1 v^
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 3
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 4, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Poslanica predsednika Zed- držav ob zasedanju 76. kongresa
Roosevelt prosi zžTnarodno edinstvo. - Zed. države ne bodo šle v vojno. - Prosi samo za davke v obrambo dežele.
Washington, 3. jan. — y mo j. strsko sestavljenem govoru, ki so ga odobravali tako demokrati kot republikanci, je govoril danes predsednik Roosevelt kongresu
? t aI °b Priliki 76" sedanja. Poudarjal j,e predvsem narodno edinstvo in apeliral za dobro premišljeno pripravo, da se organizira mir na svetu, ki je danes trgan od vojne.
Predsednik je s poudarkom govoril, da Zed. države ne bodo šle v vojno, vendar mora pa vlada dobiti nove davke, da financira stroške dalekosežne narodne obrambe. Obljubil je pa istočasno, da se bodo drugi vladni izdatki znižali. Priznal je, da je zadeva brezposelnosti še vedno nerešena.
redsednikov govor se je razna-sal potom radia po vsem svetu.'
Galerija je bila natlačeno polna naroda. Mnogo diplomatov je bilo pa odsotnih, med njimi nemški in sovjetski poslanik. Opazilo se je pa finskega poslanika, an-1
.gleškega in francoskega.
Ko je stopil predsednik na go-Ivorniško tribuno, ga je kongresna zbornica kot galerija burno pozdravljala. Vse je bilo v prazničnem razpoloženju, predsednik je bil pa bolj resen kot drugikrat v dokaz, da so danes zelo resni časi.
Kar se tiče evropskega položaja je rekel predsednik: "Skoro pri vsakem narodu širom sveta prevladuje javno mnenje in zaupanje, da so Zed. države vedn0 bile in bodo aktiven faktor za dosego svetovnega miru. Zato upam, da bodo Amerikanci vsepovsod za to našli pota, ki leže pred civilizacijo, kar vključuje tudi naše lastne probleme.".
Kongresniki so se po Roosevel-tovem govoru splošno izrazili, da je bil to eden najboljših govorov, ki jih je še kdaj podal in da je prav v mojstrski potezi naslikal položaj, v katerem se dežela danes nahaja.
Poročevalci ne smejo na Tisoč čeških oficirjev so rusko fronto	aretirali
Moskva. — Sovjetska vlada ne dovoli tujezemskim časnikarskim poročevalcem, da bi šli na finsko fronto, da bi poročali svojim časopisom o vojni. Zato pa od tam ni drugih poročil kot kar jih poroča ruska vlada. Od začetka vojne so tujezem-ski časnikarski poročevalci v Moskvi jemali poročila iz ruskih časopisov, tega pa zdaj tudi ni več.
žalostna vest iz domovine
dobiUz StIv,Una izNewb"gaje
Lovrenc ? ™Je Vasi> fara št-LOV! ene ob Temenici žalostno
vest, da je 16. novembra f™ zaspala .njegova mati. Pokoj£ zapušča tukaj sina Josipa v do movim pa sina Alojzija,' hčeri Micko in Angelo; hčerka Rozali-ja je odšla pred materjo v večnost, sin .France pa počiva v ga-liški zemlji. Zapušča tudi pastorka Johna Fortuna v Maple Heights, ki mu je bila skrbeča mati, zlasti je ljubila njegove hčerke, katerih ena živi na E. 130th St. ,poročena. Krašovec ®kojna.je bila ena izmed mno-slovenskih mamic, ki je ime-biljU'oko odprto srce za vse, ki so da P,otrebi- Bog je dopustil,
Vsi ki kala starost 84 let-
co, naj J t°Znali blag° P0k0jni-
tvi. Maša ?a?TinjajC> V moli'
la v soboto 6 ^ OJno se bo bra-
sv. Lovrenca V NIlUau'ia V Cerkvi
mih.	Ne^burgu ob os-
Burton gostitelj
Župan H. Burton ^ J. Prihodnji torek v & ter vseh 33 mestnih odbornikov 111 Sedem članov njeg0Vega'° neta. Ne verjamemo, da bi ?' na jedilnem listu kaj takega kot so mesene klpbase in kislo zelje
Zopet šampijon
Joseph R. Poznik, naš slovenski rojak, je bil proglašen za leto 1939 kot prvak države Ohio v yzdigovanju teže. Prvenstvo je
"nel že v letu 1937, v letu 193g Pa ni tekmoval. Korenjaku J0 zetu čestitamo!
Praga. — Vlada je aretirala skoro en tisoč bivših čeških ar-madnih častnikov, dva časnikarja in več uradnikov v ško-dovi tovarni za municijo. Ai-e-tacije so se izvršile med 17. in 23. decembrom, toda je vlada vse dozdaj držala to v tajnosti. Prijeti so obdolženi, da so za časa nemške invazije na Poljsko dajali poljski vladi informacije o premikanju nemških čet, ter da so pomagali več odličnim Čehom uteči na Poljsko, Francijo in Anglijo.
Društvo št. 191 KSKJ
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ je izvolilo za leto 1940 sledeči odbor: Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Teodore Rossman, podpredsednik Frank Novoselc, tajnica Matilda Ropnet, 19601 Kil-deer Ave., blagajnik Leo Troha, zapisnikarica Mildred Skufca; nadzorni odbor: Frances Rupert, Frances Globokar in Anna Mes-tek; zastavonoša Stanley Der-ganc, zdravnika dr. A. Skur in dr. L. J. Perme. Seje vsako 2. snedo v mesecu v Društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer.
Gospodinjski klub v SDD
Gospodinjski klub Slovenske dvorane je izvolil za letos sledeči odbor: Predsednica Antonia Rolih, podpredsednica Jennie Bartel, tajnica Josephine Hočevar, 9914" Elizabeth Ave., blaga jničarka Mary Taučar ml. nadzornice: Mary Taučar st., Helen Mirtel, Emily Silbitzer; zastopnica Stella Roječ. Seja "čričkov"
V petek večer se vrši seja staršev mlad. zbora črički. Vsi star ši ste prošeni, da se udeležite pa tudi vsi prijatelji tega zbora pridite na sejo!
Zaroka
Mr. in Mrs.. John Centa, 13417 Kjuhlman Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Josephine Esther z Mr. Robert Liebner, 18125 Lake Shore Blvd.' čestitamo!
100 ladij potopljenih v enem samem mesecu
London. — S koncem decembra so minili štirje meseci evropske vojne in v zadnjih 30 dneh je morje zahtevalo 100 ladij z 322,179 tonaže ter 371 človeških žrtev. V štirih mesecih vojne je izgubilo življenje na morju 2,728 oseb. Od 3. septembra pa do 31. decembra je bilo potopljenih 284 ladij, s skupno tonažo 1,015,394. Ladje so potopile mine, podmornice in bojna letala.
Anglija trpi največ izgub na morju z 146 ladjami, Nemčija 30, Francija 15, nevtralne države 93, med temi največ Norveška z 24 ladjami. Druge nevtralne dežele so izgubile ladij: švedska 19, Grška 11, Nizozemska 8, Finska 6, Belgija 4, Litva 3, Italija 2, Romunska 1, Estonija 1, Japonska 1, Jugoslavija 1.
Molotov svari Anglijo
London, 3. jan. — Pred svojim odhodom iz Moskve, se je angleški poslanik Seeds uradno poslovil pri ruski vladi, pri pre-mierju Molotovu. Ob tej priliki mu je ruski komisar Molotov rekel, da mora Anglija prenehati s svojimi protisovjetski-mi aktivnostmi, sicer se bodo prijateljski odnošaji med obema državama razbili. Mnogi sodijo, da angleški poslanik ne bo več vrnil v Moskvo. Rusija največ dolži Anglijo, da podpihuje Fince in da je tudi Anglija povzročila, da je bila Rusija izločena iz Lige narodov.
Nenadna smrt
Včeraj popoldne so našli mrtvega John Pujzderja, star 33 let. Stanoval je pri svojem bratu Laddiu. John je bil rojen v Lsadville, Colorado. Več let je umsko bolehal in je šele pred kratkim prišel iz bolnišnice. Njegova mati je umrla decembra 1938. Truplo se nahaja v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, čas pogreba bo naznanjen pozneje. Včeraj opoldne je naprosil naš urednik councilmana Kova-čiča, naj bi skušal dobiti delo za Johna pri WPA. Mr. Kovačič je nameraval danes dopoldne storiti potrebne korake zanj. Toda John ne potrebuje zdaj več dela. Pred leti je bil pokojni John nekaj časa v službi v naši tiskrani. Delo je moral pustiti radi bolezni. Naj počiva v miru po pre-stanem trpljenju. Naše iskreno sožalje preostalim.
Zaroka
Miss Sylvia Branisel, hčerka Mr. in Mrs. Anton Branisel, 1234 E. 169th St. se je zaročila z Mr. Andrew Eljančičem, sinom Mr. in Mrs. John Eljančič, iz 169. ceste. Naše čestitke!
20 OSEB ZGORELO V POŽARU V MINNEAPOLIS!!
Minneapolis, Minn. — Danes zjutraj je nastal ogenj v Marlbi-rough apartment h6telu, v katerem je stanovalo do 200 oseb. Ogenj seje tako naglo razširili po poslopju, da je bila mnogim1 pot na prosto odrezana. Nekate- i ri so poskakali skozi okna iz 2. in 3. nadstropja, drugi so pa storili v plamenih žalosten konec, j Bil je strašen pogled na goreče' poslopje, iz katerega se je sliša-j lo vpitje žensk in otrok. Pet ur potem, ko je začelo goreti, so do-j bili- iz razvalin 20 trupel, katere nekaj so identificirali, nekatere j pa še ne. Več kot 40 oseb je bilo j ranjenih, 23 od teh so morali od-j peljati v bolnišnico. Kakih deset se jih je težko pobilo, ko so skočili skozi okna na prosto.
Ognjegasni načelnik trdi, da je nastal ogenj v smeteh v kleti. Hišnik, Otto Knaack, ki se nahaja v bolnišnici, pripoveduje, da je šel zjutraj okrog šestih v klet, da pogleda v furnez. Kolje odprl vrata kleti, mu je puhnil v obraz-silen plamen, ki ga je Vrgel deset korakov nazaj po hodniku. Hotel je zbežati, pa se je zgrudil na tla. Potem je pa izgubil zavest in se ne spominja, kdo ga je rešil in odpeljal v bolnišnico.
Nekateri so zbežali na prosto kar v nočnih oblekah Zunaj je pa. toplomer kazal 5%tQPraj pod ničlo. Tem so sosedje naglo priskočili na pomoč. Ognjegasci so imeli težavno delo radi silnega mraza. Voda, ki so jo metali na poslopje je sproti zmrzovala.
Nek očividec, ki stanuje nasproti hotela, pripoveduje, da najbrže ne bo nikdar pozabil tega prizora. Zbudilo ga je iz spanja strašno vpitje. Skočil je k oknu in videl vse veliko poslopje v plamenih. Skozi okno je videl v gorečem poslopju otročička, ki je stal sredi plamenov in samo; vpil na pomagaje, dokler ga niso popolnoma zakrili plameni.
Volitve za nove davke
Mestna administracija se pripravlja, da predloži bornici obsežnost novih davkov za mestne potrebščine. Ti davki bodo prišli na izredne volitve enkrat meseca marca, če bo predlog odobrila mestna zbornica. Več o tem bomo v kratkem slišali,' kadar dobi zadevo v roke zbornica.
Zadušnica
V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Frances' Zur-ga. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Zaroka
Na božični večer sta se zaročila Mr. Louis šile, po domače Zo-gar, 4206 St. Clair Ave. in Miss Mae Antolin. Bilo srečno.
Ameriška vlada preiskuje delovanje komunistov
Washington, D. C. — Generalni pravdnik Murphy je uredil vse potrebno, da začne federalna velika porota z preiskovanjem aktivnosti promi-nentnih komunistov v vojaški sabotaži. Justični oddelek vlade ima na rokah dokaze, da so tri korporacije in osem posameznikov zapleteni v zaroti proti vojaškim tajnostim. Nekatere teh oseb imajo važne u-rade v ameriški komunistični stranki. Te korporacije in posamezniki so prekršili postavo registracije tujezemskih agentov, dalje, so dajali vladi napačne izjave radi dobitve potnih listov, so dobivali ponarejene potne liste, ali so rabili potne liste, izdane na druge, osebe, so dobivali nedovoljene informacije, tikajoče se narodne obrambe ali pa so se posluževali pošte v goljufive svrhe.
COUNCILMAN VEHOVEC NA DELU
Naš mestni zastopnik Anton Vehovec je pretekli teden pridno polnil z vodo drsališča v 32. vardi kar na svojo roko. Prosil je pomoči pri ognjegasnem oddelku, toda zaman. Obrnil se je na varnostnega direktorja-Nessa, toda ta mu je tudi pomoč odpovedal. Obrnil se je ponovno na načelnika ognjegasnega oddelka in ga prosil za 200 čevljev dolgo vodno cev češ, da bo sam»to delo opravil. Dobil je vodno cev ter se podal s pomočjo otrok v 32. vardi na delo in napolnil vodne bajerje, kjer je voda zamrznila. S tem so otroci dobili najmanj 20 drsališč v njegovi vardi.
Mr. Vehovec je podal sledečo izjavo: "Otrokom ne moreš zabraniti veselja, da se ne bi drsali ali smučkali po snegu in ledu. Cesta je za ta šport radi avtomobilov nevarna in je celo drsanje ali smučkanje na njej prepovedano. Otroci hočejo imeti svoje veselje in da se jih s cest odtegne, je edino, da se jim zato preskrbi prostor, kjer ni za nje ali druge nevarnosti."
Rusi bodo odnehali z naskoki
Na južni fronti se nameravajo Rusi zakopati v jarke, ker vidijo, da zastonj naskakujejo finske postojanke. Finci so gospodarji na vsej 1200 milj dolgi fronti.
Lep napredek posojilnice
V današnji izdaji lista je pri-občeno finančno poročilo St. Clair Savings & Loan Co., ki kaže, da ima posojilnica skoro $1,-150,000.00 premoženja. Dalje kaže poročilo, da je posojilnica tudi kar se tiče posojila na zdravi poziciji, ker ima približno $110,000.00 gotovine na rokah in v bankah. Stari in novi vlagatelji so tekom leta vložili na hranilne vloge $360,000.00, kar zna-či, da ima narod polno zaupanje v ta finančni zavod. Vloge so se zvišale za okroglo $200,'000.00, kar je razveseljivo dejstvo, ki kaže, da se podjetje širi in da je vedno bolj v stanu postreči ljudem, ki iščejo posojila za nove hiše. V zadnjem letu je posojilnica napravila 110 večjih posojil v skupni vsoti $350,000.00 na posestva v okraju Cuyahoga.
Odbor St. Clair Savings & Loan Co. je plačal svojim delničarjem tudi $2.00 od delnice di-vidende v letu 1939 in vse vloge so dobile pripisane obresti po 3%, kar je zneslo približno $20,-000.00. Za letos sporoča direk-torij posojilnice, da dobe vse vloge, ki bodo prinešenc do 15. januarja, obresti po 3% in sicer bodo tekle obresti začenši s 1. januarjem 1940. Vse vloge do $5/000.00 so zavarovane pri Federal Savings and Loan Insurance korporaciji.
RUS JE OB DOBRO
SLUŽBO
Ženeva, Švica, 2. jan.—Vladimir Sokoline, ki je opravljal pri Ligi narodov urad generalnega podtajnika, je danes ob to dobro službo, ki mu je nesla letno $13,600. Dasi je imel z Ligo pogodbo še za pet let službe, pa ga je odbor odslovil z izgovorom, da je treba hraniti. Toda vzrok odpovedi je najbrže ta, ker je Liga izključila Rusijo kot članico.
Bo igral na WHK
Frank žiberna nam naznanja, da bo igral na 7. januarja ob desetih dopoldne lepe valčke in polke na postaji WHK. V petek ta teden bo postal Mr. Ziberna ameriški državljan, k čemer mu čestitamo!
Doma iz bolnišnice
John Tutin, 6001 Luther Ave se je povrnil iz bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti vsem za obiske v bolnišnici in za poslane cvetlice. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Helsinki, 3. jan. — Uradno finsko poročilo iz fronte trdi, da Finci pode Ruse nazaj proti ruski meji in da so finske čete že dospele do obrežja jezera Kokko-jaervi, ki je samo osem milj od ruske meje. Včeraj -so Finci odbili dva silna izpada ruskih čet na polotoku Karelian. Opazilo se je tudi, da so začeli Rusi v tem kraju kopati jarke, da se zakopljejo in odnehajo z napadalno vojno. Na tej fronti so imeli Rusi v akciji najmanj 10,000 bojnih tankov, katerih 400 so jim Finci zajeli, mnogo pa uničili.
Poročilo pravi, da je zaenkrat odvrnjena vsaka nevarnost, da bi Rusi prebili Mannerheim linijo. Tudi ruski načrt, da se prebijejo do Botniškega zaliva in.
-c
Društveni tajniki!
Urad SND na St. Clair Ave. prosi vse one društvene tajnike, kateri še niso poslali pooblastila v urad SND, da to nemudoma store, da se more objaviti v javnosti imena društvenih zastopnikov.
presečejo Finsko na dvoje, se je izjalovil in ni začasno tukaj nobene nevarnosti, ker Finci tukaj popolnoma obvladujejo situacijo.
Finci so vzeli Rusom vse važnejše pozicije na vsej 1200 milj dolgi fronti in jih bodo z lahkoto branili. Finsko vrhovno poveljstvo trdi, da so danes Finci strategeino na veliko boljšem položaju, kot so bili v prvih dneh vojne. Tudi nove ruske čete, o katerih se je govorilo, da so izbrani vojaki, niso nič opravile proti Fincem.
Kakšne poveljnike imajo ruski vojaki, kaže dovolj jasno včerajšnji slučaj, ko so Rusi prodirali po ledu jezera Suvanto in reke Taiaple naravnost v finske strojnice ,ki so jih kar kosile kot travnate bilke.
Naslednik škofa Munde-leina
Washington, D. C., 4. jan. — Papež'Pij XII. je imenoval nadškofa Samuel A. Stritcha iz Milwaukee, Wis. nadškofom v Chi-cagu, 111., in škof Moses K. Kiley iz Trenton, N. J. bo šel na škofijo- v Milwaukee. Chicaška nad-škofija je bila izpraznjena po '^mrti kardinala Mundeleina, ki je umrl 2. oktobra. Nadškof Stritch je bil imenovan leta 1921 škofom v Toledo, O., kamor je prišel po odhodu škofa Schremb-sa, ki je bil prestavljen v Cleveland.
--o-
ROOSEVELT NE BO DAL POSLANIKA V BERLIN
Washington, D. C. — Ko so časnikarski poročevalci vprašali Roosevelta, če namerava v kratkem poslati poslanika v Berlin, je to zanikal. Rekel je, da so se vladni uradniki o tem pogovarjali, toda so sklenili, da se zaenkrat ne pošlje še poslanika v Nemčijo. Roosevelt se tudi še ni odločil, koga bo imenoval na štiri izpraznjena po-slaniška mesta v Kanado, Belgijo, Kubo in Peru.
--o---
Kennedy za guvernerja
William J. Kennedy, bivši demokratski državni tajnik, je uradno priglasil svojo kandidaturo za governerja na demokratski listi. Svoje čase je bil Kennedy v kabinetu župana Ray T. Millerja, bivši councilman, bivši pomožni državni welfare direktor, bivši lokalni distriktni ravnatelj vladne H. O. L. C. Kennedy je prvi kandidat za governerja, ki se je dozdaj še priglasil. Drugi sledijo in kot se sliši, jih ne bo malo.
*	V Rusiji so pod vladno cenzuro tudi vsa pisma, ki pridejo v Rusijo ali ki se jih pošlje iz Rusije.
*	Za novoletne praznike je bilo ubitih v Zed. državah 346 oseb v raznih nezgodah.
Perzija, Afganistan, in Turška vale čete na rusko mejo
Be Igra d, Jugoslavija. — Iz zanesljivih virov se doznava, da je Turčija poslala izdatno ojačenje na vzhodni in severni del dežele ob rusko mejo. Turčija ima že šest od svojih trinajstih armadnih zborov na ruski meji. Istočasno se poroča, da tudi Perzija in Afganistan vedno bolj koncentrirata svoje čete na ruski meji. Te tri države imajo medsebojno pogodbo, da druga drugo obveščajo o dogodkih na meji, zato se sodi, da tudi Rusija zbira vojaštvo med Črnim in Kaspiškim morjem. Zaenkrat se tukaj še ni bati konflikta, toda Turčija hoče pokazati, da je za vsak slučaj pripravljena, ker je Rusija že enkrat prej namignila, da bi rada nekoliko izravnala svojo mejo. Anglija in Francija sta ponovno zatrdili Turški, da ji bosta prišli na pomoč, če jo bo napadla Rusija ali Nemčija.
KAR TRIJE AVTI ČEZ TRUPLO
Lorain, O. — Ora Green, star 41 let, ki je uslužben na neki farmi v bližini Welmingtona, je šel zvečer proti domu, ko ga je zadel nek avto. Voznik je zbežal. V tem je privozi) drug avto, ki je šel preko trupla. Ta voznik se je ustavil in ko je šel nazaj k truplu, je privozil tretji avto, ki je tudi vozil čez ponesrečenca, da je bil dodobra mrtev.
Vreme
Mestni zdravstveni komisar, dr. Knapp, ki že leta pripoveduje meščanom in meščankam, kako se morajo varovati prehlada, ga je te dni sam staknil, da komaj govori. S hripavim glasom, je svaril ljudi iz svoje postelje, naj se v tem času oblačijo vremenu primemo, naj imajo dovolj spanca in če je kaj hujšega, takoj zdravnika v hišo.
Važna seja
V nedeljo ima važno sejo Rainbow Hunting klub. Seja se prične ob desetih dopoldne v navadnih prostorih. Treba je ukreniti vse potrebno radi srnjakove večerje, ki se vrši v nedeljo 14. januarja.


"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
___ _____ ___ - - — " r
1 BESEDA IZ NARODA
- - - - - - - ---------—-—-—" .»i » -t,
Podružnica št. 3 SMZ
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za, Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
es^rasiSi-t) 83
No. 3
Thurs., Jan. 4, 1940
Predsednikovi problemi
Ko je prevzel Franklin Delano Roosevelt vodstvo Zed. držav leta 1933, je dobil deželo v krizi, ki ni bila nič manjša kot za časa civilne vojne. Depresija je držala deželo za vrat, krušne vrste so postajale vedno daljše in narod je bil že na tem, da se dvigne in z silo vzame kruha od tistih, ki so ga še imeli.
Danes, po sedmih letih, je položaj sicer drugačen in kar se tiče depresija je vsaj nekoliko vidika, da se počasi umi-če, čeprav še ni govora o kakem blagostanju, kot smo ga bili včasih navajeni. Topogledno ima Roosevelt nekoliko lažje stališče, so pa drugi problemi, ki bi bili za navadnega človeka dovolj težki in morda celo nepremostljivi, in niti za Roosevelta, ki je diplomat in politikar skoro brez para, niso
kar tako vsakdanji.
Ko je nastopil letos vodstvo Zed. držav svoje zadnje leto drugega termina (morda zadnjega, morda ne), zre nasproti sledečim težkim problemom, ki jih je, kot vsake slabe stvari, ravno trinajst. Poglejmo si jih malo pobližje in videli bomo, da bo moral Roosevelt precej energično zavihati rokave, da jim bo kos.
1.	Največji in najresnejši problem je evropska vojna. Rooseveltova politika je, čeprav tega ne prizna, da pomaga zaveznikom, ne da bi pri tem zapletel Zed. držav v vojno. Taka politika ni brez nevarnosti. WoodroW Wilson se je igral ž njo in ni bilo dolgo, ko so bili ameriški fantje na evropskih bojnih poljanah. Roosevelt ima pred očmi samo nevarnost komunistične zmage.
2.	Ali naj kandidira za tretji termin ali ne? O tem bo odločal sam. Najbrže se bo o tem odločil šele zadnji trenutek. Pri tem vidi tudi on strto staro ameriško tradicijo, da sta za vsakega predsednika dva tefrmina dovolj. Pri tem je pa še vprašanje, če je celo Roosevelt dovolj močan, da bi šel preko te tradicije in bi bil izvoljen. Od tega zavisi prosperi-teta v deželi, vojna v Evropi in kdo bo republikanski kandidat.
3.	Treba je spraviti spoti starega Garnerja, ki je izjavil, da bo kandidiral za predsednika, pa naj že napravi Roosevelt kar hoče. Gotovo je, če bosta Roosevelt in Garner v nasprotnem taboru v kampanji, da bo občutila demokratska stranka resne posledice. Torej Rooseveltova naloga je, da spravi na kak način Garnerja spoti.
4.	Članica njegovega kabineta je delavska tajnica Miss Perkins. Dasi fina družabna delavka in zmožna, pa je kot žoga, kadar ima opravka z grčavimi delavskimi voditelji, ali pa v boju izkušenimi delodajalci. Rooseveltu ni prav za nobeno pomoč, kljub temu je ne bo odslovil.
5.	Roosevelt bi rad dosegel premirje med Ameriško delavsko federacijo in CiO. Voditelji prve organizacije kot druge so trmasti in noben ne odneha.
6.	Vladni proračun. Dežela vedno bolj leze v dolgove in Roosevelt se letos, v letu volitev, boji novih davkov. Ukazal j je raznim odsekom znižati izdatke do kosti, kljub temu do-j hodki ne bodo presegali stroškov. Balanciran proračun bo glavni bojni krik republikancev.
7.	Rooseveltovi svetovalci si sami niso edini, če bi se naj priporočalo kongresu nove davke ali ne. Zakladniški tajnik Morgenthau Jr. je proti novim dohodninskim davkom, federalni rezervni odbor je pa zato. Roosevelt je zdaj še nekako na sredi in bo najbrže prepustil vse kongresu, da se bo ta zagovarjal pred narodom.
8.	Fašistična propaganda v deželi je Rooseveltu. zelo neljuba. Vedno je bil zagovornik civilnih svoboščin, svobode govora in tiska, pa menda vidi, da gotove vrste elementi to čez mejo izlorabljajo.
9.	Brezposelnost je danes celo večja kot je bila leta 1937. Moderni stroji potrebujejo manj delavcev kot pred desetimi leti. Uradniki pri WPA poročajo, da je do 2,500,000 prosilcev za delo, ki ga jim radi pomanjkanja denarja ne morejo dati. Tukaj torej Roosevelt ne bo mogel dosti sekati izdatkov.
10.	Rooseveltov starejši sin Jimmy dela atu velike preglavice. Trdi se, da bo prišlo do razporoke v sinovem zakonu, kakor hitro oče zapusti Belo hišo. Jimmy in njegova žena se v zadnjih dveh letih nista skoro nobenkrat videla. Takle skandalček v družini precej pomeni v politični kampanji.
11.	Roosevelta tudi skrbijo razni pokojninski predlogi, kot Townsendov, ki dobiva vedno več pristašev, v Kaliforniji je bil že podoben predlog dvakrat pred volivci in v državi Ohio so imeli volivci nekaj podobnega.
12.	Njegov vladni kabinet ves skupaj ne pomeni zanj dosti, ker nobenega ni, ki bi bil dober in izkušen politikar, ki bi šel ž njim v kampanjo. Trgovinski tajnik Hopkins je bo-lehen, mornariški tajnik Edison je republikanec, vojni tajnik Woodring se pisano gleda s svojim zmožnim podtajnikom polkovnikom Johnsonom in delavska tajnica, madama Perkins ni v politiki zanič. To je kabinet, ki nima nobene politične veljave za Roosevelta.
13.	Vrhu vsega tega obeta pa kongres še preiskavo v mornariškem in vojnem oddelku. Rooseveltovi sovražniki bodo rekli, da vodstvo v teh oddelkih ni zmožno in da se sedanji administraciji ne sme zaupati novih dveh bilijonov dolarjev za narodno obrambo, ker so ga zadnjič tako zapaeka-li pri gradnji novih križark,
Ko človek študira te problcr.e, se mora čuditi, da sc še
Naša podružnica priredi veselico in maškeradni ples in tudi igro "Nesrečna žena." Vse to se bo vršilo 4. februarja, pri-četek ob pol* osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra je dvodejanka in zelo smešna in naj se kar vsak sam pazi, da se mu kaj ne pripeti, kajti igralci ne bodo odgovorni, če bi kje na kakem sedežu ne bilo kaj prav ... in naj se kar vsak sam zavaruje.
Igra je iz današnjih časov ter bo lahko vsakemu žal, če ne bo prišel pogledat. Le pridite, saj bo to pustna nedelja in vstopnina pa bo tudi prav nizka, samo 25 centov za igro in ples. Otroci v spremstvu staršev so prosti. Tu bo lepa prilika za vsakega, da se še enkrat pred pustom poveseli v družbi članov in prijateljev. Kaj več o tem se bo še poročalo pozneje.
Za godbo omenjeni večer bodo skrbeli Krištof bratje in nekdo bo deležen še posebnega darila. Vstopnice že sedaj lahko dobite pri tajniku SMZ št. 3 na domu ali pa pri predsedniku. Tajnik mi je tudi naznanil, da jih je poslal vsem članom, kakor je bilo sklenjeno na decembrski seji, če slučajno kateri ni dobil, naj se zglasi pri tajniku za pojasnilo ali pa naj pride na sejo 4. januarja ob pol osmih zvečer v Slovenski dom na Holmes Ave. To bo zelo važna seja, zato je pričakovati od vseh članov, da se polnoštevilno udeležite. Slišali boste poročila a delovanju preteklega leta in dobili boste tudi pravila in tudi certifikate. Saj veste, da začne Slovenska moška zveza 1. januarjem izplačevati smrtnino za umrlimi člani. Zato vam priporočam, da si vsak preskrbi pravila in certifikat, da bo v slučaju nesreče imel kaj na roki, s čimer se bo lahko izkazal, da ne bo imel nepotrebnih sitnosti.
Odbor se bo ravnal strogo po pravilih, zato vas opozarjam, da toč,no plačujete svoje ases-mente in nikar ne čakajte, da bi tajnik prišel na dom, kajti ta razvada se bo morala opustiti, ker on ima že itak več dela, kot mu ga je treba. Če ne morete priti na sejo pojdite na dom k I tajniku in mu tam plačajte o | pravem času, da ne bo kateri i suspendiran, če se kateremu primeri kaj takega, bo sam kriv in ne tajnik.
Dolžnost vsakega odbornika je, da izpolnjuje pravila in ravno tako je dolžnost vsakega člana, da se tudi sam ravna J strogo po pravilih, saj zato jih pa . imamo. Dolžnost vsakega člana je, da točno plačuje svoj j asesment; kar poglejte v pravila na strani 20 člen 12, pa boste videli, kaj pravila zahtevajo. Tako bomo delali po bratsko in ne bo nobenih nepotrebnih sitnosti.
Prosim vas, da gotovo pride-| te na sejo 4. januarja, ker izvo-I ljen je bil nov odbor in zato je j dobro, da se spoznamo med sc-i boj, če se slučajno kje srečamo, | da se bomo vsaj drug drugega | res poznali kot bratje. Seja se prične ob pol sedmih zvečer v navadnih prostorih. Na Jej se-I ji boste tudi zvedeli, kdaj in kje se bo pobiral asesment. Torej na svidenje 4. januarja in vsi na veselico 4. februarja. I Želim vsem odbornikom Slo- j venske moške zveze kakor tudi j vsem članom in glavnim odbor- j nikom prav veselo in srečno no- I 1 vo leto ter želim, da bi vladala
lepa sloga med našim članstvom. Ravno tako tudi želim lepega napredka našemu glasilu Ameriški Domovini v tekočem letu in obilo naročnikov, da nam bo še v bodoče tako točno prinašala dan za dnem novice, ki bi jih drugače ne vedeli.
Pozdrav, Joseph Hočevar, predsednik. --o-
Ob četrt stoletju
Novo leto je tukaj, štejemo 1940 po Kristusu. Rad bi pozabil razdobje preminulih dvajset pet let, toda ponovljena svetovna tragedija mi vsiljuje misli nazaj — uhajajo mi na novoletni dan 1915. Mati so mi pisali, voščili so mi mnogo sreče in zdravja. Zaključno je v% pismu vzdihnila "Bog te privedi zdravega in nepoškodovanega domov." Pisala je štiri pisma, štirim sinovom — poleg mene mojim trem bratom. Rajši bi videl, da mi ne bf voščila, — videl sem v njeni pisavi materinsko bolečino, njeno žalost in bojazen — srce je dobri ženi krvavelo — bala se je za življenje svojih sinov. Kako ne, saj nas je ljubila bolj kakor svoj po-! gled.
"Vsak večer moliva z očetom za vas," se je glasilo besedilo pisma, pisano z trudno roko. Z besedo "za vas" nas je v ljubezni povezala skupaj, če prav smo se nahajali razkropljeni po raznih mestih v raznih vojaških garnizi-jah, pripravljeni za odhod v strelske jarke. Nikdo ji ni bil več, nikdo manj, vsem je dala ona življenje, vse je enako ljubila. Bila nam je dobra mati. Bodi ji blag spomin.
"Skoro vsak dan grem na Gru-bence in vidim, kako vlak za vlakom vozi ranjence iz gališke fronte" je.v pismu nadaljevala." "Bojim se, da ne bi bil med njimi kdo izmed vas" je boječe pripomnila. Revica v bojazni za nas si je domišljevala, da bi se morali, če bi bil kdo med nami ranjen po isti poti peljati, kakor bi ona želela. Domišljala si je uboga trpinka, da nikdo drugi kakor ona sama ima pravico nad sinom in nikdo mu ne more rešiti življenja kot ona sama, ki mu jej življenje dala.
Dnevi so v tugi in jadu pote-1 kali, z njimi meseci in leta. Vlaki so vozili ranjence iz kraja v kraj. Mrtvi so ostajali na bojišču, odstreljeni udje so ležali za skalovjem Dobrdoba, Gališki močvari, Karpatih, Tirolskih De- j lomitih, pred Verdunom in vseh delih vojskujo6s se Evrope. Voj-| na pokopališča so pričela posta-j jati tesna, nagrobni križi so se, radi tesnobe naslanjali na drugega — obširne poljane so posta- ■ le en sam grob s stotisoči trupel. Potoki in reke so od izvirka do iztoka krvavele noseč seboj člove-Iško kri — komu na ljubo? Ma-| liku zlatega teleta.
Pregovor: "čas zaceli vse rane" ni tukaj na mestu. Pretekle tragedije bi nam morale biti šola v bodočnost. Sirova sila naj velja za one, ki so v sirovi sili rojeni. Civilizacija bi jih morala ločiti od civiliziranega sveta in jih pustiti na nedostopnem ctočju prepuščene samim sebi, da izginejo v pozabljene. Kdor vr-jame v morilno orožje, katero se uporablja v napadalne svrhe svojega soseda, ni vreden sončnega žarka zemeljske oble.
Zdi se mi, če bi šli naši sedaj I vodilni državniki v Evropi skozi j to življenje, skozi to tregadijo in ; trpljenje, kakor smo morali iti j mi ubogi vojaki za časa svetovne I vojne, ne bi nikoli poželeli, da se povrne ono tragično zlo, ki smo
ga mi poizkusili in preživeli. Lahko se je valjati v krvi in mesu nedolžnjih žrtev in si kolajne in odlikovanja zmage pripenjati na svoja prsa, ko poleg tega trpe milj oni. Milj oni mater so izgubili svoje sinove, miljoni žen svoje može in miljoni otrok svoje reditelje. Ali niso odlikovanja višjih državnikov oškropljena z nedolžno človeško krvjo, ali se teh odlikovanj ne drži sramota in sovraštvo, ko so iz zaledja nagnali uboge može in sinove v klavnico brez da bi pomislili na gorje, ki ga s tem činom store ?
Evropa danes ne rabi nikakih medsebojnih mej. Nikakih carinskih zidov, nikake nadvlade drugega nad drugim. Evropa lahko izhaja brez vojne, cesarjev, kraljev in diktatorjev, če bi voditelji narodov res imeli pri srcu blagobit onih v imenu katerih govore. Panevropa je edini izhod, da se vnaprej preprečijo vojne tragedije in nečloveške tiranije.
Moderna tehnika nam je prinesla to, da danes bojujemo skupni boj za odstanek po reklu Onega, ki nam je zapovedal "Ljubite se med seboj." Pri tej tehniki, ki jo imamo nam je danes bližje Amerika, kakor nam je bila pred sto leti sosedna država. Čemu potrošijo evropske države dve tretini vseh davkov za orožje in vojne namene, ko vendar neobhodno potrebujejo, da bi potrošili ta denar v agrarne, industrijske in socijalne reforme. Stotisoč vojaštva bi Evropi zadostovalo za vzdrževanje reda, ne pa deset miljonov, kakor ga je do sedaj vzdrževala v mirnem času. Ideja Panevrope ni več iluzija, ampak prihajajoča doba, ki bo iz rok izbila orožje krvoželni-kom.
Joško Penko, na novo letni dan 1940.
vodja že ta ali oni. Prosim vas naj vam bodo besede katere je prvi rekel naš Gospod:" Kot sem jaz vas ljubil se ljubite in zvesti bratje si bodite!"
Naj vas blagoslovi On, čigar ime danes slavimo, želim vam mnogo sreče in zadovoljnih dni v letu 1940. Vas pozdravlja,
France iz doline. --o-
Ob nastopu leta 1940
Nastopili smo novo leto in spominjamo se nazaj, kaj vse slabega ali dobrega smo doživeli v preteklem letu. Marsikateri cenjeni čitatelj Ameriške Domovine se bo z 'žalostjo oziral nazaj v preteklost. Nekateri so imeli v hišah bolezni in celo smrt jim ni prizanesla. Seveda smrt opravlja svoj posel vsako leto, tudi v letu, katerega smo ravnokar nastopili, bo poslanka božja vršila svoj posel in bo gotovo veliko naših rojakov odpeljala v nebeško domovino.
Da bi pa bila ta poslednja in gotova gladka pot, zato imamo več društev, ki nam blaže to poslednjo pot s tega trpljenja polnega sveta; eno teh je gotovo društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega. Žal, da je še veliko faranov v naši fari in gotovo tudi v drugih slovenskih farah po' Amerikič ki imajo za to najbolj potrebno društvo najmanj zanimanja. To ni prav!
K d r u š tv u Naj svete j šega Imena, bi moral pristopiti vsak katoličan in se ga tudi držati ! in to prav vsak, ki se zaveda, da ima neumrjočo dušo in ki se zaveda, da bo po smrti sodba pred pravičnim nebeškim sodnikom. Kako težko je pred posvetnim sodnikom, če obtoženec nima nobene zanesljive priče, ali dobrega zagovornika, ki bi zanj pričal ali ga zagovarjal ter mu kazen vsaj zmanjšal. V društvu Najsvetejšega Imena pa imamo resaobre^zagWr^ nika, ki nas bo po smrti, če ne oprostil, pa vsaj zmanjšal kazni za naše grehe, katere smo storili v svojem življenju.
Zato rojaki, Slovenci, pristopimo v društvo Najsvetejšega Imena ob prvem sprejemu. V nedeljo je prva nedelja po prazniku Imena Jezusovega in obenem praznik sv. Družine; zato bo skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Lovrenca ob 7:30 zjutraj. Pridite vsi člani društva Najsvetejšega Imena obeh oddelkov. Šolska poba bo odprta že ob sedmih. Stopite v sobo, I da ne boste zunaj prezebali. ' Pridite vsi, saj ni lepšega kot i videti lepo število moških pri-| stopiti k mizi Gospodovi.
Popoldne ob dveh je opravilo Iv cerkvi in sprejem v društvo Najsvetejšega Imena. Vsi tisti, ki še niste člani te za nas katoličane tako potrebne organizacije, pristopite sedaj, ko imate tako ugodno priliko. Tudi če nimate sedaj denarja, pristopite vseeno, tistih 60 centov na leto boste že enkrat plačali. Nikdar v življenju vam | ne bo žal in po smrti pa vam bo v veliko korist in veselje. Tudi tisti, ki ste že pristopili, a ste nekoliko zaostali, se nič ne bojte, ste še vsi člani. Pridite v nedeljo na sejo in se bo vse prav uredilo. Seja se prične takoj po cerkvenem opravilu ! (okrog 2:30) v šolski dvorani. ' Tudi na sejo pridite vsi, boste j Vsaj slišali, kako je naše dru-; štvo in zveza napredovala • v j preteklem letu.
Preteklo leto lahko prišteva- j mo v dobro leto, če pomislimo I nazaj, saj smo šli precej velik, korak naprej. Imeli smo resi lepe in dobro obiskane shode in , tudi nekaj finančno pripomo-j ! gli k tako potrebnemu sloven-, i skemu semenišču, ki se zdaj zi-' da v Lemontu. Ko že to pišem, j 1 naj vam še naznanim, da vas bo ' v bližnji bodočnosti obiskal ' urednik mesečnika Ave Maria 1 iz Lemonta. Pobiral bo naroč-
-o-
"Mavrica"
Newburgh. — Mnogim je še
neznana spevoigra "Mavrica," i katero priredi mladinski pevski; zbor "Kanarčki" na našem odru, j v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti, zato se potrudite v nedeljo in boste lahko videli in sli-! šali kaj znajo naši malčki. | Naj vam samo malo od daleč | razložim svoje misli o prvem pri- j | zeru — Anica in Jagnje. Sirota! ' Anica poje, jagnje v presledkih meketa, kot bi razumelo usodo mlade deklice. Lahko bi napisal, kar cele strani v časopisu o tej krasni igrici, a zdi se mi, da če i poslušalci preveč vedo, da potem i ni pravega užitka in občutka, ne i smeha in ne krohota ali joka, ker ie pokaže prizor, ki je vreden solz in globokih misli. Zato tudi ne bom preveč povedal, pridite sami in se prepričajte in sodite pc svoje. Prosim vas samo to, da pridete. Gre se za na|o cerkev, in ne boste se kesali. Videli bo-: ste nekaj, kar ne vidite vsak dan, j mladim pevcem pa naj bo ta pe-; Krnica'Simon Gregorčiča za novo! leto:
i","'-''i ' '
MAVRICA i Biserna lestva se spenja v oblak, i spušča se onkraj na zemeljski i tlak.
Mavrica pisana, božji prestol, . | angeli hodijo gor in pa dol, | zlate škropilnice v rokah drže, zemljo preže j no hlade in poje. Gori na stolu pa Večni sedi, kaplici vsaki On sreče deli: pade na polje — rodi zelenjad, pade na drevje — obilen da sad, kaplja na njivi — da žito zlato, i kaplja na trti — pa vince sladko; srečo se spušča na sleherno | Stvar,
kadar zaliva nebeški vrtnar.
! Ne samo to dragi pevci, želim vam, da bi se med seboj ljubili in naj ne bo zavisti, če ima mogoče bližnji lepši glas kot ti, ne zavidaj ga radi tega. Skušaj mu dati priznanja za to in spoštovanja, le t'ako dragi pevci., čeprav ste še vsi mladi in tu ne mislim samo viš zbor v mislih so mi vsi slovenski pevski :ibori> pa naj bo
nino za ta nabožni list in obenem bo tudi pobiral prostovoljne prispevke za prej omenjeno slovensko semenišče. Prosi se vse dobre rojake in rojakinje, kdor more, naj prostovoljno kaj daruje, kdor pa v resnici ne more, pa naj se vsaj dostojno izrazi, da mu ni mogoče prispevati.
Vsi vemo, da bo ta nova stavba stala velike vsote denarja in tudi vemo, da bo ta stavba še stala in v njej se bodo učili slovenski mladeniči in se pripravljali za vzvišen poklic, ko bomo mi že davno počivali v hladnem grobu. V marsikateri slovenski naselbini bo prenehala slovenska govorica, v Lemontu pa se bodo sinovi naših potomcev še vedno učili milega slovenskega jezika ter ga tako ohranili in učili še poznejše generacije.
Zato storimo veliko narodno dolžnost in Bogu dopadljivo delo, če pomagamo častitim očetom frančiškanom do tako ogromne in potrebne stavbe kakor je ravno slovensko semenišče ter da to stavbo z našo pomočjo dovršijo. Nikakor ne pdičakujemo od posameznikov velikih vsot, mala darila od številnih dobrih rojakov in delo bo izvršeno Bogu v čast in očetom fračiškanom pa bo veliko pomagano.
Končno pa želim vsem prav srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1940. Vse, ki sem vas mogoče dolgočasil s svojimi dopisi pa prosim oproščen j a. Že večkrat sem rekel, da ne bom več pisal v časopise, ker se mi zdi, da čitatelji ne ljubijo mojih dopisov, ampak navada je železna srajca, sem kot pijanec, ki vedno obeta in obljublja, da ne bo nikdar več pil in ko zopet dobi pijačo, se je še bolj natreska kot kdaj prej. To je človeška strast in slabost. Vemo pa vsi, da vsem ni mogoče vstreči. Pozdravljeni!
J. Ttesnik.
IZ DOMOVINE
— Slinavka in parkljevka se širi v Dravsko dolino. Pred nekaj tedni se je pojavila slinavka in parkljevka v mariborski okolici ped Pohorjem. Od tu se sedaj nevzdržno širi naprej proti zapadu pa Dravski dolini ter je prišla že do Ruš, kjer je okuženih že več kmečkih dvorcev.
—"Preroki" povzročajo družinske spore. V Mariboru imajo svoj sedež neki "preroki, ki se pečajo s preiskavo pisave ter na podlagi tega ugotavljajo značaj oseb in njihovo bodočnost. V ča-;cpi3ih sc čitajo večkrat njihove j reklame. Mariborsko državno i pravdništvo pa je tc dni dobilo i neka pisma s Hrvaškega, v kate-rih se obdolžiljeta dva taka preroka, da sta povzročila v družinah resne spore. Ljudje so vzeli njuno mnenje za res in sedaj so na dnevnem redu očitanja zaradi nezvestobe itd., posledica pa bodo ločitvene tožbe. Pisci prosijo državno pravdništvo, naj h proti takim kalilcem zakonskf harmonije nastopilo, i —Nesreča pri streljanju. Aloj | zij Hribar, 19 let stari posestnikov sin iz Hrastnika je z drugi i mi fanti streljal iz možnarja. Kc ! pa se je sklonil tik nad možnar se je prezgodaj vnel smodnik ir naboj je Hribarju udaril v obra: ter cbžgal lice in poškodoval tu di oči. Prepeljali so ga v ljubljan sko bolnišnico. •rtt;tmil"""" llllll.................
te verjamete alf pa ne
Ko so prišli stari Germani ^ slovenske kraje, so začuden vzklikali: "Po vin' diši!" Oc tistega časa pravijo Nemci na
šim krajem'"windiš."
*
Mož se zjutraj zbudi (kjer koli v Evropi) in reče ženi "Odpri radio, da bomo slišali v kateri državi smo danes."

dobe ljudje, ki se boje, da bo Roosevelt kandidiral v tretje, j ko bi moral biti sit enega samega termina. Ali pa je morda, res, kar je nekoč zapisal ugleden politikar, da se ni še noben predsednik Zed. držav rad umaknil iz Bele hiše. O Coolidgu se celo trdi, da se je vrgel na posteljo in je brcal z nogami kot otrok, ko je zvedel, da je bil nominiran Hoover in ne on.
Zanimivi podatki o Sloveniji
jo za izobešanje zastav, in se pognal v globino. Pri padcu je dobil hude poškodbe na želodcu in črevesju. Odnesli so ga takoj v bolnišnico, kjer je izdihnil. Svoje dejanje je izvršil očitno v duševni zmedenosti.
—Ciganke — razbojnice. K gostilničarld Tereziji Colarič v Križevcih so prišle te dni tri ciganke in naročile žganje. Ko jim je gostilničarka prinesla želj eno, so zahtevale še vode, češ, da je žganje samo premočno. Ko je gostilničarka odšla na dvorišče po svežo vodo, se je ena od cigank splazila v njeno spalnico in pričela tam stikati za denarjem. Gostilničarka pa se je kraa-u vrnila in zasačila ciganko v voji spalnici. Tedaj pa so vse. tri ciganke planile na njo, jo pričele tolči in daviti. K sreči je tedaj stopila v gostilno neka soseda, ki je pričela klicati na pomoč. Prihiteli so redarji in drugi ljudje, ki so rešili gostilničar-ko drznih cigank. Na policiji so ciganke pričeli zasliševati, vendar so, kakor je to ciganska navada, vse do kraja tajile. Vse tri, Mara Štefanovič, Ana in Roža Nikolič, so bile že vsaka najmanj po desetkrat kaznovane zaradi raznih tatvin. Posebno, najmlajša med njimi, komaj 21 letna Ai\a Nikolič, ki je izredno lepo dekle, ima na vesti že celo vrsto najrazličnejših grehov.
—	Spoznana utopljenka. Dne 14. novembra je Sava naplavila truplo neznane utopljenke, ki so jo pokopali pri Sv. Heleni. Truplo je priplavajo po narasti Ljubljanici v Savo. Orožniki v Vevčah so sedaj ugotovili, da je bila utopljenka Frančiška Gregorič z Drenovega griča pri Vrhniki.
—	Številne nesreče na cestah. Ljubljanska bolnišnica je zopet prejela nekaj ponesrečencev, ki so večinoma vsi žrtev cestnega prometa. Tako je padel s kolesa delavec Andrej Lovše iz Zgornjega Kašlja. Dobil je notranje poškodbe. — Z Bohinjske Bele so prepeljali v Ljubljano 18-let-nega Jožeta Novaka, ki je prav tako padel s kolesa in se potolkel do nezavesti. Tudi ob sprejemu v ljubljansko bolnišnico je bil zaradi hudih notranjih poškodb še vedno v nezavesti. — Na cesti pa je padel 56-letni kurjač IsteniČ Tomaž iz Hrastnika in je bil zaradi notranjih poškod prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
—Smrtna nesreča v gozdu. Iz Studenca pri Sevnici nam poročajo: V ponedeljek dne 20. nov. je vozil posestnik Janez Kozinc iz Sv. Primoža steljo iz gozda domov. Ker je bila pot precej strma in viseča, se je voz nagnil in pokopal pod seboj komaj 27-letnega gospodarja in očeta dveh otrok. Na obupne klice njegove žene, so prihiteli sosedje in dvignili izpod voza nesrečneža, ki jim je pa že v rokah izdihnil. Ogrodje voza mu je zlomilo tilnik. Z. nesrečno, družino sočustvuje vsa okolica. Točno pred letom, prav na ta dan, se je prav na isti način smrtno ponesrečil tudi posestnik in oče peterih otrok, I. Marušič iz Brezovega.
—Smrten skok š strehe bolnišnice. Te dni so prepeljali v celjsko bolnišnico na glavi poškodovanega 29-letnega kočarja Vinka; Dolšaka iz Gradiškega dola pri i Rogaški Slatini. Izpovedal je da! so ga v Žagaj u pri Rogaški Sla- j tini napadli An. Za j ko in brata1 Josip in Ivana Ogrizek ter ga s! voli poškodovali po glavi. V bolni-' šnici je napisal nekaj poslovilnih; pisem je dejal nekaterim bolni-! kom, da bo umrl. Nato je neopazen šel na podstrešje bolnišnice, zlezel skozi lino, ki jo uporablja-j
MALI OGLASI
Delo dobi
dekle ali žena, ki je zmožna slovenskega in vsaj deloma angleškega jezika, da bi oskrbovala dva otroka in bolno ženo. Vprašajte na 1114 E. 67th St. zgoraj. _(5)
Naprodaj
restavrant in gostilna, licenca za pivo in žganje. Ža naslov se ro-ižve v uradu tega lista. (4)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
J 5425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVKNSKA IZDELOVAi-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
"■""flfHStl*.-"*™*-
drink
V ospredju je nemška bojim ladja Graf Spee, ki odhaja iz pristanišča Montevideo Par minut zatem, ko je bila slika vzeta, je nemška posadka ladjo razstrelila in potopila.
Vecfno popularna pri zabavah . ..
Ictlcno-mrzla Coca-Cela ,jc naravni tovariš pri dobrih jedilih
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO.
PRospect 0333	_
Obvestilo
Tem potom se obvešča delničarje SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA NA ST. CLAIR AVE., dal se bo vršila letna delniška konferenca delničarjev Slovenskega Narodnega Doma V ČETRTEK DNE 11. JANUARJA, 1940. v avditoriju SND. Pričetek ob 7:30 zvečer.
Pozivi je se vse od društev izvoljene zastopnike in ostc.lc delničarje SND, da se udeležijo.
D1REKTOR1J SNI).
si je svoje prve zasluge, bilo mu 'je 37 let, pridobil v politiki. V ' parlamentarnih krogih ni bil ni-!kak neznanec.
J V bitki pri Donaumontu je bil I hudo ranjen v nogo, tako da je i moral po ozdravljenju sleči vojaško suknjo. Odtlej je posvečal vse svoje moči gradnji varnosti in obrambe francoske države, j Leta 1917 je prvič vstopil v vla-jdo, ko je postal kolonijski mini-jster v vladi Ribota. Vojni mini-jster te vlade je bil Paul Painle-ve; odtlej sta bila Maginot in Painleve nerazdružna prijatelja.
Leta 1920 je Maginot postal penzijski minister, 1. 1922 pa prvikrat vojni minister. Od 1. 1924 do 1928 se ni vmešaval v politiko, a leta 1928 so ga vnovič poklicali v vlado. Leta 1929 si je izmislil načrt mogočne utrjene črte ob Renu in lotrinški meji. Svoj načrt je najprej razodel Painleveju. Ta mu je pritrdil in je predlagal izvedbo Maginoto-vega načrta.
Leta 1930 so začeli delati, in vlada in zbornica sta navdušeno privolili. Maginot je še položil temeljni kamen prve kazemate, potem je prevzel Painleve, njegov naslednik, to gradnjo. A nobenemu od njiju ni bilo usojeno dočakati dograjene črte. Maginot je umrl leta 1931, Painleve pa kmalu nato. Ko je bila otvoritvena slovesnost trdnjav-ske črte, je svojega sina nadome-stovala 90 letna Maginotova mati. Skromno je predlagala, naj imenujejo ta trdnjavski zid črto Maginota in Painleveja. A bilo je že prepozno; ime Maginotova črta je bilo že sprejeto in je to ime tudi-ostalo.
--o-
—Požar v Okoški vasi. Nad Oplotnico je vas Okoška vas, kjer je posestniku Pišotku Leopoldu nedavno pogorelo gospodarsko poslopje do tal. Sumi se, da je požar nastal po neprevidnosti slaboumnega Pišotkovega hlapca. Ta želo rad kadi pipo in je morda odvrgel vžigalico po nesreči v slamo.
številke: 990 tovornih avtomobilov, 2,780 osebnih avtomobilov, 146 avtobusov, motornih koles 2,905, dvokoles pa 140,-000. Vsa država pa izkazuje za leto 1937 3,458 tovornih avtomobilov, 11,347 osebnih avtomobilov, 850 avto busov, 5,-202 motornih koles in 279,767 dvokoles.
Zadrug je bilo v letu 1937 ustanovljenih 2,421, izbrisanih 744, stanje ob koncu leta je bi-ilo 1,677. Zadružna zveza v j Ljubljani ima 687 zadrug, Zve-i za slovenskih zadrug v Ljubljani 380 zadrug, Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani 45 zadrug, to velja za leto 1937. — V letu 1937 so vse električne centrale v Sloveniji proizvedle 294,238,433 k-W ur, proizvodnja toka v letu 1938 je pa prekoračila 300,-000,000 k-W ur. V Sloveniji je 811 električnih central, od teh je 686 zasebnih, 125 takih, ki proizvajajo tok večinoma za javno uporabo. 595 central je na vodni pogon, 154 na pogon s kaloričnimi .pogonskimi stroji, 62 pa jih uporablja vodni in kalorični pogon.
Skupna dolžina državnih cest v Sloveniji znaša 915 km ali 9.03% vseh državnih cest v Jugoslaviji. Banovinskih cest pa imamo v Sloveniji 4,090.51 km ali 13.36% vseh banovinskih cest v državi.
-o--—
Kdo je Maginot
Dandanašnji je znano vsakomur na svetu, kaj je Maginotova črta, najmočnejši trdnjavski pas, ki varuje vzhodno in severnovz-hodno mejo Francije. Vsakdo je že bral številne opise o debelini betonskih sten tega utrdbenega pasu, o globini kazemat, o podzemskih kaščah, o cestah, železnicah, vodovodu in električnih j napravah. ... A m$lo jih je, kij bi vedeli, počemu da se ta orja-j ška trdnjavska črta imenuje Maginotova črta.
Andre Maginot je bil še leta 1914 navaden narednik in kot tak je bil poklican k vojakom, a'
Slovenija meri 15,849 kv. km, to je 6.4% vsega ozemlja v Jugoslaviji. Prirastek prebivalstva od štetja 1921 do štetja 1931 je bil v Sloveniji 83,-042 ali 7.9%, v vsej državi pa 1,949,127 ali 16.3^. Prebivalstvo se deli po poklicu na: a) Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo v 60.28%, v vsej Jugoslaviji v 76.58%. b) Industrijo in obrt 22.15%, v vsej Jugoslaviji 11.00fo. c) Trgovino, kredit in promet 6.82%, v državi pa 4.58%. č) Javne službe, proste poklice, vojaštva 4.64%, v vsej državi 4.075%. d) Ostali poklici, brez poklica in brez označbe poklica 6.10%, v državi 3.49%. — Gibanje prebivalstva in naravni prirastek: V letu 1938 je bilo v Sloveniji 9,-656 porok, rojenih 26,205, u-mrlih 17,058, prirastka pa je 9,147. Največ je bilo porok
1920,	in sicer 12,481, največ rojenih, v letu 1934, in sicer 32,-758, največ jih je umrlo v letu
1921,	in sicer 23,284, največji naravni prirastek pa je bil leta 1930, ki je znašal 14,279.
Najsevernejša točka je pri Budincih v Slovenski Krajini s 46°53'N, najjužnejša točka pa je v Beli Krajini na kolenu Kolpe pod Sinjim vrhom s 45°25'N, najzahodnejša točka je v Julijskih Alpah v grebenu severozahodno od Jalovca na poldnevniku 13°41'E, najvzhod-nejši mejnik pa stoji v ravninskem svetu ob izlivu Lendave v ' Muro pri 16°37'E Greenwich, j Razdalja med širinskima skraj-nikoma znaša 163 km, razdalja j med njenima skrajnima mejni- ^ koma na zahodu in vzhodu znaša 234 km. V primeri z Ev-1 ropo tvori Slovenija 0.14% celotne evropske površine. » Gostota prebivalstva je na kv km 76 ljudi, v vsej državi pa 62. število vozil nam zgovorno govori o velikem prometu v Sloveniji. Tako kaže statistika za leto 1938 naslednje
"Pa se še čudite svoji slavi—! Tak dečko kakor ste vi —! Ti doživi tale človek v enem samem mesecu več ko izkušeni westmani v dvajsetih letih, gre skozi vsako nevarnost zdrav in cel skozi kakor krogla skoai pivnjik, mlad greenhorn je še, pa se kosa s starimi westmani, preobrne vse krute in krvave zakone divjega za-pada in prizanaša tudi najhujšemu sovražniku, — pa zija od čudenja, da se povsod o njem govori!
Povem vam, še slavnega Old Firehanda ste prekosili, čeprav ste bili samo nekaj mesecev na zapadu in čeprav je Old Fire-hand šs enkrat tqliko star ko vi! In veseli me, zelo me veseli, da je tako in da slišim o vas govoriti, kajti jaz sem tisti, ki vas je poslal na pot slave. Ponosen sem na vas, veste ?
In hvaležen vam bom za veselje, ki ste mi ga napravili! Poglejte, kaj imam tule!"
Odprl je omaro in vzel iz nje — prvo izgotovljeno repetirko s petindvajsetimi streli, ki jo je po sebi imenoval Henryjevo repetirko. Razložil mi je njen ustroj, mi pokazal, kako se nabija in kako ,e strelja z njo, ter me peljal na strelišč, kjer sem jo moral poskusiti in oceniti.
Seveda sem bil repetirke silno vesel, toda ponovno sem ga opozoril, kako usodna utegne biti taka brzostrelna puška za divji zapad, za njegove rdeče prebivalce in divjačino, če bo puška vsakomur naprodaj, tudi lopovom, ki 3 slabimi nameni hodijo na za-pad.
Pokimal je.
"Vem vem! Saj ste mi že pravili o tem! Nisem pozabil? Pa nič se ne bojte! Henryjeva repe-tirka ne bo naprodaj, ne bom prodal patenta, tudi sam je ne bom izdeloval, razen morebiti nekaj komandov.
Prvo repetirko, tole tukaj, pa podarim vam, veste! Ste proslavili mojo medvedarico, jo vam oom tudi poklonil. In repetirko povrh. Prepričan sem, da vam oodeta puški tam onstran Misi-iipija še mnogo koristili!"
Kajpada sem bil velikodušnega laru silno vesel. Tudi sprejel sem ga. Medvedarica in repetir-:a sta me odslej spremljali na /seh mojih potovanjih po Ame-iki in po Orientu in za velik del ovčjih Uspehov se moram zahvaliti temu izvrstnemu orožju.
Pa zaenkrat se mi je ^delo pogrebno, da svojega prijatelja na nekaj opozorim.
Prav nič ne dvomim," sem dejal "da mi.bodeta puški na za-Padu silno koristili, Mr. Heiyry!
Ampak _
Nagubal je čelo.
"Kaj ampak —T
"Ampak če mi jo mislite podariti samo za dežele onstran Mi-jsisipija, ju zaenkrat še ne smem sprejeti."
čudil se je.
"Ne — ? Zakaj ne?"
"Ker zaenkrat še ne poj dem na zapad."
"Ne na zapad —? Kam pa, če smem zvedeti?"
"Najprvo domov, potem pa v Afriko."
"V Af — Af — Af —!"
Pozabil je zaklopiti usta, nem je strmel v mene.
"Ali se vam je zmešalo —?" je končna le spet našel besedo. "Se mar mislite pohotentotiti—? Ali pozamoriti?"
"Ne. Ampak Mr. Bothwellu sem obljubil, da se snideva v Al-žirju. Sorodnike ima tam. Potovala bova po Alžeriji in po Sahari."
"In tam vas bodo požrli levi in nilski konji!"
"Pshaw —! Nilski konj ni mesojed, pred njim sem čisto varen. Sicer pa nilski konj, kakor veste, ne živi v peščeni Sahari, ampak plava po Nilu."
"Toda levi —!"
WINNET0U
Po nemikem Irrlralk« K. Mays
William je kriknil. Jokajoč je ležal v očetovem naročju, mi drugi pa smo tiho odšli na hodnik.
Pozneje smo si pripovedovali. William Ohlert je prav za prav samo od men^ zvedel, koliko žalostnih in grenkih ur je povzročil očetu. Pa vse je bilo pozabljeno. Roko v roki sta sedela oče in sin.
Detektivski zavod Josy Taylor me je odpustil iz službe in bankir Ohlert mi je izplačal častno .nagrado. In nemudoma sem obljubil Hartonu, da ga bom spremljal v daljno Sonoro. Winnetou pa je odpotoval na Rio Pecos.
Seveda sem si iz srca želel, da bi naju bil spremljal še nekdo drug, — stari scout Old Death. x III.
Tod in tam.
Mnogo, zelo mnogo zanimivega, sva s Hartonom doživela v Sonori. Pripovedoval bi vam o najinih doživljajih, pa ker je ta knjiga posvečena spominu mojega rdečega brata Winnetoua, in ker hočem v njej pripovedovati le take dogodke, pri katerih je bil tudi Winnetou poleg, bom svoje doživljaje v mehiški Sonori priobčil ob drugi priliki, ker tistikrat Winnetoua ni bilo poleg, na tem mestu pa le poročam, da sva s Hartonom končno in po dolgi htrudih, -naporih in bojih le našla bonanzo, ki jo je Old Death poiskal za brata.
Bonanza je bila zela izdatna. Seveda jo je bilo treba šele izkoristiti, treba je bilo delavcev, o-rodja in predvsem-primernih bivališč, poskrbeti je bilo treba za zvezo s Chihuahuo in še mnogo drugega, kar zahteva obrat v takem rudniku.
• Fred Karton mi je ponujal, naj ostanem pri njem. Pa a tak posel mi ni bilo in tudi časa nisem imel, mudilo se mi je k Win-netouu na Rio Pecos. Ker pa sem pomagal Hartonu bonanzo iskati, sem imel po običajih rudosled-cev pravico do deleža. Prodal sem ga Hartonu in dobil lepo vsoto, obilo me je odškodovala za denar, ki mi ga je vzei brodolom v mehiškem zalivu.
Poslovil sem se od Fred Ilar-tena, le nerad me j,2 pustii iti, in potoval na Ri0 Pecos v pueblo A-Pacev. Tudi na tem potovanju Sem marsikaj doživel, pa konč-nob zdrav in cel prispel k Apa-
Prisrčno so-me sprejeli, Winnetoua pa ni bilo doma, obiskoval je sosednje apaške rodove.
Ostal sem nekaj dni v pueblu, kaker brata :-o me imeli in vabili so ni2, naj počakam, da se Winnetou vrne. Pa čakati bi bil moral pol leta in ker takega brezdelja nisem vajen, sem odpotoval in obljubil, da se vrnem, ko bo Winnetou doma.
Prepotoval sem zapadne države Colorado in Kansas in prišel v St. Louis. Med potom sem se se- j znanil z Angležem Emery Both-j wellon, izobraženim, drznim in Podjetnim gentlemanom, ki je fg av kak°r Jaz tudi rad potoval, go v imd za Pot°vanje mno-jaz CC (?3narja na razpolago ko priiateli malu SVa si bila dobra
pozneje PriPOvedova] ^ o°m &e nekaj mescev v fi/^ CGZ
Vse kar sem z Win v, , pozneje s Hartonom j?BoT ? lom doživel se je razzvedejpo
••-apadu m tudi po vzhodu in kn *em prišel v St. Louis, Se£ £ kar čudil, kaj vse so ljudje . | vedovali o Old Shatterh^ Posebno moj stari prijatelj Mr ' Henry, puškar, je bil Ves iz sei be, da je njegov greenhorn tako zaslovel, tisti, ki ga je prav za prav on poslal na divji zapad Pil SQm seveda vsak dan njegov gost, vse dokler sem se mudil v St. Louisu. In nekoč mi je s svojo šagavo, pol robato pol dobro-volj
no hudomušnostjo pravil: I
IZ DOMOVINE
i
• To je del 6,000 trukov, ki so bili izdelani v Zed. državah za zaveznike. V ncnnjorškcm pristanišču čakaj a, da jih odpošljejo preko morja. (To bi bil kaj lep plen za Nemce, kaj?)
Ščsnek je stopil iz svojega zavetja jn začel opazovati steno, da bi kakorkoli prišel -na srednje okno drugega nadstropja. • Treba je bilo lestvice; Ščenek je pravkar videl tako pripravno lestev na trgu, kjer so delali slikarji, in je hitel ponjo.
Skrivaje se in pogleduje izza voglov, da bi ne prišel na oči straži, je ščenek prinesel lestvico, jo pristavil k zidu in splezal na po-doknik. Okno s koščki v svinec zapojene sljude ni bilo zaprto in se je lehko podalo na noter pod pritiskom ščenkove dlani; odprl je okno .
V mestni hiši je vladala popolna tema in tišina. Ščenek je previdno stopil na počivalnik stopnic, se spustil, oprijemaje se držaja, nizdol in tipaje našel vrata v ječo.
Na njih je visela velika železna ključavnica. Ščenek je pritisnil njen ločen ob debeli obroč zapaha in z\ vso močjo pritisnil! nanj od zgoraj nizdol. Ključavnica je šklepnUa in ločen je od* skočil.
Ščenek je tiho počakal pri vratih in poslušal, ni li napravil hrupa, nato je odrinil zapah, odprl vrata, jih, otipavši z nogo stopnice, ki so držale nizdol, zaprl za sabo ter obstal.
Iz globokega mraka spodaj se je slišalo smrčanje nekoliko ljudi; nekdo se je obrnil in zašumel s slamo.
"Bratci. . . ." je polglasno ža-klical Ščenek, "ste tukaj, ka-li?"
Tisti, ki se je bil obrnil na sla-
mi, je utihnil; v odgovor ni bilo niti glasu, ščenek je glasneje ponovil svoj klic.
"Tukaj! Kdo je tam?" se je odzval po rusko.
"Jaz, Nikita. . .
"Ščenek?" je zadržano, q. veselo vzkliknil glas.
"Jaz sam!" je odvrnil ta, iztegnil roke in lezel do tega, ki se je bil oglasil. "A ti, kdo si?"
"Fedor . . . ičrni ... ali me niši spoznal?"
"A naši, kje so?"
"Kateri? Kakšni naši?"
"Djakon z Vasilijem Petrovičem . . . mnogo jih je"! . . ."
"Ne, tukaj jih ni. . . ." je odgovoril Fedor;"tukaj nas je pet ljudi; od Rusov sem jaz edini."
Ščenek se je dotipal do Fedo-rja. Ta je sedel pri kamenitem stebru, prikovan z verigo k njemu.
"Ti si pa zdrav, hudič!" je pohvalno rekel Fedor, ko se je čutil prostega.
"Naj tudi te druge osvobodim, ka-li?" je vprašal ščenek.
"Pusti jih . . ." je odvrnil Fedor, "ti so sami Nemčurji!"
Stisnil je v roko ostanek verige, ki je bil pritrjen k zapest-niku, in hitel k izhodu; Ščenek se je zibal za njim.
Na počivalniku stopnic je bilo tiho in prazno kakor prej, toda od nedaleč nekje so se slišali glasovi; po zidu je begala svetla lisa.
ščenek je pogledal v odprto okno nad počivalnikom stopnic; luč je prodirala ondod skozi; od tam
Cleveland
Crust Compamj
Bančni uradi po vsem Greater Clevelandu in v okolici SKRAJŠANO POROČILO STANJA 30. DECEMBRA 1939
PREMOŽENJE
Gotovina na rokah in v bankah......$ 138,741,915.01
United' States vladne obligacije, direktne in tnoiAonacnn garantirane............ 108,148,065.09
Državni, mestni in drugi bondi ter investicije,
vključno delnice v Federal Reserve banki, ,nn^cnaAn manj rezerve............ 10,015,606.40
Posojila, diskonti in predujemi, manj rezerve . 131,770,476.39
Bančna poslopja (vključno investicije in drugo premoženje indirektno zastopane v bančnih poslopjih............. 6,441,088.11
Druga zemljišča (vključno investicije in druga imovina indirektno zastopana druga zemljišča)), manj rezerve......... 7,625,609.28
Drugo premoženje . . . ...............£,075,324.41
Obveznost odjemalcev na akceptacijah izvršenih
od te banke........................179,882.89
Skupaj .......$ 404,997,967.49
OBVEZNOSTI
Glavnične note.....$ 13,492,000.00
(Podvržene depozitom in drugim obveznostim) Osnovna glavnica .... 13,800,000.00 Preostanek in nerazd. dobički 5,185,314.93 Rezervirano za slučajnosti . 294,676.63
Izplačilni sklad za glavnične note in zaslužene obresti
do 1. februarja 1940 . . . 395,949.47	33,167,941.03
VLOGE
Na zahtevo . .... .'$172,233,966.45
Na čas ...... 176,278,199.89
Estates Trust Department
(Preferred) ..... 16,274,898.17
Corporate Trust Department
(Preferrd)...... 3,342,166.05 368,129,230.56
Rezervirano za davke, obresti itd............l;364,363.75
Druge obveznosti........... 2,156,549.26
Akceptacije izvršene za odjemalce..........179,882.89
Skupaj.......$ 404,997,967.49
United Stat«:- vinilne obligacije in drugo premoženje v znesku $17,829,187.08 je ziive-iono ?.u varstvo javnih Bkladov in trust depozitov ter v druge Bvrhe. kot zahtevano ali dovoljeno od postave
ČLANI FEDERAL RESERVE SYSTEM
CI.ANI CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION
člani Federal Deposit Insurance Corporation.
so prihajali tudi glasovi.
V trenotku je bil Ščenek na počivalniku in zagledal, da stoji spodaj pri lestvici posvetujoča se patrola, ki se je najbrž vračala. Hlapci so sumljivo pogledovali na odprto okno in eden njih je začel, držeč luč v rokah, plezati po lestvici; ostala dva sta se pripravljala, da gresta za njim.
ššenek je hitro odskočil, se strkljal nizdol k čakajočemu Fe-doru, mu pošepnil: "brž" in planil k izhodnim vratom. Odpreti kljuko in zleteti na trg je bilo delo sekunde.
Tema je kakor skrbna mati zagrnila oba ubežnika.
Ščenek je vedel Fedor j a naravnost v svojo podzemeljsko klet, mu razbil s kamnom zapestni o-kov, legel s tovarišem ob zidu blizu-vhoda in povedal, kaj se je zgodilo z njim. Tudi Fedor je povedal o sebi vse.
Njegova povest je bila preprosta; nedaleč od Jurjeva je bil divji medved nekomu raztrgal kravo, nato pa tudi dva človeka. Ko je drugi dan prišel Fedor s svojim Mihajlom v to vas, so ga kmetje osumili, da je vse to naredil njegov medved in so ga ponoči hoteli ubiti; medved se jim je iztrgal in zbežal v gozd.
Fedorja, ki je hitel branit svojega dobrodušnega Mihajla, so z gorjačami pretepli in komaj živega odpeljali v mesto, kjer je župan ukazal izterjati od njega odškodnino za kravo in ga priklenjenega zapreti v ječo.
ščenek je začel jadikovati, ko je zvedel o izgubi medveda: tudi on je vse leto hodil z njim po Rusiji skupno s Fedor jem in Dja-konom in je ljubil umno žival.
Fedor se ni strinjal s ščenko-vim tarnanjem in je samo krepko stiskal ustnice. Mihajlo je bil zrasel pH njem na rokah in veliko ljubše bi mu bilo, ako bi namesto izgube medveda iztrgali iz njega kos mesa.
"Kje bi pa zdaj naše iskala?"
je vprašal po precej dolgem molčanju ščenek.
"Drugje nego v gradu ne morejo kje biti!" je odvrnil Fedor, ki je bival že prej v Jurjevu in v*drugih nemških obmejnih mestih; nemški običaji so mu bili znani.
"Ta-am torej?" je zategnil ščenek; "kako jih pa od ondod otmeva ?"
"Jutro je pametnejše od večera!" je rekel namesto odgovora Fedor. "Daj, da leževa spat, jutri se bo samo pokazalo, kaj je treba storiti."
Prijatelja sta položila dlani
pod lice in najtrdneje zaspala.
*
i Pod večer tistega: dne, ko se je v Jurjevu zgodilo novo čudo svetega Antona, se je po cesti iz Pskova na Izborsk peljala velika rdeča kočija, poslikana z belimi in zelenimi cvetovi in s čudovitimi ptiči me dnjimi. Kočijo je vleklo osem belih konj, vpre-ženih po dva in dva; na levem konju vsake dvojice je sedel konj uh, oblečen v rdečo kratko suknjo in rjave široke hlače.
Za kočijo se je pomikal cel prevoz: deset voz, naloženih s služabništvom, živežem in z vsakovrstnimi rečmi — od odej in mehkih, pernic, pa do posušenih rib in sodčkov z oljem.
Prevoz je končavalo dvajset jezdecev, oboroženih s sabljami in z loki na hrbtih.
V kočiji sta na kupih blazin sedeli Grunja Tenšina in Tasja z materjo, častitljivo vdovo Aleno Ivanovno Golovljevo — posadnik je pustil z njima svojo hčer na božjo pot v Pečerski monastir.
Sprevod se je pomikal korakoma, kajti drugače se v tistih časih ni bilo mogoče voziti po izvoženih cestah, ki jih ni nikoli nihče popravljal. Ob straneh je šumel hrastov gozd; debla so obsegala po pet objemov in več; grčave veje, nagosto pokrite z zelenim listjeni kakor stoletno dre-
vje, so se razprostirale nad zemljo in jo zagrinjale v večno senco.
Deklici sta se bili podnevi na-letali kraj gozda, nabiraje cvetja in jagod, naslišali ptičjega petja in ščebetanja, se sami našče-betali in sedaj utrujeni sedeli, Grunja celo kakor nekam zamišljena.
"Mamica, ali bo kmalu Izborsk?" je že skoraj petič izpra-ševala Tasja.
"Kmalu, kmalu . . ." je odgovorila Alena Ivanovna; "vidiš, kje gre cesta na hrib — od tam se bo Izborsk že videl."
"Mamica, ali se sme veleti, da bi hitreje vozili?" se je spet obrnila Tasja do nje in, ne čakaje odgovora, skočila na noge, za-mahala s šopkom kukavic, ki jih je imela v rokah, in zakričala voznikom: "Hitro, hitro, naprej !"
Ti so se začudeni ozrli, udarili s petami, počili z vajeti, konji so sunkoma potegnili in prešli v dir. Kočija, težka ko slon, je z ropotom poskočila in se zazibala po hribcih in kotanjah. V njej sedeče je zamajalo z ene strani v drugo; Grunja in Alena Ivanovna sta se zagrabili za rob kočije.
"Poženi, poženi!" je v navalu mlade drzovitosti zvonko in na ves glas kričala Tasja ter mahala s cvetlicami.
Po polnih bokih sitih konj so ,v pogostnih udarcih tleskali jermeni; konji so zdirjali. Ne ve-doč, zakaj gre, so se za kočijo spustili v skok tudi zadnji vozovi in ves prevoz je kakor od obadov opikana teleta na vso moč skokoma dirjal med cviljenjem in kričanjem ženskih glasov.
"Ali si znorela?" je kričala A-lena Ivanovna in se oklepala Grunje ali česar je bilo, da bi od strašnih sunkov ne zletela na cesto. "Stoj, stoj!"
Tasja se je s krohotom vrgla materi okoli vratu in s'e zvrnila
z njo po blazinah.
"Mamica ljuba, ne jezi se!" je govorila in jo poljubovala.
Ko so konjuhi zaslišali krik bojarinje same, so zadržali konje in kočija se je, kakor se zaboju spodobi, spet zmerno začela zibati po cesti.
"Oh, malopridnica; oh, pored-nica!" je govorila bojarinja in odvračala svoj, od hčerinih poljubov pordeli obraz in si popravljala na glavo nakit, ki ji je bil zlezel na uho.
Grunja je odmetaval s skoraj do vratu zametane bojarinje blazine, cvetlice in košarice.
"Saj bi nas bili lehko iztresli in na smrt pobili vse!"
"Prijetno ti je pa le bilo, mamica, ni res?" je, laskaje se, ljubko nadaljevala Tasja; "no, ne jezi se, zares ne bom več!" in spet se je začela na glas smejati in poljubovati mater.
"Moj Bog, kakšno hčer si mi nakopal na vrat!" je z nareje-o jezo in braneč se odgovorila ojarinja. "Poglej, poglej! Iz-
borsk se že vidi!"
"Kje?" je Tasja planila in vstala na noge.
Kmalu je sprednji jahač nategnil vajeti, isto so storili ostali in kočija se je ustavila: cesto je spredaj kakor odrezalo, ki je nato strmo padala po visokem bregu nizdol.
"Oh, kako je lepo tukaj!" je vzkliknila Tasja, prva skočila iz kočije in pomagala materi iz nje. Tudi Grunja je zapustila kočijo in vse tri so šle do roba obronka.
Globoko spodaj se je pred njimi, na dnu dovolj široke doline lesketala v žarkih zahajajočega sonca vsa z zelenjem ozaljšana reka Orlovka.
Za njo se je iz globeli dvigala -visoka okrogla gora žerava, kakor ovenčana z zobčastimi zidovi in okroglimi stolpi; za njimi so se poka'zale glave — kupole cerkve in čudne strehe poslopij, ki so se kakor tesna družina stiskala v trdnjavi.
(Dalje prihodnjič)
ZANESLJIVA POPRAVILA IN POSTREŽBA
Popravljamo radije za dom in avto, pralne stroje, peči in
"cleaners."
PERUSEK FURNITURE CO.
809 East 152nd Street	MUlberry 9211
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto večer.
^imiutiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii^
\ Jos. Zele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili In bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 0583 5
COLLINWOODSKI CRAD:	=
: 452 E. 152D STREET	Tel.: KEnmore 3118 =
......................nil......iiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
Finančno poročilo
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
December 31, 1939
IMETJE
Gotovina na rokah in v bankah........$ 110,490.58
Posojila na prve vknjižbe ................837,716.35
Zemljišča za prodajo ............	99,178.88
Zemljišča, uradno poslopje . ........ . .	50,500.00
Vknjižbe prodane in garantirani................24,474.90
Vloge na drugih posojilnicah .................12,300.00
Delnice Federal Home Loan banke .......	10,000.00
Delnice v blagajni..........................2,676.51
Vse drugo imetje......'..............7,058.30
Skuppo imetje.........$1,154,395.52
, OBVEZNOSTI
Hranilne vloge.............$835,562.40
Predujemi od Fed. Home Loan banke . . 97,875.00 Neizplačana posojila in Escrow račun . , 26,173.72 Slučajna obveznost na garantiranih
vknjižbah . ......... 24,474.90
Vse druge obveznosti....... 7,818.61	.
Skupna obveznost..........$ 991,904.63
KAPITAL IN PREOSTANEK
Stalne delnice.........$ 78,808.77
Tekoče delnice..................206.00
Rezerva za Federal Insurance .... 3,588.92
Rezerva za slučajne izgube..... 4,467.20
Nerazdeljeni dobički....... 27,420.00
Rezervni sklad, redni....... 48,000.00
Skupni kapital in preostanek......$ 162,490.89
Skupne obveznosti, kapital in preostanek	$1,154,395.52
*	*	H«
Vse vloge, ki so prinešene k nam do vključno 15.	januarja, dobe obresti začenši s 1. januarjem 1940.
Vse vloge do $5,000.00 so zavarovane pri The Federal Savings & Loan Insurance Corporation.
f
Tekoče obresti na hranilnih vlogah so 3%	na leto
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtega srco naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest. da je previden s tolažili svete vere, zadeti po možganski kapi, v Bogu aa vedno preminul naš nadvse ljubljeni oče
Rafael Rossa
Blagopckojni je bil rojen dne 3. novembra, leta. 1880 v št. Vidu pri Vipavi. Preminul je dne 9. novembra ob 6:15 uri zjutraj. V večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče je bil položen iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave., dne 13. novembra ob 9. uri dopoldne.
Pokojni je bil član društva Cleveland, št. 126 SNPJ ter delničar Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in delničar Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
Tukaj zapušča žalujoče hčerke in več bližnjih! sorodnikov ter v stari domovini -brata Jožeta.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so položili vence na krsto našega ljubljenega in nezabnega očeta. Zahvalo naj prejmejo: Družina Mrs. John Rosea, družina Prank Klun, Mr. Ferdinand Ferjančič, Mr. in Mrs. Thomas Baron, Mr. Joseph Janežič in Frank, Mr. in Mrs. John Kotnik, družina Frank Jeler-čič, družina Frank Trbižan, Local No. 45 Fisher Body U. A. W. A., Secretarial staff of Fenn College, Dr. and Mrs. Walter R. Goetsch, Staff and Faculty of Fenn College, Gamma Nu: Sigma Sorority, Mr. in Mrs. Leo Belay, Mrs. Rooves, Mr. in Mrs. Olson, društvo Cleveland, št. 126 SNPJ. Iskrena hvala mali deklici Patsy Lou Baron za izročen šopek v roke blagopokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru.
Iskrena hvala vsem onim, ki so darovali za svete maše, katere bodo darovane v mirni pokoj našega dragega očeta. Zahvala 'naj prejmejo: Mrs. Mary Krainz, E. 63d St., Frances Susel Cadets S2Z, podružnica št. 10, Mr. in Mrs. Andrew Krainfc, družina Frantc Klun, Mr. in Mrs. Joe Strancar, Mr. in Mrs. Mohorčlč, Mr. J. Filipičič, Mrs. H. Kodelja, Mrs. C. Susa, družina Skoff, Mrs. C. Shreffler, Mrs. in Miss Boitz, Mrs, Ramundeli, Mrs. Kozely, Mrs. Zrimšek, družina ,J». Kopas, Mi-. Justin Pirnat, Mr. in Mrs. Joseph Somrak. Mr. in Mrs. Pekol in družina, Mr. Jerry Homer, Mrs. Olga Hallam, Miss Ann Sharrow, Miss Mary Rockwood.
Najlepša hvala teti Angeli Rossa, Mr. Frank Starmanu, Mr. in Mrs. Thomas Baronu in Mrs. Louise Kopas za veliko in izdatno pomoč ob času smrti našega blagopokojnega očeta.
Iskrena hvala Rev. J. Čelesniku za opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za lepo urejen pogreb ini najboljšo postrežbo.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Prances Susel Cadets za častno stražo ob krsti blagopokojnega ter izkazano poslednjo čast pred večerom dviga krste nai potu k večnemu počitku.
Hvala lepa vsem, ki so dali za prevoz spremljevalcev na pokopališče svoje avtomobile brezplačno na razpolago, kakor tudi onim, ki so prišli našega pokojnega očeta kropit, so pri njem čuli, nas tolažili ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku.
Dragi, nezabni in ljubljeni oče. Usoda življenja je določila, da si nas v žalosti odstavil in se preselil v večno domovanje, kamor je poprej odšla Tvoja ljubljena soproga in naša dobra mamica. Bil si nam dober in skrben oče—po smrti ljube mame—oče in mati. V sosedstvu snivata tam na božji njivi poleg dragega brata Johna. Drhteča kolena klonejo nad Vašimi grobovi v mili prošnji k Vsemogočnemu: "Daj našemu dobremu očetu, mamici, stricu in stari materi mirno snivanje do svidenja nad zvezdami."
Žalujoči ostali: ALICE, poročena Peyton; DOROTHY in ROSE, hčere. Cleveland, O., 4. januarja, 1940.
Ko so hrasti šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN