INr9i roMnina platen« v gotovM t Le|oJ(fX^H|fl^^A f i*l#| fl l^BMO Številka 94. Naročnina za Jugoslavijo: Hi BSL SBJfi B| HBCSL UH jjPj flgffl Uredništvo in upravnlštvt celoletno 1B0 Din, za /> leta Hwpl3Hr mLJH Pff Hj *L___ H§ m^JjSS Ki je v v Gregorči- za '/< Din, ppp PP PP ^P^^P ^P pp — Rokopisov: mesečno 15 Din; za lno- ne vračamo. — Račun pri zemstvo: 210 Din. — Pia- * _ pošt. hranilnici v Ljubljani te ln toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo št. 11.953. — Tel. St. 25-02. Izhaia Y8ak torek> Kndfd trtek ln sol soboto Liublianat sobota 22. avgusta 1936 Cena >—■»«■» i*ca ^ številk) Din ■ W Se mnogo več soiidarnosti treba ! Vsi dogodki po svetu dokazujejo, da gremo silno resnim časom nasproti in da epilog k svetovni vojni še dolgo ni napisan, temveč da moremo vsak hip stopiti na prag novih in še bolj usodil ih dogodkov. Pa ne samo za zunanjo politiko velja to, prav tako tudi za notranjo in enako tudi za gospodarsko. Povsod se vidijo priprave za novo boje in fronte, prav nikjer pa ni niti najmanjših znakov o kakšnem pominjenju. V takšnih časi'., so tudi najmočnejši posamezniki preslabotni, da bi se mogli i preti in z uspehom braniti svojo pozicijo, če pride nad nje njim nasproten veter. V takšnih Časih vzdrže le oni, ki se morejo opreti i krepke organizacije in ki morejo pod ščitom teh organizacij braniti svoje gospodarske interese. Slovensko tr ovstvo si ije tekom let zgradilo močne in lepo delujoče organizacije. Vendar pa je že pred leti moralo slovensko trgovstvo ugotoviti, da so te organizacije preslabotne, trči če bi idealno delo ''e, da bi v polnem obsegu mogle uveljaviti trgovske težnje. Zalo se je pa iniciativi slovenskega trgovstva ustanovila centralna organizacija vsega jugoslovanskega trgovstva in na velikih ter sijajnih shodih v Skoplju in Beogradu se ije tudi dostojno manifestirala sila jugoslovanskega trgovstva. Kljub temu pa moramo danes konstati-rati 'i ’ niti ta sila ni bila zadosti velika, na bi se zahteve shodov v Skoplju in Beogradu tudi izvedle. Vse te zahteve so ostale neizpolnjene in oba velik shoda sta ostala brez pravega rezultata, kakor so morali pred kratkim kon-statirati voditelji trgov'tva. Isto so pa morali kcnstatirati tudi obrtniki in zato je samo naravno in logično, da je nastal sklep o skupni akciji vseh jugoslovanskih trgovcev in obrtnikov, o čemer izčrpno poročamo Da drugem mestu. Mogočno armado predstavljajo združeni obrtniki in trgovci, armado, ki bi se mogla tudi pri splošnih in enotnih volitvah uspešno uveljaviti, kakor kaže češkoslovaški zgled. Toda tudi la skupna akcija še ne bo rodila popolnih uspehov, če se ji ne pridružijo še ostali gospodarski stanovi, zlasti oni, ki od neurejenega gospodarstva tako trpe ko trgovci in obrtniki. Kakor so v ljubljanski zbornici združeni v plodonosnem delu trgovci, obrtniki, industrialci in člani gostinske stroke, tako je treba, da ti složno in skupno uveljavljajo tudi v javnem življenju svoje zahteve. Šele š to solidarnostjo bo mogoče doseči, da bo v naši državi zavladala prava gospodarska politika. Solidarnost gospodarskih ljudi je zato danes prva in najvišja politika. Ta solidarnost pa ne sme ostati le na jeziku in papirju, temveč mora biti resnična. Vse organizacije, strokovne ko stanovske, gospodarskih stanov se morajo medsebojno podpirati, prav tako pa morajo vse složno delati na to, da se morejofOpreti na svoja lastna in mogočna glasila. Ni večje kratkovidnosti', kakor je kratkovidnost onih ljudi, ki ne žrtvujejo nič za svoj$s??.novske liste ih ki ne store s\^jo dolžnost do svojih organizacij. Prišla bo sila, prišel bo usodni trenutek in takrat bodo padli, ker se ne bodo mogli na nič opreti. Solidarnost gospodarskih stanov pa se mora pokazati tudi v medsebojnih osebnih odnošajih gospo- darskih ljudi. Med gospodarskimi ljudmi ne sme biti ne intrig, ne malenkostnih zavisti, temveč vsi se morajo zavedati, da so pred njimi še težki boji, ko bodo vsi prav zelo drug drugemu potrebni. Če kdaj, potem danes gotovo ni čas za prepire med gospodarskimi ljudmi. Samo pogledati je treba po svetu, kaj se vse pripravlja in jasno je, da je rešitev samo v absolutni solidarnosti vseh gospod..r-skih stanov in vseh gospodarskih ljudi! Nov konkurent na sredozemskem lesnem trgu Za naše ietno gospodarstvo pa $e nič ne stori Kakor poroča zadnji dunajski »Holzmarkt«, se bo po zaslugi Italije v kratkem pojavil na sredozemskem lesnem trgu nov in zelo nevaren konkurent. Italijanska vlada bo namreč uvedla redno morsko zvezo z Norveško in skandinavskimi državami. V ta namen so določeni štirje motorni veliki parniki, ki bodo redno vsaka dva tedna obiskali norveška in druga skandinavska pristanišča. V skandinavske dežele bodo vozili južno sadje, vino ter druge italijanske pridelke ter imajo ti parniki zato tudi velike hladilne naprave, da bo prišlo sadje popolnoma sveže in dobro ohranjeno v skandinavske dežele. Na Norveškem pa bodo te ladje nalagale les iglastega drevja, zlasti pa les, ki se uporablja za izdelavo pohištva. Nobenega dvoma ni, da se Lo s temi kompenzacijsk.mi kupčijami posrečilo Italiji spraviti znaten del svojih pridelkov na trg, obenem pa bo dobila les, ki ga potrebuje. Tako bo pripeljala Italija na sredozemski trg novega lesnega konkurenta in nobenega dvoma ni, da borno zaradi tega zopet mi najbolj udarjeni. Sedaj pa vprašamo, kaj se je z naše strani storilo, da se pomaga naši lesni industriji in proizvodnji? Ne bomo spraševali, kaj so od- ločujoči krogi iz lastne iniciative storili za ublažitev lesne krize, temveč opomnili bomo le na nekatere zahteve, ki jih je postavil veliki manilestacijski shod v Ljubljani. Ali se je morda izpolnila ena naslednjih žalitev, da se zaščitijo lesna podjetja in takoj ustavijo vse dražbe? Ali so morda bili izdani kakšni ukrepi za olajšanje davčnih dajatev lesnim podjetjem? A!i se je morda izvedla reorganizacija naše zunanje trgovine ter se je z izvajanjem kompenzacijskega sistema pridobil našemu lesu nov odjem? Ali se je z izvoznimi premijami omogočil našemu lesu izvoz na bolj oddaljene trge? Ali se je izdala uredba o zaščiti in pospeševanju lesnega gospodarstva, kakor je predlagal Centralni odbor lesnega gospodarstva? Ali so se znižale pristaniške in lokalne železniške tarife, kakor tudi tarifa za izvoz skozi Djevdje-lijo na Solun? Ali so se znižale pristojbine za najemnino ležarinskih prostorov. Ali so dali drž. denarni zavodi lesnemu gospodarstvu na razpolago cenene kredite? In kaj se je storilo, da se poveča uporaba lesa na domačem trgu? Ali se je odpravila taksa za pogozdovanje? Ali se je povišala zaščitna carina, da se s tem omeji uvoz lesnih finalnih izdelkov, kakor n. pr. celuloze, rotacijskega papirja, itd. In ali so se izvedle vse druge zahteve? Kakor vse druge resolucije in spomenice naših gospodarskih ljudi in organizacij, tako so ostale prezrte tudi zahteve našega lesnega gospodarstva in zato je danes zlasti položaj slovenskega lesnega gospodarstva bolj obupen, kakor je bil pred osmimi meseci. V teh dolgih osmih mesecih se ni za slovensko lesno gospodarstvo nič storilo, nam nasprotna stran pa je storila vse, kar je le bilo v njeni moči, da še bolj udari slovensko lesno gospodarstvo. In sedaj je privedla v Sredozcm-je še novega konkurenta! Ali tudi še sedaj ne bomo nič storili za naše lesno gospodarstvo? Ali bomo še naprej čakali, da pada mana z neba na naše gozdove ter da bodo ti kar sami od sebe dajali denar in zaslužek ljudem! Ne gre in ne gre, če nasprotnik dela na vse pretege, mi pa nič! Slediti moramo že enkrat njegovemu vzgledu in tudi sami začeti s sistematičnim in energičnim delom — in takoj bo vse boljše in lepše! Železnice so naiboli d V Sloveniii doseženi viški pa se uporabiiaio za graditev nerentabilnih prog drugod V zadnji številki »Ekonomista« je objavljen zanimiv članek o dohodkih naših železnic, članek potrjuje staro resnico, da so v Sloveniji železnice visoko aktivne in da ne daje nobena železniška direkcija tako visokih dohodkov ko ljubljanska. Po vseh gospodarskih pravilih bi zato tudi bilo edino pravilno, če bi gen. direkcija železnic največ investirala v Sloveniji, ker bi bile tu investicije najbolj plodonosne in bi s tem dobila železnica investiran denar najprej povrnjen. Mesto tega pa se uporabljajo v Sloveniji doseženi viški v to, da se grade železnice na jugu in v krajih, kjer ni nobene resnične potrebe in so zato tudi vse te železnice visoko deficitne. Čim več novih železnic zgradimo, tem večji postaja tudi deficit. Da takšno postopanje ni uiti gospodarsko niti pametno, ni treba posebej razlagati. A kaj se hoče, ko pa zahteva tako gospodarski centralizem, ki postaja iz dneva v dan močnejši. Pa vrnimo še k članku »Ekonomista«. , Število potnikov na naših želez- nicah se je gibalo tako-le: L. 1931. jih je bilo 40,1, 1.1932. 32,2, 1.1933. 29,8, 1. 1934. 28,6 in 1. 1935. 35,8 milijona. . potnikov. Potniški promet je torej od 1. 1931. stalno padal in padel v 3 letih za skoraj 12 milijonov potnikov. Da je padal predvsem zaradi previsokih železniških prevoznin, se je jasno pokazalo v marcu 1935., ko so stopile v veljavo znižane železniške tarife. Dočim je bilo v januarju 1935 le 2,1, v februarju 1,9 mili-, jona potnikov, jih je bilo v marcu 2,6 milijona in to število je že prihodnji mesec naraslo na 3,19 milijona ter doseglo v septembru celo število 3,67 milijona potnikov. To jasno dokazuje, da je bilo Znižanje železniških-torif’potrebno in da bi železnici tudi povišalo dohodke, če bi seveda naše železnice počakale, da rodi to znižanje*1 po-poln uspeh. Vzrok za to so imele, saj se je število potnikov dvignilo v primeri s proračunskim letom 1934./1935." za 9,4 milijone. Toda naše železnice niso počakale, temveč so bile žc 1. aprila 1936 železniške potniške tarife znova povišane. »Ekonomist« -pr$yi k ■ temu povišanju tarif: »To eksperimentiranje v tarifni politiki jugoslovanskih drž. železnic nas navaja k prepričanju, da ljudje, ki odloču-čujejo in ki imajo glavno besedo pri naši tarifni politiki, ne razumejo svojega posla ali pa se ne ravnajo po stalni meri in stalnih načelih. Gospodarska politika, zlasti pa prometna in tarifna, ne prenesejo skokov. Zato je živa gospodarska potreba, da pride na čelo naših drž. železnic upravni odbor, ki bi bil sestavljen od vseh gospodarskih stanov, ki bi uredil promet v vsej državi. Še loolij zanimive, ko številke o potniškem prometu, so številke o dohodkih železnic po posameznih direkcijah. Ti dohodki so znašali pri direkcijah: A ■, v mi- % dolžina lijonih vseh prog din dohodkov km Zagreb 503,0 26-% 2202,8 Beograd 483,0 25% 2637,1 Ljubljana 406,2 21% 1145,7 Sarajevo 174,1 9% 1465,4 Subotica 307,5 19% 1898,7 .Skupno 1934,6 100 % 9349,7 Pripomniti je treba, da beograjska direkcija ne obsega samo področje bivše Srbije, temveč tudi del prog bivše Avstro-Ogrske. Ze iz te tabele se vidi, da ima Ljubljanska direkcija, ki ima najmanj železnic, primeroma največ dohodkov. Še jasnejše pa se to vidi iz naslednje tabele o rentabilnosti železnic v posameznih direkcijah. Tako je znašala rentabilnost železnic pri direkciji v na 1 km na 1 usluž-proge benca Zagrebu 227.712 31.050 Beogradu 183.416 27.172 Ljubljani 354.744 41.884 Sarajevu 111.345 16.582 Subotici 193.671 40.843 Železnice v Sloveniji so torej po rentabilnosti zdaleka prekašale vse druge. K tem številkam pravi »Ekonomist«: »Potrebno je izvesti dekoncentracijo železnic in njih popolno razmejitev po železniško-zgodovin* skih mejah. Ne sme se dovoliti, da rentabil-ne železnice večno prenašajo bre. mena čisto pasivnih prog, ki so sc gradile po vojni brez vsakega gospodarskega načrta in pogojev. Kulturno in gospodarsko bolj napredne pokrajine no morejo doseči niti nujnih popravil svojih prog, kaj šele, da bi dosegle nove železniške zveze, ki jih zaman zahtevajo žc leta in leta (da opomnimo samo na zvezo Slovenije z morjem, unsko in jadransko železnico). Mi smo že ponovno opozarjali odločilne kroge na nepotrebno zapravljanje denarja za graditev novih prog v krajih, kjer ni za to potrebnih pogojev. Naglašamo znova, da se denar za gradnjo novih železnic ne bi smel dajati iz viškov rentabilnih prog, temveč naj ti kraji grade železnice z lastnimi sredstvi, ker so te železnice tudi večinoma projektirane na podlagi njih lokalnih potreb in interesov. Preobremenitev prog in osebja, rentabilnost prog na posameznih področjih ter tudi splošni narodni interesi zahtevajo, da se uprava železnic reorganizira, da se že enkrat začne s pametno in pravično razdelitvijo interesov ter da se uvede preudarna prometna in tarifna politika!« K tem izvajanjem »Ekonomista« pač ni potreben noben doslavek, ker so le preveč jasna in resnična. Tudi v prometni politiki se mora gospodarski centralizem nehati! * Konferenca industrijcev na-Bledu V nedeljo, dne 23. t. m. bo ob’ 11. uri dopoldne v prostorih hotela »Toplice« na Bledu konferenca, ki jo sklicuje beograjska Centrala industrijskih korporacij. Konferenco bo vodil predsednik Centrale, g. Vladimir Arko iz Zagreba. Svojo udeležbo je napovedal g. minister trgovine in industrije dr. Milan Vrbanič. , Industrijska konferenca je predvsem n^pienjena proučavanju aktualnih problemov gospodarske in socialne politike. Oosobito naj se predstavniki industrije kot delodajalci posvetujejo o stališču, ki ga naj končno zavzamejo napram problemu minimalnih mezd in kolektivnih pogodb ter napram štrajkom kot političnemu sredstvu. Poleg statutarnih predstavnikov vseh članov Centrale industrijskih korporacij se na konferenco vabijo zastopniki naših industrijskih podjetij. ariosif resefutfjf , Stopata aktSSs obrtnikov pf&H neupošievaniea zaki&v Ve« ko tri mesece je že minulo :«4.velikega vsedržavnega kongresa trgovcev v Beogradu, a niti ena jzahteva kongresa se še ni izvedla. iOstalo je vse pri starem in nadlo-jge, ki;so uničevale jugoslovanske-|ga trgovca preje, ga uničujejo še naprej. Popolnoma enake žalostne ugotovitve morejo ugolavljuli tudi obrtniki po svojem velikem bin-koštnem kongresu v Petrovgradu. Tudi njih zahteve so ostale vse po vrsti neuslišane. To doslednoo-ma-Jovaževanje in že. preziranje vseh zahtev glavnih nosilcev našega srednjega stanu je končno moralo privesti dp tega, da so tako obrtniki ko trgovci obupali, da bi jim mogle na kongresih izglasovane resolucije prinesti še kakšen uspeh. Zato je zavladalo med trgovci in obrtniki le eno mnenje, da je vseh teli resolucij in protestov že dosti in da je treba seči po močnejših in izdatnejših sredstvih! Hkrati pa je tudi prodrlo prepričanje, da morajo trgovci in obrtniki nastopiti skupno in začeti z na široko zasnovano skupno akcijo, ker le tako je nekaj upanja, da bodo njih zahteve vsaj deloma v kratkem uslišane. Ta skupna akcija zato tudi ni zamišljena le kot enkratna, temveč bo trajala tako dolgo, dokler ne bodo dosegli trgovci in obrtniki onih minimalnih zahtev, brez katerih trgovina in obrt kratkomalo ne moreta živeti. Ta skupna akcija jugoslovanskih trgovcev in obrtnikov je bila pred enim tednom sklenjena v Beogradu, najprej na seji Zveze trgovskih združenj in seji Državne zveze obrtniških združenj, nato pa potrjena na skupni seji obeh centralnih organizacij jugoslovrn-skih trgovcev in obrtnikov. Sklep o tej skupni akciji je edino logičen zaključek konstatacij, ki so jih morali ugotoviti tako trgovci ko obrtniki na sejah svojih j osrednjih organizacij. Zato vse trgovstvo in vse obrtništvo ta sklep | pozdravlja ter se bo z navdušenjem in v celoti pridružilo skupni akciji ter zvesto izpolnjevalo vse odredbe, ki bodo v ta namen izdane. Geslo jugoslovanskih trgov- ( cev in obrtnikov je danes: Zadosti resolucij, zadosti papirnatih prote- j stov, da živi skupna akcija trgovcev in obrtnikov za pravice trgovstva in obrtništva ter vsega srednjega stanu! Konstatacija trgovstva Ker je ostal veliki vsedržavni J shod jugoslovanskega trgovstva v Beogradu brez rezultatov, je sklical predsednik N. »Savič sejo Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj, da izda potrebne sklepe glede na vse težji položaj trgovstva. V petek, dne 14. t. m. je bila nato seja Centralnega predstavništva in na njej je podal predsednik Savič obširen referat o rezultatih kongresa in o sedanjem položaju trgovine in trgovstva. V svojem referatu je kon-statiral, da so rezultati kongresov ničevni in da se ni niti ena pristojna ustanova zmenila za želje trgovstva. Predsednik Savič je navedel tudi konkretne dokaze ter zlasti poudaril, da »Ta-Ta« tudi kljub pred dvema mesecema izdani prepovedi nemoteno obratuje dalje in da se v trgovinskem ministrstvu še ni o tem vprašanju nič sklenilo. To neupoštevanje tudi najbolj elementarnih zahtev trgov-' stva je povzročilo veliko nejevoljo v vseh trgovskih slojih, ki glasno zahtevajo, da trgovci uporabijo tudi najbolj skrajna sredstva, da se njih upravičene zahteve že enkrat upoštevajo. Splošno se zahte- va zato skupna akcija z vsemi gospodarskimi stanovi, zlasti pa z obrtniki. Po referatu predsednika Saviča, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem, so v debati vsi govorniki poudarjali, da je že skrajni čas, da stopijo trgovci iz svoje sedanje rezerve in da se začno najbolj energična skupna akcija z obrtniki za pravice trgovine in obrta ter v zaščito trgovstva in obrtništva in vsega srednjega stanu. Glasno se je končno še poudarila znruevapo ustanovitvi gospodarskega sveta. OSoi omrnk ohiinikov Dva dni kasneje je bila iz istega vzroka plenuma seja Glavne državne zveze obrtniških združenj v Beogradu, katere so se udeležili tudi člani Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj. Na seji ije podal glavni referat predsednik zveze Milan Stojanovič, ki je najprej poročal o kongresu obrtnikov ter o njih zahtevah, ki so bile v glavnem naslednje: 1. da se izda v smislu določil obrtnega zakona uredba o obveznem socialnem zavarovanju obrtnikov; 2. da se v smislu obrtniških zahtev čim prej izvede revizija zakona o zavarovanju delavstva; 3. da se odpravi uredba o priznavanju kartelov ter mesto nje izda uredba o prepovedi kartelov; 4. da se proti obrtnikom ustavijo vse eksekucije in da se čim prej izda uredba o zaščiti obrtnikov, in sicer v soglasju z že ponovno izraženimi zahtevami obrni kov; 5. da smejo imeti Bafa in prav tako tudi vsa druga industrijska podjetja največ 10 podružnic, in to le v mestih z več ko 50.000 prebivalci; 6. da se Čim prej ustan /i gospodarski svet. Čeprav je število obrtnikov veliko in čeprav so vse zahteve obrtnikov upravičene, vendar ne najdejo na odločilnih mestih nobenega pravega razumevanja. To dokazuje, da so obrtniki sami še vedno preslabotni in da se morajo zato združiti z drugimi gospodarskimi stanovi, ki imajo podobne interese, zlasti pa s trgovci, ki doživljajo danes isto nerazumevanje ko obrtniki. Ta skupen nastop obrtnikov in trgovcev pa je potreben tudi v interesu srednjega stanu Že pred vojno se ije začel srednji stan organizirati, najprej v Nemčiji, nato pa tudi v drugih državah in že 1. 1905 je bil ustanovljen Mednarodni zavod srednjega stanu. Srednji stan ni proti današnjemu redu, zasnovanemu na načelih zasebne lastnine, dedni pravici in svobodni tekmi. Srednji stan je samo proti preveliki koncentraciji kapitala, ki dejansko ustvarja industrijski in finančni fevdalizem. Ta kapital skuša po velikih veleblagovnicah in s pomočjo podružničnega sistema uničiti vse svoje nasprotnike, da si tako pridobi monopolno stališče nad vsemi potrošniki. V nasprotju z velekapitalom zahteva srednji stan nadalje raci« nalizacijo na podlagi solidarnosti ljudi, da bo ta koristila vsem ljudem, dočim priznava velekapital samo neko psevdoracionaliza-cijo, ki je v korist le privilegiranim razredom. Srednji stan zahteva reformo bančnega sistema, da pride tudi mali gospodarski človek do cenenih kreditov in zato zahteva, da je la zastopan tudi v emisijskem zavodu. Nadalje zahteva srednji stan enakomerno cbdačevanje, ker se danes velekapital večinoma odteguje svoji davčni dolžnosti. Tudi razdelitev socialnih dajalov mora bili pravičnejša, ker obrtnik ne more prenesti istih dajatev ko velekapital. A tudi obrtnikom in drugim gospodarskim stanovom ije treba dati socialno zavarovanje, ker danes si večina pripadnikov Srednjega stanu ne'more priboriti onih rezerv, da bi bili preskrbljeni za starost ali za primer onemoglosti ?n bolezni. Nato so bili podani še nekateri drugi referati, nakar je sledila debata, v kateri so govorniki poudarjali nujno potrebo skupnega nastopa vseli gospodarskih stanov, zlasti pa obrtnikov in trgovcev. Po tej plenarni seji ie bila skupna seja zastopnikov Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj in plenuma Glavne državne zveze obrtniških združenj. Na tej seji sta bila pooblaščena predsednika obeh korporaciji Nedeljko Ravič in Milan Stojanovič, da po dasta naslednji komunike 0 sku&ni akciji trgovcev in obrtnikov. »Zastopniki Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj in plenuma Glavne državne zveze obrtniških združenj kr. Jugoslavije so na skupni seii dne 16. avgusta v dvorani Obrtniškega doma v Beo- 1 gradu, po razpravi o položaju na-i šega mestnega gospodarstva ugotovili, da so trgovci in obrtniki žrtve istega nerazumevanja, in I celo ignoriranja, in da se bore z I istimi in vedno večjimi težkočami. , Zaradi tega se vsiljuje neobhodna I potreba, da se trgovci in obrtniki I združijo k skupni akciji v svrho zaščite ogroženih interesov mestnega gospodarstva. Seja je ugotovila, da so ostale resolucije, ki sta jih sprejela kongresa trgovcev in obrtnikov in v katerih se zahtevajo nujni ukrepi za olajšanje težavnega položaja trgovcev in obrtnikov, zlasti pa manjših gospodarskih ljudi, ki so steber današnjega gospodarskega in družabnega reda, brez vsakega odmeva na odločilnih mestih. Z ozirom na takšen položaj in nevarnost, ki grozi gospodarstvu, smatrata vodstvi zveze trgovcev in obrtnikov, potem ko sta kenstati-rala da je bil dosedanji način poudarjanja zahtev polom resolucij in spomenic čisto brezuspešen, za svojo stanovsko 'ih patriotično dolžnost, da se sestaneta in posvetujeta o nadalbjih korakih, da dosežeta boljše rezultate. Po izčrpni razpravi so sklenili zastopniki trgovcev in obrtnikov soglasno, da se v vseh mestih vse države prirede na isti dan shodi trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, na katerih se bodo prečitali isti referati in sklenili isti sklepi in v katerih bodo združene vse zahteve, ki so bile podane na kongresih obrtnikov in trgovcev. Za primer pa, da bi nastale kakšne ovire, se pooblaščata predsedstvi Zveze trgovskih združenj, da skupno izdasta potrebne sklepe.« * Centralne organizacije obrtnikov in trgovcev so spregovorile, dolžnost trgovcev in obrtnikov je sedaj, da dajo z vestnim izpolnjevanjem vseh odredb obeh centralnih organizacij njihovim zahtevam čim večji poudarek. To svojo dolžnost bodo jugoslovanski trgovci in obrtniki tudi vestno storili ter pokazali ono.solidarnost, ki je pogoj vsakega uspeha in vsake zmage! Kako kaznujejo krošnjar-stvo v Zagrebu »Novosti« poročajo: Na prijavo Udruženja trgovcev za mesto Zagreb, je kaznovalo mestno poglavarstvo g. Gašperta Jakoba iz Zagreba zaradi prekršenja §§ 4. m 19. Z. o r., ker se brez dovoljenja bavi s krošnjarjenjem blaga po mestu Zagrebu, z globo 300 dinarjev, ki se izpremeni ob neizterljivosti v 6 dni zapora. Obenem je bil obsojen na plačilo raznih taks v znesku 70 dinarjev. Odvzeti komad blaga od 3 metrov se mu je zaplenil v svrho zavarovanja plačila gornje globe in takse. Zabranjuje se mu tudi vsako krošnjarjenje po Zagrebu pod pretnjo globe 500 dinarjev, ki se izpremeni v slučaju neizterljivosti v 10 dneven zapor. Pritožba proti temu nitna odložilne moči. Omenjeni je bil že večkrat zasačen od oblasti in zato opozarjamo na to protizakonito delovanje vse zainteresirane, da ga v slučaju ponovnega krošnjarjenja prijavijo tajništvu Udruženja.« Za žejo v poletni vroiini pri in po kosilu za zboljšanje prebave, za mešanje z vinom in sadnimi soki, vedno je Rogaška slatina idealna, ker zraven prijetnega okusa krepi tudi prebavne organe! Vašim odjemalcem boste najbolj koristili, ako jim nudite vedno v prvi vrsti Rogaško slatino! Zakaj tudi pri nas s sličnimi rigoroznimi kaznimi ne bi pripomogli k iztrebljenju krošnjarske nadloge. Izredno zanimanje v ministrstvih za razstavo »Za naš les« na velesejmu dokazuje tudi prihod dveh prav važnih sotrudnikov iz Beograda. Ze nekaj dni sta namreč na velesejmu inšpektor ministrstva za šume in rude, g. inž. Jovan Kraljevič, ki je za razstavo seboj pripeljal tudi kar dva vagona razstavnega materiala. Strokovnjak pomaga pri pripravah in urejanju ter ostane v Ljubljani ves čas do otvoritve in tudi še pozneje. Obenem ž njim je pa prispel iz Beograda tudi inšpektor ministrstva trgovine g. Jaša Grgaše-vič kot direktor Trgovinskega muzeja, da se pouči o vseh pripravah za vsedržavno lesno razstavo in ukrene vse potrebno za čim največjo popolnost te za vso državo, zlasti pa za našo domovino važne propagandne prireditve. Stanje aktivnih kliringov Po podatkih Narodne banke so se naše terjatve proti Nemčiji in Italiji v zadnjem tednu znatno znižale. Nemški kliriug je padel od 19,9 na 19,5 milijonov mark, italijanski pa od 39,3 na 38,8 milijonov lir. Povišal pa se je naš klirinški saldo v prometu s Turčijo, in sicer od 1,25 na 1,31 milijona francoskih frankov. Naše terjatve proti Bolgarski so se dvignile od 306.000 na 431 tisoč din. PuMičite vesli Regent Horthy je odpotoval v Avstrijo na lov. Seveda pa ima njegovo potovanje politične cilje. Tako se poroča o avdienci Sušnika pri Horthyju. Nekatere vesti pa vedo tudi povedati, da se bosta sestala Sušnik in Hitler. Sploh je opažati po sklenitvi nemško-av-strijskega sporazuma živahnejšo aktivnost madjarske diplomacije, ki se udaja nadam, da je prišel sedaj čas za njih revizionistične sanje. Tibor Eckhardt, voditelj madjar-skih neodvisnih kmetov, je pred glavnim odborom stranke silno ostro napadel ministrskega predsednika Gcmbeša. Zlasti je nastopi proti njegovi želli, da se uvede na Madjarskem diktatura. Veliki narodi si morda morejo dovoliti ta eksneriment, nikakor pa ne mali narodi. Zato je čisto zgrešeno, če se »ta neumna ideologija« imoor-tira iz tujine na Madjarsko. Močna je samo tista vlada, ki se more opirati na zaupanie naroda. Zato zahteva madjarski narod volilno reformo. Nemški tovorni parnik »Kamerun« sta ustavile s streli dve španski vladni bojni ladji, preiskali parnik in mu preprečile, da bi odolul v Cadix, kier je hotel sprejeti na krov nemške begunce. Ves dogodek se je pripetil 7 in pol km od obale, torej izven španskih voda in je bilo zato postopanje španskih ladij nedopustno. Ta incident je novzročil v Nemci ii silno razburjenje in nemška vlada je takoj nato poslala v španske vode več bojnih ladii, da va-ruie.io nemške interese. V mednarodnih političnih krovih se boje, da bi mogel imeti ta incident zelo nevarne posledice in da hi mogel celo povzročiti resen konflikt med NemčBo in madridsko vlado. Francoski listi pišejo, da ie nevarnost, da bo Nemčna zaradi tega incidenta odklonda francoski nredlog o nevtralnosti glede španskih dogodkov. Italija in Nemčija sta poslale španskim upornikom nova letala. A tudi vlada je dobila iz Francije nova letala. Po poročilih listov je tudi že pršlo do boja med nekim velikim italijanskim bombarder-jem in dvema lovskima aeropla-noma, ki sta ju vodila francoska letalca. Italijanski bombarder je bil pognan v beg. Uporniki so v Navari zopet obnovili deželni navarski parlament, ki je bil po proglasitvi španske republike odpravljen. Tudi več dru-g:h starih ustanov so uporniki obnovili. Med mavriškimi vojaki se je začelo po poročilih nekaterih listov nevarno protišpansko gibanje. Mavri hočejo izkoristiti sedanje nemire v Španiji, da bi si zooet priborili svobodo. Vojaki, ki so bili poslani v Španijo, pa se tudi pritožujejo, da ne dobivajo v redu svoie plače in da je hrana preslaba. Mesto Irun, ki je že čisto obkoljeno od upornikov, je po njihovih vesteh tudi že padlo v njih roke. Vest pa še ni potrjena. Pri San Sebastianu se boji nadaljujejo. Uporniki še naprej obstreljujejo San Sebastian, čeprav so vladne čete zagrozile, da bodo vse talce pobTe, če se bombardiranje mesta nadaljuje. Španska vlada je delni moratorij zopet podaljšala za en teden. Popolen moratorij velja za kraje, ki so zasedeni od upornikov. Španska banka je ustavila objavljanje svojih tedenskih izkazov. Madridska vlada poroča o velikih uspehih svojih čet skoraj na vseh frontah. Na Guadarrami so vladne čete prebile polkrog uporniških čet in je s tem nevarnost za Madrid odpravljena. Tudi pri Badajozu so baje dosegle vladne čete nove uspehe. Enako tudi pri San Sebastianu in Irunu, kjer so vladne čete z vžigalnimi bombami povzročile paniko med uporniškimi četami in jih nato pognale v beg. Iz uporniških vrst pa se poroča, da sta se generala Franco in Molla sporazumela, da morata najprej osvojiti Malago in šele potem bo mogoč uspešen pohod na Madrid. Ta načrt pa deloma potrjuje vesti Madrida o uspehih vladnih čet. General Franco je proti obnovitvi španske monarhije, kakor se poroča iz njegove najbližje okolice. če bi uporniki zmagal’, potem bi uvedel Franco avtoritativno republiko po vzgledu Portugalske. 50.000 ljudi je že padlo zaradi državljanske voine v Španiji, kakor poroča pariški list »Excelsior«. Na vladni strani ,ie nadlo 20.000, na uporniški pa 20.000 ljudi. Brazilija je pretrgala diplomatske stike z madridsko vlado, ker jo smatra za komunistično. Ribnlcanje bodo igrali veliko vlogo na jesenskem velesejmu od 1. do 13. septembra na razstavi »Za naš les« na velesejmu, ker pokažejo svojo slovito »siilio robo« in druge izdelke iz lesa. Zlasti naše gospodinje jih bodo občudovale, ker še marsikatera ne ve, da si lahko s poceni domačimi izslelki nadomesti drage predmete za kuhinjo in pranje. Na tej razstavi bodo pa Ribničanom delali družbo tudi Selški izdelovalci sodčkov in sodarski mojstri ter drugi obrtniki, ki obdelujejo les, v prvi vrsti bo pa seveda privlačna razstava pohištva, ki bo letos posebno bogata- Kmet, ki izdeluje suho robo, zobotrebce in sodčke, in pa obrtnik najbolj občutita krizo, zato naj si pa naše gospodinje tudi olajšajo težke čase z nakupom njihovih odličnih izdelkov. Cesarstvo Kmečki dolgovi pri bankah Narodna banka je zbrala pri 553 denarnih zavodih podatke o kmetskih dolgovih. Vseh dolgov je bilo koncem 1. 1935 1732,6 milijona dinarjev, od teh meničnih za 1524,3, hipotekarnih pa za 208,3 milijona dinarjev. Menični dolgovi so razdeljeni tak o-l e: število za skupno din menic mil. din 258.830 262 91.238 294 29.540 207 16.121 252 5.424 187 2.082 145 959 175 do 2.000 „ 5.000 „ 10.000 „ 25.000 „ 50.090 „ 100.000 nad 100.000 Narodna banka pa je izdala tudi statistiko o zadolžitvi pO pokrajinah. Po tej statistiki bi znašali ti dolgovi v: mil. din % Sloveniji 238,7 13,8 Vojvodini 591,0 34.1 Srbiji 404,6 23,4 Iirvatski 258,9 14,9 Bosni in Herceg. 178,2 10,3 Dalmaciji 43,4 2,5 Crni gori 17,8 1,0 Ta statistika pa ni popolnoma zanesljiva, ker v Slovenijo in llr-vatsko srbski zavodi niso nič posojali, ali silno malo, dočim so nekateri zavodi iz Slovenije posojali v druge pokrajine, zlasti v Vojvodino zelo mnogo denarja. V tej statistiki pa niso upoštevani kmečki dolgovi pri zadrugah, ki 30 zlasti veliki v Sloveniji. Zato moremo reči, da je zadolženost slovenskega kmeta znatno večja, kakor pokaže statistika Narodne banke. Tudi v tem pogledu treba razbiti ono bajko o bogati Sloveniji. Narodna banka je odkupila za 400 milijonov din izvoz-niških klirinških terjatev Postavka »razna aktiva«, ki se redno ponavlja v tedenskih izkazih Narodne banke, je že presegla znesek 612 milijonov din. V začetku lanskega leta je znašala ta postavka samo 285 milijonov din, koncem leta pa je dosegla najvišji znesek 612 milijonov din. Dvig te postavke je nastal predvsem zaradi odkupa mark, italijanskih lir in grških drahem od naših izvoznikov. Računa se, da ima danes Narodna banka odkupljenih že za okoli 30 milijonov italijanskih lir (nakaznic), kar znaša okoli 100 milijonov din. Poleg tega je odkupila Narodna banka še za okoli 7 milijonov mark, kar znaša tudi približno 100 milijonov din. Grških drahem ima za okoli 40 milijonov din. Skupno znaša to okoli četrt milijarde din. Poleg teh nakaznic pa je odkupila Narodna banka na borzah še za okoli 150 milijonov din klirinških čekov, kar bi s prej navedenim zneskom dalo skupno 400 milijonov din. f Sl Trgovec izpolni dolžnost, te na- roči prvič in po- maga plasirati Pelikan terpentinovo milo za namakanje perila pa ftadosf perid Mariborska me:;tna hranilnica bo dobila od Drž. hip. banke 18 milijonov din, kakor hitro bo pregledal finančno stanje in poslovanje hranilnice ter mariborske občine poseben odposlanec DHB ter oddal o tem ugodno poročilo. Ker je poslovanje hranilnice in občine v lepem redu, je gotovo, da bo hranilnica posojilo tudi dobila. Posojilo bo dala DHB mariborski hranilnici po istih pogojih ko ljubljanski. Iz zadružnega registra Kazdružiia se je in prešla v likvidacijo Narodna prosveta v Ljubljani. Likvidator zaš. uradnik Stane Skrabar. Nadalje se je razdružila in prešla v likvidacijo Narodna knjigarna v Mariboru. Likvidatorja: dr. Josip Jeraj in Franjo Sekolec v Ma riboni. Pri Mariborskem kreditnem zavodu se izbriše dosedanji član načelstva Ivan Pelikan, vpiše pa se veletrgovec Karel Pugel v Mariboru. Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar & Richter LJUBLJANA Začetek sanacije Mestne hr Eden vzrokov, da je prišla ljubljanska Mestna hranilnica kljub svojemu solidnemu poslovanju in velikemu zaupanju, ki ga je vedno uživala v Slovenski javnosti v težave, je tudi ta, da se je mestna občina v mnogo preveliki meri zadolžila pri Mestni hranilnici. Ti; dolgovi mestne občine so narasli že na 120 milijonov in dostikrat se je že dogodilo, da je ostala mestna občina dolžna hranilnici tudi obresti za sprejeta posojila. Ker pa jamči občina za vloge v Mesini hranilnici ne lo z vsem svojini premoženjem, temveč tudi, z vso svojo davčno močjo, je bilo v interesu mestne občine, da se čim bolj potrudi, da postane M. II. čim prej zopet likvidna. Priznati treba, da se je pred tremi leti začelo prvič delali na to, da bi dobila ljubljanska občina večje posojilo od Drž. hip. banke in z njim odplačala del. svojega dolga pri M. II. Iz razlogov, ki nam niso v vseh podrobnostih znani, pa so bila vsa ta prizadevanja do zadnjega časa brezuspešna. Šele sedaj se je primerilo, da je dovolila Drž. hip. banka mestni občini posojilo v višini 30 milijonov din, ki se bo olfrestovalo po 7%. To obrestno mero bi morali z ozirom na samo poslovanje Drž. hip. banke označiti kot zelo ugodno, vendar pa moramo tudi pripomniti, da je dobila beograjska občina pri Suzoru posojilo 25 milijonov po 6%. Z ozirom na obrestno mero DIIB za vloge, bi tudi ta mogla dati posojilo po tej obrestni meri! Sicer pa moramo tu še pripomniti naslednje: Čeprav je bilo morda iz Ljubljane posojilo pri Drž. hip. banki prvotno zagrabljeno malo nerodno, vendar bi mogla DIIB vseeno takoj priskočiti na pomoč, ne pa pustiti, da se je vsa zadeva vlekla tako dolgo nerešena. DHB., ki je dobila iz Slovenije tako velike zneske pupilnega denarja, bi pač mogla pokazati več dobre vo-lje za potrebe slovenskih denarnih zavodov. Čeprav je sedaj ta stvar v glavnem popravljena, vendar je treba to le poudariti. Da pa občina dobi to posojilo DHB, mora najprej izvesti mestno obligac. posojilo. To bo znašalo, kakor smo že poročali v zadnji številki 20 milijonov din, se bo obrestovalo po 6% in bo odplačano v 15 letih ter se bo v ta namen vsakega 15. februarja in avgusta izžrebalo določeno število obveznic, ki se bodo izplačale v 6 mesecih. V ta namen bo v vsakem proračunu mesta postavljena potrebna postavka. Te obveznice se bodo izdajale v bonih po 1000, 5000 in 10.000 din. Obveznice se morejo podpisati tudi z vlogami Mestne hranilnice ter se bodo ob veznice sprejemale tudi kot kavcija pri vseh mestnih licitacijah. Ker se bodo te obveznice mogle tudi lombardirati, bodo mogli na ta način vlagatelji Mestne hranil- nice priti tudi do indirektnega delnega izplačila svojih vlog. Zato je gotovo, da bo zanimanje za obligacije mestne občine zelo veliko in da bo najbrže treba vsoto 20 milijonov še povečati. Tudi primeroma visoka obrestna mera bo zelo vabila k podpisovanju obligacijskega posojila. Z odplačilom 50 milijonov mestne občine bo položaj M. H. zelo zboljšan, seveda pa s tem še ne bodo premagane vse težave. Upamo in pričakujemo, da bo buli že enkrat država nekaj storila za naše denarne zavode in da bodo že enkrat obljube, ki smo jih slišali že pred meseci prinesle tudi pozitivne rezultate. Ta dolžnost drža- ve je tem večja, ker niso brez njene krivde zašli denarni zavodi v sedanji težavni položaj. Spominjamo tu le na predpis, da se morajo vsi pupllni denarji vlagati v DHB, pa tudi na velikanski dvig vlog pri DHB, odkar se je začela fuzija denarnih zavodov. Oživljenje gospodarskega življenja ni mogoče, kadar ne morejo denarni zavodi normalno poslovati. Mestna občina ljubljanska se je potrudila, da kolikor je v njeni moči omogoči pri svojem zavodu zopet normalno poslovanje, a treba je, da stori tudi država s svoje strani vse potrebno, da bodo imela prizadevanja občine popoln uspeh. Novo pooblastilo Bate razveliavlieno Banska uprava razveljavila že osem pooblastit Bate Objavili smo že dve odločbi banske uprave, s katerima so se razveljavili pooblastili, ki sta jih izdala mestno poglavarstvo v Ljubljani in sresko načelstvo v Slov. Konjicah Bati za razširjenje prodaje cele vrste novih predmetov v Bafinih proda,jalnicah. Za to pooblastilo je zaprosila tvrdka Bata z eno samo vlogo, po obrtnem zakonu pa se smejo z eno samo vlogo prijaviti le obrti in stroke, ki se po krajevnih potrebah in navadah tudi izvršujejo skupno. To pa ne velja za pooblastilo, za katero je zaprosila tvrdka Bata in zato se jej to pooblastilo tudi ne bi smolo izdati. Po vsej pravici se je zato tudi Zbornica za TOl v Ljubljani preti tem pooblastilom pritožila in vedno tudi z uspehom ter je dosedaj banska uprava razveljavila že osem tako neupravičeno izdanih pooblastil. Prvi dve odločbi banske uprave smo že objavili, danes objavljamo še eno, ki se glasi: Odločba Z odločbo z dne 3. junija t. 1. št. 43.439 je predsednik mestne občine ljubljanske v smislu § 96. obrtnega zakona vzel na znanje prijavo obrta tvrdke »Bafa« cipele i koža d. d. Borovo za podružnico s sedežem v Ljubljani, Celovška cesta št. 63, tako da sme izvrševati »trgovino svima pripadcima i priborom za kožnu i gumenu obuču, kao i svima artiklima za njegova-nje i održavanje obuče. Trgovinom kožom, sirovom i preradjenom, kao i svima vrstama proizvoda i izradjevina od kože za proizvodnju obuče. Trgovinom guinom sirovom i preradjenom, kao i sviina vrstama proizvoda i izradjevina od gume kao i od gume i od kože za-jedno. Trgovinom svim obučar-skim, kožnim, gumenim i ostalim materijalom. Trgovinom čarapama i sorodnom robom i priborom. — Prometom sa svim fabrikatima i sirovinom te obavljanjem svili- tr-govačkih poslov a potrebnih za [ ostizavanje društvenih svrha. Trgovinom tvorničke proizvodnje svili vrsta kožne i gumene obuče, preradjene kože i gume, svili vrsta gumenih i kožnih proizvoda i izradjevina kao i kožnih i gumenih djonova i potpetica, kožnih i gumenih kajiševa, svih vrsta guma za sve vrste vozila, gumenih izradjevina primenjenih 11 vazduhoplovstvu, gumenih pro-stirača, tkanina, hartije i kartona za potrebe proizvodnje obuče.« Na pravočasno vloženo pritožbo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na podstavi § 418. v zvezi s § 101. obrtnega zakona ter §§ 114. in 117. z. u. p. odločim, da se pritožbi ugodi in napadena odločba zaradi nedostatnega postopka razveljavi. Nadaljnja pritožba po redni upravni poti ni dopustna. Razlogi: V smislu § 95 (1) obrtnega zakona se smejo z eno vlogo prijaviti samo obidi in stroke, ki se po krajevnih potrebah in običajih izvršujejo skupno. Mestno poglavarstvo bi moralo zato zahtevati, da prijavi tvrdka stroke, ki sc po krajevnih potrebah in običajih ne izvršujejo skupno s posebno vlogo. Izven vsakega spora je, da se po krajevnih potrebah in običajih trgovina »s čevlji, kožami, gumo in nogavicami« ne izvršuje skupno s trgovino »s surovimi kožami«, kakor je tudi izven spora, da se »trgovina s čevlji, kožami, gumo in nogavicami« po krajevnih običajih ne izvršuje skupno n. pr. s trgovino »z zrakoplovnimi potrebščinami«, ali s trgovino »s papirjem ih kartonom«, ampak da so to popolnoma ločene stroke, ki se nikdar niso izvrševale skupno. Obrtno pooblastilo pooblašč. tvrd- ko tudi za »promet sa svim fabri--.57 im a 111 surovinama te obavljanjem svih trgovačkih poslova potrebnih z' postizavanje društvenih svrha«, torej generalno pooblastilo celo za »promet z nepremičninami , ker je tudi tak »promet« predvidr v družbinih pravilih. Tako poslovanje se ni vsekakor nikdar izvrševalo po krajevnih običajih sku; j s trgovino s čevlji. Zalo se mor predmetno pooblastilo radi nezakonitosti razveljaviti. Pri tem je opozoriti na določila §§ 29. in 30. z. u. p., po katerih je ob izdaji nove odločbe postopati. Takse prosto po čl. 5., točka 4. zakona o taksah. O tem se obveste: 1. »Bafa«, cipele i koža d. d., Borovo, v roke pravnemu zastopniku g. dr. Frlanu Francu v Ljubljani. 2. Medno poglavarstvo v Ljubljani s priključenim spisom radi vročitve odločbe stranki pod 1.) proti potrdilu. 3 Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Po pooblastilu bana banski svetnik: Dr. Boršbmr s. r. v barva, plesira tu Ze v 24 urah “«.2" itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ni. 3. Toleton št. 22 72. 27. zvezek »Trgovsko-gospo-darskega leksikona« je izšel ter vsebuje gesla od »obli-gatoričen« do »odstopni račun«. Posebno obširno je obdelano geslo »obresti«, kateremu je posvečenih nad tri kolone. Od drugih gesel, ki bodo posebno dobro služila poslovnim ljudem, omenjamo: oblike knjiženja, obnovitev postopanja, obnovitveni fond, brezpravna obogatitev, obračun, obratna glavnica, trgovski obročni posli, obrt, obrtna sodišča, obrtna učna pogodba, obrtna združenja, obtok dobrin, obutev, ocenitev, blagajniški odbitek, pridobivanje odjemalcev, odjemna pravica, odpisi, odpoved itd. Kakor prejšnji zvezki, tako je tudi najnovejši pisan v gladkem jeziku ter so vse razlage gesel podane jasno in točno. Znova najtopleje priporočamo vsem »Trgov-sko-gospodarski leksikon za vsakogar«! Zunanja trgovina Pogajanja med Italijo in Francijo za obnovo trgovinskih odnoša-jev potekajo ugodno in bo baje sporazum v kratkem dosežen. To je prva trgovinska pogodba, ki jo je sklenila Italija s sankcioni-stično državo po prenehanju sankcij. Romunska vlada je sklenila z nizozemska vlado sporazum, po katerem bo odplačevala del holandskih zamrzlih terjatev z dobavo pšenice. Zaenkrat je bil v ta namen sklenjen sklep o dobavi 5000 vagonov pšenice po ceni cif Rotterdam 45.000 lejev za vagon. Švicarski zvezni svet je izdal uredbo, po kateri more vlada izplačevati eksportne premije industrijam, če se zbog tega zmanjša brezposelnost. Tudi sme vlada jamčiti izvoznim industrijam za morebitne izgube. Skupno je v ta namen dovoljen vladi kredit 38 milijonov šv. frankov. Nemški uvoz se je v juliju v primeri z junijem zmanjšal od 360 na 346 milijonov mark, dočim se je izvoz povečal od 371 na 395 milijonov mark. Višek izvoza izvira skoraj Izključno od izvoza gotovih izdelkov. Trgovinska bilanca Nemčije je torej bila v juliju aktivna za 50, dočim je bila v juniju le za 11 milijonov mark. Indeks cen je v Franciji od 1. avgusta narastel od 396 na 421, istočasno pa je nazadoval indeks za francoske delnice od 154 na 138. Ali moralo tulci zastopati tule tvrdke v t Ninino potrebna je revizi tuiih M Med vprašanji, ki so pri nas statalno na dnevnem redu je tudi Tjeprašanje zaposlitve tujcev. V vseh časopisih se je že obravnavalo to vjVprašanje, izdane so bile tudi že urttredbe in drugi zakonski predpisi ■p e. zaposlovanju tujcev v naši državici, a vprašanje je še vedno ostalo niiterešeno, kakor je bilo. Zlasti pa ;eje ostalo popolnoma nerešeno v;wprašanje zastopnikov tujih tvrdk, kikd delajo pri nas. Kakor vse kaže, sesf je to vprašanje v zadnjem času sete poslabšalo in zato je nad vse mttmestno, kar piše »Jugoslovenski K*»urir< v svoji zadnji številki. Pifiravi namreč: V V vrsti problemov, ki so v naši ir ir go vini na dnevnem redu, je pro-blfelem, ki sicer ne pada tako zelo v <* oči, ki pa je silno važen tako za . iiiaše narodno gospodarstvo ko tudi zasa državo. V zadnjih letih je nam-efieč okoli 300 tujih tvrdk, od ka-lerih imajo nekatere svetovni sloves, bodisi da so industrijskega, -bodisi da so trgovinskega značaja, - Ustanovilo pri nas svoja stalna zastopstva. > Nad 70% teh tvrdk se bavi samo g dobavami državi ali samoupravnim oblastem in s tem delajo lepe zaslužke. Dočim pa je bilo v prejšnjih letih v navadi, da zastopajo ntuje tvrdke naši ljudje, je v zadnjem času nastala praksa, da vsaka tuja tvrdka, kakor hitro usta-novi v naši državi svoje zastopstvo, tudi že privede tujca, ki bo njen zastopnik. Je to pojav, ki v drugih idržavah ni dovoljen. Tako na pri-• mer se ne more na Bolgarskem .udeležiti državne licitacije ali dobave niti ena tuja tvrdka, če ne dokaže z uradnimi potrdili, da je njen zastopnik Bolgar. Niti jugoslovanske tvrdke se niso mogle udeležiti nekaterih licitacij na Bolgarskem, če ni bil njih zastopnik Bolgar. Ista praksa velja tudi v Turčiji, Italiji, Madjarski, Avstriji in v drugih državah. Zakaj ne bi veljala ta praksa tudi pri nas? ■ „Naši gospodarski ljudje pa bi tudi želeli, da bi tuje tvrdke, ki i liana jo v naši državi tujce kot svoje .zastopnike, dokazale, da je v »ji-htfaovih državah primerno število tu Jugoslovanskih državljanov, ki zastopajo jugoslovanske tvrdke, in siAicer vsaj one, ki se ne udeležujejo .1 [državnih licitacij, temveč ki de-iajajo samo v svobodni trgovini. 'v(Mnenja smo, da bi prišle tuje tvtvrdke v največjo zadrego, ker te-<>^a dokaza ne bi mogle nikakor pppodati.) c število teh tujcev, zastopnikov tnfujih tvrdk, v Jugoslaviji stalno raicastc, a med njimi je dosti tudi prprav misterioznih. Ne gre tu samo «i&a firme, ki uvažajo, temveč tudi T»sa firme, ki izvažajo. \ Vsi ti zastopniki poslujejo na lnJbazi provizije. Tujci pa so uvedli mjaovost, kakor da delajo proti stal- ni plači. V resnici pa delajo proti proviziji, toda v Jugoslaviji zadrže samo toliko, kolikor potrebujejo za življenje, vse drugo pa nalagajo njih firme v banke na njih račun. V poučenih krogih se trdi, da je bilo na ta način v zadnjih letih izncšeno iz naše države okoli 300 milijonov din, kar bi vse moglo ostati v Jugoslaviji. Vseh teh 300 milijonov bi moglo biti čisti zaslužek naših ljudi! Bili pa so tudi primeri, ko so bivali nekateri tujci celo vrsto let v naši državi, zaslužili tu lepe de-narce, nato pa so čez noč izginili in pustili v Jugoslaviji samo celo vrsto škandalov! Naši ljudje morejo biti moralno in materialno odgovorni, če zagre-še njih firme nekorektnosti, ne pa tudi tujci. Kakor hitro se kaj pripeti, izginejo. Poleg tega tujci ne izbirajo sredstev, da zaslužijo, dočim morajo naši ljudje ostati vsaj v nekih mejah. Interesi gospodarstva in države zato imperativno zahtevajo, da se izvede revizija vseh zastopnikov tujih tvrdk, da se od njih zahtevajo tudi neka materialna jamstva in da se njihov prihod najstrožje kontrolira. Kajti če bi naši ljudje zaslužili onih 300 milijonov din, bi samo država na davščinah dobila okoli 50 milijonov. Potrebno je zato, da se z vladne strani posveti temu vprašanju največja pažnja in da postane tudi pri nas pravilo, da more tudi najbolj re-nomirano tujo tvrdko zastopati le naš državljan! Zahteve hranilnic Dravske b glede razdolžitve kmeta Kruh malih ljudi je pri nas les, saj lesna industrija H,in obrt preživljata večji del našega delovnega in kmečkega ljudstva, gotovo je pa vsemu našemu ^prebivalstvu les vsaj vir neposred-nipih dohodkov. Posledice krize les-ndjiega gospodarstva bomo pa od-,.ipravili le tedaj, če se bomo rav-!;#ali po spodbudah, ki nam jih bo ■ !;idala razstava »Za naš les« na ve-.. iesejmu od 1. do 13. septembra. £(#e sedaj imamo nekaj hišne industrije z izdelovanjem ribniške su-j.be robe, zobotrebcev, nadalje hoflodekov in drugih manjših pred-vl, n letov, vendar bi se pa lahko dosedanji načini predelave lesa in i lesnih odpadkov pomnožili z dolgo viVsto drugih načinov, ki nam jih j.,pokaže poseben oddelek na razstavi »Za naš les«. Pozdravljajoč namen kraljevske vlade, da pristopi k definitivni rešitvi kmečke zaščite, smatra Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani kot zastopnica vseh 29 samoupravnih hranilnic v Dravski banovini, ki upravljajo 1.050 milijonov Din vlog, za potrebno izjaviti v interesu definitivne rešitve kmečke zaščite, s tem zvezane mobilizacije denarnih zavodov in obnovitve kmetove kreditne sposobnosti naslednje želje: 1. K razpravam o rešitvi kmečke zaščite naj se pritegneta tudi obe hranilniški organizaciji, t. j. Savez štedionica kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ter Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, kajti za mnoge, zlasti podeželske hranilnice je rešitev kmečke zaščite naravnost življenjskega pomena, ker so nekatere posodile kmetom do 90 odstotkov vseh svojih vlog. Skupno znašajo kmečka posojila slovenskih hranilnic okrog 110 milijonov dinarjev. 2. Zaščita naj bo individualna in naj se podeli le onim dolžni-kom-kmetom, ki so zaščite potrebni. Od nje naj se izvzamejo: a) dolžniki, katerih dolgovi ne presegajo zneska din 2.000'—, b) dolžniki, katerih zadolžitev ne presega 20 odstotkov njihove imovine, c) inozcmci, ki imajo dohodke iz inozemstva, katerih naša davčna uprava nima v evidenci, č) dolžniki, katerih obdačeni dohodki iz kmetijstva znašajo manj kakor 75 odstotkov vseh njihovih obdačenih dohodkov, d) dolžniki, ki bi mogli odplačati ves dolg ali del dolga z odprodajo dela svojega posestva, v kolikor se s tako prodajo ne ogrozi njihova eksistenca. 3. Zaščite naj bodo deležni le oni dolžniki, ki predložijo potrdilo o tem, da so kmetje, v preklu-zivnem roku največ 6 mesecev po uveljavljenju predpisov o kmečki zaščiti. Zaščita naj se odvzame vsem dolžnikom, ki na kakršenkoli način na škodo upnika deva-stirajo svoje posestvo, zlasti gozdove. V sporu naj izda pristojno sodišče sklep, da dolžnikom, navedenim v t. 2. in 3., ne pritiče zaščita. 4. Ker so hranilnice enako kot zadruge ustanove občekoristnega značaja, ki odvajajo ves svoj čisti dobiček po predpisani dotaciji rezerv za občekoristne namene in so ,nudile kmetom vedno tako cenena posojila na dolgo dobo (15 do 25, pred vojno celo na 35 in več let), tako da so dejanski njihovi dolž-niki-kmetje pri njih že vedno uživali zaščito, naj se hranilnice gle- de kmečke zaščite izenačijo z zadrugami, zlasti tudi, ker bi ev. za hranilnice neugodna rešitev kmečke zaščite zahtevala žrtve od javnih korporacij, ki jamčijo za hranilnico. Zato naj se hranilnicam dovoli, da smejo izterjavati kmečka posojila po odplačilnih načrtih, katere predpišejo za nje teritorialno pristojne zveze, vendar z omejitvijo, da ne smejo obresti posojil presegati G odstotkov in da mora znašati odplačilni rok vsaj 12 let, če ni dogovorjen z dolžnikom že sedaj daljši odplačilni rok. 5. Ker je glavni namen kmečke zaščite zaščititi kmeta pred dražbo njegovega posestva, ki mu grozi največ, ako ne more pravočasno izpolniti svojih kratkoročnih, zlasti meničnih obveznosti, naj se tudi v novo uredbo odn. zakon prevzame določba čl. 11. sedanje uredbe o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935, da se ne smatrajo kot dolgovi kmetov »dolgovi, kolikor so pokriti z zastavo.« Z ozirom na določbe srbskega gradjan-skega zakonika (§§ 304. in sl.) kakor tudi avstrijskega državljan- Razmeiitev gostinskih slašiiiarfkih pravic Odločba banske uprave o prodaii sladoleda, brezalkoholnih piiai itdL DANES KONCERT vojaške godbe na vrtu hotela UNION JUTRI V NEDELJO KONCERT vojaške godbe na vrtu hotela BELLEVUE skega zakonika (§§ 447., 448.) se mora smatrati za zastavo ročna zastava kakor tudi zastava nepremičnine ali hipoteke. Vsaj dolgoročna hipoteka (na več kakor 10 let) naj bi bila izvzeta od zaščite. 6. Z ozirom na obljubo, dano od kralj, vlade, da bo rešena kmečka zaščita na tak način, da bodo ostale nedotaknjene vrednost dinarja kakor tudi pravice vlagateljev, prosimo kraljevsko vlado, da reši obenem s kmečko zaščito tudi vprašanje mobilizacije denarnih zavodov s konverzijo kmečkih dolgov, da prevzame kmečke terjatve od denarnih zavodov kak državni ali privilegirani denarni zavod, ki naj izplača denarne zavode v gotovini. S tem bo storjen velik korak naprej k zopetni mobilizaciji naših denarnih zavodov, od česar bo imelo velike koristi vso zasebno kakor tudi vse javno gospodarstvo. Na podstavi § 136., odst. 2., ob. z. po zaslišanju Zbornice za TOI v Ljubljani v povzročenem sporu o mejah obrtnih pravic gostinskih in slaščičarskih obrtov odločim : 1. da so kavarnarji in restavra-terji upravičeni sladoled izdelovati in ga izključno na gostinski način prodajati; 2. da lastniki okrepčevalnic (buffetov) niso upravičeni sladoled izdelovati, smejo ga pa na gostinski ali trgovski način prodajati s pridržkom, da so ga nabavili, od upravičenega slaščičarja povsem izdelanega za prodajo; 3. da smejo slaščičarji prodajati tovarniško blago svoje stroke, Četudi ga niso sami izdelali, kot postransko blago, vendar ne v velikem obsegu, in sicer tudi za kon-zum zunaj lokala; 4. da so slaščičarji na osnovi svojega rokodelskega pooblastila upravičeni oddajati tudi brezalkoholne osvežujoče pijače, vendar pa mlečne pijače, čaj itd. samo na osnovi gostinskega pooblastila. Razlogi: Ob uveljavljenju novega obrtnega zakona je izčrpna judikatura razmejila obrtne pravice gostinskih in slaščičarskih obrtov in jih določila v okviru takrat veljavnih zakonskih določil in prevzetih običajev. Novi obrtni zakon ije ustvaril drugačno pravno osnovo, nego je bila prejšnja, s tem pa je v nekaterih pogledih postalo nevzdržno tudi pravno stanje, oprto na priznane običaje. Kolikor so se vobče ustvarile nove stroke in s teni tudi nove pravne oblike, jih je za tisti del, ki ga je tudi po novem zakonu priznati kot še naprej veljavno-pravno stanje, le-teniu prilagoditi. V spornem predmetu so na eni strani deloma z zakonom že razmejeni gost:- ski obrti (§ 76. on. z.), na drugi strani pa slaščičarji in sladoledarji iz* točke 63. § 23. ob. z. predmet razmejitve. Posebej je osporavana pravica kavarna, jev in restavraterjev z e: , ter okrepčevalnic (buff tov) z druge strani nasproti sladoledarjem. Od prevzetega avnega stanja je v tem sporu predvsem določiti kot tudi po novem obrtnem zakonu še dalje veljavno nastopno pravno stanje. Kot tipa, dasi ne prej po zakonu tako imenovana, vendar po judi-katuri priznana, je bila kavarna in restavracija nesporno upravičena izdelovati in prodajati tudi. sladoled in slaščice, vendar pa z omejitvijo, da se je sladoled smel oddajati po porcijah in slaščice samo kot pridatek, ne kot samostojna hrana ter da jih je bilo treba postreči na takozvani gostinski način. V teh obratih je bila z označenimi omejitvami dovoljena tudi oddaja sladoleda čez ulico, nikakor pa ne na javnih krajih ali obhodo. Pod gostinskim načinom pa se je razumelo streženje gostom na običajnem sladolednem servisu. To pravno stanje ije treba kot povsem še danes veljavno priznati in potrditi, ker tipi kavarne in restavracije, bodisi alkoholne ali brezalkoholne, povsem ustre-žeta obratovalnicama iz točk 2. in 5. § 76. ob. z., katerima pa je priznati kot enako tudi tipo penzijc iz točke 6., 1. c). Nasproti tem tipam pa okrepčevalnica (buffet) ni niti bila upravičena, niti ni dejansko vršila prodajo sladoleda do nedavnega časa. Te obratovalnice niso nastale na način rednih gostinskih tipov, ampak so se uveljavile po prejšnjem pravilniku o gostilnah itd., nazadnje novelirane z dne 27. no- vembra 1927, »Uradni list« št. 1/1. iz 1. 1928., kot trgovinski obrati z živili in zlasti delikatesami, ki so si pridobili tudi pravico streči a pijačami stoječim gostom. Po § 76. ob. zak. te obratovalnice niso bile več omejene zgolj na strežbo stoječim gostom, pač pa so ostale bolje urejeni obrati manjšega obsega, v katerih se oddajajo samo mrzla jedila in pijače. Običajno so zato te obratovalnice ostale urejene na način trgovskih obratovalnic in so na ta način tudi vršile postrežbo. Kot mešana trgovsko-gostinska tipa te obratovalnice združujejo v svojem poslovanju to, kar iščejo potrošniki bodisi v sorodnih, pravih trgovinah ali v malih gostinskih obratovalnicah, omejujoč se, kar se tiče hrane, na trgovsko postrežbo, ker za pravo gostinsko postrežbo niso niti urejene. Ker torej niso upravičene oddajati gorkih jedil, jim zato tudi ne gredo pravice pripravljati jedila kakor v rednih pravih gostinskih obratovalnicah. Kakor tr-‘ govinske obratovalnice niso upravičene peči kruh za prodajo potrošnikom, ali klati drobnico za pripravo hrane gostom, te pravice z ozirom na povedano tudi okrepčevalnicam ne gredo, niti jih redno ne vrše. Z ozirom na nastanek, in pomen teh obratovalnic zato tudi ni priznati, da bi smele izdelovati sladoled, marveč jim je to izrečno zabranjeno. Ne more pa banska uprava pritrditi naziranju, da te obratovalnice ne bi bile upravičene sladoled prodajati, če jim že izdelanega in za prodajo pripravljenega dobavijo upravičeni sladoledarji. Kot opisane tipe j" baš nal ; i okrepčevalnic. da nudijo vsakovrstna n. zla jedila in os/ežib. ter okrepčil s pijačami vseh vrst. Ni razloga, da bi sladoled izvzel, pa n j si ga strežejo na gostinski ali trgovski način, zgolj s pridržkom, da ga. same izolir ati n smejo, ampak da ga jim dobavijo že omenjeni rokodelci, zato tudi čez ulico samo v okviru zakonitih naro-čilnih predpisov. Slaščičarski obrti, t. j. slaščičarji, keksarji, sladoledarji in izdelo-. valci kandit so že od nekdaj proda; ali ne samo blago lastnega izdelka, ampak tudi drugod nabavljeno blago njih stroke, ki je bilo postransko v njih obratu n. pr. sladkorčki, napolitanke, biskviti in keksi, ki se izdelujejo na tovarniški način. Te pravice, Če jo vrše v manjšem obsegu, jim tudi novi obrtni zakon po § 137. ne jemlje, ampak priznava. Zato slaščičarju ni treba posebnega trgovskega pooblastila za prodajo označenega blaga. Povsem nesporno ije tudi, da sme slaščičar prodajati svoje blago tudi za konzum zunaj lokala, ker je to celo prvenstvena naloga tega obrta. Nasprotno pa slaščičar na osnovi svojega rokodelskega pooblastila ni upravičen oddajati tudi pijače gostom pri mizah. Po priznanih običajih slaščičarjem ni braniti prodajo brezalkoholnih osvežujočih pijač n. pr. iz sadnih sokov itd. Z ozirom na § 76, odst. 4., pa je slaščičarjem, ki naj oddajajo mlečne pijače, čaj itd., treba gostinskega dovolila, tako omejenega. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za trgovino in industrijo v 15 dneh od dneva prejema, vbžiti pa jo je treba pri kraljevski banski upravi. Namestnik bana pomočnik: dr. Majcen s. r. Širite »Trgovski list«! Italijansko-angleška pogajanja brezuspešna Mnenje, da bi podpis italijansko-fraticoske trgovinske pogodbe vplival ugodno na Anglijo, se je izkazalo kot napačno. Anglija odklanja vse italijanske predloge in zahteva, da Italija popolnoma popusti. Nekateri angleški gospodarski listi niso s stališčem vlade zadovoljni. Tako piše »Financial News«, da je Italija ponudila natančno isto, kar je ponudila Angliji leta 1934. Nemčija. Če je mogla Anglija sprejeti nemške predloge, bi mogla sprejeti tudi italijanske. Nemci ponujajo do 35 milijonov din kreditov za povečanje naših avtomatskih telefonskih postaj Kakor so že naši listi poročali pred tedni, se bo v kratkem začelo reševati vprašanje razširjenja avtomatskih telefonskih central v Beogradu, Zagrebu in tudi v Ljubljani. V Beogradu bi se postavile dve novi telefonski centrali s skupno 4000 novimi številkami, dočim bi se v Zagrebu in Ljubljani obe obstoječi telefonski centrali samo povečali. Vse to bi veljalo od 8 do 10 milijonov din. Neke nemške tvrdke pa so ponudile ministrstvu za pošto, telefon in brzojav, da izvrše to povečanje na kredit, ki bi znašal do 35 milijonov din, da bi se mogla izvršiti tudi druga dela na področju telefonskega prometa. Občni zbori »Kovina«, prva jugoslovanska mctalurgična industrija, d. d. v Mariboru ima 15. redni občni zbor dne 24. septembra ob 11. v pisarniških prostorih tvrdke na Teznu pri Mariboru. Dnevni red običajni. Delnice treba založiti vsaj 4 dni pred občnim zborom ali pri blagajni družbe ali pri Celjski posojilnici, Jadransko - Podonavski banki, Obrtni banki v Zagrebu ali Merkur-Banki na Dunaju. Ksiilurzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju posestnika Ivana Lončarja v Tržiču. Konkurzni sodnik Papež, upravnik mase odvetnik dr. Gruden. Prvi zbor upnikovpri sodišču v Tržiču dne 7. septembra. Oglasitveni rok do 17. septembra. Ugotovitveni narok dne 21. septembra ob 9. uri. Nadalje je razglašen konkurz o premoženju trgovca Ignacija Kanta na Jesenicah-Fužine. Konkurzni sodnik dr. Bregar, upravnik mase odvetnik dr. Vovk. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kranjski gori dne 28. avgusta ob 10. Oglasitveni rok do 10. septembra. — Ugotovitveni narok dne 23. septembra ob 10. uri. V stečajni zadevi zapuščine Franca Terdine v Ljubljani se določa narok za ugotovitev naknadno na dan 28. avgusta ob 11. uri pri sodišču v Ljubljani. Odpravljen je konkurz o pre-mt|j»enju Jurija Ferenca, stavbenika v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa. Končano jc poravnalno postopanje ključavničarja in trgovca Franceta Kunstlja na Bledu. Nadalje je končano poravnalno postopanje posestnice in gostilničarke Marije Vidmar v Ljubljani. 1’otrja se prisilna poravnava izven stečaja, ki jo je sklenil posestnik Leopold Steiner v Ljubljani. Svojim upnikom plača 50od-stotno kvoto v 4 enakih zaporednih tromesečnih obrokih, od katerih zapade prvi tri mesece po pravomočnosti poravnave. Kot po-rokinja in soplačnica je pristopila posestnica Marija Steiner v Ljubljani. Vsak trgovec mora biti siarocnik »Trgovskega čista” TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA« Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet 1 milijon 360.531*48 dinarjev Napram preteklemu borznemu tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom nad tri in pol milijona dinarjev, pokažuje ta teden znatno nazadovanje deviznih kupčij. Omenjeni padec gre predvsem na račun Zmanjšanih zaključkov v devizi London, katere je bilo tokrat prodano za nad 1 in pol milij. dinarjev manj. — Poleg Londona, izkazuje slabši padec tudi Dunaj in deloma Berlin. Skupni promet v poedinih de- vizah je bil v tem borznem tednu tale (vse v tisočih dinarjev): Devize: Minuli Tek. teden Amsterdam 138 70 Bori in 307 238 priv. klir. Bruselj l -Vl- Curih 215 ili Din-deviza 355 115 avslr. pr. ki. Dunaj 367 318 avstr, pr. ki. London 1729 22*2 priv. klir. Nevv York 196 81 Pariz 77 42 Solun 21 40 boni Varšava — _ Stockholm 117 — Narodna banka je posredovala le v Curihu, Amsterdamu in Parizu, in sicer do višine, običajnega dnevnega deviznega kontingenta. Skupno znašajo intervencijski zaključki din 160.000*—. V privatnem kliringu je bil angleški funt zaključevali na bazi din 238*25, sicer pa je beležil takole: 17. 8. din 238*— den. — 238*25 bi. 18 8. din 238*— den. — 238*25 bi. 19. 8. din 237-20 — 238-80 20. 8. din 238*— den. — 238*50 bi. 21. 8. din 238*— den. — 238*50 bi. Nemška marka in avstrijski šiling sta bila trgovana v privatnem kliringu na bazi teh-le tečajev: nem. marka avstr. šil. din din 17. Vlil. 13*45—13*65 8*53—8*63 18. Vili. 13*38—13-58 8-53 8*63 19. Vili. 13*36—13*56 8*58—8*68 20. Vili. 13*38—13*58 8*58—8*68 21. VIII. 13*36—13*56 8*58—8*68 V razdobju od 17. do 21. t. m. so bile zabeležene tele tečajne razlike (vse izraženo v poeniti): Amsterdam —0*36, Berlin +0-72, Bruselj —1*08, London —0*12, Nevv Vork +1-79, Pariz in Praga, ne-izpremenjeno. Curih je notiral brez izprememb. Devize Berlin Bruselj Curih London Pariz 17. VI 21. VI Praga 17. VI 21. VI Efektno tržišče Tendenca za državne efekte nespremenjeno stalna. Privatni vrednostni papirji tudi tokrat niso notirali. Notice državnih efektov na so bile naslednje: din 7% inv. pos. 17. VIII. 82-— 83*— 21. VIII. 83*— 85*- 8% Blair 17. VIII. 83*— 84-— 21. VIII. 83 — 84 — 7% Blair 17. Vlil. 73*- 73*50 21. VIII. 73*25 73*50 7% Seligm. 17. VIII. 86 — 87*— 21. VIII. 86 - 87-- 4% agr. obv 17. VIII. 48 — 49*— 21. Vlil. 46— —•- 6% begi. 17. vriT. 66*— 67*— 21. VIII. 65 — 66*— 2*5% voj. šk. 17. VIII. 364*— 365 — 21. VIII. 365*— 366-— Dne 18. t. m., je bilo na tukajšnji borzi eksekutivnim potom prodano 600 delnic Ljubljanske kreditne banke po ceni din 60*— za komad. Naslednjega dne pa je bilo' prodano 14 delnic Narodne banke | Povpr. Pon. din din ' Narodne banka 2967*79 2982*39 2967*43 2982*03 1754*91 1768*78 1755*63 1769-50 736-69 741*75 735*61 740*67 1424*22 1431*29 1424*22 1431*29 219*37 221-43 219*15 221*21 4333-22 4369*53 4335*01 4371'32 287*71 289*15 287*71 289-15 180*47 181*58 180*47 181*58 po tečaju din 6*220'— za eno delnico. Skupna vrednost vseh prodanih efektov znaša din 123.080*—. Žitno tržišče Tendenca mirna. Cene so ostale povsem nespremenjene. Notirale so na bazi od 14. avgusta 1936. Zaključeno pa je bilo le par vagonov nove pšenice. Notice od petkovega borznega sestanka dne 21. t. m. so te: Žito: Koruza: zdrava, suha, reSetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka in banatska postaja . . zdrava, suha, rešetana, fco. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . . činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad, postaja . . . . . Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . Rž: nova, 72 kg, 2%, Iranko vagon baranjeka postaja.................. din din 99-— 100 — 113*— 114*— 117- 118 — HO- 115-130'— 135*— MIcvski izdelki: din Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 104— 105'— din 210-— 215*-21^— 215*— 190*— 195*— 170*— 175*— 105* 110 — 85— 88*- Lesno tržišče Tendenca še nespremenjeno mlačna. Po ukinitvi sankcij gre preko naših obmejnih postaj še manj blaga v Italijo kakor pa med sankcijami. To je sicer dokaj čudno, a kdor je to opazoval, ta se je mogel na lastne oči prepričati, da je ta trditev resnična. Razlaga bi bila pa naslednja: Med sankcijami se je po laških trgovcih kolikor toliko našega blaga prodalo vsaj v italijanske kolonije, oziroma s posredovanjem italijanskih trgovcev v pokrajine, ki niso spadale pod Italijo in jih torej sankcije niso tangirale. V drugi vrsti pa so tudi naši, kakor tudi italijanski dvolastniki ob meji izvažali naš les. Modus tega izvoza ni bil prestrogo kontroliran in lahko trdimo, da se je celo favoriziral. Po ukinitvi sankcij pa je tako glede prvega, kot drugega primera izvajala italijanska oblast zelo strogo kontrolo. Tako je izvoz našega lesa zdaj povsem nemogoč. Kakor znano, se pravkar vodijo pogajanja z Italijo in upamo, da bodo dovedla do pozitivnega zaključka, posebno, če se bo z naše strani vodil račun o lesnem gospodarstvu vobČe, ne pa celo favorizirala zgolj lesna veleindustrija. Pri tem mislimo na velepodjetje »Sipad«. Baš od strani »šipada« se je zahtevala preorijentacija in kakor čitamo v gospodarskih poročilih raznih listov, se je temu velepodjetju tudi res posrečilo pridobiti za oddajo svojega lesa druga tržišča. V koliko je to dobro in rentabilno, ne bomo preiskovali, saj to ni naš namen. Uspeh je pač najbolje razviden iz bilance. Pri nas ta poizkus ni uspel. Poskušalo se je izvažati v Anglijo zlasti bukovino. Žal pa se je poskus povsem ponesrečil. Kajti veliko blaga, ki so ga naši producenti pripravili že pozimi, leži še danes na Sušaku; o rentabilnosti teh kupčij sploh ni gvora. Ponovno smo že dokazali, da naš mali in srednji producent tako glede geografične lege, ko glede kvalitete lesa in predvojnih zvez še najlaže plašila svoje blago v Italiji. Prepričani pa smo, da bo »Sipad«, hotel imeti pri izvozu v LJUBLJDN MasnnvKovn crsrn 4» MALINOVEC sadni saki • marmelade Italijo zopet prvo besedo, čeprav ima po lastnih izjavah že druga tržišča. Jasno je, da ravno velepodjetja najbolj ubijajo male in srednje industrije. Vsak poizkus monopolizacije lesnega izvoza pa pomeni smrt male in srednje lesne Industrije. Važna razsodba nega sveta Trgovci more/o svoiim naročnikom svobodno dostavljati blago Po uredbi o izdajanju dovoljenj za prevoz blaga na motornih vozilih je potrebno posebno dovoljenje, če se prevaža blago obrtoma in če se dostavlja tudi izven območja, kjer ima tvrdka svoj sedež. To določilo se je tolmačilo od banske uprave tako, da mora imeti takšno posebno dovoljenje tudi vsak trgovec, ki dostavlje blago svojim strankam, če bivajo te izven območja sedeža trgovca. V tem smislu je dobil tudi neki veletrgovec sklep banske uprave, proti kateremu pa se je pritožil na državni svet, ki je njegovi pritožbi v celoti ugodil. Ker je razsodba državnega sveta, ki je bila izdana pod št. 8466/36 z dne 27. marca 1936 načelne važnosti, objavljamo razloge iz razsodbe državnega sveta v celoti. Razsodba se glasi; : Potem ko je proučil tožbo, izpodbijani odlok ter druge akte, ki se nanašajo na ta predmet ko tudi odgovor ministra (za trg.) na tožbo, poslan s pismom z dne 23. marca 1936, II. št. 8682/2 je državni svet ugotovil: »Z izpodbijanim odlokom je bila zavrnjena pritožba tožilca proti odloku banske uprave z dne 27. VIII. 1935 o neizdanju tožilcu dovoljenja za neredno prevažanje blaga z motornimi vozili, in sicer na podlagi čl. 1. in 2. uredbe o izdajanju dovoljenj za prevažanje blaga z motornimi vozili z dne 10. maja 1934. Kakor se iz uredbe same vidi, je ta zasnovana na določilu odst. 2. § 60. obrtnega zakona. Po tem predpisu more minister za trgovino in industrijo v sporazumu z zainteresiranimi ministri in po zaslišanju zbornice z uredbo predpisati, da se tudi drugi obrati, katerih opravljanje ima vpliv na javno varnost, narodno zdravje ko tudi na osebno in premoženjsko varnost državljanov, smejo izvrševati samo z dovoljenjem pristojne upravne oblasti. S tem predpisom je dano upravni oblasti pooblastilo, da z uredbo določa poleg obratov iz odst. 1. § 60. obrtnega zakona tudi obrate izrečno navedene, pogoje po katerih se smejo izvrševati in na podlagi dovoljenja občne upravne oblasti. Ti pogoji so predvideni, oz. predpisani z uredbo o izdajanju dovoljenj za neredno prevažanje z motornimi vozili z dne 10. maja 1934. Kakor pa izhaja iz odst. 2. § 60. obrtnega zakona, ta predpis izrečno navaja, da morajo to biti obrti, to je, da mora to biti redno, samostojno in neprepovedano gospodarsko delo (§1., odst. 1. obrt. zakona). Sporna zadeva zahtevanega dovoljenja za prevažanje z motornimi vozili, pa ne predstavlja samostojnega gospodarskega dela, t. j. dela, s katerim bi se to-žitelj izključno bavil, temveč je to delo le delo postranskega pomena k glavnemu poslu tožilca, k njegovi trgovini s kolonijalnim blagom, katero dostavlja tožilec kupcem že nad 76 let. Takšno gospodarsko delo pa ne pomeni obrta v smislu zakona, zato pa tudi ne spada pod navedene odredbe, a če bi tudi bil deloma obsežen s to uredbo, potem je ta šla preko meje zakonskega pooblaščcnja in se zato tudi ne bi mogla uporabiti. Ker torej prevažanje blaga svojim odjemalcem z motornimi vozili ne pomeni nobenega obrta v smislu navedenega zakonskega predpisa, tudi ne more biti nobene ovire brez izrečnega zakonskega predpisa, da ne l>i smel tožitelj na ta način dostavljati blago svojim odjemalcem. Zaradi tega se je moral izpodbijani odlok razveljaviti na podlagi čl. 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. V vsej doavi nailnteresant-neiše razstave bodo letos gotovo na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 13. septembra, kamor bo zlasti velika, vso državo upoštevajoča propagandna razstava »Za naš les« privabila obiskovalce iz vse Jugoslavije. Pokazala nam bo naše lesno bogastvo v primeri z drugimi državami in tudi produkcijo lesa ter stranskih produktov. Najvažnejši del razstave bo pa gotovo oddelek, kjer Im nazorno z načrti in modeli prikazana uporaba lesa v stavbarstvu in za najrazličnejše druge namene ter vsi mogoči izdelki industrije in obrta, predvsem pa tudi kemije. Njej bo priključen skoraj 10.000 m obsegajoč živalski park z vsem živalstvom naših gozdov, obenem pa tudi mikavna razstava »Naš sodoben vrt« z večjimi posebnimi razstavami cvetja, raznimi modernimi vrtovi ter sploh vsem, kar zanima našega prijatelja vrtov. Seveda na tej razstavi ne bo manjkalo tudi najlepšega sadja in najboljše zelenjave. Razstava malih živali bo spet nudila priliko, da si rejci izbero za pleme kunce, perutnino in golobe, a za razvedrilo bo skrbel veselični prostor 1 velemestnim varietejem. Za ljubljanski velesejem veljajo 59% popusti na železnicah, ladjah in letalih. Uspeh je velesejmu zagotovljen z vsemi ter.-: razstavami, zlasti pa bo spet privlačna sijajna razstava pohištva. Obiščite velesejem! Franeosko-nemški kartel za na konoplie »Jugoslovanski Kurir« piše: Izvoz naše konoplje napreduje. Po informacijah, ki smo jih dobili, še nikdar ni bilo povpraševanje po naši konoplji tako veliko ko sedfij. Po statističnih podatkih je znašal izvoz naše konoplje: 1936 1935 1934 (6 mesecev) v milijonih din surove 67'0 126-6 60‘2 grebljaste 15'2 14'2 107 češljane 30 82 2T odpadkov 217 328 166 /fTupno 106-9 181'8 89'6 V lanskem prvem polletju je znašal izvoz konoplje 71'3 milijo- na din, kar pomeni, da je bil izvoz v drugem polletju za 35'6 milijona din večji in da moremo zaradi tega pričakovati, da bo ves letošnji izvoz konoplje narastel na skoraj 250 milijonov din. Izvozili pa smo konoplje v zadnjih dveh letih ter v prvem letošnjem polletju v: 1936 1935 1934 v milijonih din 20‘3 32-3 157 177 77 32-7 12'3 367 9 1 57‘4 22'2 183 3'2 97 3‘3 41‘8 6‘8 8'8 1'5 Avstrijo Anglijo Madijarsko Nemčijo Francijo Češkoslovaško 8'4 Švico 0'8 Naša konoplja pa je začela osvajati tudi druga tržišča. Tako smo izvozili v letošnjem prvprn polletju v Belgijo konoplje za 17 milijona din, v Norveško za 1*3 in v Švedsko za 2-2 milijona din. V zvezi z ugodnim razvojem naše konoplje je izvedel »Jugoslovanski Kurir« od zanesljive strani, da je bil te dni sklenjen ined nemškimi in francoskimi nakupnimi firmami kartel o nadaljnjem nakupovanju konoplje v Jugoslaviji. Ta kartel ima ta cilij, da Nemčija po možnosti odkupi 80% vse jugoslovanske konoplje. To konop-lo bi plačali Nemci v kliringu, kar je za nje najbolj ugodno. Franco-sk tvrdke pa so se zavezale, da Trgovci! Narofajte »Trgovski list"! bodo kupile od Nemčije ves njen višek konoplje, ki jo uvozi iz Jugoslavije, in sicer za devize. Kakor se vidi, bi bil to zelo dober posel za Nemčijo in za Francoze, nikakor pa ne tudi za nas. Nemci bi dobili konoplijo poceni, čeprav bi jo plačali po kliringu, od Francozov pa bi dobili takoj denar, in sicer v devizah. Ali ne bi bilo zato edino potrebno, da bi naša država dovolila izvoz konoplje samo, če se takoj plača v devizah? Ali morajo res vsi drugi imeti od našega blaga večji dobiček ko mi sami? « Kakor pa se poroča v zadnjih dneh iz Beograda, je menda ta francosko-nemški kartel za izkoriščanje jugoslovanske konoplje imel le to dobro posledico, da se v naših odločilnih krogih sedaj misli na to, da bi se dovolil izvoz nekaterih predmetov v klirinške države samo proti plačilu v devizah. Med drugim se omenjajo kot predmeti, katerih izvoz bo dovoljen le proti plačilu v devizah: pšenica, koruza, baker, konoplja in še neki drugi predmeti. Dobave - licitacije nudbeno licitacijo na dan 5. septembra ob 11. uri v sobi štev. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani. Odobreni vladni proračun dinarjev 540.447—. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del v javni bolnici v Ptuju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. septembra ob II. uri v prostorih tehničnega razdelka sreskega nač.elstva v Mariboru. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za mestno zavetišče v Japljevi ulici pismeno ofertno licitacijo za dobavo: moke, zdroba, otrobov, koruznega Šrota in koruze za dobo od 1. oktobra do 31. marca. Licitacija bo dne 22. septembra ob 11. uri v soc. političnem uradu v Mestnem domu, soba št. 42. Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za preureditev naprave za centralno kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. septembra ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu. Dne 15. septembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo konjušnice vojašnice »Kralja Petra I. Vel. Osvoboditelja« v Ljubljani. Pri Štabu granične trupe v Skop-lju bo dne 19. septembra ofertna licitacija za dobavo 15.000 kg gladke železne pocinkane telefonske žice. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 25. septembra ponudbe za dobavo raznega materila za rolete za okna (vijaki, okovi, zunanji in notranji okovi, klamfe itd.). Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 16. septembra ponudbe za dobavo raznih žic, izolirla-kov, stikal, lakov ter raznih strojev za brušenje. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 17. septembra ponudbe za dobavo 75 kg kovine za ležaje, firneža, zelene barve itd. LICITACIJE Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo I. etape gradbenih del kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. septembra ob 11. Podrobna pojasnila v sobi št. 17 tehničnega oddelka. Vsote odobrenega proračuna znašajo: za težaška in zidarska dela din 370.087—, za tesarska din 25.025— in za krovska dinarjev 23.616—. Kr. banska uprava Dravske banovine razpisuje za gradbo železo-betonskega mostu čez Mežo pri Dravogradu II. javno pismeno po- Cenienim STANKO KEZELE tmOVCGIfl Stavbeno in galanterijsko kleparstvo, • instalacija strelovodov in naprava m posrednikom vo