PoSfnlna plačana v gotovinl lxhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, » Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, zainozemstvo20Din Račun prl poStnem Cekovnem lavodu št 10.666. Cena 1 DU Redakdja in upraYa: Celje» Strossmayerjeva ulica št 1 prittičje, desno. Telefon Interurban Stev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisl te sprejemajo ob ponedeljkih in pctkib brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvaiujejo le po moŽnostL Štev. 13. Celje, petek 16. februarja 1934. Leto XVI. Proti novim obremenitvam avtobusnih pod- jetij in za ureditev železniških prehodov Med proračunsko razpravo bano- vittskega sveta v Ljubljani se je ba- novinski svetnik celjski župan g. dr. Älojzij Goriöan zavzemal, naj se ob- Činskim avtobusnim podjetjem tro- Sarina na prekomcrno porabo cest pavSalira, kar bi tudi pocenilo in po- eno.stavilo pobiranje te trošarine. Ob- činski avtobusni podjetji v Celju in Mariboru vzdržujeta zveze tudi na pasivnih progah, ter tako prav mno- gö store za pospeševanjo tujskega p'fometa in korist prebivalcev. Pri pavSaliranju naj se- upošteva tudi stänje voznega parka, saj imajo pri- vatna podjetja vozove navadno v slabšem stanju in zato ni tako udob- ria vožnja. Če ta troSarina ne bo pav- Salirana, bodo obeinska podjetja mo- rala opustiti pasivne proge in bodo celi predeli brez zvez. Potrebno je tudi posredovanje banske upravo pri Železniški upravi, da ne bo več dela- la ovir pri izdajanju avtobusnih kon- cesij zaradi konkurence. Govornik je zlasti omenjal avtobusno progo Celje—Laško, ki jo je predvsem ra- bila sol ska mladina, sedaj pa mora dolgo čakati na vlak po čakalnieah. Zavzel se je tudi za. ureditev križišč raznih cest z železnicami, kjer se do- gajajo vedno nesreče. Ban g. dr. Mamšič se je ugodno izrekel za pavSaliranje avtobusno trošarine. Banska uprava je že več- krat intervenirala pri železniški upravi, ki pa strogo stoji na stališCu, da se ne izdajajo avtobusne koncesi- je za take proge, ki teko paralelno z železniškimi progami. Za tako avto- busno progo smatra železniška upra- va celo zvezo z Loškim potokom, če- prav se samö pri Velikih Laščah ka~ kih 7 km dotika želozniške proge. Podban g. dr. Pirkniajer je poro- čal, da je zaradi križišč imela ban- ska uprava že več anket z železniško upravo, ki pravi, da ni odgovorna za varnost prebivalwtva. Za uvedbo za- pornic se banska uprava ni potego- vala, ker so tudi nevarne, pač je pa dosegla obljubo, da bodo ob nevar- nih progah ob megii tia takih križiš- čih posebni čuvaji opozarjali na vla- ke. Izšel je že poseben letak, ki opo- zarja prebival.stvo na nevarnost, ven- dar pa banska uprava še vedno vz- traja pri zahtevi po modemejših sig- nalnih napravah. Zahteva celjske ob- čine po pavšaliranju trošarine na av- tobusni promet je upravičena, ker celjsko obCinsko avtobusno podjetje deluje v splošno korist, zlasti pa za tujski promet. PavSaliranje naj se ravna po aktivnosti in pasivnosti po- sameznih prog in naj velja /a obcin- ska avtobusna podjetja. Samaritansko delo v celjskem okrožju CEL.TE, 1(1 februarja. Sinoči so jo vršil v sejni dvorani na mestnem magistratu redni letni občni zbor sreskoga odbora Rdečega križa v Celju. Predsednik g. dr. Juro Hrašovec je ob otvoritvi občnega zbo- ra poročal, da je bilo delo Rdečega križa V Celju lani zlasti ob katastvo- falni septembrski poplavi zelo živah- no, ter se zahvalil članicam in čla- nom odbora, ki so požrtvovalno na- birali in delili darove za poplavljen- ce. Dentist g. Hoppe je ob svoji 60- 'letnici poklonil Rdečemu križu in krajevni protituborkulozni ligi v Ce- lju po 50 Din. Predsednik je nato pro- čital poslanico Rdečega, križa. Iz poročila tajnico šol. upr. gddč I. Zupančičeve posnemamo: Ob Ian- ski poplavni katastrofi je druStvo takoj nakazalo celjski mestni in oko- liški občini po 2.000 Din za prvo po- moč poplavljcncern, 854- strankam s 1367 otroki pa je društvo razdelilo podpor, povcčini v živilih, v skupnem znesku 24.528.55 Din. Od oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani je projel celjski odbor 20.000 Din in 4 zaboje razncga blaga za poplavljencp. od podmladkarjev Rdečega križa v Dolnji Lendavi, Slovenski Bistrici,, Ptuju, Murski Soboti, Mariboru, na Gomilskcm, v St. Jerneju j)ri LoCah, Sevnici ter Dobrovniku in Žižkovi v Prokmurju pa veliko količino živil. Pöleg živil in obleke je odbor delil tudi promog, ki ga je nabavil iz Liboj za 5.552.05 Din. Na kraljev rojstni dan 17. decembra je rlruštvo razdeii'- lo 203 poplavljnucem moko v koliCi- nah po 5 do 20 kg. Dne 21. decembra je priredilo božičnico za otroke po- plavljencev ter obdarilo 128 otrok s töplo obleko, čcvlji in perilorn. Za prirediteV božičnice je poslal ljub- Ijanski oblastni odbor 7.000 Din, me- stna in okoliška občina pa po 1.000 Din. Celjski odbor Rdečega križa je nakionil kiajcvni zaščiti dece in mla- dine v Celju 1.500 Din za prireditev bo2iCnice, kuhinji podmladka Rde- cega križa na dekliSki meščanski so- li V Celju, dnevnemu zavetišču v ZdraVstvÖriem domu in potimladku HK na deški meščanski šoli po 500 nin, učencema okoliške deške narod- r)o solo Lojzetu Koro^cu in Rudolfu ("iregorCiču jiii po 150 Din, da sta si mogla v koloniji Kola jugosl. sester v Bakarcu utrditi zdravje. Pri po- družnici tvrdke Bat'a v Ljubljani je društvo kupilo za najrevnejše G4 pa- rov popravljenih, a Se močnih čev- ljev, galoš in snežk za 1.300 Dn. Do biček društvenoga cvetličncga dne lani 17. junija je znašal 1.252.25 Din, dobicek zbirke »števnega. novčiča« na dan Vsoh svetnikov pa 2.243.75 Din. Pod vodstvoni zdravnikov gg. dr. Fišerja in Podpečana je društvo lani spomladi priredilo dva uspela zaCetna samatritanska tečaja, sedaj pa pripravlja zopet začetni in nada- Ijcvalni tečaj. Ker jc društvo pri svo- jem važnem delu potrebno vsestran- ske podpore, jo naprosilo celjski ob- činski svet, naj v prihodnji občinski proračun vnese tudi priineren znc- sek za sreski odbor Rdečega križa v Celju. Društvo je imelo lani 116 čla- nov. Društveni blagajnik g. .1. Kramar je poročal, da so znašali lanski do- hociki društva 41.113.87 Din, izdatki 35.000 Din, prcbitek pa 6.113.87 Din. Društveno premoženje je znašalo v začctku tega leta 36.084.82 Din. Bla- gajnik je prečital tudi seznam dru- Stvenega inventarja ter poročal, da je društvo lani razdelilo v celjski oko.lici 3.625 kg in v mestu 488 kg kruSne moke, dalje v okolici 728 kg in v mestu 100 kg ajdove moke, v okolici 248 kg in v mestu 50 kg ko- ruzne moke, v okolici 170 kg in v mestu 40 kg- fižola, v okolici 3.000 kg in v mestu 700 kg krompirja ter v nkolici 11.000 kg in v mestu 2.000 kg premoga. Na predlog Clana nadzor- nega odbora g. ravn. Kralja jc bil blagajniku izreCen' absolutor'fj. Pri volitvi je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikorn g. dr. J. Hrašovcein. Pri slučajnostih je bilo soglasno sklenjeno, da bo društvo zaprosilo mestno obCino celjsko, da bi vsaj za člane ;podmladkoy RdeČega kftža zni- žala pristojbine za kopanjo v .öyöjih "kopaliSčih ob Savinj{ ter:v parnem in kadn'em kopališču. Aktivnost naše zunanje trgovine leta 1933 Naš celokupni izvoz za leto 1933. znaSa 3.377,844.68(5 Din napram 3.055,576.038 Din v 1. 1932. Uvoz v le- tu 1933. znaSa 2.882,516.081 Dan na- pram 2.859,669.220 Din v 1. 1932. Po teh podatkih je naša trgovina aktiv- na za 495,328.605 Din v letu 1933., na- pram 195,906.818 Din v 1. 1932. Pove- Canje aktivnosti je tern bolj razvese- ljivo, ker ni posledica umetnega za- viranja uvoza, ki se je še dvignil, ampak močnega porasta našcga izvo- za. Za presojo, kaj nam je omogoči- lo aktivnost, je poučen pregled glav- nih postavk našega uvoza in izvoza. V preteklom letu smo izvozili: päe- nice za 15.6 milijonov, ostalih žit 11.6, koruze 431.5, pšeniCne moke 4, otrob 12.6, fižola 13.3, svežoga sad ja 71.9, suhih .sliv 95.9, pekmeza 3.2, vina 5.8, zdravilnih ras-tlin 14.1, opi- ja 26.7, hmelja 83.9, tobaka 143.2, pre- diva 38.2, konjev 43.2, goveje živine 86.5, telet 4.7, svinj 214.2, drobnice 34.6, pei-utnine 86.7, svežega mesa 137.1, mesnih izdelkov 8.5, svinjske masti 11.1, svežih lib 11.8, masla 2.4, kaškavala (ovčji sir) 14.4, jajc 176.5. perja 15.3, kož 59.6, kož od divjačiuo 5.9, drv 27.5, stavbnega Jesa 567.1, premoga 16.4, oglja 16.4, železniških pragov 5.1, lesnih izdelkov 34.9, les- nih ekstraktov 23.9, kemičnih izdel- kov 75.1, cementa 59.5, svinca 14.4, sirovega bakra 292.9, rud 100.6, želee- no posode 4.1. Istočasno smo uvo/.ili: bombaža za 153.5 milijonov, bombažnega prcdi- va 337.6, bombažnih tkanin in izdel- kov 195.7, ostale robe iz rastlinskih vlaken 15.7, sirovega železa 29.2, plo- čevine 58.9, žic in cevi 21.2, tračnic in železniškega materijala 41.4, phi- gov 1.1, vijakov in zakovic 8.3, raz- nih železnih predmetov 117.9, ovčje volne 46.5, volnenega prediva 80.7, volnenih tkanin in robe 135.8, svile- nega prediva 66.1, svilenih tkanin in svilene robe 44.9, petroleja 9.1, ben- cina 6.6, olja za maze 11.9, sirove nafte 44.5, parafina 9.7, kož 51.1, us- nja 14.9, usnjenih obuval 435.441, ste- kla 3.8, steklenih izdelkov 8.4, olup- Ijenega riža 26.1, neolupljenega riža 24.5, limon in oranž 20.4, ostalega južnega sadja 21.9, sirove kavo 76.1, sirovega kakaoa 4, Caja 4.7, soli, ka- mene in morske 13.1, premoga 87.3, rastlinskega olja 9.4, oljnatih plodov in semen 56.5, strojev 106.7, elektro- tehničnih predmetov 80.5, prevoznih sredstev 26.1, zdravil 19.4, organskih barv 47.5, porcelana 18.5, papirja za tisk 32.2, sirovega loja 20.7, obuval iz gume 6.8. To jc v obrisih pregled na- še zunanje trgovine. Izvoz, razdeljon po glavnih skupi- nah, kaže sledečo sliko: Poljski pri- delki,"predvsem žito 475.3 milijonov, sadje 171, živinoreja z mesnimi iz- delki 906.6, od tega samo perutninar- stvo z jajci skupaj 288.5, les z lesno industrijo 674.9, kemična industrija z rudniki 546.6. Prvo mesto pri uvo- zu in izvozu zavzema Avstrija, diii- go ltalija. Aktivni smo v trgovini z Avstrijo, Italijo, Neinčijo, Češkoslo- vaško, Grčijo, Madžarsko, Belgijo, Španijo, pasivni pa smo z Anglijo, Severno Ameriko, Francijo, AngleS- ko Indijo, Rumunijo, Brazilijo, Polj- sko, Holandijo in Argentino. Glavne spremembe opazimo v položaju Av- strije, ki je s tretjega mesta v našem uvozu in drugega mesta v na&ern iz- vozu prišla na prvo, potem Italije, ki je s četrtega mesta pri uvozu prišla na drugo, Nemčija pa jo s prvega me- I sta v našeni uvozu padla na ti'etje in Češkoslovaška z diiigega na četrto. S tem sta Nemčija in Ceakoslovaška po neprestani aktivni trgovinski bi- lanci napram nam postali lani pa- sivni. Prošnja naši javnosti! CELJE, 16. februarja. Izredne socialne razmere današ- njih dni ogrožajo moralo one šolo- obvezne mladine, ki tava po mestu in okolici kakor ptički brez gnezda. Iz dneva v dan in ob vsakem, tudi v noCnem času jo vidimo beračiti in postopati. Potepuštvo, beračenje in že organizirane tatvine so njeni po- dvigi. V šoli pa je oviran napredek in otožkočeno vzgojno delo. Kljub vzornemu in požrtvovalnemu delu raznih dobrodelnih društev in korpoi-acij. ki blažijo z izdatnimi podporaini bedno stanje takih dru- žin, govori ulica o čimdalje večjem ätevilu šolobveznih beračkov in po- stopačev. Posamezni se celo izogib- ljejo »Dnevnega zavetišča«, kar gre nemalo na rovaš staišev, ki uavaja- jo svojo deeo k beračetiju iz sobifnili namenov. Apeliramo na javnost, da odkJoni take beračko vselej in ppvsod. Oblastini smo predložili posebno spomenico s točnim opisom dejstev in poedincev. Da obva.rujemo mlndino zla ulict* in da jo bo mogoče občestvu vzgo- jiti v pozitivne člane, prosimo, da podpirate naše vzgojne težnje z razumevanjom u\ blagohotno naklo- njenostjo Učiteljski zbor okoliške deške narcdne Sole v Celju. DOMAČE VESTI d Senat je v {>onedeljek odobril za- kon o izpremstmbah zakona o nepo- srednih davkih, v torek pa ostale fi- nančne zakone ter zakon o izplačilu vojne odškodnine in o izpremembah zakona o odškodnini za begluško zemljo, računski zaključek o izred- nih kreditih in zakon o pobijanju apolnih bolezni. Prihodnja seja se- nata bo sklicana pismeno. d Banovinski svet v Ljubljani je V četrtek 16. t. rn. končal svoje pro- računsko zasedanje. Odobril je bano- vinski proračun za 1. 1934/35, s kate- i'iin se m. dr. uvaja banovinska tro- šarina na vino in vinski most v.znos- ku 1 Din od litra in 5 Din od hekto- litrske stopnje žganja. Banovinski «vet je tudi odobril uredbo za obcin- ske UKlužbence. ' d Poučna razstava o reklami in propagandi bo v okviru letošnjega pomladanskega velesejma od 30. ma- ja do 10. junija v Ljubljani. Ta raz- stava bo prikazala nacin moderne propagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razstavi bo pa prikljuCena we speci- jalna razstava jugoslovcnskih plaka- tov. Uprava Ljubljanskega velesej^ ma vabi vsa podjetja, da ji čimprej pošljojo Mvoje plakstte in reklamni materijal sploli. Plakati, vsaj po dva izvoda od vsakc vrste, naj bodo ka- girani na kartomi, ostali reklamni materijal pa po možnosti že priprav- Ijcn v razstavni namen. Sodelovanje tvrdk na obeh r-a/,stavah je brezplaC- no. d Iz železniške slnžbe. Pri ravna- tcljstvu (Iržavnih železnic v Ljublja- ni je upokojen poverjenik 6. skupine g. Rudolf .lakhol, bivši postajenačel- ntk v Celju. Stran 2. »Nova Doba« 16. II. 1934. Stev. VS. (1 Pripravljalni odbor društva za zaščito imetnikov Blairovcga posoji- la v Zagrebu, kateremu načeluje uni- verzitetni prosesor Srečko Zuglia, poziva vse imetnike Blairovcga poso- jila na sestanek, ki bo v nedeljo 18. februarja ob 11. dopoldne v sejni (ivorani Trgovske, obrtne in indu- strijske zbornice v Ljubljani. Ome- njeni pripravljalni odbor inia pred vsem nalog, da zbere vse interesente in da stori potrebne korake pri mi- nistrstvu financ v njihovo zaščito. Zato je v interesu posameznikov, ka- kor tucli raznih zavodov in ustanov, da se tega sestanka udeleže. d »Ljudska samopomoč« v Mari- boru, Grajski trg 7/1, reg. pomožna blagajna, opozarja cenj. čitatelje na danaönji oglas. d Dunajska vremenska napoved za soboto 17. februarja: Scverne Al- pe: Povečini oblačno, temperatura malo nad ničlo, živahni, severoza- padni vetrovi. Južne Alpe: Pojemanje oblačnosti, sicer le malo izprememb. Celje in okolica (- Občni zbori organizacij JNS v Petrovčah, na Teharju in v Veliki Pirešici. Občinska organizacija JNS za Petrovde bo imela redni letni obč- ni zbor v soboto 17. t. m. ob 19.30 v kolodvorski restavraciji v Petrovčah. Občinska organizacija JNS za Te- harje bo imela redni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 9. dopoldne v na- rodni soli na Teharju, občinska or- ganizacija JNS za Veliko Pirešico pa isti dan ob 15. v narodni šoli v Veliki Pirešici. Na vseh treh zborih bosta poročala gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek in predsednik sreske organizacij e JNS dr. Ernest Ka- lan. Somišljeniki, udeležite se teh ', obfnih zborov v čim večjem številu! \ Na občnem zboru v Veliki Pirešici ! bo predaval o gospodarskih vpraša njih tudi Clan sreskega odbora JNS sreski veterinar g. Maksim šribar iz Celja. OGLEDALA BRUŠENA STEKLA c Novi proračun sreskega cestnega odbora v Celju. Proračun sreskega cestnega odbora v Celju za leto 1934/35, ki bo od 19.Jt. m. do 3. marca v pisarni sreskega cestnega odbora v prvem nadstropju sreskega načel- stva javno razgrnjen na vpogled, iz- kazujo 3,(577.456 Din potrebščin in 2,819.900 Din dohodkov. Primanjkljaj v znesku 857.000 Din se bo kril z do- nosom sreske cestne doklade na ne- posredne državne davke. Potrebščine obstoje iz naslednjih glavnili po- stavk: upravni in pisarniški stroški 35.000 Din, izdatki za pomožno osob- je 295.440 Din, matcrijalni izdatki za vzdrževanje banovinskih cest 1 mi- lijon 800.400 Din, upravni in mate- rijalni izdatki za vzdrževanje dovoz- nih cest k železniškim postajam 11.950 Din, prcureditcv in obnovitev banovinskih cest 150.000 Din, nove gradbe in preložitve banovinskih cest 220.000 Din, odkup zemljišC 30.000 Din, primanjkljaj iz 1. 1933/34 78.500 Din, sreska cestna uprava 28.26G Din, prispevki občinam za vz- drževanje občinskih in subvencijo- niranih cest, regulacija Savinje, pre- ložitev ceste pri Mariji Reki in dru- go 1,011.800 Din (od tega 300.000 Din za regulacijo Savinje), amortizacija in stroški posojil 10.000 Din. Dohod- ke tvorijo naslcdnje postavke: do- hodki od banovinskih cest 50.000 Din, prispevki banovine za vzdrževanje banovinskih cost 2,080.940 Din in za vzdrževanje dovoznih cest 3.983 Din, prispevek železniške uprave za vzdr- ževanje dovoznih cest 3.983 Din, pri- spevek banovine za nove gradbe in preureditvc 200.000 Din, gradbeni skladi 200.000 Din, zaostali prispev- ki banovine iz prejšnjih let 275.000 Din. c Celjski občinski svet bo imel prihodnjo redno sejo v petek 23. t. m. ob 18. Na dnevnem redu bodo poročila odsekov. c Zanimivo skioptično predavanje. Na Ljudskem vseučilišču bo preda- val v sredo 21. t. m. ob 20. univ. prof. g. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o »Iz- biri zakonskega drug a s stališča ev- genike«. Predavanje bo s skioptični- mi slikami. c Ljudsko vseučilišče. V ponede- ljek 12. t. m. je predaval gosp. prof. Branko Rudolf o razvojni teoriji. Pre- davatelj je podal na kratko osnoye razvojne teorije, ali pravilneje nauka o razvoju. Zasluga Lamarcka in Dar- wina ni v tern, da bi bila prva izpre- govorila o razvoju vrst, pač pa sta nauk o razvoju prva spravila v si- stem in ga končnoveljavno uvedla v znanost. Da so se organske vrste raz- vijalc, nam priča nauk o izumrlih j živalih (paleontologija), nauk o raz- voju poedinih organizmov (embrio- logija), primerjalne oblike, organi zajedalcev (parasitov) in okrneli or- gani, ki kažejo, da so predniki da- našnjih organizmov bili drugačni kakor njihovi potomci. Končno se geograsska razpostranjenost vrst ne da drugačo razlagati, kakor po nauku o razvoju. Najtehtnejšega vseli dokazov pa daje nauk o naših teles- nih sokovih (serologija). Dokazati se da, da so blizu stoječe vrste tudi res po krvi sorodne. Nauk o razvoju je prešel v vse naše mišljenje. Človeku kaže njegov lastni pretekli in do neke meje tudi bodoči razvoj. — Gosp. pre- davatelj je pojasnjeval svoja zolo za- nimiva izvajanja s skioptičnimi sli- kami. Žal predavanje ni bilo tako dobro obiskano, kakor bi bilo po tehtnosti snovi pričakovati. Krivda bo pač v neugodnem datnirm tik pred pustom. c Meddmštveni odbor karifativnih društev za Celje in okolico. Dobro- delna društva v Celju in *okolici so že dolgo čutila potrebo točne eviden- ce vseh podpirancev, da se prepreči, da bi razni iznajdljivi prosilci dobi- ; vali podpore pri vseh društvih, do- j Cim drugi sploh ne pridejo do pod- AVTO ŠIPE pore. Zaradi tega so vsa karitativna društva ustanovila »Meddruštveni odbor karitativnih društev za Celje in okolico«. Ta odbor je imel v četr- tek 15. t. m. svoj prvi sestanek na mestnem magistratu. Za predsednika odbora je bil izvoljen delegat krajev- nega odbora Udruženja vojnih inva- lidov kapetan I. kl. v p. g. Makso Ko- vač. Meddruštveni odbor si je na pr- vem sestanku nadel dvo glavni na- logi: 1. ustanovitev kartoteke, ki bo vsebovala vse podpisance vseh pod- pornih društev in tako pregledno omogoCila sorazmerno razdelitev pod- por prosilcem; 2. ugotovitev nezdra- vih stanovanj in potrebno iniciativo za njih ukinitev. Potrebno je, da vsak Clan, ki mu je o tern kaj znano, opo-. zori svoje društvo na nezdrava sta- novanj a. c Skioptično predavanje bo priro dila Savinjska podružnica SPD v če- trtek 1- marca zvečer v meščanski šoli v predavalnici ljudskega vseuči- lišča. Predaval bo znani planinec g. Lev Pip an o Durmitorju. c Predavanje o denarstvu in kre- ditu. V eetrtek 15. t. m. zvečer je prc- daval v drž. trgovski soli g. dr. J. Mihelak iz Ljubljano o denarstvu in kreditu. Predavatelj je obrazložil zbranim poslušalcem postanek de- narja, njega vrste in vrednost ter sploh vse, kar bi moral vedeti vsak o denarju kot plačilnem sredstvu. Navajal je primere, ki vplivajo na izpremembo valute, ter koristne in škodljive vplive inflacije oziroma de- flacije na narodno gospodarstvo. Nje- govo obširno in jasno podano preda- vanjo je bilo razumljivo za vsakogar, dasi je pojm denarstva zelo kornpli- ciran. Predavanje je priredil celjski pododbor društva absolventov drž. trgovskih Sol za dravsko banovino. c 70-letnico je obhajal v sredo zna- ni narodnjak g. Alojzij Luznik v Ce- lju. Jubilant se je rodil v Dornbergu pri Gorici, kjer je bil njogov oCe An- drej oskrbnik posestva grofa Coro- ninija. Po dovršeni ljudski šoli je ob- iskoval goriško gimnazijo, potem pa jc dovršil učiteljišče v Kopru, kjer je bil učencc pokojnega velikega na- rodnega borca prof. Spinčiča. Kot Beli zobje zdrava sapa Ehlorodont učitelj je služboval najprej pri Sv Križu na Ipavskem, kjer se je zelo marljivo udejstvoval v Citalnici, nato pa v Komnu na Krasu, kjer mu je pokojni skof dr. Sedej izrekel svoje priznanje zaradi izvrstnega vodstva pevskega zbora. V Škrlini, kjer je bil požrtvova.len Clan Citalnice in dober svetovalec občanov, si jo zbral zgled- no družico iz znane Pipanove rodbi- ne. V dobi svojega bivanja na Kra- su se je pogiobil tudi v glasbo. Tarn mu je uspelo preurediti harmonij na popolnoma novi tehnični podlagi. Spoznal se je z industrijeem Lenavči- čem z Vrhnike in postal njegov so- trudnik pri ustanovitvi tvornice za izdelovanje harmonijev. Deset let je bil tehnični vodja tega podjetja, po- tem pa se je vrnil v Dornberg, si ku- pil tarn posestvo in prevzel vodstvo kulturnega dela v tamkajšnjem oko- lišu. Z Bavčarjem je ustanovil tudi izvozno podjetje za pohištvo in nato na službeinh potovanjih spoznal sko- ro ves južnoslovanski jug. Po pre- vratu se je z rodbino preselil v Celje. S svojo pokojno soprogo je vzgojil dva sinova in dve hčerki v strogo nacionalnem in sokolskem duhu. Znacajnemu in so vedno mladenisko NAJCENEJŠE IZ LASTNE 1ZDELOVALNICE OGLEDAL IN BRUSILNICE STEKLA delavnemu jubilantu iskreno čestita- mo k 70-letnici in mu želimo Se mno- go Jet zdravja in zadovoljstva! c 60-letnico je praznoval v torek dentistj in lastnik zobnega ateljeja g. Emanuel G. Hoppe v Celju. Jubi- lant se je rodil v NeinSki Sleziji in dovržil strokovno prakso z izpiti v Vratislavi in Berlinu. Služboval je nato v Nemčiji, na Dunaju, na Mad- žarskem in drugod ter s študijem in potovanji pogiobil svoje znanje. Le- ta 1900. se je naselil v Celju in služ- boval 14 let v Narodnem domu pri zdravniku dr. Šukljetu, po smrti dr. • Šukljeta pa pri zdravniku gosp. dr. Janku Sernecu in je bil že pred voj- no pri Slovencih priljubljen zaradi svoje lojalnosti. Pred 20 leti se je osamosvoji! in otvoril lastni zobni atelje. Mnogo se je udejstvoval v društvih in strokovnih organizaci- jah. Izpod njegovega peresa je izšlo mnogo strokovnih razprav in bele- trističnih prispevkov. Za svoje stro- kovno delo v zobotehniki je bil po- novno odlikovan. Gosp. Hoppeju če- stitamo k GO-letnici z željo; da bi mu usoda naklonila še dolgo, srečno živ- Ijenjsko dobo! c Strelska družina v Celju bo ime- la letni glavni zbor drevi ob osmih V hotelu »Hubertusu«. Vsi člani se pozivajo k toCni udeležbi. c Družabni večer CPD bo v soboto 17. t. m. zvečer v mali dvorani in stranskih prostorih Celjskega doma, Na sporedu je petje, šaljivi nastopi in si. Bogat bufet! Dobra kapljica! Nizko cene! Vstop prost. Vabljeni! c članstvu CPD. Jutri vsi na dru- žabni veCer v Celjski dom! Prihodnji teden bodo vaje: v ponedeljek za moški, v sredo za žcnski, v petek za mešani zbor. Pevke in pevci, zave- dajte se svojih dolžnosti in bodite točni pri vajah! c Opozarjamo na gasilski pies, ki ga bo pod geslom »Valček ima pred- nost« priredila Prostovoljna gasilska in reševalna četa v Celju v soboto 17. t. m. ob 20. v vseh prostorih Na- rodnega doma. c Upravni odbor krajevne protitu- berkulozne lige v Celju, ki je bil iz- voljen na zadnjem rednem letnem občnem zboru, se je na prvi seji kon- stituiral takole: predsednik šol. upr. g. Bogomir Zdolšek, I. podpredsednik mestni župan g. dr. Alojzij Goričan, II. podpredsednica ga. Ela Kalano- va, III. podpredsednica ga. Draga Logarjeva, tajnik, upravitelj ekspo- ziture OUZD g. Viktor Šmigovc, bla- gajnik g. prof. Anton Gorup. c Iz celjske »Soče«. Mladinski od- sek »Soče« sporoča: Na novo službe- no mesto odhaja te dni iz Celja eden najagilnejših »Sočanov« tov. F. Ber- gine. Z njim izgubimo dobrega tova- riša in sodelavca. Pridobil si je mno- go simpatij, zlasti pri mladini »So- če«. Bil je načelnik mladinskega od- seka. Udejstvoval se je tudi v dram- skem in pevskcm odseku. Na novem mestu mu želimo mnogo uspehov! — MOS. c Celjski edsek Zveze Maistrovih borcev se namerava ustanoviti. V ta namen jo sklican informativni sesta- nek za prihodnjo nedeljo 18. t. m. ob 10. dopoldne v rdečo sobo Narodne- ga doma V Celju. K udeležbi so vab- ljeni iz Celja in okolice vsi, ki so v prvih mesecih našega narodnega osvobojenja na bivšem Štajerskem ali Koroškem kot vojaki ali tudi si- cer bili pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra. Na tern sestanku se bodo sprejemale tudi nove prija- ve k vstopu v ZMB. W „KRISTALIJI" CELJE, ZA KRESIJO 14 c župni sokolski zlet v Celju. Ka- kor smo že svoječasno porocali, bo letos 10. junija v Celju zlet celjske sokolske župe. Župni zlet bo brez dvoma najvočja prireditev tega leta v Celju. Župa bo ob tej priliki tudi razvila župni prapor. Spored in dru- ge podrobnosli homo objavili poz- neje. c Iz scdniKKe üit^i'oe. Sreski sodnik g. Zdenko Verstovšek je preineščen iz Šostanja v Celje. c Igraiska Sola v Mestnem gleda- lišču bo imela vajo v nedeljo 18. t. m. ob pol 11. dopoldne. c Maškerada Olepševalnego, in tuj- skoprometnega društva v Celju je na pustni torek dostojno zaključila le- tošnje predpustno prireditve. Obe dvorani in stranske prostore v Celj- skem domu je napolnilo zelo mnogo občinstva. Prireditve se je udeležilo lepo število posrečenih mask. V okus- no okraSenih prostorih se je razvila prisrčna zabava, ki je trajala vse do jutranjih ur. Pri konkurenci mask je bila proglašena za najlepšo masko gdč. Herta Mlakarjeva, ki je prejela kot darilo zlato ovratnico, za najce- neje in obenem najuCinkovitejSe oblečeno masko pa gdč. Marica Ju- gova, ki je prejela blago za komplet- no svileno obleko. Razen tega je bilo razdeljenih še šest lepih daril. c Občni zbor Učiteljske gospodar- ske in kreditne zadruge, r. z. z o. z. v Celju bo v soboto 24. t. m. ob 14.30 v okoliški deški narodni šoli v Celju, Komenskcga ulica 7, po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Poročilo naCelstva o poslovanju zadruge za leto 1933. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Odobrenje letnega računa za 1. 1933. 5. Volitev flanov. 6, Volitev Clanov načelstva. 7. Slučajnosti. — NaCel- stvo. c Združenje tesarskih in siuden- čarskih mojstrov v Ljutomeru bo imelo redni letni občni zbor v nede- ljo 4. marca ob pol 11. dopoldne v klubovi sobi v Celjskem domu. Stev. 13. »Nova Doba« 16. II. J9.V*. Stran 3. ( Iz preiskovalnega zapora je bil izpuščen v četrtek 15. t. m. delavec Ludvik Jošt, ki je bil pred tedni are- tiran v zvezi z roparskim napadom na Lopati pri Celju. Postopanje proti Ludviku Joštu je ustavljeno zaradi pomanjkanja dokazov. c žetev smrti. V sredo 14. t. m. jo uinrla v Gaberju (Lastni dom 2) v starosti 30 let zasebnica gdč. Frari- čiška Pajkova. V cetrtek 15. t. m. jo umrla v celjski bolnišnici 30-letna rudarjeva žena Marija Knapičeva iz Liboj. N. p. v m.! c Pri sankanju na hribu sv. Jože- la je padla v sredo 13-1 etna delavče- va hčerka Roza Ramšakova tako ne- -irečno, da si je zlomila desno roko. Deklico so prepeljali v celjsko bol- dšnico. c Združenje krojačev in krojačic v Celju bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 4. marca ob 8. zjutraj v ho- telu »Pošti«. c Davčne eksekucije. Davčna upra- va v Celju razglaša: Dne 15. februar- ja 1934. je potekel skrajni rok za vplačilo davkov in doklad za 1. če- i.rtletje 1934., ocl 16. februarja pa teče S-dnevni opominski rok za la vplači- la. Od 16. t m. naprej se računajo glede neplačanih zaostankov iz 1. četrtletja 1934 6% zamudnc obresti, po 23. februarju pa se predpišejo gle- de teh zaostankov tudi 1 %' opominski stroški (najmanj po 10 Djn za vsak primer). Ko poteče tudi osemdnevni opominski rok, t. j. 23. sebruarja, so izvrše glede mišljenih zaostankov ru~ beži, vezane z 2% rubežnimi stroški (najmanj 15 Dni za vsak primer) Davčni zavezanci se pozivajo, da po- : ravnajo svoje še obstojeee davčne za- ostanke v izogib stroškom in nepri- ; likam vsaj do 23. t. m., ko poteče tu- di opominski rok. ( Plačilo takse na k©lesa in fija- karske vozove. Mestno načelstvo v Colju razglaša: Zaradi velikega na- vala strank zadnje dni meseca janu- arja ni mogla davčna upsava odpra- viti do postavno določenega termi- iia vseh strank, ki so hotele plačati takso po tar. post. 100 t. z. za kolesa in fijakarsko vozove za leto 1934 Ob- <;instvo se opozarja, da bo vsak last- nik kolesa ali fijakarskega voza, ki bi takse od svojega vozila za leto 934. ne plačal najkasneje do 28. fe- I) i'liar j a t. )., kaznovan, kakor to pred- vidcva tar. post. 100. taksnega zako- na> Ta termin ne bo veC podaljšan. V inicresu vsakcga lastnika navede- nib vozil je, da ne odlaša s plaei- lom takse do zadnjega termina. c Koledarje, rednike, brzoveze, tr- govske in prepisne knjige v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča Karl Goričar vdv., Celje, knjigarTia in veletrgovina s papirjem. c Xzguba in najdba. Dne 11. t. rn. ob 17.30 je bila v Zavodni najdena erna usnjata denarnica, dne 10: t. m. pa je bil v Prešernovi ulici najden otroški jopič. c Japonski dumping v Celju. Tvrd- ka Pšeničnik, Kralja Petra cesta 5, prodaja od dne 15. do 28. t. m. globoko izpod dnevne cene moderno, trpež- no, čisto volneno blago za damske obi eke, meter po Din 29.— Priporoč- Ijivo je, da nikdo pri tern ugodnem nakupu ne izostane! c Restavracija Narodni dom. V ne- deljo popoldne ob 5. koncert. Mari- ja Lapornik, gostilniearka. c Ncčno lekarniško službo ima od sobote 17. t. m. do vštetega petka 23. 1. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na. Glavnem trgu. c Gasilska in reševalna četa v Ce- lju. Gasilno službo ima od nedelje 17. t. m. do vštete sobote 24. t. m. IV vod pod poveljstvorn g. A. Koschier- ja, reševalno II. skupina, insepkcij- sko pa v februarju poveljnik g. F. Koschier. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Torek 20. sebruarja ob 20.: »Praznik cvetočih češenj«. Gostovanje ljub- i ljanske drame. Abonma. j v ptujskem srezu. * Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 20. t m. ob 20. v Mestnem gle- dališču znano Klabundovo japonsko igro v 5 slikab »Praznik cvetocih fie- sen]« v režiji g. C. Debevca. V posa- meznih ulogah bodo nastopili ge. Sa- ričeva in Marija Vera, gdč. Vida Ju- vanova, Kukčeva in Slavčeva ter gg. Gregorin, Debevec. Skrbinšek, Jan, Potokar, Plut in Sancin. Inscenator je g. V. Uljaniščev. Prodstava je za abonma. Neabonenti dobe vstopnice v predprodaji vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v Mestnem gledališču. * Gledališki abonenti se prosijo, da takoj poravnajo zapadle obroke pri blagajni v Mestnem gledališču, ki je odprta vsak dolavnik ocl 10. do 12. in od 15. do 17. Sport Moška in damska slalom tekma pri Celjski koči V nedeljo 18. t. m. bo pri Celjski koči podsavezna slalom tekma, pol eg skakalne tekme najzanimivejša smučarska prireditev celjske zimsko- sportne sezone. Za prvenstvo v sla- lomu se bo borilo več odličnih smu- čarjev. Poleg domaeih se je javilo k udeležbi največ Mariborčanov, zasto- pani pa bodo tudi vsi drugi večji kraji iz področja Mariborskega zim- sko-sportnega podsaveza. Celo Zagreb pošljo nekaj tekmovalcev, med njimi svojega prvaka Žingerlina. Start bo tik Celjske koče točno ob 10.30. Tekmovalci bodo prekrmarili z zastavicami določeno progo dva- krat, vendar pa bodo izpadli iz na- daljne konkurence že po prvem te- ku oni, ki ne bodo dosegli zadostne hitrosti. Po zaključku tekme za moške tek- movalce, ki jo izvede SPD Celje, se prične slalom tekma za dame, ki jo priredi Smučarski klub v Celju. Za gledalcc bo nudila tekma mno- go zanimivosti. Pot k Celjski koči je suba, ponekod brez snega. Na poboč- ju, kjer bo tekma, je sneg utrjen, da pešca popolnoma drži. Zato bo omo- gočeno opazovanje razvoja tekme s poljubne točke. Za lačne in žejne gledalce in tek- movalce bo skrbela Celjska koßa s svojo znano dobro postrežbo. Smučarski klub Celje bo priredil v nedeljo 18. t. m.. medklubsko sla- lom tekmo za dame pri Celjski koči. Pravico starta imajo dame, ki so do- polnile 18. leto in so včlanjene v ka- kem klubu. Tekmuje se po pravilni- ku JZSS. Prijavnina 10 Din za tek- movalko. Prijaviti se je treba do 17. t. m. pri Smučarskem klubu v Celju (g. Edo Paidasch) ali pa v Celjski koči do 11. dopoldne na dan tekme. Žrebanje bo ob 11.30 v Coljski koči. Start po slalom tekmi za prvenstvo MZSP približno ob 13. Zmagovalka prejme srebrno plaketo in častno di- plonio, druga najboljša tekmovalka srebrn klubski znak, tretja pa diplo- mo in praktično darilo. Objava re- zultatov in razdelitev daril bo v ne- deljo ob 18. v dvorani pri »Zelenem travniku« v Celju. Progo prekrmari- jo tekmovalke dvakrat. Tekmovalka, ki pri prvem teku ne doseže doloCe- nega časa, izpade iz nadaljnega tek- mo van j a. t Table-tenis turnir v Celju. Table- lenis sekcija SK Jugoslavije v Celju razpisuje za nedeljo 11. marca turnir za, pokal v singlu gospodov in dovi- blu gospodov Tui-nir v singlu gospo- dov za prehodni pokal SK Jugosla- vije v Celju se bo pričel 11. marca ob 9. dopoldne v Domu v Samostan- ski ulici. Pristop imajo vsi verifici- rani in neverificirani igralci, ßlani klubov, vClanjenih pri JTTS. Igra se po sistemu vsak z vsakim, ako se pri- javi 10 ali manj igralcev; ako se jib prijavi nad 10, se igra Best of five. Zadnji .štirje v finalu pa igrajo vsak z vsakim. Prvi trije dobe praktična daril a. Pi*vi dobi poleg tega še pre- hodni pokal, ki postane njegova traj- na last po treh zmagah zaporedoma KJERKOL1 BdD' POVSOD COKOLADO? SEVEDA ZOPET S A M O ali petih v presledkih. Naslov prva- ka brani sedaj Ludvik Nemec v Mur- ski Soboti. Takoj po tern turnirju bo turnii1 v doublu gospodov in sicer igra vsak par z vsakim. Prva dva para dobita praktična darila. Člani komiteja in vrhovni sodnik se izbe- rejo pred igranjem iz vrst članov SK Jugoslavije. Prijave se pošiljajo na naslov: Tine Kocmur, Celje, Vodni- kova ulica 2. Prijavnina 10 Din za vsako disciplino. Igra se z »Villa« žogicami. Klub pa si pridrži pravico izpremembe propozicij do žrebanja, ki bo v nedeljo 11. marca ob 8. zju- traj v klubovi sobi v Domu. Sokolstvo x Sokolske župne patruljne tekme v trojkah bodo v nedeljo 25. t. m. pri Celjski koči. Pri teh tekmah na- stopajo moštva skupno, morajo med tekmo držati GO m razdalje med pr- vim in zadnjim, razen na strminah, in morajo kot celota prikrmariti na cilj. Sploh si morajo inoštva ves čas tekme vzajemno pomagati, kar mo- rajo storiti tudi pri ostalih smučar- skih izletih. Za tekmo je doslej pri- javljenih 13 patrulj. Tekmovali bodo { tudi smučarji 39. pehotnega polka v Celju. Pričetek tekem bomo še ob- javili. Kino Kino Union Celje. Pctek 16. sebru- arja: »Erotikon«. Zvoeni velefilm. V glavnih ulogah Ljubljančanka Ita Rina, Charlota Suza in Mariborčan Olaf Fjord. Ta film je za mladino izpod 16 let prepovedan. Predigra: zvoCni tednik. — Sobota 17., nedelja 18. in ponedeljek 19. sebruarja: »Se- stra Angelika«. Izredno lep zvočni film. Ljubezen in trpljenje dekleta za samostanskimi zidovi. V glavnih ulogah Suzanne Marville, Jack My- long-Münz in Hugo Haas. Režija: Mak FriC. Glasba: Jara Bcneš. Pred- igra: zvočni tednik. MAURICE LEBLANC: 46 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. RlhteršiS Albufex je še malo počakal. Potem j)a je dejal: »ZaCnite!« Sebastiani je zrahljal jermen, ki ga je imel Dau- brecq privezanega okoli členkov na rokah. Potem je vtaknil vanj palico. »Ali naj zasučem, gospod markiz?« Spet molk. Markiz je Cakal. »Govori vendar! Kaj boš imel od tega, ,če te bomo mučili?« Nisi odgovora. »Zasukaj, Sebastiani!« Sobastiani je palico enkrat obrnil. Jermen se je napel. Daubrecq je zastokaL »Ali šo zmeraj nočeš? Saj vendar veš, da ne mo- rem odnehati — da te moram držati v pesteh in Ce bo treba tudi do smrti mučiti. Ali še zmeraj nočeš priti s pravo besedo na dan? Sebastiani, Še enkrat zasukaj!« Gonjač je ubogal. Daubrecq se je od bolečin ukrivil in zahropel. Potem je omahnil na posteljo. »Tepee!« je vzkliknil markiz, ki se je od besnosti že kar tresel. »Tak, govori vendar! Ali nisi že dovolj dobil za imenik? Tak, govori vendar! Kje je? Eno besedo, eno samo besedo povej, pa te izpustimo. Tak, hudiča, odpri usta! . . . O, ti norec! Sebastiani, ge enkrat zasukaj!« Sebastiani je z vso močjo zasukal. Kosti so za- pokale. »Pomoč! Pomoč!« je vpil Daubrecq s hripavim glasom in se zastonj poizkusil iztrgati. In docela tiho je zajecljal: »Milost . . . milost . . .« Stražen pogled! Obrazi treh sinov so se spačili. Tudi Lupina se je lotila groza; Cutil je, da take okrutnosti ne bi bil zmožen. In napeto je prisluško- val. Zdaj bo neznosna bolečina Daubrecquu iztisnila skrivnost. Že je premišljal, kako bo lahkohitreje sple- Y,a\ po vrvi navzdol, skočil v avto in oddrvel v Pariz »Povej že naposled,« je zamrmral Albufex, »da bo zadeva v kraju.« »Da . .. . da . . .« je momljal Daubrecq. »No? . . .« »Poznejo . . . jut.ri . . .« »Kaj? Ali si znorel? Jutri! Kaj ti ne pride na misel! Sebastiani, zasukaj še enkrat!« »Ne, ne,« je zatulil Daubrecq, »ne, ne, nehaj!« »Govori!« »Poslušaj me . . . Papir sem skril . . .« Toda bolečina je bila prehuda. Daubrecq je le z največjo težavo dvignil glavo in je razen nekaj ne- razumljivih, spačenih glasov izrekel samo besedo: »Mary . . . Mary . . .« Potem se je ves izmučen in brez moči zgrudil in sesedel. »Popusti!« je ukazal markiz Scbastianiju. »Hu- di5a! Ali je bila doza premočna?« Toda hiter pregled ga je prepričal, da je Dau- brecq samo nezavesten. Potem se jo sam zgrudil od napora k znožju postelje in si obrisal potne kapljice, ki so se mu bile nabrale na čelu. In Sepnil je sam pri sebi: »Prok Iota komedija!« »Morda bo za danes dovolj,« je menil gonjač in na surovem obrazu se mu je videlo, da se mu po- slanec smili . . . »Jutri ali pojutrišnjem lahko zač- nemo iznova . . .« Markiz je molčal. Eden izmed Sebastianijevib sinov mu je pomoliJ steklenico konjaka. Na dusele i je izpil pol kozarca. »Jutri?« je dejal. »Ne! Takoj! Še pol doze. Zdaj smo že tako daleč, na mu bomo kmalu izsilili pri- znanje.« Potegnil je gonjaCa k sebi in mu rekel: »Ali si slišal? Kaj je hotel rlči z besedo ,Mary'V ' Dvakrat jo je ponovil.« »Da, dvakrat,« je odvrnil gonjač. »Morda je iz ročil listino, ki jo od njega zahtevate, kakšni ženski, ki ji je tako ime?« »To pa že ne,« je dejal d1 Albufex. »Nikomur jo ne zaupa. To mora pomeniti nekaj drugega.« »Toda kaj, gospod markiz?« »Kaj? To bomo kmalu izvedeli « Tedaj je Daubrecq globoko zasopel in se na svo jem ležišču premaknil. Albufex, ki se mu je zdaj spet vrnila vsa hladno krvnost, ni več izpustil svojega nasprotnika iz of A Stopil je k njemu in mu rekel: »Ali še zdaj nisi uvidel, Daubrecq . . . da je blaz nost, če se boš še skušal upirati? . . . Če je Clovek premagan, mora paC pustiti, da pocenja z njim zmo- govalec, kar se mu Jjubi . . . Bodi pameten!« Obrnil se je k Sebastianiju in mu ukazal: »Napni §a malo jermen . . . da ga spet začuti To ga bo zdi-amilo . . . Samo del a se slabega . . .« Sebastiani je spet zgrabil palico in jo zavrtil, da je prišlo usnje spet v dotiko z zateklim mesom Daubrecq se je stresel. »Stoj, Sobastiani,« je ukazal markiz. »Zdi se mi, da se jo naš prijatelj že docela iztreznil in da uvidevn potrebo po spravi. Kaj ne, Daubrecq? Zelo lepo in pametno!« Stran 4. »Nova Doba« 16. II. 1934. ätev. U. V konkurzni zadevi zoper Jelow&ka Josipa, trgovca v Celju, se na predlog upravnika mase v soglasju z upniškim odborom dovoljuje prodaja v konkurzno ma so spadajočih terjatev v norninalnem iznosu 28.174 Din 64 p. Izklicna cena znaša 18.000 Din. Prodaja se določa na 8. III. 1934 ob 9. up! pri tern sodišču, soba št. 2. Natančnejše podatke je dobiti pri upravniku dr. Sernecu, odvetniku v Celju. S 10/32 Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju 110 odd. I. dne 8. februarja 1934 Destilirana voda kemično čista v vsaki množini pri Prvi celjski »KRISTALIJl« Celje Za kresijo 14 „DRAVA" gospodarska zavarovalnica v Mariboru ! zavaruje: za slučaj smrti in doživetja | do 80 let stare osebe, doto in sredstva za gospodarsko osamosvojitev in kolesa proti tatvini po najugodejših pogojih. Glavni zastopnik za Celje: Leskošek Alolz Celje, Razlagova 5/I. Motorno kolo s prikolico 750 cm3, znamke »Super Sport« v brezhibnem stanju se proda. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodno«. Nagrobni vend trakovi za vence s tiskom v vseh barvah, vse mrtvaSke potrebščine v veliki izbiri, ter krste v vseh velikostih v manufakturni in modni trgovini Fr. Harbeutz - Celje Kralja Petra cesta 3 Izbiro raznega pohi&tva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. BaumgaHner Nlarija - Celje Cesta na grad 47 (5 minut od kolodvora) Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami, z vrtom išče mirna stranka za takoj ali za 1. marec. Ponudbe pod »Vit« na upravo lista. Bukovo oglje vilano suho, vagonske in manjše mno- Zine prodam. Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Sav. dolini Odda se lolial ki je pripraven za točilnico, pisarno, skla- dišČe itd. VeC se poizve v AšUerČevi ul. 6 v Celju. Papir vsake vrste in pisamiške potrebSčine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc Leskovšek Glavnt trg 16 Orehi, mandlji, leSniki, diSave čokolsda, keksi, južno sadje maslo, marmelad2, pecilni prašek vsniljin sladkor, barve za jajca. N1Z.KE CENE1 P R 0 M E T trgovina z mešanirn blagom Celje» Goaposka ulica 26 Ali ste že poravnali O naročnino • VSE POJREBSČinE za vaš Sport dobite pri NRAMBR t MVL^7 CtUH Vabilo na 27. REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki ga bo imela Hranilnka in posojilnica r. z. z n. z. v Sv. Pavlu pri Preboldu due 25. februarja 1934. v zadružni pisarni občinske hiše ob 15. uri. BNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva o poslovanju posojilnice v 1. 1933. 2. PoroCilo nadzorstva. 3. Bilanca za 1. 1933. i. Volitve načelstva in nadzorstva, 5. Sklepanje o obrestni meri in urad- nih urah v 1. 1934. (I. Slučajnosti. Načelstvo. Polenovko s 1 a ml i 1* © s apd i n e, six» po prav nizkih cenah kupite pri tv. «J. Jagodič — Celje Glavni trg in Gubčeva ulica Proda se dobro ohranjen otroSkl VAnzfček in otroška postelja. Vpraša se: Celje, Kralja Pctra cesta 31-11 levo. Meblovana soba1 s posebnim vbodom, za 1 gospoda, se odda s 1. marcem. Celje, Vrvarska ul. 1, pritličje desno. Lepa opremljpna ali prazna soba s posebnim vhodnm se odda. Istotam se sprejme tudi več dam in gospodov na dobro domačo hrano. Naslov v upr. lista. Priporoča se specerijska in delikatesna trgovina Karol Loibner Celje Hralia Petra cesta 17 Prt ..Zvoncn" Solncno stanovanje 2 sobi s kuhinjo v novi hiši ter vrt se odda takoj ali pozncje v Novi vasi 51 pri Celju. Komfortno stanovanje s 4 sobami in kopalnico se odda s 1. majem. Celje, Oregorčičeva ul. 3. Enosobno stanovanje s kuhinjo in vserni pritiklinami v sredini mesta iščem za takoj. Naslov v upr. lista. LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, Grajskl trg 7/1 reg. pomožna blagajna, naznanja vsem svojimcenj.članom.kakorvsemu občinstvu dravske banovine, da je naš obstoj popolnotna zagotovljen po dosedanjem dotoku mesečnih prispevkov od 1. novembra 1933, torej od uveljavljenja novih pravil. Vse govorice o na§em zavodu, da bo prenehal ozir. likvidiral, so lažnive. Proti razSirjevalcem takih novlc bomo sodnijsko postopali. Blagajnifiko načelstvo Vintto RuhoBEC, obi, honcBs.niBstn! tesarslii mnjstBP na Lbui nisi r PI III izvršu)c vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |ll I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^:;:%uiur Radioamaterji! Ves radiomaterijal, deli, literatura, načrti, sheme za samogradnjo N-I__H | aparatov, najnovejši izumi za odstranjevanje motenj, za pojačanje O W O ¦ selektivnosti, elektro-dinamični zvočniki, induktorski sistemrv zadnje novosti itd. Zahtevajte naš najnovejši katalog za vso radiotehniko. Brezkonkurenčne cene, bogata izbira, preko 1.000 slik. Radio Ar>tos, Celje-Sp. Hudinja 90 Največ je specialno podjetje z radio- in elektromaterijalom Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodns naprave Prevzema vsa « igoraj navsdena stroke ipadajoia dala in popravila — Cent zmerne — PostreJba toina in solidü Celje Za kresllo Telefon 248 PUPiLARNO VAREN ZAVOD HRANILNKA DRAVSKE BANOVINE C E L J E • prej JužnoStajerska hranilnka Sprejema hranilne vlo- ge na knjjžice in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davöno moöjo Inserirajte v „NOVI DOBI" Uslanovliena lefa 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica v CELJU. KREKOV TRG C« lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo No vim hranilnim vlogam je takojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado lecxdk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno uakarno Milan Cstina. - Oba v Celju.