ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
1. MAjA 1932 ŠTEVILKA 18
MAJNIK
MILOSTNA SLIKA MARIJE POMOČNICE NA BREZJAH JESENI BOMO OBHAJALI 25 LETNICO NJENEGA KRONANJA
74
Na levi: Ob odhodu Irancoskega poslanika E.
Darda, ki je toliko let zastopal svojo republiko na našem dvoru; slika nam kaže Darda v družbi tujih poslanikov na našem dvoru in sicer stoje spredaj od leve na desno: Bakotič, pomočnik našega zun. ministra, Dard, Kandioti, argentinski poslanik in von Hasel, nemški poslanik; zadaj pa stoje: Priče, ameriški poslanik; Henderson. angleški poslanik: de Alt, madžarski poslanik; Malon, odpravnik poljskepa poslaništva.
•Na levi; Žarišča naše gospodarske krize: Hrastnik,
kjer so zadnje čase reducirali velik del rudarjev TPD, on-dotne steklarne pa tudi že dlje časa ne obratujejo, beda je jako velika.
Na desni: Glavna predstavitelja sedanje vlade: Min. pred?. Marinkovi«; in notr. minister dr. Srskit.
Spuilaj; Pogled na iRjavo hišO' v Monakovem. Kjer je sedež nemških narodno socijalističnih organizacij, ob priliki razpusta uarodno socijalističnih vojaških organizacij; policija preiskuje njih lokale in odvaža zaplenjeni materijal ob prisotnosti tisočev radovednežev.
Pogled na Lugano ob Lnganskem jezeru, kjer so te dni zastopniki velesil vnovič razpravljali o podonavski federaciji.
Spodaj: Pogled na južnoameriško vulkansko gorovje, ki
je začelo sredi t. m. nenadoma bruhati z vso silo in je
opii5i<-vLilo Ogromna o/emlja.
75
Naš uvoz in izvoz
Marsikateri čitaielj našega lista ninta prave predstave o naši zunanji trp:<t-vini, ko cita vsak mesec objavljene podatke o gibanju uvoza in izvoza. Za vsakoletne podatke vidi le lepe mili-jarde. ki gredo iz naže države in ki prihajajo vanjo. Zato že dalj casa skuhajo statistiki k suhim Številkam podajati tudi slike, ki nazorno predstavljajo gole številke.
Leto 1929 moramo smairati za koh-kortoliko normalno leto. Tedaj svetovna gospodarska kriza ^e ni zajela x toliki meri našega gospodarstva, eepriiv so se že pojavljali prvi znaki padca cen na svetovnih tržiščih. Iz pričujoče slike je razvidno. <la imamo najbolj znatno trgovino s sosednjimi evropskimi državami. V prekmorske države izvažamo bolj mal«, kajti le naš les in cement gresta po vsem svetu. Večji pa je uvoz iz prekmorskih držav, ker potrebujemo razne sirovine za našo industrijo, hranilna itd. .Seveda je pri vsem tem treba upoštevali, du so razne evropske države v veliki meri posredniki našega uvoza in izvoza. Pri uvozu imata zelo važno vlogo kof posrednici Italija iii .\vstrija. Pri izvozu pa nam kaže slika, kako znaten je izvoz v Romunijo. doČim je v resnici izvoz zelo majhen, upoštevati je namreč treba, da gre skozi romun-ska pristanišča, kamor prihaja po Donavi, izredno veliko naše pšenice in koruze na zapad Evrope. Nadalje gre mnogo našega lesa, ki ga izvažamo v Italijo, z italijanskim'posredovanjem naprej v druge države ob Sredozemskem morju. To se posebno vidi pri Španiji, kjer je naš izvoz lesa po sklenitvi trgovinske pogodbe narastel od 2 na TO milij. Din v teku enega leta. Vendar pa je v splošnem slika pravilna, obenem za našo trgovinsko politiko zelo poučna. Kaže nam. da je organizacija naše zunanje trgovine preveč cnoscranska in v odvisnosti od naših sosedov, ki niso nnši prijatelji. Zato je treba poiskati najc^--nejše vire zo naš uvoz. du se zmanjšajo posredni dobički, na drugi strani pa je treba organizirati direkten izvoz v ceto vrsto držav, da so dosežejo višje cent* za  naše  proizvode.
Zadnja leta se je tiašu zunanja iigu-vinn razvijala sledeče:
UVOZ IZVOZ
lis. ton     milj. O   lis, ton    milj. D
1928 1.563      :.855.3        4.52?      6.444.?
1929 1.672     :.594.S       5.530      ".921.1
1950 1.514      6.960.1        4.733      f..780.I
1951 1.155      4.S00.5        5.523      4.^1.0 Iz legu je razvidno, du je bila  naša
zunanja trgovina največja v letu 1929. V poznejših letih pa je nastopil veliki padec cen |)red vsem agrarnih proizvodov, kar je zmanjšalo vrednost. Na drugi strani se je gospodarska kriza javila v vedno manjših količinah uvoza iu izvo7;i.
1929
CELOKUPNI IZVOZ IN UVOZ KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
STRUKTURA CELOKUPNEM IZVOZA IN UVOZA ZA L.1929
Na levi:
Izvoz in uvoz gozdnih produktov Jugoslavije
Najvažnejši piedmci našc izvozne trgovine je. kjkor kaže statistika, les. .Naš les tvori tudi važno postavko v uvozu raznih evropskih dr/av. Najboljši naš odjemalec lesa je Italija, toda kot smo /e omenili, gre mnogo lesa iz Italije ven, pa je to naš proizvod. Statistika naše zunanje trgovioe. na katero podlagi je namreč izdelana slika ne zajema držav, v kateri so končno porabljajo naši proizvodi, nmpak samo prvo državo, v katero se blago izvaža. Pripominjamo- da je bilo leto 1929 zadnje normalno leto. v ^redi leta 1950 se jo namreč pričel najhujši ruski dumping, ki je izzval v celi vrsti držav hudo lesno krizo. Od leta 1929 pa do I95t je tako po vrednosti kakor po količini padci naš izvoz lesa za približno polovico.
Od letu 1929 do leta 1951 pa je nastopila kakor v ostulem gospodarstvu tudi na lesnem trgu kriza, ki je povzročila občutno zmanjšanje izvoza lesa. I.ani je bil nai izvoz losa naslednji iv oklepajih podatki za  leto ]929i:
drva......   275.000 ib5h.000i  ion za 51.6 (U2 6H  milj.  Din
stavbni . . . les 750.000 11.599.000) ton za 718.8 I1398.Ö1 mili. Din izdelki i/ lesa ... 21.000 (57.0001 ton za 59.1 (118.7t milj Din hrastovi žel. prag. 12*^7.000 (2.7I9.000i kom. za 65.4 (150.2) milj. Din bukovi žel. pragovi m7 000 ( 531.000i  kom. za 31.9 \20.7} milj. Din.
Skupna vrednost našega izvoza lesa je padla od 1.850.3 milj. Diu v letu 1929 na 1.453.7 milj. Din v letu 1950 in 906.8 milj. Din v letu  J 931.
76
V diamantnem mestu
Splošno znano je, da se velika večina vseli diamantov obdela v Amsterdamu iiu Flolandskem. kjer je zaposlenih v stroki okroglo 5000 oseb. Obdelava diamanti) je precej komplicirana, kajti njegova vrednost ne zavi*i zgolj od velikosti, temveč tudi od čistosti in prozornosti. Najprej diamant razkoljejo. i, j. večje kose razdele v manjše enote in nečiste sploli izločijo. Nato kamne obžiigajo, potem jih obdrgnejo in končno šele obrusijo, pri čemer dobi diamant svojo končno obliko in blesk. — .Sedanja svetovna gospodarska krizn na to zanimivo inilustrijo še prav posebno vpliva, kajti diamant je luksus, ki si ga privo.^či človek le tedwj, ko živi \ izobilju. Več tisoč brusikev diamantov je /ato brezposelnih in sedanja kriza diamantne industrijo vpliv.i ("pIo na vse llol.iiuhko diž. sospndarstvo.
Največja brusiinica
diamantov na sveto,
I. j. Asscher v Amsterdamu.
Na levi: Vrsta brusilnih stolov.
Na desni: »Klanje" diamantov.
Spodaj na levi: Brusilna dvorana.
Spodaj na desni: »Žaieanje* diamantov.
Športni vestnik (Foto I. Kosec)
Naša nogometna reprezentanca na poti skozi Ljubljano v
Šnaniio,
/goraj: Doberiet,najnevarnejši napadalec, zabija /. glavo gol.
Zgoraj: Prizor iz tekme Ilirija:Svoboda, ki je končala s 6:1 v korist Ilirije. Ta tekma je bila važna za Svobodo, kajti zmaga bi ji omogočila sodelovanje v državnem prvenstvu.
Na levi: Igralci naše reprezentance na ljublj. kolodvoru v družbi z našimi športniki. V nedeljo je to moštvo igralo proti Špancem in častno podleglo z 2:1.
naicrottalc  JugoalOV. Halcarne  v C/ublfanl — Ponatis posameznic »itn dovollea le s prlvolfcntem arcanlitva