Slev. 4i. Posamezna Številka stane 1 Din. v 1ЖМ. v sreda đni 21. Marta № Leto Ll. H. ; ' 4 Naročnina za državo SHbi do preklica: a> ro 43 U meneč- o Din 14 b dosi. ;:jon. na dom «eeeoaj....... u za inozemstvo: ШР в Јпа.......Ш« 2Ï se Sobotna izdaja: sš t Jagoalav'jt.....Dn 20 v inn-en:sivn .. . • tllHii *• «< » ш Cene lnseratom:» Saeatolpas netltaa vnta m«U oglati po Dia.l'— m ШпЛ'50, veliki oglasi nad 45 гаш vlila« po Din. i —, poalana -Mi po D B. 'i —. Prt vaf.jem naročila pop nt tzbaja roak dan izvzemll onedeijk» tn rtneva do pra« ntku ob S. url zjatrnj. _ Uredniitvo je v ХврИагЈет! elles itev. в/Ш. Ho copiai se ne vračalo; nem nfclrana pismr. se a» sprejemalo. Uredn. îe'ef. žit v. 50, npravn. itv. 32C. Političen list za slovenski narod. Oprava I« v '«oltarje?! ul.6. — Kaôuo poème bran. I|abl|anske št. 690 s« naroôalao Ш it 34» *а aglue ■agreb 39 OH « »rajev / .63, praire !n đnaa). 24.797 Justioa. TOŽBA DR. VOŠNJAKA PROTI »SLOVENCU«. Včeraj se je vršila pred kazenskim senatom tukajšnjega deželnega kot tiskovnega sodišča zanimiva obravnava o tožbi, ki jo je bil vložil bivši poslanec in bivši poslanik kraljevine SHS v Pragi g. dr. Vošnjak proti odgovornemu uredniku »Slovenca« g. Moškercu zaradi razžaljenja časti, zagrešenega s tem, da je »Slovenec« objavil svojčas članek, v katerem poziva dr. Vošnjaka, naj z ozirom na pi3mo profesorjev ljubljanske univerze odstopi tudi kot poslanec ln kot poslanik v Pragi. STVARNI POLOŽAJ. V času najhujšega boja za ustavo so ^slovenski kulturni delavci« objavili s svojimi podpisi v socialistični reviji »Naši zapiski« znano izjavo za avtonomijo Slovenije. To izjavo je prečital poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Simrak tudi v parlamentu, kjer je napravila po mnenju nekaterih poslancev močan vtis. Da učinek te izjave v parlamentu zmanjša, se je oglasil k besedi tudi tedanji poslanec dr. Vošnjak, ki je »kot samostojen kmet« pripadal centralističnemu bloku, in jo z ozirom na postanek izjave »slovenskih kulturnih delavcev« dejal med drugim, da sta »duševna očeta te izjave dva bivša uradnika dvorne knjižnice na Dunaju«. Te besede sta smatrala sedanja vseučiliška profesorja v Ljubljani gg. dr. Ivan Prijatelj in dr. Fran Kidrič kot očitek »avstrijakantstva« in sta zahtevala preko vseučiliških organov zadoščenje od dr. Vošnjaka oziroma uvedbo disciplinarne preiskave proti njima. Profesorski zbor se je nato bavil z zadevo in sklenjeno je bilo, da se da dr. Vošnjaku rok 10 dni, da se izjavi. Pričakovane izjave oziroma opravičbo od strani dr. Vošnjaka pa profesorski zbor, čigar član je bil tedaj tudi dr. Vošnjak, ni dobil, na kar je profesorski zbor soglasno izjavil in svojo izjavo s podpisi podkrepil, da je dr. Vošnjak s tem, da je očital dr. Prijatelju in dr. Kidriču »avstrijakantstvo«, vedoma govoril neresnico. To izjavo so objavili vsi ljubljanski dnevniki* in na to izjavo se opira v glavnem tudi inkriminirani »Slovencev« članek. RAZPRAVA. Razprava se je vršila pred kazenskim senatom, kateremu je predsedoval višji sodni svetnik dr. Mladič, votantje pa so bili višjesodni svetnik dr. Kaiser, sodni svetnik dr. Antloga iu sodni svetnik Vchovar. Zapisnikar je bil avskultant g. Višnjev-B k i. Obtožite! ja, ki je lil osebno navzoč pri razpravi, je zastopal odvetnik g. dr. Oblak, obtoženca pa odvetnik g. dr. N a -tlačen. Obtoženec g. Miha Moškerc ni bil navzoč. Razprava se je začela kmalu po 12. uri. Ko je bila obtožnica prečitana, izjavi zagovornik obtožencev, d . lisïo stopiti dokaz rcsnicc. Dr. Natlačen je na kratke opisal predzgodovino inkriminiranega dejanja, ki se bistveno krije z našimi zgorajšnjirai navedbami in izjavlja, da bo dokazal 1. da je dr. Vošnjak svoje besede v parlamentu res Izgovoril, 2. da je s temi besedami obdolžil gg. dr. Prijatelja in dr. Kidriča avstrijakantstva, 3. da so besede dr. Vošnjakove iszvale v srbskih krogih začudenje, 4. da je tudi vsa slovenska javnost videla v besedah: »... duševni očetje avtonomistične deklaracije dva uradnika dunajske dvorne biblioteke« — očitek avstrijakantstva. 5. da so tudi profesorji ljubljanskega vseučilišča te besede tako razumeli, 6. da je te besede govoril dr. Vošnjak proti svojemu prepričanju, ker je dobro poznal delovanje dr. Prijatelja in dr. Kidriča pred vojno in med vojno, iz česar sledi 7. da je dr. Vošnjak vedoma govoril neresnico. Zastopnik obtožiteljev dr. Oblak odgovarja, da si nihče, tudi zastopnik na-eprotnikov ne, ni upal tuditi, da je dr. Vošnjak očital dr. Prijatelju in dr. Kidriču avstrijakantstvo izrecno, »expressis verbis«. * Tožen je bil seveda samo »Slovenec:, če?, ia eo vsi ostali listi priobčili od 28 rednih vseučiliških profesorjev podpisano izjavo le kot >kuri-ioznosUl Ravno tako je tudi dolžan ostal dokaz, da je izjava »slovenskih kulturnih delavcev« avstrijakantstvo. Te izjave dr. Vošnjak še do danes mogoče ni bral. Predno pa so ljubljanski vseučiliški profesorji podpisali svojo obdolžitev, so poslali dva svoja zastopnika v Belgrad k dr. Vošnjaku po pojasnila, iz česar sledi, da si sami niso bili na jasnem o celi zadevi. Da bi pa bili. avtono-misti avsfrijakanti, to ni res! Danes nas je tukaj mnogo cvtonomistov, katerim še nihče ni očital avstrijakantstva! Po kratkem posvetovanju sklene sodni dvor, da se zaslišijo vse predlagane priče. ZASLIŠEVANJE PRIČ. Kot prva priča je bil zaslišan vseučiliški profesor g. dr. Ivan Prijatelj. Predsednik: »Ali ste vi videli v besedah, ki jih je govoril g. dr. Vošnjak, očitek avstrijakantstva?c Dr. Prijatelj: »Takoj ! In sicer zato, ker mi je dr. Vošnjak očitp', da sem bil uradnik dvorne biblijoteke na Duuaju. On ni rekel, da sem bil »avstrijski uradnik na Dunaju, ampak očital mi je, da sem bil dvorni uralnik na Dunaju, kar ni vseeno za onega, ki ve, kako beseda »Dunaj« in »dunajski dvor« učinkuje na Srbe. Na moje srbske prijatelje jc ta očitek tudi v resnici takoj učinkoval, ker so postali tihi in nezaupni napram meni.« Predsednik: »Ali niste zahtevali disciplinarne preiskave in zadoščenja?« Dr. Prijatelj: Gotovo! Ker ni bilo od dr. Vošnjaka nikakega odgovora! Zagovornik dr. Natlačen: Ali niste, g. profesor, pisali Vi sami o avslro-slavizmu Kopitarjevem in sicer v »Vedk, ki jo je izdajal dr. Vošnjak? Predsednik: To vendar ne spada sem! Dr. Natlačen: Menim, da! Dr. V r i j a t e 1 j : V svoji izjavi, s katero se hoče dr. Vošnjak izmakniti s svo-I jega prvotnega stališča, se on pač sklicuje na tos da je hotel reči, da je znana avtono-mistična izjava potekla iz 4 Kopitarjeve mentalitete« ; zato mislim, da je že tudi to potrebno u.';; 'ovil' . .. Na vpr. ...je predsednikovo, aii jo priča uverjen, da jo dr. Vodnjak vedoma trdil neresnico s tem, da jo i njega proglasil za »duševnega očeta« avtonomistične izjave, odgovarja dr. Prijatelj: »Jaz sem prepričan o tem, kajti takrat so vsi slovenski listi pisali o tem že cele tedne pred VoSnjakovim govorom in tudi povedali, kdo je avtor tiste izjave; slovenske liste pa je dr. Vošnjak gotovo čital in kot politik tudi moral Citati. Na podlagi vtisa, ki ga je Voš-njakov govor napravil, je tudi »Jutro« prineslo nekaj dni pozneje za dr. Prijatelja zadovoljiv članek. Kot naslednja priča jo zaslišan vseuč. prof. dr. L a p a j n e. Predsednik : Kakšen utis so napravilo dr. Vošnjakove besede na Vas? Dr. L a p a j n e : Takega kot na vse druge, kot očitek avstrijakantstva! Predsednik : Vas je izvolil profesorski zbor tudi kot enega izmed svojih zastopnikov, da z dr. Vošnjalcom stvar uredite? D r. L a p a j n e : Da; jaz sem bil tolmač tega, kar so vsi zahtevali. Ne morern pa trditi, da je dr. Vošnjak sam osebno prejel tozadevno nanj naslovljeno priporočeno pismo, ker ga takrat ni bilo v Belgradu, ampak je podpisal prejemnico zanj nekdo drugi. Dr. Natlačen : Ali ni izšla, potem ko ste pismo odposlali, v »Pondeljku : neka notica, ki bi so lahko smatrala kot odgovor na Vaše pismo? Dr. L a p a j n e : V »Pondeljku:: je res izšla taka notica, ki izgleda kot odgovor, toda trditi ne morem, da bi bil dr. Vošnjak njen avtor. Opravičena pa je domneva, da jo notica inspirirana, ker na dr. Vošnjaka naslovljenega pisma nihče ni mogel dobiti v roke kot on. Ali pa če je on komu kaj povedal. (Predsednik notieo prečita.) Naslednjo pričo, vseučil. profesorja dr. Kidriča vpraša predsednik : Ali ste tudi Vi razumeli dr. Vošnjakove besede kot očitek avstrijakantstva? Dr. Kidrič: Da! Jaz sem takoj, ko sem zvedel za stvar, napisal na dr. Voš-пјака pismo, ki ga pa nisem odposlal, ker sem ga kot dolgoletnega znanca vprašal, kako more on o meni in o dr. Prijatelju kaj takega izustiti. Izrekel sem v pismu tudi domnevo, da »Slovehčevo« poročilo ne more hiti resnično in ga prosil, naj zadevo uredi. (Priča prečita pismo, ki se priloži sodnim aktom.) Vseučiliški profesor dr. Metod Dole n c izjavi na vprašanje predsednikovo, če so tudi nanj napravile dr. Vošnjakove besede vtis očitanja avstrijakantstva: Brez dvoma! Bil sem v Belgradu m v hotelu »Svoboda« smo se razgovarjali o tej zadevi. Dr. Sagadin (sedanji državni sVetnik, op. ur.) je dr. Vošnjaka branil, potem pa smo nehali govoriti o tem. Z dr. Krekom sva bila pozneje v družbi Vošnja-kovi na Terezijah pred hotelom »Moskva« in pri tej priliki je rekel nekdo, da bo ta zadeva ljubljanski univerzi škodovala. Jaz sem pripomni', da vendar nihče izmed nas ne verjame, da bi bila dr. Prijatelj in dr. Kidrič avstrijakanta. Nato pravi dr. Vošnjak :Sošpijoni in kontrašpijo-rti ! Prof. Ivan Dolenc, takrat stenograf v parlamentu, odgovori na vprašanje predsednikovo, kakšen utis so izzvale dr. Vošnjakove besede v parlamentu: Ko je dr. Vošnjak tiste besede Izgovoril, je nastal po zbornici splošen »aaahk Mene pa je ves prizor tako prijel, da sem ves zbegan odšel iz zbornice ven! Predsednik: Ali je imel dr. Vošnjak v r>;ki »Naše Zapiske«? Prof. 1. Dolenc: »Imel je v roki knjižico z zelenim ovojem in jaz sem subjektivno prepričan, da so to bili »Naši Zapiskih. Naslednja priča vseučiliški profesor dr. H a , p t m a n n. Predsednik: Kakšen utis so napravile dr. Vošnjakove besedo na Vas? Prof. Hauptmann : Kakor na vse druge! Priče: dr. Lončar, dr. Birsa in dr. Ivaaflič niso navzoče. Pred-odmk prečita njihove pismene izjave oziroma ]v>memb-nejše dole iz njih. Priča dr. Gradnik pov e. da je zvedel od Vošnjaka, da sta bila dr. Prijatelj i m Vošnjakov oče že pred vojno nasprotnika glede načina ujedinjevanja. Dr. Prijatelj je bil za ohranitev slovenskega jezika. Vošnjak pa je bil »Jugoslovan«. Precej pozornosti je vzbudilo zaslišanje dr. Žerjava kot priče. Predsednik: Ali ste bili navzo-I či v skupščini, ko je dr. Vošnjak govoril? Dr. Ž e r j a v (počasi in premišljeno): Se spominjam govora, ne morem pa trditi, da bi bil ta govor name napravil utis očitka avstrijakantstva. Pač pa sem imel utis, prvič, da je to »zafrkacija«, drugič pa sem si jaz tako mislil, da odgovarja mentaliteta v izjavi »kulturnih dclavccv« «ni, ki je prevladovala prej na Dunaju in \ Gradcu in v drugih vzgojnih centrih slovenske inteligence takrat, ko smo si stali nasproti še Nemci in Slovenci. To pa, kar je veljal > nekdaj kot prednost, je danes neke vrste »minus« ali separatizem po naši jugoslovanski ideologiji. Sploh pa se mi zdi nemogoče, da bi bil Vošnjak tako globoko padel, da bi bil mogel dr. Prijatelju in dr. Kidriču očitati avstrijakantstvo. Priča dr. Kramer, glavni urednik •Jutra", da kratko pojasnilo o sporu med dr. Vošnjakom in dr. Prijateljem glede kulturnega ujedinjenja. Zastopnik obtožiteljev dr. Oblak: Nazori o tem so pač lahko različni. Dr. Prijatelj zastopa shdišče slovenske kulture, koje bistven del je tudi slovenski jezik, dr. Vošnjak pa je mnenja, da mora priti do amalgainiranja. S tem je zaslišavanje prič končano. Vsled pozne ure j rekine predsednik razpravo. Razprava se nadaljuje ob pol peti uri popoldne. Kot prvi govori obtožiteljev zastopnik dr. Oblak. Pravi, da je glavno vprašanje, okoli katero so vse suče, to, če je dr. Vošnjak sploh v stanu govoriti vedoma neresnico. Če bi bil hotel dr. Vošnjak obdolžiti dr. Prijatelja avstrijakantstva, Ж bil gotovo rabil besedo >avstri.;akant« brez vseh ovir. Tega pa on ni rekei. Tudi priče so dale dragocen razbremenilni materijah Dr. Lapajnc je povedal, da je prišel v Belgrad k dr. Vošnjaku po pojasnilo. Ali ni 1 dokaz, da si gospodje profesorji, niso bili dovolj jasnem glede vsebine inkrimmiranih beaod? In izjava avtono-mistov! Ali je ta a v frijakantska? Mi vsf ve::: in vidimo, k; i1- nje za avtonomijo rasle in nikom« - », j>ade več na um avtonomistom kaj »predbacivati«! Tega tudi dr. Vošnjsk ni hotel in za!o prosim sodni dvor, da da žaljenemu dr. Vodnjaku zadoščenje. Obtožencev zagovornik dr. Natlačen: Gospodje, sodili boste o tem, ali je dr. Vošnjak obdolžil dr. Prijatelja in dr. Kidriča avstrijakantstva ali ne. Osem juri-stov, danes vseučiliških profesorjev in nek-df.njih vaših tovarišev, je izreklo soglasno, da so vsi dr. Vošnjakove besede smatrali za očitek avstrijakantstva in za žaljive. Dalje je šestindvajset rednih profesorjev ljubljanske univerze zadevo gotov > temeljito preiskalo, preden so zapisali v svojem pismu težke besede. Zato o dejstvu kot takeai, du je namreč dr. Vošnjak očital svojima tovarišema avstrijakantstvo, ne more biti razprave. Gre le 5e za dokaz, ali je dr. Vošnjak izrekel ta očitek vedoma in namenoma ali ne? Razprava je dokazala, dp je on to storil ved .na in namenoma. On ni govoril o : avstrijskih uradnikih«, ainpak o »dunajskih dvorskih uradnikih« — aH ni namen prozoren? Izjava profesorja L Dolenca dokazuje, da je svoj namen pri : rbskih poslušalcih v parlamentu hidi dosegel. Značilno pa je, da dr. Vošnjak ni hotel imenovali imen. S tem j dol tzano, da je on zasledoval s svojimi besedam! nekaj posebnega. ne da napade nasprotnika direktno. ainpak prikrito, zato pa tem hujše. Tudi poznejše ve ' лје dr. Vošnjakovo dokazuje, da je žalil svoja stanovska tovariša namenoma. Mogoče, d res ni bil takrat v Belgradu, ko sta mu prof. Lapajne in prof. Hauptmann odposlala v imenu vseh profesorjev pismo zaradi te afere. Toda dolžnost njegova bi bila, da storjeno krivico, čim je zaznal za njo. takoj popravi, česar pa on ni storil. Prof. Hauptmann je nadalje povedal, v čem obstoje ona »po-jasnilas, na katera se sklicuje nasprotna stran: Ni zahteval »pojasnil«, ampak konkretne podatke in dokaze! Taka so ta »po-jasnila«. Namesto zadovoljivega odgovora profesorjem pa smo dobili odgovor v »Pondeljku«! Tudi iz »Jutrovega« članka bi bil dr. Vošnjak lahko razvidel, kakšen vtis so napravile njegove besede na celokupno slovensko javnost in se vendar ni ganil Na podlagi takih argumentov je bil paž »Slovenec« opravičen smatrati ta dejstva kot dana in v dobri veri, da stoje stvari tako, je tudi iz teh dejstev izvajal potrebne posledice z ozirom na osebo dr. Vošnjaka. Če boste torej obsodili obtoženca, ne boste torej obsodili njega, ampak profesorski zbor ljubljanske univerze. Sploh pa je zadeva že zastarana in tudi iz tega formalnega razloga prosim za oprostilno razsodbo. Po kratki repliki dr. Oblaka, v kateri naglasa, da tudi vseučiliški profesorji niso nezmotljivi, dobi besedo dr. Vošnjak. Dr. Vošnjak: Stojim prvič jjred sodiščem in nisem forenzičen govornik. Povem pa, da nikoga nisem dolžil avstrijakantstva. Upam pa, da me visoki sodni dvor ne bo diskvalificiral, kajti takrat, ko je dotični žaljiv članek v .-Slovencu« izšel, sem bil od ministrskega sveta že imenovan za po slanika v Pragi. (Ministrski svet je torej nezmotljiv, op. ur.). In če sodni dvor diskvalificira mene, ki sem zastopal našega vladarja, to ne bo koristilo konsolidaciji države. Zastopal pa sem svojega vladarja častno na enem najtežavnejših mest. Predsednik nato razpravo zaključi i» sodni dvor prične posvetovanja. Približno čez pol ure objavi predsednik razsodbo, s katero se odgovorni urednik »Slovenca« Miha Moškerc proglaša krivim ln ga obsodi na 1000 Din denarne kazni. Načela. Demokrati Žerjavove šole ves (as po razbitju koalicijske vlade streme za ustvarjenjem »naprednega bloka«, da vpostavijo enotno demokratsko stranko, ki se je bila na kosce razletela. Takozvanim JDSarjem je ta zadeva tako važna in nujna, da so tudi »Samostojno« v blok vabili in so, kakor nam »Jutro« odkriva, bili v tem slučaju pripravljeni se z enim samim mandatom zadovoljiti! S »Samostojneži« se blok nt posrečil, ker ti itak vedo, da bodo pri sedanjih volitvah decimirani ter bi bili še bolj, če bi se pred volivci kompromitirali z očitno zvezo z demokrati, s katerimi želijo samo v skrivnem zakonu živeti. Posrečilo se je pa demokratskim mla-dinom poglihati se s starini ali takozvano »narodnonapredno stranko« za skupen nastop v mestu Ljubljani. Na deželi bodo starini najbrž za radikale glasovali, kolikor je sploh na deželi starinov. Toda to je stvar, ki ne briga nas, ampak demokrate in radikale, kajti pugoreli bodo itak, naj korakajo ločeno ali skupno, naj sc vežejo s Petrom ali pa s Pavlom. Dejstvo, da so se združili tam, kjer to najbolj v pošte v pride, to je v Ljubljani, »e značilno ne zavoljo efekta, ki ga ne bo, ampak zavoljo breznačelnosti vseh teh »naprednih« elementov, ki se v tem kaže. Kajti »naprednjaki« so se do danes med-seboj za žive in mrtve kregali in drug zoper drugega zabavljali ter to deloma še po združitvi nadaliujejo. Čemu so se neki prepirali, če so se zdaj združil!? Kajti prepirali so se prav glede načelnih točk; starini so rekli, da so za sporazum s Hrvati, mladini so proti, ker Hrvatov kot poseben politični narod ne priznavajo; — starini so trdili, da so za zedinjeno Slovenijo, mla-diii so proti; — starini so dejali, da hočejo nekoliko omiljeni centralizem, mladini zahtevajo najstrožjo centralizacijo. Ko so se pa za volitve v Ljubljani zedinili, so vse te načelne razlike izginile kakor kafra; to se pravi: ali so slarini svoja politična načela zatajili ali pa so jih mladini. V vsakem slučaju ni bilo za načela eni ali drugi stranki aii pa obema ni bilo nič zanje, kar jc šc najbolj verjetno. Glavno so jim bile osebe, ki naj bi se jim mandat za Ljubljana poveril in v resnici je pri pogajanjih med starini in mladini, kakor se iz njunih glasil vidi, šlo le za to, ali bo kandidiral za poslanca Reisner, za namestnika pa dr. Ravnikar, ali pa bo dr. Ravnihar kandidiral za poslanca in Reisner za namestnika. Iz tega se torej vidi, da je bil časnikarski boj med JDS in NNS zaradi »ustavnih vprašanj« goli hutnbug. Druga nič manj zanimiva okolnost pri teh pogajanjih je to, da so na shodu zaupnikov JDS v Ljubljani, ki je bil preludij h kompromisu z NNS, vsi govorniki drug za drugim nujno potrebo »naprednega bloka« utemeljevali s tem, da je neobhodna »enot-Dna fronta zoper klerikalizem«. Naj gospodje vendar enkrat povedo, kaj je ta rkleri-kalizem« in v čem ga vidijo? Vendar se ravno tega, kar je najvažnejše, ogibajo in okoli tega »klerikalizma« hodijo kakor mačka okoli vrele kaše. Ali je »klerikali-zem« v tem, da je poglavar katoliške cerkve papež? Pa saj ja papež poglavar tudi demokratov, ki se h katoliški cerkvi prištevajo, in oni se po njegovih kânonih ravnajo, kadar se dajo krstiti, birraati, poročati in previdevatil Drugič pa se papež ne vtika ne samo v politične zadeve Jugoslovanov, temveč tudi ne v politiko Francozov, Nemcev, Italijanov, Amerikancev, itd. itd., ampak pusti vsakemu narodu in drža- vi, da ae vlada, kakor •• sama hoče. V čem je torej ta »klerikaliz*m«, ki demokrati z njim strašijo svoje verne ovčice? Ali je v krščanskih načelih? Bog obvari! Zoper krščanska načela, nas demokrati zagotavljajo, oni nič nimajo — da — oni so celo bolj verni katoličani nego vsi »klerikalci«, če verjamemo »Narodu«, »Jutru« in »Taboru«! Kaj pa je potem, za božjo voljo, tisti nevarni »klerikalizem«, zoper katerega Žerjav, Kukovec, Lipold, Kramer in celo brezpomembni Rebek v bojni rog trobijo? Morebiti nam odgoneta to generalis-simus Žerjav, ki je na nedeljskem zaupni-škem sestanku JDS-arjev zjavil, da bo JDS, ako bi revizija ustave postala neizbežna (mož se že za vse slučaje pripravlja!), pazno gledala, da bi se ne pojavilo v ustavi kaj, kar bi bilo naperjeno zoper »svobodo narodnega šolstva«. Mogoče bomo uganili, v čem vidijo demokrat- »nevarnost klerikalizma«, če uvažujemo tisto mesto v Žerjavovem govoru, kjer pravi, da bo JDS vso pozornost obrnila na šolski zakon, »ki ima garantirati izključno državni in nacionalni vpliv na vzgojo nove generacije«. Najbrž je torej »klerikalizem«: v tem, da SLS brani svobodo vesti in vere v šolstvu in zahteva za katoliške starše pouk v katoliškem duhu! In najbrž obstoja »demokratstvo« v tem, da se nasilj je svoboda vesti in prisili državnim potom katoličane, da svoje otroke pustijo po šoli raz-kristjanjevati! Dajte nam to razložiti, gospod Žerjav! Na tistem shodu pred združitvijo JDS in NNS pa je Žerjav tudi obetal »ureditev valutnega vprašanja«, »uradniško pragmatiko in regulacijo uradniških prejemkov« in »socialno zakonodavstvo«! Demokrati, na čelu jim minister Žerjav, so bili vendar že v vladi in bi bili to vprašanje lahko davna) regulirali, namesto da zdaj javnost s praznimi obljubami pitajo. Valuto je Žerjav reguliral s svojo slavnoznano »proti-draginjsko akcijo« tako, da je draginja danes 50 odstot. večja, odkar jo je začel on s PJavšičem in Kumanudijem skupaj »regulirat?«. Uradniki so lačni, strgani in bosi, pragmatiko pa so demokrati v Belgradu tako predlagali, da je prava sreča, da se ni v tisti obliki uzakonila. Kar se pa Žerjavo-veg'a » socialnega zakonodavstva« tiče, ga živ krst v celi državi nikjer ne more zaslediti. Knr se je v tem oziru naredilo, je začel Ivan Gostinčar, ko je bil minister, Žerjav na jo še to pokvaril in deloma razveljavil; smo delavski groši so pod njegovim ministrovanjem v belgrajsko centralno kaso rorraii. Slavna NNS pa je v vsakem pogledu JDS popolnoma vredna. Vseeno je, ali so ti f-o-poitp: ločeni ali pa združeni. V vsakem 8!Nisva imela sreče!« sem dejal. Zamišljen jo sedel, si objemal kolena in klonil glavo. Pogledal je skozi steklo in nato strmel vame. > Dobri Bog —,« je rekel, >ne, sreče na nek >Kaj se je zgodilo?« »Zgodilo se je, kar sem pričakoval. Zrak se je raztopil in je spuhtel, — če je tale snežena snov vobče to, kar mi Zemljani imenujemo zrak. — Kakorkoli, — spuhtel je in površina тезса se je prikazala. Obla je obležala na plasti peščene zemlje, ln tu pa tam je videti prst —. Čudna prst to — .< Mesto nadaljnega razlaganja mi je pomagal sesti in pogledal eem novi svet i lastnimi očmi. VIII. Bedford in Kavor opuiita sledove življenja na mcscu. Neusmiljena, bodeča ostrina črt v pokrajinski sliki je izginila. Solnčna evetlobu je dobila rahlo zlatorumeno b«rvo, sence nn skalnatih stenah so postale vijoličaste. Va vzhodu so ee še skrivale temne megle, proti zaj>adu [>a je bilo nebo iasno, modro takor na zemlji. Ni bilo dvoma, — obdajalo naju je ozračje. Kajti le v ozračju dobivajo oddaljeni predmeti tiste mehke črte, ki sva jih dosedaj pogrešala v mesčevi pokrajini in ki jih vedno vidimo na zemlji, le v ozračju so sence vijoličaste in je nebo modro, — črno kakor noč pa je bilo nebo in so bile sence, dokler se ni raztopil zmrzli zrak. In prst, pravo prhko, rjavo prst sem zagledal, tu in tam je ležala med pečinami in pokrivala večje ali manjše ploskve. Ln vmes se je belila v senci snov, ki pa nI bila več zmrzli zrak, ampak sneg, pravi sneg. In na spodnjih koncih teh snežnih krp so se nabirali tolmuni vode. Solnce je oblivalo gornje dele oble in vroče je postajalo v njej. Najine noge pa so še bile v senci. Obla je ležala na plasti snega. In tu pa tam, obdana na senčnih straneh še od snega, so ležala raztresena suha, drobna krivuljasta stebelca prsteno rjave barve. Ta stebelca ao živo vzbudila mojo pozornost. Podobna so bila suhim vejam, posušeni koruzi ! slami. Odkod ta stebelca na mrtvem, izumrlem mescu, sem se zavzet povpraševal. In ko sem pozneje gledal, sem opazil, da je vsa okolica pokrita z drobnimi iglicami, kakor tla v smrekovem gozdu. > Kavor — k »Kaj?« »Morebiti je to danes mrtev svet, toda neVaj —.« Nekaj novega sem opazil —. Med tistim igličevjem in stebiičjem so ležala drobna okrogla telesca in zdelo se mi je, da se eno teh —- premika --. Kavor —k sem šepnil. »Kaj?« — Pa nisem odgovoril. — Nisem verjel svojim očem. Kriknil sem —. Pograbil sem Kavorja za roko. »Poglejte k sem pokazal skozi steklo. »Tamle i Da —, in tamle —k Njegovo oči so sledile mojemu prstu. >No —?« je vprašal. Kako naj popišem, kar sera videl? Čudna, neprlrr'-ovana prikazen! Dejal sem, da so ležala med igličjem in vejevjem drobna, okrogla telesca. Izgledala so kakor ploščnata jajca. In — sfidajle se jo eno teh telesc zge-nilo, se obrnilo in razpočilo in prikazalo se je rumenknstozeleno jedro ter se razgrnilo žarkom solnca. In drugo in tretje sc je zgenilo in razpočilo —. >Semek je šepnil Kavor. In rahlo in ves gin jen je pridjal: »Življenje — !k Življenje! Na mescu —! Nisva torej prišla na mrtev, izgorel svet —! Našla sva življenje, rast —! Brisal sem steklo, da bi razločneje videl. In videi sem dovolj! Drugo za drugim so se razklala drobna rjava telesca, gosto posejane po ravnini, odpirala гг'т in želnn nila svetlobo in vro- čino, ki jo je nanje lilo žareče solnce v polnih potokih. In kako naglo so se razvijale, te rastlinice! S hitro, premišljeno odločnostjo so pognalo drobno koreninico doli v prst in klopčičasto zavit popek navzgor. In popki so se napeli, sunkoma so se odprli in pognali šopke iglic, ki so so pred najinimi očmi razvile v ozka podolgasta peresca. In ta razvoj ni trajal morebiti ure, ampak mi-uute, ne, samo trenutke —. Ce sem nekoliko pogledal v stran in spet obrnil oči k isti rastlini, je že kazala povsem nove oblike razvoja. In v par minutah so pognala iz popkov stebelca, ki so nosila na svojih vršičkih nove šopke iglic in ozkih lisi kov, in vsa ravan, še pred kratkim mrtva in brez življenja, je bila sedaj polna temnozelenega stebllčastega rastlinstva, ki je z burno ne-glico in vidno rastlo in poganjalo. Pa to ni bila edina vrsta rastlin. Ko sem se obrnil, sem zagledal na robu skale rastlino z debelim mesenim listjem, ki je rastlo in se napenjalo kakor mehur, ko pihaš vanj zrak. ln na drugi strani je pognala druga rastlina paličaste mesene veje pomarančastorumene barve na vse strani po tleh — in kamor sem pogledal, po ravnini, po skalah in stenah, po robeli in grebenih, povsod, kjer ie bila kaka plast, kaka peščica prsti, povsod je klilo in poganjalo ln rastlo mlado rastlinje in hitelo navzuor. vidno pred najinimi očmi — (Dalje.) Stev. 41. SLOVENEC, da» 21. tetiroarja 1028. Stran 8. posvetovanje delegati češkoslovaške repu« blike glede zamenjave blaga. 2e v decembru započeto posvetovanje je bilo radi raznih okoliščin prekinjeno ter se sedaj nadaljuje. ZAVEZNIŠKE LADJE PRED MEMELOM ODPLIJLE. Memcl, 20. febr. (Izv.) Vse zavezniške ladje so včeraj zapustile memelsko pristanišče. RUDARSKI ŠTRAJK NA FRANCOSKEM KONČAN. Pariz, 20. febr. (Izv.) Deželni svet zveze rudarskih delavcev je sklenil, jutri zjutraj zopet začeti z delom po vseh okrožjih, izvzemši v Moselskem, kjer stavka še traja. Če pa zahteve rudarjev do 4. marca ne bodo ugodno rešene, se prične stavka znova povsod. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Budim pešta, 20. febr. (Izv.) Iz Velike Kaniže poročajo: Včeraj popoldne sta na postaji Murakeresztur trčila skupaj jugoslovanski tovorni vlak in inažarski tovorni vlak. Dva jugoslovanska železničarja sta mrtva, eden pa težko ranjen. NESREČA NA MORJU. Kristiania, 20. febr. (Izv.) Danes dopoldne je zadel kakih 10 km južno od mesta Bergen nemški parnik »Westfalen«, ki se v plitki vodi ni mogel ogniti, v ribiško ladjo, ki jo je tako poškodoval, da se je potopila. 11 mož posadke ribiške ladje je utonilo, 8 pa je bilo rešenih. Rešene je parnik »Westfalen< pripeljal v luko Bergen. Parnik ostane do izida preiskave v Bergenu. -f Sporazum med NNS in JDS v Ljubljani. Včerajšnji demokratski listi so sporočili, da se je v zadnjem trenotku dosegel med Narodnonapredno stranko in JDS sporazum za volitve v mestu Ljubljani. NNS je zlezla popolnoma pod klop in pristala na demokratskega kandidata prof. Josipa Reis-nerja, njegov namestnik pa bo dr. Vladimir Ravnihar. »Slov. Narod« tolaži svoje pristaše s tem, da bo g. Reisner — če bo izvoljen, dodajemo mi — odstopil in prepustil dr. Ravniharju mandat, ko bo uzakonjena uradniška pragmatika, do 1. januarja 1924 pa na vsak način, ako načelstvi obeh strank ne skleneta drugače v slučaju, ako bi do-tedaj službena pragmatika še ne bila uzakonjena. To so jih demokratje nabrisalll -f V večno... Na r?d»kalni listi v mariborskem okrožju se bleščijo razen finančnega ministra dr. Milana Stojadlnoviča kot nosilca liste kot kandidati imena teh-le Slovencev: Za volivno okrožje Brežice-Kozje, Šmarje in Rogatec: Blaž Zupane, brivec; za volivni okraj Celje in Konjice Ivan Srete-novič, posestnik v Rogaški Slatini; za okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava Josip Benko, trgovec v Murski Soboti; za volivna okraja Laško in Slovenji gradeč Miha Koren, posestnik v Petrovčah; za okraja Ljutomer in Maribor levi breg dr. Janko Der-novšek, primarij v Mariboru; za okraja Maribor desni breg in Prevalje Josip Naliti-gal, železničar v Studencih pri Mariboru, za okraj Mozirje, Gornji grad dr. Leopold Lenard, duhovnik in pisatelj v Bel gradu, in zn volivna okraja Ormož in Ptuj Fran Verlič, viničar pri sv. Petru pri Mariboru. -I- Kandidat za vsak slučaj. Demokratsko s Jutro« objavlja poročilo g. inž. Milana Šukljeja, da z ozirom na volivni kompromis, sklenjen med JDS in NNS, že prijavljene priprave svoje neodvisne kandidature ne bo izvršil. Točno, kakor smo povedali. Po zakonu je pa ne in o r e več preklicati, ker ie že vložena. -f Ljudstvo ni žoga. Uradni list prinaša določbo, da se dosedanje volišče občine sv. Gregor, kjer ie sedež gregorske občine, prenese v stransko selo Dvorsko vas. Občina se imenuje sv. Gregor in pri cerkvi v mogočnem Društvenem domu so lepi uradni prostori. Doslei je bilo volišče vedno v teh prostorih. V celi občini pa ima SKS nekaj privržencev v stranski vasi Dvorski vasi na periferiji občine, zato je državni odbor ugodil Puclju in nastanil volišče v imenovani vasi, ki nima nič primernih prostorov in sploh nikakega urada. Cela občina jo vsled tega močno užaljena in vlada silno ogorčenje nad takim igračkanjem z ljudstvom. Tak cinizem je pa odprl oči še onim omahliivcem, ki so doslej kaj verjeli SKS in jih utrdil v prepričanju, da samostojne, žem je glavni cilj in naloga — profit in le profit. Državna oblast ra s takim postopanjem izgublja kredit že pri zadnjem pastirju. jr PUCLJEVA POLOMIJA V PLANINI PRI RAKEKU. Za nedeljo 18. februarja ob 11. je Pu-celj sklical volivni shod v Planini. Nebroj lepakov je vabilo na Pucljev shod, ki se je razvil v pravo komedijo. Res je prišel Pucelj s kandidatom Medenom iz Begunj. Shod se je vršil tik cerkve, v hiši samostojnega liberalca Tegeljna. Samostojnež Blažon je otvoril shod in dal takoj besedo Puclju. Ta je začel na dolgo in široko razlagati o srbski radikalni stranki, o njenem začetku, razvoju in sedanjem propadanju, dalje o jugoslovanski demokratski stranki, torej o stvareh, ki niso navzočih tačas popolnoma nič zanimale. Shoda se je udeležilo okrog 120 ljudi, med temi nad tri četrtine naših somišljenikov. Vsi ti so seveda nestrpno čakali, kaj in kdaj bo Pucelj kaj povedal, kaj je storil za kineta; za božjo voljo, saj je bli vendar minister za kmetijstvo in to ne kratko časa; čakali so posebno, kdaj bo Pucelj kaj povedal, kaj je storil posebej za planinsko dolino, ki je toliko trpela vsled raznih katastrof v minulem letu. Ko le ni hotelo biti konca Pucljevega klobasanja — zborovalci so skrajno težko čakali na mrzlih cementnih tleh — je naše ljudi minila potrpežljivost. Zahtevali so od Puclja, naj vendar pove, kaj je storil na naše prošnje, ki smo jih pošiljali tudi na ajegovo ministrstvo. Prosili smo za pomoč /sled škode, ki jo je naša dolina toliko trpela laško leto vsled strašne povodnji, suše, črva itd. Pucelj seveda ni storil ni-Sesar, zato tudi ni mogel ničesar odgovoriti. Nato so postali naši ljudje skrajno nc-potrpežljivi; zahtevali so pojasnila: o centralizmu, o volovski kupčiji, o koritih, o jstavi, o kancelparagrafu, ravnanju z na~ 5imi vojaki itd. Toča medklicev jc letela lad Puclja. Revež je pa samo obljuboval, ia bo pojasnil, naši mu seveda niso verje-i. ker samostojnim nihče več ne verjame. Ponovni medklici od naših pristašev, spremljani s ploskanjem in splošno vese-lostjo, so Puclja popolnoma zbegali. Kandidat Meden je prosil enega naših somišljenikov, naj vendar pomiri svoje pristaše, da bo mogel Pucelj govoriti, sicer se bo shod res popolnoma ponesrečil. Zastonj, ljudje se niso dali pomiriti, ker so vedeli, koga imajo pred seboj. Pucelj je stal kakor okarnencl in gledal zmedeno po eborovalcih, končno je zopet prišel do sape in hotel ugovore naših mož ironizirati. Zopet so začeli padati medklici. Pucelj ïi ni vedel drugač« pomagati, kakur da je začel našm možem očitati malo junaško, za svoječasnega ministra pa gotovo prav nič primerno trditev, da nič ne vedo. Je pač čutil, da preveč vedo in da se morejo danes slepo voditi le samostojne ži. Med drugim je tudi izustil enemu naših mož, da je nahujskan od »klerikalcev«. Na zahtevo enega naših volivcev, naj Pucelj utemelji, kaj je klerikalizem, je ta izjavil: klerikalizem je zloraba verskih čustev v politične namene. Na klic, da je klerikalizem le nad-oblast cerkve nad državo, česar pa danes absolutno ni in klerikalne stranke sploh ni, ampak Slovenska ljudska stranka, je Pucelj trdil dalje svoje. Zopet so se vršili medklici dalje, nemir čimdalje hujši, zato je postal Pucelj skrajno nervozen in je začel vpiti, da si ne da kratiti zborovalne svobode. Naši ljudje pa v smeh in krohot Pucljev shod je bil popolnoma v naših rokah in množica navdušenih naših mož bi ga bila igraje popolnoma razbila, ali tega nismo hoteli. Ker nam Pucelj ničesar ni mogel povedati, kaj je storil koristnega za kmeta, dalje, ker mu nismo hoteli shoda popolnoma uničiti, dalje, da je Pucelj videl, kako malo volivcev ima za seboj, se je izdala nato na shodu našim volivcem parola: Možje odidimo, rešimo Puclja iz zagate. In nato je skoraj vse zapustilo zbo-rovalni prostor. Pucelj je ves žalosten nemo zrl, kako odhaja mož za možem in kako mu je ostalo komaj še 30 ljudi, pa med temi gotovo še polovica naših radovednežev, ki so hoteli videti tudi konec polomi-jadc. Pucelj si je seveda naš odhod po svoje razložil in rekel svojim lahkovernim ostankom, da smo zato odšli, ker smo se bali, da bi zvedeli — resnico. No, g. Pucelj že ve, zakaj smo odšli, četudi je zavil, in tega ne bo mogel pozabiti. Potem je še nekaj govoril o agrarni reformi, o svoji volovski Kupčiji itd. fJe celo njegovih par najbolj zvestih se ni zmenilo za njegovo besedičenje. Samo Blažon in Ajduk sta si malo potrepala po roki. Vse je bilo potrto in zbegano. Nihče se Puclju ni zahvalil, nihče ni predlagal zaupnice ne njemu ne stranki; ko je še Meden izustil, da bo on tiste poznal, ki bodo njemu krogljice dali, je Pucelj končal komedijo točno ob pol 1. Pred hišo, kjer je bila Pucljeva polomija, pa so se razhajala krdela naših mož z veselimi vzkliki: Živela SLS, stranka poštenega dela za ljudstvo. Po tej polomiji je šel Pucelj potrt in razočaran v družbi Blažona in fi-nancarja Verbiča na liberalno pokrepčilo k Vidulu. Za njim jo je mahal ves žalosten kandidat Meden. Popoldne jo je Pucelj od-kuril skoro gotovo na novo svojo polomi-jado v Logatec. Tako jo je Pucelj v Planini popolnoma polomil, Planinci so pa pokazali, da so v ogromni večini v taboru SLS in prav je tako. 18. marca bo Planina pokazaia, da u samostojneže v njej ni prostora. Živela SLSI v Kandidatne liste za mesto Ljubljana. V Ljubljani eo vložile kandidatne liste sledeče stranke do naslednjem vrstnem redu: 1. Slovenska ljudska stranka. 2. Narodna socialistična stranka. 3. Socialistična stranka delovnega ljudstva. 4. Napredni blok. 5. Narodna ljudska stranka (kandidat dr. Iv. šusteršić, namestnik učitelj Karel Derma-stja). 6. Narodna radikalna stranka. 7. Socialistična stranka Jugoslavije. v Kandidatne liste v vollvnem okrožja Ljubljana—Novo mesto so vložile sledeče stranke po naslednjem vrstnem redu: 1. Slovenska ljudska stranka. 2. Samostojna kmetska stranka. 8. Narodna ljudska stranka. 4. Narodno-socialistična stranka. 5. Jugoslovanska demokratska stranka. 6. Slovenska kmetska republikanska stranka. 7. Narodno-radikalna stranka. 8. Slovenska republikanska stranka in 9. Socialistična stranka Jugoslavije. v Kandidatna lista JDS za okrožje Ljubljona-Novo mesto. Nosilec liste je dr. Žerjav; okrajni kandidati za ljubljansko okolico so: Josip Turk v Ljubljani, nam. F. Susteršič, gostilničar v Št. Vidu, okraja Črnomelj in Novo mesto se zvežeta, kandidat Kari Miiller, trgovec v Črnomlju, nam. Jos. Reisner; za kamniški okraj Andr. Slokar z Domžal, nam. Fr. Homar iz Kamnika; za Kočevje dr. A. Schiffrcr, zdravnik v Ribnici, nam. Jož. Oberstar; Kranj in Radovljica se zvežeta, kandidat Jos. Ambro-žič iz Ljubljane, nam. Franc Holzhacker iz Kranja; za Krško Ivan Polovič iz Kostanjevico, nam. Vinko Mergole; za Litijo Fr. Cencelj, nam. Ognjeslav Fincinger; za Loga. tec Franc Homar, nam. Fr. Primožič. Razen dr. Žerjava sami poliiični novinci. Demokrati se niso upali postaviti starih znanih svojih političnih kapacitet in mislijo, da bodo z novimi imeni rešili polomljeno barko. v Samostojna polomija. Iz litijskega j okraja: Za samostojneže se pri nas ne j zmeni živa duša. Kot blodne duše hodita < okrog Tomažin iz Smartna ter kandidat i Rajar. V Verneku pri Kresnicah sta imela shod ob navzočnosti 5 oseb, med katerimi j pa je bil le en samostojnež. Podoben samo-I stojni >shod< se je vršil v Ribčah pri Lov-I šelu, kamor sta došla 2 poslušalca. Najbolj-; še pa je bilo na Savi, kamor sploh ni bilo ! nobenega poslušalca. G. Rajar je bil v Ver-! neku tako slabe volje, da je odkrito povedal, da SKS na celem Slovenskem ne bo dobila več kot 3 poslance. Mi pa pravimo: Po Rajarjevih shodih sodeč niti eden ni več gotov. Ja, ljudje so izpregledali! v Na Ponikvi ob j. ž. so se vršili v nedeljo 18. t. m. kar trije shodi, namreč: shod SLS, na katerem je ob navdušenem pritrjevanju volivcev govoril gosp. tajnik Marko Krajnc iz Celja, samostojni shod v gostilni pri Pintarju, kjer je govoril g. Jesenek iz Dramelj in socijaldemokraški shod v gostilni pri Štufleku, kjer je govoril baje g. Leskovšek iz Celja. Ko je neki pristaš SLS prišel na samostojni shod poslušat le pet minut, je moral zavrniti kar tri debele neresnice g. Jeseneka. G. Jesenek je pač ove-neli, zastareli jesenski list, kojega bo oster veter 18. suSca odrihal. Oba nasprotna shoda sta bila klaverna. Volivni sfiei SL Polica. V nedeljo je bil tukaj shod SSL, ki je bil prav dobro obiskan. Govoril je g. Gale. Govornik je govoril vsem iz srca. To so zna, da bo cela župnija, kakor nekdaj, volila le avtonomistično SLS. Zagrađec-Fužine na Dolenjskem. 18. t. m. je bilo zbrano ogromno število mož in fantov iz zagraške in ainbruške fare na vo-livnem shodu SLS v Zagradcu. Mojstrsko je razgrinjal pred poslušalci program SLS dr. Mohorič, ki je izzveneval v končni refren: Slovenec bodi ra svoji zemlji svoj gospod in gospodar, ne pa suženj velesrbski gospodi. Za neumestne, prazne, že davno iz mode prešle opazke SKS se zborovalci niso zmenili nič in dali končno mož besedo, da bodo 18. marca oddali vsi svoj glas zmago-niosni zastopnici interesov slov. ljudstva, t. j. SLS. V Zrečah pri Konjicah je v nedeljo rudar Uranjek zbral okoli sebe delavstvo. On je kandidat za okraj Celje, pa je prišel v sosedno okrožje iz ozira na njegove tovariše in druge delavce. Mirni zborovalci so bili veselo in resnobno razpoloženi. Naš dopisnik pripominja: Pred vojno 6o rudarji na sosednjih Stranicah in štirje v Zrečah glasovali za kandidata, ki ni bil v našem okrožju. Dobili so namreč letake iz celjskega okrožja in tamošnji voditelji socijalnih demokratov so bili vzrok, da je nezavedni del volivcev po nepotrebnem hodil na volišče. Domači kandidat ni dobil dotič-nih glasov, a za kandidata v celjskem okolišu so glasovnice bile neveljavne. Št Jurje pri Grosupljem. V nedeljo 18. februarja in v ponedeljek 19. februarja smo imeli v naši društveni dvorani prosvetni in politični tečaj. V nedeljo je predaval o zgodovini SLS ljubljanski odvetnik g. dr. Marko Natlačen, v ponedeljek dopoldne in popoldne pa sta govorila dr. Basaj in naš kandidat Ivan Stanovnik. Tečaj je bil Izredno dobro obiskan, ljudstvo je bilo s predavatelji zelo zadovoljno. Številen obisk ln živahna debata sta pokazala, da je ogromna veČina naše občine v taboru SLS, predavanj se je udeležilo tudi precej bivših pristašev SKS, ki so s svojim obiskom obsodili razdiralno in za slovensko ljudstvo pogubonosno politiko slovenskih samoetoj-nežev in šuateršičevih »narodnjakov«, pod-kupljencev starega Pašiča. Uspeh toga tečaja je bila ustanovitev Hranilnice in poso-jilnice v Št. Jurju, katere pripravljalni odbor se je takoj sestavil. Šmarje. V ponedeljek zvečer se Je vr* sil pri nas številno obiskan shod SLS, na katerem je poročal naš kandidat Stanovnik, ki jo poročal o političnem položaju in delu Jugoslovanskega kluba v Belgradu ter ožigosal naše centraliste, zlasti samostojneže in njihovega najnovejšega zaveznika dr. šusteršiča. Zborovalci so izrekli soglasno zaupnico Jugoslov. klubu ln izjavili, da bodo 18. marca tudi v naši občini z v®* liko večino pripomogli k zmagi SLS. Iz zimanjs politike. 'otranja kriza italijanskega fašizma. 18. t. m. se je vršilo v Trstu prvo pokrajinsko zborovanje tržaške fašistovske zveze. Glavni govor je imel poslanec Giunta, ki je rekel: Fašizem je junaška simfonija. Prvi hitri del smo odigrali in sedaj smo v drugem delu, ki je bolj umerjen. Sedaj smo država in ne več stranka. Zato naj se ni-kdo ne čudi, da revolucionarna vlada uporablja prejšnjo zakone. Ti zakoni so dobri, le pravih mož ie manjkalo, ki bi jih znali prav uporabljati. Ako hočemo rešiti sebe in narod, moramo brezpogojno podpirati pravno voljo države. Puliti brade, dajati ricinovo olje, delati pohode, hoditi po kavarnah in trgovinah ter izsiljevati in groziti — to so čini, ki morajo nehati; bili so obsojanja vredni pred prevratom, danes so zločin proti državi, V Italiji je še strašnih negativnih sil, ki se skrivajo pod samim fa-šistovskiin znakom. Fašizem preživlja sedaj svojo notranjo krizo, ki izvira iz osebnih nasprotstev, fevdalizma, začetništva. Nasproti inozemstvu je fašizem moralno osamljen, čemur se more prdružiti tudi materialno osamljenje. Fašizem je v nasprot-stvu z Rusijo, o prijateljstvu z današnjo Nemčijo ne more biti govora, francosko prijateljstvo bo trajalo samo dotlej, dokler fažizem ne pride v navskrižje s francoskimi interesi, Anglija kot stara parlamentarna država fašizma ne razume. Poleg tega so v inozemstvu znatne skupine Italijanov, med katerimi je razvita velika propaganda proti sedanji fašistični vladi. V očigled temu položaju je vlada ratificirala rapalisko pogodbo. Toda zgodovina koraka le od postaje do postaje. Vse, kar je bilo, se lahko povrne. In vse, kar je bilo nekoč rimskega, bo prej ali slej zopet rimsko. š Oče in sin. Sin mariborskega orjuna-ša Štoka je istotako goreč nacionalec kakor njegov oče. Razlika je le ta, da je sin, ki živi v Trstu, »Italijan« in črna srajca — fašist. Praktično razlika ni velika, kajti oba razbijata slovansko in ne tujčevo lastnino. * Nov načelnik italijanskega generalnega štaba. Za novega načelnika italijanskega generalnega štaba je bil te dni imenovan generalni poročnik kom. Carlo Mon-tanari, dosedaj poveljnik barijskega ar-madnega zbora. Dosedanji načelnik generalnega štaba Vaccari prevzame poveljstvo enega armadnih zborov. — Ukinjenje pouka na državni tehniški srednji šoli in na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Kakor se poroča, se je z včerajšnjim dnem začasno ukinil pouk na teh dveh zavodih, ker je zmanjkalo kuriva. Vsa prizadevanja, dobiti potrebni kredit za nabavo premoga, so ostala brezuspešna. Zato mora pouk na najvišjem in največjem obrtnošolskem in istočasno tudi na najvišjem trgovskem učnem zavodu v Sloveniji prenehati. — Poleg teh dveh šol morajo prenehati tudi druge učne prireditve, ki so nastanjene pod streho tehniške srednje šole (prej državna obrtna šola), namreč delovanje na keramičnem oddelku, pouk v ko-šarskem tečaju in v tečajih Urada za pospeševanje obrla. — Prizadetih je nad 80Г učencev in učenk. — Iz Tržiča. Tukajšnja karitativna društva so pravkar razposlala poročila o svojem delovanju l. 1922, iz katerega po- j snemamo, da je imela Vincencljeva konfe- j renea dohodkov 20.150.40 Din, izdatkov pa 19.811.55 Din. Stalno je podpirala 21 drn-žin, 4 bolnike, 1 samca, 12 samic in 17 sirot. Poleg te,ça je vzdrževala »Dečjc zavetišče», obstoječe iz sirotišnice, dnevnega zavetišča ln pa šivalnice. Ta zavod je imel 1. 1922 29.014.25 Din dohodkov in 28.231.7Д Din Izdatkov. Ugodnosti tega zavoda je vži« volo 15 sirot, 25 drugih otrok ln 6 gojenk v šivalnici. S. s. križarke, ki vodijo dečje zavetišče, so se pa vrhu tega pečale tudi r oskrbo bolnikov in Imele 1. 1922 2677 obiskov, 414 nočnih In 441 dnevnih služb. — Elizabetna konferenca je podpirala 9 družin, 2 vdovi, 9 samic in 15 sirot, za kar je Izdala 1943.50 Din. — Društvo za otroško vars tvo i n m 1 a-d i n s k o s k r b je redno skrbelo za 21 otrok z 2042.50 Din, izredno pa za 54 otrolr Stran 4. SLO VENEC, dne 21. feBruarJa 1028. ftter. CL z 1974.49 Din. Od pokrajinske uprave je prejelo 146 m blaga, e katerim je nabavilo b pomočjo požrtvovalnih članic Elizabetne konference raznih obleke za 12 dečkov in 23 deklic. Vincencijeva konferenca je pa pripomogla k temu, da je dobilo 9 dečkov in 26 deklic za zimo dobro obutev, v vrednosti nad 4000 Din. Iz tega je razvidno, da se pri nas karitativno delo živahno udej-Btvuje. Vendar pa še ni na višku. Če Bog da, pričnemo letos z ustanovo hiralnice za onemoglo, ohromelo delavstvo. — Orjuna na Jesenicah. V ponedeljek 12. t. m. je tukajšnje uredništvo tovarne priredilo ples, kateri se je vršil v prostorih kazine. Večina uradništva je seveda še danes nemške narodnosti, posebno vsa boljša mesta so zasedena z Nemci. Cel teden je že šuštelo, da bodo Orjunci aapadli ta večer Kazino, ker pa jih na Jesenicah ni mnogo, bodo prišli na pomoč c Bleda, Radovljice in drugih krajev. Tajna policija, orožništvo, požarna bramba, vse je bilo alarmirano, toda Orjuncev ni biio, manjkalo jim je menda tiste toli hvalisàne korajže. Pozno v noči so je zvedelo, da se jeseniški kolovodje Orjuncev prav dobro počutijo in veselo zabavajo v družbi nemških privandrancev. Sedaj pa primerjaj celjski napad na Nemce — in bratstvo jeseniškega Sokola oziroma Orjune z nemškimi >buršk. Zdravo! — Metlika. Slovesna zadušnica ob 30. dnevu za gospoda prosta Frančiška Dov-gaua bo v Metliki v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 9. uri. Opravil jo bo semiški dekan Jakob Pavlovčič. — Otroška razstava >Frel,jelnega salona« v Zagrebu. Razstava otroških del, ki jo prireja umetniško društvo »Proljetni 5a!on<, se otvori nepreklicno 3. marca t. 1. Prosimo torej vse starše in učiteljstvo, v kolikor nam še niso vpoelali svobodnih del svojih otrok, naj nam čimprej vpošljejo dela, ki so nastala iz lastnega nagona otrok in to risbe, predmete iz lesa, ilovice, kamna, vezenino z iglo, pesmice, pravljice, kompozicije (muzikalne) itd. — Odpošiija-telji so naprošeni, da napišejo: ime, pri-br.ek, starost otroka, kdaj je izdelal vpo-slano delo, in ali žele, da se jim dela povrnejo. Dela se od pošljejo na adreso: : Proljetni Salone, Zagreb. Ilica 54. — Velik požar v Zagrebu. 18 .t. m. je začelo goreti v poslovnih prostorih zagrebškega stavbenega podjetja Arar.još in Po povič v Boškovičevi ulici. V nevarnosti je bil celi del mesta. Zgorelo ie pohištvo v 14 eobnh z dragocenimi načrti. Skoda znaša 1,500.000 dinarjev. Požar je zakrivil sobni a'ikar, ki je med opoldanskim odmorom pustil v sobi odprto, s koksom naloženo f rč. Požarni brambi se ie po velikem trudu posrečilo, da je ogenj omejila. — iVro letošnje z.tsedauje ubljanske porote ee bo pričelo 5. шагса l'J-3. Glavui porotniki bodo: Franc Halner, trgovec, Mojstrana; Bric Pavel, po-6 trik, Oradiški Lazi 4; Peter Sitar, posestnik, Gradiški Lju!; O!ar Miha, posestnik. Brda; Baiiar Fran, posestnik, Zg. Šiška; Raitharek Viljem, trgovec, Triič; Berlič Aloj.'.ij, mizarski mojster, Za-çuie; Окопз Matevž, posestnik, Brda; Koprivuikar ".mil, mizar in posestnik ; Kocjančič Valentin, posestnik. Ljubuo; Smolej Josip, posestnik. Koroška ■ela; Jereb Franc, posestnik, tiraže; Pestotnik Fr., trgovec, Blagovica; Pleško Josip, posestnik, Kožarje; Pogačar Ivrn, posestnik, Boh. Bela; Podlesnik Ivan, gostilničar, Kokrica; Steudlar Marko, posestnik, Coh. Bistrica; Gorenje Franc, zidarski mojster, Litija; Deu Franc, perastnik, Tržit; Albrecht Karel, trgovec in posestnik, Kamnik; Marčun Ivan, posestnik, Ljubno; Justin Ivan, lesni trgovec, Rib-no ; Boljka Miha, poeeetnik, Sp. Lipnica; Kristan Alojzij, tovarn.-- posestnik, Zapuže; Bobnik Fr., nsujar, Vermek; Ocepek Ivan, poeesinik, Volčji potok; Pogačnik Ivan, posestnik, Sp. Lipnica; Urlep Franc, oficijal \ p.; Ljubljana; Majhen Fran, posestnik in mlinar, Podrečje; K^pic Blaž. posestnik, Praprotna Polica: Ahačič Peter, posestnik, Senič-no; Cop Ivan. posestnik, Karanj:; Ložar Avgust, posestnik. Ljubljana; Cerne Tvan. sedlarski mojster. Zg. Šiška; Petek Ivan, trgovec ir, posestnik, Kamnik; Pogačar J-.ikob, mizar in posestnik, Radovljica. — Nar' mestni porolr''-' so: Ivan Baho-тес^ trgovec: An'on Brajer, čevljar; Vehar Ignacij, mizar ln posestnik: Cu ' n Franc, urar in posestnik; Fajdiga Pavel, trgovec in posestnik; Ostrelič Franc, trgovec; Kavči« Ivan, gos'ilničar in posestnik; Dular Alojzij, trgovec ln Vidmar Stane, trgovec, vsi iz Ljubljane. — Boj med monarhistl in socialisti na Dunaju. 17. t. m. »večer »j imeli monarhistl v Hietzingu na Dunaju shod. Za stražo jim je služila monarhistična formacija «Osta-ra«. ki jo vodi uadporočnik Szabo. Kakor se > kasneje dognalo, je Szabo za ta večer najel tudi veé brezposelnih proti plačilu 15.U00 K za osebo. Po shodu so «Ostarovce« tasledovali socialisti. Na cestni železnici je doilo do spopada, v katerem je monarhist poštni poduradnlk Franc Opiela streljal ln smrtno zadel socialista Franca Pirnecker-ja, dva pa rauil. Opielo in vcv drugih so saprlL Prihodnji vačer je delavstvo v Hietiingn prtretlllo velike demonstracije in napovedalo monarhistom neizprosen boj. Policijski predsednik Schober ie Isdal ла prebivalstvo poaiv, naj ostane mirno. — Nad 800.000 kron akradenih. Zločinci m vlomili prt poeeetuiku Antona Novaku na Kamno-moata uri Ambruao ia odnesli obleke v vrednoati 10.000 K. Odnesli ao tudi malo Skatljieo iz pločevine, v kateri Je imel Novak 8000 l ron, njegov sin Jože pa 700 dolarjev (287.700 K). Vlomilci ao odšli nato v Ambrus, kjer so okradli Franca Hočevarja in Janeza Mukiïa. V bližini Ambrusa so vrgli proč vso ukradeno obleko, denar eo pa odnesli. — Ukradeni jugoslovanski denar je obstojal ia raznih bankovcev; od dolarjev je bil en bankovec za 600, dva pa po 100 dolarjev. — Na vozu umrl. Neki kmet iz Gyeztja-nuša se je peljal proti Dol. Lendavi na vozu s koruznimi snopi. Med potom ga je zadela kap. Konja sta brez vodstva blodila po cesti, dokler jn v Dol. Lendavi niso ustavili ln dognali, «la je gospodar mrtev. — Zahvala. Namesto venca na grob g. Ani Grašiča jo nabral g. Andr. Mrčan za polhograjske ubožce 600 K in Peter Stepič 400 K. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdkc Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcer.cjši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 p Še en polom v Trstu, Dne 20. t. m. fe Zadružna zveza za Julijsko Benečijo {Unione Cooperativa della Venezia Giulia) ustavila plačila in potom sodišča ponudila svojim upnikom poravnavo temeljem "0%, plačljivih v treh obrokih in treh mesecih. Primanjkljaj znaša 3 milijone lir. Glavni upniki so istrski, tržaški in furlanski apro-vizacijski konzorcij. Kot glavni vzrok poloma navajajo požar dne 3. nov. 1921. (za-časa generalnega štrajka), ki je uničil ma-nufakturno skladišče in povzročil po sodni ugotovitvi 3 milijone lir škode. Razun tega je zveza svoje delovanje prehitro širila in brez trdnega temelja ustanovila mnogoštevilne podružnice. — Zveza šteje sedaj 12.000 članov. Ustanovila se je 1. 1920. potom združitve obeh bivših zadrug zasebnih in državnih uradnikov in Julijske zadruge, ki se je bila ustanovila leto prej. Zveza posluje zaenkrat dalje in upajo, da se poravnava doseže. do 41.BO. Valute: lire 4.91-4.95, dolarji 102-108, čsl. K 8.065, n. a. K 14.80. Curih, 20. februarja 1928. (Sklep.) Devize: Pešta 0.1950, Berlin 0.0237, Italija 25.42, London 24.87, New York 529.75, Pariz 82.17, Pruga 15.67, Dunaj 0.00745, Bukarešt 2.40, Sofija 8.05, Beograd 5.05, Varšava 0.0145. Valute: n. a. K 0.0075. ■■•.■■■ I »- J C. š ^Inšpekcija dela v Celju«. Uradno se potrjuje naša vest, priobčena dne 16. t. m., da se opusti Inšpekcija dela v Celju. Pravzaprav jo L>ta bila ukinjena že z uredbo ministrstva za socialno politiko z dne 25. avgusta 1922, uradni list z dne 28. XII. 1922 št. 181. Skoro ves njen delokrog je dodeljen Inšpekciji deln v Mariboru, kamor naj se l vsi lnteresentje obračajo za vsako zadevo ter naslavljajo svoje vloge, ki se tičejo nje-I nega delokroga. Glede vodstva razširjene i Mariborske inšpekcijo dela ni pa nastala nobena sprememba. S Smrtna kosa. V Ptuju je umrla mati učiteljice gdč. Lnknarjeve, — blaga in skrbna slovenska žena. — V Mariboru je umrl 18 letni učenec VL gimn. razreda Aleksij Soršak. sin viš. rovidonta juž. železnice. — N. v m. p.! g Produkcija naite na Poljskem. Na sbodu državnega naftinega sveta je poročal načelnik naftinega odclka v trgovinskem ministrstvu o produkciji nsfte na Poljskem, iz poročila posnemamo naslednje podrobnosti: Vsa produkcija leta 1922 je znašala netto 59.000 cistern, zaloga sirovega petroleja v začetku leta 1922 pa 32.000 cistern, pa se je skrčila do konca leta na 7000. Torej je bilo iz zalog porabljenih 25.000 cistern. Poljske rafinerije so izdelale leta 1922 vsega vkup 65.000 cistern naltinih produktov, od katerih so porabili na Poljskem 26.000, a izvozili pa približno 36.000 cistern. V primeru z letom 1921 je narasla poraba nafticih izdelkov za 5000 cistern, izvoz pa je poskočil za 2000 cistern. g Največja avstr. predilnica nstaviia obratovanje. Največje avstrijsko podjetje za prejo, tkanj« in tiskanje bombaževih izdelkov «frumau und Marienthaler Baumwollspinnerei, Weberei A. G.« je ustavila delo v tvornicah na aspanski in severni železnici. V obeh tovarnah je bilo zaposlenih več kot 15.000 delavcev, ki so prišli mahoma ob zaslužek in kruh. gPoložaj steklarske industrije na ČeSkesn. Že par tednov sem se opazuje na Češkem nekako oiivljenje v steklarnah, zlasU izdelovanje votlega stekla se je močno razmahnilo. Nedavno tega je počivalo delo v veliki večini steklarskih podjetij, danes jih obratuje žc 46 odstotkov z 12.000 delavci. Te dni je pričelo z delom pet steklarnic. g Krita poljske tekstilne industrije. Velike tek-•tilne tvornice v Lodzu preživljajo težko krizo. — Obratuje ee le nekaj dni v tednu г omejenim Številom delavcev. Tudi ir drugih poljskih mest prihajajo taka poročila. Samo v preteklem tednu je ustavilo obratovanje več tekstilnih tvornic. Da je bil to hud udarec za delavske sloje, je jasno. Tudi državne blagajnice so s tem prizadete, ker že itak s težavo zmagujejo ogromne ladatke za nezaposlene delavske sloje. BORZA. Zafreb. due 20. Iebruarja ÎS23. (Sklop.) Devize: l'eita 3.90-3.H5, Berlin 0.48- 0.48, Italija 5.01-5.04, London -193 -494. New York 1O4-105, Pariz 6^-6.29, Praga 8.116-8.125, Du.-uij 0.1482 do 0.1490. Curih 19.75—19.80, BukareSt 47 -48.50, "oa »nuUerdam 41 Ij Mestni maglRtrat vabi hišne posestnike, da na dan pogreba častnega meščana in dolgoletnega župana g. dr. Iv. Tavčarja po možnosti razohesijo žalne zastave, zlasti ob progi sprevoda, to je od magistrata—Stritarjeva—Prešornova ulica—Dunajska cesta do sv. Krištofa. lj Ljubljanski v «Zvezi« včlanjeni mo-Ш zbori ве udeleže pogreba g. dr. Ivana Tavčarja korporatlvno z zastavami in pojo O. Devovo «Vlgred se povrne« ter J. Pavči-čevo «Narodno nagrobnicor. Zbirališče v četrtek ob pol štirih popoldne pred nie.sinim magistratom. Arhivarji naj prineso note seboj! lj Gasilci! Pogreba dr. Ivana Tavčarja, katori je bil častni član Ljub. prostov. gas. iu reš. društva, se udeleži to društvo korpo-rativno. Vabimo vsa gas. društva, da. se vsaj po deputaeijah udeleže pogreba, ki ho v četrtek dne 22. februarja 1923 ob štirih popoldne. Zbirališče točno ob pol štirih popoldne pred Mestnim domom. Oprava: slavnostni kroj s čepico brez sekirice. — Odbor. lj Trgovcem! Da spodobno počastimo tudi ljubljanski trgovci spomin blagopokoj-nega gospoda dr. Ivana Tavčarja, odrejam, da so v četrtek dne 22. t. m. vse trgovine od 4. ure popoldne daljo zaprte ter poživljam vse člane gTemi.ia. da se pogreba pol-noštevilno udeleže. — Franc Štuplea, načelnik. lj Poziv hišnim posestnikom! Društvo hišnih posestnikov v Ljnbljani poziva gg. hišne posestnike, naj v znak žalosti ob izgubi svojega bivšega zaslužnega predsednika. dolgoletnega člana, bivšoga Ijnbljan-skega župana, neustrašenega zagovornika naših pravic g. dr. Ivana Tavčarja, razobesijo žalne zastave. Pogreba se udeležimo po možnosti vsi. — Predsedstvo. lj Umrl je v ponedeljek zvečer ob sedmih g. Anton Perovšek, poštni uradnik. Pogreh ho c'nnes popoldne ob pol štirih iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag inu spomin! lj Prosveta Krakovo-Trnovo vljudno vabi na skioptično predavanje o Devici Orleanski, ki bo danes ob pni osmih zvečer v Kolezijski ulici štev. 1. lj Jugoslovanski šahoTski mojste- dr. Milan Vidmar priredi danes ob osmih zvečer v klubskem lokalu (posebna soba Nerodne kavarne) simultan-sko igro. Gospodje, ki ee udeleže igre, naj po možnosti prineso seboj šaliove deske. lj Predavanje o Bosni in Hercegovini v društvu «Soča«. Opozarjamo na predavanje društva «Soča«, ki se vrši v soboto 24. t m. v salouu «pri Levu«. Predava s pomočjo skiopiičnih slik v tem oziru vsem dobro znani mojster Karel Mahkota o temi: «Potovanje po Boeni in Hercegovini«. — Člani, prijatelji in drugo cenjeno občinstvo naj iie zamudi prilike, da si vsaj na ta način ogleda te lepe naše jugoslovansko kraje. — Začetek ob pol devetih. Vstop prost. Ij .Tugoslovensko-češkoslovaška Liga v Ljubljani priredi dne 25. februarja 1923 ob 11. uri dopoldne v univerzitetni dvorani predavanje o pisatelju in novinarju Jos. Ho-lečku, ki izpolni dne 27, februarja 1923 70. leto svoje dobe. Jos. Holeček, predsednik udruženja češkoslovaških novinarjev je s številnimi spisi in članki vneto pospeševal medsebojno spozuavsiije češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda ter zato v j olni meri zasluži, da se naša javnost v obilnem številu odzove vabiln Lige ter se udeleži te proslave. Govoril bo dr. Ivan Lah. Vstopnina prosta. lj Marljonetno gledališče v Mestnem domu prične v nedeljo 25. t. m. zopet z rednimi predstavami. V času, ko giedalLšče radi bolezni nekaterih igralcev ni moglo igrati, se je pomnožilo in spopolnilo igralsko osobje. Naštudirale so se nove ig o iu naslikale k tem nove dekoracijo. Nastopilo bo tudi vse polno novih lutk. Na repertoarju so novosti: ^Trojčki iz Damaska« in «Skrivnostno zrcalo«. Igrale se bodo ra v tej sezoni pa tudi še «Rožencvot in Lilijanar, «Mrtvec v rdečem plašču«, «.Doktor Ftoust-c in druge že znane priljubljene igre. Ker se sezona zaključi že koncem aprila t. 1, Je občinstvo vabljeno, r.aj ne zamudi prilike ogledati si pestri program. Predstavo bodo vsako nedeljo in praznik in sicer vedno prva ob 15., druaa pa ob 18. uri. Predprodaja vstopnic bo vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. ure pri blagajni v prvem nadstropju Mestnega doma. Prvi dve predstavi bodeta v nedeljo 25. t. m. ob 1». in 18. uri. Predstavljalo se bo kot novost štiridejansko burko «Trojčki iz Damaskac. in pa dvode-jauko «Tri želje«. lj Pobiranje pasjega davka iit leto 192," se bode pričelo г dnom 20. februarja 1923. Ta d.ivek je plnčati v okrožju ljubljanskega mesta za vsakega r«R. Izvzeuitd za one, ki so ?л varstvo snmotnih posestev neobhodno potrebni. lastniki psov naj si preskrbo za to leto veljavne jiasjo znamke najkasneje do dne marcu 192;i pii mestni blagajnld proti plačilu 188 dinarjev. 2 wrt- rom na % 14 lsvrillne naredbe o pobiranju pasjega davka se lastniki psov opozarjajo, naj pravočasno vplačajo takso, ker bo po-lovil konjač od 1. marca 1923 nadalje vse pse. ki so dobe na nlicah brez veljavnih znamk. lj Bolniška blagajna raagUtratnlh uslužbencev ima 11. redni občni zbor ▼ ponedeljek 26. t. m. ob sedmih zvočer v dvorani mestnega magistrata. lj Umrli so v Ljubljani: Marija 9kra-ba, delavka, 27. let. — Ivan Ljubeč, btvSi slugu. 7.1 let. — Frančiška Jaklič, gostllni-čarjeva žena, 32 let. — Zofija Lubeo, žena nmlrovlj. žel. mojstra, 51 let. — R. Uršula Marcela Senegačnik, usmiljenka, 52 let. — Amalija Мајотп, zascbnica, 77 let. — Elizabeta Čižek, nadsprevodnikova vdqva, 78 let. - Alojzij Godler, hiralec, 6 let. — Anton Hafner, dež. dacar v p. 06 lot. — Jakob Deželak, posestnik, 50 lot. — Marija Lampl, kuharica, 26 let. — Božidar Kr"i, kij čav-ničarjev sin, 4 mesece. — Antonija Bpzlaj, zasebiil'-a, 46 let. — Ana Mrzel, služkinja, 30 let. —■ Nikolina Supan, zasebnica, 54 let. — Neža Lajovec, kočarjeva žena, 54 let. — Fran Jelen, dijak, .18 let. — Rozalija Bur-klič, služkinja, 37 let. Fran Podkrajftek, invalid, 53 let. — Ivan Perko, posestnikov sin, 8 mesecev. — Anton Pahole, hiralec. — Marjeta Guzi, mestna uboga, 68 let. — Vlađ-ko Učakar, dninar, 18 let. lj Tedenski zdravstveni Izkaz. V čaae od 11. do 17. t. m. je bilo v Ljubljani rojenih 22, naknadno prijavljenih rojstev 6; umrlo je v tem času 25 oseb, naknadno prijavljen jo bil 1 smrtni slučaj. Med nmrliml je bilo 11 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenjska slabost, v 7 jetika, v 2 možganska kap, v 4 srčna hiba, v 3 rak, ostalo druge bolezni. lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od 11. do 17. t. m. je bil prijavljen 1 slučaj davico in 1 slučaj dušljivega kašlja Narodno iiitiiič^ DRAMA. Sreda, 21. februarja: ZA PRAVDO IN SRCE. Red C. Četrtek, 22. febrnarja: IDI JOT. Začetek ob pol 8. uri. Red B. Potek, 23. februarja: VOJIČEK. Red E. Sobota, 24. februarja: UGRABLJENE SA. B1NKE. Red D. Nedel a, 25. februarja: ob S. url popoldni ŽIVI MRTVEC. Izven. - Ob 8. url zve čer: ZA PRAVDO IN SRCE. Izven. Pondeljek, 26. februarja: VOJIČEK. Red A 0PKRA. Sreda, 21. februarja: NIZAVA. Red A. Četrtek, 22. februarja: R1GOLETTO. Gostovanje gospe Vesel - Pola iz Zagreba, Red D. Petek. 23. februarja: GORENJSKI SLAV-CÉK. V prid Udruženju gledaliških igralcev. Izven. Sobota, 21. febr.: MEFISTOLLES. Red B. Nedelja, 25. februarja: VRAG IN KATRA. Izven. Pondeljek, 26. februarja. Zaprto. Ga. Lovšptuva je »opet okrevala in uastopi » petek v priljubljeni operi »Gorenjski slavčekt kot Minka. Gorenjski slavček. V korist Udruženja gledaliških igralcev se uprizori v petek po daljši pavzi zopet priljubljena opera -.Gorenjski slavček<. Ker je vedno veliko zanimanje, opozarjamo siavno občinstvo, da si peskrbi vsiopmce pravočasno. Naročila sprejema pisarna Udruženja gledaliških igralcev, dramsko gledališče, pritličje, vsaki dan od pol dveh do šlirih popoldne. ljudski oder. Nedelja, ob pol osmih zvečer «Prababica«» žaloigra v 5 dejanjih. Iz pisarne Ljudskega odra. Uprizori se prvič v Ljubljani due 18. 3., 19. 3. in 25. 8. «Pasijonc ali «Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa-«. Dne 8. 4., 13. 4. iu 29 4. pa «Qno vadiš«, dramatizacija Sienkiewiczevega romana. Vestnik S. K. S. Z. Odborova seja SKSZ. se vrši r arede 21. t. m. ob 5. (17.) uri popoldne v posvetovalnici KTD. Prosim poluoštevilne udeležbe. — Predsednik. Orlovski vestnik. Orlovski odseki: št. 1'eter, St. Jakob, Trnove« KrnLovo. Šiško. Vič! Tem potom se pozivajo imenovani odseki, da se bo v nedeljo, 2d. L m. vršila v telovadnici Ljudskega doma skušnja za članske nastope v telovadnem tednu (od 4.—11. marca) in sicer za sledeče večere: pondeljek, četrtek in petek. Vse članstvo, ki bo takrat nastopalo, naj se temeljito pripravi v vseh vajah, katero so posamezni odseki prevzeli. Začetek skušnje točno ob desetih dopoldne. Ob tem iasu bodi že vsakdo preoblečen v vrsti v telovadnici! Za »sak errntuelni nered aH pomanjkljivo pripram se bo stavilo odseke na od-sovor! — Sku-uja »a mladinsko akademijo se bo istotako vršila v nedeljo, dne 25. t. m. in sicer ob treh popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma (na odruV Odseki se opozarjajo, da točno ln pod zadostnim nad:urstvoin (!) pripeljejo svoj naraščaj k skušnji. Dečki in deklice naj bodo toplo oblečeni! Bog živi! —■ Za tehnični pripravljalni odbor: Načelnik. Učiteljski vestnik. Štajerska poilrusinir» Slomškove етегг irua zborovanje v četrtek, 1. marca ob 9-dopoldne v Celju. (Igralna soba kavarne Kvropn.) Nn sporedu jo zanimivo predavamo orol. ji. Veaonjaka in razgovor o or- Stev. 41, SLOVENEC, dhe 91. Minerja 1028. Stran 9. ganlzacljl ter o stanovskih zadevah. Zbo-rovunja so udeleži tudi predsednik Slomškove zveze tov. Štrukelj. Fantovski »eter Seulpeterakega Orla ne vrši ilanea ob osmih zvečer v prostorih Frosvete. Udo-leiba ta vse Člane obvezna. Predava g prof. Janko Mlakar o slovenskih planinah, poslužujoč se pri tem akloptlčnih slik. Poizvedovanja. DotliSna oeebu, ki Je pobrala dne 10. t. n. aktno laSko na Dunajski cest: pri mitnici, se poziva, da leto iiročl v trafiki istotam. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča cerkvenim «borom za velikonočno dobo sledeče skladbe: Falst Ant: 10 cerkvenih pesmi t» nxsianJ »bor. Part. 12 Din, glasovi po i Din. Adamlê K.: 12 velikonočnih pesmi zr moSanl zbor. Part. 12 Din, glasovi po 4 Din. Foerster A.: 12 cerkvenih pesmi za rneiani zbor. Part 8 Din. Foerster A.: Cantlca socrt mi moffki zbor, III. del. 20 Din. u.*'/ Vhcnncr- Oram Aai: Asperges me A vidi aquam, aa meloni zbor, 4 Din. Gram Ant: Odpevanja pri lavratanskih lltanlfah, sa mešani zbor, 12 Din. Hladnik I.: Velikonočne pesmi in regina ooeli, ca meSaai zbor. Part, 6 Din. Hribar p. An g. Postni ln velikonočni naperi sa mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 8 Din. Klmovee F.: Rihar renatus, za moSki zbor. Pari. 14 Din, glasovi po 4 Din. Laharnar !.: Velikonočne peemi xa melrni »bor. Part. 10 Din. Premrl St: Pmelndia organi. 100 orgeljsklh pre-ludijov. 28 Din. e>m£sssisnsstsea essm&iA >aunciifl< i---- i D fr Ш» TRA0C [ 11 ■■ ■■" ■■ i NAHOD? Ol AVOftOl ? Zobobol? Trgenje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prueino ču ititorenon V O Nouo, \ otror fauaTin v mm 19. 2. 21 h Ï22-» — 1-2 0-8 sneg 20./2 7 h 7244 1 0(3 obl. 23 20./3. 14 h 7283 a-5 j 1-6 obl« MESEČNO SOBO lepo, zdravo, * 1'oscDnim vbodom, lepo, xdravo, pi» možnosti z dvema posteljema, s popolno domačo hrano, IICETA dve gospodični — sestri. — Ponudbe na upravniStvo «Slovenca« pod «URADNICA«. Nemeblovano sobo v mestu ali v okolici, Utem. — Ponudbena upravniStvo «Slovenca, pod iifro: NEMEBLOVANA SOBA« Kot sostanovalko spr«lme mirna stranka starejfio gospodično. — Naslov pove upravniStvo «Slovenca« pod itev 994. Malo posestvo Ll&z stoječe iz 2 hil s 4 sobami, kuhinjo, kletjo, dalje hlev za 4 govedi, svinjak, vrt, zelenjak, 4 orale gozda, vinograd in paS-nik; v hiši ju trgovina mei. blatfa. Nahaja s« 10 minut od postala, vse "v dobrem stanu. Vet pove: Karla Šaman, Dolenja vas it. 5, p. Mirna peč, Dolenjsko. 942 Snažno KUHARICO; poiteno, sprejetim tako! k mali družini ■ v mesto. — Naslov pove upravniStvo i «Slovenca« poc I lev. 999. Mlado, pošteno dekle dobro vzgojeno, sprejmem takoj za pospravljanje sob In k otrokom. — Naslov pri upravi «Slovenca« pod Itev. 1000. Franc Bogolla, posestnik iz Bregov It 28, obč. Cerklje pri KrSkem (poŠta Leskovec), daje na-znanje, da od dne objave tega oklica nisem več plačnik upnikom za dolgove, Izjava znanje, da od dne objave tega oklica nisem katere bi storila moja iena Jož.la Bo-pina. tANC BOGOLIN a. r. iolin, rojena Kopina. FR/ — Izkušenega lirusača !nBDAvNAA IZ^EŽ žagarja za samico na Štiri rezila, zmožna tudi popravil, sprejmem na večjo žago na Gorenjskem, - Ponudbe naj stavijo samo neoienjenl na: Upravo lista pod: «2AGA 1013«. veič kolonialne stroke, izvelboa v pis. ooslih, vajen občevanja s strankami, ki bi po potrebi tudi potoval * DOBI TAKOJ MESTO ^ 4 K pri večjem trgovskem podjetju v Ljubljani. — Ponudbe pod: «TRGOVSKO NAOBRAŽEN 1014* na upravo lista. štiri boljše gospode iprejmem na hrano. — Naslov v uprav-niStvu «Slovenca« pod itev. 987. (SCHLOSSVERWALTER) IŠČEMO za neko graščino v Zagreba. Reflektantjc morajo biti popolnoma iz-?ežbani v hišnem gospodarstvu. — Po-audbe naj »e pošljejo na upravniStvo «Slovenca« pod itev. 879. W ta popravljanje moikih in otroških oblek ta dobo okrog H dni, SPREJMEM — Vprašati v upravi lista pod ftev. 1015. Kranjskogorska elektrarna razpisuje službo MŠINISTA oziroma elektromonterja. Ozira sc na izkušene, bolj priletne moči z dobrimi spričevali. Nastop službe s 1. marcem, vse druge podrobnosti se izvedo pri g. Josipa KOŠIRJU v Kranjski gori. sestoječi iz velike stiskalnice za opeko (preše) (premer 500), ki proizvaja na uro do 3000 kosov, nadalje razni valjci (Brech- in Fein-walzwerk), avtomatski stroj in druge opekarske predmete proda najcenejše Alat i strojevo d. d. Kari Jetzbacher, Zagreb, VlaSka ulica 25. 966 listilnu v bližini Ljubljane ODDAM TAKOJ NA RAČllN. — Naslov pove upravniStvo «Slovenca« pod številko 1019. mTmIKLAVcT l.JUBUANA. Komen-skega ulica it J6, JV prodaje ^Тц bukovih drv in oglja na debelo in drobno, po zelo nizki ceni, radi preureditve obratnih prostorov. Zapustil nas je, previden s tolažili sv. vere, dne 19. t. m, ob 1 popoldne naš predragi, nenadomestljivi soprog, oče, brat, stric in tast Pogreb se bo vršil v četrtek dne 22. t. m. ob 4 popoldne iz mestnega magistrata na Visoko, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Poljanah in v stolnici Sv. Nikolaja v Ljubljani, - Prosimo tihega sožalja! Franja dr. Tavčarjeva, soproga Dr. Iv. Tavčar Fran Tavčar Ante Tavčar Igor Tavčar odvetnik inžener prokunst can, med. sinovi Pipa Arko roj. Tavčar, hči. Katarina Tomažin roj. Tavčar Vladimir Arko posestnica, sestra veleindnstrijalec, zet Vsi ostali sorodniki. Ponošeno obleko, čevlis In npriin faU kopiti ubc 2 Invalid. III JJCHIU _ Ponudbe r* upravo «Slovenca« pod «INVALID«. K —■----- - "irtiMT