POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO. OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v s/Mia nesečn* Din /&—, » inasematt* mnnčns Din 15.—, — Uredništva in n prav ut Maribor, Ruik* ««« S poštni prttdal 72. teleta* 2326. C*kovni rotit„ it 14 335. — Podruinict: Ltubljana, Da* teiska ibernica Celi«, Delavska ibernka — Trbtvlfa, Delavsht dom — Jesenici, Delavski dom. — Rokopisi s a k* vračajo. ~ N efrsnklrana pismu e* n s asreltmeifi. — MaU sglast trgov, tnalah vsaka beseda Din /.—* mte!i etkul fej S&sMh v attisUe tenesa daitvitra (m nsmeičtnst/n. vsake beseda Din 9M It at?. 27 o sobota, dne 4, marca 1939 © Leto XIV Krililca gospodarske polililc Tuja industrija se snuje z jugoslovanskim denarjem J. P.: Po delu sodba Po veliki volilni zmagi z dne 12. decembra je zmagovalec in »vodja« padel raz konja in pustil vodstvo državne politike drugim. Tisti, ki so ga pred enim mesecem še slavili in povzdigovali za »vodjo« države, ga danes obmetavajo z blatom in politično gnojnico. Da, celo tistih, ki so ga javno poljubljali in mu obljubljali zvestobo, so ga zapustili in se ga otresajo, povdarjajoč, da nočejo imeti ničesar skupnega z njegovo politiko. Od 306 poslancev, ki so mu prisegali zvestobo, so mu skoro vsi obrnili hrbet, le 35 mu jih je ostalo zvestih. Odhajajoči »vodja« ima samo eno zadoščenje, da se je enako kakor njemu zgodilo tudi njegovemu predniku, ki je vodil volitve in »sijajno« zmagal 5. maja 1935. leta. Tako se bo zgodilo tudi vsa-komu, ki bo tudi v bodoče, v enakih okolščinah »zmagal« pri volitvah. Nam, ki smo v zadnjem volilnem boju pobijali metode tega vodje in vseh njegovih tedanjih zaveznikov ter braniteljev, je ta dogodek v veliko zadoščenje, ker nam potrjuje, da bodo pri nas z demokracijo prišli ureditve naših notranjih razmer do boljše in srečnejše bodočnosti države in državljanov. Zato je tudi razumljivo, da se socialistično delavstvo veseli propada take protidemokratične politike in poraza vseh njenih zagovornikov, ker je mnenja, da slabše garniture kot je bila, ne bomo dobili. Po sprejetju demisije vlade dr. Stoja-dinoviča je sestavil vlado dotedanji minister za socialno politiko DTagiša Cvetkovič. E\„ »; i 'i’1 < Ju,5 Vsi so mnenja, da je glavna naloga nove vlade ta, da pripravi duhovno razpoloženje in teren za končno rešitev tega važnega notranjega problema. V deklaraciji ni rečeno, kakšna pota bo ubrala vlada in kakšne metode bo pri tem uporabljala. Ravno radi tega so občutki javnega mnenja deljeni. Z naše strani poudarjamo to, kar smo za časa volilnega boja vedno poudarjali, da je za ureditev hrvaškega vprašanja treba predvsem popraviti vse storjene krivice Hrvatom, Slovencem in delavskemu razredu. Takoj je treba uvesti svobodo tiska, združevanja in zborovanja ter spremembo volilnega reda z uvedbo tajnega in proporcionalnega volilnega sistema za Narodno skupščino in v občine. Po ureditvi teh vprašanj je treba razpisati nove volitve za Narodno skupščino in v občine, ker le tako se bo pokazalo pravo razpoloženje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov in le na ta način izvoljeni zastopniki bodo imeli nravo legitimacijo za rešitev vseh perečih vprašanj. Piav ima dr. Maček, ko pravi, da Hrvati niso za nikogar objekt. Hrvati hočeio hiti popolnoma enakonravni pri reševanju vseh vprašanj. To, kar velja za Jugoslavija ni kapitalistična država v! pravem pomenu besede, ker v njej ni velikih kapitalov. V današnjem družab-1 nem sistemu se more, seveda kapitali- j stično, razvijati le država, ki lahko razpolaga s potrebnimi kapitali. Jugoslavija se po svoji ideologiji in v sedanjih razmerah ne more iztrgati iz tega razvoja. Zaraditega mora paziti, kako bi vendarle gospodarsko prospevala, to je, poživila svoje gospodarstvo, industrijsko, agrarno in drugo. Večkrat smo že poudarili v našem listu, da je, če doma ni kapitala, potrebno privabiti tuji kapital, s katerim naj se v državi dvigne gospodarska pro-speriteta. Že takrat smo trdili po raznih uradnih podatkih, da se pri nas snuja tuja industrija brez uvoza tujega 1 kapitala in ob investicijah obratnega kapitala, ki je razmeroma poceni, naših | domačih denarnih zavodov, dočim imajo , te industrije pravico, da izvažajo produkte in delajo z njimi ogromne dobičke, ki se kompenzirajo tudi pri uvažanju surovin s posebnimi ugodnostmi pri j carinah. Tako imajo tuje industrije poceni delovne sile, poceni obratni kapital, ne da bi mnogo investirale, še znatne dobičke, ki jih lahko izvažajo v ino-zeiristvo. Sedaj se je lotil te kritike tudi »Jugo-slavenski Kurir«. Pravi namreč, da se vrše z devizno politiko velike nedopustne špekulacije s tujimi dinarskimi terjatvami. Tuje družbe se namreč ustanavljajo, ki imajo sicer lepa domača imena, s kapitalom, ki ga imajo terjati inozemski trgovci od našega gospodarstva. S temi kapitali ustanavljajo podjetja, katera pa dobivajo olajšave pri izvozu čistega dobička, ne da bi bila vložila svoj tuji kapital. Tujci kupujejo terjatve tudi od izseljencev za izselje-; niške devize, tako, da izseljenci potem ne pošiljajo denarja domov. Taki so bili nedostatki, ki smo jih večkrat grajali, ker pljačkajo tako Jugoslavijo bolj in bolj za dobičke in kapital, ki ga je že itak premalo v državi. Kakor pravi »J. K.« pripravlja Narodna banka nove ukrepe proti tem ne-dostatkom, ki jih opazujemo skoraj dve desetletij, z novo devizno politiko. —-Skrajni čas je res, da se pošteno zaščiti naša gospodarska politika proti tuji gospodarski eksploataciji. O samoupravah Osješki občinski svetniki so odstopili, češ, da s tem žele pripomoči ureditvi razmer. Listi so nato pričeli poročati, da se tudi imenovani občinski svetniki po drugih mestih pripravljajo, da odstopijo. »Hrvatski dnevnik« razmotriva o tem vprašanju z dne 2. marca in pravi med drugim: ». .. Na tem stališču smo stali ne le z ozirom na mestne uprave, marveč na vem delu ne odloča volja njih članov. Brez volitev ni samouprave. Imenovanje članov uprave se nič ne razlikuje od zaupanja dotičnih poslov plačanim gradnikom. Še prej bi uradniki, če bi imeli stalnost in neodvisnost, z večjo avtoriteto vodili dotične posle kakor imenovani ljudje, ki morejo biti že jutri odstavljeni. Kar pa tiče mest, ta že od zdavnaj zahtevajo, da se izvedejo volitve v mestne uprave. Dr. Stojadinovič Novi papež Pij XII. Za papeža je bil izvoljen že po tretjem glasovanju kardinalov kardinal Pa-celli, tajnik umrlega papeža, nadel si je ime Pij XII. Pacelli je politik in glava vatikanske diplomacije. Italijanski listi so odklanjali njegovo kandidaturo. vse ustanove, ki jim po zakonu pripada pravica samouprave in ki morajo dobivati svoje vodstvo potom volitev. To se tudi končno tiče ustanov socialnega zavarovanja, kjer bi že vendar enkrat morali priti do besede interesenti sami ter poveriti upravo svojih ustanov ljudem svojega zaupanja. Z ene strani, ki sicer želi, da se ji prizna osobito hrvatski radikalizem, se čuje kot nekak izgovor, da se hrvaški delavci, ki so včlanjeni v Hrvatskem radničkem savezu, niso dali imenovati v delavsko zbornico ali, čim se je na to odgovorilo, je takoj nastal molk, ker je šlo za sugestijo, ki se ne da braniti. Lahko je biti imenovan, a še lažje je biti odstavljen, toda treba je misliti na posledice. Tudi v političnem duhu in življenju obstoje gotova načela, ki se jih treba držati, ker se to sicer more hudo maščevati. Samoupravne korporacije se ne morejo imenovati samoupravnim, če se v resnici ne upravljajo same, to je, če o njiho- Hrvate, naj velja tudi za Slovence in Srbe. Ako bo vlada Dragiše Cvetkoviča vodila tako politiko, bo gotovo imela podporo od vseh strani, ne izvzemši delavskega razreda, ki si najbolj želi notranje ureditve države na podlagi popolne demokracije, svobode in enakopravnosti za vse. Socialistično delavstvo; je s temi parolami sodelovalo na listi Združene opozicije pri volitvah dne 11. decembra in pripomoglo, da je število opozicijskih glasov narastlo, ki so privedli do sedanje spremembe. Skupaj z Združeno opozicijo se bo tudi v bodoče borilo za dosego teh velikih idealov in srečnejšo bodočnost. Socialistično delavstvo bo delo sedanje vlade pazno zasledovalo in po delih tudi sodilo. Delavstvo in ves narod ne rabi samolastnih vodij, ampak potrebuje vlado, ki ima polno' zaupanje ljudstva, ki z njim čuti in zanj dela! je imel v rokah tudi že zakon o mestnih občinskih volitvah, ki naravno ne more zadovoljevati, toda on ni hotel niti po tem volilnem zakonu izvesti volitev. — Že je torej skrajni čas, da se uprave mest izroče v roke mestjanov. Dovolj je že bilo jerobstva in usiljeva-nja. Mestno prebivalstvo ima pravico do besede, kadar gre zanje in za njega imovino.« nova Deigijsua viaaa Sestavlja jo socialist. Vlada katoličana Pierlota je bila muha enodnevnica. Novo vlado sestavlja socialist Soudan, ki upa, da se mu bo posrečilo pritegniti v vlado tudi liberalce in likvidirati afero s flamskim prof. Martensom, ki je povzročila odstop Spaakove vlade. Zopet praznovanje v premogovnih revlriih V premogovnih revirjih, zlasti v Trbovljah, je zavladalo veliko razburjenje radi predstoječih redukcij delovnega časa. Po vesteh, ki se raznašajo med prebivalstvom, bo še tekom tega meseca. uveden en praznovalni dan na teden, kar bi pomenilo hud udarec rudarjem, ki se še od zadnje krize niso odpomogli, prav tako pa bi bilo prizadeto vso ostalo prebivalstvo, ki je navezano na za- služek rudarjev. Izgleda, da je v ospredju zopet vprašanje naročil za premog državnim železnicam. Obnova teh naročil je baje tudi letos zvezana z velikimi težavami. V interesu rudarjev kakor tudi vsega gospodarstva v Sloveniji je, da se to vprašanje čim preje ugodno reši in pripomore rudarjem do polne zaposlitve. Ribe groze povzročiti vojno na Daljnjem vzhodu. Med Rusijo in Japonsko so odnošaji vedno bolj napeti. Japonska hoče, da bi imeli njeni ribiči pravico loviti ribe ob ruskem morskem obrežju okoli Vladivostoka in dalje proti severu, kajti ob japonski cbali rib ni, oz. vsaj ne v tisti množini, da bi se lov izplačal. Rusija pa pravi, da japonski ribiči vrše ogledniško službo v sovjetskih vo- dah in zato odklanja dovoljenje za lov. Ker pa je ribolov za stotisoče Japoncev življenjskega pomena, se spor vedno huje zapleta. Vlogo pa igra tudi otok Sahalin, ki je do polovice japonski, do polovice ruski. Ruski del je bogat na rudah in nafti, japonski del pa pust. Nemžlja v mednarodni podunavskl komisiji V Bukarešti so dne 17. t. m. podpisali pogodbo o vstopu Nemčije v podunav-sko komisijo. To se je zgodilo z ozirom na priključitev Avstrije k Nemčiji. — Nemčija postane s tem popolnoma enakopravna članica v komisiji. StraSna eksplozija v Osakl Preko 1000 človeških žrtev. Pri Osaki na Japonskem se je pripetila v tovarni za municijo strahovita eksplozija. Ranjenih in mrtvih je 1000 oseb. V okolici je razdejanih mnogo hiš tako, da je ostalo preko 10.000 ljudi brez strehe. Dafna Ut pa wetu Pozdrav delavskim kulturnim delavcem »Vzajemnosti" Glavna skupščina del. kulturne zveze »Vzajemnosti« dne 5. marca v Ljubljani, V nedeljo ima v Ljubljani v delavski zbornici Delavska kulturna zveza »Vzajemnost« svojo glavno skupščino. Glavna skupščina ali občni zbor je za vsako organizacijo pomemben dogodek, ob katerem pregleda svoje delovanje v minulem poslovnem letu, še bolj pomembno pa je, da organizacija zasnuje na skupščinah še večjo agilnost, še bolj sodružno sodelovanje v svojih vrstah. Tak mora biti ideal vsake glavne skupščine, če je še tako lepo in vestno vršila svoje naloge v minulem letu. Interes delavstva, samoljubje delavskega razreda mora skušati doseči ideal kulturnega namena, ki se glasi danes v dobi napredovanja reakcije: dvignimo samostojnost človeka, da se bo zavedel in zavedal svojega velikega človeškega dostojanstva! Vsak občni zbor želi napredek svoje organizacije. Tako je tudi na glavnih skupščinah »Vzajemnosti« in bo letos dobila ta v tem smislu še poseben poudarek. Delavska kulturna zveza »Vzajemnost« deluje po vsej Sloveniji. Kako ogromno in živahno je nje delovanje, vidimo povsod, kjer obstoja »Vzajemnost«, čutimo pa tudi vsi, ki čitamo poročila o neštetih prireditvah, da je zveza živa sila, na katero je delavstvo ponosno in ki jo moramo vsi organizirani delavci in nameščenci moralno in osebno podpirati ter sodelovati v njej s so- Po odstopu Azane je po ustavi predsednik španske republike Martinez Ba-rio, predsednik parlamenta. Vlada se je sestala k posvetovanju v bližini Alicanta. Sklepi, ki so bili storjeni, niso bili objavljeni, Vesti iz Madrida zatrjujejo, da je vlada odločena nadaljevati vojno. Listi še dostavljajo, da se bo inozemstvo imelo kmalu možnost prepričati o disciplini Rumunski zunanji minister Gafencu je potoval v Varšavo, da razpravlja s Poljsko o politiki v Podunavju. Važna je ta pot na Poljsko tudi z ozirom na francosko politiko, ki hoče braniti srednjo Evropo in balkanske dežele. Francoski zunanji minister Bon-net je rekel, da obisk italijanskega zunanjega ministra Ciana v Varšavi ni u-spel, ker hoče Poljska ohraniti vojno družno lojalnostjo in vzajemnostjo. — Kulturna organizacija bo le tedaj lahko in uspešno vršila svojo veliko misijo, če bo štela med svoje zveste sodelavce vse sodruge in sodružice, ki priznavajo načelo samostojnosti in dostojanstva človeka. Človeški duh kuje usodo, kulturni duh pa jo ustvarja in prinaša napredek in srečno bodočnost. Če ta klic še nikdar ni bil važen, je važen danes, ko se pogreza človeštva v stari vek hlapčevstva, *• - Vemo, da se zveza »Vzajemnosti« dobro zaveda svoje velike naloge. Vsa njena živahna aktivnost nam priča o tem. Zato smo ponosni na svojo delavsko kulturno zvezo in pričakujemo od nje, da svoje sile na skupščini razvije in okrepi, dočim ji vsi mi zagotavljamo še več lojalnega sodelovanja kakor doslej. Bodi luZ! Z zaupanjem zremo na glavno skupščino Delavske kulturne zveze »Vzajemnost«. Z zaupanjem v sodruge, ki delujejo v glavnem odboru zveze in v odborih društev kakor tudi delegate in delegatinje, pričakujemo, da bodo na glavni skupščini dokazali, kako resno pojmujejo vsi kulturno delo zveze »Vzajemnosti«. Bodite pozdravljeni, sodrugi delegati, bodite pozdravljene sodružice delega-tinie na glavni skupščini! Kličemo Vam samo še: Bodi luč! i in odpornosti španskih republikancev na fronti. General Franco baje še okleva s pričetkom ofenzive, ker misli, da bi se republikanska vlada utegnila pa vendarle podati brez boja. Za francoskega poslanika v Burgosu je bil imenovan maršal Petain. Petain in general Franco se menda poznata iz svetovne vojne. zvezo s Francijo in soodločevati v po-dunavski politiki. Sporazum Poljske in Rumunije pomeni politiko ravnotežja med podunav-skimi deželami in na Balkanu. Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinosti Amandmaji ali pooblastila za vlado. Po vsem časopisju se razpravlja o amandmajih ali pooblastilih, ki jih je hotel dr. Stojadinovič predložiti narodni skupščini v odobritev s finanč-nim zakonom za 1939/40. Listi pravijo, da so ta pooblastila deloma šla celo preko ustavnih določb. Glavno pa je pri pooblastilih to, da si politični faktorji pooblastila lahko razlagajo po svoje ali celo v svoje politične namene, kakor trdijo o dr. Stojadinoviču. V takih primerih skupščina izglasuje pooblastila, ki so bolj splošne stilizacije, torej ne določajo definitivno ali popolnoma konkretno pravico, poslanci pa sprejemajo potem odgovornost za ukrepe, ki so bili izdani na podlagi danih pooblastil. S pooblastilom, ki je morda potrebno samo v nujnih primerih in točno definirano, lahko prevzemajo poslanci ogovornost, ne pa v primerih, ki gre za novo politiko, ki ne odgovarja duhu naroda. Prav odstop bivše dr. Stojadinovičeve vlade je povzročilo razočaranje v tem oziru. Proračunska razprava. V narodni skupščini se nadaljuje proračunska razprava, katere se udeležujejo tudi poslanci združene opozicije. Velik govor v imenu združene opozicije je imel dr. Lazar Markovič, ki je govoril med drugim tudi o rešitvi hrvaškega vprašanja in dejal, da je neobhodno potrebo, da se razpišejo nove volitve po novem volilnem zakonu, ker bi se le na ta način zamoglo omogočiti, da bi bil dosežen pravi sporazum. Deset novih bolnišnic in 47 novih šolskih poslopij dobi — vrbaska banovina po predlogu tamošnje banske uprave. »Slovenec« prinaša to vest brez komentarja. Kako se deli bednostni fond? Dobro bi bilo, če bi merodajni krogi objavili, koliko prispevajo v bednostni fond posamezne občine in koliko se izda iz bednostnega fonda na posamezne kraje in ljudi. Dragiša Stojadinovič, ki je bil obsojen na 4 leta zapora radi poskušenega atentata na bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadino-viča je bil pomiloščen in izpuščen na svobodo. Neosnovane vesti, da Italija zahteva povratek dr. Stojadinoviča. Z ozirom na vesti, ki jih širijo prijatelji dr. Stojadinoviča, da Italija zahteva povratek dr. Stojadinoviča, jzavrača milanski »Corriere della Sera« s tem, da ugotavlja, da odnošaji med Italijo in Jugoslavijo niso vezani le na eno osebo in da se Italije ne tiče, kako rešuje Jugoslavija svoja notranja vprašanja. Zaradi požiga je bilo obsojenih 19.38 v Jugoslaviji 146 oseb; od teh odpade na Hrvaško in Slavonijo 32, v Dalmaciji in črni gori pa ni bil nihče obsojen zaradi požiga. Poljaki zapirajo Ukrajince. V vzhodnji Galiciji je bilo aretiranih več Ukrajincev, članov Ukrajinske fronte, ki ibodo obtoženi veleizdaje. Aretacije in hišne preiskave se še nadaljujejo. Na Poljskem preganjajo trockiste. Varšavska policija je izvedla akcijo proti ilegalnim organizacijam. Zaprli so okoli sto oseb in jih 74 pridržali v zaporih. Zdi se, da je akcija naperjena predvsem proti trockistom, ker objavljajo, da so ob hišnih preiskavah našli letake četrte internacionale. Nemčija je vstopila v mednarodno komisijo za upravljanje Donave. Za vstop se je izrekla tudi Italija. Ko je Nemčija zasedla Avstrijo, berlinska vlada ni hotela o donavski komisiji ničesar slišati. Zato se je tudi komisija preselila z Dunaja m Beograd. Kako doseči razorožitev? Med Nemčijo in Češkoslovaško je dogovorjeno, da Nemci ne bc^p služili v češkoslovaški armadi, Čeh.o- slovaki pa ne v nemški. ■ ■* M V zemljepisju so pa res podkovani. Naš naročnik nam je poslal izrezek iz radio časo- pisa ».N. S. Funk« od 26. februarja. V članku, za katerega gre, opozarja list na prenos z nogometne tekme Jugoslavija : Nemčija v Berlinu in piše tako-le: »V nedeljo ... se nam bo predstavilo nogometno moštvo kraljevine Hrvatov, Srbov in Bosancev.« — iKaj naj človek reče o tej »Griindlichkeit« nemških radio žurnali-stov? Italija išče nafto. Italijanska vlada je pooblastila družbo »Agenzia Generale Italiana Petroli«, da sme po vsej državi pet let iskati izvore nafte. Vlada je s tem pooblastilom dio volila družbi kredit v znesku 60 milijonov lir na račun države. Hudomušna poslanka v angleškem parlamentu. Chamberlain je javil parlamentu, da bo prišel v London na obisk predsednik francoske republike Lebrun s soprogo. Vprašal je poslance in poslanke, ako so voljni, da gosta sprejmejo v parlamentu. Parlament je pri trdil. Neka poslanka pa je vprašala Chamberlaina, ako ob tej priliki tudi potslanke lahko povabijo može. Charberlain je takoj razumel za kaj gre, pa je dejal: »Velja za vse enako!« Rusija pridobiva vedno več nafte. V letu 1932. je pridobila Rusija 179.9 milijonov ton nafte, 1934 208.2, 1935 226.4, 1937 največ 280.9. V letu 1938. je produkcija nekoliko nazadovala in je znašala 271.3 milijone ton. Japonska podmornica se je potopila. Dve japonski podmornici sta po poročilu iz Tokija ob priliki manevrov trčili in se je ena potopila z vso posadko, ki je štela 72 mornarjev in 9 častnikov. Na Roosevelta se huduje nemško in italijansko časopisje, 'jr; • - ' Iz ČeSkoslovaike Uvoz in prepoved časopisov. Češko-slovaška vlada v Pragi je preklicala prepoved uvoza cele vrste nemških nacionalno-socialističnih časopisov iz Nemčije, ki jih je prejšnja vlada prepovedala. Češki listi javljajo to ukinitev prepovedi nemških listov obenem z vestjo, da pa je slovaška vlada prepovedala uvoz slovaškega dnevnika »Slovenski Denik«, ki izhaja v Pragi in zagovarja prijateljstvo med Čehi in Slovaki. Vsled cenzure pa beležijo češki listi te vesti brez komentarja. Ukinjena češka šola na Dunaju. Nemška vlada je prepovedala nadaljnji poduk na češiki šoli v 10. okraju na Dunaju in je na ta način ostala še samo 1 javna ljudska šola na Dunaju s češkim podukom v 17. okraju, med tem ko so imeli Čehi pod socialističnim županom na Dunaju celo vrsto čeških šol, tako da je lahko vsak Čeh pošiljal svoje otroke v češko šolo. Španska republikanska vlada Se ne misli na predalo Posvetovanja v Alicantu. Romunila in Poljska hočeta braniti Podunavje. C. Nordhoff in J. N. Hall: 27 HURIKAN »Zelo sem vesela, da ga nocoj ne bo,« je rekla gospa de Laage ganjena. »Eugene, ali si že sporočil novico obema gospodoma?« Guverner je vzdihnil. »Niti misliti nisem hotel na to,« je rekel. »Kapitanu nisem o tem še ničesar omenil in sem nameraval za nocoj prizanesti tudi doktorju Kersaintu s to novico, ki ju bo brez dvoma užalostila. Toda, ker jo boste morali prej ali slej pa vendarle zvedeti, Vam jo laliko povem tudi takoj. Gre za to-le: med pošto, ki ste mi jo priinesli s Tahitija, kapitan, se nahaja tudi neko pismo od škofa. Poveril mi je nalogo..., nalogo, za katero odkrito sam prizna, da je zanj pretežka. Kratko in malo, meniški red, ki mu pripada oče Pavel, je odredil, jah-tevaj, da se vrne nazaj v Francijo.« Gospa de Laage se je obrnila k meni. »Pomislite samo, kaj to pomeni, dbktor Kersaint! Kakšna neumnost! Kakšna krivica, odpoklicati očeta Pavla s tega otoka, ki mu je v teh letih postal prava domovina! Tega ne bo preživel... vem! Kako le je mogel monsinjor pristati na nekaj tako brezsmiselnega!« »O tem ne odloča škof,« je ugovarjal de Laage. »On razume prav tako dobro kot mi kaj to pomeni za očeta Pavla. Tebi najbrž ni znano, draga moja, kako izgleda uprava meniških redov. Disciplina je skoro taka kot pri vojakih; zapovedi predstojništva reda je treba izpolnjevati brez ugovora. Škof mi piše, da je sestavil za očeta Pavla štiri strani dolgo pismo, v katerem je poskusil, da bi ta težki udarec nekoliko omilil, toda ga je raztrgal. Naložil mi je, da naj mu jaz sporočim strogo zapoved in ga potolažim kakor pač vem in morem.« Kapitana Nag lej a je vest prav tako zaprepasti-la kot mene. Gospa de Laagejeva je komaj zadrževala solze, ko smo o tem govorili. Zavedala sc je krutosti tega ukrepa mnogo bolj kot pa njen mož. Nad petdeset let je bila Manukura in pol ducata otokov okrog nje svet očeta Pavla. Ves ta čas se ni uiti enkrat oddaljil od tod; niti na Tahitiju ni bil! Ni človeka ki bi se bil počutil srečnejšega in bogatejšega v svojem življenju od njega. In sedaj naj bi bil oropan svoje cerkve in svojega vrta, svojega dela, na katerem je visel z vsakim utrflpom svojega srca oropan zadnjega veselja, kateremu je gledal naproti vedrega čela, ko ga bodo položili njegovi otroci, kakor jih je imenoval, v pesku koralnega otoka, ki ga je ljubil, k zadnjemu počitku ...! »Kaj le hočejo z njim v Parizu?« je vprašala gospa de Laage. »Ne sme od tod! Mi ga ne pustimo! Nikar niti niti ne sporoči, Eugene! Morajo se najti sredstva in pota, da se prepreči izvedba take neopravičene zahteve.« j »Vsekakor morajo imeti v Parizu važne razloge, da zahtevajo njegovo vrnitev,« je odvrnil njen mož. »Meni je nemogoče, d'a bi očetu Pavlu zamolčal odredbo njegovega reda. Saj bi mi ne bil niti hvaležen za tako neupravičeno vmešavanje v njegove zadeve. Ne! Kakor tudi mu bo težko zapustiti Manukuro, je pa vendarle le vojak cerkve. Njegova dolžnost mu veleva, da je poslušen!« Gospa de Laage je za hip umolknila. »Imaš prav,« je rekla z otožnim glasom. »Povedati mu bo treba, toda nekoliko pa vendarle še počakaj. Kapitan Nagle ali sc nameravate še enkrat vrniti na Manukuro predno boste odpluli proti Tahitiju?« »Da, gospa,« je odvrnil Nagle, »sedaj odjadram na Mangarevo. Na povratku, nekako v enem mesecu, bom zopet v Manukuri.« »Potem počakaj, Eugene, dokler se Katopua vrne, predno boš govoril z očetom Pavlom! Na ta način bo vsaj še en mesec srečen.« »S tem, da odlagaš neprijetne dolžnosti se ničesar ^ne pridobi, draga moja,« je odgovoril guverner. »Škof me je prosil, da pri prvi priložnosti obvestim očeta Pavla o tein, da je odpoklican.« »Daj, stori tako, meni na ljubo,« je silila vanj gospa de Laage. »Saj ni nič zato, ako nekoliko počakaš, on itak ne more poprej odpotovati predno se jadrnica vrne.« Prosila ga je tako prisrčno, d'a se je končno vdal, toda videlo se mu je, da si dela radi tega težke očitke. Kmalu nato je vstopil Arai in javil, da je večerja na mizi. Arai je bila šestnajstletno dekle, mlajša hčerka Fakahaua, ki je zavzemala v hiši položaj, kakršen v Polineziji ni redek; bila je na pol služkinja, na pol družabnica in prijateljica gospe de Laage. Kljub družinskemu ponosu so Polinezijci najbolj demokratično ljudstvo, ki si ga moremo predstavljati. Nobeno (Jelo se jim ne zdi nečastno, tako jc mogla tudi ta hčerka poglavarja streči guvernerju pri mizi, ne da bi vsled tega trpela njena čast in ugled. Šele mnogo pozneje sem zvedel, da je Arai vedela v Te-rangijevi vrnitvi; toda njeno obnašanje ta večer ni dalo slutiti, da ve za to tako važno skrivnost. (Dalje prihodnjič.) mm 7g/ nctšiU Ucaiev I S. Kranjc Franc | LJ UBLJAINA Nov mestni proračun znaša 123 milijonov i ni socialne davščine in je socialno skrbstvo din. Sprejet je bil na seji mestnega sveta 1. i slejkoprej mačehovsko. Občinski svet še ni v j„„ ->o c i * i s „ Kr. I fnarca Proti glasovom sodrugov Kralja in Li- izdelal delavskega službenega reda, čeprav je V torek, dne 28. febr. t. I. je po daljšem bo I karja in g dr Bohinjca Izjavo opozicjje, ki jo to že lani obljubil. Pocenitev elektrike in pli-, lehanju preminul s. Kranjc Franc, posestnik vije prečital s. Kralj, priobčujemo posebej. Iz na bi znatno olajšala gmotni položaj delav-Mislinju. Pokojnik se je v zgodnji mladosti I Poročila načelnika finančnega odseka povze-1 stva. Do danes še ni bil izdelan obljubljeni. pridružil socialističnemu delavskemu gibanju niamo sledeče: Mestni proračun je v letih 1935 pravilnik o gradbenih dokladah. Manjšina odK - , . , , j i v « do 1939 narastel za 62 odst. Državi mora ob- klanja odgovornost za proračun in bo glaso- in mu ostal zvest do poslednjega diha. Kot čina letno plačati na osebnih izdatkih 2,789.948 vala proti. — »Slovenec« je zapisal o tej iz-zaapniku socialističnega gibanja mu je delav- din, na stvarnih pa 6,104.989 din, na dodatkih javi s. Kralj: ... Nato je v svojem imenu in stvo večkrat poverilo važne naloge in cidgo- še posebej 884.000, to je letno skupno okrog v imenu drugih dveh opozicionalcev prebral vome funkcije. Pri 5. majskih volitvah leta 10 milij'Qnov ali 1313 °dst. vsega upravnega izjavo, v kateri zahteva od večine, da izpelje tos:; lo Kil nnctsviipn „ * i Proraduna- Nadalje plača občina v banovinski tajne volitve... Izjava ni vzbudila nobene 19.3o je bil postavljen za kandidata namestili- bednostih fond 2 in pol milijona din letno, pozornosti med svetniki JR Z. To je »Sloven-ka na takratni socialistični kandidatni listi, ki prejela pa je iz njega nazaj 50.000 din. Zadeva« demokratičnost! pa je bila tik pred volitvami iz formalnih razlogov razveljavljena. Tudi pri zadnjih volitvah ga je delavstvo postavilo za kandidata namestnika na listi dr. Vladimirja Mačka. Vo>-lilnega boja pa se s. Kranjc ni mogel več udeleževati, ker je med tem časom resno zbolel. Zdravil se je dalje časa v ljubljanski bolnici, sedaj pa v bolnici v Slovenjgradcu, kjer je tudi umrl. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v petek, dne 3. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mislinju. V vrstah socialističnega delavstva je s smrtjo s. Kranjca nastala nova vrzel, ki jo bo le težko zamašiti. »Delavska Politika« pa je zgubila svojega zvestega poverjenika in sotrudnika. Pokojnika ohranimo v trajnem spominu, žalujočim preostalim pa izrekamo tem potom naše iskreno sožalje' TRBOVLJE Nov dnevni kop v Retju. Podjetje Dukič in drug je že leta 1938 odprlo nov dnevni kop v Retju, ki sta ga vzela v podnajem neka »Vi-šček in drug«. Podnajemnik ne upošteva 8ur-nika, nedeljskega dela in nadur ne plačuje s 50 odst. poviškom kakor zakon določa, delavce plača od 3 din do! 3.50 na uro; za premikanje vozičkov uporablja otroke, ki mu delajo tako-rekoč zastonj, za cigarete. Podjetje Dukič in drug plača podnajemnikoma po din 12 do din 30 od vozička premoga. Oba podnajemnika sta po poklicu — delavca. Upamo, da se bo oblast pričela zanimati za te razmere, ki so vedno lepše. Trboveljska se je spremenila v Dukiča, Dukič v Viščeka in tako bo to šlo na- j rani Delavske zbornice v Mariboru zborova prej kakor v svetem pismu ko je Abrahami nje zaupnikov in funkcijonarjev strokovnih or rodil Izaka, Izak Jakoba itd. In zakaj vse to? ganizacij. Dnevni red je važen, zatorej vsi razne podpore določa sprejeti proračun te-le | Proračun ali preračun? Pismarji iznajdejo1 postavke: doklade cerkovnikom in orglarjem vedno kaj novega za povečanje zmede v pi-150.000 din, prispevek za gradnjo cerkva 100, sanju slovenskega jezika. »Slovenec« je s 1. tiscč din, za bogoslovno semenišče 100.000 din,1 marcem začel pisati o mestnem in državnem za Jegličev dom 50.000 din, za gradnjo domov preračunu, drugi pišemo še nadalje proračun. Prosvetne zveze 300.000 din, za glavni pro- i Nevarno bi bilo, da bomo nehali razpravljati svetni dom iste zveze 100.000 din, za kongre- 1 o višini in pravilnosti proračunov in da bi se se (tabor fantovskih odsekov i. dr.) 150.000 namesto tega razvnel hud strankarski boj o din, za Vincencijevo konferenco 30.000 din, za Pre- in pro-računih, če bi bili pristaši pre- in razna prosvetna društva 75.000 din: Direktna- proračunov tudi »svetovnonazorsko« v nas-posebna podpora fantovskim odsekom in stadi- protnih taborih. K sreči smo pa pomešani: onu je iz končnega Proračuna odpadla. proračun, kakor pišemo m pr. mi in drugi, do- Izjava mestnega svetnika s. Kralja v imenu Moča tudi Breznikov in Ramovšev pravopis, opozicije pravi po poročilu »Slov. Naroda«,j ki ga je odobrila sama kr. banska uprava. Ple-da sme s premoženjem mestne občine gospo- teršnik pozna za proračun tudi samo prora-dariti in odločati o davčnih obremenitvah le v čun in navaja zanj tele nemške ali tuje izra-tajnih in proporčnih volitvah izvoljeni mestni ze: der Voranschlag, das Budget, der Kosten svet in da zato ljubljansko prebivalstvo ne more nositi nobene odgovornosti. Večina v mestnem svetu ima še vedno možnost izvršiti tajne proporčne volitve in šele tedaj bo Ljubljana deležna resnične samouprave in bo mestni svet resnični izraz volje ljubljanskega prebivalstva. Predloženi proračun sloni pretežno na neposrednih davščinah in ne kaže nobenega napredka glede direktnega in progresivnega obdavčenja. Podpore so preko- voranschlag. Preračun je pa po Pleteršniku: die Berechnung, die Umrechnung. Mi' bomo še nadalje samo za tiste proračune, ki se nam bodo zdeli za delovno ljudstvo pravilno preračunani. O zdravi in srečni družini bo predaval dr. Franta Mis v veliki dvorani Del. zbornice v četrtek, dne 9. marca. Predavanje organizira delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«. Pričakujemo velike udeležbe s strani starišev. Zaradi slabih socialnih razmer v smrt. — merno enostranske in namenjene strankarskim organizacijam in ustanovam, enako je tudi j Zastrupil se je 26!etni delavec Anton Mušič, glede nameščenja novega osebja. V proračunu ki ni videl drugega izhoda iz gmotne stiske. MARIBOR Zborovanje obratnih in organizacijskih, zaupnikov V nedeljo, dne 5. HRASTNIK Občni zbor »Vzajemnosti« I se je vršil v nedeljo, dne 26. februarja v Delavskem domu. Občni zbor je bil lepo obiskan, prisostvoval je tudi zvezin odposlanec s. Korošec iz Ljubljane. Iz poročil funkcionarjev je občni zbor z zadovoljstvom ugotovil delovanje društva, njega številne prireditve, kakor tudi gospodarsko stanje. Vse priznanje je dal občni zbor zlasti predsedniku s. Ivancu Viktorju, kakor tudi ostalim, ki so se pridno udejstvovali pri društvenem delu. Pod točko »razne« se je razvila živahna in prav stvarna debata o raznih težkočah in novem smotrenem delu Del. izobraževalnega društva, katero debato je lepo podprl s. Korošec s svojimi nasveti. Tako ie potekel občni zbor v luči zavednih kulturnih delavcev z prepričanjem, da bo šel razvoj naše »Vzajemnosti« ponosno svojo pot za boljšo in lepšo bodočnost proletarajata. Novi odbor, ki je bil soglasno izvoljen, tvorijo povečini dosedanji odborniki s predsednikom s. Ivancom na čelu. Občni zbor delavskih kolesahjev. V nedeljo, dne 5. marca s pričetkom ob 10. uri dopoldne se bo vršil v dvorani Konzumnega društva rudarjev občni zbor Del. kolesarskega društva z običajnim dnevnim redom. Delavske kolesarje j točno in zanesljivo! — Družnost! KMO. 2 Pravljična ura za deco. Delavsko društvo »Detoljub« priredi v nedeljo, dne 5. t. m. s pričetkom ob pol 3. uri popoldne v dvorani »Delavske zbornice«, Sodna ulica 9-II. pravljično uro za delavske otroke. Prireditev je bila prvotno določena za minulo nedeljo, pa je bila radi nenadne obolelosti učiteljice Stupa-nove^ preložena. Pravljice bosta pripovedovala učiteljica Stupan Milica in pesnik Tanc Anton, otroci »Detoljuba« pa bodo zapeli nekaj otroških pesmi in zaigrali na mandoline. — Vstopnine ni. Naslednje predavanje »Vzajemnosti« se bc vršilo v sredo, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice; na tem večeru bo prof. Leon Detela tolmačil o »Pasteurjevem zdravljenju«. Ker o tej temi sploh še ni bilo govora na naših predavanjih, se pričakuje, da bo vzbudilo med poslušalci zanimanje. Zidarji so že začeli. Izredno ugodno pomladansko vreme je priklicalo letos tudi zidarje predčasno na delo in mu nudi kruha. Pri večini stavb, kjer so v pozni jeseni končali z delom, so te dni odtrgali opaže in zidarji že pridno gradijo naprej. Želimo jim čim daljšo sezono, imiogo in dobrega zaslužka, ,pa tudi razredJie zavesti. Sedaj je čas, da začnejo z delom za sebe tudi izven stavbe, zlasti naj ne pozabljajo na svojo izobrazbo. Vsak, ki začne Pozivamo, da se udeleže občnega zbora 'in! s\°Jo izobrazbo. Vsak, ki začne Pristopijo k delavskemu kolesarskemu dru- t mlin hHi ,:st?casi,°’ ko. ]’Te ?.a ,0fko' štvu. pomislil tudi, ce ze ima svoj delavski list, na- Rrajevna protituberkuloziia liga je pred kratkim na dobro obiskanem občnem zboru polagala račun o delovanju v pretečenem letu. Jz poročil funkcionarjev je razvidno, da je ta naša človekoljubna institucija izdala v 1. 1938 nad 5000 din na podporah jetičnim bolnikom, PT Dispanzerju Trbovlje in za počitniško kolonijo. Nad 1300 šolske mladine obojega spola se je v poletnih mesecih brezplačno kopalo v liginetn kopališču, katerega dohodki so namenjeni borbi proti jetiki. Zanemarjalo se tudi ni športno plavanje. Cisti dobiček tombole, ki je Prav dobro izpadla se je porabil za odplačilo zemljišča, na katerem je zgrajeno kopališče. V letošnjem protituberkuloznem tednu namerava liga prirediti veliko propagandno predavanje, poleg tega pa bo skušala izvesti nabiralno akcijo, za katero bi naj prispeval vsak Hrastničan vsaj 1 din. Vztrajni funkcionarji hge že pohirajo članarino za tekoče leto, pa bi bilo želeti, da pristopijo k tej za naš kraj prav posebno potrebni instituciji tudi oni, ki danes še niso člani lige. Malenkostno članarino 12 din letno obilo odtehta ugodnost, ki io uživajo člani na vstopnini v kopališče. Posebno razveseljivo je naraščanje članstva pri Steklarni, zato bi bilo želeti, da bi se število članstva dvignilo tudi pri rudniku TPD in pri Kemični tovarni. Ce bo vsak po svojih močeh sodeloval v borbi proti jetiki, potem uspehi ne morejo izostati. Koncert rudarske godbe na pihala. V nedeljo, dne 5. marca s pričetkom ob 5. uri popoldne priredi v Del. domu rudarska godba koncert. Na sporedu je 10 skladb domačih in tulih skladateljev. Naši javnosti je znano, da se rudarska godba živahno udejstvuje in se lepo razvija, zato je tudi pričakovati, da bo ta koncert lepo obiskan. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev ima svoj redni letni občni zbor v I nedeljo, dne 5. marca ob 14. uri 30 min. v spod- marca 1939 z začetkom njj dVOrani hotela »Orel«. (Vhod Slovenska točno ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v dvo- ulica.) Po občnem zboru prosta zabava. Člani društva in njih svojci vljudno vabljeni. — Odbor. 2 Volilni imenik za volitve delegatov v Pokojninski zavod razgrnjen. Pokojninski zavod 2a nameščence v Ljubljani je razglasil, da so za 4. april t. 1. določene volitve njegovih delegatov ter da je volilni imenik oz. kataster volilnih upravičencev razgrnjen od 1. do 14. marca tudi v uradnih prostorih mariborskega mestnega poglavarstva med uradnimi urami. Volilni imenik za razglašene volitve je razgrnjen na vpogled v popisovalnem uradu mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6/1., soba št. 5, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Razglasitev obvezniškega razporeda bo na travniku vojaškega vežbališča na Teznu pri Mariboru ob vsakem vremenu dne 5. marca z začetkom ob 7, uri zjutraj ter traja nepretrgoma do 6. ure zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki rojeni leta 1889, do vključno 1918., ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu ali njegovi neposredni bližini, to je v: Kamnici, Košakih, Št. Petru, Teznem, Radvanju in v Studencih. Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško knjižico. Od te dolžnosti so izvzeti: vsi obvezniki, ki stanujejo v mestu, pa niso vojaško pristojni v Maribor; vsi obvezniki, pristojni v Maribor-mesto, ki bivajo izven območja mestne občine, razen v bližnji okolici; rez. častniki, vsi duhovniki; vsi stalno in začasno nesposobni; vsi težko l bolni, kar bodo morali dokazati z zdravniškim | spričevalom in zelo nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati. Razglasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj in prevoznih sredstev. — Pripominja se, da bo ta dan vozil mestni avtobus iz Glavnega trga na tezensko vežbališče in nazaj, kar bo obveznikom udeležb,o znatno olajšalo, da bodo v najkrajšem času opravPi svojo dolžnost. šo »Delavsko Politiko«. Kako se vrši tlakanje. Tlakanje naših ulic in cest je najbrž zelo iponiankljivo izvršeno, kakor nam kažejo vdrtine na tlakovanih cestah, kjer nastajajo celi »hribčki in doline«. Najlepše izgleda pred glavnim kolodvorom. To še ni tlakovanje, ako se polagajo kocke druga poleg druge, ampak je treba poprej dati tem ............... _ Ikalka Marija Cokanova podlegla zadoblje- kockain trdno podlago. V tem oziru pa stvar I "'iu poškodbam. V zadnji številki našega lista šepa. Popravila so seveda dražja kot pa, ako smo -poročali, da je tekstilni delavec Franc bi se cestišče pošteno uredilo pred polaganjem kock. Umetne od Izdelamo za nate pacljente kalcor naravno F. Ad. Mflller SOhne, Wiesbaden dne 15 marca 1939 v Mariboru, Hotel .Zamorc", Gosposka ulica Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev vabi na sestanek, kateri se bo vršil- v nedeljo, dne 5. marca t. 1. v Delavski zbornici. — Važno -potočilo z občnega zbora, sekcije Ljubljana in delitev »Strojarskega vestnika«, Vabimo tudi nečlane. —< Odbor. Mariborsko gledališče: Petek: zaorto. Sobota, ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Red D. Nedelja, ob 15. .uri: »Boccaccio« (zadnjič popoldanska predstava), gostuje gosp. Povhe. — Ob 1 20, uri: »Automelodv«.. Znižane cene. Cokan streljal na svojo ženo, nato pa obrnil revolver proti sebi in se smrtn-o pogodil- v sence. Pogreb pokojnega Cokana se je vršil v četrtek, dne 2. t. m. V noči -od srede na četrtek pa je na svoje-m stanovanju v Mejni ulici podlegla poškodbam tudi 28letna Marija Cokan, ki zapušča dva nepreskrbljena otroka. Cokanovo so na predvečer njene smrti -pripeljali iz bolnice na njen dom, od koder se bo vršil pogreb tragično preminule v soboto, dne 4. t, m. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Mejna ulica 16 na Pobrežko pokopališče. Za gripo je zadnje dni ebolelo več ljudi, zlasti tudi otrok. Splošna bolnica je radi razsajanja te opasne bolezni prenapolnjena. ločilnico-lmffet v Stritarjevi ulici štev. 7 zopet odprti Izvrstna vina lastnega pridelka! Vedno sveža jedila! Se prlprorota Ema DolajS CELJE Podpisana tt. Bergmann in drug, tekstilna tovarna v Celju, vljudno poziva, da natisnete v smislu čl. 27. zakona o tisku v »Delavski P-olitiki« ta-le popravek: »Ni res, da je tekstilna tovarna Bergmann in drug v Celju odpustila »komaj so se delavci in -delavke malo pomirili« preko 200 delavcev in delavk. Res pa je, da tovarna Bergmann in drug ni -odpustila več kot -100 delavcev in delavk, ki jih je morala začasno odpustiti zaradi pomanjkanja surovin in od katerih je že okrog 80 odst. sprejela zopet na delo. Tudi ni res, da je poslovodja Kovar pri zadnjem odpustu delavcev in delavk sklical še preostale zaposlene skupaj in jim sporočil po g. Videtiču, da bo pustil vse tiste, ki bi raznašali, da je v tovarni pomanjkanje dela, in da se delavstvo odpušča, policijsko zasledovati. in da bo izvajal proti njim vse mogoče konsekvence. Res pa ie, da ie g. Videtič delavcem in delavkam izjavil le to, da bo podjetje izvajalo konsekvence proti tistim, ki bodo razširjali tendenciozne in lažne govorice, in da je s policijskim zasledovanjem zagrozil le onemu, ki je delavki Škrabarjevi ukradel iz garderobe dežnik. Nadalje ni res, da se po mnenju poslovodje Kovača odpuščeni delavci ne bi smeli prijaviti na borzi dela, da ne bi kdo zvedel, da so bili reducirani. Res pa je, da so vsi delavci in delavke, ki so to zahtevali, dobili delavske knjižice, da so mogli zaprositi za podporo pri borzi dela, in da zaradi tega ni podjetje delalo nikomur nobenih težkoč. Prav tako ni res, da leži glavna krivda, da se de’avstvo odpušča, pri vodstvu tovarne, marveč je res, da je ibilo vodstvo tovarne prisiljeno odpuščati delavstvo zaradi pomanjkanja surovin. Ni res, da bi v tovarni Bergmann in dirug dobil kak delavec za 15 dnevno pridno delo samo din 70. Res pa je, da ni v tovarni Bergmann in drug nobenega delavca, ki bi zaslužil manj kot din 2.75 na -u-ro, in da plačuje tovarna delavstvo po k-olektvni pogodbi ter znaša najvišji akordni zaslužek po din 5.50 in več na uro, povprečni zas’užek, izračunan na 4 mesečne polne plačilne periode, pa je din 3.70 na uro. Ni res, da delavec po nalogu očisti str-oj in to brezplačno, marveč je res, da je nagrada za čiščenje strojev vsebovana v akord-nem zaslužku. Končno ni res, da -plača delavec kratkomalo kazen din 10, ves dan pa da je m-orda zaslužil samo din 5. Res pa je, da znaša kazen za večkratno slabo čiščenje stroja po ponovnem opominu povprečno din 1 d-o 2, največ pa din 3, in d-a zasluži celo najslabši delavec najmanj din 2.75 na uro,« Z odličnim spoštovanjem Celjska tekstilna tovarna Bergmann in drug. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v torek, dne 7. t. m. s pričetkom ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice predavanje s skioptičnimi slikami in sicer: Nil vir življenja in gospodarske moči Egipta in Sueški prekop — življenski živec angleškega imperija. Posetite predavanje vsi, ki se zanimate za aktualna vprašanja sedanjosti. Slišali boste zakaj se vrši -ogorčena diplomatska borba za nadoblast -na Sredozemskem morju. Vstopnina 1 din. — Odbor. Občni zbor »Zveze brivskih, frizerskih pomočnikov (ic) Jugoslavije«, podružnica v Celju se bo vršil v torek, dne 7. marca s pričetkom ob 20. uri v Delavski zbornici z običajnim dnevnim redom. Pomnite, posameznik ne pomeni nič, — skupnost pa ntoč in uspeh! V lastnem interesu pridite in pripeljite svoje tovariše in tovarišice s seboj. —- Odbor. Redni občni zbor podružnice Osrednjega društva oblačilnih delavcev v Celju se bo vršil v nedeljo, dne 5. marca ob 9. uri dop. v Delavski zbornici Oblačilni delavci udeležite se tega občnega zbora v čim večjem številu in dokažite, da se zavedate pomena svoje strokovne organizacije. V zavednosti in skupnosti je naša moč! — Odbor. Volilni imenik za volitve delegatov in namestnikov za zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani po stauiu z dne 15. februarja 1939 je na vpogled voMiirn upravičencem v sobi št. 2 tuk. mestnega poglavarstva v dneh 1. marca do vštetega 14. marca 1939. — Vpogledati se more v uradnih urah. Morebitno reklamacijo smejo vlagati osebno ali pismeno pri volilni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani v času od 1. marca do vštetega 14. marca 1939. Kdor zahteva vpis volilnega upravičenca mora predložiti datum in člansko ter zavarovalno številko uvrstitvenega odloka Pokojninskega zavoda. O vloženih reklamacijah odloča končnoveljavno volilna komisija. Dan volitev, oziroma dan štetja glasov, oddanih pri volitvah je določen za 4. aprila 1939. •— Mestno poglavarstvo Celje. Kino Hom - Celje 5. in 6. marca: »Dvorec v Flandriji« (Marta Eggerth). — 7. 8. in 9. marca: »Tiger Arizon« (Epska legenda o zapadu) — 10. in 11. marca: »Brezsmrtna legija« (film iz časa, ko je nastajala nova nacija). SLOVENSKA BISTRICA Občni zbor tukajšnje podružnice 1. Delavskega kolesarskega društva se bo vršil v nedeljo, dne 12. marca t. 1. s pričetkom ob 14. uri v hotelu Beograd. Dnevni red običajen. Tem potom se pozivajo vsi člani in pristaši društva, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu članstva. — Odbor. Prispela je velika izbira češkega in angleškega spomladanskega blaga. Kakor znano dobite zmiraj najboljše in najcenejše samo v CESREM MAGACIIIIIS ARIBOR CA 10. OKTOBRA Brezobvezno se lahko prepričate! Krojaške potrebščine 1 PREVALJE V nedeljo je naš dan. Celo ministrski prezi-denti govore zadnji čas vedno več o potrebi ljudske izobrazbe, češ, da vidijo le v tem boljše čase svojih narodov. Za naše delavstvo pa velja to še tembolj in vsa naša predavanja so to pokazala zlasti v Prevaljah. Poleg izobrazbe srca in duše ,pa nam je treba znati tudi pot do samoobrambe. To so predvsem delavski zaščitni zakoni, ki jih je vedno več. Radi tega prirejamo to nedeljo, dne 5. t. m. ob 9. uri v dvorani gostilne Rozman predavanje o »Delavski zaščiti«. Govorila bosta predavatelja ss. dr. Avg. Reisman in urednik »Delavske Politike« Viktor Eržen iz Maribora. Po predavanju bo lahko dobil tudi vsakdo pojasnila iz tvarine predavanja o naši zaščitni zakonodaji. Prirediteljica, podružnica »Splošne delavske strokovne zveze« vabi vso delavstvo, tudi iz bližnje in dalnje okolice, da se udeleži predavanja možje in tudi žene, pa ravnotako mladina. KRANJ »Gorenjcev« apel na mestno občino. »Gorenjec« apelira v imenu »katoliške javnosti« na mestno občino, da spremeni odnosno preimenuje nekatere ceste in ulice. Poimensko navaja samo Tvrševo cesto, češ, da Tyrš ne zasluži, da bi mu izkazovali tako čast že vsled teža ne, »ker je s svojo pogubno svobodomiselno ideologijo, s svojim izrazito protikatoliškim delovanjem privedel češki narod na rob propada«. K tej ugotovitvi »Gorenjca« samo eno vprašanje: Gospodje, kdo pa je spravil Avstrijo v propad?! Dalje pravi »Gorenjec«, naj se te ceste preimenujejo p.o zaslužnih in narodno zavednih ljudeh. Imena teh ljudi »Gorenjec« zaenkrat še ne imenuje. Ali bi prišel v poštev naš veliki pisatelj Ivan Cankar?! Ni izključeno, da bi bilo gospode morda še boli strah pred Cankarjevo ideologijo. In končno: Ali bi naj gospodje ne apelirali rajši na mestno občino, da uredi ceste in u ice tako, da ne bo na njih v dežju polno blata, v lepem vremenu pa polno prahu. Predpogoj za mesto je tudi dobra pitna voda, in da je ne primanjkuje v času, ko je občanom najbolj zaželjena. Kaj pa bodo imeli občani od preimenovanja nekaterih cest in ulic? Kdo naj nosi stroške: ali lastniki hiš ali mestna občina? Lastniki hiš se bodo temu upravičeno uprli; mestne občine prva dolžnost pa je, da skrbi za higijenično in zdravstveno ureditev mesta ter za znosne socialne razmere svojih občanov. Gospodje okoli »Gorenjca« imajo veliko opraviti z ljudmi, ki iščejo dela ali pod-•pore. Ali naj tem občanom namesto življenjskih potrebščin nudimo stare hišne tablice, ki naj bi se umaknile novim. To posnemanje fašističnih metod bi lahko imelo za posledice še to-le: »Gorenjec« nima nobene garancije, da bi ob priliki občinskih volitev ne zgubil svojega vpliva na mestno občino. Novemu občinskemu odboru bi bil s tem dan samo povod, da te ceste in ulice zopet preimenuje. Gospodje pri »Gorenjcu« naj se ozirajo tudi na tisto javnost, ki pri njih ni »katoliško« zaznamovana. Ta javnost bi pa morda o ljudeh, ki jih smatrajo pri »Gorenjcu« za »zaslužne in narodno zavedne«, še bolj upravičeno slabo sodila, kajti ni izključeno, da ie duh te ideologije občutila na lastni koži. Ne trdimo pa, da kranjske ceste in ulice niso glede pogubne »ideologije« potrebne očiščenja. Že ves čas od državnozborskih volitev veje po njih duh Stojadinovičeve »ideologije«, ki mislimo, da pri delovnemu ljudstvu ne vzbuja ravno lepih spominov in, da ne pušča ravno dobrih posledic. Končno ie treba tudi upoštevati to. da se mesto Kranj razvija in bo treba še mnogo novih cest, tako, da bodo lahko prišli v poštev vsi zaslužni in narodno zavedni ljudje. In če imamo te resnično v mislih, bo med prvimi brez dvoma naš pisatelj Ivan Cankar. Gospodje pri »Gorenjcu«, vzemite te stvarne ugotovitve na znanje ter še enkrat prediskutirajte načeto vprašanje, predno pride na dnevni red občinske seje. (V pomnjenje »Gorenjcu« naj služi, da je tudi ' Trt »ra • • -- uprava občine mariborske preime- novala najlepši del Gosposke ulice v — Tvrševo ulico in so prav te dni nabili nove tablice Op. ur.) MEŽICA Podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije sklicuje za v nedeljo, dne 5. marca t. I. ob 2. tiri popoldne v dvorani gostilne Toff svoj redni občni zbor. Dnevni red običajen. Vodstvo podružnice ZRJ vabi vse svoje člane, da se občnega zbora za gotovo udeleže, vabljeni pa so tudi vsi, ki nameravajo pristopiti! — Odbor. 2 JESENICE l Še nekaj spominov na volilno borbo. Po »Našem Kovinarju« št. 5 posnemamo: Pred volitvami dne 11. dec. 1938 so nekateri ljudje korajžno skušali jemati ugled neljubim osebam in so žalili na vse strani. Gotovo so bili prepričani, da jim je vse dovoljeno. Po volitvah so prizadeti tožili in je bil dosedanji uspeh ta-le: Na tožbo župana Perka je župnik Dodič (s Koprivnika) preklical in obžaloval kar je o njem žaljivega rekel. Župnik Dodič se ie zavezal povrniti Perku tudi stroške. Na tožbo dr. Stanovnika Aleša je župnik Dodič pred sodiščem izjavil na zapisnik, da se je prepričal, da je bilo neupravičeno, kar ie očital tožitelju v zadevi kaplana Burje in je loja no popravil krivico in žalitev, ki jo je izrekel o dr. Stanovniku. Dr. Stanovnik pa od župnika Dodiča ni zahteval povračila stroškov. Ti dve pravdi sta se obravnavali pri sodišču v Radovljici. — Na tožbo dr. Stanovnika je bil pri sodišču v Kranjski gori obsojen Novšak Viktor, nadmonter Kranjskih deželnih elektrarn na din 600 nepogojne denarne kazni in din 100 povprečnine in na plačilo stroškov, ker je tožite ju dne 1. decembra 1938 rekel »izdajalec«. Sodba je pravomočna.« ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU Več zaposlitve. Tukajšnje podjetje ima sedaj precej naročil in se dela vse dni v tednu. Tudi precej novih delavcev je našlo zaposlitev, seveda samo za nekaj mesceev. Upamo, da bo letos glede obratovanja boljše kot pa lani, ko smo delali samo 4 dni v tednu. Krožijo govorice, da imamo pri nas zato dosti dela, ker smo se pri zadnjih volitvah dobro izkazali, v Šoštanju pri Vošnjaku je pa zato s’abo, ker nas niso posnemali. Hrvati baje kupujejo blago samo tam, koder so ljudje z njimi. Če bi bilo na temu kaj resnice, potem bo uspeh prihodnjih volitev za proletarijat še boljši in nasprotniki ne bodo več imeli kai iskati v Sv. Pavlu. —• Delavec, GUŠTANJ Izlet v Prevalje. V nedeljo, dne 5. t. m. se udeleži tudi naše delavstvo predavanja, ki se vrši ob 9. uri dopoldne v Prevaljah o socijalni zaščiti, ker se vsak naš sodrug in Sodražica zaveda, da nam takih predavanj ni nikdar dovolj, pa tudi zvemo vedno kaj posebno zanimivega na takih naših prireditvah. Obenem se delavstvo med tem bližje spoznava, vidi težave svojih sotrpinov in tem bolj uvideva, kako potrebno nam je skupno delo in složna borba. Povrh tega nam taka pot nudi lepo priliko za nedeljski izlet in tako združimo potrebo telesnega gibanja z duševno zabavo. Zaveden sodrug, pelji s seboj tudi sodružico in na svidenje v Prevaljah. PTUJ Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v soboto, dne 4. marca ob 20. uri v društveni dvorani, Panonska 5 prosvetni večer socijalnih pisateljev. Spored: 1. Društveni tamburaški odsek: »Majska rožica« in »Sladki spomini. 2. S. Anton Tanc, Maribor: Recitacija iz lastnih del. 3. Ivan Potrč, Maribor: Recitacija lastnega dela »Groteske«. 4. Društveni dramski odsek: Razne deklamacije in recitacije. 5. U. Sinclair: Vlomilec, enodejanka — Pobirajo se samo prostovoljni prispevki. — Odbor. POBREŽJE PRI MARIBORU ZVOČNI KINO POBREŽJE. 4. in 5. marca velefilm PATER VOJTEH, Oglejte sd ta film. blitve v Pokolnimki lavod razpisane VABILO na VII. redni občni zbor Gospodarskega društva r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. marca 1939 v gostilni Pavšič na Pobrežju, Gosposvetska ulica s pričetkom ob 10. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročila načelstva in nadzorstva, 3. predlog za likvidacijo zadruge, 4. volitev načelstva in nadzorstva odnosno likvidatorjev zadruge, 5. razno. V slučaju, da občni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, se vrši čez pol ure drugi občni zbor, ki sklepa veljavno neglede na število zastopanih članov. Maribor, dne 27. februarja 1939 Načelstvo Gospodarskega društva. konzumno društvo za Jdežiško dolino Poštni predal štev. 3. Telefon interurban št. 5. reg. z. z o. z. v Prevaljah Poštni ček. račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje. Kakor smo že poročali, so volitve v Pokoj-ninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisane. Kot dan volitev oz. dan, ko naj se pre-štejejo glasovi, oddanih ob volitvah, je dolo-; čen 4. april 1939. Aktivno volilno pravico imajo vsi zavarovani nameščenci, ki so bili dne 15. februarja 1939 člani Pokojninskega zavoda in njihovi službodajalci. Vsak zavarovanec ima j en glas, vsak službodajalec pa toliko glasov, kolikor je imel ta dan zavarovanih nameščen-cev. Kataster volilnih upravičencev po stanju z1 dne 15. febr. 1939 je razgrnjen od 1. marca do 14. marca t. 1. v uradnih prostorih Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani in njegovi poslovalnici v Splitu, nadalje v urad-1 nih prostorih mestnega poglavarstva v Mari- * bora, Celju in Dubrovniku, povsod v čas» uradnih ur. Morebitne reklamacije je vložiti ustmeno ali pismeno naravnost pri- volilni komisiji Pokojninskega zavoda v Ljubljani v času od 1. marca. do . vštetega 14. marca t. L Kdor zahteva vpis volilnega upravičenca, mo-: ra predložiti datum in zavarovalno številko-odloka Pokojninskega zavoda. Po časopisju krožijo vesti, da je bil dosežen, med nameščenskimi organizacijami sporazum za skupno kandidatno listo za volitve delegatov. Kakor smo obveščeni, pa te vesti niso resnične. Do sporazuma še ni prišlo, ker se je ena močna nameščenska skupina odločila za volitve, ker se njenih zahtev v zvezi z volitvami ni poštevalo. Delavski pravni svetovalec Podpore pri Javni borzi dele in pri Bratovski sk'adnici (Trbovlje) Z uredbo o preskrbovanju nezaposlenih delavcev z dne 25. 11. 1937 se od 1. 7. 1938 dalje izplačujejo od Javnih borz dela redne brezposelne podpore največ do 26 tednov. Po pravilih Bratovske skladnice brezposelne podpore, ki jih dajejo Bratovske skladnice, ne smejo biti manjše od podpor, ki jih dajejo Javne borze dela. Najdaljšo podporo dobi zavarovanec le, če je bil v obračunski dolbi 24 mesecev pred nastopom brezposelnosti nepretrgano zavarovan. Rubež mezde (Trbovlje) Vprašanje: Zaposlena sem v tovarni in zaslužim na dan komaj po 18 din. Neka moja upnica pa je sedaj zarubila mojo plačo in mi vodstvo tovarne odteguje na podlagi rubeža, kljub temu, da zaslužim manj kot 20 din dnevno. Ali je tak odtegljaj upravičen? Kaj naj ukrenem? Odgovor: Delavska mezda je rubljiva samo v kolikor znaša več kot 20 din dnevno.-Če zaslužite samo po din 18 na dan, je Vaša mezda v smislu §a 248 izvršilnega zakona ne-rubljiva, ker ne dosega eksistenčnega minimuma. Pojasnite to v podjetju. Ako bi Vam kljub temu še naprej odtegovali, bodete imeli pravico tudi s tožbo zahtevati od tovarne povračilo odtegljajev. Prehranjevanje delavcev. — Pitanje volov. (Brezno) Vprašanje: Bil Sem zaposlen pri lesni tvrdki kot delavec in sem imel tudi kuhinjo za njene hlapce, katerim sem dajal hrano, dnevno trikrat in dve malici po 8 din in sem se vsled tega zadolžil. Ali mi mora lesna tvrdka pomagati plačati ta dolg. ker sem bil .prisiljen dajati hrano, sicer bi me vrgla na cesto. Ko sem jaz zapustil kuhinjo, so plačevali mojemu nasledniku po 12 din dnevno in še hlapcem je tvrdka poboljšala mesečno plačo. — Tudi sem ime! na oskrbi krmljenje tvrdkinih volov, za kar so mi plačali dnevno po 2.50 din za eno uro. Ali Čevljarskega vajenca sprejme takoj PodstenSek Ivan, splošno čevljarstvo, trna pri Prevaljah. Šivalni stroji proti gotovini, kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt. — Sprejemam zastopnike. — Josip Url>I, šivalni stroji, kolesa, otroški vozički, Celje, Narodni dom. bi lahko zahteval za to delo vsaj po tri ure dnevno po 2.75 din, ker v eni uri še majhnega otroka skozi ves dan ne prehranite, ne pa volov? Odgovor: Ne eden, ne drugi navedenih Vaših dveh poklicev pri lesni tvrdki ni z zakonom posebej zaščiten, tako da bi mogli Vi še kaj zahtevati. Če ste se pogodili, da boste dajali hlapcem hrano po 8 din na dan, je bila to stvar Vaše proste volje. Če ste videli, da s to ceno ne morete izhajati, bi morali pač pustiti takšno »podjetništvo«, ne pa da ste se v svojo škodo še celo zadolževali. Krmljenje volov je delo hlapca. Za hlapce pa ni predvidena: niti minimalna mezda in ste se vsled tega lahko pogodili za to delo tudi z 2.30 din, pa četudi ste rabili za krmljenje tri ure na dan. Za-, kaj pa se pustite tako izrabljati!_______________ Komumno društvo za Meilško dolino r.z.zo. z. v Prevaljah sklicuje v smislu zadružnih pravil redna članska zborovanja, ki se bodo vršila po tem-le dnevnem redu; Za prodajalno v Mežici: v nedeljo, dne 12, marca z začetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani g. Tola v Mežici; za prodajalno Prevalje in Leše: v nedeljo, dne 12. marca z začetkom ob 15. uri v gostilni g. Ahaca na Prevaljah; za prodajalno na Muti: na Jožefovo, dne 19, marca z začetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni g. Dobnika na Muti; za prodajalno Guštanj: na Jožefovo, dne 19, marca z začetkom ob 4. uri popoldne v gostilni g. Milonika v GuštanjU; za prodajalno Črna I in II: na praznik, dne 25. marca z začetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani d- Kneza v Črni; za prodajalno Sv. Helena: na praznik, dne 25. marca z začetkom ob 2. uri popoldne v rudniški dvorani pri Sv. Heleni. Dnevni red članskih zborovanj: 1. Poročilo krajevnega odbora; 2. poročilo o poslovanju zadruge in o računskem zaključku za poslovno leto 1938; 3. razprava o predlogih za občni zbor; 4. volitev krajevnega odbora; 5. volitev delegatov za občni zbor; 6. razno. Člani, udeležite se vsi teh članskih zborovanji Načelstvo. Nadzorstvo. Brivski salon ČOH AKT01V, Celje, (poteg mestnega poglavarstva) se priporoča cenjenemu občinstvu. Za trajno ondulacijo znižane cene. Čista, solidna in strokovna postrežba. Prava blagodat za delavce je: O očilnica p. Matkovič v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Shajališče delavcev! LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rag.pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti. Zavaruje za pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— in za doto mladoletne od L do 16. do največ din 25 000-— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA BB Osrednja pisarna in centralno sktadiiče v Prevaljah Podružnice: Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. 'Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež znaša samo 100.— din. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah! V slogi je moč, v delu rešitev! ZAHVALA Ob priliki težke izgube, ki nas je doletela s smrtjo naše ljubljene žene, matere in tašče, gospe Lize Vitez, r0j. Sterman se zaltvaljujemo vsem, ki so pokojnici stali ob strani v času njene bolezni, darovalcem lepih vencev, Glasbenemu društvu na Teznem in pevskemu društvu „Enakost“ iz Studencev za žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Tezno, dne 26. februarja 1939. Vitez Josip, soprog Aleksander, sin Alojzija por. Podriinlk, hči Sebastijan Podrlčnlk, zet Ta konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.