirajo domače delavstvo in domače gospodarstvo. Tako poročajo hrvaški časopisi. Promet domačih in tujih turistov na Jadranu je letos prav dober. Med drugim je zadnje dni na Sušak prispela velika skupina Nemcev v avtobusih; ponajveč so bili ti turisti iz Niirnberga, Miinchena itd. Prispela pa je na Sušak tudi precejšnja skupina iz Celja; 6 to skupino je dopotoval tudi podpredsednik Narodne skupščine, g. Alojzij Mihelčič. Med tujimi turisti, ki so prišli te dni na Sušak, je tudi vrhovni komisar dunajske mestne občine, Albert Johann. Popravljena je bila stara krivica. Sarajevska ženska učiteljska šola v zavodu 6V. Jožefa je dejansko najstarejša učiteljska šola v vsej Bosni in Hercegovini. Te dni je dobila od ministrstva prosvete dovoljenje, da v začetku prihodnjega šolskega leta lahko sprejme v prvi razred 30 učenk in to ne samo tiste kandidatinje, ki nameravajo postati redovnice, ampak tudi zunanje dijakinje. S to odločitvijo so v neki meri popravljene krivice, s katerimi so prejšnji režimi obsipali sistematično ta stari, ugledni šolski zavod, ki je v preteklih šestdesetih letih narodu dal več kakor tisoč pridnih in sposobnih učiteljic. Tri železniške nesreče v Bosni. Na področju sarajevske železniške direkcije je prišlo do treh železniških nesreč, od katerih je bila ena lažja, dve pa težji. Lažja nesreča se je primerila na železniški postaji Vrhovi pri Derventi, kjer je skočil s tira vagon, pa je bil zalo promet ustavljen za cele tri ure. Do druge nesreče pa je prišlo med postajama Uinac in Babino 6elo na progi med Do-njim Vakufom ter Jajcem. S tračnic sta zdrvela lokomotiva in poštni voz potniškega vlaka; pri tej priliki je bil težje ranjen kurjač Mensildžič. Preden so spet vzpostavili promet, 6o morali delati vso noč in še vse dopoldne. Najtežja pa je bila »••reč«, ki se je pripetila na odprti progi pri postaji Dabrovini blizu Breze. Mešani vlak, ki prihaja iz Vareša, je povoz^ trinajstletnega dečka Sekulo Markoviča Čakala. "VeČka je tftlfofhotiva skoraj raztrgala ter je na mestu izdihnil. Po vseh znakih 6e zdi, da se je bil fantič povzel na platformo službenega voza, na tem me6tu pa je hotel spet skočiti s platforme, pa je pri tem po nesrečnem naključju prišel pod vlak. Dva nov® moderna hotela 6ta vzrasla na ul-einjski obali. Pri gradnji velikega hotela »KO-Op«, ki ga je zgradila v Ulcinju Zveza zadrug državnih uslužbencev, so bila te dni končana vsa dela. Hotel ima 130 postelj, vsaka soba ima svoj balkon z lepim razgledom na morje. V neposredni bližini pa je bil dograjen še drug lep hotel, ki ga je dala postaviti banska uprava na Cetinju, da bi na ta način pospešila razvoj turizma na našem južnem Primorju. Stara obala v Ulcinju, ki je bila za sedanje razmere povsem neprikladna, bo razširjena za pet metrov, namesto stare, lesene ograje pa bodo zdaj postavili lepo novo iz belega kamna. Težka nesreča gluhe uboge. Tovomi avtomobil avtobusnega podjetja Beneš iz Maribora je peljal mimo pokopališča v Koprivnici. Avto je šofiral Dušan Senčar. Mestna uboga, petinšestdeset-letna gluha starka Marija Hanželič ni slišala signala, pa jo je avtomobil podrl ter ji zlomil obe nogi pod kolenom. Zelo težko poškodovano starko «o prepeljali v koprivniško bolnišnico. Zato, ker so bile češnje kisle, sta posekala vsa drevesa. Devetnajstletni Vladimir Jakuš in dvajsetletni Nikola Jakšič, oba iz Karlovca, sta se ponoči pritihotapila na vrt zdravnika Josipa Weissa in trgovca Antona Knekiča. Tam sta se dobro nazobala češenj. Ker pa so bile češnje kisle, sta, ko sta odhajala, sklenila, da se bosta maščevala nad lastnikoma kislih češenj. Šla sta in posekala obema vsa češnjeva drevesa. Ko »t* zaslužil« nekaj denarja s tihotapljenjem saharina, sta sedla za okroglo mizo ter se dodobra nabrala žganja in vina Nikola Bučan in Ilija Vojnovič iz Črnega potoka pri Topuskem. Dolgo sta sedela, naposled pa sta se le odpravila domov. Med Potjo pa sta se nenadoma začela prepirati zaradi saharina. Ilija je pri tej priliki na lepem izvlekel nož ter ga zabodel Nikoli v prsa. Nikola je bežal, lina p« j« tekel za njim, ga dohitel ter mu z nožem razparal trebuh. Zverinskega ubijalca so zgrabili, zdaj pa pravi, da ee ne more ničesar spomniti. Pomagal je gaaftl požar, ki je zadel bratovo hišo, pa ga je pri tem dohitela smrt. V mestecu jrirmiei je nenadoma nastal požar, ki 6e je lotil . • Save Karpariča. Brat Save Karpariča, uglcd-n‘ trg0veo Jovo Karparič. je takoj prihitel na poet0! .ter i® gasil z vso vnemo in prizadevnostjo. Stal )e na visoki lestvi, pa mu je nenadoma spodrsnila noga. Padel je globoko na kamnitni ploč-? i »r °k'e**l na mestu mrtev. Čim sc je zgodila ta težka nesreča, se je okrog mrtvega Jova zbrala vsa množica gaeilccv, tako da je Savo Karparič hkratu prišel ob brata in ob hišo. Proslavil je petnajstletnico svojega osla. Cigan Marko Mihajlovlč, ki dninari 6 svojim oslom okrog po vasčh blizu Valjeva, je proslavil nenavaden jubilej. Ze petnajst tet Markov voz vleče osel, osel mu služi vsakdanji kruh in redi družino. Da bi se oddolžil temu svojemu dobrotniku, je Marko sklenil, da bo proslavil petnajstletnico težkega dela, ki ga opravlja njegov tovariš osel, in sc mu na la način oddolžil s počastitvijo. Toda med to proslavo je osel ves čas kihal, rigal, hropel in hrecal, ker je ie močno v letih. Kolesje vlaka mu je vzelo mlado življenje lesenice, 16. junija. Dijaki in drugi mladi fantje, ki 6e vsak dan vozijo po vlaku, večkrat pozabijo, da je v zvezi z vstopanjem v že vozeči vlak ali 6 prezgodnjim izstopanjem iz vlaka smrtna nevarnost. Zaradi take neprevidnosti se je včeraj zvečer smrtno ponesrečil pod kolesjem vlaka 16 letni vajenec Fr. Zupan, sin upokojenega železničarja v Logu pri Kranjski gori. Franc Zupan se je vsak dan zjutraj vozil na Jesenice, kjer se je pri g. Teršanu učil ključavničarstva. Domov se je največkrat vračal z vlakom, ki odhaja z Jesenic ob 18.18. Včeraj se je v delavnici nekaj več zamudil, morda je menil, da bo imel vlak zamudo. Vlak pa jo odhajal to pot z Jesenic pravočasno. Fant je prišel po progi vlaku nasproti. Nič 6e ni zmenil, da je vlak že skoraj v polnem teku, mislil je le to, da se mora s tem vlakom peljati domov. Pognal se je na sprednje stopnice zadnjega vagona vlaka. Zaradi brzine vlaka in ker jo imel fant v rokah aktovko, je zgrešil ročaj in omahnil pod kolesjo vlaka. Ker je bil vlak proti Kranjski gori natrpan, so bila skoraj vsa okna odprta in ljudje so takoj zapazili nesrečo. V vlaku je nastalo veliko razburjenje in vse je hitelo k ponesrečencu, ko je strojevodja ustavil vlak. Pogled na nezavestnega fanta je bil grozen, obe nogi sta bili popolnoma zmečkani, iz rok in nog mu je lila kri, videla se je tudi huda poškodba na glavi. Na kraj nesreče sta takoj prišla duhovnik in zdravnik. Zdravnik dr. Kancar je ugotovil, da za ubogega fanta ni več človeške pomoči, nakar je ponesrečenca mazilil duhovnik s sv. poslednjim oljem. Nezavestnega, s smrtjo se borečega fanta so okrog 7 zvečer naložili na rešilni avtomobil in ga odpeljali domov, vendar je hrnncek že med potjo podlegel strašnim poškodbam. Vsem našim ljudem, ki potujajo ▼ Benetke, priporočamo »Hotel Dardanelli« na Lidu, kjer )odo našli vso naklonjenost in odlično postrežbo. Cene so zmerne Priprave za celjsko razstavo Celje, 16. junija. V dneh od 29. julija do 6. avgusta bo priredila Celjska razstava r. z. z a z. v Celju veliko razstavo, na kateri bodo pokazali obrtniki, trgovci in industrije! svoje blago. V Celju smo imeli obrtno razstavo 1. 1922., 1935. in 1937. Vse te razstave so bile za Celje važnega gospodarskega POimcna, kajti pokazale so svetu, kako bogato je razvito v našem slovenskem Celju slovensko obrtništvo in trgovina. Te razstave, ki so privabile v Celje številne inozemce, 6o bile vsakokrat lepše in bogatejše ter so mnoge presenetile, kajti prikazale so sposobnosti in podjetnost našega slovenskega malega obrtnika in trgovca v svetli luči. Zadnjo razstavo v Celju 1. 1937. je obiskalo nad 30.000 ljudi. Tudi za letošnjo razstavo, za katero je že dovoljena polovična voznina na železnicah, vlada veliko zanimanje. Posebno številno so se odzvali trgovci, tako da bodo na letošnji razstavi še posebno močno zastopani. Pri razstavi bo sodelovalo tudi društvo Rejec malih živali, posebno zanimiva Pa bo razstava celjskih In filatelistov iz drugih krajev. Umetniški klub Slovenski Uk Iz Ljubljane bo ob tej priliki razstavil v Celju v dvorani Mestne hranilnice umetnine 6vojih članov, kar bo gotovo privabilo mnogo ljubiteljev likovne umetnosti, saj nam za to jamči ime akademskega slikarja Franceta Kralja. Vsi drugi bodo razstavili v mestni osnovni šoli kat pred dvema letoma. Zadruga bo izdajala poseben list, ki bo tiskan v Mohorjevi tiskarni. List, glasilo Celjske razstave, bo imel na prvi strani krasen kliše, delo D. Klinca; kolo — simbol obrtništva, jezdec na kcmju — simbol obrtniškega napredka; v sredini je trikot e tremi celjskimi zvezdami, v ozadju pa celjski grad. V listu bodo članki magistralnega direktorja g. Ivana Šubica o pomenu Celja kot turističnega kraja, članek prof. S. Brodarja o stari kameni dobi v celjskem mestnem muzeju in Ivana Voduška o razstavi v službi razstavljalcev in o nomenu reklame v gospodarskem življenju Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer sko stanje Tempe-ratura v C* čč C Veter Pada- vine • « i 1 e « E 2 « ss !<* (smer, in kost J m/m vrsta Ljubljana 759-C 20-7 118 93 ■li- lo 0 5-6 dež Mariboi 758-9 21-6 100 70 5 NW, — — Zagreb 759-7 210 13-i 7L 8 NE, 5 TO dež Belgrad 758-9 22-0 140 90 8 N, — — Sarajevo 759-3 19*0 7-t 8J 6 0 03 dež Vis 758-9 17-0 11-0 90 10 E, 13-0 dež Split 759-2 21-0 130 90 10 w, 12-0 dež Kumboi 758-3 20 \ 150 90 1 E, 15-6 dež Rab 759-5 2.-0 120 80 8 NNE, 3-0 dež DuHpoviiih 758-2 2^0 140 90 10 SE, :6"0 dež Vremenska napoved; Deloma oblačno, spremenljivo vreme, temperatura nespremenjena. Možnost krajevnih neviht. Koledar Danes, sobota, 17. junija: Srce Marijino Nedelja, 18. junija: Marko. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. 60-lctnico zglednega krščanskega in požrtvo-vanja polnega družinskega življenja praznuje danes gospa Ivana Bunc, soproga upokojenega železničarja v Novem mestu. Jubilantka izhaja iz prav ugledne in narodno zavedne sloveuske krašlte družine Fakinovih, ki je dala več učiteljev; njen brat je ravnatelj na meščanski šoli v Ljubljani. Tri desetletja in pol je preživela ob svojem možu, vsa posvečena samo družini in vzgoji svojih otrok. Njen sin je profesor v Mariboru. Vzorni mamici in čitateljici našega lista kličemo: še mnogo let! Navodila udeležencem izleta v Belo Krajino. Posebni vlak na festival v Črnomelj, ki ga organizira Putnik, bo peljal iz Ljubljane jutri ob 5 zjutraj. Železniška direkcija je dovolila, da jutri vozi do Črnomlja izjemoma tudi vlak štev. 92-13, ki odhaja ob 8.05 in ki sicer vozi samo do Novega mesta. Z legitimacijami, ki se dobe pri Putniku, velja četrtinska vožnja tudi za ta vlak. Danes je zadnji dan za priglašenje. Priglase sprejema Putnikova pisarna tudi med opoldanskim oddihom vse do 18. Otroške košare. Akcija za otroške košare, ki jo je izvedla v letošnjih dečjih dnevih Jugoslovanska Unija za varstvo otrok v Ljubljani je lepo U6pela, kar pričajo dosedaj podani denarni prispevki. Vsem onim, ki so darovali v fond za otroške košare, ee Unija za zaščito dece najiskreneje zahvaljuje. Vse one pa, ki še niso poslali nabiralnih pol, odn. obračuna, pa najvljudneje prosi, da store to čim prej. šentpetersko prosvetno društvo. Odbor sporoča članstvu, ki ee namerava udeležiti zleta na Kurešček, da se zberemo v nedeljo 18. do 8 zjutraj pred cerkvijo, odkoder se odpeljamo z avtobusom, seveda le če bo že v soboto popoldne kazalo lepo. * Rezervni in upokojeni častniki ter vojaški uraoniki, ki stalno prebivajo v Ljubljani, se pozivajo, da v svrho odrejene kontrole bivališč nemudoma V6aj pa do 24. t. m. javijo z dopisnico mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, sledeče podatke: priimek (očetovo ime) in ime, vojaški čin, rojstno leto, poklic, stanovanje in morebitno telefonsko številko. Prepovedano kopanje. Mestni fizikat že nekaj let opozarja na nevarnost kopanja v Ljubljanici, Gruberjevem kanalu, Malem grabnu in Gradaščici, kjer je voda izpostavljena okuženju po odpadkih in kanalski vsebini, prav tako pa tudi tam, kjer kopalci delajo škodo na obrežnih napravah, naposled pa tudi tam, kjer je kopanje nevarno zaradi deroče vode in strmih, nepristopnih bregov. Da kopalce opozori na prepoved in na nevarnost, je mestno poglavarstvo namestilo svarilne table na naslednjih krajih: na Špici, ob spomeniku pri Karlovškem mostu, na Prulah pri Franzlu, pri prul-skem mostu, na Opekarski cesti pri mostu čez Mali graben ob gostilni pri Koecu, ob Malem grabnu nasproti kolonije Sibirija, ob Dobriiovi ulici pri mostu čez Gradaščico, v Koleziji ob Mencingerjevi ulici in na drugi strani Gradaščice ob Gun-duličevi ulici. Policija bo strogo nadzorovala te in tudi druge prostore, kjer je kopanje prepovedano zaradi nevarnosti in kjer kopalci delajo škodo. Policijski organi bodo napravili red fn grešniki bodo tudi strogo kaznovani. Posebno pa opozarjamo tudi 6tarše, naj mladini ne dovoljujejo kopanja v Udmatu in Mostah, kjer je Ljubljanica polna nesnage iz mestnih kanalov. Enako je na tej strani Ljubljane tudi z vodo v Gruberjevem kanalu, ki je poleg tega po vsej svoji dolžini za kopanje tudi skrajno nevaren zaradi strmih brego in deroče vode. Kdor se zanima za igranje na orglah, ga opozarjamo na nocojšnjo produkcijo gojencev držav, konservatorija. Vršila se bo v Hubadovi dvorani ob četrt na 7 zvečer. Obenem opozarjamo na naslednje zadnje produkcije v letošnjem letu in sicer 20., 22. in 26. t. m. ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvoraii in na komorno produkcijo 21. t. m. ob četrt na 7 v mali filharmonični dvorani. Prihodnji koncert pevskega zbora naše Glasbene Matice bo naslednjo nedeljo, dne 25. t. m. v St. Vidu nad Ljubljano. Nastopil bo celotni zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča in zapel vrsto naših najlepših mešanih zborov, pa tudi narodnih pesmi. Začetek bo ob 20. Šentvid-čane in okoličane, pa tudi ljubljanske izletnike opozarjamo na ta koncert. Predprodaja vstopnic v trafiki pri Kaufmanu. Koncert bo v veliki dvorani Prosvetnega doma. Državna šolska poliklinika v Ljubljani sporoča, da je rok za vlaganje prošenj za »prejem v Šolsko kuhinjo Nj. Vel. kraljice Marije v šolskem letu 1939-40 do 31. julija 1939. Prošnje morajo biti »pisane na obrazcu, ki se dobi na Državni šolski polikliniki v Ljubljani, Aškerčeva cesta, proti plačilu 1 din. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 30. Sobota, 17.: Neopravičena ura. Red Četrtek (Sklep dramske sezone.) Nedelja, zaprto. Potopljeni svet. (Gosfovanie drame v Tržiču.) Opara: Začatak eb 20. Opera — Začetek ob 20. . . ,17-5 Pl<*ni več" opernega baleta in Lidije Wisiakove. Red A. Nedelja, 18.: Vse za šalo. Opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Edini civilist, ki se je rešil iz potopljene podmornice pripoveduj kako so potekale zadnfe minute v /Tetidi' Nesreča angleške podmornice »Thetisc, ki je še vedno niso dvignili in je najbrž tudi ne bodo, če bodo angleške oblasti upoštevale želje svojcev potopljenih mornarjev, je še vedno predmet, okoli katerega se suče te dni žalostno zanimanje sveta. Štirje ljudje so ušli iz hladnega groba, živi in zdravi, eden od njih — edini civilist Francis Shaw — pripoveduje o strašnih urah v mrzlem grobu naslednje podrobnosti: Dramatične, razburljive in žalostne sekunde »Preživel 6em najbolj dramatične sekunde, ki jih je kdaj kak človek živel. Razburljive sekunde, ker sem bil tik pred najstrašnejšo smrtjo — in sem ee rešil. Žalostne sekunde, ker ne bom nikdar mogel pozabiti izgubljenih tovarišev. Pravim sekunde. Zakaj po sekundah eem štel čas več kakor ena in dvajset ur. Ko smo v najlepšem vremenu odhajali na zadnje poskuse, preden bo podmornica zapustila ladjedelnico, se nam je zdelo, da sodelujemo pri zgodovinskem dnevu. Edino, kar nas je na krovu vznemirjalo, je bila misel, da se moramo Čim bolje odrezati pred zastopniki mornariškega poveljstva. Prve poskuse smo izvedli brezhibno. Ko je prišlo povelje za potop, sem bil v kontrolnem prostoru. Povelje, ki ga je poslal kapitan po telefonu, me ni nič vznemirilo, saj ni bilo prvič, da je »Thetisc potovala pod morjem. Toda ni pretekla niti sekunda, ko sem nehote začutil, da se podmornica pogreza preveč nagnjeno. Namesto da bi se vzravnala, se je postavila skoraj pokoncu. Ta 6e(kunda se mi je zdela dolga kakor stoletje. Silen sunek me je spravil iz ravnovesja, padel sem naprej in se skušal prijeti za karkoli. Zgodila 6e je nesreča. Vse, kar ni bilo privito ali privezano, 6e je začelo valiti in padati proti kljunu podmornice. Zaprite vrata! Poveljnik je zarjul po telefonu: »Zaprite ne-prodirna vrata med oddelki.« Deset častnikov je planilo po povelju in jaz z njimi. Če smo hoteli brez padca priti naprej, smo si morali pomagati s tisočerimi umetnijami in plezati čez stroje. Drugo povelje 6e je glasilo, naj ustavimo stroje. V kratkem je vse umolknilo, da smo slišali korake častnikov in mornarjev. Gledali smo se žalostno, ne da bi kdo povedal besedo. Pomagal sem zapirati vrata našega oddelka. Posadka je bila zdaj razdeljena, v vsakem prostoru je bilo po deset mož, toda bili smo v zvezi po telefonih. Kapitan Oram nam je sporočil, da je prednji del poplavljen, da pa so ljudje, ki so bili tam, k sreči ušli in zaprli vrata za seboj. Z veeh koncev smo si sporočali vesti in domneve o nesreči. Posadka je bila malo potolčena zaradi sunka, a že pri jasnem spoznanju. Nikomur ni bilo nič hudega. Poročnik Chapman in komandant inž. Glenn, sta po vrvi lezla v razne oddelke nadzorovat. Povedala sta, da so vsi mornarji nepoškodovani. Vrnilo se je upanje, a ne za dolgo Po razburjenju prvih sekund se nam je vrnilo upanje. Nihče ni mislil še na Davisove reševalne aparate, šlo je vsem za to, da bi čim-prej spravili podmornico na površje in spet začeli s poskusi. Glenn je spraševal svojega tovariša, če pojde zvečer na neko veselico v Birkem-headu in mu priporočil, naj si popravi kravato in se umije, ker ga je 6unek malo zdelal. Kapitan Bolus je zapovedal pognati črpalke in spustiti v morje kurivo, da bi olajšali ladjo. Zmede ni bilo, vsakdo je bil na svojem mestu, črpalke so začele delati. To je bil hrup, ki so ga najbrž slišale bojne ladje na površju. Posadka je bila kmalu lačna in začeli so deliti rezervna živila Prepečenec, sir in pečeno kuretino. Morali smo plezali po vrvi, ko smo šli iskat hrano. Toda polagoma, neizprosno je zrak postajal tak, da ni bilo moči dihati. Polaščala se nas je to poet, ki nam je oteževala dihanje in nam hromila roke in noge. Zdaj smo začeli misliti, da bi olajšali podmornico s tem, da pošljemo z Davisovim aparatom na površje nekatere izmed nas. Inženir Glenn je povedal, da je nemogoče uporabljati radio pod vodo in nemogoče poslužiti ee posebne signalne naprave v podmornici, ker jo je poškodoval sunek. Razširila se je govorica, da hočeta poveljnik Oram in poročnik Woods tvegati vznik na površje, da opozorita rešilce, ki so nas iskali, kakor smo menili. Potem bi nam Oram sporočil po potapljačih, da se je rešil. Častnika sta odšla v rešilno kabino in izginila. Zrak te postajal vsako sekundo težji. Čakati pa smo morali znamenj od Orama. Čakali smo. Ni se nas še začela polaščati zmeda. Šalili smo se in pogovarjali o poslovilni prireditvi. Začelo je postajati mraz. Preteklo je še več ur, a ee ne spominjam, da bi mi bilo kaj slabo. Od trenutka pa, ko smo zaslišali znamenja potapljačev se ne spominjam dosti več. Potapljači so tolkli s kladivi na oklep in udarce smo slišali zelo razločno. Poveljnik je dal odgovoriti z udarci, da smo vsi živi in da se dobro držimo. Ko smo zvedeli, da so rušilci prišli reševat nas, nam je bilo to vsem v veliko olajšanje. Reševalna prostor so pripravili za nadaljnjo dvojico. Nismo utegnili, da bi izbirali po osebnostih in po stopnjah. Dva civilista sta si pripela Davisove aparate in odšla. Oba sta utonila. Zmedla sta se, ko sta prišla v vodo, in sta odprla elušali še preden je aparat izravnal jiotranji zračni pritisk s pritiskom vode zunaj. Inž. Glenn ju je opazoval skozi majhno okno, videl je, kako 6e je voda v reševalnem prostoru dvigala, kako sta se človeka začela otepati in kako nista mogla ven iz podmornice. Treba ju je bilo žrtvovati. Poveljnik je velel, naj s črpalkami izpraznijo reševalni prostor, nakar smo dobili iz njega dve mrtvi trupli. Dva mornarja sta se ponudila prostovoljno Vse londonske gasilske straže so pred kratkim v Hyde parku priredile velike vaje, na katerih so pokazale najmodernejša sredstva za gašenje. Pri reditev sta si ogledala tudi vojvoda in vojvodinja K en tska. za poskus. Iz reševalnega prostora smo dobili se eno truplo, eden je ostal živ, toda napo! nezavesten. Ker je pa zrak jiostajal vse gostejši, so sklenili zadnji poskus z enim mornarjem iu enim civilistom. Nekdo me je potisnil naprej in zavpil: »Pojdi!« Edini razlog, da sem bi! izbran, je bil v teni. da eem bil ta trenutek blizu vrat v našem prosioru Bi) sem že tako na koncu, da bi ne bil mogel več dolgo vzdržati. Tovariš, kvar-tirni mojster Arnold, mi je pomagal pritrditi Davisov aparat in zrinila sva se v reševalni prostor. Odprl je pipe in voda je začela vstajati. Strašno je bilo to čutiti, kakor da se okoii mene zapira past Ker ni bilo moči urediti, da bi voda pritakala počasneje, je tekla zelo hitro in lahko si mislite, kakšne misli so se mi mešale v duši Dejstvo, da sem videl, kako eo umirali drugi, ni bilo prav tolažilno. Ko je voda dosegla vrat, sem si nataknil masko in čakal. Voda je vstajala višje in višje, do oči. Nisem več videl. Misli so se mi vrtele z blazno naglico. Toda treba je bilo mirno .čakati, da bi pritisk v notranjosti prostora postal tako močan, kakor pritisk vode zunaj. Arnold me je prijel za roko in mi daial znamenja. Povedal mi je, na; pomagam odpreti pokrov v oklepu. Pritisnila sva z vsemi silami, pokrov se je naglo odprl. Sekunde so bile neskončno dolge. Ni bilo treba dolgo, da seui prišel na površje. Dvigal sem se kakor dvigalo, toda niti za trenutek nisem mogel jasno videti Kakšna radost, ko sem zapazil svetlobo Prva reč, ki sem jo videl, je bil čoln torpedovke Brazen*. Skoraj bi bil butnil vanj. Nisem mi6li! ta trenutek na nič drugega kakor na tovariše, ki jih je požrlo morje, in nanje mislim še zdaj. Vidim jih žive. kako tiho čakajo, da pridejo na vrsto za reševalni prostor. Na prsih imajo umetna pljuča. Nikomur se ne mudi. nihče ee ne gnete. Upanje in disciplina sta jih delala potrpežljive. Toda nihče, razen nas štirih, ni prišel iz podmornice; po mojem ni tega kriv nihče drugi kakor — usoda. Judje: .Uničili nas bodo le, če nam iztrgajo srce../ Direktorij judovskega obnovitvenega sklada »Keren hajesod« je poslal Judom po vsem svetu proglas, v katerem je poleg drugega zapisano tudi tole: »... V teh usodnih dneh pošiljamo svoj protest vsemu 6vetu in obenem utrjujemo večno zvezo svojega naroda z našo zemljo, kakor tudi svoje neoporečne pravice do Palestine. To so dnevi norodne odločnosti, da nadaljujemo in poglobimo svoje delo kljub vsem oviram in težavam. Usodili so se, da poskušajo uničiti naše narodne nade in da nam izsesajo kri iz srca. Toda naše nade v osvobojenje nam ne bo mogoče iztrgati iz naših duš in iz naših src, razen v tem primeru, če nam iztrgajo in prs s&mo 6rce. Ni pa sile na svetu, ki bi se ji to posrečilo... Judovski narod je tudi dozdaj skozi tisočletja v svojih dušah gojil upanje za svojo obnovo, on je z največjimi žrtvami ustvaril to. s čemer se ponaša Palestina in čemur 6e divi ves nepristranski svet, in zato ne bo prenehal s svojini prizadevanjem in delom niti v teh težkih časih. Nadaljeval bo z delom, z nič manjšimi 6ilami in z nič manjšo ljubeznijo.. .< Kateri Judie se ne smejo naseliti v Franciii Z Judi ima marsikatera, vsai evropska vlada, precejšnje križe. Menda ne najmanjše Francija, saj je soseda Nemčije, kjer so za Jude že davno postala tla prevroča in so bili med njimi najbolj srečni oni, ki se jim je posrečilo izseliti se iz Nemčije »saj z delom svojega premoženja V Francijo se je zateklo veliko število Judov, tako da francoska vlada tudi že ne ve, kam bi z njimi. Pred nedavnim je francoska vlada izdala uredbo, s katero ureja vprašanje naseljevanja Judov v Franciji. T« uredba dovoljuje samo tistim Judom naeeliteiv v Franciji, katerih poklici bi bili Franciji koristni. Olajšave pa se ne nanašajo samo na tiste Jude, ki že žive v Franciji, pač pa tudi na one, ki so še izven nje. Dovoljenje za naselitev dobi Jud samo pod dvema pogojema: Drobne vesti Trije oboroženi tolovaji, ki so se legitimirali kot policijski agenti, so vdrli včeraj na stanovanje neke bogate vdove v Newyorku, kjer je pet žensk z nekim gospodom igralo karte. Razbojniki so popolnoma oropali 6voje žrtve ter jim pobrali ves denar in nakit v vrednosti 200.000 dolarjev. Zatem so se tolovaji še celo uro razgovarjali s svojimi žrtvami. V Rutti pri Genovi je živčno oboleli inž. Giu-liano Obretti zblaznel in s samokresom ustrelil svoja dva mala otroka in ženo na vrtu svoje vile. Streljal je tudi na druge, pa se jim je le posrečilo uiti. Po tem dejanju se je vrnil v vilo, kjer se je hotel zakleniti. Na stopnicah je padel, pri tem pa 6e je sprožil 6amokre6 in je krogla ubila podivjanega morilca. Snoči so v velikem berlinskem kinematografu Ufa-Palast prikazovali prvič film o bojih nemških prostovoljev v Španiji. Ta veliki film, ki so ga posnemali na vseh bojiščih v Španiji, kjer se je bo,rila nemška legija Condor proti boljševikoim, ie bil navd' ‘eno sprejet. Med častnimi gosti so bili pri predstavi med drugimi tudi maršal GSrinig, generala Keitl in Milch, minister Lammers in državni tajnik Meisner. Poleg tega so se predstave udeležili tudi zastopniki diplomatskega zbora. da gre v resnici za poklic, od katerega bi Francija imela koristi, in da se je dotični Jud s tem poklicem tudi bavil v oni državi, iz katere se je izselil. Imeti mora o tem zanesljivo potrdilo, drugače ga bo tudi Francija odklonila. Edini judovski člen v madžarski poslanski zbornici Pri zadnjih državnozborskih volitvah, ki eo bile pred kratkim, je bil izvoljen za poslanca tudi Jud Ernest Brody. Judje v svojih časopisih najbudneje spremljajo vse pomembnejše judovske osebnosti, pa naj žive na tem ali na drugem koncu sveta. Tako so z največjo pozornostjo spremljali tudi madžarske državnozborske volitve, 6aj je pri njih kandidiralo več Judov. Razen Ernesta Brodyja pa eo vsi propadli. Tako bo Brody edini judovski člen v novi madžarski poslanski zbornici. Kdo pokupi naiveč palestinskih pomaranč Dokaj zanimiva je statistika palestinskega izvoza pomaranč, ki je bila objavljena pred nedavnim. Iz nje se vidi, da je glavni kupec Anglija, ki odkupi 60 odstotkov vsega pridelka pomaranč. Drugi kupec je Holandija, ki je leta 1987-38 izvozila iz Palestine 1,093.000 zabojev pomaranč, letos pa že celo 1,500.000 zabojev, t. j. približno 50 odstotkov več kot prejšnje leto. Programi Radio Ljubljana Sobota, 11. junija. V pisanem venčku se plošče vrtijo pa za oddih in zabavo skrbijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V pisanem venčku se ploiče vrtijo pa za oddih in zabavo skrbijo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma LegerlSff: Kako Je Niele Holgerso« Topofftvfl * divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih;- b) Striček Matiček kramlja In prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 1S Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 K olimpijskem dnevu (g. dr. Ivo Pire) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Plošče — 19.40 Nac. ura: Književni pregled (Živko Miličevič) Bgd — 30 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 J. Vombergar: Kdor stika, ta stakne! — Vesele zgodbe iz življenja Jaka Smodlake in njegovih. Izvajajo člani rad. igr. družine, vodstvo: inž. I. Pengov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 17. junija: Belgrad: 21 Zabavni koncert RO — Zagreb: 20 Prenos opere iz Nar. gledališča v Zagrebu — Bratislava: 20.20 Pisan večer RO — Praga: 23 Plesna glasba — Sofija: 21 Koncert lahke glasbo — VarSava: 21 Simfonični koncert RO in solistov — Berlin: 20.15 Koncert vojačke godbe — Breslau: 20.30 Pisan večer — Budimpešta: 22 Koncert opernega orkestra — Bukareit: 20.15 Plesna glasba — Dunaj: 20.15 Operetni prenos — Pariz: 20.30 Pevski koncert — Stras-bourg: 20.15 Vesel ljudski večer — Stuttgart: Rodbina Hasana Mujagiča, opekarskega delavca iz Slavonskega broda, šteje 14 članov. Vse njihovo imetje predstavljata smešno majhen vrt in kolibica, v kateri prebiva vsa rodbina. Edini med vsemi štirinajstimi 6luži kruh Hasan, ki vzdržuje vse ostale s svojo skromno dnevno plačo _______ desetih dinarjev. Z gramofonom vabijo h kartanju. Ob tržnih dneh, ko sc v Go6tivarju nabere na trgu veliko ljudi tudi iz bližnje okolice, kvartopirci navijejo gramofon in na ta način vabijo z neprestano glasbo kmete h kartanju. Na mizo postavijo kvartopirci zraven gramofona navadno dober meter dolgo verigo in pozivajo ljudi, naj najdejo, kje je veriga zlita. Že na ta način ujamejo ob stavah mnogo »kalinov«, še več pa jih docela »ogulijo« pri kartah. 34 Ca« je tekel spet dalje v enoličnih, sivih, praznih dneh. Zdelo se je, da vojne ne bo nikdar konec. Courtney in Scott sta živela, kakor da ne vesta drug za drugega. Nista se pogledala, nista se ogovorila. Courtney je gledal, da tudi po službeni dolžnosti ni imel nič posla 8 prijateljem. Tudi ni niti z besedo, niti kako drugače pokazal, kako mu je po tistem Scottovem napadu. Ni ga kaznoval, kar bi bil kot poveljnik na vbc zadnje moral storiti, zlasti ker se je bilo vse dogodilo pred pričami. Odpustil mu je, saj je vedel, kako je tisti trenutek bilo Scottu pri duši... Prijateljstva pa ni bilo več. Court-ney je spolnjeval svojo težavno in neprijetno poveljniško dolžnost. Scott pa je vsak drugi dan vodil oddelek »A« na izvedbo težavnejše naloge in polete. Nikdar se mu ni nič primerilo, tako da je dobil med piloti sloves skrivnostne nedotakljivosti. Bilo je veliko prilik, da bi bila pri- jatelja spregovorila, tudi takih, da bi se bila lahko spravila, toda enemu in drugemu se ni nobena zdela dovolj primerna in dovolj pomembna, da bi bila to storila in se našla, po čemer sta prav za prav v srcu oba hrepenela. Scott se je delal neusmiljenega. Bolečina zaradi izgube bratca je bila prehuda in zdelo se je, da jo vsak dan še oživlja. Še vedno je bil prepričan — v tolažbo samemu sebi — da je Ronnieve smrti nu zadnje le kriv Courtney, ki je bil dal za oni polet tako odločno zapoved. V najbolj skritem delčku srca pa sta oba trpela zaradi tega razdora. Vedno hujša jima je bila samota, na katero sta se sama obsojala. Mod njima je stal mrtvi Ronnie, tega ni bilo moči pozabiti ... V letališki točilnici so spet peli in pili. Spet so vsako jutro veselo vzletali — v smrt. In spet so znova in znova prihajali sveži, veseli fantje, ki se na letališču niso utegnili niti ogreti. Zapoved — poslednja zapoved — jih je takoj drugi dan pognala pod smrtonosno nebo. Nekega dne je nenadno obiskal letališče prejšnji poveljnik major Brand. Veselo se je pozdravil z vsemi letalci, kar jih je bilo še starih. Z žalostjo je videl, da jih je precej, precej manj... Potem je vprašal za poveljnika Court-neya. Vojaki so ga napotili v pisarno. Brand je našel Courtneya za pisal-nikom, kjer je nervozno grizel star, top svinčnik in se pripravljal na pisanje, na delo, ki mu je bilo na svetu najzoper-nejše. Moral je pisati vsakodnevno poročilo, ki je bilo dan za dnem do obupa enako in pusto. Brand je Courtneya pozdravil veselo, kakor v starih časih, kadar se je mladi stotnik vrnil s katerega prav drznega in uspešnega poleta. Courtney je gledal svojega prejšnjega poveljnika in videl, da se je na novem mestu do dna spremenil. Bil je kakor prerojen, živ, vesel, dobrega videza. V rokah je držal Škatlo ter se z njo igra! in sicer tako narejeno, da je Courtney videl, da ga hoče izzivati, naj vpraša, kaj je v njej. Toda ni hotel tega. Bran-dova veselost, ki ni v ta mračni prostor kar nič spadala, ga je razburjala. Nazadnje se ni mogel več premagovati, pa je dejal rezko: »Oprostite, da sem predrzen, toda prosil bi vas, da bi se umirili. In...< Pokazal je z roko, da želi, naj bi se major nehal žogati s škatlo, katero je metal vedno višje v zrak — kakor otrok. Brand se mu je zasmejal: »Aha, živci, kaj?« Pogledal ga je skoraj sočutno, vendar mu šaljivost ni bila še čisto zginila iz potez na obrazu, zato Courtney ni vedel, ali se norčuje ali ga pomiluje. Ni mu dal odgovora. Brand je nadaljeval: »Prinesel sem vam nekaj za pomir-jenje. Uganite, kaj?« Courtney je kratko pogledal, potem je zmignil z rameni. Brand se je spet zasmejal: »Močno vas je zdelalo. Niti take preproste reči ne morete uganiti.« In spet je začel metati Škatlo v zrak Courtney je začel pisati, to se pravi, delal se je, kakor da piše, v resnici pa je čečkal neumnosti na papir ter samo čakal, kdaj se bo major toliko umiril, da bo za katero pametno. Čez čas je Brand dejal: »Prinesel sem vam vaše najljubše cigarete. Za živee.< Courtney »e je na kratko zahvalil: »Lepo od vas, major. Hvala!« Brand je spraševal: »A kje je Scott?« Courtnevu je bilo to vprašanje neprijetno, zato je počakal z odgovorom. Ko pa je vidol, da Brand čaka, je dejal: »Ne vem ...« Ta odgovor je spravil majorja v začudenje. Da se je na letališču res toliko spremenilo, kar njega ni več? Da sta se razšla taka prijatelja, kakor sta bila Scott in Courtney. Stotnik je videl njegovo osuplost in je prejšnjemu odgovoru dostavil še pojasnilo: »Zadnje čase ne govoriva...« Brand je zdaj videl, kako je, zato ni maral več drezati v to reč, saj je poznal Courtneya, kako je za nekatere reč* občutljiv. Samo hudo mu je bilo, le videl, da vojna ni prizanesla niti tistemu prijateljstvu, kakor on ni poznal večjega in trdnejšega. Nakrenil je pogovor dru-gam: ,, » »Slišal sem, da ste imeli nekaj težav?« Tudi zdaj je Courtney zmignil z rameni, nič drugega. Brand je napol spra-ševaje nadaljeval: , , »Oeneral mi je povedal, da ste »e pritožili...« , Courtney je zdaj dejal: »Saj sami veste, kako je tu, Brand. Saj ste bili dalje tu ko jaz. Bolje, da ne govoriva o tem. Raje popijva kaj!« Phipps je bil že pripravljen na tako besedo in je že toni. Častnika sta trčila. Phipps jima Je nalil še enkrat. Spila sta naglo tud' ‘Jrugi kozarec in za n|im Se tretjega. Potem se jo obema zazdelo, da bi zdaj bila za kak pameten pogovor In Brand je začel: »Slovenski dem« Uhaja vsak delavnik ob t!. Mesečna naročnina 12 din. sa Inozemstva 25 din. Uredništvo: Kopitarjev« otira 8(111 Telefon 4001 da 4005. Uprava: Kopitarjeva ulita C Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarič. Izdajatelj ini Joie Sodja. Urednik: Mirk* Javornik.