PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primora Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Qistori 28 %>. 4 *Q, M62 Or r^?n °G 1 A< Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 27 (14.118) Trst, sobota, 1. februa.. Zgodovinsko zasedanje Varnostnega sveta Svetovne organizacije OZN naj prevzame svojo vlogo in naj zagotovi stabilnost v svetu V sklepni listini poudarjeno, da se bodo z vsemi sredstvi postavili po robu ogrožanju miru Ruski predsednik Jelcin predlaga ustanovitev skupnega protiraketnega »vesoljskega ščita« K VSE sprejema operativno vlogo PRAGA - Šest mesecev po berlinski konferenci je 48 zunanjih ministrov na praški Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi zahtevalo specifično vlogo KVSE v odnosu do OZN, s katero bi jamčili in vodili novo evropsko stvarnost po padcu komunističnih režimov. Iz dokumentov, ki so jih predvčerajšnjim in včeraj odobrili v Pragi, predvsem pa iz izjav zunanjih ministrov, je vsekakor razvidno, da bo pot do samostojne vloge KVSE dolga in težavna, saj sta prišli do izraza dve težnji. Prva, ki jo zastopa ZDA ob podpori Velike Britanije in Belgije, zagovarja »posvetovalno vlogo KVSE«, druga, ki jo zagovarja predvsem Nemčija, z njo pa se strinja tudi Francija in večina evropskih držav, pa zahteva »operativno vlogo KVSE na območju pod njeno pristojnostjo«. Ob bojaznih ameriškega tajnika Bakerja, da bi KVSE postala dvojnik OZN, šef nemške diplomacije Genscher že govori o KVSE kot o regionalni OZN, ki bi morala imeti celo svoje mirovne sile in aktivno posegati v regionalne krize. Za združeno Nemčijo postaja torej KVSE tista odskočna deska, s katero naj bi uveljavila svojo novo politično težo. Strah pred nemškim hegemonizmom pa je po besedah italijanskega zunanjega ministra De Michelisa popolnoma odveč. Povečano število članic namreč onemogoča vsakomur, da bi vsilil svoje mnenje. De Michelis je obenem prepričan, da tudi popolna uresničitev Genscherjevega načrta, ne bi prekrivala pristojnosti OZN, ki ostaja »svetovna organizacija«, KVSE pa mora postati »regionalna«. Italijanski zunanji minister se strinja celo z mirovnimi silami, z Genscherjevimi »zelenimi čeladami«. Da nova vloga KVSE niso le pobožne nemške želje, priča Praški dokument, ki ustanavlja po zgledu EGS svojo »trojko« in misije za preverjanje, ki bodo ugotavljale kršitve človekovih in drugih pravic ter morebitne spore med članicami. Nemška in francoska diplomacija sta že izposlovali, da prva taka misija odpotuje v Gorski Karbah, tako da bo čez 21 dni poročala o dejanskem stanju. Večjo težo so dali tudi dunajskemu centru za preprečitev spopadov in kriznih situacij, varšavski center pa bo zadolžen tudi za človekove pravice in svobodo tiska. KVSE si. je torej dala mehanizme, ki jih bodo posamezne države le s težavo zaustavile, saj so odpravili dosedanji sistem soglasnega odločanja. Države, ki bodo na zatožni.klopi zaradi kršenja človekovih pravic, ne bodo imele več pravice veta, prav tako ena sama država, ne bo več zaustavila pobud ostalih članic KVSE. NEW YORK — Združene države Amerike, Ruska federacija in ostale stalne članice Varnostnega sveta OZN so včeraj razglasile svojo odločno voljo, da bodo z vsemi sredstvi v okviru OZN jamčile novi postkomunistični svetovni red tudi za ceno vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Obvezo, da »se bodo postavile po robu grožnjam miru in bodo odbile vsak napad«, so zapisale v slovesni sklepni listini, ki jo je podprlo vseh 15 voditeljev na tem zgodovinskem zasedanju Varnostnega sveta. Francoski predsednik Mitter-rand in britanski premier Major sta se strinjala s tezami Busha in Jelcina. Celo generalni tajnik OZN Butros Gali jima je moral priznati, da obstajajo meje državne suverenosti, ker njeno izkoriš-čevanje lahko privede do kršenja človekovih pravic in lahko ogrozi NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik Ruske federacije Boris Jelcin Vlaua odpravila dodatni davek za nove dizle RIM — Vlada se je sestala tudi včeraj in sprejela vrsto ukrepov na področju zaščite okolja. Tako je na primer odorila zakonski odlok, s katerim za tri leta odpravlja dodatni davek na vse nove dizle ter uvaja »davčni bonus« za lastnike vozil izpred leta 1974: kdor bo peljal te avte na odpad, bo pri nakupu novega vozila s katalizatorjem imel 300.000 lir popusta pri davku IVA. Zakonski odlok prav tako predvideva znižanje cene neosvinčenega bencina za 20 lir pri litru ter ekološkega plinskega olja (se pravi z manj žvepla) za 21 lir pri litru. Italija je trenutno na repu evropskih držav, kar zadeva avte s katalizatorjem. V Nemčiji je na primer več kot 48 odst. vseh avtov kataliziranih, pri nas pa samo 1 avto vsakih 100, tako kot na Portugalskem. V zadnjih dneh se je velikih mestih popraševanje po kataliziranih avtih povečalo za 50 odst. Predsednik republike bi utegnil že danes razpustiti zbornice V poslanski zbornici včeraj posegi strankarskih voditeljev RIM - Politični voditelji so včeraj v poslanski zbornici povedali še enkrat svoje mnenje o Andreottijev! vladi in pobudi za razpustitev zbornic. Spregovorili so o vseh problemih, ki ta čas burijo duhove v italijanski politični areni od reforme institucij do možnih povolilnih koalicij, od najrazličnejših splošnih problemov do vprašanja predvolilnega pakta za kandidate, ki se prepoznavajo v referendumski fronti. Razprava se bo najbrž končala danes z glasovanjem o resoluciji, s katero bo parlament vzel na znanje Andreottijevo poročilo ter s svojim glasom poudaril voljo parlamenta, da predčasno zaključi pričujočo zakonodajno dobo in bo tako posredno potrdil predsedniku republike željo po razpustu. V večernih urah je urad predsednika republike vsekakor dal vedeti, da glede razpusta parlamenta ima zadnjo besedo vedno državni po- glavar, ki lahko sproži glede razpustitve tudi dodatni krog posvetovanj. V včerajšnjo razpravo je najprej posegel sekretar KD Forlani, ki je pozval stranke dosedanje vladne koalicije, naj jo potrdijo tudi v bodoče, povabil pa je zraven tudi republikance, ki so pred kakšnim mesecem izstopili iz vladne večine. Govoril je tudi o stališčih Maria Segnija, ki je dal pobudo za neke vrste tranzverzalno stranko in s tem v zvezi je Forlani menil, da se član neke stranke mora tudi podvreči notranjim pravilom. Socialist Giuliano Amato s svoje strani pravi, da je bila zakonodajna doba v mnogočem pozitivna, zadnje časa pa se je iztrošila in nekje preživela samo sebe. Omenil je, da se boji volitev v ozračju, ki so ga polemike močno skalile in v katerem se poraja nov strupen val nedemokratičnega populizma. Iz vrst opozicije je bil najglasnejši tajnik DSL Occhetto, ki je-na parlament naslovil poziv za obnovo ustavnih zakonitosti ter dodal, da bi parlament za časa volilne kampanje moral ohraniti budnost. Prav tako bi morala nadaljevati z delom posebna parlamentarna komisija, ki raziskuje pokole. Occhetto je zavrnil Andreottijevo poročilo, iz katerega izhaja, da najpomembnejše stvari niso bile uresničene. Sicer pa je v italijanskem političnem svetu včeraj povzročila dokajšnje razburjenje TV oddaja Samarcanda, o kateri pišemo na drugem mestu, in glede katere prevladuje mnenje, da je bila izrecno predvolilnega značaja in vse prej kot objektivna. Govor je bil o »stranki, ki je ni«, Occhetto, La Malfa in Segni pa so v teku oddaje orisali nekatere možne volilne sporazume. Slovenija zadovoljna z zasedanjem KVSE i i . -vi__ ^ colzrotaria U^T-->Xlr Dri fom n H r»\70T"U i O "nrinalrnioif BRNIK — Slovenska delegacija se je s Ječanja ministrov Konference o varnosti in ?°delovanju v Evropi (KVSE), ki se je včeraj *°nčalo v Pragi, vrnila zadovoljna, a tudi s sP°znanjem, da je Slovenija prevzela niz naftnih mednarodnih obveznosti, v katere bo reba mnogo investirati. , V pogovoru z novinarji je zunanji miniter ^r; Dimitrij Rupel dejal, da je Slovenija sicer na pobudo ameriškega državnega sekretarja Bakerja, Varšavski komite za sovobodne volitve razširil v posebno telo za svobodo javnih občil in boj proti državnemu nadzoru medijev. Velik poudarek so na konferenci namenili težavam nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije. Formalna navzočnost v.d. zunanjega ministra Jugoslavije Maksiča je povzročila mnogo negodovanja, saj so zlasti države čla- Dimitrij Rupel dejal, da je Slovenija sicer mnogo imguuuvmija, 7 T ’ HeSSr VlSOklh UradnlkOV driaV V Združenih “do" irf češnji odhiŽ Hrvaška. Pri tem od Slovenije pričakujejo, da bo čimbolj vplivala na Hrvaško, je rekel dr. Rupel. Poudaril je, da težave povzroča le še odločitev ZDA, ki so svoje priznanje navezale na razvoj mirovnega procesa Združenih narodov. Priznanje Slovenije naj bi po njihovem mnenju ne bilo sporno, vendar bo možno le skupaj s Hrvaško, ta pa še ne izpolnjuje vseh pogojev. »Ameriško zavlačevanje priznanja povzroča neljube posledice,« meni dr. Rupel. Slovensko zunanje ministrstvo že razmišlja tudi o formalni prošnji za članstvo v Organizaciji združenih narodov. To bodo na East River (sedež OZN v New Yorku) poslali v prihodnjih tednih, še prej pa se bodo pogovarjali z neka- Nova publikacija o zaščiti v »v» nase manjšine NA 4. STRANI D D D Zakon o Krasu pod vprašajem bodočnost KGS NA 5. STRANI Nevaren vojaški zaplet v Zakavkazju Azerbajdžan začel končno ofenzivo v Gorskem Karabahu MOSKVA — Včeraj je azerbajdžanska vojska začela širokopotezno ofenzivo, da bi strla odpor branilcev Gorskega Karabaha, armenske enklave v sklopu Azerbajdžana. Kolona tankov in oklopnih transporterjev je ob topniški podpori iz azerbaj rižanskega mesta Agdam vdrla v Gorski Karabah in prebila prvo obrambno črto na poti proti glavnemu mestu Stepanakertu. Kot poročajo ruski in armenski viri je azerbajdžanska narodna garda napadla armenske vasi Hramort, Nahičevanik, Hananbad in Pirdž v pokrajini Aškeran. Azerbaj rižanske paravojaške enote obstreljujejo glavno mesto Stepana-kert iz azerbaj rižanskih vasi Šuša in Džangasan. Ruska televizija je sinoči navedla, da je bilo v spopadih že več mrtvih in ranjenih, števila žrtev pa ni navedla. Gorskokarabaški parlament je v dramatičnem pozivu OZN in vsemu svetu zaprosil za takojšen poseg, da se prepreči nov genocid nad Armenci. V Bakuju skušajo zmanjševati razsežnosti ofenzive in navajajo, da Zahod le napihuje gorskokarabaško vprašanje, češ da so operacije naperjene le proti »armenskim paravojaškim zločincem, ki jih bodo brez milosti strli«. V Bakuju seveda upajo, da bodo svoje cilje uresničili, še pred prihodom misije KVSE. Potem ko je Slovenijo že priznala večina držav v Evropi Diplomatska ofenziva Slovenije izven ozkih meja evropske celine LJUBLJANA — V prvem valu mednarodnega priznanja Slovenije so v januarju njeno neodvisnost priznale skoraj vse evropske, nekatere ameriške države in Avstralija ter Nova Zelandija, zato se nova diplomatska ofenziva Slovenije seli izven evropskih meja. Do obiskov v državah, ki Slovenije še niso priznale, bo prav zaradi tega dejstva prišlo, praviloma na slovensko pobudo, do neuradnih pogovorov. Od visokih uradnikov zunanjega ministrstva smo izvedeli, da bo večina takšnih pogovorov potekala na "nevtralnih ozemljih", torej v krajih, ki niso v Sloveniji ali državi, s katero bi Slovenija rada navezala stike. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se bo predvidoma 6. februarja v Bonnu srečal z egiptovskim zunanjim ministrom, v istem mesecu pa še z indijskem kolegom. Od 16. do 25. februarja v zunanjem ministrstvu načrtujejo ministrov obisk na Kitajskem, v Južni Koreji, na Tajskem in Japonskem. Podpredsednik vlade RS dr. Andrej Ocvirk bo z nekaterimi drugimi člani gospodarske delegacije konec februarja obiskal islamsko republiko Iran, obrambni minister Janez Janša pa bo od 6. do 16. februarja na uradnem obisku v Avstraliji. Aprila bo na povabilo predsednika vlade Lojzeta Peterleta Slovenijo obiskal ministrski predsednik Gvajane Hamilton Green. V programu zunanjega ministrstva za prvo polletje 1992 so še obiski zunanjega ministra v Argentini, Braziliji, Avstraliji, Singapurju, Novi Zelandiji in Maleziji. Pri obiskih bodo pomembno pomagali tudi slovenski izseljenci, predstavniki slovenskih podjetij in pooblaščenci ministrstva za zunanje zadeve, zlasti v azijskih državah. Ministrstvo je tudi pooblastilo predstavnike RS v Jordaniji, Tajski, Singapuru, Južnoafriški republiki, Maleziji in Južni Koreji. Zunanji minister dr. Rupel je 30 zunanjim ministrom izvenevropskih držav in generalnim sekretarjem nekaterih pomembnejših regionalnih organizacij držav v razvoju (ASEAN, Organizacija ameriških držav) poslal pisma, v katerih jim predlaga priznanje Slovenije in bodoče sodelovanje. Predsednik Kučan, predsednik vlade Peterle in predsednik sklada Pharos, Drnovšek, so v Davosu, predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose Šinkovec pa med drugim v nedeljo potuje v Strasbourg in v sredo v Bruselj. Policija je prepričana, da so ugrabitelji že zdavnaj umorili ugrabljeno Sflocchijevo PARMA Policija je aretirala tri osebe, ki naj bi bile vpletene v ugrabitev Mirelle Silocchi, ki so jo neznanci, najbrž pripadniki kakšne sardinske tolpe, odpeljali iz njene hiše v kraju Collecchio pri Parmi že 28. julija 1989. Gre za pomembno novost v preiskavi, vendar so preiskovalci prepričani, da so ugrabitelji 50-letno žensko že umorili, ne morejo pa uradno sporočiti njene smrti, ker do sedaj še niso odkrili njenih posmrtnih ostankov. Preiskava je doživela preobrat maja lani, ko je policija odkrila v Rimu skrivališče prevratniške skupine, v katerem so našli veliko količino gradiva, ki je pojasnjevalo celo vrsto ugrabitev, ropov in atentatov. Za zapahi so se tako znašli 34-letni Armenec Gregorian Garagin, ter Orlando Čampo in Baghisio Franco Goddi, medtem ko še iščejo Luigija De Blasija, Rose Anne Scrocco in Giovannija Barco. Pri Goddiju so dobili tudi pištolo kalibra 38, za katero aretiranec trdi, da je last njegovega pastirja. Balistični izvidi so ugotovili, da so s to pištolo 17. ali 18. marca 1990 pri Sieni umorili sardinskega pastirja Itala Sora, tako da je zelo možno, da Goddija obtožijo ne samo ugrabitve in smrti Mirelle Silocchi, temveč tudi Sorovega umora. Mirello Anno Silocchi, ženo podjetnika Carla Nicolija, so konec julija 1989 ugrabili trije banditi, od katerih je eden bil preob- lečen v finančnega stražnika. Dan kasneje je policija pri Rimu prestregla bandite, ki so baje ugrabili Danteja Belardinellija, v spopadu so tri zločince ubili, enega pa ranili. Takrat je bilo tudi rečeno, da gre za isto tolpo, ki je ugrabila Silocchijevo, Augusta De Megnija, Esteranno Ricca, Eugenia Gazzot-tija in Silvano DalLOrto. Nicoliju so se ugrabitelji oglasili po enem mesecu in zahtevali 5 milijard lir odkupnine. 23. novembra so banditi poslali Nicoliju košček ženinega uhlja, mesec dni kasneje pa njeno sliko, vendar s sporočilom, da so znižali zahtevano vsoto na 2 milijardi lir. Zadnji telefonski pogovor z ugrabitelji je bil 17. januarja 1990, od takrat pa se niso nikoli več oglasili. Prvi odstopi odgovornih in težki zapleti na francoskem političnem prizorišču George Habaš je postal nezaželen gost PARIZ — Voditelj skrajnega krila PLO, Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (FPLP), George Habaš je na razpolago francoskim oblastem, ki ga bodo zaslišale zaradi odkritja arzenala FPLP v Fontainebleauju leta 1986. Po tem zaslišanju naj bi Habaša izgnali iz Francije. Nenaden predvčerajšnji sprejem Georgea Habaša v neko pariško bolnišnico pa že povzroča pravi potres v francoskem političnem življenju in ogroža celo vlado. Do sedaj so po ukazu predsednika Mitterranda, ki ni bil o »humanitarnem spodrsljaju« predhodno obveščen, »odstopili« trije visoki funkcionarji zunanjega in notranjega ministrstva, enaka usoda je doletela predsednico francoskega Rdečega križa Georgino Dufoix, ki je poskrbela za Ha-baševo premestitev iz Tunisa v Pariz. Dufoixe-va se brani, češ, če tega ne bi storili, ne bi bili Rdeči križ. Njeno mnenje pa delijo le redki Francozi, da ne omenimo opozicijskih strank, ki so zagnale pravo gonjo. Med časopisi je le ugledni Le Figaro zapisal, da Francija ni smela zavrniti zdravljenje tudi naj hujšemu teroristu, ker bi se v nasprotnem primeru izneverila svoji stoletni humanitarni tradiciji. Podobnega mnenja je tudi znani zdravnik židovskega rodu Leon Schwarzenberg, ki kot socialistični politik poudarja, da ima pravico do zdravljenja tudi najhujši zločinec, a navaja, da bi si Francija prihranila marsikatero pikro, če bi v Tunis poslali specializirano zdravniško ekipo. Resnici na ljubo ni bila proti Habašu izdana nobena mednarodna tiralica, da pa bi bila mera polna, vodja FPLP potuje z alžirskim diplomatskim potnim listom. Francija se bo torej Habaša čimprej znebila, da ne bi prizadela svojih odnosov z arabskim svetom in prehitela morebitne izraelske pobude. V Jeruzalemu namreč že navajajo, da bodo zahtevali Habaševo izročitev. Kaj takega pa si Francija ne more privoščiti. Ob vsem tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj so prihodu Georgea Habaša dali takšno publiciteto, saj so se v preteklosti podobne sporne osebnosti zdravile v Franciji, ne da bi se to razvedelo. Proporcionalni ali kombinirani volilni sistem LJUBLJANA — Socialdemokratska stranka, Liberalno-de-mokratska stranka, Zeleni, Socialdemokratska prenova, Socialistična stranka in Liberalna stranka se zavzemajo za proporcionalni volilni sistem, Slovenska kmečka zveza, Demokratska stranka, Narodna demokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati pa se zavzemajo za kombinirani volilni sistem za volitve v državni zbor, je STA izvedela na včerajšnjem sestanku parlamentarnih strank, ki je potekal v prostorih predsedstva RS. Ker stranke trenutno niso pripravljene spreminjati svojih stališč, se bodo stranke, ki se zavzemajo za eno od obeh možnosti, že danes sestale na posebnih sestankih, kjer bodo pripravile bolj podrobno razlago obeh sistemov. Stališči obeh strani bodo predstavniki obeh volilnih sistemov soočili predvidoma prihodnji petek, 7. januarja, na sestanku vseh parlamentarnih strank. Kot rečeno, se šest parlamentarnih strank zavzema za proporcionalni volilni sistem za volitve v državni zbor; torej za sistem, po katerem bi volili strankarske liste z internimi preferenčnimi listami, štiri stranke pa se zavzemajo za kombinirani volilni sistem, po katerem naj. bi del poslancev izvolili po proporcionalnem sistemu, del pa po večinskem sistemu. V okviru te osnovne delitve so predstavniki posameznih strank predlagali različne podrobnosti, ki naj bi jih obe delovni komisiji uskladili in predstavili na prihodnjem sestanku. Razpravljalci so govorili tudi o drugih odprtih vprašanjih, po- , vezanih z volilno zakonodajo. Dokaj enotni so si bili, da bo priprava volilne zakonodaje za volitve v državni svet zahtevala še veliko pozornosti, saj ni jasno, kdo in kako bo lahko izvoljen v ta svet. Med razpravo je bilo slišati različna mnenja in številne predloge, ki pa jih na koncu sestanka niso upoštevali. Vitomir Gros (LS) je predlagal, naj volilno zakonodajo čimprej pripravi vlada, saj bi sicer lahko po 23-decembru prišlo do predsedniške diktature. Miran Potrč (SDP) je menil, da bi morali razmišljati tudi o rezervni možnosti volitev, ki bi jih izvedli po prilagojenem starem volilnem sistema, če se ne bi mogli dogovoriti 0 novi volilni zakonodaji. (STA) Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir -Prednaročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 15 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2.1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Novinarji napovedujejo 3 dni stavke RIM Vsedržavna konferenca sindikalnih predstavnikov italijanskih novinarjev, ki so se sestali v četrtek in včeraj v Rimu, je dala vodstvu sindikata na razpolago paket 3 dni splošne stavke. Protest italijanskih novinarjev, pravi komunike sindikata, je naperjen proti poskusu založnikov, da izničijo vsedržavno delovno pogodbo, da vsilijo res-trukturacijo brez korektnega pogajanja in da se izognejo stavkam s tem, da se poslužijo vodstvenih struktur. OZN naj prevzame svojo vlogo in zagotovi stabilnost NADALJEVANJE S 1. STRANI orožja za množično uničevanje pa pozval, naj svoj6 sile uporabijo za mirovne cilje. Na tem zgodovinskem vrhu, ki je imel za glavn0 temo prav stabilnost, je bil Boris Jelcin kot predsednik še neustaljenega in potencialno eksplozivmneg3 sistema,-v središču pozornosti. Obljubil je, da bo takoj začel reševati vprašanje sovjetskih jedrskih strokovnjakov, ki so ostali brez dela. Takoj ob tem ]e Jelcin predlagal, da Rusija in Amerika s skupnim1 močmi uresničita globalni protijedrski sistem, tak6 imenovani »vesoljski ščit«, ki bi ves svet varovaj pred jedrskimi raketami. Za Jelcina so ZDA in Zahod postali zavezniki in ne le sogovorniki. Zavzel se je za uresničitev panevropskega varnostnega sistema in s6 vsestransko potrudil, da bi izpadel kot svetovni državnik in ne kot voditelj države, ki se bori prod lakoti. Prav zato ni omenil ruskih težav temveč pri' kazal svojo državo na poti k demokraciji, k odpravljanju jedrskih arzenalov, ki hoče zajamčiti človekove pravice in pravice posameznika in ki se zaved6 svoje odgovornosti, tako da bo SND prispevala k svetovni stabilnosti. mir v svetu. V bistvu sklepni dokument zahteva utrditev in večjo vlogo OZN v svetu po koncu hladne vojne, skupne napore proti mednarodnemu terorizmu, nasprotuje širjenju jedrskega in kemičnega orožja in zahteva še večje nadzorstvo v trgovini z orožjem. S tem se je strinjal tudi japonski premier Kiichi Miyazawa, je pa vseeno navedel, da se mora »Varnostni svet prilagoditi novi stvarnosti«, kar pomeni, da Japonska v bistvu zahteva tudi zase stalno mesto v VS. Ameriški predsednik Bush, ki se bo danes v Čamp Davidu sestal z Borisom Jelcinom je pozdravil »revolucije, ki so odpravile stare režime od Manague do Moskve«, a je takoj dodal, da delo ni dokončano. Med državami, ki morajo spoštovati svetovna pravila, je navedel Irak in Libijo. »Tisti, ki bodo kršili mednarodne zakone, morajo vedeti, da se bodo spoprijeli s težkimi posledicami!«, je poudaril Bush. Tudi glede Rusije, ki jo je v trenutku nepazljivosti imenoval kar Sovjetska zveza, je Bush povedal svoje, in sicer, da mora uničiti kemično orožje, vse države proizvajalke Po odobritvi zadnjih štirih določil iz juznotirolskega paketa Nemška manjšinska skupnost zahteva še mednarodna jamstva BOČEN — Italijanska vlada je predvčerajšnjim odobrila še poslednja štiri določila v okviru tako imenovanega južnotirolskega paketa, s čimer naj bi bilo vprašanje zaščite nemško govorečega prebivalstva dokončno rešeno. Uporabili smo pogojnik, kajti upravičeno je pričakovati, da še ne bo tako kmalu tistega pravega miru, ki je znamenje iskrenega sožitja med različnimi narodnostmi. O tem zgovorno pričajo izjave iz vrst Južnotirolske ljudske stranke (SVP), da ne govorimo o skrajnem gibanju Eve Klotz, o avtonomistih pa še o kom drugem. Toda pojdimo lepo po vrsti. Iz tiskovnega sporočila vodstva SVP razberemo, da je stranka sicer zadovoljna s tem, kar je doslej dosegla, da je bil napravljen pomemben korak naprej na poti k priznanju pravic Južnim Tirolcem, kakor izhajajo že iz Pariške pogodbe, da je hvaležna predsedniku ministrskega sveta Andreottiju in predsedniku Rižu, da pa je šlo pri vsem skupaj za unilateralno odobritev paketa. Skratka, zadeva še ni zaključena, ker Južni Tirolci še nimajo tistih mednarodnih jamstev o zaščiti, ki jih zahtevajo. Istega mnenja so pri tridentinsko-tirolski avtonomistični stranki Patt, a enako pravi tudi predsednik bo-censkega pokrajinskega odbora Luis Durnvvalder. »Mednarodnemu zasid-ranju«, kakor je imenoval mednarodno zaščitno jamstvo, se po njegovih besedah Južni Tirolci nikakor ne morejo odreči. Paketa ne maramo zapečatiti za vsako ceno, je nadaljeval, ker bi to lahko povzročilo ponovno odprtje celovitega vprašanja, kar pa ne bi bilo v našem interesu in še manj v interesu rimske vlade in parlamenta; nadaljevanje spora bi samo zavrlo izboljševanje sožitja v Južni Tirolski in škodilo obrambi avtonomističnih pravic v prid vsem trem tod živečim jezikovnim skupnostim. Še prav posebno ostra pa je reakcija Unije za Južni Tirol (Union fiir Sudtirol), ki jo vodi Eva Klotz in ki je na drugem bregu kot SVP. V tiskovnem sporočilu piše, da »ne prevzemamo nobene odgovornosti za hude posledice, ki jih bo prineslo Južnim Tirolcem "zaprtje" paketa«. To zaskrblja pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice, ki pozitivno ocenjuje rimsko pobudo, meni pa, da utegne vprašanje »mednarodnega zasidranja« dati novega duška. neofašizmu in nemškemu desnemu radikalizmu. Misovci so v resnici rimski vladi že očitali, da »je šla predaleč«. Odobritev omenjenih štirih določil so pozdravili tudi pripadniki južnotirolske zelene alternativne stranke, tridentinski parlamentarec iz vrst Stranke komunistične prenove Ferrandi, pokrajinski tajnik Krščanske demokracije Postal in demokrščanski podpredsednik pokrajinskega odbora Ferretti, ki sicer razume južnotirolsko zahtevo po trdnejših jamstvi, (fdg) Članstvo VZPI iz beneških dolin odločneje proti izzivanju fašistov ŠPETER Pred dnevi so se sešli v Špetru na redni letni skupščini člani VZPI-ANPI za beneške doline. O delovanju združenja v teh krajih in o pobudah, ki jih načrtujejo za letošnje leto, je spregovoril predsednik nadiške sekcije Paolo Manzin. Njegov poseg sta vsebinsko obogatila še tajnik G.P. Petricig in špetrski župan Fir-mino Marinig. Na skupščini je tekla beseda o ponovnem dviganju glave nacionalistov in desničarjev, ki so posebno zadnje mesece z vso ostrino začeli ustrahovati po beneških dolinah. Dovolj je, da se spomnimo na fašistične manifestacije ob priložnosti Pe- terletovega obiska ob 25-letnici petnajstdnevnika Dom in ob Dnevu emigranta. Zaradi teh zaskrbljujočih pojavov so se na skupščini domenili za sestavo permanentnega odbora v obrambo demokratičnih institucij in same ustave. V njem naj bi bili prisotni zastopniki strank ustavnega loka, kakor tudi organizacij, ki delujejo v teh dolinah. S tem v zvezi bodo sestavili poseben dokument, ki ga bodo ocenili na izredni skupščini sekcije VZPI, katere se bodo udeležili tudi predstavniki pokrajinskega vodstva Vsedržavnega združenja partizanov Italije. R. P. Paolo Manzin pismo uredništvu Beneško kulturno društvo Ivan Trinko je aktivno Kot človek, ki sem si vedno prizadeval za slogo in konstruktivno sodelovanje med Slovenci videmske pokrajine ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, ko je šlo in gre za naše skupne interese in cilje, sem primoran — kot predsednik kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada z grenkobo in nelagodjem odgovoriti na neutemeljene napade, izkrivljene resnice in manipulacije prijateljev Foruma Slovencev videmske pokrajine. Ne bom se spuščal v ocene oportunosti ter načina nastopanja zgoraj omenjenih predstavnikov, toda trditev (citiram) »...je v Benečiji nekaj društev že dolga leta povsem neaktivnih, medtem ko so bila nekatera, n. pr. kulturno društvo Ivan Trinko, prav za to priložnost skrivno in zlonamerno priklicana k življenju«, preprosto izsiljuje pošten in dokumentiran odgovor, čeprav ni samo KD Ivan Trinko nosilec kulturnega in narodnostnega preporoda Benečije: to je skupno delo društev in številnih neutrudnih posameznikov. Glede kulturnrega društva Ivan Trinko, ker napadalnim besedam je najbolje odgovoriti s stvarnimi rečmi, je tu seznam vsega, kar je »neaktivno« društvo Ivan Trinko organiziralo v zadnjem obdobju: 17. januarja 1991: "Neznani Ivan Trinko, Trinkova ostalina v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici", predavatelj dr. Marjan Brecelj iz Nove Gorice. 5. aprila 1991: Predavanje "Slovensko bančništvo v Trstu in deželi. Zametki teh pobud v Benečiji". Predavatelja prof. Milan Pahor in prof. Marino Vertovec. Isti dan promocija Ver-tovčevega italijanskega previda Pahorjeve knjige "Slovensko denarništvo v Trstu". 19. aprila 1991: Predavanje "Kam gresta slovenska šola v Italiji in italijanska v Jugoslaviji", predavatelj dr. Pavel Stranj. 19. maja 1991: Sodelovanje pri organizaciji Gallusovega koncerta v Čedadu. 13. junija 1991: Organiziranje prvega uradnega obiska slovenskega škofa v Benečiji v celotni zgodovini te deželice: pogovor med koprskim škofom Metodom Pirihom in predstavniki verskega, kulturnega in ekonomskega življenja v Benečiji. 24. oktobra 1991: "Trenutno politično stanje v Sloveniji", predavatelj Bogo Samsa iz Trsta. December 1991 - januar 1992: Ureditev in objava Trinkovega koledarja za leto 1992. Trinko v koledar je bil predstavljen na Radiu TS A v oddaji "Aktualnosti" meseca januarja, na Radiu Koper in Radiu Slovenija. Končno je bil predstavljen 29. januarja 1992 na sedežu kulturnega društva Ivan trinko v Čedadu. - Dolgoletno organiziranje tečajev slovenskega jezika - na začetni in nadaljevalni ravni. —Dolgoletno sodelovanje pri organiziranju Dneva emigranta. — Leta 1989 je kulturno društvo Ivan Trinko pod predsednikovanjem prof. Beppina Križetiča v Čedadu, v avditoriju državne šole B. De Rubeis, organiziral študijsko srečanje z naslovom: 'Šola in sožitje - Šola na jezikovno mešanih področjih kot dejavnik medsebojnega poznanja in spoštovanja". — Leta 1989 je izšla knjiga z referati o srečanju z naslovom "Šola in sožitje - Scuola e convivenza". Zdi se mi, da je govoriti o dolgoletni "neaktivnosti" KD Ivan Trinko malce tvegano. Predsednik KD Ivan Trinko dr. prof. Marino Vertovec Med Vidmom in Ljubljano Izmenjava zborničnih zastopstev , VIDEM Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Franc Horvat je rade volje sprejel poziv Predsednika Trgovinske zbornice '* Vidmu Giannija Brava, naj bi :5Pet obnovili stike, ki jih je začasno pretrgala politična kriza. Ne Samo, v Ljubljani so že odprli Predstavništvo videmske zbornice, a v tem mesecu, februarju, bo tudi sWenska zbornica odprla lasten drad v Vidmu in sicer v prostorih furlanskega centra za zunanjo tr-9°vino. Na zadnjem pogovoru died Bravom in Horvatom je bil Poleg drugega tudi govor o možnosti sodelovanja med železarskim podjetjem Cividale in slovensko železarno Ravne na Koroškem. Tiskovna konferenca v Vidmu O učinku odpadkov na okolje VIDEM — O vprašanju odlaganja odpadkov v videmski pokrajini bo tekla beseda na tiskovni konferenci, ki jo Lega per 1'Ambi-ente iz Furlanije-Julijske krajine sklicuje za danes, 1. februarja, ob 12. uri na videmskem sedežu organizacije v Ul. Manzini 42. Glede tega vprašanja, predvsem okoli načrta, ki ga predlaga videmska pokrajinska uprava, se je v zadnjih časih vnela prava polemika med tistimi, ki ta načrt zagovarjajo in onimi, ki mu nasprotujejo. Na srečanju z novinarji, kjer bo Lega per 1'Ambiente povedala svojo, bo prisoten tudi vsedržavni predsednik organizacije Corrado Altran. Z zadnjega občnega zbora kulturnega društva Rozajanski dum v Ravenci Rezijansko stvarnost še ovrednotiti RA VENCA V prejšnjih dneh je bil v Kulturnem domu na Ra-vanci redni občni zbor Kulturnega društva Rozajanski dum, ki v teh krajih predstavlja središčno organizacijo v kulturnem delovanju in velja za stimulatorja pri uresničitvi pobud vsesplošnega značaja. O uspešni pretekli sezoni je spregovorila predsednica društva Luigia Negro, ki je podčrtala uspešno izpeljan ciklus o rezijanski kulturi, ki so ga opravili med učenci osnovnih šol in dijaki nižje srednje šole. Rezijanski kulturniki so bili najbolj aktivni, kar zadeva pripravo razstave o rezijanski stvarnosti, ki so jo predstavili v Bologni, ter uresničitev poletne prireditve "Okno v bodočnost", ki je doživela prodoren uspeh. Ob tem ne are pozabiti na organizacijo dveh strokovnih mednarodnih seminarjev ter na izdajo rezijanskega koledarja. Spričo obsežnega programa, ki aa je društvo uresničilo v letu 199j, se člani Rozajanskega duma še z večjo vnemo pripravljajo na letošnjo. Posebna pozornost bo posvečena šolam ter vrednotenju rezijanske kulturne dediščine. To bosta v bistvu osrednji temi delovnega programa, ki so si ga začrtali na nedeljskem občnem zboru rezijanskega društva. Po poročilu tajnice Catie Quag-lia se je razvila zanimiva diskusija, v kateri so člani društva predlagali takšne pobude, da bi se kakovost dela te organizacije še dvignila in prispevala, da se o rezijanski stvarnosti spregovori tudi zunaj teh dolin. (R. Pavšič) k Luigia Negro Je delegate strah črnih gradenj? KOPER — V četrtek bi se morali odborniki treh ?borov piranske občinske skupščine več ur pogovar-]ah o problematiki črnih gradenj, saj so sklicali sejo °bčinske skupščine, ki je bila namenjena obravnavi Saui0 te žgoče teme, vendar je seja zaradi nesklepčnosti odpadla. Manjkal je le en odbornik v zboru Rtajevne skupnosti, ki bi morala biti najbolj zaintere-Slrana, da bi nekaj vendarle začeli urejati. Sejo so Preložili za teden dni, v čas šolskih počitnic. Najbolj temeljito so se na sejo pripravili zeleni, ki s° hoteli odbornikom prikazati 20-minutni film o čr-Nh gradnjah v občini, in stranka LDS, ki je že priučili nekaj sklepov in stališč. V prepričanju, da je T*konodaja o urejanju problema nedovoljenih gra-phj neustrezna, predlagajo skupščini, da sproži v ^Publiki pobudo o celovitem urejanju zakonodaje, s ^atero bi bilo mogoče učinkovito preprečevati nasta-,anje črnih gradenj, hkrati pa naj bi republika spreje-• a Ndi interventni zakon, ki bi takoj preprečil nastali6 škode v prostoru. Pri urejanju problematike čr-ui gradenj bi se morali povezati z drugimi sloven-Nimi občinami, ki imajo podobne probleme, zlasti pa bi morali ustrezneje nagrajevati in zaščititi urbanistične inšpektorje, ki so pogosto izpostavljeni grožnjam, šikaniranjem in poskusom podkupovanja. Še pred začetkom nesklepčne seje, so odborniki iz vrst LDS predlagali nove volitve v občinsko skupščino, zaradi vse bolj očitne skupščinske krize. Ob tem predlogu pa so potem kmalu spoznali, da so nove predčasne volitve odbornikov formalno-pravno povsem neizvedljive. Pač pa so podali tudi predlog za razširitev dnevnega reda, o čemer se bodo morali opredeliti odborniki na svoji prvi seji (ko bo zagotovljena sklepčnost, seveda). Pod prvo točko dnevnega reda LDS piranske občine zahteva obravnavo depro-fesionalizacije predsednika občinske skupščine. Stranka LDS meni,da je predsednik občine Franko Fičur pokazal omalovažujoč odnos do odbornikov, ker je ignoriral stališče skupščine s svoje prve seje, da mora predsednik občine opravljati svojo funkcijo profesionalno. Tako obnašanje predsednika občine ocenjujejo kot neodgovorno in menijo, da bi moral ponuditi-svoj odstop. BORIS ŠULIGOJ Hrvaški ribiči pred Piranskim zalivom slovenski pa lovijo v hrvaških vodah PIRAN — Medtem, ko odhajajo slovenski ribiči vsak dan na lov v hrvaške ozemeljske vode, se je zadnje dneve že nekajkrat zgodilo, da so prišli v Piranski zaliv in pred njega ribarit hrvaški ribiči. To nam je najprej povedal direktor zasebnega podjetja Vodiš, ki je zadolžen za varovanje ribolovnega rezervata v tem zalivu ob ustju reke Dragonje, informacijo pa so potrdili tudi nekateri piranski ribiči in na stalni službi koprske UNZ. Od ribičev smo zvedeli, da zadnje dni lovita predvsem dva zasebna ribiča s Savudrije in da naj bi konec preteklega tedna ulovila celo nekaj ton cipljev. Oba lovita z lebdečimi kočami, to pa smeta najmanj eno miljo od obale. Tisti, ki nadzirajo rezervat, so zatrdili, da jih v rezervat ni bilo, in dodali, da je pravzarpav vseeno, v katerem delu Piranskega morja so lovili, ne samo zato, ker pomorska meja med državama ni določena, temveč tudi zato, ker imajo hrvaški ribiči enake pravice loviti v slovenskh vodah kot slovenski ribiči v hrvaških. Da sta omenjena hrvaška ribiča ulovila večjo količino rib, vedo povedati tudi prebivalci s Savudrijskega polotoka. Če sta v tej veliki količini rib res ulovila del jate cipljev, ki se je prav te dni začela zbirati v tem zalivu in nanje Delamarisovi ribiči čakajo že od prvega decembra, je tak ulov zdaj neprimeren, saj plaši zbirajoče jate cipljev in bi lahko vplival, da se ciplji sploh ne bi zbrali v pričakovano jato. To pa bi slovenskim ribičem povzročilo dodatno škodo. B. Š. Krožek » Virgil Šček« izdal knjigo o vprašanju zaščite Slovencev Čeprav je šolsko leto že nekje na polovici Res dodrodošla knjižna pobuda za razumevanje naših problemov Pri SDZPI se tedni začenjajo novi tečaji Krožek za družbena vprašanja "Virgil Šček" je pred kratkim izdal publikacijo z naslovom »Za pravičen zaščitni zakon - Per un' equa legge di tutela«, ki posreduje predvsem italijanskemu bralcu (knjiga je v italijanščini) informacije v zvezi z zaščitnim predlogom ministra Maccanica in s kritikami ter opombami slovenske manjšine na ta vladni zakonski osnutek. Knjiga prinaša tudi nekatere zanimive listine in dokumente v zvezi s to problematiko (med drugim tudi vsebino raznih zakonov, ki zanimajo Slovence) ter na koncu še znano razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1982 o rabi slovenščine. Gre v bistvu za zanimiv in vsekakor dobrodošel priročnik, ki bo vsakemu bralcu koristen pripomoček za pravilno razumevanje te problematike. Publikacija, ki so jo predstavili včeraj dopoldne na tiskovni konferenci na sedežu tiskovne agencije ANS A, je sad sodelovanja med krožkom "Virgil Šček" (na predstavitvi ga je zastopal predsednik Rafko Dolhar) in deželnim tajništvom Slovenske skupnosti. Stranko sta na tiskovni konferenci zastopala tajnik Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Po Dolharjevih uvodnih besedah je Jevnikar znova pojasnil stališča SSk do Maccanicovega predloga, ki je za manjšino skrajno omejevalen, Slovenci pa ga nismo nikoli popolnoma zavrnili, saj smo bili mnenja, da predstavlja lahko izhodišče za parlamentarno razpravo. Postopek pa se zaradi političnih zavor, ki prihajajo zlasti iz Trsta in iz dežele, ni nikoli začel, za kar gotovo ne nosi odgovornost manjšina. SSk ob tem zavrača stališča, ki jih je v zvezi z manjšinsko problematiko iznesel novi predsednik Dežele Turello in ki po Jevnikarjevem mnenju spominjajo na staro teorijo nasprotujočih si esktremizmov, po kateri nosi manjšina del odgovornosti, da zaščitnega zakona še ni. Glede recipročnosti pri manjšinski zaščiti pa je deželni tajnik rekel, da SSk ne gleda na to vprašanje kot na neko mehansko danost, ampak kot problem, ki ga je treba rešiti z evropskimi zaščitnimi standardi. Slovenija se je zaščite manjšin (italijanske in madžarske) lotila zelo resno in z naprednimi prijemi, ki v nekaterih primerih prekašajo evrop- sko raven varstva manjšinskih skupnosti. Brezigar je bil mnenja, da problem recipročnosti izkoriščajo predvsem tisti, ki nasprotujejo vsakršni zaščiti Slovencev. SSk ni nikoli zahtevala recipročnosti, je pa ocenjevala kot nesprejemljiv poskus italijanske vlade, da bi pri zaščiti naše manjšine popolnoma obšla mednarodne sporazume in obveznosti, ki jih je svoj čas sprejela. Tristranska listina na relaciji Rim, Ljubljana, Zagreb o zaščiti italijanske manjšine je važna in potrebna, hkrati pa je potrebna tudi itali-jansko-slovenska spomenica o Slovencih v Italiji. Brezigar in Jevnikar sta tudi predstavila plakat SSk z naslovom »Manjšine: recipročnost, enakopravnost, enako dostojanstvo, doslednost, Evropa...« Plakat prinaša šesti člen italijanske ustave (»Republika ščiti z ustreznimi normami jezikovne manjšine«) in štiri člene nove slovenske ustave, ki govorijo o celoviti zaščiti madžarske in italijanske manjšine. Vsak komentar prepuščajo bralcu. Na sliki (foto Magajna): Ivo Jevnikar, Rafko Dolhar in Bojan Brezigar (z desne) med včerajšnjo predstavitvijo knjige »Za pravičen zaščitni zakon«. Čeprav smo že nekje na sredini šolskega leta, se bodo nekateri tečaji pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje šele začeli. Gre sicer za dokaj nenavadno prakso, saj se ponavadi tečaji začnejo v mesecu oktobru. Žal pa se je moralo letos vodstvo Zavoda odpovedati poklicnemu tečaju za oblikovanje kraške umetnostne obrti s 1200 urami in mora sedaj te ure nadomestiti z drugimi tečaji. V nasprotnem primeru bi v tem šolskem letu izgubil že odobrene prispevke, obenem pa tudi v prihodnjem letu startal z nižjim številom ljudi. Tečaji, ki se bodo začeli v prihodnjih dneh, predstavljajo precejšnjo novost, saj gre za pobude, ki sodijo izven običajnega gospodarskega okvira. Pa poglejmo, za katere pobude gre: 1. Tečaj za kreativno pisanje -literarna delavnica (60 ur): potekal bo ob petkih od 16. ure do 19.30. Prva lekcija je bila včeraj. Tečaj je namenjem predvsem učiteljem ter profesorjem slovenščine. Vodi ga prof. Milena Blažič. 2. Tečaj o uporabi programa »word 5« (60 ur): potekal bo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 21. ure. Prva lekcija bo pojutrišnjem, v ponedeljek. Tečaj je namenjen tistim, ki že obvladajo informatiko in bi radi spoznali program za pisanje in urejevanje besedil. Vodila ga bo Viviana Jercog. 3. Tečaj za spremljevalce prizadetih otrok (60 ur): potekal bo dvakrat tedensko, predvidoma ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 19. ure. Prva lekcija bo v četrtek, Branko Jazbec novi predsednik SDZPI Branko Jazbec je novi predsednik SDZPI. Izvolil ga je upravni odbor ustanove, potem ko je dosedanji predsednik Lucijan Volk že 19. decembra odstopil iz zdravstvenih razlogov. Iz istih razlogov je Volk odstopil tudi z mesta podpredsednika upravnega sveta Založništva tržaškega tiska. 6. februarja. Tečaj prireja Zavod v sodelovanju s Socio-psihopeda-goško službo za slovenske šole ter Združenim socialnim centrom ter je namenjen tistim, ki se nameravajo zaposliti na tem področju-Vodili ga bodo operaterji ter sodelavci te službe. 4. Začetniški tečaj animacije (50 ur): potekal bo dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Začetek je predviden meseca februarja. Tečaj prireja Zavod v sodelovanju Z ZSKD in je namenjen tistim, ki se ukvarjajo z otroki (na šolskem področju, v društvih, v poletnih centrih itd.). Vodile ga bodo animatorke pri ZSKD. Za nekatere izmed teh tečajev je še nekaj prostih mest. Intere- j senti se lahko prijavijo najkasneje do prihodnjega tedna v tajništvu zavoda, Ul. Ginnastica 72, tel 577941, kjer bodo prejeli še dodat-, ne informacije. Dežela o prevozu plina in o osebju bivše Aquile Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine formalno zahteva od ministrstva za delo obnovitev dopolnilne blagajne za delavce bivše čistilnice Aguile iz Žavelj. Obenem bosta sam predsednik deželne vlade Vinicio Turello in pristojni odbornik Gian-franco Carbone zaprosila za sestanek z ministrom Marinijem in s podtajnikom Grippom, da bi podprla to zahtevo. Sklep je bil sprejet v deželnem odboru po poročilu odbornika Carboneja, ki je poročal o sestankih, ki jih je imel s predstavniki Ustanove za industrijsko cono in o postopkih za določitev potrebnih dogovorov s tržaško in miljsko občino. Deželni odbor je tudi sklenil ažurnirati študijo o tveganjih na tržaškem industrijskem področju, da bi preveril nevarnost prevoza utekočinjenega plina GPL preko plinovoda. Že danes popoldan prva ustvarjalna delavnica v Skednju Kako do izvirne pustne maske Tudi pri izdelovanju mask lahko otrok izrazi svojo plodno domišljijo, čeprav so danes v predpustnem času izložbe trgovin naravnost preplavljene z najrazličnješimi ponudbami. Prav zato pa so lahko izvirne pustne šeme - posebno, če so izdelane kar doma in po lastni zamisli - še lepše in zabavnejše. Ne nazadnje ponudijo izdelovalcu dodatno zadoščenje. Verjetno so animatorke združenja Lupusinfabula (deluje v okviru ZSKD) razmišljaje tudi o tem, ko so snovale pobudo dveh ustvarjalnih delavnic na pustno temo. Prvo srečanje bo na vrsti že danes popoldan, z začetkom ob 16. uri, v prostorih škedenjskega KD Ivan Grbec, v Škedenjski ulici 124. Pravzaprav gre za uvodne korake v uradno odprtje ludoteke, to se pravi prostora, v katerem bodo glavno besedo imeli otroci s svojo ustvarjalnostjo in domišljijo, igro in sporočilnostjo. Prva \ taka pobuda je že bila tik pred Miklav- \ ževim sejmom, na katerem so otroci so- \ delovali prav z izdelki, ki so jih v teka nekajurnih delavnic sami ustvarili. Se- j daj pa je na vrsti pust: krasna priložnost torej, da se otrokova domišljija udejanji v pisani, zabavni in barviti obliki pustnih mask. Izraznih možnosti ja zato res veliko, dokončno izdelane pustne maske pa bodo prav gotovo v zadoščenje otrokom in - zakaj ne - tudi staršem. Druga otroška delavnica mask< prav tako pod strokovnim vodstvom poklicnih animatork, bo na vrsti čez tedefl dni, v istih prostorih in seveda ob isti uri. (dam) DSL predlaga novo občino na Krasu Dokončno odprtje velikih prometnih povezav za težki promet je končno rešilo problem, ki je dejansko pogojeval življenjske pogoje openskega prebivalstva. Ne gre pa pozabiti, da so bile Opčine dolga leta zadnji center na prometnici za in iz evropskega Vzhoda, kar je nedvomno pozitivno vplivalo na razvoj trgovinskih in gostinskih dejavnosti, deloma pa tudi obrtniških. Tako začenja daljše tiskovno poročilo tajnica openske sekcije Demokratične stranke levice Anamarija Kalc, ki v nadaljevanju ugotavlja, da so Opčine sedaj odrezane iz velikega mednarodnega prometa, zaradi česar se postavlja potreba po določitvi lastne vloge. Na največji center tržaškega Krasa ni namreč mogoče gledati kot na periferijo, kot na prenočitveni rajon. Vlogo Opčin je treba vključiti v širši kontekst Krasa, za katerega je nujno potrebno pripraviti načrte in programe o ambientalni in razvojni zaščiti, ki naj upošteva velike infrastrukture, kot sta Center za raziskave in sinhrotron, poleg tega pa tudi možnosti sodelovanja s sosednjo Slovenijo. Ob vsem tem pa tajnica openske DSL postavlja dramatičen problem institucionalne ureditve Krasa. V tem kontekstu so zaobjete različne ustanove, kot so Dežela, Pokrajina, Gorska skupnost, rajonski svet, jusarski odbori in tudi druge posebne ustanove. Na čelu vseh pa bi morala biti, kot nositeljica načrtovanja, Tržaška občina, kot krajevna ustanova, ki predstavlja lastno skupnost, skrbi za njene interese in razvoj (po zakonu o krajevnih avtonomijah). Perspektive pa niso prav rožnate. Tržaška občina namreč ni znala v vsem povojnem času izdelati celovitega programa za tržaški Kras, v zadnjih letih pa ga je v celoti zanemarila. Redno upravljanje struktur na tem predelu je namreč skrajno pomanjkljivo, prav tako pa niso bili upoštevani razni zakonski predpisi. Seznam teh posegov, ki bi jih morali uresničiti, je zelo dolg. Anamarija Kalc ob tem ugotavlja, da niso to edine pomanjkljivosti. Tržaška občina je namreč ustvarjala neverjetne težave, dodaja, vsem tistim, ko so želeli intervenirati na tem predelu. Vprašanja, ki so vezana na upravljanje jusarskih odborov, so zgovoren primer. Ti odbori so upniki več milijard lir zaradi razlastitev za velike prometne povezave. Gre torej za denarne vsote, ki jih je treba po zakonu investirati v posameznih predelih za dela javne koristi. Medtem ko so se ostale občine že aktivizirale, je Tržaška občina popolnoma nedelavna, kar povzroča škodo celotni skupnosti. Tudi Dežela nosi svoje odgovornosti. Ko je podpisala sporazum o izgradnji sinhrot-rona se je obvezala, da bo pripravila zakon za razvoj Krasa. Odložitve, strumentalna stališča strank večine in same izjave župana Richettija so nas sedaj privedla do tega, da tvegamo zamrznitev zakonskega instrumenta, s katerim bi začeli odgovarjati na nekatera odprta vprašanja, čeprav bi vseh ne rešili. Zakaj pa se vse to dogaja? Odgovor, ki ga dajejo pristojni organi, katerega pa Openci ne sprejemajo več je ta, da so občinski uradi neučinkoviti. Tudi najbolj nedelavna občinska uprava bi namreč v 40 letih pripravila vsaj osnutek načrtovanja, dodaja predstavnica DSL. Tudi drugi odgovor, češ da manjkajo finančna sredstva, je po njenem mnenju le dim v oči. Obstajajo namreč deželni zakoni, ki finansirajo načrte in servise. Resnični problem je v tem, da ti načrti morajo obstajati in da zato morajo obstajati tudi prošnje za finansiranje. Zanimivo bi zato bilo preveriti stanje v posameznih občinskih in deželnih odborništvih ter nato tako stanje primerjati s furlanskimi občinami. Odgovor pa je po njenem mnenju drugje: vsakokrat, ko se govori o zahtevah in prošnjah kraške skupnosti, se sproži mehanizem, po katerem se te prošnje istovetijo s slovenskimi zahtevami. Ta je tragična resnica, ki poleg tega, da povzroča upravni zastoj, lahko ustvarja nesoglasja in trenja med tistimi, ki želijo in znajo živeti drug ob drugem v polni harmoniji. Slovenski in italijanski prebivalci (v tem primeru so močno prizadeti tudi slednji), ki živijo na tem predelu tržaškega teritorija, imajo pravico in želijo biti upravljani z enako dostojnostjo, kot ostali. DSL je že v preteklosti opozorila in obsodila tako stanje, nastopila je na raznih ravneh z jasnimi načrti in zahtevala jasne obveznosti. Opravljala je vlogo konstruktivnega sodelovanja, čeprav iz klopi opozicije v rajonskem svetu. Ob vseh teh ugotovitvah predstavnica DSL prihaja do prepričanja, da Tržaška občina ni sposobna reševati velikih proble- mov tega predela zaradi političnih, upravnih in nenazadnje tudi kulturnih limitoV' Sekcija DSL z Opčin je zato mnenja, ds mora priti do preobrata, da bo na teb1 predelu premeščena imobilnost in da bo zaustavljeno njegovo propadanje, na katereg3 so ga obsodile tuje sile, ki ne odgovarjaj0 interesom prebivalstva, ki tukaj živi. Zaradi vsega tega DSL predlaga, da se odpre resnično soočanje o dveh bistvenih vprašanjih: -kakšen razvoj za Kras? -kdo naj upravlja to stvarnost V bistvu se zahteva, nič več in nič manj.' 1 da bi imeli vse tisto, kar že imajo skupnost1 tistih občin, v katerih delujejo upravitelj1, ki resnično predstavljajo skupnost in skrbijo za njene interese. In prav zakon št. 142 0 krajevnih avtonomijah odpira s tega vidik3 nove možnosti, ugotavlja predstavnica DSJ-in se sprašuje: kdo naj upravlja Kras? Sekci' ja DSL z Opčin je mnenja, da je potreba0 in možno ustanoviti novo občino na Kras° Ta cilj je dandanes z zakonskega vidik3 možno uresničiti na osnovi določil zakon3 štev. 142. Zato DSL predlaga, da bi se okrog tek vprašanj odprla politična in upravna razprava, ki naj sprosti tiste energije in sp0' sobnosti, ki so že vkorinjene v naši stvarnosti in ki naj postanejo protagonisti resnične obnove institucij in politike. Vse pa v duhu "politike čistih rok", kjer besed3 in obljube naj ne ostanejo prazne škatl3, ampak postanejo administrativni akti 10 konkretna dejanja. Še eno politično »darilo« tržaški nacionalistični desnici Deželna vlada hoče sama upravljati sredstva iz zakona za razvoj Krasa Stališče stanovske organizacije slovenskih kmetov KZ za zaščito Krasa v funkciji človeka Dežela namerava neposredno upravljati oziroma razdeliti fi-nančna sredstva (približno 23 milijard lir) iz tako imenovanega zakona za Kras, ki naj bi ga deželni svet odobril v roku nekaj tednov. Tako je na včerajšnji seji na predlog pristojnega odbornika Carboneja sklenila deželna vlada, ki se je (tokrat tudi uradno) izneverila obvezi iz znanega sporazuma o protivrednostih za sinhrotron, da bo denar za gospodarski in družbeni razvoj Krasa v prvi osebi upravljala Kraška gorska skupnost. Odbor bo šele po odobritvi zakona odločil, ali naj ta sredstva upravlja Občina Trst ali KGS, vsi načrtovani posegi pa bodo morali biti izvedeni na osnovi programskega sporazuma med tema dvema krajevnima ustanovama. Včerajšnji sklep predstavlja na videz sicer kompromisno po- litično rešitev, v bistvu pa pravzaprav močno prizadene izključno KGS in pričakovanja prizadetega prebivalstva, ki nima razlogov, da bi zaupalo Očini Trst, ki je doslej pokazala negativen, če že ne omalovaževalen odnos do Krasa in njegovih številnih upravnih in družbenih problemov. Odbor je s to odločitvijo v glavnem tudi iormalno osvojil stališča tržaške desnice (LpT in MSI), ki hoče za vsako ceno izključiti iz zakona za Kras gorsko skupnost in vsa sredstva dodeliti mestni upravi. Odbornik Carbo-ne bo na osnovi včerajšnjih sklepov pripravil ustrezne popravke k osnutku tega zakona in jih predložil na prihodnjem zasedanju pristojne svetovalske komisije, ki naj bi se sestala čez približno deset dni. Odbornik za krajevne uprave Barnaba je na odborovi seji po- jasnil svoja skrajno omejevalna gledanja o usodi KGS v luči državnega zakona o reiormi krajevnih ustanov, ki nosi številko 142. Furlanija-Julijska krajina mora po njegovem mnenju dosledno izvajati ta zakon, ki določa, da območje gorskih skupnosti ne sme segati v dve pokrajini in da je treba iz te ustanove izključiti občine, ki imajo več kot štirideset tisoč prebivalcev. Če bo prevladalo odbornikovo mnenje, bodo iz KGS odpadle kraške občine v goriški pokrajini, Občina Trst in najbrž tudi Občina Dolina, ki ima manj kot petnajst odstotkov višinskega ozemlja. Barnaba je temu sicer dodal, da zakon št. 142 dopušča tudi izredne posege za razvoj goratih območij, ki niso iormalno vključena v gorsko skupnost. S tem vprašanjem (torej o usodi Kraške gorske skupnosti) se bo deželni odbor vsekakor ukvarjal na eni od prihodnjih sej. Tudi poročilo odbornika za javne uprave moramo oceniti skrajno negativno, predvsem zato, ker so se v preteklosti mnogi vidni deželni predstavniki večkrat obvezali, da bo Furla-nija-Julijska krajina kot dežela s posebnim statutom jamčila in zaščitila obstoj krajevnih uprav, vključno s KGS. Tej za Kraševce zelo pomembni javni ustanovi sedaj stvarno grozi močna teritorialna redukcija s skrajno negativnimi posledicami za vse kraško ozemlje. V trenutku, ko se v deželni komisiji razpravlja o zakonu za razvoj Krasa - razprava se je v prejšnjih dneh sicer ustavila pod pritiskom tržaških vodilnih strank, prav včeraj, kot poročamo tukaj zraven, pa je prišlo do novega »kompromisnega« predloga deželnega odbora - Kmečka zveza ponovno poudarja, da mora bodoči zakon za razvoj Krasa celotnemu območju tržaške pokrajine priznati status nerazvitega oziroma goratega območja. O tem vprašanju se je sicer slovenska stanovska organizacija že večkrat izrekla, njeno stališče pa izhaja iz ugotovitve, da je treba Kras obravnavati ne samo kot naravno dediščino, ampak predvsem kot kulturni in gospodarski prostor, na katerem morajo ljudje živeti. Ko govorimo o njegovi vlogi in zaščiti, moramo pozorno upoštevati vse vrednote, katerih nosilec je prav Kras: kulture, gospodarstva in narave, predvsem pa moramo upoštevati njegov primarni aspekt, to je aspekt etničnega prostora slovenske narodnostne skupnosti. Ta Kras je plod velikih naporov prebivalstva, ki živi na tem prostoru. Človek ga je ustvarjal in prilagajal svojim življenjskim potrebam, kar ni bilo lahko delo. Zato je treba težiti za tem, da kmetijska zemlja ostane kmetijska in da se izkorišča ustrezno tehnološkemu razvoju ob upoštevanju vseh varovalnih faktorjev narave, ki je ne moremo izluščiti iz celovitosti pokrajine. Stopnja onesnaženosti zraka je ponovno na standardni ravni Omejitev prometa za zdaj ne bo Le malo verjetnosti je, da bi občinska uprava uvedla stroge omejitvene ukrepe v mestnem prometu. Tako je včeraj pojasnil pristojni občinski odbornik Codarin,' ki je še dan prej jasno namignil na to možnost, potem ko je posebna služba pri KZE sporočila, da je v sredo količina ogljikovega monoksida v zraku presegla varnostno mejo. Toda že v četrtek opoldne -pojasnjuje zdaj Codarin - je stopnja onesnaženosti spet padla pod standardno mero, tako da ni verjetno, da bi se nenadoma znova dvignila. V takem primeru pa seveda ni pogojev, da bi uvedli že predvidene omejitvene ukrepe, ki se nanašajo, kot znano, na izmenično prepoved avtomobilskega prometa glede na parne ali neparne številke evidenčnih tablic. Vsekakor pa sta tako Codarin kot podžupan de Gioia (v odsotnosti župana Richettija) včeraj ponovila poziv občanom, naj smotrneje uporabljajo avtomobil za »odgovorno zaščito javnega zdravja«. Dežela za prekinitev pogajanj s Fiatom o sedmem pomolu V zvezi s pogajanji, ki potekajo z družbo Fiat glede uporabe sedmega pomola v tržaškem pristanišču, sta se včeraj z zelo skopim sporočilom za tisk oglasila predsednik deželnega odbora Vinicio Turello in odbornik za industrijo Ferruccio Saro. Visoka predstavnika deželne vlade sta izjavila, da je po njunem mnenju potrebno ta pogajanja prekiniti, in sicer do takrat, ko se bo ha deželni ravni začelo celovito Preverjanje odnosov med družbo Fiat in Deželo Furlanij o-Julij sko krajino. Zaenkrat ni znano, od kod izvirajo razlogi za to najnovejše in odločno stališče deželne vlade. Še odprto vprašanje slovenskih kandidatov za spomladanske parlamentarne volitve V vodilnih telesih strank so v polnem teku srečanja in razgovori o sestavi kandidatnih list in programov za parlamentarne volitve, ki bodo skoraj gotovo v nedeljo, 5., in v ponedeljek, 6. aprila. Kot smo poročali, je goriška DSL predvčerajšnjim potrdila kandidaturo univerzitetnega profesorja Darka Bratine, ki bo kandidiral v goriškem senatnem okrožju s precejšnjimi možnostmi za izvolitev, popolnoma odprto pa je še vprašanje slovenske kandidature (ali kandidatur) v tržaški pokrajini. Možnosti in hipotez je glede tega kar precej in vsekakor še ni jasno, ali se bosta DSL in Stranka komunistične prenove (ob pristanku še drugih komponent) sporazumeli za morebitno skupno kandidaturo dosedanjega senatorja Stojana Spetiča. Včeraj sta se v Trstu srečali delegaciji slovenske komisije Demokratične stranke levice, v kateri so bili načelnik Miloš Budin ter Anamarija Kalc in Ravel Kodrič, ter deželnega tajništva Slovenske skupnosti, v katerem sta bila tajnik Ivo Jevnikar in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Zastopstvi, kot beremo v tiskovnem poročilu SSk, sta razpravljali o napovedanih predčasnih parlamentarnih volitvah in o možnosti, da bi - tudi na podlagi širših povezav ali dogovorov -ponovno prišlo do izvolitve kakega slovenskega predstavnika. Obe strani sta poudarili, da sta pripravljeni na odprto soočenje o vseh možnostih, ki bi bile koristne za manjšino v tem pomembnem zgodovinskem in političnem trenutku. Zato se bodo razgovori nadaljevali in še razširili. V zvezi z bližnjo volilno kampanjo pa gre zabeležiti, da bo v četrtek, 6. februarja, na obisku v Trstu vsedržavni tajnik DSL Achille Occhetto. Točnega programa njegovega Obiska še niso definirali, gotovo pa je, da se bo voditelj DSL udeležil popoldanske skupščine svoje stranke, ki bo ob 18. 30 v konferenčni dvorani Pomorske postaje. Tudi danes si ne moremo zamisliti kraške kulturne pokrajine brez njenih tradicionalnih dejavnosti in brez človeka, ki na njej živi in dela. Kmečka zveza je prepričana, da bi naredili usodno napako, ko bi sprejeli tezo, da je Kras in njegove naravne značilnosti mogoče zaščititi tako, da naravo preprosto prepustimo sami sebi. KZ zato ponovno poudarja, da kraške kulturne pokrajine ne bomo uspeli obvarovati in ovrednotiti, če ne bomo pristopili k aktivni zaščiti vseh njenih aspektov, gospodarskih, družbenih, kulturnih, naravnih in etničnih. V prvi vrsti pa je treba upoštevati in zaščititi človeka, ki je nenadomestljiv element tega prostora in njegove stvarnosti. Brez človeka je namreč zaman pričakovati, da bi uspeli ohraniti naravo samo z zaščitnimi ukrepi in vinkulacijami. Ob vsem tem KZ odločno poudarja stališče, da mora aktivno zaščito Krasa upravljati in uresničevati kraško prebivalstvo v okviru pristojnosti Kraške gorske skupnosti, ki ji morajo biti zato priznane primarne upravne, načrtovalne in izvršilne pristojnosti na tem področju. Vse to pa v skladu z družbeno-gospodarskim načrtom za razvoj Krasa, ki ga je pripravila KGS in katerega osnovni del mora predstavljati uresničevanje območnega načrta za razvoj in valorizacijo kmetijskih dejavnosti. KZ tudi ponovno zavrača - če je bilo to sploh še potrebno, saj se je o tem že večkrat izrekla - očitke zelenih, češ da sta organizacija in slovenska narodnostna skupnost proti zaščiti narave. Tem poznavalcem narave očita, da se niso potrudili, da bi v naravi in na Krasu spoznali tudi človeka in skušali razumeti, kaj ga na ta prostor veže. Tržaški Kras je namreč etnični prostor slovenske narodnostne skupnosti, kateri pripada večina kraškega prebivalstva. Vsak narod ima svoj prostor, poudarja Kmečka zveza in dodaja, da ni naroda zunaj prostora. Vsaka zaščita pa omejuje človeka pri rabi prostora, večkrat pa preprečuje modernizacijo njegovega bivalnega prostora. Zato noben ukrep, ki ogroža etnični prostor, ne more biti učinkovit, pa naj ima še tako svetle cilje varovanja narave. Če se je slovenska narodnostna skupnost uprla taki vinkulativni zaščiti, je to treba pojmovati kot izraz odpora zoper asimilacijo in izgon z lastnega teritorija. Priročnik Trgovinske zbornice o avtoprevozništvu v pokrajini Neznanca sredi noči okradla in ranila starejšega možaka Predsednik tržaške Trgovinske Gornice Giorgio Tombesi je vče-toj predstavil dokaj natančno »fotografijo« avtoprevoznega sektorja ? naši pokrajini, ki jo podaja bro-tora z naslovom »Repertoar podje-nj za avtomobilski prevoz blaga P° naročilu v tržaški pokrajini«. da bi se spuščal v ozko ekonomske presoje in analize - publi-. atija namreč ne navaja skupnega Iztržka podjetij - je repertoar vendarle zelo koristen priročnik tako Za operaterje kot za odjemalce njihovih storitev. Poleg zaokrože-f16 slike delujočih podjetij vsebuje ddi informacije o njihovem avto-ftorku in o obsegu dejavnosti, tako 9tode prevoženih razdalj kot gle-?e na glavna območja, ki jih polivajo. Ob predstavitvi priročnika, ki je uredil odgovoren za tran-Portni urad Trgovinske zbornice ^anpaolo Pison, je Tombesi podedoval tudi nekatere nacionalne Podatke o avtoprevozniškem sek-jtoju, ki je v nenehni ekspanziji hub prizadevanjem, da bi del ansporta preusmerili na železni-2?' Samo v Trstu je bilo na primer F avgusta lani registriranih 241 vtoprevoznih podjetij. Leta 1989 so italijanski avtoprevozniki ,Panipulirali kar 939 milijonov ton l aga, od tega je šlo kar 54 odstot-°v na račun podjetij, ki ne pre-' važajo lastnega blaga, ampak opravljajo prevoze po naročilu. Največji delež je vsekakor pripadel nacionalnemu transportu s 474 milijoni ton prevoženega blaga, medtem ko je bilo v krajevnem merilu prevoženih 444 milijonov ton blaga, v mednarodnem pa 21 milijonov ton. Ta sorazmerno skromni delež mednarodnega transporta pa znova postavlja v prvi plan vlogo Trsta, ki je pridobil na kompetitivnosti tudi zahvaljujoč se uvedbi prostocarinskih kontingentov plinskega olja. Podjetja pa so bila po Tombesijevih besedah v zadnjem času deležna še nekaterih drugih olajšav, med katerimi so tudi davčne, ki naj bi spobujale zlitja in združevanja med avtopre-voznimi podjetji in privedle do večje dohodkovnosti in manjših stroškov. Razmerje med nacionalnimi, lokalnimi in mednarodnimi prevozi pa je v Trstu že bistveno drugačno kot v preostali Italiji: podjetja, ki delajo s tujino, še zlasti z bivšo Jugoslavijo, Avstrijo, Madžarsko, Češkoslovaško in Poljsko predstavljajo 25,3-odstotni delež, medtem ko 21,5 odstotka blaga potuje v deželnem in 32,5 odstotka v pokrajinskem okviru. Kar 48 odstotkov podjetij premore več kot eno prevozno sredstvo. Sansovino odpeljal vse slepe potnike Iz tržaškega pristanišča je včeraj nekaj po 13. uri odrinil trajekt Sansovino, ki je proti Draču odpeljal tudi 29 slepih potnikov. Kot smo včeraj poročali, so le-ti prispeli v Trst skriti v kontejnerjih treh tovornjakov. Trajekt, ki je prav zaradi tega razloga odplul s 24-urno zamudo, je imel na krovu tudi okrog 30 policijskih agentov, ki so prišli iz Padove. Kapetan trajekta Sansovino je namreč zahteval oboroženo spremstvo, ki naj bi ščitilo potnike in ladijsko opremo pred morebitnimi maščevalnimi akcijami zavrnjenih beguncev. Zdravstveno stanje 29 slepih potnikov, ki so v zabojnikih tvegali zadušitev, je bilo po mnenju zdravnikov vsekakor zadovoljivo, tako da so svojo pustolovščino lahko zaključili s prisilnim povratkom v Albanijo. Naj dodamo, da je na krovu Sansovina včeraj proti Draču odplul tudi kontingent mož in sredstev, ki sodijo v okvir načrta »Pellicano«, s katerim italijanska vlada nudi humanitarno pomoč Albaniji. Poleg njih so bili na krovu tudi prostovoljci Rdečega križa in neke zasebne humanitarne organizacije iz Toskane. Leteči oddelek tržaške kvesture je sprožil preiskavo o agresiji, ki sta jo sredi noči na petek izvedla neznanca na pločniku Ulice Alberti. Žrtev agresije je 60-letni Sa-uro Martiri, doma iz kraja Chiara-valle v pokrajini Ancona, ki se v teh dneh mudi v našem mestu na obisku pri hčerki. Martiri se je v čertek do poznega zadržal s prijatelji v nekem baru, okrog ene ure pa se je napotil proti hčerkinemu domu. V Ul. Alberti pa sta ga na pločniku napadla neznanca, ki sta ga omrtvičila z udarcem v glavo in mu ukradla denarnico, zlato zapestnico in ročno uro. Ko je napa-danec prišel k sebi, za storilcema seveda ni bilo več sledu, sam pa se je napotil do bližnje telefonske govorilnice in poklical št. 113. Kmalu je prispela policijska izvidnica, ki je medtem poklicala tudi rešilni avtomobil. Napadenca so reševalci Rdečega križa odpeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so ga zaradi udarcev v glavo zadržali na 15-dnevnem opazovanju. Leteči oddelek je v teh dneh tudi nasplošno poostril nadzor nad nekaterimi tržaškimi nepridipravi, ki so se že bili prekršili zoper tujo lastnino. S tem želi kvestura omejiti v zadnjem času vse bolj pogoste kraje po stanovanjih, že včeraj pa je glavni inšpek- tor Scozzai s svojimi sodelavci v tem okviru prišel na sled različnim ukradenim predmetom občutne vrednosti. Med njimi naj omenimo tri okrasne slike na 22-karat-ni zlati foliji, ki predstavljajo pava, stilizirano drevo in čoln, žepno uro Državnih železnic z verižico iz bele kovine in po vsej verjetnosti ukradeno tujo valuto. Pred šolo pod avto Neprevidni avtomobilist je včeraj pred šolo v Bazoviški ulici 5 na Opčinah podrl 13-letno dijakinjo Giorgio Lubich. Deklica je utrpela več udarcev in odrgnin, tudi po glavi, zato so jo nemudoma odpeljali v otroško bolnišnico. 1. 2. 1987 1. 2. 1992 Ob 5. obletnici smrti našega dragega Mirka Škabarja se ga z ljubeznijo spominjajo družina in vsi njegovi Praprot, 1. februarja 1992 k Abonmajski koncert v četrtek zvečer v Kulturnem domu Gallus Consort za koncertno sezono GM razne prireditve mali oglasi V okviru koncertne abonmajske sezone Glasbene matice je v četrtek zvečer nastopil v Kulturnem domu v Trstu ansambel Gallus Consort, ki ga sestavljajo Miloš Pahor (flavta, viola da gamba), Fabio Missaggia (violina), Irena Pahor (viola da gamba), Paolo Biordi (viola da gamba) in Dina Slama (čembalo). Na sporedu so bile skladbe Dolarja, Svveelincka, Leclaira, Ivančiča, Tartinija in Telemanna (Foto Magajna) Jutri v Barkovljah proslava ob dnevu slovenske kulture Tradicija je že, da naša kulturna društva v teh dneh proslavljajo Dan slovenske kulture in tako slavijo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Prvo teh proslav bodo imeli letos Barkovljani in sicer jutri, ob 17. uri, na sedežu društva v Ulici Cerreto 12. Kar se tiče sporeda, bo zelo bogat in zanimiv, saj bo nastopil Tržaški oktet, ki ga ni potrebno predstaviti, ker je pač že tako dobro poznan ne samo pri nas, temveč tudi v tujini, saj je nastopil velikokrat v raznih krajih ter žel veliko odobravanje. Tržaški pesnik Aleksij Pregare pa bo recitiral več svojih pesmi in pesmi drugih naših pesnikov, medtem ko bo ves program povezovala in napovedovala domačinka Sandra Poljšak. Barkovljani in Rojančani so toplo vabljeni na ta prvi letošnji Dan slovenske kulture, (mm) koncerti razstave Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 3. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil JEAN-MARC LUISADA. včeraj - danes gledališča Slovensko Stalno gledališče gostuje v torek, 4. februarja, ob 20. uri v Kopru s Partljičevo komedijo MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK. Gledališče ROSSETTI Danes ob 20.30 (red 1. sobota) ponovitev Goldonijeve komedije MODRA ŽENA v izvedbi gledališke skupine A.U.D.A.C. Režija Giuseppe Patroni Grif-fi. Predstava je v abonmaju: odrezek št. 5, red četrtek. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitev jutri ob 16. uri (red 1. nedelja). Od 11. do 16. februarja bo na sporedu predstava ČUDEŽNO JABOLKO Nic-holsona v režiji Giancarla Sbragie. Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991/92 Jutri ob 15.30 (red D) bo na sporedu MOJSTRI PEVCI IZ NuRNBERGA R. VVagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Predprodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku. Ponovitev v torek ob 19. uri (red B). La Contrada - Gledališče Cristallo Ob 15. do 23. februarja bo na sporedu Pirandellovo delo IL GIOCO DELLE PARTI. Režija Beppe Navello. Gledališče Silvio Pellico Nocoj ob 20.30 bodo v gledališču v Ul. Ananian ponovili narečno komedijo Osvalda Mariutta IL GABBIANO. Ponovitev jutri, 2. februarja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Milje - Gledališče Verdi V soboto, 8. februarja, bo na sporedu predstava Paola Hendela z naslovom CADUTA LIBERA. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Vila Italia V ponedeljek, 3. februarja, ob 18. uri bo na sporedu koncert orkestra Opera giocosa del Friuli-Venezia Giulia pod vodstvom Severina Zannerinija. Danes, SOBOTA, 1. februarja 1992 BRIGITA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.10 -Dolžina dneva 9.43 - Luna vzide ob 6023 in zatone ob 15.04. Jutri, NEDELJA, 2. februarja 1992 SVEČNICA PLIMOVANJE DANES: ob 2.22 najnižja -6 cm, ob 7.49 najvišja 36 cm, ob 14.44 najnižja -57 cm, ob 21.31 naj višja 34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,2 stopinje, zračni tlak 1028,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo rahlo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI STA SE: Dimitra Kabtogian-nis in Catarina Fatma Tounsi. UMRLI SO: 40 minut star Giovanni Gallina, 78-letna Emilia Kavs, 66-letna Nidia Mernik, 87-letna Margherita Vol-tolina, 54-letni Fabiano Bidisnich, 41-let-na Nelita Dudine, 73-letna Veneranda Vellico, 69-letna Ernesta Marzetic, 72-letni Carmelo D'Arrigo, 84-letna Gabriel-la Badalini, 70-letni Antonio Ressa, 77-letni Floriano Lisi, 84-letna Rosa Gigante. OKLICI: delavec Claudio Tositti in so-cio-sanitarna asistentka Alessandra Ien-co, uradnik Michele Ruzzai in šivilja Maria Cristina Giacomini, špediter Franco Schillani in uradnica Rosa Maria Ber-togna, zdravnik Fulvio Agostini in bolničarka Alida Destradi, uradnik Pietro Ca -fueri in prodajalka Graziella Bubnič, uradnik Gianni Suzzi in uradnica Clau-dia Giachin, znanstveni raziskovalec Sergio Sancin in raziskovalka Anna Rig-gio, uradnik Bruno Pacilat in uradnica Daniela Calcina, industrijski izvedenec Paolo Chervatin in uradnica Raffaela Lostuzzi, uradnik Pietro Elefante in prodajalka Alessandra Bomben. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. januarja do nedelje, 2. februarja 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (tel. 274998). . OPČINE, Proseška ulica 3 (tel.215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja DEMETRIJ CEJ. V muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu S veva in Sabe". V galeriji Cartesius bodo v petek, 7. februarja, ob 18. uri odprli razstavo slikarke ALIČE PSACAROPULO. Razstava bo trajala do 20. februarjapo običajnem urniku. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 10. februarja odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Studiu Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 je do 5. februarja na ogled razstava GAETANA MAINETTIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure. Milje - V Občinskem kulturnem centru, na Trgu Republike 4, je do 9. februarja odprta razstava z naslovom »Sioux, stoletnica VVounded Knee". Razstavo je organizirala Fameia Muggesana, pripravil jo je fotograf Giorgio Štern pod pokroviteljstvom občine Milje. Urnik ogleda: 10.30-12.30, 17.30, 19.00, ob praznikih 10.00-12.00. kino Slovenski kulturni klub in Sklad Mitja Čuk vabita danes, 1. februarja, ob 18.30 v Ul. Donizzetti 3 v Peterlinovi dvporani na glasbeno - recitacijski nastop TRENUTEK SVETLOBE v izvedbi gojenk srednje šole za osebe z motnjami vida iz Škofje loke. Vabljeni! SKD Barkovlje - Ul. Cerretto 12, prireja DAN SLOVENSKE KULTURE jutri, 2. februarja, ob 17. uri. Na sporedu Tržaški oktet, pesnik Aleksij Pregare, napovedovalka Sandra Poljšak. PD Mačkolje vabi jutri, 2. februarja na gostovanje dijakinj iz srednje šole za osebe z motnjami vida iz Škofje loke. S petjem, branjem božje besede, prošenj in misli bodo zjutraj ob 10.30 sodelovale in oblikovale nedeljsko sv. mašo. Popoldne ob 16.30 pa bodo imele svoj glasbeno -recitacijski nastop TRENUTEK SVETLOBE. Toplo vabljeni na nekoliko drugačen nedeljski dopoldan in popoldan. KD J. Rapotec - Prebeneg vabi na gostovanje dramske skupine Domovina iz Ospa z veseloigro VOŽEL v domačem narečju, ki bo jutri, 2. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. Društvo slovenskih izobražencev priredi v ponedeljek, 3. februarja, ob 20.30 v ul. Donizetti 3 predavanje prof. P. Merkuja na temo: »JEZIKOVNO PREBUJANJE V REZIJI IN TERU«. SK Devin vabi na ogled diapozitivov v sredo, 5. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih osnovne šole Cerovlje. Mitja, Edvin in Niko vam bodo prikazali znamenitosti s potovanja z motornimi kolesi od Nabrežine do najsevernejše točke Evrope (Nord Cap). KD Rdeča zvezda vabi v petek, 7. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled igrice KDO JE KRIV - avtorice Stane Milič - Lazar v izvedbi KD Kraški dom. RAZPRODAJA od 2011 do m KONFEKCIJE Ul. Flavta il Stramare 99 - Zavije - TRST - Tel. 231118 razna obvestila SKD I. Gruden in ŠD Sokol Nabrežina sklicujeta v petek, 7. februarja, ob i9.30 v prvem in ob_ 20. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini. Slovenski kulturni klub organizira tudi letos ob Prešernovem dnevu literarni, likovni in fotografski natečaj. Mlade .umetnike prosimo, da bi izročili svoje izdelke poverjenikom na šolah ali na sedež SKK vsaj do četrtka, 6. februarja. Za katerokoli informacijo se lahko obrnete na prof.co Susič , tel. št. 211351. izleti Zveza upokojencev SPI—CGIL iz Križa priredi v nedeljo, 8. marca izlet v Chi-esanovo (San Dona di Piave). Vpisuje Mario Turel, telefon 220266. KD F. Venturini priredi 23. februarja izlet na sneg v Trbiž. Informacije in vpisovanje danes, L februarja v centru A. U. Miro pri Domju od 14.30 do 16. ure. IŠČEMO prostor prib. 50 kv.m na Opčinah za zanimivo trgovino. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 - Trst pod šifro »Novo«. 19-LETEN FANT z vozniškim dovoljenjem A B kategorije, z obveznostjo vojaščine, išče katerokoli začasno zaposlitev. Telefon 825285 v večernih urah. PROFESOR matematike uspešno nudi lekcije iz matematike za vse slovenske šole. Telefon 003865—32930. PISARNA išče knjigovodjo »part—time«. Pisati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst pod šifro «part—time«. NUDIM lekcije klavirja po ugodni ceni. Telefon 0481—533592 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. OSMICO je v Ricmanjih št. 118 odprl Berto Pregare. Toči črno in belo vino. NUJNO iščemo skladišče ali prostorno podstrešje, približno 10 kv. m na Krasu. Tel. od 8.30 do 12.30 na tel. št. 361655. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz nemščine in italijanščine. Tel. 228339. PRODAM alfa romeo 33 1.3 S, letnik 88, prevoženih 38.000 km. Telefonirati v večernih urah na št. 213791. PRODAM po zelo ugodni ceni zaradi izbrisan)a registracije gliserja izven krovni motor selva 80 k.s. electric z vsemi priključki, letnik '89 rabljen eno poletje. Cena 2.500.000 lir. Tel. 327342. ZA 500.000 LIR prodam opel ascona 1.300 ali ga zamenjam za motorno kolo. Tel. ob večernih urah na št. 826527. AVTOMOBIL Al 12 in fiat 126 v dobrem stanju prodam. Tel. št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri. KEMIJSKI TEHNIK išče zaposlitev, lahko pisarniško delo ali pomoč v gospodinjstvu, entrat ali dvakrat tedensko po dogovoru. Tel. št. (003867) 82158 od 16. do 19. ure. MLADIČI nemških ovčarjev, čistokrvni z rodovnikom, odličnih pasem na prodaj. Tel. (003865) 32526 - Arčon. STANOVANJE V CENTRU OPČIN dajemo v najem za urad. Tel. št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri. MLADA GOSPA izkušena v varovanju otrok in v gospodinjstvu išče podobno delo za dvakrat do trikrat tedensko. Tel. (003866) 54303. Darujte v sklad Mitje Čuka prispevki ARISTON - 15.30, 22.10 Paura d'amare, i. Al Pacino, Michelle Pfeiffer; 0.15 The Doors, r. Oliver Stone, i. Val Kilmer, Meg Ryan. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Hot Shots. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Vimou. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Harley Da-vison & Marlboro man. NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Prova schiacciante, r. Wolfgang Petersen. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Nightma-re 6, la fine. NAZIONALE IV - 16.15, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. GRATTACIELO - 16.45, 22.15 Papa, ho trovato un amico, i. Dan Aykroyd, Ja-mie Lee Curtis, Macaulay Culkin, Anna Chlunsky. MIGNON - 17.30, 22.00 La leggenda del re pescatore, r. T. Gilliam. EDEN - 15.30, 22.10 Le donne del pecca-to, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Robin Hood il principe dei ladri, i. Kevin Costner. LUMIERE - 17.00, 22.15 Rapsodia in agosto, r. Akira Kurosawa. ALCIONE - 17.30, 22.10 Terminator 2, il giorno del giudizio, i. Arnold Schvvar-zenegger. RADIO - 15.30, 21.30 Iniziazione al col-legio femminile, porn., □ □ Ob 8. obletnici smrti dragega Edota Župančiča se ga z ljubeznijo spominjata mama in sestra z družino ter darujeta 30.000 lir za otroški vrtec v Gropadi. V spomin na Feliceja Vatovca in Josipa Petarosa daruje Bruno Kuret 40.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Emo Kerševan daruje Olga Franza 10.000 lir za Slovensko skupnost. V spomin na Emo Kerševan daruje Mira Suman 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin nA Emo Kerševan_ daruje M.Č.B. 50.000 lir za Sklad "Mitja Čuk". Namesto cvetja na grob Eme Kerševan darujeta Marta in Marija Jankovič 30.000 lir za SPDT. menjalnica 31. 1. 1992 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING . MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar ,. 1212,60 1150.— Švicarski frank 845,07 838.— Nemška marka ,. 751,23 742.— Avstrijski šiling 106,79 105,50 Francoski frank .. 220,59 218.— Norveška krona 191,56 187.— Holandski florint . 667,22 660,— Švedska krona 206,94 203.— Belgijski frank 36,484 35,50 Portugalski eskudo . 8,733 8,— Funt šterling....... 2161,90 Irski šterling...... 2004,10 Danska krona....... 193,89 Grška drahma....... 6,512 Kanadski dolar..... 1033,20 Japonski jen BČIKB 9,683 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Celoletna Mesečna Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 200.000 23.000 □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 276.000 lir, □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Zl i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. Ob priliki občnega zbora Dijaške matice daruje Janja Turina 50.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Eme Kerševan darujeta Zora in Vanja 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Družina Rogelja (Šempolaj) daruje 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Marije Zobec darujeta Franc in Marija Žerjal 20.000 lir za Vesele godce iz Boljunca. Namesto cvetja na grob Marije Zobec darujeta Danilo in Ana Sancin 20.000 lir za Vesele godce iz Boljunca. V spomin na prof. Ubalda Vrabca daruje sestrična Viktorija Vrabec in Pipan 100.000 lir za Dijaško matico. 2130.— Španska peseta ........ 11,943 11,30 1980.— Avstralski dolar..... 911. 840,- 190.— Jugoslov. dinar ............ — 6,50 6,— ECU.................. 1535,50 970.— Slovenski tolar...... — 15.-' 9,20 Hrvaški dinar....... — 12.— Samarcanda: polemika vse bolj ostra RIM - Četrtkova oddaja Samar-cande, ki je bila posvečena »stranki , ki je ni«, je izzvala polemiko še preden je šla v oddajo. In polemika se nadaljuje po oddaji, ki je zabeležila viden uspeh pri publiki, saj jo je gledalo okoli 5 milijonov ljudi. Ostro kritičen do Samarcande je bil glasnik PSI Intini, ki je oddajo primerjal nekdanjim shodom proti državi. Odgovorne za oddajo je obtožil mistifikacije, predvsem pa cenzure, ker so na primer na milanskem trgu dali besedo vsakomur, tudi razgretim diskutantom, ne pa novemu milanskemu županu Borghiniju, ki je pred nedavnim izstopil iz DSL. Prav tako oster kot Intini je bil sekretar SKP Garavini, ki je ocenil Samarcando kot »nedopusten primer pristranosti in zlorabe v volilne namene«. Garavini obtožuje, da je oddaja zelo pristransko predstavila teze in preprečila vsakršno dialektiko. Tudi zaradi tega bo SKP nastopila v vseh pristojnih dejavnikih, da jamči nepris-tranost informacije še zlasti pred volitvami. Nasprotnega mnenja pa so bili udeleženci. Mario Segni je ocenil oddajo kot živahno, čeprav je Oc-chettu očital, da se spustil v politično zborovanje. Sekretar DSL je dodal, da je hotel s svojim posegom podčrtati razlike v gledanjih med udeleženci, zadovoljna sta bila tudi Eugenio Scalfari in odgovorni urednik revije Sabato Paolo Liguori, ki je poudaril, da Samarcanda odraža del Italije. Ostro kritičen pa je bil odgovorni urednik Avantija Villetti, po katerem je bila razprava izkrivljena, ker je bila ena od strani priviligirana. jr tedenski »pregled filmov V Trstu ImgTOM Paura d’amare REŽIJA: Garry Marshall. IGRAJO: Michelle Pfeiller, Al Padno. Garry Marshall vam kaj pomeni? Vam zveni znan, kot na primer Fellini? Najbrž ne, pa vendar lahko stavim, da je večina bralcev gledala več Marshallovih kot pa Fellinijevih umotvorov. Se spominjate televizijske nanizanke Happy Days? Bila je njegova. Kaj pa uspešnice Pretty Woman? Tudi ta film je bil njegov, da ne govorimo o neštetih delih, ki še krožijo po naših večjih in manjših ekranih. Garry Marshall je skratka izredno priljubljen režiser, le da ga na svetovni sceni malo poznamo, ker se kot avtor ' skriva'.', Skriva se za zvezdami (filmskimi seveda), katerim poveri nalogo, da zablestijo v imenu filma. Tako se je zgodilo z Julio Roberts in Richardom Gereom, tako se bo ponovilo sedaj, ko je v distribuciji film Frankie and Johnny (Paura d'amare) s prikupno plavolasko Michelle Pfeiffer in Al Pacinom. Kaj več o filmu? Da gre za ljubezensko zgodbo ni dvoma. Johnny je kuhar v neki "restav- raciji", Frankie pa natakarica. Na delovnem mestu, v zakajenem prostoru, kjer se smrad po cvrtem oprijema plaščev sestradanih klientov, menda ni primernega vzdušja za tisto, čemur prefinjeno pravimo "romance ". Pa vendar se kuhar zagleda v natakarico, ki zanj še slišati noče. Zato je prvi polčas filma lep in prijeten kot sleherno prizadeto in vztrajno dvorjenje. Al Pacino -ki sicer govori z glasom, s katerim nas običajno ogovarja prodajalec mehčalca za perilo - bo v svojem dvorjenju uspešen, vendar bo to za nas delno pogubno. Ob končni vzajemni ljubezni bomo prešli v drugi polčas, ko bo na vrsti pripovedovanje intimne preteklosti obeh protagonistov. V tem seveda ni nič slabega, poleg tega pa je izpovedovanje že delno odpuščenih grehov prvi korak na poti skupne ljubezenske katarze, mar ne? Skoda le, da se filmski ritem občutno upočasni, obenem pa izginejo iz scenarija in ekrana vsi stranski liki, ki so bistveno pomagali k ustvarjanju zabavne scene newyorškega vsakdana. Vsekakor pa aplavz pogumnemu režiserju, ki je znal še enkrat postaviti na trak ljudsko modrost, da se za vsakim hišnim vogalom skrivata očarljiva Pepelka in šarmantni princ na belem konju. Hot shots REŽIJA: Jim Abrahams. IGRAJO: Charlie Sheen, Cary EIwes, Valeria Golino, Lloyd Bridges, Kevin Dunn. ZKL je kratica za Zucker, Abrahams, Zucker, oziroma za firmo, ki jo sestavljajo Jerry in David (Zucker) ter Jim (Abrahams). Specialiteta režiserskega tria so nori in brezglavi filmi, v katerih je pretežno govor o letalih, v katerih so vsi - od pilota do prsate stevardese - godni za obisk h psihiatru. Skupina ZAZ se je pred leti nekoliko skrhala. Jerry Zucker, ki je menda pravi modrijan v družini, se je odločil, da se pomeri v "resni" režiji filma Ghost. Njegov brat počiva kje v Miamiju, Abrahams pa je posnel že tri filme, od katerih je Hot Shots prav gotovo najboljši. Hot Shots je "parazitski" film. Nastal je kot parodija parodije, oziroma kot zasmehovanje številnih uspešnic s slavnim Top Gunom na čelu. Skupina pilotov se pripravlja na misijo v sredozemskih vodah. Bombardirati morajo neko tovarno jedrskih konic, razpolagajo pa tudi z rezervnim planom, ki jim narekuje, naj bombe odvržejo nad tovarno klavirjev, če jim seveda prva akcija spodleti. Za kaj gre, ste menda že razumeli. Na voljo naj vam bodo še sledeči podatki: vojake-pilote razganja prisotnost prelestne psihologinje Ramade (Valeria Golino), sleherno besedno igro "vidimo" na ekranu v dobesednem pomenu, pri pisanju scenarija je sodeloval avtor dialog liste filma Polidjska akademija... . . . in v Gorici Lanterne rosse REŽIJA: Zhang Yimou. IGRAJO: Gong Li, Ma Jingwu, He Kalifei. Hong Kong bo v kratkem zapustila britanski svet in postala sestavni del Kitajske. Na nekaterih področjih to že velja in ne mislimo tu izključno na gospodarstvo, pač pa smo že v svetu kulture. Režiser Zhang Yimou, ki je podpisal enega naj lepših filmov lanske produkcije, je svoje delo uvrstil v kitajski opus. Kitajsko je tudi literarno delo, po katerem je režiser sestavil del svojega scenarija. Gre namreč za dokaj znano knjigo Žene in pri-ležnice pisatelja Su Tonga. Najbrž ni potrebna posebno bujna fantazija, da razberemo vsebino knjige, vendar ne smemo ob tem prezreti dejstva, da je kitajska erotična literatura prvenstveno zanimiv pokazatelj kitajske družbene ureditve. To, kar se dogaja v družinskem svetu (kamor spadajo tudi druge in tretje žene, ljubice in priležnice), je Kitajska v malem. Kitajska iz časa dinastij, vendar tudi Kitajska pred slavnim plavalnim podvigom voditelja Maa Cetunga in celo tista Kitajska, ki se je pomazala s krvjo študentov na trgu Tienanmen. Zato bodimo pozorni na "fabulo" iz dvajsetih let, v kadrih pa moramo iskati tudi povezave s sedanjostjo. Režiserju seveda pomaga dejstvo, da snema za "tujo" (hongkonško družbo, Lanterne rosse pa bi verjetno smel v svet tudi po nastopu kitajskih cenzorjev, saj je dejansko dober film, ki večkrat ne potrebuje dialogov in se opira na sijajne igralce. RAI 1______________ 6.55 Film: Una donna si ri-bella (1936, 2. del) 7.30 Dok.: San Gimignano 8.00 Potni list za Evropo: Tečaji tujih jezikov 8.55 TV film: II paese lonta-no (dram., Avstral. 1986) 10.30 Aktualno: Vedrai, 11.00 II mercato del sabato, vmes vreme in vesti 12.30 Rubrika: Check-up 13.25 Izžrebanje lota 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Aktualno: Prizma 14.30 Šport: atletika indoor, 15.30 dresura - mednarodno tekmovanje na snegu, 16.15 plavanje 16.45 Variete: Disney club 18.00 Kratke vesti 18.05 Izžrebanje lota 18.10 Aktualno: Piu sani piu belli 19.30 Nedeljski evangelij 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.40 Variete: Ouesta pazza, pazza neve, vmes (22.10) . ...E il gioco continua 22.45 Dnevnik ~3.00 Dnevnik - posebnosti 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Film: Io sono un autar-chico (kom., It. 1976) ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Dok.: Čudežno oko -Kaj je kinematografija 10.35 Evropski dnevi 11.05 Nan.: La signora con il taxi (i. S. Berger) 12.00 Variete: Ciao weekend 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Rubrika Dribbling in vremenska napoved 14.00 Ciao weekend (2.del) 15.40 Aktualno: Vedrai 16.10 Izžrebanje lota 16.15 Šport: odbojka, 17.45 IP v košarki 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.45 Dnevnik in pregled športnih vesti 20.30 Film: A prova di proiet-tile (pust., ZDA 1987, r. Steve Carver, i. Gary Busey, Henry Silva) 22.10 Nan.: Il commissario Corso - L ostaggio 23.15 Vesti, vreme, horoskop 23.35 Variete: Comicamente donna 0.20 Šport: boks Branco-Ca-damone (IP v -srednji kat.), smučarski tek, vaterpolo, rugby , biljard 3.00 Nočni spored | ^ RAI 3 9.25 Aktualno: Vedrai - Tutto guanto e RAI 9.55 Koncert RAI3: Šostakovič dirigira Brahmsove skladbe 10.45 Magazine 3 - Izbor Rai 3, vmes (11.10) atletika -kros, 11.55 SP v smučanju - superveleslalom M 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Aktualno: Okolje Italija 15.15 Šport: smučarski tek, 15.25 tenis Italij a-Špani-ja, 17.50 smučarski tek, 17.55 SP v ciklokrosu, 18.10 biljard 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: TG 3 Insieme 20.30 Film: Perry Mason - I - siciliani, Un progetto geniale (i. R. Burr) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Harem 23.45 Aktualno: Diritto di re-plica (vodijo Sandro Paternostre, Oreste De Fornari, E. Magrelli) 0.30 Filmske novosti 0.40 Dnevnik in vreme 1.05 Variete: Fuori orario 1.40 Nočni spored 9.00 Izbor: Radovedni Taček - Ptica, 9.10 Zlati prah -Komu se lepše sanja, 9.20 Klub Klobuk 11.10 Maja vam predstavlja 12.10 Tednik 13.00 Dnevnik in Napovednik 13.40 Zgodbe iz školjke 14.30 Tok Tok (pon.) 16.25 Poslovne informacije 16.30 Dnevnik 16.35 Film: Klofuta (kom., Fr. 1974, i. Isabelle Adjani, Lino Ventura) 18.20 Oddaja za otroke: Sonce v žepu, 18.35 Igrače so znorele 18.45 Risanka in Napovednik 19.00 Utrip 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Variete: Ona + On 21.10 Nan.: Delo na črno 21.50 Dnevnik, vreme, šport 22.20 Napovednik 22.25 Sova, vmes nan. Mur-phy Brown, nadaljevanka Trenerka moške ekipe, film Morilska elita (krim., VB 1985, i. Ali MacGraw, Billy VVhite-law) ter variete Ljudje počnejo vse mogoče 1.45 Video strani r- CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nanizanka: Arnold "35 Aktualno: Sabato 5, 10.45 Nonsolomoda, 11.15 An-j teprima -50 Kviz: Il pranzo e servito . (vodi Claudio Lippi) 4.40 Variete: Non e la RAI , (vodi Enrica Bonaccorti) J3-00 Dnevnik TG 5 4-30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.30 Arniči (vodi Lella Costa) ■90 Otroški variete: Bim , „ bum bam in risanke •90 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno) •;?'9° Dnevnik TG 5 2n'^5 Striscia la notizia ■40 Film: Grandi magazzini (kom., It. 1986, r. Castel-lano-Pipolo, i. Enrico Montesano, Laura Anto-2- nelli) -35 TV film: Piazza di Spa-gna (kom., It. 1991, i. Lo-rella Cuccarini, Serena Grandi,2. del, pon.), vmes , (24.00) dnevnik j-40 Striscia la notizia -55 Nanizanke non stop 8.00 10.30 11.45 12.20 13.30 13.40 13.45 18.30 19.15 20.00 20.25 23.00 23.30 0.25 2.20 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti Nad.: Stellina Otroški variete TG 4 vesti Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.40 Se-fiora, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-re, 18.00 Dottor Chamberlain, vmes vesti Kviz: Gioco delle coppie Nad.: Primavera Variete: Cera varno tan-to amati Variete: Sabato O.K. (vodi Iva Zanicchi) Aktualno: Ciak Aktualno: Parlamente In, 0.10 Fronti... Video! Film: Pal Joey (glas., ZDA 1957, r. George Sid-ney, i. Frank Sinatra, Rita Hayworth) Nočni spored 6.30 Odprti studio 7.00 Otroški variete: Ciao ciao mattina 8.30 Odprti studio 9.05 Nan.: SuperVicky - I vi-cini di časa, 9.30 Chips -Un amore di časa, 10.30 Magnum P.I.- Limbo 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.15 Šport: Calciomania 15.30 Glasba: TopVenti 16.30 Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Corsa ciclis-tica, 17.00 A-Team - L'a-gente segreto Logan Ross, 18.00 MacGyver -Ricatto finale 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport 19.35 Kviz: Il gioco dei 9 20.30 Film: Buck, ai confini del cielo (pust., It. 1991, r. A. Richmond, i. John Sava-ge, Jesse Alexander) 22.20 Varieteja: Benny Hill Show, 22.50 Playboy Show 23.20 Šport: Calciomania 0.35 Odprti studio in šport 1.05 Nočni spored 13.00 Rubrika o zdravstvu 13.30 Reportaža o Bombayu 14.00 Nanizanka: Shannon 15.00 Film: Monsieur Hulot nel caos del traffico 16.30 Film: Nick Carter non perdona (pust., 1965, r. Henri Decoin) 18.00 Nan.: Stazione di polizia 19.30 Risanke: Fiori di Zucca 20.00 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 20.30 TV film: Supercarrier, citre il muro del suono 22.00 Nanizanka: Lo sceriffo del Sud (i. Glenn Ford) 23.00 Nanizanka: Shannon TMC 8.30 Rubrika: Snežni planet 9.15 Risanka: Bun Bun 9.45 Nanizanka: Batman 10.10 Risanke 10.30 Nan.: Societa a irrespon-sabilita illimitata 11.10 Rubrika o motorjih 11.55 SP v smučanju: moški superveleslalom, 12.55 ženski smuk 13.45 Šport Show (vodi Marina Sbardella), vmes (14.55) SP v cicklokrosu IHPl TV Koper 13.00 Film: Železni človek (dram., ZDA 1951) 14.40 Nadaljevanki: Rayano-vi, 15.20 Amandoti 16.00 Otroški program 17.05 Nad.: Prepričevanje 17.55 Dok. oddaja: Tersatto 18.30 Globus 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nabožna oddaja 19.35 Nad.: Rayanovi 20.30 Film: Zadnja zima (dram., ZDA-lzrael 1983, r. Ricky Shelack) 22.00 TV Dnevnik 22.10 Nanizanka: Swat 23.00 Nad.: Amandoti P TV Slovenija 2 12.50 SP v smučanju: smuk Ž 16.20 Sova (pon.), vmes nan. 17.40 Dok.: Da ne bi bolelo 18.05 Angleščina v poslovnih stikih 18.10 Garfield in prijatelji 18.35 Domači ansambli 19.00 Jazz in blues 19.25 Napovednik 19.30 TV Dnevnik Srbija 20.05 Film: Gremlini (fant., ZDA 1984, r. J. Dante) 21.45 Alternativni program 23.15 Yutel 16.15 Film: Doringo! (vestern, ZDA 1965, r. Sam Peckin-pah, i. Tom Tyron) 19.00 Rubrika: Mondocalcio 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La stella del Sud (pust., VB 1968, r. Sidney Hayers, i. George Segal, U. Andress, O. Welles) 22.30 Film: Tornando a časa (dram., ZDA 1978, r. Hal Ashby, i. John Voight) 0.45 Film: Corsa contro la paura (krim., ZDA 1978) 2.25 Aktualno: CNN Nevvs TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nanizanki: Provaci an-cora Lenny, 15.00 Primus 16.00 Rubrika: Parliamone 17.00 Nanizanka 18.00 Rubrika: Črno belo 19.00 Dnevnik 19.30 Anteprima šport 20.00 Nanizanka: Provaci an-cora Lenny 20.30 Glasba: Recital Raine Kabaivanske 21.30 Opera: Il ballo delle in-grate (C. Monteverdi) 23.00 Nočne vesti 23.30 Čakajoč na polnoč TELE 4_________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Cigani ne kradejo pesmi; 9.45 Šansoni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: harmonikar Friedrich Lips; 11.30 D. Feigel in njegovi spisi; 11.50 priljubljene melodije; 12.00 Oddaja iz Rezije: Ta rozajan-ski glas; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpu-ri; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: Mladi evropski izvajalci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Radijska igra: Zabra-njeno jabolko; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.30 Tečaj tujega jezika; 9.45 Dnevnikov odmev; 10.00 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 13.00 Vodeni kontaktni program; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni servis; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica; 16.00 Mixa-ge; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Avtorske pesmi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jadran TKB. Mednarodni posvet »Gradimo skupaj« v priredbi UIL in UIE Sindikati bodo pomagati odpravljati negativno dediščino realsocializma Javna razprava o vrednotenju in skrbi za Grad Upravo naj sprejmeta Pokrajina in Občina V Italiji je danes okrog 790 tisoč redno prijavljenih priseljencev iz držav, ki niso članice Evropske gospodarske skupnosti, nekaj stotin tisoče v pa je neprijavljenih. V glavnem gre za priseljence iz sredozemskih držav, od severnoafriških in maloazijskih do balkanskih. Redno zaposlitev pa jih ima le 180 tisoč. Ostali se očitno preživljajo s črnim delom, če že ne s čim slabšim. Italija si prizadeva, da bi po eni strani zagotovila človeka vredne pogoje življenja tem priseljencem, po drugi strani pa da bi kar se da omejila samo priseljevanje, in to tudi s politiko gospodarskega in tehnološkega sodelovanja z državami, iz katerih priseljenci prihajajo. To danes velja tudi za bivše socialistične države, vključno za Slovenijo in Hrvaško, s katerima Italija namerava skleniti vrsto novih dogovorov tudi za urejanje migracijskih tokov. Tako je povedal izvedenec za migracijska vprašanja pri italijan- ski vladi Massimo Saraz na celodnevnem posvetu, ki je včeraj potekal na univerzi v bivšem malem semenišču pod naslovom »Costru-iamo insieme« (»Gradimo skupaj«). Posvet sta priredila sindikat UIL Furlanije-Julijske krajine in Zveza Italijanov na tujem (UIE), Saraz pa je na njem govoril namesto ministrice za migracijska vprašanja in Italijane po svetu Margherite Bo-niver, katero so vladne obveznosti zadržale v Rimu. Posvet je uvedel odgovorni za mednarodne odnose pri deželnem vodstvu UIL Flavio Snidero, ki je sicer tudi goriški pokrajinski tajnik tega sindikata. Povedal je, da srečanje namerava prispevati k oblikovanju takšne politike mednarodnega sodelovanja, ki bi lahko učinkovito pomagala bivšim socialističnim državam, zlasti pa Sloveniji in Hrvaški, da bi se izkopale iz težav, v katere so jih pripeljali realni socializem, zdaj pa tudi oboroženi spopadi. Na posvetu, ki se ga je udeležilo okrog sto sindikalistov, političnih delavcev iz izvedencev iz Italije, Hrvaške in Slovenije, so med drugimi govorili tudi zvezni tajnik UIL Antonio Foccillo, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Rajko Lesjak, predstavnik Konferedacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Janko Ša-novič, koordinator Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške Miljen-ko Čimeša, predsednik hrvaških industrij cev Božidar Vukašovič in drugi. Udeleženci so osvojili predlog, da bi ustanovili forum za stalno medsebojno posvetovanje predstavnikov sindikalnega, gospodarskega in sploh družbenega življenja iz Slovenije, Hrvaške in Furlanije-Julijske krajine, sindikat UIL pa se je obvezal, da bo nudil vsestransko pomoč zlasti za sindikalno in strokovno izobraževanje, poleg tega pa je tudi sprožil denarno nabirko za obnovitev italijanske osnovne šole v Pulju. Pred kratkim odkrito vandalsko dejanje, ko je neznanec v muzeju na gradu prerezal dragoceno sliko, je bila spodbuda, da je združenje Italia nostra, ki se zanima predvsem za varstvo in ovrednotenje naravne in kulturne dediščine, priredilo javno razpravo o vprašanju, ki je sicer odpreto že nekaj let, o katerem vsi in ob različnih priložnostih govorijo, vendar pravega odgovora še ni. In tudi ga tako kmalu še ne bo, če smemo v tem smislu tolmačiti odsotnost goriške občinske uprave, to je ene od dveh ustanov, ki naj bi skrbeli za valorizacijo in upravljanje kompleksa na gradu. Rešitve, ki so jih uvedli pred kakšnim letom, ko so razpolaganje in upravljanje gradu zaupali zadrugi Multithema so -bile do zdaj deležne predvsem kritik, sodelovanje med Občino in Pokrajino pa ni šlo preko nekaterih manjših skupnih akcij. Upepeljevalnik pri Sovodnjah bodo predvidoma pognali sredi februarja Skupino Iračanov obsodili zaradi razpečevanja mamil Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem so včeraj obsodili skupino Tržičanov, ki so se ukvarjali s preprodajo mamil. Sodišče je izreklo skupaj 17 let in pet mesecev zaporne kazni in 64 milijonov lir globe. Na šest let zapora in devet milijonov lir globe je bil obsojen 40—letni Ciro Esposito iz Castella-mare di Stabia, pet let in pet mesecev zapora ter 34 milijonov lir kazni so prisodili 25—letnemu Giovanniju Gorgoniju iz Tržiča, eno leto in deset mesecev zapora ter 11 milijonov lir globe 22—letni Lari Rossi iz Tržiča, osem mesecev in štiri milijone globe 23—letnemu Micheleju Pau-lettiju iz Tržiča ter 3 leta in pol zapora ter 6 milijonov lir globe 30—letnemu Attiliu Pettinatu iz Tržiča. Proti 28—letnemu Roccu Iaco-viellu so postopek ustavili, ker so pri njem najdeno mamilo smatrali kot za lastno uporabo. Skupino so odkrili junija leta 1990. Najprej so odkrili Esposita in Rossijevo. Esposito naj bi tržiško območje oskrboval z mamilom, ki ga je nabavljal v Kampaniji. Kdaj bodo spet pognali upepeljevalnik za odpadke na robu Sovodenj ? Odgovor smo skušali dobiti pri pristojnih funkcionarjih na županstvu, vendar je precej meg- 1 len in nepopolen. Upepeljevalnik, ki stoji ze od začetka lanskega leta in kjer so medtem izvedli dva obsežna in draga posega za namestitev elektrofiltra in prilagodi- tev posebne komore za zadrževanje dima, ki prihaja iz peči, bodo, če ne bo dodatnih težav, poskusno prižgali sredi februarja. Na slikah je razločno viden obseg del, ki so bila ta čas opravljena. Na levi je objekt pred začetkom del, na desni pa je videti današnje stanje (foto Marinčič). Razlog za vnovično odgoditev je, vsaj po besedah inž. Sciarette, birokratsko upravne narave in ga bodo razrešili v dveh do treh tednih. Vsekakor do takrat bo upepeljevalnik ustavljen, prebivalci bližnjih hiš pa brez skrbi. Vprašanje zase je, kako bodo reagirali potem ko bodo napravo pustili v pogon. Slišati je, da se pri sovodenjskem odboru proti upepeljevalniku pripravljajo na odločno akcijo. Predvsem pa želijo biti seznanjeni z rezultati analiz o emisijah, ki jih bodo opravili ob kolavdaciji. Upepeljevalnik so ustavili konec leta 1990. Po prvotnem načrtu naj bi miroval nekaj mesecev. Nujna je racionalizacija na področju oskrbe z vodo Kolikšen bi bil prihranek, če bi na Goriškem preuredili vsaj nekatere od komunalnih storitev, v prvi vrsti oskrbo s pitno vodo ? Vprašanje je te dni znova aktualno, saj so nekatere ustanove zaprosile (in tudi dosegle) odobritev znatno višjih tarif, z utemeljitvijo, da so pač prisiljene pokrivati z vodarino, vsaj 80 odstotkov stroškov. Za vodovodno omrežje skrbi v goriški pokrajini sedem različnih ustanov, kar je za pokrajino z okrog 140 tisoč prebivalci in z razmeroma majhnim teritorijem odločno preveč. Najbolj jasen pokazatelj takega načina upravljanja so seveda tarife, ki jih plačujejo porabniki in ki so zelo različne.Zadeva je te dni ponovno v ospredju - čeprav se o nujnosti poenotenjarazpravlja že vsaj deset let, v resnici v zadnjem času nekoliko manj glasno — ker je pokrajinski odbor za cene razpravljal in odobril predloge za prilagoditev tarif, ki so jih oblikovali v nekaterih občinah, oziroma ustanovah. Pokrajinski odbor za cene je upošteval utemeljitev in odobril povišek tarif. Prav ta dogodek pa znova odpira vprašanje, če ni že skrajni čas, da se začne izvajati načrt o racionalizaciji vodovodnega omrežja, ki ga je že pred leti izdelala družba Soges in po katerem naj bi v prvi fazi za oskrbo z vodo v celi pokrajini skrbele samo dve ali tri ustanove, v kasnejši fazi pa naj bi prišlo nasploh do poenotenja. Velike razlike v ceni vode, ki jo plačujejo porabniki naravnost silijo k razrešitvi tega vprašanja. Med večjimi ustanovami, ki skrbijo za vodovodno omrežje na Goriškem je konzorcij CAFO. V veljavi so sledeče tarife: 280 lir socialna tarifa, 477 lir osnovna tarifa, 967 lir tarifa za velike porabnike. V Gorici veljajo naslednje tri tarife: 238, 475 in 713 lir. V Gradežu, kjer imajo nekoliko bolj razčlenjene tarifne pasove, 155, 310, 430, 570, 700. Na območju Krmi-na plačujejo uporabniki 380, 634 in 968 lir. Naj cenejša je voda na območju medobčinskega konzorcija v Ronkah, kjer je socialna tarifa 170 lir, osnovna 300 lir, viške porabe pa plačujejo po 400 lir. Emblematičen je primer občine Števerjan, ki je pred osmimi leti izstopila iz konzorcija CAFO in prevzela v lastno režijo vodovod. Tu je voda — tudi absolutno najdražja, saj znaša socialna tarifa 697 lir, osnovna 896. Oskrba z vodo na tem območju je dejansko dražja, saj vodo kupujejo od mestnega podjetja v Gorici, velik dodatni strošek pa predstavlja poraba električne energije za potiskanje vode iz G roj ne v Števerjan. Morda bo s poenotenjem vodovodnih podjetij to kočljivo vprašanje razrešeno. Če pa do tega ne pride, bi kazalo iskati drugačne rešitve. Tudi ponovno vključitev v konzorcij CAFO, iz katerega je občina pred leti, morda tudi ne da bi dovolj upoštevala posledice, izstopila. Predčasne upokojitve od danes ali pa šele prihodnji mesec? Za 466 uslužbencev tržiške ladjedelnice naj bi bil včerajšnji dan, zadnji v delovnem razmerju. Od prvega februarja, torej od danes, naj bi bili v pokoju v okviru zakona o predčasnih upokojitvah. Zaradi težav, ki jim lahko mirne duše rečemo da so birokratske narave, pa je status teh delavcev prav včeraj postal sila nejasen. V najslabšem primeru se bodo v ponedeljek morali vrniti na delo in z morebitno tako odločitvijo so vezane dodatne komplikacije. Razlog za tako nepričakovan zaplet je dejstvo, da ukrep o predčasnih upokojitvah še ni bil objavljen v Uradnem listu (morda bo danes), čeprav je že dobil soglasje vseh instanc in tudi računskega dvora. Pri Zavodu za socialno skrbstvo, v katerega pristojnost bodo, oziroma sodijo predčasno upokojeni delavci so opozorili upravo ladjedelnice prav na okoliščino, da ukrep še ni bil objavljen in zato ne more veljati. Ravnateljstvo ladjedelnice je hitro ukrepalo in z okrožnico obvestilo interesente o težavah, ki so se pojavile zadnji trenutek. Ob tem velja povedati, da so delavci že pred dnevi prejeli pismo s katerim jih seznanjajo, da so, oz. bodo od 1. februarja dalje upokojeni. Ge zadeva ne bo takoj rešena, se utegne zgoditi, da bo predčasna upokojitev začela veljati od 1. marca, odprto pa bo vprašanje kakšen status bodo medtem imeli delavci. Poleg 466 predčasnih upokojitev v ladjedelnici je 22 primerov tudi v ronški tovarni Meteor. Tudi ti so s e znašli v enakem, oziroma istem položaju. Mati in trimesečni sin umrla v prometni nesreči pri Anhovem Mati in tri mesece star otrok sta umrla v četrtek v težki prometni nesreči pri Anhovem, ena oseba je bila hudo ranjena ena pa laže. V kraju Rodež pri Anhovem je prišlo do trčenja med fiatom (zastavo) 750, ki ga je vozila 32—letna Iza Švara iz Nove Gorice in avtobusom novogoriškega Avtoprometa, ki ga je upravljal Stanislav Štendler. V nesreči je umrla voznica fiata in njen tri mesece star sin Luka Mata-jurc. Zelo hude telesne poškodbe je utrpel približno leto dni starejši sin Jernej, laže pa se je ranila 16—letna Milena Matajurc. Avtomobil se je ob trčenju dobesedno zaril pod avtobus. Iz razbitega in skrotovičenega vozila so žrtvi in ranjence izvlekli gasilci. V teku je preiskava. Pokrajinski odbornik za kulturo Panzera je na srečanju, dejal, da je edina smotrna pot, da se Občina in Pokrajina dogovorita za skupno direktno upravljanje. Pokrajina pa naj bi bila celo pripravljena, če na drugi strani ne bo razumevanja, sama prevzeti grad. Prepuščati tretjim osebam ali združenjem upravljanje gradu ni najboljša rešitev, je bilo slišati med razpravo. V odgovor in tudi zagovor pa s strani predstavnika zadruge Multithema navedbo, da je bila Občina na vsa dosedanja opozorila, tudi pisna, gluha. Polemike glede valorizacije in promocije goriškega gradu se, tako je razumeti,- pravzaprav šele začenjajo. Javno razpravo je vodila predsednica združenja Maria Masau Dan. Jutri sedmič tek ”Bismarcia” Po goriških ulicah in v neposredni okolici mesta, zlasti na briškem območju, se bo jutri odvijala množična športna prireditev Bis-marcia — tek čez drn in strn na dolžini 11,5 kilometrov. Prireditev pripravlja društvo GMG pod pokroviteljstvom podjetij COPEGO in Marvin Caffe. Start bo ob 9.30 pred telovadnico v dolini Korna, cilj pa na sedežu društva v Pasaži Zamenhof. Nagrajevanje bo ob 12. uri. Fotografska razstava o junijski vojni V Foljanu, v razstavni galeriji občinske knjižnice, bodo danes ob 11. uri odprli fotografsko dokumentarno razstavo "Warnews" o junijski in julijski vojni v Sloveniji. Gre za fotografije, ki so jih v odločilnih dneh spopada med zvezno armado in slovensko teritorialno obrambo posneli fotoreporterji goriških in novogoriških časopisov. Razstavo so pripravili že v novembru v Gorici, na pobudo Pokrajinskega odborništva za mladinsko problematiko v sodelovanju z zadrugo Eikon-in pod pokroviteljstvom Kmečke banke. Med avtorji številnih fotografij sta tudi naša kolega Marko Marinčič in Marko Čubej. Razstava v Foljanu bo na ogled do 19. februarja. |________prispevki__________ Trgovina jestvin Semolič, Raštel - Gorica, daruje 50 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk - Gorica. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev prireja v soboto, 29. februarja, pustovanje v hotelu Soča v Mostu na Soči. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva ob sredah. Družba se dobi danes, v soboto, 1. februarja ob 19.30 na Placuti. ________________kino__________________ Gorica VITTORIA 19.45-22.00 »Rdeče svetilke«- CORSO 17.00-22.00 »Nightmare 6, 1» fine«. VERDI 17.00-22.00 »Hot shots, madre di tutti i film«. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Amantes«. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Fuga dalla cit' ta«. |_________pogrebi_____________ Danes, 8.30, Alberto Pozzi, iz bolnišrb' ce sv. Justa na glavno pokopališče, 9.2->-Carmelo Fontanini iz splošne bolnišnic® v Krmin, 10.00 Eugenio Meleagri splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku ip na tamkajšnje pokopališče, 12.00 Giovab' ni Trombetta iz splošne bolnišnice v cer' kev v Podturnu in na glavno pokopali' če, 13J5 Candido Massau iz splošne bol' nišnice v Gradišče. Italijanski primanjkljaj 1991 dosegel kar 16,028 milijard lir Zunanja trgovina peša Huda pasiva pri prevoznih sredstvih, a tudi pri tekstilu in oblačilih Primanjkljaj v italijanski zunanjetrgovinski bilanci se je povečal v letu 1991 na 16.028 milijard lir, kar pomeni preko 1.800 milijard več kakor v letu 1990, ko je deficit znašal 14.188 milijard. To izhaja iz naj novejših podatkov osrednjega statističnega zavoda Istat, ki tudi kažejo, da je izkazovala trgovska bilanca v lanskem decembru aktivni saldo 1.890 milijard lir, se pravi nekaj manj kakor v decembru 1990, ko se je sukal bilančni prebitek pri 1.975 milijardah lir. Navajamo gibanje lanske zunanje trgovine po blagovnih postavkah (v milijardah lir): kmetijski proizvodi in ulov uvoz 15.971, izvoz 6.013 (saldo 1991 -9.958, saldo 1990 -8.955); energetski proizvodi uvoz 26.894, izvoz 4.711 (saldo -22.183 oziroma -22.851); barvaste in nebarvaste kovine — uvoz 19.469, izvoz 8.965 (saldo -10.504 oz. -11.220); nekovinske rude in proizvodi uvoz 4.391, izvoz 8.669 (saldo + 4.278 oz. T 4.286); kemikalije - uvoz 27.487, izvoz 15.643 (saldo -11.844 oz. 11.560); kovinarski proizvodi uvoz 51.624, izvoz 71.968 (saldo + 20.344 oz. 19.648); prevozna sredstva — uvoz 28.800, izvoz 22.100 (saldo -6.700 oz. -4.213); proizvodi živilske industrije in tobačni izdelki uvoz 18.007, izvoz 9.064 (saldo -8.943 oz. -8.632); tekstil in oblačila uvoz 14.551, izvoz 36.968 (saldo + 22.417 oz. +23.348); drugi proizvodi — uvoz 18.571, izvoz 25.636 (saldo + 7.065 oz. +5.961). Skupni uvoz je znašal lani 225.765, izvoz pa 209.737 milijard lir, tako da se je primanjkljaj povzpel s predlanskih 14.188 na lanskih 16.028 milijard lir. Uvoz se je lansko leto povečal za 3,7 odstotka, medtem ko je ostala stopnja letne rasti pri izvozu komaj okoli 3,1 odstotka, čep- rav velja resnici na ljubo pripomniti, da je bilo gibanje zunanje trgovine v zadnjih treh mesecih leta obratno naravnano: izvoz se je tedaj povzdignil za 3 odstotke, uvoz pa samo za 1 odstotek. Celoletno pasivo v znesku 16.028 milijard lir gre pripisati razliki med negativnim saldom 22.183 milijard na področju energetskih proizvodov in pozitivnim saldom 6.155 milijard lir pri drugem blagu. Predlanskim pa je deficit ustrezal razliki med primanjkljajem v višini 22.851 milijard lir na energetskem področju in občutnim večjim prebitkom v znesku 8.663 milijard lir pri drugih vrstah blaga. Lansko poslabšanje zunanjetrgovinskega trenda gre torej v bistvu pripisati povečani pasivi na področju prevoznih sredstev in kmetijskih proizvodov, kakor tudi znatnemu zmanjšanju izvoza tipičnega "made in Italy", se pravi tekstilnega blaga in oblačil, in to v razmerju 0,6 odstotka. S sedanjih 96,8 na predvidenih 190 milijard lir Unipol Assicurazioni bo povišala glavnico Po Španiji in Franciji zdaj še v San Marino in Grčijo Na skupščini družabnikov družbe Unipol Assicurazioni, ki sodi v sam vrh italijanskega zavarovalništva, so odobrili včeraj sklep upravnega sveta o povišanju glavnice z zdajšnjih 96,8 na največ 190 milijard lir. Operacijo bodo izpeljali z emisijo navadnih in privilegiranih delnic z nominalno vrednostjo 2.000 lir vsaka. Skupni znesek poviška, vključno z nominalno vrednostjo in dodatno ceno, so določili, kakor sporoča agencija Ansa, pri 310 milijardah lir. Po odobrenem predlogu naj bi se povečanje kapitala izvedlo postopoma oziroma v roku treh let, toda predsednik družbe Enea Mazzoli je mnenja, da bo mogoče izvršiti operacijo že v nekaj mesecih in enkratno, sicer pa je to precej odvisno od gibanja na borzi, je še dodal. Do konca tega meseca (februarja) pa naj bi izpeljali še povečanje glavnice družbe Unipol Fi-nanziaria, ki poseduje 36 odstotkov vseh delnic Unipola Assicu-raziohi, kar naj bi pospešilo priliv svežega denarja,- Unifin bo prevzel nase breme 120 milijard lir. S povečanjem kapitala namerava Unipol okrepiti nadzorovane družbe, ki delujejo na področju dela in skrbstva, oziroma tudi tržaško zavarovalnico Noricum. Razvoju zavarovalništva kot takega bodo namenili okoli 180 milijard lir. »Če je bilo leto 1991 leto preosnove civilne odgovornosti v avtomobilskem prometu,« je poudaril predsednik Mazzoli, »potem bi moralo letošnje leto biti leto preosnove vsedržavnega skrbstvenega zavoda INPS in nove re-gulamentacije integracijskega skrbstva.« Nadaljnjih 80 milijard pa bodo namenili izpopolnitvi Unipolove informatične mreže. Toda družba Unipol se istočasno čedalje bolj tudi širi v mednarodnem merilu. Sedaj ima v načrtu investicijo v republiki San Marino, v Franciji in Španiji je že tako in tako prisotna, v doglednem času pa bo sklenila sporazum tudi še z grško družbo Sinetiristiki, ki se ukvarja z zavarovanjem v korist krajevnih kmetijskih in konzumnih zadrug. Kako strgati pajčevino Državo pestijo strašne težave, ker je ne upravljajo umno. Italija je sploh anomalen primer v okviru zahodnih demokracij, ker je edina, v kateri ni bilo še nobene vladne prevetritve; množice vse glasneje protestirajo, krog oblastnikov pa se bistveno ne premakne. Nekaj očitno ne gre. Morda to, da živi povprečen Italijan nad svojimi zmožnostmi (ko se rodimo, smo zaradi javnega dolga sami zadolženi za kakšnih 28 milijonov lir...). Bolj verjetno pa to, da vsakdo gleda kvalunkvistično, sistem pa ga pri tem spodbuja. Navedimo primer. Pri neki založniški hiši so na mah odslovili 300 uslužbencev po zakonu, ki dovoljuje »neboleče" odpuščanje ljudi, ko gre za tehnološko popolnoma prenovljen sektor. Velik del odpuščenih je brž odšel, saj jim je država ponudila hudo vabljive finančne pogoje. Večini od teh ni bilo niti še 50 let, delali so pretežno na visokih, vsekakor bistvenih Položajih, nekatere so celo vzeli nazaj v službo kot konzulente. Drugi so dobili takoj novo zaposlitev z dvojno plačo, spet dru-9i so se predali brezdelju, popoto-vanjem, vnučkom... Založba je Korala pokriti nastalo vrzel z nujetjem 150 novih nameščencev, seveda mnogo manj sposobnih. Z ekonomskega vidika je bila operacija tipičen primer, kako slabo upravljati z denarjem davkoplačevalcev, saj morajo ti zdaj Plačevati za penzijo ljudem, ki bi lahko s pridom delali vsaj še 15 ali 20 let. Toda s političnega vidika je bila poteza mojstrska... Grenko pa je to, da vozi tako naprej pol Italije. Le čemu ne bi državljan, zakonito ali nezakonito, izkoristil zlatih priložnosti, ki t*U jih ponuja perverzno uprav-ianje z javnim denarjem. Zakaj bi torej protestirali! Tudi privatna Kdustrija, ki tako napada sistem, Se veselo okorišča z državno po-Kočjo v obliki dopolnilne blagajna' v kateri vidi odrešujoče finan-Ctl° padalo v času recesije. Štirideset let takšne lažne socialne Politike je spredlo tolikšno pajče-vluo interesov in udinjanja tistim, ki imajo moč, da bo pajčevino kaj ežko raztrgati. To bo mogoče kvečjemu s korenito preobrazbo oblastvenega sis-,ezfio, da ne bo politik vodil banke ali finančne ustanove, ampak skrbel za interese prebivalstva, kakor bi se za pravega politika Pdi spodobilo. F. D. GAŠPERLIN Kako lahko selitev podjetnikov na vzhod vpliva na zahodni svet V času, ko na vsedržavni in krajevni ravni odkrito govorimo o recesiji, krčenju zaposlenosti in izbruhu dopolnilne blagajne, ni vest o sprožitvi svobodnega gibanja španskih in portugalskih delavcev znotraj Evropske skupnosti izzvala nobene reakcije. Zakaj? Preprosto zato, ker se španski in portugalski odseljeni delavci spet vračajo domov, kjer imajo boljše možnosti zaposlitve kot drugje v Evropi. Ne pozabimo, da je znašala letna rast notranjega bruto proizvoda v Španiji v zadnjih petih letih skoraj 5 odstotkov in da se je inflacija zmanjšala z 12 na 5,5 odstotka, medtem ko se suče v Italiji trenutno blizu 6,5 odstotka! Povsem drugačno reakcijo pa bi izzvalo odprtje zahodnoevropskih vrat delavcem iz vzhodne Evrope, ki se otepajo, kakor vemo, s strahovito brezposelnostjo, kakršne pod poprejšnjimi režimi sploh niso poznali. Tedaj bi vzhodna delovna sila navalila tudi v Italijo, seveda še najprej v Furlanijo-Julijsko krajino. Ob tem pa velja opozoriti na vse češči pojav odseljevanja deželnih (in splošno italijanskih) podjetnikov na evropski vzhod, kjer na veliko gradijo tovarne. Naj to pomeni, da se bo število delovnih mest pri nas zaradi tega postopoma zmanjšalo? Vprašanje ni od muh, kajti tu ni beseda o malih podjetnikih, pač pa o velikih podjetjih, kakršno je, denimo, VVeissenfels, pa tudi ni govor samo o njihovem usmerjanju na Madžarsko ali, denimo, na Češkoslovaško, temveč - vedno bolj tudi v Slovenijo, ki si od takšnega trenda seveda marsikaj obeta. Ko italijanski podjetniki s svojo proizvajalno opremo vred prečkajo mejo, zavestno ali nehote tudi koristijo tukajšnjemu gospodarstvu in delastvu, sicer iz dveh razlogov. Prvič (tu smo v fazi nehotenega), ker se lahko Zahod reši invazije brezposelnih z vzhoda edinole tako, da na vzhodu odpira nova delovišča in prispeva k blažitvi nezaposlenosti. Drugič (tu pa smo v fazi zavestnosti) zato, ker je odselitev za italijanskega podjetnika večkrat nujna, če hoče ohraniti svojo konkurenčno moč in mora potemtakem ubrati vsako tako pot, ki mu bo pomagala pri krčenju proizvodnih stroškov. In danes nudi vzhod delovno silo zares poceni oziroma izpod zahodnoevropske ravni. V obeh primerih gre za ravnanje, ki v dolgoročnem pogledu lahko blagodejno vpliva na ekonomski sistem v naši deželi in severni Italiji, kajti okrepitev konkurenčnosti (četudi deloma na tujih tleh) lahko pogostokrat zagotovi sploh obstoj podjetja, ki ga obkrožajo vsakovrstne oblike stare in nove konkurence; obstoj, a seveda predvsem nadaljnja rast proizvajalne stvarnosti pa jamči krepitev industrijskega sistema in z njim naraščanje zaposlenostne ravni. Imamo pa tudi še takšne podjetnike, ki gredo proizvajat v tujino samo za tamkajšnja tržišča, kar počnejo velikokrat po režimu joint-venture. Pri tem ima dotični čisto določen podjetniško-ekonomski interes, toda v prvi vrsti je na ta način mogoče prispevati k spodbujanju podjetniškega duha pri vzhodnem podjetništvu, ki je nujno potreben in povezan s procesom postopne privatizacije oziroma opuščanja centralističnega gospodarstva. F. D. G. Po zakonu o privatizaciji Država lahko začne oddajati svojo imovino V Uradnem listu je bil priobčen zakon o privatizaciji. S tem je bil dejansko uzakonjen ustrezni odlok iz oktobra 1991. Novi zakon določa, da se javne ustanove ekonomskega značaja preoblikujejo v delniške družbe, da država odda svoje deleže v podjetjih in da proda premoženjske dobrine, ki se jih da izkoristiti v gospodarske namene. V državno davčno blagajno naj bi se na ta način steklo, kakor je bilo že svojega dne napovedano, kakšnih 15.000 milijard lir svežega denarja. Glede prodaje državnih nepremičnin zakon določa, da je treba v roku šestih mesecev izbrati oziroma opredeliti tiste, ki jih je mogoče izrabiti v gospodarske namene in ki naj bi jih zaupali družbam z mešanim kapitalom. IMI (Istituto Mobiliare Itali-ano) bo medtem izplačal Državi do 3.000 milijard lir predujmov na račun premoženja, ki ga bo odtujila. Novo prometno zvezo so uvedli pred nekaj dnevi s pomočjo najete nemške ladje Petra Iz Slovenije po morju tja do južnega Balkana KOPER Med Slovenijo in Makedonijo oziroma južnim Balkanom so pred dnevi vzpostavili novo prometno zvezo. Kakšnih 94 metrov dolga nemška ladja Petra, ki jo je za mesec dni poizkusno najela Splošna plovba iz Portoroža, je iz koprskega pristanišča proti albanskemu pristanišču Drač (oziroma Makedoniji) odpeljala prve tovornjake. Redno lini na tej progi bo vzdrževala vsake štiri dni. Če bodo pri Splošni plovbi ugotovili, da je med gospodarskimi organizacijami in prevozniki dovolj interesa za to linijo, če bodo vsaj do polovice napolnili zmogljivosti ladje, ki sprejme 344 dolžinskih metrov tovornjakov in prikolic ter 138 zabojnikov, bo linija lahko normalno zaživela, sicer jo bodo prisiljeni ukiniti. Po nekaterih ocenah vozi iz Slovenije, Avstrije, Italije oziroma srednje Evrope proti Srbiji, Makedoniji, Grčiji, Albaniji, Bolgariji in drugim krajem južnega Balkana dnevno po kakih 800 tovornjakov. Če bi za vsaj majhen del teh tovornjakov (20 do 26) vsake štiri dni ugotovili, da se z njimi bolj izplača zaviti v koprsko pristanišče in 38 ur kasneje izstopiti v Draču, bi bili pri Splošni plovbi zadovoljni. Vožnjo čez Madžarsko prevozniki po kopnem računajo približno pet tisoč dolarjev. Vožnja s Petro pa bi morala biti skoraj polovico cenejša. Za povprečno velik tovornjak (20 ton blaga) zdaj Splošna plovba (s popustom) računa le nekaj čez tisoč dolarjev, kakih 1.400 dolarjev bodo stali prevozi od Drača do Skopja, nekaj pa je treba še dodati za prevoz do Kopra. Seveda je cena samo ena od prednosti. Druga je dejstvo, da slovenski tovornjakarji sploh nočejo več voziti skozi Srbijo, saj se lahko zgodi, da jih nasilno mobilizirajo, zasežejo tovornjak, ali kaj podobnega. Tako ostane le pretirano dolga vožnja skozi Romunijo in Bolgarijo do Makedonije, ali pa veliko elegantneje skozi pristanišče Koper in Drač ter Albanijo. Z ladjo Petra sprva niso nameravali prevažati šoferjev, zdaj pa so prevoz organizirali tako, da lahko z ladjo potujejo tudi šoferji. Rudi Dujc, direktor Luke Koper, vidi v novi liniji velike možnosti in obogatitev sodelovanja ne le med Slovenijo in Makedonijo. Linija bi lahko pomagala vzpostaviti gospodarske stike tudi z Albanijo, kasneje tudi še z Grčijo, morda pa celo s Ciprom. In če bi se razmere na Bližnjem Vzhodu kmalu umirile, bi lahko zaživele nekatere trajektne zveze, ki so jih iz Kopra že imeli (proti Siriji, na primer). Seveda je en mesec za tak linijski poizkus odločno premalo in bi Splošna plovba morala voziti vsaj pol leta, kar pomeni, da bi ji pri kritju stroškov morala pomagati država, kot to počnejo vse države z razvito prometno strategijo. Tudi Marjan Kranjc, minister za promet in zveze, ki se je udeležil odprtja nove pomorske linije iz Kopra, je soglašal, da je en sam mesec prekratka preizkusna doba in da si bo prizadeval pri vladi doseči podporo, ki bi jo potrebovala Splošna plovba, če bi hotela obdržati linijo med Koprom in Dračem. Nova pomorska povezava med Slovenijo in Albanijo ni edina gospodarska zveza, ki se poraja med obema državam. Minister Marjan Kranjc in Janez Kocijančič, direktor Adrie Airways, bosta, kot nam je povedal Marjan Kranjc, še ta mesec potovala v Tirano, da bi se slovenski letalski prevoznik z Albanijo dogovoril o možnostih vzpostavitve novih letalskih zvez. Novogoriška igralnica Hit pa naj bi v Tirani odprla prvo igralnico. Pri Splošni plovbi so se za ladjo Petra odločili zato, ker je bil nemški ladjar edini, ki je bil pripravljen to ladjo posoditi samo za mesec dni. Če pa bi se proga izkazala kot zelo interesantna, pa bi lahko ob tej ladji najeli še eno - sestrsko ladjo in tako iz Kopra izpluli vsak drugi dan. V Albanijo je za mesec dni odpotoval tudi predstavnik Splošne plovbe, ki bo pomagal urejati vse organizacijske in druge posle, do katerih bo prihajalo z vzpostavitvijo pomorske linije z Dračem. BORIS ŠULIGOJ Po 1. dnevu Davisovega pokala v Bocnu Italija - Španija 1:1 V torek v evropskem košarkarskem pokalu v Gorici Ljubljanska Smelt Olimpija pred odločilnim srečanjem BOČEN — Po prvem dnevu 1. kola teniškega Davisovega pokala v Bocnu je stanje neodločeno 1:1. V prvem srečanju je Omar Camporese dokaj zaensljivo premagal številko 2 Španije, Sergija Bruguero s 6:4, 6:1, 4:6, 6:1. Španski predstavnik je bili le bleda senca, sicer običajno solidnega igralca, tako da Camporese, razen v tretjem setu, ni imel nobenih težav za zmago. Tudi drugi dvoboj za Španijo ni obetal nič dobrega. Italijan Cristaino Caratti je namreč držal v šahu bolj renomiranega tekmeca Emilia Sancheza (št. 8 na svetu), ki je moral zares dati vse od sebe, preden je po 4 urah in 22 minutah premagal požrtvovalnega italijanskega predstavnika. Caratti je namreč že vodil z 2:1, v četrtem setu pa je imel možnost, da stre odpor Španca, pomanjkanje izkušenosti pa ga je izdalo in tako je Sanchez zmagačl s 7:6 (7:3), 4:6, 3:6, 7:5, 7:5. Danes bo na sporedu tekma dvojic med Itlaijanoma Camporese, Nargiso in Špancema Casal, Sanchez. OSTALI IZIDI 1. KOLA Švica - Nizozemska 2:0: Francija - Velika Britanija 2:0; Jugoslavija - Avstralija 0:2; Brazilija - Nemčija 0:1; ČSFR - Belgija 1:0. Reggijeva izgubila v Novi Zelandiji AUCKLAND (NOVA ZELANDIJA) — Itlijanka Raffaela Reggi je izgubila v četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Aucklandu proti finski predstavnici Petri Thoren s 3:6, 2:6. OSTALI IZIDI: Stradova (ČSFR) - Dechaume (Fr.) 7:6, 6:7, 6:2; VVhite (ZDA) - javer (VB) 3:6, 6:3, 6:1; Savčenko (Lit.) - Fulco (Arg.) 6:2, 6:4. Današnji tekmi po TV RIM — V okviru športnega popoldneva bo danes na drugem italijanskem sporedu ob 16.15 odbojkarska tekma A-l lige Alpitour Cuneo - Maxicono Parma, ob 17.40 pa bo košarkarska tekma A-l lige Trapani - Philips Milan. »Magic« Johnson spet na igrišču LOS ANGELES Čeprav je slavni ameriški košarkar »Magic« Johnson priznal, da je seropozitiven za AIDS, bi se lahko kar čimprej spet vrnil na igrišče in za svoje lakerse igral v NBA ligi. To je sam izjavil včeraj pred treningom za nastop za »ali star game«, ki bo 9. t.m. v Orlandu. DIRKA TRIS PIZA — Zmagovita kombinacija Dirke tris je naslednja: 6-15-8. Dobitnikov je 523, ki bodo prejeli po 3.644.000 lir. GORICA - Ljubljanska Smelt Olimpija bo v torek v okviru polfinalnih nastopov za košarkarski evropski pokal gostila v goriški športni palači močno francosko peterko Ortheza. Igralci, ki jih vodi novopečeni selektor slovenske reprezentance Zmago Sagadin, bodo tokrat pred odločilnim srečanjem. Zmaga je imperativ, saj jim le novi točki še omogočata uvrstitev v veliki finale. Do konca polfinalnega dela sta namreč na sporedu le še dve koli. Smelt Olimpija zaseda s francosko ekipo Vrai Pau iz Ortheza drugo mesto na skupni lestvici. Po nerodnem porazu v Gorici proti Real Madridu so Ljubljančani v prejšnjem kolu poskrbeli za prijetno presenečenje, saj so v gosteh zasluženo odpravili grški Pani-onios, madridski Real pa se je oddolžil Orthezu za poraz na domačih tleh in tako prepričljivo zmagal kar v gosteh. Torkov neposreden dvoboj med Smeltom Olimpijo in Orthezom bo torej še posebej zanimiv. Hauptman in tovariši imajo vsekakor možnost, da si že v tem kolu zagotovijo vstop med najboljšo četverico, ki se bo nato potegovala za evropsko lovoriko najboljšega. Če bo Ljubljančanom uspelo premagati nasprotnika vsaj s 17 točkami razlike (v prvem srečanju so Franciji klonili s 16 točkami!), bo to že pomenilo, ne glede na zaključno kolo, ko bodo nastopili v Izraelu proti Hapoelu, da imajo v žepu vozovnico za finalne nastope. Trener Sagadin je na včerajšnjem tiskovnem srečanju povedal, da bo tekma sila napeta in bo zato odločilnega pomena psihološka priprava na neposreden dvoboj. Sicer je poudaril, da bo prva skrb zmaga, šele nato razlika v koših. Sam je namreč bolj prepričan v možnost odločilne zmage prav v poslednjem kolu proti izraelskemu Hapoelu, ki je že izločen iz boja za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Francoskega moštva vsekakor ne gre podcenjevati. Trener Gomez namreč razpolaga kar s tremi Američani (poleg najnevarnejšega Mikeja Jonesa in Orlanda Phillipsa je tu še »naturalizirani« Howard Carter), standardno peterko pa dopolnjujeta še francoska reprezentanta Demory in Gadou. Srečanje med Smeltom Olimpijo in Vrai Pau Orthezom bo na sporedu v torek, 4. t.m., ob 20.30. Prireditelji srečanja bodo odprli vrata športne palače uro pred pričetkom srečanja. Cene vstopnic, ki so na razpolago v predprodaji v turistični agenciji Gegoviag-gi v Gorici, so: parterre (30 tisoč lir), tribuna (20 tisoč) in stopnišče (12 ti-soč).(mar) Danes v Megeveu supervelelsalom za svetovni pokal Tombe ne bo, za Accolo nove točke? Drevi v moški rokometni C ligi Možnost za krasovce MEGEVE (FRANCIJA) — Smučarska karavana se je preselila v francoski kraj Megeve, nedaleč od Albertvillea, kjer bodo zimske olimpijske igre. Zadnji vikend pred ZOI predvideva jutri superveleslalom in v nedeljo pa veleslalom. Mnogi so do zadnjega trenutka pričakovali, da se bo italijanski as Alberto Tomba »preizkusil« tudi v super-G, da bi lahko nabral nekaj točk, ki bi mu še kako prav prišle na skupnem šešjevku za SP. Po drugi strani pa bo na startu Švicar Accola, ki prav danes pričakuje kar lepo bero točk, da bi še bolj utrdil vodstvo na skupni lestvici. Čeprav danes Tomba ne bo startal (jutri pa bo popularni »Albertone« favorit), si italijanski tabor veliko obeta od Patricka Holzerja, ki je bil nepričakovano, toida zasluženo prvi v Garmischu. Danes tudi ženski smuk GRINDELWALD (ŠVICA) — Avstrijka Petra Kronenberg bo skušala dobro »zaigrati svoje kar- te« na današnjem smuku in jutrišnjem slalomu za kombinacijo in tako osvojiti kar lepo kopico točk, da bi se od 3. povzpela kar na 1. mesto skupne lestvice. Na današnjem smuku pa bo konkurenca dokaj ostra. Med favoritinjami so vsekakor Nemka Mi-riam Vogt, ki je bila tudi naj hitrejša na poskusnih vožnjah, ter Avstrijki Sabine Ginther in Barbara Sadleder ter še Švicarka Chantal Bournis-sen itd. Koper-Varteks 0:1 KOPER — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj na Bonifiki pred okrog 250 gledalci Var-teks iz Varaždina z 1:0 (1:0) premagal domači Koper, ki je nastopil močno okrnjen, saj so med drugimi manjkali poškodovani Benedejčič, Poljšak, Zobec, Volk. Danes bo Varteks ob 15. uri igral v Izoli z domačo postavo. (Kreft) Krasovi rokometaši bodo drevi ob 21. uri v Rovigu odigrali prenešenotekmo iz sedmega kola proti ekipi Tassina. Kot znano, se je Krasova ekipa v prejšnjem kolu s porazom proti Padani oddaljila od vrha lestvice. Na srečo pa so v že odigranih ostalih srečanjih sedmega kola tudi ostale vodilne ekipe prevenstva nerodno zapravile točke, saj je videmski CUS izenačil v Quartu, Jolly pa je doma izgubil s San Donajem. Krašovci imajo torej danes edinstveno priložnost, da se spet povzpnejo do visokih mest na lestvici. Z zmago proti Tassini bi se namreč približali vodilnemu CUS le na točko razlike, Jollyja pa bi celo prehiteli. Odnesti točk iz Roviga pa ni lahka naloga, saj se je tudi ta ekipa letos okrepila in čeprav ni dosedaj igrala najbolje, je ne gre podcenjevati. LESTVICA: CUS Videm 10, Padana 9, Jolly 8, Kras Trimac 7, Q. d Altino 6, Paese 5, Tassina in San Dona 4, Fides 1. Kras in Tassina imata po tekmo manj. (Pjotr) Slovenske enajsterice bodo jutri v raznih nogometnih amaterskih ligah pred nelahko preizkušnjo V središču pozornosti derbi 2. AL Kras - Primorec PROMOCIJSKA LIGA GONARS - JUVENTINA Po zadnjih dveh uspešnih nastopih (neodločen izid proti prvemu z lestvice in domači zmagi proti Varmu) bo jutri Juventina igrala v gosteh proti Gonarsu. Vzdušje v naši ekipi je trenutno zelo dobro, tako da je optimistično razpoloženje za jutrišnje srečanje v Gonarsu tudi uprvičeno. Seveda bodo morali štrandreški nogometaši igrati srčno in požrtvovalno kot v nedeljo doma proti Varmu. Če bodo igrali tako kot v prejšnjem kolu, niso brez možnosti, tudi točka pa bi kar dobro zalegla v Juventininem taboru v ogorčenem boju za obstanek v ligi. 1. AMATERSKA LIGA VESNA - TRICESIMO Osrednja tekma 4. povratnega kola bo na Proseku, kjer Vesna gosti prvo-uvrščeni Tricesimo. Že v lanskem prvenstvu so bili gostje med protagonisti 2. AL skupina C. S 42 osvojenimi točkami so pristali na 2. mestu končne lestvice. Letos pa so začeli s tremi zaporednimi zmagami, po štirih izenačenih izidih so nato dvakrat izgubili (Riviera, Tarcentina), nakar se je začela serija osmih pozitivnih nastopov, s katero je Tricesimo zbral kar 14 točk in prav v nedeljo dohitel Primorje na vrhu lestvice. Gostje nedvomno spadajo v krog favoritov za končno zmago, saj imajo zanesljivo obrambo, dobro so razporejeni tudi na sredini igrišča, moč ekipe pa je vsekakor napad, kjer nad vsemi izstopa 23-letni Del Fabbro, ki je doslej dal že 11 golov. Kot vidimo torej, Vesno čaka jutri res težka naloga, vendar Križani si ne delajo preglavic. Vesna je v zadnjih nastopih večkrat prijetno presenetila in zato so navijači optimisti, čeprav trener Petagna tudi tokrat ne bo imel na razpolago vseh nogometašev. Zaradi četrtega opomina bo v nedeljo prisiljen počivati Krisciak. TORREANESE - ZARJA Po nedeljski zmagi v derbiju s Primorjem je vzdušje v taboru Zarje res na višku, saj so Bazovci po toliko nedeljah vendarle dohiteli nekaj ekip, med katerimi jutrišnjega nasprotnika. Od ekipe Torreanese so vsi posebno v začetku nekaj več pričakovali, če upoštevamo, da je lani zasedla odlično tretje mesto v skupini C 2 AL in da letos v ekipi ni prišlo do velikih sprememb. Kot Bazovci tudi Torreanese letos ni najbolje začela, v prvem delu je zbrala le skromnih 10 točk. V nadaljevanju pa je v treh tekmah osvojila pet točk in to daje slutiti, da je prebolela krizo. Zato se jutri v Mojmagu obeta res oster boj za točke, ker domačini jurišajo na zmago, zarjani pa želijo nepremagani zapustiti igrišče. Kar se tiče postave Zarje, jutri ne bo izključenega Borellija, po enotedenski izključitvi pa se bo vrnil vezni igralec Auber. CORNO - PRIMORJE Kaže, da je proseška enajsterica povsem prebolela nedeljski poraz z Zarjo, vsi nogometaši so na treningih pokazali veliko pripravljenost, da čimprej popravijo nedeljske storjene napake. Trener Bidussi je seveda okregal nogometaše in jim tudi pripisal vso krivdo za letošnji prvi spodrsljal. Premalo je seveda časa, da bi podrobno analizirali vse napake, že jutri namreč čaka rdeče-rumene drugo zaporedno gostovanje. Primorje igra v Cor-nu di Rosazzo proti istoimenskemu moštvu, s katerim je lani bilo v 2. AL oster boj za častno 2. mesto na lestvici. Letos pa ekipa Corna, v kateri je sicer prišlo do velikih sprememb, ne igra tako zanesljivo in prav zaradi tega je po prvem povratnem kolu podal ostavko trener Ivano Donda, nadomestil ga je Valneo Mansutti, s katerim je ekipa v dveh nastopih iztržila dva neodločena rezultata brez zadetkov. Čeprav ima Primorje na lestvici kar 9 točk več od domačinov, Prosečani SK Devin vabi na ogled diapozitivov v sredo, 5. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih osnovne šole Cerovlje. Mitja, Edvin in Niko vam bodo prikazali znamenitosti s potovanja z motornimi kolesi od Nabrežine do najsevernejše točke Evrope (Nord Cap). ZSŠDI obvešča, da bo od 3. do 8. t.m. urad v Trstu zaprt. ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da zaradi tehničnih razlogov jutri, 2. t.m. odpade izlet. ne bodo imeli lahke naloge in prav zato bi točka bila še kar dobrodošla. 2. AMATERSKA LIGA KRAS - PRIMOREC Repensko igrišče bo jutri prizorišče derbija med Krasom in Primorcem, ki, čeprav igrata v amaterskih prvenstvih že vrsto let (Primorec 26 sezon, Kras pa 16) se nista še nikoli srečali v sklopu 2. AL. Jutrišnji prvenstveni derbi med krasovci in Trebenci bo sicer 11. po vrsti, vendar, kot smo že omenili, prvi v 2. AL, ker so uspehi in neuspehi ene ali druge ekipe botrovali, da sta moštvi igrali v različnih prvenstvih oziroma skupinah. Ekipi sta se prvič srečali v sezoni 1975/76, ko je Kras začel igrati v amaterskih prvenstvih. Kot zanimivost pa naj omenimo, da so Trebenci v prvih štirih derbijih imeli očitno premoč, saj so osvojili vse štiri derbije. Nato je po neodločenem rezultatu (1:1) v petem derbiju Kras prišel do dveh zaporednih zmag, nakar so si Trebenci zagotovili 2:1 osmi derbi kar v gosteh. Z istim rezultatom je potem Kras zmagal v Trebčah. V zadnjem derbiju pred dvema letoma (21.1.90) v Repnu pa sta ekipi prvič igrali brez gola. Glede zadetkov jih je skupno v 10 odigranih derbijih padlo kar 35, Primorecjih je dal 23, Kras pa 12. Za ljubitelje statistik naj dodamo, da se je četrti derbi v Trebčah (29. maja 77) končal s teniškim izidom 6:3 v korist Primorca. Junak dneva je bil takratni »bomber« trebenske ekipe Mauro Kralj, ki je dal kar pet golov. SK DEVIN organizira jutri, 2. t.m., smučarski izlet na Kanzel. Odhod avtobusa iz Bazovice bo ob 5.50, z Opčin ob 6.05, iz Križa ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.25, iz Sesljana ob 6.35. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200236 -Bruno Škerk in na št. 327196 - Jordan Purič. ŠD SOKOL - NABREŽINA sklicuje v petek, 7. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v Nabrežini. Kako se bo končalo jutri, je res težko napovedati. V prvi vrsti zaradi kočljivega položaja obeh ekip na lestvici, kljub temu da sta startali s ciljem za dobro uvrstitev. Kras sicer ima dve točki več od Primorca in zato bi se morda sprijaznil tudi z neodločenim rezultatom, vendar po treh zaporednih porazih navijači upajo kaj več. Navijače Primorca je nedeljska zmaga proti S. Lorenzu po treh zaporednih porazih precej razveselila in zato so otimisti, čeprav bo ekipa morala na igrišče brez svojega najboljšega strelca Smi-lovica (9 golov), ki je izključen. GAJA - FOGLIANO Čajevcem po treh zaporednih porazih pride v goste močna ekipa Foglia-na, ki je le dvakrat izgubila (Isonzo, S. Lorenzo) kar na domačih tleh. Kaže, da je prav domače igrišče letos kot začarano za Gajo, ki na Padričah ni še zmagala. Čeprav si uspeha vsi želijo, mislimo, da bi tokrat tudi neodločeni rezultat predstavljal že lep podvig za gajevce. BERTIOLO - BREG Brežani pa igrajo v Bertiolu proti ekipi, ki si je lani zagotovila napredovanje le na podlagi posebne lestvice nogometne zveze. Bertiolo je namreč končal prvenstvo 3. AL skupina C šele na sedmem mestu, vendar je na posebni lestvici nogometne zveze s 105 točkami zasedel tretje mestop in skupaj s Meretom (111) točk in Gagliane-se (109) točk napredoval v 2.AL. Brežani bi se vsekakor zadovoljili s točko v Bertiolu. (B. Rupel) SOVODNJE - PIEDIMONTE Sovodenjci bodo jutri pred zelo težko nalogo: igrali bodo proti drugouvrščenemu Piedimonteju, ki je tudi eden od favoritov za napredovanje v višjo ligo. Sovoidenjci, ki so v prejšnjem kolu zasluženo premagali Caprivo, bodo skušali jutri ponoviti uspeh in osvojiti dragoceni točki. 3. AMATERSKA LIGA MLADOST - POGGIO Po nedlejskem spodrsljaju bodo Do-berdobci skušali izkoristiti priložnost nastopa na domačem igrišču in osvojiti četrto prvenstveno zmago ter tako na lestvici dohiteti prehiteti Romano, ki bo igrala v gosteh proti Lumignac-cu. | domači šport DANES SOBOTA, 1. FEBRUARJA 1992 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 20.30 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Mestrina MOŠKA D LIGA 20.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Briščkih, dom Ervatti: Bor Radenska - Lega nazionale; 20.00 v Nabrežini: Sokol - CUS Trst; 20.30 v Trstu, na 1. maju: Cicibona - Ferroviario 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Amatori Isonzo; 20.00 v Briščkih: dom Ervatti: Polet - DLF DRŽAVNI KADETI 18.15 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Ferroviario DEČKI 16.30 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Santos PROPAGANDA 15.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi B - Breg ODBOJKA ŽENSKA B-2 LIGA 21.00 v Pordenonu: Pallavolo Pordenone - Bor Tombolini Drinks MOŠKA C-l LIGA 18.00 v Trstu, na Alturi: Bor Agrimpex - Lasedia Videm ŽENSKA C-l LIGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Ghemar MOŠKA C-2 LIGA 18.30 v Remanzaccu, Ul. Stringher: Pav Remanzacco - Valprapor Imsa; 20.30 v goriškem Slovenskem športnem centru, Drevored 20. septembra: 01ympia CDR -Friuli Povoletto ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka -Danone Rivignano; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Peroni Tržič MOŠKA D LIGA 18.30 v Travesiu, Ul. Centro studi: Tra- : vesio - Soča Sobema; 20.30 v San Vitu al Tagliamento: Falegnameria Panizzo - ; Sloga' ŽENSKA D LIGA 20.30 v San Giovanniju al Natisone: Pav Natisonia - Bor Friulexport 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Čampi Elisi: Le Volpi -Bor Furlani 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.00 na Opčinah: Sloga - SanVAndrea NARAŠČAJNIKI 16.30 na Proseku: Kontovel - Ricreatori [ DEKLICE 15.30 na Proseku: Kontovel - KoimpeX NOGOMET UNDER 18 16.00 na Opčinah, Vili. del fanciullo: Olimpia - Breg; 16.00 v Vižovljah: San Marco - Primorje NAJMLAJŠI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Azzurra NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Cam-pomaggiore MOŠKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Marling Raiffe-sen ROKOMET MOŠKA C LIGA 21.00 v Rovigu: Tassina - Kras Trimac , JUTRI NEDELJA, 2. FEBRUARJA 1992 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Gonarsu: Gonars - Juventina I 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Vesna - Tricesimo: 14.30 v Comu, Ul. Pini: Corno - Primorje: 14.30 v Moimaccu: Torreanese - Zarja 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Piedi' monte; 14.30 na Padričah: Gaja - Foglia-no; 14.30 v Repnu: Kras - Primorec NARAŠČAJNIKI 10.00 na Proseku: Primorje - Don Bos-co; 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Zaf' ja; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi' na - Pro Romans 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, licej Petrarca: La Marino*' ta - Sloga 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, licej Galilei: Prevenire ' Kontovel; 11.30 v Trstu, šola Visintin1, Virtus - Breg Union Beton MLADINCI 11.00 v Trstu, šola Galilei: Inter 1904 ' Sloga DEČKI 11.30 v Trstu, šola Čampi Elisi: San*' Andrea - Bor DEKLICE 9.30 v Nabrežini: Sokol - Bor Friule*' port A; 11.00 v Trstu, na 1. maju: B°* Friulexport B - SGT KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Morpurgo: Stella Azztd' ra - Breg DRŽAVNI KADETI , 11.00 v San Danieleju, Ul. Udine: ACU Digas - Kontovel DEČKI 16.00 v Briščkih, dom Ervatti: Pole* Poggi A Odbojka: ženska C-l liga Na Opčinah bo »vroče« Po seriji štirih nastopov in zmag z nasprotniki s spodnjega dela lestvice bodo odbojkarice Koimpexa drevi spet igrale proti eni od ekip iz širšega kroga potencialnih kandidatov za sam vrh, med katere po zadnjih razpletih spet sodijo tudi slogašice. Na Opčinah bodo namreč gostile ekipo Ghemarja iz kraja Piove di Sacco. Gostje imajo na lestvici enako število točk od gostiteljic, zato se obeta res zanimivo srečanje med enakovrednima nasprotnikoma, ki bosta bržkone dala vse od sebe, saj je uspeh za oboje tudi izredno pomemben. Drevišnjega nasprotnika nikakor ne gre podcenjevati, saj igra v tej ligi že tretjo sezono zapored. Po povprečnem prvenstvenem štartu je v zadnjih osmih kolih doživel le en poraz s 3:2 v Rovigu proti Fantoniju, od boljših nasprotnikov pa je premagal Panda-colorja (s 3:0) in Vi vila (v gosteh s 3:2), s Fincantierijem (0:3), Cona-dom (doma, 2:3) in Kennedyjem (1:3) pa je izgubil. Ker je letos na Opčinah celo kožo odnesel le Rovigo, lahko na drevišnji nastop slovenskih odbojkaric gledamo z optimizmom, pogoj pa je, da igrajo po sovjih najboljših močeh. Kakorkoli že, gledalcem se vsekakor obeta užitek. V moški C-l ligi Bor Agrimpex brez kapetana Drevišnje srečanje z videmsko ekipo Lasedia je eno od tistih redkih, v katerih se lahko Borovi odbojkarji letos postavljajo pred nasprotnikom kot povsem enakovredni tekmeci. Lasedia ima namreč na lestvici štiri točke (se pravi le dve več od plavih), dosegla pa jih je proti Vivilu (3:2, tega nasprotnika je premagal tudi Agrimpex) in proti Povu (3:1). Zal pa bo Furlaničeva ekipa prav na tem srečanju spet nastopila brez svojega najbolj (rekli bi edinega) izkušenega igralca, kapetana Sergija Stančiča, ki je bil diskvalificiran za eno kolo. Tekma na Alturi je skratka ena tistih, ki že odloča o končnem vrstnem redu pri dnu, ne toliko v vidiku obstanka v ligi, temveč v primeru morebitnih repesaž po končani sezoni. V okviru priprav na drevišnjo tekmo so borovci med tednom v Tržiču odigrali prijateljsko tekmo s Cremcaffejem in zmagali s 3:1. Jadranovi košarkarji drevi doma proti četrtouvrščeni Mestrini Začetek ognjenega ciklusa Bo razsajajoča kitajska gripa zmogla to, česar ne zmorejo nasprotniki na igrišču? To je temeljno vprašanje, ki se problematično zastavlja pred drevišnjim težavnim in pomembnim spopadom košarkarjev Jadrana TKB s četrtouvrščeno postavo Consulsped Mestrina, ki se nikakor ne odreka ambicijam po čimvišji uvrstitvi, po možnosti po-prestopu v B-2 ligo. Stanje vratnih vretenc Klavdija Starca je še zelo delikatno in tudi tokrat bodo »modri bojevniki« kljubovali tekmecem brez svojega leaderja, za katerega se na sploh še ne ve, kdaj bo lahko spet na igrišču, čeprav vsi upamo, da čimprej. Gripe, ki nikakor ne prizanaša in ki je pred dobrim tednom zajela celotno Slovenijo, niso zaustavile zapore na meji, tako da trenutno vihra tudi v naših krajih. Prva žrtev epidemije je bil trener Janez Drvarič, ki si pa je nakako opomogel. Prav včeraj pa smo dobili vest, da se je bolezen spravila na Merlina, ki bo moral skoraj gotovo prisilno mirovati in počivati. Namesto Merlina pa bo Drvarič verjetno uvrstil v postavo mladega Mateja Pettirossa. Sreča torej ni naklonjena naši združeni ekipi, ki že nekaj kol nastopa okrnjeno. Odsotnost Starca, ki je bil v prvi tekmi z Mestrino najboljši na igrišču, pa je hud handikap, ki ga deloma lahko omili le zavest, da je Dean Oberdan v zadnjih dveh tekmah igral zelo zrelo in učinkovito in da bi torej prav on lahko postal ključ tekme. Prvo srečanje v Mestrah so jadranovci dobili z 81:73 po zelo uspešno odigranem drugem polčasu, medtem ko so v prvem delu srečanja delovali nekam preveč zardržano. Prva violina Consul-speda in obenem najnevarnejši napadalec v ekipi je prav gotovo Corro, ki ga zvestejši navijači Jadrana TKB verjetno pomnijo v sredi Stefanela in drugoligašev iz Padove. Corro, nekoč celo mladinski državni reprezentant, bi si glede na košarkarsko znanje in fizične sposobnosti lahko še privoščil igranje na nekoliko višjem tekmovalnem rangu, ob dejstvu, da je igralec takega kova za C ligo pravi luksus. Ob njem bi utegnila biti še posebno neugodna Rampazzo in Visco-vich, čeprav proti našim nista blestela, medtem ko je Corro nasul »plavim« kar 35 pik. »Modri bojevniki« bodo morali bolj kot kdajkoli prej sprostiti svojo agresivnost in voljo do zmage že ob samem začetku spopada, da bi se slučajno ne znašli v vlogi zasledovalca. Glede ostalega ne bi pristavili ničesar več, razen mogoče tega, kar je že izjavil trener Drvarič, oziroma da bo obdobje do polovice februarja najtežje za našo združeno ekipo. Danes prihaja v goste Mestrina, prihodnjič bo na vrsti gostovanje v Čedad, čez dva tedna pa bodo jadranovci odigrali verjetno ključno srečanje proti Pierobonu doma: tak je ognjen spored, ki čaka jadranovce v bližnji prihodnosti. (Cancia) Na sliki (foto Magajna): Pregare med metom Recepti novega trenerja Borovih odbojkaric Soreja za izhod iz krize »Potrebni umirjenost in samozaupanje« Marsikdo se je ob vesti, da je trener Borove ženske članske ekipe Massi-mo lesu odstopil, sprašavel, kdo pravzaprav je 27-letni Christian Sore in kako ga je pot iz Rima pripeljala za krmilo naše vodilne odbojkarske šest er ke. Resnici na ljubo njegova prisotnost v ožjem odbojkarskem krogu ni bila neznana. Sore, ki so ga študijske obveznosti privedle v Trst, je pri Boru že od samega začetka letošnje sezone opravljal funkcijo strokovnega svetovalca, s čimer je hotelo društvo zapolniti vrzel, ki je začasno nastala ob odhodu Marka Kalca na odsluže-nje vojaškega roka. Novi trener bo-rovk je v zadnjih treh sezonah treniral v Rimu kot pomočnik glavnega trenerja pri drugoligaških društvih Ostia in Aniene (s katerim je prestopil v A-2 ligo), lani pa pri A-2 ligašu (in novopečenemu A-l ligašu) Unibit. Iz pogovora v našem uredništvu je nastal sledeči zapis: Izvleči Borovo ekipo iz sedanjega kritičnega položaja in jo pripeljati do obstanka v ligi zgleda res težko. Kako to, da si takšno nalogo sploh sprejel? »Na to društvo sem se po nekaj mesečnem sodelovanju navezal, zato sem prošnjo za pomoč rade volje sprejel. Jemljem zadevo kot pomemben izziv. Smo zadnji na lestvici, treba bo veliko delati, zato da dosežemo tiste točke, ki so nam potrebne za obstanek v ligi.« Nekateri pravijo, da je položaj že nepopravljiv... »Bistvena naloga je zdaj v tem, da se dekletom omogoči, da igrajo mirneje in da se jim spet povrne zaupanje v lastne moči ter da se pridobi pravo mentaliteto. Jutri (danes op. ur.) igramo na primer v Pordenonu proti vodilnemu. Če se nam bo ponudila priložnost za uspeh, jo moramo izkoristiti. Hočem reči, če je Pordenone močnejši, naj to dokaže, ne sme pa se pripetiti, da mu točki že vnaprej podarimo mi.« Z ekipo si opravil dva treninga. Kakšno se ti zdi ozračje v ekipi? »Po devetih zaporednih porazih ozračje v nobeni ekipi ne more biti dobro. Samozavest upada tudi med najboljšimi igralkami, kakršni sta pri nas na primer Maverjeva in Nacinovi-jeva in torej tudi med mlajšimi, ki so jim boljše igralke za zgled. Atletsko se mi zdi ekipa dobro pripravljena, treba pa jo je regenerirati na mentalni ravni.« Ekipo si letos že večkrat videl na delu. Misliš vnesti v koncept igre kakšno spremembo? »Ne moremo delati revolucij. Mogoče bomo postopoma kaj spremenili, moram pa seveda upoštevati karakteristike posameznih igralk. Moj cilj je vsekakor kolektiv, ne moremo se bazirati samo na eno igralko, temveč na vse.« Se strinjaš s trditvijo mnogih, da po sposobnostih in glede na konku- renco ekipa ne zasluži sedanjega položaja? »To je res, vendar pa je treba upoštevati okoliščine, v katerih zdaj igra ekipa. Ko je treba zmagati za vsako ceno, ko veš, da po vsakem porazu še nadaljnje ugašajo možnosti za obstanek, nastopi živčnost, zmanjkala lucidnost in koncentracija, skratka, ne igraš kot zmoreš. To je bilo razvidno že na tekmi proti CUS Padovi, ko je igralke pravzaprav izdala prevelika želja po zmagi.« Pa še eno vprašanje. Pri Boru si bil do zdaj svetovalec za mladinske ekipe. Kakšen je tvoj vtis o društvu in o njegovem potencialu? »Nad društvom sem naravnost navdušen. Name je že ob prihodu, ko sem se udeležil priprav mladinskih vrst v Celovcu, naredilo močan vtis. Opazna je izredna prizadevnost vseh, od odbornikov do trenerjev, njihova navezanost na igralke in igralce. Perspektivnih tekmovalcev ne manjka, vse pa je odvisno od dela. Med mladimi je v društvu nekaj takih, ki se lahko razvijejo v odlične odbojkarice. Mislim, da se pri društvu dela tako, kot je treba, rezultati na mladinski ravni to tudi potrjujejo, le vztrajati je treba v tej smeri.« (ak) V moški odbojkarski C-2 ligi bo Olympia CDR gostila Povoletto Zgoniški Kras v namiznoteniških ligah Najzanimiveje bo spet v Gorici Prav gotovo tudi zadnje kolo prvega dela deželnih odpoj karskih lig pred 14-dnevnim odmorom ne bo gola zadnja jormalnost. Po derbiju se je v Gorici »napetost« precej po-!egla, a v Slovenskem športnem centru se drevi obeta izjemno zanimiv obračun med domačo Olympio CDR in Fle-°Usom iz Povoletta. MOŠKA C-2 LIGA x Po hudi »vojni živcev« v derbiju z večnim tekmecem valpraporjem Imsa bo 01ympia CDR pred izredno zahtevam popravnim izpitom. V Gorici namreč prihaja Flebus iz Povoletta, ki je resen kandidat za kakovostni skok. Omeniti pmramo, da so gostje doslej ostali praznih rok samo trikrat P1 z osemnajstimi točkami delijo drugo mesto z Valprapor-j®m Imsa. Odbojkarji iz Povoletta so izgubili najprej v 9. P°lu z odličnim Pordenonom, teden kasneje z Valpraporjem misa in končno še v soboto kar pred domačimi gledalci z bolj nevarno vrsto Mobilificio Santalucia, ki je spravila na kolena tudi oba naša goriška zastopnika. Na dlani je, da ?° zašli odbojkarji iz Povoletta v tej izredno zanimivi končnici prvenstva v krizo, saj so v zadnjih štirih nastopih ‘jniagali samo 18. januarja doma proti Rozzolu. Vsekakor pa 116 gre spregledati dejstva, sa so imeli tudi sila neugoden fazpored. Goriška 01ympia CDR ima 16 točk, a je v zadnjih r®h nastopih najprej izgubila v Trstu z neprevidljivim Roz-*°lom, po izenačenem boju doma še s Pordenonom, za ko-j*6® pa še v goriškem derbiju. Četrti, oziroma kronološko Prvi spodrsljaj, je vrsta trenerja Jakopiča utrpela v prvem Prvenstvenem nastopu, ko je gostila že Prato. Gostitelji se r°ysem zavedajo nevarne pasti in s tem, da bodo odšli na grišče z najboljšo postavo, je še toliko več možnosti za sveti dragoceni prvenstveni uspeh. ■ Posredno igra 01ympia CDR tudi za Valprapor Imsa, ki 018 enako število točk kot Povoletto, ki nocoj odhaja v g°ste k Pav v Remanzacco. Za goriško—briško šesterko bi ?l0ral biti nocojšnji nastop v Furlaniji le gola formalnost, /er so gostitelji z osmimi točkami na spodnjem delu lestvi-S- Bržkone gostje še nimajo točk v žepu, ker se vsako Podcenjevanje lahko tudi hudo maščuje. Pri Valpraporju **sa so se marljivo pripravili za zadnji prvenstveni nastop Ptvega dela prvenstva in osvojitev novih točk bi bilo prav jftovo najboljše plačilo za dosedanji trud, tako igralcev kot j di vseh tistih, ki spremljajo in vestno sledijo tej naši ŽENSKA C-2 LIGA - Če je položaj Kmečke banke Gorica kritičen že od sa-s?e9a začetka, se je Sokol Indules po dveh uvodnih prven-Venih porazih le »ujel« in nanizal štiri zaporedne zmage. Uspehi so naznanjali konec krize v nabrežinskem deželnem ligašu, a potem se je žal zvrstila serija kar šestih zaporednih porazov, ki sicer sokolovke na srečo niso pahnili nižje od 9. mesta na lestvici, toda položaj postaja vse bolj zaskrbljojoč, ker imata dva tekmeca sedaj enako točk, nocojšnji nasprotnik Peroni iz sosednjega Tržiča, Asfjr iz Čedada pa ima samo dve točki manj. Nabrežinkam bi točki povrnili zaupanje v lastne moči in sposobnosti, ker so varovanke trenerja de VValdersteina sposobne zaigrati povsem drugače, kot kaže njihov sedanji položaj na lestvici. Za goriško Kmečko banko, ki se ne more otresti zadnjega mesta na lestvici, se zdaj pričenja bitka za biti ali ne biti. Goričanke_ so v zadnjih dveh nastopih, zmagovitem z ASFJR iz Čedada in pred tednom na gostovanju v Corde-nonso, pokazale viden napredek, ki ga morajo tokrat konkretizirati v domačem nastopu z Danonejem iz Rivignana, ki je dosje zbral 8 točk. V lanski sezoni je bila telovadnica v Sovodnjah nepremagljiva trdnjava in povratek teh lepih časov in navad je pričakovati tudi to pot, ker osvojeni točki z neposrednim tekmecem za obstanek veljata dvojno. MOŠKA D LIGA Osrednja tekma v tej ligi bo prav gotovo v San Vitu al Tagliamento med vodilno Falegnamerio Panizzo in Slogo. Gostitelji so v letošnjem prvenstvu potegnili krajši konec samo pred štirinajstimi dnevi v domači areni s San Giorgi-om iz Porcie. Tako imata obe šesterki na vrhu 22 točk, varovanci trenerja Drasiča pa so s točkama manj na odličnem tretjem mestu. Po vsej verjetnosti se obeta izreden boj in gostje, ki so sicer novinci v tem prvenstvu, niso brez možnosti, saj so letos z nekaterimi prvovrstnimi podvigi poskrbeli za največje prijetno presenečenje med vsemi našimi šesterkami. Iz bitke za mesto pod vrhom ni slej ko prej izločena niti Soča Sobema, ki je potegnila krajši konec štirikrat, a prvenstvena pot je še dolga in upi za osvojitev dveh točk so to pot več kot realni, čeprav goriška ekipa igra v gosteh, povrhu pa še okrnjena. Tekmeci Travesia so namreč s štirimi točkami na predzadnjem mestu. ŽENSKA D LIGA S tem, da so mlade zastopnice Bora Friulexporta v soboto prekinile serijo uspešnih domačih nastopov, ni razloga, da ne bi tokrat prekinile še serije prvenstvenih neuspehov v gosteh. Gostitelj Pav Natisoma je s šestnajstimi točkami za tri stopničke više na lestvici, a ni rečeno, da je tudi boljši, če se bodo mlade gostje le otresle »treme« gostovanj. (G. Furlanič) Obe vodilni ekipi doma Prva ženska in moška namiznoteniška ekipa Krasa bosta deseto kolo prvenstva B in B-l lige odigrali med domačimi stenami. Obe tekmi se bosta pričeli ob 18. uri. Tekma ženske B lige se bo odvijala na dveh mizah. Kras Corium je v srečanju s Čampo Maggiore A Isernia nedvomno favorit. Začasna lestvica po devetem kolu izkazuje naslednje stanje. Kras Corium je na vrhu, sledita mu Latina in Giovanni XXIII. Terni, ki še nista odigrala zaostale tekme jesenskega dela. Sledi grozd štirih sred-njeuvrščenih ekip in čisto na dnu je drevišnji gost v Zgoniku Čampo Maggiore A s penaliziranima točkama. Na sredini jesenskega dela se ni predstavil na tekmo v Gorico in govorilo se je o njegovem umiku iz prvenstva. Krasovke z njimi na dolgem potovanju niso imele posebno težkega dela in so Rinaldijevo, Carduccijevo in Maroc-chijevo (vse 3. katgorija) visoke porazile s 5:0. Po lahki zmagi mladim kra-sovkam, ki se povzdigujejo z naglimi koraki proti 1. ligi, vseeno velja opozorilo: četudi bodo igrale srečanje z zadnjeuvrščeno ekipo in na rank lestvicah krepko prekašajo svoje nasprotnice, drevišnje tekme ne smejo igrati z levo roko, kajti to je dovoljeno le Mersiju in Igorju Miliču, ki sta levičarja. Slednja dva in Marjan Milič bodo branili barve Krasa proti nevarnemu nasprotniku Marling-Raifeisenu, s katerim si delijo 3. mesto na lestvici. V gosteh so Krasovi fantje z njimi utrpeli prvi poraz (5:3). Dejstvo je, da sta si ekipi precej izenačeni. K porazu je nekaj doprinesel tudi slab žreb in pa drugi tip mize. Krasovo moštvo bi moralo biti v prednosti, ker bodo fantje na svojem terenu, vendar bo tekma napeta do konca. V ženski C ligi bosta predstavnici Krasa Activa opravili najdaljše potovanje prvenstva. V 8. kolu bo nasprotnik ekipa Gipvanni Masi Casalecchio di Regno pri Bologni. Vanja Milič in Erika Radovič, ki sta si nabrali pomembne tekmovalne izkušnje in si štirimi zmagami krepko dvignili samozavest, bosta nedvomno tudi iz Bologne prinesli nov par prvenstvenih točk. Že v prvem delu sta z gladkim 5:0 odpravili nasprotnikove igralke. Danes popoldne bo ženska ekipa Krasa v deželni ligi gostovala pri Ran-gers San Rocco Udine. Zanj nastopata zmagovalka mladinskih iger Gambini-jeva in Fioritova. Krasovke so prvo srečanje izgubile, vendar imajo velike možnosti, da premagajo drugo igralko in morda tudi zmagajo dvojice. (J.J.) V tekmi za Pokal Mars Pomemben uspeh Jadrana ZSŠDI JADRAN ZSŠDI - N. GORICA 88:78 (44:36) JADRAN ZSŠDI: Spadoni 2 ( 2:4), Požar 14, Rustja 11 (1:5), Uršič 18 (6:7), Oberdan 43 (9:14). NOVA GORICA: Bavdaž 14, Nedelj-kovič 10, Strel, Vivoda 5, Lovrečič, Devetak 15 (1:3), Bajc, Vitez 1 (1:2), Maksimovič 13, Viher 20 (4:6). Močno okrnjena reprezentanca naraščajnikov zamejskih koškarskih klubov, ki nastopa pod nazivom Jadran ZSŠDI, je proti pričakovanjem v 1. kolu republiškega prvenstva Slovenije za starejše pionirje - Pokal Mars - popolnoma prepričljivo odpravila mnogo višje in po našem mnenju boljše vrstnike iz Nove Gorice, ki so verjetno podcenjevali domačo postavo. (Cancia) primorski M. dnevnik Pozornost in prodornost. Leto, ki se izteka, je bilo za Primorski dnevnik nedvomno težavno. Toda časopis je uspel ohraniti svojo vlogo in z naporom vseh, ki sodelujejo pri njegovem nastajanju, bo tudi v prihodnje zvesti obveščevalec vsakega slovenskega bralca, ki mu bo želel obnoviti svoje zaupanje.