Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
polti prajeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta > 13 » — » Četrt > > 6 » BO » mesec > 2 > 20»
V apravnlštvu prajeman:
eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1 »70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Inserata sprejema upravniStvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice £t. i.
Rokopisi se ne vračajo, ncfraukovana pisma n* vsprejeniajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vaak dan,izvzemai nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 59.
V Ljubljani, v petek, 13. marca 1908
Letnik XXXI
Državni zbor.
Dunaj, 12 sušca.
Macedonsko vprašanje.
Dr. a u s t e r 6 i č in tovariši no danes vložili naslednjo interpelacijo:
Kakor se čuje, je želja merodajnih krogov, da so delegacijsko zasedanje odloži do jeseni.
Ako je to res, morajo ljudski zastopniki temu odločno ugovarjati. Razmere na Balkanu so take, da niso izključeni bojni zapletaji; v tem slučaju pa so v prvi vrsti prizadete koristi avstro-ogrske države. Dolžnost je torej kompetentnih ustavnih faktorjev, da se čimpreje skličeta delegaciji in da morejo ljudski zastopniki označiti svoje stališče z ozirom na pereča balkanska vprašanja, in da se zasedanje delegacij ne odloži do jeseni, ko bode morda na Balkanu že vse dognano.
Podpisani torej vprašajo g. min. predsednika :
1. Ali je res, da se delegacijsko zasedanje vrši šele v jeseni?
2 Ako je to res, ali hoče gosp. minist predsednik storiti potrebne korake, da se delegaciji Bkličeta čimpreje še to pomlad? Ali hoče gosp. ministerski predsednik v ta namen tudi potrebno ukreniti, da se čim 'preje izvrši volitev avstrijske delegaoije ?
Državna uprava.
Posebno pozornost zasluži oni odstavek v govoru min. predsednika dr. pl. Korberja, v katerem je včeraj naglaš d potrebo, da se zboljša uprava ter zmanjšajo pisarijo in tudi troški.
Opravičeno in mej živahnim odobravanjem je dr. pl. Korber naglašal, da so država, dežele in občine že preobložene z upravnimi troški, ki jih provzročajo razne moderne naprave in zavodi.
Poglejmo samo v deželne odbore. Pred desetletji so si dežel, odbori pomagali z malim številom uradnikov. Danes se je v vsakem oziru pomnožilo delo in seveda tudi troški. In isto velja o občinskih uradih vsled sistema, ki je udomačil toliko
kompeteno. Tu je treba metle. Dela in truda je mnogo, a tudi tega se vlada loti, ko se urede parlamentarne razmere.
Enake razmere pa so tudi v državnih uradih, kar je dr. pl. Korber sam naglašal in tudi grajal v svoji prvi okrožnici na deželne vlade. la\, da je dotična okrožnica ostala pozabljena.
Učitelji in dež. šol. sveti.
Šolski odsek se je v zadnjih dveh sejah bavil z vprašanjem, ali naj učitelji sami prosto volijo svoje zastopnike v dežel. šol. svetih ali naj ostane pri starem, da jih namreč vlada imenuje. Osobito učitelji S e i t z, Rotter, Pacher in Schreiter so v odseku naglašali, da od vlade imenovani člani dež. šol. sveta nimajo poguma, da bi zagovarjali učiteljske koristi. Drugi so zopet naglašali, da bi si učitelji pri volitvi ne izbirali šolskih strokovnjakov, temveč politične in narodne agitatorje.
Konečno pa je odsek s 15 glasovi proti
5 sprejel resolucijo: Vlada se poživlja, da deželnim zborom predloži načrt zakona, ki bode določal, da ljudski učitelji in srednješolski profesorji prosto volijo po enega zastopnika v dežel, šolski svet poleg onih, ki jih vlada ie sedaj imenuje.
Torej vsa stvar nima istega pomena, ki ji ga mnogi listi pripisujejo.
Celo nemški člani v odseku so priznali, da spada to vprašanje v dežel, zbore. Ti pa vsaj v večini ne bodo sklenili, da naj pridejo v dežel. šo'. svete učitelji z ozirom na narodnostne razmere v dežel i. Tako n. pr. imajo v Sleziji odločilno veČino v dežel, zboru Nemci. Ti pa skoraj gotovo ne bodo češkim in poljskim učiteljem priznali pravice, da volijo v dež. šolski svet iz svoje srede. Isto bode na Štajerskem, Koroškem in v Istri.
Kar pa se tiče načelnega vprašanja samega, moramo pač priznati učiteljem pravico, ki jo imajo že glede okrajnih šol. svetov. Seveda moramo želeti, da volijo v te zastopa veščake, ki morejo in hočejo zastopati tudi opravičene učiteljske koristi.
Državni proračun.
Zbornica danes nadaljuje glavno razpravo o proračunu.
Do 5. ure so govorili dr. S c h ii o k e r, dr. K v e k i c , Peric, dr. Žaček, Berger in baron Malfatti. Peric je večinoma odgovarjal na včerajšnji govor min. predsednika glede Dalmacije. Govornik je mnenja, naj vlada več stori, a manj ob-ljubuje.
Dr. Ž a č e k je jako spretno mej živahnimi ugovori nemških poslancev živo opisoval, kako neopravičene so trditve, da vlada in Slovani v Avstriji »zatirajo" Nemce. To je naravnost smešno, a Nemci to neresnico vedno in trdovratno ponavljajo, da jo že sami verujejo.
Vsenemec Berger je drzno napadal vladarsko hišo, ker je katoliška, češ, da je to nesreča države. Mož je morda toliko prepričan o tej svoji trditvi, kakor baron d' Elvert o zatiranju Nemcev na Moravskem.
Nocoj govore še socialni demokrat S e i t z , poljski divjak Breiter in B i -a n k i n i, ki hoče zopet vladi brati levite, ker zanemarja Dalmacijo.
Jutri govorita glavna govornika, ako se v zadnjem trenotku ne premislijo.
Carinski tarif.
(Gospodarski položaj posestnikov v Avstriji sedaj in v bodoče vsled novih carinskih tarifov Nemčije.)
XI. Veleindustrija. Rasne države.
Amerika.
Preden končam razpravo našega lesnega eksporta, moram omeniti še neverjetno predrzne, samopašne agitacije nekaterih papirnic. Te tovarne agitujejo z vso silo, da bi vlada prepovedala izvoz surovega lesa (reklov in hlodov), ali da naj ta izvoz ob teži z izvozno carino, vsekako pa transportni tarif za tak les na železnicah določi prav visoko! Te samopridne, čez vse meje sebične agitacije ne podpirajo celo trgovinske zbornice niti zveza industrijcev, ampak jo priznavajo naravnost kot pretirano. Dokazano pa je tudi, da se tem velikim tovarnam nikakor ne godi hudo, kajti po uradni
Btatistiki je dokazano, da je prav v zadnjih letih zelo narasel naš izvoz žsganic; leta 1895. je šlo iz države žaganie 8 milijonov kvintalov, I. 1900 pa že 14 in pol milijonov kvintalov. Iatotako je tudi narasel izvoz papirne snovi, izdelane iz lesa, in sicer le v poslednjem letu 1901 je šlo tega blaga za 23 procentov več čez meje.
Konečno naj navedem še one države, katere so poleg Nemčije, naše največje od-jemalke lesa, važne za naš lesni izvoz. V prvi vrati stoji Italija, katera na leto kupuje ali uvaža lesa za 57,312.000 lir. Od te svote odpade na Avstrijo 43,848.000 lir, torej 76 odstotkov.
Poslali smo pa v Italijo I. 1900: drv za kurjavo za 1,596 000 lir hlodov ...» 2,989000 » tramov ...» 38,053.000 » dog . ... n 1,185.000 »
Iz teh številk moremo jasno sklepati, kako velike važnosti osobito za nafio južne dežele je lesni trg v 11 a 1 i j i, in prav tu je nevarnost, da se Italija, kateri se ne sme več dovoliti vinska klavzula z ozirom na varstvo naše vinske produkcije, maščuje nad nami in naloži visoko carino na naš les.
Na F r a n c o s k o je šlo našega lesa za 37 milijonov frankov; torej približno 20 procentov od svoje lesne potrebščine pokriva Francoska z našim lesom; vsega lesa kupila je v omenjenem letu za 183,000 000 frankov. Največ seveda gre tje hrastovine, osobito hrastovih dog; in sicer le dog je Slo na Francosko v tem letu za 22 000000 frankov. Da odpada večina tega blaga na Ogrsko in Hrvaško, je znano.
Švica je tudi vpeštevanja vredna glede našega lesnega eksporta, ker nad 50 procentov od nje uvoženega lesa izvira iz Avstrije. V letu 1900. je Švica uvozila lesa za 17,888.000 frankov; od teh odpade na avstriiski les 9,116.000 frankov.
G r š k a je kupila v letu 1900. lesa za 7,000 000 frankov.
Od teh odpade na avstrijski les 5,433 000 frankov.
Torej tudi tu je naš lesni izvoz precejšne važnosti.
Belgija je kupila v omenjenem letu vsega lesa za 133 000.000 frankov. Od te vsote odpade na naš les le 5,798.000 frankov, večinoma hrastovih plohov in dog.
V	Egipt je šlo 1. 1900. našega lesa za 5,900.000 kron.
V	T u r č i j o ie šlo v omejenem letu našega lesa za 1700 000 kron.
LISTEK.
Stari.
Francoski spisal Guy de Maupassaut.
(Konec.)
Komaj se je zdanilo, se je mož vzbudil. Tast še ni bil mrtev. Nemiren radi te žila-vosti starčeve, je vzbudil ženo: »Mica, še zdaj noče umreti. Kaj naj storiva ?«
Ona je dejala : »Dneva ne preživi, veruj mi. In župan ne bo prepovedal, da ga precej jutri pokopljeva«.
To ga je potolažilo, in šel je na polje. Žona je dala jabolka kuhati in oskrbela potem domača dela.
Opoldne še ni bil stari mrtev. Kmetovi hlapci so ga prišli v gručah gledat. Vsak je nekaj opomnil ter odšel.
Ob šestih, ko je bilo delo končano, je oče še živel.
»Kaj je storiti, Mica ?"
Zdaj ni vedela pomoči. Šla sta k žu panu. Obljubil je, da jima dovoli, očeta jutri pokopati. In Blučajno navzoči zdravnik je obljubil, da bi storil županu uslugo, mrtvaški list za dan nazaj datirati.
Sla sta v posteljo in kmalu zaspala.
*
* *
Ko sta se vzbudila, še ni bil mrtev.
Zdaj sta se že vstrašila. Obstala sta ob očetovi postelji in ga opazovala s temnimi pogledi, kakor da se je hotel iz nju norčevati. Jezila sta se, da izgubita toliko lepega časa.
»Kaj naj storiva ?« je tarnal zet.
Ni vedela druzega odgovoriti, nego: „To je pa res sitno".
Povabljencem nista mogla odreči. Ni jima preostajalo druzega, nego čakati in jim vse povedati.
Okoli devete ure so prišli prvi. Žene v črnih oblekah so se bližale z žalostnimi obrazi. Možje, ki so čutili nekako tesnobo v dolgih suknjah, niso bili tako žalostni in so govorili o svojih opravkih.
Kmet in njegova žena sta jih sprejemala. Naenkrat sta začela oba jokati, ko so prišli prvi žalujoči. Povedala sta jim vso stvar, opisovala svojo zadrego, ponujala stole, ihtela, skušala dokazati, da bi bil vsak drugi na njunem mestu ravno tako storil, in govorila neprenehoma, da ne bi odgovora dobila.
Od enega do druzega sta letal« : »Nisva mislila, da bo to tako dolgo trpelo".
Gostje, malo presenečeni, niao vedeli,
bi li stali ali sedeli. Nekaj jih je hotelo oditi, toda kmet jih je zadržal:
„Zdaj je vse eno; zdaj bodemo malo jedli. Spekla sva jabolčnih kolačev, to se ne dobi vsak dan".
Pri tem predlogu so se obličja zopet zjasnila. Začeli so govoriti tiho. Sčasoma se je napolnil dvor. Prvi so povedali novim prišlecem, kaj se je zgodilo. Žene so šle notri, umirajočega gledat. Jecljale bo molitev ter zopet šle ven. Možje, manj radovedni,
so se zadovoljili s pogledom na okno. * # *
Ko so si vsi umirajočega ogledali, so se zmislili na pojedino. Ker je pa preveč gostov prišlo, da bi imeli k kuhinji prostor, so prenesli mize pred hišo. Vsak se je po-žuril, svoj kos kolača vzeti, boječ se, da bi bilo premalo kosov. Toda nekaj jih je še ostalo.
S polnimi ustmi je rekel kmet: „Ko bi nas oče videl, bi bil peklensko hud; jabolčne kolače je najrajši jedel*.
Na to je odvrnil neki najemnik : „Zdaj ne poje nobenega več; vse ob svojem času".
Kmetica, neutolažljiva nad takimi izdatki, je morala steklenico ca steklenico vina ii omare nositi.
Komaj so bili kozarci polni, ie so bili tudi prazni. Zdaj so se smejali in šalili, kakor o ženitbi.
Naenkrat se je pokazala neka kmetica na oknu, ki je ostala v sobi, in zaklicala: „Mrtev je, mrtev je!"
Precej je vsa utihnilo. Žene so precej vstale, da bi ga videle. Bil je res mrtev; hropenje je prenehalo. Spogledali so Be in povesili oči — nezadovoljni : niti kolačev niso mogli pojesti! Stari si je izbral slab čaB.
Oba najbližja sorodnika nista jokala več. Stvar je bila končana in bila sta pomirjena.
»Saj sva rekla, da ne bo dolgo trpelo. Ko bi bil ponoči umrl, bi ne bila imela toliko sitnosti".
Kaj je bilo nazadnje na tem ležeče ? Saj se lahko v ponedeljek pokoplje.
Žalujoči so šli domov, zadovoljni, da so bili „zraven" in da so kolače jedli.
Ko sta bila sama, je rekla kmetica: „Sedaj morava še enkrat kolače peči. Ali ni mogel včeraj umreti ?"
In njen mož je udano odgovoril: »No, saj se nama je to samo enkrat zgodilo!
Ozrimo bo k sklepu še v Ameriko, koliko more od nje našemu lesnemu eksportu priti koukurence.
Največjo konkurenco dela sedaj Amerika v lesu s svojim dogami, katere izdelujejo iz takozvanega belega hrasta. Prve doge niso takoj našle posebnega odobravanja, toda od leta do leta narašča njih poraba. Resna nevarnost za naša hrastove doge so že sedaj postale v Evropi ameriške doge, ki so v ceni dokaj nižje od naših Kupuje jih sedaj rada Španija. Pa tudi na Francosko in ▼ Nemčijo prihaja že precej teh dog Le na Francosko je došlo v 1. 1900. teh ameriških dog za 12 milijonov frankov.
Vsekako moramo biti oprezni na to konkurenco in pač skrajni čas bi bil, da Be Evropa zjedini in obrani ameriške konkurence, katera Bama daje tako jasen dokaz obrambene carine, da slehernemu tujemu blagu ovira vhod. Zato veljaj ie enkrat klic: Evropa Evrope j c e m 1 kakor ameriška vlada ščiti de-vizo: Amerika ameriški produkciji.	_
F r. P o v š e.
Posl. Stein In potnlna.
Wolf in njegovi ožji somišljeniki so neumorni pri zasledovanju večjih ali manjših »pomot«, ki jih zaknve njegovi nasprotniki v vsenemSkem taboru. Po njihovem prizadevanju objavlja te dni Wolfovo glasilo naslednje senzacionelno odkritje o poslancu > S t e i n u : Poslanec Stein je bil 1. 1901 | izvoljen v drž. zbor. Ob času izvolitve je stalno bival v H e b u ter mu je vsled tega po zakonu pristojala ob vsakokratnem skli canju drž. zbora potnina v znesku 120 K j 38 v. Do tu bi bilo vse v najlepšem redu. j Že v novembru imenovanega leta je pa j Stein odpovedal stanovanje v Hebu in se j »talno naselil na Dunaju, kjer j biva še sedaj. S tf«m je seveda izgubil pr;v j vico do potnine. To pa Steinu ni bilo všeč. j in znal si je pomagati iz zadrege na zoio ; enostaven način: Zborniški pisarni! ni naznanil svoje preselitve. Stein je tiko i nadalje redno dobival dolo- I čeno potnino in si na ta način protizako- j nito prisvojil 481 K 52 v. Najbolj zanimivo j pa je to, da to ni bilo neznano njegovim ! ožjim Bomišlienikom in tudi ne velikemu moralistu Scboaererju. — To je vsebina najnovejšega odkritja Wolfove garde, ki bo imelo bržkone še kake druge posledice.
Carjev manifest.
Ruski car Nikolaj je izdal te dni na na red manifest naslednje vsebine: Ob nastopu vlade je sveto obljubil, da bo skrbno čuval stoletne stebre ruske velemoči in posvetil svoje življenje službi ljubljene domovine. V njegovo največjo žalost pa ovirajo splošno delo za zboljšanje ljudskega stanja zmešnjave ia neredi, ki jih deloma sejejo državi sovražni elementi, deloma pa ruskemu življenju tuji nauki. C*r zahteva od vsakogar, bodisi visok ali nizek, da izpolni megovo voljo ter se krepko upira vsakemu oviranju normalnega teka ljudskega ž.vljenja, obenem pa najvestneje izpolnuje službeno in komu nalne dolžnosti. Car je voljan utrjati neizogibne zapovedi tolerance, ki pravoslavni, kakor vladajoči cerkvi in v s e m d r u -gim vernim podanikom in tujim veroizpovedanjem zagotavljajo svobodo vere in bo-gosluženja.
Manifest označa nadalje potrebo utrjenja iz razvoia malega plemstva in kmetov, teh dveh temeljnih stebrov ruskega življenja, in potrebo zboljšanja položaja nižje duhovščine. Manifest dodaia, da ie dela v pregled zakonov prebivalstva na deželi odkazati guber-nijskim konf rencam, da jih iate prilagodijo lokalnim posebnostim. Dalje naznanja manifest predstoječe reforme v upravi gubercij in okrožij. Konečno car naroča ministrom, naj mu predloži tozadevne predlogo, ki jih namerava uveljaviti v najkrajšem Času. — Gotovi krogi pričakujejo od tega carjevega koraka znatnega obrata na bolje Tu objavljeni manifest ruskega carja je direktna posledica enkete, ki jo je lansko leto sklical car iz zastopnikov malega plemstva in kmetov in pri kateri je doznal potrebo temeljitih reform v vseh panogah ruske notranje uprave.
Nemški cesar in Poljaki.
Povodom bližnjih splošnih parlament« nih volitev v Nemčiji se morajo poznanjski Poljaki pripraviti zopet na silno vroč boj z germanizatorji vseh političnih strank. Toda ne samo na boj s strankami mora računati > ta na vsi črti zatirani narod, marveč tudi J vsi višji in celo najvišji krogi bodo šli proti njemu v boj i a mu izkušali vzeti vsako ka-koršnokoli zastopstvo v berolinskcm parlamentu. Dokaz za to je vest v zadnji številki »Ostd. Rundschau«, ki jo priobčuje o tej zadevi v nekem dopisu iz Berolina. Dotični odstavek slove: V dobi priprav za nemške državnozborske volitve je prišla na površje j neka zasebna izjava nemškega cesarja, ki bo j v volivnem gibanju igrala brezdvomno vc- | liko ulogo, ker je njena ost naperjena na-
ravnost proti Poljakom in bo imela za posledico kartel vseh nemških strank. Na shodu nemškega volivnega društva v Mezeriču je namreč naznanil veleposestnik major pl. Klitzinger, da je nemški cesar v nekem pogovoru očital Nemcem, da so vse premalo edini;čese aložijo, bi lahko premagali Poljake. Ustvariti sa mora kompromis na Poznanjskem, in sicer tako, da tam, kjer so v večini liberalci, podpirajo te konaer-vativoi, ondi pa, kjer so ti v večini, morajo 1 i b e r a 1 • i glasovati za konservativne kandidate. — Pripomniti treba, da ta cesar-jeva izjava avtentično še ni potrjena, a verjetna je. ker je že večkrat oddal slične izjave. Pričakovati se pa sme, da vsaj katoliški centrum, v kolikor pride na Poznanjskem v poštev, ne bo hotel skleniti takega protikatoliškega kompromisa, ker je v parlamentu in tudi drugod po svojih članih že večkrat zastavil svojo besedo v prilog pravični poljski stvari.
Kongregacijska debata v francoskem parlamentu.
Včeraj so je pričela v francoski zbornici ona zanimiva »zabava«, ki so jo z največjo nestrpnostjo že cele mesece pričakovali vsi židovski in framasonski krogi ne samo Francije, marveč vse Evrope. Radi tega se pa seve <tudi ni čuditi, če je bil včeraj kot prvi dan kongregacijske razprave tolik pritisk na zbornično galerijo, kakoršncga menda šo ne pomnijo. Razprava se je pri čela najprej o onih moških kongregacijah, ki jim je nalog pouk in vzgoja mladine. !&• mej katoliških poslancev sta nastopila v tej seji Gayrand in Lerolle. Posebno mogočen vtis je napravil govor prvega poslanca. Predlagal je, naj se vladni načrt vrne nazaj dotični komisiji, ker-je v poročilu Ra-biersovem mnogo pomanjkljivosti; mej dra gim poročilo popolno zamolčuje, da je ve liko število municipalnih zastopstev poslalo zelo ugodne iz|ave o delovanju posamnih kongregacij. Nadalje pravi govornik, da se mora pariament prod razpustom kongregacij pečati z vprašanjem glede eksistenčnih sredstev članov razpuščenih kongregacij. Govornik konečno obširno dokazuje, Kolika bremena bo morala prevzeti Francija z zatvo-ritvijo kongregacijskih šol ter dobrotvornih zavodov, in k sklepu vprašuje, kako se ta nasilnost strinja z vedno povdarjanim geslom o »svobodi«. — a?veda so bile vso te beaede le bob ob steno. Večina si ne da ničesar dopovedati. Nje govorniki jahajo le vedno starega fcazarskega konja, da se fcun gregacije preveč pečajo s politiko in so nevarne obstoju republike. — D*nes se ta »predstava« nadaljuje.
Iz brzojavk.
Mladočehi in n a g o d b a. Mlado-češki državnozborski klub je včeraj defiai-i tivno sklenil, da dopušča prvo branja na 1 godbene predloge. — Deputaeije v
■	zadevi vojne predloge. Opozicija ' je iznašla sedaj še drug način, s katerim
ogrenjuje predsedstvu razpravo o vladni predlogi. Vsak dan pred zborniško sejo pri vede eden poslancev večjo deputacijo k predsedniku Apponyju, da protestira proti vladni predlogi. Košut je prignal včeraj i kar 530 mož. — Potovanje car-j j e v o v Rim odloženo. Potovanje ; ruskega carja v Italijo j« odloženo za po-( znejši čas Po uradnih vinh se je to zgodilo
■	rad; zdravstvenega stanja carinje in iz var-; nostnih razlogov za carja. — Sveto-i jeronimska afera. Pred civilnim soji dišiem v Rimu se je vršila včeraj razprava ! radi spora moj »Dalmatinci« in avstr. komi
« sarjem zavoda sv. Jeronima. Razsodba so j objavi v 20 dneh. — Delavec — po I slanec v angleški zbornici. Pri dopolnilni volitvi mesto odstopivšega lorda Beretfjrdsa je bil v Woolwichu izvoljen delavski kandidat C r o o k a s z 8867 glasovi Konservativni kandidat Drage je dobil le 5458 glasov. Konservativci izgube ta mandat. — Nova ministerska kriza na Bavarskem. Radi velikih nedostatkov v državnem Maksimilianovem sirotinskem zavodu, čegar prednica H e u • s 1 e r je bila obsojena na 6!etno ječno in se je radi tega usmrtila, odstopi minister Feilitzsch. — Vstaja v Maroku. »Heraldu« javljajo iz Tangera, da imata sultanova in vstaška armada primeroma enako srečo. (!) Vladne čete pošiliajo glave ubitih sovražnikov Bultanu, pretendentovi vojaki pa obešRjo glave sultanovih vojakov prod vrati mesta Tazza.
\ proslavo sv. očeta.
Jubilej Leona XIII. n a Vrhniki. Od vseh stranij so že prišla poročila, kako slovesno so tu in tam proslavili 25-letnico Laona XIII. Naj nam torej nihče ne zameri, ako tudi mi prihajamo s tem le poročilom, da povemo, kako bo je ta nad vse redka, a zato tem imenitnejša slovesnost v vrhniški fari celotno izvršila. S temi vrsticami ne mislimo toliko ustreči radovednosti bravcev
»Slovenoa«, kakor pohvaliti verno vrhniško ljudstvo, ki je posebno ob teh slavnostih tako sijajno pokazalo, da se v resnici veseli slavlja svojega očete Leona XIII.
Prvo je proslavilo papežev jubilej nsše kat. društvo rokod. pomočnikov. Priredilo je v ta namen že lani 20. aprila slavnostno predstavo. G. predsednik dekan L. Gantar je v vznesenih besedah mnogobrojnemu občinstvu — vsi prostori so bili natlačeno polni* — pojasnil, kdo pravzaprav je Leon XIII., kako po pravici ga moramo vsi slaviti, s koliko hvaležnostjo pa mora še posebno zavedno delavstvo proslavljati svojega največjega dobrotnika Leona XIII. Po izbrano sa-stavljenom pevskem in tamburaSkem vspo-redu se je s prijaznim sodelovanjem vrlega tukajšnjega cerkvenega pevskega zbora proizvajal krasen Mttllerjev oratorij »sv. Elizabeta« s 6 živimi slikami. Te žive slike je pojasnilo 6 deklamacij, katere je izvrstno izgovorila gospica Ivanka Javornikova. Zakaj ae je vprizorila ravno sv. Elizabeta? Vzor najlepše krščanske ljubezni do bližnjega naB je ravno sv. Elizabeta spominjala ta večer Njega, ki se je tej ljubezni dandanes popolnoma žrtvuje, Leona XIII.
Dvorana je bila za to preditavo slavnostno ozaljšana in na večer je bil »Katol. Dom« lepo razsvitljen
Na Joahimovo nedeijo je bila potem prva cerkvena proslava jubileja: ob 10. velika slovesna maša s slavnostnim govorom o Leonu XIII. in popoludne evharistični govor in procesija. Udeležba je bila uprav ogromna, dasi so nekateri bajo zatrdno pričakovali, da se ta procesija ne bo bogve kako sponeslal
A vrhunec vseh slovesnosti je bil mi-nolo nedeljo, 8. marca. Na predvečer je bila vsa Vrhnika sijajno razavitliena! Da, sijajno! Pravijo, da tako lepe in tako vsesplošne razsvitljave še ni bilo na Vrhniki. Z veselim priznanjem poudarjamo, da je ni bilo na celi Vrhniki količkaj ugledne hiše, ki bi ne bila razsvitljena! Vse je žarelo v samih lu-čicah! Videti je bilo ta večer, da je vsa Vrhnika edina v ljubezni in spoštovanju do Njega, ki je »Luč iz neba«, ki je namestnik Jezusa Kristusa samega! Naj bi pač v resnici tako b.lo in to vsikdar!
Ob 10. je bila slavnostna sv. maša in pridiga o Leonu XIII. Navzlic zelo slabemu vremenu so se je udeležili c. kr. uradniki : deželne sodnije svetnik B Kobal, davkar F. Nitech in kontrolor V. Preink in občinski svet po županu Gabrijelu J;<lovšek in njega namestniku Karolu Mayer. Udeležila se je tudi slavna požarna bramba iz Verda, na čelu jej g. Karol Jelovsek. S Uorporativno udeležbo in z zastavami bo poveličevale slovesnost: mkideniška in dekliška Marijina družba, kat. društvo rokod. pomočnikov in strojarsko društvo.
Da se je vrli cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja Lenstika tudi ob tej priliki odlikoval z lepim liturgičnim petjem, ume se po sebi. Pač nikdar nam vesele ju-bilacije Aiblingerjevega »Jubilate« niso segale tako k srcu kot ta dan ! Bile so zares kot nalašč za to priložnost 1
Saj pa je tudi cerkev sama bila kar najlepše okinčana. Ža ob uhodu je lep sla volok naznanjal v pomenljivem napisu slovesnost dneva; v notranjem pa je velikanski, nad 40 m. dolgi venec umetno obdajal papeževe insignije: tiaro, škofovsko in papežko palico. Spletle so ga Marijine hčere svojemu Očetu v prcs'avo!
Tako se je torej pričela, tako dovršila Leonova siavnost na Vrhniki. Pričala je ona, kakor naj pričajo te vrstice, d i tudi na Vrhniki biva odločno katoliško liudstvo, katerega srca bijejo za Leona XIII.
Dnevne novice,
V Ljubljani. 13. marca.
Važno aborovanje. »Slovenski Gospodar" priobčuje na uvodnem mestu naslednji poziv : Občni zbor »Slove n-skoga društva«, ki sme raztezati svoj delokrog na celi Spodnji Štdjer, Vam daje priložnost, da izrečete svoje mnenje o Vašem zasramovanju po mariborskem časniku tistih ljudij, ki od Vas živijo, t. j. nemških trgovcav, obrtnikov in uradnikov! Vde-ležite se v obilnem številu občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 15. sušca 1903 ob 3. uri popoludne v Narodnem domu v Mariboru! — Na dnevnem redu je: 1. poročilo državnega poslanca o političnem položaju, 2. poročilo o slovenskem vseučiliškem vprašanju, 3. poročilo odborovo, 4. volitev novega odbora, 5. slučajni predlogi in nasveti.
Duhovske zadeve na Koroikem. Za kn. šk. duhovna svetovalca sta imenovana gg. dekana J. J a n d 1 v Sovodju in J. H a r t e r na Zgornji Beli. — Razpisani ata do dne 16. apr. župniji Arije in Vajče. —- Za prosta Podkrnoaom je imenovan preč. g. Jan. W i o s e r , dekan v Volikovcu.
Učiteljsko vesti ■ Koroškega. Imenovani so: učitelj J. J a n c v Beljaku za nadučitelja v Vrbi; učitelj E S i 11 e v bko-oijanu za nadučitelja na Domačalah ; šolski vodja J. Lauaegger na Golšovem za nadučitelja v Pokrčah.
Is seje vodstva družbe sv. Cirila in Metoda se nam poroča: Založnik dru-žbinih vžigalic Ernest Pcrdau naznanja, da prične s 15. marcem t. 1. izdajati vžigalice v dosedaj običajnih zaklopnioah in pa vsled obče izražene želje tudi v manjšem formatu po zelo znižanih cenah. Dosedanje glede kvalitete mnogo boljše vžigalice se bodo dobivale originalni zaboj (5000 zaklopnic) za 48 K in 100 zavitkov (1000 zaklopnic) pa za 10 K. Novi mali format "Vestas Fla-ming« velja originalni zaboj 52 K in 100 zavitkov 11 K. Pri obeh vžigaličnih vrstah pa se proti gotovemu plačilu odbijeta še 2 %. Poročevalec je pri seji vročil od vžigalic družbi 1200 K. Povodom to ljube nam prilike priporočamo slovenskemu rodoljubju, naj bi še pridneje segalo po tem blagu, vpoštevajoč dejstvo, da so družba, k a k o r zalagatelj vodno trudita ustrezati željam domoljubnega slovenskega občinstva. Blagajnik naznanja, da je imela družba od 1. januarja do 26. febr. t. 1. 8651-34 K dohodkov in 6995 06 K stroškov; torej 1656 28 K prebitka. Ko so se rešile došle vloge in sprejeli proračuni o stvarnih šolskih potrebščinah za solarno leto 1903. v skupnem znesku 38.733-70 K, zaključi prvomestnik sejo ob pol 6 uri zvečer.
Volilo. Dno 13. prosinca t. 1. umrli g. župnik Alojzij Ledvinka v Škoci-janu je za »Narodno šolo« v Veltkoveu zapustil 200 K. Rajnemu blagemu darovatelju časten spomin!
Grof Ooess odlikovan. Berolin-ski »Reichsanzeiger« javlja, da je nemški cesar podelil tržaškemu namestniku grefu Goessu kronski red prve vrste.
Beljaški Slovenci se zbirajo zanaprej vsak torek ob pol 8. uri zvečer v gostilni »Stadt Triest«, Schulhausgasse, v posebni sobi, zadnja vrata na desno.
— V Litiji se je delila državna podpira po toči poškodovanim, pa — kako? Mnogo revežev je dobilo podporo in tako je prav. Nikakor pa ni prav, da se je pa tudi mnogo v resnici potrebnih revežev, katerim je toča lansko leto popolnoma uničila poljske pridelke, kar »štrihalo" in se je metto tem, delila podpora takim, kateri še za njo prosili niso in jim tudi toča ni napravila ni-kake škode. Ali je to pravično? In kako brezsrčno se je postopalo pri tej delitvi! V dokaz samo en slučaj. Žena nekega vsega zadolženega kmetiča, kattr.smu je lansko poletje ogenj do tal pokončal hišo z vsem hišnim m gospodarskim orodjem, z živežem in obleko in kateremu je vrh te nesreče tudi š<f toča tako pokončala vse jesenske poljske pridelke, da revež niti zrna ni spravil pod streho, šla je v Litijo, da bi si od glavarja izprosila državno podporo; toda on je po svojem uradniku šs pred se ni pustil priti in reva se je morala vsa obupana brez podpore vrniti na svoj dom. Ako se torej takim revežem odreka podpora, ali ni to vnebo-vpijoča krivica ? Ni čuda, da je ljudstvo razkačeno nad takim postopanjem. Celo pred cesarja pride lahko kmet, le pred litijskega glavarja bi torej ne smel? Toliko v vednost državnim poslancem, katari so izprosili podporo, za kar jim bodi tem potom izrečena iskrena zahvala.
— Novice s Bleda. Predvčeranjim so delavci tvrdkeTonnies zasadili v zemljo prve količe, da zaznamujejo prostor, kjer bo stala naša nova ž u p n a cerkev. Začelo se bo dalo v ponedeljek dne 16 t. mea. s tem, da se bo najprej razširila cesta, ki vodi od jezera proti cerkvi. Ta dan bo tudi ob 10. uri do-poludne sveta maša za srečen začetek in sploh božji blagoslov pri započetem dolu. To bo dan veselja za vao lepo grajsko župnijo, dan veselja zlasti za gospoda župnika Oblaka, ki je s tolikim trudom, s tolikimi duševnimi in tudi ogromnimi denarnimi žrtvami kljub vsemu nasprotovanju, kljub vsem ugovorom in prizivom srečno in skoro neverjetno hitro dosegel, da slednjič vendar dobimo dostojno hišo božjo. Čast mu! — V sredo smo imeli sedem pokopov naenkrat — za faro, ki ima komaj 1800 duš, je to že nekaj. Vendar kljub temu ni bilo kaj so'.z, ker smo vse mrliče le prenesli na novo pokopališče. — Jezero je Bedaj že par dni b r o z ledu, vendar so pa pretočeni petek še hodili po njem. Sedaj
bomo pa zopet morali napreči čolno, kedar bo treba iti na božjo pot k Materi B^žji.
—	Poroka. Goapioa M i o i k a Š 1 a n d e r j e t a , hčerka zdravnika g. dr. Ivana Šlandorja v Gornjemgradn, se je poročila z žandarmerijakim atražmojstrom g. Matijo F i 1 i p i A e m v Laškem trgu.
—	Dvakrat zaboden v glavo. V Ptuju sta se v gostilni Wratsohko neki Ivan Lackner i r. Schonberga pri Wildonu in častniški sluga Krami skregala zaradi neke de klice. Pri tem je Lackner zabodel dvakrat z nožem slugo v glavo, da ae je zgrudil na tla. Težko ranjeni je hotel potem na vseh štirih uiti svojemu nasprotniku. Ta pa ae je ves divji vsedel na njega ter mu zadal tri rane v hrbet. Laoknerja so zaprli, Kramla pa prepeljali v bolnico, kjer dvomijo zdrav niki, da bi še okreval.
—	Slovensko pivo. Novo delniško društvo, ki je prevzelo in preuredilo Kuk čevi pivovarni v &»lcu in Laškem trgu, je začelo svoje delo ter iame razpošiljati pivo.
—	Kreditna zadruga za slovenske Obrtnike. Na občnem znoru obrtnega društva v Celju se je sklenilo, da se ustanovi kreditna zadruga za slovenske obrtnike.
—	Mislil je, da j« prišel vrag po njega. Te dni je začel pri Gornjemgradu padati balon, odposlan od c. kr. zrakoplov-skega zavoda na Dunaju. Bočani so ga potegnili na tla. Ob tej priliki se je dogodila smešna dogodba. Neki kmet je stal pred hišo. Mož se prestraši in zbeži v hišo. Zaklene ve* vrata in s strahom pričakuje, kaj bade. Mislil ie, da gre vrag po njega. Ko so drugi ljudje balon privlekli do njegove hiše in ga klicali, naj gre ubitega vri ga gledat. prilezel je počasi iz hiše. Soveda se je sedaj nekoliko sramoval svoj« velike nevednosti.
—	Zasledovanje premogove žile v Rovtah bodo letos nadal|evali, potem p.*, Če ne pride odbor do ugodnih rezultatov, z zasledovanjem prenehali. OJ bor je imel do zdaj z razinkavanjem že nad 1200 gld. stroškov.
—	Velenjska železnica se ne po-državi Deželni odbor štajerski je za sodaj odklonil ponudbo vlade, da so podržavi velenjska železnica, in je utemeljeval odklonitev z mnenjem, da bi trpela dežela, aUo bi se železnica podržavila. Pogajanja sa bodo še nadaljevala.
—	Smrt gla so vitega tatu Iz Novega mest* se poroča: Dno 8. t. m. od orož nikov obstreljeni iz ječe pobegli glasoviti konjski tat Franc O d 1 a z e k , je vsled dobljenih ran umrl.
—	Velika tatvina na semnju v Kamniku Josipu Mattelnu, posestniku v Fiissingu pri WiIdonu na Š'a;erskem jo bila včeraj na semnju v Kamniku ukradena iz žepa na telovniku listnica, v kateri je imel bankovec po 1000 kron in več bankovcev po 100 50, 20 in 10 kron, skupaj šest tisoč in osem Bto kron. Mnttel se je nahajal v družbi štirih mofkih na vozu v Ljubljano in ko je na Dunajski cesti stopil z voza in se potipal, je ša le opazil, da je telovnik prerezan in da nima več listnice in denaria. Mattel pravi, da na vozu ni bil okradon, ker je na desni strani, kjer ima navadno spravljen denar, ležal na vozu. Njegovi spremljevalci so se preiskali, in so je pri njih dobilo le okoli 900 kron denarja, ker pa so bili sami posestniki, je verjetno, da je bil ta denar njihov. Mattel sam ne sumniči detičnikov tatvine in je mnenja, da mu je denar bil na sejmu, kjer je bils huda gneča, ukraden.
—	36 let b krogljo v telesu Iz Mi-.ribora javljajo: Gostilničar V i n c e n c i j S p n č e k je bil ranjon v bitki pri Nachodu (na Češkem) leta 186G. Kroglja iru jo prodrla v vrat, a je niso odstranili. Sa le ta dni — ker jc občutil bolečine — so mu ekstra-hirali krogljo.
—	Strelne vajo v Krškem. Druga baterija tretjega topniferskeg* polka v Gradcu jo na potu v Krško k strelnim vajam.
—	Birmovanjo na Koroškem. Birma in kn. fek. vizitacija t>o letos po sledečih farah: M«st'ca aprila: 21 bmihel ort Gospi Sveti; 22. Borovlie; 23 Sveče; 26 Loče; 27. Podidošter; 28 N.-mški Plajoerg; 29. Domačale. Meseca maja: 9. Osnje; 10.Trebnje; 11. Africa; 12 Radantein; 13 Malo Ctrkno; 14. Knezovo; 25. Kolboina; 26 Zgor. Bala; 27. Stal. Meseca junija: 8 Grades; 15. St. Poter pri Grabštanju; 16 Globasnics; 17. Črna; 18 Guštanj; 19 St. Andraž v labudski dolini; 21. St Pavel; 22 Grobin;ski Klošter.
—	Namesto v zapor v smrt. Vne-doljo dne 8. t. mes. so v Porečah prijeli delavca J. Pcseggerja iz Moatič, ki jo berači), a ni imel delavske knjižice. Orožnik ga je zato poljal k okrajni sodniji v Cslovee. Ko sta šia skozi Kolodvorsko ulice, ae je dela vec nakrat zgrudil na tla. Prenesli so ga v bližnjo hišo. kjer je kmalu izdihnil.
—	Iz Suhora. Zie dno 7. marca smo Suhorci slavili jubilej sv. očeta Leona XIII. Na priporočilo našega vrlega preč. gospoda župnika J. Pavlovčiea užgai se je na večer kres, spuščali so se raketi, donelo je lepo petje, pri kresu deklamual je deček M. Zlo-
gar in deklica M. Suklje, hiše ho bile razsvetljene, »se v slavo Leona XIII. Drugi dan, t. j. v nedeljo, imel je prečast. gospod župnik Pavlovčič slavnoBtni govor, v katerem je zasluge svetega očeta ljudstvu razjasnil ter suhorske občane nauduševal do Njega, kateri obhaja ta slavni dan. Po tem je bila slovesna sveta maša, katere se je udeležil občinski zastop, c. kr. oroiništvo, šolska mladina in obilno Število ljudstva.
—	Nesreča v Zagorju. In Igorja ob Savi se nam piše: S noči okoli 7 ure se je utrgala skala v Skrbudrovou nasproti zagorskega kolodvora. Skala je prebila streho in pri štedilniku sedečo Marijo Ambrož težko ranila. Okoli matere so bili 3 otroci. Vsi eo ostdi nepoškodovani. Mati pa je težko ranjena na desni roki in spodnjem delu telesa. Nezavestno so potegnili izpod težke skale. Težko, da bi okrevala. Ta ne sreča je že druga v teku enega leta in skoraj na enem in istem mestu.
—	Ptujski iupan Ornig se je radi vnetice ušesne mrene moral včeraj v Gradcu operirati Operacija se je izvršila ugodno.
—	Koroške novice. V p r e v a I j
skem premogokonu je ponesrečil rudar J Kralj. Ko se j« vračal iz jame, prišel je med vozove, ki sa ga hudo zmečkali. V groznih bolečinah bojuje smrtni boj, ob njegovi postelji pa joka žena s tremi otroci. — Pri podiranju losa v Streklovem gozdu v Logavesi je borovec padel na Vieštrovega hlapca Jakoba Raieh-manna in ga ubil. Obležal je takoj mrtev.— Deželni zbor koroški bo, kakor poročajo listi, sklican po veliki noči za štiri drti. — Do 3 1. sušca sta razpisani mesti učiteljev na dvojezičnih šolah na Golšovem in Radišah. — V Ve 1 i k o v o u se je obesila žena trgovca M. Giendla, gospa Josipina Giendl ro jena Friedl. Vzrok samomora ie neznan.
Ljubljanske novice,
Občni zbor „Boln. in podpornega društva pomožnih uradnikov" se vrši jutri, V soboto, 14 marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer v vrtnem Balonu A u r o v e gostilne v Wolf>vih ulicab. Gg. člani se še enkrat uljudno pozivljejo, da 80 istega kar moč polnoštevilno udeleže iu b tem omogočijo sklepanje o premembi pravil, ki so, kakor skušnja uči, marsikatera bistvene spremembe potrebna. Odbor je storil svojo dolžnost, ko je lani izdelal na zahtevo več članov načrt spremembe, dolžnost teh Članov je zdaj, da omogočijo sklepanje, in pokažejo, da jim je v istini mar tudi za stvar in ne namo za besedičenje in — napadanje odbor*!
Tamburaški zbor si snuie bralno društvo v Vodmatu. Zbor šteje že sedaj 18 članov.
Umrla je v Ljubljani vdova gospa Marija Paschali, stara 84 let.
Povožena Mariia Prosen, 14 let stara posestnikova hči iz Podsmreke, je bila danes dopoludne na Tržaški cesti od nekega neznanega kolesarja, ki je privczil za njo, povožena. Padla je v cestni jarek in se na obrazu nekoliko pobila. Kolesar jo je hitro popihal.
»Uradniško stavbno društvo v Ljubljani". Na obrtnem zboru dne 8 t. m. vo-lieno ravnatelistvo so je sestavilo sledeče: Ravnatelj g. Ferd. Stare, c. kr. Bodnik v pok.; ravnateljev namestnik goep. A. D e 1 C o 11, e. kr. okr. glavar v p ; tajnik gosp. inž. A C i u h n ; pravni zastopnik gosp dr. B e ž e. k , c. kr. notar; blagajnik gosp. Ant. R e i c h , predstojnik c. kr. dež. plač. urada. Ker jo društveno vodstvo izprevidelo, da s petimi Člani ne bodo moglo izhajati, pozvala sta se tudi obadva izvoljena namestnika k aktivnemu delovanju v ravnateljstvo. Z*čas nim lokalom društvenega vodstva so eo določili prostori splošnega kreditnega društva v Gosposkih ulicah št 7. V olajšavo pristopa k stavbnemu društvu sklenilo je ravnateljstvo, da je pri vstopu plačnti takoj le 20 K vstop nine, posamezni deleži po 100 K pa se lahko plačujejo v zaporednih mesečnih obrokih po 20 K V varstvo društvenih interesov s« ie § 10 društvenih pravil v toliko popolni!, da dovoljuje pristop v društvo le uradnikom in uradnim slugam vseh kategorij.
Na Nemško so je odpeljalo danes ponoči 200 hrvaških delavcev iskat dola.
Koncert na citre. Slavno občinstvo se šo enkrat opozarja na jutrišnji koncert znane učiteljice citer Legat z njenimi učenci, ki se bo vršil v "restavraciji pri „ L 1 o y d u Začetek ob 8. uri. Vstopnina 30 kr.
Dvajsetletnico boda decembra meseca prihodnjega leta praznovala tukaj, otroška bolnica.
Stavbe. Na oglu Opekarsko cesta in Malih čolnarskih ulic prične zidati letos g. J. Bučar enonadstropno vilo.
Društvena godba so ne razide še, n*go počaka odločitve občnega zbora. Reči moramo, da jo sramota za tako mesto kot ia L ubljana, če no more vzdržati godbe s 24 do 36 možmi, ko jo mosta a 3 — 5000 prebivalci umejo vzdržati! I i take godbe n. pr.
celjska, novomeška i. t. d. niso daleč za vojaško.
Staro tovarno za koče bodo letos preuredili. Sedanji lastnik g. Dr. II r i b a r jo že dal pričeti z nekaterimi deli. Stavbni prostor meri v dolžini 200 m. Svet bi bil ondi primeren za delavske ali pa uradniške pritlične hiše.
Radi prodajanja mleka po stari meri
je odvzel Uanes tržni komisar neki kmetioi pet steklenic mleka in povrh je morala kme tica plačati še kazen. Kmetica je jokala, a pomagalo ii ni nič. Okoličani pazite !
Krojaška surovinska zadruga je imela včeraj zvečer svoj u«tauovni občni zbor. Navzočih je bilo le 9 udeležencev, pač žalosten dekaz za stanovsko zavednost moj ljubljanskimi krojači. V odbor so bili izvoljeni gg.: Franc Jeločmk, načelnikom; Jos. Rojina, blagajnikom; Prane Kraigher, kontrolorjem. Pregledniki so gg.: Anton Preskar, Ant on Lasetzky Ivsn Okorn,, Josip Hribar, Iv. Perme, Fran Reisner.
Nesreča pri »Mestnem Domu". Emerik Zavadil, 8 let star, šolani učenec, sin strojevodje Jožefa Zavadila na Resljevi cesti št 25, padel jo včeraj popoldne po strmini za ..Mestnim Domom" in se valil kakih 80 metrov navzdol po kamenju, pri čemur se je na glavi to ko pobil, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati domov.
Zaprli 80 brezposelnega hlapca Janeza Vidica u St. Mihaol Stopirte, ker je svojemu bivšemu gospodarju Jožefu Praprotniku na Karolinški zeml|i poneveril 18 K 40 v., ko je pri njem služil za premogarsketra hlapca.
Književnost in umetnost.
*	Slovensko gledališče. (A?.raei.) Včerajšnja repriza velike Franchettijevo opere Azrtei nas je z ozirom na igralce in pevce opozorila na to, da bo bliža konec sezone. In ker se bliža konec, zato smatrajo neka-terniki, da so poje in igra lahko tako, kakor sa komu ravno zljubi — in s tem seveda pokvari ša tiato malo dobrega utiša, ki ga imamo v vprizoritvah in igralcih v letošnji sezoni. No bodemo so spuščali v podrobnosti včerajšnje vpriz iritve Navada je bila pri nas, da so bile reprize vedno boljšo od premijer in tudi sinoči smo to pričakovali, bili pa v tem pričakovanju neprijetno izne nadeni. Opazili smo tudi v letošnji sezoni, kako zelo vpljiva r.a igralce sodba občinstva. Ako se ie o kaki stvari reklo, da je za nič, potem bo je vedno stvar bagatelizirala in s tom napravila seveda še slabšn, kot je bila nn.rda v resnici. Tudi o Azrae u se ja še petalo že tedaj, ko so je pričela opera štu dirati, da jo Azreel s'aba opera. Pri premi-jeri se je vzdržala stvar še na neki gotovi višini, repriza pa je napravila Airtii.a res slabejega kot ja v resnici.
Jutri imamo zadnjo igro v abonementu I«ra so francoska veseloigra .Miška". Kakor čujomo, so si igralci za svojo bene-fico izbrali Cankarjev „ Z a narodov blagor".
*	,.Divji lovec" v Celju V nedeljo 15. marca t. 1. uprizori celjsko povako dru štvo Ftnžgarjov narodni igroliaz o petjem : »Divji iovec«. Ztčttok je ob 7 uri zvečer.
Izpred sodišča.
Izpred deielnerja sodUča.
Vospernigov šampanjec. Janez Rožič, pleskar, in Pavel Dobave, natakar, oba iz Ljubljano, nista bila zadovoljna z navadnim vinom, temveč sta skušala prav po ccni si kako boljšo kapljico privoščiti. Vodela sta, da ja šampanjec dober, vedela sta pa tudi, da se taka soecijalitr.ta nahaja v Vošpernigovi zalogi v Gosposkih ulicah. Dne 7 svečana t. 1. gta se vtihotapila v Vo-spernigovo zaklenjeno klet ter izpila v tatinski družbi steklenico šampanjca, nato pa odnesla 11 butelik te vrste pijače in 10 steklenic čvička. To dejanje pa Rjžičevi materi ni bilo všeč in šo tisto noč jo nesla vso ukradeno bhgo nazaj in jo postavila v Vo-sptrnikovo kuhinjo. Obdolženca dejanja na tajita in sodišča je obsodilo Pavla Debevca na 7, Janeza Rožiča pa na 6 mesecev težko ječe. — Navihano c Jož« Lamut iz Dolgih Poljan je Jmeza Premru težko telesno poškodoval in bi moral po izreku de žalnega sodišča poškodovancu Jan. Premru plačati z» bolečine in narasle pravdno st.roško znesek 141 K 40 h. Na materinem posestvu je imel vknjižene očetove dedščine 700 K. Da bi onemogočil Janezu Premru vsako plačilo, dal si je na podlagi proglašeno polnoletnosti izplačati navedeno dotlščino. Janez Premru jo moral iznova tožiti in je primo-ral obtoženca, da jo pripnznal svojo imo vinsko stanje. Ker jo obdolženc-c na zviti način pripravil Janeza Premru ob njegovo terjatev in mu vrh tega ša povzročil na daljno stroške, ga je sodni dvor obsodil na štirinajst dni strogega zapora. — Draga vožnja — slabo plačilo. Janea Koritailr, posestnika sin iz Setnice pri Polhovem gradcu, sreča dan pred B ižičem v družbi dveh tovarišev voznika Toneta
Kermelj iz Kamnegorice pri Dravljah, ki je vozil proti domu. Vsi trije so se prisedli na voz, a v Zirovniku zopet izstopili. Kermelj je zahteval za vožnjo plačilo. To pa je Ko-ritnika tako razjezilo, da je počakal pred vasjo Žarovnik na Krmelja, mu ustavil voz, skočil proti njemu z odprtim nožem in ga ž njim sunil v leve nadlehti z besedami: »Tu imaš plačilo«. Obdolženec se izgovarja na pijanost, kakor tudi na to, da ga je takrat močno glava bolela. Obsojen je bil aa 3 mesece ječe.
Celoviko porotno sodiičo.
Župnika je hotel »aatrupiti. (Konec.) Obravnava se nadaljuje. Mašek taji. Predsednik ga opominja, naj pripozna, ker mu tajenje nič ne pomaga in bi s pripozna-njem si prihranil nekaj let zapora. Obtoženec molči.
Predsednik naznani, da je bil Mašek, predno je prišel na Koroško, katehet na neki dekliški šoli v Pragi.
Predsednik: .Župnik Strnad pravi o Vas da ste bili proti njemu vedno brutalni, Vaši tovariši Vas pa slikajo kot lažnjivega in hinavskega in nepoštenega." — Mašek: „To pravijo moji sovražniki." — Predsednik: »Zakaj ne imenujete tiste tretje osebe, ki Vam je izročila župnikovo hranilnično knjižico?" — Mašek: „Ako bi državni pravdnik razven mene še druge osebe vzel v preiskovalni zapor, bi več izvedel. Morda bi dobil tudi pravega moriloa." — Državni pravdnik: „Zakaj ne lmenuiete one tretjo oseba?* — Mašek: .Prvič jo prepozno, drugič pa po tako dolgom preiskovalnem zaporu niaem zavezan pomagati državnemu pravdniku. — Predsednik: ,L;ubi moj, pomagali bi 6i le Hebi. Kje pa je bila prav za prav tista trotja oseba?" — Mašek: .V Puistu." — Pred-sednik: .V poštav bi prišle: kuharica Lad-vina, dekla, sobarica in oskrbnica." — Mašek : .Napram svoji dobrotnici moram molčati." — Predsednik: „Kdo je to?" — Ma-šak: „Ledvina.a — Predsednik: ,A'i je to tretja oseba?" — Mišek: „Ne.tf — Preds.: ^Predrznost je, da hočete krivdo zavračati na druge." — Državni pravdnik Mašku: „Govorite! Povejte tretjo osebo in jaz predlagam takoj, da so obravnava preloži!" — Mtšek nekaj časa molči, potem pa pravi: .Jaz sem samo sokrivec Imenovanje tretje oBebe je zame brez pomena."
Predsednik očita Mašku, da jo veliko izdajal po gostilnah. Mašek: ,/i»to sem pa tudi prej varčeval— Predsednik: »Vi ste iz gostilne naravnost šli v cerkev." — Ma-šik: „To je dejal župnik, kateremu ni verjeti."
Nato sa vrši nadalje po obtožnici zaslišanje obtoženca gledo poskušenega umora. Tudi tu Mašek taji.
Ko je bilo zaslišanje obtoženca končano, so jo MaSek obrnil in nekaterim znancem, ki so stali moj poslušalci, zaklical: „Na svidenje jutri!"
K( t priča zaslišani župnik Strnad izjavi glede dogodkov pri nameravanem zastrup-ljenju v soglasju z obtožnico.
Predsednik priči: ,V župniji niste priljubljeni?" — Priča: ,Res ja. Mašek je huj-skal proti meni."
L ipan Wutfeo izjavi, da jo pred petimi leti neka oseba obolela v župnišču na zastrupljanju z urzenikom, a se ja jiotam dokazalo.. da ae je hotela dotična oseba sama zastrupiti. Mašckse ni nikdar p e ■ čal s politiko.
Priča nadučitalj K;»stelic hvali Maska, da je njegov nastop v šoli bil brez graje, priča kaplan Edelmann pa pravi, da je Mašek že v konvantu bil neodkritosrčen proti svojim tovarišem.
Priči šolski votlja Diinhofen in gostilničar Hafner piavita. da jo bil Mašek bolj priljubljen nego župnik. Pri teh ljudeh jo veljal Mašek za .vzor duhovnika". (Po liberalnem v»ru!) Priče potrdijo tudi, da ja mnogo piačal za noko družbo častnikov.
Predssdnik naznani, da je bila 1. 1901 v Dobruški na Čžškem ukradena ondotnemu orožniku hranilnična knjižica s 1312 kronami in je bil sumljiv tatvino ondotni učitelj Alojzij MaSek, ki je skoro na to svojega brata na Koroškem obiskal.
Sobarica Antonija Kastncr pravi, da jo MaSok dejal, da bo, ako bo ga bo zaprlo, napravil važna odkritja. Predsednik: .»Napravite tri odkritja«. Obtoženec mol!i. Ključar Ošabnik pravi, da ga jo našel, ko je hitro usodnega dne stopil v sobo, z nokim zavitkom v reki, katerega je pa Mašek hitro vrgel proč.
Priča umetni slikar Rudolf Ligu5ič, ki jo bil z Maškom skupaj v preiskovalnem zaporu, potrdi v obtožnici nsvedane besode in ša pravi, r.la jo Mašek dajal, da bo pred celovSk mi (!) porotniki ložjo oproščen, nego pred sodniki. (To zanašanje Mašfcovo na celovšl porotnike ie jako značilno za Ma-škove nazore.)
Purot-nUi so dobili dva vprašanji glede tat« i ne (eventualno sokrivde) in glede zavratnega umora.
VČF-raj oh '/,S. uri zvečer so porotniki potrdili urvo giavno vprašanje o titvini soglasno z 12 glasovi. Drugo glavno vpra-
ianje o poskuSenem zavratnem umora bo tudi potrdili z 11 glasovi. Sodni dvor je obsodil M a ž k a radi tatvine in poskušenecra z a-vratnega umora na 15 let težke ječe z enim postom ra mesec in da mora povrniti župniku Strnadu 3842 K 2 v. Maftek je prosil, naj se mu da časa za pomislek.
Morilec dtmekl. Zadnje dni se je širilo pri deželnem sodišču na Dunaju tajno govoričenje, da se v ječi morilca Senekla nekaj pripetilo. Vzrok temu se je kmaiu javno razvedel. Na ravnateljstvo jetnišnioe je namreč došlo poročilo, da namerava Se-neki v ječi nov umor in da je že priprave v to svrho dovršil. Kratko smo o tem že poroiali. Pri preiskavi bo našli pri Seneklu kroglio, napravljeno iz kruha in peska, ki ie bila ie skoraj popolnoma trda. Na vprašanje, čemu je krogljo naredil, je rekel: »Za kegljanje !« Očividno je, da bi ta kroglja nikdar ne pobila kakega Btožca, pač pa — človeka. Smrtonosna bi ne bila, a težko te lesno poškodbo bi pa zločinec lahko komu provzročil. Najbrže je bila namenjena je-čarju, ker ravno proti njemu je Senekl pri konečni obravnavi najsovražneje nastopal. Morebiti pa tudi kakemu drugemu uradniku? Iz narave morilca se pa tudi lahko sklepa, da bi to krogljo vrgel v kogar že koli, samo da bi koga umoril. Dognalo se seveda to ne bode nikoli. Vsled tega poskusa so dali Seneklu okove tudi na roke. krogljo so pa dali k bodalu, katerega je Senekl pri ob ravnavi pokazal, in sedaj je dosegla svoj cilj v izložbi kriminalnega muzeja.
Uboj po plesni veselici. Radi tega žalostnega dogodka, o katerem smo že obširno poročali, je dobil pred mariborskimi porotniki 62 let stari kovaški mojster iz Po-berša Anton Bregant sedem let težke ječe.
Zanimiva obsodba. Iz Tarnopola v Galiciji se poroča, da je bilo šest kmetov in en meščan nekega bližnjega obmejnega kraja v Galiciji obsojenih na eno leto do 14 mesecev ječe, ker so nekega ruskega dezer terja, ki je pribežal na avstrijsko ozemlje, proti njegovi volji oddali ruski straži.
Za ienske sodne priče. Kolikokrat se zgodi, da ženske za priče zaslišane pri sodniji ne povedo natančne starosti, seveda ne povedo večio starost, a kaznjiva je tudi raka napoved, ki izvira iz sramežljivosti. Te dni je bila na Dunaju zaslišana za pričo 16 letna šivilja Ana Peter. Ker pa se ji je reklo, da bo njena izpoved več veljala, ako reče, da je starejša, napovedala je svojo sta rost z 20 leti. Ženska pa, proti kateri je pri->5ala, jo je ovadila vsled tega in sodišče jo je moralo po zakonu zaradi goljufije cbso liti ▼ 14dnevni zapor
Po 25 letih iz ječe. Leta 1877. je la-dija »Emma S.« plovila po Tihem oceanu. Kapetan jej je bil Baldo Pitarevič. Nekega ine se je le ta nekaj poškodoval in je moral ostati v postelji in ga je nadomestoval drugi tapetan Ivan Sriča. Nekega večera je bil Sriča močno pijan, a naslednjega dne so aaSli Pitarevič« mrtvega v njegovi kabini. Sum je padel na Snčo in da-si ni priznal eločina, je bil vendar spoznan krivim in obsojen na smrt. Kazen je bila spremenjena v losmrtno ječo. Od tedaj je minolo 25 let, iatere je Sriča preživel v kaznilnici v Kopru. Te dni pa je bil pomilo&čen in izpuščen na rtvobodo. V zaporu se je naučil knjigovez-mfitva. sedaj mu je 60 let in je zdrav in močan. Zena mu še živi.
Zaradi poneverjenja in tatvine e bil obsojen v Ljubnem na Gor. Štajerskem nekdanji davčni praktikant Gabrijel Majcen na 18 mesecev težke ječe ter se bode po stavil po dovršeni kazni pod policijsko nadzorstvo.
■
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
V 1 v o v s k i h zaporih so včeraj po noči zopet kaznjenci strahovito razbijali. Pazniki so morali telelonično poklicati policijo, da je napravila red. — Ženo in ^ e b e ustrelil je v Zipcu na Ogrskem losestnik M. Pavlovič. Ustrelil je ženo, ker ii umrla, in bo bile zaman njegove nade, la bo dobil skoro njeno bogato dedščino. 'rej je služil pri njej kot hlapec in jo je po <mrti njenega moža poročil v nadeji, da mu -koro umre in on postane dedič. — Kap e zadela podpredsednika pruske poslanike zbornice barona Heeremanna, Alana centruma. — Napaden u r e d -t i k. V Kodanju je dvorni igraleo Adam Paulsen napadel urednika Hanseja, ker ga je .j.ta v listu preziral. Soproga urednikova je riekočila svojemu možu na pomoč in je z ložnikom prepodila napadalca. — Velika 41 a v k a se pripravlja v Požunu. Ako se ie povišajo mezde, prično prihodnji teden stavkati pomočniki krojačev, čevljarjev, mizarjev, zidarjev, tesarjev in krovcev. — L o-iitevWolfove žene. Wolfu je bil čeraj izročen sklep sodišča. vBled katerega mora njegova žena Ilda Wolf takoj oba •rtroka izročiti Wolfu. — Tržaškega
župana odlikoval je cesar Viljem s kronskim redom II. razreda. Velikega tr «ovca Z"bla v Trstu je ortlinoval cesar Vi ljem z rudečim orlovim redom IV. razreda. — Vezuv bluje vedno bolj. Iz Vezuva švigajo velikanske t gojene bc mbe, ki se v zraku razpočijo s silnim pekom Ognjeni steber, ki se dviga iz Vezuva, je 400 metrov visok. Z gore se pomika v dolino goreča lava. Zemlja se tre»e. — Nov dvorni škandal im»|o v Londonu Listi poročajo, da ima neka gospa kralja v popolni oblasti. To razmerje traja že dolgo časa in se je radi te ženske kr ljica celo upirala kronanju.
Generali naše armade Najstarejši aktivni general naše armade je general ko njenikov v Zagrebu baron Appel, kateri je prekoračil vže 76 leto. Najmlajši je general topničarjev in komi poveljnik v Lvovu Fie-dler, kateri je dovršil 60 leto. Najstareji podmarSal je princ Avgust VVmdiscbgratz, 78 let star, naimlajši Alfonz Makoviczka, 49 let star. Najstareji generalmajor je Mane CiietiČanin, povelimk orožnikov v Bosni, kateri je prekoračil 80 leto. a najmlajši je Hinko Ruprecht, zapovednik domobransko brigade v starostni dobi 48 let. — It med nadvojvodov je najstareji general Rainer, kateri je general topničarjev, a najmlajši je podmaršal nadvojvoda Oito. Izmed Hrvatov so naslednii generali: baron Appel, Viljem Klobučar. Viljem Desovič Varešanin, Štefan Babic, Dragotin Loretto, M hael Man' jlovič Valentič, Albert Dragolovič. Jurij Čanio; generalmajorji: Viktor Klobučar, Jurn To-mičic, Nikolai Veric. Milan Vojnovic, Hinko Radamovič, Rijko Draženovic, Ivan Debic, Jurij Dimitrovič, Ivan Grivičič, Ivan Cvit-kovic, Ivan Trkulja in Klemenovic.
Mnogobrojni verski prestopi. Med grško - orientalskim prebivalstvom v okraju Radue se pojavlja zadnji čas živahno versko gibanje, katerega namen je, pri vernikih pospeševati prestop k grško-katoliški konfesiji. Pred kratkim bo prestopili prebivalci krajev Odva, Dumbrovica in Kapriora.
Društva.
(Narodna čitalnica v Kamniku) priredi 15. sušca 1903 v društveni dvorani častni večer svojim trem novoimenovnnim častnim članom gospodom : Josipu Močniku, Josipu S a d -nikarju in Gregorju Slabajni b prijaznim sodelovanjem slav. kamniškega salonskega orkestra, v katerem prvič nastopita gdčni Štefanija Novakova in Malci Jančičeva. Pevske točke proizvaja slavno prvo slov. pev. društvo »Lira« v Kamniku. Blagajnica se otvori ob sedmih zvečer Začttek ob pol osmih. Vstopnina za člane 50 vin., za nečlane 80 v. K mnogo-brojnemu posetu vabi uljudno odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 13. raarea. (C. B.) Zbornica nadaljuje prvo branje državnega proračuna.
Dunaj, 13. marca. (C. B.) Tekom današnje razprave je zavračal pl. Kor-b e r neosnovane napade posl. B e r -g e r j a v včerajšnji seji na vladarsko hišo ter naglašal, da mu te dolžnosti ne nalaga le ustavna določba, da se v parlamentarne razprave ne sme vlačiti krona, marveč tudi stvaren argument. Naša dinastija je najstarejša v Evropi, njena politika je stoletja ohranila in v sreči ter nesreči varovala pred vsem svetom ugled države, ki je po svoji zemljepisni legi in svoji sostavi bolj kot vsaka druga bila izpostavljena najsilo-vitejim napadom. Ljubezni in ugleda do vladarske hiše Bergerjeve besede nikakor ne bodo zmanjšale. Ministrove besede je večina živahno odobravala. — Za ministerskim predsednikom je jel govoriti posl. H e r o 1 d.
Dunaj, 13. marca. V današnji seji bo končano prvo branje proračuna. Giavnim govornikom proti je izvoljen poslanec Bi a nk i ni, za poslanec Dzie-duszickj. Prihodnji torek pride na vrsto nagodbena predloga.
Dunaj, 13. marca. O dognani av-stroogrski nagodbi v Silvestrovi noči poroča neka ogrska revija: Dotično noč je poklical nadvojvoda Ferdinand ministerskega predsednika Korberja iz ministerskega sveta in mu dejal: „Napravite red, sicer cesar odstopi". Nato je bila sklenjena nagodba. Nad-
g Chb opa- (5 toTanjii	Stanje j barometra. j mm.	Temperatura po CelBiju	Vetrirn.	i 11 i Nebo H^ j a. ►	
121 9. zve«.	|737-2	— 3-0	brezv.	pol. obl.	o-o
, „1 7. zjutr. |2. popol	737-3 736 6	-2-1 87	sl. vzh. sr. jvzh.	megla del. obl.	
vojvoda Fran Ferdinand je baje tudi dejal Korberju: „čehe in druge slovanske stranke vzamem nase, Vi napravite red mej Nemci."
Duuaj, 13. marca. Poslanca dr. Gregr in Fort nameravata odložiti svoje mandate, ker se ne strinjata h sklepom mladočeškega kluba, da opusti obstrukcijo.
Zagreb, 13. marca. Tu so pričeli stavkati stavbinski delavci.
Zagreb, 13. marca. Demonstracije za financijelno samostojnost Hrvatske se je udeležilo nad 2000 oseb. Množica je pela hrvatske pesmi. Pred Jelačiče vini spomenikom so bili govori proti Ogrski. Hrvatski časopisi so zaplenjeni.
Reka, 13. marca. Kmalu po aretaciji župana Bkarona v Grobniku radi poneverjenja obč. denarja, prijeli so tudi obč. blagajnika pl. Frankolina radi sokrivde.
Liberci, 13. marca. V Gorsdorfu so aretirali tolpo ciganov, katere dolže, da so ugrabili 14-letno Marijo Suhanek, jo umorili, truplo razsekali in sežgali.
Benetke, 13. marca. V Trevizo je umoril 60-letno grofico Onigo njen vrtnar. Grofica je bila znana, da je trdo postopala z uslužbenci.
Sofija, 13. marca. Organizirana bolgarska mejna straža je pričela svoje delovanje, straža obstoji iz 200 konjenikov in 150 infanteristov. Kljub tej straži uhajajo iz Bolgarske vedno nove čete v Makedonijo.
Sofija, 13. marca. Bolgarski vojni minister P a pri ko v je odstopil. Zahteval je 10 milijonov frankov za oborožen je ter je pri tem kazal na mobilizacijo Turčije. Ker je mini-sterski svet njegov prodlog odklonil, je odstopil.
Petrograd, 13. marca. Pozornost vzbuja aretiranje dveh artilerijskih častnikov. Pri hišni preiskavi so našli dokaze, da sta ta dva častnika širi;a revolucionarno propagando mej vojaki.
Barcelona, 13. marca. Povodom stavke mizarskih pomočnikov je prišlo do velikih konfliktov mej stavkujočimi in policijo. Več stavkujoČih je aretiranih.
Berolin, 13. marca. Vsi listi po-vdarjajo važnost manifesta ruskega carja.
Curili, 13. marca. 400 delavcev pri Symplon-predoru na laški strani je ustavilo delo.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
Srednja včerajšnja temperatura 2-6° normale, 3 0".
Dunajska borza
dnč 13.'marca.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4% .....
Avstrijska kronska renta 4%.....
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronska renta 4% .....
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj,
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci.........
C. kr. cekini...........
100-60 100-60 121-30 101-20 12125 99-65 15-94 688-25 240-32'/, 117-15 23 43 1911 95-40 11-31
Žitne eene
dn6 13. marca 1903. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za spomlad.....K	7-66	do
Rž za spomlad.........7-18	,,
Oves za pomlad	• • • .	6'35	»
Na budimpeštanski borsi:
PSenica za april PSenica za maj . , PSenica za oktober Ki za april . . . Oves za april . . Koruza za maj (1903) Koruza za julij
7-66 7-52 751 6-76 «09 612 619
'do
7-67 7-04 6
7-67 7-53
7-f	2 6 77
8-10 613 6-20
(Efektiv).
Dunajski trg
Pšenica banaSka.......K	8-15 do 8-75
» južue železnice.....7-65
Rž	» » . . . . „	6 »5
Ječmen , » . . . . „	6-40
ob Tisi.........6-40
Koruza ogrska.........6 60
Cmkvaut ..........710
H-05-7 20 7-40 7 75 7 — 7-40
Oves srednji Fižol . . .
650
7—
6-70 14--
Tržne cene v Ljubljani
dnč 11. marca.
		K	h		K	h
Goveje meso I. v.		1	24	Leča, »....!	—	25
Telečie meso	»	1	42	Pšenica . . 100 kg	17(50	
Prašičje » sveže	»	1	40	Rž ... » »	15	—
KoStrunovo meso	»		80	Ječmen . . » » I	14	80
Maslo . . . ■	t	2	35	Oves ... » » |	15	—
Mast prašičja . .	»	1	80	Ajda ... » » |	18	50
Slanina sveža	>	t	ot	Proso, belo, » »	—	—
► prekajena	»	1	76	Koruza . . • »	14	50
Jajce, jedno . .		—	5	Krompii . > >	6	—
Mleko, liter . .		—	18	Drva , trda , ma	7	40
Piščanec . . .		1	20	» mehka, »	h	4(1
Golob . , . .		—	40	Seno, 100 kg . .	7	—
Fižol, liter . . .		—	U	Slama, » > . .	6	—
Grah, » . . .			35			
Pri hitrem katarnem obolenju sapnikal
se rogaški ^mmmmmmmmmtm^^mm^
Styria vrelec "T ]
294 1-1 fe
Jprctncga
^roja^ega = pomočnico
takoj sprejme v delo
V
Ant. Čebul),
krojaški mojster na Savi pri Jesenicah, 327 3—1 Gorenjsko.
kovaški učenec
14 do 15 let star pri «. Kristjan Babi5v
kovčki raoist^r v Kranju	323 3-1
120 centcu
316 6—4
dobrega sena
je na prodaj.
Več se iz«e pri lastaiku Jakobu No -vaku na Jesenicah št. 8 (Gorenjsko).
Na prodaj ste dve gotično izrezljani
stenski kapelici
primerni za kako cerkev, l85cm visoki.
Vpč se izve pri Josipu Kordežu, Moše, pošta Smlednik.	325 2-1
2. g
0	a S»
1	2
83	»O
N. ■ 13 2
® 00
5.1
K>-ca M
£"2 « 4
o o >5 p,
I O p
1 (S.
I •
S"
o ®
os
4>
»*s:
3
v>< o>
0
«2. 9
B
O >0
5' o sa o-
ca a
VI
mmm *
3
a
mmm
O
Sš?	s-
ao Z	o
co o	c
1 3	"g
~ |	g.
O	•
ca o
c
3
a
s
a
UdaJaUlJ la odgovore! uvrfnik: B?,.l|iial| Žltalk.
Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA t Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve,
Oenikl in strokovni ■vit brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi daril

Tlak .KMoliik« Tiskarna* v Ljubljani.