Posamezna Stevfllra 30 vinarjev. Siev. 65. v LMffli, v sredo, dne t!, m 1» m m. ca Velja po pošti: na celo let« naprej .. K »0'~-m ea mesec . .. _ E M m lnoaemstro 70' i V Ljubljani na dom ' Xa oelo leto naprej.. K 58-— i m ra meseo „ ,. K 8"— V ipravt prejeman ■iteCno „ <-S0 t . a Sobotna izdaja: sa Za oelo leto.....K 10-— tH039D!StT9 .... „ 13 —. MT Uredništvo ]• t Kopitarjevi nltol šter. O/OL KoftopUl se ae vračajo; nelrankhana pisma t« ae sprejemajo. Telefoni štev. 80. T y m m m i'j : !•(?)'" 1 f-.T'', i C j • ati-^m Inserati; bbh l"noitolpn» petitrorta (U n* »trata 1b I! mm tisoki alt ij« prostor) ■s enkrat .... p« Wv m dva- ta večkrat . „ 41 m 0« sototak dvatal torti Poslano: sebbsh Enostolpna pstttmta K V— Izhaja mt daa liTitoU mv »aieljak ta daa po premik«, •b 0. ul tjatraj. Političen list za slovenski narod. Oprava Jo v KopltarJeTl nI. 0. — Račnn mMu km. lJnUlanske it. 050 sa naročnino ln it. 349 sa og arstr. ln četice 24.797, ogr. 26.511, boan.*li»ro.^56& mirovna bonferencs. (Poaebno poročilo »Slovenca«.) Bero, 18. marca zjutraj. Iz krogov pa» iriSke delegacijo poročajo, da bo jadransko vpraSanje rešeno šele kot zadnji problem mirovne konference. Ta vest še ni potrjena, a je vendar razburila italijanske politične kroge, ki so izjavili, *da bi preložitev jadranskega problema mogla postati Vzrok razočarani, ki bi bila težka in nevarna«. Poročal sem Vam že, da je Son-nino predlagal, naj se. jadransko vprašanje rešuje istočasno s francosko-nemškivn, kar hi pomenilo za italijansko politiko velik taktičen uspeh. Zdi se torej, da sc je svet desetorice premislil, ker urideva čim dalje bolj vso kompliciranost in izredne težkoče ob rešitvi italijajnsko-jugoslovanskega spora, v katerem ima Italija samo oficiclno Francijo na avoji strani, med tem ko so 'Amerika, Anglija in Japonska še neodločni Tukajšnji diplomatjc pripisujejo la preobrat intenzivnemu, delu jugoslovanske delegacije. Bera, 18. marca zjutraj. V ponedeljek le je zopet sešel svet četvorice velevlasti: W»lson, Lloyd George, Clemenceau in Orl-iodo. Sodijo, da je čctvorica brez vsake odločitve razpravljala o italijanskih zahtevah, — Sonnino in Orlando sta nato obiskala wilsona v njegovem hotelu. • . !?ern, 18. marca. Ifc Italijanskih krogov pe - oi:a: Sonniho.iij Orlando sta v zadnji sej. desetorice ižjavila, da no nastopita potovanja domov brez Peke. V resnici ho Picka po3tala italijanska prosta luka. Nasprotno se pa Italijani odpovedo Dalmaciji, Zndar in Čibenik bosta prosti luki, pstala Dalmacija ho jugoslovanska. »Večerni listi poroča: Pariz, 17. marca. Italijani so po po-vratku Wilsona v. Pariz izjavili, da odklanjajo posredovanje ter predlog jugoslovanske delegacijo, da se jugoslovansko-itali-ianski spor reši z ljudskim glasovanjem. Italija vztraja ra londonskem dogovoru. Končna odločitev pa šc ni padla, marveč se četvorica m o/, še posvetuje, — Op. ur.: Ta vest bi znacila, da sc v Parizu še vedno vrši borba za naše' kraje. Ualiia sc očivid-no boji ljudskega glasovanja, zato poizkuša vsa sredstva, da hi ga onemogočila. Če se naši delgaciji posreči doseči plebiscit, je naše Priinorje z Goriško vred rešeno. Dr, J, P. Hala mmsh Zadnji dnevi so nam prinesli obilo vznemirjenja. Ali so vesti, ki so prihajale iz tujine k nam, verojetne ali nc, o tem naj sodijo boljši in poučenejši diplomatjc. Dejstvo je, da jc slovensko časopisje storilo v polni meri svojo dolžnost, ko jc alarmiralo vso domačo javnost cd Ljubljane do Belgrada. Veseli nas, da je vsa javnost na celem ozemlju naše Jugoslavije v enem hipu isto občutila, enako mislila in spontano dajala duška ogromni bolesti nad nepojmljivo kratkovidnostjo rntenli-nih diplomatov. Zatrepetala so nam vsem isti bip vsa srca, ista bol je stisnila v enem dnevu prsi Slovenca, Hrvata in Srba. Ali smo ali nismo en narod, ena naravna celota, en državtni organizem? Ali je ali ni ta organizem na en sam ostrejši sunek reagiral, v dokaz, da ima še redno delajoče živce? Potrditi si moramo vsi z odkritim veseljem, da so nam tuji zdravniki pripomogli do jasnega spoznanja: Jugoslavija jc že urejen organizem, ki posluje še neokretno, da pa tudi čuti, kje mu gre za življenjske pogoje. V enem hipu smo spoznali, da je naš organizem sposoben za življenje in da bo postal sčasoma še bolj, čim dobimo obilo svežega zraka in veselja do dela. Zakaj, le človek, ki ima obilo dobrega, svežega zraka in svetlega solnca, ustvarja in kljubuje vseo težavam. Maj sc zgodi, karkoli Se ukrene konferenca: t« zavesti ne bodo nikdar mogli ižtirati iz naših duš, da se nam ni zgodila vnebovpijoča krivica, če bi dodelili sto-tisoče našega naroda proti jasni njegovi volji pohlepnemu svojemu sodrugu, zemlje lačnemu našemu sosedu. Ta zavest krivice, ki ie prešinila zadnje dni slehernega našega človeka vseh stanov, najbolj pa uboge, nad štiri leta žc pregnane begunce iz Primorja, je drugo važno dejstvo iz teli žalostnih dni. Ali je tak narod mogoče .kar tako meni nič tebi nič obsoditi na smrt? Ali ga jc mogoče zbrisati z enim podpisom s tiste tisočletne grude, ki jo je obdeloval in negoval z znojnirai kapljami na obrazu, s težko skrbjo v srcu? Naj mislijo to laški diplomatje in njihovi prijatelji; naša neomajna zavest je, da prej izginejo tisti diplomatje, ki podpišejo smrt našim stotisočem, kakor po naš kraški in primorski rod. D'Annunzijevi rojaki bodo morali uzakoniti poprej še pruske znane razlastitvene postave ter izvesti najradikalnejSo deportacijo naših mas, preden sc jim posreči omajati tisočletne korenine kraškega, primorskega, goriškega našega rodu, Se to zgodi brez nas? Bomo molčali | in nemo zrli v barbarstvo rok D'A;iimnzi-jevega barbarskega rodu? Če misli zapadna »kulturna« Evropa, cla bomo mi »balkanski barbarit to prenesli z mirno krvjo, ne cla bi ganili le enega prsta, se bo šc temeljito varala. Zakaj, ni je višje sile, nego je ranjeuna zavest, nego je prepričanje mas o nezasluženi krivci, o prevarani zaupnosti v pravičnost dclilcev svobode in življenja. Pride čas, ko se pcceli in pozdravi naš narod, tedaj pa je ne bo sile, ki bi zabranila pot »barbarskim« rokam jugoslovanskega kmeta tja v srce okrutnih trinogov. To je naše prepričanj«*.I Zato bo nas vseh ena sama v slika skrb. da čimpreje uredimo svojo novo zgradbo, jo utrdimo v vseh temeljih, ji damo Lako časovnim potrebam odgovar-jjaočo ustavo in gospodarsko preuredbo, da se Italija ne bo mogla nikdar otresti smrtnega strahu pred »barbarskimi rokami« našega kmete-«. Italija čuti veliko nevarnost, ki ji preti od Jugoslavije. Toda ta nevarnost ne obstoji v puškah in kananih. kakor italijanski imperijalisti varajo italijansko ljudstvo. Nevarnost, ki preti imperiialistični Italiji, je dobro doumela Orlandova »Epoca«, ki piše, da hočejo Jugoslovani s svojo agrarno reformo nahujskati kmete proti italijanskim gospodom veleposestnikom. Italijanskega imperijalizma jc strah pred socialnim pokretom, Id bo v Italiji dobil novega t/gffija v očigled socialnim reformam, ki ae pripravljajo pri nas. Ali bo Italija mogla zdržati konkurenco z demokratično Jugoslavijo? Čim teme-Ijitejše bodo agrarno-socialne reforme pri nas, tem nevarnejši sosed bomo kapitali-stično-iinperijalistični Italiji. To jc za enkrat prva in glavna naloga nas vseh. Dr, A. Gosar. jicvia m. Dosedaj smo videli, da sc more 30cl-jalirncija kapitala le tedaj mirnim in rednim potom izvršiti, če se zaseže ves vojni dobiček ter se tako da naši valuti, vsaj za prehodno dobo, stvarna podlaga, ki naj omogoči nadaljni gospodarski razvoj, ter nas obvaruje popolne, stagnacije ali še usodnejšega poloma na gospodarskem polju. Čeprav je to velike, za naše sedanje gospodarske razmere najbrž odločilne važnosti, vendar nc moremo pri tem obstati, temveč moramo razmišljati tudi o tem, kako naj bi se nadaljna socijalizacija izvršila, da bi brez prevelikih žrtev dosegla svoj namen. Ako bi to prezirali, bi * tem škodovali vsem slojem. Vse take in podobne reforme zahtevajo, če se skokoma ia r.trmoglavo uveljavijo, veliko žrtev, katerim s?- je mogoče izogniti edino na la način, da sc pusti nujnemu in potrebnemu razvoju n:ost:i pot. To velja v idejnem, pa tudi v tvarnem, zla«ti v gospodarskem življenju. S socijalizacijo kapitala moramo nujno računati, ker se bo prej ali slej, bodisi mirnim potom ali pa z revolucijo udejstvi-la in uresničila. Vendar pa so tudi temu procesu stavljene, ožje. meje, kot jih priznavajo ekshemm socijalisti. Pred vsem moramo vnovič poudariti, da sc more socijalizacija izvršiti edino le s t o p n j e m a, v kolikor so vsakokratne kulturne in gospodarske razmere za njo pripravljene in zrele. Dokler ljudstvo ni zmožno samostojno voditi vsega gospodarstva, toliko časa je splošna socijalizacija gotovo izključena. Zato sledi vsaki prera-dikalni reformi, kakor povsod, tudi na gospodarskem po'ju reakevia, in končni uspeh se le malo ali nič ne loči od prejšnjega st?.nja. To sc je na primer dobro pokazalo pri »socializaciji« zemlje v Rusiji, velja pa. še toliko bolj za socijalizacijo kapitala, ker je treba za r.jo še več gospodarskih sposobnosti in izurienosti. Poleg te, recimo časovne, omejitve socijalizacije kapitala pa moramo vpoite- •*ali še drugo bolj stvarno omejitev. Soci-jalizirati sc dajo le tiste produkivna panoge gospodarskega ifivlienja, ki so ž* toliko speljane in urejene, da veljajo za nje vsaj v glavnih potezah popolnoma določena in neodvisna pravila. Kjer so potrebne izredne zmožnosti, morda posebna iznajdljivost, kjer gre za to, cla sc vpeljejo nove gospodarske panoge ali nova podjetja, pri katerih jc riziko zlasti v začetku zelo velik, tam ni misliti na socijalizacijo. Ne da se namreč tajiti, da zlasti socijalizacija kapitala ne vsebuje tolike, impulziv-1 tiosti in agilnosti, kot jo kaže posameznik, | kadar g«-e zgolj za njegove osebne koristi, To so torej nujne, neizogibne meje, katerih s,c bomo morali pri socijalizaciji kapitala dosledno držati, ker se sicer nc bo obnesla ter bo privedla preko nekaj ponesrečenih poskusov nazaj h kapitalizmu in njegovim posledicam. Nikakor pa a tem ni izrečena obsodba socijalizacije kapitala sploh, vsled katere bi se za njo n« mogli prav ogrevati. Narobe, Čo odštejemo tiste slučaje, ki so pridržani zasebni inici-jativi in podjetnosti, tedaj nikakor ne smemo misliti, da bi socijalizacija tudi splošno vplivala r,a produktivnost posameznih gospodarskih panog škodljivo in mrtvilno. Nasprotno sc ravno pri seda- L ISTEM L Anten Čehov. Jutro. Skozi ledeno cvetlice, ki pokrivajo okna, sijo v otroško spalnico blesteča solnčna svetloba. Vanja, deček Šestih lot, ostrižen, z nosom ' podobnim gumbu ter njegova sestra Nina, štiriletna deklica, zabreklili lic, majhne postavo v primeru z leti, 30 zbudita ter gledata skozi posteljni mreži srdito drug na, drugega. »U-u-u-ii, nemarnega!« godrnja pestunja. »Pridni ljudje so sc že uapili čaja, vidva pa še oči nista odprla . . Solnčni žarki so veselo igrajo po preprogi, g i m:ali ter po naročju pestunje, kakor da bi vabili k igri. Toda otroka jih no opazita. Zbudila sta so slabo volje. Nina napenja ustnice, dela kisel obraz ter zateguje: . Čaaaju! Pestunja čaaaja!« Vanja gu-banči čelo ter misli, kjo hi dobil vzroka, da bi zarohnel! Zumežikal je la odprl usta, istočasno pa se zasliši iz sprejemne sobe mamni glas: »Ne pozabite dati ma?kl mleka, trna mlade!« Vanja in Nina liapneta ušesa, se spo-eledata. notem oba zakričita. poskočita ia postelj in tečeta napolnjajoča ozračje r. zvenečim krikom bosa ter v samih srajčkah v kuhinjo, »Mačka ima. mlade!« kričita oba. »Mačka ima mlade!« V kuhinji leži pod klopjo nevelik zaboj, iu sicer ravno v isti, v katerem nosi Štefan koks, kadar kuri v poč. Iz zaboja pogleduje mačka. Njena siva glava izraža skrajno utrujenost, zeleo© oči z ozkimi črnimi zenicami gledajo izmučeno, čustveno . . . Hoče zumjavkati in široko odpira. gobec, toda iz njenega grla se tržo samo hropenje . . . Slišno je cviljenje mladih. Otroka čepita pred zabojem ter glodata mačko s pritajenim dihanjem kakor pribita... V začudenju in presenečenju niti no slišita godrnjanja pestunje, ki hiti za njima. V njunih očeh igra najlskrenej-ša. radost. Pri vzgoji Iti življenju otrok Igrajo domačo živali komaj vidno, toda brez dvoma blagodejno vlogo. Kdo Izmed nas se ne spominja silnih, toda v'elikodu2uih psov, majhnih priliznjenih psičkov, ptic, umirajočih v suSnostf, omejenih, toda oholih puranov ter krotkih starih mačk, k! so nam odpustile, Vo imo jim ta zabavo stopali na repove in jim prizadejali najmučnejSo bolečine? Meni se celo dozdeva, da lastnosti. kakor »vestoba, .velikodušno odpu- ščanje, potrpežljivost ter iskrenost, ki so svojstveno domačim živalim, veliko močneje ter odločneje vplivajo na um otroku, kakor pa dolge notacije Karla Karloviča ali pa nejasna dolga in Široka razlaga, domače učiteljice, ki se trudi dokazati otrokom, da voda sestoji iz kisleca ln vo-rtenca. »Kako so majhne!« pripomni Nina, žlrl oči ter se potaplja v veselem smehu. »Prav mišim so podobne!« »Eden, dva, tri . . .« Šteje Vanja. »Tri mucke. To se pravi: meni eno, tebi eno In še kateremu drugemu eno.« iMurrrm . . . murrrm...« prede stara, kateri ugaja, da se zaujo zanimajo. »Murrrm . . .« Ko sta se nagledala mladih muck, jih vzameta izpod mačko, jih valjata po rokah, potem pa Jih, ko jima to šo ni bilo dosti, položita v naročje ter bežita v sobo. »Mama, mačka ima mlade!« Kričita enoglasno. Mati sedi v sprejemni sob! r. nekim neznanim gospodom. Ko pa zaseda otroka še neumito, neoblečena in s kviš-ku zavihanimi srajci, se Čuti v zadregi ter poizkusi napravili strog pogled. »Spustita srajce, grdeža!* s« jezi mati. »Pojdita iz sobe, če ne vaju natepeni!* Toda otroka so nista zmenila niti za grožnje matere, niti nista opazila tujega človeka. Mucke sta položila, na, preprogo jo zagnala glušen krik. Okoli njiju je hodila stara ter proseče mjavkala. Ko so pa Črez nekoliko '•asa nagnali otroka v spalnico, da bi jih oblekli, pripraviti k molitvi in napojili s čajem, sta Imela onadva nadvse strastno željo, ločiti se kar najhitreje od teh pustih dolžnosti in zopet zbeiati v kuhinjo. . Vsakdanja opravila i« igre zavzamejo zndnjo mesto v njihovem dnevuem redu. Mucke zatemnijo s svojim pojavom na svet vse in nastopajo kot, živa novost in nagajivost dneva. Če bi Vanji ali Nini predložili za vsako mucko pud* sladkorč-kov alt tisoč desetič, bi onadva brez najmanjšega omahovanja »avrgle. tako menjavo. Ne glede na ostre protesta pestunje in kuharice sedita ves čas do kosil« v kuhinji pri zaboju ter so zabavata * muckami. Obraza sta resna, so.-n-edotočena ter izražata skrb. Skrbi ju ue samo sedanjost muck, ampak tudi kaj ho f. njimi. Domenila sta se, da bodo obdržali eno mucko doma pri stari, drugo bodo vzeli v vilo, tretja pa bo živela v kleti, kjer je j zelo mnogo podgan. »Ampak zakaj ue gledajo?« ue gre t glavo NinL »Oni »o slepi kakor slepi be-raOi.« * Putl = lfl k* Dne 2. t, m, se Je vršil v goriškem gledališču shod, ki ga je sklicalo 7 laških društev. Govorili so dr. Vinci, dr, Pinzucig, Bombig, dr. Marussig, mesar Ortali in dr. Slavili so zmago Italije in udrihali po Jugoslaviji, Končno »o svečano proglasili, da je Gorica za vedno last matere Italije. Učitelj Ronce (mazzinijanec) ie na govorniškem odru proti temu proglasu protesti, ral, češ, da je ta slavnost Se prerana, ker Gorica ni še definitivno odločena Italiji. Seveda je moral vsled teh besedi, ki so izivale velik hrup in žvižganje, prenehati. Po shodu so priredili svečan obhod po mestu z godbo, zastavami itd. Manjkalo ni vzklikov in psovk proti Jugoslaviji in kulturnih krikov »Abbasso i Sciavi«. Zlasti se je v tem odlikovala otročad in pa fakinaža, ki je bila nalašč v to nahuj^k- i n Obhod je bil klavern, ker se ga je v niči udeležila le otročarija. Resni Ijudc > se odstranili in celo sam sindaco B-.»m>i;-se je pri ljudskem vrtu po »Špansko« poslovil. Kako postopajo Italijani proti slovenskim obrtnikom nam jasno priča slučaj mesarja Frandoliča. Ta zavedni mož si je z velikimi stroški 14.000 K napravil novo mesnico v Semeniški ulici. Ti lokali so pa tako zbadali v oči Lahe, zlasti pa slovenski napis, da niso prej mirovali, dokler niso Frandoliču zaorli mesnico. V svojem sovraštvu do Slovencev so šli tako daleč, da niso dovolili otvoriti v prostorih Frandoliča mesnice niti njegovemu delavcu, čistokrvnemu Furlanu s 5 otroci, to pa samo radi tega, ker je bil njegov delavec. Se več, zagrozili so mu z reprcsalijami. kakor hitro ga bodo viden, da govori s Frandoličem. Kak namen ima to preganjanje, je vsakomur jasno. Kakor je znano, in smo že zgoraj omenili, hočejo Lahi z živežem pridobiti naše ljudstvo. Kako se včasih pri tem urežejo, dokazuje slučaj »Pepeta« iz Prvačine, ki je vaški norček. Ta je prišel nekega dne v gostilno »Alle Trinces« v ulici Stare Pošte, kjer se je nahajala večja družba goriških Lahonov, Kuhali so tam tudi klobase in Pepe jih je poželjivo gledal. Tu ga vpraša Lahon Fantuzzi: »Pepe ali bi jedel klobaso?« Pepe mu odgovori: »Seveda, če mi jo daste.« Nato so pa Lahi zahtevali od njega, da naj zakriči: »Eviva Italia!« nakar bo dobil klobaso. Toda Pepe je ta pogoj z zaničevanjem odklonil in odšel ponosnih korakov in še ponosnejšega obraza, pustivši v gostilni dolge obraze. Ravno tako se je obnašal in odklonil vse ponudbe kraški tepček Luka, ki ni hotel za pijačo svirati laških pesmi, Vesti, ki pravijo, da so Furlani proti Lahom in da želijo priti pod Jugoslavijo, so resnične. Aprovizacija je v Furlaniii skrajno slaba, kolikor dajo več hrane Slovencem, toliko manj dobijo Furlani, Nezadovoljnost je splošna. Na pustin torek so fantje v Fari priredili ples, Ostentativno so okrasili dvorano z bršljanom in izključno samo z balončki v slovenskih barvah, kar niso niti prikrivali, ?.mpak nasprotno o tem javno govorili z namenom, da bi izzivali in jezili Italijane. Tak duh vlada po celi Furlaniji, Tako se nam godi v »blaženem odrešenju«. Vi vsi pa, ki ste tako srečni, da ste prišli pod Jugoslavijo in se združili z Vašim brati, ne zabite goriškega mučeni-škega ljudstva, ki komaj čaka osvoboditve izpod neznosnega jarma. Prispevali e za sklad S. L. S. hs nendrsIots Jm§ss- NEUSMILJENI ITALIJANI. Reka, 18. marca. (P, P.) Dr. KureHč, učitelj Ladavac, profesor trcnkola in brata Dusič se nahajajo internirani v Gagiiari, Sardinija. Okolica ,e maUrična, stanujejo v sobah brez oken. Za hrano prejemajo nekaj mleka in jtje. So brez v Jakih sredstev in imajo m«lu nade, da bodo sploh preživeli interniiijo. Iz Parita je bilo poslanih vsakemu po ti^oč IranVov, toda italijanske oblasti so deuur vrnile,, češ, da ga vojaška cenzura noč« vročiti. Zdi se torej, da bočejo italijanske obla»ti te pazim.ke mučenike popolnoma uničiti NASILJA PROTI GORSKIM TRGOVCEM. Gorica, 18- marca. (P, P.) Italijani m orlčeli z novim nasiljem proti SlovtacMtt, Trn v peti so jim slovenski trgovci in obrtniki. Da se jih izneb'jo. to jim pričeli odje« mati obrtne liste. Do danes »o odvzeH obrtnice sledečim trgovcem in obrtnikom* Andreju Fajtu, pekovskemu mojstru in gostilničarju; Škrlju, trgovcu z jestvinamij Kralju, gostilničarju v Rabatiščuj Nučičuj trgovcu na Corsu; Brajdi, trgovcu na Cor-su; Andreju Frandoliču, mesarju? Kamen-ščeku, gostilničarju na Komu; Gorjancu, gostilničarju na Kornu; Fonu, gostilničarju v Semeniški ulici. Gonja sc nadaljuj« ia to proti trgovcem, ki 'znajo v Gorici t» 4© 20 let obrtno dovoljenje, OBČINSKI SVET V AJDOVŠČINI RAS» PUščEN. Gorica, 18, marca. (P. P.) Italijani so razpustili občinski svet v Ajdovščini, k«r je protestiral proti prekrščenju ulic v Ajdovščini in ker so se njegovi člani raigo-varjali s srbskim polkovnikom, vipavskjm rojakom Stibiij Vukasovičem, Ialijansk« oblasti so tudi v Ajdovščini razglasile. d& mora prebivalstvo pozdravljati italijanske častnike pod kaznijo zapora, UČITELJSKO DRUŠTVO V SEŽANI RAZPUSČENO. Trst, 18. marca. (P. P.) Italijanske oblasti so razpustile učiteljsko društvo v Sežani, ker je protestiralo proti okupaciji in ker se noče udinjati v službo italijanske propagande, ITALIJANI V DALMACUI. LDU Split, 18. marca, (DDU) Včer»| smo poročali, da so italijanske okupacijske oblasti v Šibeniku, Kninu in Drnižu aretirale in izgnale vsega skupaj 61 oseb. Danes so nam došle iz Zadra nove zle vesti. V Zadru so aretirali in v Italijo deporti-rali bivše člane pokrajinske vlade, dr. Uroša Desnico in dr. Jerka Machleda« predsednika deželnega odbora in narodnega zastopnika, ki ga je takoj v početku vojne aretirala Avstrija in ga zaprla v trdnjavi »Mamola« na vhodu Boke kotorskej potem dr- Sieva Metlica, prvega narodnega namestnika v Zadru in dr, Joso Ja-blanoviča, prvega uameptniškega podpredsednika dr. Josipa Tončiča, predsednika odbora Narodnega veča iu profesorja dr. Marjana Stojkoviča, glavnega tajnika odbora Narodnega veča. Narodnemu bOrite-Iju Biankiniju so dali propustnico za Zagreb s pogojem in strogim ukazom, da se ne sme več vrniti v Zader. V Skradinu kraj Šibenika so aretirali in takoj v Italijo deportirali opata Kataliniča, lekarnarja Joso Corrubolo, učitelja Lokača in zdravnika dr. Vranjičana, Po verodostojnih vesteh vemo, da bo te dni v okupacijskem njem kapitalističnem gospodarskem redu delavec vedno dobro zaveda, da je le hlapec in najemnik ter tudi kot tak kolikor mogoče malomarno opravlja svoje delo Ako pa bi delavec imel osebni interes na prospehu podjetja, ako bi res užival sadove svojega dela ter bi se tega tudi zavedal, tedaj ne bi bil nič več malomaren, marveč bi se trudil, da izrabi svoj čas in svoje moči kar najbolj plodonosnc. Tako bi postala socijalizacija kapitala važen gospodarski faktor, ki bi močno pospešil produktivnost posameznih podjetij. Toliko o mejah socializacije kapitala. Gre pa za to, da pojasnimo tudi obliko, s katero naj bi se izvedla. V podrobnosti tega vprašanja s« tukaj ne moremo spuščati, kajti posamezni slučaji se med seboj preveč ločijo, da bi mogli za nje celo v podrobnostih določiti motna pravila. Pred vsem moramo ločiti dve vrsti gospodarskih panog in podjetij. V prvo spadajo ona, ki so navezana na velikopotezen, tovarniški obrat Takozvana težka industrija se more vzdržati t?ba skrbeti s snovanjem delavskih in obrtnih organizacij, zlasti produktivnih zadrug, potrebno pa je tudi še posebej, da se stori vse, kar je ie mogoče, da se dvigne strokovna izobrazba delavcev in obrtnikov. Edino tako se bo pripravila pot k dejanski socijalizaciji kapitala. Dokler delavec in obrtnik nista zmožna zadostiti zahtevam modernega gospodarskega življenja in razvoja, toliko časa bo kapitalizem vedno našel prosto pot — če je treba, tudi preko postav — da si ju bo usužnjil. Pa tudi Vanjo vznemirja to vprašanje. Poizkuša odpreti eno mucki oči ter težko diha, toda poizkus se mu ni posrečil. Nemalo ju vznemirja tudi to, da se mucke uporno odrekajo ponujanemu mesu in mleku. Vse, kar polagata pred njih gobčke, pojž stara. »Dajva postaviti muckam hišice,« predlaga Vanja. »One bodo živele v različnih hišah, stara pa bo hodila k njima v goste . . .« V raznih kotih kuhinje sta postavila Skatlje od klobukov. V njih pa sta naselila mucke. Toda taka družinska razdelitev je bila prezgodnja. Kajti stara, ki je ohranila proseč ln čustven izraz, je obhodila vse kartonaste hišice ter znesla mlade na prejšnje mesto. »Mačka je njih mati,« pripomni Vanja, »toda kdo je oče?« »Da, kdo je oče?« ponavlja Nina, »Brez očeta ne smejo biti.« Vanja in Nina dolgo uglbljeta, kdo naj bo oče mladih; naposled pa izbereta velikega, temnordečega lesenega konja z odtrganim repom, ki se valia v shrambi pod stopnicami ln skupno z drugo šaro starih igrač preživlja svojo dobo. Privle-četa ga iz shrambo in ga postavita k zaboju. — »Pazi dobro!« grozita konju. »Stoj na mestu in glej, da se bodo mucke vedle M)odobno!« Vse govorita in počenjata z najresnej- Kot posebno važen moment pri socijalizaciji kapitala pa moramo poudariti potrebo primerne zakonodaje. Kakor je bilo potrebno, da so se zakonodajni faktorji zavzeli za splošne delavske pravice, prav tako se bodo morali zavzeti tudi za socijalizacijo kapitala, Preziranje in omalovaževanje te naloge lahko postane uso-depolno za naše domače politične in gospodarske razmere. Delavec, telesni in duševni, mora dobiti svoje pravice, in če je bilo kdaj potrebno, da se to doseže, tedaj se mora doseči ravno v sedanji dobi stiske in bede. Sedaj j« bolj kot kdaj poprej nujno potrebno, da storijo odločujoči faktorji vse, da s« bo rezal ljudem njihov vsakdanji kruh po delu ln n« po premoženju. Zato moramo že sedaj delati na to. da na postavni način čimprej pripravimo pot k socijalizaciji kapitala. iz !rpe£e Gorice. Gorica, v mArcu. V Gorici so iz vseh bivših avstrijskih uradov odpustiil vse slovenske uradnike, kakor tudi iz urada za obnovitev Goriške, Nadomestili so jih z Lahi iz kraljestva. Ti odpuščeni uradniki so pomilovanja vredni, ker ne dobivajo nikake plače in nobenih podpor, Lahi hočejo na ta način prisiliti naše ljudi, da se izselijo iz Gorice. Mnog od njih jih ima v Gorici svoje hišice, še več je pa takih, ki so navezani izključno na mesečno plačo. Njih stanje je obupno. Slovenskih šol ni. Italijanske oblasti ne dovoljujejo niti privatnih kurzov. Pač pa so zato otvorjene vse laške šole. Na eksportnem trgu so ustanovili dve novi banki, s katerih pomočjo bodo otvo-rili »Asilo infantile«. Otroke bodo lovili na ta način, da jim bodo dajali brezplačno hrano in obleko. Preganjanje Slovencev se nadaljuje s tem, da odrekajo slovenskim trgovcem in obrtnikom obrtne liste. Vse one, ki jih je izdala avstro-ogrska vlada, ne priznavajo več. Tako bo Gorica v najkrajšem času brez slovenskega trgovca ali obrtnika. Na Verdijevem tekališču je bilo več slovenskih trgovin. Lahom so ti prostori ugajali in so kratkim potom pometali vse trgovce na cesto. Italijanske oblasti hočejo na vsak način iztrebiti v najkrajšem času iz Gorice ves slovenski element in ravno tako iz najbližje slovenske okolice, kjer so pričeli postopati proti našim ljudem na enak način kot v mestu. Magistratni tajnik Vidrig (ime »latinskega« izvora, kajne D' Annunzio?) se je sam izrazil, da hočejo Lahi z vsemi sredstvi doseči razna-roditev goriške okolice ▼ dobi petih, najkasneje desetih letih. S hrano, ki jo dele deloma brezplačno, deloma po nizkih cenah, hočejo pridobiti naše ljudstvo, ki pa se jim muza in si misli svoje. Tu z obema rokama razdeljujejo živež, medtem ko ljudstvo v Italiji strada. Neki slovenski ubežnik, ki je potoval po Italiji in obiskal Firenze, Bologno in Benetke, pripoveduje o cenah v Italiji, da stane dvatedenska sveža svinjina po 13—14 lir kg, meso pa prejmejo vsak teden le bolniki, a ostali vsakih 14 dni po 10 dkg na osebo, ribe po 12 lir 1 kg, perutnina po 14 lir 1 kg, zelenjava zelo draga, Riža, testenin, pšeničnega kruha in pšenične moke, ki se dobi v naših krajih po cela skladišča, ni v Italiji videti nikjer, Prekajsna svinjina je po 32—35 lir kg, vino po 3—4 lire liter, medtem ko dobiš v zasedenem ozemlju steklenico Chiantija [2 litra) po 2.50 lir. Jasno je torej, da je laško besedičenje nič drugega, nego pesek v oči, kar naši ljudje dobro vedo. 8Im nastopom ter s skrbnim obrazom. Vanji in Nini ne blodi nič drugega po glavi, kakor njun zaboj z muckami. Veselje Je brezmejno. Toda tu in tam jima je treba preživeti težke in mučne minute. Malo pred kosilom je sedel Vanja v očetovi sobi ter gledal sanjavo na mizo. Zraven svetilke na kolelcovani listini se Je namreč kobacala mucka. Vanja je sledil njenim kretnjam ter jo drezal v gobček sedaj s svinčnikom, sedaj z žveplenko... Toda glej! Pri mizi se je naenkrat znajdel oče, kot da bi zrastel iz tal. »Kaj pa je to?« sliši Vanja Jezen glas. »To... to je mucka, papa...« »Le čakaj, jaz ti že pokažem mucko! Poglej, kaj ee napravil, nepridiprav! Ves papir si mi pomazal!« V veliko začudenje Vanje papa nima tako rad muck kakor on. Namesto da bi se tudi on poigral t mucko, pa euka Vanjo za uho ter kriči: »Štefan, pospravi to nesnago!« Tudi pri obedu neprijetnost ... Pri drugi prikuhl so zaslišali obedujoči naenkrat cviljenje. Začeli so Iskati vzrok ter našli pod Nininim predpasnikom — mucko. -- »Nina, takoj od mize!« se srdi oče. »Nemudoma vrzite mačeta v jamo za pomije! Da mi t*» nesnage ne bo več v hiši!« Vanjo in Nino snreleteva groza. Smrt v pomijah? Pri vsi ti neusmiljenosti pa še grozi ugrabiti mački in lesenemu konju mlade, opustošiti zaboj, razrušiti načrte za bodočnost, za to krasno bodočnost, ko ko ena mucka tolažila svojo staro, druga bo živela v — vili, tretja — pa lovila podgane v kleti . . . Oba jokata in prosita, da bi prizanesli mladim. Oče privoli, toda pod pogojem, da otroka ne smeta hoditi v kuhinjo ter dražiti mladih. Po kosilu tavata Vanja ln Nina po vseh sobah, prepadena... Prepoved, da ne smeta v kuhinjo, ju je spravila v obup. Oba se odrekata sladkarijam, uganjata avojeglavnosti ter se grdo vedeta proti materi. Ko pa pride zvečer ded Petruša, ga vlečeta v stran in se pritožita radi očeta, ki je hotel vreči mucke v jamo za pomije. »Ded Petruša!« poprosita deda, »reci mami, da naj postavijo zaboj z muckami v najino sobo. Re-e-e-ci!« »Nu, nu . . . dobro!« se Ju otre&a ded. »Je Se dobro!« Ded Petruša navadno no prihaja sam. Z nj'm bodi tudi Nero, velik črn pes danske pasme, z visečimi ušesi in s repom, ki je trd kakor palica. Pes je molčeč, mračen in poln osebnega dostojanstva., Na otroka ne obrača niti najmanjšo pozornost ter ; ju mimo grede tolče s svojiih repom. Oiro-j ka ga sicer prezirata z vso dušo, toda da-' ues stoje važnejše potrebo nad čustvom. »Ve? kaj Nina?« povzame besedo Vanja ter široko odpira oči. »Namesto konja nuj bo Nero oče! Konj je mrtev, ta ja pa živi« — Ves večer sta čakala onega trenutka„ ko se bo papa usedel k igralnim kartam in bosta mogla neopaženo peljati Nerona v kuhinjo . . . Naposled se je vendar pa vsedel h kartam, mama pa si je dala opraviti za samovarom in ni videla otrok . . . Blizu je srečen trenutek. »Fojdiva!« šepeče Vanja sestri. Ravnotedaj pa vstopi Štefnn ter« smehom javlja: *Gospa, Nero je požrl mlade!« Vanja in Nina obledita ter s strahom gledata Štefana. »Pri Bogu ... se smeje lakaj. »PriSel jo k zaboju in jih požrl.« Otroka sta prepričana, da sc bodo vsi ljudje, kolikor jih je v hiši, vznemirili ter se vrgli na zlodeja Ncrona. Toda ljudje eedc mirno na svojih prostorih ln se samo čudijo teku velikega psa, Papa in mama se emejeta... Nero hodi okoli mize, po-mahuje z repom in se zadovoljno oblizu-je... Samo mačka ne najde miru. Z iz-tognenim repom hodi po sobah, pogleduje nezaupno ljudi ter žalostno mjavka. »Otroka, ura bo deset! Spat pojdita!« zapoveduje mama. Vanja In Nina se vležeta k počitku, plačeta ter dolgo mislita na .-azžaljono mačko f r« na neusmiljenega, dr/.neea ter nekazv."v»icga Nerona. {HM Jedilo nebroj arctacij iz krogov naše narodne inteligence, Zavladal jc nečuven barbarski teror, P odkupi jenjc, strahovanjc in pretnje so na dnevnem redu, Povsodi ie zavladalo ogorčenje, Čaša je prekipela, Italija pa j« »vojevoljno prekinila pomirjanje med Jugoslovani in Italijani, Vso znržnjo in ves prezir, ki smo ga gojili proti Nemcem ln Madžarom, gojimo danes proti njih tretjemu dostojnemu bratu Italijanu, Naj pomni Italija dobro, da se nismo uklonili pod iiesom avstro-ogrskim in da nc bomo klonili niti pod ižesom italijanskim. Ne strašijo nas niti vešala, niti ječe, niti progoni, niti pretnje. Naš narod se je privadil in bo sedaj še z jačjo enegijo delal za svoje preganjane in nerešene brate. Italija bo žela, kar je sejala. Občni zbor Orlovske zueze. Vršil se je preteklo nedeljo v Ljubljani v Ljudskem domu. Udeležilo sc ga jc 150 delegatov, kar jc za sedanje razmere gotovo nepričakovano lepo število. Ker je predsednik dr, Lovro Pogačnik y Belgradu zadržan, je otvoril in vodil zborovanje častni član predsedstva brat Ivan Podlesnik. V svojem govoru je pozdravil najprvo na občnem zboru navzoče zastopnike odsekov, dalje pa: podpredsednika ,V. L. S. prof. Bog. Remca, proi. dr. Janc-žiča, zastopnika akademičnega staresin-etva dr. Adlešiča in dr, Mašiča, zastopnika Jug. strokovne zveze Ivana Gostinčarja ml.cin zastopnika Jug. dijaške zveze iur. Doklerja. Nalo jc podal predsedstveno poročilo. Ko jc v isleni omenjal odsekov in bratov, ki trpe na od sovražnika nam zasedenem ozemlju, j« šel vihar ogorčenja po dvorani in kot prisega mladih src so zvenele besede predsednika: »Lahko se zgodi, da bo naša Jugoslavija, komaj mlada nevesta, poročena, /c vdova, tožna, zapuščena. Toda ne za dolgo! Varani jn teptani od krušne nam matere Avstrije, smo »e znali iztrgati iz mrtvaških objemov njenih rok. V nas je oslolo še mod dovolj, da se bomo znali iztrgali iz verig, če nam jih bo skovala antanta mesto zaslužene, pričakovane pravice. Tega, kar natn zdaj grozi, da izgubimo, ne bomo nikdar vknji-fcili med izgube našega računa, temveč vknjižili bomo to postavko v naš račun na najbolj vidno mesto, kjer jias bo opominjalo, da naj se pripravljamo z vsemi močmi, duševnimi in telesnimi, da bomo spo-. nobni napraviti brez jerobov — čisti ra-. čun. Zato ne obupujemo,, temv eč naročamo naši bistri Seči, katere valove jc kalila naša in sovražna kri, da naj nese pozdrave vsem bratom, po katerih ozemlju leče. Pozdrave 7. naročilom na svidenje! Kakor je bila naša Sava od izvora do iztoka vedno jugoslovanska, tako mora ostati tudi naša Soča! Tako tudi zemlja, na . kateri svoji vojvodski naš prestol, naš Ko-rotan. Šc ima naš Orel mnogo mladičev, še jc sile dovolj v njegovem poletu! Pozdravi, Po predsednikovem govoru se jc oglasil k besedi prof, Bog. Remec, ki je priporočal v svojem nagovoru Orlom zlasti de-mokratizem. J. Gostinčar ml, pa je pozdravil Orle v imenu Jug. strok, zveze. Prisrčne pismene iu brzojavne pozdrave so-med drugimi poslali: škof dr. Ant. Bon. Jeglič, predsednik orlovske organizacije . dr. Lovro Pogačnik, predsednik »Svete vojske« duh. svetnik Kalan, bivši urednik »Mladosti« kaplan L. Turšič, član zveznega vaditeljskega zbora nadporočnik Maks Peterlin, ki leži v ljubljanski bolnišnici nevarno bolan, za vipavsko orlovsko okrožje lačasna begunca brata Prelc Ivan in Silvester Ivan. Dalje Ustfedni rada Ovla Čc-skoslčvcnskeho v Brnu in akadeniično društvo »Domagoj* v Zagrebu. Jugoslavijo. Brat dr. Puntar jc nato utemeljeval sledeči predlog, ki je bil z navdušenjem sprejet: Zveza tel. ods. Orel na svojem obč-inem zboru z vsem srccm pozdravlja po stoletjih zatiranja doseženo narodno uje-dinjenjc Slovcnccv, Hrvatov in Srbov. »Orel« slovesno izjavlja, da bo ko najbolj demokratično urejena organizacija z vsemi dušnimi in telesnimi silami deloval vedno za zdrav razvoj vsem slojem pravične, na nedemokratičnem temelju zgrajene velike Jugoslavije. »Orel« se bo zato vedno zavedal velikih svojih nalog, ki mu jih daje krščansko-socialni program, Protest. Brat Franc Bevk je utemeljeval in predlagal: »Slovenski Orli, zbrani dne 16. marcA 1919 na občnem zboru Zveze Orlov v Ljubljani, protestirajo najodločneje proti okupaciji južnih krajev naše Jugoslavije, posebno Goriške in Trsta, od strani imperijalistiČnc italijanske vlade; protestirajo uroti grdemu postopanju z našimi ujetniki in intcrniranci in proti kršitvi narodne in človeške svobode prizadetega iutfoslovanskerfa prebivalstva. Obenem iz- javljajo te vnaprej, da v nobenem slučaju nc priznajo sklepa mirovnega posveta, cc sc bo kršila svetost Wilsonovih načel in ti kraji ne pridejo pod Jugoslavijo. Naj se odreče tem krajem katerakoli oblast, slovenski Orli se jim ne morejo odreči in bodo delali z vsemi sredstvi tia to, da se ta konflikt konča z našo zmago, z zmago naše narodhe ideje popolnega ujedinjenja.« Brat dr. Puntar je nato predlagal: Če se zgodi, česar se bojimo in proti čemur ogorčeni in do dna duše užaljeni protestiramo, naj Orel kot vidni znak svoje žalosti nad krivico, ki se je zgodila Jugoslaviji, pregrne svoj grb in svoj znak s črnim trakom, v katerega naj bo zavita troboj-nica v grbu, dokler nc pride dan rešitve. Pozdrav Narodnemu predstavništvu v Beograd. Sprejet je bil nato predlog, da se odpošlje Narodnemu predstavništvu v Beograd sledeči pozdravili brzojav: Slovenska Orlovska zveza pošilja 1 svojega občnega zbora v Ljubljani dne 16. marca 1919 ob navzočnosti 150 delegatov iz vseh slovenskih delov skupne domovine Narodnemu predstavništvu najprisrč-nejši pozdrav, želeč, da ukrene vse za dobrobit nove naše domovine. Povejte vsemu svetu, da slovenska mladina ne bo nikdar pozabila krivic, ki jih hočejo na novo zadali našemu težko preizkušenemu narodu. Za slučaj, da bi mirovna konferenca res odtrgala najlepše in najrazbori-Icjše siolisoče našega naroda, jc sklenil občni zbor cnodušno in z velikim navdušenjem, da bo nosil od dne črnega spomina vsak član orlovske organizacij toliko časa v narodni troboinici črno progo, dokler ne bodo 7drt'ženi do zadnje vasi vsi Kratic na skrajnih narodnih mejah. Poročila, predlogi in resolucije. Nato so sledila poročila načelsh-a, tajnika in blagajnika ter poročila pedod-sekov predsedstva: organizatoričnega, uredniškega, gospodarskega, glasbenega in za preureditev kroja. Dalje predlogi in resolucije glede: premembe poslovnika, prolialkoholnega gibanja, ženske telovadbe, izobrazbe, športa in naraščaja. Vsi ti predlogi in sklepi bodo priobčeni v »Mladosti«, 5. številki, ki izide konccm meseca aprila t. 1. Volitve, Ker dosedanji prvi predsednik Orlovske zveze brat dr. L. Pogačnik vsled svoje zaposlenosti pri političnem delu ni mogel več sprejeti predsedstva, ga ie občni zbor v znak hvaležnosti izvolil svojim častnim članom. Za predsednika jc bil nato izvoljen brat Ivan Podlesnik, I. podpredsednik brat Jož. Pire, II. podpredsednik brat Jernej Hafner. Tajnik brat Janko Hočevar, namestnik bj-at Franc Pcženel. Blagajnik brat Ludovik Tomažič, namestnik brat Franc Slana. Odborniki: bratje dr. Matej Justin, dr. Josip Puntar, prof. Marko Ba-juk, kaplan Tomaž Tavčar, Alojzij Grčar (vsi Ljubljana), Franc Furlan (Vrhnika), Janko Šranc (Jesenice), Franc Urbane (Šmartno), Martin Pertnz (Trbovlje), Ant. Lajovic (D. M. Polje). V širši odbor spadajo poleg teh šc vsi okrožni predsedniki, V razsodišče so bili izvoljeni: bratje Franc Kovač, Jožef Stegcl, Janko Kogovšek. Kot revizorji: bratje dr. Franc Krža.n, Ter-čclj in Lazar, — Vaditeljski zbor: bratic Pavel Kržan, Leopold. Rihar, Anton Kos, Ivo Pire, Alojzij Lekan, Jožef Lckan, Jož. Pavlič, Alfonz Valant, Iv. Habc, Stanko Velkavrh, Maks Peterlin, Aleksander Jc-ločnik, J. Kermavner, J. Bertoncclj, Franc Pavlin. S tem je bil ta, za orlovsko organizacijo pomembn' občni zbor končan. Trajal je do 5, ure popoldne. Naj ji bo mejnik med delom pred vojsko in po vojski, ki naj bo plodonosno v procvit in prospeh domovine! Zagrebški »Hrvat« jc prinesel pod. tem naslovom dne 23. januarja v francoskem in 27, januarja v hrvatskem jeziku pismo istrskega duhovnika, Andreja Nartuika, župnika v Kortah, naslovljeno na njegovega prijatelja v Trstu. Ker bo gotovo zanimal tudi našo javnost, ga tu objavljamo dobesedno. Blagorodni gospod doktor! Šele danes mi jc mogoče, Vas obvestili o dogodkih, ki so se dogodili ob moji aretaciji dne 17. decembra 1918. Jaz Andrej Nartnik, župnik v Kortah, na meji Pirana in Izole, sem bil aretiran dne 17. decembra 1918 ob pol 6, uri zvečer, V župnišče jc prišel poveljnik posadke v Kortah in izjavil, da sem sedaj dalje podrejen prezidiju v Piranu. »Jaz sem torej aretiran,« sem vzkliknil, »nc bojim sc, toda rad bi vedel, kaj sem pregrešil.« »Mi nc vemo,« odvrnil jc poveljnik, »toda morale takoj od tu«. Cel dan sem blagoslavljal hiše po župniji in komaj sem prišel popolnoma utrujen m moker domov, zaradilega sem prosil, da me. puste do jutra, da sc nekoliko odpočijem in da kot župnik vse uredim, kar sc tiče cerkvene administracije in da pišem svojemu škofu, da sem moral zapustiti župnijo. »Ni mogoče,« odgovori poveljnik, kaj nas briga škof? Qui c' e Ja forza c basta (Tu je sila in dosti). Dovolil mi je pol ure odloga in ob 61 . hajd v Piran, razume sc, dobro zastražen. Prvič smo se ustavili pri Sv, Luciji, kjer smo čakali na tramvaj za Piran, Ker je deževalo, smo odšli v gostilno, kjer sem plačal vojakom liter vina, samo da sem bil pod streho. Naenkrat *e odstrani neki vojak od moje straže ler sc vrne čez kakih 20 minut v družbi učitelja Zuccona. Vojak ga je šel poklicat. Ko je Zuccon stopil v gostilno, je takoj pričel kričati: »Brutto sciavo! brutto porco! mi vedi, mi conosci? Ah se ti potessi ammazzare! Se non ti te- nessero i carabinieri, vedresti--« (Gr- doba slovenska! nesramno prase! ali mc vidiš? Oj, da bi te mogel ubiti! Če te nc bi branili karabinijeri, bi že videl — —.) Gosti so se pričeli drenjati okrog mire za katero sem sedel, in ker so bili sami Italijani, bal sem se za svoje življenje. »Protestiram,« rekel sem vojakom od mojega spremstva, »žaliti me nikdo ne sme, branite me«. »E niente, e niente (to ni nič)«, odgovori eden vojakov. Zopet sem protestiral in odšel iz gostilne, da počakam zunaj tramvaj. Deževalo je. Iz gostilne se je slišalo divje vpitje naperjeno proti meni in Slovencem sploh. To je trajalo dobre poj i;pc. Vedno sem bil v strahu, da me kdo ubije. Vojaki, trije po številu, zapodili so me v tramvaj, Notri je vstopil tudi učil clj Zuccon. Zasramovanje vsega, kar jc slovensko in v zvezi z menoj, nadaljevalo se jc dober četrt ure. Dim svojih cigar so puhali na mene, plesali pred menoj in ploskali od veselja, da peljejo sloveskega duhovnika. Predno je izstopil učitelj Zuccon, tidaril me. jc z vso silo s pestio po glavi na veliko veselje fakitiaže. Od zadobljenega udarca bil bi skoro padel na tla, če sc ne hi ujel za ročke. Nekoliko minut sem bil ves iz-sebe. Kri mi je udarila v glavo, ki me jc takoj pričela boleti in ta glavobol jc trajal še nekoliko dni poprej. Šc sedaj čutim včasih šumenje v glavi. Vojaki, ki so me vodili, so sc smejali. >-E niente revercnclo, 6 niente« (saj to ni nič, velečastiti), Učitelju se radi lega ni nič zgodilo, V Piranu so me sprejeli zelo surovo v sobi, kjer so stanovali karabinijeri, nato so me vrgli v ječo. Dne t6, decembra so mc peljali pred poveljnika. Pri zašlišavanju mi jc rekel: .-Cicche, reverendo. lei uon ha voluto predicare in ttaliano. .(Torej, velečastiti, vi niste, hoteli pridigovati italijanski). Odgovoril 5em mu: »Ne morem pridigovati v italijanskem jeziku, ker v Kortah stanujejo sami Slovcnci, ter mc ne bi razumeli,« »No, ako ravno vsi nc razumejo italijansko, vendar nekaj jih razume in li naj svojega bližnjega sunejo v rebra, ter mu raz-lože pomen nerazumljivih besedi*, ;e odgovori) poveljnik Sanli. Na la odgovor sem kot inteligenten človek molčal. Odpeljali so m c v zapor. Ob 941, uro prideta k meni zopet dva karabinijera, da me odpeljeta na postajo pri Sv, Luciji ua vlak proti Kopru. Ko sem prišel na trg, sem opazil kakih dvajset oseb — fakinaže, — ki so bile nalašč poklicane in naščuvane proti meni od učitelja Zuccona in šc od neke meni neznane osebe. Začeli so vpiti: Porco sciavo! porco pretc che fa propaganda slava; alia forca con sciavo, ammazzarlo... il croalo (glej Slovenca, grdoba duhovska, ki dela propagando za Slovence; na vislice z njim, ubiti ga,..). Ljudstva se je nabralo vedno več, hrup je naraščal in pričeli so pljuvati na me, brcati mc, vleči me za obleko in metati pesek na mene. Zopet sem bil v smrtni nevarnosti. Gospodje karabinijerji so vse k> mirno gledali in se. smejali. To je trajalo od s);jI. do pol 2. ure. Stopil sem v tramvaj. Ali bo konec lega? Na vsej progi Piran—Sv, Lucija so čakali na rac renegati in italijanska faki-naža (otroci, mladeniči, žene in deklice), vpili so na me kot divjaki in mi pretili s pestmi, Vojaki so sc temu smejali. Prišli smo na postajo Sv. Lucijo—Portorose, Karabinijeri so mi zapovedali, da sedem. Niti stati nisem smel! Sedel sem pol ure. Ljudje so me zasmehovali, otroci so drli na mene, karabinijeri pa so vse to gledali, smejali se in molčali. Ob 2. uri so me odpeljali na peron. Zuccon priskoči in množica za njim. Kaj so počeli r inenoj od 2. ure do pol 4. ure ne morem popisati: »Abasso lo sciavo! Porco sciavo! forca. allo sciavo. Carabinieri dale mi quel porco, quel Croalo che lo annnazzi che gli stroppi lc vi-scere, che mi sazi del suo sangue... ah sc polessi. ., (dol » Slovencem, prase slovensko, na vislice s Slovencem, karabinijeri, dajte mi to hrvatsko prase, da ga za-koljem, da vzamem is njega drob, da se napijem njegove krvi ... o da bi mogel), prišel mi je s pestjo pod ros — šlo se jc za življenjel Karabinijer ga jc malo od: stranu. Vpitje in kričanje se ju nadaljevalo. Poleg je. bilo tudi nekaj italijanskih vojakov, ki so šli na dojnisl: razdraženi od učitelja Zuccona, so mc hoteli ubili. Od te nakane iih ie odvrnil nekoliko oa- metnejši njih tovariš. Otroci 60 dalje vpili na me. To je trpelo deset minut čez 3, uro. Dospel je vlak. Med tem, ko so me karabinijeri gnali v živinski voz, mi prileti za vrat gniia repa, ki jo je vrgel učitelj Zuccon, Neznansko veselje pri navzočih. V vozu sera tako stal, da me je vse videlo. Vpitje in sraniotenjc tii prenehalo. Skupaj z vojaki jc bilo kakih 80 ljudi. »Carabinieri da teci lo sciavo, che lo ammazzia-mo« (karabinijeri, dajte nam Slovenca, da ga ubijemo). Vpilo se je vse povprek, učitelj je bil prvi. In tedaj planeta dva človeka v vagon, da me s silo potegneta ven, toda karabinijeri so to preprečili. Ko je učitelj videl, da se mu ni posrečilo dobiti me živega v svoje pesti, poklical je svoje učence k sebi in jim rekel: »Venite qui sco-lari mJei, guardatc aneora una volta questo p o sciavo a spubategli in facia, ve lo io, vostro maestro, io italiano.« (Pri--'•I! o • sem moji učenci, poglejte še enkrat slovenskega farja in pljunite mu v obrvr., 'o vam, rečem jaz, vaš učitelj, ja* l1:;' .t). Otroci in drugi pričeli so pljuvati na mc. Prišla je tudi učiteljeva žena, Koperčanka, vredna svojega moža. Tudi ona je pričela pljuvati in ščuvati druhaL Druhal me je hotela na vsak način dobiti živega v roke. Zopet so planili na vagon, toda ni sc jim posrečilo. Pred odhodom vlaka mi je rekel učJ-telj Zuccon dobesedno to-le: »Ho voluto che (u sciavo bevessi fino ali ultima goe-cla il calice d' amarezza.« (Hotel sera, da ti slovenski suženj, izpiješ kelih grenkosti do zadnje kaplje). Kako so se s pljuvanjem in pestmi ločili od mene, more si vsakdo predstavljati. Dne 18. decembra prenočil sem v Kopru na slami brez večerje. Dne 19. decembra privedli so mc v Tigor (preiskovalni zapor v Trstu), kicr sem do sedaj, ne da bi bil zaslišan. Dhc 15. dccembra, povabil jc učitelj Zuccon (pri Sv. Luciji) na večerjo vse italijanske častnike, ter jih nalnijskal proti Slovcncern sploh, posebno pa proti narodnim duhovnikom. Jaz sem namreč hodil k Sv. Luciji opravljali službo božjo za tamkajšnje Slovence in Hrvate. Narodnost je počas napredovala ali. vendar šlo jc. Prigovarjal sem našim ljudem, da naj pošiljajo svoje otroke v Družb.ino šolo in naj varujejo svoj jezik. Zalo sc mi jc osvetil učitelj Zuccon, Na Vseh svetnikov dan je stopil učt-iclj Zuccon v kapelo pri Sv. Luciji, snel je sliko Sv, Cirila in Metoda, jo nesel iz kapele, udaril 7. njo ob Ua in jo razbil. Učitelj Zuccon jc pri belem dnevni zgrabil za vrat slovensko deklico, po imenu Vizinfin, in jo vrgel na tia, in to samo vsled tega, ker jc ona Slovenko. Hotel je ustrelili dva Slovenca Boneliča (očeta in sina), ker sla dobra narodnjaka. Boneliča sta mu vzela puško in jo nesla na poveljstvo posadke v Piranu, toda Zuccon jc še vedno prost, kljub temu, da je bilo orožje prepovedano in pobrano. Slovencu Pečarju, ki stanuje blizu šole, je rekel: »Zdaj, ko so prišli Italijani, sera jaz Tvoj Bog.« Na ulici sc sploh nc sme govoriti slovensko. V Kortah je bilo zapovedano, da se poučuje italijansko. Vojak, ki me je spremljal. mi je pripovedoval, da se v Kortah ne sme več govoriti slovensko, marveč, da morajo vsi po sili govoriti italijansko. Na moje mesto jc postavljen italijanski vojni kurat, ki zna toliko slovensko, kakor jaz kitajsko. Ubogi narod! Iz vsega tega, kar sem povedal, lahko spoznate, da jc bila cela zadeva nalašč in zlobno uprizorjena, Tako se godi 7. nami, ki srno branili narodne interese! No, saj nisem jaz sam! Danes so pripeljali sem dr. Breclja iz Gorice, Kaj sem zagrešil? 1. Italijanski nisem hotel pridigovati. 2. V razgovoru z nekim častnikom sem rekel, da se bo vprašanje Istre rešilo na svetovni konferenci. 3. Največja krivda je, da sem Slovenec. Blagovolite o tem poučiti vlado v Belgradu — moje zdravje je uničeno, zapor je zapor, kriv nisem, — da mi ona izpo-sluje svobodo, toda ne samo meni, marveč vsem bratom Slovencem in Hrvatom, ki tu poginjamo. Iskrena hvala 1 S spoštovanjem vdani Andrej Nartnik, m. p, župnik. Gospod Supnik Nartnik je presedel v preiskovalnem zaporu 52 dni. Nalo jc bil meseca februarja izgnan, ua da bi bil zaslišan. Zapustiti je moral župnijo, vse kar je imel ter zasedeno ozemlje in sc nahaja sedaj kot bcgunec v Jugoslaviji. Važen ministrski svet. LDU Eelerad, 18. marca. (JDU) VčoraJ dopoldne so jo vršil ministrski bvet, ki mu poučeni krogi pripisujejo veliko va^uost. Ministrski svet se je pred vsem posvetoval o • pra?anju naloga zunanjega položaja, f.eje pailainantaruih klubov, LDU Belgrad, 13. marca. (JDU) Vbi fcarl?.meutami klubi so imeli danes dosv»» f tovanja o sestavi adrese narodnega predstavništva. Pričakuje se, da bo mogoče sestaviti enotno adreso vsega parlamenta, UradnlSke plača. LDU Belgrad, 18. marca. (JDU) Vlada ee bavi z vprašanjem izenačenja plač vseh državnih uradnikov in nastavljencev kraljestva. Načrt je že izdelan in bo kmalu objavljen. Uradniki bodo razdeljeni v 11 plačilnih razredov, in sicer tako, da bodo mogli, vsi uradniki avtomatičnim potom doseči gotovo stopnjo. Maksimalne plače, ki jih mora doseči vsak državni nastav-Ijenec znaSajo: za uradnike z maturo 5000 dinarjev, za uradnike brez mature 3800. Poleg plače bodo dobivali uradniki še posebne aktivitetne doklade. Naredba stopi v veljavo bržkone 1. maja. KatollSkl Škofje v Belgindu. LDU Zagreb, 18. marca. Zagrebški nadškof dr. Bauer je odpotoval s Škofom dr. PremuSem in križevašklm grško-kaio-liškim škofom Naradyo v Belgrad. Nadškof ln ostali škofje se žele spoznati s vodilnimi krogi v Belgradu ter se pokloniti tudi princu regeentu Aleksandru, PavOanfa pristojbine na zagrebškem vse-ačllIMu. LDU Zagreb, 18. marca. Uradni list prinaša bansko naredbo, s katero so zvišane za 100 odstotkov vse izpitne in druge pristojbine zagrebškega vseučilišča. Italijanski general Segre t LJnblJanL Dunaj, 18. marca. Italijanski general Segre Je danes zvečer odpotoval v Ljubljano, kjer bo predsedoval ententni komisiji, ki bo preiskavala takozvane ljubljanske !n zaloške dogodke. Srbska zahteva. LDU Bara, 18. marca. (DunKU) »Neue ZOreher Zeitung« javlja iz Pariza: V odgovor na italijansko spomenico Je prvi bosanski sosvet srbske delegacije včeraj obrazložil pred francoskim občinstvom srbske zahteve. Izjavil je: »Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev zahteva razen nespornih ozemelj Trst, Gorico, poluotok Istro, Dalmacijo in Banat od Te me š vara. Glede Trsta bi se Srbija zadovoljila s proglasitvijo za prosto mesto, nikakor pa ne bi sprejela italijanskega gospodstva. Nadalje zahteva, da se nasproti Rumuniji upošteva narodnostni princip glede Bana-ta, ki je srbski ne glede na londonski pakt in kljub ententnim obljubam Rumuniji. S severne fronte. LDU poroča z dne 18. marca iz uradnega vira: Dne 16. t, m. med 3. in 4. uro popoldne so Nemci streljali na Črni graben, okoli pol šestih popoldne pa na naše straže pri Lušniku in pri koti 470 zapadno od Lušnika. Izgub nimamo. Odgovorili nismo. — Poročilo z dne 17. t. m.: okoli pol dveh popoldne so Nemci pripeljali z avtomobili ojačenja do Raka in se razvili v roj-no črto v smeri proti Črnemu grabnu. Nemška artiljerija je oddala 18 strelov na Sv. Florijan, na cesti Ruštat—Velikovec in Ruštat—Sv. Florijan. Ob tričetrt na štiri popoldne je nemški aeroplan metal letake nad Pliberkom. — Radgonski odsek: Okoli devetih zvečer so Mažari streljali na naše postojanke s puškami in strojnicami. Mirovn§ pssvet* Srbsko-rumunsko vprašanje. LDU Amsterdam, 18. marca. (ČTU) iMorning Post« poroča, da so rumunski, posebno transilvanski krogi zelo nestrpni glede rešitve srbsko-rumunskega vprašanja. Kar se tiče Banata, vztrajajo rumunski zastopniki na mirovni konferenci v Parizu na tem, da dobi Rumunija ves Banat. Sedaj se v Rumuniji razmotriva vprašanje, kaj bo nastalo, ako proglas na mirovno konferenco ne bi mel zaželenega uspeha. Rumunski delegatje v Parizu menijo, da bi bilo bolje, ako rumunski narod ne bi silil entente, da sklepa o tem vprašanju, marveč naj se o tem vprašanju izreče prihodnje razsodišče. Na ta način bi se prejkone dala odstraniti poostritev srbsko-rumunskega konflikta. Pogoji za italijansko demobillzacijo. LDU Curih, 18. marca. (ČTU) Iz Milana poročajo: »Secolov« poročevalec javlja iz Pariza: Kot glavni pogoj za predhodni mir zahteva Italija, da se morajo razorožiti vse države bivše avstro-ogrske monarhije, ki mejijo na Italijo. Italija ne more dovoliti, da Jugoslovani nadaljujejo svoje vojaške priprave in svoje oklice, naperjene proti Italiji. Vsled izzivajočega zadržanja svojega vzhodnega soseda mora imeli Italija še nadalje številno vojaštvo pod orožjem, njeno prebivalstvo pa želi demobilizacije še pred podpisom mirovne pogodbe. Dokler obstoji možnost sovražnega napada, Italija ne more misliti na popolno razorožitev. Francija dobi Akacijo-Loreno. LDU Berlin, 18. marca. (ČTU) Poročevalec lista »Daily News« poroča iz Pariza. da bo Nemčija vrnila Franciji Alza- cijo-Loreno, Francija dobi poleg tega precejšnje gospodarske koncesije v Saarški dolini, ki pa politično ostane pri Nemčiji. Dr. Lemmasch v Parizu. LDU Basel, 18. marca. (ČTU) Kakor doznava poročevalec lista »Neues Wiener Journal« iz povsem verodostojnega vira, se bivši avstrijski ministrski predsednik dr. Lammasch sedaj mudi v Parizu, kamor je prišel na povabilo Leona Bourgeoisa, ki smatra dr. Lammascha za enega najresnej-ših nemškoavstrijskih politikov. Dr. Lammasch je konleriral z vodilnimi francoskimi politiki. Razgovori seveda niso obveznega značaja in se večinoma tičejo postopanja entente napram Nemški Avstriji. Govori se, da so se zavezniki izjavili pripravljenim Nemško Južno Tirolsko pustiti Nemški Avstriji. Francoska vlada je baje dala razumeti nemško-avstrijskemu kabinetu, naj pošlje dr. Lammascha kot zastopnika v Pariz. Koti predlogi sovjetska vlada. LDU Bern, 17. marca (DunKU) Usti javljajo: Brzojavka lz Kijeva poroča, da Je sovjetska vlada sklenila, staviti te dni ali-Irancem nove predloge. Predlagala bo konferenco v Odesi in zahtevala odstopitev Ukrajine. Zato bi Ljeninova vlada odstopila donsko in kubansko ozemlje, Sibirijo ter baltiške province. Baje bo tudi zahtevala, da se umaknejo četa aliirancev. Bila bi pa pripravljena, dovoliti, da z?.sedejo ententne čete Sebastopol in Odeso. Trepov v Londonu in Pariza. LDU Curih, 18. marca. (ČTU) Kakor poroča Agence Havas, se bo bivši ruski ministrski predsednik Trepov začel pogajati neposredno z Londonom in Parizom glede nalog, ki jih ima mirovni kongres napram ruskemu vprašanju. Trepov odklanja vsako pojasnilo o vzroku svojega potovanja. porodil. Nade boljševikov. LDU Rotterdam, 18. marca. (ČTU) »New York Herald« poroča, da se je med Nemčijo in Veliko Rusijo sklenila tajna zveza, ki ima namen nastopati skupno proti ententi. Vsled tega so tudi boljševiki odklonili povabilo, naj pridejo na otoke Prinkipi. Boljševiki upajo, da v desetih dneh postavijo vso Evropo na glavo. Uver-jeni so, da se razen Japoncev nobena država ne bo mogla upirati z orožjem njihovemu napadu. Amerika je doznala za ta komplot, in v tem tiči glavni vzrok za njeno ostrejše postopanje proti Nemčiji, ki se posebno zrcali v novih pogojih za premirje. Odkar je predsednik Wilson zvedel za ta naklep, se s podvojeno energijo zavzema za čim hitrejšo sklenitev miru. Ustavljen promet v RusijL LDU Berlin, 18. marca. (DunKU) (»Vor-warts« poroča iz Helsingsforsa: Po vesteh ruskih listov je v Rusiji popolnoma ustavljen ves osebni železniški promet. Transporti na železnicah so dovoljeni izključno le za prevoz živi!. Nemški Tirolci proti Italiji. LDU Monakovo, 18. marca. (ČTU) V Manakovem se nahajajoči Tirolci so imeli zelo dobro obiskan shod, kjer so se naj-ogorčeneje izrazili zoper italijanska aneksionistična stremljenja po Nemški Južni f Tirolski. Sklenili so resolucijo, ki energično ugovarja podjarmljenju Nemške Južne Tirolske po Italiji, zahteva takojšnjo izpraznitev tega ozemlja po italijanskih četah in takojšnji povratek vojnih ujetnikov. Večina zborovalcev se je izrekla za združitev z Nemčijo. Stavka na Angleškem. LDU Lugano, 18. marca. (ČTU) So-trudnik »Secolov« slika socialni položaj na Angleškem v najtemnejših barvah. Splošna stavka rudarjev, železničarjev in delavcev v transportnih podjetjih je neizogibna. Ultimatum, ki so ga predložile tri najmočnejše delavske organizacije, poteče v soboto, 22. t. m. LDU Rotterdam, 18, marca. (ČTU) Reuterjev urad poroča, da se stavka rudarjev in mornarjev čimdalje bolj širi. Stavka v New Yorku. LDU London, 18. marca. (ČTU) »Times« poročajo iz New Yorka, da bo prihodnje dni deportiranih 30 do 40 revoluci-jonarcev, ne ve se pa še kam in kdaj. Policija še vedno išče orožja. Nezadovoljnost se širi z naraščajočo brezposelnostjo, ki se je v zadnjih dveh mesecih povečala za 67 %. Krajevni železniški promet v New Yorku je izza preteklega tedna popolnoma ustavljen. Vsled tega delavci na morejo domov, —- Po zadnjih vesteh so se stavkujočim pristaniškim delavcem pridružili tudi brodarji. Stavke v šlezsji. LDU Vratislava, 18. marca. (ČTU) Stavka v gornješlezkib premogovnikih jc končana. Le v nekaterih zasebnih rovih šc stavkajo. Špartakovci in Poljaki pripravljajo novo stavko. Guverner Avstro ogrske banka umrl. LDU Dunaj, 18. marca. (DunKU) Guverner Avstro-ogrske banke Ignacij baron Gruber pl. Mennlnger je davi nenadoma umrl. Bolj Se vik! napadejo NemCiJoT LDU London, 17. marca. (ČTU) »Times« poroča Iz Helsingsforsa: Moskavska vlada je na zahtevo Trockega zaukazala rdečemu generalnemu štabu, da takoj napravi načrt za armado 150.000 mož, ki naj meseca aprila ali maja papadejo Nemčijo. Maekensan bo lzpuSčen. LDU Belgrad, 17. marca. (ČTU) »Neues Wiener Journal« poroča: Tukaj kroži vest, da bo vojni marSa! Mackensen najbrže o Veliki noči izpuščen lz internacije. Mak-kensen je že dovršil svoje memoare. Te bodo prinesle Interesantno 1 —trino kot dokaze za razprave o odgov i Nemčije. Pred novimi aemlrl v Berlina. LDU Berlin, 17. marca. (ČTU) Vladne čete so trajno pripravljene za alarm, ker se boje, da nastanejo dne 26. marca nov težki nemiri v Berlinu. Odprava fidejkomisov na Bavarskem. LDU Monakovo, 18. marca. (ČTU) Med zakonskimi načrti, ki jih bo obravnaval deželni zbor, je tudi predloga o odpravi fidejkomisov ter o prepovedi, da noben bavarski državljan ne sme sprejeti tujega plemstva. Volitve na MažarskeoL LDU Budimpešta, 18. marca. (ČTU) Ministrski svet je določil, da se vrše volitve v narodno skupščino dne 13, aprila. Franaeaka komisija pruti mažarskim listom. LDU Budimpešta, 17. marca. (ČTU) Francoska komisija za premirje je zahtevala od ogrske vlade, do se strahuje posamezno listo, ki so se v zadnjem času na zelo sovražen način bavili z delovanjem entente, oziroma da so odredi, da ti listi vsaj nekaj časa ne izhajajo. Komunisti na Mažarskem, LDU Budimpešta, 17. marca, (ČTU) Mestni glavar v Szentvesu, Aiidrcss Nagv, ki so pa pred kratkim radi komunističnih spletkarij tam aretirali, je bil danes prepeljan v Budimpešto, kjer ga imajo zaprtega v poslopju obmejne policije. V Szent-vesu so mornarske Čete zasedle pošto in redarstveno poslopje. Nacijonalna garda je pod pritiskom terorja odpovedala pokorščino. Andress Nagy Ja v Szentvesu aretiral župana in voditelja socijalnode-rnokratične stranke. FIsiis© iz Bosne. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Sarajevo, 1 k marca. Skupina sarajevskih meščanov se jo minole dni posvetovala o ustanovitvi novega srbskega dnevnika. Prva številka ima iziti še tekotn tega tedna, a urejevan bo v smeri bivše »Srpske Riječi«. Za glavnega urednika je določen časnikar g. Štefan 'Kobasica. Ta pojav je značilen. Na eni strani kaže, da so med bratje Srbi trezni politiki, katerim bolestno ropotanje Čoko-rilove »Srpske Zore« ni po volji. Na drugi strani, pa kakor se zdi, v njihovih vrstah ni preveč navdušenja za Pribičevičevo Jugoslovansko demokratsko stranko. Ta novi dnevnik bo glasilo že objavljene »Srpske narodno stranke«, ki bo stopila v ožji stik s srbskimi strankami v Srbiji, ki se po najnovejših vesteh drse rezervirano. Stališče srbskih strank v Srbiji in Vojvodini bo odločilo smer političnemu prizadevanju bratov Srbov v Bosni. V muslimanskih vrstah, ki se zbirajo okolu »Pravde«, katerim so brisali vse delegate, se vrši velika agitacija za organizacijo stranke. 2e sedaj se pripravljajo za volitve. Polagoma se jim pridružuje čimdalje več okrajev (Kupres, Fojnica, Bileče, Stolac, Konjic, Tuzla, Derventa, Visoko in drugi). Od 59 bosensko-hercegovskih okrajev so muslimani v -io okrajih za skupino okolu »Pravde«. Bosenski Hrvati so se vsled najnovejših dogodkov razdelili v tri skupine: v av-tonomiste, ki jih vodi dr. Sunarič, v pristaše skupine okolu »Narodne Politike«, ozir. »Jugoslovanskega kluba« in končno v centraliste. Centralistični »Jugoslovanski List« napada klerikalce, dr. Korošca in »Jugoslavijo«. Pristaši skupine okolu »Narodne Politike« imajo močno oporo v vrstah laiške in redovniške duhovščine. Končno so zavzeti za program »Nar. Politike«« mlajši frančiškanski krogi, tako da so med njimi jasno opaža močna opozicija proti delegatoma Fra Buntiča in Fra Galiču, ki sta stopila v starčevičanski »Narodni klub«. Trditi se more, da ima med bosenskimi in hercegovskimi Hrvati najboljše nade na uspeh kulturno-politič-na struja »Narodne Politike«. To se bo nedvomno pokazalo v uajkiajšom času. Zmaga to strujo značl ravnolako poraz plemenske mržnje, ki ima med hrvatskimi avtonomisti še vedno svoje zastopnike, ka- kor značl gibanje za novo »Srpsko Riječ« poraz mržnje, ki jo med Srbi seje ln vzdržuje »Srpska Zora«. Uprava sarajevskih listov so poviflale naročnino za tretjino dosadanje cene. Posamezne številke se smejo prodajati največ po 40 vin. Cona za oglasa je poskočila. Za priobčenje društvenih vesti, Izkazov darov ln podobnega sa mora plačati po ceni, ki je določena za »poslana«. Tiskarne so zvišale cene tisku ln papirju za 25%. S tem v zvezi se Je začela akcija za ustanovitev časnikarskega kluba, ki sa bo zavzel za stanovske potrebe sarajevskih urednikov. Urediti se mora vprašanja uredniške plače za oženje ln neoženjene kakor tudi Število delavnih ur i>o dnevu io po noCL Polltline novice. -j- Shod S. L. S. na Boh. Bistrici se j« vršil v nedeljo, dne 16. t, tn, v nabito polni dvorani občinskega doma. Govornik dipL eks. ak. g. Avsenek je ob obilnem pritrjevanju govoril vsem navzočim — skoro samo moškim — iz srca, ko je razlagal v dolgem zanimivem govoru strankino stališče v vseh važnih vpražanijb ureditve Jugoslavije in poročal o sedanjem položaju« Shod je bil verna slika našega demokratičnega ljudstva, ki hoče le svojo pravico. Bil je tudi ppd vtisom najnovejšega poročila o naši jugozahodni meji in jo izzvenel kot oster protest nasilja proti pravici ln tek mir odklanjamo. Sklenjenih je bilo tudi več resolucij glede aprovizacije, nove ustave (pravica napovedi vojske naij pristojna narodnemu prictavnlštvu), o odpravi vojaške dolžnosti, o agrarni reformi in o potrebi električne centrale za Bohinj. Sklene se tudi na črni dan, dan žalotti protest proti laški okupaciji in krivičnem miru. Po skoro triurnem zborovanju zaključi predsednik -Ivan Rozman krasno uspeli shod. -f Prebivalstvo občine Gorenjtepolje, okraj Novo mesto, je na shodu dne 16. t m. sklenilo najostrejši protest proti italijanski zasedbi našega ozemlja ter nikakor ne more verjeti časniškim vestem, da bi ententa proti naši volji izročila velik del naša zemlje Italiji, -j- »Pravda« o ljubljanskih dogodkih, Belgrajska ^Pravda« od dne 14. marca prinaša uvodnik pod naslovom »Ljubljanski dogodek«. Članek je cenzura zelo pobelila. Iz ostalega citiramo: »Ako se je res zgodila kaka netaktičnost nasproti italijanskim ali katerimkoli drugim zavezniškim častnikom, bodisi od strani prebivalstva, bodisi od strani tamkajšnjih pokrajinskih oblasti, potem mi to globoko obžalujemo. (Zaplenjeno.) Mi smo bili svoj čas v mnogo napetejših odnošajih z Avstrc-Ogr« sko nego danes z Italijo (?), v Srbiji je obstojala globoka in davna mržnja na vse,, kar je avstrijsko, pa vendar riiti v najkri-tičnejih časih ni bilo nikjer nobenega izgreda proti uradnim organom avstroogr« ske države, čeravno so bili v Belgradu njihovi carinarji in raznovrstni drugi uradniki. še manj se je srbska vlada kdaj obnašala proti njim drugače nego hladno, a strogo korektno in uljudno. (Zaplenjeno.) Ako pa v Ljubljani — kar jc tudi mogoče — ničesar ni bilo, potem je vladna dolžnost, da to javno in odkrito ustanovi, po-■ da svoj uradni, avtentični opis dogodka in na ta način prepreči, da bi se iz izmišljene stvari koval v svetu kapital proti našemu narodu in našemu državnemu m narodnemu dostojanstvu. -f- SocijaJna demokracija in usoda na* Sega Prisnorja. Kakor poroča sinočuji »Nar* prej«, se je 17. t. m. krajevna organizacija socijalistične stranke bavila z usodo Trsta, Reke, Istre in Goriške ter ugotovila, »da ne priznava nobenih sklepov, katere upo-stavlja takozvana mirovna konferenca v Parizu.« Socialna demokracija smatra svet desetorice v Parizu za predstavnika svetovnega militarizma ter njegove sklepe za ničeve in neobvezne, »pa naj bodo ti sklepi ugodni ali neugodni, v korist aH na škodo jugoslovanskega naroda«. SocljaL na demokracija bo sklicala velik shod, na katerem bo povedala, po kateri poti si ona misli »zagotoviti posest našega Trsta, naše Goriške, Istre, Reke ln Dalmacije«. —-Ugotavljamo, da so v zahtevi pravičen mir, ki naj nam da, kar je naše, edine vse slovenske stranke, meščanske, ljudske — socialne in socialistično. Pota pa so različna. Boj za žensko volilno pravico. Mi* nolo nedeljo se je vršil v Zagrebu shod pod milim nebom za žensko volilno pravico. Govorile so ga. Zofka Kveder-Deme-trovič, ga. Korač, ministrova soproga, in ga Šarič. Gospa Korač je napadla klerika-lizcm, ki da je največja zapreka ženski duševni in socijalni osvoboditvi. Gospa govornica je tu gotovo mislila na nekakšen »srednji vek«, kajti v današnjem času sloje stvari čisto drugače. Vladajoča stranka na Hrvatskem, ki je pred letom dni odrekla ženstvu volilno pravico, je bila hrvatsko-srbska koalicija, ki menda vendar ni klerikalna. Stranke in skupine s krščanskim programom so sc vse izjavile za politične pravice ženstva. Objektivnost v političnem boju ženstvu ne bi bila v kvar, + Italijanska propaganda. Italijani imajo sicer drago plačano, toda zelo raz-pleteno propagando. Ne varajmo sel Propagando imajo Lahi radi nas in zato moramo na njo biti pozorni! Poročajo nam, da nekateri ljudje na Gorenjskem širijo vesti, da Lah zasede Jesenice in Škof jo Loko, da dobi v roke celo gorenjsko železnico. To je sicer le pobožna želja Lahov, toda razburja naše ljudi, ki so naivni dovolj, da nasedajo. Ni izključeno, da so Italijani sami nalašč lancirali v svet one alarmantne vesti o Goriški in Trstu, da bi pri nas prišlo do nemirov v času, ko se mudi tu komisija ententinih generalov. V slučaju izgredov bi bila Italija dobila nalog, da zasede še Ljubljano. Toda naše ljudstvo je preveč disciplinirano, da bi se dalo speljati do izgredov. Mi ostanemo mirni, naj Pariz sklene, kar hoče. Do svoje pravice pridemo prej ali slej! -f Narodna ozkosrčnost. V novosad-ski »Zastavi«, ki se v narodnem pogledu zelo približuje sarajevski »Zori«, čitamo mnenje »čike Pere«, da ni Srbija dobila Hrvatske, Bosne in Slovenije, marveč so te dobile Srbijo; Srbi so izgubili celo svojo staro Srbijo. »Čiki Peri« moramo oprostiti, ker je pač — star. -f- Vračajo. V Zemun so začeli dohajati železniški parki, ki jih je bila svoj čas nemška vojska zaplenila v Srbiji in ki jih sedaj madjarska vlada vrača. Dnevne novice. — Poziv proiesorjem, učiteljem in podjetnikom! Vsi profesorji, učitelji in podjetniki, ki imajo še kake terjatve do naučne uprave bivše Avstrije, naj prijavijo svoje zahteve čim najprej na naslov likvidatorja prof. dr. Ivana Arnejca, Dunaj I., Minoritenplatz 5. — Govor ge. Maše Gromove na bel-grajskem protestnem shodu prinaša bel-grajska »Epoha« od 14. t. m, na uvodnem mestu. — Slovenia docet! Sarajevska »Jugoslavija« prinaša naredbo ljubljanske pokrajinske vlade o aboliciji prostitucije in zaključuje poročilo z besedami: Slovenia docet! Ali bodo njenemu zgledu sledile tudi druge pokrajine v Kraljestvu SHS? — Obupni položaj vpokojencev in invalidov južne železnice. Vpokojenci in invalidi južne železnice se obračamo na Narodno vlado SHS in na ljudske zastopnike v Belemgradu s prošnjo, da se nemudoma ukrene potrebno, da se prizadetim takoj izplačajo rente in pokojnina. Invalidi so prejeli zadnjo rento 16. januarja L L, potem pa nobene več. Pokojnina se enim izplačuje, drugim zopet me. Trpimo največje pomanjkanje in ne vemo, kako naj se preživimo v tej hudi draginji. Prejeli smo v celem času te hude draginje, skoro že celih pet let, meseca avgusta leta 1918 in meseca februarja 1919, torej dvakrat tako majhno podporo, da pri tej draginji niti v poštev ne pride. Prizadeti, kateri smo pri železnici pustili svoje zdrave ude in postali za vsako delo nesposobni, gledamo sedaj s strahom našemu poginu nasproti. Mislimo, da si tega pač nismo zaslužili. Obenem se obračamo na slavno Narodno vlado SHS, da ona stori potrebne korake, ker kakor slišimo, se bo le tistim, kateri so po 1918. letu stopili v pokoj, pokojnina znatno zvišala. Nismo nobenemu nevoščljivi, pač pa nas boli srce; nas, ki smo v tem hudem času najbolj stradali in pomanjkanje trpeli, nas hočejo gospodje zopet prezreti. Prosimo, da se nam pokojnine zvišajo, enako z našimi mlajšimi kolegL _ Za begunce. Dovoljenje za povrnitev v domovino ni še došlo. Begunci naj se pripravijo za odhod, vendar naj pa čakajo na svojih mestih, dokler jih ne obvesti »Posredovalni urad za begunce v Ljubljani.* — Amnestija glede prisvojenega demobilizacijskega blaga. V rokah ljudstva 6e nahajajo še velike množine demobilizacijskega blaga, ki so si ga prilastili ob času preobrata. Ponovno je že bilo razglašeno, da je ves ta materijal last države in da se ga mora priglasiti v obračun. Vse gospodarstvo z demobilizacijskim blagom je prevzela sedaj Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, katera je sklenila v svoji seji z dne 11. t. m., da se podeli vsem hranilcem demobilizacijskega blaga spregled vseh posledic in kazenskega zasledovanja vsem onim, ki priglasijo najkasneje do 15. aprila množino in kakovost blaga, ki so si j$a prilastili na naslov imenovane komisije v Ljubljani, Sodna ulica št. 1 ali pa pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Takim priglašencem se bo na njih prošnjo prilaščeno blago po primerni ocenitvi in plačilu eventuelno tudi prepustijo v last. Po preteku navedenega roka se bo postopalo proti vsem imejite-Ijem kateregakoli samolastno prisvojenega demobilizacijskega blaga kazensko zaradi prestopka proti državnemu imetju. — Nagrada za doprinos demobilizacijskega blaga. Kljub ponovnim opominom še do danes mnogo iraejiteljev samo-lastno prilaščenega demobilizacijskega blaga ni priglasilo, čeprav se dobe priče o nepravilni prilastitvi. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacija zato ponovno razpisuje nagrado onim, ki s svojim sodelovanjem pripomorejo, da se dobi nazaj blago stvarne demobilizacije, ki je bilo nepravilno prilaščeno. Nagrade bo izplačevala Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v višini 10 odstotkov doprinešene vrednosti. Tej komisiji naj se sporočajo vse prijave, kje in pri komu naj se išče prilaščeno blago, — Pri pover;en!šfvu za socijalno skrbstvo se množe slučaji prošenj za izvanred-ne podpore. Opozarjamo, da se poverjeni-štvo odslej ne bo več oziralo na take prošnje, ker je preobloženo z drugim delom. Vse take prošnje je odslej vlagati pr! pristojnem okrajnem glavarstvu, ozir. mestnem magistratu. — Od komisije za terjatve proti bivšemu erarju se nam poroča, da se je konstituirala. Za poslovanje je treba dobiti še nekaj verziranih uradnikov. Komisija bo vse spise priglašenih terjatev pregledala in predelala. Zrijave, katere so z dokazili tako opremljene, da je likvidnost terjatve dokazana, se bodo takoj odstopale posameznim likvidujočim ministrstvom na Dunaju v likvidiranje in izplačilo. Prijave, katerim nedostaje takih dokazil, pa se bodo morale v svrho spopol-nitve vračati strankam. Da se komisiji delo olajša, naj vsakdo priloži svoji prijavi tudi vsa potrdila, ki jih ima za svojo terjatev. — Trgovina z dekleti v BosnL Sarajevska »Jugoslavija« poroča, kako je šofer Lekič v Banjaluki plačal neki ženski 200 kron, da je pregovorila dve revni služkinji, da sta šli z njim. Obe je odvedel v javno hišo v Jajcu. Medpotoma je pa v avtomobilu začel pregovarjati tretjo služkinjo, ki je spremljala svojo gospodinjo, naj gre z njim, češ da jo bo oženil. Gospa je pa opazila šoferjevo vsiljivost nasproti služkinji in je slednjo, ko so izstopili, takoi trdo prijela in posvarila. A onidve revici je lopov odpeljal. SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. LDU Belgrad, 18. marca. (JDU) Predsednik narodnega predstavništva je otvoril današnjo sejo ob 4. uri 25 minut popoldne. Zapisnik zadnje seje je bil sprejet brez ugovora. Prečitana so bila nekatera vprašanja, ki so bila vložena narodnemu pred-staništvu in ki so se odstopila peticijskemu odboru. Ugodila se je prošnja nekaterih poslancev za dopust. — Poslanec Dragiša Labševič (socialist) je interpeliral ministra za notranje stvari o vzpostavi svobode tiska in o vmešavanju vojaških oblasti v delokrog civilnih oblasti. — Poslanec dr. Angjelinovič in tovariši so vložili interpelacijo na vojnega in socialnega ministra zaradi izplačevanja vojaških podpor rodbinam jugoslovanskih prostovoljcev. Predlagali so, naj se interpelacija prečita, kar se je tudi izvršilo. V interpelaciji zahtevajo izplačilo zaostalih vojaških pristojbin in podpor rodbinam jugoslovanskih legijo-narjev, ki so služili poprej v avstro-ogrski vojski in katerim je avstro-ogrska uprava svoj čas ustavila podpore, ko je dognala, da so stopil dotični vojaki v legijo, — Poslanec Stanko Banič in tovariši so mter-pelirali ministra za socialno politiko in mi-ni&tra za prehrano zaradi ureditve preskrbe vseh večjih mest v državi. Poslanec dr. Šitnrak in tovariši so interpelirali v zadevi agrarne reforme in kolonizacije. — Predsednik zbornice je sporočil, da so do-šli predsedništvu iz raznih krajev kraljestva pozdravi, v katerih se izraža želja za složno in koristno delo narodnega predstavništva. Ministrski predsednik Stojan P r o t i č je izvajal: Dobil sem vprašanje gospoda poslanca dr. Puca, katero je podpisano od več tovarišev, in vprašanje gospoda poslanca F o n a. V bistvu se tlčeta obe vprašanji iste zadeve in prosim gospoda, da se zadovoljita s skupnim odgovorom. Gre torej za nastopno: V zadnjem času so se razširile vznemirljive vesti, da je padla na mirovni kon-ierenci v Parizu definitivna odločitev o pokrajinah na zahodu našega kraljestva in to v zmislu, ld bi nikakor ne odgovarjalo našim narodnim aspiracijam, tako da bi mnogi deli naše domovine s preko pol milijona nrebivalcev odpadli od naše kraljevine. Dalje se je tudi govorilo, da je stopila naša delegacija v Parizu v kompromisna pogajanja z italijansko delegacijo. Z ozirom na to, da so te vesti v veliki meri razburile duhove v narodu, se je treba vprašati, ali in v koliko odgovarjajo resnici, ali je naša dclegacija res pooblaščena, da bi na svojo roko sklenila kak kompromis in ali je vlada obveščena o vseh korakih naše dclegacije na mirevni konferenci. Predvsem, gospoda, odgovarjam na to vprašanje, da te vesti nc odgovarjajo resnici. (Burno dolgotrajno odobravanje.) Nobena odločitev v naših narodnih vprašanjih še ni padla. Vlada nima o tem nikakega poročila, zato morem z gotovostjo izjaviti, da odločitev res še ni prišla. Nadalje vas mora in zagotoviti, da naša delegacija ni sklenila nlkalslli kompromisov s komurkoli si hodi, da stoji vlada v najtesnejši zvezi z delegacijo in da delegaciji nI dala nikdar podobnih navodil in da za to ni bila nikdar zaprošena. (Odobravanje.) Mislim, da sem s tem odgovoril na vsa vprašanja, ki so jih stavili name gospodje interpelanti, ki jih prosim, da se zadovo-lijo z mojim odgovorom. (Ponovno odobravanje.) Poslanec dr. Fran Novak (demokratski klub) poudarja potrebo, da stori naša vlada vse korake in vporabi vsa sredstva, povrne našemu kraljestvu tudi one naše brate, ki so sedaj še pod tujim jarmom. Predlagal je, naj se sprejme odgovor ministrskega predsednika na znanje. VOLITEV ODSEKOV. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 18. marca. Danes dopoldne ob 10, uri se je vršila seja načelnikov klubov radi predsednikov in tajnikov posameznih klubov. Dosegel se je popoln sporazum. V odsek za zasedene kraje so izvoljeni Spinčič, Fon, dr. Pilelič in en Črnogorec. Belgrad, 18, marca. Jugoslovanski klub je poslal v upravni odsek dr. Hoh-njeca. Vsak odsek ima po 7 članov, vsak klub po enega člana v odsekih. Finančni odsek ima 14 članov, V ta odsek pošlje JDS, 4 člane, srbski radikalci 3, Narodni klub 2, sibski opozicionalni blok 3, Jugoslovanski klub i, socialisti 1 člana. Jugoslovanski klub zastopa v finančnem odseku poslanec prof. Vesenjak, IZVEDBA AGRARNE REFORME. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 18. marca. Za izvedbo agrarne reforme se bo osaoval posebni, neodvisni državni urad ali celo posebno ministrstvo. Vse stranke soglašajo s tem. ITALIJA ZAHTEVA SIVINO. Reka, 18. marca. Z ozirom na veliko pomanjkanje klavne živine v Italiji poroča »Tribuna«, da je bila določena vojaška komisija, ki naj v bivši Avstro-Ogrski re-kvirira živino v istem številu, kot je to storila bivša avstro-ogrska armada v zasedeni Benečiji. Po italijanskih informacijah bi samo Ogrska mogla izročiti 170.000 glav klavne živine. LDU Berlin, 18. marca. (DKU) Kopen-liagenški list »Poiitiken« razpravlja stališče entente k nemško-avstrijskemu vprašanju, sklicujoč se na nesporazum med aliiranci. List pripominja, da se v Franciji napačno tolmači vprašanje, kakor da bi šlo za vpostavitev nemškega aneksi j on iz-rna. Največje načelo aliirancev, da je samoodločba narodov. Lepšega primera za to načelo ni, kakor jc spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo. Angleška je napram Franciji interesirana na tem, da se ravnotežje moči na kopnem ne premakne preveč. ČEHI IN POLJAKI VKORAKAJO V ŠLEZUO? LDU Berlin, IS. marca. lDunKU.) »B.-Z. am Mittag« poroča Pruska vlada se je včeraj zopet po daljšem razpravljanju bavila s kritičnim položajem na šlezijski meji. Po vesteh iz zanesljivih virov niso samo Čehoslovaki nakopičili v zadnjih tednih mnogo vojaštva proti meji pri Glatzu, temveč tudi Pollaki več kot 30.000 mož na zgornje-šleziiski meji, katere hočejo uporabiti za vpad v Zgornjo Šlezijo. Doznalo se je, da so Poljaki in Čehoslovaki glede tega skupnega koraka na šlezijski meji dogovorjeni. Stojimo ledai pred resnimi dogodki v Zgornji Šleziji, ako ententa ne vpliva v svojem lastnem interesu na svoje poljske in čehoslovaške prijatelje. NEMČIJA MORA VRAČATI, LDU Naun, 18. marca. (Brezžično ) Nemška vlada je sklenila, da vrne Kitajski astronomične instrumente, ki so jih leta 1901. prepeljali iz Pckina v Nemčijo. Odrejeno je že vkrcanje instrumentov za Kitajsko. EPIDEMIJE. LDU Dunaj, 18. marca. (DunKU.) Po soglasnih poročilih je v zadnjem času v Vzhodni Evropi pegavi Iegar razširjen naravnost nevarno. Bolezen divja v vseh delih Poljske, v jugoslovanski državi, zlasti v stari Srbiji, najbolj pa v Ukrajini. Z ozirom na hudo nalezljivost pegastega legar-ja ni ogroženo samo prebivalstvo prizadetih dežel, ampak tudi prebivalstvo srednje in zapadne Evrope. Avstrijsko društvo Rdečega križa se je zato v sporazumu z državami, ki so nastale na ozemlju avstro-ogrske monarhije, obrnilo ua mednarodni komite Rdečega križa v Ženevi za pomoč, da bi na ta način prid bilo zavezniške velesile, kakor tudi nevtralne države za to, da se takoj ustanovi medna-* rodna komisija za boj proli ?cj kužni bolezni in da se opremi s potrebnimi pripomočki. Komite v Ženevi je nato začel takoj s tozadevnimi pripravami. ITALIJANSKA DIPLOMACIJA NA DU-NAJU. LDU Dunaj, 18. marca. (DKU) »Frem-denblatt« doznava, da je grof Ettore della Zonza dospel v posebni misiji na Dunaj. Njegovemu bivanju na Dunaju pripisujejo diplomati;: '..rogi zelo veliko važnost. Domneva r bila napačna, da je njegova prisotne: t na Dunaju v zvezi z važnimi vprašanji med Italijo in Nemško Avstrijo, pred vsem z vprašanjem Nemško Južne Tirolske in tudi z odnošaji do Jugoslavije, FRANCOSKA PROPAGANDA NA DUNAJU. LDU Naun, 18, marca. (Brezžično.) Francoska propaganda na Dunaju za odtujitev nemških Avstrijcev od Nemčije po-i iom obljub političnih in gospodarskih prednosti, se nadaljuje, a je našla odpor vodU-ne nemške večine med dunajskim prebivalstvom, ki vidi v tem vabljenju poziv ki ueznačajnosti in težko žalitev. Izgredi Če-hoslovakov proti Nemcem so izzvali med ljudstvom viharno ogorčenje ter ga napravili nesprejemljivega napram francoski propagandi za podonavsko federacijo. STAVKA NA ANGLEŠKEM. LDU Berlin, 17. marca. (DKU) Londonski dopisnik »Secola« poroča, da je malo upanja, da bi se moglo izogniti splošni stavki na Angleškem. Znaki nezadovoljstva se vidno množijo med delavskimi skupinami. Ultimat delavcev poteče v soboto, Položaj je zelo resen. Z velikimi skrbmi pričakujejo sestanek treh zveznih skupin, ki se naj vrši v petek. Uvideva se že naprej, da se delavci v rudokopih ne bodo zadovoljili s sklepi preiskovalne komisije, Pričakovati je, da bodo tudi den lavci na deželi stopili spomladi v stavko, LDU Pariz, 18. marca, (DKU) »Petit Parisicn« poroča o pogajanjih, ki so se vršila včeraj v ministrstvu za zunanje stvari o usodi Kiclskega prekopa. Minister mornarice je nastopil proti predlogu ko« misije, da naj obdrži Nemčija suvereniteto nad prekopom in zahteva! jamstva, da bo prekop vselej na razpolago vojnim in trgovskim ladjam vseh narodov, ne pa da bi ena ali druga narodnost uživala kake prednosti. Predsednik Wilson je sprožil misel, da se uvede za kielski prekop t..u.ka uprava, kakršna obstoji pri panamskem prekopu. LDU Pariz, 18. marca. (DKU) »Agence Havas« javlja: V členu številka 2 dogovora od 16. januarja 1919 je določeno, da se preliminarno premirje od 1. novembra 1918 podaljša za kratko dobo. Zdi se pa, da prevladuje nagnjenost k preliminarnemu miru, namesto da se podaljša premirje; pogajanja bi imela v tem slučaju značaj večje izvestnosti. Razen tega nastaja potreba, da parlamenti zaveznikov ratificirajo pogodbo. Včeraj še ni prišlo do nikake rešitve. Na koncu seje so razpravljali o razmerah na Poljskem in v Lvovu, kakor tudi o položaju v Ukrajini, ki je zelo resen. Lloyd George se namerava vrniti na Angleško koncem tega tedna, vendar se bo skušalo pregovoriti ga, da odloži svoj odhod. LDU'Pariz, 18. marca. (DKU) »Agence Havas« poroča: Posvetovanja najvišjega vojnega sveta so dovedla do popolnega sporazumljenja. Predsednik Wilson je zopet načeloval amerikanski delegaciji. Pri seji so se bavili zlašti s končno ugotovitvijo besedila pogojev, ki se naj nalože Nemčiji glede njenih vojaških, mornariških in zrakoplovnih vprašanj. Besedilo, katero je sestavil uredniški odsek aliirancev je bilo sprejeto. Svet se je tudi pečal z vprašanjem, ali se naj končni pogoji predlože Nemčiji v obliki premirja, ali preliminarnega mira. W tSAiitUi* t » »s, &m ' Seja vaditsljskcga zbora Orlovske Zveze se vrši v sredo, dne 19. t. m. (praznik sv. Jožefa) ob poi 8, uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III, nadstr. Udeležba nujna! * Iz Hrušice. Tukajšno katol. slov. izobraževalno društvo ponovi na splošno željo občinstva v torek, na praznik Marijinega Oznanenja točno ob uro popoldne predstavo »Divji lovec«, narodni igro« kaz s petjem v i. dejanjih. Vsak naj si vstopnico že v naprej preskrbi, ker zanimanje je veliko iz okolice. Od danes naprej so vstopnice v predprodaji v Našem domu. Cene prostorom: Sedeži po 3 in 2 kroni, stojišča po 1 krono. Otrokom pod 10 let starim vstop ni dovoljen. UubSiansfce novice. lj šišensko prosvetno društvo ima v četrtek, 20. t. m., ob pol 8. uri zvečer redno predavanje. Predavanje bo v šolskem poslopju, ne v gostilni pri Anžoku, kakor zadnjič. Predava g. profesor dr. Šarabon. K velezanimivemu predavanju vabi odbor, lj Pevska vaja za Vodnikovo slavnost se vrši v prostorih na Jurčičevem trgu št. 3 v četrtek ob pol 7. za ženske, ob pol 8. zvečer pa za moške. — Pevovodja. lj Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljnbljani opozarja na zanimivo predavanje, ki so vrši jutri v četrtek, dne 20. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih, člani in prijatelji krščansko prosvete se vljudno vabijo, da se predavanja prav gotovo udeleže. Predava gosp. prof. Ivan G rude u. lj Elizabetna konierenca pri Sv. Petru priredi v sredo, na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1919, dobrodelno predstavo v »Ljudskem domu«. Začetek točno ob 5. uri popoldne. 1. Materin blagoslov, igra s petjem v treh dejanjih. Priredil M. Am-brožič. 2. M. Elizabeta: Osem blagrov, osem dramatskih slik s petjem. Vstopni: na: Sedeži I. in II. vrste po 6 K, III. in IV. po 5 K, V. do VII. po 4 K, VIII. do X. po 3 K, XI. po 2 K; balkonski po 4 K, galerijski po 3 K. Stojišča po 1 K 50 vin. lj O moderni in higijenični kosmetilii predava gosp, dr. Ivan Pintar v četrtek, dne 20. marca 1919 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mcstr- 'i doma. Vstopnina 1 krono. lj Krojaško naknpovalno društvo naznanja svojim članom, da se je reduiral sukanec po najnižji ceni ter naj gg. člani pridejo ponj. V zalogi so tudi različno vrste gumbi. lj Zadrnga krejačev v Ljubljani naznanja svojim članom in članicam, da so vrši važen sestanek dne 25. marca 1919 dopoldne ob 10. uri v hotelu »Union« v sobi (Rožcah),. poleg točilnice. lj Državna posredovalnica za delo, podružnic;', za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu (od 9. do 15; marca 1919) je iskalo delo 141 moških in 68 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 233 moških in 70 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo '!7. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja 1919 do 15. marca 1919 iskalo delo 3367 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 3167 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 703. Delo iščejo pisarniške moči (172), trgovski uslužbenci (118), sluge, tov. delavci (176), služkinje, mizarji, kolarji, ključavničarji, kovači, zidarji, tesarji, pleskarji, čevljarji, krojači, peki, mlinarji, mesarji, rudarji, natakarji itd. — V delo pa sprejme posredovalnica davčne praktikante, dclavce za v tov. za čevlje, tesarje, zidarje, krojače, šivilje, služkinje, mlinarje, ln razne druge obrtnike. lj Fižol v kompenzacijo za sladkor prevzame Žitni zavod po svojih komisijo-narjih. Kdor odda 20 kg fižola, prejme 1 kilogram sladkorja. Žitni zavod plača fižol po 2 K kg, sladkor pa oddaja po 6 K kg. Dr. P. Valjavec: ii i: V Avstriji so se pred vojsko vodilni nemčurski krogi radi ponašali z dobroto avstrijske valute, pred tridesetimi leti so se celo osmelili, uvesti kot denar zlato, ko so preje imeli srebro. Ti dve kovini veljata na celem svetu pri vseh ljudeh kot zamenjalno sredstvo, to je, kes denar, vendar vsak narod, oziroma vsaka država sama zase v sedanjih časih določa, kaj naj bodi v lastnem okrožju denar ali srebro, katerega je na svetu precej, ali zlato, katerega je manje. Vprašati je bilo vedno, koliko kilogramov srebra se dobi za en kilogram zlata; to razmerje med srebrom in zlatom se je po stanju svetovne trgovine vedno po malem menjavalo. Kadar je torej kak narod hotel določiti za svoje okrožje novo valuto, to se pravi, ali naj za svoj denar določi srebro ali zlato, tedaj so se odločevali po svojem trgovinskem stanju nasproti inozemstvu; ako so bili s srebrom nasproti inozemstvu na dobrem stališču, so določili srebro kot podlago denarnega izmenjavanja, če je pa bilo zlato bolje — kar je pa bilo jako redko — so pa vzeli zlato. No, Avstrija je imela do leta 1892., oziroma 1900. vedno srebro za prometno podlago. Navajam naj le novejše posle, S ces. patentom z dne 19. septembra 1857, štev. 169 d, z., so v Avstriji določili srebro za denarno sredstvo, in sicer naj se je nakovalo iz enega eolnega funta čistega srebra 45 takpzvanih »goldinarjev« avstrijske veljave. Ti goldinarji so še danes v Avstriji in tudi v od nje odpadlih slovanskih narodih v veljavi kot denar. Od približno 1880 naprej se je pa avstrijsko denarno stanje nasproti inozemstvu jako poboljševalo, inozemstvo je potrebovalo v plačilo svojih dolgov v Avstriji čedalje več avstrijskih menjalnih vrednot, več, nego jih je imelo s svojimi protiterjatvami na razpolago. Kaj je bilo temu vzrok, o tem se jc le površno preiskovalo, naštevalo se je pač razne vzroke; a dejstvo pri vsem je bilo, da je avstrijska blagovna trgovina nasproti inozemstvu bila vedtio na dolgu, da bi torej Inozemstvo moralo vedno imeti več terjatev kakor dolgov. < Okoli leta 1890. je bilo prometno sta- ; nje Avstrija z inozemstvom tako ugodno, du so hoteli napraviti nov denar, in sicer zlato. Z zakoni z dne 2. avgusta 1892, št. 126 do 128 d. z. se je to v istini določilo, vendar ne kot obvezna veljava, to se pravi, da bi moral vsak ta denar sprejemati. Obveznost se jc pa vpeljala z avstrijsko cesarsko naredbo z dne 21. sept. 1. 1899., št, 176 d. z. za čas od 1, prosinca 1. 1900. naprej. Od tega dneva so imeli Avstrijci pod besedo »kronska« veljava ali valuta v resnici zlato veljavo. Za zlato veljavo jc pa treba državi mnogo zlata. Odkod je torej Avstrija dobivala toliko zlata, da je mogla na zlato namesto srebra sploh misliti? Trgovska bilanca je pa bila v resnici vedtno slaba, to se pravi, promet z blagom je bil tak, da je Avstrija več kupila kot prodala, da se je v trgovini torej morala še zadolževati. V Avstro-Ogrski pa tudi ni posebnih zlatih rudnikov. Tu je pa prišel popolnoma nov faktor v poštev; ne izvožena materija, ampak izseljeni ljudje, namreč Slovani, so Avstrijo reševali. Slovanski izseljenci so namreč vsako leto iz svojih zaslužkov pošiljali v Avstro-Ogrsko na leto okoli 400,000.000 K v raznih inozemskih denarjih; to je bila v resnici zlata reka, ki se je stekala v Avstio-Ogrsko, ta zlata reka je bogatila z zlatom, to izseljeniško slovansko zlato jc dajalo Avstro-Ogrski veljavo na denarnem polju. Da bi tega ne bilo, bi v Avstriji nikdar ne bi smeli misliti na zlato veljavo, ampak bi bili lepo morali ostati pri srebru. Kam se bo stekala ta zlata reka v bodočnosti? Na to vprašanje se lahko odgovori. V Avstro-Ogrski je bilo šiloma zdru-j žanih več narodov. On teh se je Nemcem in Madžarom tako dobro godilo, da niso njih ljudje imeli nikakega povoda, iskati v tujini zaslužka. Drugače je pa bilo pri Slovanih; iz Galicije, Slovaške, Hrvaške, Slovenije se je na leto izselilo okoli 100.000 ljudi, Kakovost teh ljudi je bila različna, vsled tega niih zaslužki in vsled slednjih zopet njih pošiljatve v domovino. Na splošno so dalmatinski izseljenci pošiljali največje vsote, povprečno po 400 K, nasproti ko so pošiljali severni Slovani majhne vsote. Ceni se pa lahko, da je razmerje mogoče bilo tako, da jc odpadla polovica vseh zneskov na Jugoslovane, polovica pa na severne Slovane, na Nemce in Madjare pa skoro nič. a V zadnjih štirih letih se je oni zlati dotok za Avstro-Ogrsko, hvala Bogu, skrčil, izseljenci so čakali deloma do mira,-in po miru bode to zadržano zlato prišlo le Slovanom v prilog. Jugoslavija bode precej dobila, tudi Čebo-slovaška, Poljaki in Rusi, a Nemci in Madjari nič. S tem se bode vprašanje valute v notranjem prometu in v prometu v inozemstvu primerno razvijalo, Ako ne izpustimo tega dejstva izpred oči, si moramo sklepati, da je naša jugoslovanska potreba v denarnem oziru ta, da se ločimo od Avstrije in Ogrske glede denarnih sredstev tako hitro kot le mogoče. Ccospodcsrsk© g Udeležba na dobičku na Mažarskem. Na državnih posestvih bodo dobivali nameščenci (uradniki in sluge, delavci itd.) letno 10 odstotkov od čistega dobička in to v razmerju z delavno vrednostjo poedinca. g Katastrofalna IlnancijaJna politika covjetske vlado. Na konferenci ruskega izvršilnega veča, ki je bilo obdržano v Moskvi, je izjavil predsednik fmancijalnega odbora Kostrinski, da nadaljevanje sedanje financijalue politiko nedvojbeno vodi do katastrofe. Buržoazija, kateri je bilo naloženo plačati 10 miljard rubljev, je doprinesla samo 460 milijonov, kur jc že gospodarsko izčrpana. Vladi ne bo preosta-jalo drugega, kot da zapletli zaklade velikih bank. Kmetje so tudi bunejo in ho odgovorili vladi, da oni nc- bodo plačali ničesar. g Hrvatski opil vjercsljskl zavod d. d, Zagreb. Pod tem naslovom je nastal iz »Napredka« d. d. nov denarni zavod v Zagrebu, ki je povišal takoj bvojo delniško glavnico na 5 milijonov kron. Zavod bo vodil bančni strokovnjak Ettinger. g Bosna dobila živeč. Pred kratkim je dospela iz Zeleniku za Bosno večja ko- I iičina živeža od entente. Pošiljatcv obsega predvsem mast, soljeno meso, klobase, slanino, gnjalovino in kondenzirano mleko, •j Avstro-ogrska trgovska mornarica v italijanskih rokah. Reški »Giornalc« poroča, da je Italija popravila že vse bivše avstro-ogrske trgovske ladje, ki jih jc bila po vojnem pravu zaplenila. Teh ladij jc 65, Vse so zopet v najboljšem stanju, g Jajca v Bačk In Bana«.a. V Vojvodini, posebno B.ički in Banatu ko na razpolago veliko množino jajc po zelo nizkih cenah. g »Linnea«, urad za iu.'ormacijo iti zastopanje gozdarskih interesentov so je ustanovil v Zagrebu. Lastnika tega društva t:a gg. Basič ln Pandžič, v zagrebškem trgovskem svetu dobro poznana strokovnjaka, katera bosta svoju stranke v \som zadovoljila. g Povišanje iic!ul'Lo jjlavaSos Hrvatska Tr p o vinska Banke. Kakor dozuamo, bo povišala Ilvv. Trgovinska Banka v kratkem svojo delniško glavnico od 12 milijonov na 24 milijonov kron. g Cano žvejJlu v Dalmaciji. V času vojsko jo poskočila cena žveplu zo na io K za kilogram, no takoj po prevratu jc padla na 10 K. Kmalu jo začelo prihajati prcccj tega blaga iz Italije in cena jo padla na 5 do 6 K. Zadnji čas ga jo dobiti tudi po 3 K 50 v. in kakor kažo bo šo cenej 1. Cena v Italiji, naša sluba valuta uračunana, znaša le 1 K 50 v. za en kilogram. Ker so rabi žveplo šele aprila in bo do tedaj precej blaga nakopičenega, je gotovo, da bodo cono Se padle. a Ljubljanski prodajalci sladkorja so vabijo, da se zglaso v sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lileku radi nakazila sladkorja. a Sol. Zavodi ter obrtniki, ki rabijo sol za izvrševanje obrti, naj ao takoj zglase v mostni posvetovalnici radi nakazila soli, ker se pozneje po razdelitvi ne bode moglo več ozirati na posamezno prosilce. a Krompir za IV. okraj. Stranko četrtega okraja dobe krompir v četrte!.", duc 20. t. m. in v petek, dne 21. t. m. pri Miiheisnu ua Dunajski cesti. Določa se tale red: v četrtek dopoldne od 8 clo 9 štev. 1 do 150, od 9 do 10 štev. 151 do 300, od 10 do 11 štev. 301 do 450, popoldne od 2 clo 3 štev. 451 do 600, od 3 do 4 štev, 601 do 750, od 4 do 5 štev, 751 do 900. V petek, dne 21. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 901 do 1050, od 9 do ID štev. 1051 do 1200, od 10 do 11 štev. 1201 do 1350, od 2 do 3 štev. 1351 do 1500, od 3 do 4 štev. 1501 do ICO, od 4 do 5 štev. 1651 do konca. Stranka dobi za vsako esebo 5 kg krompirja. Kilogram stane SO vinarjev. a Kielo zelje za V. okra;. Stranke petega okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 20. t. in;, pri Jakopiču na Mirju, Določen je tale red: dopoldne v četrtek od 3 do 9 štev. 1 do 500, od 9 do 10 šlev. 501 do 1000, od 10 do 11 štev. 1.001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg. Kilogram stane I krono. a Kislo zelje za VI. okraj. Stranke šetstega okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne. 20. t. m., pri Jakopiču-na Mirju, Določen je. tale red; popoldne od 2 do 3 štev, 1 do 400, od 3 do 4 štev. 401 dv 800, od 4 do 5 štev. 801 do konca. Sranka dobi za vsako osobo 2.kg. Kilogram stane 1 K. a Kislo zelje za VII. okraj. Stranke sedmega okraja prejmejo kislo zelje na "e-* lena nakazila za krompir v petek, dne 21. t, m, pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: doooldne cd 8 do 9 štev. 1 do 350, cd9 do 10 štev. 351 do 700, o:l 10 do II štev. 701 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg. Kiloffrrun stane 1 K. a Kislo zelje za 701. in IX. okraj. Stranke osmega in devetega okraja dobe kislo zelje na selena nakani!a zn krompir v petek, dne 21. t. m., pri Jskoniču na Mirju. Določen je tale reci: VIII. ekrai popoldne od 2 do nol 4, IX, okra} od pol 4 do 5. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg. Kilogram slane 1 krono. mwmmm« -Slov. Narod* jc podpisane dne 4. «>arca 1919 silovito napadel. Na obdolžitve »-Narodovega* dopisnika iz 21-rov odgovarjamo točko za točko. I. Dopisnik trdi, da smo občane denuucirali; temu nasproti pribiiemo ;ni sledeča deislva: De-nunclralo so ni nikdar nobenega v Žireh, tlltl po-loin občinskega urada, niti potom podpisanih oseb. Res je pa, da smo marsikaterega obvarovali pred silnim pritiskom raznih oblasti. Na enega in drugega izmed podpisanih'se jc od zgoraj zahtevalo, :iaj sc izpove kaj proti nezanesljivim osebam. Pa ie županstvo odklonilo take zahteve ravno tako, kakor mi trije podpisani. Prizadete osebe Se živijo, stvar sc bo lahko dokazala. Siccr pa jc župan obvaroval pred vojaško službo, oziroma vojno-dajntveno službo Matija Cankarju, Vinko Demžaria (Bahača), Rudolfa Ovsenka (ICafurja), Vinko Mlinarja in se mnoge druge, in li vendar niso pristaši nili župr.ikovi niti županovi! Nasprotno pa.jc moral župan Franc Potrič k vojakom, torej še samega sebe nI mogel rešiti, niti mu niso mogli pomagati riegovi »prijatelji«. II. Dopisnik govori o v nebo vpijočih krivicah pri podporah. Odgovor jc enostaven: Akti so sc p'i doličnih okrajnih glavarstvih, uradne osebe, ki so odločevale o podporah,' Se živijo, nje nai vpraša dopisnik. Eno samo stranko naj izkaže, ki h; ii županstvo bilo napravilo krivico, pa podpisani četvemo povrnejo vso škodo. III. Dopisnik nam hoče naprtiti rekvlzicije. Očividno nima pojma, kaj so bile rekvizicijc pod prejšnjo avstrijsko vlado; ne vc pa, oziroma noče vedeti,t da je ravno županstvo v Žireh obvarovalo svoje občine nasilnih rekviziclj. Ko jc bila vladr zapovedala rekvirirati žito, je vsaka stranka dala Ic kolikor je hotela; kdor ni ničesar dal, ga nI niti županstvo niti kdo drugi zategadelj nadlegoval. Niti kila žita ni bila ugrabliena nobenemu s silo. Kar pa so kmetje prostovoljno prinesli, sc al nikdar poslalo žitnemu zavodu v Ljubljano ali ka:n drugam, marveč 6e je vse porabilo za domačo oblino. Rck-vizicije sena jc imel v rokah Ilamcrlitz iz Logatca, Županstvo jo Ie razpošiljalo nakazilne * Za »Poslano* ne prevzema uredništvo ao« brn« odtfnvomorH. liste posameznim kmetom. Izmed prizadetih je bil najbolj udarjen podpisani župan Franc Petrič, župan v Žireh, ki jc goloto moral oddati več sena in slame, lcukor vsi pristaši J. D. S. Pa že do danes ni dobil izplačanega oddanega sena; ue omenjamo škode, ki so mu jo povzročili vojaki, nastanjeni pri njem s celimi kolonami konj in vozov. Siccr pa kmetje s par izjemami niso v taboru J. D. S., pač pa čevljarji in drugi obrtniki v Žireh, ki redoma niso prišli pri nobeni rekviziciji v poštev. Ako bi bil torej župan storil komu krivico pri rekviziciji, bi bila ta zadela njegove ln župuikove pristaše. IV. Dopisnik se pritožuje nad v nebo vpijočimi krivicami, ki so se godile baje pri apioviza-ciji, V odgovor povemo, da smo zahtevali žc neštetokrat strogo revizijo od prejšnje in sedanje vlade, celo od dr. Tavčarja. Gospodje so prišli, preiskali, a vsega tega nikjer nc našli, kar nam dopisnik očita. Seveda smo prisiljeni tudi mi s stvarmi na dan, o katerih si kmet, meščan in dc-lavec naplavijo lahko sami svojo sodbo. Pristaši J. D. S. so v svoji pritožbi zoper tukajšnji gospodarski svet sedanji vladi sporočili, da ima občina Žiri samo okrog 800 oseb, ki ničesar nimajo in ki jih je treba, aprovi/ionirull. Prejšnji aprovizacijskl odbor pa jr prejšnjim avstrijskim vladam vedno fUkazoval, da ima občina Žiri do 2700 nepreskrb-Ijen^cv. Na tej podlagi je prihajalo ves čas med vojno šc dokaj redno toliko živeža, da ni v Žirfch nihče umrl 1'ikote. Zgodilo sc nam je skoro vsako leto, da nam pri aprovizaciji nekaterih stvari kar niso hoteli kupovati, ki so se vsled tega skvarile ali pa jih iu bilo treba, razdeliti brezplačno med reveže. Tako ljudje niso hoteli j.imati krompirju, turčice, koruznega zdroba, ovsenega riia, zelja, prašičjega ia govejega mesa, klobas. Ko emo drugam ponujali, so uam marsikje odgovorili, da ue marajo žirovskih ostankov. Tako hudo torej v Žireh med vojno lc ni bilo. Občina s i^vojo majhno j davčno močjo okrog 12.000 K pa jc razdelila v vojnih letih ra občinske reveže 40.000 K (Štiri-! dr.set tisoč kron) in to nav adna kmetska hribovska ! občina. Pripomnimo lc, da sodijo pametni možje, da se jc razmetalo po brezštevilnih veselicah in plesnih zabavah v par zadnjih mesecih tio JO.OOO kron (trideset tisoč kron). Kdor zna med vrstami čitati, lahko razume ves položaj. Na zlobne laži, da se jc pri aprovizaciji zamenjevala moka z vinom, ter ua različna namigavanja, kakor da bi bili prejšnji odborniki aprovizacijs.kega odbora sami tatovi in lopovi, pa odgovarjamo samo to; Imate kontrolne organe, imate sodnijo, tam uas zgrabile! Le Sc eno vprašanje: Kdo jc 3krbcl za dalmatinske begunce, kdo za goriške begunce, kilo za sem pribeglo Poljake? Župnik iz Žirov bi tu lahko povedal stvari, ki bodo njemu v čast, a nekaterim v sramoto, ., V. Dopisnik trdi, tla so občani vznemirjeni in zahtevajo odstop gotovih oseb iziued občinskega odbora, a tega ne povč, kako to fabricirali to navidezno vznemirjenje in kakšne posledice )o rodilo to njihovo hujskanje. Ljudem so nosili v podpis neke pole in jih enostavno vpraševali: »Ali hočeš več moke?« Stranka je £evq^a zelo rada potrdila in podpisala navidezno prošnjo za belo moko. Tudi župnikovc osebe so se poslužili in prihajali v hiše z besedami: »Župnik me je poslal, da podpišeš, da več raoire želiš.« Podpisale so šo-rodnicc županove, podi -ovali najboljši prijatelji /.upnikovi, a te podpise je dopisnik podtaknil nekemu protestu na deželno vlado, kjer se zahteva odstop celega občinskega odbora ter nastavljenjo gerentetva! Kp. so. stranke zvedel«?, kako .,«£.. j c zlorabljalo njihove podpise, so hotele popraviti •,to hudobno nakano raznih . nemirnež«y in storilo. ,že potrebne korake. Sicer so pa podpisane cele hiš?, kjer 6e ni hotel niti en sam član podpisati. Podpisane so osebe, ki jih tudi doma nj bilo tedaj, ko je bil agitator v hiši. Podpisana, je neka vas, ki ima 24 hišnih številk, pa so nabrali do 150 podpisov. Otroke so enostavno pripisoiali. Premnog« so prisilili z grožnjo, dokazov je dovolj. In temu pravite javno mnenje? VI. Dopisnik nam očita strahovlado. Strahovlada se je pričela koncem oktobra 1918.: Ali razumete? Pa še povemo: Kaj pa sa imenuje to, 1 čc pride trojica oboroženih ljudi v občinski urad j in 1-ratkouialo zahteva ključe od aprovizacije, ne da bi sc legitimirala; ako ne strahovlada, če ne še kaj hujšega in sramotncjžegu? Ali ni bila-.to strahovlada, ko je narodna straža neopravičeno obirala uboge iz fronte vračajoče se vojake? Da o drugem molčimo! VII. Gospod dopisnik očita občini šusteršiči-janizem. Mož jv pozabi!, d;t je tedaj, ko je tudi on moral rabiti Šusleršiča, morda še bolj norci za njegovo milost, nego dru;|i. Ali se spominjate neke izjave i:i nekega kompromisa iz leta 1913,, ki se tako-le pričenja: ;.Da ec ublaži in omeji preostro strankarsko nasprotje, ki utegne gospodarsko in I moralično škodovali, ali neprijetno vplivati, skle-j ne se zaupno dogovorjeni kompromis, kojega pod-; pišeta g. župnik J. Logar na eni strani it> Valentin t Poljančelc, zastopnik dobračevske podobčinc ln j pristaš nasprotne stranke.* Konča pa tako-le: »Sploh izjavljala oba podpisana, da naj se v gospodarskih stvareh ne delajo drug drugemu ovire, temveč naj sc gre kolikor mogoče ua roko. Gospodarsko smo pač na eni ali drugi strani preslabi, da bi mogli drug drugemu nasprotovati.* Iu: ta mož sc sedaj proti svoji dani besedi zaletuje nc samo proti gospodarskim podjetjem župnikov« stranke v Žireh, marveč ludi proti občinskemu gospodarstvu. Zatajuje otroka, pri katerega spočetju je sam sodeloval. Blati s Šusteršičevun imenom one, ki jih jc neprestano moledoval, naj posredujejo zanj in za njegova podjetja pri Šustcr-šiču in prejšnjem deželnem odboru. Dvomimo, ali je imel dopisnik večjo korist od svojo gospodar-ske zveze b ŠusterSičcvim deželnim odborom, posebno z dr. Lampetom, ali žirovska občina. Mf srno Imeli neprijeten opravek, tla smo Valentina Poljanšeka priporočali Šusteršiču in deželnemu odboru, korist je imel Velentla Poljanšek, a ■ ml sedaj batinc za zahvalo. Kako so torej upa la mož, Tine Poljanšek, tajiti svojo vsaj posredno zvezo z dr, Šustcršičcm, z dr, Lampetom, s prejšnjim kranjskim deželnim odborom, ko vendar priča zoper njega kompromis, ki ga je sam sestavil, sam prvi pouudil ia prinesel v podpis, ln ko un-čajo na drugi \tr.ini ludi mnoge šo sedpj živeče ■ osebe v Žireh in Gorenjivasi zoper njega? VIII. Očitate nam slabo občinsko gospodar-; sivo. Mi smo imeli tekom štirih let tri rerizijc; zadnja je trajala kar cela dva dneva. Naše poslovanje je šo vsaka revizija odobrila. Ko bodo Vas, ; fl; dopisni]-., tako slrogo revidirali, kakor so nas, ! Vam bomo čestitali, ako boste tudi Vi imeli svoje ! račune v takem redu, kakor so bili najdeni pri I nas. Drugikrat, kadar boste ie kake laži pisali, j se podprite s polnim imenom, da zvemo, s kom | hr.-.:iio opravka. Žiri, dne 6, marca 1919. Jos, ltigsr. Fr. Psterssl. Fr. Pelrfč. Izcubil je v ponedeljek popolt' v Laterinauovem drevoredu rumene: rjavi otročji muf. — Proti nagradi naj s=o pa odri«, v trenvlnl T. C. Mnror. Išftem svojega 15 let starega sina Jakoba Rlhar. Kdor bi o njem kaj vedel, se lepo prosi, da bi sporoCil to očetu Jakobu fUhar pri Dolšaku, p. Litija. OdBla je v ponedeljek zjutraj deklica Marija Kujot, stara 12 in pol let iz Pod-Mpovc« nad Hrušlco in se napotila najbrž« proti Dobrovi, če jo kdo Izsledi, naj jo odda ali naznani v Ljubljano, Resljeva cesta St. 7, I. nadstr. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo sledeče skladbe: Premrl Stanko. Velikonočne pesni sa mešan zbor in orgle. Part K 1.80. Moderni in lepi napevi bodo mogočno učinkovali na vernike in poveličevali velikonočne praznike. Foerster Anton. Čredo rpeSani ali enoglasni zbor z orglaml. Izvod 20 vin. Kredo dela naSIm zborom največ preglavic v latinski maši, ker je najdaljši izmed vs«b delov sv. maše in navadno tudi naj-t*Xji Ta skladba je pa lahka in lepa ter se več odstavkov v njej recitira, vsled česar je tudi kratka. Kakor nalašč je ta kredo posebno slovesni maši dobrodošel, katero poje en sam duhovnik. Kimovec Fr. Dr. Rlhar renatus za mešan zbor. Part. K 4.50, gl. po 60 v. Zbirka obsega poleg drugih tudi več veliko- nočnih lepo harmoniziranih Riharjevih napovov in enega od Vnebohoda Gospodovega. L a h a r n a r F r. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. Lepi in primerni napevi, posebno za manjše zbore. Grum A n t A 1 e 1 u j a. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. V zbirki so nahaja tudi prav primeren motet Regina coell, ki so konča s prav lepo har-moniziranim značajuim velikonočnim koralnim spevom Alelujo, ki praznike še posebno povzdigne. Oblika zvezka je žepne izdaje in prav primerna za procesijo. Grum A nt. Vidi aquara za mešan zbor. Part. K 1.20. Za zbore na deželi kar najbolj primeren. Foerster Ant Missa st. Ceciliae za mešan zbor. Part K 3.—, gl. po 50 v. To je naša prva latinska maša, ki je že v 4. natisu izšla, vseskozi lepa in lahka. Sat t ne r P. Hugolin. Missa sera-phica za mešani zbor in orglo (tudi za orkester; instrumentalni glasovi v zalogi). Part K 4.50, gl. po C0 v. Ena najlepših in vellčastnejših latinskih maš naših skladateljev, ki jo pojo tudi drugi narodi. * Marija, Kraljica src. Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi pobožnosti do Matere božje. Iz francoščino prevedla in izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču. Druga izdaja. Slovenci ee radi imenujemo Marijin narod. Zato tudi z velikim vesoljem sprejmemo vsako knjigo, ki Ima namen, da razširja iu utrjuje češčenje nebeško Kraljico med nami. Posebno dobrodošla pa nam je knjiga »Marija, Kraljica src«, ker nam nudi nauk o pravi pobožnosti do Matere božje. Prava ali popolna pobožnost do Marije jo po nauku blaženega Grinjona v tem, da se popolnoma izročimo Materi božji, da postanemo po njoj popolna last Jezusova in da delamo vse v popolni odvisnosti od volje Marijine po zgledu Jezusa samega. Pač so vsi veliki Marijini častilci gojili pravo in popolno češčenje do Matere božje, toda blaženi Grinjon ima veliko zaslugo, da je prvi izrečuo učil označeno pravo pobožnost do Marije, da je nauk o imenovani pobožnosti sistematično uredil in ga z jasnimi dokazi utrdil. Poljudna, toda temeljita razprava o pravi pobožnosti do Marije, je v prvem delu Grinjonovo knjige; drugi del pa uči kako naj se poji taka pobožnost. — Težko je v malo besedah le približno označiti bogastvo misli, ki je nakopičeno v Grlnjonovem spisu. »Izkušnja nam pritrjuje,« pravi slavni orato-rijanec Faber, »da, četudi knjigo ponovno preberemo, nikdar no vsahne njena lepota, nikdar ue izčrpamo njenih misli, nikdar ne izgine sveži duh veselja, ki nas navda-I ja, kadarkoli se vglobimo v njene misli.« j Povsod, kjer se bo razširila knjiga | »Marija, Kraljica src«, bo pravo češčenje do Matere božje izdatno napredovalo, in kmalu se bodo pokazali tudi blagodejni sadovi. »Kdorkoli knjigo tomeljito prouču- je,« piše kardinal Vanghan, »bo začutil, da ga je obsijala nova luč.« V slovenski Izdaji je knjiga še zlasti lepo prirejena, ker obsega najpotrebnejše molitve; jutranjo in večerno molitev, sv, mašo, spovedne in dovolj obsežne obhajline molitve. Vse inolitvo so zložene v duhu Grinjonovo prave pobožnosti do Marije ln potrjene od ljubljanskega preč. Škof. ordi-narijata. Tako služi lična knjiga tudi kot jako koristen molitvenik. — Marijina družba v ljubljanskem semenišču Je z izdajo knjige »Marija, kraljica src« izvršila lepo apostolsko delo za razširjenje češče-nja Matere božje. Lično vezana knjiga stane 4 K ln se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v LJubljani. Bratjel Slovenci smo. Mala jugoslovanska koračnica, po narodnem napevu za klavir ali harmonij in dvoglasno petje priredil Stanko Premrl. Cena izvodu 1 K 20 v. Iz znane naše narodne pesmice je priredil g. stolni regonsehori ljubko koračnico za dvoglasno petje, opremljeno z lepim in prav lahkim spremljevanjem klavirja ali harmonija. Skladbo prav toplo priporočamo vsem našim društvom in šolskim vodstvom, ki so dobiva in naioča v zalogi Jugoslovanske knjigarno v Ljubljani. Prispevajte za sRlad S. L. S.! (C tAlni riofalr vstopiti v svrho na-10 iClIll UBIBI daljevanja ačcn|a v ga. Unterijsko trgovino na deželi. Vprašanja n& upravo „slovenc&" pod št 1708 CbflMPPTn M za 8®Peli' rabljena MflIllUl OAliiUd in še dobro ohranjena se proda. Ivan Pezdir, Brezovica 27 prt LjubljanL v starosti 30—40 let m sprejme v službo za pometanje, ribanje hodnikov in stranišč. Stanovanje v hisi ali tudi lahlco izven hiš«, hraua dobra ln zadostna, plača po dogovora Ponuditi s« je: Bolel »Slon« v LjubljanL Žena alt deklica ki s« mor« izkazati v tem poslu s Ist-nim spričevalom in govori nemško, se sprejme k otroku proti dobri oskrbi ln brani. L Pisk, Zagreb, SadniAka _nltoa It_ BMnlM lo MorisM s prakso zmotna slovenskega ln nemškega jezika v govoru in pisavi išče služba. Ponudb« na upravo Slovenca pod »Biagajnloarka.« Vmot t fonn br®» otrok (atl naiveC ftlllcl L (fCilu eden) oba zdrava, pridna, vestna in samostojna de Zagreb, Nikotičevo m. 12. 1883 Neko industrijsko podjetje (delniško društvo) v Sarajevom, ki se bavi s kuhanjem žganja na debelo, konzerviranjem sadja la sočivja, potrebuje Isborno praktično moč, ki bi bila piopolnoma vešča navedenega posla. Reflektira se v prvi vrsti na osebo, ki ima popolno praktično iz-vežbanost sa proizvajanje gornjih izdelkov in ki je že službovala v podobnem podjetju. Ponudbe z označbo zahtev naj se pošljejo na poštni predal 124. glavna pošta, Sarajevo. 1378 I z gospodarskimi poslopji v lepi romauthni eolnčnl legi, pripravna za vsako obrt, ee po zalo usodni ceni proda. Hiša obstoji iz 13 sob, 2 kublnj, 3 kleti in prodajalniških prostorov. Zraven spadata 2 njivi, 1 travnik, 2 gozdu ln lep Etadm vrt. Resnim kupcem sa pošlje na zahtevo obris hiše. Pojasnila pajs Jakob Peternel, hotelir aa Bleda. Resna ženimo ponudim! S govsko naobražen, za nekaj časa še vojaške službe obvezen, želi znanja z gospodično ali vdovo v svrho ženitve v starosti od 17 do 24 let. Glavni pogoj Je posest trgovine ali pa premoženje s katerim pripomočkom bi si ustanovil lastno trgovino. Ozirata te samo na resno misleče gospice. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe aso mogoče s sliko do 30. t. m pod označbo Z združenimi močmi 1 na upravo lista. Ifltriiit Se dobro ohranjena in z us-AUUJO njem pokrita je naprodat pri Franč. Vovk, vila „Franlca na Bledu. Mena Šiviljo ?P%JrPovr8l pri upravi Slovenca pod št 1907. Cnhfl Išče konceptni uradnik, tudi jUUU zunaj mesta, od 1. aprila naprej Posteljno opravo ima lastno. Ponudbe pod D*. Stalni na upravo Usta. Kupujem Cltirokflir I«1*0*, hrastov JUllCAUV 1C5 >n bukov bodisi okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnetti parna žaga za državnim kolodvorom, L|abl|ana 7tfna mpnla (pocinjenal m visoka) ter ullilO lili liLU več sto žlahtnih hruSu in jablan (4 letne 2-50 mt. visoke) se ceno odda v Gostimi Lainperl, Kolodvorska tulca 31. C irfkinia k trem otrokom, katera bi J-UMUIIIO znala tudi šivati, in za druga domača dela, sa spretme. Ne sme biti premlada. Plača po dogovoru. Več se poizve Sp. Šiška, gostilna pri »Raci.« 100 K nagrado onemu, ki mi preskrbi rirjameiilovanisoiii z dvema posteljama za tako), če mogoče v bližini skladišča „Balkan". Naslov sa izve pri upravi toga lista. 1888 Trgovski sotrudnik star 30 let, z pre motenjem Kr.4000. se želi poročiti bodisi na posestvo, gostilno ali trgovino z gospodično ali vdovo v starosti 20— 35 let, le resne ponudbe s sliko na upravo Slovenca pod šifro »Pomlad 1846.« Kdo izmed vračajočih se ujet-!• nikov iz Rusije ve kaj o Fran oota Sil ar, rojenem leta 1893 v Stra-iigču pri Kranja? Služil jo pri 17 peš-polku in se je nazadnje oglasil 19. marca 1016 iz Srednie Azije iz Kacbke. Komur Je kaj znano, naj blagovoli sporočiti njegovi materi Mariji Stiar, posestnici, p. Strazišos it. 23. pri Kranju. Stroški se radevolje povrnejo. Kultaiica srednjih let z letnimi spričevali, ki zna samostojno kuhati in opravljati V60 hišne posle, se i š č o proti dobri plači in oskrbi. L P ck, Zagreb, Sad-nitka nl.ca 11. Vsemogočni je poklical dne 16. marca 1919 iz doline solz našega dobrega očeta s- Tomaža Zdešar v novo posmrtno živlienje. Zemake ostanke umrlega smo položili dne 17. t. m. k počitku na pokopališču v Horjulu, kjer čakajo poveličanega vstajenja. Ljubgojna, dne 18. marca 1919. Žalujoči ostali. Lee]|ooar-časlniK išče mcblira.no eobo — po možnosti v sredini mi-sta. Naslov ua »LijJijonar 2« na upravo tega lista. se takoj kupijo. Ponudbo pod »Kože« na 1. Jugoslovanski aaonunl ln inrormauni *avod BESE G JAK & ROŽANC, Ljubljana, frančevo naberžje 3. domačo SHVOVKO ID FDD! po povzetju po najnižjih cenah tvrdka Leopold Fon prej Novakovi, Stari trg st. 0. Ljubljana. Resno lenima poan« srs:. čedne zunajnosti, se želi poročiti z ko-spodično ali vdovo v starosti 20 do 30 I. ako mogoče brez otrok. RefleUtautiaja naj bi bila lastnica malega posestva, nekaj premoženja ali pa mizarske de lavnice. Oziram so &amo na resne ponudbe ako mogoče s sliko, katera se vrne. Dopisi do 301, m. pod »Tiha sreča« na upravništvo Slovenca. ženHoopoonio. r tein svrho ženitve seznaniti z mlajšo gospodično svitlib las, srednje velikosti, z lepo preteklostjo in nekaj premoženjem (majhnim posestvom v ali blizu Ljubljane). Prosi samo za resen dopis >iod »rtožuiaria 888« na upravništvo tega lista. Naznanilu, da delam zopet z večjim, IsuSenlsn OSObjem ter se priporočam za obilen obisk cenjenim damam v mestu ln na deželi. Cer,c se izvejo lahko vnaprej. MINKA KARO, damsko krojastvo, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 58. Iščo se z večletno prakso ter vešča vseh pisarniških posl ov predvsem strojepisja, slovenske in nemške stenografijo in ki obvlada poleg slovenskega in nemškega jezika vsaj nekoliko francosko alt pa laško. Dopisi pod „lMPliX" na upravništvo tega lista. Trgovec ln bišni posestnik išče 18.000 R posojila po 5 od sto obresti. Poizvfe se v upravništvu Slov. pod št 1860. Blago za moške srajce, žensk« predpasnike, črna moška obleka in mast se ugodno zamenja za sladkor event. proda v Gradišču it 3, slaščičarna. ^aMMMHMMMMMBSMMMaMNMSBMMI^ • V a zanesljiva, katere mož ja zmožen popolnoma sodarske ali mizarske obrti in bi v prostem času pri delu pomagal, se sprejme. — Ponudbe s navedbo pogojev pod: Hišnica 189S na upravn. tega lista. Naprodaj je: URA, starinska, iu starinske steklenico, umivalnik, postelja za služkinjo, dvo omar1 za obleko, klobuk.c/linde, za gospoda, stenske preproge, velika preproga (maffsrdorfer), divan za spalnico, Igralna miza, fciedenca, Uožuho- vaiiusto blata, vojaikl plašč. Franca Jožsfs cesta 6,L 1906 flca hivnia 1-3 iota staresa, kupi I Osi lili IU JU Pavel So&mann, tovarna sveč in mila v L utsijani. Sprejme se proti takojšnjemu uastopu dobra jjrplta*!!'^?!*.?! katera se obenem razume na gospodinjstvo. — Ponudbe na tvrdko Mihael Omahen, Visnja-gora. Sprejme se s stanovanjem in hrano v hiši Sprejme se tudi oženj en, kateri Li imel stanovanje v iiiši pri Ivanu Perdanu v Ljubljani. Nudim: Kremo _ za čevlje najfi- neiSe vrste (terpentin krema) črno, :;namke »Perplcks«, po K 19'— in 34'— 1 tucat. »Erdat« po K 19'— tucat, »Erups« in •Bielerol« po K 19 — 1 tucat, Ia la poper singapore kg po K 140--, Ia jedrno milo Itg po K 12'—, cigaretne stročnice (tiilse) po K 13- in za 1000 Uosov, kristalno sodo za pranje po K 260 — za 100 kg, OKoman iti Golub cigaretne papirčke ter vse drugo biigo. Naročila na: Prvo doi. zast. »Metropol«, Movovnesto 81, Do.'ea sko. — razpošilja A. OSET, p. GuitanJ. — se dobi pri & FRStSCM, trgovina s Seieznšrso v Mubtjanl, Sv. Petra cesta štev. 17. 51->9 Kupim približno od 1 do 150 m visokih, postavljenih v Ljubljatio. Ponudbe s ceno na t v r d k o J. Korenčan, Ljubljana, Stari trg. kupuje Franc Blzjan, Sp. Šiška štev. 252. ▼ » SI za vorande, bal k one, okua i. t. d. so brez-dvomno moji svetovno znani riSirTOHrif gorski vlsiecl 13 N, po; ;nole/.ote, DOBOVA, sTAJERSBO. la. Pri naročbi 100 ovojev 30 K » 1000 » 26 » » » 10000 » 23» za 100 kom. Nadalje železna žica št 10, 11 ali 12 se razpošilja počenši od 1 svežnja 10 kg 4 K samo proti predplačilu. Dobavlja trgovina II Hal«, teMSfli, Mili Kupi se večja množina Ponudbe pod Lan na upravo Slovenca. 40% ruma 40% SllBOOlSE 1617 naniizuena o»?s mantisami, rsssln rila ter &auc pri tvrdki ČEBNAK & VAL, Ljubljana, Vodnikov trg st. 2. i! Mir iirftii moč za stavbeno pisarno to sprejmeta v službo takoj. ivaii Oyrlu, stavbeno podjetje, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. S. 1673 ter jBaMtmumum iimiummuj.« Udeležim se s 50,000-100.000 kronami kot tiha ali sodelujoča v Vsem cenjenim vprašcvalcem oziroma odjemalcem usojam s e nT do I> iT ?z "t "varie veliko ŠOlSkih ZV£Zk©V, velikost 20X25 cm po 8, 16, 20 in 30 listov, dalje prave radirke in za slavne občinske urade iini konceptni papir in vse vrste tiskovin kakor tudi lino črnilo, koverle, barve za štam-pilije, po zelo ugodnih cenah. Vzorce dopošljera na zahtevo proti poštnemu povzetju. Spoštovanjem Friderik Stoger, ^r0napo]^Sl)riiska trgovina' jjGoždarT " za ol«iiio£Se S!ooeni£s ima namen, dvigniti gozdarstvo v splošnem in posredovati, da stopijo v ožji stik strokovnjaki, vsi gozdni posestniki ter prijatelji in pospe-ševatelji gozdarstva. Poklicano je tudi zastaviti svoj vpliv pri izvrševanju agrarne reforme na Slovenskem ozemlju v zaščito gozdarstva. Vpliv »Gozdarskega društva« more pa biti tem večji, čim več članov ima. Društvu se je priglasilo doslej mnogo novih članov, vendar še ni zastopano veliko število naših gozdnih posestnikov, kateri se uljudno vabijo, da čimpreje pristopijo. Pristopnina znaša 2 K, članarina pa za tekoče leto 4 K, Gozdarsko društvo v Ljubljani, Valvazorjev trg št 1. pri kakem podjetju, najraje v konfekciji ali modni trgovini, eventuelno tudi pri kinu. Ponudbe pod „Družabnicaa na upravništvo. 1831 7V 31to3rri salon Damsltf svilani I^lobultf in čepice u volili izberi. — Cene smerne. Rimska c. 6 Kozi Tabčič Rimsko c. 6 Cen m spomlad nove obleke ako se a prebarvaujem starih in kemičnim čiščenjem zamazanih doseže iato. Najmodernejše barve, prihranek denarja. Hitru in točna izvršitev. — Prva in največja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščouje, pranje iu svetlo-likanje porila. Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. Podružnica: Šelcnburgova ul. 4. SPašina navada sc to£aa isorSutešo. ordlta za sol o IlemSSiS, orlu sposobna za aeSike dubaas, do- Ss&ttiteSš nekilanfiSt aastro-sgrsklii pokrajin, iSSe w 9. C. OCofar Bjubljana *Wolfova ulica št 3 JUT talke svite ** najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej. Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12. Telegrami: KINTA Ljubljana. pri okrajni Hranilnici v Slov- Bistrici se oli loko!. Lastnoročno spisane prošnje, zahtevana plača, dokaz o izvršenih študijah, o dosedanjih službah, o starosti in družinskih razmerah na okrajno hranilnico v Siov. Bistrici do 25. marca t. 1. Ravnateljstvo. Vsi inozemski kot Le Journal, Echo de Pariš, The Times itd., dalje ilustrovani tedniki: Illustration Graphic itd., tehniški tedniki kakor tudi inozemski modni časopisi se naročajo v knjigarni |.pi.iiiiJifEyiiierjn]iii,ii. m. Zahtevajte cenik inozemskih časopisov. Iti Je sposoben reprezentacige in poznan o zadsanih trgoolna!«. Prijazne panndltse z referencami se prosilo na tordho Haas Liitkens, itasnbnrg B., VlaUhof. Generalna reprezentanca za baSsril©, £a?mc@, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovansko tvornice) za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1, 1618 Nudim ^Esisa belo, rudeče (cviček), temnorudečo, črno, letnikov 1917 in 1918. ftULSO JESJH, Ljubljana, Florljauska ulica 36. Kupujem in dobro vreče. Pzoiajam tororao za levilje v kovinastih dozah. >/2 doze po Iv 15'—, '/1 doze po K 28-— za tucat, čevlji z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itu. — Izvrstno letošnjo in lansko «Sno in razno žganje. M. Kantj Kranj. £3X3353 ft CT 3SESSC v Ljubljani — bkoro nova — se zamenja za posestvo, vilo ali grajščino v vrednosti 200 do SOO tisoč kron. Cenjeno ponudbo na Anončno ekspedlcijo Al. Ittatollč, Ljubljana, Kocgresnl trg l/I. na 1 lit a Za poletno sezono se priporočajo lepo moderne ln trpežne svilene blllZC ln »podnja Jfrifn V raznih bojah in po cenL Tudi je v raznih bojah švicarska svila na prodaj. Vpraša se v Spod. Siškl, Lepodvorska ulica Ifjl, gornje nadstr. vrata št. 4. srednje velik na prometnem kraju v Ljubljani. Prevzame se eventuelno tudi z opravo in blagom vred. Ponudbe pod „Lokal" na upravništvo. Pa deželnem noseslua o FHali lofei, pasta"« Velika Lofea, se bo prodalo dražbenim potom I bik in nekaj mlade žiains u soboto, 22. marca t.!. Dražba se prične točno ob 11. uri dopoldne. Ljubljana, dne 11. marca 1919. za 1 a i'inrriaw Sehmčna pisarna ca izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno koncee. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljiič, gozdov in posestev Valentin Jlceetto zapriseženi sodni izvedenec 2780 V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14. IzvrJujem na željo tud) privatne cenitve v mestu in na deželL _ Prodajalci ln kupci nuj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena. 1852 V Prodajalno čevljev v Celju v hiši harodnega Doma je otvorlla Mirenska Čevljarska Zadruga tj^ Mozirje. čevlji iz pravega usnja v vseh vrstah od težkih delavskih do elegantnih. Trpežno roCno delo! Oglejte si osebno 1 Udata konzorcij »Slovenca«, Odgovorni uredniki Joaip GottinCar s Liubliani. kJufio«lovan» v tiskarn* s LiubliinL