£)Q\ 00200
primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, j^jer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
8554
A A
primora
kh
osrednja

dnevnik
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Abb,7=l,al,ečiang™vpž=,ovini Cena 1.200 IIr - Leto XLVIII. št. 214 (14.305)
Trst, torek, 15. septembra 1992
Vse mednarodne borze vrednostnih papirjev je včeraj zajel pravi val evforije
Evropa pozdravlja devalvacijo lire in nemŠKi sklep o znižanju obresti
Banke naj bi že v prihodnjih dneh pocenile denar, odprto pa ostaja vprašanje inflacije Demokratična stranka levice je pripravljena poprijeti za krmilo »alternativne vlade«
RIM — Evforija na vseh borzah (MIE! je poskočil za 3,61%) in zadovoljstvo centralnih bank: to sta najvidnejša učinka sklepa Bundesban-*Ce- da po 7-odstotnem razvrednotenju lire znotraj evropskega denarne-9a sistema danes prvič v zadnjih šti-dh letih spet zniža eskomptno mero ln sicer z 8,75% na 8,25% (njenemu zgledu so brž sledile Švica, švedska ln Nizozemska, Francija pa mu bo Po nedeljskem referendumu o Ma-astrihctu). Nemška marka je tako v®ljala včeraj 793,32 lire - zgornja ninalna meja je zdaj 820,68 in spodnja 784,62 (centralna pariteta 02,488). Izvršna komisija Evropske skupnosti vidi v nemški potezi zna-nienje solidarnosti, morda konec ob-°bja visokih obrestnih stopenj v
>-, J	’ looivin uuic-juuii	v
, VroPi in vsekakor priliv svežega isika finančnim trgjom. Res pa je odi, da Bonn tega ni ukrenil zaradi uolega altruizma: v državi se pola-Soina že pojavlja bojazen pred mo-obitno recesijo, poleg tega pa ne bi ® 1 Nemci radi na zasedanje G-7 kot rzava, ki zavira preporod svetovne-
ga gospodarstva. Od tod dejstvo, da si je velik del nemških političnih sil krepko oddahnil. Tudi sicer pa Bundesbank ni mogla v nedogled podpirati lire, za katero je potrošila čedno vsoto 24 milijard mark. Podobno velja za belgijsko narodno banko, kjer so ravno tako zadovoljni, ugodne ocene pa prihajajo še iz Francije, V. Britanije (čeprav je vrednost funta šterlinga padla do novega spodnjega praga 2.229,56 lire) , Španije, Japonske in Amerike, katere zeleni bankovec se je znatno okrepil (1.097,645 lire). So pa v Nemčiji tudi taki (predvsem gospodarstveniki), ki vidijo v znižanju eskom-ptne mere udarec za avtonomijo Bundesbanke - doslej je takšne ukrepe sprejemala samostojno, tokrat pa prvič sporazumno z denarnimi oblastmi Italije in ostalih članic ES, in drugi (sindikati), za katere je ta pocenitev denarja preskromna. Ozadje sklepa o devalvaciji lire za 3,5%,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi stopnjevanja srbske agresije na Sarajevo in druga bosanska mesta
V Ženevi ne bo muslimanskih predstavnikov Pogajanja bodo baje bojkotirali tudi Srbi
LJUBLJANA — Ali bodo najnovejši napadi na Sarajevo, Bihač in še na nekatera druga mesta v Bosni in Hercegovini ogrozili naj novejšo pogajalsko ofenzivo za Cyrusa Vancea in lorda Owna ter še eno upanje, da se vendarle približuje čas miru? Zaradi nadaljevanja bojev je namreč predsedstvo Bosne in Hercegovine včeraj sklenilo, da njegova delegacija na čelu s predsednikom Izetbegovičem ne bo sodelovala na ženevskih pogovorih predstavnikov treh narodov iz BiH, katere nadaljevanje je bilo dogovorjeno ob zadnjem obisku Vancea in lorda Owna v Sarajevu in kar sta oba ocenila kot izjemno pomemben dosežek njune misije po državah nekdanje Jugoslavije. Cyrus Vanče je že takoj presenečen reagiral na sporočilo iz Sarajeva in pozval predsednika predsedstva BiH in vodjo Muslimanov v BiH Alijo Izetbe-goviča, naj o svoji odločitvi ponovno razmisli. Izetbegoviča je spomnil na obljubo, ki mu jo je dal ob pogovorih v Sarajevu, da zagotovo pride v Ženevo. Pozval ga je, naj ne prelomi obljube. V naj slabšem primeru naj bi poslal na
pogovore v Ženevo vsaj svojega zunanjega ministra Silajdžiča.
Izetbegovič pa dane obljube ne more izpolniti, saj so se spopadi v Sarajevu in v drugih krajih Bosne in Hercegovine nadaljevali tudi čez vikend. Najhujši boji so potekali v Bihaču. V noči na ponedeljek so se nadaljevali okrepljeni napadi na Sarajevo, ki tudi včeraj niso ponehali, še več po objavi sklepa predsedstva BiH, so srbske enote odprle ogenj iz vsega razpoložljivega orožja. Prišlo je do večjega števila pehotnih napadov in poskusov prebojne pomembne strateške točke. V Sarajevu so boji potekali v različnih mestnih predelih, najhuje pa je bilo v Novem Sarajevu. Nekatere agencije celo navajajo, da gre za izjemno srdite napade. Srbi so napadali s topovi in tanki in močno poškodovali stavbo elektrogospodarstva, Oslo-bodjenja, pošte in še nekatere druge objekte. Izjemno hudo je bilo v Bihaču, kjer že tretji dan potekajo v dosedanji vojni na tem območju doslej naj hujši spopadi. Nekajkrat so v napadih sodelovala tudi letala jugo vojske. Tako je po poročilih agencij na Cazinsko krajino in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Policijski funkcionar včeraj ušel mafijskemu atentatu
TRAP ANI — Sicilski mafiji je včeraj spodletel poskus atentata na vodjo policijskega komisariata v Mazari del Vallo pri Trapaniju, 42-letnega Rina Germanaja, kateremu je uspelo izskočiti iz avta v morje in od tam odgovoriti na ogenj napadalcev in jih pregnati.
Germana je bil v napadu le lažje ranjen in kot je kasneje povedal, je do napada prišlo malo pred 14. uro, ko se je s svojo pando vračal domov. Opazil je, da ga s fiatom tip o zasledujejo trije morilci, oboroženi z brzostrelko, puško in pištolo. S spretnim manevrom jim je preprečil, da bi zapeljali ob bok njegovega avtomobila in jih prisilil, da so ga prehiteli. Takoj nato se je iz avtomobila vrgel v morje in začel streljati na morilce, ki so proti njemu izstrelili na desetine strelov in nato pobegnili. Tipo so našli zažgan približno kilometer od kraja atentata.
Zdaj v okolici Trapanija intenzivno iščejo napadalce na komisarja, ki je v preteklosti večkrat tesno sodeloval z ubitim sodnikom Borsellinom, služboval pa je v različnih krajih na Siciliji in sodeloval v preiskavah proti raznim mafijskim tolpam.
Včeraj pa je precejšnje zanimanje vladalo tudi za zaslišanje bratov Gaspara in Paola Cuntrere, ki sta skupaj s starejšim bratom Pas-gualoni pripadala družinskemu klanu, ki naj bi iz Venezuele nadziral dobršen del svetovne trgovine z mamili. Vse tri so venezuelske oblasti v soboto izročile Italiji, vendar je zaporni nalog - leta 1984 ga je podpisal sodnik Falco-ne - v Italiji obstajal le za Pasgua-la. Po dobrih šestih urah je preiskovalni sodnik Iannini potrdil zaporni nalog tudi za oba mlajša brata, ki ju bremenijo združevanja v kriminalne namene mafijskega kova s sodelovanjem pri mednarodni trgovini z mamili. Odvetnika bratov Cuntrera, Salvo in Res-tivo, sta že napovedala pritožbo na rimsko sodišče svobode, češ da gre za obtožbe izpred dvajset let. Izjavila sta tudi, da sta Paolo in Gaspare Cuntrera kanadska državljana in jima zato za dejanja, ki naj bi jih storila v tujini, v Italiji ne morejo soditi. V kratkem bodo sodniki zaslišali tudi Pasguala Cuntrero, ki je tudi obtožen mafijskega združevanja.
pogovorih s predstavniki podjetij in gospodarstva ljubljanske regije
Drnovšek o slovenskem gospodarstvu
sed LJUBLJANA — Predsednik vlade Drnovšek, podpred-mk Rigelnik in še drugi slovenski ministri, predsednik s sp°darske zbornice in druge osebnosti so se včeraj sestali regj]edStavniki Podjetij in gospodarskih krogov ljubljanske
Se redsednik Drnovšek je ob tej priložnosti poudaril, da dj 0Venija spopada z izredno negativnimi lanskimi posle-Nobeno gospodarstvo ne bi brez težav preživelo a tate v°jne, zmanjšanja narodnega dohodka za 15 od-nj oy' ^gube južni trgov in gospodarskega prestrukturirajo j , to dediščino se je morala spopasti slovenska vlada, ki
16 delovala v razne smeri.
na redvsem se vlada zaveda, da je inflacija izredno nevarni razimi ukrepi jo je uspelo obvladati, kar ima za posle-dd® JUdi uspešen napor za omejevanje obrestne mere. Sle-baib v moral nadaljnji ukrep in torej sanacija bank. Ni drž °r^ na<-*n, ko se pretekle dolgove porazdeli med vse ?akdV iane’ toda druge rešitve ni. Načrt še ni uspel, ker je ba ?n v skupščini, toda narejeni so bili drugi koraki v ah in finančnih zavodih.
Uskladili so devizni tečaj, ki je sedaj realen, prej je bil tolar na škodo izvoznikov precenjen. To je bilo doseženo na ekonomski način ob sodelovanju vlade in slovenske narodne banke.
Vlada je zelo odločno nadzorovala monopolno ceno in vse cene, ki so v njeni pristojnosti, saj tukaj prihaja do inflacijskih žarišč tudi zaradi inercije, kjer trg ne deluje, zato so bila tako trda pogajanja tudis sindikati o kolektivni pogodbi.
Mnogo se je vlade ukvarjala s sanacijo podjetij in s konkretno situacijo, vendar je sanacija in z njo tudi dogovor na vprašanje, katera podjetja bodo morala v stečaj, katera pa je vredno reševati, še vedno odprta.
Smo že na področju konkretne perspektive in sprejemanja novih zakonov, predvsem zakona o privatizaciji. Vsa Sovenija je na mrtvem tiru, ustavilo se je na relaciji vlada -parlament. Ta vprašanja bodo prišla na dnevni red šele po volitvah.
Vendar to ne pomeni, da bo do takrat ostala vlada pre-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Sloveniji se je že začelo predvolilno razmeščanje sil
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Danes se začenja v Brelinu zasedanje socialistične internacionale, ki bo med drugimi nalogami sprejela med svoje vrste tudi bivše italijanske komuniste, sedaj Occhettove reformiste. Iz Slovenije sta za vstop zaprosili dve levi stranki Pučnikov socialdemokrati in socialdemokratski prenovitelji, katerim predseduje Ciril Ribičič. Sprejeli ne bodo nobene stranke, ker v tem primeru, kot tudi za vse leve stranke nekdanjih jugoslovanskih republik, vstrajajo na stališču, da lahko sprejemajo samo eno, oziroma samo združene stranke.
O tem so pred dobrima dvema tednoma, razpravljali v Londonu, kjer je bilo ugotovljeno, da so socialdemokrati pomembna stranka, sestavni del vladne koalicije, toda pomembna in številčno celo močnejša je tudi stranka prenoviteljev, prav tako sestavni del koalicije. Obstaja pa določena formalna in praktična razlika. Predsednika socialdemokratov in podpredsednika slovenske vlade Jožeta Pučnika so povabili v Berlin, kjer se bo zasedanje udeležil kot opazovalec, njegova prošnja je prišla formalno na dnevni red londonskega zasedanja.
Ta razprava je torej že sestavni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mali Daniele je bil pred umorom posiljen
Okrutnega morilca doslej še niso našli
LECCE — Včeraj popoldne so v Lecceju pokopali 3-letnega Danieleja Gravilija, ki je bil umorjen v soboto popoldne na neki plaži v bližini Lecceja. Na dopoldanski obdukciji pa so nedvomno ugotovili, da je bil triletni Daniele najprej posiljen, nato pa zadušen. Sodni zdravniki so poleg znakov spolnega nasilja na truplu nesrečnega dečka odkrili v bronhijih tudi morsko vodo in pesek. Namestnik državnega pravdnika Motta je povedal, da so doslej zaslišali nekaj oseb, vendar brez usepha.
Kot je pokazala dosedanja preiskava, naj bi morilec dečka posilil na plaži v Torre Chianca pri Lecceju in pri tem tiščal dečkovo glavo pod vodo, da bi zadušil njegove krike. Dečkova družina je v soboto preživljala
zadnji dan dopusta in deček je izginil približno ob 14. uri, ko je njegov oče, 36-letni Raffaele Gravili, začel nositi prtljago v avtomobil, mati Silvana pa je bila v hiši. Da Danieleja ni več, se je zavedel oče, umirajočega fantka pa so nato našli uro kasneje ob vodi na plaži. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu potem umrl.
Celotna zadeva je polna neznank, toda po mnenju preiskovalcev naj bi okrutni zločin zagrešil nekdo, ki ga je deček dobro poznal, saj naj bi bil Daniele precej nezaupljiv in ne bi nikoli odšel z neznancem na približno kilometer oddaljeno plažo. Vendar gre vsaj za zdaj le za predpostavke brez potrditve.
V Peruju se bojijo maščevanja maoističnih gverilcev
Obglavili Sendero luminoso »predsednik Gonzaio« v zaporu
LIMA — Dobrih 24 ur po aretaciji »predsednika Gonzala« (na sliki AP), karizmatičnega voditelja perujske mačistične gverilske skupine Sendero luminoso, Limo ščitijo okrepljene policijske in vojaške enote. Pred vstopi v glavno mesto so vojaške in policijske zapore, s katerimi skušajo preprečiti, da bi Guzmanovi pristaši izvedli kako teroristično akcijo. Kljub temu da so v bistvu obglavili to teroristično skupino, saj se poleg Abimaela Guzmana v samicah osrednje policijske postaje v Limi nahaja še nekaj njegovih najtesnejših sodelavcev, pa se v Peruju vsi bojijo morebitnega maščevanja.
Predsednik republike Alberto Fujimori je za Guzmana zahteval
»najstrožjo kazen«, sodilo pa m0 bo posebno vojaško sodišče. P° Fujimorijevih besedah je Guzmai* »prava pošast«, Sendero luminoso pa lahko s svojimi množičnim* umori nedolžnih ljudi konkurira nacizmu. Predsednik Fujimori, k* je 5. aprila razpustil parlament i° v bistvu izvedel »ustavni prevrat«' skuša po gospodarskih neuspehi!* doseči vsaj zmago v boju proti terorizmu. Prav zato je prebivalstvo pozval, naj kljub uspehu ostan6 budno, ker Sendera luminosa še niso dokončno porazili.
Medtem se je izvedelo, da s° preiskovalci Guzmanu sledili ve° mesecev, v njegovo stanovanje pa so vdrli preoblečeni v pometače Guzman, ki ni nudil odpora, je p°" liciste dočakal z besedami: »Tokrat sem jaz izgubil!«
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s L strani
•	Evropa
kateremu je sledilo ustrezno ovrednotenje drugih evropskih deviz, je orisal včeraj poslanski zbornici zakladni minister, ki bo to storil danes še v senatu. Barucci je devalvacijo označil kot neizbežno, »čeprav ne bo rešila osnovnih problemov«, enako menita ministra Goria (finance) in Guarino (industrija), s katerima je potegnil še Fontana, češ da bo to pomagalo izvozu kmetijskih pridelkov. Confindustria ocenjuje dogodek kot »omamen«: zdaj šele bo treba drastično klestiti stroške na zdravstvenem, pokojninskem in kraj e vno-finančnem področju. Trgovski krogi so zadovoljni, prav tako mali podjetniki, a pod pogojem, da banke takoj znižajo aktivne obresti (verjetno jih bodo že te dni), torej pocenijo posojila, kar naj pospeši naložbe. Sindikati pa so zaskrbljeni in hkrati razdvojeni (tudi v eni in isti organizaciji): eni menijo, da je zmagala špekulacija, drugi, da bo to pomagalo tristranskim pogajanjem o ceni dela in dohodkovni politiki, že spet tretji pa, da je treba julijski sporazum z vlado razveljaviti. Splošno pa jih je strah razrasla inflacije oziroma navitja prodajnih cen. Te naj bi zaenkrat predvidoma narasle za približno 0,5 odstotka.
In kaj menijo politiki? Za Craxija je bila devalvacija nujna, mora pa jo spremljati učinkovita gospodarsko-finančna politika. Podobno pravi-Vizzini (PSDI), povsem negativni pa so komentarji Severne lige in SKP, češ, da je razvrednotenje lire zrcalo poraza. DSL gre še dlje: rezultati, ki jih je dosegla Amatova vlada, so katastrofalni, zato se Demokratična stranka levice kandidira za krmarja nove, »alternativne vlade«.
•	V Ženevi
na Bihač padlo tudi več raketnih bomb.
Tak razvoj dogodkov je nedvomno presenetil sopredsednika Konference o nekdanji Jugoslaviji Vancea in Owna, saj sta bila prepričana, da so njuni pogovori v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu prispevali h konkretizaciji dogovorov, ki so jih sprejeli na nedavni londonski konferenci o Jugoslaviji in hkrati napovedali nadaljevanje pospešenih političnih naporov za rešitev jugoslovanskega problema. Vanče in lord Owen sta izjemno pozitivno ocenila priprav-
ljenost vseh treh bosansko-herce-govskih strani, da se že prihodnji teden v petek znova sestanejo v Ženevi in med drugim nadaljujejo pogovore o prihodnji ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine, ki jih je zadnje čase vztrajno blokirala muslimanska stran s tezo, da se ne misli pogajati z zločinci iz vrst srbske narodnosti v BiH, ki jih predstavlja Radovan Karadžič. Prav tako so Muslimani izjavljali, da pogovori niso mogoči vse dotlej, dokler srbska stran strelja na Sarajevo. Po nekaterih informacijah so bili sobotno nedeljski napadi na Sarajevo za predstavnike Muslimanov ponovno povod za sklep, da se ne bodo udeležili nadaljevanja ženevskih pogovorov o BiH. To pa seveda kaže, kako krhki in nepredvidljivi so lahko rezultati vseh dogovorov na tleh Bosne in Hercegovine. Tako naj bi po nekaterih informacijah prišlo tudi do resnih zapletov pri vzpostavljanju kontrole sil OZN nad težkim orožjem srbskih sil. To orožje naj bi prišlo pod njihovo kontrolo do 12. septembra (Radovan Karadžič je na veliko obljubljal, da bo to orožje pod nadzorstvom OZN celo že prej), zdaj pa je slišati, da so iz srbskega težkega orožja na Sarajevo streljali še tudi po 12. septembru. Karadžič je v neki svoji nedavni izjavi sicer zatrdil, da so silam OZN predali v kontrolo orožje na desetih od dvanajstih pozicij, hkrati pa je poudaril, da to pomeni, da srbske enote s svojim orožjem ne bodo reagirale na oborožene provokacije in napade muslimanskih in hrvaških sil. Nekateri tudi opozarjajo, da ima sporazum o vzpostavitvi kontrole sil OZN nad težkim orožjem srbskih sil še eno pomanjkljivost - vanj niso vključeni minometi kalibra 90 mm, ki predstavljajo pomemben del oborožitve srbske vojske v BiH, njihov domet in njihova rušila moč pa sta lahko primerljiva z nekaterimi težkimi orožji.
Predsednik predsedstva BiH in vodja Muslimanov Alija Izetbegovič je po nekaj neuspelih poskusih zaustavitve spopadov zahteval oborožen vojaški poseg proti srbskim agresorjem ali pa vsaj ukinitev embarga na uvoz orožja za njegovo vojsko. Muslimani v BiH menijo, da je njihova sveta pravica, da se upro s svojimi silami srbskemu agresorju, ki jim je odvzel zemljo in pregnal na stotine Muslimanov. Seveda pa bi lahko nespoštovanje dogovorov, pri katerih so sodelovali tudi sami
Musliamni, njim bolj škodilo kot pa bi bile koristi od morebitnih vojaških uspehov. Včerajšnje odbijanje Muslimanov, da bi se udeležili nadaljevanja pogovorov najvišjih predstavnikov treh glavnih narodov iz Bosne in Hercegovine, daje slutiti, da v pogledih na razreševanje bosansko-hercegovske krize ni povsem enotnih pogledov znotraj muslimanskih strani. Težko bi bilo sicer verjeti, da bi pred štirimi dnevi Alija Izetbegovič brezpogojno obljubljal Ownu svojo udeležbo na pogajanjih, zdaj pa to pogojuje s prenehanjem spopadov, saj bi zagotovo moral vedeti, da ne bodo kar tako ponehali. Velika neznanka so tiste muslimanske vodilne osebnosti, na katerih plečih sloni - za razliko od sedanje vodilne garniture, ki je pretežno skoncentrirana v Sarajevu -breme oboroženega odpora in ki bodo verjetno čedalje bolj zahtevali tudi svoj večji vpliv pri političnih odločitvah. Muslimanom očitno tudi ne ustreza sedanje (ponovno) prevladujoče razpoloženje v svetu, da bi Bosno in Hercegovino navznoter vendarle delili na tri dele - na srbskega, hrvaškega in muslimanskega.
Eden izmed vodij srbske opozicije Vuk Draškovič je po beograjskih pogovorih, ki jih je imel z Vanceom in Ownom izjavil, da ju je seznanil s stališčem njegove stranke, da bi morala biti Bosna in Hercegovina razdeljena v kantone in dodal, da so stališča njegove stranke ter Vancea in Owna »skorajda identična«. Predsednik Srbije Slobodan Miloševič je tako Owna kot Vancea že »navdušeno« opozoril na vse pogostejše primere dvoumnega obnašanja muslimanske strani in na vse pogostejše primere pošiljanja orožja in tujih plačancev iz nekaterih islamskih držav za muslimanske enote v BiH, kar je v nasprotju z opredelitvami OZN.
Vsekakor je pomembno stališče z nedeljskega srečanja zunanjih ministrov evropske skupnosti v Broc-ket Hallu, ki so se zavzeli za dodatne ukrepe proti Zvezni republiki Jugoslaviji oziroma Srbiji. Po njihovem mnenju tudi ne bi smeli dopustiti, da bi ZRJ zasedla sedež stare Jugoslavije v OZN in da bi sodelovala v dejavnosti svetovne organizacije. Zelo pomenljivo je tudi opozorilo vsem stranem, ki so vmešane v spopade v BiH, da bo Evropska skupnost zaostrila ukrepe, če se bodo boji v BiH še nadaljevali. Prav tako so britanska premiera Johna Majorja pooblastili, da voditeljem Srbije, Bosne in Hercegovine in Zvezne republike Jugoslavije pošlje svarilna pisma zaradi »nesprejemljivega ravnanja in zavlačevanja pri uresničevanju dogovora o izročanju težkega orožja v BiH silam OZN.
Zunanji ministri ES podpirajo tudi zamisel o zaprtju zračnega prostora nad BiH, kar bi pomenilo prepoved poletov za srbska vojaška letala. Ta ideja pa je še naletela na ostre reakcije srbske strani v BiH, ki je zagrozila, da se ne bo udeležila nadaljevanja ženevskih pogajanj, če bi se to zgodilo.
Podrobnejša poročila o poteku pogovorov v Beogradu, posebej pri predstavnikih federacije (Čosiču in Paniču) in posebej pri predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiču kažejo na razlike v pristopu pri reševanju krize v BiH in v nekdanji Jugoslaviji. Predstavniki Zvezne republike Jugoslavije so z Vanceom in Ow-nom podpisali skupno sporočilo, v katerem se Srbija zelo kooperativno zavezuje za izvedbo in spoštovanje vrste konkretnih potez, med drugim
Na sarajevskem pokopališču srbska mati objokuje svojega 22-letne-ga sina Ratka, ki so ga ubile granate sonarodnjakov (Telefoto AP)
za strogo spoštovanje vseh obveznosti sprejetih v Londonu, za spoštovanje obveznosti v zvezi s kontrolo težkega orožja v BiH s strani OZN, za nujen dogovor o zagotovitvi vode in elektrike v Sarajevu,za zaustavitev sovražnosti v Sarajevu in v njegovi okolici, za nadaljevanje pogajanj o bodoči ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine ob prisotnosti vseh treh strani, za vzpostavitev humanitarne pomoči BiH, za preprečitev etničnega čiščenja, za skorajšnjo vzpostavitev prometa na avtocesti Beograd - Zagreb, (ki se bo v prihodnje imenovala cesta miru), za zagotovitev pogojev za čimprejšnjo obnovitev Masleniškega mostu v Dalmaciji, za normalizacijo in pospešitev ekonomskega sodelovanja ZR Jugoslavije s Hrvaško, Slovenijo in Makedonijo itd.
ZR Jugoslavija je dobila konec tedna tudi novega zunaj ega ministra. To je dosedanji veleposlanik Jugoslavije na Kitajskem Ilija Djukič. Dosedanji zunanji minister Slobodan Jovanovič je odstopil, ker ne soglaša »s protisrbsko politiko zveznega premiera Paniča«. Slobodan Jovanovič je postal zunanji minister v Paničevi vladi na izrecno insistira-nje predsednika Srbije Slobodana Miloševiča.(NIA)
•	Drnovšek
križanih rok in da ne bo izkoriščala svoja pooblastila.
V ta pomemben okriv spadajo tudi jugoslovanski dolgovi in sploh pozitivna in negativna dediščina bivše Jugoslavije. Nekatere komercialne banke so pričele slovenska vračila, kvoto preteklih dolgov preprosto pripisovati vsem nekdanjim republikam. Slovenija je - sicer brez hrupa - ta izplačila ustavila, pričela trda pogajanja, kjer se je obvezala, da bo odplačala samo na njo pripadajoči delež. Pogajanja so se pričela, dosežen je uspešen načelni dogovor in kaže, da se bo lahko Slovenija tresla nekdanje in sedanjega jugo-rizika. Sporedno s tem se uspešno razvijajo pogajanja z Evropsko skupnostjo, ZDA pa so priznale klavzulo največjih ugodnosti.
Vse to pa ustvarja v tujini dobro podobo Slovenije, saj je to država, ki ji je uspelo ustaviti inflacijo, ustvariti pomembne devizne rezerve in konstruktivno reševati odprta vprašanja. Kot zunanji pomemben znak teh uspehov je predsednik Drnovšek napovedal, da bodo v kratkem sedanje tolarske bone zamenjali s pravimi bankovci. Seveda pa je treba ustvariti vse pogoje za čim hitrejši prehod v drugo etapo, ki pomeni lastninjene, ozdravitev podjetij in priliv novega kapitala.	B. S.
•	V Sloveniji
del volilnega razmeščanja sil, ki dosega v Sloveniji že izredno vroče in zapletene polemike tako glede mednarodnih povezav in pomoči, kot seveda predvsem notranjih odnosov. Prvi so najodločneje javno spregovorili prav socialdemokratski prenovitelji. Še med burnim parlamentarnim zasedanjem o volilnem zakonu so na tiskovni konferenci predložili svoj volilni program z dvema gesloma »Slovenija zdaj« in »Za mlado pre-
novljeno Slovenijo«. Slikovno i** barvno je plakat izdelan z rdečic* srcem, že tradicionalno rumen** zvezdo in z zelenim listom.
Sporedno s tem pa se ustvarjaj0 koalicije, vedno bolj jasni so obri' si strankarskih zavezništev. Sl°" venska desnica, ki jo sestavljaj0 ljudska stranka, nacionalno demokratska in liberalna stranka, je že pred dnevi izbrala svoje tri kandidate za predsednika republike in z bučnim oporekanjem volilnemu zakonu opozorila na sebe Toda sil najbrž ni povsem dvoolj tudi zato, ker s skrajne desne grozi Jelinčičeva vedno bolj odkrit0 nacionalistično in že skoro povsem odkrito fašistična stranka To še zdaleka ni zmagovita slovenska opcija, vendar ob številni!* beguncih, ob vedno hujšem pomanjkanju dela, slabšanju odnosov z vsemi bivšimi jugoslovanskimi republikami in svetovnei** premiku na desno, take tendenc0 najdejo tudi v Sloveniji relativn0 plodna tla. Zato je zelo verjetna združitev teh skupin v skupno volilno enoto, tako vsaj se razvijaj0 pogajanja, kot nam je včeraj deja* predsednik ljudske stranke Podobnik.
Krščanski demokrati gredo milno po svoji poti. Pričeli so s predvolilno kampanjo in bodo v ened* mesecu izvedli več konvencij, kj°* naj izberejo med tremi predsedniškimi kandidati: Bizjakod* (predstavnikom zbora občin), bivšim kulturnim ministrom Capudrom in članom predsedstva Omanom. Nastopili bodo sami, prepričani so v uspeh in zasledujejo relativno večino glasov in s ted* tudi poslancev v novem republiškem parlamentu.
Socialisti so preko nedelje pc-skrbeli za novost: za predsednic0 republike so kandidirali Darj0 Lavtižar - Bebler, znano poslank0 učinkovito predsednico njihovega poslanskega kluba. Pogajali so s° in še vedno se pogajajo za sodelovanje morda celo za združitev 5 Pučnikovo socialdemokratsko stranko. Vendar bi v takem primeru bila Darja Lavtižar skupna kandidatinja, tako so se že takrat dogovorili. Toda kandidatka je mnenja, da je dogovor vsaj pred volitvami malo verjeten, ker bi vsak0 stran izgubila: socialisti na leV*j socialdemokrati na desni. Tak0 bosta najbrž obe stranki nastopi” sami, samostojno, s čimer se seveda zastavlja vprašanje socialdemokratskega predsedniškega kandidata.
S tem pa se zastavlja sploh problem predsedniških kandidatov' njihovega velikega števila, ki P_ imajo v vseh primerih samo prestižni volilni značaj, saj nobeden resen opazovalec slovenskega političnega življenja ne dvomi, d ima zdaleka največ možnosti, c ne celo že zagotovljeno izbolite sedanji slovenski predsednik M*' lan Kučan. Njega bodo podprli cialdemokratski prenovitelji. Kv bodo naredili liberalni demokrat j ni znano, razen da ne bo kandid* ral na to mesto njihov predsedn* Drnovšek. Vse je odprto tudi v oo' nosu do demokratov. S tem Pa s, na zelo različne načine riše bod°^ ča volilna podoba teh strank pa sfl nekaterih manjših toda volilp^ pomembnih skupin, kar vse 1 vprašanje prihodnih dni.
Posebno pozornost bodo posvetili špetrski šoli
Delovni program Zveze Slovencev videmske pokrajine
Večinska koalicija na Pokrajini v Vidmu ne misli odstopiti (in ugoditi pozivu DSL)
Zunanji minister Rupel za internacionalizacijo vprašanja morske meje
ČEDAD Pred dnevi so se v Čedadu, po poletnem premoru, srečali člani Zveze Slovencev iz videmske pokrajine, da bi začrtali kratkoročni delovni program za naslednje mesece.
Na srečanju so pozitivno ocenili pobudi, ki so ju pripravili v poletnem času in sicer srečanje Slovencev pod Matajurjem in srečanje med Slovenci in Furlani v Petjagu. Osrednja tema sestanka pa je zadevala šolsko vprašanje, predvsem pa začetek šolskega leta v špetrski dvojezični šoli, ki bo letos sprejela nad 85 otrok. Člani Zveze so si bili edini, da letošnji vpis predstavlja velik uspeh centra samega, kar pa je najvažnejše, med starši se je povečalo zaupanje v to šolsko strukturo, ki otrokom zagotavlja dvojezično šolanje.
S tem v zvezi pa so izrazili zaskrbljenost, da ni prišlo še do uradnega priznanja osnovne šole. Zaradi klestenja finančnih sredstev je bila iznesena zaskrbljenost, kar zadeva bodočnost postavke za finansiranje kulturnih institucij manjšine v okviru zakona za obmejna območja.
RUDI PAVŠIČ
VIDEM — Večina (KD, PSI in PSDI) na videmski Pokrajini ne namerava odstopiti, kot je to zahtevala Demokratična stranka levice in zato v tej upravi ne bo prišlo do bistvenih sprememb pri vodenju, vsaj do deželnih volitev ne. To je odgovor, ki so ga načelniki treh večinskih strank poslali predstavnikom opozicije, ki so na zadnji seji pokrajinskega sveta ostro kritizirali delovanje večine in zahtevali njen odstop.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so načelniki večine Rosenwirt (PSI), Molinaro (KD) in Sette (PSDI) podčrtali, da so vsa »natolcevanja« DSL iz trte izvita in to tudi v zvezi z moralnim vprašanjem (spomnimo, da so finančni stražniki doslej že večkrat pregledali dokumentacijo na Pokrajini). Predstavniki večine so za določeno slabo upravljanje krivili predvsem deželno upravo, ki ni še poskrbela za finančno dotacijo za leto 1992. To v bistvu pomeni, da je morala Pokrajina zamrzniti vrsto načrtov, predvsem na področju javnih del, prevozov in socialnega skrbstva. (R. P).
KOPER — »Hrvaški strokovnjaki so slovenskim predlagali, da bi se dogovorili za nekakšno skupno upravljanje Piranskega zaliva, za neke vrste kondominij. Takšno stališče je tvegano, saj bi se lahko čez čas pokazalo kot problematično in bi bili spet na začetku. Naše stališče je, da ne mislimo govoriti o * morski meji, dokler ne določimo zadnje točke na kopnem, torej izhodiščne točke, od koder naj bi meja sploh potekala,« je med drugim povedal dr. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister, ki se je z notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem včeraj udeležil tiskovne konference o odnosih Slovenije s sosedi. Rupel je glede meje na morju dejal, da je Slovenija prikrajšana, ker nima prehoda v mednarodne vode in da se bo zavzel za internacionalizacijo vprašanja morske razmejitve, saj obstaja vrsta mednarodnih forumov, na katerih je mogoče razpravljati in doseči soglasje. (B. Š.)
Nekdanji borci iz Ljubljane bodo jutri obiskali Rezijo
REZIJA — Odposlanstvo Zveze borcev iz Ljubljane bo jutri, 16. septembra, obiskalo Rezijo.
Gre za skupino bivših partizanov, ki so se v času druge svetovne vojne bojevali v teh krajih.
Ljubljančani se bodo srečali tudi s predstavniki krajevne sekcije VZPI-ANPI, položili bodo venec pred spomenikom padlih ter si ogledali nekatere krajevne zanimivosti. (R. P.)
V Vidmu ob udeležbi predsednika Dežele Turella
Začela se je mednarodna likovna razstava Intart ’92
Zaradi neustreznosti zagrebške politike do njihovega šolstva in javnih občil
Člani italijanske narodnostne skupnosti na Hrvaškem doživljajo težke trenutke
VIDEM — V nedeljo so v Furlan-skem likovnem centru v Vidmu od-Pfli razstavo Intart '92, na kateri so-Pelujejo umetniki iz naše dežele, lovenije in Koroške. Videmske složnosti se je udeležil sam predsed-Mk deželne vlade FJK Vinicio Tulilo, ki je podčrtal daljnovidnost Pobudnikov razstave, ki so na likov-nein področju uspeli ustvariti to, kar Predstavlja težnjo narodov ob tro-111 OR - prijateljstvo in sodelovanje.
Posebnost letošnjega Intarta je Prrspevek avstrijskih umetnikov, ki ° dela razstavili pod geslom »Reši-z10 svet«. Dokaj aktualna tema za es svet, a še zlasti za ta del Evrope, 1 9a bremeni neizprosna bratomor-a vojna v bivši Jugoslaviji.
V okviru videmske likovne pobu-6 Pa so v Lignanu pripravili dvod-evni posvet o vlogi in perspektivi* ^kovne umetnosti, ri]. a odprtju razstave so spregovo-1 Predsednik Furlanskega likov-e9a centra Gabriele Renzulli, vi-nna15^ župan Piero Zanfagnini ter Gl Predsednik videmske Pokrajine D ?cornp C um. V imenu slovenskih D , udnikov Intarta je Tomo Vran dalrf^P koroško pobudo in pove-dir' t j° bodo čez mesec dni ponu-1 tudi ljubljanskemu občinstvu.
R. P.
V Piranu že stekel ex-tempore
PIRAN — Piranske Obalne galerije prirejajo do 20. septembra tradicionalni slikarski ex-tempo-re, ki se je začel včeraj. Tudi letos se ga udeležuje več kot sto slikarjev iz Slovenije in bližnjih držav, ki bodo lahko slikali v poljubni tehniki; poleg proste teme so organizatorji predlagali tudi že uveljavljene teme za ta slikarski dogodek: Piran, Istra, Morje, Soline, Obmorska pokrajina in Forma viva. Nagrade niso visoke, jih je pa zelo veliko. Prva nagrada bo prinesla zmagovalcu 50.000 tolarjev, poleg tega bodo podelili še 20 nagrad v višini 30.000 tolarjev. Še najbolj privlačna bi znala biti nagrada tržaške revije Juliet, ki bo dobitniku omogočila razstavo v tržaški galeriji Juliet room.
B. Š.
KOPER — S smrtjo profesorja Antonia Borme-ja, predsednika Italijanske unije, se je porodilo mnogo, pravzaprav preveč vprašanj, ki zadevajo predvsem čedalje bolj kritične razmere, v katerih živi italijanska narodnostna skupnost na Hrvat-skem.
Na zasedanju izvršnega odbora Unije Italijanov, ki je bilo v pretekih dneh na Reki, so tako planili na površje številni problemi, ki jih bo težko razrešiti. Ob začetku novega šolskega leta je pretežni del učnega osebja na italijanskih šolah v Hrvatski izrazil nezadovoljstvo zaradi revnih prejemkov: mesečna plača profesorja, ki ima za seboj več kot dvajset let poučevanja, ne doseže niti
100.000	lir! Najbolj emblematičen in dramatičen primer pa predstavlja višja srednja šola »Leonardo da Vinci« v Bujah, kjer je še zdaj nezasedenih sedem učnih mest. Ni izključeno, da utegnejo teh sedem mest začasno zaupati docentom iz Italije!
Drug problem, ki se je pravkar pojavil, zadeva učbenike za šole z italijanskim učnim jezikom na Hrvatskem: nova vlada ne namerava namreč priznati veljavnosti učbenikov, ki so se uporabljali za časa prejšnjih oblasti in ki jih je tiskala reška založba EDIT. Kako rešiti to žgoče vprašanje, potem ko se je šolsko leto že začelo in povrhu še brez potrebnih finančnih sredstev?
Nadaljnji problem, ki ga poprejšnja oblast ni razrešila in ki ga je nova oblast po vsej verjetnosti lepo arhivirala, zadeva sprejemanje programov koprske televizije v tistih predelih Istre, Reke in kvarnerskih otokov, kjer prebivajo pripadniki ita-
lijanske narodnostne skupnosti. Hrvaška vlada, ki sicer izrecno potrjuje načelo o enotnem ravnanju z manjšino tako na slovenskih kakor na hrvaških tleh, je prišla nenadoma na dan s kar neverjetno izjavo, da namreč ne bo dovolila namestitve repe-titorja na vrhu gore Učke, ki bi omogočal sprejemanje koprskih televizijskih programov, in sicer zaradi tega ne, ker da deluje ta televizijska postaja v Sloveniji, torej v tuji državi!
Da bo mera polna, pa je v zadnjih dneh prišla iz Zagreba še vest, da bodo oklestili organik italijanskega uredništva Radia Reka. No, pozneje so jo demantirali!
Šolam in sredstvom množičnega obveščanja -torej dvema izmed najpomembnejših sredstev, ki jih ima na razpolago italijanska narodnostna skupnost za zaščito in ohranjevanje lastne identitete -pripisuje potemtakem nova hrvaška država zgolj obrobno vlogo. V takšnih razmerah, ki jih označuje razpolovitev narodnostne skupnosti na dva dela, enega na slovenskih in drugega na hrvaških tleh, kar onemogoča neko skupno strategijo, bo tudi dokaj težko izvoliti novega predsednika Italijanske unije.
Na reškem zasedanju odbora Ul so predlagali, naj naj starejši član skupščine skliče za prve dni oktobra novo zasedanje tega organizma. Tedaj naj bi najprej počastili spomin prof. Antonia Bormeja, zatem pa proučili nastali položaj in možnost izvolitve novega predsednika Unije Italijanov.
ENNIO OPASSI
KOLA — Zidava izolske bolnišnice se zdi eden najtrših ore-“Ov, ki se jih je lotilo slovensko zdravstvo. Dokaz za to je že Podatek, da to bolnišnico gradijo Ze Približno šestnajst let, zgradili Pa so le dobro polovico bolnišni-ce\ zanjo bi morali nameniti še najmanj 1,8 milijarde tolarjev (Ve<;» kot 30 milijonov mark) po Marčevskih cenah. Italijanski po-?. ovneži so pred kratkim ponudi-1 možnost, po kateri bi bilo mo-9pče že za dobro tretjino omenjene vsote v celoti razrešiti vprašanje izolske bolnišnice. Je n enkratna priložnost za sloven-.P zdravstvo, ali pa le neuresničljiva in nesprejemljiva želja rujih podjetniških interesov?
„ Predstavniki italijanskega državnega podjetja INSO iz velike-9a holdinga ENI so nedavno seznanili odgovorne na republiškem ministrstvu za zdravstvo z Možnostjo uporabe večjega kredita, ki bi ga Italija (oziroma Ev-r°Pska skupnost) namenila slovenskemu zdravstvu. Šlo naj bi Za najmanj deset milijard lir kreda po izredno ugodni 3,5-od-frotni obrestni meri. Kdor se na kredite spozna, pravi, da je taka Ponudba res vabljiva. Na minis-r.stvu za zdravstvo so predstavnikom podjetja INSO (ki se med ,rngim ukvarja tudi z gradnjami olnišnic, njihovo organizacijo in vodenjem inženiringa ob takih gradnjah) povedali, da bi bile ta
Priložnost za bolnišnico v Izoli in za vse slovensko zdravstvo
trenutek v Sloveniji potrebne vlaganj predvsem celjska, novomeška in izolska bolnišnica. V Italiji pa bi bili menda najbolj zainteresirani, če bi večji del kredita usmerili v izolsko bolnišnico, že zato, ker je ta bolnišnica namenjena tudi pripadnikom italijanske narodnosti, ki žive v tem delu Istre. Strokovnjaki podjetja INSO so si v poletnih mesecih že ogledali bolnišnico in so pripravljeni izdelati študijo (ne da bi jo bilo Sloveniji potrebno plačati) o tem, kako bi najustrezneje in najbolj racionalno dokončali izolsko bolnišnico.
Najpomembnejše pri tej zamisli je, da izolske bolnišnice sploh ne bi bilo treba dograjevati, temveč obstoječi del že delujoče bolnišnice na izolskem hribu tako temeljito preurediti, da bi namesto zdajšnjih 240 ležišč lahko sprejela načrtovanih 320 ležišč in da bi jo tako na novo preuredili in do popolnosti opremili, da bi lahko ponujala evropskemu standardu primerne bolnišnične storitve za približno 150 tisoč prebivalcev. Slednji podatek kaže, da
bi italijanski podjetniki namenili bolnišnico prebivalcem treh obalnih občin, delno prebivalcem sežanske in ilirskobistriške občine, pa tudi prebivalcem bujske občine, ki bi jim bilo, državni meji navkljub, še zmeraj najbolj varčno koristiti storitve izolske bolnišnice (na kar pa bodo hrvaške oblasti le stežka pristale).
Povsem nefunkcionalno obstoječo stavbo izolske bolnišnice, ki zdaj kar požira denar, zaradi vrste arhitektonskih in izvedbenih napak, bi morali v notranjosti skoraj na novo predelati. Marsikatero steno bi zgradili, nekatere bi porušili, skratka, delo bi zastavili v skladu z najsodobnejšimi evropskimi in svetovnimi standardi in daleč od tega, kakor je zgrajena prva stavba izolske bolnišnice.
Bila je načrtovana pred več kot 20 leti, v časih, ki so bili povsem drugačni od sedanjih. Samo podatek o energetski potratnosti omenjene stavbe bi moral dati misliti, saj na primer poleti porabijo za hlajenje prostorov prav toliko nafte, kot je porabijo pozi-
mi za ogrevanje, to pa predvsem na račun velikih steklenih površin, oken in vrat, ki povrhu vsega niti ne tesnijo. Za vse (prej ali slej nujne) predelave v tej bolnišnični stavbi in za vso (dokončno) opremo, bi po prvih ocenah potrebovali okoli osem milijard lir -12 milijonov mark, natančnejše podatke pa bi seveda dala feasi-bility študija. V vsakem primeru bi porabili manj denarja, hitreje bi prišli do cilja, bolnišnica pa bi v bodočnosti delovala z bistveno nižjimi stroški.
Ob tem se seveda takoj pojavi nekaj vprašanj. Kaj storiti z velikim ogrodjem - skeletom bodočega drugega dela izolske bolnišnice, ki že stoji ob omenjeni izolski bolnišnici, za kar so zbrali denar predvsem v gospodarstvu Obale in Krasa. Zamisli je več. Tu bi lahko bolnišnica razvijala zdraviliški turizem, dializo za turiste, denimo, lahko bi prostore oddali za karkoli, ali pa jih prihranili za boljše čase, ko bi v Sloveniji brez najmanjše zadrege povečali bolnišnico in si privoščili površine. Preureditvi bolniš-
nične stavbe bodo nasprotovali zaposleni v izolski bolnišnici, saj bi taka preureditev razumljivo precej utesnila marsikateri prostor, preureditvena dela pa bi motila zdravstveni proces v bolnišnici. Seveda bodo takemu predlogu nasprotovali tudi vsi tisti, ki so že doslej vztrajali, da izolska bolnišnica nujno potrebuje dodatne površine in so zagovarjali predvsem dograjevanje prostorov, medtem pa se je izolska bolnišnica po opremljenosti znašla med zadnjimi v državi. Predlogi o tem, da bi skušali v obstoječi bolnišnični stavbi namestiti vse potrebne oddelke, niso povsem novi, vendar so jih doslej sorazmerno zlahka preglasovali. V javnosti je bilo večkrat slišati, da so imele pri tem velik vpliv gradbene organizacije, ki so si hotele zagotoviti delo. Kdo ima pri tem prav, bi bilo zdaj težko razsoditi. Najmanj, kar bi bilo, bi bilo treba primerjati obe študiji o upravičenosti takšnega ali drugačnega posega. In kakšen je pri vsem tem interes italijanskega podjetja? V tem primeru niti ne bi šlo za obvezno uporabo italijanske opreme, pač pa bi italijansko podjetje prevzelo celoten inženiring, to pa menda danes že prinaša lepe denarce. V slovenskem zdravstvu bodo o tem predlogu verjetnd še premisli11	BORIS ŠULIGOJ
Na drugih slovenskih šolah se bo redni pouk začel v četrtek
Samo za dijake zavoda J. Stefan so se šolska vrata že včeraj odprla
Tiskovna konferenca CNA ob začetku sezone
Obrtniki hočejo imeti več besede v tržaški stvarnosti
Po koledarju za šolsko leto 1992/93, ki ga izda deželni šolski urad Furlanije-Julijske krajine, se letos na poklicnih in umetnostnih zavodih začne redni pouk tri dni prej kot na ostalih šolah zato, da se v tretjih razredih primerneje vršijo junijski kvalifikacijski izpiti. Za dijake Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jože Stefan se je tako pouk začel že včeraj (na sliki - foto Križ-mančič), medtem ko se bodo njihovi vrstniki vrnili v šolo šele v četrtek. Ravnatelja zavoda Stefan inž. Josipa Rudeža smo vprašali za morebitne novosti v letošnjem šolskem letu.
»Letošnji vpis je še kar zadovoljiv, saj bo obiskovalo naš zavod skupno okoli 180 dijakov. Predvidevam, da bo v tem šolskem letu pouk vsebinsko še bogatejši v vseh treh petletnih oddelkih (elektronski, kemij sko-biološki in mehanski), ker bodo skoraj v vseh razredih vpeljani sodobni eksperimentalni predmetni programi šolskega ministrstva "Projekt '92". Ti programi anticipirajo reformo višje srednje šole v Italiji. Tako bodo na primer letos maturanti bio-ke-mijskega oddelka prejeli, poleg diplome zrelostnega izpita, prvič tudi diplomo o opravljeni dveletni praksi v laboratorijih privatnih in javnih ustanov (skupno 600 ur).
Večina predvidevanj, ki negativno vplivajo na pouk, pa v glavnem izhaja iz sedanjega težkega gospodarskega stanja: zmanjšani šolski proračun in torej počasnejše posodabljanje didaktične opreme, ukinitev izobraževalnih tečajev za profesorje, že dveletna zapadlost delovne pogodbe šolskega osebja, pomanjkanje nekaterih učbenikov ter primernih šolskih prostorov in drugo.«
Podeljevanje letnih suplenc bo v četrtek na liceju Prešeren
Šolsko skrbništvo sporoča, da bo podeljevanje letnih suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v šolskem letu 1992/93, na Znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu, Vrdelska cesta 13/11, v črtrtek, 17. t.m., ob 15.30.
S tem v zvezi pripominja, da imajo prednost pri imenovanju tako za letne kot za začasne suplence prosilci, ki so vključeni tako v lestvico natečaja na osnovi naslovov kot v odgovarjajoči pokrajinski lestvici za letne suplence.
Podeljevanje letnih suplenc do šest tedenskih ur je v pristojnosti ravnateljev. Zadevna imenovanja so enakovredna tistim, ki jih podeli Šolski skrbnik.
Poseg posl. Caverija za obnovo seminarja za slovenske šolnike
Tudi poslanec francoske manjšine Lucien Caveri se je zavzel za izvedbo tradicionalnega seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem, ki so ga letos oblasti preprečile zaradi, kot kaže, povsem svojevoljnega tolmačenja določil finančnega zakona.
Poslanca Union Valdotaine je na problem opozorila Slovenska skupnost, Caveri pa je že prejšnji četrtek naslovil na prosvetno ministrico Russo Jervolino parlamentarno vprašanje, v katerem poudarja, da je seminar "zaščiten" na podlagi Osimskih sporazumov in da je torej prišlo do kršitve mednarodnih obveznosti italijanske države. To pa predstavlja negativen signal ne le za slovensko manjšino v Italiji, temveč tudi za italijansko manjšino v Sloveniji. Posl. Caveri se zato zavzema, da bi pristojne oblasti spremenile stališče in omogočile izvedbo tradicionalne izpopolnjevalne pobude za šolnike.
»Na Tržaškem nas je 12 tisoč obrtnikov, kar pomeni, da predstavljamo važen dejavnik v tukajšnjem gospodarskem in siceršnjem življenju. Prav zato želimo ob začetku nove delovne sezone povedati, kaj mislimo o sedanjem nelahkem tržaškem gospodarskem trenutku in ob tem poudariti pomembno vlogo, ki bi jo obrtniki mogli in morali odigrati za izhod iz sedanje krize.«
Tako so med drugim povedali pokrajinski predsednik Vsedržavne konfederacije obrtnikov (CNA) Renato Chicco ter deželni in tržaški pokrajinski tajnik teiste organizacije Roberto Cosolini in Fulvio Vallon na tiskovni konferenci, ki so jo priredili včeraj dopoldne na svojem sedežu v Trstu, da bi javnosti predstavili dokument, ki ga je tržaško vodstvo CNA izdelalo o sedanjem gospodarskem stanju v naši pokrajini.
Predstavniki CNA so najprej ugotovili, da je del vzrokov za sedanjo gospodarsko krizo na Tržaškem treba iskati v težavah, ki jih preživlja gospodarstvo na vsedržavni ravni. Povedali so, da bi njihova organizacija pristala na odločno stabilizacijsko politiko in da bi bila pripravljena sprejeti žrtve v okviru novega finančnega zakona, a vse to pod pogojem, da bi državne in druge javne inštitucije začele v teku enega leta z resno davčno politiko.
Kar zadeva specifično Trst, so predstavniki CNA poudarili, da bi moral bolje izkoristiti svojo geografsko lego in postati središče širših mednarodnih izmenjav. Pri tem so med drugim pozitivno ocenili nedavni obisk tržaške gospodarske delegacije z županom Staf-fierijem na čelu v Moskvi. Sicer pa so poudarili, da Trst ne more računati na to, da bi še naprej ži-
vel zgolj od državnih podpor. Kar ' zadeva Sklad za Trst in Bencinski sklad pri Tržaški trgovinski zbornici, so predstavniki CNA vsekakor poudarili, da bi morala podpirati izključno gospodarske dejavnosti, in sicer pristanišče, industrijsko cono ter Center za raziska- , ve. Sicer pa je bilo na tiskovni ; konferenci poudarjeno, da resnost j sedanje krize terja, da bi enkrat za : vselej nehali s »klientelarno« ozi- I roma »lotizacijsko« logiko pri upravljanju javnih sredstev, pa tudi , pri porazdeljevanju javnih funkcij, I npr. pri imenovanju predstavnikov : krajevnih uprav v razne gospodarske, pa tudi kulturne ustanove.
Vodstvo CNA ugotavlja, da tržaška gospodarska kriza zadeva v j prvi vrsti industrijski sektor, a poudarja, da ima to hude posledice tudi na obrtniškem področju. Najvidnejši primer za to je kriza žele- 1 zame, ki je med drugim zadolžena pri velikem številu tržaških obrtnikov. Obrtniki so med drugim dosegli, da bo deželna uprava vsak čas odobrila posebna olajšana posojila za tista podjetja, ki so zaradi krize železarne v finančni stiski.
Sicer pa so predstavniki CNA na včerajšnji tiskovni konferenci iznesli tudi nekaj konkretnih predlogov za ovrednotenje obrtništva na Tržaškem. Najprej so poudarli potrebo po ustreznih conah za obrtništvo. Pri tem so pohvalili dolinsko obrtniško cono in cono, ki jo je obrtništvu namenil EZIT, negativno pa so ocenili de-vinsko-nabrežinsko obrtniško cono. Izrazili pa so pričakovanje, da bodo v novem tržaškem regulacijskem načrtu določena tudi posebna področja za obrtniške dejavnosti.
Poleg tega je bila na tiskovni konferenci poudarjena potreba, da bi čim prej sklicali 3. pokrajinsko gospodarsko konferenco. S tem v zvezi so sami predstavniki CNA, pa tudi nekateri udeleženci tiskovne konefence, med katerimi poslanec VViller Bordon in tržaški občinski svetovalec Roberto Treu poudarili, da je pred katero koli novo gospodarsko politiko potrebno natanko ugotoviti, kdo nosi odgovornost za sedanje stanje. Poslanec Bordon je v razpravi nadalje opozoril na nevarnost, da bi novi finančni zakon lahko prinesel kako grenko presenečenje za Trst. Pri tem je mislil tudi na Sklad za Trst, ki ga je državna restriktivna politika pred nedavnim že prizadela.
V četrtek zasedanje glavne skupščine KGS
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo sestala v četrtek ob 18. uri v konferenčni dvorani športnega centra v Vižo vij ah. Na dnevnem redu ima več pomembnih točk, med temi predstavitev proračuna za leto 1993 ter načrtnega sporočila in večletnega programa za triletje 1993/95.
Ravnatelj TKB Svetina in ravnatelj SDGZ Kocjančič o nedeljskem ukrepu italijanske vlade
Devalvacija:
Devalvacija lire je bila tudi na Tržaškem hit-argument včerajšnjega dne. Tako med preprostimi ljudmi, ki so dokaj »preprosto« a učinkovito ugotavljali, da veljamo odslej v Evropi in v svetu za sedem odstotkov manj kot dan prej, kot tudi med izvedenci, ki so med brnenjem telefonov, izmenjavanjem telefaksov in iskanju tržnih informacij prebili dan v mrzličnem tuhtanju, kakšne posledice bo imel nedeljski ukrep na razmajano italijansko gospodarstvo.
»Ukrep je bil pričakovan in je logični zaključek špekulacijskih operacij, ki so se zadnje tedne vrstile na tržiščih,« je menil ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič. Za ravnatelja Tržaške kreditne banke Vita Svetino je bil še več kot pričakovan — neizbežen!.
A ne le neizbežen. Bil je tudi prepozen. »Italijanska vlada bi morala prej devalvirati svojo valuto. Tako bi prihranila kup državnih rezerv, ki so spuhtele v dim,« je dokaj ostro ocenil zadnji mesec vladnih operacij na denarnem področju ravnatelj TKB.
Z devalvacijo je dosegla italijanska lira novo izenačenje v okviru evropskega monetarnega sistema, kar je po mnenju Svetine gotovo
neizbežna, a
pozitivno. Italijansko gospodarstvo bo več prodajalo na tujem, njeni proizvodi bodo konkurenčni. »Sedaj bo treba še znižati eskomptno mero,« je pripomnil.
Pred dobrim tednom je Banca dltalia zvišala eskomptno mero na 15 odstotkov, da bi privabila tuj kapital. »Po devalvaciji lire ni več razloga za tako visoko eskomptno mero, zato je v kratkem pričakovati znižanje za točko ali tudi celo dve,« je napovedal Svetina.
Tudi pri TKB so včeraj — kot pri domala vseh bankah — še posebno pozorno sledili menjavam valut. »Dolar je "odprl" silovito. V začetku menjav je veljal celo 1185 lir, zatem pa se je njegova vrednost znižala za kakih 10 točk. Marka, ki je v petek veljala 765 lir, je včeraj poskočila do približno 800 lir,« je objasnil direktor TKB. Slovenski tolar se je podražil s petkovih 13,75 na 14,25 lire; tudi hrvaški dinar je bil včeraj vreden pol lire več kot v petek (včeraj 3,75, v petek 3,25).
»To so bile prve reakcije na mednarodnih valutarnih tržiščih. V enem tednu bi se morala začetna nihanja umiriti, tudi zato, ker je stekla devalvacija lire dokaj "avtomatično",« je napovedal ravnatelj TKB.
prepozna...
Tržaška kreditna banka med drugimi operacijami tudi izplačuje italijanske pokojnine državljanom bivše Jugoslavije. Le-ti so lahko — kljub devalvaciji lire — mirne duše. Po pogodbi s skrbstvenim zavodom INPS poteka izplačilo teh pokojnih v ameriških dolarjih. Devalvacija lire torej ne bo prizadela teh klientov našega tržaškega kreditnega zavoda.
Tako Svetina kot Kocjančič sta opozorila na negativno plat devalvacije — inflacijo. Bojazen nad skorajšnjim porastom inflacijske mere je realna. Italija je energetsko odvisna od tujine, uvaža tudi večino neobhodno potrebnih surovin. Ti proizvodi bodo odslej dražji, zaradi česar bo — hočeš, nočeš — porasla tudi cena proizvodov na drobno.
Po mnenju Vojka Kocjančiča bo devalvacija blagodejno učinkovala na izvoz, a to le kratkoročno. Italijanski proizvodi bodo sedaj cenejši, konkurenčni tujim. V dveh do treh letih pa se bo ta učinek izničil, saj bodo morala italijanska podjetja kupovati surovine po višji ceni, kar se bo poznalo tudi pri ceni končnega izdelka, namenjenega tujini.
»Dolgoročno bomo torej z devalvacijo nastradali vsi,« je bilo lapidarno gospodarsko mnenje ravnatelja SDGZ.
ŠOLE ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
ENCIP
RAVNATELJSTVO IN GLAVNO TAJNIŠTVO:
UL. MAZZINI 32 — TELEFON 638846
Urnik tajništva: 9.00-12.30 in 16.00-20.00
ŠOLSKO LETO 1992-93
Tečaji za uradnike — Tajništvo — Administracija :— Strojepisje — Operaterji osebnih računalnikov
Tečaji za upravljanje podjetij — Podjetniško in kompjuterizirano knjigovodstvo — Plače in dajatve, zavarovalne in fiskalne
Tečaji informatike — Operaterji P.C. — Programerji Cobol/Basic —
Registracija podatkov — Uporabni Software — Data Base — Lotus — Word Processing — Upravljanje podjetij
Tečaji estetike in modnega krojaštva — Krojenje in šivanje — Estetistke — Nega obraza — Masaža — Manikerstvo — Pedikerstvo — Limfodrenaža — Estetična telovadba — Športna masaža — Shiatsu — Plantarna refleksologija — Maguillage
Tečaji risanja — Začetni in nadaljevalni tečaji — Prosto risanje likov
VPISOVANJE DO 21. SEPTEMBRA
Ob veliki udeležbi slovenskih vernikov pri procesiji in maši na prostem
Marijanski shod v nedeljo na Opčinah
Z lepo procesijo, v kateri ni manjkalo tudi narodnih noš, so v nedeljo popoldne praznovali verniki z Opčin 44. Marijanski shod. Shod se je začel z zbranostjo v domači cerkvi, nato pa s procesijo (na sliki - foto Magajna) in mašo na prostem.
Shod je vodil in tudi maševal novi škofov vikar za Slovence v Trstu g. Franc Vončina. Pri shodu in pri procesiji je sodeloval pihalni orkester Breg, ki ga vodi Renzo Muscovi.
Lepo vreme in pa pomen shoda sta prispevala, da je bila udeležba številna. Predvsem je bilo navzočih veliko starejših vaščanov, za katere so organizatorji poskrbeli tudi sedeže, da so laže sledili slovesnosti. (ni)
Na sinočnjem zasedanju ni bilo pričakovane politične razprave
Pokrajinski svet ni bil uradno obveščen o Crozzolijevem odstopu
Milanska gledališka skupina bo drevi gostovala v Križu Z Osbornovo Ozri se v gnevu
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je manjkal le Franc Kafka. Praški pisatelj židovskega porekla N namreč gotovo dodal svojemu bogatemu repertoarju gledališča absurda vsaj kratki utrinek doga-Janj v skupščini, kjer so vsi igralci (svetovalci in odborniki) ravnali, k°t da se ni nič zgodilo. Kot da Predsednik Crozzoli ni bil izvo-9en z odločilnim glasom neofašis-tov in kot da ni 23. avgusta formalno odstopil in s tem povzročil krizo odbora, ki mu predseduje. Pokrajinska skupščina je zasedala, kot da se ni nič zgodilo, saj je Predsednik šele na poziv Vallona Demokratična zveza) in Spetiča SKP) javno povedal, da je vendar-6 odstopil in da bo treba do kon-Ca oktobra izvoliti novo upravo. V Nasprotnem primeru bodo znova volitve. Politične razprave torej ni bHo, tudi zato, ker je nihče ni zahteval.
Predsednik je otvoril zasedanje m dolgim poročilom o gospodarskih in drugih težavah, ki pestijo rst. Poudaril je vlogo Pokrajine Pri reševanju te krize in se zausta-1 pri negotovi usodi sklada za rst- Pokrajina bi lahko po njego-Ven) spodbujala in hkrati tudi kombinirala delo tega sklada, ki ga le hotela vlada v drugi polovici avgusta nekako zamrzniti, potem Pa se je premislila in potrdila napovedane finančne dotacije.
Crozzoli ni v svojem poročilu bi z besedico omenil, da je osto-Pd in s kakšno utemeljitvijo je na-edil to potezo, zaradi katere so xa nekateri celo prijavili sodišču. eje na zahtevo Vallona, ki je re-,6 , da je o predsednikovem od-topu zvedel le iz dnevnega tiska, Le Crozzoli priznal odstop. Na Petičevo zahtevo pa je kasneje azdelil svetovalcem uradno od-
stopno pismo. Vse ostalo so odložili na prihodnjo sejo, skupščina pa je nato vzela v pretres nekatere sklepe iz vsakodnevne redne uprave.
Crozzoli je, kot kaže, nameraval v svojem uvodu posredovati politične utemeljitve svojega odstopa, potem pa se je očitno premislil. Govori se na priporočilo samega pokrajinskega vodstva PSI, ki je bilo mnenja, da bi morebitno predsednikovo stališče samo še dodatno zapletlo že itak zapleteno politično situacijo. Politične diskusije torej ni bilo, zvedeli pa smo, da politiki ne mirujejo in da skušajo, vsaj nekateri, ustvariti pogoje za izvolitev nove uprave.
Ta zakulisna pogajanja imajo za cilj, da bi bil za predsednika izvoljen republikanec Rossi in da bi v novo koalicijo, ki bi se otresla nezaželene podpore MSI, stopili še liberalci in zeleni. Lista za Trst je namreč spet postavila veto za vsakršno sodelovanje Demokratične zveze v novem odboru in znova
dala vedeti, da popolnoma sprejema podporo MSI, ki pa je ne želijo socialisti in demokristjani.
Pokrajinski svet se bo sestal 30. septembra. Rok za izvolitev nove uprave in novih upraviteljev pa nepreklicno zapade 23. oktobra. Na osnovi reforme krajevnih uprav namreč Crozzoli ne more več preklicati uradnega odstopa, kot bi lahko naredil na osnovi starega zakona.
V vrstah krščanske demokracije pa se medtem nadaljujejo ostre polemike v zvezi z domnevnim sporazumom med nekdanjim predsednikom Dežele Biasuttijem in podtajnikom na ministrstvu za prevoze Camberjem. Na osnovi tega dogovora, naj bi KD v prihodnjih mesecih dobila župansko mesto v Trstu, za predsednika pristaniške ustanove pa naj bi bil izvoljen sedanji župan Staffieri. Včeraj se je oglasil poslanec Colo-ni, ki polemično sprašuje Biasutti-ja, v kakšnem svoj stvu sklepa politične kupčije, ki zadevajo tržaško stvarnost.(st)
V Domu Alberta Sirka v Križu se bo nocoj predstavila gledališka skupina Voci lontane iz Milana s slovitim delom angleškega dramatika Johna Osborna Ozri se v gnevu.
Gostovanje italijanske skupine, ki bo ostala pri nas do nedelje, spada med zanimive pobude KUD Magnet.
John Osborne je svojo najbolj znano dramo spisal leta 1950, premiero pa je doživela šele leta 1956. Uspeh je bil izreden, pa čeprav je slonel večinoma na polemikah, in mladi dramatik je zaslovel čez noč. Kakorkoli že, delo dandanes lahko označimo kot prelomnico v sodobni gledališki umetnosti, zlasti v Veliki Britaniji, kjer je zaznamovala nastanek gibanja An-gry New Men. Glavna junaka sta oporečniški in antikonformistični Jimmy ter nebogljena Alison, ki si kljub ljubezni in medsebojni pripadnosti ne zmoreta zgraditi srečnega življenja zaradi utesnjujoče danosti zunanjega sveta. Le bolečina ju bo na koncu zopet združila.
Člani gledališke skupine Voci lontane so izbrali to delo, ki se morda na prvi pogled zdi zastarelo, predvsem ker tako živo opisuje vzdušje takratne družbe, ki je bila prežeta s konformizmom in licemerstvom, obenem pa se je zdelo, da se nič ne more spremeniti. Tudi dandanes dihamo isto zatohlost in negibnost, pravijo milanski gledališčniki. Tega mnenja je bil verjetno tudi avtor sam, saj v Londonu letos predvajajo njegovo novo dramo, ki je nadaljevanje zgodbe o Jimmyju in Alison, (bov)
Dvodnevni posvet o ustavnih reformah v Bolgariji in Romuniji
V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Trstu se je včeraj pričel dvodnevni posvet o ustavnih reformah v Bolgariji in Romuniji. Pobudo za to študijsko srečanje je dal Sklad Rosselli iz Turina, v okviru katerega deluje študijska skupina, ki obravnava probleme prehoda v demokracijo v vzhodnoevropskih državah. Kot sedež za ta srečanja pa so prireditelji izbrali Trst zaradi posredniške vloge, ki naj bi jo naše mesto odigravalo v odnosih z evropskim Vzhodom.
Ob otvoritvi posveta so včeraj med drugimi govorili prof. Helmut Steinberger od Inštituta Max Plank iz Heildelberga v Nemčiji ter profesorja Sergio Bartole in Giorgio Conetti iz Trsta. Glavno poročilo o bolgarski novi ustavi je nato podala podpredsednica bolgarskega parlamenta Snežana Bo-tušarova, danes pa bosta člana romunskega ustavnega sodišča Va-sile Gionea in Antonie Jorgovan govorila o novi romunski ustavi.
Samo Pahor: Zakaj za izjavo svetovalcev o
»Kakor vam je dobro znano, imamo pripadniki slovenske manjšine pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih s sodnimi in upravnimi oblastmi. Vsako izjavo lahko podamo v slovenskem jeziku. Če pa smo dolžni podati kako izjavo na posebnem obrazcu, se samo po sebi umevno, da imamo pravico do obrazca v slovenskem jeziku. Za primer naj navedem samo zadnji popis prebivalstva.« Tako se glasi osrednji del dopisa, ki ga je Samo Pahor v svojstvu novoizvoljenega občinskega svetovalca poslal tržaškemu županu v odgovor na zahtevo pristojnega urada, naj posreduje izjavo o lastnem premoženjskem stanju, kot to določa zakon (št.441 z dne 5. julija 1982). Izjavo, ki bi jo občinski uradi posredovali javnosti (to je namreč smisel omenjenega zakona), bi moral Samo Pahor posredovati do današnjega dne, vendar pa ustreznih obrazcev v slovenščini ni dobil, zato pa
u slovenskih obrazcev premoženjskem stanju?
je prejel prošnjo »pilota« Staffierija, naj dopis, iz katerega smo uvodoma vzeli glavni del, prevede v italijanščino oziroma naj ga opremi z ustreznim prevodom.
Če zgodbo kronološko obnovimo, moramo povedati, da so pristojni občinski uradi poslali dopis Pahorju 20. avgusta, da je nato svetovalec SSk skušal dobiti obrazce v slovenščini, da jih ni našel, da je zato 10. septembra v'slovenščini pisal županu, ki mu z dopisom datiranim 9. septembra (malo verjetno je, dai bi Staffieri vnaprej vedel za pismo, zato bo najbrž napaka) sporoča, da dopisa »za katerega je utemeljeno misliti, da je glede na glavo pisma napisan v slovenskem jeziku« ne more oziroma ne namerava upoštevati. V neupoštevanem dopisu pa Samo Pahor izjavlja, da seveda namerava podati zahtevano izjavo, ko mu bo posredovan slovenski obrazec.
Danes zjutraj se na Univerzi začenja tečaj inštituta ISTIEE
_ Novi odnosi v Evropi narekujejo integracijo prevozov Vzhod-Zahod
slo ^anes °b 9. uri bodo v zborni dvorani Univerze na Trgu Evropa 1 TpVesn° otvorili 33. mednarodni tečaj o prevozih v evropski integraciji. inte&J Prireja Inštitut za preučevanje prevozov v evropski ekonomski p 9raciji (ISTIEE) pod pokroviteljstvom Univerze v Trstu in Dežele Nil ^sr^d’^u^is^e kraline' trajal pa bo dober teden dni, saj se bo zaključi letošnji tečaj bo potekal pod naslovom »Novi odnosi Vzhod-Zahod. Vj Placija prevozniškega tržišča in razvoj prometa: perspektive za trgo-Per° m industrijo«. Predavatelji in ostali udeleženci bodo obravnavali vtniektive, ki jih za prevoze in sploh za gospodarstvo odpirajo zgodo-vzh a sPremembe, katerim smo bili v zadnjih letih priča zlasti na nov?K n0evroPskem političnem prizorišču. Govor bo tudi o problemu pj n infrastruktur, se pravi o novih cestnih, železniških, letalskih in tike ^h zvezah, ne bodo pa zanemarili niti zapletene pravne problema-' ki je z vsem tem povezana.
siste Skladitev vzhodnoevropskega in zahodnoevroskega prevoznega odn I?a n* tak° preprosta zadeva. To pove npr. že dejstvo, da na Vzhodu te ir t kar 80 odstotkov prevozov na železniške in plovne zveze, med-Italii i ie na Zahodu položaj povsem drugačen: pomislimo, da gre v p e odstotkov prometa po železnicah in ladjah. vSe ° današnjem, uvodnem dnevu, ki po predvidoma namenjen pred-Se p P°zdravom in uvodnim ugotovitvam na predlagano problematiko, šani°D° udeleženci v naslednjih dneh posvetili posebnim sklopom vpra-ve mPredvidenih »zaokroženih« tem je pet, in sicer Razvojne perspekti-pr r|edevropskih izmenjav, Nove infrastrukture, Pravni in ekonomski prev mi' Infrastrukturalni problemi in Perspektive za industrijski in
Konec tedna v Gročani že petič sejem-razstava tipičnih pridelkov Krasa
V soboto in nedeljo bo v Gročani spet zaživela vsakoletna razstava-sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa. Praznik že peto leto z vnemo prirejajo domače KD Krasno polje in vaške skupnosti Gročane, Peska in Drage ob sodelova-nju uprave Občine Dolina in s pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti. Tudi letošnjo izvedbo razstave-sejma v Gročani bo spremljala dvodnevna odprta meja, ki jo prireja Občina Dolina v sodelovanju s slovenskimi upravitelji onstran dr-žavne meje. Poleg običajnega, vsekakor pa vabljivega poteka gročanskega praznika, bo letos še aktualna novost: na pobudo krajevnih upraviteljev bo namreč v soboto popoldne okrogla miza na teme' kot so vloga kraškega parka, zaščita okolja in razvoj kmetijstva. V nedeljo, že v jutranjih urah, pa bodo na bližnjem hribu Kokoš vaje ekip civilne zaščite iz Doline, Kopra in Sežane. Od sobote popoldne in v nedeljo ves dan bodo v vasi na voljo domače jedi in pijače, oba večera bo na gročanskem trgu ples, ob sprehodu po bližnji okolici pa si bodo obiskovalci lahko ogledali še nekatere kmetijske objekte, kot so hlevi in »čebelja farma«. S stojnicami pristnih kmetijskih izdelkov in pridelkov pa bodo - kot po navadi - sodelovali tudi kmetovalci sosednje okolice. (dam)
Na Pokrajini srečanje z odborniki za skrbstvo
Za boljše delovanje skrbstvenega sektorja
Skrbstvena vprašanja so bila v središču včerajšnjega srečanja na Pokrajini med pokrajinsko odbornico za socialno varnost in posebne načrte Adriano Frappi Carbonera in odborniki za skrbstvo tukajšnjih občin. Sestanka so se udeležili odborniki za skrbstvo Poletti-jeva (Občina Trst), Crevatin (Občina Dolina), Greblo (Občina Devin-Nabrežina), Milič (Občina Zgonik), re-pentabrski občinski svetovalec Škabar in predstavnici miljskega odbornika za skrbstvo Vallona Petarosova in Norciova.
Carbonerova je na srečanju orisala program odbor-ništva za leto 1993 in je pozvala občinske odbornike, naj predložijo svoje prispevke in nasvete za delovanje na posameznih teritorijih. Občinski odborniki (in njihovi predstavniki) so sporazumno ugotovili, da je s prenosom odgovornosti na skrbstvenem področju s pokrajine na občine že prišlo do izboljšanja skrbstvenih služb, in to prav zato, ker občinski operaterji bolje poznajo teritorij. Opozorili so obenem na težave, ki so pri tem nastale zaradi preskromnega števila osebja in manjših finančnih sredstev.
Carbonerova je v zaključku ponovila, da so konvencije o skrbstvenih službah na teritoriju med pokrajino in občinami dosegle že pozitivne rezultate, obenem pa je zagotovila podporo Pokrajine pobudam občin na skrbstvenem področju, seveda v mejah, ki jih dovoljujejo razpoložljiva finančna sredstva.
Odbornik Calandruccio se spet udeležuje sej deželne vlade
skrh?fe*n* odbornik za socialno Znova V° ,Carmelo Calandruccio bo °dboraStT^ova* na sejah d
serinii cvdmem« sestanku kraiincv111 Dežele Turellom
Calandklm tainikom KD Tr

Kli?.Jnesto k* moralo p enemu izme spom!-a,Vnikov te stranke
kPorocli0 so ga izdali
dobila p°jasnjuje, kaj bo ti bornitV zameno za Rinali
koVl f y°' ampak govori P
za “ejsem Posegu deželr v°j tržaške stvarnosti
Saratoga odplula iz Trsta
Morda bo sodelovala v akciji OZN za Bosno
Ameriška letalonosilka Saratoga je včeraj zjutraj odplula iz tržaškega pristanišča, z njo je odplula tudi raketna križarka Gates. Obe ladji sta bili v Trstu osem dni. Poveljstvo ameriške šeste flote ni sporočilo, kam je Saratoga namenjena, govori pa se, da bo ostala v srednjem Jadranu. Obstaja namreč stvarna možnost, da bo letalonosilka, ki ima na krovu pet tisoč mož in osemdeset
Zaradi vzdrževalnih del in kontrol bo predor Sandrinelli zaprt v nočnih urah (od 21.30 do 5.30) vse do 3. oktobra. Zapora bo veljala za vozila in pešce, toda le ob delavnikih, od ponedeljka do petka.
letal, neposredno sodelovala pri letalskem kritju humanitarne pomoči Bosni, za katerega naj bi se danes ali jutri odločil varnostni svet Združenih narodov.
Saratoga je bila, kot rečeno, zasidrana v tržaški luki točno osem dni. Od njenega komandanta in od posadke se je včeraj poslovil tudi častni konzul ZDA v Milanu Shatron Mercurio, ki je nato imel vrsto razgovorov tudi s predstavniki krajevnega upravnega življenja. V prihodnjih mesecih pričakujejo v Trstu še nekatere druge ameriške vojne ladje, mestna uprava pa je izrazila željo, da bi se naše mesto pobratilo s kakim ameriškim mestom. To željo bo ameriški konzul Mercurio čim-prej posredoval svoji vladi.
Na razstavišču se nadaljuje sejem-razstava za starostnike
V kongresnem centru tržaškega razstavišča je v polnem teku tradicionalni Sslon proizvodov in storitev za tretjo dobo, ki nosi naslov »50 in več«. Od sobote, ko so ga slavnostno odprli, se je zvrstilo več razprav na zaokrožene teme, ki od bliže zadevajo starostnike. Precej pozornosti so organizatorji posvetili zdravstve-no-skrbstvenim vprašanjem, ki so še posebej pereči. Tako so v nedeljo popoldne govorili o vključevanju starostnikov v razne socialne aktivnosti s posebnim ozirom na tiste organizacije, ki ra osnovi prostovoljnega dela pomagajo ljudem v najrazličnejših težavah. V nedeljo pa so skušali osvetliti vlogo in pomoč, ki bi jo morali biti deležna družina, da bi lahko sama skrbela za svoje ostarele člane.
Hidrogliser Marconi, ki le last pomorske družbe Adriatica, bo še dalje dnevno povezoval Trst z Brionskim otočjem z vmesnimi postajami v Piranu, Umagu, Poreču in Rovinju. Marconi je v juliju in avgustu dnevno povezoval naše mesto z Gradežom in Lignanom.
Marconi lahko pelje na krovu skoraj štiristo potnikov. Ladja je dolga 47 in široka 7 metrov, poveljuje pa ji kapitan Nevio Žane, ki je doma iz Trsta. Marconi spada med najsodobnejše in naj hitrejše tovrstne gliserje, saj lahko doseže hitrost 60 kilometrov na uro. Krstno vožnjo je Trsta v Gradež in Lignano je opravil v začetku letošnjega maja.
Na Repentabru prvi koncert iz ciklusa Glasbenih popoldnevov
V cerkvici na Repentabru je bil v nedeljo prvi koncert v okviru že tradicionalnih Glasbenih popoldnevov, ki so posvečeni stari glasbi. Občinstvu so se predstavili stalni člani Gallus Consorta Dina Slama, Irena Pahor, Erika Slama in Miloš Pahor, kot gosta pa še beneška violista Pietro Zazzetta in Gian Domenico Busato (na sliki - foto Magajna).
Glasbene popoldne prirejata Gallus Consort in deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom tržaške pokrajinske uprave.
Zadnji letošnji praznik SKP je v Bazovici dobro uspel
V nedeljo je Stranka komunistične prenove priredila v Bazovici praznik komunističnega tiska. Lepo vreme je prispevalo, da je praznik obiskalo veliko število strankinih somišljenikov in drugih gostov. Na tem zadnjem prazniku v letošnjem letu je govoril senator Stojan Spetič, ki je predvsem opozoril na uspeh velike sobotne demonstracije v Rimu in polemično ugotavljal, da jo je krajevni tisk prezrl. Glede splošnega položaja je senator Spetič ugotavljal, da se nahajamo v zelo hudem trenutku, ko se posledice valutne krize skušajo zvaliti na ramena ljudi. V
__________gledališča_______________
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: 9-12.30, 15.30-19; ob praznikih 9-12.30; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93.
Jutri ob 18. uri bo v fojerju gledališča Rossetti srečanje z referenti raznih podjetij.
Miramarski park
Še nocoj ob 21. uri predstava v angleščini in ob 22.15 v italijanščini.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blahajni UT AT v Pasaži Protti, na sedežih sinda-katov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Potrditev starih abonmajev do 21. septembra.
KUD MAGNET
V domu A. Sirk v Križu bo danes, 15. t. m., ob 21. uri, v sklopu večerov AMA-TEATER, ki jih organizira KUD Magnet, gdstovala gledališka skupina VOCI LONTANE iz Milana s predstavo OZRI SE V GNEVU J. Osborna.
Ponovitve do nedelje, 20. septembra.
čestitke
V Prebenegu praznuje 60. rojstni dan draga žena, mama in nona ERNESTA ZERJUL. Še na mnogo zdravih in srečnih let ji kličejo vsi domači, še posebno pa hvaležni vnukinji Nataša in Ve-rena.
Naša ERIKA je diplomirala iz flavte. Čestitamo! SULE.
svojem posegu se je zaustavil tudi ob krajevnem političnem položaju in s tem v zvezi ponovil predlog SKP, ki se za upravljanje krajevnih ustanov zavzema za enotnost levice, da bi se na tak način porazile nazadnjaške sile, ki se zapirajo vase in govorijo o zaščiti itali-janstva mesta; gre za konservativni blok, ki skuša prevzeti upravljanje Trsta v svoje roke, kar bi mestu vsekakor povzročilo veliko škodo.
Na sliki (foto Magajna): nastop ansambla Krt na prazniku SKP v Bazovici.
razna obvestila
Če si rada v veseli družbi in ti je všeč petje pridi danes, 15. t. m., ob 20.30 v Društvo Albert Sirk v Križu - Dekliški zbor Vesna.
Seja glavnega odbora barkovljanske-ga društva bo v četrtek, 17. t. m., ob 20.30.
ŽPZ Ivan Grbec obvešča svoje pevke, da bo prva vaja jutri, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Skedenj ska ul. 124. Obenem vabi nove pevke, da se mu pridružijo.
Godbeno društvo Prosek organizira glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije do petka, 18. t. m., od 19. do 20. ure v Soščevi hiši na Proseku (tel. 225073) od 19.00 do 20.30.
Začelo se je vpisovanje v glasbeno šolo Godbenega' društva Nabrežina. Vsi, ki bi se radi učili teorije, solfeggia in igranja inštrumentov se lahko javijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje na sedežu društva na Trgu sv. Roka v Nabrežini.
Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel
obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od
15.30	dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske.
SK Brdina organizira zimo vanj e s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271.
Šiviljska popravila pri Skladu Mitja Čuk na Narodni ulici 126, Opčine, vsako sredo med 8.30 in 12.30.
Popoldanske lekcije za osnovnošolce, srednješolce in višješolce, ki jih prireja Sklad Mitja Čuk, se bodo pričele v ponedeljek, 28. t. m. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ulica 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro od ponedeljka, 21. t. m., do petka, 25. t. m.
KUD MAGNET gledališka skupina
VOCI LONTANE iz Milana
Ozri se v gnevu
J. Osborne
Danes, 15. t. m., ob 21. uri v Domu Alberta Sirka v Križu in vsak dan do nedelje, 20. t. m.
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	petek, 18. t. m. , ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti koncert zbora in orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lti Jia, pri klavirju Bernd Glemser. Na programu Rachmaninov, Schumann.
Ponovitev koncerta v soboto, 19. t. m., ob 21. uri v Vidmu - Športna palača Car-nera.
Gledališče Rossetti
V	nedeljo. 27. t. m., ob 21. uri bo na
sporedu dobrodelni koncert ob 150-letni-ci banke Cassa di Risparmio di Trieste. Pod vodstvom Riccarda Mutija bo nastopil Filharmonični orkester milanske Sca-le. Na programu Busoni, Casella, Faure, Debussy.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 20. t. m. bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz prvi koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo EMANUELA BELUG in MASSIMO SOMERZI.
Koncerti bodo trajali do 13. decem-brainformacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
Evangeličansko-luteranska cerkev
V	četrtek, 17. t. m. , ob 20.30 bo v
okviru Glasbenega septembra na sporedu koncert, na katerem bosta sodelovala Massimo BELLI (violina) in Edoardo Tor-bianelli (klavir-čembalo).
kino
ARISTON - 18.30, 20.15, 22.00 In the Soup, r. Alexander Rockwell.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Fratelli e sorelle, r. Pupi Avati, i. Franco Nero.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Mio cugino Vincenzo, r. Jonat-han Lynn, i. Joe Pešci.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Poliziottl in blue-jeans, i. Christian Slate.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15	Orgia transexual gay, D □
NAZIONALE IV - 16.30, 18.40, 20.30,
22.15	Nero, i. S. Castellitto, C. Caselli.
iGRATTACIELO - 17.30, 22.00 Batman 11 ritorno, i. M. Keaton, M. Pfeiffer.
MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.00 La mano sulla culla.
LJUDSKI VRT - 21.00 Harley Davidson & Marlboro Man.
EDEN - 15.30, 21.30 Stretto, bagnato ed infuocato, □□
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Fusi di testa, i. Dana Carvey, Rob Lowe.
LUMIERE - 18.45, 20.00, 22.00 Ferro & seta.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 E ora qu-alcosa di completamente diverso, r. I.
Macnaughton.
RADIO - 15.30, 21.30 Una ragazza molto viziosa, pom., □ D
izleti
Združenje aktivistov in invalidov NOB ter sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi prirejata avtobusni izlet na slovesno praznovanje 50-letnice ustanovitve prvih slovenskih brigad, ki bo v Ljubljani v soboto, 19. t. m. Vpisovanje danes, 15. t. m., v Ul. Cicerone 8/B (tel. 360324) od 9. do 12. ure in v Prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 20. ure.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva.
SK Devin ima na razpolago še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet v Mun-chen (Oktoberfest). Odhod bo v petek, 18. t. m., ob 5.30 z Opčin. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200236.
Društvo Slovencev miljske občine prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet po Goriškem in Tolminskem. Ogledali si bomo Kostanjevico pri Novi Gorici, tolminska korita in Dantejevo jamo pri Tolminu. Popoldne kosilo in minikrižarjenje po ježem na Mostu na Soči. Za informacije tel. na št. 271862 (Vesna) ali 271732 (Ki-ljan) v opoldanskem času.
šolske vesti
Šola Glasbene matice Trst: popravni izpiti iz teor. solf. bodo danes, 15. 9., ob 9.
uri v Trstu.
Vpisovanje novih gojencev v Nabrežini na trgu v stari podružnici danes, 15. 9., od 17. do 19. ure (klavir, violina, trobila, harmonika).
Ravnateljstvo srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah obvešča, da se prične pouk v četrtek, 17. t. m., ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri ure pouka do 11.30.
Ravnateljstvo srednje šole Ciril in Metod obvešča, da se začne reden pouk na sedežu pri Sv. Ivanu in v oddeljenih razredih na Katinari v četrtek, 17._ t. m., ob 9. uri, pouk bo trajal do 11.30. Šolska maša pri Sv. Ivanu bo ob 8.15 pri šolskih sestrah, na Katinari pa ob 8.30.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu javlja, da se bo pouk na državnih osnovnih šolah in vrtcih začel 17. 9. 92 po sledečem razporedu: O. Župančič ob 9. uri, šolska maša bo ob 8.15 pri šolskih sestrah; F. S. Finžgar ob 8.30, šolska maša bo ob 11.40; Bazoviški junaki in Fran Milčinski ob 9.15, šolska maša bo ob 8.30. Po sklepu področnega šolskega sveta bo pouk na osnovnih šolah prvi dan trajal 3 ure, ostale dni pa od 8.15 do 12.45. V otroških vrtcih v Lonjerju in Barkovljah (v zavodu Rittmayer) se pouk začne ob 8. uri.
Ravnateljstvo srednje šole Igo Gruden sporoča, da bo šolska maša 16. t. m. ob 8. uri v Nabrežini in ob 9. uri v Križu. Pouk se začne 17. t. m. in bo trajal od
7.45	do 12. ure.
Dolinsko didaktično ravnateljstvo
sporoča, da se bo na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih pouk pričel v četrtek, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole: Prežihov Voranc - Dolina 8.00-12.30, Mačkolje 8.00-12.30, Boršt 8.00-12.30, Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski -Domjo-Ricmanje 8.00-13.00, Fran Venturini - Boljunec 8.00-13.00, Pesek 8.00-
13.00,	Milje 8.10-13.10. Otroški vrtci: Dolina 7.45-13.00, Mačkolje 8.00-13.00, Boršt 8.00-13.00, Domjo 8.00-13.00, Ricmanje 7.55-13.00, Boljunec 8.00-13.00, Milje 7.55-
13.00.	Starše vljudno naprošamo, da prvi dan pouka spremljajo otroke v šolo oz. vrtec, kjer jim bodo učitelji oz. vzgojitelji posredovali vsa nadaljnja sporočila in navodila v zvezi z rednim potekom pouka.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 15. septembra 1992
DOLORES
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.16 - Dolžina dneva 12.32 - Luna vzide ob 20.17 in zatone ob 10.12.
Jutri, SREDA, 16. septembra 1992
LJUDMILA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.15 najnižja -35 cm, ob 11.32 najvišja 50 cm, ob
18.05	najnižja -44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen,brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jessica Coletta, Swan Mauri, Costantino Vigini, Giulia Fabris, Tiziane Bernard.
UMRLI SO: 45-letni Atos Dagnino, 86-letna Maria Thomann, 92-letna Valeria Della Zuana, 82-letni Ovidio Perdan, 81-letni Domenico Bacicchi, 84-letna Elena Belletti, 86-letni Giuseppe Ota, 91-letna Lavinia Bosetti, 77-letna Antonia Nego-vetich, 85-letna Leonilda Filini, 82-letna Maria Ielicich, 45-letni Elio Grotta, 47-letna Licia Franco, 93-letna Maddalena Budini, 82-letna Cristina Damiani, 72-let-ni Giovanni Wagner, 82-letni Marcello Fait, 65-letni Dario Ronzani, 82-letna Maria Coloni, 58-letna Brunilde Sergas.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. septembra 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo.po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulia 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 ( Milje).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Largo Sonnino 4 (tel. 726835).
V šolskem letu 1992/93 se začne pouk v četrtek, 17. t. m. Dijaki zavodov Prešeren, Zois in Slomšek se zberejo v razredih ob 9.45.
Kateheti vabijo dijake vseh slovenskih višjih šol in njihove starše ter šolsko osebje k začetni službi božji, ki bo ob
10.30	v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Združenje staršev OS France Bevk Opčine sporoča, da bo šolska maša jutri, 16. t. m., ob 9. uri v openski župni cerkvi.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina sporoča, da se pouk prične 17. septembra. Na vseh šolah ravnateljstva bo pouk trajal od 8.30 do 12.30.
Ravnateljstvo srednje šole Frana Levstika s Proseka sporoča, da se bo šolsko leto 92/93 začelo 17. t. m. Prvi dan bo pouk trajal od 8. ure do 11.30.
Na državni srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini se bo pouk začel v četrtek, 17. septembra, ob 9. uri. Maša bo ob 8. uri.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih pouk pričel v četrtek, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole J. Ribičič 8.15-12.45, Karel Širok 8.15-13.00, Marica Gregorič Stepančič 8.00-15.30, Ivan Grbec 8.00-15.30; otroški vrtci Sv. Jakob 7.45-16.15, Sv. Ana 7.30-16.00, Skedenj 7.45-16.00. Starše vljudno naprošamo da prvi dan pouka spremljajo otroke v šolo oz. vrtec, kjer jim bodo učitelji oz. vzgojiteljice posredovali vsa nadaljnja sporočila in navodila v zvezi z rednim potekom pouka.
Ravnateljstvo srednje šole Ivan Cankar v Trstu sporoča, da se začne reden pouk v četrtek, 17. t. m., ob 8. uri. Ob 11. uri istega dne bo v župni cerkvi pri Sv. Jakobu šolska maša. Po maši gredo učenci domov.
Šolska maša za učence šol iz Brišči-kov in Gabrovca bo jutri, 16. t. m., ob
11.30	na Proseku.
Didaktično ravnateljstvo Opčine obvešča, da se bo na vseh šolah in otroških vrtcih pouk pričel v četrtek, 17. t.m., s sledečim urnikom: osnovne šole Primož Trubar Bazovica 8.15-12.45, Karel Destov-nik-Kajuh Gropada 8.15-12.45, Pinko Tomažič Trebče 8.15-16.15, France Bevk Opčine 8.15-12.45, Fran Levstik Prosek 8.00-12.30, Albert Sirk Križ 8.00-12.30, Alojz Gradnik Repentabor 8.00-12.30; otroški vrtci Križ, Prosek, Repentabor, Trebče, Bazovica od 8.00-16.00, Opčine 7.45-16.00. Starše vljudno naprošamo, da prvi šolski dan pouka pospremijo otroke v šolo oziroma vrtec, kjer jim bodo učitelji posredovali nadaljnja sporočila in navodila v zvezi s potekom rednega pouka.
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_________mali oglasi______________
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
ZVONKO OSTROUŠKA je odprl osmico v Zagradcu, toči belo in črno vino.
PRODAM knjige za 1. razred goriškega trgovskega zavoda Ivan Cankar. Tel. na št. (0481) 391804.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
KUPIM ali vzamem v najem frizerski salon v tržaški okolici. Tel. na št. 200605.
IMPORT-EXPORT podjetje išče knjigo-vodjo/injo z večletno delovno izkušnjo. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Knjigovodja«.
IŠČEMO knjigovodjo/injo za uradniško mesto v uvozno-izvoznem podjetju. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnik«.
IŠČEMO uradnika za upravne akte v konzulenčni pisarni. Potrebna je primerna akademska izobrazba pravne ali ekonomske smeri. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Konzulent«.
KNJIGOVODJI/IN JI nudimo službo v upravni pisarni. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pisarna«.
VAJENCA zaposli mesnica. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vajenec«.
MOŠKI, dobra volja do dela, specialist pri vezanju trt, sprejme službo po dogovoru. Tel. (003866) 58806.
ODDAM komfortno veliko sobo s sanitarijami v strogem centru Ljubljane. Za poslovneža ali študenta. Telefon 0038/61 326532.
NEREZIDENČNI študent nujno išče sobo ali manjše stanovanje v najem. Tel. od ponedeljka do petka na št. 368621.
POTUJETE v Francijo? Želite obiskati Eurodisneyland ali ste vključeni v študijski projekt Erasmus? Parižanka s stalnimi stiki z domovino vam nudi lekcije iz francoščine. Tel. (040) 566256-
14. 9. 1992
menjalnica
TUJE VALUTE
FIKING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar		.	1169,55	1080.—
Nemška marka		793,25	785.—
Francoski frank ....	.	234,02	230.—
Holandski gulden ..	704,20	690.—
Belgijski frank		.	38,517	37.—
Funt šterling		. 2229,56	2210.-
Irski šterling		. 2111,10	2100.—
Danska krona		205,95	200.—
Grška drahma		6,383	5,90
Kanadski dolar		.	972,—	960.—
Japonski jen 		9,48	9,20
Švicarski frank		894,95	885.—
Avstrijski šiling		112,72	110,75
Norveška krona		200,51	197.--
Švedska krona		216,60	212.--
Portugalski eskudo .	9,078	8,50
Španska peseta 		12,252	11,25
Avstralski dolar		867.—	820.--
HUF 		—	10.-"
ECU		1600,10	
Slovenski tolar		—	13,50
Hrvaški dinar		—	3,25
D/Sli/d"	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
bllKti	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314

S slovesnim velikim koncertom v piranski župnijski cerkvi sv. Jurija
V Piranu so počastiti 300-letnico rojstva mojstra Giuseppa Tartinija
PIRAN Komorni orkester Slovenski solisti, v katerega so uspeli združiti najboljše slovenske instrumentaliste, so ustanovili posebej za sinočnji velik koncert Tartinijeve glasbe ob 300. obletnici mojstrovega rojstva. Koncert v župnijski cerkvi Sv. Jurija sta pod pokroviteljstvom Republike Slovenije in piranske občinske skupščine pripravila portoroški Avditorij in RTV Slovenija, ki je koncert posnela za produkcijo videokaset in CD plošč, šlo pa je za letošnji največji glasbeni projekt te televizijske hiše.
Slovenske soliste je v največji piranski cerkvi vodil dirigent Marko Munih, kot solisti pa so nastopili: violinista Igor Ozim in Federico Agostini, trobentar Stanko Arnold in violončelist Miloš Mlejnik. Program je bil sestavljen
iz štirih koncertov in Simfonije v F-duru št. 58 Giuseppa Tartinija. Koncert je bil res gala (kot so ga poimenovali), nikakor pa ne zadnji v vrsti prireditev, ki so posvečene odkrivanju velikega genija, rojenega v Piranu. Med gosti so bili tudi Ciril Zlobec, dr. Janez Drnovšek, Viktor Žakelj, Borut Šuklje in dr. Peter Tancig.
Delo in ustvarjalnost Giuseppa Tartinija pa je bila tudi poglavitna tema dvodnevnega mednarodnega seminarja, ki sta ga v piranski Tartinijevi hiši konec tedna organizirala oddelek za muzikologijo ljubljanske filozofske fakultete in portoroški Avditorij. Med drugim sta Bruno Ravnikar in Pat-rizio Barbieri dokazovala, da je pravzaprav res Tartini tisti, ki je prvi odkril kombinacijske tone,
oziroma »tretji ton« (ob istočasnem zvenenju dveh tonov je zaslišal še tretji ton). Nemški organist Georg Andreas Sorge je to odkritje objavil leta 1744, kasneje pa je enako ugotovitev objavil še Jean-Baptiste Romieu. Tartini je moral kasneje dokazovati, kako je že leta 1714 (pri 22 letih) po naključju odkril ta pojav. Uporabo tega »tretjega tona«, ki ga je slišati pri igranju dveh tonov v čisti kvinti, je zahteval od svojih učencev kot temeljno pravilo za popolno uglasitev violine. Da je bil Tartini res prvi dokazuje tudi pismo, ki ga hranijo v videmski občinski knjižnici in ga je Frances-cantonio Vallotti iz Padove že leta 1738 poslal Giordanu Riccati-ju v Castelfranco Veneto in v katerem navaja Tartinijevo odkritje.
BORIS ŠULIGOJ
Nastop med Slovenci na Švedskem
Igralci kulturno-umetniškega društva France Žiberna so se vrnili z enotedenskega gostovanja po Švedskem, ki ga je organizirala Slovenska izseljenska matica. Na pobudo Slovencev na Švedskem in na osnovi sklepa Izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice, so igralci KUD France Žiberna iz Povirja pri Sežani pod vodstvom predsednika Ivana Atelška nastopili s komedijo dveh enodejank: Levstikovega Junteza in Vilharjeve Poštene deklice, ki ju je povezal, priredil in režiral zamejski pesnik Aleksjj Pregare.
Med Šlovenci na Švedskem so nastopili dvakrat, in sicer v Gdteborgu in Malmoju, obakrat pred polnima dvoranama. Tajnik Slovenske izseljenske matice, Janez R°gelj, ki je vodil turnejo, je obakrat prejel veliko zahval za odločitev, da se med rojake pošlje vedro, slovensko komedijo. V času, ko recesija deluje tudi na Švedskem, in ko brezposelnost trka na vrata slovenskih izseljencev, je Aleksij Pregare s svojimi igralci iz Povirja vsaj za eno uro in pol vnesel kanček veselja in spodbu-
de za vztrajanje v bodoče. Podjetja sežanske občine, tu mislimo predvsem na podjetje Vina Kras, pršutarno iz Šepulj ter kamnoseštvo iz Povirja, so s svojimi izdelki po predstavah še dodatno "omehčali" Slovence na Švedskem. Škoda le, da je bil teran točen v premajhne kozarce in pršut zrezan na pretenke "letine".
Na povratku iz Švedske je Slovenska izseljenska matica organizirala tudi nastop med rojaki v Stuttgartu. Nabito polna dvorana gostišča "Prlek" v Stuttgartu je potrdila pravilno odločitev Slovenske izseljenske matice, da je potrebno med rojake po svetu pošiljati tudi dramske skupine (nastop KUD France Žiberna je bil sploh prvi nastop katerekoli gledališke skupine v Stuttgartu).
Po uspešno odigranih gledaliških predstavah so se predstavniki Matice sestali s slovenskimi rojaki in se z njimi pogovorili tako o sedanji situaciji v Sloveniji kot tudi o načrtih sodelovanja v bodoče.	l.D.
Umrl Anthony Perkins
V soboto ponoči je za aidsom umrl znani filmski igralec Antho-ny Perkins. Do zadnjega mu je bila ob strani njegova žena Berry Berenson, s katero je Perkins imel dva otroka, 18-letnega Osgooda in 16-letnega Elvisa. Nihče drug v družini ni bil seropozitiven.
Perkins se je rodil v New Yorku leta 1932, bil je sin še kar znanega igralca Osgooda Perkinsa. Stopil je na gledališki oder že kot otrok, prvič pa je nastopil kot filmski igralec v filmu »Te e simpatia«. Svoj največji uspeh je doživel nedvom-
no z vlogo psihopata Normana Batesa v Hitchcockovem filmu Psycho.
Sicer pa je Perkins od vedno imel psihične motnje, vezane na smrt njegovega očeta. Celih deset let se je moral zdraviti. V svoji karieri je nastopil v desetinah filmov, med katerimi je še posnel kar tri nadaljevanke svojega najbolj znanega filma (Psycho 2, 3 in 4), ki ga je izkoristil prav do konca.
Na sliki AP: Perkins pred hišo, v kateri se dokaja Psycho.
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
9.05	Nanizanka: Provaci an-cora Harry
jh OS Nad.: Voglia di volare ioVariete: Unofortuna Vreme in dnevnik 1 z.S5 Nan.: La signora in gial-.	1° (i- A. Lansbury)
ilč™ Dnevnik 1 in Tri minute
4.00	Film: Due ragazze e un marinam (kom., ZDA 1944, i. June Allyson)
6.10	Film: Per soldi o per amore (kom., ZDA 1963, 17 i- Kirk Douglas)
10 i ^ Parlamentu in vesti ‘h Dok.: Amerindia io', Nan.: La sporca dozzina la'40 Aktualno: II našo di Cleopatra
on Vreme in dnevnik
i,,	Kvarkove posebnosti žl.40 Dnevnik 1
41.55	Film: Codice privato (dram., It. 1988, r. F. Ma-selli, i. Ornella Muti)
43.25	Nan.: Alfred Hitchcock ~ presenta 44-00 Dnevnik in vreme
0-	40 Rubrika opolnoči
1.00	Fantasy party
1-	25 Film: Malarek (dram.)
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Nanizanke in risanke
9.45	Rubrika: Verdissimo
'10.05 Film: Ho incontrato Babbo Natale (kom., Fr. 1984)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik in vreme
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nadaljevanki: La Glinica della Foresta Nera,
14.35	Santa Barbara
15.20	Film: La ragazza made in Pariš (kom., ZDA 1966, r. Boris Sagal, i. Ann Margret)
17.05	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.20	Iz Parlamenta in vesti
17.30	Nan.: Un caso per due
18.35	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: Un inviato molto speciale - 98 minuto (i. Lino Banfi)
22.00	TG 2 Dosje
23.15	Dnevnik in vreme
23.35	Glasba: Olimpico in concerto
0.25 II cappello sulle 23
7.00	Sat News
11.05	Tečaj angleščine ZDA
11.30	Šport: Tamburello (IP)
11.40	Mountain bike
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobr.odd.: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Drobci
14.50	Dok.: Bodymatters
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Šport: motonavtika, IP v bezbolu, jadranje, prosto plezanje
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
17.55	Dok.: Življenje na Zemlji, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.05	Variete: Non č mai troppo tardi
20.30	Film: Lo sgualo 3 (dram., ZDA 1983, r. Joe Alvis, i. Dennis Quaid)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Nan.: Perry Mason
23.40	Dok. oddaja: III B Fac-ciamo 1'appello
0.40 Dnevnik in vreme
1.05	Film: Django il bastardo (vestern, It. 1969)
9.30	Spored za otroke: Zgodbe iz školjke
10.30	Nekoč je bilo življenje
11.00	Sedma steza (pon.)
11.30	Prisluhnimo tišini (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.55	Video strani
15.20	Film: Horoskop Jezusa Kristusa (r. M. Jancso)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Lonček kuhaj - Ocvrta zelenjava, 17.20 ris. serija Biskvitki, 17.40 Potovanje ob reki Zali
18.30	Risanka
18.45	Alpe-Donava-Jadran
19.15	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče
20.35	Osmi dan
21.25	Knjižne novosti
21.40	Nad.: Ambasadorkin soprog (11. del)
22.40	Dnevnik, vreme in šport
23.05	Poslovna borza
23.15	Dok. serija: Kronika
23.45	Sova, vmes nanizanka Svež veter v starem gradu, nad. Policajski rock ter Glasbeni utrinek Viljem Tell (G. Rossini)
16.00	Film: Bengazi (vojni, It. 1942, i. A. Nazzari)
17.45	Dok. oddaja: The ad-ventures of Ikarus
18.00	Slovenska kronika
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Tiste jasne oktobrske noči (dram., It. 1970, r. M. Franciosa, i. Anita Ekberg)
22.10	Vsedanes - TV Dnevnik
22.20	Arhitektovi nasveti
22.30	Film: Šakali (pust., 1968, i. Vincent Priče)
|f TV Slovenija 2
14.30
15.15
17.20 18.00
19.00
19.30
20.00
20.30
21.20 23.20
Dosje (pon.)
Sova, vmes nan. Brok-klynski most, nad. Policajski rock ter dok. Ameriška kronika Svet proroča Regionalni programi -Slovenska kronika Orion
TV dnevnik BIH Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (6. del)
Glasba, show in cirkus Omizje
Svet poroča (pon.)
7-00 Aktualno: Na prvi strani
6-30 Nanizanki: Arnold, 9.00 Časa Keaton - La signora sbagliata
9.35	Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.)
11.55	Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
13.00	Dnevnik TG 5
13.15	Variete: Non e la RAI
14.00
Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.00	Aktualno: Agenzia mat-rimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavij
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Il TG delle va-canze
20.40	Variete: Mednarodni festival zvezdnikov cirkusa (vodi Paolo Bonolis)
22.45	Jesenski TV sporedi
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
2 00 Špored non stop
CANALE 5	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30
8.55
9.45
11.30
13.00
13.30 13.50
13.55
17.30 17.45 18.15 19.00 19.25
19.30
20.30
22.30 23.15
23.30
2.00
3.45
TG 4 vesti
Nanizanki: Tre nipoti ed un maggiordomo, 9.20 Strega per amore Nadaljevanka: General Hospital, 10.00 Marcelli-na, 11.00 Ines Aktualno: A časa nostra (vodi Patrizia Rossetti) Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti
Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.50 Cele-ste, 16.25 Manuela, 17.00 Febbre damore TG 4 vesti
Aktualno: Lui lei 1'altro Kviz: Gioco delle coppie TG 4 vesti Rubrika o lepoti Nadaljevanka: Gloria Film: Sapore di mare (kom., It. 1982, r. Carlo Vanzina, i. Jerry Cala) Kviz: Io, mammeta e tu TG 4 nočne vesti Nan.: Murphy Brown,
24.00	Avvocati a Los Angeles, 1.10 Lou Grant Variete:A časa nostra Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete, aktualnosti in risanke
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	La časa nella prate-ria - Una časa tutta per noi, 11.00 Hazzard - Il bebe della discordia,
12.00	La donna bionica, 13. Starsky & Hutch
14.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
16.00	Nanizanke: I giustizieri della citt& - Ogni lavoro ha le sue regola, 17.00 T.J. Hooker - Sbornia mortale, 18.00 Adam 12 -Giocare col fuoco, 18.30 Riptide - Il genio e sexy (zadnji del)
19.30	Odprti studio in šport
20.00	Nan.: Agli ordini papa!
20.30	Film: Great Balls of Fire -Vampate di fuoco (biog., ZDA 1989, r. Jim McBri-de, i. Dennis Ouaid, Wi-nona Ryder)
22.30	Šport: Torkov priziv 0.40 Odprti studio
0.50 Pregled tiska
1.00	Studio šport
1.15	Nan.: Notte Visitors
13.00	Risanke in nanizanke
14.30	TV film: E con la piccola fanno cingue
15.30	Nad.: Viviana
16.15	Film: Caccia tragica (dram., It. 1947, r. G. de Santis, i. M. Girotti)
18.00	Nadaljevanka: Veronica
19.30	Risanke: Albertone
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film:	Assoluzione
(dram., ZDA 1981, r. An-thony Page, i. Richard Burton, Dominic Guard)
22.30	Film: Black killer (vestern, 1971, r. Lucky Moore, i. Klaus Kinsky)
18.05	Film: Sguadra delLim-possibile - due volti per morire (krim., ZDA 1969, i. Peter Graves)
19.45	Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej)
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Film: Gli ul timi giorni di Pompei (zgod., It.-ZDA 1984, r. P. Hunt, i. Franco Nero, 2. del)
23.30	Nočne vesti
23.50	Aktualno: Intervju 0.35 Film: Porky's Academv (kom.)
2.15	Aktualno: CNN News
TELBFRIULI
TMC
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke
9.30	Spored za otroke
10.30	Nan.: Truck Driver, Doris Day Show, 12.00 I mi-steri di Nancy Drew
13.00	TMC News - Šport News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Amici mostri
15.15	Nanizanka: Autostop per il cielo
16.10	Film: Prigioniera di un segreto (dram., ZDA 1942, i. Spencer Tracy)
11.00	Telefriuli non stop
16.55	Kratke vesti
17.00	Festival Dance'92
18.00	Nanizanka: I giorni di Bryan
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Belo in črno
20.30	Variete: Vernice fresca
21.30	The VVorld Musič Award
22.00	Rubrika: Šport in šport
22.30	Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Simon iz Ruta - ob 50-letnici 2. tržaškega procesa; 8.45 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Der-moflash; 12.15 Italijanska lahka glasba; 12.40 Evergreeni; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Dobrodošlo, poletje!, 15.00 Nad. Carski sel; 15.30 Hit Parade; 16.00 Nazaj k naravi; 16.20 Pot-puri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Na konju (2. del); 18.40 Instrumentalna lahka glasba;
19.20	Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.45 Spot; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Študio ob 17.00; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Rossinija; 21.05 Radijska igra; 21.55 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 9.00 Souvenir d'Italy; 9.15 Z roko v roki; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče;
12.00	Tropicana; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Utrinki; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.00 Poletne turneje;
9.20	Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob 4.; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar;
17.20	Beatlesi; 17.32 Tropicana; 18.00 Dis-coteca; 19.00 Souvenir d'Italy; 19.45 New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 C-est la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Odbornik Drufuca napovedal (in nato zamrznil) odstop
Prepiri v zvezi s financarsko šolo razdvajajo PRI in ogrožajo Tuzzija
Problem gradnje šole-vojašnice za finančne stražnike še naprej pretresa goriško politiko. Po sobotni tiskovni konferenci župana Tuzzija, ki je zavrnil vsak morebitni poskus, da se v zvezi s tem vprašanjem zruši njegova uprava, je včeraj dosegla višek "vojna", ki se okrog tega problema bije znotraj republikanske stranke. Razplet do sinoči po vrsti poslanih, preklicanih in ponovno poslanih tiskovnih poročil ter po dveh tiskovnih konferencah še ni bil docela jasen. Obstaja vsekakor možnost, da bodo nesoglasja v PRI privedla do odstopa odbornika Daria Drufuce iz te stranke in z odborniškega mesta na občini, kar bi zadalo težak politični udarec Tuzzijevi upravi.
Kaj se pravzaprav dogaja med republikanci? Že na zadnji seji občinskega sveta sta se Drufuca in svetovalec PRI Pecorari znašla na nasprotnih stranek barikade: prvi se odločno zavzema za gradnjo fi-nancarske šole, drugi pa je postavil vrsto pomislekov, metodoloških kritik na račun uprave in se v bistvu pridružil "transverzalni stranki", ki noče vojašnice na leta-
lišču. PRI je v naslednjih dneh skušala posredovati med obema, vendar glede nekaterih vsebinskih vprašanj v bistvu podprla Pe-corarija. Tako je na primer predvčerajšnjim v tiskovnem sporočilu ostro napadla Tuzzija (in torej posredno Drufuco) zaradi vsiljenega glasovanja v občinskem svetu, ko je treba glede vojašnice pojasniti še marsikaj. Ni namreč jasno -trdi PRI -, če bo denarja za vojašnico dovolj, ali bomo zaradi nje izgubili možnost gradnje osimskih cest, ali bo sploh obnovljeno letališče. Zaradi teh vprašanj in zaradi postopka za razpis referenduma, ki je že v teku, ocenjujejo, da je Tuzzijev odbor neupravičeno vsilil neumestno odločitev na torkovi seji občinskega sveta.
Po tem sporočilu je odbornik Drufuca sklical včeraj popoldne tiskovno konferenco, na kateri je -kot je povedal - nameraval sporočiti odločitev o izstopu iz PRI in odstopu z odborniškega mesta. Toda stranka ga je prehitela: par ur prej je mestni tajnik Del Neri na tiskovni konferenci skušal preko novinarjev posredovati Drufuci spravljivo sporočilo. Med stališče-
ma obeh predstavnikov PRI na občini naj bi ne bilo protislovij, stranka potrjuje Drufuci vso podporo in potrjuje lojalnost do večine, četudi ima pomisleke glede nekaterih metod sedanjega odbora. Kar zadeva uradno stališče PRI do financarske šole, bo to še predmet razprave v stranki.
Drufuca je zato na tiskovni konferenci dejal, da je zaenkrat "zamrznil" odstop, o katerem pa bo razmislil in najbrž odločil že danes. Sicer ni skrival, da so razhajanja s stranko že dolgotrajna in da je že lani razmišljal, da bi prestopil v Demokratično zvezo, ki so jo lani oblikovali deželni odbornik Barnaba in drugi bivši republikanci. V tem primeru bi županu prepustil odločitev o odborništvu za osebje, ki ga trenutno zaseda, sam pa bi vsekakor ostal v občinskem svetu kot predstavnik nove grupacije in, je poudaril, kot svetovalec, ki podpira večino.
Težko je reči, ali bo Drufuca to grožnjo uresničil že danes ali pa v naslednjih tednih. Največ odvisi od tega, ali bodo med republikanci prevladali zagovorniki ali nasprotniki financarske vojašnice.
Številni ugledni gostje na slovesnosti ob odprtju nove hale podjetja IMSA
Množica gostov in poslovnih partnerjev je v petek prisostvovala odprtju nove hale in poslovnih ptostorov zunanjetrgovinskega podjetja bratov Ivana in Bojana Miklusa IMSA nasproti letališča. Med gosti so bili tudi sovodenjski župan Primožič, predsednik SGZ Nanut, predsednik trgovinske zbornice Bevilacgua, iz Nove Gorica pa ^predsednik izvršnega sveta občine Špacapan in Gospodarske zbornice Skarabot. Zbrane je nagovoril Ivan Miklus, ki je lahko ponosno ugotovil, da je odprtje novih prostorov kljub današnji težki krizi na tem področju dokaz uspešnosti podjetja, ki je znalo razširiti svoje dejavnosti tudi na druga vzhodna tržišča.
Na sliki (foto Marinčič) slovesnost ob odprtju novih prostorov
V nedeljo med obiskom v Gorici in drugih krajih v deželi
Bivši partizani s Sardinije spet srečali nekdanje soborce
V nedeljo je bila v okviru tridnevnega obiska v naši deželi v Gorici večja skupina nekdanjih borcev s Sardinije. Vodil jo je deželni predsednik enotne zveze sardinskih partizanov FIVL Dario Porcheddu, nekdanji borec divizije Garibaldi-Natisone, ki ima pri nas še polno prijateljev in živih spominov na čas vojne. Po podatkih Anpi-ja je divizija Garibaldi-Natisone štela kar 106 sardinskih borcev. Goste so pozdravili predstavniki goriških borčevskih in odporniških združenj Poletto, Merni in Bres-san, prisrčno pa je bilo tudi srečanje s predstavnikoma ZZB iz Nove Gorice Beltramom in Lisjakom. Delegacija so je poklonila spominu deportiranih (na sliki - foto Marinčič - vidimo skupino Sardincev pred spomenikom pri železniški postaji), obiskali so Oslavje in druge zanimivosti, popoldne pa so se udeležili družabnega srečanja na sedežu Skupnosti Sardincev v Gorici.
Državljani Republike Slovenije ne plačajo davka na hranilne vloge
Državljani republike Slovenije, ki imajo denar naložen na bankah v Italiji, ne bodo plačali izrednega davka na prihranke v višini 6 tisočink, ki ga je rimska vlada določila, parlament pa odobril, v začetku julija. To pa le če bodo italijanski banki dostavili potrdilo, da imajo stalno bivališče v drugi državi, da tam plačujejo davke in da nimajo dobičkanosnih poslov v Italiji.
Kot je znano, je v juliju rimska vlada vse prihranke bodisi na bankah kot na poštah obdavčila s 6 tisočinkami. Ta izredni davek sodi v sveženj izrednih davkov, ki jih je Rim sprejel, da bi državni primanjkljaj zmanjšal za 30.000 milijard lir.
Vlada je bankam in poštam naložila, da morajo same pobrati ta davek, odvzeti ga tistim, ki so ga pri njih hranili na začetku julija, in ga potem izročiti državni blagajni. Banke so svoje kliente že v avgustu obvestile, da jim bodo od države zahtevano vsoto odvzele. V naših krajih, na Goriškem in Tržaškem, je nekaj deset tisoč hranilnih knjižic, katerih lastniki so tuji državljani, predvsem nekdanje jugoslovanske federacije, danes predvsem državljani republik Slovenije in Hrvaške.
Gre v tem primeru za skoro vse tiste, ki dobivajo italijanske penzije, in ki le-teh ne dvigajo na pošti, marveč so za dvig poverili razne
banke. Na bankah imajo svojo hranilno knjižico, denar dvigajo kadar se jim to zljubi, ne pa na dan, ki ga določi pošta.
Banke v Italiji so že takoj, v juliju, izrazile dvom o tem, da obdavčijo tudi tuje državljane lastnike hranilnih knjižic. Zadeva je sedaj bila razvozlana. Za državljane nekdanje Jugoslavije je prišla iz Rima vesela novica: tega izrednega davka ne bodo plačali. Zahvaliti se morajo namreč sporazumu med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1984. Sporazum je bil v Rimu ratificiran 18. decembra 1984, gre za zakon s številko 974. V veljavo je Italiji ta zakon stopil 3. julija 1985. Poleg z Jugoslavijo je Italija podobne sporazume podpisala le s Francijo in Nemčijo. V sporazumih je rečeno, da takšnih davkov ne bodo pobirali dvakrat, t.j. v državi v katere banki je hranilna knjižica (t.j. Italija) ter v državi, kjer so varčevalci doma.
Minister za finance Giovanni Go-ria je v petek, 11. septembra, v pismu Združenju italijanskih bank (As-sociazione bancaria italiana) posebej omenil, da varčevalci, ki so svoj-čas bili ali so še jugoslovanski državljani, so oproščeni davka. To velja, Goria to izrecno omenja, tudi za državljane sedanjih republik Slovenija in Hrvaška, ki so se odcepile od jugoslovanske federacije.
Slovenci in Hrvatje ter drugi Jugoslovani, ki imajo svoje prihranke na bankah v Gorici ter v Trstu morajo torej upoštevati dejstvo, da tega izrednega davka ne bodo plačali le če banki predstavijo potrdilo, da bivajo v drugi državi, da tam plačujejo davke in da nimajo gospodarskih dejavnosti v Italiji. Potrebujejo torej potrdilo svoje (slovenske ali hrvaške) davčne uprave. Marsikomu pa se bo najbrž izplačalo kar plačati ta 6 tisočink vredni italijanski davek, domači finančni upravi ne povedati, da ima denar naložen na hranilni knjižici v Italiji.
Drugače pa je z izrednim davkom na nepremičnine ISI. Ta davek morajo plačati vsi lastniki nepremičnin. Tu ni razlik med italijanskimi ali tujimi lastniki. Davek ISI je treba plačati do konca septembra. Kdor ga bo z zamudo plačal do 15. decembra bo plačal 3 odstotne obresti, kdor pa ga bo plačal po tem datumu, bo moral plačati tudi globo. (AWS)
Sereno in Borisa je osrečil mali
ALBERT
Staršema iz srca čestitamo, Albertu pa želimo vso srečo v življenju Odbor KD Oton Župančič
Pokrajinski praznik grozdja in vina v Krminu letos v znamenju Kolumba in odkritja Amerike
Seminar ISIG o novi Evropi
Več desetin sociologov, diplomatov in raziskovalcev sodeluje v teh dneh na Poletni mednarodni šoli na temo »Problemi nove Evrope«, ki jo prireja inštitut za sociologijo ISIG in ki so jo včeraj odprli v dvorani Trgovinske zbornice v Gorici. Kot je v uvodnem pozdravu naglasil predsednik ISIG prof. Alberto Gasparini, je cilj tega posvetovanja poglobiti poznavanje dogajanja v vzhodni Evropi in biti vez ne samo v odnosih vzhod-zahod, temveč tudi na relaciji sever-jug. Padec berlinskega zidu in druge epohalne spremembe so v zadnjih letih zbudile velike upe, danes pa jim sledi deziluzija ob tragičnih ko-fliktih in težavah, ki pretresajo vzhodne družbe. Na posvetu naj bi torej skušali ugotoviti, kakšen bo bodoči razvoj teh družb.
Šola bo v Gorici delovala do četrtka, nato se bodo udeleženci tri dni preselili na Brione, kjer naj bi poglobili zlasti vprašanja narodnosti in manjšin, od 26. t.m. pa bodo spet v Gorici.
V Krminu se je v nedeljo končalo tridnevno slavje v okviru Pokrajinskega praznika grozdja. Kot vsako leto so tudi letos organizatorji poskrbeli za sprevod alegoričnih vozov, ki so svojevrstna zanimivost tega praznika. Letos so dali pripravljale em vozov temo z naslovom "Kolumbovo jajce", ker poteka 500-let-
nica odkritja Amerike. Tako so lahko številni gledalci v Krminu gledali šest res lepih alegoričnih vozov na to temo. Sprevod je krenil ob
15.30	in je šel po ulici Friuli do trga Liberta' in po ulici Matteoti do trga Cancelleria vecchia. Zmagal je voz skupine "Quei guattro della Santa Maria" iz Krmina, ki je prikazoval,
kako so prišleki z domačini v Ameriki zamenjavali grozdje za krompir, paradižnik in koruzo. Na drugo mesto se je uvrstila skupina iz Šta-rancana, na tretje pa lanski zmagovalci iz Romansa. V sprevodu je bilo veliko folklornih skupin in tudi godb na pihala. Večer se je zaključil s tombolo, plesom, veliko predstavo "Brasil samba show" in velikim ognjemetom.
Na sliki: tako so si Kolumbovo "caravello" zamislili v Medeji
Nocoj koncert madžarskega zbora
V dvorani pri cerkvi svetega Ignacija v Gorici bo nocoj ob 20.15 koncert zbora gimnazije "Miha'ly Ta'ncsics" iz madžarskega mesta Kaposvar. Na koncertu bo nastopil v prvih dveh skladbah tudi goriški zbor "San Ignazio". Madžarski gimnazijski zbor ly" bo izvajal skladbe Certona, Lassa, Arcadaleta, Karaija, Liszta, Bardosa, črnske spiritualne pesmi, dela Joplina, Bardosa, So-morjaija, Mendelsohna, Kocha.
|_____________kino_______________
Gorica
VITTORIA Danes zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »Scanners 2: nuovo ordine«.
VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Rapsodia d'agosto«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Oče moje neveste«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Jekleni konjički«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1 - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 -tel. 410340.
|_________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 10. uri Vittoria Sbo-gar iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, ob 11.30 Gisella Sbogar iz splošne bolnišnice v Ločnik, ob 12.45 Vera Kosič, vd. Zampar iz bolnišnice Janeza od Boga v Faro ter ob 13.15 Guerrino Brolo iz splošne bolnišnice v San Giorgio di No-garo.
Uspela manifestacija v priredbi ZSŠDI in KK Soške elektrarne
Letos rekordna udeležba kar 155 veslačev na 7. soški regati od Solkana do Podgore
Gledališče iz Verone prejelo trofejo ”Goriški grad“
Prijetno sončno vreme je spremljalo v nedeljo udeležence 7. netekmovalne soške regate (na sliki - foto Marinčič), ki je tokrat dosegla rekordno število nastopajočih. Več kot 155 ljubiteljev te športne discipline, tako tekmovalcev svetovnega ranga kot pravih rekreativcev, se je namreč zbralo na startu pod jezom v Solkanu. Že iz teh skopih podatkov je jasno, da je manifestacija, ki jo prirejata Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in kajak klub Soške elektrarne iz Nove Gorice, povsem uspela in potrdila, da se soška regata vedno bolj uveljavlja med športnimi prireditvami, ki imajo kot skupni imenovalec povezavo, naj bo to peš ali s kolesi ali pa na vodi, med Gorico in Novo Gorico.
Po uradnem pozdravu predsednika kajak kluba Soške elektrarne Jordana Kodermaca in goriškega občinskega odbornika za šport Rodolfa Žiberne, se je pisana skupina raznovrstnih plovil spustila po strugi Soče. Ob kajakih smo lahko opazili tudi številne gumijaste čolne-rafte, kjer je bilo še posebej veselo in prijetno. Najbolj domiselni so duhovito zamaskirali in okinčali svoja plovila, tako da smo med drugimi imeli na Soči tudi "potujočo osmico", kjer so si lahko udeleženci opomogli z rezino salame in okrepčali s kozarčkom pristnega domačega vina.
Ker je bila regata rekreacijskega značaja, je skupina "vozila" strnjeno tja do prvih brzic, kjer so se najbolj vešči nekoliko oddaljili od ostalih. Vsakdo pa je ne glede na svoje veslaške sposobnosti lahko prišel na svoj račun, saj je med sugestivno plovbo po Soči odkril še nedotaknjene kotičke tako na enem kot na drugem bregu. Do cilja pod cestnim mostom v Podgori so naj hitrejši prišli v manj kot poldrugi uri, slabe tri ure pa so za osem kilometrov dolgo progo potrebovali počasnejši veslači.
Na cilju je čakal udeležence še krožnik paštašute, ki so ga pripravili člani kulturnega društva Paglavec iz Podgore, vsi pa so prejeli tudi spominsko kolajno, ki idejno simbolizira most v Solkanu in podgorski most. V imenu ZSŠDI je prisotne, med katerimi bi omenili predsednika italijanskega olimpijskega komiteja CONI za Goriško El-via Feriga in svetovalca za šport pri občini Nova Gorica Jožeta Bratuža, nagovoril predsednik goriškega pokrajinskega odbora Marko Lutman, ki je s tehničnim vodjem regate, Aldom Ruplom, tudi podelil priznanja najštevilnejšim skupinam. Tudi letos je KK Soške elektrarne zbral največ udeležencev, saj jih je bilo 62, pred goriškima skupinama Silec (16) in UGG (13). Omembe vredni sta tudi skupini iz Portogruara in Ljubljane, ki sta dokaz, da pridobiva soška regata iz leta v leto večjo težo in ugled tudi izven običajnih domačih krogov, (mal)
Z nagrajevanjem se je v soboto na gradu končal poletni gledališki festival 'Castello di Gorizia". Pred podeljevanjem nagrad je bila še predstava 'Che tempi guei delle maldobrie", ki sta jo uprizorila igralca Ariella Reggio in Gianfranco Saletta. Sledilo je nagrajevanje in prvo nagrado za režijo je dobil mladi režiser Gior-gio Totola iz Verone, ki je režiral predstavo "Trije mušketirji". Ta predstava, ki jo je v Gorici predstavilo gledališče 'Giorgio Totola", je bila po mnenju publike tudi najboljša in je zato dobila prvo nagrado. Renato Migliorazzi je prejel nagrado za scenografijo, glavno nagrado kot najboljša igralka je dobila Giuliana Germani, najboljšo moško vlogo je zaigral Alessandro Tognetti, medtem ko sta za stranski vlogi bila nagrajena Maria Bruna Fait in Walter Toffolo, nagrado za kostumografijo je prejel Fabio Bergamo, medtem, ko so gledališko skupino Fi-lodrammatica iz Lizzane pri Ro-veretu nagradili z nagrado 'Terzo Teatro" za najbolj originalno predstavo z naslovom "Baruffe".
Rusinji A. Čebotaviovi prva nagrada Lipizev
Stranka socialdemokratske prenove začela volilno kampanjo s piknikom
V	Opatjem selu na Krasu se je v nedeljo popoldne okrog 1.500 ljudi zbralo na tako imenovanem političnem pikniku, ki ga je priredila Stranka socialdemokratske prenove. Gre za sodobno politično prireditev, ki vsebuje aktualna strankarska vprašanja in teme, ter zabavni oziroma družabni del. Prenovitelji, kot se zdaj imenujejo bivši komunisti imajo s takimi pikniki v Opatjem selu izkušnje in na njih redno predstavljajo svoje najvišje osebnosti in programske novosti.
V	nedeljo so tako predstavili volilni proglas stranke, ki ima naslov "Slovenija zdaj". Pojasnjevali in obrazložili so ga predsednik stranke dr. Ciril Ribičič in člani njenega vodstva, dr. Matjaž Kmecl, Borut Pahor in Sonja Lokar. Nemara je njihova razmišljanja, mnenja in trditve najbolje povzel avtor volilnega proglasa dr. Kmecl. Dejal je, da so prenovitelji še v okviru nekdanje Zveze komunistov prvi začeli pre-
novitvene procese in težnje v Sloveniji oziroma si še v nedrjih prejšnjega sistema začeli prizadevati za nastanek neodvisne in suverene slovenske države. "Številni ljudje zdaj govore o demokraciji in o svoji za-služnosti zanjo", je zatrjeval v Opatjem selu, "dejansko pa so bili na varnem ter jih ni bilo videti ne od blizu in ne od daleč. Bili so namreč lojalen in vdan stebriček tedanjega režima in odnosov". Dr. Matjaž Kmecl tudi trdi, da sedanji sistem v Sloveniji še ni demokracija, ter da je obstoječa oblast v marsičem celo prostaška in banalna. Zaradi tega bodo prenovitelji, to je Stranka socialdemokratske prenove, nadaljevali s politiko in napori za dejansko prenovo države in družbe, "da bi zagotovili svobodo, demokracijo in blaginjo za prebivalce Slovenije".
Voditelj programa časnikar Tomaž Dimic je dr. Cirila Ribičiča spomnil, da je predsednik Slovenskih
n Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica
Anastazija Čebotariova je mlada violinistka, ki je po pričakovanju premočno zmagala na tekmovanju mladih violinistov za nagrado 'Rodolfo Lipizer", ki se je v Gorici slavnostno zaključilo v nedeljo zvečer. Čebotariova je tako Pokazala, kako močna je ruska šola violine. Na drugo mesto se je ovrstil Kitajec Chang Guo, na tretje pa kar trije violinisti, ki so si ex equo delili tretje mesto: nizozemski violinist Roeland Geh-ien, Italijan Giovanni Angeleri in šestnajstletna Japonka Yukiko Is-hibashi, šesta pa je bila še ena Joponka: Tamiko Kobayashi. Pr-vonagrajena Čebotariova je pre-jela več pokalov in priznanj, enajst milijonov lir in pogodbo za cikel koncertov v Italiji in na tu-jem ter violino znanega izdelovalca gosli Odina Puntina. Čebo-
i i
Anastazija Čebotariova
tariova je prejela prvo nagrado zato, ker je na vseh področjih daleč prekašala svoje tekmece. Na natečaju so podelili še nekaj priznanj raznim posameznikom.
KMEC01/10
adsCIen
ŠTEVILNE UGODNOSTI OD 14. DO 17. LETA
Pridi tudi ti v družbo lastnikov računa JEANS!
Imel boš precej ugodnosti: izredni popusti v številnih športnih, glasbenih in modnih trgovinah, brezplačne vstopnice, popusti na vstopnice za koncerte in razstave.
Dobil boš posebno magnetno kartico JEANS CARD, s katero boš lahko na banki sam dvigoval potrebne vsote.
In nenazadnje	ti bomo vsak mesec
pošiljali domov list »JC notizie«, na katerem boš dobil popoln seznam vseh mesečnih ponudb.
I
£j8i$tW
oa1'
N*-®*
00^2
yv 00V;we
krščanskih demokratov Lojze Peterle med nedavnim obiskom na območju Nove Gorice (dodajamo, da je bil zelo uspešen) menil, da bo njegova, to je krščansko-demokrat-ska stranka, na volitvah prejela 25 odstotkov glasov. "Tako bi zmanjkalo glasov za druge stranke", je menil časnikar. Dr. Ribičič je odgovoril, da bo morda kakšna stranka v Sloveniji na bližnjih volitvah prejela 25 odstotkov glasov, toda krščanski demokrati tolikšnega odstotka v Novi Gorici zagotovo ne bodo dosegli. Nato je opozoril, da bodo prenovitelji "volilno kampanjo izvajali od hiše do hiše, od vrat do vrat, od človeka do človeka, ter od volilca do volilca". V Opatjem selu so sporočili, da se bo predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan, ki bo najbrž ponovno kandidiral za omenjeno funkcijo, pred koncem volilne kam-panije v Novi Gorici udeležil poslanskega večera, to je politične prireditve prenoviteljev, kakršne v Novi Gorici redno prireja njihov poslanec in podpredsednik stranke Borut Pahor. Neuradno pa smo zvedeli, da bosta na območju dveh volilnih okrajev v- Novi Gorici, na listi Stranke socialdemokratske prenove, za poslanca v Državnem zboru slovenskega parlamenta kandidirala Borut Pahor in novogoriški župan Sergij Pelhan. Pelhan je v Opatjem selu tudi govoril, in sicer je naštel uspehe, zlasti gospodarske, ki naj bi jih novogoriška občina, ki jo vodijo prenovitelji, dosegla v minulih dveh letih.
Soorganizator političnega piknika Stranke socialdemokratske prenove v Opatjem selu, je bila prvič Stranka demokratične levice iz Furlanije-Julijske krajine. Udeležence sta pozdravila senator dr. Darko Bratina iz Gorice, ter predstavnik slovenske sestave (komponente) v vodstvu Demokratične stranke levice v Furla-niji-Julijski krajini in župan občine Zgonik pri Trstu, dr. Miloš Budin.
Marjan Drobež
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1992/93 v Gorici naslednje tečaje:
-	dveletni poklicni tečaj za dodeljene prodaji - 2. letnik (1.000 ur letno)
-	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis je opravljena višja srednja šola - (500 ur -vključena je delovna praksa v podjetjih)
-	začetniški tečaj angleščine (120 ur)
-	tečaj za personal computing - MS DOS, WORD in LOUTS (90 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra t.l. na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, ob delavnikih, razen ob sobotah, od 10. do 14. ure.
Lani mu je najvišje beneško priznanje ušlo le za las
Pogovor s Jilmskim ustvarjalcem Lizzanijem
Zasluženi Zlati lev Kitajcu Zhang Limouju
»Zame so takrat vsi bili Jugoslovani...«
ALEŠ DOKTORIČ
49. Mostra filmske umetnosti se je sklenila s podelitvami nagrad, medijske polemike in debate, ki so pregla-ševale sama filmska predvajanja, se bodo sedaj preselile na druga področja - v Italiji jih v sedanjem trenutku prav gotovo ne manjka. Če pa ostanemo v okviru Bienala: kdo bo nasledil predsedniku celotne institucije beneškega bienala Portoghesiju in samemu Gillu Ponte-corvu, letošnjemu "pogodbenemu" direktorju festivala, ki mu je hočeš nočeš v treh, štirih mesecih uspelo pričarati novo izdajo?
Kljub vsemu, kar bi kritičnega lahko pisali o Mostri, na kateri res ni več tiste slavnostne atmosfere in zgleda, da se nič ne dogaja ter ni v zraku vzburjajočega "duha po ozonu", je pa le važno podčrtati dejstvo, da je bilo letos čutiti, da Mostro vodi avtor-režiser. Odtod pozornost posvetov prav avtorju in izvirni problematiki filma. Če se preselimo na odločitve žirije, potem lahko rečemo, da so večinoma ustrezale pričakovanjem. Poplava zlatih in srebrnih levov je sicer pustila ob strani dva naslova, ki sta bila vselej v prvi liniji: angleški film Orlando Sally Potterjeve, ki postaja vedno bolj "furioso" (kot je že napisal nekdo) in zamaknjeni Lov na metulje Gruzijca O tar j a Ioselianija. Da bi Orlando ne bil tako "besneči", bi lahko žiranti podelili odlični igralki Tildi Swinton, lani nagrajeni za žensko vlogo, letos nagrado za moško. Saj je njen junak Orlando, v svojem štiristo-letnem potovanju vse do XIX. stoletja vendar moški! In Jack Lemmon, pravi zmagovalec, bi na slavi gotovo ničesar ne utrpel.
No, žirija, ki sta ji predsedovala (kot je uradno zapisano) Dennis Hopper ter Jiri Menzel in so jo sestavljali med drugimi devetimi tudi Gianni Amelio, Ennio Mor-ricone, Neil Jordan in Fernando Solanas, je z izbiro kitajskega igranega dokumentarca Qiu Ju gre na sodišče režiserja Zhang Vimouja zadela v črno. Nagrada je izpadla nemara tudi kot oddolžitev beneškega festivala režiserju Zhang Vimouju, ki mu je lani za čudoviti film Rdeče svetilke bil podeljen le srebrni lev, v noči Oskarjev pa mu je Italijan Gabriele Salvatores iztrgal iz rok še sloviti kipec.
Čeprav je film povzel po romanu, kot vsi Vimoujevi prejšnji, je Qiu Ju gre na sodišče v filmski realizaciji različen: posnet je bil s 16 mm kamero, da bi manjši format omogočal tudi prikrito snemanje. Odtod tisti dah pristnosti, ki ga oblikujejo nezavedni naturščiki. Sama igralka Gong Li (dobitnica nagrade za ženski lik) je v svoji kmečki preobleki in interpretaciji skorajda nerazpoznavna. Glavna ost kitajskega filma pa je v tistem, kar je za zahod že nekako samoumevno, nikakor pa ne neaktualno. Pravna država, ki ščiti pravice individuuma in ne samo kolektivnih, je v filmu videti še v povojih. Razlog za dolgo pravdo je navidez neznaten: poglavar vasi je z nizkim udarcem žalil moža nosečnice Qiu Ju, zato ona zahteva opravičilo. Pravda bo prišla tako daleč, da bodo poglavarja odpeljali v zapor prav na dan, ko se je slavilo rojstvo sina lepe kmetice in prav k temu roj-
stvu je poglavar odločilno prispeval, ko je bila bodoča mamica zaradi poroda v življenjski nevarnosti. V filmu se kaže tudi še vedno nerazčiščen odnos med vasjo, ki sledi bolj ali manj zdravi kmečki pameti, in mestom, ki je "naravno" pravo s kodificiranjem norm in neživljenjsko formalizacijo oddaljilo od tiste družbene vloge, zaradi katere je sploh nastalo. Qiu Ju nikakor noče, da bi njen poglavar šel v zapor, hoče samo, da bi se njej in možu opravičil, ne da bi jih ponovno ponižal:
Seveda pa film ne obstoja samo v teh grobo orisanih vsebinskih koordinatah, ampak v diskretnosti filmskega zapisovanja, ki je kot kitajska hrana lahko obenem pekoč, blag in bogat z okusi. V njem se izražajo prvine rahle komedije, ki ne smešijo osrednjega lika ali kmečkega življenja (kot bi se lahko pod drugo taktirko dogodilo), ampak z zavzeto neprizadetostjo nizajo dogajanja in like, ki jih režiser dobro pozna, saj je iz tistih krajev kitajskega severo-zahoda doma.
Kaj povedati o filmu Smrt neapeljskega matematika Italijana Maria Martoneja, ki mu je bila podeljena posebna nagrada žirije? Bil je nesporno med boljšimi italijanskimi filmi, ki smo jih gledali na Mostri. Odlikuje ga zglajeno in nestandardno vizualno oblikovanje, značilen pa je predvsem po interpretaciji Carla Cecchija, ki zaigra glavno vlogo v duhu lastnega intelektualno bohemskega duha. Film je zrasel v neapeljskem okolju razumnikov in umetnikov, a ga ne obtežuje nikakršna lokalna folklora.
Trojna srebrna nagrada je verjetno bila vzrpk, da žirija ni podelila zlatih osell posameznim ustvarjalskim prispevkom. Presenečenje je bil srebrni lev filmu Bigasa Lune Pršut, pršut, ker verjetno sam avtor ni prišel na Lido z mislijo na nagrado, ki je njegov film med drugim niti ne potrebuje za povečanje že itak pričakovane komercialne uspešnosti. Žirijo je torej zadostno nahranila njegova kulinarično-erotična tragikomedija in domiselno paberkovanje po filmskih klasikih. Priznanje filmu torej, ki je več kot gledljiv - užiten. Samo Hopper jeva trma pa je pripeljala romunski film Hotel de lux Dana Pite do srebra. Nikakor tako Srce pozimi, delo 68-letne-ga Clauda Sauteta, ki je bil zaradi dragocene teksture scenarija in slike že od prve predstavitve kandidat za nagrado. Naj omenimo še dve nagradi, zlato medaljo Predsednika senata za film, ki poudarja družbeni napredek in solidarnost med narodi. Šel je filmu Senegalčana Sambeneja, ki pripoveduje o nasilni smrti borca za družbeni napredek.
Kaj pa zlati levi za kariero? Če je kipec Francisu Fordu Coppoli lahko samoumeven, tako tudi lev sloviti francoski igralki Jeanne Moreau, se je marsikdo spotikal ob tretjem nagrajenem. Paolo Villaggio naj bi namreč bil komik drugega razreda in bi seveda lev moral pripasti Albertu Sordiju, ki je še brez njega. Vendar, ali niso maske kot Fracchia ali Fantozzi groteskna ogledala istotako groteskne življenjske resničnosti? Medtem ko so drugi komiki ustvarjali različne filmske like ali svojo igralsko šablono, je Villaggio ustvaril pravo novo masko filmske 'commedie dellarte".
Carlo Lizzani (Rim 1922), še vedno mladosten in postaven gospod, je osebnost, ki spremlja italijanski film vse od prvih povojnih let. V začetku je bil kritik pri reviji Cinema in soborec neorealiz-ma. Od petdesetih let pa združuje snemanje filmov s kritiško dejavnostjo (avtor je uspešne Zgodovine italijanskega filma) in je obenem tudi vsestransko pomemben kulturni delavec. Bil je ravnatelj Mostre ob izteku sedemdesetih let, potem ko so kontestacije odpravile tekmovalno sekcijo in je bila Mostra tudi dvakrat prekinjena (leta 1973 in 1978). Leta 1980 je Lizzani obnovil zlate leve in do leta 1983, ko je predal Mostro Gian Luigiju Rondiju, si je prizadeval za ponovno uveljavitev beneškega festivala.
V hali hotela Excelsior smo izkoristili priložnost za kratek pogovor.
Splošno mnenje je, da letošnja Mostra štedi z dobrimi filmi.
Ne zdi se mi. Videl sem nekaj res dobrih filmov, med drugimi Orlando režiserke Sally Potter in kitajski Qiu gre na sodišče. Vendar pa je nesporno dejstvo, da se danes proizvaja manj dobrih filmov kot nekoč.
Kakšna bo vloga filma čez 50 let. Bomo še hodili v kinodvorane ali bomo sedeli vsi pred televizijskim ekranom?
Bodočnost filma v dvorani je problematična, gotovo pa se bodo razvile nove oblike shajanja pred velikim elektronskim ekranom, za petdeset ali največ sto ljudi. Vsekakor gre pri tem za splošni razvoj audiovizualnega medija, pri katerem zaseda film le prvo stopnjo. Zato tudi ne morem biti globalno pesimist.
Bili ste ravnatelj Mostre v važnem prehodnem obdobju. Kakšni načrti in hotenja so vas vodili? Spominjam pa se, da je bilo občinstvo bolj številno.
Ena od mojih osrednjih skrbi je bila ta, da bi v Benetke privabili čim širše občinstvo in predvsem mlade, ki sestavljajo jedro sodobne filmske publike. Imel sem tudi namen, da bi dali na razpolago celo veliko ladjo, kjer bi lahko gledalci Mostre prenočevali. Tako občinstvo si namreč ne more privoščiti bivanja na Lidu, kjer so cene v času festivala zelo visoke. Vsekakor pa, kot sem poudaril na posvetu direktorjev festivalov, je šibkost Mostre ta, da nima velikega mestnega zaledja, kot ga imajo razen Cannesa vsi ostali veliki festivali. Če k temu dodamo, da se odvija na otoku...
Še splošno vprašanje: kako gledate na to, kar se dogaja v bivši Jugoslaviji?
Sledim vsemu z veliko zaskrbljenostjo, tudi ker so ideali socializma vodili vse moje življenje. Zdelo se mi je, da je Jugoslavija med vsemi raznimi oblikami realnega socializma uresničila najmanj slabo, če ne najboljšo varianto, ker je omogočala, ali je zgle-dalo, da omogoča družbeno pravičnost, prijateljstvo med različnimi narodi ter zadostno mero svobode in blaginje. To, da je zašla v krizo se mi je zdelo hujše kot propad ostalih modelov realnega socializma.
Katere režiserje iz bivše Jugoslavije ste spoznali in cenili?
Spominjam se predvsem Kustu-rice, ker je bil naj mlajši in je tu na Mostri zmagal nagrado (njegov prvenec Sječas li se Dolly Bell je prejel zlatega leva za prvenec leta 1981, op. pisca). Spominjam se tudi prizadevanj, da smo ga lahko dobili na Lido, ker je tedaj služil vojaški rok. Sicer pa sem jih spoznal zelo veliko. Niti ne vem, kdo je bil Slovenec, kdo Srb in Hrvat. Zame so takrat bili vsi Jugoslovani...
Pogovarjal se je A.D.
Ljubezenska lirika iz Svetega pisma v novem slovenskem prevodu Janeza Zupeta
Čar in neulovljivost biblijske Visoke pesmi
JURIJ PALJK
O knjigi Svetega pisma vemo zelo veliko, skoraj gotovo je to najbolj citirana in prodana knjiga na svetu. V Guinessovi knjigi rekordov jo citirajo v vseh mogočih kombinacijah, od najbolj drobne do ne vem kakšne druge »naj«. Sveto pismo je tudi edini »bestseller«, za katerega lahko mirne duše zapišemo, da je »longseller« vseh časov. Priče smo vedno novim prevodom Biblije v takoimenovane manjše jezike, na katere bi vsi pozabili, če se z ljudmi, ki te jezike govorijo, ne bi ukvarjali misijonarji, ki nauk Svetega pisma oznanjajo in zato nujno potrebujejo Biblijo v jeziku domačinov. Slovenci smo imeli med prvimi prevod te knjige, ki ga je opravil Jurij Dalmatin. Prevod Svetega pisma pa je od vedno veljal za mejni kamen v vsaki zgodovini kulturnega naroda, vsaj v Evropi in na Zahodu je bilo tako. Na lestvici v tem tekmovanju prevajanja Biblije v razne jezike smo Slovenci baje na štirinajstem ali petnajstem mestu po časovnem zaporedju, kar je vsekakor zavidljiva in visoka stopnja narodne zavesti za takratni čas in razmere.
O Svetem pismu se govori, da je najbolj prodana knjiga na svetu, a bi takoj lahko zapisali, da imajo nekateri zlobneži prav, ko pravijo, da je najbrž tudi najmanj brana knjiga na svetu. Prav v Svetem pismu pa naletimo tudi na čudovito poezijo ali zbirko poezij, ki jo v slovenskem prevodu imenujemo Visoka pesem. Prav ta poezija ali sklop samostojnih pesmi ima še en rekord, ki ga bo zelo težko kdajkoli doseči, preseči pa se ga najbrž skorajda ne bo dalo nikdar, vsaj v takoimenovanem krščanskem svetu ne.
Visoka pesem je namreč poezija ali sklop poezij, ki je v svetovni literaturi navdihovala mnoge pesnike in v literarni kritiki izzvala nešteto razlag, tolmačenj in analitičnih raziskav, poizkusov njenega tolmačenja pa najbrž nikdar ne bo konec. Razlagalci poezije — zapisa Visoka pesem, ki je samo
en sestavni kamenček velikega mozaika Svetega pisma, si niso edini niti v tem, če gre za eno samo poezijo, ali pa imamo pred seboj sklop poezij, na katere seveda vsak gleda po svoje. Čas nastanka, avtor in vse kar spada k dobri analizi neke umetnine, je tudi zavito v meglo. Poleg tega pa je Visoka pesem take vrste poezija, ki je napisana tako, da je vsem doumljiva, je poezija o ljubezni, ki je večna in minljiva hkrati, ki je čutna, a lahko tudi še kako duhovna. Visoka pesem poje o najbolj pristnem in tudi najbolj človeškem in plemenitem čustvu, ki človeka razlikuje od drugih živih bitij. Visoka pesem je poezija za vse čase.
Zato je dobrodošlo, da je sedaj izšla v slovenščini nova izdaja Visoke pesmi, ki jo je tokrat prevedel imenitni in morda za ta prevod na Slovenskem najbolj pripravljen prevajalec Janez Zupet, ki v slovenščino prevaja res same bisere. Spomnimo se njegovega prevoda Pascalovih Misli, ki mu je pred leti prinesel Sovretovo nagrado. Nagrada je namenjena najboljšemu prevodu v slovenščino. Prevajalčevo temeljito poznavanje Svetega pisma, časa nastajanja zapisov in judovskega sveta ter njegova jezikovna pripravljenost sta več kot dovolj, da se je Zupet lahko spopadel s »pesmijo vseh pesmi«, a moral je imeti še nekaj tiste drznosti, ki jo ima vsakdo, ko se odpravlja v svet, poln neznank in pasti, čeprav se zdi v njem vse enostavno in navidez lahko. Taka je namreč Visoka pesem, opombe pa vam povejo, kakšno garanje je tak prevod. Bralec lahko samo nemo obstrmi in spoštljivo ter hvaležno molči. .
Knjigo Visoka pesem je izdalo koprsko Ognjišče, ilustrirala sta jo Krištof in Nives Zupet, strokovno je prevajalčev prevod in izredno obsežne in temeljite opombe pregledal dr. Jurij Bizjak, ki je na platnice zapisal: »Lep prevod, uravnotežena razlaga in živahne ilustracije naj ji pomagajo (knjigi, op.JP), da bo uspešno obračala človeka k človeku in k Bogu!«
Nesmiselno bi bilo naštevanje vseh odlik in vseh možnih in nemožnih razlag Visoke
pesmi in tudi njeno literarno ocenjevanje, ker je Visoka pesem nad vsem tem. Pravilno o njej pravi prevajalec Janez Zupet: »Čar Visoke pesmi je v nejeni skrivnostnosti, v njeni 'neulovljivosti'. Neulovljiva nista le njen pesnik in čas njenega nastanka, neulovljiva ni le njena 'zgodba', njeno 'dogajanje', pa njena zgradba in literarna zvrst: neulovljivo se zdi tudi njeno sporočilo. Je Visoka pesem le navadna ljubezenska pesem? "Najlepši in neposnemljiv izraz strastne, a nežne ljubezni"(Goethe)? Kdo sta
skrivnostna zaročenca, ki se hrepeneče in občudujoče zazirata drug v drugega?«
Tako pravi avtor lepega novega prevoda Visoke pesmi v slovenščino, ki nam pozneje nakaže tudi nekaj možnih razlag, odgovorov na mnoga vprašanja. Kljub temu pa bi vsakemu ljubitelju dobre in neminljive poezije, kar Visoka pesem je, raje svetoval, naj si odgovore, če jih sploh hoče, poišče sam ob branju sicer drobne, a zato še toliko bolj cenjene in za vsakega ljubitelja biserov literature gotovo nepogrešljive knjižice.
Kako lepe so tvoje noge v sandalah...
Zaročenec
Kako lepe so tvoje noge v sandalah, knežja hči!
Tvoji obli boki so kot koralde, delo mojstrovih rok.
Tvoje naročje je vrčasta posoda:
naj ji ne manjka odišavljenega vina.
Tvoj trebuh je kup pšenice, z lilijami obdan.
Tvoji dojki sta kakor mladički, gazelini dvojčici.
Tvoj vrat ko slonokoščen stolp,
tvoje oči so ribniki v Hešbdnu, pri Batrabimskih vratih.
Tvoj nos je kot libanonski stolp, ki gleda proti Damasku.
Glava na tebi je kot Karmčl
in lasje na tvoji glavi kot škrlat: kite so osvojile kralja.
Kako lepa si in kako zala,
ljubka v svojih nežnostih!
Tvoja vitka rast je podobna palmi in tvoje prsi grozdom.
Dejal sem: Splezam na palmo in potrgam njene šope.
Tvoje prsi naj bodo ko grozdi vinske trte in vonj tvojega diha kakor jabolka.
Tvoja usta kot najboljše vino, ki teče ljubemu v slast in moči moje suhe ustne.
Zaročenka
Jaz sem svojega ljubega
-in on hrepeni po meni.
Pridi, moj ljubi, pojdiva na deželo, prenočujva po vaseh.
Navsezgodaj se odpraviva v vinograde gledat, ali že trta poganja, ali se cvetje razpira, ali granatovci cveto.
Tam ti podarim svojo ljubezen.
Nadliščki širijo svoj duh
in pri naših vratih je samo žlahtno
[sadje:
sveže in suho, moj ljubi, sem shranila zate.
Na mednarodnem odbojkarskem turnirju za pokal Bazoviških žrtev v organizaciji ŠZ Sloga
Sprejem Sosičeve med tekmo slogašic proti novogoriškemu Hitu. Ob strani ji stojita (z leve) Fabrizijeva in Ukmarjeva (foto D. Križmančič)
Italijansko jadralno DP
Arianna potrdila svojo vrednost
ANZIO — Pomanjkanje vetra je organizatorju italijanskega jadralnega državnega prvenstva v An-ziu tako za razred »evropa« kot »finn« pošteno zagodlo. Uspeli so namreč izpeljati le tri regate v obeh razredih. Ker se po pravilniku jadralne zveze podeli naslov državnega prvaka le v primeru izvedbe najmanj štirih regat, obeh naslovov v Anziu zato niso podelili.
Sirenini jadralki Arianni Bogateč pa ostaja uteha, da je zanesljivo osvojila prvo mesto na vseh treh regatah in si pri tem seveda premočno prislužila končno prvo mesto. Tudi v Anziu je torej Bo-gatčeva dokazala, da v tem razredu nima enakovrednih tekmic.
Rolkarji Mladine Resco v ospredju
Tudi na zadnji tekmi za italijanski pokal v ski rolkah, ki je bila v soboto blizu Verone, so se predstavniki Mladine Resco odrezali. V skupni uvrstitvi so osvojili 2. mesto za Bassanom, v konkurenci posameznikov pa so si prislužili dve prvi mesti: med začetnicami z Matejo Bogateč ter med najmlajšimi z Davidom Bogatcem.
Mateja je osvojila prvo mesto tudi v končni razvrstitvi za italijanski pokal, David je drugi, na društveni lestvici v mladinski konkurenci pa je Mladina Resco prepričljivo prva pred Bassanom.
O nastopu naših rolkarjev v Veroni bomo podrobneje še poročali.
V nedeljo se je v openski telovadnici zaključil letošnji tradicionalni mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal Bazoviških žrtev, ki ga vsako leto prireja športno združenje Sloga. Takoj velja poudariti, da je tudi letos izvedba pritegnila precej pozornosti, saj smo po poletnem premoru spet lahko gledali dokaj kvalitetno odbojko. Tehnično visoki ravni manifestacije sta v prvi vrsti nedvomno prispevali ekipi SVŠT Slavija in Bratislave in Hit Casino iz Nove Gorice, ki sta tudi predstavljali razred zase. Tudi zmagovalec turnirja je izšel iz njunega medsebojnega spopada. Nižja tehnična raven je pripadala tržiškemu B-2 liga-šu Fincantieriju, ki se je predstavil z izredno pomlajeno ekipo, in Slogi Koimpex, ki je turnir odigrala predvsem v luči iskanja novega videza, ki ga bo v letošnji sezoni ekipa nedvomno imela.
Vsekakor so bile vse tekme privlačne. Igralke so se kljub vidnemu dejstvu, da so še pri iskanju pravih tehnično-fizičnih ravnotežij, ki so tipična za predprvenstveno obdobje, izredno potrudile in vložile v boj ob mreži veliko dobre volje in agoniz-ma. Turnir je tako ponovno izzvenel kot dobra uvertura v novo sezono in privrženci odbojke so lahko prišli na svoj račun. Ob robu igrišča je bilo kajpak tudi veliko ugibanj o tem, kakšen bo videz ekip v novem prvenstvu. Zanimivo je bilo ugotavljati razlike predvsem med italijansko, češkoslovaško in slovensko odbojkarsko šolo. Ob potrditvi uspešnosti izredno tehnične slovaške šole so se lahko navzoči prepričali, da po nekaj letih premore Nova Gorica ponovno dobro uigrano in kvalitetno enoto, kar je še posebno razveseljivo za našo zamejsko odbojko, ki
ima z obmejnimi odbojkarskimi strukturami redne stike. Tržiški Fin-cantieri, ki je lani kraljeval v C-l ligi, bo verjetno moral svojo igralsko strukturo ojačiti, če hoče obdržati status drugoligaša.
In končno Sloga Koimpex. Kot rečeno, je bil turnir priložnost za prvo testiranje igralskega stanja po verjetnem odhodu dolgoletne režiserke Sloge Mire Grgič. Trener Peterlin je enakovredno preizkušal tri variante: vlogo podajača je poveril izmenoma Alenki Sosič, Karin Starc in Danieli Ciocchi. Povsem razumljivo je, da se pozna še velika neuigranost, lahko pa rečemo, da je veliko zrelost pokazala Sosičeva, nekoliko bolj za-
četniško za C-l ligo seveda pa sta zaigrali ostali dve. Novost predstavlja tudi uvrstitev mlade Erike Bris-co, ki je za letošnjo sezono prestopila v vrste Sloge iz Goriške 01ympie v duhu tehničnega sodelovanja med društvoma in razvidno je bilo, da ima goriška mladinka velike možnosti, da se razvije v popolno igralko, vredno nastopanja na rangu C-l
lige-
Nedeljski izidi: SVST Slavija -Sloga Koimpex 3:0 (15:8, 15:10, 15:10); Hit Casino Nova Gorica - Fincantie-ri Tržič 3:0 (15:8, 15:5, 15:9); Fincanti-eri - Sloga Koimpex 3:0 (15:4, 15:10, 17:15); SVŠT Slavija - Hit Casino 3:0 (15:10, 15:5, 15:12).
LESTVICA: 1. SVŠT Slavija, 2. Hit Casino Nova Gorica, 3. Fincantieri Tržič, 4. Sloga Koimpex.
POSTAVE:
SVŠT SLAVIJA: Mikulova, Paprč-kova, Letkova, Cereova, Bakgartne-rova, Šimkova, Duchmanova, Java-čikova, Morsutova, Koutna.
HIT CASINO' NOVA GORICA: Dejavnik, Jereb, Lavrenčič, Lesko-vič, Cotič, Bernard, Gulič, Bukavec, Bastin.
FINCANTIERI TRŽIČ: Novelli, Benčina, Odorico, Tomasin, Tortul, Calligaris, Franco.
SLOGA KOIMPEN: Brisco, Ciocchi, Fabrizi, Garbini, Gregori, Milič, Mijot, Pertot, Sosič, Starc, Škerk, Ukmar.
Turnirju je sledilo nagrajevanje. Pokale in praktična darila so v Slo-gin nagradni sklad prispevala razna naša podjetja in ustanove. Pred samim nagrajevanjem so vsem zbranim spregovorili predsednik športnega združenja Sloga Vojko Mijot, predsednik deželnega odbora FIFA V Domenico Jacolino in predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin, ki so v svojih kratkih nagovorih poudarili pomembnost turnirja, ki otvarja letošnjo odbojkarsko sezono, obenem pa povezuje športnice treh držav. Samo nagrajevanje je bilo zelo prisrčno. Vse nastopajoče ekipa so prejele pokal, Slavija pa drugič zapored tudi prehodni pokal odbora za proslavo Bazoviških žrtev. Spominske kolajne so prejeli tudi trenerji in sodniki, s pokali pa so bile nagrajene tudi najboljše igralke turnirja in sicer Tanja Papirčkova (Slavija) kot najboljši podajač, Patrizia Bukavec (Hit Casino) kot najboljši tolkač in Eva Benkova (Slavija) kot najboljša igralka turnirja. (Inka)
V srečanjih za italijanski nogometni pokal za amaterje
Kriška Vesna se je proti S. Marcu morala sprijazniti z delitvijo točk (M. Magajna)
JUVENTINA - LUCINICO 2:0 (1:0)
STRELCA: Andaloro v 25' in Tabaj v 67'
JUVENTINA: Pascolat, Chizzolini, Capotorto, Trevisan, Pizzi, Kavs (Kovic), Andaloro, Braida, Tabaj, Ceccoti (Petejan), Gandin.
Nogometaši Juventine so na dobri Poti, da se v tekmovanju za italijanski Pokal uvrstijo v naslednjo fazo. Po nedeljski prepričljivi zmagi proti enajsterici iz Ločnika si namreč v prihodnjem kolu proti Itali San Marco (v nedeljo v Gradišču, s pričetkom ob 16. Uri) lahko celo privoščijo poraz z 1:0, ne da bi ta rezultat ogrozil njihovega Prvega mesta v skupini.
Nedeljska zmaga štandreškega moštva je bila povsem zaslužena, z uspe-hom pa se je Juventina temu nasprotniku oddolžila tudi za poraz na turnir-ju v Fari, kjer sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu 0:0, a Lucinico je zmagal po streljanju enajstmetrovk.
Čeprav je bila igra dokaj izenačena, so Standrežci po številu priložnosti za 9°1 prekosili nasprotnike. Še več: Lucinico je v vsej tekmi le enkrat streljal Proti vratom Pascolata, medtem ko je Juventina imela nekaj dobrih priložnosti, dve pa je tudi izkoristila. Prvi gol je resnici na ljubo padel tudi po krivdi ločniškega vratarja, ki podaje v kazenski prostor ni prestregel in je omogočil Anadoloru, da ga je neovira-n° Premagal s strelom z glavo. Lepši Je bil zadetek Tabaj a, ki je v mrežo z glavo odlično preusmeril prosti strel (sloje v bistvu za skrajšanji kot).
»Ce upoštevamo, da se je pri igralcih obeh ekip poznala utrujenost zara-i napornih predprvenstvenih priprav, lahko rečemo, da je bila tekma še kar živahna in zanimiva, a pravo vrednost
moštev bo mogoče ocenjevati šele čez kakih petnajst dni«, je nedeljsko tekmo pokomentiral predsednik Juventine Marchi.
LESTVICA PO 2. KOLU: Juventina in Lucinico 2, Itala San Marco 0.
PRIHODNJE KOLO: Itala san Marco - Juventina.
SAN SERGIO - PRIMORJE 5:0 (3:0)
PRIMORJE: Babichjod 75' Conci-na), Luksa, Milan, M. Štoka, Trampuš, Savarin, Crevatin (od 65' Guštin), Mic-laucich, B. Štoka, Auber, Sardoč.
Kot kaže že sam rezultat, je Primorje po neodločenem izidu 1. kola s Cos-talungo doživelo pravi polom. Prose-čani so od vsega začetka igrali daleč pod svojimi sposobnostmi in povsem prepustili pobudo domačinom, ki so povedli že v prvi minuti, vratarja Ba-bicha pa premagali še v 14. in 42. minuti, pa čeprav obakrat po avtogolu.
V 2. polčasu se razmerje sil žal ni spremenilo, tako da je bilo za domačine vse še celo lažje, Primorje pa se od tega tekmovanja že poslavlja. (Š.M.)
LESTVICA PO 2. KOLU: San Sergio 2, Costalunga in Primorje 1.
PRIHODNJE KOLO: Costalunga -San Sergio.
DEŽELNI POKAL
VESNA - SAN MARCO	0:0
VESNA: Zemanek, Sedmak, Sam-baldi, Soavi, Malusa, Bertoli, Nonis, Vlach (Škabar), Kriscjak, Candotti, Si-gur;
Križani so se v drugi tekmi za deželni pokal pomerili z ekipo, s katero se bodo srečali tudi v prvenstvu. Kljub temu, da ni padel noben zadetek, je bila tekma zanimiva, predvsem v pr-
vem polčasu, v katerem sta ekipi igrali res hitro. V prvih dvajsetih minutah so imeli Križani rahlo terensko premoč, nekaj strelov pa je za malo šlo mimo gola. Prvi nevaren zaključek je bil v 13. minuti, ko je Candottijev strel švignil mimo vratnice. Nato sta bila s streloma z glavo nevarna še Sigur in (ponovno) Candotti, vendar je bil vratar obakrat na mestu.
V 2. polčasu je ritem znatno upadel, tako da se je igra v glavnem odvijala na sredini. Gostje so bili vsekakor bližji zadetku s srednjim napadalcem Matkovichem, ki je resno ogrožal Ze-maneka, velja pa omeniti, da je Vesna zadnjih 12 minut igrala v 10, ker je Sambaldi dobil dva rumena kartona.
OSTALI IZID 2. KOLA: Fincantieri -CGS 3:1. LESTVICA: Vesna in San Marco 3, Fincantieri 2, CGS 0. PRIHODNJE KOLO: CGS - Vesna; San Marco - Fincantieri.
CAMPANELLE - KRAS	1:1 (1:0)
STRELCA: Manteo (Campanelle) v 20', Palumbo (Kras) v 75' (11-metrovka)
KRAS: Rebez, Castro, Massai, Šuc, Vitrani, Norbedo, Rotta, La Calamita, Palumbo (v 79' Drioli), Spazapan, Božič (v 60' Pitacco).
Ekipi sta si bili v glavnem enakovredni. Kras je imel nekaj priložnosti (Palumbo, La Calamita, Božič), vendar je žoga končala mimo vrat ali pa je bil zadnji branilec Campanell na mestu. S svoje strani pa so Campanelle priložnost, ki so jo imele, izkoristile in povedle. Tudi v 2. polčasu je bila igra enakovredna, a obenem poprečna in se je odvijala v glavnem na sredini. Kras je izenačil po 11-metrovki, potem ko so Pitacca podrli v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je izvedel Palumbo. Velja še povedati, da igra ni bila groba, kljub temu pa je strogi sodnik opomnil 6 igralcev, po tri iz vsake ekipe.
OSTALI IZID 2. KOLA: Opicina -Lelio team 2:1. LESTVICA: Campanelle in Kras 3, Opicina 2, Lelio team 0. PRIHODNJE KOLO: Kras - Opicina, Lelio team - Campanelle.
Nogomet: za mesto Gorica
Tudi Juventina
Travnati pravokotnik na Rojcah bo te dni dneh prizorišče nogometnega turnirja mesta Gorica, na katerem bodo nastopili Pro Gorizie, Itala San Marco in Juventina, mednarodni pečat pa bo tekmovanju dala še prisotnost moštva Brda iz sosednje Slovenije.
SPORED: danes ob 20.30 Pro Gorizia - Itala; jutri ob 20.30 Juventina - Brda; torek, 22.9. za 3. mesto; sreda, 23.9. za 1. mesto.
Turnir Marcelo Kralj v organizaciji ŠD Primorec
Fortitudo pred Costalungo Primorec dobro pripravljen
»Blitz« turnir za memorial Marčela Kralja v Trebčah se je v nedeljo zaključil z zmago Fortituda. Finalna tekma med Miljčani in Costalungo je minila v znamenju rahle premoči slednje. To pa je povsem razumljivo, saj je Fortitudo šele dan prej odigral polfinale. Rumeno-črni so tako vseskozi imeli pobudo v svojih nogah, kljub temu pa niso ustvarili resnejših priložnosti, a nasprotniki so svoje možnosti zastavili le na protinapade. Tekma se je razživela le v zadnjih minutah, potem ko je Calo z močnim prostim strelom ugnal vratarja Bognotta. Costalunga je silovito reagirala in zamudila dve izredni priložnosti z Bagatinom in Gattinonijem. Za kaj več pa pravzaprav ni bilo časa.
FORTITUDO - COSTALUNGA 1:0
(0:0)
STRELEC: Calo v 84'
FORTITUDO: Messina, Kermaz, Cerchi, Zoch, Rodolfo, Apostoli, Calo, Masutti, Cecchi, Drago (v 62' Della Pi-etra), Jurinčič.
COSTALUNGA: Bognotto, Messina, Bracco, Pellaschiar, Gandolfo, Grimal-di, Casasola, Marchesi, Bagatin, Gatti-noni, Gaici.
Še prej je v finalu za 3. mesto San Canzian premagal Primorca. Goričani so tokrat predstavili standardno postavo, ki nastopa v prvenstvu »eccellen-
za«. Trebenci so vseskozi dobro kljubovali nedvomno boljšim nasprotnikom, tehtnico v korist San Canziana pa je prevesil odlični Trevisan, ki je bil za domačo obrambo nerešljiva uganka. Na igrišču namreč ni bilo zapaziti take razlike, kot bi se po tekmovalnem nivoju dalo sklepati. Gostje so povedli s Trevisona, Primorec pa se ni vdal in je zasluženo izenačil po 11-metrovki Pertana. V 2. polčasu je prišla na dan utrujenost belordečih in »bomber« Trevisan je končni izid zapečatil na 3:1. Sicer pa sta obe ekipi imeli več priložnosti, tako da sta v ospredje stopila tudi vratarja. Vsekakor moramo pohvaliti vso trebensko ekipo, ki je v obeh tekmah pokazala, da lahko v 2. amaterski ligi odigra vidno vlogo.
PRIMOREC - SAN CANZIAN 1:3
(1:1)
STRELCA: v 29', 46' in 60' Trevisan, v 40' Pertan (11-metrovka)
PRIMOREC: Savarin, Sardiello, Pol-licardi, Garciuolo, Srebrnič, Frasson, Kralj, Pertan, Peres, Appuzzo, Milkovič (v 46' Bulič).
SAN CANZIAN: Brisco, Mainardis, De Gioia, Gentil, Giacuzzo, Dentin, De Fabbris, Bas, Mauri, De Iuri, Trevisan.
KONČNA LESTVICA: Fortitudo, Costalunga, San Canzian, Primorec.
(D.K.)
obvestila - obvestila - obvestila
NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da so treningi cicibanov in mlajših cicibanov vsak ponedeljek in četrtek ob 15.30 na igrišču v Dolini. Nadaljuje se vpisovanje letnikov 1983, 84, 85 in 86 na treningih ali po telefonu na št. 578746 ali 226228.
JK ČUPA
vabi vse jadralce, člane Čupe, na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo 20. t. m. s startom ob 11. uri v Sesljan-skem zalivu.
ZSŠDI
obvešča, da tudi letos prireja plavalni tečaj za otroke v bazenu pri Alturi v sodelovanju s PK Bor. Prijave sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627.
PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce in tekmovalce. Vpisovanje od 18. do 20. ure po telefonu na št. 51377.
KK BOR - MINIBASKET obvešča, da se danes, 15. t.m., pričenjajo treningi za začetnike, in sicer za letnike od '80 do '86. Treningi bodo dvakrat na teden, v torkih in petkih, od 15. do 17. ure, na stadionu 1. maj. Predvi-
den je prevoz z društvenim kombijem. VPISOVANJE: direktno na igrišču, ali pa na tel. 361476 (Corbatti).
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se je pričel tečaj minibas-keta za fantke in deklice, ki so rojeni v letih od 1981 do 1986. Vadba je vsak dan na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (v primeru slabega vremena v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščkih), kot sledi: od 14.45 do 15.45 za letnike 1986/85/84 in od 15.45 do 16.45 za letnike 1981/82/83. Tečaj vodi Andrej Vremec. Za vse informacije se lahko obrnete na Poletov sedež v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00 (tel. 213403).
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da je še odprto vpisovanje za začetniški kotalkarski tečaj. Za informacije tel. na št. 211758.
SKD BARKOVLJE
prireja »Nogometni turnir 92«. Vpis ekip bo jutri, 16. t. m., od 19. do 21. ure na sedežu društva v Ul. Cerreto 12. Turnir se bo pričel v petek, 18. t.m. Za informacije tel. na št. 425105.
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V 3. kolu italijanske nogometne C lige zmaga nad Arezzom
Triestina s polno paro
V 5. kolu slovenske nogometne lige brez presenečenj
Veliko pričakovanje za evropske nastope
TRIESTINA - AREZZO	2:1 (1:1)
STRELCI: Danelutti v 14. min., Car-delli v 31. min., Mezzini v 86. min.
TRIESTINA: Facciolo, Tangorra, Milanese, Conca (od 60. min. Panero), Cossaro, Arrigoni, Bressi ( od 29. min. Bianchi), Danelutti, Mezzini, Terracci-ano, Labardi.
AREZZO: Guerrieri, Capecchi, Su-ussi, Caverzan, Scattini, Biagianti’ (od 55. min. Vecchi), Bonomi, Favaretto, Cardelli, Cammarieri, elementi (od 81. min. Valori).
SODNIK: Lana iz Turina. RDEČI KARTON: Cammarieri v 87. min. RUMENI KARTONI: Favaretto, Cossaro, Clementi, Biagianti, Tangorra. GLEDALCEV: 10.250.
V	tretje gre rado. Za Triestino, ki je sedaj sama na vrhu lestvice, ta pregovor se še kako lepo prileže. Vendar pa nedeljska tekma ni izpolnila pričakovanja, saj je Arezzo dokazal, da po svoji igri nikakor ne zasluži zadnjega mesta na lestvici s tremi zaporednimi porazi. Toskanci so bili, posebno v prvem polčasu, boljši nasprotnik, in večkrat spravili v zagato tržaško obrambo, ki je v nedeljo ponovno dokazala, da je vse prej kot nepremagljiva. V vrstah gostov je posebno zablestel režiser Cammarieri, ki je bil za tržaške branilce skozi vso tekmo nerešljiva uganka.
Triestini je sicer uspelo ob prvem napadu na vrata nezanesljivega vratarja gostov, da je povedla z Danelut-tijem, nato pa je morala do konca polčasa priznati prevlado gostov, ki so v 30. min. izenačili s Cartesijem.
V	drugem polčasu je Arezzo skušal obdržati neodločen rezultat, kar mu je bilo ob koncu usodno. Triestina je postopoma prevzela pobudo v svoje roke in začela ustvarjati ugodne priložnosti za zadetek. Pri tem so se odlikovali Mezzini, Danelutti in branilec Milanese, ki je bil neustavljiv na levem predelu igrišča. Do odločitve je prišlo štiri minute pred koncem tekme, ko je
Mezzini z glavo preusmeril v vrata Daneluttijev predložek.
Triestina se tako s polnim številom točk odpravlja na težko gostovanje v Vicenzo, kjer se bo spoprijela z velikim favoritom za napredovanje. Zaskrbljenost sicer vzbuja megotovost obrambe, vendar so Tržačani že dosegli lep uspeh, saj so ponovno pritegnili občinstvo, ki je v velikem številu verjetno zadnjič napolnilo stadion Pino Grezar in z navdušenjem bodrilo ekipo.
IGOR PAVLETIČ
IZIDI 3. KOLA: Alessandria - Sambe-nedettese 1:1; Carpi - Pro Šesto 2:3; Empoli - Chievo 3:1; Leffe - Palazzolo 1:0; Massese - Vicenza 0:1; Siena - Ra-venna 0:1; Spezia - Como 2:0; TRIESTINA - Arezzo 2:1; Vis Pesaro - Carra-rese 2:0.
LESTVICA: TRIESTINA 6; Vicenza, Empoli iri Sambenedettese 5; Vis Pesaro 4; Carpi, Pro Šesto, Ravenna, Car-rarese, Massese, Siena in Spezia 3; Leffe, Alessandria in Chievo 2; Palazzolo in Como 1; Arezzo 0.
PRIHODNJE KOLO (20.9.): Carrare-se - Empoli; Chievo - Massese; Como -Vis Pesaro; Palazzolo - Alessandria; Pro Šesto - Arezzo; Ravenna - Leffe; Sambenedettese - Carpi; Siena - Spezia; Vicenza - TRIESTINA.
A liga: Videmčani praznih rok v Parmi
Le po dveh kolih A lige je na prvem mestu skupne lestvice ostal samo Milan. Državni prvak se je moral še kako potruditi, da je odnesel celo kožo iz Pescare. Gostitelji so vodili kar s 4:2, nakar pa je stopil v ospredje Van Bas-ten in od velikega podviga domačinov ni bilo nič.
Podvig pa ni uspel niti videmskemu prvoligašu, ki je moral v Parmi prizna-
ti premoč domačinov. Gostitelji so namreč vodili z 2:0, Balbov gol je vzbudil med gosti malo upanja, toda Melli-jev zadetek je spravil Videmčane spet na ... realna tla.
Sicer pa je glavna značilnost tega, 3. kola italijanske A lige prava toča golov (kar 37).
IZIDI 2. KOLA: Ancona - Sampdoria 2:3; Brescia - Torino 0:0; Foggia - na-poli 2:4; Genoa - Roma 0:0; Inter -Cagliari 3:1; Juventus - Atalanta 4:1; Lazio - Fiorentina 2:2; Parma - UDI-NESE 3:1; Pescara - Milan 4:5.
LESTVICA: Milan 4; Juventus, Na-poli, Torino in Sampdoria 3; Inter, par-ma, Brescia, Fiorentina, Genoa, Lazio, Pescara, UDINESE in Atalanta 2; Roma in Cagliari 1; Ancona in Foggia 0.
PRIHODNJE KOLO (20.9.): Brescia - Pescra; Cagliari - Lazio; Fiorentina -Ancona; Genoa - Juventus; Milan -Atalanta; Napoli - Inter; Roma - Foggia; Torino - Parma; UDINESE -Sampdoria.
Nogometna B liga
IZIDI 2. KOLA: Bari - Reggiana 0:0; Cosenza - Andria 3:1; Cremonese - Padova 3:0; Lecce - Ternana 2:1; Lucche-se - Bologna 0:0; Modena - Taranto 1:0; Piša - Piacenza 1:0; Spal - Ascoli 1:1; Venezoia - Cesena 3:1; Verona - Monza 2:0.
LESTVICA: Ascoli, Cosenza, Vene-zia, Verona in Piša 3; Piacenza, Cesena, Cremonese, Spal, Lucchese, Bologna, Reggiana, Monza, Modena in Lecce 2; TGernana, Bari, Taranto, Andria in Padova 1.
PRIHODNJE KOLO (20.9.): Ascoli -Venezia; Cesena - Lecce; Andria -Piša; Lucchese - Cosenza; Padova -Modena; Piacenza - Bari; Reggiana -Monza; Spal - Cremonese; Taranto -Verona; Ternana - Bologna.
Veliki derbi 5. kola v SNL med Olimpijo za Bežigradom je bil povsem v senci tekem, ki jih bosta najboljša slovenska kluba jutri odigrala z Milanom in Atleticom. Podobno pa je bilo tudi v Izoli, kjer so domači z močno Šoškičevo Ljubljano preverili moči pred tekmo z Ben-fico v Lizboni.
Za Bežigradom se je zbralo le kakih 1500 gledalcev, za povratno tekmo z Milanom 30. t.m. pa bo 15.000 vstopnic premalo za vse, ki bi radi videli zgodovinski spektakel. Olimpija je po Pertičevi zamisli testirala obrambno inačico igre, po enem letu se je prvič zgodilo, da Olimpija ni uprizorila silovite ofenzive. Ljubljančani so vijoličastim prepustili iniciativo, taka igra seveda ni bila ravno privlačna, bila pa je enakovredna. Toda Ljubljančani so tu in tam pozabili na Pertičeva navodila, gostom dovolili, da so si ustvarili nekaj polpriložnosti, toda v napadu so po kombinacijah iz igre dosegli kar tri gole. Strelci so bili Benedejčič, Želko in Topič. Mariborčani so zapustili bistveno slabši vtis, čeprav so dvakrat zadeli prečko. Pertič je bil po tekmi kar zadovoljen, test za Milano je uspel, nasprotno pa je bil Mariborčan Bloudek vidno razočaran.
Izolani tudi v tretjem nastopu doma niso zmagali. Ljubljana je z golom Čačiča celo vodila, domači trener Marjon pa je moral v igro poslati Ružniča. da je Ban izenačil. Izolani so spet zapustili zelo povprečen vtis, tako da sejim v Lizboni ne obeta nič dobrega. Morda bodo s strnjeno obrambo še kaj opravili, zato pa nimajo nobenih rešitev v nasprotnih napadih.
Eno najbolj razburljivih tekem v 5. kolu pa so gledalci videli v No-
vem mestu, kjer so Goričani osvojili točko. Spet jih je reševal odlični vratar Zupan, po 2:0 za domače pa sta v finišu Debeljak in Vulič izenačila. Koprčani so z obrambno igro v gosteh pri Svobodi spet osvojili točko, vtis pa je bil spet skromen.
Ljubljanski Slovan, ki so ga uvrščali med favorite, je po petih kolih še brez točke, slišati pa je, da bo trenerja Zavrla zdaj zamenjal brat Braneta Oblaka, Andrej. Celjani so Slovana premagali z golom Pevni-ka, ki je zastreljal še enajstmetrovko, toda slovanovci so že po tradiciji zamudili še več priložnosti. Brane Oblak je z Živili v Kranju pred skoraj 2000 gledalci z Velenjčani slavil gladko zmago s 3:1. Mura je bila uspešna tudi na tretjem gostovanju, v Zagrebu je osvojila točko (1:1), čeprav je igrala rahlo podrejeno vlogo, izenačila pa je z avtogolom. Omeniti kaže še prvo zmago novinca v ligi Železničarja iz Maribora s Steklarjem.
IZIDI 5. KOLA: Potrošnik - Nafta 2:0 (1:0), Studio D - SAOP Gorica 2:2 (0:0), SCT Olimpija - Maribor Branik 3:0 (1:0), Svoboda - Koper 0:0, Belvedur Izola - Ljubljana 1:1 (0:0), Publikum - Slovan Mavrica 1:0 (0:0), Živila Naklo - Rudar 3:1 (2:1), Zagorje Elektroelement - Mura 1:1 (0:0), Železničar - Steklar 3:1 (2:0).
LESTVICA: Olimpija 9; Nafta, Naklo in Ljubljana 7; Mura, Maribor, Zagorje, Koper in Rudar 6; Izola in Publikum 5; Studio D, Gorica 4; Železničar, Potrošnik, Steklar in Svoboda 3; Slovan 0.
PRIHODNJE KOLO (20. t.m.): Nafta - Steklar, Mura - Železničar, Rudar - Zagorje, Slovan - Naklo, Ljubljana - Publikum, Koper - Izola, Maribor - Svoboda, Gorica - Olimpija, Potrošnik - Studio D. (F.B.)
V Flushing Mrndomi Šved izvrsten
Edberg spet štl
Po VN Italije je britanski prvak napovedal slovo
NEW YORK — Stefan Edberg in Monika Seleš sta zmagovalca odprtega teniškega prvenstva ZDA, ki je obenem štel kot zadnja letošnja preizkušnja za grand slam.
Stefan Edberg je v finalu s 3:6, 6:4, 7:6 (7:5), 6:2 premagal predlanskega zmagovalca Peteja Samprasa, s tem pa je tudi ponovno prevzel prvo mesto na svetovni jakostni lestvici, na kateri ima zdaj 3.577 točk, a Jim Courier, ki je vodil vse od aprila meseca, pa jih ima 3.574. Sampras je tretji s 3.442 točkami.
Edberg, ki je tu v Flushing meado7 wu slavil že lani, je zadnje dejanje turnirja odigral res mojstrsko. S svojim servisom je prisilil nasprotnika k obrambni igri, z volejem pa je pridno nabiral točke. Po drugi strani pa Sampras ni bil tako zanesljiv, razen kot v prvem setu, ko je s serijo acesov presenetil Šveda. Dokaj izenačena sta bila tudi drugi in tretji set, vendar je mlademu Američanu grškega porekla v ključnih trenutkih zmanjkalo prisebnosti.
Med ženskami zmaga Seleševe ni mogla biti sporna, kajti znano je, da ji Sanchezeve ni dorasla, če vemo, da sta se tile igralki med sabo pomerili že 33-krat, Španka pa je zmagala le enkrat! Novosadčanka je tako nasprotnici vsilila svoj visoki ritem igre in
gladko zmagala s 6:3, 6:3, dvoboj pa je bil dokaj nezanimiv.
Za Seleševo je bil to šesti naslov na turnirjih za grand slam. Vseh šest naslovov je osvojila na zadnjih sedmih turnirjih, na katerih je nastopila. Lani je v VVimbledonu ni bilo, letos pa je v Londonu izgubila v finalu. Ker pa je po tistem porazu izgubila še dva finalna dvoboja (v Los Angelesu z Navratilovo in v Montrealu s Sanchezovo), so mnogi že govorili o tem, da je Seleše-va v krizi in da Grafova spet prevzema njeno mesto. Novosadčanka pa je vse te trditve zgovorno demantirala.
Mednarodni koprski tek povsem uspel
KOPER — Na tradicionalnem mednarodnem koprskem teku, ki je bila osrednja športna prireditev ob zaključku športnega tedna, je v teku vrhunskih tekačev zmagal Marokanec Aziz Mahjoubi, medtem ko je bil na teku na 600 m prvi Koprčan Zuletič pred Mariborčanom Krempljem. Velja še omeniti prihod štefete iz pobratene Ferrare (24 tekačev) ter tekmo paraplegikov na invalidskih vozičkih. Uspeh je tudi netekmovalni tek na 100 m pod imenom »pozdrav Kopru«, na katerem sta med drugimi nastopila tudi general Janez Slapar in koprski župan Aurelio Juri.(Kreft)
MONZA — Čeprav je Williams tudi na VN Italije dokazal, da razpolaga z najboljšimi bolidi, je v Monzi zmagal Ayrton Senna, najpomembnejša vest dneva pa je napoved Nigela Mansella, da po osvojitvi nasloa svetovnega prvaka zapušča svet formule ena.
Mansell je dirko začel v velikem slogu in vodil vse do 19. kroga, ko je prvo mesto prepustil klubskemu tovarišu Patreseju in ga zaščitil pred
Senno. Toda, ko je že vse kazalo, da bosta oba williamsovca privozila skozi cilj kot prva, jima je odpovedal bolid. Mansell je brž odstopil, Patrese pa je sicer vzdržal do konca, a je pristal šele na petem mestu.
Senna je ostal tako brez konkurentov in čeprav je imel s svojim vozilom precej težav, je zmagal pred obema voznikoma Benettona.
Pri Ferrairju so si od te dirke veliko obetali, saj je Aleši na treningu
dosegel tretji najboljši čas, a so znova ostali praznih rok. Po samih 75 km sta bila oba pilota Maranellove hiše že out zaradi okvare.
Do konca sezone manjkajo še tri dirke (prihodnja bo konec meseca v Estorilu na Portugalskem), odprto pa je samo še vprašanje, kdo bo vi-ceprvak. Mladi Nemec Schumacher je z nedeljsko uvrstitvijo na tretjo mesto na skupnem vrstnem redu odvzel Patreseju drugo mesto, Italijana pa je po točkah dohitel tudi Senna.
VRSTNI RED VN ITALIJE: 1. Senna (Br) melaren 1.18:15,349; 2. Brundle (Vb) benetton po 17,050; 3. Schumacher (Nem) benetton po 24,373; 4. Berger (Av) melaren 1:25,490; 5. Patrese (It) williams 1:33,158; 6. de Cesaris (It) tyrrell 1 krog. Martini (It) dallara itd.
SKUPNA LESTVICA PILOTOV:
1.	Mansell (VB) 98, 2. Schumacher (Nem) 47, 3. Senna (Br) 46, 4. Patrese (It) 46, 5. Berger (Av) 27, 6. Brudnle (VB), 7. Aleši (Fr) 13, 8. Hakkinen Fin) 9, 9. De Cesaris (It) 10, 10. Al-boreto (It) 5, itd.
LESTVICA HIŠ: 1. VVilliams 144,
2.	Benetton 74, 3. McLaren 73, 4. Ferrari 16, 5. Lotus 11, 6. Footwork in Tyrrell 5, 8. Ligier 4, 9. March 3, 10. Dallara 2, 11. Venturi 1.
Na sliki: Senna na cilju
V nedeljo na prvih tekmah osmine finala italijanskega košarkarskega pokala
Tržaški Stefanel uspešen v Neaplju
Tržaški Stefanel je v Nepalju na prvem srečanju osmine finala italijanskega košarkarskega pokala osvojil zasluženo in zelo dragoceno zmago s 94:89 (51:80). Zares odlično je na tem srečanju igral center Can-tarello, ki je dal 18 točk, zelo dobro se je obnesel tudi Pilutti (19 točk).
Sicer pa bi Tržačani lahko odpravili z Neapeljčani že v nedeljo na prvi tekmi, saj so vodili že za 19 točk. Naposled pa so gostitelji le zmanjšali razliko na pet točk. Težko pa je pričakovati, da bi v četrtek na povratenm srečanju v Trstu prišlo do presenečenja.
Do prvovrstnih presenečenj pa je prišlo v Vareseju, kjer je domače moštvo odpravilo državnega prvaka Benettona kar s 24 točkami prednosti, v Sieni pa je Ticino premagal milanski Philips s 16 točkami razlike.
IZIDI PRVIH TEKEM OSMINE FINALA: Cagiva Varese - Benetton Treviso 89:65; Desio - Phonola Ca-serta 80:81; Ticino Siena - Philips Milan 94:78; Marr Rimini - Messag-gero Rim 83:95; Teamsystem Fabria-no - Knorr Bologna 69:73; Panasoni Reggio Calabria - Clear Cantu 89:79; Basket Napoli - STEFANEL TRST 89:94; Glaxo Verona - Scavoli-ni Pesaro 74:75.
Povratna srečanja bodo v četrtek, 17. t.m. ob 20.30.
Včeraj v Milanu uvod v novo sezono
MILAN — Včeraj so se v Milanu na že tradicionalni predstavitvi nove sezone prvoligaških prvenstev obregnili tudi marsikaterega drugega vprašanja, ki ni vezan na samo ligo. Tekel je govor o finančnih težavah, o polomu italijanske reprezentance na OI, o skorajšnjem občnem zboru itlaijanske košarkarske zveze (izvolitvi novega predsednika) itd. Predsednik italijanskih ligašev Gianni De Michelis je dejal, da je pripravljen zapustiti predsedniško mesto.
1.	— 1. Orneus	1	Ancona - Sampdoria	1
	2. Ottimo Ok	2	Brescia - Torino	X
2.	— 1. Lostiano	X	Foggia - Napoli	2
	2. Etrerillos	1	Genoa - Roma	X
3.	— 1. Midao San	1	Inter - Cagliari	1
	2. Marracigal	X	Juventus - Atalanta	1
4.	— 1. Lipari Cia	1	Lazio - Fiorentina	X
	2. Marshall Wh	1	Parma - Udinese	1
5.	— 1. Ileo Jet	X	Pescara - Milan	2
	2. Gino Izzo	X	Lucchese - Bologna	X
6.	— 1. Sir Bird	1	Spal - Ascoli	X
	2. Road To The isle 2		Siena - Ravenna	2
	KVOTE		Reggina - Palermo	X
12 (20 dobitinkov)		35.066.000 lir	KVOTE	
11 (505 dobitnikov)		1.364.000 lir	13 (4.926 dobitnikov)	2.484.000 lir
10 (5.800 dobitnikov)		117.000 lir	12 (120.070 dobitnikov)	101.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC		TOTOCALCIA (20.9.): Brescia - Pescara		Cagliari -
Lazio; Fiorentina - Ancona; Genoa - Juventus; Milan - Atalanta; Napoli -Inter; Roma - Foggia; Torino - Parma; Udinese - Sampdoria; Piacenza - Bari; Ternana - Bologna; Vicenza - Triestina; Siracusa - Giarre.