Posame zae Sterflke* N iradne Din *75, ob ncdel|ah Din ls—w .TABOR« Polililna f Cena cranaini® atm. 73 ©ara. TABOR Posamezne Številke. Navadno Din -—‘75, ob nedeljah Din 1*-—«. UREDN1SIVO at »ah,;. . tUrr boru« Jurčičevo «1. cA- 4, L o« milijard 10« milijonov 500.OUU Din izdatkov. Za izdatke je predvideno Provizorično kritje. Finančni zakon dovoljuje finančnemu ministru izdajanje leto. ne sme jemati v državne službe (izvzeti so ministri in državni tajniki). Pri današnji seji bo samostojni demokrat Juraj Demetrovič vnesel nekaj novih zakonskih predlogov. Tako na, primor 12 milijonsko posojilo mestu Zagrebu, o-prostitov Zagreba uvoznih carin za važne tehnične proizvode in oprostitev davka telesnih delavcev. □- Radič je zadovoljen z ^ Ljubliano BEOGRAD, 24. nov. Govor g. Radiča v Ljubljani je povod neprestanih pogo-Vorov. Govor je bil sicer tako temperamenten, da to ministru ne pristoja, \ en-dar pa vladni krogi vidijo v njem uvod v akcijo, da se osvobodi Slovence klerikalnega jarma. V političnih in parlamentarnih krogih se javno povdarja, da Radičevo izjavo fašisti ne morejo smatrati za žaljivo, ker tudi Mussolini če-sto osorno napada Jugoslavijo. Akcijo HSS v Sloveniji smatrajo vsi objektivni' Politični krogi za utemeljeno. Radič je z rezultatom' svojega »hoda jako zadovoljen; osebno se je prepričal o razpoloženju Slovencev. Oba shoda v Ljubljani In Veliki Loki dokazujeta, da slovensko ljudstvo zapušča klerikalce. Osebne spremembe v prosvetnem ministrstvu Gospa Vandekar — Radičeva tajnica. BEOGRAD, 24. nov. Prosvetrfi minister Stjepan Radič je imenoval za svojega tajnika lastno hčerko, gospo Vandekar, a za kabinetnega šefa svojega sorodnika dr. J. Košnitiča. Odstavil je več eolskih ^nadzornikov in imenoval več srednješolski h profesorjev za visokošolske profesorje. Sporazumna rešitev spora z Vatikanom BEOGRAD, 24. novembra. Poslanik dr. Smo d laka je včeraj odpotoval z Orient-exprcssom v Rim, da V7,pos1av5 radi afere z zavodom sv. Jeronima zrahljano odnesaje z Vatikanom in da reši sporna vprašanja. 2e včeraj pričeta konferenca pristojnih ministrov in zastopnikov jugoslovanskega epi skopa rt a, med katerimi se nahaja tudi mariborski *kof Karlin, se je danes nadaljevala v Prostorih zunanjega ministrstva. Večina spornih vprašanj je rešenih. Kakor je izjavil minister wi vere Trifunovič, so škofje jako tolerantni in popuščajo v Vseh vprašanjih’. Parlamentarni konflikt Pribičevič-Radič na vidiku BEOGRAD, 24. nov. Dvanajstine bodo predložene skupščini v petek ali najkasneje v soboto. Vse parlamentarne skupine se pripravljajo za debato. Voditelj samostojnih demokratov Sv. Pribi-^evič se je odločil, da bo imel o priliki budgetne debate velik politični govor, s katerim bo Radiča prisilil, da bo podal izjavo o glavnih namerah v šolski politiki. Splošno se pričakuje, da bo prišlo "led omenjenima politikoma do ostrega Ječanja. *-o— Radičeva manjšinska politika, Beograd, 24. nov. Prosvetni mini- 4* takoj po prevzemu svojega re-naročil velikemu županu v Vojvo- dini, da predloži seznam1 vseh vojvodinskih privatnih šel. To odredbo tolmačijo s tem, da namerava Radič naj hrže te šole zapreti, ker so ali popolnoma, nemške ali pa popolnoma madžarsko. Protikomunistična akcija v Beogradu. BEOGRAD, 24. nov. V Beogradu sta bila apelirana bivša komunistična posl. Sima Markovič in Sima Miljuš. Sneg v Ljubljani. LJUBLJANA, 24. nov. Opoldan je pričelo snežiti. TEŽKOČE FRANCOSKE VLADNE KRIZE. Briant ne bo uspel? PARIZ, 24. novembra. Briand, ki ga je predsednik Doumergne naprosil, naj prevzame sesitavo vl.ade, bo danes, dopoldne obvestil prezidenta, kakšen u-epeh jc imel pri posameznih parlamen tarnih skupinah. Verjetno je, da bo Briand odklonil sestavo vlade. Politični krogi menijo, da bo v tem primeru poverjena sestava vlade Heriotu ali pa predsedniku senatnega finančnega odbora Donmerju. NEPOMIRLJIVI NEMŠKI NACIO-NALCI. Proti Locarnu in za nezaupnico Luthru BERLIN, 23. novembra. Nemško-nn-cionalna stranka je v poznih večernih urah sklenila na seji svoje parlamentarne frakcije, da odkloni locarnski sporazum in da predlaga v državnem zboru nezaupnico sedanji vladi. Dnevna kronika — Voliki župan dr. Pirkmajer za P«" plavljence. V Beogradu se mudi veliki župan mariborske oblnsti g. dr. Pirkmajer in intervenira v pristojnih ministrstvih glede pomoči poplavljenemu v mariborski oblasti. Priprave za proslavo 1. decembra. Letos namerava vlada proslaviti praznik ujedinjčnja na kolikor mogoče .slovesen način. Vojnq ministrstvo je že izdalo na-redbo vojaškim edinkam glede proslave v posameznih krajih. Tudi prosvetni tnl-* Sljepan Radič bo izdal podobne odredbe. Vlada želi, da bi-se praznovanje I ecembra pretvorilo v manifestacijo za narodni sporazum. — Revizija zakonskega osnutka o iz* korišcanju vodnih sil. Ministrstvo za poljedelstvo in vode bo ugodilo protestu inženerske organizacije, ki smo ga tud' oni registrirali in bo omenjeni zakonski osnutek primerno izpremeilo'. — Ptnznovnn.ie državnih praznikov v mariborski oblasti. Mariborski veliki župan je izdal Vsem srezlrim poglavarjem svojega področja in mazistratonr v Celju. Mariboru in Ptuju okrožnico da gledajo na to, da obrtna in trgovska podjetja no deželi in v inesitih enako pra-z,.'ujejo državne praznike. Praznik irie-d’nienja (1. december) rojstni dan Ni. V. kralja Aleksandra (17. december) in Vidov dan (28. junija). Navedene dneve ■mora počivati delo celi dan v trgovskih in obrtnih obratih. Izvzeta so industrijska, promeitna, rudarska in njim podobna podjetja. — Prvi Radičevi posli. Komaj je Radič nastopil kot minister prosvete, so bila njegova: prva dejanja, da je brzojavno razrešil celo vrsto šolskih nadzoru'kt v na Hrvatskpra 'n šefa proštet uega oddelka v Ljubljani dr- Pestotmke. — Velesila! Radič .ie na zboru v Ljubljani vedel povedati, da našo državo smatra jo za velesilo Francozi, Italijani in vsi drugi, odkar imamo pri nas ,pora-£1101«. Sedaj .razumomo, zakaj jo dr. Ninčič podal v skupščini glede tržaških dogodkov tako ponižujočo izjavo, in razumemo tudi, da si celo Vatikan upa zapretiti s (prekinitvo diplomatskih od-nošajev z našo državo. Smo res — »velesila«! — Moč vladnih in opozicijskih strank v drugem češkoslov. parlamentu. Ivakor poročajo iz Prage, je bil zaključen drugi in tretji skrutinij. Vladne stranke vštevši obrtniško, ki 'bo sigurno vstopila v dosedanjo koalicijo, dobijo 159 mandatov, opozicija pa 141. Izmed teh je 71 Nemcev, 41 komunistov in 23 slovaških klerikalcev. V senatu dobe vladne stranke 80, op-ozicija pa 70 mandatov. — Na pogrebu angleške kraljice-matere bo zastopal naš dvor princ Pavlo, ki se pravkar mudi v Londonu. Pogreb 'bo v soboto. Leto: VI. — Številka: 269. Hrvatov. Po shodu se je Radič odpeljal v Pucljev volilni okoliš Veliko Loko, pozneje pa obišče vsa večja slovenska mesta. Stjepan Radič v Ljubljani Ljubljana, 22. novembra. Radičev prihod v Ljubljano je povzročil veliko senzacijo. Ker mu klerikalci niso dali Unijonske dvorane, je imel v Narodnem: domu samo zbor »zaupnikov«. Že- v prvih Urah so je pred Narodnim- domom gnetla velika množica radovednežev, ki so hoteli videti najnovejše čudo. Čim je stopil Radič iz avtomobila, ga je publika izžvižgala, Radič Pa pravi na to: »Ko pridem drugič me lahko kamenjate, danes pa me pustite govoriti.« Policija je s težavo delnl-a red četudi ni Sledila s pendreki. Najmanj polovica zborovalcev je bilo študentov. Kmetskega ljudstva ni bilo niiti tretjine, Shod je vodil podpredsednik »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« g. Pucelj. Euourni govor g. Radiča nam je predstavil velikega demagoga in izvrstnega psihologa. Fantastični govor je prepletel z več ali manj duhovitimi primerami in svetopisemskimi prispodobami, pa tudi za smeh je skrbel z dovtipi in zafrkacijami. Govoril je seveda največ o svojem sporazumu s Paši čem, o njegovem velikanskem pomenu zn ugled in napredek državo. Kadil je Pašiiču, da je uvideven državnik, toda ni dovolj inicijativen. Okrcal je po vrsti fašiste, vatikan, Žerjava. Korošca. Najbolj ima v želodcu klerikalce. V pretežno kmečki državi morajo odločati v prvi vrsti koristi kmet ske.ga ljudstvu. Korošec pa meče vse stanove v en koš. Tudi študentom sc jo oddolžil^ za sprejem na kolodvoru, češ z žvižganjem se ne prido v vlado, menda do vladnega korita, Kaj pomeni dvajset ali trideset tisoč študentov proti deset .milijonom sel jakov, sicer pa se bomo videli (pri štipendijah?) Pohvalil jc slovenske šole, da so najboljše v državi. Podrobno je razložil, kako je prepričal Pa-šiča, da treba štedlti. Najprej se bo začelo pri žandnrjih. Polovico jih treba odpustiti. Ostale pa bo pridržal za svojo osebno varnost. Odslej si pa bo n-aiš kmet mesto žgancev in mleka lahko privoščil angleški go.ibuk: šunko in maslnc. Davki so bodo skrčili, plačevali jih bodo bogataši. Slovence pn bo napravil za »porozne inšpektorje«. Slovenci so kakor n-stvarjeni za birokrate. Samo sreča .ie. da jih je itako malo. Sicer bi imeli v državi same birokrate. Od Beograda do Lmbljn-no jo temeljito revidiral svojo sodbo o Slovencih Vpseli smo in lepo pojemo. Splošen »meh je izzvalo laskavo priznanje, da smo »naj pametni ji« v državi, končal pa je z v*klikom: Ž:velj Slovenci! Govoril je tiho Ja ga je bilo tr/ko razumeti, je svoj glas ge namenoma 4«. Sil. Pritrjevanje jp bilo redko in medle. ITtis govora je Ivi skrajno slab. Slovet*"' smo politično pač nekoliko zrelejši od Koroški Nemci protestirajo Celovec, 22. novembra. Velenemški agitator dr. W alt er Lakotov je sklical za dne 21. novembra javen shod v Celovcu, češ, da jc treba »ožigosati jugoslovanske spletke na Koroškem«. (Mislil je zahteva Slovencev po enakopravnosti in manjšinskih pravicah). Na Starem trgu se je zbralo nekaj tisoč .ljudi in sklicatelj shoda jim je govoril, da se vsi zborovalci smatrajo le za Korošce brez razlike strank in narodnosti, kajti složno je treba pomaga ti.on im iz cone A, ki so odločili plebiscit. Župan Friedrich VVolsogger je pozval prisotne, naj bodo v slučaju nevarnosti pripravljeni na skupen odpor. Hauptmann Maier-Kaibitsch je pov-darjal, da je glasovanje dokazalo, da je Koroško nedeljivo in da je prebivalstvo pripravljeno se žrtvovati za njeno, nedeljivost. Iz Ljubljane prihajajo razburljive vesti v našo miroljubno (?!) deželo. Tega ne smemo prezreti. Irredenta se moro zatreti z združenimi močmi. Shod je sprejel resolucijo, ki vsebuje protest proti ljubljanskemu »rovarjenju« in »izzivanju« Korošcev. Resolucija zahteva ukinitev »Koroškega Slovenca« in strogo nadzorstvo nad hujskači, ki prihajajo v deželo, 10. oktober je. bil odločilni dan in Korošci so pripravl jeni braniti tudi z življenjem nedeljivo Koroško — se končuje resolucija. Zopet nov dokaz, da koroški Nemci no pustijo Slovencem1 živelti. Fraza o koroški nedeljivosti je krinka,, pod katero delajo nemški germanizatorji. Njihov cilj je: zatreti prejkomogoče slovensko manjšino na Koroškem in približati Dravogradu in Guštanju kompaktno maso nemškega življenja. To. kar delajo Italijani na Južnem Tirolskem proti Nemcem. posnemajo vsenemški nacionalisti na Koroškem1 proti Slovencem. Ukinitev edinega slov. lista na: Koroškem. ki piše daleko bolj pomirljivo nego pri nas šovinistična »Citlier Zeiitung«, bi naj vnovič poučila »spontane« Slovence, da so njihova beseda na Koroškem' ho sme več slišati. Naj le delajo koroški Nemci še dalje na ta način — bomo videli, kdo bo zadnji plačal račune! Sz demokratske stranke Veliki zbor SDS se vrši dne 1. dec. v: Pakracu. Govori g. Svetozar Pribičevld. Mariborske vesti Maribor 24. novembr* 19J5 Manifestacija našega narodnega ujedinjenia V imenu in po nalogu odbora Združenih narodnih društev brez razlika strank, poživijo podružnica Jugoslovanske Matice narodno občinstvo k manifestaciji našega narodnega ujedinjenia, ki .se bo vršila v obliki slavnostnega Obhoda na predvečer državnega praznika t. 1. v pondeliek, 30. nov. Društva se zberejo na omenjeni dan zvečer, točno ob 19. uri na Trgu svobode. od koder odkoraka povorka po Cirll-Metodovi, Maistrovi. Kolodvorski ulici' čez Aleksandrovo cesto. Slovensko. Gosposko. Stros.smaye>'jevo. Koroško ulico na Glavni trg preko mosta na Ruško cesto, čez Frankopanovo in Dvorakovo ulico nn Kralja Petra trg ter se vrne preko mosta na Glavni trg. kjer ,se po, vorka razide. Dogodki zndnlih tednov nas silijo, da. skupno, brez rrzllke strank in enoduštio pokažemo ljubezen do -voj« domovine Jugoslavije. Hočemo pokazat: županjemu svetu in vsem neT”" jrio! !r:*r. fH smo tedni, ko --e »n n"? <’-vv -s; «.’«.>•• in da mp no sfr:?5irpn noV>on;li vrfpv V<» • tudi bratje tam preko, da se nirjujemo jamči za prvovrslton uži Naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga oziroma mati, stara mati, sestra, tašča in teta, gospa HafiSda (Jnger soproga Brez posebnesa obvestila. Mesim pogrebni j-svod v Mariboru. Zimsko perilo copate Mariboru, dne Sij. novem tir* 102S da ste dobili pravo morate dobro paziti na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem Pri napolnjevanju naj se zahteva izrecno IMGGIto* zabela iz velike MAGDI 'oro originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava filA0G|ieTa zabela •T A B n- \u v Iter dai se pripravljamo na trenutek, ki tnora priti, in ki bo pomenil za nje od-ieRter. Dolžnost vsakega je, da manifestira »a ta dani za našo -Veliko idejo jugoslovanske države. Podražil iea Jugosl. Matice v Mariboru. Stanko Detela 1. r. it. č. predsednik. HD-* m Smrtna kosa. V pon "del jek, 'dne 23. m. je po dolgotrajni bolezni preminula gospe Matilda Unger, soproga nadučitelja v pokoju. N. v uri. p.! im Poročil se je v torek dne 24. t. m:. v tukajšnji pravoslavni kapeli železniški uradnik g. Joško Hren z gospodično Justi Renčelj, železniško uradnico v Sisku. Mlademu narodno zavednemu paru naše čestitke! trt Mariborski novinarski klub. V soboto dne 28. novembra ob 3. uri popoldne v redakciji »Marburger Zeitung« važna klubova seja. Ker se bo sklepalo o dogovorjeni javni prireditvi, je udeležba obvezna! — Predsednik. ml Radič obišče tudi Maribor. Na ljubljanskem shodu je g. Stepa,n Kadič (napovedal, da pride sredi decembra tudi v Maribor in bo govoril na) javnem shodu. — m O (moderni slovenski sol o-pesmi je predaval snoči v Ljudski uuiverzi gosp. ;iprof. Druzovič. V svojemi preglednem |predavanju je karakteriziral dobo, ki je nastopila za našo glasbeno umetnost po !I. 4901., ko so ugledale svet prve številke »Novih Akordov«, lista; ki je postal .središče glasbenih modernistov. Sedaj seje ,začel uveljavljati v glasbi nov- duh. Predavatelj ni izrekel sodbe o tej struji, ker njen razvoj ni zaključen. Dejal pa je, da se cepi v dva tabora: v enem so eklgdatelji, ki še upoštevajo ritmiko in voelodiko, v drugem pa tudi. ki hočejo najti preko vseh dosedanjih tradicij1, pravil in predpisov svoj lasten umetniški izraz v glasbi. S temi predavanjem je g. Druzovič zaključil ciklus »Razvoj slovenske umetne pesmi«. V treh večerih s tremi predavanji je očrtal slušateljem, kako se je razvijala slovenska' umetna pesem. Od prvih početkov, ki izvirajo iz domače narodne pestei in protestantske cerkve ne pesmi pa, preko vseh poznejših j in popolnejših faz do moderne solo pesmi, ki ima tipičnega predstavi tel ja v skladatelju A. Lajovicu. Po predavanju sta ga Druzovioeva in g. Burja m,pela nekatere pesmi naših modernih skladateljev od' Lajovica in G. Kreka do ,Osterca in Kogoja. Večer je bil zaključen v občo zadovoljstvo občinstva, ki je ifeudi topot napolnilo dvorano. G. prof. Dmzoviču, ki je organiziral te zanimive feoncertno-predavalne večere, ki so pri mnogih slušateljih poglobili umevanje slovenske kulture, gre za njegovo tiho i«, neumorno delo vse priznanje. m' Pomladanski dnevi na Pohorju. — Oblačno nebo leži že nekaj dni nad Mariborom in neprodirna plast megle obdaja, Pohorje. V domišljiji »sinov nižate'«, ki najrajši posedajo ob prostih urah pri kozarcu »letošnjega« ali pa že iščejo toplega zapečka, je Pohorje polno snega in krute zime, kakršno pričakujemo tu na ravnmi iauj okoli božiča. Pa je ravno narobe. V nedeljo je kakih 15 mariborskih planincev pogumno in z velikim zaupanjem v vremenske posebnosti Pohorja prodrlo megleno odejo, ki se je vanjo zarilo in so se napotili k Mariborski koči. Ko so prišli v višino kakih 700 metrov, so je začela megla bol ji n-bolj redčiti in na vrhu jih je pozdravilo tako toplo solnce, da bi vsi zapečkarji i.n kavarniški prezimovalcd zlezli na prosto, če bi se nasmehnilo tako solnce tudi v Mariboru. Ves dan je bilo jasno in solnčno, pa ta.ko toplo, da si se lahko brez vsake skrbti zleknil po trati. Okoli poldneva je kazal toplomer na Mariborski, koči 40 stopinj, noimalna toplota pa je bila od 10,—14. ure 30—35 stopinj Celzija, Tudi pohorska flora še ne ve veliko o novembru, ki je v dolini pomoril s svojo slano že zadnje krizanteme. Pričakovati je, da bo tako vreme še nekaj časa držalo, zarto pa: »Vrh. planin — nižave sin!« im Naše narodno ženstvo opozarjamo na naeojšnji občni zbor Slov. ženskega društva/ ki bo ob pol 20. uri v mali kazinski dvorani. Posebno bo zanimalo predavanje gdč. Štebijeve iz Ljubljane o ženskem' kongresu v Washingtonu. , in Rezervnim oficirjem! Tovariši, člani Kluba rez. častnikov v Mariboru, ki so pristopili kot člani k Oficirskemu Domu, se pozivajo, da poravnajo članarino za 2. polletje v znesku 30 Din pri blagajniku, Ofic. Doma v vojašnici kralja Aleksandra. Predsednik. m( Nadaljni program »Ljudske univerze«. V petek dne 27. novembra bo predaval znani slovenski umetnostni zgodovinar konservator g. dr. Fran Stele iz Ljubljane o starejšem slovenskem slikarstvu. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. V nedeljo ob 4. uri popoldne bo predavanje za mladino in za ljudstvo. Prvi slovenski raziskovalec Orienta g. inž. Lupša bo pripovedoval o svojih potovanjih po Siamu. Opisal bo pokrajino, ljudstvo in kulturne razmere v deželi belega sloma; Povedel bo slušatelje v pragozd, na lov na leve im krokodile. Tudi to predavanje bodo spremljale številne skioptične slike, posnetki, ki jih je napravil predavatelj sami tekom svojega večletnega bivanja v Siamu. — V ponedeljek dne 30. novembra bo g. prof. B. To pl v zaključil svoje vrlo zanimivo predavanje o razvoju slovenskega modernega, slovstva. — V petek dne 4. decembra, bo Aškercu posvečen večer. Naš »nani litcrait g. prof. Gl a-se r bo predaval o Aškercu kot-človeku in pesniku ga B n k šokov a in g. B r a-t i n a, člana naše drame, pa bosta na koncu recitirala nekatere Aškerčeve pesmi. — V nedeljo dne 6. decembra pride predavat g. dr. T uim a iž Ljubljane. Govoril 'bo o zgodovini Slovanov iz sooielegičnega vidika. G. dr. Tunia je markantna osebnost in bo zanimivo slišati, kaj pravi on kot marksist o naši zgodovini. — V pon dol jek dne 7. decembra bo komorni večer. Nastopila, bo naša priljubljena violinska virtuozinja ga Bran-dl o v a, pri glasovi,rju pa ho pri nas še neznani virtuoz g. K r o e m e r. Za sredo Hlia, enonadstropna, t sredini vesta, na lepem kraja in i ■- velikim vrtom, te po zmerni efcrii proda. VpraSaae v upravi .lista. > - 9519 HlfllJ*nlčn* brivnica se vsem alojam priporoča. Postrežba čisla, prvovrstna. Dijaki imajo imemgi eobote in dneva pred praznikom popust. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva 9. 1933 Ntia kjiharica je vedno dobre volje, ker kupujemo kuhinjsko posodo pri 1913 A. Vikiju, Olavnl trg 5. Ta posoda je namreč najtrpež-nejča in trajna. Dobite kuhinjsko emajlirano, pločevinasto težke znamke ,Herkules“ in lahke vrste čehosl. proizvoda, nadalje vlito,, železno, prvovrstno aluminijevo iz najboljših tovarn ter stekleno, porcelanasto in kame-nito robo po nizki ceni. Prepričajte se tudi Vi in ne bo Vam žal. Vrtnarstvo Ivan lomeč Maribor, Razlagova ulica 11 Sprejema vsa cvetličarska naročila, kakor vencev, poročnih šopkov, trakov z napisi v okusni izpeljavi v najkrajšem času. Za veselične prireditve so na razpolago vedno sveži klinčki. Naročila z dežele potom pošte točna. Cene naročnikom zadovoljive. 2453 Dne 95. novembra 1995 OTVORITEV osdne in lsaiufalliimi! tmnine 'a SRk- • ' 30S. KARNICNIK Slovenska ulica it, 10. Stanovanjska zamena je praktično izvedljiva, ako se pokažite velike izbire v stanovanjski borzi ,Marstan“. 2527 2 dijaka ali 2 gospodični i »prejmeta nH stanovanje s. oskrbo.,Na.lov V upravi, f R. BIZJAK dne 9. decembra pa je napovedano predavanje o Ivanu Cankarju. Predaval bo g. prof. dr. Maks Kovačič. Predavanje bo nekaka proslava 7. obletnice Cankarjeve smrti. To je pravkar Objavljeni program »Ljudske univerze«, za bližnjih 14 dni. Naito pride na, vrsto serija predavanj o Rusiji in še posebej o Tolstoju,, v januarju pa. serija predavanj o francoski revoluciji. Uverjeui smo, da bo naše občinstvo sprejelo ta program z vsemi simpatijami, ki jih »motreno kulturno delo v polni meri zasluži. ni' Vojaški begunci se vračajo. V naših vojašnicah je opazovati zadnje dni zanimivo gibanje. Cela vrsta vojaških beguncev, skoraj samih Nemcev, ki so se skrivali dozdaj v Avstriji, se je že prijavila vojaškim oblasitim na podlagi kraljeve amnestije. m Maggi-jeva zabela pomaga v kuhinji studiti. „ m Vsak četrtek in v nedeljo popoldne čajanka s plesom v JcJub-baru. 2518 Narodno gledaliife REPERTOIRE. Torek, dne 24. novembra ob 20. uri »Prababica«. Ah. C. Repriza. Sreda, dne 25. novembra.. Zaprlo. Četrtek, dne 20. novembra ob 20. uri »Apostoli«. Ab. A."Premi jera. - ' O Premijera »Vesele vdove bo že to so* footo, V njej nastopi skoro ve« gledališki ansambl. Posebne atrakcije tvorijo pariške grizete in razkošni lučni efekti ter bujno slikoviti, deloma novi kostumi in dekoracije. Da bo imela te krasna opereta kar največ šarma’ in temperamenta, za to jamči priznani operetni režiser e. Becbmann, ki vodi- kot gost režijo. Gledališče rabi več nošenih frakov. Ponudbe v nakup ali posojo prosi uprava čimprej. /okolstvo o Sokolsko društvo v Mariboru opozarja člane, odbora, da se vrši širša seja v četrtek dne 26. t. m. ob 20. uri zvečer r“ Narodnemi domu. Kino »Zadnji človek«. »Grajski kino« predvaja do vklji®1^ srede film »Zadnji človek« v Otih P1 ‘ tresljivih dejanjih. V. glavni vlogi stopa Emil Jannings.in izborno re#^ vlogo hotelskega vratarja. Vzorno na’j slika potrtost in duševne muke v nesreče, ki ga zadene v visoki star°sl in veselje, ki ga nepričakovano presen'3' ti, ko je že' obupaval nad življenje®-, ~ ., ~-n— •< J;uyu*,i.Ad ■ —' »Metresa iz Pariza«- »Apolo« kino prične 24. t. m. predaj3 jati krasen film izdelan po romanu AJ>r Prevoeta-. Vzvišeno pešam ljubezni reva v vseh šestih dejanjih. V g||?Llf ’ • —-*■— T - Mara. ki že nas je v pondeljek, dne 23. t. m. ob 9. uri po dolgotrajni mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v70. letu svoje dobe za vedno zapustila. Pogreb nenadomestljive pokojnice se-vrši v sredo, dne 25. novembra 1925. ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališka v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 26. novembra 1925 ob J. tiri v stolni in mestni župni cerkvi. Globoko žalujoči ostali. izprašam opna Maribor, Gosposka 16. priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov in instrumentov. Očala izdeluje po zdravniškem predpisu, a tudi brez recepta. Edina zaloga originalnih stekel K. i L zopet se dobi v vseh boljših trgovinah. Gen. zastopstvo C. C. LATIPAK S. C. _____________________________________ VlaSka ul. 46 a ZAGREB Telefon 9-73 Ttokar: ^teriboreka Tekf/rn*« v Maribora- predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav S p 5 n d 1 e r. novinar. Izdajatelj: KonzorcD »^ab«* aved-staTtuik; V®k