Izhaja: IU. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Vsakemu svoje! Velja: za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“. Leto IV. V Celovei 10. junija 1885. Št. 11. 1*0 volitvah. Srčno smo se vojskovali, vender naša zmaga ni popolna. V Velikovcu so Slovenci zmagali tako sijajno, kakor si še sami nismo pričakovati upali. Naš kandidat minister baron Pino je dobil 110 glasov, nasprotnik Peter Lax le 1 glas. V Celovcu je dobil Pino le 15 glasov , pa to je bilo zadosti. — V Beljaku smo propadli za 7 glasov. Od N e m c e v ni dobil g. prof. Einšpieler nobenega glasu ; pa to ni bilo potrebno, naj bi bili le Slovenci vsi storili svojo narodno dolžnost. Svojo slovensko kri zatajile so slovenske občine Borovlje s 4 glasovi, S m e r č e na Žili s 5 glasovi in S k o-či dol (Wernberg) s 4 glasovi. Tako so le Slovenci sami krivi, da nismo zmagali v Beljaku. Smerčanom in Skočidolcem še ne zamerimo toliko; oni so že na nemški meji, so še premalo zbujeni in podučeni; pa Borovčiči živijo v sredi med Slovenci, vsi njih sosedi so volili z nami, samo Borovčiči so se zvezali z našimi nasprotniki. Nemško-liberalna stranka je zmagala v Borovljah sicer le s 4 glasovi (39 proti 35) ; pa tudi tega bi ne bilo, ako bi se bili naši ljudje bolj pobrigali za volilno pravico. Veliko naših je bilo izpuščenih iz volilnega imenika. Škoda, da niso šli gledat v volilni imenik, kakor jih je „Miru prosil in učil. Pozve-deli so to še le , ko je bilo že prepozno. Ako bi bili mi zmagali v Borovljah, potem bi bil gosp. Einšpieler dobil 67, Wrann pa le 66 glasov. Tako vidite, ljubi Slovenci, da včasih ena sama vas odloči celo volitev. čeravno pa naša zmaga ni bila popolna, vender se mora vsak čuditi, da so se koroški Slovenci v tem kratkem času že tako prebudili in da so volili tako lepo in složno. V celem V e li-kevškem glava/stvu je bilo vse narodno. V Rožni dolini jefbilo vse narodno razun Borovelj. V Kanalski dqlini so nam Slovenci ostali zvesti. Na Žili smo pogrešali med Slovenci samo Smerdane. Najslabeje je še v Celovški okolici. Volilnih mož je tukaj 74, pa z nami jih je šlo samo 13. Pa tudi tukaj jp prihodnost naša. Skoraj povsod je bil boj,jin nasprotniki so zmagali le z malimi glasovi. Tako v Grabštanji, v Hodišah, na Eihpoljah, v Kloštru, v Žrelcu, v Gospi Sveti, v Otmanjah. Zmirom bolj se ljudstvo vnema za volitve in za politiko, in tega smo veseli; saj naša reč je pravična in bo dobila zmirom več prijateljev. Že danes se lahko reče, da koroški Slovenci niso zgubljeni. Ako koroški Slovenci ne zmagujemo zmirom pri volitvah, treba je pa po- misliti, da tukaj ne volimo Slovenci sami med seboj, kakor na Kranjskem in Štajerskem, ampak da so k slovenskim okrajem priklenjeni nemški okraji. Tako imamo v volilnem okraju Celovec-Velikovec nad 30.000 Nemcev, in v Beljaškem volilnem okraju okoli 22.000 Nemcev. V Celovškem okraju sta le 2 nemška župnika glasovala z nami, v Beljaškem okraju pa nismo dobili od Nemcev nobenega glasu. Slovenci sami pa so krasno volili, temu se mora čuditi vsak, kdor vé, kakošne so bile razmere pri nas še pred kratkim časom. Da smo prišli toliko naprej, zahvaliti se imamo največ naši častiti duhovščini. Posvetnih študiranih rodoljubov imamo koroški Slovenci prav malo. Le v Celovcu in Velikovcu jih je nekaj, sicer je pa vse, kar nosi mu-štace in dolgo suknjo, nemško-liberalno. Najhuje so proti nam delali učitelji. Slovenci na Kranjskem in Štajerskem se bojo morda čudili, zakaj ima „Mir“ zmirom toliko pritožb zoper učitelje. Ne smejo pa misliti, da smo mi nasprotniki takih učiteljev, kakoršni so na Kranjskem in Štajerskem po večini, namreč rodoljubni, krščanski in v miru živeči z duhovščino. Pri nas na Koroškem je pa vse druga. Tukaj so učitelji večinoma strastni liberalci in strastni nemškutarji. Saj jih menda že v pripravnici izrejajo v tem duhu. Imamo sicer nekaj častnih izjem, in take spoštujemo tudi mi. Pa ti siromaki si niti dihati ne upajo, tak veter piha od zgoraj. Govori se celò, da so dobili učitelji pisma od visokostoječih oseb, na vso moč delati proti narodnim in katoliškim kandidatom. Še nekaj imamo na srcu, kar ne moremo in ne smemo zamolčati. Največ fužin ima na Koroškem družtvo „alpine Montangesellschaftu. Največ delnic (akcij) tega družtva pa ima „Lander-bank“, katera je vender sodajni vladi toliko zahvale dolžna. Kdo bi si mislil , da si bojo uradniki tega družtva upali, delati pri volitvah proti vladi! Temu se moramo čuditi toliko več, ker je družba sama naročila svojim uradnikom, da naj se pri volitvah ne poganjajo za nobeno stranko. Pismo, ki ga je družba razposlala na svoje uradnike, glasi se v slovenski prestavi: „P. n. Za obrtne družbe je najbolje, da se ne vtikajo v politične prepire, zato je sklenil tudi oskrbovalni sovet naše družbe že lanskega leta, da se ne bo mešal v volitve za državni zbor in deželne zbore. V več deželah imamo volilno pravico v velikem posestvu, pa se je nismo poslužili ravno zavolj tega sklepa, in se je tudi letos po-služiti ne mislimo. Mi hočemo biti popolnoma neutralni na vse strani in nočemo, da bi se kaka politična ali narodna stranka pritoževala čez nas. Zato pa je potrebno, da se naši uradniki kot taki ogibljejo vsake agitacije pri volitvah. Kakor privatne osebe smejo upli-vati na svoje svoje sosede, ne smejo pa pritiskati na svoje podložne služabnike ali na take ljudi, ki imajo pri družbi kak zaslužek. Sam za sebe se ve da sme vsak uradnik voliti, kakor hoče. Na Dunaji 6. maja. Za glavno vodstvo alpin-sko-montanske družbe: Frey“. Ta ukaz je vender jasen dovolj. Toliko bolj se moramo čuditi fužinskim uradnikom v Prevaljah, ki so napeli vse moči, da bi ob tla vrgli slovensko stranko. Še 18. maja (tedaj 12 dni po tem ukazu) napravili so velik shod, da bi postavili svoje liberalne volilne može. Pripeljali so na volišče sto in dva volilca, in le težko je verjeti, da bi bili vsi ti prišli prostovoljno. Sreča je le to, da so ravno v Prevaljah neodvisni posestniki tako vneti za slovensko stvar in da so skoraj vsi (229 od 240) prišli k volit vi in zmagali. Dobro pa je, da vemo, kako povelje so dobili uradniki alpinsko-montanske družbe iz Dunaja. Ako ne bojo nehali rovati proti slovenski narodni stranki, bomo vedeli, kam se nam je obrniti, in gotovo naša pritožba ne bo zastonj. Veliko bi bilo še povedati, kako so naši nasprotniki rovali proti nam, grdo zmirjali, podkupovati skušali, lagali in ljudi strašili z „roboto in desetino“. Žalostna taka stranka, ki si pomaguje le še z lažmi! Laž ima pa kratke noge. V kratkem boj o spoznali vsi kmeti, da le naša stranka skrbi za njih časno in večno srečo in kedar ljudstvo to spozna, potem bo liberalne stranke konec tudi v naši deželi. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Učitelji i n v o 1 i t v e.) Od vseh strani se nam poroča, da so učitelji najbolj rogovilili pri volitvah in sicer povsod za to, da se volijo c. k. vladi nasprotni poslanci. Ali se tako uči in kaže patriotizem ? Ako jih ni strah in sram, očitno tako delati pred celim svetom, ali se ni bati, da ravno tako delajo na tihem in skrivnem ? Kam pride sčasoma naša mladina ? Ljudje se po-prašujejo, odkod tolika korajža in predrznost? Ne-kteri trdijo, da so se iz Celovca razposlali listki, v kterih je bilo pisano : „Lehrer seid auf der Hut ! Es geht um euren Kopf — stellet euren Mann!u To je: „Učitelji pozor! Gre vam za glavo! Stojte trdno in moško !“ — Nam se to ne zdeva neverjetno, ako pomislimo, kako strastno so se učitelji vojskovali, da se volijo volilni možje liberalne stranke. Tudi to-le se nam dozdeva res čudno: Trije učitelji so bili tudi volilni možje, dva znana liberalca, eden konservativec. Prva dva sta volila eden v Celovci, uni pa v Belace z liberalci, tretji se je peljal iz Kanalske doline v Beljak , pa ni volU, menda se upal ni voliti konservativnega poslanca. Kdo ga je neki pregovoril in prestrašil ? Tako obnašanje ljudskih učiteljev je res čudno in žalostno, pa je menda znano tudi c. kr. deželnej vladi saj je „Klagenfurter Zeitung“ — vladni časnik — v uvodnem članku pokregal učitelje, pa žalibog — zvonil je po toči. Videant consules ! — Pozor c. k. šolske oblastnije, da ne bode prepozno ! Iz Celovca. (Naša „Celovčank au.) Noben list v Avstriji se morda ne ureduje tako čudno, kakor naša vladna „Celovčankau ali „Klagenfurter Zeitung". Za P i n o v o kandidaturo ni spregovorila besedice, toliko bolj pridno pa popisuje shode in zbore nemškega šulferajna! —Prav razjezil nas je pa podlistek v št. 120 tega lista od 29. maja t. 1. Norčuje se res nespodobno in razdražljivo iz neke svetnice Gite, ktero častijo Lahi kot patroninjo kuharic. Sv. cerkev ima svetnike iz vseh stanov, tudi berače. Morda se norčuje iz sv. Gite, ker je bila uboga dekla? Ali mar katoliško - konservativna stranka zato podpira se-dajno vlado, da smejo njeni listi potem smešiti naš verski čut? Omilujemo vlado, ako ne more najti boljših pisateljev za svoje časnike ! Najbrž pa vlada na Dunaji niti ne vé, kakošne kozolce prebračajo njeni listi po deželi. Iz Celovške okolice. Po vsem Koroškem se Slovenci zbujajo samo okoli Celovca gre najslabeje. Vender pa bo šlo počasi tudi tukaj. Obrača se že počasi na bolje. Kes so nam po srditem boju vzeli Grabštanj, zato smo jim pa mi vzeli S love nji Šmihel, kjer do zdaj še nikoli ni zmagala slovenska, stranka. Zgubili smoMedgorje, ker so bili naši premalo pazljivi; pa mi smo jim za to vzeli Kotmaro ves, ki je lani volila liberalno. V Hodišah, Žihpoljah in v Kloštru (Vetrinj), glavnem taboru nemškutarije, zmagali so nemški liberalci le z veliko težavo za par glasov. Še v Žre leu in Gospi Sveti je bil letos boj ; druga leta si tam slovenska stranka še ni upala na dan. Tudi v Otmanjah je bila naša manjšina precej močna. Brez težave smo zmagali v Bileovsu, vVesci in vRadišah, nasprotniki pa v St. .Turju, Št. Petru, Št. Martinu, Št. Rupertu tik Celovca in v občinah na severnem delu Vrbskega jezera. Pa tudi tukaj se Slovenci že zbujajo; do prihodnjih volitev bojo gotovo že zbujeni in bojo liberalcem zagodli drugo pesem. Iz Dvora pri Vrbi. (Volitev zaupnih m o ž.) Pri nas je prišlo k volitvi 130 volilcev, da bi izvolili 8 zaupnih mož. Nemškoliberalni Vr bij a ni so prišli na vse zgodaj in v polnem številu. Že prej ta dan so imeli sejo v Vrbi in napisali so cel kup listkov (menda okoli 200), da bi jih urivali slovenskim možem. Postavili so se v malo izbico med gostilnico in volilno kancelijo, skoz ktero je moral priti vsak volilec, tako da so bili kakor grablje pri mlinu. Prav nadležno so ponujali vsakemu svoje listke, naše listke pa jim jemali. Pa njih trud je bil večidel zastonj ; naši možje so ostali trdni. Pri prvi volitvi so bili voljeni tri od naših (Peter Weiss, Primož Koša.t in Jože Zakoparnik), vsi drugi so imeiripremalo glasov. PrFožji volitvi so bili potem izvoljeni še trije naši (župnik Marinič, Jur Petauer in Valentin Winkler) in dva liberalca (Anton Vran in Janez Jager). Nek liberalec si je izposodil 5 gld., da je med vo-litvijo za vino dajal in ljudi nagovarjal za nem-škutarijo. Naj bi bil siromak rajši za se porabil tisti petak, mi slovenski kmetje imamo že sami še za glažek vina, če smo žejni. — Tudi nemškoliberalni kandidat dr. Wrann Jernej se je vrtil med volilci, čeravno v naši občini nema volilne pravice. Št. Ujci in Lipljani se niso dali motiti, le nekaj Gozdanjcev in Dvorjanov so Vrbljani potegnili k sebi. Učitelji so kakor povsod tudi pri nas agitirali za liberalce. Menda jih pečejo podplati, ker se bojijo nove (boljše !) šolske postave. Iz Zakamna priKloštru. (Liberalna laž.) Kar so liberalni časniki pisali o neki „svetnici“ v Zakamnn, da je sleparila ljudi, to je večidel vse laž. Ležala je res kakor zamaknjena, pa jes nisem dosti učen, da bi razsodil, ali je to taka bolezen ali kaj je. Sveče pa niso gorele, skledice ni bilo na mizi in tudi denarja ni pobiral nobeden. (Mi smo to vest posneli po liberalnih listih, pa jo radi prekličemo, če ni resnična. Opomba „Mirovega“ vrednižtva.) Tisto poročilo sta spisala dva liberalca, menda v ta namen, da bi liberalci ložej zmagali pri volitvah. V Kloštru so res zmagali za dva glasa. Morda se jim je srce zdaj vender toliko ohladilo, da bojo pri miru pustili gospoda fajmoštra, da ga ne bojo obirali po nemških časnikih. Iz Žihpolj. (Nevesela volitev.) Naša slovenska občina izvolila je spet troje nemških liberalcev, da pojdejo pri volitvah v ogenj za nemško slavo in za skrhani liberalizem. Osoj-ničani so se umaknili na nemškoliberalno stran, čeravno smo jih lepo prosili, naj volijo z nami Slovenci. Tako so dobili liberalci po enega in po dva glasa več. Popolnoma zmagali so še le pri ožji volitvi. Čudno je, da naš župan, kterega vsi spoštujemo in kterega so svitli cesar sami odlikovali s križcem, da on vedno tako podpira nemške liberalce, za ktere svitli cesar prav nič ne marajo in jih imenujejo „fakcijozno opozicijo11, to je stranka, ktera zmirom le nasprotuje, draži in nagaja, naj ho belo ali črno. Iz Ziljske Bistrice. (Sijajna zmaga!) Slovenski konservativci zmagali smo pri volitvi zaupnih mož popolnoma. Izvoljeni so gg. Luka Vavtižar, župnik, in posestniki Marka Kaiser. Filip Milovnik, Janez Vigele, Martin Katnik. Na tla podrli so nemške liberalce tudi Podkloštrom. iz Borovelj. (Volitev.) Vsa naša dolina je volila slovensko, samo pri nas v Borovljah so nemški liberalci zmagali z 39 proti 35 glasom. Lahko bi bili naši zmagali tudi tukaj, ko bi se bili prej več pobrigali za volilno pravico. Mnogi so bili izpuščeni iz imenika zavolj različnih uzrokov. Še g. provizor so morali še le zadnji hip potegniti se za volilno pravico. Prihodnjič bomo bolj pametni in bomo ža prej skrbeli, da pridemo v imenik volilcev. Iz spodnjega Roža. (Volitve.) Bes, prav dobro so se držali Kozani. Vsa čast gre Plaj-beržanom in Brojanom, ki se niso vstrašili dolzega pota in slabega vremena, da bi le zmagala naša pravica! Dokler imamo take može, tako dolgo Koroška še ni zgubljena. Tudi v Glinjah, vŠmarjeti, v Selah, v Svetne j vesi so se dobro držali. Na Bistrici ni bilo slabo, pa lahko bi bilo še bolje. V Borovljah je za letos še zmagala tista stranka, ki se v sredi Slovencev poganja za Nemce, kteri pa naše pomoči uiso potrebni. Pa le s 4 glasovi večine zmagala je nemškoliberalna stranka. Upajmo, da zadnjo-krat! Pa že ta volitev je bila boljša, kakor prejšne, ker so se morali umakniti znani najhujši nemški liberalci. Iz Podkloštra. (Volitev zaupnih mož.) Kakor sem vam naznanil že po telegrafu, zmagali smo v naši ohčini popolnoma. Na to volitev smo se pripravljali že dolgo in bili smo si zmage gotovi. Zadnji teden pa so začeli nemški liberalci silno begati ljudi. Hodili so od hiše do hiše, obdelovali so ljudi po gostilnicah, prodajalnioah itd. Župan se je vozil po občini, in lovili so može, kakor so vedeli in mogli. Nekterim so naše listke vzeli in jim urinili svoje. Vraškega gospoda fajmoštra, neustrašljivega borilca Vidoviča, so grdo prijeli v Beljaškem liberalnem listu in ta časnik potem trosili po naši občini. Začeli smo že dvomiti nad zmago. Volilo se je od desetih dopoldne do treh popoldne. Na kosilo smo morali kar ipozabiti. Oddali smo 136 glasov. Naši zaupniki so dobili po 77 in 73 glasov, nasprotniki pa po 57. Tako je bilo vseh 8 naših izvoljenih, kteri trdno stojijo za katoliško in slovensko bandero. Tudi iz Bekštanja in izStrajevesi smo zvedeli veselo novico da so naši zmagali. Slovan gre na dan! Iz Vogerč pri Pliberku. (Slabo vreme. — Volitve.) V naših krajih bojijo se vsi ljudje slabe letine. Mraz, sneg in dež so zemljo tako ohladili, da ne more rasti ne žito, ne trava. Ozimina stoji slabo, rž in pšenica, nobena ne more kviško. Volitev smo opravili dobro. V Blatni občini izvoljeni so sami zanesljivi konservativni Slovenci. Da bi le tudi naš prihodnji poslanec ne pozabil na nas kmete, ki živimo v čedalje hujših stiskah ! Iz Pliberka. (Volitve zaupnih mož.) V našem kraju se je povsodi dobro volilo. Kakor prejšnaleta, zmagali smo v Blatu, v Libučah, v Črni, v Kotljah in na Bistrici. V Prevaljah so bili naši že za kompromis, da bi se volilo 10 Slovencev in 3 nemškoliberalci. Zadnjo uro pa so se liberalci skesali in odbili so vsak kompromis. Pripeljali so na volišče vse svoje ljudi, pa jim nič ni pomagalo, zmagali so Slovenci. Posebno nas pa še to veseli, da smo nazaj pridobili Libeliče in Možico. Iz Spodnjega Dravbrega sem zvedel, da so tam voljeni štirje Slovenci, ki bodo glasovali za konservativnega kandidata Jurja Pongraca. To so namreč slovenske občine, ki volijo v Volšberku z Nemci. To je pač veselje slišati, kako se koroški Slovenci lepo obnašajo pri volitvah. Iz Hodiš. (Lažje zmagala!) Naše kmete strašijo liberalci v enomer, da pride spet robota in desetina, če bojo volili s slovensko in katoliško stranko. Kes so mnogi tako bedasti, da jim vrjamejo, in s to lažjo so zmagali pri nas. Koliko je vredna liberalna stranka, če si ne upa zmagati z resnico in mora ljudi slepiti s takimi lažmi ! ? Pa še bi ne bili zmagali nasprotniki, ako ne bi bil prišel iz Celovca znani nekdanji vrednik Mačnik agitirat. Vina in cigar je bilo dosti. Saj zdaj ima čas. Obljubil je izdajati časnik in tudi denar zanj pobral, časnika pa smo dobili do zdaj le dve številki za pet mescev. Poiskal je liberalce po vseh kotih in pripeljal Ribničane zoper nas. Potem so liberalci volili še sami sebe, in tako so nam vender za tri glase prišli naprej. Dobili so po 31 glasov, naši pa po 28. Upamo, da je bila to njih zadnja zmaga v Hodišah. Slovenci so stali prav trdao, izneveril se ni nobeden, samo dva, ki sta priti obljubila, ostala sta doma. Iz Medgorij. (Volitev.) Nismo verjeli, da pojde naša volitev tako narobe. Voljena sta namreč dva liberalca in en sam Slovenec. Liberalci so pribruli od dveh strani , od Podgrada in iz Zagorja. Iz Podgrada jih je pripeljal znani liberalec Jože Sušnik. On je letal od hiše do hiše, kakor Judi tistobart, ko jih je Pilatuž prašal, kterega naj jim oprosti, ali Kristusa ali Baraba. Kakor so Judi tisti čas našuntali ljudstvo, da je prosilo za Barabo, tako so zdaj liberalci govorili za to, da naj izvolimo liberalce. Zagorjane in Zablačane pa je vodil Valentin Lajkef, znan liberalec. Liberalci so delali na vso moč. Nekemu posestniku so obljubili dva goldinarja, da bi ne šel volit. Tudi naša učitelja sta liberalca, kakor so skoraj vsi koroški učitelji. V ustih imata prav čudne besede. (Tukaj naš dopisnik nekaj pove, česar si ne upamo tiskati, dokler nemarno zanesljivih prič.) Žalostno je, da je takim gospodom brez vere izročena naša mladina v poduk! Mi hočemo pa krščanske šole in krščanske učitelje, in upamo, da jih bomo tudi dobili, saj so naš svitli cesar dober kristjan in veliko dajo za revne cerkve. — Našim sosedom pa, ki poslušajo liberalce, kličemo te besede: „Spa-metujte se enkrat in ne upirajte se sv. Duhu ! Iz Podpece. (Opravilo pri s v. H e 1 e n i. — Sej m.) V nedeljo 3. maja obhajali smo pri sv. Heleni god znajdenja sv. križa. Počastili so nas celo prečastiti gospod dekan Bergman iz Pliberka. Čeravno že 75 let stari (letos bojo peli zlato sv. mešo), prikorakali so vender še čvrsti na naš težavni hrib, kjer stoji cerkvica sv. Helene. Iz bližnjih far, iz Črne, St. Jakoba in Koprivne zahajajo romarji radi k sv. Heleni. Letos jih je prišlo kakih 1500 s svojimi duhovnimi gospodi. Treme je bilo lepo, ljudstvo pa vse vneto za čast Božjo. — Zadnji sejni v Črni je bil slab, ker je ravno prej deževalo in tako odgnalo kupce. Goveje živine je bilo malo in še ta mršava. Ovce so se prodale po 8 do 14 gld. par. Ubogi kmet zdihuje , s čim bo plačal davke in posle , s čim nakupil žita, ko še za živino tako malo dobi. Les je že poprodan; zdaj naš kmet nema kje vzeti denarja. Iz Kanalske doline. (Volitev v B e 1 j a c e.) Naj „Mirw sporoči izid včerajšnje volitve kmečkih srenj v Belace! Nekaj tednov je bilo prav živo gibanje po soseskah Belaškega okrajnega poglavarstva; volilci so se jeli zbirati v dveh taborih. En tabor si je na bandero zapisal geslo: „Zvesti Bogu, cesarju in svojemu narodu“, nasprotniki nam pravijo „klerikalci.u Nasprotni tabor pa ima za načelo: „Nastran vero, na tla s Slovenci, vse mora iti po naših mislih — sami se kličejo „liberalci“. S prvega se je liberalcem ponudil za kandidata mlad ponemčenec, ki je pa poznej se umaknil sta-rikastemu doktorju Jernej-u Vranu. Ta je že 6 let sedel v državnem zboru ; vsaj toliko je razvidno iz sejnih glasovanj ; koliko je na skrivnem še več dobrega storil, bo že Bogu znano. Od začetka so kar frčali dopisi županom, in so letali vranki križem sveta lovit privržencev ; pa o tem naj drugi poročajo. V neki tiskarnici je bilo celo brati : „Korošci, velika sramota bi bila za našo lepo domovino, ako bi zmagala nasprotna „klerikalna“ stranka!1* To je čedno govorjeno, kaj ne Slovenci! Naj si te besede vsakteri po svoje razlaga. 2. junija smo se sešli na bojišči na vrtu in v salonu neke gostilne (Mitteregger). Volilnih mož iz Belaškega okraja je bilo 45; iz Št. Pater-niana 18, iz Rožeškega okraja 18; iz Podklošter-skega 18; iz Trbižkega 12. vseh vkup 111. Potem je bila videti še truma drugih mož, nepoklicanih, ne volilcev, temuč lovilcev, da so omahljivce lovili na svojo stran. — Že pri sestavi volilne komisije se je precj razvidilo, na ktero stran bo pokazal jeziček volilne tehtnice. Mladi Morič je bil od svoje stranke vrinjen za načelnika volilne komisije ; upravitelj okrajnega poglavarstva je poklical še dva konservativca v volilno komisijo. Preden se je volitev pričela, stopi načelnik v meddurje salona in zakliče, naj volilni možje volijo svobodno, brez ozira na vero, cerkev ali versko izpovedanje. Že pri teh besedah je pokazal svoje rogove; t. j. vsi pritiski so jim prav, le za vero naj se ne zmenijo! Pri glasovanji pa sem imel na eni strani prisrčno veselje, videti, kako so se zavedali Slovenci, kar jih je na desni strani žile in Drave z malimi izjemkami. Vkljub vsem pritiskom, grožnjam in moledovanjem so glasovali za svojega kandidata, And. Einspielerja; kar je pa bilo Slovencev od leve strani žile in Drave so bili bolj omahljivi in so večidel uskočili v nasprotni tabor. Nemci iz Belaškega okraja in Št. Paternijana so vsi enoglasno volili doktorja Jerneja Vrana, tudi ni bilo videti med njimi niti enega duhovna kot volilnega moža ; le pastor iz Zar je bil med njimi. Med Slovenci je bilo 8 duhovnov kot volilnih mož. Eden zmed slovenskih volilnih mož je doma pozabil svojo legitimacijo, in ko je domov dirjal po njo, je čas volitve potekel, to ga je hudo peklo. In še eden se je umeknil, vem, da ne prostovoljno, temuč s težkim srcem in prisiljen, ker je bil do-sihmal vselej v našem taboru, zvest veri in svojemu narodu. Bog ve, kako in kaj se mu je žugalo. Obnaša nasprotnikov po volitvi je bila surova in ostudna; z divjim krohotom so sprejeli naznanilo volitvenega izida : 65 liberalnih glasov, 44 konservativnih, 2 nista prišla glasovat. O tem času pride telegram iz Borovelj 5 za Vrana, 19 za Einspielerja, torej 70 glasov za Vrana, 63 za And. Einspielerja. Genljivo je bilo gledati, kako ljubeznjivo je doktor Jernej poljuboval tiste, ki so za njega glasovali, ostudno pa je bilo „pravou klicanje liberalcev, kedar je kteri omahljivec Vranu dal svoj glas. Ko grejo naši iz salona, jim primeri nek privandrani lahonski nemčur, ki nemške Belačane laški uči in nek veliki liberalni list ureduje : jjPakaš**. Žabniški župan M. Žerjav pa se obrne in mu reče : „ Gospod ! še enkrat mi to recite ! mi plačujemo tudi svoje davke; in si kaj tacega ne pustimo očitati1*. —- Revče omolkne. — To je kultura, ki jo prodajajo liberalci ! IzVelikovške okolice. (Slava volile e m!) Včeraj smo sijajno zmagali v Velikovcu. Mačnik, Metnitz et tuti quanti liberalci, so s tem najbolj lovili, da je Pino že v Bukovini voljen ! Koliko in kako so si prizadevali, ne da se povedati, celo de- narje so ponujali za glasove, pa tako zvito, da jih ni mogoče prijeti. Hodili so že v pondeljek okrog pri Šmarjeških volilcih ter jim stave ponujali in rekli: „Stavim 30 gld. nasproti enemu goldinarju da bodeš jutre Pinota volil“. Kako lehko si omahljiv volilec prisluži 30 gld. Pa nobeden ni bil figa-mož. Mačnik se je že dva dni klatil tam krog, kot agent za zavarovanje proti toči, in jih nagovarjal, naj ostanejo doma, pa le enega samega iz Važenberske občine je pregovoril, da je izostal, tako da je dobil Pino le 110 namesto lil glasov. Plešivčnik Eudski župan edini je volil Laksa. Ta gospod — kot ud volilne komisije je med prvimi volil. Pa čudno mu je moralo biti pri srcu, ker je čisto sam ostal. Sam je poznej rekel : „Mislil sem, da nas bode jih vsaj 6 za Laks-a glasovalo/' Yse je bilo veselo, da smo vsaj enkrat nemško liberalno tarčo podrli. Naši Slovenci so se prepričali, da zmagajo, ako stojijo vsi trdno za svoj narod. To je dobro znamenje za prihodnje volitve ! Iz podjunske doline. (Dobroje šlo!) Pod Juno je vse naše! Nemškim liberalcem smo vzeli Škocijan in Doberloves. Gosp. notar Čebul je letos ploh vlekel. Nič mu ni pomagalo zborovanje pri Leitgebu v Sinčivesi. Št. Vid, Klobasnica, Zitaraves, Bistrica, Kapla, Jezersko, povsodi zmaga ! Tudi un-kraj Drave je šlo lepo. Pridobili smo Šmarjeto in G r e b i n j, skupaj 14 glasov. Za V o v b r e se tako nismo bali. Iz Podkorena. (Naša volitev.) Zavolj volitve v državni zbor zbrali smo se sosedje pri g. Razengarju in izbrali smo si moža, kterega bi poslali v Radolico, da voli poslanca. Nam potem ni bilo več mar za volitev. Ko je prišel pa g. komisar, šel je k volitvi naš sosed g. Hrovat in je volil samega sebe namesto tistega, kterega smo mi izbrali. To pa ni možko. Saj je vedel, koga smo mi izbrali, zakaj ni glasoval po naši volji ? Skazil sicer ni nič, pa vender bi bil lepši naredil, ko bi se bil držal tega, kar smo sklenili pri Razingerju. Iz Ižke vasi. (Volitev.) Lepo nas poduču-jete v „Miru“, naj volimo za volilne može in za poslance same krščanske, domoljubne in razumne može. S takim duhom šli smo k volitvi tudi mi. Izvolili smo Jakoba Japeljna in Antona Žagarja, da pojdeta v Ljubljano , da volita poslanca. Vse je šlo prav, samo to je bilo narobe, da v imenik ni bil zapisan posestnik Janez Sedej, ki plača nad 10 gld. cesarskega davka. Ko se je delal imenik volilcev, so pozabili na njega ; kedar je pa treba plačati cesarske, deželne in občinske davke, takrat pa nanj nikoli ne pozabijo. Iz Iga pri Ljubljani. (Žganje — Naša cerkev in naši duhovniki.) Pri nas na Igu je dosti dobrih ljudi, pa tudi dosti nerodnih. Največ kvara dela nesrečno ž ganj e. Šnopsar še k maši ne gre, če ga ne bo prej ruknil en frakelj. Včasih ga vlečejo od sobote večera celo noč do nedelje, da potem zaspijo namesto maše, če pa v cerkev pridejo, zaspijo pa tam. Eden se ga je tako navlekel, da je bil potem cel teden bolan. Gosposka bi ne smela terpeti kaj tacega in ojstro kaznovati krčmarje in pijance, ako pijejo celo noč. Da bi le naši poslanci naredili tako postavo, da bi bil špirit čisto v prepoved djan! Drugače si res ne vemo pomagati. Kaj izda, če gospodje duhovniki z lepo ali ostro besedo svarijo pred žganjem, saj pijanci itak ne poslušajo pridige! Duhovnike imamo res pridne. Tako lepo nas podučujeta, da se človeku kar srce topi v prsih. Za čast hiše Božje so gospod župnik zelo skrbni, zato pa imamo tudi tako lepo cerkev, da smo je lahko veseli. Tudi gospoda kaplana imamo vsi radi, in se nam smilijo, ker morajo toliko terpeti , imajo toliko težavnih in dolgih potov. Res bi se spodobilo, da jim priskrbimo konja, da bi jih kam zanesel ali pa zapeljal. Ljubi farmani, to bi bila res čast za nas, ako to naredimo. Iz Gorenjskega. (Marija naša pomočnica.) Nekej materi zbolel je 15 mescev star otrok za pljučnico. Nobeno zdravilo ni hotelo nič pomagati. V tej stiski zateče se mati k našej ljubi „Gospej presv. srca" in se obljubi na božjo pot na bližnji Strmec, in da hoče, če otrok ozdravi, razglasiti to po časnikih. In glej, že drugi dan začelo je dete jesti, zdaj pa je popolnoma zdravo. V vseh potrebah obračajmo se do mogočne matere Marije, ona nam pomaga najložej. Iz Šmartna pri Litiji. (Spreobrnenje k sv. katoliški veri.) Vesel dan je bil za našega č. g. dekana Jakoba Rusa 1. maj t. 1. Obhajali so svoj god. Pa še bolj so bili menda tega veseli, da so pridobili eno dušo za sv. katoliško cerkev. K naši veri je namreč 1. maja prestopil gospod Miroslav Knut. Volitve smo pri nas dobro opravili; saj pri nas je malo tistih nemških liberalcev, in če so prav, ljudstvo jih ne posluša. Mi smo zvesti Bogu, cesarju in slovenski domovini. Iz Bukovega na Primorskem. (O „Miru“. — Nesreča.) Tudi tukaj radi prebiramo „Mir“, ker najdemo v njem veliko podučnega in kratkočasnega. Posebno lepo nas podučuje za volitve. Želeti bi bilo, da bi se „Mir“ še bolj razširil med slovenskimi kmeti. Saj taki, ki „Mir“ prebirajo, so vsi vneti za slovenske pravice, in če bojo enkrat vsi teh misli, potem bo slovenščina zmagala gotovo. Kmetu Brdarju blizo Grahovega je pogorela hiša, skedenj, devet prešičev in ena krava. Kaj dela politika. Na K o r o š k e m so voljeni : baron Pino proti Laxu s 125 proti 103 glasom ; W r a n n proti Einšpielerju s 70 proti 63 glasom; Hock proti Pongratzu s 106 proti 73 glasom ; Nischel-w i t z e r proti Peitlerju s 95 proti 45 glasom. V velikem posestvu je voljen spet Go e ss ; v kup-čijski zbornici pa P achei'. V mestih so voljeni: v Celovcu Moro, v Beljaku Steinwender, in v spodnjekoroških mestih R i 11 e r. Ritterjev konservativni protikandidat dr. Kogerer je dobil 192 glasov. Moro in Steinwender nista imela protikandidatov. V Celovcu je od 1271 volilcev prišlo glasovat samo 591, in od teh je dobil Moro 577, tedaj še ne polovice vseh glasov. Na Kranjskem so voljeni : grof Ho h e n-w a r t 2 krat, Klun, Pfeifer, Obreza, Hren, Poklukar, Šuklje, Žvegeljin Taufferer. Na Štajerskem: barca Godi, K a i 5 in M. V o š n j a k. Na Primorskem: Tonkli, Vaiassi, Vitezič, Nabergoj, Coronini. Nemško-liberalci se hudo napenjajo, pa vender bojo ostali v manjšini. Žalostno je, da Slovenci niso zmagali v kranjskem velikem posestvu. V Colji so menda vsi uradniki glasovali za Foreggerja. Uradniki sploh povsodi glasujejo proti vladi; to je slabo: kraljestvo, ki je samo v sebi najedino, mora razpasti. Tako se zna zgoditi tudi Taaffejevi vladi. Gospodarske stvari. Nor način cepljenja. čeravno imamo za cepljenje že veliko prav dobrih načinov, vendar bo gotovo ta nov način cepljenja vsakega prijatelja sadjereje zanimal, ker je prav priprost, lahek. Iznajditelj ga priprostim ljudem zelo priporoča, ker ni treba nič povezovati, in cep se vendar nič ne premakne, rana pa se prav hitro obraste. To cepljenje se pa tako-le zvršuje : Divjaku in cepiču se prav enake vilice izrežejo, zdaj se pritisnejo cepičeve vilice na odrezan divjak, ki pa nima vilic, temveč le oni del, ki se odreže. Če se vidi, da se koža le ena na drugo pritisne, se kar pusti, in rana se z mrzlo a tekočo smolo zamaže, — in cepljenje je dovršeno. — Vilice ali zareza naj se precej globoko zarežejo, da bolj trdno stoji, in tako več kože v dotiko pride, kar cepiču k divnejšej rasti pripomore. Jablane in hruške se lahko do julija cepijo, če si cepiče dobre ohraniš, od avgusta naprej pa lahko že tistoletne pa že dorasene mladike odrežeš in do oktobra cepuješ. To cepljenje se je večkrat poskusilo in za prav dobro pripoznalo. Poskusili so celo že pognali cepič odrezati in zopet nazaj viličasto postaviti in to štirikrat, pa zgornje vejice kar se tiče dolgosti in moči prav nič niso zaostale mimo spodnjih. Ti štirje deli so pa lahko različne vrste. To novo cepljenje in požlahtnenje dreves iz-umel je Franc Welsch, vodja okrajne sadjerejne šole v Borovi, nemški Vorau, na Štajerskem. Dobil je že več dobitkov od raznih krajevnih razstav in tudi častno diplomo od c. kr. štajerske kmetijske družbe. Predsednik te družbe obiskal je njegovo sadjerejnico, izrekel mu je pohvalo za njegovo delovanje. Gosp. Welsch je pripravljen, vsakemu prijatelju sadjereje to reč bolj natanko razložiti. „Slov. čeb. in sadjerejec.“ Sadjerejčev koledar za mesec juni. Drevesom , ki so presajena, naj se priliva in zemlja okoli naj se zrahlja. Drevescem, ki stranske mladike poganjajo, naj se te prikrajšajo, da bodo le bolj v vrhu poganjale. Gosenice se morajo pokončevati. Ta mesec se začne cepljevati pod kožo in z živim popkom, ker so drevesa dovolj muževna. S popkom naj se cepi zvečer ali pa zgodaj zjutraj, najboljši pa je, če je megleno ali deževno vreme, vendar deževati ne sme ravno tisti čas. Ta čas se pa mora zato to delo zverševati, ker se sok na odrezanem popku hitro posuši in ob času vročine se to še hitreje zgodi, in popek posušen se ne prime. „Slov. čeb. in sadjerejec.“ Za poduk in kratek eas. Stari in novi čas. (Daljo.) Obrača se že na bolje. Ljudje spoznajo že sami, da tako ne pojde več naprej. Pač je vsakemu prosto, da dela, kar hoče; to pa tudi vsak lahko vidi in potipa, da ne najde dobrega konca, kdor se ne zna obračati po pameti, kdor se ne zna premagovati iz proste volje. Že se začenja daniti. Še mnogi liberalci in občudovalci novega časa so spoznali, da to ni dobro, če 15letni rokodelski učenci ob nedeljah in praznikih celi popoldan pohajkajo po gostilnicah, kvartajo, kegljajo, popivajo, kadijo in nerodne pesmi prepevajo. Mojstri si želijo nedeljske šole nazaj, združene s krščanskim naukom. Ze so mnogi spoznali, da to ni dobro, ako dekle in domače hčere ob nedeljah hodijo po plesiščih, kjer se ne naučijo nič prida. V mnogih hišah so spet privlekli stare kolovrate izpod strehe, da imajo ženske kaj opraviti in se obvarjejo razuzdanega življenja. Celò v mestih se najdejo že rokodelci, ki grejo rajši mimo gostilnice v cerkev ali pa na sprehod, ker so spoznali, da to nema dobrega konca, če človek vsaki krajcar sproti zapravi. Najdejo se visoke gospe, ki se oblačijo priprosto in ne marajo za gledišče. Tolažba naša je, da se morajo neumnosti novega časa same sebe pokončati. Noša gosposkih žensk bo postala tako abotna in tako nesramna , da se bojo nazadnje poštene gospe že same sramovale, nositi se po šegi ali modi. Igralci in komedijanti bojo postali tako nesramni, da se bo gnjusilo celò razvajenim ljudem, in jih ne pojdejo več gledat. Bogataši bojo ljudi tako stiskali in odirali, da si bo vse starih časov želelo nazaj. Novošegni umetniki bojo ves sram od sebe vrgli, da se bo vsemu ljudstvu gabilo do njih umetnih izdelkov. Pivovarji in vinski trgovci bojo pijačo tako kvarili in kazili, da se bojo ljudem pristudile vse gostilnice. Tako bo novošegna sleparija uničila sama sebe. Ljudje bojo začeli premišljevati, in iz proste volje bojo slabo zavrgli, dobro pa ohranili. To je žarek upanja v novem času, da bojo ljudje prisiljeni, ločiti sami med dobrim in hudim. Nov, lepši čas pa bo prišel, ko bojo ljudje hudo in slabo zavrgli iz proste volje. I z g 1 e d. Sreča je še to, da je skor v vsakem kraji še kak kmet ali meščan, ki živi še po starih šegah trezno in pametno, in tak služi drugim v izgled, da je v novem času mogoče, živeti trezno, pobožno in pametno. Tak kmet je v naši vasi Podgornik. On hodi še v stari, doma pridelani obleki, ter se ne zmeni za novošegno, malotrpežno. On jé še s hlapci in deklami pri eni mizi, in sicer le take jedi, ki jih doma pridela. Bedko kedaj zaide v kako gostilnico in še takrat ne ostane dolgo. Slaboglasnih pivnic, kjer se toči slaba, popačena in ponarejena pijača, ogiblje sé skrbno ; če že za-volj kupčije ali kake botrine ne more drugače, stopi le v pošteno gostilnico, kjer se prodaja pošteno in dobro blago. Njegova žena je ravno tako pametna in varčna. Vsaka dekla se nosi bolj košato, kakor Podgornica. Podgornik pa ni tak, da bi vse zavrgel, kar nam je prinesel novi čas. Če ima v mestu kaj opravka, se vsede tudi on na železni voz : saj mu že pamet dà, da kar on plača za vožnjo, to prihrani spet pri času in pri čevljih. On zametuje le tiste novotarije, ki se mu zdijo neumne in škodljive. On ne gre slepo za veliko množico, ampak se ravna po lastni pameti, po lastnem prevdarku. Dolgo časa so se Podgorniku posmehovali. Od kar pa vidijo, da gre njegovo gospodarstvo navzgor, pri drugih pa navzdol, zdaj ga pa vsi spoštujejo. On ima kmetijo brez dolga, on ima naj lepšo živino v fari ; zraven pa še nekaj groša pri hiši. Če je kdo v potrebi, ne ve se obrniti drugam, kakor do Podgornika. Stari Podgornik je živel res tudi priprosto, trezno in varčno. Pa on ni drugače vedel in znal, on ni imel priložnosti do potrate; ukovan je bil v v stare navade. Veliko več hvale vreden pa je mladi Podgornik, ki živi v sredi novega časa med razuzdanim svetom, pa se zna tako varovati in ogibati hudega in škodljivega! Stari čas ni ravno tolike hvale vreden ; saj takrat ni bilo ne časnikov, ne železnice, ne toliko pivnic, ne slabih bukev, sploh le malo pohujšanja in grešne prilož-losti. Druga pa je v novem času: skušnjave, na vse strani, posvetne kazni pa nobene za razuzdanost. Kdor zdaj trden ostane in se premagovati zna, ta je mož, ta je hvalevreden. Take može rodil nam bo novi čas! (Dalje pride.) Smešničar*. Učitelj: „Kakošna je zemlja?“ Šolar: „Okrogla“. Učitelj: „Odkod pa to vemo ?“ Šolar: „Saj ste včeraj sami povedali.11 Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Malo dni pred volitvami so nemški šulferajnovci zborovali v Vetrinji in Grabštanji. Bili so sami med seboj, toraj ne vemo, koliko je bilo govora o šoli in koliko o volitvah. — Zemlja se je zadnje čase večkrat močno stresla na več krajih po Koroškem. Tako v Kapli, v Liešah, Prevaljah, v Črni itd. — Ob gorenji Kvki so volkovi raztrgali že veliko ovc in telet. Misli se, da jih mora biti cel zarod, volkulja z Mladjem. Še otroci, ki imajo v nekterih krajih deleč v šolo, so v nevarnosti. Zato so nedavno napravili velik lov na volkove, pa niso ubili nobenega. — V vodo šel in tam svojo smrt našel je trgovec Štefan Matolek iz Spitala. — Neki vo-jak je v norosti zbežal iz bolnišnice, zagazil po noči v vodo in utonil. — Deželna razstava v Celovcu se odpre 25. julija. Govori se, da pridejo svitli cesar; gotovo pa pride nadvojvoda Karl Ludvik. — Vožni listi tje in nazaj se dobijo zdaj na celi črti med Celovcem in Mariborom. — Poštna poštaja se je odprla v Trušnjah pri Velikovcu. — V kamnolomu v Limbergu pri Volšberku je šel delavec Janez Remec še v nedeljo na delo, da bi to zaslužil, kar je zamudil prej ta dan, ko je praznoval svoj god. Pa cela teža kamenja se je zvalila na njega in ga pobila do smrti. Praznuj nedelje in praznike! — O volitvah v Velikovškem okraju poročajo se nam nektere kratkočasne reči. Neki volilec je pravil, da so mu nemškutarji ponujali 30 gld. za glas, pa jih ni vzel. Drug volilec mu reče: „Nisi bil pameten; vzel bi jih bil, potem dal skušnjavcu zaušnico, mu dal za to zaušnico 5 gld. nazaj, drugih 25 gld. pa obdržal !“ Nekemu volilcu iz črne je obetal nemškoliberalec, da ga hoče zastonj peljati v Velikovec in vse plačati, kar bo med potjo zajedel in zapil. Črnjan pa je rekel: „Tje me boš že peljal, nazaj pa ne !“ Ko je edini Tempohar iz Rude volil Laxa, rekel je eden slovenskih volilcev : „Dobro je vender, da imamo enega med seboj, ki nam je povedal, kte-rega kandidata ne smemo voliti.“ Ko je bila zmaga gotova, splazil se je nemškoliberalni agitator Mačnik kislega obraza iz dvorane. Kmetje pa so rekli, da preliva ,,mačkine solze“ (Katzenjammer). Pošteni naši kmetje so premagali vse skušnjave, akoravno so večidel denarja potrebni, ohranili so pa dobro voljo do konca. Po zmagi je bilo veselje velikansko. — Toča je pobila po občinah Slovenji Šmihel in Šmarjeta pri Velikovcu. Pobirajo se mili darovi. Kdor hoče pomagati tem slovenskim bratom, ki so se ravno letos tako možato obnesli pri volitvah, lahko pošlje podporo tudi na „Mir“ in mi jo bomo odrajtali na pravi kraj. — Kako gine na Koroškem lepo in čedno življenje, vidimo iz tega: pred porotnike pride ta mesec 14 hudodelnikov, med njimi pa jih je 5 takih, ki so se pregrešili z nečednimi djanji. — O volitvah imamo še dostaviti: Iz Slov. Plajberga je 3 ure v Košentaver. Nek star bolehen mož je ležal že dan pred volitvijo doli, da bi pripomogel k zmagi. Sin je šel potem z voli za njim, da ga je peljal domu. V Celovcu pa imajo volilni prostor pred nosom, pa jih več ko polovica ni prišla k volitvi. — Nov tura se je postavil v Št. Rupertu pri Celovcu. Jutri 11. junija bo nasajen vrhni križ. Na Kranjskem. Občini Št. Peter na Notranjskem podarili so svitli cesar 200 gld. za šolo. — Davica (Difteritis) razsaja med otroci v Komendi pri Kamniku. -— Pet inženirjev je prišlo v Ljubljano, da bojo merili dolenjsko železnico. — Lepe podobe sv. Cirila in Metoda prodaja katoliška bukvama v Ljubljani. — Tiskar j. Krajec v Novem mestu si po svojih skromnih močeh veliko prizadeva, da bi pomnožil slovensko književnost. Ravnokar je dal na svitlo 6. zvezek povesti Krištofa Šmida in 15., 16. in 17 snopič „narodne biblioteke". Naj bi ga Slovenci pridno podpirali in posebno ljudstvu priporočali te cene in lepe knjižice. — Na Štajerskem. Y Pilštanji so umrli č. g. župnik A. Lenarčič. R. i. p. — Železna cesta iz Spielfelda v Radgono bo v kratkem dodelana — Y Št. Urbanu pri Ptuji dobijo nove zvonove. — Popravili bojo stolno cerkev v Mariboru. Treba bo za to 27.000 gld. — Vurberžki grad knpil je Fr. Leibenfrost, iz Dunaja za 140.000. Žalostno, da prehaja naša zemlja v tuje roke ! Kdaj se osnuje vender slovensko gospodarsko družtvo? Na Primorskem. Toča je potolkla na več krajih Primorja. Ubogi kmet je ves obupan. — Nemški šulferajn so kuhale nedavno gosposke ženske v Gorici. Soča pa zavolj tega ne bo tekla na Nemško. — Umrli so č. g. dr. Josip Zorn, vikar v Vipulzani, stric Goriškega nadškofa. — Nemški učenjak Eduard Hartmann pravi, da Trst ni laško, ne nemško, ampak slovansko mesto. — Potopila se je avstrijska barka „Nina“ blizo Pirana. Druge avstrijske dežele. Za nadškofa v Pragi so izbrani mil. g. škof grof Schonborn.— Na Dunaji so obesili 20 letnega Bednarzika, ki je zaklal in oropal neko gospo. — Strašen vihar je bil na Dunaji. Lomil je drevesa, podiral hiše, še pet ljudi je našlo svojo smrt. Listnica vredništva. O volitvah prejeli smo toliko spisov, da ne moremo vseh natisniti. — Za sv. meše, ki se berejo v Genovi pri novi cerkvi Marije Device brezmadežne, pošiljajo Slovenci pridno svoje doneske. Samo to prosimo, naj doda še vsak 5 kr. za poštno marko, sicer se nam nabere preveč stroškov. Prvi živinski sejni na Diekšah bo 30. junija t. 1. Tnmar Piinhar 6evljar v št-16^ I Ullld£ iUl/IlCl } prodaja, izdeluje in popravlja vsakovrstne obuvala iz dobrega usnja, za gospode in gospe ; sprejema tudi naročila iz dežele, ako se mu pošlje mera, jih v kratkem času izvrši in dopošlje lastniku. Cenike pošilja zastonj. Mahnirn da se 0gen.i podpiha, kakoršrie po-MCIIUVC, trebujejo kovači in ključarji, izdeluje najboljše in najcenejše Matija Zupan v Kropi na Gorenjskem (Kropp, Oberkrain). On lahko pokaže mnogo spričeval in pohvalnih pisem. Cenike pošilja zastonj. n/th»*A owaaq za cerkve izdeluje svečarica UOUrtJ oVvJbtJ g0Spa Marija Oiinther v Slovenjem Gradcu. Cena je : 2 gld. 40 kr. kila. y4 kile gori 22 ur. Do zadnje pošte plača ona stroške. Franc Rudholzer, SLI Leonove bukvarne, prodaja in popravlja vsake sorte zlate in srebrne žepne ure, drage ali dober kup, kakor kdo želi; potem ure na stene v izbah in za kuhinje. Zaloga je zmirom velika, da si vsak izbere , kar mu dopade. — Ure se popravljajo po ceni in dobro. Za darila se posebno priporočajo moji vsakovrstni šivalni stroji, ki se lahko plačajo tudi na mesečne obroke. Dober stojim za to, da je blago pošteno. Kdor precej plača, dobi stroj ceneje. Cenike pošljem zastonj. Tudi se take mašine pri meni popravljajo. Loterijske srečke od 6. junija. Line 59 66 79 25 11 Trst 60 64 17 82 47 Tržna cena v Celovcu. Ime blaga na birno na hektolitre gld. kr. gld. ! kr. pšenica 5 40 7 10 rž 5 — 6 35 ječmen 4 60 6 __ oves 2 60 3 25 hejda 3 80 5 — turšica 4 10 5 15 pšeno — — — — proso — — — - grah — — — — leča — — — — fižol — — — krompir 1 35 1 70 na kilo gld. kr. goveje meso — 58 telečje meso — 66 svinjsko meso .... — 65 koštrunovo — 44 maslo — 98 puter — 94 prekajen Špeh frišen Špeh — 82 66 mast — 74 100 kil sena 2 30 100 kil slame .... 1 30 100 kil deteljnega semena ~ Domači oves pada v ceni, ker kupujejo rajši ogerskega. V tretjič pridejo na dražbo: 13. jun. Hišna oprava in živina Jožefe Glasser v Vrbi, vse cenjeno na_ 1191 gld., pri okr. sodniji v Rožaku. 30. jun. Živina in hišna oprava Pavla Zweimiillerja, v pivarni v Spodnjem Dravbregu. 4. jul. Šalejeva p. d. Sebejeva kmetija v Drabonažah, cenjena 2137 gld. pri okr. sodniji v Doberlivesi. Izdajatelj in urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovci.