GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily 4 in the United State* Issued every day except Sunday* and Legal Hoi idays. < S0,000 Readers ? ill TMLEPON PIS ARKS: 4687 CORTLANDT. Entered u Second-Clas. Matter. September tU 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y, the Act of OoDgTW of March S, 1871. TELEFON PIBAENE «•87 CORTLANDT NO. 111. — fiTEV. 111. NEW YORK, FRIDAY, MAY 11, 1917. — PETEK, 11. MAJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. "Posojilo za svobodo". Iz Washington. -..Li . Naj nil ji zvezni bond ie 50 dolar V poslanski zbornici ne morejo pri- Položaj v Avstriji. jev. — Izjava državnega zaklarini-čarja. — Določila glede obresti. ti do zaključka. — Moka se je zopet podražila. — Pomanjkanje. Washington, 1). C., 9. maja. — j Washington, I). t\. 10. maja. — Po dolgi konferenci, katero je imet V poslanski zbornici je opaziti z različnimi zveznimi finančnimi u-jpreeej opozicije proti nekaterim rudniki, je zaklad uiaki tajnik j bolj drastičnim določbam Lever MeAdoo dane« objavil pogoje gle-1 predloge, katero se daje poljedel-d*» izdaje ** Liberty -posojila". — skemu department« pravico popi-Eden nsjodlrenejiih znakov tega'sati živilake produkte ter storiti i/tlan ja so ta koz van i '4 Baby-obvez-1 še drugo, da se pospeši produk-niee" po $50.00. Te obveznice sojcijo. plačljive v petih obrokih. Izjava Glavni nasprotnik je bil včeraj McAdoo-ja je sledeča: poslane** Graham iz Pennslvanije — Obveznice posojila zaj>adejc v tridesetih letih ter se jih bo re- ki je izjavil, da daje ta predloga vladi preveč pravice pristopa na ŠjIo v celoti ali deloma »oglasno z privatno posest v svrho dobave po-odločitvijo vlade Združenih državi trebnih informacij. Svojo predlo-v petuajsiih letih ali pozneje po fro je vložil Lever z namenom, da par-vrednosti ter z obrestmi. I se jo sprejme še predno se prične Da se izogne nadaljnemu obte-j razpravljati o davčni predlog!, ženjol- .Hoover je včeraj pred senatninr nem in končnem vplačan ju. Tajnik i poljedelskim komitejem zahteval j bo dob čil, pod katerimi pogoji se prepoved uporabe žita, vključno! _ lahko vplača polni zm-^ek pred i iečme-na. pri izdelovanju opojnih! Pariz, Francija, 10. maja. _ določenim časom. j piae in piva. Odredba naj bi bila \ y okrožju Doiranskega jezera so pustljivost napram Angliji jo ta i službi že 32 let Delal je od sedme ko velika kot njegova ostrost na- ure zjutraj do enajstih zvečer. Jf pram Nemčiji. Najboljše bi bilo ' oženjen in ima dva otroka. Nje-če bi predsednik "Wilson zasledo- \ gova letna plača znaša 4.860 kron val tudi zanaprej tako politiko kot j ($972). Ima samo eno obleko in jo jo je zasledoval v začetku, nam • nosi že tako dolgo, da je moral ob-rec. da bi skušal uplivati na vse'rabljena mesta pobarvati s črni bojujoče se države, da bi čimprej lom. Par čevljev je nosil tri leta sklenile mir. Boji na Balkanu. V slučaju, da bo izdana kaka ] veljavna za čas vojne, nova serija obveznic (neštevši za Trgovcem z jajci kladn škc certifikate ali dnige o j Texas. Nebraska Lu Oklahoma se bligneijc 7a kratek čas) po vladi i« naročilo, naj pridejo v poljedel- _____________ ___ Združenih držav, ki bi nosila vi ski department, kjer se bodo mo- pri Vetreniku so Srbi zavzeli so-šjo obrestno mero kot 3 in pol od- rali zagovarjati na obdolžbo, da pokvarjena jajca v stotka iut leto pred končano vojne p<»šiljali meil Združenimi državami ter ce j meddržavnem prometu. Tozadevna Samo za popravilo obuval za-se ■ in za svojo družino plača na leto ! 240 kron ali $48.00. Nosi ovratni-1 ke iz celuloida In nobenih man-šet. Njegova družina je meso en-t krat na mesec. Nek železniški ravnatelj je izjavil da mora njegova žena kupovati obleko za svoje otroke pri starinarju. Da si je mogel kupiti nekaj stvari za Velikonoč, je moral zastavili svoj poročni prstan i Njegovi otroci ne morejo več obi- vražne postojanke in so vjeli nekaj sk°vati visokih šol. ker ne more ' plačati kolegnine. Na teden more jesti samo dvakat meso in sicei ! Angleži s svojim napadom zasedli Kansas bolgarske postojanke na tri kilo metre dolgi fronti blizu Krastali V gorenjem delu reko Moglemice moz. H|HH|HHH V kolenu reke Črne so ruske ce- sarsko n« miko vlado, boiio imeli , Pitava označuje pokvarjena jaj^ te v naskoku zavzele ve^ sovraž- imejit« lji obveznic sedanjega iz ca kot pokvarjena živila. _ [ nils zakopov. Artilerijski boji so danja privilegij izpremwube istih • . se vršili ob Vardarju in pri Bito po navodilih, ki jih bo izdal zvez Moka ^ vo^koiila za skoro $i.ocllju. iu zakUdniiki tajnik v obevzuice , Dro barel na produktni Po.! London, Anglija. 10. maja. — ki bodo nosile vi^je obresti. Start v£anje jt. biJo aajvečje pri finej < Po večdnevnih artUerijskih bojih rena za dru^o-obveznice bo lo identične z novi- Aih TrBtKh. kojih nekatore so pro- ^ naše čete zavzele sovražne za- delavskega in vojaškega otlbora i tako shujšani in tanki, da so bili Nobena Vlada pa ne sme tega do i kot okostnjaki. Niso si mogli niti voliti." j kupiti hrane, četudi so imeli de- List, katerega urejuje iu izdaja j nar, kajti dobiti je niso mogli — Maksim Gorki, piše, da je ta polo nikjer. žaj neznosen, j Vojaki so mogli dobivati hrano Poziv Samuela Gompersa, pred-j od doma. toda civilistom je bilo sednika American Federation oi. to zabranjeno. Prepovedano je Labor, na ruske delavce, da na;, tudi bilo prejemati ali pisati do-podpirajo vlado in naj varujejc j mov kako pismo ali knjigo. Tudi svobodo, je bil danes objavljen, jniso smeli dopisovati z vojaškimi Od jutri dalje bo poraba kruha za pol ali tri četrt funta na dan omejena. Delavcem je dovoljene porabiti dan. Ponoči smo svojo črto potisnili naprej pri Gricourt in južno od Souehes. zavzeli smo del sovražne fronte, in smo vjeli večje število sovražnikov. Pregnali smo sovražne napadajoče čete pri Lievin in Hullueh. Nočno poročilo: Zjutraj smo napredovali južno od reke Scarpa. Opoldne je sovražnik, podpiran z bombardiranjem težke artilerije, naskakoval naše postojanke na Hindenburgo- jetniki. Oblačili so jih zelo slabo in zdravniška oskrba je bila p oni an j- vi črti. Naše čete so te napade hi-poldrug futft kruha najkljiva. Zaradi tega je mnogo mla-,tro odbile. ! dih obolelo. Tudi pri Fresnoy so izvršili General Ruski je bil odstavljen". Koncem februarja je bilo 80 Nemci več protinapadov, toda ni-od vrhovnega poveljništva na se , bolnih v taboru v Soltau. Največ!so imeli nikakega uspeha. verni fronti. Ostane pa še nadaljt jih je bilo popolnoma oslabelih, član vojnega sveta. j Okoli s-to jih je ležalo v navadnih Zgodaj zjutraj se je nekaterim sovražnim oddelkom posrečilo London, Anglija, 10. maja. —! barakah, bili so bolni na raziič-! vdreti v naše zakope južno od Generala Friderika Maurice, vo |nih boleznih. Nad 200 jih je bile dja vojnih operacij v vojnem ura j po bolnišnicah, du, so vprašali, ako so res Neme } y štirih mesecih, od novembra jetra in telečje noge. Iz Prage se poroča, da je položaj v Avstriji z vsakim dnem ne znosnejši. Na Dunaju se ne more i več živeti, ker tovarne izginjajc mi, iz vzemi i dozorel,,^ in rešitev |aja|j po $1795 barel Niti v kope južno od Doiranskega jezera Obveznice bodo izdane za * *H)0 in #1000 z obrestnimi kuponi« državljanske vojne ni dosegla ce-i v razdalji petih milj. Na levi stra- Pr.cd voJno zvarili ^ leto po 14 sv o te $50. *100 Piva na Češkem ne kuhajo več že dolgo Časa, med tem ko so ga t na moke take višine. ni smo zasedli dve milji dolge za- Soglasno z izjavami nekaterih! kope. Prodrli smo petsto metrov I eaIon^ Da ■-><• izvrši tu različna vplače-j trgivcev ni v mestu New Vorku globoko in smo utrdili pozicije miljonov hektolitrov (368 miljo ' Tovarne za tkanino so popolno- ns način, cia se ne bo motilo I IoMi moke, da bi ^ dobavljalo 7! v iiieemur denarnega »trga. bo t^- njo kruha za en teden. PoM>raša-rabil zaklsdniški tajn.k priznano' ,jt I>0 el-x,>ortnem žitu je prese mu pravico ter zopet naložil »»vo |^ vse dosedanje meje. in želez 1 te. \i>iačiLne za obveznice, v raz Na desnem krilu smo zavzeli pri ma vstavile obratovanje m obleke nice ne morejo zadostiti vsem za-Narodne m državne bmikel htevam. četudi vozijo neprestano jezeru eno miljo dolge sovražne zakope. Sovražnik je na tem kra iu izvršil hude protinapade. V bajouetnih bojih smo prisilili so- vzeli nekaj vojaštva iz vzhodne fronte. Vprašali so ga tudi, ako so zavezniki vznemirjeni vsled ruske krize. Na to je odgovoril: "Seveda prevladuje nekolike | kah. vznemirjenje, dokler se ruska via- Začetkom marca so poslali v da ni vstanovila in dobila trdne Belgijo do 6,000 oseb iz različnih podlago. Toda pomisliti se mora taborišč, ker so bili fizično osla- 1916, ko se je pričel tabor, pa do februarja, je bilo 199 smrtnih slučajev. Umrli so večinoma za jetiko, pljučnico in srčnih napa- Ypres; pogrešamo nekaj naših mož. V zraku so se vršili vroči boji. Uničili smo šest nemških letal, in pet smo iih poškodovali. Pet naših letal se ni vrnilo. da Rusi zaradi kakovosti ozemlja ne bi mogli pričeti ofenzive, če tudi ne bi bilo revolucije. Rusko 0-zemlje zaradi zime še ni priprav-1 vsled trpljenja. no za vojne operacije. Na vzhodu - razmere še niso ugodne za situa cijo." Izprememba imena mesta. Petrograd, 9. maja. — Ime mesta in pristanišča |1U Romanov ob mur- beli. Posebno so trpeli oni, ki so_manskem obrežju so izpremenili bili primorani delati. Zvečer, ko so se vrnili z dela. so omagovali ni dobiti. Lesna trgovina je prenehala, premoga primanjkuje po-j vsod. luč so omejili -vsepovsod. Usnja sploh ni več najti in cev- Mir nemogoč. vražnika. da se je moral umakniti ki. so veljali pred vojno 20 K ter trust ne družbe po deželi. ekspresni vlaki, obloženi z žitom v zakope. Sovražnik je imel < stanejo seda j 120 do 140 kron. je °ni°iona Chicara v pristaniška mesta. ^2.0(X).000,000 ter se ne bo spreje l__ rnalo m kaki h prijav preko te svo te. — Pogojev za izdanjc in si^ečava { nje obveani« se ni določilo do poz j nega (»opoldne. Predsednik Woodwad HanoveT ltanover National banke v New Yorku. ki je vdeležil pofcvpt« vanj. in drugi tn> pr:pon>čili izda nje obveznice \ zneskih od #20 do ♦ 100 iu naprej. Končno se je s*pre ' jelo kot najuižjo svoto #V0. Obvez nice, glaseče se na manjše svote | bodo baje izdali pri bodočih poso ' jilih. Vozila je izjava zaklad, nika, da *e namerava zopet vložiti denar v banke. Tajnik pa ni obja vil težke izgube. < Umrljivost povzroča strah in Naši letalci 5h> povzročili veliko skHli- v nekaterih čeških mesti* Rumunci bodo dobili zemljo. Jassy, Rumunija. 9. maja. — ; Kralj Ferdinand je pri zadnjem i nadzorovanju čet rekel vojakom ! da bodo po vojni vsi dobili zemljo in ve\"-je -politične pravice. — Ts zemlja bo dana vam, — j je rekel kralj, — in jaz. vaš kralj bom prvi dal izgled za to. Poleg škcnlo na sovražnih taboriščih in transportih. Vrgli smo poldrugo umrje ljudij dvakrat toliko kot se jih rodi: od vseh jih umrje polo- tono eksplozivnih snovi in imeli t^ jetiko.-smo pri tem velik uspeh. Berlin, Nemčija, 10. maja. — Včerajšnji boji na macedonskem bojišču so se nadaljevali z veliko ljutostjo. Izmed dosedanjih bojev na tem mestu so bili včerajšnji najbolj vroči. Severno od Bitolja t«™ Ka -j -- sovražni napadi niso posrečili prati« t °ne °b kolrau 80 ** fran- Njegove besede so napravile ^MPadi ^^ ~ umhI prebivalstvom globok utis. j ^ _ so imeli zelo težke izgu- Pozar v newyorski mestni hiši. Severno od Vodene so Srbi vdrli v naše zakope, pa smo jih pre-Včeraj popoldne ie izbruhnil v j gnali z velikimi izgubami. Nemci kake vr-tf b<>do sekuritete ali uewyorski mestni hiši požar, ki je! in Bolgari, ki s se privadili na vse jamstva, katera se bo zahtevalo za te depozite v bankah. Z ozirom na kritike, katere #0 prišle iz bankirskih krogov radi zavlačevanja objave pogojev, je o-puzoril tajnik na dejstvo, da se je tozadevno predlogo sprejelo »ele pred d remi ledni in da so pogaja nja s tujimi vladami onemogočil« vsako urnejio odločitev v tej zadevi. V New Yorku *c j« podpisalo ▼ torek $78,766,000, r sredo pa le ♦U.1SM0« v uničil kupulo in povzročil do 25 j različne boje so s pomočjo artileri- tifcoč dolarjov škode. Kako je po žar nastal, še ni znano. Nekateri pravijo, da je povzročil ogenj krstki stik. Ognjegasei so še pravočasno rešili vse važne zgodvinske predmete. POZOR I Ker nam je od (fcrugega natisa kakih 900 Koledarjev. _ ij po 15c. komad. SLOVKHIO PUBLISHING 00„ O CorUa&dt It. Haw York. M, T, je obdržali vse postojanke. Hoteli umoriti Veniaelosa. 1 London, 9. maja. — Danes se je ; uradno naznanilo v London, da so odkrili zaroto, ki je imela namen umoriti Venizelosa. Devet oseb. katere so aretirali, je priznalo, da so delali po navodilu tajne družbe, ki sestoja v Atenah ic vojaških častnikov m nokafteanfe politikov. . - - —. - Dejstvo, da je pomanjkanje i gralo veliko vlogo v ruski revoluciji, zelo vpliva na prebivalstvo v Avstro-Ogrski. Na Dunaju so zelo razburjeni, ker je češko ljud stvo zelo zadovoljno z rusko revo lucijo. Vlada na Dunaju je pre pričana, da mora priti do nemirov in revolucije, ali pa bo ljudstvc splošno omagalo vsled pomanjkanja. V prvem tednu aprila je vlada vpoklicala 20 novih nabornih razredov iz zadnjega nabora. ČeSk politik. Trnka, je rekel, da bode centralni zavezniki poskusili v kratkem novo močno ofenzivo proti sovražniku. — Ako se ta ofenziva ponesreči, — pravi on. — se bodo porabila druga sredstva, da se pride dc miru. Ako se ne izpolnijo naša u-panja, potem pomeni to za naf nesrečo, katere posledice ne 'more nikdo preceniti. Iz tega se razvidi, da Avstrija še ni opustila misli na ofenzivo proti svojim sovražnikom in zla sti proti Italiji. O tem se je že mnogo poročalo, pa vedno zani Antwetrp ne bo nemški Amsterdam, 9. maja. — Ham-j burški trgovci ne upajo, da bi bil, Antwerp po vojni nemški. Pri seji trgovske zbornice v Hamburgu je nekdo predlagal, da se naj napravi prekop od Mena do Donave. Mathies, predsednik trgovske zbornice pa je temu nasprotoval češ. da bi ta prekop koristil samo mestoma Rotterdam in Antwerp katera mesta nista nikdar bila nemška in nikdar ne bodeta. Sprejeta pa je bila resolucija da se zgradi prekop od Labe do Donave. Na ta način pa menda mislijo Združene države ne bodo na noben način sklenile z nemško vlado se. paratnega miru. da bo Avstrija prišla cijo. pod Nem. Maščevanje. Berlin, 9. aprila. — Danes je bilo izdano sledeče uradno naznanilo: "Ker so Francozi djali na bolniško ladjo v Sredozemskem mor-iu 15 nemških štabnih častnikov in enega generala, zato smo mi poslali v obmejna mesta, katera bom bardirajo sovražni letalci, trikrat toliko število častnikov .one šar-že". kalo. Morda v kratkem nenadoma pride. Vojna proti Italiji je edina, ki je v Avstriji popularna. Gotovo je, da bo Avstrija pričela ofenzivo proti Italiji, ako je le ie armada lmoina za kako ofeanvo. Washington, D. C..„ 10. maja. — Kako je bilo danes razglašeno, je separaten mir med Združenimi državami in Nemčijo naravnost nemogoč. Združene države so postale zaveznice Anglije in Francije. V slučaju, da Nemčija danes preneha bojevanje s podmorskimi čolni, se ne bodo s tem zadovoljile ampak bodo vojno v soglasju z o-stalimi zavezniki toliko easa nadaljevale, da bo Nemčija popolnoma j poražena, i Nemški držav, kancler hoče sta-| viti nove mirovne pogoje. Ako mi-! sli. da se bo s tem prikupil vladi Združenih držav, se moti. Mir bo mogoče le v slučaju, ee stavi Nemčija ponudbe, s katerimi bodo zavezniki popolnoma zadovoljni. v Murman. Mesto ie v zadnjem času postalo zelo velikega pomena, ker so napravili do tam želez uico. Vojaški dezerter. San Francisco, Cal., 10. maja. Zvezne oblasti so danes zaprle poročnika Franka F. Wolfa, ki je dezertiral od letalnega kora v San Diego, Cal., in o katerem pravijo, da je bil prej častnik v nemški armadi. Wolfa so aretirali v nemški bolnišnici, kjer je pomival posodo. V njegovi sobi so našli zemljevide in mape raznih cest in utrdb v zalivu San Francisco. Poskus umoriti kubanskega predsednika. Havana, Kuba, 10. maja. — Odkrilo se je. da so nameravali z bombo umoriti kubanskega predsednika Menocala. Aretirali so devet sumnjivih oseb. POZOB! Rojake opozarjamo na roman, Id bo začel izhajati začetkom prihodnjega tedna. Pošiljateljem denarja. 1 Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar zrn izplačila ▼ Af» atriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še i*posljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam a tem pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRDKft FBAHK BAKBHR» W Cortland t S tree t, . . Mew H. T. GLAS NARODA, 11. MAJA 191? ■Mi "GLASNARODA 99 Dopisi. lltVIVII IVILI le rm*nw NAK^IE. FtmMMI o i9 11 ) O O M P A M T ix)TTm Bnrvnit. «f BMtfiN« of Um corpora tlo« ud add »mm of ibort ofTl—i« i ' irtttivJt Str*«*. Borou« nt Manhattan. Kur York City. If T toto »«ija IM ■ AauUu IB OUidl.«.__—___KI* »*t»___.____» W tem t*t» __________IM 4a Mlo k>Co aa —to Now Xork U po! Iet» « «Mto New Tort-Četrt leu m w*to New To»i Za 109 1.S0 LABODA" latt&Ja *»ak .lan t: o*4HJ ta pra«Bfko» "S L i I NARODA" ("Vole* of t be People") 1«*M »*ery vid*U' plačati 12 od sto. Ali je to dobra]pa je bila ta industrija najman; Pittsburjrh, Pa. Dne 15. aprila je bila seja K. S. Doma v Pitisburghu. k »t ere se je vdeležrlo jako lepo število roja-kov. Sejo je otvoril predsednik Geo. Greiruraš ob 2. popoldne. Po prečit an j u .zapisnikov, rae uno v | itd. vidi. da je Kranjske-Slo venski Dom napredoval v r\d njem letu na "*lanst\u. kakor tudi! OaDtaoa te poiHJat^ai naredite te aatlvvj -OUI NARODA" Ttr« r«t» retefon. «W7 Oortlandt Le tako naprej in Dom. ponor Slovencev v zapadni Pennsyivan:-j ji. bo v par lotili popolnoma iz-j plačan. Za prihodnje leto so bili izvoljeni sledeči uradniki: predsednik Geo. Oreguraš: I. podpredsed jiiik Joa Jane; II. podpredsednik .Emil Marlcie; tajnik Frank Trem-duš; blagajnik Peter Rogina I.; j zapisnikar Louis Kompare; odborniki : Math. Klarieh, Frank Sparovič, Paul Rara. Joe Kapic. Frank Golobic. Frank Grlovič in Ivan Varoara Poročevalce. kaj se »odi a nami. Prosim vas, farmerji, da se še kaj oglasite ker zato časopisa ! plačujemo. 1 Pozdrav vsem falroerjem in farmeream. Amerika-irska farmerea. Grajenje ladij v Združenih državah. Ruska revolucija in Poljska. Ceh svet je pozdravil rusko re- več se odzvali pozivu človečanstva volueijo ter spojil znjo najdrznej- ter se posvetili skrbi za ranjene. nade. Vse demokratične dežele Zopet je prišel poziv ruskega našo pozdravile padec earizma, ki je rod ana Poljake, naj pomagajo v vedno stal kot poosebljanje avto- boju za opriščenje Rusije od iitm-kracije in zatiranja ter tvoril za- škcira upliva. Poljske simpatije preko pri skupnem napredovanju pa so ostale nevtralne erlede vojne, sveta. I katero so vojevali na poljskih tleh — Ruski narod je prost! — je Kako jim je bilo mogoče boriti se /:aoril kli<* po Evropi in ta klic za prostost naroda, kateremu je je našel živahen odmev v veliki še vedno vladal tiran? republiki (Je bi hotel George "Washington j ponoviti svoj prevoz preko Dela-Ralphton, Pa. J ware-reke v današnjih dneh. hi Ker že davno nisem videl dopi- moral paziti na vse kaj drugega nar izda v H P< 190."», 1 boril? oz i v na ji. naj ~ Za Vi iv ali k . V Pc 11 iskre o in našo prostost! i1 ni ostal brez od-•»ki. Finski in Li-avil mojročen utis sa iz r.ase naselbine, se želim jat oglasiti. V tej naši naselbini strašna draginja, kakor tudi drugod. ' Dne 6. maja so prišli iska«:, kdor se boče javiti prostovoljno za vojsko Združenih držav. Resnično so se tudi vsi najmlajši fantje takoj javili za odhod drupi dan. Drugo jutro ob 7. uri je bil točno oficir tukaj in je rekel: kot na ledene plošče, plavajoče po reki. Če bi se njegovim veslačem posrečilo najti pot skozi številne prihajajoče in odhajajoče trgovske ladije, prevozne čolne, težko obložene splave, vlaeilne čolne ter lo vrsto drujrili ladij in vozil, bi pač težko prišli skozi celo maso novih ladij, katere se je splovilo iz različnih inrzličuo zaposlenih "Fantje delujte, in se mogoče ne ladjedelnit Pol ki; 1 Združenih držav. Sedaj Danes je položaj drugačen. Ru nastane vprašanje, če se bo ta pro- ska revolucija je proizvedla nov in s tost tikale le rusketra naroda ali boljši narod in p rej sni režim je če bo tudi dana deželam in naro- za vedno ovržen. Sedanja vlada dom. ki so stokali pod ruskim jar- Lvov a, Miljukova, Kerenskija in mom. liberalne stranke je bila v celoti Leta 1905, ko se je pričel ruski prijazna Poljski. proti zatiranju, jej Bila je.--a je še sedaj! vsa plemena, živeča' Poprej so ti možje želeli dati Pose združijo po* 1 g«*- ljakom avtonomijo in prostost. — Danes pa zahtevajo Poljaki še nekaj več. Danes priznava celi demokratični svet, da so Poljaki u-tv.n»ki ■ napravil mogočen utis pravičeni do neodvisne eksistence. impntije. Vsi na- Predsednik Wilson sam je izjavil i■••-arstv« s0 pozabili stare kri- da je prostost Poljske v obsegu prihajajoče iz rok viable. I njenih narodnostnih meja eden pr-aki so bili rac i prvimi na- vih pogojev za trajni mir. ;i »m odzvali pozivu. Poz- Kako bi mogli Poljaki sami za-neje so priš i t«/ki časi reakcije, htevati manj kot pa jim daje moko se i«- revolucija izjalovila ter ralna pravica, priznana od celega so Poljaki trpeli zaeno z Rusi. j sveta ? Tega nikakor ne morejo. Bilo i« najti politik« ki so re- Poljaki so si vedno želeli neodvis-kli — Poljaki se bore za prostost nosii kot sredstva narodne eksi-ruskega nato 'a, pa ali so »rotovi. stence ter ja prav za gotovo prida bo ruski narod na drujri način čakujejo ob koncu te vojne, postopal z njimi, ko bo prišel en ! Xek uplivni Rus. spadajoč k krat do moči! stranki, ki ima sedaj oblast v ro- Ve.'ina poljskega naroda pa je kah, je rekel pred kratkim: — Ru-misLla, da je dolžnost Poljakov sija bo dala poljskemu narodu po-pomasrat i v imenu svobode in na-i polno svobodo, predka ruskemu naro^lu, da dobi; Ko so mu rekli, da ne pričaku-•vojo prostost in da ruski narod | jejo Poljaki popolne svobode, tem-enkrat prost, gotovo ne bo zatiral; več le neodvisno eksistenco kot na-drucrih. rod, je rekel s povdarkom: Poljaki so bili zelo razočarani | — Poljaki so upravičeni do po-ko je leta 1913 duma kot zastop- J polne svobode, a Rusija ne more niča ru!sk"sra naroda, zavrgla vlad-j dati z rok Poljske, ki tvori enega ni predlog, da se uvede v poljskem njenih največjih bogastev. Leži kraljestvu občinsko samoupravo, namreč v srednji Evropi ter obse-Značilen za ideje politično neiz j ga narod kakih 20 milijonov duš. obraženega naroda na Ruskem je z visoko kulturo in krasno litera-naslednji dogodek, ki se je izvršil. turo. Mi ne moremo oddati Polj-na eni glavnih cest v Petrogradu. ske. a mesto tega ji lahko damo Dva vladna uradnika sta slisnla sijajno bodočnost in razvoj v zve-aekoga govoriti poljski. Eden teh zi z Rusijo. je rekel ves razjarjen: — Res jej Dobro poznat ruski nacijonalist sitno misliti, da hoče dati vlada ki se mudi sedaj v Združenih dr-Poljakom samovlado, ko vendar še žavah, vidi poljsko vprašanje s vedno govore poljski. ! popolnoma drugega stališča. Ko je izbruhnila vojna, niso bi — PoljUco se mora ločiti od Ruti Poljaki prav posebno prijatelj-j sije. —je rekel. — Ko so Poljsko «ki razpoloženi napram Rusiji, po-'zatirali, ni bila nevarna Rusiji. Če sebno raditega, ker jim je zavrgla 'pa ji damo popolno svobodo kot jo načrt občinske samouprave. Čud- ima sedaj ruski narod, bi Poljaki no pa je sliiati, da so Rusi, živeči ki imajo višjo kulturo ter so bolj v Poljaki, tako malo poznali značaj energični in podjetni, vladali v poljskega naroda, da ao se presc Rusiji kot so vladali dosedaj Nem lili v Rusijo iz strahu pred proti- ci iz baltiških provinc. Poljska in-ruskim kbruhom. Ničesar slične-' dustrija pa bi se razširila po celi ga se seveda ni zgodilo. Neki ranjeni ruski častnik, katerega so prinesli t Varšavo, je rekel: — Pričakovali smo, da bodo ob izbruhu rojne Poljaki ubili vse Ruse, ki bi jim padli ▼ roke. To bi bila o-sveta za dolga leta zatiranja. Me bo dete kesali pozneje." Sedmi ura je prišla, začelo se je petje in žalost; vse je gledalo za mladimi fanti, ki so odpotovali k vojski. Nisem še videl tako veliko naro-ga v tej naselbini kakor sedaj. Vse je žalovalo za fanti, ki so delali tukaj skozi 7 let v eni naselbini. Upamo, da jim bo doibro šlo še bolje, kakor sedaj v premogo rovih. Obžalujem, ker sem izgubil toliko fantov naenkrat, ampak želim jim boljšega napredka kakor ga imam jaz. Odšli so sledeči fantje: Frank Bizjak, John Ores nik. Peter Mlakar, Emil Kranj.?, Ta ladi jska telesa se je zgradilo in spustilo v morje s tako prese-neljivo naglico kot dai ma postati Delaware drugi Clyde ter prevzeti svetovno vodstvo rdfde grajenja ladij. Svetovna vojna j*e izvršila eno svojih čudes ob tej dosedaj vazm reki. Oba brega kažeta znamenja novega življenja, ki se je pojavilo tukaj pod upi rtom boja onstran Atlantika. Stari ljudje, živeči ob tej reki pravijo, da ni sedaj ra opaziti ni-kakega postopanja ali siromaštva Od Port Richmond do Wilming- dobičkanosna izmed vseh. Kapital, naložen v ameriških ladjedelnicah, se je v zadnjih dveh letih skoro potrojil. dočim prese ga letna vrednost izdelkov 250 mi-ljonov dolarjev napram 90 miljo-uov dolarjev pred vojno. Ameriške ladjedelnice so v da našnjih dneh skoro brez vsakega tckmovalca ali konkurenta. Vojna je ustavila delo v vseh angleških ladjedelnicah in inozem ska trgovina ie prisiljena obračat4 se tozade no na naše graditelje Angleške ladjedelnice so bile pred vojno prve. a nimajo sedaj nobe nega upanja, da bi prišle zopet dc nadvlade v tem ozira, vsaj za dolgo, dolgo vrsto let. Ladjedelnice te dežele ne bode I le prevzele dela angleških, temveč bodo eelo vodilne na celem svetu Cene za grajenje ladij so dospele do prej nezaslišnih višin ter bo do še rasle, predno bo opaziti kako znižanje. Če se primerja seda nje eene z onimi, ki so prevladovale pred vojno, se šele opazi, kaj se je završiio v tej industriji. Pred vojno so angleške ladje delnice lahko tekmovale z vsemi ameriškimi in glede vsake vrste grajenja ladij. / V Angliji je bilo mogoče naročiti trgovski parnik za ceno od $3C do $40 pro tono. Ameriške ladje delnice pa so zahtevale po $55 de $70 za tono iste vrste pamikov. Danes imajo naše ladjedelnic« še preveč dela kot ga morejo izvr siti za eeno od $110 do $210 za mrtvo tono. Lastniki parnikov so veseli, da jim je sploh kaka ladje delica na razpolago ter se prav nične zmenijo za ceno samo. Graditelj ali posestnik lad jedel nice sam pa ne vleče onih strasnin dobičkov, o katerih sanja navadil človek, kajti delavske plače so višje kot so bile kedaj poprej in cena jekla se je v zadnjem času podvojila. Kljub temu pa so graditelji prepričani. da se bo dalo delati do bre dobičke kljub visokim delavskim plačam in to v času. ko br cena jekla patUa ter se bodo vsled mirovnih razmer tudi v splothierr znižali stroški konstrukcije ali z grajenja. Kitajska trgovina s člove- Ker je potegnil "Boot" čez glavo, se je zadušil. NI IMEL DOVOLJ ZRAKA Mr. Whitesjev slučaj vas uči, da ne boste dvomili nad čini. ki se do- Nekateri lasje, nahajajoči se v lasnih mrežicah, ki jih nosijo ameriške ženske, so potovali rrikrat preko Tihega oceana, prodno soj" . . , dospeli v roke prodajalca na drob- ?a^ajo .vsak,df' no. To ie pripisovati dejstvu, da , On n. vrjel, da se noge zato pote odhaja velik del milijonov funtov|d? so, Vrnjene m poln* kurjih oees, ker so zadušeni živci v nje- človeških las. katere izvažajo ;z Kitajske, pot nazaj na Kitajsko, ko so preparirali lase za uporabo pri izdelovanju takozvanih *' nevidnih " las. Thomas Sammons. generalni konzul Združenih držav v Sang-haju, pravi v svojem poročilu na trgovinski department v Washing-tonu, da se je lasuljarska obrt prav posebno razvila v kitajski provm ci Šantung. ki zaklada sedaj praktično skoro eelo potrebo tega predmeta v Evropi in Ameriki Pred nedavnim časom sta Se imeli Nemčija in Avstrija monopol na tozadevno trgovino. Prvo izdelovanje lasnih mrež v Šan-tungu so nadzorovale nemške tvr.1 ke. Glasi se. da se je poslalo te mreže po pošti v majhne nemške kraje in odtam v Štrasburg. Pri tem se je skrbno skrivalo dejstvo da so prihajali ti lasje iz KiTajskc. Leta 1914 je pričel London direktno kupovati iz Kitajske in pozneje je stopila na pozorišče tudi Francija. V zadnjem času ^a gredo kitajske lasne mreže skoro izključno v Zdjiižene države. Izvoz človeških las iz Kitajske je stalno naraščal tekom zadnjega desetletja. Ker pa Kitajci ne nosijo več svojih dolgih kit, se je aomne- govi nogi. Potegnil je svoj "Boot" (škorenj iz gumija) čez glavo in v teku štirih ur se je zadušil. Splošna simpatija je bila za moža. ki ni bil pri nobenem društvu. Verjemite nam in rabite Pedi^in. Pedisin ie namestnik zraka v čev-Ijh in zabrani potenje, utrujenost in rast kurjih očes, odtisov, žuljev in drugih nadlog. Velika škatlja za družino, zadostuje več mescev in stane le ti 00. Pošljite takoj svoje naročila na: GROWN PHARMACY E. 2812 W. 79th St CLEVELAND. OHIO. V A B 1 i. O na PRVO LETOŠNJO PLESNO VESELICO, katero priredijo Slovenski fantje v Creensburiru prostorih rojakinje Mrs. Maiv Mihew na Haydenville. Pi. Tem potoni vljudno vabimo vse S-'oVenee in Slovenke i/ bližnjih L. t . D., da posebno vi Frank Novak. Frank Dobida m tona se razveseljuje prebivalstvo Alojzij Stol ar, vsi iz Ralphtona ' Na daljni kolodvor sta jih če Rusi j L Če ima biti Rusija prosta, naj bo prosta za Ruse. Poljaki in Finci pa naj skrbijo sami zase. To sta torej dva naziranja v Rusiji glede bodočnosti Poljske. Kdo bo zmagal: liberalci ali na-uto tega pa akrbe Poljaki za ra ejonalistif To je sedaj še nemogo-njene Ruse prav tako kot da bi bi . če določiti. Za vsak slučaj pa bi li slednji na svajih domovih. I bilo boljše za Poljsko, če bi se nje-Tega ne bodo Rusi nikdar poea-.no usodo določilo na bodočem mi-o biti hva-1 rovnem kongresu pod predsedni-armada sama »tvom Wilsooa. bili. kajti Rosi lefaii. Po vojmi bo vedeJa. kaj ima storiti, ee bi vlada ne storila ničesar za Poljsko. Nikdar ne bomo pozabili, kar so nam storili Poljski je treba, da so po celi Vsi Poljaki se strinjajo v tem. LISTNICA UREDNIŠTVA. Naročnik, Indianapolis, Ind.— Rabarbara se imenuje riiubarbdm ne prodaji farmerju. strojev? spremila v Somerset. Pa.. Geo. Kris-tel in Paul Les. Pozdrav rojakom. Martin Korošec. (Op. uredn. — Prosimo rojake, da nam iz vseh nascJbin poročate, koliko slovenskih fantov je pri vojakih in koliko jih je pri sedanjem nabiranju zopet šlo. Navedite tudi njihova imena.) Beach, N. Dak. Ni časa dosti pisati, ker sedaj je spomlad tukaj. Farmer mora orati in sejati, da bodo imeli bo-.gatinci na jesen si s čim polniti žepe. V listih se čita, da mora biti farmer priden, da bodo imeli ljudje kaj jest L Fanner pa dela od jutra do večera celo poletje in se veseli, da bo kaj napredoval, pa pride jesen in on gleda žalostno ven na polje, ker nima, nič za svoje delo. Prišla je toča m mu je razbila vse, prišla je suša in mu jo vse posusila, pri-šla je rja in mu je vse posmodila. Ubogi farmer pa nima nič za svoje delo. Čc mu ostane še kako «rno, pelje ga prodati, da bi plačal vsaj davke in obresti. Kupec, Id misli kupiti teh par zrn, pa pravi: "Toliko t: dam, če hočeš proti, ali pa donriv pel ji.'' Farmei- ne more sam postaviti cene za svoje blago, ker on nima 5e nobene postave. Če hoče stroške plačati, mora prodati z i: malo ceno. Kakorhitro pa kapitalist vidi. da je farmer vse prodal in ima kapitalist ves pridelek v svoji kleti, pa hitro gredo eenv gori. da mora ubogi delavec drago plačati, če hoče živet', aLi pa od lakote umreti. Pa kdo je tega kriv, da kapitalisti tako delajo ž nami, ubogimi trpini? Mi sami, ker pustimo bogatinom proste roke. Farmer gre k volitvi, pa voli za bankirja; zakaj ne voli farmerja za poslanca? Za farmerja se bo potegoval le farmer in hO delal postave za far-merje; bankir bo delal postave pa za sebe, da >bo bolj lahko farmerja strigel. Zakaj dežela ne pokupi pridelkov od farmerrjev! Delavci bi potem kupili od dežele. S pre kupci pa proč, ker delajo z nami velike dobičke. Mi moramo težko delati, prekupci pa si polnijo žepe z našimi žulji. f&rmer rabi stroje, zakaj dežela nima sama svoje tovarne (tetin-, MS .. % prosperrtete m niti največji pesimisti ne mislijo, da bi nastal v bližnji bodočnosti kak preobrat, ki bi uničil to blagostanje. Vsako mesto ob tej reki je naraslo glede prebivalstva in v nekaterih se je v zadnjih dveh letih celo podvojilo. V enem mestu na strani države. New Jersey se je zgradilo v zadnjih osemnajstih mesecih nad tisoč novih hiš. Delavcev primanjkuje, dočim se plače vedno dvigajo. Celo najholj neizurjeni pomočnik dobiva skoro dvakrat toliko kot je dobival predno se je pričel velikanski pro-evit ob t£i reki. Ceni se, da je v ladjedelnicah ob Delaware reki zadosti dela za dva leta in pol za 35,000 ljudi. Ta cenitev temelji na kontraktih za trgovinske ladije ter ne vključuje velikih mornariških naročil, katera so prevzele te ladjedelnice. Tonažo trgovskih ladij v različnih štadijah konstrukcije se ceni glede vrednosti na več kot 120 mi-ljonov dolarjev, katere številke se bodo še zvečale soglasno z delovanjem podmorskih čolnov. Poleg trgovskih ladij ie tudi veliko bojnih ladij različnih tipov katere se gradi v ladjedelnicah ob Delaware-reki. Vrednost teh se ceni na $62,000,000. Od tega d1. Kaj mi mari on in ona? e /aninui samo njuna 1 j obelit on se mi zdi intoresanten rti i ljub Men /eii ker me r"*si 11 ker »je r kei da V veliki dvorani, kjer je krilila razna nabasana ptiead, kragulji, čaplje, sove, podkuj ke, jastrebi, sokolaii, mrharji, sokoli, z. iztegnjenimi perutnieami nad arami, nataknjena in razpostavile po vejah, pritrjenih k stropu in ste-i.jegov vin gane ali j nam, mi je razkladal moj bratra-»jv občudovanje, tu- uec, tudi sam podoben v jopd iz ker} kože morskega psa oudni živali me raZouri ali rabiti liljatm. temveč ledenih pokrajin, med obedom na- ledeni kameni potili- Charles mi je zaklieal zunaj: *'Pridi ven in poglej!" sem in obstal ves za-divljen. Najina stožičasta kolibti se je svetila kakor ogromen diamant z oprnjonim osrčjem, ki je vstalo naenkrat iz zmrznjene vode močvirja. In v njej sta se videli dve fantastični obliki, podobi najinih psov. bi sta se grela. Kar se je razlegel nad najinima glavama čuden, izgubljen, -tavajoč krik. Svetloba najinega ognja je prebudila vodne ptice. Nič no učinkuje name tako. kakor ta jprvi klic življenja, ki ga nt videti in ki se razležt- skozi nirau--ni vzduh, tako naenkrat, tak- iya v uu iii spomin j črt, ki ga je bil sestavil za prihod- tej ledenomrzli rani uri se mi zdi, udoNti. čuden spomin'njo noč. r bi ini hoteio po-ibroj v strupu kaljenih iglic, ki ga ; *ciplje kakor kležče in žge kakor postalo pod konee j ogenj, t neoavadmo mrzlo Moj braitranec si je drgnil ro- dolge, trenutne, urno gubeč*1 se lise na nofeosklonti. Nekaj je zablisnilo v noo — Charles je sprožil. Psa sta planila v temo. Tedaj sta začetli puški živaJmo igrati, zdaj njegova, zdaj moja, od minute do (minute, če se je le Nova Rusija in balkansko (K poglavju novih mednarodnih vprašanj.) < bral raneev, Charles (ke: "Se nikoli nisem videl take | pokazala nad bičevjem senea lete-n e je povabil s se- zime", je rekel, "ob šestih zvečer'čega krdela. Pierrot in Kongeon >\jtu sva se namenila imamo že dvanajst pod ničlo.'' 'sta nama nosila vsa zasopla in • a ivf Takoj po obedu sem zavil v razigrana krvaveče ptice, ki so korenjak v šti-j svojo posteljo in sem zaspal pri I naju včasih Se gledale s steklenim pogledom. i'trax etih isto vno ntj( bin PC, Himo ti eelasee, navad« m) jčan in sil- svetlobi velikega zublja, ki je pla-poštenjak | polal v mojem kaaninu. Ko je bila ura tri, so me vzbudili. Zavil sem so v ovnov kožuh in sem našel bratranca Charlesa tnletega s suknjo iz medvedje ko-ž.e. Izpila sva vsak dvoje čaš vroče kave, ki sta jima sledila dva Ko se je izrekel minister Ke-renskij, elan nove ruske vlade, v prilog interaaeijoiializaeije Carigrada. je storil brez dvoma velik korak proti razpršen ju in uničenju more, ki je ležala kot velikanska utež na prsih vsakega izmed balkanskih narodov. Pri tem ne pride vpoštev, ka ko je bilo čustvovanje med Hnl-gari in Rumunci. med Bulgari in Srbi. med Srbi in Grki ter nas^ protno. Vse te narodnosti so bile vedno združene in edine v skupnem strahu pred mogočno in silno Rusijo, prihajajočo s severne strani Po tektifikaeiji ali uravnan ju meje leta 1#78 je zrla Rumunska ki je pri tem izgubila Besarabijo vedno z nezaupanjem na svojega prejanjeera zaveznika in močnega soseda. Ker pa je bila stiskam: tudi od ogrske in bolgarske strani, se je le čudila, kaj bo postale t z njo onega dne, ko se bo za stal-i no ustanovilo rusko oblast nad .Zlatim rogom. j Usoda Ukrajine je bila narodnjakom v Bukarešti stalno svarilo. Bolgarska na drugi strani je o en, a ljubez-_ značaja, ob-•ikupljivo galsko arednye vrste, je ki je bala pol pri-sredi iiroke do- mki "j globok« i kozarca finega šampanjca; nato Zdanilo m .al ilik enem otok sekn kVk gozda, ki :za starih česov, dn ' zavetje pri krat dpočltku. i rasti a velikanska so jih zalivali, me-e in delile. Tam se •zla reka, dotje cagrajma, 0 močvirje. To močvirje, lovska tla, kakor jim ne 1 enakih, e bilo edina skrb brat ranča, ki ga je gojil jutrk. Sredi nepreglednega ri ločja, ki ga je pokrivalo, le oživljalo, da je šumelo in do, je dal iz rezati ravnih ov, koder so vozile plosko-ladje. ki so jih porivali in z drogovi, tiho in neslišno mrtve vode, se zadevale ob plašile ribice, ki so se po e in izginjale vsak trenu-rno, pikasto glavo, ljnbitn vodo z nenavadno vali griče*.- sva se odpravila v spremstvu na-ii na levi, starodavni,' ganjačev m dveh psov: Plongona rdovi, kjer so stala še: in Pkrottii. I rev osa m kjer so se. Komaj sem napravil zunaj aie-•olj dragoperne gozd- kaj korakov, že me je pretresel \>iitn onom delu Fran-j mraz do samih kost\j. Bila je to vo prUli tudi orli pod ^na izmed nočij, ko se zdi, da je! «»fli\ke, ki n»r pndfjc zemlja otrpmila od mraza. Bilo je i v nase preobljudene tako hudo, da se je mrzli vzdull vstavile redno vsaki- naravnost upiral in da ga je bilo *T< letnem vejevju, ka j mogoče skoro prijeti. Pomislite—-, ušle ali zopet spoznale nobena sapiea se ne gane, zrak je trd, nepremičen, se zajeda v kožo, seli skofci, Miši, mori drevesa, rastline, žuželke, celo male ptiče, ki padajo iznmd vejevja na tla, kjer otrde oni pod pritiskom mraza. Zadnji luniu krajec, nagnjen popolnucna na eno stran, čisto bled. se je zdelo, da pojema sredi vsemira, da je že čisto oslabel in ne more več naprej, da obvisi tam gori, prevzat, premagan od ledoriega neba. Sipad je suho, 'žalostno svetlobo, kakor da nam daje vsak mesec pod konec svoje obnovitve. Charles in jaz sva stopala sključenih hrbtov ob drugem, roke v žepu, puško pod pazduho. Najino obuvalo, ovito s platnom, da se nam ne bi spodrsavalo na zmrznjeni reki, ni delalo nikakega šuma ; jaz s«m opazoval belkast dim ki je prihajal najinima psoma iz kusila rusko vlado izza onih dni _ se je; jasen, čist dan. se ^ proglasilo njeno neodvis uioooKo iz dojmo je pnkukaio nost ter so prevzeli ruski genera solncem midva sva se že napra m uraidniki nalogo organizira vrla, da se vrneva, kar nama za-jti mIado državo> Resnica je, d? irfota nad glavo jata ptičev z iz- je 2nala Rusija s primernim na tegsnjenimi vratovi in ra>za>etimi st0pom v Sofiji vzdržati pri živ-perutmeami. Sprožil seni. Edon 1>nju n^ii^o Branko in to mi je padel skoro tik prod noge. sko2i 2adlljih trideset let, a na Brla je to krepijiea s srebrnim dniffi strani ^ se borili možje kot trebuhom. Tedaj se je začni v o- stambulov in Ferdinand za popo1 zrač-ju nad nama glas, ptičji glas.. 11(>ma neodviaino Bulgarsko ki b; Bila je to tožha, kradka. ponav-!ne ^^ v ^ nobenega sledu Ijajoča se, pretresljiva, in uboga ^izm«. živalica, ki je strel ni zaded, je za-j Avtokratična Rusija, skoro ta-cela krožiti pod modrnn nebom ko orijentalska kot je turško co, nad nama m jo gledala svojo ™r-,sarstvo^ bi ^^^^ llsodo ^ tvo družico, ki sem jo jaz držal v.škc m o-;^ nadgospodstvom svečeništva eitajoea tožba tega ubogega, ".^mega carja zraku izgubljenega bitja. Demokratizacija Rusije pa je Zdajpazdaj je zbežal pred gro ! nevtralizirala ali napravila neš zečo dvoeevko, ki mu je sledila Vjkodljivim nevarnost, pretečo s se letu; zdelo se je že, dia je priprav-j vera. Vdeležba Združenih držav Ijen nadaljevati čisto sam svojo Severne Amerike v tej vojni je pot skozi zračno višine. Toda ni| nadaljno jamstvo, da se bo pravi-se mogel odločiti ter vsakikrat se ee majhnih narodov stavilo pred je 'zopet vrnil, da bi poiskal dru- zahteve in želje nenasitnega im-zjoo. perij alizma. Celemu svetu je poznat stari argument, da mora dobiti Rusija Carigrad in Dardanele, če si "Sipusta jo na tla", je rekel Charles, "'takoj se približa." Približal se je v resnici, ne meneč ee za nevarnost, zblaznel hoče zagotoviti zvezo z ostalim vsled svoje ljubezni do bitja, ki svetom potom gorke vode ali mar- šem ga jaz ubil. Charles je »prožil; bilo je, kakor bi presekal vrv, na kateri jc visel. Nekaj črnega sem videl pasti na tla; v grmovju se-m začul šum padca — in Pierrot mi ga je prinesel. Že mrzlega sem ga dejal v isto lovsko torbo — in sem odpotoval še isti dan v Pariz. Ameriška zastava na francoskem bojišču. Pariz, 10. maja. — Nemci so lahko videli danes ameriško zastavo na bojišču, ko je na petsto a-meriških ambulancah vihrala ameriška zastava. Avtomobili so bili v prednjih vrstah. Bernstorff poslanik aa Švedsko. Kodanj, Dansko, 10. maja. — Nemčijo tako skrbi švedsko srm-pariziranje z zavezniki, da je imenovala Bernstorff a za poslanika na švedskem dvoru. Najprej je vlada nameravala Bernstorffa imenovati za zunanjega ministra namesto Zimmerman-na, da bi dovedel do sprave med Berlinom in Washingtonom. Ker ga je pa imenovala za poslanika za Švedsko, to je dokaz, da se Nemčija boji, da bi se Švedska pridružila zaveznikom. POTESBUJK SB gozdarje aa Charcoal Iron Co. of America v državi Michigan. Za pojasnila obrnite se na: Matth. Kernc, P. O. Box 8, McMMlan, Maoh. (7-13—5) ■t L V; _________________ • . : ja, ki nikdar ne zamrzne. Brez dvoma mora imeti Rusija prosto zvezo z ostalim svetom potom gor ke vode, a ob istem času je največje važnosti za vse narode Iztoka, da ne dobi Carigrada in Dardanel. Odlični borilec za narodne pravice, Kerenskij, je bil prvi izmed svojih rojakov, ki je razumel to ter vsled tega predlagal, naj se stavi Carigrad in Dardanele pod mednarodno kontrolo. Na taj način dobi Rusija vse kar Twtrebuje, a ne ogroža pri Sam Stan načrt, da se napravi r/ črnega in Marmorskega morja dva ruska jezera, ne odgovarja več duhu sedanjega boja. Ta načrt spada med imperija!istične ambicije stare Rusije ter nima nobenega mesta v novi demokraciji. Morja sveta ne smejo biti nikogar jezera če se hoče obvarovati človeštvo pred drugo katastrofo, slično tej, kateri smo priča sedaj. Ta vojna mora spraviti s sveta nemško iesero ▼ Baltika in italijansko jezero ▼ Jadranskem morju. ter vsako drugo "jezero" sli-Čaega značaja, ki bi omejevalo principije svobode svetovnega moTja. Če imajo Rusi priznane pravice v Črnem morju, jih imajo tudi vsi iztočni narodi, Rumuni. Grki, Buigari in Armenci. Če bodo postali ti v resnici prosti narodi se jrm mora dati tudi pristanišča ob črnem morju. Če je Evropa ustanovila albansko kraljestvo iz napol divjih ni nobenega vz- Deset tisoč mrtvih v ruski revoluciji. Aelksander Ezalenko, ameriški Iržavljan in po rodu Rus, je prišel včeraj v Ameriko iz Skandinavije. Prišel je tudi z nekim drugim parni kom in iz drugega evropskega pristanišča Gustav Ko-fik, ki je tudi rodom Rus, pa a-meriški državljan. To ste prvi dve osebi, ki sta prišli iz Rusije po revoluciji. Ezalenko pravi, da je bilo v ruski revoluciji ubitih deset tisoč mož, žen in otrok. Kofik pa pravi, da jih je bilo ubitih samo sedem sto. Pravi tudi, da so v Petrogradu mnenja da je nemška vlada povzročila revolucijo z namenom, da bi Rusija sklenila separaten mir. Ezalenko je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu: — Rusija ne bo nikdar sklenila separatnega miru. Vsi Nemci, ki so vplivali na carja, so ali po-morjeni, ali pa na kak drug način odstranjeni. Ruski narod v celoti ie prepričan, da je njihova neodvisnost in mir odvisen od nemškega poraza. V Petrogradu je bilo za časa revolucije v pouličnih bojih ubitih deset tisoč mož. žen in otrok. Revolucija je trajala en teden in je med ruskim narodom znana pod imenom "enotedenska revolucija". Koncem bojev je slo po mestu miljon osem sto tisoč ljudi in so pobirali trupla ubitih, revolucionarjev in konservativcev ter so iili pokopali na različnih pokopališčih. Duševna z mož nost je odvisua od fizične sposobnosti. Pazite na zdravje ravuotako kot na najvažnejše delo v življenju Skrbite, da bodo otroci Živahni s čisto rdečo krvjo iu da jim bodo živci, kosti in kite sjkj-sobne za delo na svetu. Father Mollingerjev glasoviti rastlinski raj je preiskušen skozi 40 let. Je velika tajna iznajdba 15 dragocenih rastlin, ki so priznane kot najboljša pomoč za jetra, lediee, trebuh, krj in želodec Vi potrebujete te rastline za zdravje in moč. Ako ste bolni vam pomagajo, da boste zopet zdrav. Odstranijo vse kožne bolezni, glavobol in strup, ki se nabira v telesu in večkrat povzroči revmatizem Povrnejo tek in zdravo spanje. Ženske hvalijo to mojstersko toniko, ki jo je podarila narava katoliškemu duhovnu, ki je bil poznan zdravnik, kateri je zdravil 320,000 bolnih za časa svojega življenja Kdo ni slikal Se o Father Mollingerju, ki je v 40. letih zdravil toliko oseb? Velika družinska škatlja tega glasovi-tega rastlinskega čaja bo trajala pet mesecev. PoSljite ?1.00 v gotovem denarju, znamkah ali money order — in prejeli fra bise svežega po pošti. Ako Grabel na Hrvatskem. Pred par leti je bil v "VVashingtonu, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Paul Donkovac, Box 137, Davragh, Pa._(10-12—5) POZOR, ROJAKI! Na prodaj je 80 akrov obsegajoča farma blLzo Navlor, Mo. akrov je nanovo izčiščenih. ostalo gozd ter vse z žico ograjeno. Na farmi je hKa s tremi sobami, vodnjak in hlev ter je oddaljena le 3 milje od železniške postaje in 10 minut do šole. Proda se po nizki eeni in tudi na izplačila. N&tanč-neja pojasnila daje lastnik: Frank Zvcvnut. 5323 Reber PL St. Louis, Mo. (10-14—5) PRIPOROČILO. Rojakom po drža\i Pennsvlva-niji naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik FRANK MEH. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Cenjenim rojakom jra toplo priporočamo in prosimo, da mu gredo na roke. Upravništvo Glas Naroda. KRISTUS. Krasne premikajoče slike o življenju Kristovem, ki so bile prirojene v Sveti deželi. Zdaj se kažejo v Rimu. Parizu in Madridu, kjer je bilo že nad 1000 predstav. Potrjene so od vodstva katoliške cerkve v Rimu in New Yorku. Posebno dobra godba Orkester, iz-hočete imeti brezplačni vzorec pošljite brana iz Metropolitan Opera svoj naslov. Mollinger Medicine Co., 21 Mollinger Bldg. E. Park Way, N\ S. PITTSBURGH, PA. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam ■voja NARAVNA VINA House in Philharmonic Symphony. CRITERION THEATRE, Broadway & 44. St., New York. Dvakrat na dan. vštevši ob nodc-Ijali, 2.20 popoldne. 8.20 zvečer. Matinee: 25<* do $1.00. Zvečer: 50^ do $2.00. (7—5 v d) Is najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14., 50 galon $25. Lansko belo Wisconsin. Na prodaj imamo zemljo trdega lesa v Florence okraju, Wisconsin, na lahka odplačila od $15 do $25 aker; vlažna in črna ilov-čna prst, ki rodi pšenico, rž, je-šprenj, oves, grah, lan, navadno in nemško deteljo, sladkorno peso in najboljši krompir na svetu 200 do 400 bušljev na aker. HL4o d lahko napravite za manj kot $100. Tovarna za sladkor plača $8 -za tono sladkorne pese, krompir pa že zdaj lahko zagotovite ,po 75^ bušelj. Delo se dobi v po- vino 27 do 28 galon $14, 50 galon srednji bližini poleti in pozimi. $25, rdeče vino 27 do 28 galon 1 North American Land & Timber $12.50, 50 galon $22.50. — 100 j Company, proof močan tropinjevec 4% gaL ! 310 s. Desplaines St.'Chicago, HL $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih ' cenah je*vitet tudi vojni davek za vino. S spoštovanjem S. JACKŠB. Box 161 St. Helena, Ca) Pri DALMATlNSKI-CALIFORNIJSKi VINARSKI ZADRUGI 140 Liberty St.. New York, N. Y. Kupujejo ie danes vsi oni, ki osna j o dobro naravno kapljico; VSI, ki nečejo piti nič drugega,; kot pravo domačo kapljico; VSI, ki so ozdraveli in otrebu i jejo moti; VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je prave va naravnega vina is grozdja. VSI, ki poznajo naravno vino in žganje in nečejo, da se jih slepi s ponaredbami; VSI, v splošnem, ki hočejo obdržati svoje sdravje; VSI oni, ki še niste poskusili našega blaga pišite še danes na: DALMATINSKO-CAUFORNUSEA VINARSKA ZADRUGA 40 Liberty St, New York, N. Y. Sod od 52 galon samo $26.00. Dr. KOLER, 638 Pean Ave., Pittsburgh'Pa. Dr. Kol« I* Mj*t&r«j61 alo-▼•nakl Klrmmlk-■ D ««t Jail it V Pittsburgh«, ki ima. lSletno mkio v ftdr&Y U011J11 tajnik m •kih bolea&L Sifilis sil sm-strupljenjs krrl ■drsvf s kIuotI-tba sv«. g m. tm liuul dr. proT Brli«* C« last« mozolj« ali mthurtkt po to-1«**. ▼ srlu. IzpsdsnJ« las, bolseln« v kostsh, pridite In Izclstll vam bo kri. N« eakajto, ksr ta bolaun s« oel«M. Izgubo Mmtna nenaravnim potom, zdravim v par dn«h. kapavse sil trl-par ln tsdl rs« druge posledic«, ki nastanejo radi lsrabljlvanja samega s«ba. SuSeaJe eevl, ki vodi 1« mehurja os-dravlaa ▼ kratkem Času, Hydroe«lo aH Ulo osdravlsi t I« arah 1« atear br«s op« racija Bolesnl mekarfa. ki povzročajo bols-n&« t krita ln hrbta in vbutih tod! pri ipnUanJg vod«, ozdravim vodstvo. Rsumstlxsm, trganj«, lina, srfaaio, »krofi« tn dru«« l ~ bolezni, ki nas taj e Jo vsled nečiste kodna uuiejcju > »iru um»c u >i osdravlm v kratkem Časa la al potrab-no letati NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Wisconainu naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik o A 4 ^ 4k 4k r*- A A ^ ^ ^ - t i? Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od naiih rojakov, sa rasne ameriške in importtfane pijače T — Zato, ker je moje blago pristno, eene nizke in postrežba točna! Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih t V salogi Imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega iampenjes STATION *T„ S. K. PITT8BUSOH, PA. 1U. SVOJI K SVOJIM. m mm*w ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in isdajati tozadevna potrdila, t-i Upati je, da srn bodo fli rojaki 7. vseh ostrih na roko- . . J... '' jiWIIMB' GLAS NARODA. 11. MAJA fti KSDIUJUl DXiAVB IIVUUTI AMXXICB. ©•d«*: FOREST CITY, PA. M II. »marja tm V GLAVNI UKADNIKli V S. TAUCHZR, «74 Ahmy Are.. Bock Sprta«*. Wy* Podprertaodalk: JAKOB DOLENC, box 16L Brooghtoo, Pa. rajalk: FRANK PAVLOVClC, box 647, For«* City, Pa. Pomoinl tajnik: AVGU8T GOSTlfiA, box 310. Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MAJUKČlO. 580f> St Clair At«, Cleveland, OMa, Pomožni blagajnik: ANT. HOCHEVAR. BFD. No. 2, box 1U4. Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOBl Ptwdardnlk nada odbora: JOSIP PETEKNEL, box 86. WlUoefc, Pa, 1. nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 05. Burdine. Pa. : IVAN GROŠELJ. Sfefi r. 137th Bt_ Gtovaiaa«. OMa. POROTNI ODBOR: porot, odbora: MARTIN OB REŽ AN. box 72, R Mineral. _ L perotBlk: FRANC TEROPClC, R F D. No. B, oox 14«. Fort Smith, Afflk, A p— utall : JOSIP GOLOB, IBlfl Sc. 14th St. Springfield. IU. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr, JOBIP T. •RAHRK, 841 R Oblo 8L. Plttebor«*, Pa, SUMU: -aLAH NARODA*. «3 Cortlaadt Bt^ Raw Zor«, m. i, drafttra, oalroau njih oradnlkl so naproAenl pošiljati tm «•. Mm direktno na glavnega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj m pa pa RIJa edino potom pofttnlh. ekapreenih ali bančnih denarnih nakaanlc, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, ea naalov: Frank Pavlovčič, Farmers a Miner* Matronal Bank. Foreet City. Pa. V sločajn, da opastjo droitreni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka ponaajkljlvootl. naj to aanudoma aaaaanljo uradu slav. ta m aamor« napako popraviti Postaja Itev. 28: Predsednik: Ivan Škrjanc 1668 E. 29 St.; tajnik Fr. Petrič 1743 E. 33 St.: blagajnik: Jakob Ska-pin 1S61 E. 29 St.; vsi v Lorain, Ohio. Postaja štev. 29: Predsednik: Josip Jereb, box 166; tajnik Ivan Golob, box 144; blagajnik: Anton Oblak, box 134; vsi v Rock Springs. Wyo. Postaja štev. 30: ' Predsednik: Ant. Rahne, box 173; tajnik: Jakob Ahean, 305 Fa.val Rd.; blagajnik: Lovrenc Smolej, 305 Douglas Ave-: vsi v Eveleth, Minn. lieh, Corvin Springs, Mont.: blagajnik: Anton Planinšek, Butte, Mont- Postaja štev. 53: Predsednik: Alojzij Heinricher tajnjk: Franc Krese 5106 Natrona Ave.; blagajnik: Josip Kos, 5732 Natrona Ave.; vsi v Pittsburg, Pa. Postaja štev. 54: Predsednik: Anton Kos, RFD 1, box 125; tajnik: Frank Novak, 1, box 623; blagajnik: Al. Bre-gar, RFD. 1, box 111; vsi v Greensburg, Pa. Postaja štev. 55: _ . . \ Predsednik: Mihael Vadnal bx rostaja stev. 41: 163. . Fnmc Gnezda, 158 Predsednik: Pavel D. Spehar, Main St., Franklin, Conemaujrh, Pa.: blagajnik: Ivan Deželan, 2 Bon Air St.; vsi v Conemaug-h 210 - 5th St.; tajnik: P. Sholtz. 209 - 7 St.; blagajnik: Josip Srebrn jak 511-5 St ; vsi v Calumet. !py Mich. Postaa štev. 56: Predsednik: Frank Vodnik. RFD No. 2, box 107, Irvin, Pa.; tajnik: Anton Maslo. RFD. No. 2. box 114. IrvvijL, Pa.: blagajnik Postaja štev. 32: Predsednik: Josip Hudale, 429 Robison St.; tajnik: Martin Tomšič 1126 Maple "Way; blagajnik: Franc Pire 1629 Rieh Ave.;j Frank Ružnik," Export/Pa-vsi v Braddoek, Pa. Postaja štev. 33- Postaja štev. 57: i i * i i_ * i t> oortoi Predsednik: Imbro Vlahovae Predsednik: Gabnel Rus, 3698 . Aon * ■ -i itu. i ^ E. 78 St.; tajnik: Stanisl. Pekol.i\°\4f; ^ Z^l 3534 E. 82 St.; blagajnik: Anton chak* b°X 122; Frank IMENIK IN NASLOVI POSTAJNIH TAJNIKOV: Postaja itev. 1: 'Ala.; blagajnki: Josip Fitz. Pi;>- Predsednik: Fr. Telban: ta j- >r, Ala. nik: Matija Kamin, box 491; — « . . klaminiL- \f - It V. *w • POStAJft StCV. 151 blagajnik: Martin Muhic; vai v »„ i i -i » ^ , . Forest Cltv Pa Predsednik: Ivan Pucel, bot 83; tajnik: Matija Ogrady, box 89; blagajnik: Josip Fritzel. box ■JI: vsi v Iluntington, Ark. »ja vsako prvo nedeljo. Čolnar 3731 E. 77 St.: vsi v Cleveland, Ohio. Postaja štev. 34: Predsednik: Josip Glavic, box i 221 229 box Seja vsako prvo nedeljo. Omejc box 264; vsi v Homer City. Pa. Postaja štev. 58: Predsednik: Frank Puntek vsi v Chisholm, Minn. Postaja štev. 59: Postaja štev. 35: Predsednik: Ant. Budma, bos j Predsednik: Jakob Baloh, RR. 222; tajnik: FTank Kumerdv, box i No. 8, box 88; tajnik: Jakob Se-56; blagajnik: Martin Korošec, lak. KR No. 8, box 92; blagaj-hox 205; vsi v Ralphton, Pa |nik: Jernej Hribar, KR No. 8. Postaja štev. 36: * 89; vsi v ittsbursh' Kaus- Predsednik: Franc Lozekar, !>r. Postaja štev. 60: Postaja štev. 2: Predsednik: Albin Bobni*, box Postaja štev: 16: * ; tajnik: Filip Vozel, box 182; j Predsednik: Ivan Fatur; taj-u iipnjiiik: Leopold Kolere, box!nik. Anton Sot]or box 212. b] l. VS| v •I,'nn-V Lmd' Ark- gajnik: Anton Vehovee, box 28; Poetaja štev. 3: vsi v WiUock> Predsednik: Luka Butija, box' Postaja štev. 17: tajnik: Franc Močnik, box j Predsednik: Mihael Malz,. box 1J3; blagajnik: Peter Raspotnik, 355; tajnik: Jakob Dolerfc, box box 241; vsi v Moon Run, Pa. ; blagajnik Ivan Žitnik, brv Postaja štev. 4: 186: vsi v p»- Predsednik: Ivan Brec, 677 Postaja štev. 18: B« iinett St.; tajnik: Anton Ose-!-, Predsednik: Josip Zupan, box nik, 868 Bennett St.; blagajnik: j 66, RR 2, Pittsbugrh, Kans.; ta j-Joaip Spcrlik, 8»i4 Bennett St.; j nik: Ivan Jager, RR 2, Cherokee, vai v Luzerne, Pa. Kans.; blagajnik: Albin Volk. RR _ . . 2, box 57, Pittsburgh, Kans. Postna stev. o: Pred&cdnik: Ivan Kranjc, K. j Postaja štev. 19: F. D., No. 110; tajnik: Ferdo P - Predsednik: Josip Hočevar, It. kel, R F. D. No. 106; blngajnil.: P- D- 2. box 13!4; ^jnik: Mi-Jurij Kokelj, R. F. D. No. 77; - - hael Hočevar, R. F. D. No. 2, box vsi v A!tu>- Ark. jllVj; blagajnik: Franc Gregor- čič, R. F. D.. No. 2, box 11*-=; -- 5, Dietz, Wyo.; tajnik: Tomaž Pire, box 399. Sheridan. Wyo.; blagajnik: Frank Voler, Dietz. Wvo. Predsednik: Karol Kolarič, bx 666; tajnik: Ivan Kosarok. box 796; blagajnik: Andrej Žagar, box 794; vsi v Red Lodge, Mont. Postaja itev. 6: Predsodnik: Frane Kaplan, ta 1-ntk: Josip Terbove. 1636 E. St.; blagajnik: Jurij Turk, 1127 Norwood Rd.; vsi v Cleveland, Ohio. vsi v Bridgeport, Ohio. eetrto boto v Postaja štev. 7: Predsednik: Josip Novak, 1C. F. D. No. 22; tajnik: Ivan Mani-aich, R. F. D. No. 22; blagajnik : Andrej Urbanč, 10314 snd Cros-sat; vsi v La Salle, lil. Poata^a štev. 8: Predsednik: Gregor Hreičuk, 407 - 8th Ave.; tajnik: Josip In-tihar. 409 - 8th A\c.; blagajnik: Anton Jene, 287 Cooper Ave.; --vsi v Johuston-n, Pa. Postaja itev. 9: Predsednik: Leopold Preložnik, box 278; tajnik: Franc Bežišnik, box 97 ; blagajnik: Ivan Podboj, box 224; vai v Cherokee, Elans Postaja šmv- 10: Predeednik: Anton Osredka r, box 3. Cokrton. W. Va.; tajnik: Agrieij Jerman. bx 143. Thoma-i. W. Va.; blagajnik: Matevž Požene!. box 41, Thomas, W. Va. PosUja »tov. 11: Predsednik: Ivan Grotel, 276 ^Olranbia St.; tajnik: Frane Cu-h#nen, lf8 Cherry St.; blagajnik: Jacob lireceinik. 198 Cerry St ; vsi v Ehipeya. Pi. Potrtaja Hsv 13 : Predsednik: TVanc Avguštin. L ox «60, W. Mineral; — Ujnik: Martin Dolene, box 24, Mineral. Kan«.; blagajnik: Ivan Kastelic. box Mineral, Kana. Poeta.la Hav 14* * W WJk INfi M, l^.. ^., 1 n - ■ - v. ritandntK lvan Ki Postaja štev. 20: Predsednik: Al. Tomazin, box 40,3; tajnik: Mihael Baloh, box 212; blagajnik: Ivan Zagorc, vsi v Claridge, Pa. Postaja štev. 21: Predsednik: Ivan Snsman, 4 S. William St.; tajnik: Frank Mjv-lavasič. 21 Bureh St.; blagajnik: F. Čuk, 541 Jefferson St.; vsi v Little Falls, N. Y. Postaja štev. 22: Predsednik: Paul Maun, box 262; tajnik: Ignac Murshotz, box 328; blagajnik: Jakob Dolinar, 328; blagajnik: Jakob Dolinar, Vsi v Imperial, Pa. Postaja štev. 23: Predsednik: J. F. Kren, 19lK) E. Huart St., tajnik: Jos. Golob, 1916 So. 14th St.; blagajnik: Ant Kužnik 1201 So- 19th St.; vsi t Springfield, IU. Poste ja štev. 24: Predsednik: Jos. L Valenčie. box 342; tajnik: £nka Bergant) box 411; blagajnik: Frank Gerli-ca, box 388; vsi v Primero. Colo. Postaja štev. 25: Postaja štev. 37: ^ Postaja štev. 63: Predsednik: Mihael Pencil. bx| Predsednik: Alojzij Jerasa. bx 33, Ringo, Kans.; tajnik: Franc i 129; tajnik: Matija Veh ar," bx Birk, box 107, Radley. Kans.;j286; blagajnik: Ivan Remc; vsi blagajnik: Ivan Dolar, box 42, —' v Superior, Wyo. Radley. Kans. Postaja štev. 64: i Predsednik: Anton Bergac, bx Predsednik: I^Demšar, box,2g) gterlin pa ujnik: ^^ 204; tajnik: Pavel Kokal, box li2|Radiea. box 64. Martin, Pa.; bla- blagajnik: Ivan Jereb, box 28;|?ajnik; Martin Ceglar, Gravs- a-si v I niversal, Pa. landig, Pa- Postaja štev. 39: Postaja štev. 41: Predsednik: Franc »Štrukelj. —j Breezy Hill Sta.. Mulberry. Kan., tajnik: Ivan Homec, RR No. 2; blagajnik: Mih. Krulc RR No. 2, vsi v Mulberry, Kan. Postaja štev. 65: Predsednik: Louis Wise, 200 Jackson St.; tajnik: Louis Mar-tinčič, 207 lngals Ave.; blagajnik: Ivan Zalezel, 1503. N. Hickory St.; vsi v Joliet, HI. Postaja štev. 42: j Seja vsako prvo nedeljo. Predsednik: Vincenc Ramnikar; box 35; tajnik: Ivan Reven, box! Postaja štev. 66: 108: blagajnik: Ivan Polo box 62,1 Predsednik: Valentin Bezek, vsi v Winter Quarters. Utah. j box 21; tajnik: August Filipčič. Postaja štev. 43: ibos: P>ank Može = Predsednik: Alojzij Debevc.j™ V Plne^ Mnin" box 14; tajnik: Ivan Milavec, bx Postaja štev. 67: 55; blagajnik: Ivan Rovan box j Predsednik: Frank Cirej, box 70; vsi v Dodson. Md. ,124, Sublet, Wyo.; tajnik Fran Postaja štev. 44: j Golob, box 175. Sublet, Wyo; Predsednik: Franc Garantini, i blagajnik: Ivan Čadež. box 192. box 39; tajnik: Anton Seljak, bx'8^1^ 56; blagajnik: Ivan Bregar, bx 118; vsi v Franklin, Kans. Postaja štev. 68: Predsednik: Franc Zupančič. 731 Ketchen St.; tajnik: Alojzij Sašek. $13 Kectham St.; blagajnik: Franc Donas 2633 W. Val-nut St.; vsi v Indianapolis. Ind. Postaja štev. 46: P-~dsednik -. Simon Grošel, bx 123, Penn Sta., Pa.; tajnik: Fr. Demšar, bx 253, Manor, Pa.; — blagajnik: Ignac Pajar, box 117, . 1 Postaja štev. 69: Predsednik: Frank Polovich R. 2, Madrid, la.; tajnik: F. Dro-bnich. R. No. 2, Madrid. Ia.; blagajnik: Frank Omerzu, R. No. l!r Madrid. Ia. Postaja H0V. 48: ' ^^sako prvo nedeljo. Predsednik: Matt Kos, box 227, Postaja štev. 70: Predsednik: Franc Podržaj, fox Postaja štev. 47: Predsednik: Ivan Miklauc, bx 227; tajnik: Josip Krens, box 132; blagajnik: Rok Firm, box 519; vsi v Frontenac, Kans. tajnik: Matt Galičič, box 207; blagajnik: Lovrenc Bašel. box 131; vsi v Cndy,"Pa. Postaja štev. 49: Predsednik: Anton Jurjavčič, box 351; tajnik: Ivan Božič, box 152; blagajnik: Frank Jurjavčič. 94, Gilbert, Minn.; tajnik: Jos. Brajer, box 591, Gilbert, Minn., blagajnik: Alojzij Žitnik, box 134, Gilbert, Minn. Postaja štev. 71: Predsednik: Jernej Peeek, BFD Predsedjiil^Ant. Pečar RFD. b°* 361: T8i V E' Plde'tine' 0hi°- No. 3. box 5«: tajnik: Iv« Zu- No. 3. box 137, tajnik: Franc To-ropšič. RFD. No. 3, box 146; blagajnik: Ivan Belle, RFD, No. 3, box 166; vai v Fort Smith. Ark. Postaja itev. 96: Predsednik: Josip Modie. 877 E. 137 St; tajnik: Ivan Gro%>l 885 E. 137 St.; blagajnik: Alojzij liane, 15523 Saranac Rd.; vsi v Cleveland, Ohio. Postaja itev. 27: Predsednik: Ignac Juvan, RR, No. 8; ^jiik- Jraip Miklauc, RR No. 8; blagajnik: F. Khičevfek Postaja itev. 50: i pan, RFD. No. 7, box 9; blaga j- Predsednik: Jernej Hafner, bxiIvan Polanc. 409 Olfio St.: 65. Burdine, Pa.; tajnik Vincenc|vsi v Johnstc>wn> Pa Vidmar, box 41, Presto, Pa.; bla-j vsako 4. nedeljo, gajnik: Ignac Krek, box 74, Btir- j Pofttaja 72: aine, ra. Predsednik: Frank Krajšek, Seja vsako Pfvo nedeljo. ^ 114; ujllik: Segala, bx Postaja itev. 51: 34; oba v Hostetter. Pa.; blagaj- Predsednik: Anton Jamnik, RR. 3; tajnik: Ivan Zakrajiek, B 3, bx 57; blagajnik: Bla2 Sile. B 3; — vai v Columbus, nik: Ivan Krančevič. Whitney, Pa. box 103, Posteja itev. 78: Predsednica i Marija Ovar; taj-nict: Mu« Andolfck; blagajni- Postaja itev. 74: Predsednik: Ivan Lovše, box 17; tajnik: Ivan Zimerman, box 36; blagajnik: Josip Hribar, box 1; vsi v Hartford. Ark. Postaja štev. 75: Predsednik: Andrej Mlekuž, Ojo, Colo.; tajnik: Alojzij Zupan, Ok View, Colo., box 34; — blagajnik: Alojzij Zuftan. Ok View, Colo., box 34. Postaja štev. 76: Predsednik: Anton Petrič, box 173, River Range, Mich.; tajnik: Anton Tischler, 155 Victor Ave. Detroit, Mich.; blagajnik: Ant. Stefanič, 190 Cottel Ave-, Detroit, Mich. Postaja štev. 77: Predsednik: Frank Frikaus box 161; tajnik: Josip Žuraj, box 161; blagajnik: Josip Modie, box 161; vsi v New Alexandria, Pa. Postaja štev. 78: Predsednik: Frank Sain, box 142; tajnik: Alojzij Zumek, box 157. blagajnik: Louis Tlakar. bx 157. vsi v Somerset. Colo. Postaja štev. 79: Predsednik: Ivan Fajdiga; tajnik: Josip Klun. box 3S9; blagajnik: Teodos Galoš. box 389; vsi v Leadville, Colo. Seja vsako tretjo nedeljo. Postaja štev. 81: Predsednik: Franc Čuda, Bulger, Pa.; tajnik: Anton Skofar, box 735, Primrose, Pa.; blagajnik: Frank Tehovnik, box 11, — Primrose. Pa. Postaja štev. 82: Predsednik: Jakob Peršin, box 666:. tajnik: Frank Kramar, box 73; blagajnik: Ivan Novak, box 672: vsi v Farrell, Pa. Postaja štev. 83: Predsednik: Martin Brvar, box 146; tajnik: Andrej Milavec, box 1; blagajnik: Anton Tavželj box 193; vsi V Dunlo, Pa. Postaja štev. 84: Predsednik: Ivan Zorko; tajnik: Anton Čop, bx 216; blagaj' n»k: Ivan Podmenišek, — vsi v Staunton, 111. Postaja štev. 85: Predsednik: Ivan Žažman, Bryant, Okla.; tajnik: Anton Po-tokar, RFD No. 1, box 77; We-letka. Okla.; blagajnik: Anton Skoberne, RDF. No. 1, box 93. Weletka. Okla. Seja vsako 1. nedeljo. Postaja štev. 86: Predsednik: Ivan Frank, SR., 1. box 9; tajnik: Anton Rozina R. No. 1. box 93; blagajnik Andrej Bogataj. S. R. 1. box 12 vsi v Export, Pa. Postaja štev. 87: Predsednik: Gregor Rogelj. bx 181; tajnik: Ivan Telban, box 174. "blagajnik: Franc Lončar, box 81; vsi v Iselin, Pa. Postaja Štev. 88: Predsednik: Frank Kocjančič, box 450; tajnik: Martin Osolnik, box 450; blagajnik: Ivan Žagar box 450; vsi v Herminie, Pa. Postaja štev. 89: Predsednik: Frank Račič. box S8; tajnik: Ivan Cvetkovič, box 75; blagajnik: Alojzij Muster, box 88; vsi v Newcomer, Pa. Postaja štev. 90: Predsednik: Ignac Rugelj, box 47; tajnik: Franc Homar, box 95; blagajnik: Alojzij Strasber-ger, box 35; vsi v Gross, Kans. Postaja štev. 91: Predsednik: Franc Nadvešnik, box 401; tajnik: Hubert Dular, box 297; blagajnik: Josip Legan. box 297; vsi v Ogiesby, III. Postaja štev. 92: Presednik: Anton Butar, bo v ?18, R. No. 4, tajnik i Fred Konec box 218. B. No. 4; blagajnik: Ivan Sterle, BR. No. 4, box 218. Vsi v Gerard, Kans. Postaja itev. 93: Predsednik: Anton Božič, box 152, Cliff Mine, Pa.; tajnik: Jurij Rihtarič, box 91, Cliff Mine, Pa; blagajnik: Ivan Lah, BFD., No. 1, box 9, Oakdale, Pa. Postaja itev. M: Predsednik: Josip Mastek 439 North 9 St.; tajnik: Ign. Mnsar box 449, Clinton. Ind.; blagajnik: Andrej Brisar. box 449, Clinton, Ind. Po«t«J» itev. 95: Predsednik: Jo«. Brodnik, bz 1655; tajnik: Leo Piniat, bos 1654, box 1681; Postaja štev. 96: Predsednik: Ivan Ivane, 523 97th Ave. W.; tajnik: Fr. Jurko-vich, 505 Commonwealth; blagajnik: Ivan Pikuš, 9717 McCuen St..; vsi v New Duluth, Minn. Seja vsako tretjo nedeljo. Postaja štev. 97: Predsednik: Mihael Jarh, 142 Pine St., tajnik: Cyril Zavrl, 262 Pery St-, blagajnik: Josip Kna-pič, 206 Pine St., vsi v Rhone, Pa. Opomba : Vsi postajni tajniki so naprošeni takoj poročati na glavni urad vse pomankljivosti tega imenika. S sobratskim pozdravom Frank Pavlovčič, glavni tajnik. Iščem svojega brata ANTONA J CHANT, doma is vasi Gore st. 18 pri Komendu na Gorenjskem. Prosim ga, da se mi ogla-si: Frank Juhant. c o Glas Na roda, 82 Cortlandt St., New York. X. Y. (10-12—5) Ugodna prilika. OGLEJTE SI FARME V ST. HELENA, N. C. St. Helena, N. C., Ie2i ^ bližini velikega mesta Wilmington, N C., in tu imamo še čez sto izčišče-nili in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse, in sieer 6 mescev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda. Od /.c preje označenih farm so prodane St. 9. 11, 12, 19 in 44. Tu zdolaj opišemo zopet par farm. ki 5o niso prodane. Farma št. 16. — Izvrstna tnala farma, obsegajoča 10 akrov fine zemlje. Lepo barvana prikup ljiva hiša. Mala šupa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, poleg postaje; Vsa zemlja je izčišče-na in kakih osem akrov jp izora-nih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena $1150, plača se $287.50 takoj iu po $172.50 na leto v prtih letih. Farma št. 19. — Ta fnrma obsega 10 akrov. ima prostorno hišo s štirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala Šupa. studenec in mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in šo le. 7y2 akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko še izorje. če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in $172 50 vsako leto v ne tih lotili. Farma št. 21. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materijal za zgradbo poceni. Loži na severno stran žcleznice. okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz čiščeaa in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500. plača sc $125 takoj in po $75 na leto v petih letih. Farma št. 276. — Ta ferma ob sega 11 akrov prav ob x>rogi Atlantic Coast Iiine železnice in je blizu postaje. Vsa zemlja je izči-ščena lesa. Sedanja cena je $700 toda nadaljuje se z delom iu prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino naprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih. Enakih farm je na izbero in tu di imamo mnogo zemlje zh pašnike, katero zemljo naseljeniki lahko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo. Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MacRae & Co. in na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč. Družba nima kričavih agentov iu zato tudi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem kraju. Namen družbe je, da se vsak sam prepriča in potem šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo! z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z meSetarrijo. Take potrebujemo, pa nobenih drugih, ker za zadnje pri nas ni prostora. Vsak prvi in tretji torek v me secu je znižana cena za vožnjo 12 Washingtona, D. C., do St. Helena, N. C., in stane ie $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odlo črte za obisk 11a farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi šite in mi vam bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli. fttth American Farms Assn. £. .. (In«.) rt., Hew York, N. Y. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri bo pooblaščeni pobirati DAr«>A-nino Ka dnevnik "Glaa Naroda". Naročnina za "Glaa Naroda" Je: za celo leto $3-50, za pol leta $2.00 ln za četrt lera pa $1.00. Vsak zastopnik izda pot Milu iza svoto, katero Je prejel In jih roja-kom priporočamo. S an Francisco, Cal.: Jakob LovHn j- Denver, Colo.: Loala Andol&k ln Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pneblo, Colo.: Peter CulJg. John I Germ, Frank Janesb ln A. KochevHf. Salida, Colo, in okolica: Lotil j Costello. Somerset, Colo.: Math. Karnely. Clinton, Ind.: l^mbert Bolsknr. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman j Aurora, 111.: Martin Jurka; in J.-r-nej B. Verbič. Chicago, I1L: Jos. BobMČ, Jos H11«b in Frank Jurjovec. Depue, I1L in okolica: A M.-žn.irt 1. Joliet, lit: Frank Bambicb. An-'a Bambieb, Frank Lauricb, A. 01»ers>Mr in John Zaletel. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, 111.: Mih. Cirar. Xokomis, III. in okolica: Mm h Galshek. North Chicago, 111. in okolita: An t« m Kobal in Math. Osrln. 80. Chicago, 111.: Frank Čeme. Springfield, I1L: Matfja BarbortC Wankegan, 111. in okolica: Mntn. O^rin in Frank Petkovflek. Cherokee, Kans.: Frank Režlsnt*. Kolumbus, Hans.: Joe finaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskova Frontenac, Kans. in obolira: K<>k Firm in Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Geo. Rajuk in Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank AuguStln. Ringo, Kans.: Mike Penrll. Kitzmiller. Md. in okolica: Vr«ck Vodoplvee. Baltic, Mich.: M. D. JJkoTlch. Calumet, Mich, in okolica: M tCobe. Martin Rade in Pavel Shaltm. Detroit. Mich.: Jos. Glasich. i Manistique. Mich, in okolica: Jona • Kotzian. 1 Chisholm. Minn.: Frauk Govže. .Jtal je Se v svojem kotu. Videlp sem skozi okno, kako je trepeta' b«*zgov grm v svetlobi zahajajo eega solnea in večerni nlad širi' s«' ie po sohi. Naslonila sem se nr klavir, podprla si liee z obeua ro kama in /aglobila se v misli..... Dolgo sem tako sedela. S tugo % M*ei sem v spominjala minulosti katera *e ne more povrniti več tej *em začela znovič misliti: — Ali prihodnost bila mi je pu sta, zdelo se mi je. kakor bi n' mogel ničesar več poieleti, se ni čenar več nadiati. — Sem li v r^^niei še preŽive Ia svoje življenje? — mislila setr ler s strahom dvignila erlavo m da bi pozabila in ne mislila, zače la *em zopet igrati "anda?ite'\ — M o j Bog, — vzdihnil a sem -- odpusti mi. ako sem se s črrr pregrešila!... Povrni mi. kar jr bilo tako lepetra v meni. ail pa m* navdahni, kaj mi je storiti, kake sedaj živeti? V tein hipu zaslišalo se je nf dvoriš«'i ropotanje koles m kmalr-za tem začni i so se znani korak' v hodniku. Ali ta njih glas ni bi' zmožen zbuditi v meni nekdanjr občutke... Ko sem prenehala icrratl. rasli šala «em korake za seboj m Ser rijeva roka mi je počivala na ra menu. —- Kakor izvrstno si vender i grala to m moj mož. .laz nem at 1 začudil se je molčala. — Se nisi pila čaja* Odkimala sem z glavo, da ne — in iit*en\ ozrla po njem, da b: ne i/dala »roje panitve. ki mi j* .»stala na liei. — Oni dve prideta kmalo; — konj se je splašil in zaradi ^ga *ta stopili iz koAjj* ter pe«. — rekel je. — Počakajva na njih. — oa glailki. polzki tram ter molila rlavo ven. Sveži dež mi je kapljal ia lase in vrat. Oblak se je vedno bolj in bolj anjšal, ved rilo se je vedno bolj in »olj, in dež je padal vedno redkejše. Zopet so zaregljale žabe, zo-->et so se začeli slavčki od vseh stra i: oglaševati drug drugemu in med toni se je popolnoma zvedrilo.. — Kako je lepo! — dejal je on »risedel k ograji in gladil moje nokre lase. Priprosto njegovo laskanje pre vzelo me je tako, da bi se bila sko raj razjokala. — (e^a je še več treba človeku? — nadaljeval je veselo. — Sedai *em tako zadovoljen, da ne potrebujem ničesar več; često sem sre-*en. — Tako pa nisi govoril, ko j« "do za mojo srečo! — mislila sem — Ce tudi je bila prejšnja sreč? lost i velika, pravil si vender, d? ti Se vedno nekaj manjka. T11 se la j si miren in zadovoljen, men' ia stiskajo sree zadržane solze in neizrekljivo kesanje. — Tudi meni je dobro. — rekli. «em glasno. — pa tare me žalost lasti zaradi tega. ker vidim, da jf vse tako lepo okolo mene. Men ie nekako pusto in prazno, vednr Vžim za nečim, in vender je tu kaj vse tako mirno in lepo. Je-1: uogoČe, da ti pri po mlaj en j i pri rode ne čutiš nobene tuge! Maj •es ne hrepeniš po nečem, kar je minulo? Vzel ie roko raz mojo slavo in kratek čas molčal. — Da. poprej je bilo ttj>ji z me •10j tako posebno pomladi, — reke1 ie, kakor bi nečesa se spominjal — In presedel sem cele noči te» vtapljal se v želje in nade. To so bile lepe noči!... Ali takrat bile je še vse pred menoj, kar je sedaj že za menoj. Sedaj sem zadovo ljen z onim kar je in to mi zado stnje popolnoma. — skončal j< tako malomarno, mirno in pre pri čujoče, da sem morala verjeti nje govej trditvi, če me je tudi bolelo — Toraj ne že4iš ničesar več? — povprašala sem ga. — Ničesar, kar je nemogoč*. — odvrnil je nganivši moje čustvo — Močiš si glavo. — dodal je, boža je me še enkrat po laseh. — t« zavidaš lwtje in travo, da io moč; dež, hotela bi biti trava. listje in dež. Jaz pa se tega vsega le vese lim. kakor se veselim v*e*ra na »vetu, kar je krasno, mlado in sre eno. — Ne obžaluješ li česa, kar je minnlo? — povprašala sem ;ra zo pet in pri sre i bilo mi je vedno težje in težje. Zamislil se je iu zopet molčal Videla sem, da hoče odgovoriti čisto in odkritosrčno. — Ne! — odrekel je kratko. — To ni res! Ni res! — vsklik-nila sem obrnivši se k njemu ter mn zrla v oči. — Bes ne obžaluješ uiees^r, kar je minilo? — Ne! — ponovil je še enkrat — Blagoslavljam" minulost in ni mi je žal. mar ne hotel da se vr ne. kar je minulo? — sem dalje. Obrnil se je in je jel gledati po sadovniku. — Tega si ne želim, kakor si tudi ne želim, da bi mi izrasla krila. — odvrnil je na to. — Ker je nemogoče. — Ne želiš li. da bi bila preteklost boljša in ne očitaš ničesar sebi ali meni? / — Ničesar!... Vse je moralo tako biti! — Čuj me, — rekla sem mu in ga prijela za roko, da bi se ozrl na me. — Čuj me. zakaj mi nikdar nisi velel, naj bi živela ravno tako, kakor si hotel ti, zakaj si mi pustil prosto voljo, katere nisem znala rabiti, zakaj si me nehal u-čiti? Ko bi me bil volil še nadalje, pa bi se ničesar ne zgodilo. — hitela sem z ari a som. ki je izraža' odločno očitanje in otožnost. al: nobene iskre poprejšnje stare ljubezni. — Kaj bi se ne bilo dogodilo? — povprašal je začudeno, obrnivši se k meni; — saj se itak ni pri petilo ničesar'. Vse je dobro, jakt dobro, — dodal je z nasmehom. — Je li mogoče, da me res ne razume, ali kar bi bilo še hujše da me noče razumeti? — pomislila sem si in solze so mi stopile v oči. — Ne bila bi. dasi ničesar kriva. kaznovana s tvojo malomar nostjo. da eelo preziranjem, — povzela sem. — ne bilo bi se zgodilo da bi mi brez vsake krivde naenkrat odtegnil vse, kar mi je bile drasro. — Kaj pra\iš, duša moja I — ostrmel jo zavzeto, kakor bi ne razumel mojega govora. — Ne. daj mi izgovoriti. — Drosila sem. segši mu v besedo. — Odtegnil si mi svojo zaupljivost ljubezen svojo, da in še več. celo svoje spoštovanje: kajti ne verja mem po tem. kar je minilo, da b' me še sedaj ljubil... Ne. moram t1" vender še enkrat reči, kar mi /x davno teži srce, — nad al je val? sem naglo, ko mi ie hotel seči \ besedo. — Sem li jaz bila kriva la nisem poznala življenja, ker m" ga nisi odkril; sem li jaz kriva, dr me zmiraj odvračaš in odganjaš *e tudi konečno razumem, kar je v življenji potrebno in se že leto du* trudim, da bi se vrnila k tebi. t oa se delaš kakor bi ne razumel kaj hočem in vedno tako. da t nc morem ničesar očitati in le sa mo jaz ostalem kriva in nesreč na!... Da. hočeš me zopet trešči +i v prejšnje življenje, — kar bi na obema bilo na nesrečo! — Iz Česa moreš to soditi? — oovprašal me je osupel. — Nisi li trdil še včeraj in mat ne praviš zmiraj. da tukaj ne bom mogla prebiti, da morava tip ^imo v Petrograd — v Petrograd kateri sovražim! — nadaljevala 'fra pikro. — Namesto, da bi me *olažil v mojej tugi. izogiblješ sc •ne le in ne rečeš mi več nobene ' iubeznjive besede. In če potem "isto propadem. boš mi še očital ter se veselil moje nesreče! — Nehaj, nehaj! — velel je in drogo in hladno. — To ni dobro kar sedaj praviš: s tem samo dokazuje, da si v tem hipu proti meni slabe volje in da me ne... — Da te ne ljubim! — Reci sa-•no. le reci! — prestrigla sem mu bsedo in solze so se mi vlile po li- Vsedla sem na klop ter zakrila si liee z robcem. — Tako me torej razumeva! — mislila sem trudeča se zadržati ih-tenje. ki mc je hotelo zadušiti. — Preč je z najino poprejšnjo ljubeznijo! — pravil mi je nek 110 tranji irlas. On ni pristopil k meni in ni me tolažil. Bil je razžaljen s tem. kar sem mu povedala. Glas njegov bil je hladen in miren! — Ne vem. česar me dolžiš. — — In. ti imenuješ to ljubezen akoravno je le muka? — vsklik-nila sem. — Zakaj si mi dovolil živeti v velikem svetu, ko se ti je zdel tako škodljiv za-me, da si mi za rad njega prikratil svojo prvo ljubezen ? — Ni se. zgodilo zavoljo sveta draga moja, — odvrnil je on. — Zakaj nisi upotrebil svoje pravice? Zakaj me nisi zvezal, — ubil? Bilo bi bolje za mene. mnogo bolje, nego da sem izgubila vse, kar me je osrečevalo. Bilo bi mi dobro, in obvaroval bi me vsake sramote. Zopet sem gorko zaplakala in pokrila lice. V tem hipu dospeli ste Katra i in Sofija, veselo govoreči in smela joči na hladnik, pa opazivši naju, utihnili ste in urno odišli. Molčala sva dolgo, jaz sem se izplakala in bilo mi je ložje pri srci. Ozrla sem se nanj. Sedel je glavo podpiraje z ro ko in videlo se je kakor bi mi hotel odgovoriti na moj pogled, pa vzdihnil je le globoko in si zopet podprl glavo. Stopila sem k njemu in prijela! ga za roko. na kar ma je zami*-; ieno pogledal. — Da, — rekel, kakor bi ugibal' moje misli. — Nam vsem, posebno' pa vam ženskam je neobhodno potrebno, da izkusimo vse življenje pTedno ga spoznamo; skušnji dru gih v tem oziru ni smeti verjeti Ti me še takrat v tistem zapeljivem in pogubnem življenji nisi mogla razumeti. Pustil sem te. <>. ga za trenutek okusiš, ker uvid>1 sem, da nimam pravice odvrača ti j te, če tudi je za-me samega čas že davno minul. — Zakaj si živel z menoj 111 ni dovolil d!a sem živela tako, ako si me res ljubil? — povprašala sena ga. — Zato, ker bi mi nc hotela bi mi tudi ne mogla verjeti; morala si sama izkusiti in izkusila si — Modroval si vedno, — dejala sem, — in iz tega izvira, da si ir.e ^elo malo ljubil... Umolknila sva zopet. — Grozna jo tvoja trditev, a resnična, — odgovoril je on, — vstal in začel sem in t je hoditi. — Da. res je, jaz sem kriv! — pristavil je in vstopil pred mene. — Aii bi ti naj ne dovolil, da bi me ljubila, ali pa te moral ljubiti bolj priprosto. da priprosto!... — Pozabiva to! — dejala sem bojazljivo. — Ne. kar je minulo, ne vrne se več... Nikdar več se ne vrne' — odrekel je 011 in glas mu je bLl mehkejši. — Vrnilo se je že vse, — opomnila sem položivši mu roko na ramo. Prijel me je za roko in mi jo stisnil. — Nc, nisem ti govoril resnice, ko sem dejal, da mi ui žal mi nulosti... Da. žal mi je nekdanje tvoje ljubezni, tiste ljubezni. k: 'e več ni in je več ne bo. Kdo je tega kriv? Nc vem... Ostala je ljubezen, pa ne ista; ostal je njen prostor, a ona je bolna ter nima več nekdanje moči. nima več sve žosti svoje... Ostali so spomini in hvaležnost--toda-- — Ne jrovori tako, — segla sem mu v besedo. — Bodi zopet vse. kot je bilo poprej... Je li. da je to možno? — povprašala sem zro-ča mu v oči. Polled njeeov bil je čist in miren. ko je bil tako na-me uprt. Se dokler sem govorila, čutila sem, da je bilo nemogoče, et^sar sem si tako srčno želela. Nasmehnil se mi je mirno in blago, kakor, kakšen starec. — Kako si še vender mlada ! in kako sem se že postaral jaz! — vzdihnil je na to. — Nimam več česar iščeš pri meni. Zakaj bi va začel je zopet. — oreb i ti teara ral samega sebe? — dodal je še iu da moja ljubezen ni več takšna se nasmehnil kot poprej, kakeršna je bila poprej... j Stala sem molče poleg njega in sree mi jc bilo mirheje. — Ne trudiva se ponavljati živ- / Mo?em! I - <'* / Zdravniška knjižica T Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnib organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosii želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, n&duha in sliene teškoee. ALI TRPITE na katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križa, bolečine v zcibih. glavobol. izguba apetita, ki&loba v želodcu, po v rajanje hrane, bljuvanje. žol<5no TJganje. nečist jezik, smrdeča sapa, izraba spanja, slabo sanje, slabost in Eagla razburjenost, nervoznost in razdražen ost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tuga? — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in di potre-Dajete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačna knjižica vem pove dejstva glede teh eimptemov in teškoč-P°v„° tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svezost^ da so zopet možje. Zcloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katero bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki ee nameravajo ženiti. Iz njo lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi vase teškoee obvladale, citpjte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite Posilite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S1000 Madisou ft Clintoo Su.. Chicago. II*. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj va§o zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Stev in ulica ali Box No. >••••*• .»..I Država tf••«>! — Ne Čisla me več tako. kakor poprej. — rekla sem sama sebi in gorke solze so mi še obilnejše tekle iz oči. — Tega je kriv čas in midva — nadaljeval je on: — vsaka starost ima svoj način ljubezni. Umolknil je malo. potem pa zopet izpTegovortf: — Povedati ti hočem vso resnico. ker si jo "želiš, kakor tndi. da sem ti odkritosrčen. Ona leta. ko sem te spoznal, nisem po cele noči spal. temveč mislil sem na-te in tako živil svojo ljubezen, katera je rasla v mojem srci. Isto tako tudi nisem spal v Petrogradu in inozemstvo eele noči ter hote) v sebi zatreti to ljubezen, ki me je mučila. Pa nlšem je uničil, mar več uničil samo to, kar me je mft-čilo... pomiril sem se in vender te So ljnVmt sedaj. Ijenja. — nadaljeval je. — ne la Živa samima sebi. Hvala Bogn. dovolj jq da sva prosta prejšnjih nemirov in can itev. Nimava si ničesar več želeti, ničesar več iskati; bila sva srečna, jako srečna.. Sedaj se morava truditi za tega — rekel je, kazaje na malega Ivana, katerega je dojka prinesla k nama. — Tako je, draga družica moja. — končal je sklonivši se k meni ter poljubivši me na čelo. AK — to ni bil več poljub zaročenca. marveč poljub — starega prijatelja--- se mi je. kakor bi mi bilo odvzeta bolest, ki me je toliko mučila. Pogledala sem moža in bilo mi pritisnila ga na prsi in ga polju-(urno sem pokrila otrokovo ličic« je na enkrat ložje pri srci. Zdelo bila. jj., je zc>pet odkrila. Razprostrl je svoje ročice, odprl i — Ivan Sergijič. — dejal je motne oči, pogledal okolo sebe. ka'on, božajoč ga s prsti po bradi. Razumela sem h krati jasno, da ; bor bi bil česar iskal, ali se česa| Ali jaz sem ga zopet brzo pokrile c-sto prenehalo čustvo onega spominjal, potem pa obstal z oč- la; nisem hotela, da ga gleda Š« mi na meni. iskra samosvesti za-1 kdo drugi, razven mene. Ozrla lesketala se je v njih — polne sem se na svojega moža. ustnice nabrale so se v ljubc-znjiv Oči so se mu smejale, ko jih je nasmeh. uprl na-me. ■p • ,. . . . . .. . — Moje je to dete. moje je to Pa - je h tudi v resnici bil oni dete, ^ moie! _ lnLs]iIa sem si, prešinilo me je neko neizrekljivo čustvo, pritisnila sem ga skrbno na srce. da bi mu ne nare-jala bolečin. » In začela sem poljubljati Časa. kakor je preminil čas sam Čutila sem, da se več povrniti ne more in da bi mi njegova povrnitev nanesla le žalost iu nemir... — Preč je. preč!... čas tako krasen, v katerem sem bila srečna in kateri je že davno davno minil .. — C as je, da gremo čaj pit! — opomnil ie Sergij in vsi skupa; šli smo v sobo. Pri vratih srečala sem dojko ; malim Ivanom. Vzela sem sinka v naročje, pokrila mu gole nožice In sejlaj — po dolgem času bilo mi je milo in prijetno gledati vanje.. . S tem dnevom končal je moj roman z mojim možem. Stara najina ljubezen bila mi Lic drag spomin, a novo čustvo do ... ..... ! mojih otrok m njihovega očeta — gove male noziee, rocice m glavi-: . . 4 ... vložilo je temelj drusega, ali ;>o- co, komaj z lasmi poraslo.. [polnem drugače srečnega življe-Moj mož je pristopil k meni in'nja, katero še uživam sedaj... ^M^mmmmmi VPOŠTEVAJTE. zrian- Na sadovniku širila »e je vedno močneje večerna irežoct, vedno ftlavnoetneje glaaiio ae je ptičje fiatf dm- twlfc b nebo pokrivalo ae je ve-dno tolj roato i zvezdami. Ako izvzeti Eft naalov svojih sorodnikov, prijateljev, cev, itd. Ako želite prodati posestvo, Kilo, trgovino itd, Ako želite objaviti krst, fenitev, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe* Ako želite objaviti druitvene naznanila RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienib državah, kako? tudi v Canadi itd. "Glas Naroda" je najpriljubljenejSi in naiboli raziirjeni sloven-aki list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan naieto v štiri in pol miljone (4,500.-(H)0) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oelaievanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane___$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane--------- ------------------- $1.00 Enkratno iskanje delavec v starše_________$1.00 Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ienitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane--------------------- $1.00 . Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsa) tudi denar. Naslovite naj "GLAS NARODA" «2 Cortlandt Street, __New It ork, N. Y. Opomba: Rojaki, v po« te vaju naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem rarujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda-jtlca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsake** nri naročilih p* P04*1- . Jugoslovanska tu — 33 Katol. Jednota E3 InkorporIrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. •LATHI U1AOHIKX: rMdaadalk: MIH A ML BOVANŠRK, E-F.DNal, Pa Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 106, Peart Ave., Loral* Okk> 4lnvni tajnik: JOSEPH PI8HLER, Ely, Mtna dlavni blagajnik s GEO. L. BROZICH. Ely, Mina. blagajnik N. &: LOUIS COSTKLLO. Ballda, Cola. VRHOVNI ZDRAVNIK: J* JfOflHPH V. QRAflKK. 848 Eaat Ohio Street. Plttobvrgfc Kdorkoli kaj napiše, mora napisati vestno. — To velja za zgo-dovinarja, to velja za. pisatelja, in to velja zame. — Ljudje naj be-Tejo vse. — Vse, kar je dobrega in slabega. Ljudje naj spoznajo, kaj se skriva v duši mladeniča, kajti iz mladeničev se porajajo generacije.. - - KONEC. VABILO NA IZLET, ki ga priredi društvo sv. Barbare stev. 8 v Johnstownu, Pa., v nedeljo dna 13. maja 1917 na slovenski zemlji v MoreHville. Začetek točno ob 2. popoldan. Vstopnina $1.25. NAZNANILO. Našim rojakom v Thomasu, W. Va., in v Dodsonu, Md., ki so -prosili, da bi prišel k njim slovenski duhovnik, pri katerem bi opravili svojo velikonočno dolžnost, sporočam. da (pridem v Thomas, "W. Vabimo vsa bratska društva iz %>\dne ^ ^^r ostanem |tri dni. Odondot s>e podam dne 19. maja v Dodson, Md.. kjer o-j-tanem nekaj dni. da lahko vsi opravite svojo krščansko dolžnost. P. Benigen Snoj, O. F. M. Zdaj Imate priložnost! Moja prednost je zdraviti uspešno vse kronične ženske in moške bolezni bolje kot kaj drugega. V zadnjih 20. letih sem si vzel za to posebni pouk; v tem Času sem uspešno zdravil na tisoče oseb; pre-iskal sem deželo za najbolje in najbolj znanstvene stroje in imam v svojem uradu zbirko strojev, ki so se izkazali najboljšim, ker so napravili uspeh. Ako ste se že zdravili drugje in niste ozdravili ter skoro že obupali, pridite k meni in dokazal bom, da vam lahko u- spesno pomagam. NE DAJTE SE ZAPELJATI! 'OHN GOUZm, Box 106, Ely, Minn- 1NTHONY MOTZ, 9641 Avenue44 MM, So. Chicago, I1L JOHN VABOGA, 612« Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: 4*0. J. PORKNTA, Box 176, Black Diamond, Wash, JEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Minm. /OHN RUPNTK. Box 24, 8. R., Deimont, Pa GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 482 — 7th St., Calumet, Miak. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth. HAT. POGORELO, 7 W Madison St., Room 609. Chicago, DL ZDRUŽEVALNI ODBOR: aUDOLP P JORDAN, 6024 St. CUir Ave^ N. B. Cleveland, Ohio CRANK SKRABEC, Stk. Yds. Sution RFD. Box 17. Danvea Colo.__' * RANK KOCHEVAR, Box 886, Gilbert, Minm. Vd dopisi, tikajoči ae uradnih ssdev, kakor tndi denarna »sAUjatve, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri oibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradni pisma od starani članov ae ae hoda -staralo Droitveno glasilo - "GLA 9 NARODA" Johnstowna in okolice ter vse po-samtrzne rojake in rojakinje, da nas posctijo na gori omenjeni dan. Za pivo iu dobro zabavo bo skrbel Odbor. Na redni seji dne 6. maja je bilo sklenjeno, da član, ki se ne vdeleii Lclcta, bo prispeval v društveno blagajno $1.25 za pokritje stroškov. Torej pridite vsi! POTREBUJEM 50 mož, ki so vajeni dela v goz-! dih. Delo je stalno za beliti hoje | in žagati lokse; fini goad. Plača 3>o dogovoru, na dan ali od kosa. Vse svoje stare delavce poživljam, da priderjo zopet k meni nazaj. Antom Požar, (10-11—o) Leeitonia. Pa. (10-12—5) HARMONIKE postavljam pa aajatjjlh tO vsakdo poBJe, 19 1st tukaj t tam pt Zapomnit«. pridete » moj urad. potem nimate opni riti a navadnim doktorjem. Jaz imam dobro ime. jaz hočem, da v*ak bolnik pride k meni in mi pove vw tvoje teiave zaupno r svojem jeziku, petem ca ie le natanko preiičem ln ako potrebno rabim električne žarke ter ie le povem, če je mogoče ocdraTitL JAZ VODIM, DRUGI SLEDIJO! Zakaj ne zaupate svoje tajnosti zdravniku, ki je imoicn? Enrmu. H je priznan, da vam bo pomagal v najkrajftein času. Ako po čitanki preiskavi pronajdem. da niste ozdravljivi, potem tudi takoj povem. toda. ako pa pronatdem. da je vaia bolezen ozdravljiva, potem ste sigurni, da boste ie v začetku mojega zdravljenja na poti k boljšemu zdravju. NI vam potrebno izgubiti delavni fas, ako se zdravite pri meni in zapomnite si, da jaz nikdar ne operiram, ampak dam zdravila, ki se jih prav lahko jemlje. Da je za moje bolnike ugodneje, imam svojo lekarno ln laboratorij, kjer pripravim vsa potrebna zdravila in pre iščem kri in vodo. Jaz ne verujem v do.aišllje, ampak prel9čem natanko vsako bolezen iu potem prepiSem zdravljenje po katerem imate uspeh, ki ga želite v najkrajšem času. Vsakga bolnika osebno preiščem in zato vam rečem pridite takoj t moj najbolje opremljen urad. Za preiskavo in nasvet ne računam ia vas povabim. URADNE URE: ofc delavnikih od 9. zj. do[B. zvečer, ob eeieliah od 10 io 1 in. PROF. DOCTOR SLOAN SPECIALIST 408 SIXTH AVENUE Ccr. Smitkfieid Street PITTSBURGH, PA. fczaajflks la vi twU v »ta tan JOMN DOSTOJEVSKI: Mladenič TA GLAS NARODA J. T. (Nadaljevanje). Slednjič m-bi odgrnil zastor iu era prosil. naj jo položi na posteljo. Stul je pole«; nje ;n jo še ve«4" neprestano motril. Slednjič se je sklonil in jo dvakrat zaporedoma poljubil na ustnice. — I>o tedaj vm bil u ver jen, da je T'nrsilov znorel. Naenkrat je zamahnil z revolverjem kot da bi jo hotel ubiti. — ] T<*la premislil se. je in povesil roko. Po kratkem premisleku je namerit revolver uase. •laz aem zakričal na pomot* in se začel boriti žujim. — Revolver' je t-v-al na pi>ih in hot**l izprožiti. — Jaz sem sa udaril po roki. _ MM j*- počil in izstrelek je ranil Versilova na rami. Tedaj je planila Tatjana Pavlovna v sobo. — Toda Versilov je že ležal na tleh poleg Lamberta. Veliki vojni atlas vojskojocih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. STENSKO MAPO CELJE EVROPE fl.M VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJB O IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. » CENA JE 10 CENTOV. CENA SAMO 25 CENTOV. Narotlla in denar poAjlte mi Slovenk Publishing Company Maw York. Rad bd izvedel za naslov JOHNA SMRDELJ. Pred dvema letoma je bil pri meaii na stanovanju. Prosim cunj ene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi pa blagovoli naznainiti, ali pa naj se sam oglasi na naslov: Jaeob Zajec, Box 36, Export, Pa. (10-12—5} NAJBOLJA TRGOVINA OPOJ HIB PUA0 V Awntm Naročite vae pijače pri nas po pošti Ekspres vam jih prinese t hišo O OortlaaCt St^ H. T. ^Bfgfaiaiaiggiaaig^^ CENIK KNJIG In s tem s končuje moja pove-st. Ni bila dolga in ni bila zanimiva. — Prav dobro vem, da ni nobenega niti malo pretresla. — Toda p«retresla je mene, ker sem joiji doživel in ker sem vae videl, slišal in doživel, kar je zdaj v teh vr-|l I fctah opisalo moje pero. Predno končam, še malo podrobnosti. Versilova >o prenesli domov. K meni na dom, to se pravi k Ah m«>ji materi, k njegovi ne post a vin ženi. — Tam je ležal, dokler se mu ni zacelila rana — Ozdravil je bil kmalo, toda spomin se mu ni nikdar več vrnil. mt « talogi SLOVENiq PUBLISHING CO. MICORTLANDT ST. NSW YORK, N. Y POUČNE KNJIGE: tolmal. ; Cerkvena | Poljedelstvo Hati je jokala in žalovala, pa ni nič pomagalo. — Dobro, da ni Portre®*ft r. vK-a nikdar izvedela, kakšen je bil Versilov zadnje dni, ko še ™ i^T^iinfT*!^ znorel. — ^ danes mi ne trre v glavo, kako in na kakšen način sej JTo^ar je pobotal z lam be rtom. Njemu ni bilo nirn za denar, niti za ono Srednji kateklsoa tisodepolno pismo -- Njemu je biio samo za cilj njegovih želja, za jTrtna oš la trtoreja Katarino Nikolajevno. — Njo je hotel videti, njo je hotel objeti. -Umna Uvtnoraja I#ambert ga je dobro poznal in je izkoristil to priliko. Mislil jeJUmnl kletMT namreč, da bo navzočnost Versilova še bolj uplivala na njegovo žrtev in da bo s tem prhnorkom dobil od nje vse, kar je zahteval. Kmalo p<> tistem prizoru je prišel v hišo Bjoring. — Toda prišel je prepozno, tedaj, ko je bilo že vse koneano. Lambert m bil hudo ranjen. — Udarec s samokresom ga je sa-, mo omami! Ko se je zavedel, j.* vstal, oblekel kožuh in odšel. —| Pismo je pustil na mizi. — Kaj se je zgodilo s pismom, še dane« nti0®*« Joie* ■mason Doli s Hildegarda >—.70 Gri.80 —J20 Umni kmetovals« Veliki alovcnako-ancleAkl tolmač Yenfiak čutita fUtO —.BO f-,40 E-J0 .—.30 Sri50 (2.00 ZABAVNE IN RAZNE UHMM KNJIGE: Rodbinska sreča Sita, mala Hlndostanka Slovenske novele ln pomtl Socializem Sodjalna demokracija Stanley v Afriki Steioaledee Timotej ln FUemoa V jetnik na ffalejI Vojna na Balkana, 13. n«. Zgodovina c. In k. peipolka it IT a allkaml Zlatokopi Zlatarjev o sla to Življenje na avstr. dvora ali Smrt cen rjevlča Rudolfa (Tra-Sedlja v lieyerllnfu) Oglaševanje dela promet. Uspešno oglaševanje vaše trgovine je Electric Sign. Ta vzbudi pozor vsak čas. Potrebno je le za ureditev nekaj obrokov po par dolarjev in potem pa razsvetljavo vsako noč nekaj centov in imeli boste to uspešno oglaševanje. Za podrobnosti telefonirajte ali pa pišite na naš installment Sign Bureau. The New York Ediscn Company At Y»ur Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Offic.- Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway j I 151 E gfih Street 124 West 42d Street 15 E 125th Street t I 362 E 149th Street All Show Rooms open until midnight 126 Delancey Street -< 10 Irving Place Ed. riL Whiskey.. *2. f2.50 $300 Beli ri. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Bum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali brinjevec. $2. $2.50 $3.00 Kimel....w......$2. $2.50 $3.00 ▲niaetto.........$2. $2.50 $3.00 Kosolijo.........$2. $2.50 $3.00 Vinski Spirit.....$3 $3.50 $4.00; Vina sladka all kisi*..........$1. $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi-akeya, vina. okrepčujočih pijač itd. Plačamo prevoz pri vseh naročilih za $5.00 ali več vshodno od Mississippi reke. Naročite tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupi. ce za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno z naroČilom. Danar pofijite po poftU aH ▼ priporočenem pismu. G. F. ZARUBA & GO. 813 THIRD AVENUE. D«®. G N — PittsbnnrlL Pa. DR. ROSENTHAL, SPECIALIST, (22 PENN AVE, PITTSBURGH. PINNA. Dr. Rosenthal, ipeclalist že Cea 20 let Ako lmat» tajne bolezni, iyphlll*, Cankar, kaitarlco, lagnbo aem en a, bolno kri, nervoznost. Želodec, ledlce, ma anljl. revmatlzem In druge bolezni, nprafiajte za naavei ^^ Dr. Rosenthala In povedal vam bo Ce ste ozdravljivi POSEBNA PONUDBA: — Nizka ceua ako ste bolni zdaj je čaa. da ■e zdravite za nizko ceno. Dr. Rosenthal zdravi s najboljšimi zdravili, ki Jih dobi la Bvrop«. Indije. Kitajske, Južne Amerike ln Tieb drugih krajev sveta. On Isti zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. ustanovljen v Plttsburghu če* 20 let Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 0. pop. Ob Četrtkih In so Dotal od 9. zjutraj do & zvečer. Ob nedeljah od 10. sjutraj do 8 |m>}m>IOd« Govori se Slovensko. Ne zdravi po poAtl Izreiite In obdrSIte to obja*« veni. Ea ni prišla zadeva v javnost, je najbrže preskrbe! Bjoring. Kmalo zatem j<* umrl tudi stari knez. Zdravniki so konštatirali, da ea je zadela kap na možgane. TudiiJurl Veja en ni niti slutil, kaj se je dodajalo in zgodilo prejšnje dni. Katarina Nikolajevna mi je parkrat pisala iz inozemstva. Pi-(Korejska brat? -iaia mi je, prijazno in prijateljsko kot piše staremu znancu. ; Martm. kričanakl deček la Libs- Zdaj ne vem. kje sr nahaja. — Botr ve. če je našla srečo, ali če jo bo nesreča preganjala do konca življenja. Jaz sem začel novo življenje. — Kakšno je to živeljenje, še sam ne vem. — In kakšno bo to življenje, ne morem niti slutiti. Hnbald pripovedke Izanami, "fi'i Japonka Izidor, pobožni kmet Is numih stanov (pesmice) Jama nad Dobrulo Jaromil Jnan Mlseria V rskvl kraj bombs Zaklad knpčevalca s aohji Ena as m a kaplja enSila »—.SO J Grob t svetilniku —-20 Gospa s kanarskim brUjantom —.50 Kako so vjeli Jacka razparača Londonski ponarejalci denarja —.20 PlemUS —.23 Dvajset lrt sem >