nSRF.nNJ^ KN',I?NlCA p.p.1^6 65001 KOPt* 60100ZOU & Primorski c nevmk Poštnina plačana v gotovini ^ »-a i< Abb. postale I gruppo Cena «.)U lir Leto XXXV. Št. 70 (10.289) TRST, nedelja, 25. marca 1979 •»RIMORSKI DNEVNIK |e začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREŠTEVANJE -SREDSTVO ZATIRANJA Nasprotniki globalnosti zakonske zaščite pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in zato na-zprotniki dejanske enakopravnosti Manjšine z večinskim narodom, so ®Pet začeli postavljati v ospredje Preštevanje manjšine kot pogoj za Aplikacijo zaščite po že preizkušenem načelu: če že ni mogoče •Joti ničesar, dati čim manj in na čimbolj omejenem prostoru. Gre *a staro metodo prevlade in asi-Pfilatorstva, kakršne se je na Koroškem poslužila avstrijska vlada "a pritisk avstrijskih nacionali-stov in starih ter novih nacistov, Zakamufliranih v «demokratičnih» Franicah, katero pa so koroški Slovenci odločno zavrnili z bojkotom preštevanja in z njim izni-cHi manever za neizvajanje člena 7 avstrijske državne pogodbe. Tega vprašanja se je dotaknil Pa «Benečanskih kulturnih dnevih* r> Podbonescu 16. t.m. tudi dr. Karel šiškovič predstavnik Slovenske kultumo-ijospodarske zveze v komisiji predsedstva vlade za proučevanje slovenske manjšine v svojem predavanju o temi: «Na-čeio globalnosti zaščitnega zakona *a manjšino in vprašanje Benečija*. čeprav je predavanje v celomi zanimivo iz širšega aspekta Paše zaščite in se bomo zato k n)emu še povrnili, povzemamo na *em mestu iz njega le tisti del, v katerem se direktno navezuje tta dokazovanje nevzdržnosti prepevanja kot tako imenovanega *znanstvenega» pristopa k terito-ftalnemu priznavanju in uveljavljanju manjšinske zaščite. cPsevdoznanstvenj argumenti v službi politike zanikanja razlieno-*U — pravi dr Šiškovič — se ponižujejo čudne teorije o narečjih, 8»voricah, geografski izoliranosti, terminoloških razlikah glede ctriič* nih in jezikovnih skupin, krajevnih posebhostih, kulturnih razlikah, o razlikah zgodovinskega značaja, o različnih stopnjah glede na. levilo, konzistenco, zavest, o svobodni volji, patriotizmu, zmešnja- vi med pojmoma država in narodnost, o lojalnosti ali ne do dr-ktve itd. Kadar vprašanja identifikacije sPriio položaja, ki je nastal zakadi določenih sprememb v razpo-•cženju in v ozračju, ni mogoče Postaviti v jasnih terminih, skoči n® dan vprašanje konzistence oziroma ugotavljanja konzistence in njenega preverjanja na osnovi subjektivnih kriterijev izražanja Svobodne izbire in svobodne volje. Vprašanje konzistence je v razpravah o narodnih, jezikovnih in ^ničnih manjšinah imelo vedno Pomembno mesto in vedno je bila bogemonistična večina tista, ki ga je postavljala z izgovorom, da drugače ne bi bilo mogoče priznali ali sprejeti posebnih pravic za enakopravnost manjšine. Vprašanje številčne konzistence se postavlja v trenutku, ko se hoče diskriminirati tista skupina, za katero večina meni, da nima pravice biti še naprej drugačna. V vsakem primem je Organiza-e>ja združenih narodov veljavnost načela številčne konzistence zavrnila, ker implicira diskriminacijo Uianj številnih in se poslužuje števila in odstotkov le za zanikanje priznavanja posebnosti. Čeprav pomembni dokumenti °2N odrekajo številčnemu kriteriju vrednost za izvajanje določenih Posebnih pravic, ga nekatere države vendarle vztrajno zahtevajo primer Avstrija). Na ta na-biu skušajo na najbolj praktičen način zanikati ali omejevati posebnosti. Teza, po kateri naj bi se za Ugotavljanje posebnosti posluževali številčne konzistence, prinaša v sebi tudi zahtevo, da se to ugo izvijanje opravi na osnovi subjektivnih kriterijev, ki se navajajo kot najvišji izraz demokratično- i 8h, medtem ko se v resnici pre S|ra ali zanika vrednost objektivnih kriterijev. Ko se zahteva identificiranje in Ugotavljanje številčne konzistence neke posebne skupine, se to aela * namenom, da bi se določilo, če n®j neka različna skupnost bo ali ne deležna posebnega ravnanja in Posebnih pravic, in če naj jih bo deležna, kakšne ravni in kakšnega obsega naj bo to posebno ravnanje. Če se hoče zanikati pravica do posebnega ravnanja, pa se gre po stopinjah: 1. Predvsem se začenja z zanikanjem istovetnosti posebne skupine; 2. Če to ni mogoče ali pa ni več mogoče, se zahteva ugotavljanje številčne konzistence na osnovi subjektivnih kriterijev; 3. če se število skupnosti direktno ali indirektno ugotovi, se razčlenjuje ravnanje z njo ali v njsj sami na osnovi zahteve po izrazu svobodne volje pripadnosti skupnosti; 4. Če ta izraz volje obstaja, se zahteva nov dokaz volje za sproženje mehanizma o posebnem ravnanju; 5. Če mehanizem o posebnem ravnanju začne delovati, se leta skuša zavlačevati, zato da se prosilec utrudi in prisili, da ga ni treba sprožiti še enkrat.» Iz povedanega jasno izhaja, kot pravilno ugotavlja dr. šiškovič, sklicujoč se pri tem na mednarodno veljavne dokumente OZN in druge, na katere je vezana tudi Italija, da že sama zahteva po preštevanju manjšine kot pogoj za odmerjanje njenih pravic, vsebuje kaj slabo prikrit namen, da se hočejo pravice manjšine omejiti na minimum. Zato je ta zahteva v svojem bistvu globoko nedemokratična in nevarna, kajti po mednarodnih dokumentih se vprašanje preštevanja smatra kot vir dramatičnih in tragičnih pojavov zatiranja manjšine. Zato dr. šiškovič v svojem referatu, ko povzema celotno obravnavano problematiko gtobalne za-krmske zaščite Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini, ugotavlja: »Najboljša pot bi bila danes izdelava zakona, ki naj začrta smernice posebnih pravic na ozemlju, ki je zgodovinsko točno ugotovljeno. Taka ugotovitev je v bistvu dovolj očitna tudi za same državne organe. Samo na ta način bo vprašanje lahko rešeno. Le z ustvarjanjem pogojev za vsebinsko izenačenje in ne le formalno, se namreč lahko začne proces razvoja, ki naj privede do pogojev prave svobode, kar lahko v bodočnosti privede tudi do svobodnega izražanja individualne in kolektivne volje. Poleg tega pa so osimski sporazum in dokumenti, ki jih je italijanski parlament sprejel glede tega zelo jasni in jih niti nanj-manj ne pogojuje vprašanje identifikacije ali ugotavljanja številčne konzistence naše narodnostne skupnosti.* PODPREDSEDNIKA VLADE IN VODITELJA REPUBLIKANCEV ZADELA MOŽGANSKA KAP Stanje La Malte brezupno Slabost ga je obšla v prvih jutranjih urah - V kliniko «VilIa Margherita» so ga odpeljali v globoki nezavesti, iz katere se ni več prebudil Ob umirajočem prijatelju je ves dan bdel predsednik republike Pertini Nenehni izrazi solidarnosti in spoštovanja vseh političnih voditeljev RIM — Ugo La Malta umira. Ob 1.15 ponoči se njegovo zdravstveno stanje ni spremenilo, čeprav je zdravnik prof. Lentini izjavil, da se stanje slabša in utegne smrt nastopiti v vsakem trenutku. Uga La Malfo je obšla slabost v prvih jutranjih urah. Zbudil se je, kot po navadi, ob 6.30 in v svoji sobi prelistaval časopise. Slabost ga je obšla tedaj, saj je padel v nezavest in se pri tem udaril v sence. Takega ga je na tleh našla žena Orsola, ki je ob 7.30 že bila v skrbeh zanj, ko je opazila, da ni klical nikogar od domačih, da bi mu prinesel skromen zajtrk. Našla ga je na tleh, nedaleč od nočne omarice, kamor je med padcem zadel v glavo. Nemudoma je poklicala družinskega zdravnika, le-ta pa je takoj predlagal prevoz v kliniko «Villa Margherita* in zaprosil za pomoč policijo preko «113». Nekaj minut pozneje s o ga pripeljali v kliniko, ki jo vodi La Malfov stari prijatelj in zvest republikanec prof. Lentini. Tu so mu uredili sobico in mu nudili nujnostno terapijo, ki je predvidena proti nenadnim možganskim krvavitvam. Pravijo, da se je le za trenutek ovedel, nato pa padel v globoko nezavest, iz katere se ni več zbudil. Opravili so vrsto zdravniških posvetov, da bi točneje ugotovili razsežnost možganske kapi in škodo, ki jo je v možganih prelita kri povzročila. Kmalu po prevozu v kliniko so družinski člani seznanili z resnim stanjem bolnika vse državne oblasti. Prvi je prihitel k staremu prijatelju iz let partizanske borbe predsednik Pertini, nato predsednik Andreotti in druge politične osebnosti. Med njimi je bil tudi La Malfov prijatelj še izza mladostnih let, komunistični poslanec Giorgio Amendola. Tajnik VNET REPUBLIKANEC IN DOSLEDEN ANTIFAŠIST »Bil je moj velik prijatelj in velik antifašist*, je dejal predsednik republike Sandro Pertini med včerajšnjim obiskom v klinjjci ~«Vttta Margherita», kjer je ugašalo življenje Uga La Malfe. eVedno se ga bom spominjal, ko sva skupaj z Amendolo vodila boj proti nacifašizmu, naš težki boj v ilegali», je še dodal ganjeni Pertini. Ugo La Malfa, republikanec in antifašist, aktivni udeleženec protifašističnega boja že od leta 1924, ko je nastopil in sodeloval v Rimu, na kongresu «Narodne enotnosti*, ki mu je predsedoval komunist Giorgio Amendola. Pozneje je Ugo La Malfa sodeloval tudi pri reviji «La Pietra*, a njegovo delo je prekinila aretacija. Iz rimskih fašističnih zaporov je La Malfa odšel v Milan, kjer je nadaljeval svoje protifašistično poslanstvo, seveda še vedno v ilegali. Tako je leta 1941 sodeloval pri ustanovitvi stranke «Partito d’azione», a že leta 1943 je moral zbežati v tujino, v Švico, da bi se še enkrat izognil fašističnemu nasilju in zaporu. A tudi v tujini je La Malfa nadaljeval boj za svoje i-deale in predvsem za uničenje fašizma v Italiji in tako je že istega leta vstopil v CLN kot pred- V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Izglasovana resolucija o globalni zaščiti V petek je tržaški občinski svet z glasovi KPI, KD, SSk, PSDI in radikalcev odobril resolucijo v zvezi z zahtevo po globalni zaščiti slovenske manjšine, ki jo je predložila svetovalska skupina KPI. Proti so glasovali skoraj vsi svetovalci LpT in MSI, medtem ko so se trije predstavniki LpT (Giuricin, De Reta in Bojanovich) vzdržali. Resolucija se glasi; Tržaški občinski svet UPOŠTEVA razvoj odnosov med kulturo italijanske večine in slovenske manjšine v Trstu in Furlaniji - Julijski krajini kot bistveni dejavnik preporoda tega dela Italije; MENI, da je Izvirno izražanje kulture, sožitja In vzajemnega spoznavanja med obema narodnostnima komponentama neobhodno potrebno za to, da se uveljavi vloga miru, prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter splošneje vzeto med zahodno in vzhodno Evropo, k čemur težita Trst in dežela; UGOTAVLJA, da je enakopravnost italijanskih državljanov slovenske narodnosti na vseh področjih družbe in javne uprave, kar izhaja iz ustavnih določil, pogoj za nadaljnji prispevek slovenske skupnosti k razvoju republike, ki je zrasla iz odporništva; POUDARJA, da so za globalno zaščito Slovencev v Italiji bili predstavljeni zakonski predlogi raznih političnih sil In da pri predsedstvu vlade deluje posebna komisija; ZAVRAČA manevre, ki sc sklicujejo na posamezne aspekte tega ali onega zakonskega predloga, da bi podžigali kampanjo sovraštva prot* Slovencem ter Izraža upanje, da bo med demokratičnimi silami prišlo do širokega in vedrega soočanja stališč; OBVEZUJE občinski odbor, naj poseže pri vladi z zahtevo, naj čimprej pojasni svoja stališča, tudi s hitrejšim postopkom za oblikovanje novega zakonskega predloga v omenjeni komisiji ter obvezuje občinski odbor, naj se zoperstavi silam, ki podžigajo šovinistična stališča. Poleg te je občinski svet z glasovi LpT, MSI in SSk odobril še drugo resolucijo, ki obvezuje občinski odbor, naj pri pristojnih oblasteh izpriča stališča za zaščito slovenske manjšine. Proti tej resoluciji so glasovali demokristjani, predstavniki ostalih strank pa so se vzdržali. O poteku seje obširneje poročamo na drugi stra ni, kjer tudi objavljamo besedilo te druge resolucije. stavnik akcijske stranke. Pot je bila seveda dolga, fašizmu je bilo treba izpodkopavati temelje in nujno je bilo treba zgraditi tudi nekaj novega. Na čelu še vedno ilegalne akcijske stranke je La Malfa tudi stvarno pripomogel k padcu Bodogliove vlade in nstanovitvi prve vlade na osvobojenem ozemlju pod predsedstvom Bonomijpa. V svojih spominih se ga komunist Giorgio Amendola takole spominja: cBili smo mladi, preobrnili bi svet. Ugo je takrat predstavljal našo skrajno levo strujo. Res, bil je pravi skrajnež. Zahteval je strogo načrtovanje gospodarske politike, takojšnjo nacionalizacijo vseh industrij in bank in še predvsem pa republiko. In to brez odlašanja*. Fašizem je končno tudi v Italiji propadel in Ferruccio Parri, član akcijske stranke, je postal prvi predsednik italijanske vlade, Ugo La Malfa pa eden od ministrov. Leta 1945 se je torej začela njegova dolga ministrska pot. V kratki Parrijevi vladi, saj je trajala komaj pol leta, je bil La Malfa minister za prevoze, v naslednji, De Gasperijevi, pa je izvrševal funkcije ministra za zunanjo trgovino in je v tem svojstvu leta 1948 tudi vodil italijansko delegacijo na pogajanjih v Sovjetski zvezi. Dober politik, pravijo njegovi delovni tovariši in še predvsem odločen ekonomist. Leta 1916 je Ugo La Malfa stopil v italijansko republikansko stranko, ki ga je leta 1965 izvolila za svojega tajnika, funkcijo, ki je La Malfa obdržal vrsto let. Ugo La Malfa je postal tako duhovni vodja italijanskih republikancev in danes si skoro ni mogoče zamišljati te stranke brez svojega leaderja in tudi ne obratno. Tudi v palači Chigi je bil La Malfa kot doma. Leta 1968 je postal predsednik republikanske parlamentarne skupine, za časa četrte Ruinorjeve vlade je prevzel resor zakladnega ministra, v četrtem Morovem ministrskem svetu pa je bil podpredsednik vlade. Na zadnjih političnih volitvah, 20. junija 1976, je bil Ugo La Malfa osmič izvoljen za poslanca in torej res lahko trdimo, da mu je poslanska zbornica, kot mnogim drugim italijanskim politikom, postala že drugi do-m. Zadnji meseci republikanskega veljaka pa so že kronika današnjih dni. Zabeležiti moramo, da je 22. februarja predsednik republike Sandro Pertini poveril prav La Malfi mandat za sestavo nove vlade. La Malfa ni uspel premostiti težav, s katerimi se je že pred njim ubadal Andreotti. Še enkrat pa velja podčrtati zgodovinski pomen dejstva, da bi po 34 letih postal laik, človek, ki ni bil demokristjan, predsednik italijanske vlade. Italija bi torej po zmagi osvobodilnega gibanja imela po Ferrucciu Porriju svojega drugega laika za predsednika vlade. La Malfa, pa, kot že rečeno, ni uspel. Predsednik Partini pa je o-sebno zahteval, naj sprejme v sedanji, že peti Andreottijevi vladi, mesto podpredsednika in La Malfa je, čeprav zagrenjen, ugodil želji svojega dolgoletnega prijatelja • in soborca. KD Zaceagnini pa je večkrat po telefonu skušal izvedeti za stanje uglednega bolnika. Že v prvih popoldanskih urah je bilo povsem jasno, da je La Malfovo stanje brezupno. Še vedno je bil v globoki nezavesti, zdravniški posveti pa so ugotovili, da mu je možganska krvavitev resno oškodovala živčna središča, ki urejajo druge telesne dejavnosti. Pertini, ki je ves čas ždel v sobi zraven bolnikove, pa je časnikarjem, ves ganjen, dejal, da prijatelja sploh ni mogel spoznati. Tako mu je kap spremenila poteze, da je v prvem trenutku pomislil, da morda to ni prav on. Zdravniki so v svojih sporočilih pojasnili, da je La Malfa bil sicer fizično klen in zdrav, da je pa bil tudi napet in utrujen, kar je povsem razumljivo, saj je prejšnje dni ure in ure pripravljal gospodarski del vladnega programa. Obenem je bil — kot je poudaril v pismu uredniku lista «La repubblica» Scalfariju — zelo zagrenjen v zvezi s sestavo nove vlade, še posebej ga je prizadela odklonitev Visentinija, ki ni maral vstopiti v vlado. O Visentiniju se sedaj govori kot možnem nasledniku La Malfe v vladi. Med pregledi so ugotovili tudi, da je La Malfa najbrž pokonci in nevede prestal lažjo obliko pljučnice. Imel je občutljive organizme, kot večina priletnih ljudi, zato je mogoče pripisati kap močnim e-mocijam ali utrujenosti. V opoldanskih urah so iz Sicilije z vojaškim letalom pripeljali k bolniku sina Giorgia in hčerko Luiso, iz Romagne pa tajnika PRI Biasinija. V kliniko so ves popoldan prihajali politični predstavniki, med njimi tajnik PSDI Longo, KPI Ber-linguer, Pajetta in drugi, kardinal Benelli. Papež Janez Pavel II. pa je izrazil popoldne »svojo simpatijo* za La Malfo. Ob 15.45 so zdravniki izdali bilten, v katerem poudarjajo, da je bolnikovo stanje »zelo resno*. Ob 19. uri pa je prof. Lentini pojasnil, da se «začenja konec*, saj je koma najglobja in brez povratka. Ob 22.30 zvečer je prof. Lentini prebral novo klinično sporočilo, v katerem je rečeno, da je «stanje bolnika nespremenjeno in zelo hudo, saj ni več nobenega stvarnega ga upanja, da bi bolnik ostal pri življenju*. Dejansko so malo pred tem zapustili kliniko predsednik republike Pertini, prijatelji republikanskega predsednika in njegova žena Orsola. To daje misliti, da je najbrž stanje brezupno, čeprav bolniku niso odpovedale vse življenjske funkcije. Prof. Lentini je vsekakor po objavi kliničnega sporočila ob 22.30 izjavil, da se »stanje iz ure v uro slabša* in dal razumeti, da ne ve, ali bo bolnik prestal noč. Ob 23.30 se je v kliniko vrnil predsednik republike Pertini, ki je prosil zdravstveno osebje, naj mu pripravijo v sosednji sobi posteljo, kjer bdi ob umirajočem prijatelju. V bolnikovi sobi pa so žena Orsola s sinom Giorgiom in hčerko Luiso, ki so se vrnili po krajši odsotnosti. V vstopni dvorani bolnišnice pa čakajo na informacije časnikarji agencij in italijanskih ter tujih časopisov. V VELIKEM ŠOTORU PRED BELO HIŠO SADAT IN BEGIN BOSTA JUTRI PODPISALA MIROVNI SPORAZUM Nenadno potovanje sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Sirijo - Palestinci oklicali za jutri dan narodnega žalovanja WASHINGTON — V velikem cirkuškem šotoru, ki ga postavljajo pred Belo hišo, bosta egiptovski predsednik Sadat in izraelski ministrski Menahem Begin jutri podpisala mirovni sporazum med obema državama. Dogodek, ki predstavlja slavje za oba predsednika in za obe vladi ter velik zunanjepolitični uspeh predsednika ZDA Carterja, ki je veliki akter teh dogajanj in dejansko trenutno edini zmagovalec, pa pomeni za palestinsko ljudstvo hud u-darec. Jutri bo v Palestini dan žalovanja: napovedane so stavke in masovna mobilizacija: cilj teh protestov je predvsem egiptovska vlada in palestinski voditelji ne štedijo z besednimi napadi na Sadata in njegove najtesnejše sode- lavce: Organizacija za osvoboditev Palestine je celo odpoklicala svete diplomatska predstavnika iz Kaira. Arafat je tudi odločno zavrnil Carterjevo ponudbo, naj bi se predstavniki palestinske organizacije in ZDA sestali, a pod pogojem, da Palestinci sprejmejo resolucijo Varnostnega sveta OZN. Po Arafatovem mnenju ta resolucija postavlja Palestince na raven beguncev in tc poudarja palestinski voditelj tudi v pismu generalnemu tajniku OZN Waldheimu, v katerem opozarja na dejstvo, da se je OZN vedno zavzemala za «globalno» rešitev bližnjevzhodne krize in da je torej »tristranski* sporazum nedopusten, nesprejemljiv in žaljiv za palestinsko ljudstvo. Illlliniiililliimilllllllllllliuillllillllllliiiiiiiiuimiimiimmilllllliiimi...i........itn POTRJENO NA REPUBLIŠKI KANDIDACIJSKI KONFERENCI Sergej Kraigher v predsedstvu SFRJ A vbeljpredsednik predsedstva SRS Sredi Ljubljane bodo postavili spomenik revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju LJUBLJANA - Sergej Kraigher bo slovenski predstavnik v najvišjem in najodgovornejšem jugoslovanskem vodstvu, v predsedstvu Jugoslavije. Tako je bilo potrjeno na republiški kandidacijski konferenci, ki je sledila kandidacijskemu postopku, začetemu v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Hkrati je določila za kandidata za predsednika slovenskega predsedstva Viktorja Avblja, za člana pa Staneta Markiča. Dokončno izvolitev vseh treh bodo opravili delegati vseh zborov slovenske skupščine 9. a-prila. Socialistična zveza Slovenije je skupaj z vsemi republiškimi družbenopolitičnimi organizacijami in na pobudo delovnih ljudi in občanov sprejela še en pomemben sklep, namreč, da bodo sredi Ljubljane postavili spomenik revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju. Izražal bo zahvalo slovenskega naroda za njegov izjemen delež k zmagi NOB in ljud ske revolucije slovenskega in bratskih jugoslovanskih narodov, za graditev samoupravne socialistične družbe in urejanje novih odnosov med ljudmi in narodi vsega sveta, za neuvrščeno politiko in za mir v svetu. V odboru za postavitev spomenika so najvidnejši slovenski po- litiki in kulturni delavci, med njimi tudi predstavnika slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji in Avstriji, Boris Race in dr. Franci Zwitter. Ker so od vsepovsod po Sloveniji prišle številne pobude in predlogi za poimenovanja šol, ulic in različnih organizacij po Edvardu Kardelju, so predlagali naj občinske organizacije socialistične zveze temeljito in celovito preučijo predloge in sicer v skladu z merili, ki jih je predsedstvo republiške konference SZDL že sprejelo, (jp) IZMENJAVA GLEDALIŠKIH HIŠ Ljubljančani v SZ SSG v Ljubljani LJUBLJANA — Ljubljanska Drama je začela 14-dnevno gostovanje po Sovjetski zvezi. Predstavila se je v petek zvečer v moskovskem akademskem gledališču Ma-jakovski in sicer z delom, ki sodi v klasiko jugoslovanske dramske umetnosti, s Krleževo dramo «Gospoda Glembajevi*. Moskovsko občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je ljubljanske gledališčnike nadvse prisrčno sprejelo. V soboto so nastopili z Ibsenovim delom «Mali Eyolf». Potem pa bodo tri dni zapored predstavili Molierove «Sca-pinove zvijače*. Po gostovanju v Moskvi bodo odpotovali v Tbilisi, mesto, ki je pobrateno z Ljubljano, kjer bodo prikazali isti repertoar. Umetniško vodstvo ljubljanske Drame se je odločilo za uprizoritev teh del, ker po njegovi sodbi v največji meri kažejo tisto, kar je zdaj aktualno v slovenski in tudi jugoslovanski dramski umetnosti. Gostovanje sodi v okvir sodelovanja z gledališčem Majakovskega, ki bo maja gostovalo v Ljubljani, Mariboru in v Beogradu. Medtem oder ljubljanske Drame ne bo prazen. Ljubljansko občinstvo bo v okviru svojega abonmajskega sistema lahko spoznalo uspešnico Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta iz lanske sezone, Fojevo komedijo »Sedma zapoved: kradi malo manj*. Kar trinajstkrat jo bodo ustvarjalci slovenskega gedališča iz Trsta prikazali slovenski publiki. Še posebno zanimanje pa vlada za drugo uprizoritev tržaškega gledališča na levem odru Drame. Na sporedu bo drama «Vrtinec» makedonskega pisatelja Koleta Časule in v režiji Ljubiše Georgijevskega, ki ga ljubljansko občinstvo dobro pozna po letošnji uprizoritvi Jovanovičeve «Ctevoboditve Skopja*. Kljub izrednemu pomenu jutrišnjega podpisa pa dogajanje v Washingtonu ne predstavlja »vesti dneva*. Oči zunanjepolitičnih komentatorjev so namreč uprte v Sovjetsko zvezo, ali bolje v nenadno potovanje sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika v Sirijo, eno izmed tistih bližrje-vzhodnih držav, ki so še vedno »zveste* Moskvi. Takoj po prihodu v Damask se je Gromiko sestal s sirskim predsednikom A-sadom. Vest o nenadnem obisku Gromika v Siriji je tiskovna agencija Tass posredovala takoj po Vesti, da je Sadat odpotoval v ZDA. Čemu ta sočasnost? Zato, menijo komentatorji, da bi Gromiko »izpolnil vrzel* na Bližnjem vzhodu po Sadatovem odhodu. In dejansko se je pozornost osredotoči na Gromikov obisk. Sam A-rafat je na vrat na nos odpotoval iz Bejruta v Damask, kjer se bo — tako vsaj predvidevajo — ža danes sestal z Gromikorri. V Moskvi pa potovanju' ne dajejo prevelikega pomena, ampak ga vključujejo v «običajne prijateljske odnose* med obema državama. Mnogo je ‘tudi govora o »gospodarskem embargu* arabskih držav do E-giota in do ZDA. predvsem kar zadeva dobave petroleja, vendar gre v glavnem za nepotrjene govorice: Tudi Sirija je pri tem zelo previdna, saj je zunanji minister Khadam izjavil, da Damask ne bo zahteval od ostalih arabskih držav, naj prenehajo z dobavljanjem petroleja VVashingtonu, kar pa zadeva Egipt je dejal, da hodo sprejeli ukrepe, ki vsekakor ne bodo prizadeli egiptovskega ljudstva. (bbr) PREISKAVA O ITALCASSE Sarcinelli v zaporu Baffiju sodni poziv RIM — V razpletu preiskave o črnih fondih Italcasse je preiskovalni sodnik Alibrandi izdal na zahtevo namestnika državnega pravdnika Infelisija zaporni nalog za poddrrektorja zavoda Ban-ca dTtalia Maria Sarcinellija. medtem ko so guvernerju iste Paolu Baffiju poslali sodni poziv. Po aretaciji Sarcinellija se je sestal direktorij banke, ki je ugotovil, da je nadzorni bančni zavod posredoval sodnim oblastem vse potrebne podatke za preiskavo, zaradi česar vodstvo ni f ničemer kršilo obstoječe zakonodaje. Direktorij in še posebno guverner Baffi je, če sodstvo ne bo razčistilo zadevo, zagrozil z odstopom, medtem ko je avtonomni sindikat bančnih delavcev napovedal za ponedeljek 24-urno stavko. s katero pa CGIL - CISL - UIL ne soglaša. TRŽAŠKI DNEVNIK 25. marca 1979 V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Odobreni stališči proti šovinizmu in za globalno zaščito Slovencev Z večino glasov odobren dokument, ki ga je predlagala KPI Osvojeno tudi splošno stališče načelnika LpT Giuricina Tržaški občinski svet je sinoči z večino glasov odobril resolucijo, ki se zavzema za ustvarjalno sožitje med Italijani in Slovenci, obsoja šovinistično kampanjo in zahteva odobritev globalne zaščite za slovensko narodno manjšino. Resolucijo je predložila komunistična skupina, podprli pa so jo tudi demokristjani, radikalci, socialdemokrat in predstavnik Slovenske skupnosti. Proti je glasovala večina svetovalcev LpT in svetovalec MSi, medtem ko so sc vzdržali trije predstavniki LpT (Giuricin, Bojanovich in De Rota). Resolucijo objavljamo na prvi strani. Poleg te .je tržaški občinski svet formalno odobril tudi drugo stališče, ki ga .je predlagal Giuricin, ki se prav tako na splošno izreka za globalno zaščito. Tako ie besedilo resolucije: Tržaški občinski svet upošteva določila 3. in 6. člena republiške ustave, po katerih morajo biti jezikovne manjšine zaščitene z ustreznimi normami, ki pa ne smejo povzročati razlik v ravnanju med državljani in državljani, poudarja, da Ima zaščita Slovencev v Italiji poseben pomen, tako glede na pričakovanja zainteresiranih, kakor tudi po ustanovitvi posebne študijske komisije za probleme slovenske jezikovne manjšine pri predsedstvu vlade, obvezuje odbor, naj pri pristojnih oblasteh in še posebej pri vladi izpriča omenjena stališča, ki jih gre upoštevati za pravično rešitev problema ter naj spodbuja k odobritvi globalnega zakonskega ukrepa, ki naj spoštuje ustavna določila in upošteva vsa zainteresirana prebivalstva. Za resolucijo so glasovali predstavniki LpT, SSk in MSI, proti KD, medtem ko so se vzdržali predstavniki KPI, PSDI in PR. Naj v zvezi s tem poudarimo, da je po zahtevi svetovalca Kodriča (KPI) načelnik LpT Giuricin bil pripravljen vključiti v besedilo svoje resolucije tudi stavek s splošno obsodbo »šovinističnih kampanj*, vendar mu je to preprečila z neprepričljivimi formalnimi izgovori predsedujoča podžupanja Au-relia Gruber Benco. 0 obeh resolucijah se je razvila razprava, v katero se posegli Lan-za (PSDI), Kodrič, Assanti in Poli (KPI), Dolcher, Giuricin in Gam-bassini (LpT), Scarpa (KD), Lokar (SSk) in De Polo (MSI). Lanza je v bistvu prebral zadnji dokument socialdemokratskega vodstva o zaščiti Slovencev. Komunistični predstavniki so odločno zavrnili poskuse razpihovanja šovinističnega sovraštva proti Slovencem in poudarili, da je prav odnos do pravic slovenske manjšine ločnica med demokrati in nasprotniki demokracije. Dolcher (LpT) je dejal, da bo glasoval proti komunističnemu predlogu, ker se ne strinja s pojmovanjem »prijateljstva* med državami, češ da prijateljstvo ni možno, ko gre za interese. Gambassi-ni je izlil, kot po navadi, nekaj žolča, medtem ko je Giuricin v bolj omikanem in previdnem tonu zagovarjal svoja splošna stališča in se skliceval na občutljivost istrskih beguncev. Scarpa je v imenu KD sporočil, da bo — kljub nepomembnim pomislekom — glasoval za komunistično resolucijo. Lokar (SSk) je še enkrat poudaril nujnost global- MILAN BOLČIČ SEDEMDESETLETNIK Devet let bo kmalu, kar ni več z nami, pa ga stara prijateljstva in malo tudi stara navada še vsaj dvakrat-trikral na mesec privedejo po klancu vetrne ulice do našega uredništva. Malo pobrska po odloženih listih, malo pokramlja o današnjih in nekdanjih dneh, obnovi kak spomin, če je ravno pri roki pregleda kakšno novo knjigo in potem gre po svojih poteh. In ko ga ni več, ugotavljamo, kako se v teh letih, ko je zapustil svojo uredniško mizo, v resnici pa kar v zadnjih, tridesetih letih, ni pravzaprav rrrav nič spremenil, kako je vedno isti drobni, malce živčno nemirni. vedno radovedni, bolj malobesedni, zadržano nasmejani in po peki nerazjasnjeni igri narave vedno bolj črnolasi Milan Bo’čič — jutri sedemdesetletnik. Spominjam se dneva, ko se je proti koncu maja 1945 prvič pojavil v našem takratnem uredništvu na Trgu Goldoni. Ni prišel nepričakovano najavil nam ga je danes že pokojni dr. Frane Tončič s priporočilom, da nam prihaja nova, vestna in sposobna pomoč. Kdo ne bi b i pomoči vesel, saj nas je oilo malo in vsi brez večjih časnikarskih izkušenj, dela pa toliko, da nam ga ni zmanjkalo noč in dan. Brez veliko besed se je vključil v kolektiv z občudovanja vredno pridnostjo in metodičnostjo, z zavzetim preučevanjem vprašanj in s presenellji-vm obvladanjem slovenščine, kar nas je pravzaprav še najbolj začudilo. No. kmalu nam ie bilo razumljivo, od kot njegovo znanje in njegova zagnanost za slovensko tiskano besedo, pa za ideje, katerim smo se zapisali z vsem našim mladostnim poletom. Postopno, dan za dnem smo v tovarišu Milanu odkrivali človeka mnogih lepih odlik, človeka, ki so ga kalila težka leta fašzma v vrstah zdrave in borbene slovenske tržaške mladine, mu oblikovala značaj. utrjevala odločnost in bistrila um za opravljanje nalog v korist skupnosti Zato se mi zdi prav, da ob jutrišnji njegovi sedemdesetletnici vsaj v glavnih obrisih obnovimo njegovo življenjsko pot. Rodil se je 26 marca 1909 v Bo-Ijuncu v kmečki družini in v domači vasi dokončal osnovno solo. Šolanje ie nadaljeval do leta 1923 na meščanski Ciril Metodovi šoli v Trstu in nato do leta 1925 prav tam na dveletni trgovski šoli. Od leta 1927 do 1930 se je zaposlil kot uradnik v odvetniški pisarni dr Vilfana in dr. Furlana, kasneje tudi dr Tončiča, vzporedno pa je tudi študtal in leta 1940 matu-riial na Trgovskem tehničnem zavodu Leonardo da Vinci v Trstu. Vpisal se je tudi na ekonomsko fakulteto tržaške univerze, a študija zaradi vojnih let ni dokončal. čas šolanja in službovanja je izpolnjeval tudi z aktivnim delovanjem v takratnih dijaških in mladinskih društvih. Bil je tajnik dijaškega krotka N. Tsrmmaseo in odbornik Udruženja slovanskih srednješolcev v Italiji. Po fašističnem razpustu slovenskih društev in organizacij v" letu 1927 se je pridružil ilegalni skupini tštempi-harjev*. organiziral, vodil in pisal ilegalne lističe in brošure, leta 1928 organiziral in vodil na šoli *Galileo Galilei» ilegalni tečaj slovenščine za *štempiharsko* mladino in s svojimi ilegalno organiziranimi vrstniki hodil po primorskih vaseh, širil slovensko besedo in narodno uporno misel, kar ga je stalo aretacijo leta 1940 in obsodbo na drugem tržaškem procesu pred posebnim tribunalom, znanim pod imenom «Tomažičev proces*, na 15 let ječe. Kazen je do izpustitve v februarju 1944 prestajal v Trstu. Kopru in Fossanu skupno z drugimi slovenskimi rodoljubi in protifašisti. Po povratku v rodni kraj se je takoj pridružil Osvobodilni fronti in nadaljeval med dvema vojnama začeto ilegalno delo. Kot rečeno je zadnje dni maja prišel k Primorskemu dnevniku in mu ostal vzorno zvest do upokojitve decembra 1970. Čeprav je občasno posegal na razna področja. se je prvenstveno ukvarjal z zunanjo politiko. Noč za nočjo je skozi 25 let prebavil na stotine kilometrov teleprinterskih agencijskih vesti, jih izbiral in prirejal, tolmači in komentiral vedno ob upoštevanju načela, da je časnikarska vest nedotakljiva, komentar pa njeno svobodno tolmačenje v skladu z načelno politično linijo časopisa. Poleg tega je naš jubilant v zadnjih letih svojega službovanja nadomeščal obolelega odgovornega urednika in tudi v tem svojstm pokazal posluh za kolektivno delo. Za svoje novinarsko delo je leta 1970 prejel Tomšičevo naarado. Oh poklicnem delu, ki ga je vezalo vse unči, pa je Milan Dolčič našel čas še za izvenpoklicno delo. Od leta 1960 do 1970 je bit tajnik Narodne in študijske knjižnice v Trstu in pozneje član nie-nega nadzornega odbora. V' letih 1964-68 je bil član kulturne komisije in v letih 1969-1971 komisije za tisk SKGZ. v letih 1968-1974 pa tudi član glavnega odbora le naše manjšinske organizacije. Nad dvajset let ie bil član upravnega sveta Založništva tržaškega tiska, bil je in je še odgovorni urednik nekaterih slovenskih periodičnih publikacij, pripravil in uredil je tudi večje število priložnostnih brošur in pisal članke v razne liste in revije. Tudi človeka železneaa zdravja in fizičnih moči bi tolikšno delo utrudilo in izčrpalo, kaj ne bi Milana. Zato smo mu tudi iz srca privoščili pred devetimi leti počitek. čeprav smt. se po drugi strani težko odrekli njegovemu dragocenemu časnikarskemu deležu pri ustvarjanju Primorskega dnevnika. Zdaj, ko je dočakal svojo sedemdesetletnico, mu lahko zaželimo samo še naaaljnjega zdravja in zadovoljstva med nami in med knjigami, ki so njegov največji prijatelj, in seveda še mnogo let življenja. Jože Koren ne zaščite manjšine in poudaril mnenje, da med obema resolucijama ni bistvenih razlik. Srečanje Collija z združenji odporništva Predsednik deželnega sveta Cotli se je sestal z zastopniki združenj borcev odporniškega gibanja, da se dogovorijo o usklajevanji: pobud za j obrambo demokratičnega reda in borbo proti terorizmu. V ta namen je že vodil srečanja s sindikati ter združenjema .občin in pokrajin. Pri vseh so' soglašali, da je treba bližnji obletnici 25. aprila dati poseben poudarek in pomen. S SESTANKA PRISTOJNE DEŽELNE KOMISIJE Spomladi druga seja mešane komisije za industrijsko cono Colom in Rinaldi podala pregled del, ki so bila doslej opravljena v okviru osimskih sporazumov - Mešana podjetja za ribatjenje v Tržaškem zalivu? V četrtek se je sestala na prvi seji posebna deželna komisija za izvajanje osimskih sporazumov, ki ji načeluje svetovalec Pittoni. Na seji, ki sta se .ie udeležila tudi podpredsednik deželnega odbora Coloni in odbornik za industrijo Rinaldi, so pregledali delo, ki je bilo doslej opravljeno v zvezi z izvajanjem posameznik točk osimskih sporazumov. V svojem posegu je Coloni poudaril, da se izvajanje osimskih sporazumov vključuje v širši okvir odnosov med Jugoslavijo in EGS ter med Furlanijo-Juli.iško krajino in sosednimi deželami, tako da zadobiva izrazito politično obeležje. Nato je Coloni navedel razna javna dela, ki so se začela izvajati na podlagi dotacije 300 milijard lir po zakonu o ratifikaciji italijansko-jugoslo- vanskih dogovorov. Govornik je nadalje orisal dosedanje delovanje dveh mešanih komisij, in sicer komisije za gradnjo plovnega prekopa Jadran-Sava Donava, in komisije za zaščito Jadranskega morja pred onesnaženjem. Odbornik za industrijo Rinaldi je nato podrobneje razčlenil nekatera izrazito gospodarska vprašanja in pri tem opozoril, da se bodo morali osimski sporazumi izvajati na podlagi strategije, ki naj bo dosledna z novim sporazumom med Jugoslavijo in EGS. Pri tem je treba upoštevati, da bo nova pogodba liberalizirala skoraj ves jugoslovanski izvoz na tržišče deveterice, razen nekaterih »občutljivih* blagovnih vrst, med katere sodijo predvsem kmetijski pridelki, petrolejski proiz- iiiimiiiiiiiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii PRED BLIŽNJIMI VOLITVAMI ZA EVROPSKI PARLAMENT Poslanstvo naše dežele: most za razvoj sodelovanja v Evropi Mednarodna vloga Furlanije-Julijske krajine v govorih predsednika deželnega sveta Gollija in deželne vlade Comellija na včerajšnji konferenci v Avditoriju Prebivalstvo Furlanije in Julijske krajine je še posebej zainteresirano za ustvaritev Evrope narodov, je dejal predsednik deželnega sveta Colii v uvodu k včerajšnji konferenci v tržaškem Avditoriju. zaradi mednarodne vloge, ki je naši deželi svojstvena in spričo njenega poslanstva, ki ga narekujeta zgodovina in zemljepis, deže-le-mostu med Zahodom in Vzhodom. V središču evropsKe celine se na našem ozemlju srečajo italijanska, nemška in slovanska kultura, smo na stičišču sožitja in srečanja med Italijani in Slovenci, ki je dejavnik bogatitve za našo deželo, državo in ta del Evrope. Neposredne volitve evropskega parlamenta morajo pomeniti odločen korak dalje k uresničevanju Evrope ob globoki prenovitvi n,jenih ustanov in načinov dela. V tem smislu je treba ovrednotiti vlogo krajevnih uprav in participacijo prebivalstva, da se uveljavi tako načrtovanje', kr td zares služilo premostitvi neravnovesij med področji in gospodarskimi sektorji. Naša dežela mora pri tem odločilno prispevati k razvoju mednarodnega sodelovanja in k zbliževanju med državami EGS in Sveta za vzajemno pomoč ter državami v razvoju. Velike probleme vse celine, od energetskih, prometnih, do gospodarskih in drugih izmenjav, je namreč mogoče reševati le skupno Obvestilo izletnikom Naše izletnike na Poljsko obveščamo, da .je treba poravnati zadnji obrok v ponedeljek, 2. in torek, 3. aprila, in sicer na upravi našega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Izletnike prosimo, da pridejo na upravo osebno, ker morajo podpisati formular za poljski vizum. S sabo prinesite tudi dve lotografiji formata 3,5 x 4,5 cm (če so večje jih obrežite!) in potni list. Obroke naj poravnajo, prosimo, tuda vpisani za ostale izlete. in v helsinškem duhu. Naši deželi se ponuja priložnost, ki jo predstavljajo osimski sporazumi in bližnji dogovori med EGS in Jugoslavijo. Pristopiti je zato treba k hitremu uresničevanju teh perspektiv ob ovrednotenju vloge krajevnih uprav, je zaključil Colli, s čimer bo naša dežela najbolje prispevala k demokratični prenovitvi Evrope. Na konferenci, ki jo je priredila deželna uprava s sodelovanjem združenj občin in pokrajin, je generalni tajnik Združenja evropskih občin Martini poudaril, da mora Evropa doseči enotnost ob spoštovanju in ovrednotenju različnosti, ki jo lx)gatijo. V ta namen je torej treba okrepiti vlogo dežel in drugih krajevnih uprav in uvajati nove postopke, ki naj zagotovijo njihovo prisotnost pri izbirah razvoja in pri njegovem uresničevanju. Predsednik deželnega odbora Comelli je naglasi] dosedanje plodne napore Furlanije - Julijske krajine pri razvoju sodelovanja s sosednimi regijami, ki so pripeljali do ustanovitve Delovne skupnosti Vzhodnih Alp, pri kateri sodelujejo Slovenija, Hrvatska, Koroška, Štajerska in Bavarska. Mednarodno vlogo naše dežele je treba še okrepiti z ureditvijo luških, železniških in cestnih infrastruktur in njihovim povezovanjem z evropskimi magistralami sever-jug in zahod-vzhod v enotno koordinirano omrežje. Spo razum med EGS in Jugoslavijo, je dejal Comelli. bo moral še spodbujati uresničevanje smotrov, ki jih je postavil Osimo. Po poročilih so izrazili svoja stališča še zastopniki deželne enotne sindikalne zveze, združenj industrij-cev in trgovcev, neposrednih obdelovalcev, Evropskega federalističnega gibanja ir. združenj krajevnih uprav. Med, žal, maloštevilno ou-bliko so bili vladni komisar Mar rosu, poslanec Cuffaro, dolinski župan Švab in drugi javni upravitelji. Jutri ob 17.30 bo na sedežu sekcije KPI «Che Guevara* na Reški cesti 7 javno srečanje na temo »KPI proti sodnim izgonom in za novo stanovanjsko politiko*. Govo- rila bosta občinski svetovalec De Rosa ter predstavnica SUNIA Clau-dia Ponti. V sredo prvi dan «borbc za Miljc» Zaskrbljenost nad nevarnostjo, ki jo predstavlja obstoj petrolejskega terminala v Miljskem zalivu in nezadovoljstvo nad vrsto nerešenih krajevnih problemov sta prisilili miljsko občinsko upravo, da je sklicala za sredo «prvi dan borbe za Milje*. Ob 16. uri bosta župan Bordon in dekan znanstvene fakultete Costa nastopila na tiskovni konferenci v občinski sejni dvorani, ob 18, uri bo na Trgu Marconi javna manifestacija, kateri bo ob 20. uri sledila izredna seja miljskega občinskega sveta. vodi, tekstil in meso. Poleg tega bo nova pogodba Jugoslavija - EGS finansirala nekatere načrte skupnega interesa in določila oblike sodelovanja v industriji, znanstvenih in tehnoloških raziskavah ter energiji. Kar zadeva industrijsko cono na Krasu, je Rinaldi potrdil •— kar je naš list zabeležil — da se bo pristojna mešana komisija drugič sestala še v letošnji pomladi. Na seji naj bi dokončno začrtali območje 25 kv. kilometrov ter sestavili spisek dejavnosti, ki ne bodo imele dostopa v cono. Niso pa še dokončno formulirane ugotovitve — je še pristavil Rinaldi — o gospodarski u-pravičenosti pobude. Odbornik se je na koncu dotaknil še vprašanja sporazuma o ribolovu ter dejal, da je veljavnost sporazuma zapadla 31. decembra lani in da se zdaj dogovor obnavlja vsakih šest mesecev. Novi sporazum bi morala z Jugoslavijo skleniti EGS, Jugoslovani pa to rešitev zavračajo. Za zdravljenje rakastih obolenj Iz Humina, Pordenona, Spilimber-ga ter San Vita al Tagliamento so sinoči prišle štiri štafete s tisoči podpisov, ki jih zbirajo za ustanovitev deželne bolnišnice za preventivno zdravljenje rakastih obolenj. Pobudo je sprožilo zasebno združenje «via di Natale* iz Pordenona, podpise pa bi morali izročiti na sedežu deželnega sveta, vendar so sinoči zaman čakali na deželnega predstavnika. Kot so nam povedali nekateri predstavniki združenja, ima njihova pobuda, s katero bodo še nadaljevali, izreden odmev med ljudmi, saj so do danes zbrali kar 80 tisoč podpisov. Volitve za vsedržavni univerzitetni svet V torek bodo tudi na tržaški univerzi volitve za začasni vsedržavni univerzitetni svet. Učno osebje bo moglo glasovati od 9. do 20. ure na posameznih fakultetah, neučno osebje in študenti pa pri rektoratu univerze. ■ llllllltllllllllflllllllllllllMIIIIIIIIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItlllllllllillHIIIIIIIIIIiiMMinillllllllllllllllllllllMIIIIIIIlUlllllllllllllllllllllllllinmilllllllMMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIH Nadaljevanje gonje proti našim pravicam Z ZADNJE SEJE VODILNEGA ODBORA CGIL Mauro Gialuz novi generalni tajnik Nove delavske zbornice Giuseppe Burlo prevzel posle deželnega tajnika sindikalne organizacije V petek se je sestal vodilni odbor ' novo mandatno dobo. To so Mauro tržaške Nove delavske zbornice CG Gialuz, Albin Gerli, Stanislava Mo-IL. Deželni tajnik Calabria je v za-1 kole, Roberto Treu in Mario Zarli. četku počastil spomin nedavno umr- 1 Vodilni odbor je nato soglasno iz-lega Domenka Cuffara, nakar so se volil Maura Gialuza za novega ge-prisotni lotili nekaterih organizacij- j n ralnega tajnika Nove delavske skih vprašanj. Vzeli so na znanje, zbornice CGIL in potrdil Albina Ger-da je Giuseppe Burlo prevzel posle , lija za dodatnega generalnega taj-deželnega tajnika sindikata in da 1 nika. Na koncu je odbor sprejel v svoj sestav sindikalista Giorgia Pa-sija in Franca Todara. Še danes in jutri salon «Nauticamp 79» Na razstavišču pri Montebelu si lahko še danes in jutri ogledamo sa’on navtike, taborjenja in prikolic «Nauticamp 79». Danes bo dostop občinstva na razstavišče možen od 10. do 20. ure, jutri — v ponedeljek — pa od 16. do 20. ure. je Francesco Ludovisi prevzel dolžnosti pomočnika deželnega tajnika sindikata upokojencev. Obema so odborniki čestitali ter se jima hkrati zahvalili za dologoletno delovanje v pokrajinskem tajništvu sindikata. Giuseppe Burlo je bil član tajništva kar 15 let, zadnja štiri leta pa je opravljal posle generalnega tajnika. Vodilni odbor je nato obnovil tajništvo zbornice: vseh pet dosedanjih članov je bilo soglasno potrjenih za Včeraj zjutraj so dijaki trgovskega tehničnega zavoda »Carli* v Ul. Diaz zasedli poslopje iz »protesta* proti »zakonu o dvojezičnosti* kot nacionalisti in fašisti označujejo zakonski osnutek KPI o zaščiti naše manjšine. Na drugi strani mesta, na Trgu Goldoni, pa so predstavnice Vsedržavnega združenja italijanskih žensk zbirale podpise pod peticijo proti uvedbi »dvojezičnosti* in to ne samo v Trstu in Gorici, ampak «celo v Vidmu*, kot je v njej zapisano. Peticijo bodo naslovili na predsednika senata, podpise pa zbirajo še na sedežih raznih društev in združenj, pri akciji pa so angažirani tudi posamezniki. Potem ko je prejšnji mesec, po gonji, ki so jo zagnali glasilo Liste za Trst ter drugi nacionalistični krogi ob podpori misovcev in zloglasnega Fronte della Gioventu, prišlo do nekaterih zasedb na italijanskih šolah (licej Dante in O-berdan), ki pa so klavrno propadle, smo torej priča ponovnemu protislovenskemu izbruhu. Že tedaj so demokratični dijaki na drugih šolah, na Galvaniju, Sandrinelliju, Da Vinciju zavrnili podobne poskuse in čeprav se čudno sliši, so tedanje zasedbe imele tudi svojo pozitivno plat. Omogočile so poglobljeno soočanje z našimi vprašanji (spomnimo se samo skupščine na filozofski fakulteti). Že tedaj pa se je postavilo vprašanje, kako preprečiti špekulacije skrajnodesničar-skih in nacionalističnih krogov. Zato so se italijanski in slovenski študentje domeniM za vrsto pobud, ki naj bi prispevale k boljši informaciji italijanskih vrstnikov o zakonskih osnutkih za našo zaščito. Zasedba na zavodu Carli, ki jo je sicer večina študentov zavrnila in obsodila pa dokazuje, da nacionalisti in fašisti še niso vrgli puške v koruzo, nasprotno. Kaj naj to pomeni? Proti tem silam je treba odgovoriti s stalno budnostjo, ne zadostujejo le ena okrogla miza, občasni sestanki, ampak je potrebno dolgotrajno in vztrajno delo, kot so si ga svojčas študentje že zastavili. V isti okvir sodi pobuda vsedržavnega združenja žensk Italije. Mučno je bilo gledati, kako so se včeraj na Trgu Goldoni ljudje ustavljali in z očitnim zadovoljstvom segali v žep po osebno dokumente, da so lahko svoje ime zapisali v seznam. Gesla, ki so na peticiji, pa so še kako podobna stališčem, ki jih že vseskozi zavzema Lista za Trst z županom Cecovinijem na čelu, ko govori o »prevladi manjšine*. Tudi v peticiji je zapisano, da uvedba dvojezičnosti predstavlja poskus diskriminacije večine prebivalstva, ki govori samo italijanski jezik. V peticiji je tudi nesramna laž, da bodo delovna mesta v javni upravi zagotovljena samo tistim, ki bodo obvladali oba jezika. Vse to kaže, da ima sedanja protislovenska gonja svoj začetek in svoj izvor ravno v Listi, pa naj si njeni predstavniki še tako trudijo dokazati, da je drugače. Sindikalne vesti Tovarniški svet miljske ladjedel niče Alto Adriatico in sindikat kovinarjev sta sinoči izdala krajše poročilo, v katerem tolmačita zgra žanje delavcev nad početjem vod stva ladjedelnice, ki je pripisale nekaj žaljivih in nesramnih pripomb na sindikalna obvestila v o-bratu .Pripombe je menda podpisal sam predsednik ladjedelnice. Delavci so v znak protesta uprizorili stavko in se zbrali na skupščini ter sklenili, da bodo zahtevali zadoščenje za žaljivke pred sodiščem. • « » V zvezi s preobrazbo, ki so jo začeli izvajati v občinskem podjetju ACEGA, je sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL sestavila svoj dokument, s katerim kritizira ne katere najavljene sklepe podjetja in navaja spremembe, ki naj bi jih po mnenju delavcev vnesli v podjetje, da bi to res lahko premostilo sedanje težave organizacijskega značaja. Rajonski sveti V petek, 30, marca, ob 19. uri se na sedežu v Ul. del Roncheto 77 sestane rajonski svet za Škedenj in Čarbolo. Isti rajonski svet prireja v torek, 27. marca, ob 19. uri na svojem sedežu javno zborovanje, na katerem bodo podali analizo pojava nasilja v tem rajonu. Prisot na bosta prof. Arduino Agnelli ter predstavnik sindikalne zveze CGIL. CISL in UIL. Z REVIJE PRIMORSKA POJE BOJ ZA NAŠE PRA VICE SE ODRAŽA TUDI V PESMI Izreden obisk na predsinočnjem koncertu v novi proseški dvorani Revija «Primorska poje*, ki doživlja letos svojo deseto pomlad, je tokrat res potolkla vse rekorde. Rekordnemu številu posameznih koncertov in nastopajočih zborov, se pridružuje tudi rekordna udeležba poslušalcev. To smo lahko preverjali od prvega nastopa v Miljah pred tremi tedni, pa preko nastopov v Postojni, Gorici, Divači, Ajdovščini, Kobaridu in Braniku do predsinoč-njega uspešnega nastopa na Proseku in sinočnjega v Kopru. Prepričani pa smo, da bo prav takšna udeležba tudi na današnji zadnji prireditvi v okviru letošnje revije v Čedadu, ki je še zlasti pomembna, če upoštevamo, da bo pesem primorskih zborov, z obeh strani meje, končno segla tudi v te najbolj zapostavljene in tople, domače besede in pesmi najbolj potrebne kraje slovenske zemlje. Naj na kratko obnovimo predsi-nočnje dogajanje v novi proseški dvorani, ki je bila kljub svoji prostornosti daleč pretesna, da bi sprejela vso množico, ki se je zbrala na Proseku. Nastopilo je kar dvanajst zborov (dekliški z Vrha, moški z Dvorov nad Izolo, moški iz Komna, moški iz Divače ,mešani iz Bazovice, dekliški iz črnega vrha, mešani iz Boljunca, goriški oktet, mešani iz Solkana, mešani iz Brij, moški «Filej* iz Gorice in mešani iz Divače). Zelo dobra je bila organizacija domačega društva. Vsak zbor so spremljala dekleta v narodnih nošah ,ki so dirigentom in predstavnikom zborov tudi poklonila cvetje in spominska darila. Slavljenec večera je bil naš fotograf Mario Magajna, ki je prejel priznanje prirediteljev za desetletno zvesto spremljanje revije. Za nepretrgano nastopanje na reviji je priznanje prejel tudi boljunski zbor. Nastopajoče in občinstvo je pozdravil in nato napovedoval spored Bruno Rupel, priložnostni nagovor pa je imel tajnik SPZ Dušan Kalc, ki je podčrtal pomen revije ter med drugim poudaril, da je in mora biti tudi ta manifestacija še vedno izraz narodnega boja, ki se tostran meje še ni zaključil. uSlregli so naši besedi, našim kulturnim običajem, naši pesmi po življenju, je med drugim dejal, in jim to ni uspelo; danes, po 30 letih demokratične ustave se njihovi dediči, ki se v Trstu skrivajo pod krinkami lažnih ekologov, smetarjev za vsako ceno, avtonomistov, ali kaj drugega, in ki imajo v Benečiji podobo Cicerijev, trudijo na vse pretege, da bi le preprečili pošteno in pravično uresničitev načel te demokratične ustave. Ena od poti, ki so jo ubrali,, je ta, da ponovno zanetijo razdor med tu živečima narodnostnima skupnostima, da ustvarijo napetost, trenja, ki bi pahnila nazaj, v preteklost, vse, kar je bilo z velikimi napori doseženo. Naš boj za narodnostne pravice je zato tudi upor proti vsem sencam preteklosti. Pesem letošnje revije naj bo zato odločen poziv vsem našim ljudem, da strnejo svoje vrste ter iskren klic ljudem, ki govorijo drugačen jezik od našega, da pelje pot k resničnemu sožitju in miru v teh krajih skozi medsebojno poznavanje in spoštovanje. Vsako preziranje naših pravic pomeni tudi odmikanje od prave demokracije in želje po napredku in novih, boljših družbenih odnosih*. »S pesmijo nam je prijetneje, je zaključil Kalc. Naj bo to tudi želja. da bi nam bilo še prijetneje ob polni zavesti, da smo s svojim kulturnim delom pripomogli k dosegi svojih pravic in boljšega sožitja, da smo s tem obogatili sami sebe in da smo obogatili širšo skupnost, v kateri živimo*. tajnik Zveze kulturnih organizacij Koper, nakar je nastopilo kar 1? zborov s skupno 335 pevci. Na nočnji prireditvi so podelili ,u”' priznanja za neprekinjeno desetletno sodelovanje na reviji. Priznanja so prejeli: moški zbor »O. Župančič* iz Štandreža, moški zbor 'rst ima na razpolago dela: DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE & ATILU A KRAUA RENZA POSSINEI.I.IJA DEZIDERIJA ŠVARE FRANKA VECCH1ETA BORISA ZULJANa EDIJA GANDRUSIJA MARJANA KRAVOSA URNIK: ob delavnikih od 18. do 21. ure ob praznikih od 10. do 13. ure OPTIKA VIK J Ul. Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov 30ietMALALAN ZLATARNA U RAR NA Proseška ul. 6 OPČINE ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 204)3-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Mali oglasi RENAULT 12 TS - letnik ’76, odlično ohranjen, z vgrajeno plinsko napeljav« prodam po ugodni ceni. Telefon 226408. KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki je ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumijasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem. V DOLINSKI OBČINI prodajam zemljišče 5.000 kv. m. Možna zazidava kmečke hiše. Telefonirati od 15. ure dalje na tel. 231868. IŠČEMO v najem stanovanje Rojan - Greta - Barkovlje. Telefon 418713 od 19. do 21. ure. FIAT 124 letnik '74 v dobrem stanju ugodno prodam. Telefonirati (040) 52277. ŠTIRIČLANSKA družina na Proseku išče enkrat ali dvakrat dnevno od 8. do 12. ure ali po dogovoru osebo za pomoč pri hišnih delih v modernem stanovanju. Ponudbe pod šifro »poštenost*. V DOLINSKI občini prodam dvosobno stanovanje. Telefonirati na št. 812489. v večernih urah. NEMŠKO KOZMETIKO «01ga Tsclie-chovvas dobite na Opčinah v Parfumeriji - Kozmetiki «90*. Do 28. marca darilo — dežnik za cenjene odjemalke. PRIPOROČAMO Vam kreme, lotio-ne, šminke L parfenu japonske firme «Shiseido - Parfumerija -Kozmetika «90-1 Opčine. PRODAM smuči «Elan MC», dolžina 210 cm — Tel. 416568 v popoldanskih urah. ODBOR ljudskega aoma iz Križa išče novega najemnika za gostilno. PRODAM majhno stanovanje v Trstu Telefonirat, na številko 741670. UGODNO prodam trisobno prazna stanovanje - Altura. Tel.: 227372. PRODAM motorno kolo »ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407 JUKRBOX «AMI» v dobrem stanju 450.000 lir. prodaj bar »Canari-nrvs> na Opčinah POTUJETE v RIM? V slovenskem hotelu Bled Imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprl parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev Vsaki vaši prošnji rade Volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce m Gerusalemnie 40. 00185 Rim telefon 06/777102 »CITROEN* - mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov UL Rittrnavr? 4'n KROJACNIUA za moške In ženske 1 novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta Drev. DAnnunzio H • poslopje kina Oapitol UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 '68; 127 '72'73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 72: 124 '68; 125 ea- 71-72; A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit ’70; 124 '71. Ogled v Ul. Brigata Casale 7. IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel 040 - 61-061, 16 -19, išče za s 'e kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost. Prispevajte za DIJAŠKO MANCO Primoršfci^fnevmk 4 a M m m m tmmm mm. m m m m 25. marca 1979 SPOROČILO ODBORA ZA GRADNJO Telovadnica kulturnošportnem Številna goriška vprašanja središča v Gorici je dograjena na kon,erenci v Portoroiu Gorazd Vesel, predsednik odbora za gradnjo, Izrazil željo, da bo vreme omogočilo nadaljevanje in zaključek gradnje kulturnega dela objekta ZASEDALA JE KOMISIJA 0 VODNEM GOSPODARSTVU O številnih vprašanjih, ki zanimajo Goriško je bil v četrtek in petek govor na srečanju jugoslovansko-italijanske mešane komisije o vodnem gospodarstvu, ki se je sestala v Portorožu. Podobni plenarni sestanki so bili lani v Benetkah, na Bledu in v Firencah, ločeni sestanki podkomisij pa so bili večkrat. Italijansko delegacijo je vodil ing. Santopietro, v njej je bil tudi podpredsednik deželne vlade Sergio Coloni, jugoslovansko pa je vodila Marija Župančič - Vičar. V italijanski delegaciji so bili tudi goriški župan De Simone. Govor je bil o obrambi proti toči. O tem smo že poročali prejšnji teden, ko je v Gorici zasedala mešana komisija, ki je izdelala podrobni načrt naprav za obrambo pred točo na go-riškem področju. Finančno podporo za načrt bo dala deželna uprava, v izdelavi načrtov pa so sodelovali strokovnjaki ERSA. Prav tako so v prejšnjem letu strokovnjaki dveh držav pričeli akcijo ugotavljanja onesnaženja vseh rek in hudournikov, ki potekajo na slOvani so že pričeli z deli za gradnjo hidrocentrale pri Solkanu in dela bodo v bližnji prihodnosti pospe šili. Italijani pa so dali nalog nekaterim strokovnjakom v Rimu, da izdelajo podrobni načrt za gradnjo jezu pri pevskem mostu, za katerega je že nakazanih dvanajst mili jard lir. Ustanovili bodo tudi delovno skupino, ki bo preučevala nekatera druga vprašanja. Najbrž do konca aprila bodo podpisali sporazum o obnovitvi pogodbe, na podlagi katere Jugoslavija dobavlja pitno vodo Gorici. Sestanek slovenske konzulte Konzulta za slovenska vprašanja v goriški občini je v zadnjem času poživila svojo dejavnost. Na nekaj sejah so preučili številna vprašanja, ki zanimajo našo ožjo goriško skupnost kot vso širšo slovensko javnost. Ponovni sestanek konzulte bo zara- Člani Odbora za gradnjo Kulturno-športnega središča v Gorici so si ogledali nove prostore (Foto Pavšič) Odbor za gradnjo Kultumo-šport-nega središča v Gorici se je prejšnji večer sestal v prostorih tega objekta, ki se gradi v Ul. Seminario. Sestanek, ki je bil skromen po zunanjem videzu, zato pa toliko bolj prisrčen po razpoloženju, je. bil pomemben zato, ker je bil sklican ob slavljenju pomembne delovne zmage: dograditve telovadnice ter funkcionalnih prostorov, ki so povezani s telovadnico in drugimi športnimi prostori. Predsednik odbora za gradnjo Gorazd Vesel je v kratkih besedah opisal doslej opravljeno delo ter njegove nadaljnje faze. Pri tem je dejal, da o telovadnici skorajda ni vredno izgubljati besed, ker najbolje govorijo dejstva, se pravi zgrajena telovadnica, ki so si jo člani odbora kasneje tudi ogledali. Pač pa je izrazil upanje, da bo z nastopom pomladi vreme bolj naklonjeno gradbenim delom na gledališki dvorani, kot je bila zima. Prof Aido Rupel je nato odbornikom odgovarjal na vprašanje glede telovadne opreme ter drugih tehničnih rešitev v tem delu objekta. Člani odbora so izrazili zadovoljstvo nad uspešnim zaključkom del ter zlasti poudarili funkcionalnost prostorov ter uspešnost rešitev ahitek-tonskega ter oblikovnega značaja. Odbor za gradnjo kultumo-šport-nega objekta stoji na stališču, da mora zgradba služiti ustvarjalnim naporom vseh Slovencev na področju kulture in prosvete, umetnosti, raziskav, športa in rekreacije, hkrati pa mora biti odprta do italijanskih kulturnih in športnih sredin. PD »ŠTANDREŽ* Dramski odsek uprizori komedijo v dveh delih CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO N. BARRASCHA in C. MOORA Režija: Emil Aberšek Premiera, danes, 25. marca, ob 17. uri v Domu Anton Gregorčič v Štandrežu. dloge, da se onesnaženje odpravi. Precejšnjo pozornost pa so posvetili vprašanju dveh jezov na Soči v neposredni bližini Gorice. Jugo- ....................................m...............,............. SPET ČLANKI O SLOVENCIH V VIDEMSKI POKRAJINI Pozitivno gledanje na slovensko realnost v videmskem petnajstdnevniku «11 Punto» Vidni katoliški novinar Otlorino Burelli in odv. Cesare Devetag odgovarjata neumestnim in šovinističnim stališčem Luigija Cicerija di tega v torek, 27. marca, ob 16.30 ozemlju obeh držav. Akcija bo po-1 v dvorani 3. oddelka na županstvu, tekala še vnaprej in če se bo poka- \ Tokrat bo člane konzulte obiskal e-zala potreba bodo skupno dali pre- den izmed članov komisije pri pred- —--------*—--1---------1 sedstvu vlade v Rim: prof. Albin Sirk bo seznanil člane konzulte z delam te komisije, ki preučuje možnosti za globalno zaščito Slovencev v naši deželi. Tudi v goriškem in videmskem italijanskem časopisju najdemo v zadnjem času več člankov o problematiki Slovencev, ki žive v naši deželi. Vsebina člankov je včasih nam naklonjena, včasih nam nasprotna, včasih pomanjkljiva. Razveseljivo je dejstvo, da se mnogi zavzemajo, da bi našo stvarnost spoznali in razumeli, v,/nasprotju s tistimi, ki jo enostavno odklanjajo in žalijo na način, ki spominja na fašistične čase. «11 Punto friulano* je petnajstdnevnih, ki izhaja v Vidmu že nekaj let. Pred nekaj meseci je mesto odgovornega urednika spre jel znani novinar Piero Fortuna (brat poslanca Lorisa Fortune; nekoč urednik beneškega , «Ga?zet-tina» v Gorici, sedaj že dolgo let urednik znane italijanske revije «Epoca»), ki sicer živi še vedno v Rimu, prihaja pa vsakih petnajst dni v Videm, da pripravi novo številko. Revija si je dala tudi novo obliko in skuša biti podobna znanim italijanskim političnim tednikom (Panorama, Espres-so. II Mondo, itd.), čeprav omejena na prostor naše dežele. V eni izmed prejšnjih številk je bil v tej reviji pogumni članek prof. Ottorina Burellija, bivšega urednika videmskega škofijskega glasila, ki je obrazložil položaj Slovencev v videmski pokrajini in priznal upravičenost naših rojakov, Benečanov, Rezijanov in onih v Kanalski dolini, da dobijo to, ka>-jim po naravnem pravu in tudi po italijanski ustavi pripada, to GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81 -032 rJ EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Tvrdka Agromarket lmporl-Exporl GORICA, Ul. Favetti 5 Tel. 27-41 MDR. si5 nudi: — traktorje PIERRE in ZETOR od 32 do 120 KM — motokultivatorje od 4 do 21 KM — trosilce gnoja in cisterne za gnoj — motorne žage — imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse ostale kmetijske stroje je priznanje svojega jezika, svoje kulture. Nad tako uglednim posegom in tudi zaradi objave v «11 Punto*, ki je v Vidmu precej razširjen, je razjarjeno, v zadnji številki iste revije odgovoril vsem nam dobro znani dr. Luigi Ciceri. Ponavlja svoje okostenele teze, poudarja uspeh akcije zbiranja podpisov proti globalni zaščiti in priznanju slovenščine, ponavlja oslarije o tem, da je globalna zaščita nepotrebna tudi v Trstu in Gorici, «saj so se tja Slovenci priselili po zadnji vojni, ko so zbežali iz, .Jugoslavije* ,,(.?!>. Istočasno se proti stališčem prof. Burellija zavzema tudi neki L.B., ki zagovarja enaka Stališča kot. Ciceri. Ottorino Burelli pa je v isti številki takoj odgovoril obema, poudarjajoč pravilnost svojega stališča. Poudarja tudi, da je videmska cerkvena oblast uporabljala že v prejšnjem stoletju slovensko književno slovenščino in ne slovenske dialekte. Dokaz za to so katekizmi, ki so jih tiskali v Vidmu v letih 1869, 1011 in 1928. Ljudje v Benečiji so poznali samo slovenski jezik. Prof. Burelli pravi tudi, v polemiki s Cicerijem, da ne gre v današnjem trenutku za slovenizacijo vzhodne Furlanije, ker je to področje slovensko. Bufelliju podobna stališča zagovarja v isti številki «H Punto* tudi goriški odvetnik Cesare Devetag, ki je bil v prejšnji mandatni dobi deželni svetovalec socialistične stranke. Ta pravi, da so se beneški Slovenci borili kot alpinci za italijansko državo, bili so in so še sedaj dobri italijanski državljani. Kljub temu pa ne smemo tajiti njihovega slovenskega izvora. Biti član neke etnične manj šine ne sme zaskrbljati nikogar. Zaradi tega mora dati italijanska država vse pravice tudi Slovencem v videmski pokrajini, ne da bi zahtevala ali se ozirala na kako recipročnost, pravi Devetag. Kmalu dela v Ulici Irivigiano? Voziti se po ulicah Trivigiano In Natisone v Štandrežu ko dežuje je pravi križ. T0 smo večkrat ugotovili v našem listu, to so že večkrat ugotovili Štandrežci in njih zastop- Za občni zbor, ki bo 8. aprila v Trstu prireja SKGZ avtobusni prevoz. Javiti se je treba na sedežu ali po telefonu na št. 26-44. ZAHVALA Dekliški zbor prosvetnega društva Danica se zahvaljuje za denarni prispevek 123.500 lir, zbran ob letošnji prireditvi praznika žena. niki. Pred nekaj dnevi se je predsednik štandreške rajonske konzulte Wa,ter Reščič spet zglasil na goriškem županstvu v prizadevanju rešiti to zapleteno vprašanje. Na eni strani gre za nevšečnost, ki jo povzroča še vedno ogromni kup gramoza ob Ulici Trivigiano. Zemlja je postala zaradi tega uskladiščenega gramoza nepropustna in to še bolj otežkoča promet. Ulice pa občinska uprava v tem trenutku ne bo popravljala, kajti po njej bo šla glavna kanalizacija iz jugovzhodnega dela mesta proti Soči. Dela za kanalizacijo bodo oddali že v začetku apri|a ip „v. kratkem bo torej uli; ca zaprta za promet, ker bodo na njej kmalu pričeli dela. Predsednik štandreške konzulte pa je tudi zahteval', da bi pripravili načrt za dokončno ureditev Ulice Natisone. • Ob priliki vsedržavne stavke kovinarjev bo v sredo, 28. marca, iz naše pokrajine šlo s posebnim vlakom na državno manifestacijo v Milan nad 300 kovinarjev. Danes v Štarancanu shod krvodajalcev V kinodvorani Edison v Štarancanu bo danes, ob 10. uri, okrajno srečanje krvodajalcev. Srečanje prirejajo, leto za letom, ob tem času, posamezne sekcije krvodajalcev v tržiškem okolišu. Na današnjem srečanju bodo nagradili tiste krvodajalce, ki so se najbolj izkazali. Na srečanje pridejo tudi zastopniki krvodajalcev z Reke, iz Pulja in drugih krajev Jugoslavije, s katerimi imajo tukajšnji krvodajalci precej prijateljskih stikov. Odložen proces proti uredniku lista «Punto rosso» Proces proti odgovornemu uredniku ekstraparlamentamega meseč -niko «Punto Rosso*, ki ga je sprožil odv. Agostino Majo zaradi žaljenja časti, se je v petek na goriškem sodišču pričel in takoj prekinil na zahtevo branilca odgovornega ured-.nika Mancinija tega lista odv. Ma-niacca. Proces bo 3. aprila. V podjetju Sprea grozijo z odpustom 35 delavcev Tesno povezana z usodo tržiške ladjedelnice je tudi dejavnost številnih manjših podjetij, ki opravljajo najrazličnejša dela in storitve na no vih ladjah, kakor tudi na tistih, ki so v remontu. Eno takih podjetij je tudi SPREA, ki zaposluje trenutno 78 uslužbencev, obstaja pa resna nevarnost, da se bo njihovo število v kratkem skrčilo skoraj za polovico. Pod izgovorom, da je zmanjkalo naročil, grozi družba z odpustom 35 delavcev. Dejanski položaj pa je, kakor trdijo člani tovarniškega sveta, povsem drugačen, saj morajo delavci že sedaj opravljati veliko nadurnega dela, večkrat pa delajo tudi ob nedeljah in praznikih, torej dovolj tehtni razlogi, da bi še povečali število zaposlenih. Delavski svet podjetja je že sklenil, da se bo tej nameri najodločneje uprl. V torek so se protestni akciji u-službencev SPREA pridružili tudi delavci v ladjedelnici, ki so stavkali 1 uro, v prihodnjih dneh pa se bo nemara sindikalni boj še zaostril. Med torkovo stavko so se zbrali na skupščini, kjer so se dogovorili za udeležko na vsedržavni manifestaciji kovinarjev v Milanu, ki bo 28. marca. Zborovanja se bo udeležilo najmanj 300 delavcev ladjedelnice ter tovarniški svet v celoti. Stroške prevoza bodo plačali delavci s samoprispevkom v višini 2.000 lir. NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE SREČANJE S SPACALOM V GORIŠKEM A VDITORIJU SPZ prireja to srečanje pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave - O Lojzetu Spacalu bo govor v slovenščini in italijanščini Slovenska prosvetna zveza priredi pod pokroviteljstvom goriške občine prihodnji četrtek, 29. marca, ob 18.30 v Avditoriju srečanje z u-metnikom Lojzetom Spacalom. Srečanje je namenjeno slovenskemu in italijanskemu občinstvu. V slovenščini bo umetnika predstavil Milko Rener, v italijanščini pa kritik prof. Fulvio Monai. Umetnik o sebi ne bo spregovoril, pač pa bo besedo prepustil podobi, to je tako imenovanim prelivajočim se diapozitivom. Ti pa se bodo v počasnem ritmu pretakali in za nekaj časa postajali na žarišču. Zaporedje barvnih diapozitivov se bo odvijalo brez be sednega komentarja ob glasbeni spremljavi. Sicer se bodo podobe do volj zgovorno komentirale le same od sebe, kajti iz pokrajinskih izrezov se bomo sproti premikali k u-metnikovemu presnavljanju in v ne kem pogledu prisostvovali nastaja nju umetnine, škrbina in Kras. Istra. Rižarna... To so v bistvu matrice Spacalovega snovanja. Antologija ustvarjalnih momentov se nam bo tako povezala v svoje- vrstno razstavo in nam v zgoščenih podobah razodela umetniško fiziognomijo Spacala, to je umetnika tki IZŠLA JE V TEH DNEH Danes se v štandrežu poročita IVIANA PAŠKULIN in NEVIO DONATI Čestitajo jima domska skupnost tAndrej Budal» in prijatelji. Dvojezičen naslov na knjigi goriške nadškofije Gre za «0sebno in župnijsko stanje do 1. januarja 1979» Knjiga je dragocen vir zgodovinskih in cerkvenih podatkov V teh dneh je izšla 164 strani obsegajoča knjižica z naslovom «Sta-to personale e locale al 1° gennaio 1979 — Osebno in župnijsko stanje do 1. januarja 1979», ki jo je izdala goriška nadškofija, tiskali pa so jo v tiskarni Arti grajiche friulane v Vidmu. Gre za knjigo, v kateri so zaobjeti vsi podatki, ki se nanašajo na položaj duhovništva in vernikov v goriški nadškofiji. Važno je dejstvo, in to z naše strani pozitivno ocenjujemo, da je že na naslovni strani poudarjen dvonarodni značaj goriške nadškofije z dvojezičnim naslovom. Knjiga je pravi vir zanimivihpodat-kov, ni pa nekaj izrednega, saj cerkvena oblast izdaja od časa do časa take knjige, ki so polne nujnih podatkov. Na prvem mestu 'je objav Ijena fotografija novega papeža Janeza Pavla 11., zatem sledi seznam vseh najvažnejših vatikanskih uradov. Objavljeni so tudi podatki o številu prebivalstva v vseh škofijah treh Benečij. Zatem je na vrsti zgodovinski spis prof. Sergia Tavana o goriški nadškofiji, upoštevajoč o-glejsko tradicijo. Poleg tega je objavljen tudi seznam vseh patriarhov v Ogleju in Gradežu ter kasnejših . ...............lili......*.....................................................................IIIIIIIIUI, V ČETRTEK V NOVI GORICI Prisrčno in koristno srečanje obmejnih prosvetnih delavcev Sestali so se predstavniki občinskega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja v Novi Gorici ter odbor Sindikata slovenske sole - tajništvo Gorica .*»a* i S srečanja šolskega sindikata prosvetnih delavcev iz Gorice in Nove Gorice goriških nadškofov. Za vsakega izmed zadnjih najdemo tudi kratek življenjepis. Sledijo podrobni podatki o biro kratskem ustroju goriške nadškofije, o sestavi raznih cerkvenih svetov o porazdelitvi nadškofije v župnije. Za vsako župnijo najdemo podrobne podatke o številu vrebivalcev, družin, o zgodovinskem življenju župnije, o sedanjem župniku itd. Za slovenske kraje najdemo v uvodnem nazivu kraja tudi slovensko ime. Zatem so objavljeni tudi podatki o drugih katoliških ustanovah in društvih v deželi. Pozitivno je dejstvo, da je naslovna stran knjige dvojezična. To je p osebno važno v trenutku, ko se nekateri zagppjgjo v Slovence in skušajo zanikati naš obstoj in nam tudi odreči naše pravice. So pa v knjigi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bodo brez dvoma sestavljavci odpravili ko bo prišlo do ponovne izdaje. Medtem ko imamo slovenske nazive za slovenske župnije ni slovenskega naziva za Gorico. Manjka tudi slovenski opis zgodovine nadškofije in življenjepisa goriških nadškofov. In še nekaj takih pomanjkljivosti bi lahko našteli. Ta naša ugotovitev seveda velja, če ne pride do izida podobne publikacije v slovenščini, če bo podobna slovenska publikacija izšla, potem bo italijanska vsebina knjige, o kateri govorimo danes, v redu, razen, po našem mnenju, potrebnega dvojezičnega naziva mesta Gorice. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na prvi pomladanski pohod na Kras, v okolico Do-berdobskega in Sabliškega jezera. Pohod bo danes. Zbirališče ob 9.15 na trgu pred spomenikom v Doberdobu, kdor pa ima probleme s prevozom, naj pride od 9. uri na Travnik. V primeru slabega vremena pohoda ne bo. Slovensko planinsko društvo priredi 1. aprila letos društveno smučarsko tekmovanje na Kaninu. Tisti, ki bi radi sodelovali naj to osebno sporočijo na sedežu društva, najkas neje do 27. t.m., kjer morajo tudi poravnati 1000 lir za vpisnino in prevozne stroške za avtobus. Dru štvo bo poskrbelo tudi za topel o-brok «pašta.šute», ki bo veljal 1000 lir. nam je dal oko, da smo videli, kot nam je dal Kosovel dušo, da smo občutili» Kras in njega pretresljivo vsebino. Tehnika prelivanja diapozitivov nam bo torej posredovala lahek pri' stop k spoznavanju umetnin, ki m morda na razstavi ne bile vsakomut tako lahko čitljive. Zato nam srečanje nudi edinstveno priložnost, do pobliže spoznamo umetnika, ki je na likovnem področju tako bistveno posegel v kraško resničnost kot nihče drug. L. 1972 je bila ob priliki odprtjo kraške hiše v Škrbini na Kromber-škem gradu obširna retrospektivna razstava Spacalove grafike. Pred dvema letoma pa se je SpO' calu ob njegovi 70-letnici Trst oddolžil z obsežno retrospektivno razstavo, ki je bila razčlenjena na t” dele: pri Sv. Justu, na univerzi v Rižarni. . V Avditoriju bomo imeli Goričani priložnost, da si na svojstven način in v sklenjenem zapovrstju ogledamo umetnikov opus. Zato je računati, da se bo goriško občinstvo navdušeno odzvalo temu srečanju >n počastilo umetnika, ki nas je tako obogatil. Kino (Foto Petejan) KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel, 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA Na povabilo občinskega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja se je v četrtek popoldne mudil v Novi Gorici odbor Sindikata slovenske šole, tajništvo Gorica, če odmislimo lanski stik med predstavnikoma teh dveh organizacij, je četrtkov sestanek prvi, na katerem je sodelovalo celotno zastopstvo odbora. Prvi pa je tudi zaradi poglobljene razprave o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Delegacijo Sindikata slovenske šole iz Gorice je vodil njen predsednik Albin Sirk, delegacijo iz Nove Gorice pa Franc Vodopivec. Uvodoma je profesor Albin Sirk poudaril nenadomestljivo vlogo, ki jo sindikat slovenskih prosvetnih delavcev v Italiji o-pravlja pri obrambi in razvoju slovenske šole, temelja narodnega obstoja in razvoja. Takšno svojo vlogo sindikat lahko uspešno opravlja predvsem zato, ker je samostojen ter svojo politiko oblikuje ob u-poštevanju avtentičnih nacionalnih koristi. Seveda pa se Sindikat slovenske šole ne zapira pred družbenim dogajanjem ter uspešno sodeluje s CGIL, kadar gre za splošna šolska vprašanja. Slovenski šolski sindikat je deželnega značaja ter oblikuje enotno politiko za vse slovenske šolnike v Italiji, dasiravno ima dve različni tajni- štvi, eno v Gorici in drugo v Trstu. Profesor Albin Sirk je nato poudaril, da je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SR Slovenije sindikat od 1964. leta dalje priredil celo vrsto seminarjev za svoje člane, ki so predstavljali pomembno dopolnilo k strokovnemu usposabljanju prosvetnih delavcev v njihovem izobraževalnem ter vzgojnem delu. V nadaljevanju pogovorov med sindikalnima delegacijama, ki so potekali v odkritem ter prijateljskem vzdušju, so o razmerah v zamejskem šolstvu govorih tudi drugi odborniki. Tako je tajnik sindikata prof. Marjan Bednarik osvetlil politiko sindikata na področju šolske reforme. Opisal je prizadevanja slovenskih šolnikov ter celotne naše narodnostne skupnosti za avtonomijo slovenskega šolstva ter s tem v zvezi sprejeto stališče o enem samem slovenskem šolskem okraju. Profesor Karel Černič je opisal sodelovanje slovenskega šolskega sindikata z Delavsko zbornico (CG IL). To sodelovanje, ki se je začelo pred nekaj leti, je privedlo do sprejema dveh pomombnih dokumentov CGIL o vprašanjih slo venskega šolstva. Učitelj Sergej Korošec pa je o-menil nekatere primere, ki nare- kujejo potrebo po neposrednih stikih prosvetnih delavcev s te in druge strani meje. Pri tem je izhajal iz vprašanja vzgoje telesno in duševno prizadetih otrok. V Novi Gorici tovrstni vzgojni problem u-spešno rešujejo ter bi njihove izkušnje zlahka prenesli tudi v naše šole. Iz tega razloga je naglasil potrebo po sodelovanju med osnovnošolskimi učitelji. Z jugoslovanske strani je najprej spregovoril Boris Lipužič, član sekretariata pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Osvetlil je tri zakonske predloge, ki zadevajo reformo predšolskega, osnovnega ter višjega šolstva. Beseda je tekla tudi o usmerjenem izobraževanju. Predstavnik občinskega sveta Zveze sindikatov iz Nove Gorice Koglot je najprej poudaril, da vzdržujejo dobre odnose s sindikalnimi federacijami v Gorici, potem pa se je zanimal, kakšni so odnosi med slovenskimi in italijanskimi šolniki in če se italijanski šolniki zanimajo za vprašanja svojih slovenskih stanovskih tovarišev. Franc Vodopivec, ki je predsedoval srečanju, je ob koncu ugotovil njegovo koristnost ter pou daril, da bi se morali šolniki še srečati ter se pogovarjati o konkretnih pobudah. KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici išče mladeniča ali moškega vojaščine prostega in mladenko, oba po možnosti s prakso za delo v trgovini. Lastnoročno pisano prošnjo izročiti v knjigarni, na Travniku v Gorici. Gorica CORSO 15.30-22.00 «Ashanti». K. Bedi in O. Shariff. Barvni film- VERDI 15.30—22.00 «Arriva un ca-valiere libero e selvaggio*. VITTORIA 15.15—22.00 «Immorali-tš». L. Gastoni in M. Ferrer. / rsic EXCELS10R 14.00—22.00 «Amori miei*. PRINCIPE 14.00-22.00 «Per vivere meglio divertitevi con noi*. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00-18.00-20.00 «Razbija-lec». Ameriški film. SVOBODA 16.00—18.00—20.00 «Naj-bolj nori rally na svetu*. Ameriški film. DESKLE 17.00—19.30 «Noč čednosti v javni hiši*. Madžarski film. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada SMRTI: 55-letni Carlo Geromlnii 70-letni upokojenec Edgardo Con-cion, 68-letni šofer Mario Travam 81-letna gospodinja Rosa RoccoteU* vd. Brizzi, 50-letni uslužbenec Edoar-. do Tre vi san, 85-letna gospodinja Antonia Carretta vd. Godec, 82-letna gospodinja Frančiška Velušček po*--Bensa, 77-letni trgovec Sante Mo-ratti, 72-letna mlekarica Daniela Bressan, 58-letni delavec Achill® Cerchiari, 77-letna upokojenka Antonia Rejec. ROJSTVA: Susanna Tentoni, Mat-teo Mi seri, Aid a Cominotto, Mauro Trombini, Frančiška Okroglič, Ste-fano Betto, Giulia Pitassi, Enea Mazgon, Elisa Tuzzi, Barbara Me' nis, Tiri a no Bruggianesi, Mauro Pontel, Morena Bressan, Marco Fe-derici in Eva Pelos. POROKE: trgovec Giovanni G°" riup in postrežnica Elisabetta Lu-cidi. OKLICI: delavec Luciano Salvador in delavka Lidia Rovere, tapet' nik Carmelo Masotto in prihologinja Marina Battisti, delavec Bruno Ne-gro in študentka Graziella Marsa-na, orožnik Vincenzo Mazzurco >n gospodinja Agatina Consoli, uslužbenec Gianfranco Colla in gospodinja Carmen Fuga, uslužbenec Ale®' sio Bartussi in uslužbenka Annama-ria Bressan, uslužbenec Vinicio So-ravito in učiteljica Ljubina Deben/. uslužbenec Giuseppe Boncoddo *n gospodinja Sandra Rovis, zaprisf' žena straža Giovanni Di Biaggio >n delavka Laura Padovan, delavec Tullio Caucig in prodajalka Adrian® Pojan. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidentii Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul-Terenziana 26, tel. 44 387. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA IN AM Danes je v Gorici, Sovodnjah in števerjanu dežuren dr. Daniele Toppani. V Doberdobu in Ronkah je dežuren dr. Nicotra, Ronke, Ul. Duca d'Aosta 30. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Lovrenca Močnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ^ so z nami sočustvovali ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Ana in otroci z družinami Štandrež, 25. marca 1979 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage FRANČIŠKE BENSA roj. VELUŠČEK se prisrčno zahvaljujemo župniku dr. Rafku Premrlu, zdravstvenemu osebju bolnišnice sv. Justa, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mož Štefan, sin Rudolf in hči Štefanija z družinama in sorodniki Štmaver, 25. marca 1979 KULTURA 25. marca 1979 V OKVIRU REDNE ABONMAJSKE SEZONE Slovenski komorni orkester spet gost Glasbene matice Dirigiral bo Anton Nanut, kot solist bo nastopil renomirani slovenski organist Hubert Bergant , Po prodornem uspehu, ki ga J6 imel Slovenski komorni orke-s!-er na osrednji Prešernovi proslavi v Ljubljani preteklega februarja, bo v četrtek, 29. marca, »astopil v Kulturnem domu, kot e4en prestižnejših gostov abonmajske sezone Glasbene matice. Slovenski komorni orkester je b>l ustanovljen na pobudo dirigenta Antona Nanuta leta 1974 ? namenom, da bi v Sloveniji Ovajali literaturo, ki je slovenji orkestri običajno ne igrajo: 1° je baročna, moderna in avantgardna glasba za tako orkestrsko sestavo, in da bi tako tudi spodbujal izvajanje komorne glasba. Naj dodam, da je Slovenji komorni orkester enega teh jjev tudi dosegel, saj je bil že ata 1976 ustanovljen Komorni orkester RTV Ljubljana. V zdajšnji sestavi Slovenskega komornega orkestra sodeluje največ članov, ki deluje v orkestru Slo-venske filharmonije in precej Mlajših odličnih glasbenikov. že leta 1975 je imel orkester J okviru abonmaja Slovenske filharmonije samostojen Bachov ciklus, v okviru katerega so bili hvajani vsi Brandemburški koncerti, Suite, Koncerti (za štiri in ava klavirja. Koncert za flauto, violino in, čembalo; Koncert v C-duru za dve violini in orkester). Kmalu za tem je imel orkester prav tako uspeli Mozartov ciklus. Kot solisti so z orkestrom nastopili priznani slovenski umetniki, dana pa je bile možnost solističnega nastopala tudi mladim izvajalcem, saj Sn mnogi od njih prav s tem orkestrom imeli svoj prvi nastop. Slovenski komorni orkester je Bostoval po Sloveniji in Jugosla-viji, posebne uspehe je doživel v Zagrebu v veliki koncertni dvorani Lisinskega, v Trstu, Gobici, na dalmatinskih festivalih. Letos bo orkester imel tudi nekaj zanimivih nastopov, zlasti na Ohridskem festivalu, kjer ima v Programu Bachov Pasijon po Maleju (sodelovali bodo solisti iz Nemčije in kot zbor Romunski Madrigalisti), nadalje bo orkester nastopil na Splitskem festivalu z deli starega splitskega Skladatelja Baiamontija, na enem ®d koncertov pa bo izvedel vse “orkočevičeve simfonije. Nato bo Orkester gost, vedno v okviru poletnih koncertnih pobud v Dalmaciji, na Osorskem festivalu, thneniti je še treba, da je orkester posnel na plošče Vivaldi-leve štiri letne čase, v programu ima tudi posnetek z mlado slovensko flavtistko Ireno Grafenauer: mnogo je magnetofonskih posnetkov, ki jih je slovenski komorni orkester posnel za "TV v Zagrebu, Beogradu in nekaj tudi za Radio Ljubljana. ANTON NANUT, ki je stalni dirigent orkestra, je študiral dirigiranje pri Danilu Švari na A-kademiji za glasbo v Ljubljani. £e v študijskih letih je deloval k°t zborovodja in dirigent pri Slovenski filharmoniji in Radiu Ljubljana, ustanovil in vodil je 'Udi Primorski akademski pevski sbor «vinko Vodopivec*. Po diplomi na Akademiji za glasbo je Postal dirigent in umetniški vodiš Mestnega orkestra v Dubrovniku. Tam je stalno deloval od {uta 1958 do 1972. Z Mestnim orkestrom je sodeloval med drugim na Dubrovniških poletnih i-Brah, kot dirigent pa je bil tudi na številnih gostovanjih v Ju-Boslaviji in inozemstvu, na Poljskem, češkoslovaškem, Madžarskem, v Londonu, v Bruslju, na Luriaju, v Milanu, Baslu in drugim Izpopolnjeval se je v stikih to v sodelovanju z Lovrom von "latačičem, Johanom Barbirolli-Henryjem Szeryngom in drugimi svetovnimi mojstri. Od eta 1972 je docent in od 1973. *eta predstojnik oddelka za dirigiranje na Akademiji za glasbo Ljubljani, od leta 1975 vodilni Mrigent Slovenske filharmonije, j*d 1974 (ko je ustanovil tudi Sionski komorni orkester) vodi toovenski oktet. Za umetniške u-?Pehe je prejel že vrsto priznanj h nagrad, leta 1976 Zupančičevo dpgrado ljubljanske kulturne Skupnosti za dosežke na glasbe-področju, posebej za oblikovanje Slovenskega komornega OrkpS(ra in za dvig umetniške *®vni orkestra Slovenske filharmonije: letos je bil med Pre-e,novimi nagrajenci. Na tržaškem koncertu ima Sionski komorni orkester v programu Simfonijo št. 45 v fis-molu : • J. HAYDNA, Koncert za orgle 'P orkester št. 6 v B-duru op. 4 d*- P. HANDLA. Osem skladb za jjodala L. M. ŠKERJANCA ter YJncert za orgle, timpane in go-ttoini orkester v g-molu F. POU-LP.NCA. . Slovenski skladatelj in muziko-jto? Lucijan Marija Škerjanc (1900-ifT3) je študiral kompozicijo na Vtosbenj akademiji na Dunaju ,'Pri J. Marxu) ir. na Scholi Can-;?rum v Parizu (z V. d'Indyjem), S*rigiranje pa v Baslu (pri F. /Mngartnerju). Bil je profesor ^Ofnpozicije na Akademiji za glas-v Ljubljani in od leta 1949 red-m član Slovenske akademije zna-hos in umetnosti. .. Čeprav je Škerjanc začel v svo-jm prvih delih pod vplivom impresionizma, pa je svojo kompo-*mijsko tehniko vezal na novoro-Mantična stilna obeležja. Najve- čjo pozornost v svojem ustvarjanju posveča Škerjanc tonskemu oblikovanju. Zvok v njegovih delih se preliva v bogati in zanimivi paleti. Ne moremo mimo dejstva, da dokazuje Škerjančeva kompozicija temeljito poznavanje kompozicijske tehnike in smisel za živo in prefinjeno instrumenta-cijo. Med njegovimi deli bi omenil samospev Vizijo, vse klavirske kompozicije, ki se odlikujejo po specifičnem klavirskem slogu, Četrto simfonijo in Peti godalni kvartet. Njegova številna dela so mnogo doprinesla k razvoju slovenske glasbe, ki jo je naš mojster — zlasti z ozirom na kompozicijsko tehniko — dvignil na visoko umetniško raven. Prva izvedba Osmih skladb za godalni orkester je bila na slavnostnem koncertu ob dvajseti o-bletnici Orkestralnega društva Glasbene matice (4. marca 1940) pod avtorjevim vodstvom. Škerjanc, ki je biil tedaj umetniški vodja in dirigent Orkestralnega društva Glasbene matice, je to suito napisal novembra 1939 in jo posvetil društvu ob njegovem jubileju. Tematsko so vse skladbe med seboj povezane, toda tematski material se nikjer dobesedno ne ponavlja in ne vzbuja vtisa monotonosti. Prav zato so tudi stavki kontrastni: prvi (Largheito) je liričen, drugi (Allegretto giocoso) je živahnejši in skoraj plesnega značaja, tretji (Moderato) je spet umirjenega tempa in elegičen, naslov četrtega (Allegro ritmico) že sam izdaja izredno ritmični značaj. Osrednja skladba je peta (Andante molto moderato), ki izstopa s svojo spretnostjo in otožnim koncem, šesta skladba (Mae-stoso) je po svoji kromatiki podobna četrti, le da je njen značaj čisto drugačen. ' Sedma skladba (Lento lugubre) je žalna koračnica, osma (Allegro) pa je živahen finale v trodelni pesemski obliki s solo violino v srednjem delu. Na sporedu zanimivega koncerta bo na sporedu Simfonija št. 45 F.J. Haydna. Franz Joseph Haydn (1732-1809) je napisal svojih 108 simfonij v letih od 1759 do 1795; prve so v treh ali štirih stavkih, od simfonije št. 31, ki jo je mojster napisal leta 1765, po so vse v štirih stavkih. Prvih 81 simfonij je IIaydn zložil za orkester Esterh4zyjev, ki pa je imel, z ozirom na londonske in pariške orkestre, reduciran orgahik; za slednje je skladatelj napisal simfonije od št. 82 do 87 (tako imenovane «pa riške*) -in od št. 93 do št. 104 (tako imenovane «londonske»), kjer je izpričal popolnost svojega simfoničnega ustvarjanja. Haydn sintetizira vse težnje in konstruktivni napredek, ki so ga v stoletju pred njim opravili glasbeniki, ki so se ukvarjali z instrumentalno glasbo. «Oče simfonije*, kot so Haydna imenovali, ker je realiziral njeno formalno in zvočno ravnovesje, izpoveduje v svojih' delih svoj umetniški in moralni čredo. Instrumentalna dela, kjer je Haydn najboljše izpričal svojo genialnost, privlačijo zaradi »navadnosti* invencije in govorice, pa tudi zaradi elegance v timibričnih kontrastih. Tudi Georg Friedrich Handel (1685-1759) je opravil sintezo vseh stilov svoje dobe in jih reduciral na veličanstni, homogeni imenovalec, ki izpoveduje veliko paleto bogastva form, harmonskih in timbričnih barv, deklamatoričnih in dramatičnih akcentov. Njegovo delo lahko imamo za najvišji in ALEKSANDER ROJC (Nadaljevanje na zadnji strani) Slovenski komorni orkester, ki ga vodi dirigent Anton Nanut, bo v četrtek gost abonmajske sezone Glasbene matice v Trstu aiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiniiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiHiuiituiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiM RAZMIŠLJANJE OB ZADNJIH DVEH PREMIERAH SSG Gledališče naj gre med ljudi «Snežna kraljica» za osnovne šole in vrtce, Ruzantejevi «Pomjenki» v ricmanjski Babni hiši Stalno slovensko gledališče je sprejelo v svoj programski načrt hvalevredno pobudo, da gostuje z nekaterimi predstavami po šolah, in v prostorih prosvetnih društev v raznih slovenskih vaseh in drugje. Skratka, SSG želi neposredno med ljudi. Ob takšnih načrtih se jasno zastavlja vprašanje o ljudskem gledališču ter o novem stiku z občinstvom. V okvir omenjenega programa spadata predstavi »Snežna kraljica* in «Pomjenki». Prva predstava gostuje po raznih osnovnih šolah in vrtcih, premiera «Pomjenkov» pa je bila v «Babni hiši* v Ricmanjih. Ob programu in dveh konkretnih realizacijah slednjega si moramo zastaviti vrsto vprašanj, ki nas nujno vodijo v krajše razglabljanje o usodi gledališča nasploh ter o specifični funkciji našega stalnega gledališča. Pričujoči članek je torej lahko prispevek k razpravi, ki bi morala upoštevati tako splošno kot tudi specifično problematiko gledališča, saj se kulturnopolitična usmeritev neke gledališke hiše konkretizira v umetniškem dejanju, n^nj. vpliva in je od njega odvisna. V našem "Stoletju je meščansko gledališče' doživelo vsestranske napade, ki so usodni za sam način bivanja gledališke umetnosti. Naj omenimo samo gledališče ekspresionizma, futurizma, gledališče absurda, gledališče krutosti, politično gledališče, totalno gledališče, gledališče, ki ugotavlja svojo nemoč in smrt, gledališče, ki se lahko spremeni v agitko. Naše naštevanje ni organsko, kaže pa lahko na to, da skoraj ne moremo več pristajati na predstave, ki na bolj ali manj zabaven način kažejo prizorčke iz (namišljenega) življenja. Ne moremo kar tako verjeti v HiiimmtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiiMiMiiiiiiiiimM Primorske bibliografske vesti REPERTOAR SLOVENSKIH GLEDALIŠČ 1972 - 1977 (drugo dopolnilo h knjigi slovenskih gledališč 1867 - 1967), 1978. V popisu, ki ga je pripravila Majda Clemenz, sta obdelana tako repertoarja Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta kot tudi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Vsebina knjige zajema kronološki popis, abecedni popis dramskih, opernih in baletnih del ter kazala imen in naslovov opernih, baletnih in dramskih del. OD FAŠISTIČNEGA ŠKVADRIZMA DO POKOLOV V RIŽARNI (Sporočilo o procesu). Trst - Istra - Furlanija 1919 - 1945, druga Izdaja, 1978. V petih poglavjih pričujoče knjige so različni avtorji temeljito obdelali obdobje od leta 1919 do 1945 in sicer: Bruno Steffe je analiziral antifašistično gibanje od leta 1919 do 1940, o zatiranju Slovencev in Hrvatov govori drugo poglavje, ki ga je napisal Filibert Benedetič; Galliano Fogar je razčlenil fašistično agresijo in nacistično okupacijo; članek o Rižarni sta prispevala združenje ANED in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini, o samem procesu o Rižarni pa je pripravil Ferdo Zidar. MIROSLAV BERTOŠA, ISTARSKO VRIJEME PROŠLO, Pula 1978. Čeprav so zbrani članki, heterogeni po vsebini, fragmentarni in na prvi pogled nepovezani, vendar le gravitirajo k istemu središču — pronikniti v bistvo istrske preteklosti. V prvem delu knjige avtor dokumentirano obravnava najbolj značilne trenutke, v katerih je vzklilo tako zanimanje za istrsko zgodovino kot tudi prvi poskusi sinteze. V drugem delu pa avtor poskuša rekonstruirati pomembna vprašanja gospodarske, demografske, etnične, kulturne in politične zgodovine, posebno za časa Beneške republike. GEOGRAFSKI OBZORNIK, leto XXV, št. 1-2, 1978. Časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. O vlogi Beneške Slovenije med sosednjimi pokrajinami v zgodovinskem razvoju, posebno o njeni posredovalni vlogi na prehodu iz Benečije v osrčje Slovenije govori študija Svetozara Ilešiča: Vloga Beneške Slovenije med sosednjimi pokrajinami (str. 1-5). To so odlomki iz avtorjevega predavanja, ki ga je imel v okviru »benečanskih kulturnih dni 1976-1977» v Špetru ob Nadiži. Naše bralce bo zanimal tudi članek, ki v prvem delu sicer pojasnjuje odnos geografije do proučevanja najrazličnješih katastrof, s katerim se pobliže spoznamo z geografskimi posledicami potresa v Posočju. Avtor Milan Orožen Adamič je članku dal naslov: Geografsko preučevanje naravnih katastrof, predvsem glede na posledice nedavnega potresa v Posočju (str. 6-12). IL PUNTO (FRIULANO), Nuova senc, anno VI, n. 3, 28. 2. 1979. Quindicinale di cultura e politica. Naši bralci, ki jih zanima življenje in s tem mnoga nerešena vprašanja Slovencev v Benečiji, naj preberejo članek, ki ga je napisal Ottorino Burclli: La «questione» della Slavia Friulana (str. 19-23). O Pušji vesi, o prizadevanjih za obnovo kulturnih spomenikov, ki jih je močno prizadel potres, govori prispevek Catcrine De Maria: Ven-zone: come e quando (str. 30-34). ASSOCIAZIONE «AMICI Dl VENZONE«. Bollettino dclPAssociazione, leto VI., 1977. O prizadevanju za ohranitev kulturnih spomenikov, ki so bili uničeni ali močno poškodovani ob potresu leta 1976 v Pušji vesi govori kronika dogodkov izpod peresa Guida Clonfera: Cronistoria del recuperto dei beni culturali del 6 maggio e 15 settemhre 1976 (periodo dal 7 maggio 1976 al 29 dicembre 1977). Brošura šteje 41 strani in je bogato opremljena s fotografijami. N. S. igre, ki se nam predstavljajo kot izsek iz življenja, a v isti sapi življenje poenostavijo, poplitvijo in ga prilagodijo okusu gledalcev. Težko pristajamo na gledališče, ki je samo iluzija, a nam iluzijo predstavlja kot resnico. Izredno trmoglavo in vztrajno je meščansko gledališče. Utemeljuje se na različne načine, najgloblji razlog zanj (vprašanje je, koliko je resnično utemeljen) pa je ugotovitev, da je pač dvorane treba z gledalci napolniti, gledalci pa si želijo razvedrila, blišča, iluzij o sebi in življenju. Meščansko gledališče ustvarja pravi arzenal navad in razvad, naj omenimo le nekatere: zvezdništvo, maniristič-no igranje, «formalističen» odnos med igralci in občinstvom, gala predstave, modne defileje v fo-yerju, bučno ploskanje, čeprav bi najraje žvižgali, itd. Bistveno je seveda to, da se v gledališču nič ne zgodi. Igralci so vami za svojimi maskami, zvezdnik je napisan na plakatu z metrskimi črkami, aplavz je zagotovljen, če ti predstava ni všeč, te bo zadovoljil prijeten klepet v kakšni bližnji kavarni. Zanič scenografijo lahko nadomestijo ženske toalete. Nihče ne gre domov pretresen, drama ga ne «teži», če se junaki na odru med sabo pokoljejo, je pač isto kot v vesternih, kjer merimo kvaliteto filma po številu umorov. Nihče ni imun pred zgoraj omenjenim gledališčem, pretiran moralizem ni na mestu, gledališče pa ne more živeti od konvencije in lepih manir. Hkrati mora biti "vsaka gledališka hiša le pozorna na svoje občinstvo, skratka ne more živeti samo od «visokih* umetniških zahtev. Vemo, da je lahko danes tudi izredna predstava težko dostopna srednje pripravljenemu občinstvu. Stalne gledališke hiše ne morejo vedno delovati na način posameznih umetniških skupin, ki uveljavljajo čisto določen tip gledališča. Skratka, gledališke hiše morajo imeti kolikor toliko raznolik repertoar, medtem ko lahko posamezne skupine sledijo samo eni smeri. Če strnemo naše ugotovitve, moramo zapisati, da ni vedno lahko ohranjati umetniško svobodo. A-vantgardno gledališče, če želi u-veljavljati resnično samosvoj izraz, ne more na primer slediti uveljavljenemu okusu, nasprotno, ta okus mora razdirati in uveljavljati neko novo tradicijo. Gledališka hiša pa mora hočeš nočeš, računati na svoje občinstvo, je od njega odvisno. Zagata le ni tako tragična in ni nujno, da se sprevrže v blokiranost med izvirno umetnostjo in normami, ki jih narekuje tržišče. V smislu do sedaj napisanega menimo, da je za naše Stalno slovensko gledališče pobuda o gledališču, ki naj gre med ljudi, smotrna. Zatrditi moramo tudi to, da pobuda ne pomeni odločitev za neki plehki, meščanski, skratka za konvencionalni teater. Možnosti za dejanja, ki so tudi umetniško izvirna, bomo preverili prav ob predstavah «Snežna kraljica* in »Pomjenki*. «Snežno kraljico*, ki jo je po Andersenovi pravljici dramatiziral Miroslav Košuta, smo gledali v osnovni šoli pri Domju. Scena (izdelal jo je Demetrij Cej), ki je primerna za manjše prostore, je bila postavljena v učilnici, predstavo si je lahko ogledalo hkrati približno 30 otrok. Režiser Mario Uršič je pravljico postavil tako, da so lahko otroci med igro neposredno sodelovali, k temu sta seveda bistveno prispevala igralca Miranda Caharija in Stojan Colja. Skratka, predstava je živela v izvedbi obeh igralcev in v aktivnem sodelovanju otrok. Tak način gledališča odpira vrsto vprašanj. Prvič, otroci so se lahko soočali s predstavo, ki je vsebovala izkušnje modernega gledališča (tip gledališča, kjer gledalci neposredno sodelujejo, je na primer »Living the-ater*). Otroci so lahko spoznali, da gledališče ni samo posnemalni, mimetični prikaz neke realnosti, torej zrcalo življenja, ampak je lahko življenje samo. Drugič, otroci so lahko spoznali, da ni nujno, da je odnos med gledalci in igralci u-temeljen na «varnostni razdalii*. Gledalec lahko neposredno vpliva na potek predstave, ni samo »odje- malec^ ampak tudi akter. Tu smo znova le sheme meščanskega gledališča. Tretjič, ob predstavi je i-mela ustvarjalna fantazija svoje mesto. Otroci so lahko občutili, da si lahko ustvarjamo predstave, tudi če ne gledamo realističnih posnetkov (ponovno vprašanje mi-metičnosti). Igralec s črnim dežnikom je lahko krokar, igralec z lutkami lahko predstavlja tri razbojnike, modri trak s papirnato barčico se čudežno spremeni v reko itd. Predstava «Snežna kraljica* je lahko dobra izkušnja za igralca, saj se morata prilagajati občinstvu, ne moreta se več naslanjati le na priučeno gledališko znanje, odprta morata biti tudi improvizaciji, kar zahteva takojšnje reagiranje, fantazijo in večji ustvarjalni napor. Ugotovitve, ki smo jih našteli, ni^o nekaj pcsebpo novega, predstava »Snežna kraljica* kliče še po novih izkušnjah, je pa brez dvoma lahko pobuda za drugačen odnos do mladega občinstva, pobuda za bclj sveže gledališče. Ne mo-•;terpo več vztrajati ob pravljicah, kjer se vse svetlika kot v božičnih izložbah, kjer se ti samo sline,cedijo. Poleg gledališkega, se tu odpira tudi pedagoško vprašanje, ni vseeno’ s kakšnim gledališčem gremo med otroke. Prvo predstavo Ruzantejevih «Pomjenkov» smo gledali v Babni hiši v Ricmanjih. Tudi to predstavo ocenjujemo pozitivno, zdi se nam, da je k takšni oceni pripomoglo celotno vzdušje v dvorani. Ob predstavi je padlo veliko »balasta*, ki «krasi» premiere v raznih gledališčih. Igralci so se lahko sproščeno odprli občinstvu. Ru-zanteja sicer lahko igramo na različne načine, njegov jezik, njego- ve zamisli omogočajo krute, krvave interpretacije. «Pomjenki» govorijo o osnovnih človekovih* potrebah mimo ideologij in mimo vsakdanjih konvencij. Protagonist Ruzante si želi hrane, počitka in žensko; želi živeti na tem svetu. Odkrit je tu Ruzantejev odpor do srednjeveškega mraka, do obsedene zazrtosti v onostranstvo. Danes lahko vse to prevedemo v odpor do lažnega žargona, do nemoči, da bi govorili naravno, brez o-vinkov, da bi z besedami ne lepšali naših hotenj, skratka, da bi se ne sprenevedali ali pa pokrivali našo praznino z ideologizmi in frazerstvom. Režiser Jože Babič se je odločil za temperamentno in veseljaško uprizoritev, ki pa odkriva Ru-zantejevo osnovno problematiko. Njegovemu hotenju so ustrezali kostumi in skromna scena. Najbolj s« je občinstvu »odprl* Alojz Milič v vlogi Ruzanteja, pokazal je svoj občutek za ljudsko gledališče, igral je temperamentno in sproščeno. Ritem Adrijana Rustje (Menato) je včasih zanihal, kljub temu je znal biti » igralec duhovit. Stanislava Bonisegna (Guna) je bila solidna, čeprav včasih nekoliko perveč'-" «fiha» za predstavo, ki zahteva odločno mero mesenosti in tudi grobosti. Na splošno pa je predstava dosegla svoj namen, našla je pot do igralcev, ni bila dogočasna, tudi zanjo lahko zapišemo, da odpira možnost za nastope med ljudmi. Stik z občinstvom bi moral v bodoče privesti do še odločnejših in pozitivnih posledic v samem igralskem ansamblu. Naša stvarnost kar kliče po nekem resnem, visoko profesionalnem in premišljenem ljudskem gledališču. ACE MERMOLJA : šim ' : '' ' n;: A : - v . ■: mn . * . 4 ■ / • n m 5;;,;jv '■•'* ... „ Alojz Milič kot Ruzante. V ozadju Miranda Caharija in Stojan Colja Prejeli smo Resno o Kermaunerjevi knjigi Spoštovanj tovariš urednik! Z zamudo sem se seznanil s člankom B. M. v Vašem cenjenem listu dne 31. decembra preteklega leta o knjigi Dušana Kermauner ja »Temeljni problemi primorske politične zgodovine (zlasti v letih 1918 - 1921)». Recenzent je negativno ocenil Kermaunerjevo posmrtno delo. Teden pozneje je isti recenzent v Vašem listu omenjeno knjigo označil kot paskvil. Ker recenzent zgrešeno ocenjuje Kermaunerjevo knjigo in dopušča celo dezinformacijo, se javljam s pričujočo kratko raziago Kermavnerjevega dela. Časovna razdalja od recenzije v danem primeru nima pomena, saj imamo pred seboj delo, ki je trajne, neminljive vrednosti, hkrati aktualno. Tudi mi je v dolžnost kot u-redrdku knjige, da zavarujem u-mrlega avtorja pred napačnim tolmačenjem. Knjiga Dušana Kermaunerja je nastala kot nadaljevanje njegovih zgodovinskih raziskav in objav pred 10-15 leti in kot polemika zoper knjigo Milice Kacin - Wo-hinz »Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918 - 1921», ki je izšla leta 1972. Dušan Kermavner jemlje podatke iz zgodovinar-kine knjige ter jim dodaja podatke iz lastnih raziskav, toda sklepa odtod povsem drugače. Že doslej je D. Kermauner — v nadaljnjem ga bom označeval z avtorjem — v razpravah označeval slovensko udeležbo pri tržaškem odposlanstvu ali «romanju» s torpedovko v Benetke konec oktobra 1918 kot slovensko pripo-mač k italijanski zasedbi Primorja. V novi knjigi uvaja v našo politično zgodovino nov pojem »vstopa* primorskih Slovencev pod I-talijo. Za tak «vstop» mu poleg «beračenja» pomoči v Benetkah služita še dve neizpodbitni in žalostni dejstvi: a) da so slovenski tržaški narodnjaki šli k italijanskemu okupatorskemu guvernerju v Trstu, čim se je ustoličil, in se mu poklonili ; b) da sta oba poglavitna narodnjaška tržaška voditelja dr. Otokar Rybar in dr. Josip Wilfan pismeno prosila italijanskega guvernerja, »naj posreduje, da se čimprej zagotovita red in mir tudi zalednemu ozemlju*, kateremu da «grozi nevarnost.. ., da ga bo popolnoma opustošila umikajoča se avstrijska vojska in sodrga, ki vdira iz mesta*. Itali ariski imperializem seveda ni čakal prošnje slovenskih narodnjakov in je h:tel zasedat slovensko zaledje, toda narodnjaki so razodeli uslužnost brez primere. Ravnanju narodnjaškega vodstva avtor zoperstavlja drugačno možnost, ki je tedaj objektivno obstajala, in sicer «delavsko svobodno republiko* Trst, ki bi jo oklicali italijanski ip slovenski socialisti in tako pokazali Italiji in svetu, »da Trst ni italijansko nacionalistično leglo, marveč da tam prevladuje združeno slovensko -italijansko delavstvo*. Šlo je za socialistično zamisel, iztrgati o-blast iz rok meščanstva no zgledu oktobrske revolucije 1917 v Rusiji. Zam sel je zlasti dozorela pri dr. Henriku Tumi, ki se nikakor ni podal utvaram o »dobri* antanti in o »pravičnem* ameriškem predsedniku Wilsonu. Te možnosti zgodovinarka M. Kacin - Wohinz ne smatra za realno in v tem jj pritrjujejo nekateri zgodovinarji. Številni zgodovinarji pa so istega mnenja z našim avtorjem in zato se je ob izidu Ker-maunerjeve knjige vnovič vnela že večkrat vzplamenela disausija o prevratnih dnevih 1918 in kasneje, zlasti v zgodovinski sekciji marksističnega centra v Ljubljani. Na tej sekciji je na primer prof. Fran Zwitter označil romanje v Benetke za napako. Naj ob tem navedem zanimivo mnenje nekdanjega liberalnega prvaka Ivana Hribarja v pismu Henriku Tumi leta 1929. Bil je ogorčen, ko so se Slovenci tako daleč spozabili, da so se udeležili klicanja Italijanov v Trst ob propadu Avstrije. To je bila velika taktična napaka — je pisal I. Hribar. — Prav v srce me je speklo, ko sem to novico zvedel. Vsaka druga rešitev bi bila takrat umestnejša, ker bi bila Italijanom vsaj nekoliko grenila njihov apetit po slovenski zemlji; tudi delavska republika! Prav tak socialistični razplet je bil leta 1918 možen v Trstu. V tej točki se bodisi strinjajo ali ločijo razčlembe in presoje. Avtor je na takratne dogodke gledal s stališča takratne situacije, takratnih razrednih razmerij in možnosti. Manjkalo pa je, kakor se je izrazil H. Tuma, socialistov po srcu in razumu, da bi ustvarili neodvisni socialistični Trst. Avtor PROSVETNE NOVICE IZ KANALSKE DOLINE Iz Kanalske doline ie dalj časa ni bilo glasu, s tem pa še ni rečeno, da smo zaspali ali obupali, nasprotno, delo se nadaljuje na izobraževalnem in kulturnem pod ročju. Pred dobrim mesecem se je za naše otroke iz Ukev in Žabnic začel pouk slovenščine. Z a uporabo učilnic v osnovni šoli v Ukvah je bilo treba čakati 2 meseca. Starši so bili čakanja naveličani in so zahtevali sestanek z županom. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do zasedbe sole. Skupno je udeležencev tečaja sU-venšč’ne 45 za obe vasi. Učence je bilo treba porazdeliti na 6 skupin in se je prvotni pouk dvakrat tedensko raztegnil na 6 ur. V materinem jeziku se poučuje tudi verouk. Redno se tudi odvija pouk na naši glasbeni šoli. Učenci so iz Ukev in iz Žabnic, prijavili pa so se že prvi iz Trbiža. V sredo, 14. februarja. je urvič bil na obisku naše glasbene šole ravnatelj Glasbene matice iz Trsta prof. Sveto Grgič, ki je prisostvoval pouku in se zanimal za potek pouka in za metodo učenja. Ravnatelj Glasbene matice je bil tudi prijetno presenečen nad visokim številom u-čencev. Tudi slovenski kulturni praznik ni šel mimo neopazno. Na vabilo «7, veze kulturnih organizaciji iz Je senic, so se pevci zbora »Planin- ka* udeležili osrednje Prešernove proslave, ki je bila v soboto, 10 februarja, v kulturnem domu v Za breznici. V večernih urah so pred stavniki zbora Planinka in prosvet nega društva »Lepi vrh» položili šopek rdečih nageljnov pred pesnikovo rojstno hišo. Prvo nedeljo v marcu so pevci iz Ukev pod vodstvom župnika Ga-riupa nastopili v Celovcu, na 0-srednji reviji *Koroška poje*. 23. marca se bode na Jesenicah udeležili tObčinskega srečanja pevskih zborov». 25. marca pa je na sporedu nastop »Planinke* v Čedadu v okviru pevske revije »Primorska poje*.. SALVATORE VENOS1 prav v tej točki očita omenjeni zgodovinarki, da gleda na dogodke na Primorskem leta 1918 - 1919 s stališča, kako bi se že takrat moralo zgoditi, kar se je zgodilo šele v letih 1941 - 1945. «Zdi se — piše avtor o zgodovinarki — da se vsa izživlja v merjenju doga;a-nja za časa italijanske zasedbe v letih 1918 - 1921 z nekim »modelom*, izposojenim iz poznejšega razpleta, iz NOB! Tako je zamešala med seboj dve v bistvenem se razlikujoči zgodovinski situaciji*. O prevratnih dneh na Primorskem je spregovoril tudi Edvard Kardelj v svojem delu »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja*. Nacionalističnim vrhovom med primorskimi Slovenci so bile socialne zahteve, kj so jih postavljale slovenske ljudske množice, ne? varne ali pa tuje. zato tudi niso našli skupnega jezika z ljudstvom, »katerega revolucionarna akcija bi se tedaj edina lahko S večjim ali manjšim uspehom u-prla prodoru italijanskega imperializma*. Kakor lahko sklepajo bralci in bralke, gre pri teh stališčih in mnenjih za poglavitne probleme obravnavanega časa, za usodne odločitve, za korenita načela. To niso naključne reči, najmanj pa osebne razprtije. Avtor, to je Dušan Kermauner, pogumno tolmači preteklost, po novem presoja dogodke, se ne zadovoljuje z nekdanjimi legendami, opravičili ali pravljicami. Tudi samega sebe dopolnjuje. Ko je osvetlil sodelovanje slovenskih tržaških socialistov pod tedanjim vodstvom Rudolfa Golouha in Josipa Ferfolje z narodnim, slovenskim meščanstvom od jeseni 1918 d0 spomladi 1919, ga je označil kot »narodnjaško - socialistično premirje*, ki ga prekine mogočno naraščanje revolucionarnega vrenja v delavskem in socialističnem gibanju. Pri tem pravi avtor, da Ivan Regent v svojih objavljenih spominih dopušča »krivo spominjanje*. Ivan Regent prihaja tako na kritično rešeto slovenskega zgodovinopisja. Ko opisuje dogodke in pojave okrog pariške mirovne konference, avtor piše o »izkrivljeni podobi teh zadev v spominskih zapiskih Rudolfa Golouha*. Golouh je izbrisal »vso revolucionarno situacijo in perspektivo, v okviru katere je treba razumeti ravnanje revolucionarnih socialistov bodisi v Primorju ali drugje*. Posebno poglavje je avtor posvetil pojavu slovenskega »narodnostnega boljševizma*, »v katerega se je prelivalo tradicionalno rusofilstvo narodnjaškega tabora v mnogo večji meri, kakor smo si doslej to predstavljali*. »Z izpovedovanjem 'narodnostnega boljševizma' si je narodnjaštvo krpalo vdorne luknje, ki jih je v njegovem obzidju napravilo butanje simpatij do revolucionarne Rusije*. Ni pa v knjigi poglavja, ker ga v tipkopisni zapuščini ni bilo, ki ga je avtor v uvodu takole očrtal: «Na koncu pa odpiram doslej zaprto stran v zgodovini našega revolucionarnega delavskega gibanja, kako so slovenski primorski komunisti sebe in Komunistično partijo Italije povedli proti sredi dvajsetih let k novemu stališču v narodnem vprašanju.* Gre za prispevek Vladimira Martelanca, mladega tržaškega intelektualca, enega najbolj talentiranih mladih komunistov. Bil je več let v aparatu vodstva KP Italije in je o nacionalnem vprašanju zapustil več pomembnih spisov. Nemški fašisti so ga ubili aprila 1944 v Dachauu. Stvar zgodovinarjev je, da ta prispevek raziščejo. Skozi vso knjigo se kot rdeča nit vleče odpor meščanskemu nacionalizmu. Avtor opozarja pred nacionalističnimi prividi, pred »nacionalistično mavrico* in podobno. Prav nevarnosti nacionalizma se je zavedal avtor, ko je na koncu uvoda zapisal, da ga »prav nič ne moti hlad, ki bo gotovo zavel v narodnjaško usmerjeni zgodovinopisni in drugi politični javnosti do mojega enakopravnega razpravljanja o drugem slovenskem, delavsko - revolucionarnem taboru*. Kakor priča v začetku tega članka omenjena recenzija B. M., je v recenziji prav nekaj takega »hlada* — poleg drugih hib. Lahko se strinjamo ali ne strinjamo z Dušanom Kermaunerjem, toda nesporno je, da po novem razlaga preteklost in s tem vnaša nova spoznanja tako v zgodovinsko znanost kakor v naša sodobna početja. Živeti samo cd nekdanjih spoznav ne smemo. Razvoj sili k napredku, razmisleku, teoretičnim poglobitvam. Zato v spoznanju vključujemo nove podatke in nove ugotovitve! Občutek za novo naj nadomesti malomeščansko o-mejenost in plahost! Menim, da se v sedanjosti poizkušajo tu in tam, zlasti v Trstu, uveljavljati stari meščanski recepti, rekatere ponovitve, tudi hude. Zato raste zanimanje za preteklost — seveda za poglavitna in bistvena dogajanja v njej, ne pa recimo za stare foto-albume — da bi v njej odkrili posebnosti, izkušnje in nauke, oa ne zaradi posnemanja, ampak v kritično vrednotenje. V tem smislu nas mora prežemati resnoba in odgovornost, da se izognemo zgrešenemu ravnanju. Zato nam mora biti vsaka sveža misel dobrodošla. Temu namenu želi prispevati knjiga Dušana Kermaunerja, vsa nabasana s temeljnimi problemi. Vsakemu naprednemu bralcu, vsakemu zavednemu rojaku jo toplo priporočamo FRANCE KLOPČIČ LETOŠNJA REVIJA «PRIMORSKA POJE» GRE PROTI KONCU V Ajdovščini in Kobaridu se je zvrstilo kar devetnajst zborov V Kobaridu te je vključil v veliko manifestacijo zbor «Rečan» iz Ljese V Ajdovščini so nastopili oktet Simon Gregorčič iz Kobarida, ki ga vodi Metod Bajt, ženski zbor Triglav iz Bukovice pod vod-svom Joška Lovca, moški zbor Triglav iz Trente pod vodstvom Daneta Škerlja, moški zbor Zarja iz Bilj pod vodstvom Andreja Budina, mešani zbor Triglav iz Bukovice pod vodstvom Juška Lovca, moški zbor Srečko Kumar iz Repna pod vodstvom Mirka Guština, moški zbor Golobar pod vodstvom Danila Durjave, mešani zbor France Bevk iz Prvačine pod vodstvom Klavdija Koloinija in Učiteljski ženski zbor iz Tolmina pod vodstvom Vere Clemente-Kojič. Oktet Iz Kobarida ima lepe glasove, ki bi lahko glasovno znatno dopolnili tamkajšnji moški zbor. če bi se mu pridružili, kar bi vsak tehtneje razmišljajoči pevski ljubitelj tudi pričakoval. Glasovi so potrebni še nadaljnje izdelave in pa vodstva, ki ne bi dopuščalo svojevoljnega izpuščanja dela pesmi, kakor pri Jerebovi Pelin roža in no svoje prikrojenega konca pri Vodopivčevi Jaz bi rad rdečih rož. Sprejemljiva je bila edino Simonitijeva priredba dalmantinske A ča. Opozorili bi pa baritone in druge tenorje na pretirano for-siranje v ff. Kljub temu, da smo se pri ženskem zboru iz Bukovice srečali s tremolirajočo sopranistko, glasovno odprtimi ali in tu pa tam ne preveč gotovimi drugimi soorani v intonaciji, je vendar celotni nastop pokazal ubranej-še petje, kar pomeni, da sta se pevovodja in zbor resno zavzela pri svojem delu. Najlepše je bila zapeta narodna Teče mi vodica. Moški zbor iz Trente je bil tako rekoč brez glasov. Pevci so očividno bili prehlajeni in zagr-ljeni, Moški zbor iz Bilj je pokazal vso dobro voljo, izbral pa si je prezahteven spored glede na trenutno stanje, kajti pevci bi potrebovali še nadaljnje glasovne obdelave za dosego lepše zlitosti in enotnosti v delovanju. Če smo lahko ugotovili določen napredek pri ženskem zboru iz Bukovice, tega ne moremo reči za mešani zbor, v katerem moška polovica glasov ne predstavlja dovolj zlitosti ne pri tenorjih ne pri basih, ki so še zlasti negotovi v zadevanju. Moški zbor iz Repna je svoj nastop zaradi bolezni odpovedal že na prvi reviji v Miljah. No, tudi toki at je imel še hripave glasove, ki niso dopuščali večje zlitosti in so seveda bile manj učinkovite tudi interpretacije za razliko od tistih, ki smo jih bili navajeni. Vendar je prizadovanje bilo očitno. V določeni meri velja isto tudi za moški zbor iz Bovca, ki smo ga slišali nekaj časa prej v Tolminu, ko je njegovo petje bilo ubranejše in so izvajane pesmi zapustile izrazitejši vtis. Najboljša zbora tega večera sta bila mešani iz Prvačine in učiteljski ženski iz Tolmina. Če gremo mimo pri naraščanju nekoliko ostro izstopajočih posameznic v sopranu in posameznikov, ki občasno z nepreciznim petjem povzročajo motnost ba- sovske skupine, je zbor iz Prvačine v svojem celotnem nastopu vendar pokazal izboljšan zvok. Posebno je bil lepo zlit moški del zbora pri Simonitijevi Douga nočka, ki je bila tudi najbolj nazorno zgrajena. Sicer pa sta tudi ostali dve pesmi, Lebičeva Traunče in Kogojevi Trenotek bili sprejemljivi. Žal ni učiteljski ženski zbor pokazal svojih pravih kvalitet. Bolezensko stanje več pevk je oslabilo zvok zbora, ki je na občinski reviji v Tolminu, nekaj časa prej bil vsekakor boljši, ko je zbor zvenel intonančno čisto in v celoti ubrano. Interpretiranje je bilo sproščeno in muzikalno izrazitejše. In če ga sodimo po nastopu v Tolminu, bi lahko rekli, da je zbor od lanskega u spešnega nastopa napredoval tako po zlitosti, notranji disciplini in nazornosti pri poustvarjanju. Zlasti učinkovito je bila izoblikovana Vrabčeva Čuk se je o- ženil. V Kobaridu je nastopil oktet Majnik iz Tolmina pod vodstvom Ivanke Kosmač-Hvala, deklinški zbor Justin Kogoj iz Dolenje Tribuše pod vodstvom Branka Jana, moški zbor Lijak z Vogrskega pod vodstvom Branka Marvina, mešani zbor Re- čan in Ljese pod vodstvom Antonia Qualizze, moški zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja, ženski zbor iz Sežane pod vodstvom Evgena Prinčiča, moški zbor Ciril Silič iz Vrtojbe pod vodstvom Alenke Saksida, mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Stanka Jericija in moški •llllllllllllllllllllllUMIIIIIIIMMIIIIIimilllMIIIIIMIIIIIIIMIIIinilllllltlllllMIIIUIIIMIMIItMllltllHIIIIIIIIIIIIiillinimilllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllllllMIIIMIIIIIIIIII Lira se je tokrat ovrednotila Poglavitna novost prejšnjega tedna na valutnih tržiščih je bilo ovrednotenje italijanske lire za približno en odstotek nasproti vsem ostalim trdnim valutam. Vzroka za ta pojav šta v glavnem dva. Lira je stopila v E-vropski denarni sistem (EDS) razvrednotena za približno poldrugi cglstotek, ker je tako ho- NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Trst Celovec Ziirich Beograd 24. 3. 24. 3. 24. 3. Ameriški dolar 839,50 13,45 1,69 18,16 Kanadski dolar 680,— 11,40 1,45 15,21 Nemška marka 445,— 724,- 90,40 980,02 Holandski florint 414,— 670.- 83,75 901,96 Belgijski frank 28.— 45,— 5,65 60,46 Danska krona 154,— 259,- 32,50 349,5 švedska krona 185,— 306,— 38,60 415,37 Norveška krona 154.— 262,5 33,10 355,83 Finska marka 180,— — — 455,62 Francoski frank 195,— 313,5 39,30 424,12 Italijanska lira — 1,61 2,005 2,17 Angleški funt 1715,- 27,26 3,43 36,95 Švicarski frank 498.- 803,5 — 1085,33 Avstrijski šiling 61,90 — 12,34 133,8 Japonski jen 3,70 6,40 — — Avstralski dolar 870,- — 1,90 19,92 Španska peseta 11,50 18,90 2,31 — Portugalski esk ido 14 - 26- 3,70 — Jug. dinar mali 40.50 63,- 8.35 — - veliki 40,50 63.- 8.35 — Grška drahma 20.- 34,- " 24. 3. 1979 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 6600 6700 ZLATO London (unča) dol. 242 • 242,75 SREBRO Milan (kg) 205000 210000 PLATINA Milan (g) 10925 11225 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 24. 3. 1979 Sovjetski rubelj 205. Poljski zlot 7,- Češka krona 32,- Madžarski forint 23,50 Romunski !:j 26,- Bolgarski lev 345,— Turška lira 17,- tela Banca dTtalia z namenom, da bi bila lira v novi valutni kompoziciji trdnejša. To se je tudi uresničilo. Po štirinajstih dneh obstoja EDS se predstavlja lira kot najtrdnejša valuta te nove valutne formacije, saj se je ovrednotila nasproti vstopni vrednosti za kak poldrugi odstotek. Drugi vzrok trdnosti lire obstaja v dejstvu, da si švicarske in nemške banke nabavljajo te dni valute držav, ki so turistično zanimive. Med te pa spada tudi Italija, če pa pride do povpraševanja po neki valuti, njena vrednost tudi naraste. Kljub vladni krizi in kljub visoki inflaciji se torej lira kar dobro drži. Med ostalimi valutami še vedno prednjači ameriški dolar, ki se je nekoliko utrdil nasproti jenu in švicarskemu franku. Angleški funt se je razvrednotil za okroglo en odstotek, podobno je tudi z irskim funtom. Navdušenje zaradi bogatih naftnih ležišč v Severnem morju se je torej pomirilo in oči borznih operaterjev so se uprle bolj v notranji položaj Velike Britanije, ki ni rožnat. Predvsem predstav-vljata veliko vprašanje inflacija in možnost sindikalnih trenj. Tudi japonskemu jenu se ne godi dobro. Ta valuta plačuje sedaj posledice prehudega ovrednotenja v lanskem letu, tako da so sedaj japonski proizvodi na svetovnih tržiščih že nekonkurenčni. Prav zato šepa tudi japonska trgovinska bilanca s tujino. Vrednost zlata se ta teden v bistvu ni spremenila in velja unča te kovine še zmeraj okrog 240 dolarjev, gram pa okrog 6.400 in 6.500 lir. (srs) zbor Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Na tej reviji je nastopilo nekaj zborov, ki so mimo raznih slabosti vokalnega značaja, kar zadeva lepoto izgovarjave, preciznosti zadevanja, enotnosti, intonacije, discipline in oblikovanja, pokazali poleg veselja do petja tudi voljo in prizadevanja za dosego čim lepšega. Pretežna večina je imela vsaj eno pesem, ki je bila sprejemljiva. Splošno povprečje sta seveda dvignila mešani zbor iz Gorice, ki je do sedaj tildi najboljši mešani zbor na revijah, in pa moški zbor iz Vrtojbe. Prvega odlikujejo izbrani, toplo obarvani ženski glasovi, ki se sicer z manj številnimi moškimi združujejo v precej izravnane glasovno ravnotežje in ubranost. Na vokalnem področju je bilo torej precej storjenega in doseženega. Tudi kar zadeva interpretacije, ne bi imeli bistvenih pripomb, zlasti je bila plastično izoblikovana Merkujeva Čiči, nana, Maričica. Zbor odlikuje tudi dobra izgovarjava. Moški zbor iz Vrtojbe je poleg o-čitno boljše zlitosti prikazal tudi oblikovalno plat v izrazitejši gradnji. Glede na sestav zbora, ki mu v tenorski skupini manjka še nekaj glasovno dopolnjujočih pevcev, je vendarle dosežena zadovoljiva ubranost in usposobljenost za nazorno poustvarjanje. Sorazmerno najboljše je dekliški zbor iz Dolenje tribuše zapel Pirnikovi Kosec in Lastovki v slovo. Opozoril bi na predloge pavze, ki prekinjajo naravni tok skladbe. Zbor ima lepe glasove, poje sorazmerno čisto, a izrazno manj prizadeto. Moški zbor z Vogrskega je letos zlitejši, le v basih pride še do šibkih trenutkov homogenosti. Relativno najboljša je bila Ned-vedova Ljubezen in pomlad. Podobno glede basov je pri moškem zboru iz Dolenje Tribuše, pri katerem je bila najbolj sprejemljiva Kern jakova Juhe, poj-darri u Škufce. Poseben naš pozdrav velja meša ner .u zboru mladih pevcev Rečan iz Ljese v Slovenski Benečiji, ki je najboljše zapel špeho-njevo Rečanska dolina in pesem Hostnik v priredbi A. Qualizze. Na sporedu je bila še ljudska Dekle je ]>o vodo šla v priredbi istega skladatelja. Tako smo se srečali z zborom, ki nam odpira pogled v [jevska prizadevanja, rlula..in rezultate mladih ljudi in rojakov v beneških krajih. Prepričani smo, da bo prvemu nastopu sledilo sodelovanje na revijah tudi v bodoče in da bo v okviru velike pevske družine vplivalo vzpodbudno in prinašalo pevcem zadoščenje. Moški zbor od Domja, ki je vsekakor postal glasovno bolj zlit, je še nekoliko šibak v drugih basih, ki niso vedno dovolj precizni in čisti. Bilo je tudi nekaj neenotnosti v delovanju posameznikov. Najboljše sta bili izvedeni Ne sedi Djemo v Mi-loševičevi priredbi in Mirkova Večerna. Pri ženskem zboru iz Sežane je najbolj ubrano zazvenela in tudi interpretacijsko prenričala Tajčevičeva priredba Sadila Tim-ka, do določene mere tudi Simonitijeva Nočna slika. Nekoliko šibak in nesiguren je prvi sopran, ki ga bo treba dopolniti in glasovno noenotiti. Moški zbor iz Doline je tako po zlitosti kakor tudi po inter-pretacijski nazornosti naibolj prepričljivo izvedel Ježevo Igraj kol-ce in Otovo Neviera, medtem ko Rozinova Kovaška v Srebot-niakovi priredbi potrebuje še nadaljnje obdelave. Zbor zasluži priznanje za vztrajno delovanje in prizadevanje, ki mu je prineslo v teku zadnjih let že več plodnih rezultatov. IVAN SILIČ Nedelja, 25. marca 1979 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Disco mušic; 10.30 Globalna zaščita — socio-ioška analiza; 11.05 Mladinski o-dei: Jurij Kozjak, slovenski janičar; 11.35 Nabožna oddaja; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo jih spet, izbor tedenskih sporedov; 15.00 Nedeljsko popoldne; Šport in glasba. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05-7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živela nedelja; 9.15 Pesmi iz festivala «Zagreb 78»; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.33 Popularne plošče; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 16.30 Sosednji kraji in ljudje: Od hiše do hiše: 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Nedelja na športnih i-griščih; 20.00 Orkestri; 21.15 Mali umotvori. RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 Itinerarij; 11.15 Jaz, protagonist; 11.55 Radio sballa z Jannaccijem; 12.20 Rally; 13.30 n Calderone - glasbeni vložki, beležke, razprave in drugo za prijetno nedeljsko popoldne; 21.10 Les pecheurs de perles, opera; 22.08 Horoskop. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 19.30 Po- ročila; 6.00 - 7.55 Nekega drugega dne; 8.45 Video flash; 9.35 Veliki variete z Ginom Bramie- rijem; 11.35 Alto gradimento; 12.00 Šport; 12.15 Revival; 12.45 II gambero; 13.40 Romance: 14.30 - 17.45 Nedelja z nami, vmes ob 15.00 in 17.00 šport; 19.50 Spazio X. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna: 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Tico Marino: 14.05 Nedeljsko popoldne; 17,50 Radijska igra; Prvi del sporeda bodo tokrat izpolnile štiri partiture; Foerste-rjeva Sonatina op. 43 Felixa Men-delsohna - Bartholdyja, Schubertov Godalni kvintet, op. 163 ter Simfonija Cesarja Francka. Po poročilih in književni oddaj se bo nato naša oddaja prevesila na operno stran. 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas. Ponedeljek, 26. marca 1979 TRST A 8.00, 9.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Vroči svinec; 9.45 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 To je bila zabava; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Kdo je na vrsti? - Prizori iz zdravniške ambulante; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping-pong; 16.00 Slovenska dramatika med obema vojnama; 16.30 Žive povestice; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba; 18.20 Klasični album. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; od 6.05 do 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestri; 9.32 Lueianovi dopisniki; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Glasba in nasveti; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.33 Valčki, polke, mazurke; 15.00 Življenje v šoli; 15.40 Mini juke-boks:‘ 16.05 Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Pevski zbor Srečko Kosovel; 19.33 Crash; 20.39 Kock party; 21.32 Operna glasba; 22.45 Pop jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00-7.30 Za dobro jutro; 9.00-10.35 Radio anch’io; 10.00 Posebna oddaja; 11.30 Srečanje z Mino; 12.05-13.30 Vi in jaz; 14.30 Povest; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja; 17.30 Kdo, kako in kdaj; 18.35 Bil je nekoč neki beat. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00-7.55 Nekega drugega dne; 8.45 Srečanje z A. Lupom; 9.32 Una furtiva la-crima: radijska priredba; 10.12 Sala F.: pogovor s poslušalci; 11.53 Ponedeljkova zgodba; 13.40 Romanca; 15.45 Tukaj radio 2: pogovor s poslušalci; 17.50 Hit Parade; 18.33 Spazio X; 20.30 Koncert iz Labiave palače. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Rin-garaja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Za vsakogar nekaj . . .; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40' Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.0 Danes do 13.; 13.30" Priporočajo vam . . .; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z Avgustom Stankom; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operne aktualnosti - 21; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev; 23.05 Literarni nokturno. Nedelja, 25. marca 1979 Ponedeljek, 26. marca 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.00 Oddaja o poljedelstvu 13.00 Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 14.00 V TEKU NEDELJE Kronike in športni dogodki 14.25 DISCO RING 15.25 «Una piccola citta», TV film 16.15 Športne vesti 17.00 90. MINUTA 17.50 Domenica, dolce domenica 18.55 Športne vesti 19.00 Polčas nogometne tekme A lige Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 FANTASTIČNE ZGODBE; «11 delirio di William Wil-son», nadalj. 21.45 ŠPORTNA NEDELJA Kronike in komentarji 22.45 Spored za prihodnji teden Ob koncu: Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 Dnevnik - Ob 13 uri 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.30 Spored za prihodnji teden 15.45 ŠPORTNA NEDELJA Misano Motociklizem Atletika - Cross delle Na-zioni 17.00 Popoldanski spored: proze, opere, baleta «Kmečka idila® 18.15 Polčas nogometne tekme B 18.55 «SWAT», detektivka 19.50 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.00 Dnevnik in ŠPORTNA NEDELJA 20.40 Alberto Sordi: «Storia di un italiano* 21.45 Dossier, dokument tedna 22.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 22.55 Quando si dice jazz JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko dobro jutro 9.10 «Marija», TV nadalj. 10.25 Sezamova ulica, serijska oddaja 11.30 Kmetijska oddaja 14.40 »Katastrofe*. dok. film 15.05 Dossier našega časa: LETO 1968 16.05 J. Kersnik: «Agitator», TV drama 17.10 Športna poročila 17.25 «življenje Emila Zolaja* film 19.30 TV dnevnik 20.00 »Osma ofenziva*, konec 21.05 V podzemlju tropskega Krasa 21.35 TV dnevnik 22.05 ŠPORTNI PREGLED 22.35 'Nogomet*: ....... C. ZVF.7.DA - HAJDUK Koper 19.30 Otroški kotiček 20.00 Pregled sporeda za naslednji teden 20.35 »Lov na moža», film 22.05 Glasbena oddaja Zagreb 10.00 Zlata nit. otroška oddaja 11.00 Narodna glasba 13.30 «Elvis, Elvis*, mlad. film 19.30 TV dnevnik ŠVICA 16.35 «Grazie a Budda*. film 20.45 «Kapitan Onedin*, 2. nad. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Španija: doba barbarov 13.00 Tednik o knjižnih novostih 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Posebna oddaja iz parla* menta 14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina 17.00 Romolo Valli pripoveduje 17.10 Mladina in delo 17.50 Povejmi, kako se hraniš- 18.20 Argumenti 18.50 Osmi dan 19.20 «Ettore Fieramosca*. 4. h1 zadnji del 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 «čaj in simpatija*, film 22.45 »LJUBITI* Srečanje z Ninom Verga-nijem. Sodelujejo Iva Zanicchi i® ansambel «Arabesque» Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Sto tisoč problemov in rešitev 14.00 Kolesarstvo: REGGIO CALABRIA 17.00 «Barbanapa», risanke 17.05 Tolpa petih 17.30 SPAZIO DISPARI 18.00 «Netsilik, nomadi ledu* 1. del 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - Športni večer 18.50 Programi pristopanja lp Dober večer z JET KVIZ 1 Inevnik - Odprti studio 2i V1AZZABUBU’ Glasbena oddaja z G. Ferfl 21.50 Programi pristopanja 22.05 Labirint domišljije 23.05 Rubrika o protestantizmu Dnevnik 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 16.00 TV v šoli 17.15 Poročilo 17.45 «Katastrofe», dok, 18.10 Poletni vzpon 18.35 OBZORNIK 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Parma: «Zlatorog», opera 21.50 Palček: Mozaik kratkega filma 22.00 TV dnevnik Koper 19.50 STIČIŠČE 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik 20.30 «Seznam grehov*, serijski film 21.25 «Maček pod čelado*, nad. 22.25 Baletni večer: Sporočilo Jože Limona in Prstan Zagreb 17.45 Usoda nekega Čarlija otroška oddaja 18.45 Korari, mlad. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Hieng (TV drama): «Večerja za Milico* 22.20 I. Stravinski: «Apolon in muze*, balet ŠVICm 17.55 H topo di citta ed il topo di campagna — oddaja na najmlajše 20.50 OMIKA (8. nad.): JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. DO 31. MARCA 1979 TOREK, 27. marca LJUBLJANA 8.45 do 17.00 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Čez tri gore; 18.05 Mali svet; 18.35 Obzornik; 18.45 Mostovi; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 22.55 Pota Poljske. KOPER 19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 Marie Curie; 22.00 Aktualna tema; 22.30 Revolucionarne pesmi; 23.10 Stičišče. SREDA, 28. marca LJUBLJANA 9.00 do 10.00 TV v šoli; 1615 Rokomet; Aero Celje - Kolinska Slovan; 17.40 Poročila; 17.55 Vin- cent van Gogh; 18.35 Obzornik; 18.45 Nočne prikazni; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik: 20 00 Za kralja in domovino, film; 21.35 Šanson po naše. KOPER 19 50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 Mož z zlato roko, film; 22 25 Pigmej, dok.; 22.40 Umetnostno drsanje. ČETRTEK, 29. marca LJUBLJANA 8.55 do 16.30 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Viri energije v XXI. stol., dok.; 18.35 Obzornik; 18.45 Babičin vnuček; 19.15 Risanka; 20.05 V živo; 22.00 Poročila. KOPER 19.00 Košarka: La Coruna - C. zvezda: 20.40 Ujemite jih žive, 22.05 Cinenotes; 22.35 Jazz na e-kranu. PETEK, 30. marca LJUBLJANA 9.00 do 17,00 TV v šob; 17.20 Poročila; 17.25 La Fontamove basni; 17.40 Dnevi z Gumbkom; 18.40 Obzornik; 18.50 Pes, človekov prijatelj; 19.15 Risanka; 19,30 TV dnevnik, 20.00 Zabavno glasbena oddaja; 21.00 Šerif v Nevv Yorku, film; 22.45 Nočni kino: Angela Davis. C I Jogo ko c &erii Janji topi tvezi Bi Z : lraj< lom« lovo love N tav? pa #ani Jkin es Vo itin: "sp< Jatn tfai Hrot gra; tal" chei hna Uje »en "SVl ^us c for C Bat SOBOTA, 31. marca LJUBLJANA 8.00 Poročila; 8.05 Zgodbe ° prismukih; 8.15 Srečanje ob Par' tizanski pesmi. 8.35 Babičin vnuček; 9.05 Mali svet; 9.35 Doku mentarrm oddaja; 10.15 Camiil®-TV nadalj.; 15,35 Poročila; l-MJ Škilasti lev, mladinski lilm; 17.1® Košarka: Cibona - Bosna; 18.4® Naš kraj: 111.50 Očkg, dragi ka: 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak:1; 20.00 Rubens; 21.00 TV žehtnik 21.50 Lovci na skalpe, film. KOPER 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 Vojna tned spoloma, film; 22.10 Glasbeni nokturno. KOPER 17.00 Košarka; 19.30 Otroški ko tiček; 19.50 Stičišče; 20.00 Risa«, ka; 20.30 Vročica v Riu, film; 22.1« Čudovita leta filma: komedije. C tet Hitlerjevi dediči IVO VAJGL 9. Prikazovanju scen sadističnega nasilja in drugim oblikam nacistične propagande je treba napraviti konec. S čedalje večjo zaskrbljenostjo opazujem, kako se določeno manjše število mladih ljudi ogreva za desno radikalno ideologijo, za kult »fiihrerstva« in za romantiko orožja. Potrebna je neposredna konfrontacija, kajti samo prepovedi ne zadoščajo in pravna sredstva so zmeraj zadnje orožje, ki se ga je treba poslužiti. Predvsem šola mora povečati svoje napore, kajti njena vloga pri kritičnem soočanju z nemškim fašizmom gotovo ni bila doslej tako učinkovita, kot bi si bilo želeti,» je nedavno tega izjavila ministrica Antje Huber. Ob tem je treba poudariti, da je bilo približno 600 zahodnonemških uradov za mladino, ki jim je neposredno zaupana dolžnost, da pregledujejo literaturo, ki je namenjena mladim, prijavljajo primere, ko gre za izrazito škodljivo vplivanje in celo izrekajo prepovedi širjenja neprimerne literature, doslej vse prej kot aktivnih. Zvezna centrala za škodljivo literaturo, ki je namenjena mladim, je v zadnjem času prepovedala 12 gramofonskih plošč in 5 knjig, ki jim je očitala »omalovaževanje strahot vojne in poveličevanje nacizma«. Dogodek so v bonskem ministrstvu za mladino, družino in zdravje zabeležili kot izredno pomemben uspeh. ZAHODNONEMŠKO PRAVOSODJE: Z NEONACISTI V ROKAVICAH Zadnje poročilo «Urada za zaščito ustavnosti« ponosno ugotavlja, da «še nikoli ni teklo toliko preiskav in ni bilo .zrečenih toliko pravomočnih sodb neonacistom, kot v letu 1977.» 46 obsodb, ki so jih izrekli v vsej ZR Nemčiji, zares komajda lahko opraviči tolikšno samozadovoljstvo. Prej bi lahko rekli, da potrjuje že kar prislovično tolerantnost, neodločnost in neaktivnost pravosodnih organov v odnosu na kazniva dejanja, ki so jih zagrešili skrajni desničarji, najnovejše ali pa prejšnjih generacij. 13 oseb so v letu, na katero se nanaša poročilo, obsodili na zaporno kazen med 5 in 12 meseci, v 11 primerih so izrekli denarne kazni med 1000 in 8000 markami, v 15 primerih pa je šlo za zneske manjše od 1000 mark. V 7 primerih se je sodna preiskava in postopek proti neonacistom končal z opominom, ki je predpisan z zakonom o mladoletnikih. Okrepljena dejavnost neonacističnih skupin in posameznikov je imela v letu 1977 za posledico skokovito povečanje števila policijskih preiskav proti skrajnim desničarjem. Od 80 preiskav v letu 1976 so ob koncu leta 1977 zabeležili 317 takšnih preiskav. V 60 primerih je preiskovalni sodnik ukazal hišno preiskavo, pri čemer so praviloma zasegli večje količine nacističnega propagandnega materiala, ki najpogosteje prihaja iz tiskarn ameriške «NSDAP». Velikokrat je policiji padla v roke tudi večja količina orožja in eksploziva. Za-hodnonemške mestne uprave so doslej samo v izjemnih primerih izrecno zabranile demonstracije neonacistov, bolj dosledno so izrekale takšne prepovedi zavezniške vojaške oblasti v Zahodnem Berlinu. Bonski zvezni minister za pravosodje Jochen Vogel je 25. januarja leta 1978 razposlal vsem deželnim ministrom za pravosodje okrožnico, v kateri jih je zaprosil naj dosled- Nemški neonacisti In preostanki starih nacistov se ponovno zaganjajo proti Judom, kajti »Judje so naše zlo*, kot pravijo ali bolje pišejo in zato »kdor kupuje pri Judih, je narodni izdajalec*, kot lahko beremo ob gornji vulgarni karikaturi, ki jo, kot kaže, zahoduoucmški »demokratični* želodec še prenese. neje preganjajo neonacistično rovarjenje, tiskanje in c*1' stribucijo nacionalsocialistične literature, igračk in sin1' bolov. Minister Vogel je pravosodne organe v zveznih de' želah, ki so pristojni za ukrepanje na svojem področji opomnil, da na pojave širjenja nacistične ideologije m0' rajo reagirati «po službeni dolžnosti«, česar večina prav1' loma ni počela. Med deželnimi ministri, ki so prejeli V°£' lovo okrožnico, je bil tudi pravosodni minister na Sp0«* njem Saškem dr. Hans Puvogel. Dva meseca pozneje j0 moral Puvogel odstopiti, potem ko je skupina študent°v po naključju naletela na njegovo doktorsko disertacij0’ ki jo je zagovarjal v času nacizma in je opravičevala V°. litiko iztrebljanja rasno manjvrednih človeških bitij, listu «Neue Hannoverische Presse« z dne 25. marca 19?®; je bilo mogoče ob vesti - o Puvoglovem odstopu prebraj1 tudi notico, v kateri so v krogih deželne vlade Spodnj® Saške «zavrnili očitke, češ da je Puvogel zagovarjal rasis' tične žakone Hitlerjevega režima. Najboljši dokaz, da s° takšni očitki neutemeljeni, naj bi bilo dejstvo, da se i® Puvogel leta 1941 poročil z žensko, ki je bila »četrt iu' dinja«. Puvogel se je zaradi očitkov, da se je poistovetil z nacizmom, moral umakniti iz političnega življenja. Takš°a usoda je bila vsaj doslej prihranjena notranjemu rnin\ stru v bavarski vladi dr. Alfredu Siedlu. Po vojni si je vetnik dr. Siedl ustvaril ime in premoženje s tem, ko j® na procesih branil nacistične vojne zločince in množič0® morilce, kot so bili Gebhardt, Pohl in Frank. Dejstva, ^ se je pogosto poistovetil s svojimi klienti, mu najbrž nihč® ne bi štel za zlo, če ne bi bilo splošno znano, da se je k° 26-letnik ambiciozni nacionalsocialistični jurist uveljavl kot vnet zagovornik Hitlerjeve polit-justice in če ne bi P°' skušal slepo hlapčevanje celotnega nemškega pravosodja nacistični ideologiji in Hitlerju opravičiti z »znanstveni*111 argumenti«. ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet V EVROPSKIH POKALIH Džajič zadovoljen z žrebom Crvena zvezda bo v polfinalu pokala UEFA igrala s Herto iz Berlina - Več polfinalistov iz ZRN - Italijani brez zastopstva V petek so v Ziirichu izžrebali pa-■ polfinalistov v vseh evropskih Jogometnih pokalih. V pokalu UEFA J> Crvena zvezda igrala s Herto iz krlina, v drugem polfinalnem Srednju pa se bosta srečali nemški e-hpi Duisburga in Borussie. Crvena ^ezda bo prvo srečanje odigrala ' Beogradu, 11. aprila. Z žrebom je tehnični direktor beo-tajskega moštva, slavni bivši no-toietaš Dragan Džajič povsem zasoljen. Herta je namreč, po nje-°vem mnenju, najslabši polfinalist, tajič je tudi sicer dokaj nepriča-■avano izjavil, da je dejstvo, da !ra C. zvezde prvo srečanje na Drnačem igrišču prednost. Potek * letošnjem pokalu sicer potrjuje Rajičevo trditev. Beograjčani so Jarrireč doslej v spopadih z angle-*ima predstavnikoma Arsenala in a'ast Bromwicha vedno odigrali pr->0 srečanje v Beogradu in kljub Siimalni zmagi v obeh nastopih ^Pešno premostili obe oviri. To mostno predvsem pripisati odlični o-kambi in hitrim ter učinkovitim ^otinapadom, s katerimi so Beo-^ajčani premagali na tujem Arse-kl in remizirali z West Bromwi-še posebno važna je bila Saga proti Arsenalu, ki je v le-J^njem prvenstvu najboljše angle-'m> moštvo sploh. Prav zato je mne-'ie vseh strokovnjakov, da je Cr-,fna zvezda najzaslužnejša ekipa za Sojitev letošnjega pokala UEFA. Pokal prvakov Sstria Dunaj (Avstrija) - Malmo ..(Švedska) Nottingham Forest (VB) - Koln (ZRN) Pokal pokalnih prvakov 'ortuna Diisseldorf (ZRN) - Banik 6 Ostrava (ČSSR) “arcelona (Šp.) - Beveren (Bel.) Pokal UEFA “Oisburg (ZRN) - Borussia (ZRN) Cpvena zvezda (Jug.) - Herta Berlin (ZRN) košarka «EUROBASKET 79» Cena vstopnic za goriško skupino Prejšnji teden so v Turinu urad-k predstavili letošnje 21. evropsko fvenstvo v košarki, ki se bo zaključilo prav v glavnem piemont-'tem mestu. Na tej prireditvi so lartireč predstavnikom tiska, športom delavcem in številnim gostom frtsali potek evropskega prvenstva, se bo pričelo s kvalifikacijskimi Jamami v Gorici, in "teni. Glede goriške kvalifikacijske skupne, v kateri bo nastopala tildi ju-!°®lovanska reprezentanca, so prijatelji sporočili cene vstopnic za £kme. Listek bo veljal za obe vetrni srečanji, ob 19. uri in ob 115: oštevilčeni fotelji 12.000 lir; ^tevilčene tribune 6.000 lir; tribune 3.500 lir (znižana cena 2.000 lir). Zaradi velikega povpraševanja bodo listke pričeli prodajati že od 1. aprila dalje. Točneje o krajih, kjer bo mogoče kupiti vstopnice, bomo poročali. Organizatorji so nam medtem sporočili, da si bosta v prihodnjih dneh športno palačo ter ostale telovadnice za treninge ogledala generalni tajnik FIBA Boris Stankovič ter častni sekretar Wiliam Jones. (pr) 1. DIVIZIJA Don Bosco premočan za Borove «veteranc» Don Bosco — Bor A 108:75 (56:30) BOR A; Lakovič 2 (2:10), Sestan 2 (2:6), Kapič 16 (2:6), Vodopivec 1 (1:3), A, Pertot 4 (0:3), Košuta 12 (4:9), Perko 22 (4:6), L. Pertot 8 (2:2), Pegan 2, Oblak 6 (2:5). SODNIKA: Fornasari in Lenardon iz Trsta PM: Bor A 18:52, Don Bosco 13:20 PON: Oblak (35) V otvoritveni tekmi prvenstva 1. divizije je Borova A ekipa, v kateri nastopajo v glavnem člani, ki so o-pustili igranje v višjih ligah, odšla poražena z igrišča. Sicer pa se je tekma odločila pri skokih v napadu ter metih na koš, kjer so bili nasprotniki odločno boljši. Kako torej, da je Borova ekipa obdržala poraz v dostojnih mejah? Zahvaliti se moramo predvsem nekaterim u* spešnim protinapadom pri čimer so se naši fantje odlikovali predvsem z izredno točnimi podajami. Med posamezniki bi tokrat omenili Franka Perka, v glavnem pa so zadovoljili tudi vsi ostali. Marko OBVESTILO ŠD Mladina Iz Križa vabi na celotedenski smučarski izlet v Cervinio - Dolina Aosta, od 22. 4. do 29. 4. Informacije pri Stojanu Sosiču, tel. 22-04-23. število prostorov omejeno! NAMIZNI TENIS MEDNARODNI TURNIR ZA 6. POKAL JULIJSKIH ALP Organizacija že v polnem teku Organizacijski odbor tekmovanja, katerega pokrovitelj je občina Devin-Nabrežina, sestavlja 15 predstavnikov Bora, Krasa, Mladine in Sirene Priprave na mednarodni turnir za 6. pokal Julijskih Alp, ki bo v soboto in nedeljo v občinski telovadnici v Nabrežini v organizaciji namiznoteniške komisije pri ZSŠDI in pod pokroviteljstvom občine Devin -Nabrežina, potekajo zelo intenzivno. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo naslednji predstavniki društev: Klavdij Grbec in Karel Tomšič (ŠZ Bor), Miha Derganc, Sonja Milič, Giani Romagna, Zvonko Simoneta in Majda Stubelj (ŠK Kras), Zla-tan Bogateč, Just Fabjan, Boris Košuta, Walter Pertot in Vvalter Tretjak (ŠD Mladina), Drago M D Sandi Pertot in VValter Starc (TPK Sirena), je v prejšnjih dneh že izdelal podrobni spored tekmovanja in ga v obliki biltena odposlal prijavljenim društvom. Tehnični del organizacije 6. pokala Julijskih Alp je tako že nared, ostajajo pa še številni organizacijski posli, ki jih bo treba v tem tednu izpolniti. Namen organizatorja in pokrovitelja je namreč prirediti kakovostno tekmovanje, ki zahteva tudi kakovostno organizacijo; dela je zatorej mnogo, prepričani pa smo, da bo v so- NOGOMET DANES V 2. AMATERSKI LIGI Kar dva slovenska derbija V Bazovici bo Zarja igrala s Primorjem, v Dolini pa se bo Breg spoprijel s Primorcem - Gaja in Juventina pred težko nalogo Na Tržaškem bodo danes odigrali pare sedmega povratnega kola, v katerem sta na sporedu kar dva derbija. Zarja — Primorje Po odličnem startu so Bazovci v zadnjih nastopih povsem odpovedali in so po vrsti štirih zaporednih po^ razov vendarle v sredo v zaostali tekmi iztržili eno točko proti ekipi GMT. Čeprav so Bazovci računali na kaj več od ene točke, so seveda bili zadovoljni saj so v tekmi z GMT pokazali, da so preboleli trenutno krizo. Zato bo današnji derbi s Primorjem zelo zanimiv. Primorje, čeprav je na spodnjem delu lestvice, igra bolje v gosteh kot na domačem igrišču. Prosečani so namreč doslej od 19 zbrali kar 14 točk v gosteh. Trenerja obeh moštev ne bi smela imeti velikih težav za sestavo postave. Predvidevanja so kot za vsak derbi dokaj tvegana. Čeprav Zarja, ki igra na damčih tleh, ima rahlo prednost, je v tem dvoboju možen vsak izid. Delitev točk pa bi verjetno zadovoljila obe strani. Breg — Primorec Tudi dolinsko igrišče bo prizorišče zanimivega in izenačenega derbija. Po uspehu nad Opicino je morala v taboru Brega res visoka in t. je zelo važno pred derbijem. Trebenci pa so po porazu z Zaulami nekoliko potrti tudi zato, ker bodo morali igrati brez dveh standardnih napadalcev, kot sta Boris in Pavel Kralj. Prvi je poškodovan, Pavel pa je bil izključen prejšnjo nedeljo in je diskvalificiran za dve koli. Verjetno iih horta zamenjala Možina in Mau-ro Kralj II. Tudi v vrstah Brega bo prišlo do nekaterih sprememb. Daz-zara je diskvalificiran in zato bo moral trener Mondo pomisliti za zamenjavo. Kljub temu pa vlada za ................................................... SPDT vabi vse udeležence in ljubitelje smučanja na NAGRAJEVANJE 13. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER ki bo v soboto, 31. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Vabljeni! Nogomet V?. ITALIJANSKI LICI IRIESTINA ZOPET DOMA krala bo s Padovo, ki sodi med slabše ekipe prvenstva enotedenskem premoru bo da-, 8 igrala Triestina drugič zaporoma pred domačim občinstvom. , goste bo sprejela Padovo, ko prav i^Ovo sodi med slabša moštva levjega prvenstva. Le s težavo se j0^) varovanci trenerja Pivatellija 6sili pred izpadom, današnja tekma je torej za obe r|k*Pi zelo važna. Padova si ponovna spodrsljaja, pa čeprav proti j^ni ekipi, kot je Triestina, ne '°re privoščiti. Tudi Triestina pa jra nujno zmagati, saj bi v na-'ijfotncm primeru izgubila stik z ?notn prvenstvene lestvice. 24. kolo Se posebej ugodno za Tržačane, je na sporedu tudi neposredni £npad med prvim in drugim na gtvici, oziroma med Comom in £8giano. Ker je v tem srečanju fjbio favorit, bi Triestina v prime- jj! zmage nad Padovo zopet o_svo-drugo mesto pred odi ^Padom prav z Reggiano. y£rener Tagliavini, kateri bo baje .kratkem podpisal pogodbo tudi za črtednjo sezono nima s postavo no-?nih težav. Gotovo se bo v enajste-vrnil napadalec Panozzo. Dvom f8taja le med rahlo poškodovanim *harduzzijem in Mujesanom. lekma se bo pričela ob 15. uri. V PRVENSTVU B LIGE Gdincse - Brescia . Tekma z Brescio je za Videmča-l bova priložnost za osvojitev zma-p Gostje so sicer solidno moštvo, kje v 24. kolih zbralo prav toliko 2*. ki so sad osmih zmag in o-remijev (prav toliko je bilo uv*da porazov). Brescia nima v Čanjem prvenstvu posebnih težav, nima praktično nobenih možno-1 *a napredovanje in niti proble- mov pred izpadom. V videmskem taboru ni vse v najboljšem redu. Medtem ko tehnični direktor Dal Cin že razmišlja o sestavi ekipe za naslednje, verjetno prvenstvo A lige, ima trener Gia-comini več težav. V avtomobilski nesreči se je namreč huje poškodoval režiser Del Neri, ki ga bo najverjetneje zamenjal Tržačan Bencina. Nogometaši trebenskega Primorca med tekmo 2. amaterske lige ekipo Zaule derbi izredno zanimanje. Jasno je, da domačini računajo na ves izkupiček, medtem ko bi se Trebenci zadovoljili tudi z eno samo točko. Poleg točk za lestvico bo izid tega srečanja kot tudi derbi Zarja Primorje veljaven za posebno lestvico za Pokal Primorskega dnevnika. Lestvico trenutno vodi Zarja s sedmimi točkami, sledi Primo ec (5). Breg in Primorje imata štiri -točke, Gaja pa dve. Llbertas — Gaja Gajevci bodo gostovali pri močni ekipi Libertasa, ki še ni povsem zgubila upanja za napredovanje v višjo ligo. Zato je povsem razumljivo, da Tržačani odločno jurišajo na zmago. Juventina — Romana Štandrežci bodo sprejeli v goste Romano, ki je po nedeljskem porazu Sevegliana zopet sama na vrhu lestvice. Zato bo naloga Juventine zelo težka. 3. AMATERSKA LIGA Medtem ko bo enajsterica Krasa počivala, bo Vesna gostovala pri e-kipi CGS, ki se je po slabem startu znatno opomogla in sedai je na zgornjem delu lestv ce. Za Križane bo to gostovanje dokaj težko, saj domačini le v primeru zmage lahko še ogrožajo Vesno, ki je na prvem mestu lestvice. Prav zaradi tega pa bo Vesna lahko igrala bolj umirjeno kot ekipa CGS, ki meri le na zmago, medtem ko pa bi Vesni dobro prilegla tudi ena točka. Pro Farra — Sovodnje Po lepi nedeljski zmagi nad Ii bertasom iz Koprivnega čaka tokrat Sovodnje izredno težka naloga, saj bodo igrale v gosteh in to s Pro Farro, ki zaseda odlično drugo mesto v prvenstvu 3. AL. V prvem srečanju so Sovodenjci s 4:0 izgubili z današnjim nasprotnikom, zato bodo danes skušali vrniti Pro Farri «milo za drago*. L. Capriva — Mladost Mladost bo danes pred lažjo nalogo, saj bo igrala v gosteh pri Li-bertasu iz Koprivnega, ki res ne sodi med boljša moštva v tem prvenstvu. Doberdobci so v nedeljo (sicer v okrnjeni postavi) le remizirali z zelo šibkim Piedimontejem, danes pa bodo startali na zmago. boto in nedeljo v Nabrežini potekalo vse v najboljšem redu. Kot smo že poročali, bo v Nabrežini nastopilo več kot 150 piingponga šev iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Prisotne bodo tudi nekatere znane «zvezde» te panoge: Sonja Milič, ki ne potrebuje dodatnih predstavitev, saj skoraj vsi poznajo nje no vrednost v državnem in tudi mednarodnem merilu, jugoslovanski državni pionirski prvak Rok Kadak iz Ljubljane, avstrijska državna mladinska reprezentantka Carmen Trau-nig, bivši član avstrijske državne članske reprezentance Gerhard Thaler in še nekateri mladi in perspektivni igralci. Naj omenimo, da bodo slovenski igralci nastopali kot reprezentanca ZSŠDI. Za konec naj dodamo še uradni spored mednarodnega turnirja za 6. pokal Julijskih Alp: v soboto se bo ob 9. uri pričelo moško ekipno tekmovanje, ob 10. uri pa žensko. Finalna srečanja so predvidena od 16.30 naprej, zvečer bo v hotelu «7 nami* v Sesljanu uradni sprejem s krajšim kulturnim sporedom za goste in vodje ekip. V nedeljo od 8.30 naprej bodo na sporedu tekmovanja posameznikov za pionirje-ke, mladin-ce-ke in člane-ice. Finalna srečanja se bodo pričela ob 16. uri, o-krog 18. ure pa je predvideno nagrajevanje in zaključek tekmovanja. KOLESARSTVO V BERTIOLU IN ORSAGU Adriini tekmovalci na dveh dirkah Kolesarji lonjerskega društva A-dria bodo danes nastopali na dveh dirkah. Med juniorji bo Sandro Čok po lepi nedeljski uvrstitvi dirkal v Bertiolu na 77 km dolgi krožni stoži. Kaže, da bodo v tem kraju nastopali le deželni kolesarji, saj je tudi v Venetu na sporedu vrsta dirk in ne bi smel tako lonjerski tekmovalec imeti prevelikih problemov za dostojno uvrstitev. Start popolnoma položne dirke bo ob 14.30. Kolesarji bodo vozili deset krogov, od katerih meri vsak 7,7 kilometrov. Težje delo bosta imela Petelin in Godnič med amaterji v Orsagu, kjer je na sporedu krožna dirka po mestnih ulicah. Kolesarji bodo morali 55-krat prevoziti isto progo v skup- iiiiMiiiiiitiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiminiH OBVESTILA tZ Bor SZ Bor namerava letos, ob svoji 20-letnicl, Izdati posebno puMF kacijo z navedbo čim večjega števila zgodovinskih podatkov o slovenskem športu v Trstu in ožji o-kolici med obema vojnama in še prej. Ker je mnogo dokumentarnega gradiva iz tega obdobja večinoma v zasebni lasti, prosi SZ Bor vse tiste, ki s takim gradivom razpolagajo (ali pa lahko nudijo tudi ustne podatke), naj o tem obvestijo člana redakcijskega odbora te publikacije Marija Šušteršiča (Trst, Šalita dl Vuardel 27, telefon 52-366). • * • Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor SZ Bor obvešča, da je na stadionu «1. maj» v Trstu rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30. Brano Kneipp (Bor) med metom na kot ODBOJKARSKI «REVIVAL 79» RAZPIS 1. NAZIV TEKMOVANJA: odbojkarski revival 1979 2. ORGANIZATOR: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 3. NAMEN TEKMOVANJA: popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesno-kulturnega udejstvovanja 4. NASTOPAJOČE EKIPE: po eno ali več ekip lahko prijavijo: a) slovenska športna društva; b) slovenske organizacije in druga združenja; c) slovenske rekreacijske skupine; č) slovenska podjetja; d) priložnostne slovenske področne skupine, sestavljene nalašč za to priložnost; Vsaka ekipa mora navesti svoj tekmovalni prostor. 5. NASTOPAJOČI IGRALCI: a) vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo le za eno šesterko; b) v primeru, da je neki igralec sicer bil na spisku določene ekipe, vendar še ni stopil na igrišče med igro, lahko še vedno prestopi v vrste druge ekipe; 6. TEKMOVANJE: a) bo potekalo v treh različnih konkurencah: moški, ženski in mešani. Mešana skupina je tista, v vrstah katere igrajo tekmovalci obeh spolov, vendar istočasno in vso srečanje tri ženske in tri moški, in moške ekipe, če vsi člani presegajo starostno mejo 38 let; b) sistem tekmovanja je določen na tri osvojene sete. V mešani konkurenci je treba odigrati 5 setov (možni izidi 5:0, 4:1, 3:2); c) tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah; 7. RAZPORED TEKEM: o podrobnosti v zvezi z razporedom tekem, umikov, igrišč, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 10. aprila ob 20.00 na sedežu ZSŠDI; 8. VPISOVANJE: ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do ponedeljka, 9. aprila, na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 76-73-04). Ob vpisu morajo vse ekipe predstaviti seznam nastopajočih, ki ga je med potekom prvenstva nemogoče spremeniti; 9. VPISNINA: za vsako ekipo znaša 30.000 lir; ob vpisu pa je treba položiti kavcijo v višini 20.000 lir; 10. PRAVILA: veljavna so pravila FIPAV, razen če ni ali ne bo organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja ih si pridržuje pravico, da spremeni pravila tega razpisa. Ob prizivu je treba vplačati 10.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača. 11. POŠKODBE: organizator si ne prevzame odgovornosti za morebitne poškodbe. 12. ZAKLJUČEK: ob zaključku tekmovanja, predvidoma 10. junija, bo organizator pripravil športni dan s piknikom v naravi za vse nastopajoče in nagrajevanje najboljših skupin oziroma posameznikov. ni dolžini 130 kilometrov. Na tem tekmovanju je lani zmagal bivši profesionalni kolesar, sedaj amater, Martini, ki je vozil s preko 47 km na uro. Naloga lonjerskih predstavnikov bo tudi letos težka, saj se bodo dirke udeležili vsi najboljši iz Furlanije in Veneta. Start tekmovanja bo ob 14.15. R. Pečar Delovanje ZSŠDI Jutri skupščina v Doberdobu Na sedežu PD Jezero v Doberdobu b0 jutri ob 20.30 skupščina društev, ki so članice ZSŠDI. Osrednja točka bo pregled in odobritev dveletnega programa. V torek odpade plavalni tečaj ZSŠDI sporoča, da v torek iz tehničnih razlogov odpade plavalni tečaj v Lipici. -bs- DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 25. marca 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolini Breg - Primorec • • • 15.00 v Bazovici Zarja - Primorje « • • 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Gaja • » * 15.00 v Štandrežu Juventina - Romana 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Koprivnem L. Capriva • Mladost * * « 15.00 v Farri Pro Farra - Sovodnje « • • 11.15 v Ribiškem naselju CGS - Vesna NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrežu Juventina - Natisone • • « 9.30 v Sovodmjah Sovodnje - Azzurra • * • 12.00 v Bazovici Zarja - San Vito KOŠARKA V DANAŠNJIH TEKMAH Naši pred težko nalogo Skoraj vse naše peterke bodo igrale pomembna srečanja PROMOCIJSKO PRVENSTVO Medtem ko je Jadran igral že včeraj izredno pomembno tekmo s Ferroviariom, odhajajo borovci danes v goste k ekipi Scoglietta. Obe ekipi sta praktično izločeni iz boja za napredovanje, zato bo zmaga le prestižnega pomena. Perkova ekipa se bo skušala oddolžiti za poraz, ki ga je doživela v prvem delu prvenstva sredi Doline. Takrat so borovci lep del tekme vodili, nato pa so jih nasprotniki proti koncu dohiteli. KADETI Boji v B skupini so se zaključili že prejšnji teden, v A skupini pa bo še en zavrtljaj (poleg več zaostalih tekem). Borovci, ki so v prejšnjem kolu kljub slabi igri osvojili prvi prvenstveni par točk, jurišajo na drugo zmago. V goste namreč sprejemajo Don Bosco A, ki jih je v prvi tekmi premagal le s piko prednosti. Tedaj je Peganova vrsta imela dokajšnjo mero smole, zato se bodo danes borovci skušali oddolžiti za ta pekefč poraz. NARAŠČAJNIKI Naraščajniško prvenstvo je v polnem teku: danes je namreč na sporedu šele drugo povratno kolo. Zaposleni pa bosta obe naši ekipi, Polet in Kontovel. Tavčarjevi varovanci bodo doma igrali z ekipo Fer-roviaria, medtem ko se bodo Kon-tovelci podali v Skedenj, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjo Servo-lano. Tako eni kot drugi seveda ne bodo imeli lahke naloge, vsekakor lahko trdimo, da ima Polet edinstveno priložnost, da osvoji prvi par točk; Kontovelci pa imajo možnost, da se oddolžijo za tesen poraz iz prvega dela prvenstva. DEČKI Še ena nemogoča tekma za mlade sokolovce: danes se bodo namreč spoprijeli z ekipo Ferroviario, ki jih je že v prejšnji tekmi visoko premagala. Nabrežinci bodo torej danes skušali čimbolj omiliti poraz ter zapustiti kar najboljši vtis. PROPAGANDA Vodeči Bor A v tem kolu počiva; tako bo na igrišče stopila le druga Borova vrsta, ki se bo pomerila z Interjem 1904. Naloga Cancianijevih varovancev nikakor ne bo lahka, saj je.Inter solidna ekipa, ki se je v prejšnjem zavrtljaju dobro upirala močni Alabardi ter odšla častno poražena z torišča. Marko MINIBASKET V PRVENSTVU NAJMLAJŠIH Startale bodo tudi tri naše ekipe Prvenstvo «Zini in Rosenvvasser* se nagiba h koncu. No, s tem sezona minibasketa ne bo končana. Nasprotno! Startali bodo najmlajši, to je igralci letnika 1969 in mlajši. V tem prvenstvu bodo na Tržaškem igrale tudi tri naše peterke: Bor, Breg in Kontovel. Prvenstva se torej ne bosta udeležila Polet in Sokol. Prireditelj je ekipe razdelil v dve skupini, in sicer: SKUPINA A Bor, Don Bosco A, Ginnastica Triestina, Saba, Libertas, Kontovel in Servolana. SKUPINA B Breg, Ferroviario, Inter 1904, Don Bosco B, Visintini, CAMB in Inter Milje. V prvi skupini se bosta lahko Bor in Kontovel potegovala za visoka mesta, toda tudi Brežani v drugi skupini bi lahko poskrbeli za marsikatero presenečenje. M«x RADIO Tokrat o športni filateliji Jutrišnja oddaja Radia Trst A «Glasbeni ping-pong», ki jo od 14.20 dp 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo posvečena obravnavanju športne filatelije, rekreacije in zamejskega športa. Gost oddaje bo izvedenec za športno filatelijo Odo Kalan. ZAČETNIKI 10.30 na Proseku Primorje - Sonci ni B • * * 13.15 v Trstu, Campanelle Chiarbola B - Breg NAJMLAJŠI 15.00 v Trstu, Campanelle Esperia Sv. Ivan - Vesna * • * 9.30 v Trstu, Vrdelska cesta Triestina - Primorec « « • 10.30 v Dolini Breg - Kras ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Virtus Vigonovo 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici 01ympia - Intrepida 3. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 na Proseku Kontovel B - Breg B KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, Ul. Scoglietto Scoglietto - Bor 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 na Greti Sabba - Bor B KADETI 11.00 v Trstu «1. maj» Bor - Don Bosco A • • • 9.00 v Gorici, na Rojcah Dom - A rdi ta NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah Polet - Ferroviario « * • 11.00 v Skednju Servolana - Kontovel DEČKI 9.00 v Trstu, Miramarski drevored Ferroviario - Sokol PROPAGANDA 10.00 Ul. della Valle Inter 1904 - Bor B KOLESARSTVO AMATERJI 14.45 v Orsagu Nastopa tudi Adria JUNIORJI 14.30 v Bertiolu Nastopa tudi Adria OBVESTILA ŠK Kras in PD Rdeča zvezda vabita v četrtek, 29. t.m., ob 20.30 v prostore ŠK v Zgoniku na razgovor o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Prisoten bo član tz-1 vršnega odbora SKGZ dr. Karel šiškovič. • • • ŠD Mladina obvešča, da je namiznoteniška rekreacija v občinskem rekreacijskem domu vsak dan od ponedeljka do vključno petka od 20.30 naprej. Zainteresirani se lahko direktno prijavijo v času rekreacije v rekreacijskem domu. iimiiHiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifmaiiiuiiiMiiiiiiimmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiuiHifniHigi ROD MODREGA TABORNIŠKI H KOTIČEK 3____ GORICA # < > 3 3 Volilno programska konferenca Včeraj se je začela v Murski Soboti 17. volilno programska konferenca Zveze tabornikov Slovenije. Na konferenci je več kot 200 delegatov, ki nastopajo taborniške enote in občinske konference. Kot gostje sodelujejo predstavniki pionirske organizacije slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem in predstavniki Zveze slovenske mladine iz Avstrije. V soboto je konferenca potekala v štirih komisijah, kjer so potekale zanimive razprave o nadaljnem delu taborniške organizacije in o problemih, ki so prisotni v taborniških vrstah. Danes poteka razprava na skupnem zasedanju delegatov. Domačini, taborniki iz Murske Sobote, so ob priliki konference ZTS odprli taborniški dom. Revija Tabor Revija tabornikov Tabor je v letošnjem letu prišla v 24. letnik. Vsekakor so bila vsa leta izhajanja precej burna in polna težav. Glavni vzroki so bile denarne težave in prezaposlenost urednikov. Razvoj taborniške organizacije ter t- skanje rešitev iz denarnih težav ob izdajanju lastnega glasila sta narekovala tudi številne spremembe v podnaslovih glasila. V današnji rubriki bi se dotaknil prav te zanimivosti taborniškega plašila. V nepopolnih 24. letih izhajanja je Tabor nosil različne podnaslove, saj beležimo kar 9 podnaslovov. 1951 — vestnik Združenja tabor-nikov Slovenije 1952 - glasilo ZTS 1958 — revija tabornikov 1962 — brez podnaslova 1964 — revija tabornikov in ljubiteljev narave 1970 — revija tabornikov, ferial-cev in ljubiteljev narave 1973 — revija tabornikov in ljubiteljev narave 1974 — revija tabornikov V zadnjih letih je revija zadobi-la ustaljeno obliko ter redno izhaja. Lepo število članov Rodu Modrega vala jo redno prebira ter se tako seznanja s taborniškim življenjem v Sloveniji. Če bi se kdo želel naročiti na revijo Tabor, lahko to stori preko članov vodstva RMV. m.p. Krasovi odbojkarji v prvenstvenem sreianj« 3. Use i beneško ekipo CUS Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 l!n!|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN#. V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Itallio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 25. marca 1979 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS * 61000 L|ubl|antt Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Izd.i.LJzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel m irrsf Mioinikov beg' / ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Pomembna zmaga Bora Borovci so v odbojkarskem prvenstvu moške C lige slavili sinoči izredno pomembno zmago: premagali so namreč v Benetkah tamkajšnji CUS kar s 3:0 (15:10, 15:10, 15:13). Še nekaj drugih sinočnjih odbojkarskih izidov: MOŠKA A LIGA Altura - Mazzei 0:3 1. ŽENSKA DIVIZIJ Kontovel - Prata 3:1 Breg - Spilimbergo 3:0 2. MOŠKA DIVIZIJA V 11. (in 1. povratnem) kolu moškega odbojkarskega prvenstva 2. moške divizije je sinoči Dom izgubil tekmo s Pro Cervignanom z 2:3. V preostalih kolih pa bo Dom imel te nasprotnike (v oklepajih so izidi iz prvega dela prvenstva); 12. kolo: (sobota, 31. 3. ob 18.30) Solaris (TS) - Dom (2:3) 13. kolo: (sobota, 7. 4. ob 20. uri) Dom - AGI (3:1) 14. kolo: (nedelja, 22. 4. ob 10.30) Intrepida (Mariano) - Dom (3:2) 15. kolo: (sobota, 28. 4. ob 20. uri) Dom - Vivil (0:3) 16. kolo: (sobota, 5. 5. ct> 19.30) Inter (TS) - Dom (1:3) 17. kolo: (sobota, 12. 5. ob 20. uri) Dom - Libertas (Gorica) (2:3) 18. kolo: (sobota, 19. 5. ob 20. uri) Dom Libertas (Krmin) (1:3) 3. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol - Kontovel 3:0 Bor B - Sloga B 3:0 3. MOŠKA DIVIZIJA Rozzol B - Bor 3:0 JADRANJE TEČAJ ČUPE V Gregorčičevi dvorani v Trstu se nadaljuje tečaj o praktičnem pomorstvu in pomorski kulturi, ki ga vodi kapitan Bruno Volpi - Lisjak. Teoretičnemu delu tečaja sledi lepo število slušateljev, ki se bodo konec aprila podali z društveno jadrnico meteor 6 na morje na praktične vaje. Za mladino bo Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana priredil podoben tečaj po koncu šolskega leta. HOKEJ NA LEDU NA SP V BARCELONI PO ZMAGI NAD ITALIJO JUGOSLAVIJA PRVA «Plavi» so po zelo borbeni igri zmagali s 4:2 Darovi in prispevki BARCELONA — Na svetovnem hokejskem prvenstvu C skupine v Barceloni si je Jugoslavija že zagotovila povratek v B skupino. Sinoči je namreč premagala Italijo, svojega neposrednega tekmeca za o-svojitev prvega mesta v C skupini, z izidom 4:2 (0:0, 3:1, 1:1). Tekma je bila izredno borbena, kar jasno kažeta izida prvega in zadnjega niza. Jugoslovani pa so vendarle imeli manjšo prednost, saj je v njihovem moštvu igral tudi Rudi Hiti, ki sicer nastopa za Bolzano in ga je tokrat vodstvo jugoslovanske reprezentance prav zaradi njegove izkušenosti (star je 33 let) in pa tudi poznavanja »azzurrov*. za katere so vedeli že pred prvenstvom, da bodo najnevarnejši nasprotnik, vključili v reprezentanco. Italijani so seveda tudi vedeli, od kod jim grozi največja nevarnost, zato so tudi oni poiskali ojačen je v dveh Kanadčanih italijanskega porekla, Cupolu in Puglieseju, toda vse to sinoči ni pomagalo. Poljanšek, Hiti in Šuvak (ki bo po prvenstvu oblekel vojaško suknjo) so se v drugi tretjini razigrali in dali vsak po en gol oz. 20-letni Jeseničan Šuvak dva ter tako odločili tekmo. Nemalo je k jugoslovanski zmagi pripomoglo tudi dejstvo, da so «plavi» v prejšnji tekmi proti Špancem pustili svoj tretji napad (Žbontar, Felc in Poljanšek) na klopi in je tako sinoči nastopil razmeroma spočit. Jugoslovani imajo torej napredovanje že zagotovljeno, ni pa tako z Italijani, ki si ga morajo zagotoviti danes, v tekmi s Francijo (ta je sinoči premagala J. Korejo s 15:3). V tretji tekmi sinočnjega kola je Bolgarija odpravila Avstralijo z rezultatom 11:1. •iiiiiiiiniinuHiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiitmiimiiniiiiiniiiiuiifmiininimmiiiiuiiimiimiiiiiimiiiimiiiiitninii KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Partizan že prvak Ljubljančani so v dramatični tekmi premagali Cibono KOŠARKA ITALIJANSKA A - 1 LIGA Arrigoni - Amaro Harrys 101:83 1. MOŠKA DIVIZIJA Kontovel - Stella Azzurra 75:73 (38:46) DEČKI Don Bosco - Kontovel 105:68 (57:22) MINIBASKET ČAMP - Kontovel 38:48 (26:29) PROMOCIJSKA LIGA Jadran - Ferroviario 110:98 (67:45) PRIJATELJSKA TEKMA Bor (1966 in mlajši) - Šola Pregare (Ljubljana) 73:53 NOGOMET 1. jugoslovanska nogometna liga: Vojvodina - Velež 2:1 Partizan - Željezničar 0:2 BEOGRAD — Beograjski Partizan si je za letošnje leto sinoči že zagotovil naslov jugoslovanskega državnega košarkarskega prvaka. Visoko je namreč premagal Kvarner, tako da mu prvo mesto na lestvici v zadniem kolu ne more več uiti. Velik podvig je opravila ljubljanska Iskra Olimpija. Potem, ko je v prejšnjih kolih na domačem igrišču že premaeala dva člana letošnje velike trojice jugoslovanske košarke, Partizan in Jugoplastiko, je sinoči ugnala še tretjega, zagrebško Ciboro. Zagrebčani so trdno računali na zmago, saj bi jim zagotavljala vsaj drugo mesto, toda Liubliančani so tokrat vedeli, da si lahko predčasno priborijo obstanek v družbi najboljših le z zmago nad Cibono. Potek tekme je sicer kazal, da jim to ne bo uspelo, saj so gostje ob polčasu vodili z 48:42, pa tudi sicer so ves čas imeli prednost od petih do desetih košev. Toda v izredno dramatičnem finišu so domačini do hiteli goste in prisebni Papič je 24 OIUKSIII-A .Z Bor obvešča, da se na stadtonu «1. maj# v Trstu nadaljuje vpisovanje za AVTORALLY V BOHINJ ki ga društvo organizira v okviru proslav 20-letnice svojega ob-sto>a v dneh 5. in 6. maja. Vpisovanje je vsak dan od jutri do petka od 17.30 do 19.30 (v torek in četrtek od 17. do 18.15). Informacije tudi po telefonu ob istem času na št. 51-377. * * * ŠZ Bor sporoča, da do nadaljnjega odpadejo treningi vseh ekip, ki vadijo v telovadnici liceja «F. Prešeren*. • # « ŠZ Bor sporoča, da bo REDNI OBČNI ZBOR v petek, 30. t.m., v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.00. Člani so vabljeni, da se občnega zbora udeležilo polnoštevilno. To obvestilo velja kot uradno vabilo vsem članom, ker društvo osebnih vabil ne bo razposlalo. • « • Orli* športnik leta Furlanski dolgoprogaš Venanzio Ortis, evropski prvak za leto 1978 v teku na 5.000 m in srebrna kolajna na 10 km, je bil izbran za športnika leta dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Izbrali so ga športni časnikarji te dežele. • « • Odbojkarska rekreacija pri ŠZ Bor obvešča, da je ra stadionu «1. maj# vsak torek ob 21.30 odbojkarska rekreacija. sekund pred kancem poslal skozi o-broč žogo, ki je zagotovila zmago. Izidi sinočnjega kola so biti taki: Iskra Olimpija - Cibona 82:79 Zadar - Beko 99:100 Metalac - Crvena zvezda 78:68 Bosna - Jugoplastika 116:108 Partizan - Kvarner 131:111 Danes bo na sporedu še tekma med Radničkim in Borcem. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V počastitev spomina Jožefa Kneza iz Prečnika darujeta sestra Olga in svak Alojz 10.000 Ur. ZA POIMENOVANJE CELODNEVNE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Lilijana Bandi daruje 2.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO I. GRBCU NN daruje 10.000 lir, Marija Tau-čer 10.000, NN. 5.000 in družina Jazbec 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Celestina Fonde daruje družine Modre Godina - Rinzner 5.000 lir. Ob 27. obletnici smrti ljubljene mame Alojzije Godina in ob 12. obletnici smrti svakinje Santine Godina daruje družina Modre Godina -Rinzner 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F, S. FINŽGARJU Albina Nardin daruje 5.000 lir. Olga Datodi daruje 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO S. GRUDNU Ob prazniku 8. marca darujejo natakarji 16.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU ZŽI Opčine daruje 20.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA PROSEKU V počastitev spomina Vilme Milič daruje Lidija K. 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Ob 7. obletnici smrti Vere Cotič darujeta brat Adrijan in sestra Ida 10.000 lir. V spomin Kristjana Košute in Stanka Vidonija daruje Viktor Košuta z družino (št. 276) 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH Ob žalostni obletnici smrti Drej-čka Merzeka daruje sestra Nada 15.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V BAZOVICI Ob 15. obletnici smrti nepozabnega Klavdija, se ga spominjata teta Marta in stric Rafael in darujeta 5.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V PREBENEGU Prebeneške žene, ki so se zbrale ob svojem prazniku «8. marcu» v vaški srenjski hiši so zbrale 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 15. obletnici smrti nepozabnega Stojana darujeta družini Lipanje in Cijak 14.000 lir. Genija in Slavko Vrše (Gropada 87) darujeta 10.000 lir. Carlo Grilanc daruje 10.000 lir. * # # Ob tretji oletnici smrti Uršule Sancin daruje hčerka Vilma 20.000 lir za dom Jakoba Ukmarja v Skednju. V spomin na Karla Kraljiča da ruje družina Mauri (Boršt 149) 5.000 lir za ŠD Breg. V spomin na moža Franca Valenčiča daruje žena 10.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOV. Ob 31. obletnici smrti nepozabnega sina Ladija Ketteja daruje mama 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na petnajsto obletnico smrti nečaka Klavdija daruje teta Milka 10.000 lir za Dijaško matico. Ob prazniku dneva žena darujejo žene 145.450 lir za PD Rovte - Ko-lonkovec. Ob 3. obletnici smrti Ivana Gustinčiča daruje družina 10.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec. Ob obletnici smrti Kristine Mihelj iz Branika darujejo Ivanka, Dragica in Jolanda 5.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec. V spomin na dragega sina Cezarja darujejo starši 5.000 lir za Pogrebno društvo v Bazovici. Ludvik Dariš daruje 20.000 lir za PD «Slavec». Ob 30. obletnici smrti dragega očeta Franca Demarka daruje hči Olga 10.000 lir za PD «Slavec». V počastitev spomina na brata Stojana daruje Miran Kuret 50.000 lir za novi klavir za PD »Slavec*. V počastitev spomina Antonije Še-gina por. Bukavec daruje sin Ivan 1.260.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob priliki 8. marca daruje ZŽI -Opčine 30.000 lir za ženski pevski zbor Tabor. V spomin na nepozabno sestro Rozalijo Leban in njenih padlih sinov Milana in Maksa se jih s hvaležnostjo spominjata sestra Marija in iiuiiiiiiiiiuiuuiiiiiiuiuimimiHiiHuiiHiHitmmiiiiimiiiiuiimmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiitiimiHiiiimuii VESTI S KOPRSKEGA UGODNA OCENA SPLOŠNEGA RAZVOJA KOPRSKE OBČINE Bor — Scoglietto: Robi Klobas meče žogo na nasprotni koš •tlliniHIlMIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIItllltlMIIItllllltinftltlllllllllMIMIMIIIIttllllllllllllllllllllllllHtlinillinilllll« ODBOJKA V S. HIŠKI DIVIZIJI BOROVCI DRUGI V B ekipa borovk pa v 3. ZD trenutno celo vodi Odbojkarska prvenstva v 3. moški in ženski diviziji se nedaljujejo, lahko bi rekli brez predaha. Ker igra izredno številno zastopstvo naših šesterk je prav, da si prvenstva v treh skupinah tudi pobliže nekoliko ogledamo. 3. MOŠKA DIVIZIJA V tej konkurenci so bila odigrana tri kola. Za prvenstvo se je prijavilo deset tekmecev. Prav zato lestvica ni najbolj jasna, ker so nekatere ekipe odigrale samo eno tekmo. Na vrhu lestvice je druga postava Rozzola, ki se poteguje za napredovanje. Na odličnem drugem mestu pa je Bor, ki je v prvih treh nastopih ostal praznih rok samo enkrat in to z ekipo Volley Cluba. DOSEDANJI IZIDI Rozzol A — Rozzol B 0:3 La Talpa — ARCCS 1:3 CUS Trst - 11 Modulo 0:3 Bor — Volley Club 0:3 11 Modulo — Bor 2:3 CUS Trst — ARCCS 2:3 Rozzol B — La Talpa 3:0 La Talpa — Rozzol A 0:3 CUS Trst - Rozzol B 0:3 Bor — ARCCS LESTVICA 3:0 Rozzol B 6, Bor in ARCCS 4, Vol-ley Club, n Modulo in Rozzol A 2, CUS Trst in La Talpa 0. (Vollev Club je igral dve tekmi manj, 11 Modulo in Rozzol A pa po eno). 3. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A Po dveh kolih sta še neporažena Bor B in Solaris. Medtem ko je Solaris prepustil Slogi B dva seta in Bregu B enega, so Tržačanke odpravile prva dva nasprotnika, lahko bi rekli, po hitrem postopku. Njihova premoč je bila najmanj za dva razreda višja. Solidno se držita tudi drugi postavi Sloge in Brega, ki sta pospravili po en par točk. Ti šesterki slej ko prej ne boste igrali podrejene vloge. Praznih rok je zaenkrat samo Kontovel B. IZIDI La Previdente — Inter B 3:0 Volley Club - Breg B 0:3 Solaris — Sloga B 3:2 Kontovel B — Bor B 0:3 Sloga B — Kontovel B 3:0 Breg B — Solaris 1:3 Inter B — Volley Club 3:1 Bor B — La Previdente 3:0 LESTVICA Bor B in Solaris 4, Sloga B, Breg B, La Previdente in Inter B 2, Vol-ley Club in Kontovel B 0. SKUPINA B V tej skupini je prišlo do nepričakovanih razpletov, ker se je po treh odigranih tekmah Breg odpovedal prvenstvu. Vodstvo Brega je potegnilo to nešportno potezo nekoliko prepozno, ker ni bilo potrebno, da tekmovalna komisija ukrepa s svojimi za take primere običajnimi sankcijami. Po treh, oziroma dveh, odigranih srečanjih so Sokol, UISP in Inter še neporaženi. Na dnu lestvice pa so praznih rok kar trije naši zastopniki — Sloga A, Bor A in Kontovel. V nadaljevanju prvenstva je upati, da se bo le obrnilo na bolje. IZIDI II Modulo — Kontovel A 3:0 UISP Trst - Sloga A 3:0 Sokol - Bor A 3:1 Sloga A — Sokol 2:3 Kontovel A - UISP Trst 0:3 Inter A — R Modulo 3:0 Sokol — Kontovel A 3:0 Bor A — Inter 0:3 LESTVICA Sokol 6, UTSP Trst in Inter 4, H Modulo 2, Sloga A, Bor A in Kontovel 0. G. F. Delegati družbenopolitičnega zbora koprske občinske skupščine so na redni seji ugodno ocenili gospodarska gibanja in splošni razvoj koprske občine. Podatki kažejo, da se je skupni prihodek povečal, da so relativno ugodna razmerja v o-sebni in skupni porabi, medtem ko je bilo zaposlovanje celo nižje od planiranega. Predvsem pa je razveseljivo dejstvo, da so se nekatera podjetja izkopala iz težav, ko so po temeljitih analizah pripravila sanacijske programe in jih ob polnem angažiranju delavcev - samoupravljavcev tudi dosledno izvajala (Tomos, Cimos, Luka in Center). V prihodnje pa bo potrebno posvetiti vso pozornost predvsem akumulacijski sposobnosti združenega dela. Delegati so tudi poslušali poročila o raznih žgočih problemih v mestu in okolici ter podprli prizadevanja v tej smeri. Tu gre predvsem za izboljšanje dela inšpekcijskih služb (preprečavanje špekulacij v trgovini s kmetijskimi pridelki, čistoča mesta in boj proti onesnaževanju morja) in za gradnjo ter vzdrževanje športnih objektov, saj je Koper žal na tem področju na repu slovenskega povprečja. Na seji so tudi govorili o potrebi nujne sanacije črnokalske ceste, oziroma o gradnji novega odseka v dolžini devet kilometrov med Petrinjami in Riža-no ter o gradnji novih otroških vrtcev in šol v koprski občini in večnamenske dvorane v mestu. OBMEJNO SODELOVANJE OB MEDNARODNEM LETU OTROKA Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva v Kopru je v svoj program ob mednarodnem letu otroka vključil tudi sodelovanje z ustreznimi zamejskimi ustanovami. Medtem ko imajo z vzgojiteljsko šolo pogoste stike, bodo zdaj sodelovanje razširili tudi na otroške vrtce. Gre za medsebojne obiske, izmenjavo izkušenj, pomoč glede nabave literature, igrač in podobno. DOGOVOR O ROKIH ZA IZGRADNJO CEST NA PRIMORSKEM Izvršni odbor republiške skupnosti za ceste je na sestanku v Kopru razpravljal o cestni problematiki na Primorskem in se tudi dogovoril glede rokov izgradnje, oziroma o začetku posameznih del. Škocjansko križišče v Kopru bodo izročili v u-porabo v juliju letos, semedelsko vpadnico bodo začeli graditi v a-prilu, vpadnico Ruda pri Izoli pa v oktobru. Sanacija črnokalske ceste bo končana v dveh mesecih, načrte za novo cesto med Petrinja mi in Rižano pa so že začeli pripravljati. Že letos bodo začeli uresničevati cestno povezavo Goriška brda - Nova Gorica (9 kilometrov sodobnega cestišča na relaciji Hum-Solkan in 250 metrov dolg most čez Sočo). Sosednja republika pa bo morala poskrbeti za poldrugi kilometer cestišča na svojem ozemlju, sklad no z določili osimskega sporazuma. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. uri hongkonški: «Bruce Lee - pogrešamo te»; ob 16., 18. in 20. uri amer.: «Carries>. IZOLA: ob 10. uri angleški: »Ta čudežni svet divjine*; ob 16. in 18. uri ameriški: «Betsy*; ob 20.15 ameriški; »Izganjalec hudiča*. PIRAN: ob 10. uri ameriška risanka: «Ana in Andy»; ob 16. in 18. uri angleški: »Neskončna noč*; ob 20. uri domači: «Okupacija v 26 slikah*. PORTOROŽ: ob 20. uri španski: «Kača v nedrih*. iiiiiiiiummMiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiimmiiiMiiiiiiiii • Slovenski komorni orkester (Nadaljevanje s 5. strani) naj popolnejši izraz glasbenega baroka. Hiindel je napisal 21 koncertov za orgle (v četrtek je na sporedu njegov 6. koncert v B-duru op. 4). Sam je bil izvrsten organist in jih je igral v odmorih med posameznimi deli svojih oratorijev, ki so jih uprizarjali v Londonu. Po ustroju spominja glasbeni razplet v teh koncertih na concerto grosso. Zdaj pa še nekaj besed o zadnji skladbi na programu, Koncert za orgle, timpane in godalni orkester, ki ga je napisal francoski skladatelj Francis Poulenc (1899-1963). Ko se je pojavila Grupa šesterice (Auric, Durey, Honegger, Mil-hand, Germaine Tailleferre), kateri se je Poulenc pridružil, je skladatelj imel že izoblikovan svoj kompozicijski stil. Pod vplivom nazorov francoskega skladatelja Erika Satiea (1866-1925) se je Poulenc postavil po robu ne samo sentimentalizmu in retoriki romantike, ampak tudi proti ekstremni prefinjenosti impresionizma in je zagovarjal povratek k enostavnejšemu in pristnejšemu komponiranju. Na tržaškem koncertu bo nastopil kot solist orgelski virtuoz Hubert Berv.ant, ki je študiral orgle in klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani, istočasno pa zgodovino umetnosti na filozofski fakulteti tamkajšnje univerze; po diplomah je leta 1963 končal v Ljubljani še podiplomski študij orgel. Izpopolnjeval se je tudi na Dunaju pri profesorjih Heil-lerju in Haselboecku, pri katerem ie diplomiral na dunajski A-kademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost. Bergant, ki je docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani, vsako leto večkrat koncertira v Ljubljani, nastopal pa je tudi v drugih krajih Jugosla vije, v Italiji, Avstriji in Sovjet ski zvezi. teta z družino ter darujeta 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na svoje nepozabljene starše Franca in Alojzijo ter sestro Frančiško Kralj se jih s hvaležnostjo spominjajo hči, sestra Marija in družina (Kamnolom 62) ter darujejo 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Antonijo Čuk vd. Kralj daruje družina 10.000 lir za ŠD Primorec, V spomin na Antonijo Čuk vd. Kralj daruje družina 10.000 lir za PD Primorec. V spomin na Antonijo Čuk vd. Kralj daruje Karmela Kralj (Trebče 2) 3.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Amalije Žerjal darujejo Marjo in Jolanda Žerjal 5.000 lir, šanta in Nevja 5.000 lir za PD Prešeren. Ob pogrebu Karla Kraljiča darujejo pevci 30.000 lir za PD Prešeren. Ob pogrebu Celestina Stamssa darujejo pevci 10.000 lir za PD Prešeren. Ob pogrebu Amalije Žerjal darujejo pevci 50.000 lir za PD Prešeren. Za uporabo kleti ob praznovanju 8. marca darujeta Marčelo in Milena Doljak (Samatorca) 20.000 lir za ŠK Kras. Carlo Grilanc daruje 5.000 lir za ŠK Kras. Podporni člani TPPZ darujejo: Oskar Vatovec (Trst) 20.000 lir, Al-fredo Svagelj (Trst) 5.000 in Karlo Sancin (Domio Pulje) 10.000 lir. Ob i5. obletnici smrti nepozabnega Klavdija se ga spominjata teta Marta in stric Rafael ter darujeta 5.000 lir za TPPZ. Prebeneške žene, ki so se zbrale ob svojem prazniku «8. marcu* v vaški srenjski hiši, so zbrale 10.000 lir za pevski zbor «V. Vodnik*. Ob 5. obletnici smrti Andreja Čok daruje žena Sveta (Katinara) 10.000 lir za ŠD Adria. V počastitev spomina Romana Klabjana daruje gostilna pri Studencu v Dolini 10.000 lir za PD V. Vodnik in 10.000 lir za ŠD Breg. Ob prazniku žena so dolinske žene zbrale 20.000 lir za pevski zbor V. Vodnik. V spomin dragega očeta daruje Silvano Klabjan z družino 200.000 lir za ŠD «Breg* in 100.000 lir za PD »V. Vodnik*. V počastitev spomina Romana Klabjana darujejo za ŠD «Breg»: Vojko Petaros 10.000 lir, Igor Čuk 20.000 lir, Marija in Sergij Peloza 20.000 lir, Valter Žerjal in družina 10.000 lir, Vojko Kocjančič in družina 20.000 lir, Igor Petaros in družina 20.000 lir, Mama in Albin Primožič 5.000 lir, Gostilna Ezio - Dolina 20.000 lir in Mario Magajna 10.000 lir. Pri Miramaru nov mednarodni seminar V prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru bo od jutri do srede, 28. marca VI. mednarodni seminar o faznih transakcijah in kritičnih pojavih v trdih in tekočih snoveh. Seminar organizirajo Vsedržavni svet za raziskave (CNR), Mednarodna agencija za a-tomsko energijo z Dunaja in Italijanska skupina raziskovalcev snovne strukture. Seminarja se bo u-deležilo okrog 100 strokovnjakov in znanstvenikov. Stroji iz Boljunca na Bližnji vzhod Tovarna velikih motorjev pri Bo* ljuncu je odpremila v Saudovo A-rabijo električni generator, ki bo služil kot emergenčni agregat za veliko centralo v predmestju Riada. Poganja ga 12-batni motor GMT * močjo 2.000 kilovatov. Težak je 55 ton, zato so pošiljko razdelili na dva dela. FTi boljunski tovarni je v gradnji še 17 podobnih strojev, z močjo od 1.000 do 3.000 kilovatov, ki so jih naročila industrijska in druga podjetja z Bližnjega vzhoda. ČASA DEL MATERASSO nudi 10.000 lir za vašo staro žimnico od 20. marca do 21. aprila za vsako novo žimnico z vzmetmi, kupljeno v naši trgovini, odkupimo vašo staro žimnico za deset tisoč lir. ULICA ITALO SVEVO 6 - TRST nasproti ladjedelnice sv. Marka — avtobus št. 29 LASTNI PARKIRNI PROSTOR koncesionar firme PERMAFLEX ! Ste pravi ljubitelji kave? PRIMO ROVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFč Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah TRGOVINA POHIŠTVA LA SERENISSIMA TRST - Ul. Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 42.12.74 Izredna prodaja po tovarniških cenah Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture Vsem strankam v dar lestenec ali drug predmet za opremo doma tLJN