Leto LXV Poltntna plačana v gotovi ni V LJubljani, v petek, dne 12. marca 1937 Stav. 59а Cena f.50 Din Naročnina mesečno ^^^ ^^^^ ^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^ Ček. račun: Ljub- EHi'i ^^ M^f^k V 5 Ш У Г ^Г^ as. s înozems^o^p" Ê Ргара^имј24°797 K'i^j" ^^^^ M ## ^ M # Uprava: Kopitar- Kopitarjevi al.6/Ш ^^^^ jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva lo «prave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razea ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Komunizem v Franciji Francoska polmesečna katoliška revija »Dossiers de l'action populaire« je zadnje čase objavljala anketo, ki je imela namen, ugotoviti fota in način komunistične propagande na rancoskem. Preiskavo so izvedle razne katoliške, zlasti mladinske organizacije zelo temeljito in nabrale mnogo zanimive snovi o tem .vprašanju. Ena prvih ugotovitev, ki se opira na podrobno proučevanje kaže, da komunizem v Franciji ne predstavlja kake stroge, na izdelani doktrini osnovane stranke. Nasprotno je dognano, da je organiziranih komunistov razmeroma majhno število, kar tudi odgovarja ua-činu komunističnega dela, ki polaga veliko važnost na to, da je le mala, vendar pa vestno izbrana »elita« posvečena v celotno podtalno početje komunizma. Skrb dobro izvežbanih in materielno dovolj oskrbljenih agitatorjev je, da pridobe ljudske mase za komunistično ide io in ne toliko za komunistično stranko. Ta taktika se je pri zadnjih volitvah v parlament izvrstno obnesla, ko so milijoni glasovali za »ljudsko fronto«, (ki jo dejansko iz ozadja vodijo komunisti), knteri bi sicer s komunizmom ne hoteli imeti ničesar skupnega. Iz taktičnih razlogov žrtvujejo komunisti pri svoji propagandi cela področja svojega resničnega programa, da pritegnejo v območje svojega gibanja čim večje mase, razdrobe ostale politične in zlasti strokovne skupine in si tako kopičijo človeški material, ki ostaja pod njihovim vplivom. V resnici pa komunisti svojega programa nikjer ne žrtvujejo ampak množice, ki so s spretnim manevrom prišle v območje njihove agitacije, takoj prično obdelovati z revolucionarnimi gesli, viden rezultat so neprestane stavke in zasedba industrijskih obratov, pri čemer socialisti žalostno gledajo, kako njihove strokovne organizacije prihajajo bolj in bolj pod vpliv komunističnih vodij. V podeželju je nosilec komunizma v pretežni večini učiteljstvo. Razložiti se ta vsekakor drastična okolščina da s tem, da je francosko ljudsko šolsko učiteljstvo spodnja plast onega izobraženstva, ki se tudi rado naziva inteligenčni proletarijat Glede njihovega materielnega stanja nimamo točnih podatkov, toda značilno je, da se sami kaj radi nazivajo »sindikat vzgojnega delavstva«. Vendar sam gospodarski položaj nuj že bo kakršen koli ne oo merodajen, da je velik del francoskega učiteljstva marksističen. Važnejše je, da je njih izobrazba precej površna, da »o torej na tisti stopnji, ko polizobraženec misli, da mu to, kar se mu jx»daja kot absolutna »znanost« more nadomestiti religijo ali sploh kak globlie fundiran svetovni nazor. Razen tega so domala vsi ti učitelji šli tudi že samo skozi brezbožno »école normale«, ljudsko šolo, ki jim ni vzela le vere, ampak jim pri strogem francoskem centralizmu tudi ni mogla dati one ljudske vzgoje, ki temelji na zdravih narodnih osnovah. Je to nek tip iz naroda izruvanih birokratov, katere je lan ko pridobiti za komunizem, ki jim obeta važna in odlična mesta v bodoči »sovjetski Franciji«. Medtem, ko so med drugimi narodi posebno uCitelji največkrat najodgovornejši in zavestni čuvarji domovinske ideje in ljudskega življenja, imamo v Franciji vsled navedenih vzrokov ravno nasproten slučaj. Poleg učiteljstva je jedro komunističnega gibanja med delavstvom. Tudi tu se ne more reči, da so slabe materielne razmere, ki tirajo francoskega delavca v naročje Kominterne, ker je znano, da je življenjska vršina francoskega delavstva na splošno razmeroma visoka. Tem večje presenečenje je vzbudilo, da so se pri mnogih stavkah preteklo jesen ravno najbolj mirni delavci naenkrat pokazali | kot najhujši komunisti. Verjetno, da so na- ; pravile veliko napako nekatere desničarske 1 stranke, ki so hrupno podpirale razne »lige«, kakor »Ognjene križe« in podobno, kar je naravno vzbudilo nejevoljo med delavstvom, ki tako v Franciji kakor povsod na svetu kaže močan odpor proti fašističnim prisilnim delavskim strokovnim organizacijam in sploh proti uniformi. Ta odpor je naraven in zdrav, ker ima delavstvo, kakor vsak stan pravico do svobodnega združevanja in zlasti še do samo njemu pripadajočih strokovnih organizacij. Komunistični agenti bi morali biti zelo nespretni, ko ne bi znali tega antifašističnega razpoloženja napeljati v svojo strugo. Saj se proti nastopom ligašev odločno bore tudi krščanske strokovne organizacije. Toda, med tem, ko se le-ti bore predvsem na strokovnem področju brez pravega oslona na kako politično skupino, organizira marksizem delavstvo istočasno tudi politično, i kar daje njegovemu gibanju neprimerno večjo udarno silo. Jouhaux, voditelj marksističnih strokovnih organizacij se jki pravici vedno imenuje tudi med prvimi političnimi osebnostmi francoske »Ljudske fronte«. Pri stavkah, ki so zajele Francijo v preteklih mesecih in ki se nadaljujejo vse do danes, imajo komunisti priliko, da pokažejo, da so oni voditelji gibanja. Ko je delavstvo zasedlo tovarniške obrate, so se mnogi podjetniki, ki so se odlikovali po svoji socialni reakcionarnosti, izkazali naenkrat kot zelo popustljivi. Nekateri so se spustili cclo v zakulisno paktirnnje z revolucionarnimi voditelji. Posledica temu brezglavemu početju je to, da delavcc, ki je prej podjetnika sovražil, ga danes prezira. »S silo je mogoče doseči vse!« to je danes geslo, ki se ga oprijemlje delavstvo, namesto da bi kratkovidno in sebično podjetništvo pravočasno in s pruvič.nim sporazumom omogočilo delavstvu tisti dohodek iz proizvajalnega proccsa, ki delu pripada. Seveda so še drugi vzroki, ki so jm>-magali »ljudski fronti« do moči. Občinski ondnn, 11. marca. Radiopostaja v PontonebrI javlja, da je šest sovjetskih podmornic včeraj dospelo v pristanišče Barcelone. K pomolu, kjer so podmornice zasidrane, je vsem nepoklicanim vstop prepovedan. Francija išče stihov s Francom Pariz, 11. marca, b. V odboru za zunanje zadeve je imel Delbos govor, v katerem je orisal sedanji diplomatski poiožaj. Iz njegove izjave sledi, da hoče francoska vlada odposlali svojega diplomatskega opazovalca v Burgos. Zveza z generalom Francom ho vzpostavljena s pomočjo ugledno francoske osebnosti, ki je dobila nalogo, da zagotovi Francu večjo količine pirita iz Francije. Franco je zahteval, da francoska vlada prevzame kot koin-jtonznoijo agrarne proizvode s Kanarskih otokov, nakar je franroski trgovinski minister že pristal. Mussolini na poti v Afriko Demonstracija proti Angliji" (Paris) rt Rim, 11. marca. b. Prva divizija prve eskadre s križarko »Pola« na čelu, na kateri je šef italijanske vlade Mussolini, je ponoči nadaljevala f>ot proti afriški obali s polno hitrostjo. Morje je vedno bolj razburkano. Stroji so radi hudih viharjev zelo trpeli. To se je opazilo zlasti pri manjših rušilcih, ki spremljajo večje ladje. Mussolini je vstal navsezgodaj ter je odšel na palubo. Ob 6 zjutraj je plula niimo šolska ladja »Vescuzzi«, na kateri so ucenci vojne šole burno jx>zdravili šefa italijanske vlade. Ob 8.10 sta se srečali na širokem morju dve eska-dri. Mimo Mussolinija je defilirala divizija rušilcev. Ob 10 so se priključili prvi diviziji in dvema eska-drama še oetale vojne ladje, ki so določene za manevre na afriški obali. Cilj je luka Tobruh, kjer je vse pripravljeno za sprejem predsednika italijanske vlade. Vsled viharnega morja se bo prihod vojnega brodovja bržkone zakasnil, vendar pa se program ne bo nič spremenil. Prihod Mussolinija v Tobruh se predvideva jutri zjutraj. Balbov proglas: „Zaščitnik islama .. „Prevzel je pod svoje okrilje narode Sredozemskega morja..." Predsednika italijanske vlade bo sprejel guverner Libije maršal Balbo. V proglasu, ki ga je maršal Balbo objavil prebivalstvu Libije, se pozivajo tako Italijani, kakor tudi domačini, naj manifestirajo svojo zvestobo šefu italijanske vlade kot voditelju fašistične Italije in ustanovitelju fašističnega cesarstva, ki je hraneč slavo in prestii starega in novega Rima vzel pod okrilje narode Sredozemskega morja po zmagi nad Abesinijo in zagotovil vsem slavno bodočnost. V tem proglasu se obrača maršal Balho tudi na libijske muslimane ter jih prepričuje, da je Mussolini zaščitnik islama. V To-bruku bo Mussolini otvoril novo veliko cesto, ki je zgrajena od Tripolisa ob obali Libije. Po tej cesti se bo Mussolini peljal z avtomobilom ter bo 17. t. m. prišel v Tripolis, da otvori kolonijalno razstavo in prisostvuje raznim svečanostim ter velikemu zborovanju fašistične mladine. Tedaj bodo manevri italijanskega vojnega brodovja prešli v zadnjo fazo, tako da bo Mussolini na povratku v Italijo 21. in 22. t. m. lahko na odprtem morju prisostvoval končni borbi, v katerih bosta dve nasprotni stranki uporabili vse razpoložljive vojne ladje in pomorske sile. Razlage v Parizu Pariz, 11. marca. AA. (Havas.) V današnji številki »Echo de Pariš« komentira Pertinax potovanje predsednika italijanske vlade Mussolinija v Libijo. Pisec smatra, da pomeni to potovanje predvsem manifestacijo sile in moči ter nekak odgovor na angleške oboroževalne načrte. Najpomembnejša poteza tega potovanja bo vsekakor poziv, s katerim se bo predsednik italijanske vlade obrnil nn islamsko prebivalstvo Vzhodno Afrike. V tej zvozi nastaja vprašanje, ali ne ho morda tn poziv hujskal islamsko prebivalstvo proti sedanjemu redu v Egiptu, Tunisu, Alžiru in Maroku. Pieec govori nato o italijanskih stremljenjih v Sredozemskem morju. Pertinax pravi, da smatra Italija svojo mornarico za zadosti inočno, da hi mogla v vojni preprečiti prohnd nasprotnemu hrodovju med Južno obalo Sicilije in najholj severno točko Tunisa. Državljanski vojni v Španiji je treba pripisati, d» so jc Italija vsaj začasno polastila nekaterih zelo važnih postojank v najbolj znpadneni delu Sredozemskega morja. Na ta način jo Italija dosegla nekatero koristi tudi v najbolj oddaljenem dolu Sredozemskega morja. Dosegla je premoč, kakršno bi mogla dohiti samo z zmagovito vojno. Glavna slaba točka Italije pa je njeno slabo gospodarsko in finančno stanje, kar volja tudi zn Nemčijo. Druga okolnost, ki nas lahko sedaj pomiri, jo ta, da se Nemčija sedaj no more pognati v kako večje tvegano podjetje, Nndaljno zadržanje Italije ho predvsem odvisno od Nemčije. Rim, 11. marca. b. »Giornale d'Italia« zopet zavrača v svojem uvodniku očitke britanskega tiska, da pomorski manevri, kakor tudi potovanje Mussolinija v Libijo niso v skladu z načeli gosposkega sporazuma, ki sta ga sklenili' Italija in Anglija. List pravi, da Italija pošteno opravlja vso svojo obveznosti iz omenjenega sporazuma predaleč, da postanejo krivične, toda v masah, Ici so zavistne, željne cenenih užitkov in večkrat tudi nahujskune takšne radikalne geste vedno vžgejo. Katoliški in nacionalni krogi se dalje niso pravočasno pobrigali za temeljito ljudsko prosveto v podeželju. Ta je v rokah marksističnega učiteljstva, ki razširja med ijudstvoin komunistično čtivo in literaturo, ki je seveda predvsem brezbožna. V tako pripravljeni zemlji je komunističnim trojkam delo zelo olajšano. Glede spremenjene komunistične taktike pri agitaciji med ljudskimi množicami navaja omenjena francoska revija nekaj zanimivih podrobnosti. — Kar tiče oboroževanja in militarizma so komunisti, kakor znano, veliki_ nasprotniki armade češ da služi »imperialističnim ciljem kapitalističnih držav«. Nasprotno pn je treba oboroževanje z vsemi močmi podpirati, ako vojska služi razrednim interesom delavskega razreda, kakor v Rusiji ali v Španiji. V Franciji nastopiti proti armadi hi ne bilo popularno. Zato so raje zasukali kopje in celo glasujejo za povečanje vojnih izdatkov, češ, Francija je »razredna država«, ki se mora v interesu delavskega razreda oborožiti pred nevarnostjo nemškega in italijanskega fašizma. Zanimivo bi bilo vedeti, s kakim uspehom se jim posreči vzgojiti vojaške in nacionalne kroge k pojmu o »razredni državi« francoski .. Vero in zlasti Cerkev voditelji brez izjemo sovražijo in jo napadajo Vendar se je izkazalo, da frontulni napadi ne žanjejo posebnih uspehov. Zato v besedah tem bolj poudarjajo »versko strpnost« in se pri tem poslužujejo »tudi« katoliških skupin in listov in skušajo zunesti spore in zmedo v katoliške kroçe. Nekaj časa so se v ta namen posluževali nekih »radikalnih« katoličanov (Avantgarde v Parizu), ki pu je kmalu bila cerkveno obsojena. Izrabljajo tudi stališče katoliških Baskov v španski državljanski vojni, ki so, kakor znano iz avtonomi-stičnih teženj na strani rdečih: češ, poglejte, kako lahko jc z nami delati! V teoriji zamotajo kot pravi marksisti družino kot »meščansko« ustanovo. Trudijo se, da z nenravnostjo čim globlje razkrojijo družinsko življenje. Toda, ker ima Francoz mnogo smisla za družino in ker je Stalin v družinski politiki naenkrat napravil obrat, so tudi francoski komunisti morali stvar prijeti od druge strani. Sedaj je mogoče slišati in čitati mnogo slavo-spevov na boljševiško družbo, ki se proslavlja v nasprotju s pokvarjenostjo buržujsKcga živ- ljenja. To ni slabo in jc mogoče doseči uspeh pri ljudeh, ki niso poučeni. V gospodarskem pogledu jc vsa komunistična propaganda tudi v Franciji popolnoma odvisna od podpor, ki bogato dotekajo i/. Moskve. Ko bi tega donurja ne bilo, bi mednarodna komiinističnu propaganda sploh ne mogla uspevati Tega denarja je toliko, da morejo francoski komunisti dajati čisto formalno denarne podpore sVojemu članstvu. Med kmeti seveda s eocializacijo zemljo po ruskem vzorcu ne morejo agitirati. Namesto tega obljubujcjo delitev veleposestva in odpravo davkov. Sklepnu misel omenjene enkete izzveni v to, dn je največje zlo, ki ga je komunizem dosedaj v Franciji napravil v tem, da je v mnsn zanesel duha brezobzirnega nasilja in terorističnih metod, ki jih demokratični francoski narod v domačem političnem življenju od dni Velike revolucije ni poznal. Ta nova miselnost, ki se sistematično goji v mnsnli, jc za mirim, sporazumno poravnavo gospodarskih, političnih in kulturnih borb, ki so sicer v življenju neizogibne, velika nevarnost in more ob dani priliki dovesti do oboroženih konfliktov, podobno, kur se je dogodilo v sosednji Španiji. Drin. Kraljica Marija se je vrnila Belgrad, 11. marca. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je davi ob 9.30 prispela iz tujine. Spremljal jo je polkovnik Pogačnik. Na topčiderski postaji so Nj. Vel. kraljico sprejeli Nj. kr. Vis. knez namestnik. Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej, Nj. kr. Vis. kne-ievič Nikola, kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho, angleški poslanik na našem dvoru Campbell in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. kneginja Olga sta obolela za gripo. Sprejem pri predsedniku vlade Belgrad, 11. marca. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu novega bolgarskega poslanika Ivana Popova. Gospod Popov je pri tej priložnosti izroči! predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Milanu Sto-jadinoviču prepis poverilnice, s katero ga je kralj Boris III. akreditiral pri našem dvoru. Za prevaljske sadjarje Belgrad, 11. marca. m. Na posredovanje poslanca JRZ dr. Karla Oajška je kmetijsko ministrstvo določilo podporo 5000 Din za pospeševanje sadjarstva, zlasti za nabavo škropilnic in za zatiranje drevesnih škodljivcev, 5000 Din pa za višin, drevesnico pri Sv. Danielu nad Prevaljami. Vlom sredi Maribora Plen: 10.000 Din Danes v opoldanskih urah se je pripetil na Aleksandrovi cesti na najživahnejšem kraju zopet drzen vlom, ki zelo spominja na nedavni vlomilski podvig v Gosposki ulici, ko je bilo vlomljeno v zlatarno. Danes je vlomilec vlomil v trafiko Zni-deršič na Aleksandrovi cesti štev. 19. S ponarejenim ključem je odprl okrog pol 1 vrata trafike ter stopil povsem neženirano, kakor da je lastnik. Nato jo odprl vse |>redale, v katerih je našel 1500 din gotovine in za 8000 znamk in kolekov ter je vse to pobasal v aktovko Nato pa je zopet vrata zaprl in odšel po Cvetlični ulici. Zanimivo je, da sta v trenutku, ko je vlomilec brskal po predalih, prišla v trgovino dva otroka, ki sta zahtevala nekaj malega. Vlomilec pa ju je zapodil ter takoj nato še sam odšel. Ta dva otroka sta važni priči, ki se natančno spominjata, da je bil vlomilec mlajši moški, star kakih 25 let, gladko obrit, srednje postave, oblečen v sivi trenchcout, sivo obleko in siv klobuk. Pri izsleditvi bo prišla dobro tudi denarnica, ki jo je vlomilec pozabil v trafiki. V denarnici je bilo nekaj drobiža, policijski daktiloskop pa je odkril na njej tudi prstni odtis. Vlom je zbudil v Mariboru precej pozornosti in tudi razburjenja. Osebne resfl Belgrad, 11. marca. m. Prestavljena sta: Nikola Nadič, konzul V. skup. v Diisseldorfu za tajnika V. skup. v zunanje minstrstvo, in ar. Vekoslav Vršič, konzul V. skup. v Gradcu, za tajnika V. sk v zunanje ministrstvo. Zagrebške vesli Zagreb, 11. marca. b. Na današnji seji ravnateljstva SUZOR-ja se je razpravljalo o delu okrožnega urada za zavarovanje delavcev in njegovem ravnatelju Mudriniču, ki ie vmešan v afero tehnične unije v Zagrebu, каког tudi o nekih drugih uradnikih tega urada. Diskusija je trajala 5 ur. Dr. Mudriniča je branil Barbarovič, ki je govoril nad dve uri. Sprejet je bil predlog SUZOR-ja. naj ravnateljstvo celoten predmet prouči, da se nato prične anketa, ki bo imela nalogo, da pregleda poslovanje SUZOR-ja v Zagrebu. Zagreb, 11. marca b. Dr. Maček je odpotoval zopet v Kupinec. O njegovih razgovorih z dr. Krnievičem ni znano nič pozitivnega. Znano je le to, da je dr. Maček izrazil željo, naj bi Krnjevič àe naprej ostal v inozemstvu kot član glavnega odbora HSS ter svoj sedež prenesel z Dunaja v ženevo ker je tam teren bofj ugoden za delo. V Zagrebu še vedno vlada veliko zanimanje za potovanje dr. Mačka. Pretep v belgijskem senatu Demagogija reksistoo odbila Bruxelles, 11. marca. c. Vsa Belgija je v znaku silne agitacije reksitov, ki hočejo na vsak način izsiliti razpust parlamenta, ker trde, da bi sedaj dobili večino in tako vlado Belgije v svoje roke. Degrelle je sprožil najprej manever v tej smeri, da je odstopil en njegov poslanec v Bruxellesu in na njegovo mesto sedaj kandidira Degrelle, ki pa zopet ne ho Sel v parlament. Ta komedija bi se nato ponovila za vseh 21 poslanskih mandatov, ki jih ima Rex v belgijskem parlamentu. Vlada pa se je postavila na stališče, da nikdo ne sme prisiliti s kakimi manevri vladarja do lega, da bi razpustil parlament. To je predpravica vladarja in nikdo ne sme to izrabiti. Zato je vlada predložila sedaj zakon parlamentu, ki prepoveduje nadomestne volitve v listih okrajih, kjer so tudi namestniki podali ostavko. Torej reksističnih volitev ne bi bilo, ker bi parlament ostal nepopoln, če hi rekeisti odšli iz njega na ta način. Ta vladni zakon ie bil danes pred senatom. V senatu so reksistič.ni člani silno razbijali in prišlo je tudi do spopadov med reksističnlml senatorji in senatorji vladne večine. Reksistični senator grol zakonu, imajo, pričenši e 1. aprilom 1937, pravico do invalidske premije brez ozira na osnove neposrednega davka, odmerjenega na zemljo, ki so jo invalidi dobili po zakonu o agrarni reformi, in na poslopja, zgrajena na teh zemljiščih, ki služijo izključno za gospodarske svrhe in za stanovanja invalidskim družinam ali pa zadrugam, in to vse, dokler ne bodo v celoti odplačani posamezni davčni objekti. To določilo se pa ne nanaša na zaščilo, ki so jo ali pa šele bodo omenjene osebe dobile. Osebe, ki se po tem določilu odbijajo od svojih pravic, lahko v roku šestih mesecev, računajoč od 1. aprila 1937 predlože pristojnemu invalidskemu sodišču pri štabu oblastnega divizijskega poveljstva prošnjo za ponovno priznanje teh pravic. Take prošnje, ki do 1. aprila 1937 še niso bili rešene, se bodo rešile brez zahteve jx> ponovnem pretresu po teh odredbah. Odredba členov o spremembi in dopolnilu zakona o prostovoljcih od 18. septembra 1930 in odstavek 4 § 20 zakona o naseljevanju južnih krajev z dne 11. junija 1931 ostane Se vedno veljaven.« Skupščinski odbori Belgrad, U. marca, m. Danes popoldne ob 4 je imel sejo skupščinski finančni odbor zaradi rešitev prošenj, predlaganih od odbora za prošnje in pritožbe. Pred tem odborom leži okoli 9000 še nerešenih prošenj, in to še iz prejšnjih let. Od teh prošenj jih je odbor za prošnje in pritožbe rešil 1050 in jih predložil finančnemu odboru. Ostale prošnje so nerešljive zaradi zastaranja ali pa raznih pomanjkljivosti in netočnosti. Od predloženih 1050 prošenj je okoli 300 prošenj za podpore, ostale pa so prošnje za priznanje službeiiih in pokojninskih let Odbor je izbral iz svoje srede dva odseka, v katerih sla med drugimi poslanca JRZ dr. Šemrov in dr. Koce. Ta dva odseka imata nalogo, da prošnje predložita ter stavita konkreten predlog finančnemu odboru do prihodnje seje, ki bo 16. t. m. Dopoldne jo bila v skupščini tudi seja odbora la proučevanje zakonskega načrta o pooblaščenih inženjerjih. Odbor je z nekaterimi spremembami sprejel prvih štirinajst členov. Seja se nadaljuje jutri ob 9. V tem odboru je od poslancev JRZ dr. Sem rov. Degrnne je oklofutal svojega liberalnega toTariša. Seja je morala biti prekinjena, vendar pa je bil vladni zakonski predlog sprejet г 14 proti 16 glasovom. Torej bodo volitve samo v Bruxellesu in borba bo mod Degrellom in van Zeelandom samim, ki bo kandidiral proti njemu. Vso vladne stranke kandidirajo van Zeelanda. Verjetno pa je, da bodo skrajni levičarji postavili še evojega kandidata. V tem slučaju pa bi bil van Zeeland v nevarnosti. Menijo pa, da bo van Zeeland z lahkoto zmagal, ker je kriza mimo in nezadovoljni meščani nimajo več razlogov hiteti med skrajneže. Sv oče predseduje seji kardinalov Vatikan, 11. marca. c. Danes je bila v vatikanski dvorani za avdijence seja kongregacije za propagando vere in seja kongregacije za vzhod. Seji je predsedoval sv. oče, dasi je trajal posvet nad dve uri. Seje se je udeležilo tudi 20 kardinnlov. Na seji je bila urejena organizacija cerkve v Abe-siniji. Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno vreme z večjo oblačnostjo v zapadnili krajih. Ponekod utegne nekoliko deževati. Temperatura brez posebne izpremenihe. Dunajska vremenska napoved: oblačno, nagnjenje k padavinam, južni vetrovi. Domači odmevi Histerfja na višku Govorice, da so je »Slovenskemu Narodu« začelo zadnje čase že mešati, se potrjujejo. Včeraj ga je hudo razburila ugotovitev -.»Slovenca«, da jo žalostni zločin, ki se jo zgodil v Cerknici, kjer je bil |K>džagan evharistični križ, delo podtalnih komunističnih elementov. Če pomislimo, koliko je že teh slučajev, noben človek ne bo dvomil, da gre za sistematično organizirano delo komunistov, ki so zadnje čase začeli tudi zopet razširjati letake proti režimu. Podiranje evharističnib križev v tolikih slučajih se ne more pripisati kakšnim surovežem ali pa maščevalnim namenom kakšnih pijanih ali pa treznih zlikovcev, ki se hočejo znašati nad domačim župnikom, kakor je to tudi »Jutro« od začetka poskušalo, ampak je vsakomur jasno, da gre za izraz tiste boljševiške brezbožuosti, ki skuša na ta način ustrahovati naše ljudstvo in širiti defeti-zem, da se vzbudi vtis, kako hudo je že pripravljen teren za rdečo revolucijo. Zato je kaj značilno, cia se sSlovenski Narod« še zdaj ni mogel vzdržati, da se ne bi zaletel v »Slovenca«, ker se je td drznil sumničiti ^nedolžne« komunistične element^, in da ne bi jib vzel v zaščito, češ da »take pavšalne obdoižitve dozdevnih krivcev kažejo na precejšnjo mero moralne pokvarjenosti!...« Tudi mu ni prav, da je oblast organizirala odločno preiskavo in ukrepo zoper zločince, ki jih ni iskati nikjer drugod nego v rdečem taboru. Pravi, da bi bilo veliko bolje, če bi se širila med ljudstvom »lepa beseda, plemenita dejanja in dobri zgledi«, pa bi se nad takimi zločini ne bilo treba pritoževati. Vprašamo »Slovenski Narod«, kaj je on storil na polju lepe besede in plemenitih dejanj, da bi taka bogoskrun-ska zločinstva ne bila mogoča? Mar naj za lep vzgled smatramo njegovo dosledno proslavljanje in opravičevanje ter olepševanje boljševiškega režima v Rusiji, njegovo antiklerikalno gonjo in njegovo podžiganje vseh slabib instinktov proti tradicionalnemu verskemu in cerkvenemu katoliškemu čustvovanju slovenskega ljudstva? »Slovenski Narod« je od samega antiklerikalizma očitno postal že čisto histeričen in v resnici ne ve več, kaj dela, ko jemlje v zaščito elemente, ki jim ni namen, podreti samo evharistične križe, ampak ves družabni in državni ustroj sploh, pa tiste, ki se zoper to dvigajo, označuje kol »moralne pokvarjence«. To si bo seveda treba dobro zapomniti, ker bo gotovo prišel čas, ko bo »Slovenski Narod« to svoje zadržanje demantiral. Saj dobro vemo, da rdeča ku^a v Evropi ne bo zmagala in da so njena brezbožna dejanja samo znak sigurnega propadanja. »Slovenski Narod« bo svojo zastavo seveda zaobrnil, ko bo že prepozno, in mi ga bomo na njegovo pisanje glede podiranja evharističnib križev še epomnilil Bedasto poročanje človek ne bi verjel, da bo radi brezglavoslt vsled dogodkov v Španiji marksističen in njim prijazen tisk (pri nas v Jugoslaviji tisk JNS) delal tako silovito propagando za —italijanski fašizem. Kakor znano, je nad pol leta kominterna oborožc-vala špansko ljudsko fronto. Samo francoski marksisti so po podatkih, ki so se navajali v parlamentu poslali 43.00Q prostovoljcev. Na pomoč je priskočila Sovjetska Rusija, o kateri smo v istih časopisih tolikrat brali, da ima najboljšo armado na svetu. Sovjeti so pošiljali letala, tanke, topove, avtomobile, pehoto, inženirje... v neomejenih količinah. Toda kaj slišimo naenkrat? Kjer Francove čete prično s kako večjo ofenzivo, povsod pometajo pred seboj rdeče čele. To se je pokazalo zlasti pred Malaga in so nekaj podobnega pripravlja sedaj pred Madridom. A kdo je tisti, pred katerimi se vsa mednarodna rdeča sila ne more ustavljati? Če beremo komunistične in pri nas »nacionalne« liste, niso Marokanci, ali pa kaki debeloglavi Prusaki tisli, ki delajo iz rdečih čežano. Ne, po soglasnem »verodostojnem« poročanju teh listov so Lahi tisti, ki jih gonijo pred seboj kakor mlečuozobe samo-srajčnike. Pred italijanskimi fašisti klone ponosna sila mednarodnega komunizma v prab ... Presneto so tiči ti-le Lahi, če je res, kar pišejo marksisti, da tako igraje pospravljajo elito kominterne. Ali pa so prostovoljci komunistične internacionale tako slabi vojaki, da niso kos črnosrajčnikom. Samo to dvoje jc mogoče sklepati iz »izvirnih« poročil naših »nacionalnih« listov iz Španije. Proračun pred senatom Belgrad, 11. marca, m. Danes popoldne se je v prostorih senata sestal pod predsedstvom doktor Stanka fcverljuge finančni odbor senata. Na seji je predsednik obvestil člane tega odbora, da je od predsednika senata dr. MažuraniČa sprejel proračunski predlog in finančni zakon za proračunsko leto 1937-1938. Dr. Sverljuga je naprosil navzočega finančnega ministra dr. Letico, da jxxla ekspoze k predloženemu proračunskemu predlogu in je takoj podal besedo finančnemu ministru. Seja ob času poročila še traja. Današnja seja senata je trajala komaj eno uro. Na dnevnem redu je bila interpelacija dr. Ivana Majstoroviča na pravosodnega ministra o novem trgovsko-pomorskem zakonu. Ker interpelant ni želel še osebne pojasnitve svoje interpelacije, je predsednik takoj podal besedo pravosodnemu ministru dr. Subotiču, ki je izjavil, da se je potreba kodificiranja našega pomorskega prava pojavila z zedinjenjem samim. Pojavilo se je tedaj mnenje, naj se izdela načrt pomorskega zakona kot del trgovskega zakona ali kot poseben zakon. To poslednje mnenje je tudi prevladalo. Z izdelavo tega zakona je pričela komisija leta 1921. Komisija je upoštevala vse tuje poniorske zakone in rezultate dela na izenačenju mednarodnih pomorskih prav ter je leta 1926 predložila pravosodnemu ministru izdelan načrt zakona o zasebnem pomorskem pravu. Tega leta pa je bila v Bruslju konferenca za izenačenje pomorskega prava ter je bil pretres omenjenega zakonskega osnutka pri nas prekinjen. Konec leta 1930 je komisija spet nadaljevala svoje delo. Delala je do leta 1932 ter je že izdelala načrt trgovsko-pomorskega zakona. Ker je pa v pravosodnem ministrstvu leta 1936 že bil izdelan predlog trgovsko-jx>morskega zakonika, ki ga je pred kratkim skupščina sprejela ter se sedaj nahaja pred senatom, pa je bil natisnjen pred njim državljanski zakonik, je bilo potrehno spraviti določbe trgovsko-pomorskega zakona z njim v sklad tako glede materialnih odredb kakor tudi glede tehnično-pravne terminologije. Zaradi tega je sedanji pravosodni minister imenoval novo komisijo za izdelavo definitivnega predloga pomor-sko-trgovskega zakonika. V tej komisiji je tudi profesor ljubljanske univerze dr. Ivan škerlj. Pravosodni minister je izjavil, da bo trgovsko-pomor-ski zakonik gotov do konca aprila in nato predložen narodnemu predstavništvu. Za pravosodnim ministrom je govoril dr. Maj-storovič, ki se mu je toplo zahvalil za podrobna pojasnila gledo novega trgovsko-pomorskega zakonika. Z odgovorom se je popolnoma zadovoljil. Preden je bila seja zaključena, je predsednik obvestil senat, da je od skupščinskega predsednika prejel predlog proračuna in finančnega zakona za leto 1937-1938 1er da bo ta predlog takoj poslal v pretres finančnemu odboru. Prihodnja seja bo v torek, 16. marca, ob 10 dopoldne. Na dnevnem redu je konvencija, sklenjena med Jugoslavijo in Belgijo, sklenjena o medsebojni sodni pomoči. Pod predsedstvom senatorja Simonoviča je imel v svojih prostorih sejo delovni klub senatorjev. Seji so prisostvovali predsednik vlade, notranji, prometni iu trgovinski minister. Na seji so razpravljali senatorji s člani kr. vlade o delu senata v zvezi z bližnjo proračunsko debato v senatu. V zvezi s tem so bili sprejeti potrebni sklepi. Seja skupščine Spremembe zahona o invalidih Belgrad, 11. marca. m. Na snočnji skupščinski seji je plénum sprejel tudi naslednje nove amande-mente, ki jih je predložila kr. vlada: Pri § 19. kjer je govor o papirju za rotacijske stroje, je treba po besedah: »na rotacijskem stroju« vstaviti še besede: časopise in listine f>o določenih kontingentih«. Pri § 24 je treba vstaviti besede: »Ta odredba stopa v veljavo 1. avgusta 1937«. Pri § 31 b) pri točki 3, je treba na koncu dodati: »To se nanaša samo na Belgrad in sedeže banovin.« Pri § 31, odstavek prvi, se mora glasiti mesto besed: »z uredbo« — »s kraljevim ukazom«. Pri § 56 se po točki 7 a) vstavi naslednja točka 7 b): »Osebe, ki uživajo zaščito po invalidskem Thorez sili v Bluma Komunisti in „spreobrnitev vlade ljudske fronte" Pariz, 11. marca. Vodja francoskih komunistov Thorez je ime! v Parizu govor, v katerem je ostro napadel preobrat, ki ga je napravil Blum v finančni politiki. Dejal Je, da je Blum kapituliral pred znanimi dve sto kapitalističnimi rodbinami, da pa smatrajo komunisti to samo za nekak odmor, po katerem bodo najodločneje zahtevali, da ae nadaljuje socialna politika v smislu socializma, da se izvanredno obdavči premoženje in demontira kapitalizem. Iz taktičnih razlogov bodo torej komunisti ostali ▼ ljudski ironti, vendar pa je iz govora razvidno, da bodo Bluma in ljudsko fronto takoj zapustili, kakor hitro bodo dobili tak nalog iz Moskve. Poslušalci, ki so priSli poslušat tddi komunističnega poslanca Duclosa, ki se je vrnil iz Valencije, so bili proti Bluma zelo sovražno razpoloženi, čemur so dajali izraza ▼ raznih vzklikih. Desničarsko časopisje seveda ta dogodek uporablja za to, da podčrtuje, da Blum v zameno za notranje posojilo, ki so mu ga dovolili buržuazni elementi in visoka finança, niti v poslanski zbornici niti v senatu ni hotel dati nobenih obveznih izjav glede smernic svoje nadaljnje politike. Najbolj je zadel položaj list, ki piše, da je »Blumov preobrat« in pristanek parlamenta na to bil samo politična komedija na podlagi koncesij med Blumom in opozicijo, da se reši republikanski in parlamentarni režim ter privilegiji strank in oligarhij. Razprava v senatu glede notranjega posojila ni prinesla ničesar novega, razun, da je senat do- dal zakonu pogoj, da posojilo ne sme presegati 10 milijard 500 milijonov. Senat je nato posojilo sprejel z 258 proti 50 glasovom, nakar je zbornica v nočni seji spremembe senata sprejela. Posojilo bo razpisano v petek. V londonskih diplomatskih krogih je vzbudila pozornost govorica, da sovjetska vlada pritiska na Leona Bluma, da poleg politične pogodbe s Sovjeti podplie tudi vojaSko pogodbo. Če bi se Blnm tega branil, grozi Moskva, dn bo francoskim komunistom dala nalog, da preidejo v opozicijo. Gre torej za navadno izsiljevanje. Lebrun o „sveti uniji" Pariz, 11. marca. c. Nocoj je po francoskih radijskih postajah govoril predsednik republike Albert Lebrun. Pozval je vse Francoze, da naj združeno podpisujejo po svojih močeh posojilo za narodno obrambo. Duh »svete unije« naj zopet prevzame vse Francoze. Položaj je danes sličen položaju v letu 1926, ko je Poincaré posegel in rešil frank, Položaj sicer ni tako obupen kakor v letu 1926, toda Francozi bodo tokrat zopet pokazali, da so združeni v borbi za svoj režim, ki je režim ljudskih svoboščin. — Pri laprtjn. motnjah v prebavi vzemite zjutral na prazen želodec kozarec naravne »Franc Josel grenficet. 99 Oslo-blok" Anglija prevzame jamstvo za nevtralnost severnoevropskih držav London, 11. marca. TG. Prihodnji ponedeljek pride v London na uradni obisk angleSki vladi švedski zunanji minister Sandler. To priložnost je londonski tisk vporabil za to, da je podčrtal izredno važnost tega srečanja med Švedskim državnikom in angleškimi ministri, kajti čisto gotovo je, da bodo med obiskom natančno prončili tako imenovani »Oslo načrt« (imenovan po glavnem mestn Švedske, kjer so se skandinavske države zedinile, da bodo ustvarile večjo vzajemnost ▼ zunanji politiki in na gospodarskem polju (op. ur.). »Oslo načrt«, ki ga je predložil Sandler sam, bi Švedska in Norveška radi raztegnili tndi na Dansko, Belgijo in Nizozemsko ter tudi na Finsko, ako bi slednja želela sodelovati. Ta načrt predvideva ustanovitev carinske zveze med imenovanimi državami. Razgovori, ki so jih zadnje tedne imeli skandinavski državniki, pa pričajo, da se je prvotni načrt že zelo raztegnil in da govorijo sedaj celo o možnosti političnega nevtralnega {pakta, ki bi ga imenovane države med seboj sklenile in dodale še vojaško zvezo, ki bi nevtralnost branila. Raznme se, da bi bil takšen pakt, sklenjen med večinoma malimi državami, slaboten, če ne bi našel zaslombe pri kak-Sni v e 1 e s i IL Skandinavske države in Belgija se zelo navduSnjejo za to, da naj bi ta velesila bila — Anglija. V Londonu kažejo veliko zanimanje za ta predlog, ki ga bodo resno pretresali, ker bi nevtrallzacija vsega severnega dela Evrope »ilno koristila angleSki mirovni politiki, saj bi tako rekoč izključila vsak spopad med Nemčijo in Rusijo, ki ga v Londonu smatrajo za najbližjo in največjo nevarnost za mir v Evropi. Londonski listi pijejo, da ima zunanji minister Eden zopet sijajno priložnost, da dokaže, kako potrebna je krepka Anglija v razboleli Evropi. Razmere v HSS Sodeč po pisanju raznih listov in prcklarijah, o katerih se veliko govori po Zagrebu, Hrvatska seljačka stranka ni več tako kompaktna, kakor je bila. Ilerceg, ki je član te stranke, je hudo levičarsko orientiran in na svojih shodih propagira predvsem rešitev socialnih vprašanj, tako da se zdi, kakor da rešitev narodnega vprašanja Hrvatov zapostavlja. To seveda izrablja JNS v družbi s socialisti in drugimi pristaši tako zvane »ljudske fronte«, da bi se okrepil vtis, kakor da med hrvatskimi nacionalisti v HSS, tako zvanimi starimi ra-dičevci, in mod mlado socialno orientirano inteligenco HSS obstoja več ali manj velika diferenca. Na drugi strani pa ni mogoče veliko dvomiti o tem, da so se v nekatere kroge HSS v resnici vtihotapile marksistične in najiol marksistične tendence, ki so dobile zlasti izraza v lanskih volitvah v Hrvatsko akademsko zastopstvo, pri katerih so dijaki HSS zmagali le s pomočjo marksistov in framasonskih elementov. Kot reakcija na to se ja že od lanskega leta sem pojavila močna struja v hrvatski mladini, ki ni obrnila hrbta samo marksizmu in Krležinemu salon-komunizmu, ampak zameta tudi HSS in se je orientirala v pravcu čisto nacionalnega starčevičanstva. Na drugi strani pa imamo bosanske Hrvate s »Kaloličkim tjed-nikom«, ki se trudi dokazati, da je HSS slejkoprej kompaktna in da mora kompaktna ostati, češ da je v HSS bila izrccno izločena vsaka kulturnosoci-alna bojevitost, da torej obstoja neko premirje v kulturnih in socialnih pogledih in da bo to premirje tudi ostalo, ker da to zahteva nacioualna dobrobit hrvatske domovine. To jo očitno naperjeno proti »Hrvatski Straži-: v Zagrebu, ki dokazuje nasprotno, da namreč v HSS res obstojajo kulturuosocialne diference, katerih jo krivo z marksizmom združeno framasonstvo. To naziranjc utegne odgovarjati dejanskemu stanju. Tudi »Javnost«, glasilo jugoslovenskega uni-tarijma, objavlja alarmantne članke o »ofenzivi frankofurtiniaškega ozir. klerikalnega fašizmu«. Tudi belgrajski unitaristi so torej zaradi lega po-kreta vznemirjeni. Pravijo, da »Hrvatska straža« ramo ob rami s starčevičanskiml nacionalisti vodi borbo proti liberalnemu krilu HSS že več let in ila je to jako nevarno. Boje hrvatski »fašisti« zahtevajo, lia se morajo iz HSS izločiti taki elementi, kakor so Herceg in Miškin, in da je troba seljačkl pokret postaviti na rasno podlago po vzorcu Ger-manije. To seveda samo beležimo brez vsakega komentarja po svoji kronistični dolžnosti. Novi ljubljanski proračun: Socialni in obnovitveni proračun Ko jc nova občinska uprava prevzela posle mestne občino ljubljanske, je morala v prvi vreti skrbeti za to, da je zavožene mestne finance spravila v red. Bila je iz tega razloga prisiljena zvišati občinski proračun ter ga nazvala zato »sanacijski proračun« (ves tozadevni postopek in razlogi zanj eo obširno obrazloženi v brošuri, ki jo je izdala mestna občina ljubljanska pod naslovom »Eno leto nove mestne uprave ljubljanske«). Skrbnemu gospodarstvu in skrajni Štednji ter previdnosti nove uprave se je posrečilo spraviti mestne finance zapet v normalni tir. Čakale pa so novo upravo še nove in važne naloge, katerim se prvo leto ni mogla posvetiti v toliki meri, kot bi bilo potrebno. Najnujnejše naloge nove uprave so se pokazale na socialnem in gradbenem področju. Socialne prilike v našem mestu so izredno težavne. Vprašanje brezposelnosti in mladinskega skrbstva je postajalo z vsakim dnem bolj pereče. Prav tako pereče pa je postajalo vprašanje obnove cest, zlasti v priključenih obfi-nah, ter obnove voznega parka, ki se je vsa leta sem zanemarjal, tako da je današnja uprava dobila vozni park v povsem razpadajočem stanju. Nujno je bilo treba nabaviti nov škropilni avto, nove smetarske vozove itd. To je samo najnujnejše izmed nujnega. Zanemarjene ceste, ki dobesedno razpadajo, je treba obnoviti, posebno skrb pa še posvetiti cestam v nanovo priključenih občinah, kakor tudi kanalizaciji in še neštetim drugim gradbenim potrebam. Novi proračun je torej bilo treba sestaviti v tej smeri in predvideti v njem postavke za ta nujna vprašanja. Eno najbolj perečih vprašanj (ki je bilo vse leto pri opozicijskem časopisju kamen spod-tike, je delavsko vprašanje (brezposelnost) in mladinsko skrbstvo. Lanski proračun, ki je moral v prvi vrsti služiti sanaciji občinskih financ (plačilu najnujnejših dolgov), ni mogel predvideti znatnejših vsot za socialno skrbstvo. Zato se je socialni urad opiral v veliki meri na prostovoljne prispevke meščanov. Uspelo mu je v tem oziru voditi dovolj uspešno socialno politiko in blažiti vsaj najbolj kričečo bedo, čeravno vse bede ni mogel ublažiti. Letošnji proračun je v tem oziru dobil močnejši poudarek. Seveda je tudi ta proračun sestavljen tako, da ee težina eocialnega proračuna ni vrgla na podpore v denarju, temveč na stroške preventivnega socialnega skrbstva. Vsota pol milijona, ki je določena za delavsko skrbstvo, je namenjena predvsem za javna dela, ki naj kot zimska pomoč nadomesti pomanjkanje dela drugod. Gotovo pa tudi ta vsota še ne bo zadostovala in bo potrebno še nadaljnje sodelovanje javnosti s prostovoljnimi prispevki. Predvidene so tudi večje postavke za mladinsko skrbstvo. Tako so v novem proračunu predvidena poleg sedaj obstoječih dnevnih zavetišč še nova dnevna zavetišča v Trnovem, za Bežigradom In v Mostah. Za zidanje novega dnevnega zavetišča v Trnovem (kjer je gotovo najbolj potrebno) je predvidena vsota Vi milijona. Začelo se bo graditi ze letos in se bo nadalje gradilo v etapah. Letos bo zgrajeno najprej zavetišče za šolske otroke. Ker bo gradila tudi Vincencijeva konferenca otroško dnevno zavetišče v Zeleni jami, je predviden mal znesek kot prispevek oziroma pomoč mestne občine. Povsem nova postavka v socialnem proračunu je pœtavka za pomoč šolskim kuhinjam. V šolskih kuhinjah dobiva že zdaj 600 otrok dnevno zajtrk s pomočjo mestne občine. Nova postavka je predvidena tudi za razširjenje dnevnega zavetišča na Viču. Mladinsko skrbstvo v novem proračunskem letu bo torej v znamenju razširjenja obstoječih in ustanovitve novih dnevnih zavetišč in šolskih kuhinj. Denar za mladinsko skrbstvo je gotovo najbolje naložen, ker se s takim preventivnim skrbstvom mladina obvaruje moralne in fizične škode. Skrb za moralno dober in fizično zdrav naraščaj je pač najbolj rentabilna; kot je znano, je bila ta skri» uvaževana že pri starih narodih (na pr. pri Grkih). Večje postavke so predvidene tudi za oskrbo revnih bolnikov na domu. Potrebna bi bila vsaj ena zaščitna sestra, ki bi bila nastavljena pri socialnem uradu in bi imela to skrb, da bi obiskovala revne bolnike na njihovem domu ter jim nudila najnujnejšo pomoč. V ozki zvezi s socialnim proračunom pa je tudi gradbeni proračun. Če bo imelo mesto dovolj dela, bodo tudi brezposelni lahko našli več zaposlitve, kar bo v veliko pomoč mestnemu socialnemu uradu. Da pa so zlasti ceste potrebne popravil, je jasno vsakomur in je že skrajni čas, da se ceste restavrirajo. Čim prej se to obnovitveno delo prične, tem več bo občina prihranila, kajti škoda, ki jo trpi mesto zaradi razpadanja cest, ee z vsakim dnem veča. Enako pa je tudi z voznim parkom. Zato bi mogli letošnji proračun po pravici na-zvati socialni in obnovitveni proračun pa tudi sodobni, saj se je občina ozirala v resnici predvsem na vprašanja, ki 60 najbolj pereča in neodložljiva. Obračun Slov• planinskega društva Ljubljana, 11. marca. Nocoj je bilo zborovanje Slovenskega planinskega društva (osrednjega društva). Iz obširnega tajniškega poročila podajamo glavne podatke o delu tega društva, ki ima velike zasluge za telesno vzgojo naše mladine, pa tudi narodno-obrambne zasluge. Društvo je zborovalo na podlagi novih pravil. Osrednje društvo je štelo konec lanskega leta 3059 rednih članov, 775 akademikov, 1475 srednješolcev, skupno 5345 članov. Število rednih članov je padlo za 388, toda dotok mladine je ta izpadek nadomestil. Društvo se je živahno zanimalo za ureditev voznega reda, za uvedbo motornih vlakov, za ureditev zimekih vremenskih poročil in za uredbo o športu. Obisk naših gora je bil zadovoljiv. Prometno ministrstvo je šlo turistom zelo na roke z uvedbo nedeljskih znižanih vozovnic. Obratno pa je SPI) organiziralo tudi večje izlete v Švico in so se naši planinci povzpeli na 12 vrhov, visokih nad 4C00 m. Naše domače planine pa so tako in tako že vse preiskane in prvenstvenih vzponov lani ni bilo. V preteklem društvenem letu so se ponesrečili naslednji planinci: Stanko Dolhar, Bojan Lovša, Srečko Vavpotič, Vid Janša, Mladen Mikšič, Savo Dimicilj in Egon Lettner iz Maribora. Ponesrečil pa se je tudi en Avstrijec, Josip Pfeinig iz Beljaka. Poročilo gradbenega odseka navaja, da je SPD zgradilo lep dom na Komni ter preskrbelo za dobra pota, izpopolnilo kočo pri Triglavskih jezerih, preskrbelo za vzdrževalna dela pri hotelu »Zlato-rog« v Bohinju, izboljšalo razmere pri hotelu »Sv. Janez« ter pregledalo in deloma popravilo vse svoje planinske postojanke, kakor Orožnovo, Mal-narjevo, Krekovo. Erjavčevo kočo, Aljažev dom, Staničevo kočo, Triglavski dom, Aleksandrov dom, Vodnikovo kočo, spodnjo kočo na Golici, Kadilniko-vo kočo na Golici, dom na Krvavcu, Cojzovo kočo. Češko kočo na Ravneh, kočo na Kamniškem sedlu, dom v Kamniški Bistrici, kočo na Vel. planini itd. Slovenski »Planinski vestnik« je dosegel visoko stopnjo resnega in svetovno znanega planinskega glasila, v katerem sodelujejo odlični sotrudniki. Društvo pripravlja krasno knjigo o planinski flori, ki jo bodo spisali domači znanstveniki. Društvo bo izdalo tudi tabelo zaščitenih planinskih rastlin. Društvo je priredilo tudi mnogo predavanj. Sedaj pripravlja ustanovitev alpinskega muzeja ter zbira vee gradivo, ki je potrebno za točno poznavanje naših planin. Društvo je vodilo tudi veliko propagando med južnimi Slovani in v inozemstvu za obisk naših planin in pa naših krajev. Priredilo je tudi več tečajev in vodilo lastno planinsko knjižnico, ki prav lepo napreduje. Spori v društvu so odstranjeni, odstranjeno je tudi vsako strankarstvo in zato more vsa javnost planinskemu društvu iskreno čestitati k lepemu obračunu ob zaključku društvenega leta. Sin do smrti pretepel mater Tri ure in pol je pretepal nesrečno mater, hi je čez dva dni za poškodbami umrla O nečuvenem zverinstvu nam poročajo od Sv. Tomaža pri Ormožu. Kakor smo pred nekaj dneyi poročali na kratko v »Slovencu«, je umrla 73 letna Marija Kukovec pod sumljivimi okolnostmi. Državno pravdništvo je odredilo preiskavo in obdukcijo, ki je spravila na dan nečuveno grozovitost. Nesrečno starko je ubil njen lastni sin, in eicer jo je pretepel do smrti. Strašen dogodek se je odigral v noči od 3. na 4. marca. Posestnik Janez Kukovec živi z ženo, otrokom in materjo v Rakovcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Star je 38 let. Znan jo kot nasilen človek, ki se rad opija. V pijanosti je pretepal ženo in mater, da sta včasih morali obe nesrečni ženski sredi noči pobegniti od doma ter Beseda za Baragovo semenišče Sredi zablod človeškega mišljenja, ki je tako rekoč pijano od lažne svobode in sproščenosti od sleherne postave in obveznosti, sredi strašne skvar-jenosti človeške slabosti, se dviguje Cerkev kakor jasen svetilnik. Cerkev obsoja vsako zablodo na levi in desni strani resnice in kaže vsakemu pravo pot. Zaradi nezmotljivih obljub, na katerih stoji, ne more ta svetilnik ugasniti nikoli. Toda gorje, če je svetilnik oviran, da ne more v obilnosti razpošiljati svoje blagonosne luči. Z lastnimi očmi vidimo, kam je zašel svet, ki je v svoji oholosti zavreel božje razodetje — čeprav pod videzom znanosti — in sledil lažnim modroslovnim in nra-voslovnim »znanstvenim« nazorom. Ako svet na tem vzdolžnem pobi zmote in hudobije ni zdrknil še globlje, dolguje to luči krščanske resnice, ki Se vedno sije v svet. Prav torej, to službo pa vrši Cerkev po duhovnikih. To je beseda Pija XI» o duhovništvu. Kakšna bo prihodnjost slovenskega ljudstva, ali bo bolj ali manj razsvetljena po blagodejni luči tega visokega svetilnika, je ne nazadnje odvisno od bolj ali manj vsestranskim zahtevam ustreza jo-čega bogoslovnega semenišča v prihodnjosti; za našo ljubljansko škofijo — od Baragovega semenišča. Kdor hoče stanje sedanjega našega bogoslovnega semenišča prav presoditi, mora res reči: »Treba je torej nove hiše, ker ta ne zadošča več.« Nikjer hi malodušnoet ne bila bolj neopravičljiva in morda tudi bolj škodljiva, kakor pri akciji za novo bogoslovno Baragovo semenišča. Prav simbolično nam danes staro semenišče, ki je hiša brez solnca, kaže, kako bi mogla sčasoma tudi vsa dežela v duhovnem pogledu postati »hiša solnca«, če bi krocinkroe vee kulturne ustanove imele za svoj naraščaj krasne in udobne zgradbe, bogoslovnica bi pa še naprej in naprej ostala v tesni in temni Semeniški ulici. Apostolska namera in želja ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana bi se z ozirom na pomanjkljivo stanje sedanjega bogoslovnega semenišča mogla tolmačiti z besedo škofa Barage, ki je v podobnih gradbenih prilikah dejal: »Ta moja prošnja je zelo nujna, nikdar še nisem bil v takih stiskah.« Zaradi šestih letnikov bo leta 1940 domačih bogoslovcev 120. Ali ne kliče ta okolnost vseh škotl ja nov na delo za novo bogoslovno semenišče? Na delo! Ali to delo mora biti v današnjih gospodarskih razmerah odločno in zelo iznajdljivo. Najprej odločno! V listu za mladino »Juventus« je 26. I. 1935 škof iz Mallorke pozval vso krščansko mladino, naj mu pomaga zgraditi v predmestju cerkev, ki bo rešilna ladja za tamošnje delavstvo. Nujna prošnja je dosegla odločne pomočnike. — To delo pa mora biti tudi zelo iznajdljivo. Ordrup je predmestje v Kopenhagenu na Danskem. Župnija šleje 700 katoličanov, a veliko jih je od cerkve daleč oddaljenih. Kako bi bilo mogoče, zlasti mlade ljudi, pridobiti v cerkev? Mar. kongregacija mož in niladeničev je s svojimi prihranki trem, štirim mladeničem kupila kolo, ne kot miloščino, ampak kot blagohotno posojilo, ki naj sc po možnih obrokih plačuje. Ta kongrcgacijski pomožni sklad je v 10 mesecih tako narastel, da je bilo v tein času možno oskrbeli s kolesom že devetnajst mladih kolesarjev, katerih prva pot in vožnja je ob nedeljah in praznikih usmerjena v cerkev. To sta le dva zgleda odločnega in iznajdljivega dela za dobro stvar. Ob takem delu more rasti in zrasli tudi Baragovo semenišče v Ljubljani. Odločnost in iznajdljivost! Te vrstice so napisane od nekoga, ki biva tačas Izven 1 ju bij. škofije in ima pri raznih drugo-rodcih priliko slišati, kako jc drugod vnema za duhovniški naraščaj volika in dejanska. iskati pri sosedih zavetja. Usodnega večera jo bil Janez Kukovec zopet pijan. Pretepel je najprej svojo ženo Matildo, ki je pograbila šestmesečnega otroka ter z detetom pobegnila k sosedom, pri katerih je prenočila, naslednjega jutra pa je odšla v Trnovco k svojim sorodnikom. Ko je pobegnila žena, se jo spravil surovež nad svojo 73 letno mater. Pretepal jo je najprej pred hišo, jo vrgel v jamo pred hlevom ter jo tam suval z nogami in rokami. Sosedje eo du H krike nesrečnice, ki je milo prosila: »Janez, za božjo voljo, pusti, me, saj ti nisem nič naredila.« Niso si pa upali v bližino, ker se Kukovca vse boji. Tepel je mater kako uro pred hišo, dokler se ni Tomaž Krajnc ojunačil ter je šel proti Kukovčevi hiši. Komaj pa je Kukovec opazil, da se nekdo bliža, jo pobral mater ter jo zanesel v hišo. Krajnc se je poleni splazil pod okno ter cul, kako odmevajo iz hiše udarci in ječanje starke, ki je prosila: »Ljubi Hanzek, ne ubij me, saj sem stara in bom kmalu umrla.« Šele okrog pol 1. po polnoči so ti udarci utihnili, trajali so pa od 21. naprej. Naslednje jutro je prišel Kukovec k sosedi Golnarjevi ter jo prosil, naj pride pogledat k njegovi materi, ker je zelo slaba. Golnar-jeva je prišla, pa je našla nesrečnico skoraj nezavestno. i)ejala je Kukovcu, naj pošlje po duhovnika, ta pa jo je ostro zavrnil, da še ne bo tako kmalu umrla. Naslednje jutro pa je prišel zopet h Golnarjevi ter dejal, da je mati ponoči izdihnila. Čolnarjeva jo mrtvo preoblačila, pa je videla, da ima trebuh ves zatečen. Sodna obdukcija je ugotovila, da je dobila pokojnica take udarce v trebuh, da ji je bil na več mestih pretrgan drob 1er ji tudi takojšnja operacija ne bi mogla rešiti življenja. Kukovec odločno taji', da bi bil mater pretepel, prizna samo, da je dal ženi nekaj klofut ter jo pognal od hiše. Priče, ki so jih orožniki zaslišali, pa odločno izpovedujejo, da so slišale in videle, kako je sin pretepal mater in da je starka umrla samo zaradi nečloveškega ravnanja. Kukovca so aretirali ter izročili v sodno zapore. —Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joseiova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to. da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 3017H3i. G. Kazasov v Rolary klubu Ljubljana, 11. marca 1937 Bivši bolgarski poslanik v Belgradu in prijatelj Slovencev g. Dimo Kazasov je obiskal sinoči ljubljanski Rotary-klub. Pri večerji v klubu ga jo IKwdravil s toplimi in pomembnimi besedami predsednik kluba dr. Mirko Božič, nato pa je v daljšem predavanju govoril g. Kazasov o odnošajih med splošno bolgarsko politiko in razmerju med našo državo in Bolgarijo. Predavatelj jo v ta namen posegel nekoliko nazaj v bolgarsko zgodovino, ob kateri je živahno narisal, kakšne peripelije jo doživelo razmerje med bratskimi južnimi slovanskimi narodi. Zlasti se je obsežno pečal z najvažnejšimi političnimi dogodki po vojni 1er točno analiziral razpoloženje bolgarskega naroda ter njegova stremljenja. Danes je razmerje med slovanskimi brati na jugu postavljeno na nove temelje, kar daje jamstvo za uspeh dosedanjih prizadevanj. —-Gosp. predavatelj je pokazal izredne govorniške sposobnosti ter je z globoko intuicijo in izbrano bolgarsko besedo, katero je bilo vedno lahko razumeti, odkril bratsko bolgarsko srce za nas vsem poslušalcem, ki so ga nagradili z dolgotrajnim ploskanjem za njegova izredno globoka in krasno podana izvajanja. Po predavanju mu jc predsednik kluba dr. Božič izročil v dar umetniško sliko, dc-lo našega akad. slikarja Božidarja Jakca, ki predstavlja našo slovensko vas, za spomin na bivanje v Ljubljani. Predavanja so se udeležili tudi zastopniki Jugoslovansko-boigarske lige. Ptui Protitnberkulnzna liga v Plujii ima 14. ni. v mestni posvetovalnici v Ptuju redni letni občni zbor Ponovno o[K>zarjamo prebivalstvo na vele-važno delovanje lige. Divjaški napad v Markovcih. V nedeljo 7. 1. m. je imelo Prosvetno društvo v Spuhlji sestanek, na katerega sta prišla med drugimi tudi 26 letni posestniški sin Horvat Ignac iz Spuhlja in neki Kline Janez. Ker je bil Kline že vinjen in ni miroval na sestanku, ga je Horvat odstranil iz lokala. Klinca je to tako razjezilo, da se je hotel na vsak način maščevati. Ko se je Horvat vračal proli domu. jo krenil še v neki vinotoč, kjer se je mudil le malo časa. Ko se je iz vinotoča hotel podati domov, ga je že pred vrati pričakal Kline in ga napadel z debelini kamnom, s katerim ga je pobil nn tla. Horvata so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili hude poškodbe. Profesorji za svoje pravice Spomenica plenarne seje jugoslovanskega profesorskega društva Na plenarni seji jugoslovanskega profesorskega društva, ki je bila 7. do 9. marca t. 1. v Belgradu, je bila sprejeta sledeča spomenica: 1. Predstavniki profesorskega društva iz vseh banovin so ugotovili, da najbolj teži njihov stan izredno težko materialno stanje profesorjev srednjih šol. V nmogih primerih lo stanje meji že na pravo bedo V nekaterih banovinskih mestih je nekvalificirano osebje innogo boljše plačano kot suplenti, ki so rabili najmanj 16 let za šolanje, da so se usposobili za poklic, ki ga opravljajo. Nekatere profesorice, ki so porojene z državnimi uradniki, imajo približno toliko plače kot najeta delavka, in sicer zaradi tega, ker so prejemki državnih uradnikov v splošnem premajhni. Stanje srednješolskih profesorjev je v veliki meri poslabšano še s tem, ker je pred dvema letoma nastal zastoj pri napredovanjih po skupinah, in to celo za suplente, ki so opravili profesorski izpit in bi po zakonu morali biti postavljeni za profesorje. Zadnji dve proračunski leti je napredovalo v pro-sveti le minimalno število, manjše kot v katerem drugem ministrstvu. Veliko število profesorjev čaka žo polna tri leta, da se jim dû to, za kar so izpolnili vse pogoje, ki jih predpisuje zakon. Okoli 12(10 profesorjev čaka in terja ta dolg. Zaradi tega je nastopila tudi pri profesorjih velika pobitost in apatija. Predstavniki profesorskega društva, pod čigar okriljem se je zbral skoraj celokupen profesorski stan v državi, smalra za svojo dolžnost, da opozori vso našo javnost na to stanje. Oni poudarjajo, da profesorji ne zahtevajo ničesar drugega, kot to, da pridejo do svojih zakonskih pravic in da se njim ter njihovim rodbinam omogoči primerno življenje. To se dû doseči z novim državnim proračunom, ki je predvidel dovoljno število praznih mest, vendar je vse lo postalo problematično, ker se za napredovanje po skupinah zahteva ne samo prazno mesto v proračunu, temveč tudi predhodno otvorjen kredit. 2. Občutek brezpravnosti, ki je zajel srednješolske profesorje, je povečan še s tem, ker so pred nekaj meseci začeli v prosvetnem ministrstvu s prakso dodeljevanja na službo z brzojavi. Uradnik, ki je dodeljen na službo, nima pravice do selitvenih in prevoznih stroškov. Ta praksa pomeni zaradi tega razdvajanje rodbin in materialno ugono-bitev vseh, ki so premeščeni na la način: jasno je danes vsakomur, da se uradniška rodbina moro le s težavo preživeti, a to je nemogoče, ako se iz ene rodbine napravita dve ognjišči. Najtežje v vsem tem je pa dejstvo, da ta dodeljevanja na službo niso posledica nemarljivega in nevestnega izpolnjevanja službenih dolžnosti in niso izvršena po končanem disciplinskem postopku, ki ga je predvidel uradniški zakon, temveč iz razlogov, ki nimajo nikakršne zveze s potrebami šole in pouka. Radi takega postopanja preti nevarnost popolnega razsula šole in zato opozarja plenarna seja na to nevarnost. Potrebno je korenito menjanje metod, ki se danes uporabljajo v prosveti in to tem bolj, ker je po uradniškem zakonu na razpolago dovoljno število elastičnih odredb za kaznovanje uradnikov, ki se pregrešijo v svoji službi. Da hi bili profesorji enkrat za vselej zaščiteni od raznega preganjanja, je neobhodno potrebno, da se dû stalnost njim in učiteljem, kot je s polno pravico dana sodnikom. 3. Poudarjamo potrebo čimprejšnje uzakonitve pripravljalnega načrta srednješolskega zakona, s katerim naj se reši ves niz nujnih vprašanj, koristnih za šolo in profesorje (honoriranje privatnih izpitov, skupina III/2 itd.). 4. Izredno so težke razmere, v katerih se vrši pouk v naših srednjih šolali. Število oddelkov po srednjih šolah in število učencev v njih je dobilo nenavadno razmerje. Mnoge srednje šolo ne razpolagajo niti s higijenskimi poslopji, niti z najpotrebnejšimi učili, brez katerih se ne more niti zamisliti uspešen pouk. Kot primer navajamo, da je veliko srednjih šol, ki ne morejo naročiti niti enega časopisa ali revije. Poučevanje je otežkočeno še s tem, ker ni po šolah izvršena racionalna razdelitev profesorjev po strokah. Nujno je potrebno, da se vsak srednješolski zavod razdeli v dva, čim »levilo učencev preseže število 1000 in da se del šolnine pusti zavodom za nabavo učil in izpopolnitev profesorskih in dijaških knjižnic. Koristne bi bile tudi direktorske konference, ki bi se vršil»! po banovinah od časa do časa in kjer bi pretresali šolska vprašanja. 5. Predstavniki profesorskega društva so dolžni opozorili tudi na to, da se zadnje čase vršijo po srednjih šolah razne politične propagande. Te deloma izvirajo v državi sami, a deloma iz zamejstva. Njihova negativna dejstva so se že občutila na več mestih (dijaški štrajki na nekih šolah). Občutijo se toliko bolj, ker je veliko število gimnazij ostalo brez direktorjev (v zetski banovini v več kot polovici gimnazij opravljajo direktorsko službo vršilci dolžnosti in njihovi zastopniki). Vse te propagando so brezdvomno škodljive in nujno j« potrebno, da se začne 7. enakomernim pobijanjem, ker šola mora ostati samo šola in ne poprišče raznih ideologij, ki se medsebojno borijo. 6. Predstavniki sekcij iz cele države so dalje soglasno sklenili, da je potrebna ustanovitev prosvetne zbornice za reševanje zadev, ki so skupne vsem prosvetnim organizacijam. Na tem se je že do sedaj veliko storilo s složnim sodelovanjeni z učiteljskim društvom in društvom meščanskošol-skili učiteljev. Priporoča se vsem pododborom čim tesnejše sodelovanje s krajevnimi prosvetnimi organizacijami. 7. Potrebno je čimprej definitivno rešiti vprašanje učnih knjig državne izdaje. Razpisani kon-kurz za narodno skupino predmetov naj se takoj do konca realizira ali pa dovoli še vnaprej svobodno tekmovanje učnih knjig. 8. Sklenjeno je, da bo lefošnji profesorski kongres 4. in 5. julija v Mostarju. * tz vsega zgornjega je jasno, da profesorji srednjih šol, ki stalno po svoji stanovski organizaciji opozarjajo na vse nepravilnosti in na korenine vsega zla, ne morejo biti krivi težkim posledicam, ki bi mogle nastopiti. Razen to spomenico je plenarna seja sklenila še sledeče: 1. Ranglisto profesorjev v ministrstvu prosvete in trgovine je treba objaviti in v njej izvršiti korekture z ozirom na čl. 254. uradniškega zakona. 2. Profesorjem naj se brez oviranja dovoli poučevanje na privatnih šolah. 3. Z novim srednješolskim zakonom je treba poleg d rugegn dokončno in jasno regulirati: vprašanje honoriranjn privatnih in praktičnih učiteljskih izpitov; službeno razmerje onih profesorjev, ki so bili nekaj časa začasni predmetni učitelji, kot tudi službeno razmerje gimnazijskih lajnikov, bivših univerzitetnih asistentov in profesorjev glasbe; vprašanje direktorskih stanovanj. 4. Pri postavitvah morajo imeti prvenstvo profesorji samoupravnih šol in privatnih šol s pravico javnosti; a v vsakem primeru je potrebno imeti v vidu strokovno izobrazbo in gmotno stanje kandidata. 5. Koristno bi bilo, dn ministrstvo prosvete na koncu vsakega šolskega leta uradno objavi javnosti, za katere stroke so potrebni profesorji, da bi se maturanti in starši mogli pravilno orientirati. 6. Apelira se nn vse člane, da redno plačujejo prispevke za postavitev profesorskih domov. Na prihodnjem kongresu se bo rešilo za vse vprašanje nadaljnjega vplačevanja tega prispevka. 7. Priporoča se vsem pododborom, da se zavzamejo za širjenje »Mladosti«, edinega dijaškega časopisa, ki ga izdaja našo društvo (sekcija Zagreb). Deputacija predstavnikov profesorskega društva iz cele države je osebno izročila zgornjo zahteve gospodu ministru prosvete iu gospodu ministru trgovine in industrije. Nase godbe, ki bodo sodelovale pri velikonočnih procesijah, opozarjamo na Tramtetovo zbirko velikonočnih pesmi, ki so prirejene za godbo na pihala. Ccna Din 60. Posvetne koračnice so pri procesijah, tako pri velikonočni kakor pri procesiji sv Rešnjcga telesa prepovedane. Omenjene ekladbe se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Drobne novice Koledar Petek, 12. marca: Gregorij Veliki, papež: Bernard, škof. Mlaj ob 20.32. Herschel napoveduje dež in sneg. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla kot žrtev materinstva gospa Rozi Dclinar, roj. Debelak, sodnikova soproga. Pogreb bo v soboto od pol 3. popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalje! "f- V Skof|i Loki j r mirno v Gospodu zaspal gospod Ignacij Plantarič, posestnik. Pokopali ga bodo v soboto ob 5. popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f- V Laškem je dne 10. marca umrla v 83. letu etaroeti splošno znana in spoštovana članica stare laške rodovine Lazičeve ga. Amalija Standejçger, vdova po eodnljskem nadoficijalu. Pogreb blago-pokojne gospe bo na farno pokopališče v Laškem v petek, dne 12. marca. Se živeči 85 leti stari sestri gospej Ani Amon ter hčerki pokojne, gospodični u6iteljici Marti, naše globoko sožalje. Osebne vesti = Praktični učiteljski izpit na državnem učiteljišču v Mariboru, ki se je vršil od 26. februarja do 10. marca 1937 pred izpitnim odborom pod predsedstvom direktorja Frana Kadunca, so napravili sledeči gg. učitelji-pripravniki(ice): Bez-jak Jožef, učitelj v Lroi; Cejan Nada, učiteljica v Zg. Sv Kungoti; Čeh Bogomila, učiteljica pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Čepe Marija, učiteljica v Rušah; Čremožnik Marija, učiteljica v Vurbergu; Dolanc Ana, učiteljica pri Sv. Andražu v Slov. goricah; Fingušt Marija, učiteljica pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Golež Ana, učiteljica na Sladki gori; Goršek Rudolf, učitelj v G. Ponikvi; Grobiin Karolina, učiteljica v Dobrovcah; Hojs Ivana, učiteljica pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Jam-nik Hilda, učiteljica na Keblju; Jordan Nada, učiteljica v Št. Janžu pri Dravogradu; Kavčič Antonija, učiteljica pri 5v. Urbanu; Kavčič Gabrijela, učiteljica v Središču; Končnik Antonija, učiteljica pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Končnik Karel, učitelj pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; Kopic Marija, učiteljica v Kostrivnici; Krajnc Jožef, učitelj v Kobilju; Kramer Ema, učiteljica pri Sv. Martinu na Dravskem polju; Kulovec Franc, učitelj v D. Slavečih; Kuštrin Cecilija, učiteljica v Sv. Juriju; Kuštrin Stanislav, učitelj v D. Slavečih; Legiša Častislava, učiteljica pri Sv. Marku niže Ptuja; Levstek Marijan, učitelj pri Sv. Tomažu; Lisac Danica, učiteljica na Muti; Moser Julijana, učiteljica v Bučah; Prah Adela, učiteljica pri Sv. Trojici v Slov. goricah; Pocko Janko, učitelj v Hotizi; Ravter Janez, učitelj v Kap-ci; Rek Elizabeta, učiteljica v Fokovcih; Senegač-nik Adolf, učitelj v Šmartnem v Rožni dolini; Se-nekovič Alojzij, učitelj v Vratih; Sitar Marija, učiteljica v Sv. Andražu v Halozah; Skaza Hilda, učiteljica pri Sv. Tomažu; Stegu Josipina, učiteljica v Majšperku; Stupnik Jožef, učitelj v Kapci; Stupica Stanislava, učiteljica v Šmiklavžu pri olo-venjgradcu; Setina Bogomira, učiteljica v Podgorju; Škerbinc Franja; učiteljica v Trnju; Švalj Josipina, učiteljica v Majšperku; Tičar Zofija, učiteljica pri Sv. Juriju; Turk Josip, učitelj v Me-lincih; Tušak Milena, učiteljica v Sv. Marjeti na Dravskem polju; Tušek Bogdan, učitelj v Sv. Jakobu v Slov. goricah; Ukmar Silva, učiteljica v Lipi; Urbančič Rozalija, učiteljica pri Sv. Vidu pri Ptuju; Valenčak Anton, učitelj v Ravnah pri Šoštanju; Verhovnik Pavla, učiteljica v Cirkovcah; Višner Ludvik, učitelj v Cankovi; Zabovnik Emi-li|a, učiteljica pri Sv. Marku niže Ptuja; Žižek Albin, učitelj v Št. Ilju v Slov. goricah. K izpitu se je prijavilo 61 kandidatov(inj). Izdelalo je vsega 52 kandidatov(inj), reprobiranih je bilo 9. — Praktični izpit za zabaviljo je položila dne 2. marca 1937 Frangež Genovela s. Evalda iz Maribora. — Prihodnji izpitni termin bo 7. maja 1937. Kandidati, katerih prošnje so še pri ravnateljstvu, naj se prijavijo za izpit samo z dopisnico. — Češkoslovaški konzulat v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane, rojene v letih 1918, 1917. 1916, 1915 itd., ki še niso bili pri naboru, oziroma se še niso prijavili, da se nemudoma pismeno prijavijo pri konzulatu ter sporoče svoj naslov. — Učiteljsko zborovanje. V soboto 13. t. m. bo v Trbovljah učiteljski tabor, ki ga priredila odbora učitoljskih društev za litijski in laški okraj. Na dnevnem redu je pedagoško predavanje znanega učiteljskega praktika g. Erneeta Vranca iz Maribora o sodobnih metodah v šolski praksi. Na dnevnem redu so tudi druge stanovske in prosvetne zadeve. — Odmev stavke jeseniških stavbinrev pred sodiščem. Pred sodnikom-poedincem okrožnega sodišča g. Gorečanoni se .je včeraj vršila v pogledu socialnih teženj delavstva prav zanimiva razprava. Štiri delavske žene in dva zaupnika so bili obtoženi. da so za časa stavke stavbnega delavstva ovirali delavoljne delavce, da bi šli na delo. Tvrdka »Slograd« je lani gradila na Jesenicah in na Javorniku razne tovarniške objekte, kjer je bilo zaposlenih do 250 delavcev. Dne 10. avgusta je izbruhnila stavka, ko so delavci zahtevali izboljšanje mezde za 25 par. Slavka je trajala dober mesec. Najkritičnejši dan je bil 16. september, ko je ho-telo več delavcev zjutraj nastopiti delo pri gradnjah KID. Pred vhodom tovarne na Jesenicah so se zjutraj zbrali stavkujoči delavci in med njimi tudi ženske, ki so uprizorile krik in vik. Intervenirali so orožniki. Po členu 18 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi je državni tožilec sedaj obtožil 4 ženske in 2 delavska zaupnika, češ, da so delavoljne delavce ovirali pri nastopu dela. Razprava je bila mestoma burna, pa tudi pravno-teoretično zanimiva. Zaslišanih je bilo več prič, posebno orožnikov, ki niso mogli potrditi vseh navedb obtožnice. Zaradi pomanjkanja dokazov so bili vsi obtoženci oproščeni. Pred okrožnim vSodi-»čem v Ljubljani je to prvi slučaj, da je državni tožilec uporabil čl. 18 zakona o zaščiti države v zaščilo delavoljnega delavstva v slučaju slavite. — Mesto venca na krsto umrlega člana g. Je-lovška Josipa, je daroval Športni klub Vrhnika 200 Din za občinske reveže. — Z britvijo jo prerezal vrat 56 letni Janez Maver iz Vrhka št. 10, občina Tržišče na Dolenjskem, 43 letni Ani Jontez, vdovi Lukač iz Vrhka št. 20, e katero ima že več nezakonskih otrok, ker ni marala več zanj. Zaklepala se je pred njim, toda v nedeljo ponoči je šiloma vdrl v njeno stanovanje in jo apečo toliko obreza I z britvijo, da so jo drugi dan morali odpeljati v bolnišnico. Rane so precej nevarne. Grozil je Maver, da jih bo še več poklal in jim požgal ter je sploh zelo nevaren človek, saj je bil zaradi požiga in nasilnosti že kaznovan. Odgnali so ga tudi sedaj orožniki v zapor. — Združeni mladinski pevski zbori konjiškega okraja prirede pod pokroviteljstvom gg. bana dr. Marka Natlačena dne 14. marca t. I. ob 15 v deški narodni šoli v Žicah mladinski koncert. Sodeluje devet zborov s skupaj nad 480 otrok, Zbori nastopijo posamezni kakor tudi združeni. Na programu so narodne in umetne pesmi. — Vremenska napoved. Evropa: Depresija vlada nad Atlantskim oceanom z burnim vremenom v južni Angliji in Irski, Druga depresija je nad Baltiškimi državami s snegom ob Baltiškem morju in z dežjem v Rusiji. Pritisk se je zvišal nad Sredozemskim morjem in južno Evropo. Nastopilo je razvedravanje. — Jugoslavija: Deloma oblačno v južni in na jugovzhodni kraljevini ter na Primorju. V ostalih krajih oblačno. Sneži v okolici Kalinovika. Temperatura se je znižala po vsej kraljevini. Najnižja je zabeležena v Kalino-viku plus 1, najviš;a pa v Koviljači plus 22 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno vreme, tu m tam dež Temperatura brez spremembe. — Proti zaprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. Leopilule so se izvTstno izkazale celo v kroničnih slučajih. Dobiva se v vseh lekarnah. — Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935. Ljubljana V petek 12. marca Gledališče Drama (začetek ob 8 zvečer): Petek, 12. marca ob 15: »Na ledeni plošči«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. — Sobota, 13. marca: »Simfonija 1037«. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, 14. marca ob 20: »Repoštev«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. — Ob 20: »DR«. Izven. — Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. Opera (začetek ob 8 zvečer: Petek, 12. marca: »Večer bolgarskih plesov«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Sobota, 13. marca: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Nedelja, 14. marca ob 15: »Traviata«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »Navihanka«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. Predavanja 4. Znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva v Ljubljani bo drevi ob 6 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi, pritličje levo. Predaval bo g. priv. doc. dr. Božo Škerlj: Nova definicija pojma antropološke rase. Vstop vsakomur prost. Prosvetno društvo Vič priredi drevi ob S predavanje o Palestini. Predava g. Vinko Zor. Prireditve in zabave Na današnjem intimnem koncertu, ki bo ob 20 v mali lilharmonični dvorani se bo izvajal naslednji spored: iz poljske literature se izvajajo predvsem naslednja dela napisana za klavir: Koller: Sonatina in varijacije. Szymanovski: Šeherezada in Mazurka. Iz argentinske literature pa suita, !a jo je napisal Gianneo. Kot pianista nastopita prof. Pavel Šivic in kons. Marta Osterčeva iz šole proi. Janka Ravnika, ki je naštudira! z gospo Oster-čevo to suito. Poleg tega poje ga. Štrukelj- Verbi-čeva Milena 3 samospeve Perkovskega, dalje 2 samospeva Szytnanovskega in 1 samospev Mareka. Sestanki Trnovo. Fantovski odsek Prosvetnega društva ima drevi ob 8 svoj redni sestanek, s predavanjem. Društvena soba v Vzajemni zavarovalnici. Drevi ob 8 sestanek Prosvetnega društva «Ljubljana« — mesto. Predava predsednik g. dr. Josip Voršič. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar. Celovška c. 62 in mr. Gar-tus, Moste. I Peti postni govor prevzv. gospoda knezo-škofa dr. Rožmana bo danes zvečer ob 8. v stolnici. 1 Za -f- prelata Tomo Zupana se bo darovala v soboto 13. marca ob 7. v stolnici slovesna sv. maža-zadušnica, h kateri se vljudno vabijo vsi člani, dobrotniki in prijatelji društva »Dom slepih«. 1 XXII. prosvetni večer, zadnji večer v tej sezoni, je bil določen za predavanje o naši narodni bilnosti. Ker pa je bil g. predavatelj prezaposlen z drugim delom, se bo to predavanje preneslo na prihodnjo jesen. Danes zvečer pa nam bo g. univ. docent dr. Valter Bohinec s številnimi skioptičnimi slikami pokazal, kako drugi narodi skrbe za svoje naravne lepote. Opisal nam bo lepoto jeli-sovskega parka, kjer rastejo drevesa po 2 do 3000 let stara. Lepota teh parkov privabi vsako leto ogromne množice turistov in tujcev v svoje kraljestvo. Opisal nam bo tudi lepoto Afrike, predvsem Albertovega narodnega parka, kjer žive še levi in bivoli v svoji svobodi. Predstavil nam bo tudi švicarski zaščiteni park, dalje kaj store Nemčija, Avstrija, Francija in Italija za svoje naravne lepote in druge slovanske države. Tudi naše zaščitene pokrajine, kot dolina Sedmerih jezer, Obetska bara, razne podzemske jame bomo obiskali s pomočjo slik. Vljudno vabimo k temu predavanju vse one, ki ljubijo naravo, živali in rastlinstvo. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Sedeži po 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din. 1 Nočui občni zbor natakarjev. V noči na včeraj so se natakarji zbrali v dvorani Dejavsko zbornice in sicer v lakom številu, kakor žo dolgo no. Zbor je otvoril gosp. Palir, ki se je zahvalil vsem udeležencem. Sledilo je tajniško poročilo gonp. Gačnika, obenem pa tudi blagajniško poročilo. Soglnsno je bila sprejeta razrešnica v odboru. Izvoljen je bil nov odbor, v katerem so po večini stari odborniki, vendar pa so bile pritegnjene tudi mlnjše moči. Predsedniško mesto je prevzel gosp. Stanko Renko, ki se je zahvalil za zaupanje ter je očrtal načrte za bodoče delo za organizacijo. Izrekel je tudi zahvalo samemu odboru. Pri slučajnostih se je razvila prava živahna debata o gmotnem položaju natakarjev. Zastopnik Delavske zbornice je pojasnjeval uredbo, v kolikor se tiče gostilničarske oziroma kavarnarske obrti in pa uredijo o minimalnih mezdah. Govoril jo še delegat Marci iz Zagreba, ki je pojasnjeval uredbo o koncesijah. Občni zbor je bil zaključen v polnem soglasju ob |н»1 5 zjutraj. I Nagla smrt. Včeraj z jul raj okoli pol 8 je tiskarski vajenec Franc Novak na Sv. Petra cesti št. 39 Sel na stranišče, tam pa je našel svojega najemodajalca, 60 letnega Aniona Silo mrtvega. Obvestil je o tem oblasti, ki so ugotovile, da je Sila prišel pred sinočnjim okoli 11 domov iz gostilne, kjer je kartal. Bil jo trezen in je domn odšel takoj na stranišče, kjer ga je najbrže zadela kap. Policijski zdravnik je ugotovil, da je moža zadela srčna kap. Pokojni Anton Sila je bil priljubljen uied kupovalkami na živilskem trgu, kjer je imel stojnico. Naj mu sveti večna luč! 1 Uprava Narodnega gledališča opozarja na razpis poletnega abonmaja, ki nudi izredne ugodnosti in se bo bo odigral v času od 15. marca do 28. junija. Abonma velja za 8 dramskih ter 7 opernih in operetnih predstav. Priglase sprejema ter daje obenem podrobnejše informacije blagajna, v poslopju dramskega gledališča ob delavnikih od 9, do 12. in od 15. do 17. ure. Repertoar bo obsegal naslednja dela: V drami: Brnčič: Med štirimi stenami. Nušič: Dr. Fraser: Zadnji signal. Berg-mann: Markurell. Anderson: Rivali. Schiller: Ko-varstvo in ljubezen. Fodor: Matura, ter; Malo sodišče ali Tatovi štrajkajo V operi: Gotovac: Ero z onega sveta. Vladigerov: Car Kalojan. Čajkovski: Pikova dama. Mozart; Don Juan. Donizetti: Linda di Chamounix. Respighi: Plamen. Opereti: Beneš: Parižanka. Jankovec: Urška. Izredne plačilne možnosti omogočajo tudi najširšim slojem vpis v ta abonma. 1 Združenje trgovcev v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih Stepiča v Šiški članski sestanek za okraj Šiška, Bežigrad in Dravlje ter vabi vse gg. trgovce teh okrajev, da se ga udeleže v čim večjem številu. Uprava. (3811) 1 Stanovanjske odpovedi. Do včeraj je bilo pri okrajnem sodišču letos vloženih 288 stanovanjskih odpovedi od etrani hišnih lastnikov, ki zahtevajo večinoma, da najemniki izpraznijo stanovanje v 14 dneh ali najkasneje v enem mesecu. Gospodarji navajajo najrazličnejšo razloge. Do 70% je takih, ker so najemniki ostali dolžni najemnino za več mesecev, nekdo celo za devet. Neki gospodar je navedel za socialne in zdravstvene prilike prav značilen razlog: »Odpovedujem stranki stanovanje, ker je soba le 2.40 m široka in 4.50 m dolga. V tej sobi je tudi štedilnik. V sobi stanuje družina s 6 otroki. Zaradi zdravja otrok odpovedujem stanovanje.« Stanovanja so bila večjidel odpovedena socialno revnim in gmotno šibkejšim slojem. Stara praksa, da se stanovanja odpovedo boljšim strankam za 3 mesece, se je zelo opustila. V prakso eo prišle odpovedi do 1 meseca. Sprva so nekateri zahtevali takojšnjo izpraznitev etanovanja. Sodišče pa ee je postavilo na stališče, da to v zakonu ni utemeljeno in da je treba določiti gotov rok. Zalo so sedaj prav pogoste odpovedi na 14 dni, ko e stranka v zamudi s plačilom najemnine. Za maj jo letos odpovedanih okoli 100 stanovanj. Lani je bi o do tega dne odpovedanih že 382 stanovanj. Ta pojav tolmačijo tako, da letos mestna občina ni vložila pri sodišču skoraj nobene odpovedi. Lani jih je bilo do 100. 1 Novodošle državne srečke prodaja Menjalnica »Reicher & Turk«. 1 Nekaj sadne statistike. Ljubljana je lani porabila 2.827.774 kg svežega domačega sadja in raznih gozdnih sadežev, svežih gob in vložene zelenjave, predlanskim pa 2,515.658 kg. Največ sadja in drugih sadežev je bilo konzumirano leta 1934, ko je bilo uvoženo vsega 3,052.528 kg. To leto je bil glede uvoza sadja dosežen rekord v zadnjih 10 letih. Dnevna poraba sadja je lani znašala okoli 7800 kg. Iz inozemstva je bilo lani uvoženega raznega zgodnjega južnega sadja 32.518 kg, predlanskim pa 91.340 kg. Na padec uvoza so zlasti vplivale znane sankcije proti Italiji zaradi abesineke vojne. 1 Vlom v gostilno. V gostilniške prostore Ane Modrijanove je bilo v noči na včeraj vlomljeno. Služkinja je ponoči okoli 2 slišala sumljiv ropot, nakar je vstala ter zasačila dva moška v gostilni, ki sta ji zagrozila, nakar je služkinja zbežala. Včeraj zjutraj pa je gospodinja opazila, da sta moška pobrala gramofon, plošče, mnogo cigaret, nekaj sladkorja, več prtov, nekaj žganja, salame in 15 Din gotovine. Vlomilca sta vdrla v gostilno čez dvorišče in skozi vežna vrata. GostilniČarka trpi 2249 Din škode. Nameravala sta odnesti tudi kitaro in okoli 20 litrov žganja, vendar pa sta morala to pustiti v veži. Včeraj zjutraj sta prišla dva moška v isto gostilno in služkinja je v njiju spoznala vlomilca. Policija je oba moška aretirala, toda oba zanikata sleherno krivdo. Celje c »Prebudi naše narodne zavesti« bo posvečen prosvetni večer Katoliškega prosvetnega društva v ponedeljek, 15. marca. Nastopita dva govornika iz Ljubljane; predavanji bosta združeni s skioptičnimi slikami. Za uvod bo zapel moški zbor narodno himno. c Slalom na Golteh. SK Celje priredi v ne-nedeljo 14. t. m. pri Mozirski koči medklubsko slalom tekmo. Za zmagovalca je razpisan krasen pokal. c Satnarijanski tečaj. V Zdravsvtenem domu je vsak torek in petek ob 7 zvečer samarijansko predavanje. Tečaj je precej dobro udeležen, predavata pa g. dr. Podpečan in g. dr. Fischer. c Strašna smrt 3 letnega otroka. Pred nekaj dnevi so pripeljali v celjsko bolnišnico 3 letnega fantka Prešiček Francka, najemnikovega sina iz Polzele, kateremu je dal njegov 12 letni brat pomotoma piti ocetno kislino. Fantek je dobil težke notranje poškodbe in je po 5 dneh trpljenja umrl. c Mestno poglavarstvo opozarja lovske čuvaje občinskega in samolastnega lovišča na obvezen lovsko-čuvajski izpit, ki bo pri okrajnem načelstvu v Celju. Prošnje kolkovane s 5 dinarsko takso je vložiti pri mestnem poglavarstvu do 20. marca. Kdo bo pripuščen k izpitu ter kje in kdaj se bo izpit vršil, o tem se bodo kandidati pravočasno obvestili. Lovski čuvaji, ki nimajo predpisanega izpita, a se temu pozivu za polaganje lovsko-ču-vajskega izpita pravočasno ne odzovejo, bodo odpuščeni. Podrobnejši razglas je nabit na občinski deski. c Pogreb umrlega g. Rajmunda Hofbauerja, lesnega trgovca in veleposestnika v Vitanju bo v soboto 13. marca. Radi tega pogreba bo vozil avtobus iz Celja v Vitanje izpred Branibora tudi ob poltreh popoldne. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Kdo je nor?«. Ob 14 matineja »Dijak p ros j a k«. Trbovlje Zaslepljenost. K notici, objavljeni pod tem naslovom snio prejeli; Ni res, ela sem na shodu rudarjev v Trbovljah, dne 25. februarja 1937 govoril: »Sanacije bratovske skladnice ne maramo, če bi .beli' izposlovali za njo milijone v Belgradu,« res pa je, da sem povdarjal potrebo sanacije bra-tovskih skladnic z državno pomočjo, obžalujoč, da se to doslej še ni zgodilo, ker so na to pozabili vsi, tudi tisti, ki so to obljubovali. — Eržen Viktor. Poizvedovanja Denarnica h srednjo vsoto denarja ne je nnšla. Poiivo so v upravi alovencn. l.istniea г malo vsoto denarja Jo bila zgubljena nn trgu. Najditelj naj jo odda na stojnici gospodu, ki prodaja limone. Maribor m Veliko bocijalno delo. Društvo za podporo revnih učencev jo imelo te dni občni zbor, ki je nudil dobrotnikom in prijateljem revnih otrok vpogled v delovanje preteklega društvenega leta. Obdarovanih je bilo 819 otrok in sicer 350 dečkov in 432 deklic. Razdelilo se je: 370 oblek, 464 kom. perila, 305 parov čevljev, 264 robcev, 3 svitre, 3 čepice, 27 parov nogavic iu 241 in blaga za obleko in perilo, kur so si učenke sauie sešile v šoli. Dohodkov je imelo društvo 66.967 Din. Največji podpornik je bila mestna občina z zneskom 50.000 dinarjev. V odbor so bili izvoljene gospo in gospodične: Stupca, Scheligo, Skušek, Pfrinmr, Jesih, Rode, YVôgerer, llaberniaii, Pinter, Brandner. Preglednika računov sta Juvančič ili Šparl. — Društvo, ki vrši veliko socijalno delo med revno mariborsko mladino, zasluži vso podporo javnosti. m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dno 14. marca ob 6 zjutraj v stolnici svojo velikonočno pobožnost, sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo daruje prevzvišeni knezoškof dr. Tomažič. Popoldne ob 5 je sv. blagoslov z darovanjem. in Mestno poglavarstvo opozarja vse vojaško obveznike, da bo najstrožje kaznovalo vsako opustitev prijave in odjave bivališča voj. obveznikov pri mestnem vojaškem oddelku, neodzivanje v urad, neprijavljanje sprememb pri prodaji in nakupu konj, vozil itd. m Združenje trgovcev v Mariboru ima redni občni zbor v „nedeljo dojioldne ob 3 v gornji dvorani hotela Orel. Na dnevnem redu so med drugim tudi volitve predsednika, podpredsednika, upravnega in nadzornega odbora. m Novi avtokar Mestnih podjetij, ki bo služil predvsem za daljša potovanja mariborskega Put-nika, bo izgotovljen v prihodnjih dneh. Brez pretiravanja lahko trdimo, da bo to najlepši voz za skupinska potovanja no le v državi, temveč tudi izven mej Jugoslavije. Avtobus se bo odlikoval z udobnostjo, ki jo nudijo potnikom le razkošni Pullmanovi vagoni ter bo brzel po cesti e hitrostjo 90 km na uro. Krstna vožnja novega »modrega ekspresa« bo velikonočno Putnikovo potovanje v Rim od 24. marca do 3. aprila. Za potovanje vlada veliko zanimanje ter je na razpolago šo nekaj sedežev. Nagrada blagajničarki, ker je izsledila morilca. Zelo je bila le dni presenečena blagajničarka v Mastekovi trgovini gospodična Elizabeta Matko, ko je dobila od notranjega ministrstva 1000 Din nagrade, ker je pomagala izslediti šentiljskega morilca. Po njeni zaslugi je bil aretiran mladi Adler, morilec šentiljskega poštarja. Matkova je po seznamu, ki ga je prejela od policije, prepoznala tisočak, s katerim je hotel Adler plačati smučarsko obleko. Morilec je zamenjal pred tem v Mariboru že 9 tisočakov, pa se nobena druga blagajničarka ni jiotrudila, da bi bila primerjala številke bankovca s seznamom. Če bi vedele, da jih čaka cel jur nagrade, bi bile najbrže bolj pazile. m Na mrtvašnico na radvanjskera jiokopališču imajo vlomilci posebno piko. Te dni je bil izvršen v mrtvašnico peli vlom, pri katerem so vlomilci uplenili sedem črnih usnjatih plaščev, ki so last radvanjskega pogrebnega društva. Škodo cenijo na 4000 Din. Matitocsl&p etedaiišfe Petek. 12. mnroa ob 30: Tialetni veter Maksa Гготапа in ljubljanskega baleta. Sobota, 13. marca ob 30: Visokost pleše. Globoko znižane ccne. Nedelja. 14. marca ob 15: Delela smehljaja. Znižane cene. — Ob И): Ciganski primai. Globoko znižano cene. Mirna peč Naš poštni urad se je preselil v novo poslopje, ki ga je dala sezidati sama sedanja po-štarica, samo to je napačno, ker se sedaj pošta nahaja prav na koncu vaei Mirne peči, in je zelo od rok za stranke, kar večina obsoja in godrnja; da bo občinstvu ustreženo, naj poštna direkcija da en poštni nabiralnik za pisma obesiti v eredi Mirne peči na križišču cest, ker ljudje neradi hodijo na pošto, ki je sedaj tako od rok. Na poštnem uradu pa zahtevamo malo več vljudnosti in poetrežljivosti, ker teh razmer ne moremo več prenašati, sicer bomo drugod na vrata potrkali. Jesenice Razkol v jeseniškem SMRJ? Kakor znano, se v jeseniški 6trokovni organizaciji že dolgo pripravljajo na notranjo preorijenlaeijo. Zadržanje pri podpisu kolektivne pogodbe je dalo menda povod, da se je zadeva pospešila. Levičarski odbor bo baje nadomeščen po zmerni struji. ki je bila že svoječasno na površju. Novi mož bo menda Čeles-nik Ivan, ki ima zaslombo tudi pri centrali. Izgleda, da se je centrala končno le naveličala gledati eamolastno delo bivšega vodstva jeseniške skupine SMRJ. 1 Jeseniški Španci. Kakor znano, so pred tednom odrinili čez mejo nekateri kandidati z namenom, da zadržijo prodiranje španskih nacijonalletov po Španiji. Prileten mož, ki je po Sloveniji zbiral take prostovoljce za španski vladni tabor in je z Jesenic odpeljal kar šest ljudi, je imel menda tudi drugod uspeh. Iz Slovenije je zbral kar gardo 150 ljudi. Značilna pa je disciplina pri teh" prijateljih Madrida. Na Jesenicah je znan slučaj, ko je en tak kandidat ob vesti, da bo »lahko prostovoljno šel« v Madrid, še ponoči jokal. Sedaj so menda večino prijeli nekje na meji. Gotovo sedaj tisti prijazni nabiratelj zanje ne bo trpel. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Determinizem in fizikalna slika sveta. Predaval v okvirju filozofskega društva v Ljubljani dne 16. januarja 1937 prof. Rihard Zupančič. Knjižica obsega 57 strani in stane Din 8, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ta razprava ie vpoštevanja vredna pridobitev na polju fizikalno kritične slovenske literature ter jo je smatrati kot novo k vprašanju moderne fizike. Pozdraviti moramo dejsivo, da se je končno nekdo oglasil z razpravo v tako kočljivem vprašanju, v katerem jc potrebna večja kritičnost kakor se je pa poslužujejo nekateri polovičarji. Radi boljšega in sistematičnega pregleda moramo celo razpravo razdeliti v štiri poglavja, od katerih lahko smatramo prva tri kot uvodna, s katerimi nas avtor kritično seznani z gotovimi pojmi, ki omogočajo razumevanje vprašanja determinizma in indeterminizma. V nadaljnem nam razlaga mehanično eliko sveta na podlagi klasičnega razumevanja prostora, časa s pomočjo drugega temeljnega zakona termodina-mike itd. Nato pa nas popelje pisatelj natrivijalen način s jx>močjo razširitve Pitagorovega izreka v Riemanovo geometrijo. To j>ot je ubral najbrže radi lažjega razumevanja (razprava je namenjena tudi filozofom in ne samo fizikom). Na precej nazoren način pa popelje čitatelia v specijelno In splošno relativnostno teorijo. Vsak, kogar' zanima znanstvena stran tega vprašanja bo gotovo segel po brošurici in jo «tal z zanimanjem in užitkom. Gospodarstvo Rudarski denar naj ostane doma »Službene novlno« z dne 10. t. m. prinašajo narodbo ministra za gozdove in rudnike g. Djure Jankoviča z dne 1. marca 1037/11. P. 951, s katero se odreja, da morajo glavne bratovske skladnice v bodoče vlagati denar pri Drž. hipotekami banki. Naredba pravi dosiovno: Na podlagi zakona o ureditvi vrh. drž. uprav, uredbe o organizaciji ministrstva gozdov in rudnikov ter pravil bratovske skiadnico odrejam radi večje varnosti za bra-tovsko skiadnico koi socialno ustauovo rudarskega zavarovanja, posebno pa v evrbo zaščite njenih zavarovanih rudarskih delavcev in nameščencev, da morajo vse glavne bratovske skladnice v državi v bodoče svoj denar, katerega bodo dajale na obre-stovanje, vlagati izključno pri Državni hipotekami banki v Belgradu ali njenih podružnicah v državi, že vloženi denar pri zasebnih, banovinskih, okrajnih, občinskih ali mestnih denarnih zavodih pa morajo prenesti v Državno hipotekarno banko v najkrajšem možnem času. Korak, ki ga tu navajamo, pomeni za našo denarno organizacijo zopet novo ureditev, od katere si ne obetamo nobenih posebnih koristi. Doslej so bratovske skladnice nalagale svoj odvisen denar, kolikor ga niso porabile ali za trajno naložbo ali pa tekoče potrebe v korist svojih zavarovancev pri denarnih zavodih v naši banovini, predvsem pri samoupravnih hranilnicah. Zaradi tega ni bila varnost nič manjša, kot bo postala v bodoče. Če se pa sedaj centralizira bodoče nalaganje denarja pri Državni hipotekami banki, odnosno da se morajo že sedanje vloge prenesti nanje, pomeni to za naš denarni trg občutno izgubo, ki gre v milijone dinarjev letno. Ves ta denar, ki je do-sedaj po naših zavodih oplojal naše gospodarstvo, gre drugam in ne bo prihajal več nazaj v toliki izmeri, da bi nadoknadil izpad. Kajti dobro vemo, da so privilegirani denarni zavodi v naši državi doslej plasirali zelo malo svojega denarja pri nas, čeprav so baš iz naših krajev dobivali veliko vsote vlog, pupilnega denarja, skladov itd. Res je sicer v zadnjih časih Državna hipotekama banka pokazala nekaj več razumevanja za naše komunalne hraniinice in občinski kredit, vendar pa vse te njene naloži*: v Sloveniji še daleč ne dosegajo onih vsoL, ki so ji prišle baš iz naših krajev. Tako pomeni nova ureditev samo kanalizira-nje odtoka našega kapitala v drugo smer, odkoder ne bo mogel tako delovati v korist našega gospodarstva kot doslej. Zato naredba ni niti v interesu našega gospodarstva, niti v interesu samih glavnih bratovskih skladnic. Da podčrtamo važnost te naredbe, navajamo samo nekaj številk iz računskih zaključkov Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Nezgodna blagajna je izkazovala 31. decembra 1935 2.25 milij. dinarjev naložb v hranilnicah in drugod, pokojninska blagajna pa je izkazovala vlog pri hranilnicah in drugod (razen pri Poštni hranilnici) 12.0S milij., skupno torej 14.33 milij. Din. Omenjamo, da je imela nezgodna blagajna v zadnjih letih dohodkov okoli 3 milij. Din letno, pokojninska pa okoli 18 milij. Din letno Vee te številko nam povedo, kakšen je pomen tega denarja za slovensko gospodarstvo, ki bo radi tega trpelo občutno škodo. Novi ljubljanski proračunski predlog Za soboto, dne 13. t m. je sklicana ob 17 seja občinskega 6veta. И bo med drugim razpravljala tudi o končnem predlogu proračuna meetne občino ljubljansko za leto 1937-1938. To je definitivni prodlog proračuna, kakor ga je izdelal finančni odbor in po tem, ko je bil že predlog proračuna javno razglašen. Sedanji proračunski predlog ee znatno razlikuje od prvotnega predloga. Tako je vsota proračuna mestnega zaklada povečana od 96.75 milij. Din na 99,029.377 Din. Izdatki To povečanje je pripisovati predvsem povečanju izdatkov za gradbeno stroko. V prvotnem predlogu jo bilo vneseno 8.87 (1936-1937 8.34) milijona, v novem predlogu pa je to povečano na 9.73 milij. Din zaradi vnosa novih investicijskih potreb. Nadalje je povečan prvotni predlog za socialno skrbstvo od 5.4 na 6.1 milij. Din (proračun za 1936-1937 4.5 milij. Din). Nadalje je znatneje povečana v primeri 6 prvotnim predlogom partija dotacije, podpore, štipendije in subvencije od 3.52 na 3.71 milij. Din. Končno eo povečani izdatki za prejemke uslužbencev od prvotnih 13.4 na 13.68 milij. Din (sedanji proračun, tekoči 12.1 milij. Din). Dohodki. Med dohodki so v primeri s prvotnim predlogom povečane postavke v treh skupinah: za takse od 19.35 na 20.35 milij. Din, za troSarine od 23.67 na 24.135 milij. in razni dohodki od 2.65 na 3.4 milij. Din, dočim so druge partije dohodkov ostale v primeri s prvotnim predlogom neizpre-menjene. Predlog o znižanju vodovodne naklade od 8 na 6.5% je še nadalje ostal v proračunu, povečan pa je predvideni donos z ozirom na novo oceno tega dohodka. Tudi donos gostaščine je povečan v primeri s prvotnim predlogom, čeprav ostanejo predlagane etopnje: 3.5% od najemnin v starih hišah in 2% od najemnin v novih hišah. Skupno je proračunana vodovodna naklada v donoeu na 7.1 milij. Din (v sedanjem, tekočem proračunu na 8.72 milij. Din), gostaščina obeh oblik pa na 2.93 (proračun 1936-1937 3.3) milij. Din. Znižanje davščin na vozila. Občinskemu svetu je tudi predložen predlog za izpremembo naredbe o občinski davščini na vozila (Službeni list 382/58 od 1. 1933). Po tem predlogu se zniža davščina za osebne avtomobile in avtolaksije po teži za vsakih začetih 50 kg čiste teže od 70 na 50 Din, popolnoma pa odpade ta postavka za avtobuse. Pač pa pridejo avtobusi v «Irupino 3. b. tovorni avtomobili z zračno pnevmatiko. kjer se tudi zniža stopnja od 32.50 Din na 25 Din Nadalje se zniža občinska davščina za tovorne avtomobile v 3. c. s polzračnimi pnevmatikami od 45 na 30 Din za vsakih začetih 50 kg, nadalje za tovorne avtomobile 3.č (e polno gumo) od 70 na 50 Din. Popolnoma odpade točka 4., ki je določala, da avtobusi in avtotaksiji plačajo to davščino v obliki pavšala (za vsako vožnjo po voznem redu 7 Din, izven voznega reda 8 Din). Za motocikle se zniža davščina od sedanjih 15 na 10 Din za vsakih začetih 10 kg čiste teže. Nadalje prinaša predlog pravilnika o izvrševanju proračuna nekatere izpremembe glede pri-rastkarine, občinske davščine na postrošiijo. Pri slednji se uvede pavšaliranje za vsako proračunsko leto, ker ee je dobro obneslo. Poseben člen je v pravilniku o izvrševanju proračuna posvečen mestnemu fiziku in zdravnikom. Ta člen (19.) prepoveduje izvrševanje zasebne prakse, vendar se zaradi tega zvišajo prejemki tega osebja, odnosno župan zdravnikom lahko dovoli po eno postransko elužbo. Izboljšanje prejemkov nižjih uslužbencev Člen 22 pravilnika za izvrševanje proračuna 1937-1938 prinaša tole določilo: Mestnim pogodbenim moškim uslužbencem in dnevničarjem se zvišajo s 1. aprilom 1937 službeni prejemki, v kolikor ne prejemajo že višjih prejemkov, na 900 Din, za primer pa, da ho ti moški uslužbenci poročeni, eo jim prizna še dodatek me-eečno 150 Din, tako da bodo prejemali ti uslužbenci največ 1050 Din. Ta dodatek pa ne pripada onim poročenim moškim uslužbencem, katerih žene eo v službah in prejemajo mesečno več kot 150 Din. Mestnim pogodbenim uslužbenkam in dnevnj-čarkatn se zvišajo s 1. aprilom 1987 službeni prejemki, v kolikor ne prejemajo že višjih prejemkov, na 800 Din. To zvišanje službenih prejemkov pa ne velja za pogodbene občinske babice, pogodbene poljsko in gozdne čuvaje, snažilke in drž. upokojence, ki so v mestni službi. Nadalje se zvišajo delno tudi prejemki staro-upokojencev. kajti čl. 25 pravilnika o izvrševanju proračuna določa, da veljajo predpisi čl. 20 lanskega pravilnika (zmanjšanje plač in pokojnin za 10 oz. 15%) tudi za 1937-1938, i izjemo, da se s 1. aprilom 1937 zniža za staroupokoje.nce odstotek reduciranih pokojninskih prejemkov za polovico (znašal bo samo 5 odn. 7.5%, mesto 10 oz. 15%). Občinska taksa na pse. Za občinsko takso na pse je predložen poseben pravilnik, ki določa občinsko na pse v tejle izmeri: za vsakega psa čuvaja letno 10 Din, za lovskega psa 100 Din, za ostale pse: navadnih pasem 200 Din, plemenitih pasem 400 Din (dočiin je bila prej splošna taksa 100 Din). K tar. št. 79 in 81 ee pobira občinska taksa v izmeri 50% (doslej se je občinska taksa 50% k drž. taksi pobirala samo za tar. št. 1, 2, 3, 4, 5 in 6 v občinskih poslih, kar velja seveda tudi za novi proračun). Tar. post. 79 določa takso 5 Din od pole za izvršitev vsakega popisa na p odstavi prepovedi in drugih načinov izvršbe, v konkurznem postopanju in za javne prodaje, tar. post. 81 drž. taksno tarife pa znaša od 1—5% za licitacije o prodaji ali oddaji v zakup, ki se vrše z javnim draženjem, poleg zapisnika o dražbi, katerega je taksirati za polo 5 Din. Nova je tudi postavka za prostovoljno zakupodajo nepremičnin v znesku 2%. Trošarina in uvoznina Občinskemu svetu je predložena tudi nova uredba o uvoznini mestne občine ljubljanske, katere namen je preprečiti naraščajoče tihotapstvo v mestno občino, zaradi katerega trpi občina znatno škodo na dohodkih. Uredbi je priložena tudi nova tarifa za občinsko trošarino in uvoznino za proračunsko leto 1937-1938, iz katere posnemamo naslednje izpremembe v primeri z doslej veljavnimi postavkami (v oklepajih doeedaj veljavne postavke) : T. št. 1. Za rum se poviša trošarina od 13 na 15 Diu za hI st. T. št. 9.: klavna živina a. nad 350 kg žive teže 35 (30), od 250-350 kg 30 (25), teleta do 250 kg 20 (15), konji 25 (20) Din za glavo, t. št. 11 b. mladi prašiči od 10—60 kg 20 (15) Din, od 60—100 kg 30 (25), nad 100 kg žive teže 35 (30) Din od glave. T. št. 14 ribe: a. sveže 2 (1) Din za kg, b elaniki, polenovka 1 (0.50) Din za kg. Ukinjena je postavka 17 žito, oves, otrobi, tropine, ki je znašala doslej 0.06, 0.04 in 0.10 Din za kg. V post 23 je nova točka c. kavini izvlečki, kavine mešanice in konserve 2 Din za kg. Nekatere postavke so bile iz skupine uvoznina prene-šene na trošarino. V uvoznini je druMČo razdeljena postavka za železo, kjer io nova točka č. železne blagajne itd. v znesku 0.20 Din za kg. Za kolesa je znižana uvoznina od 4 na 2 Din za kg. Nova je tu postavka 37 f. kočije, karoserije za tov. avtomobile itd. v znesku 0.30 Din za kilogram. Znižanje uvoz-nine za g al oš e in snežne čevlje od 6 na 4 Din za kg. Tar. post 41. nafta a. za pogon itd. 0.10 (0.05), karbid 0.15 (0.15). Tar. post. 43 mast za mazanje 0.10 (0.05). Tar. poet. 44 barve a. v suhem stanju 0.25 (0.20). Bolj dotajlirana je postavka marmor ŠL 47. Tar. post. 48 a. glinasta posoda 0.05 (0.03) Din za kg. Tar. post. 52 a. filmi 300 (200) Din komad, reklamni filmi 0.50 Din (nova skupina) od metra dolžine. Fotografski papir in filmi 2.50 (2.25) za kg. Številne so izpremembe v postavki: manufaktura, kjer je deljeno blago na bombažno in volneno. Tudi pri svilenem blagu so izpreme-nj«no nekatere postavke. Pri izdelkih iz usnja je povišana uvoznina za usnjate rokavice od 5 na 15 Din za kg. Za vse zobotehnične potrebščine se določa enotna uvoznina na 3% vrednosti. Nova je po-elavka za led 0.01 Din za kg. Teearski, ko I a rek i in sodarski lesni izdelki 0.25 (1.10) Din za kg, furnirji 0.80 (0.20) Din za kg, staro pohištvo v prodajne Bvrbe 0.05 (0.03) Din za kg. Povišana je uvoznina za vee vrste pečarskih izdelkov, za bav-ksit od 0.01 na 0.80 Din za kg. Vrvarski izdelki 1 (0.50) za kg, vee vrvarske surovine 0.50 (0.20) Din za kg. Ure do 50 Din faktične cene 1 (0.50) Din za komad. Za luksuzno blago ee poveča dosedanja stopnja 6% vrednosti, ki je leta 1935-36 znašala 5%, na 10% za 1937-38. * Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Strelca Konrada, trgovca v Ljubljani, Celovška cesta 81, narok za sklepanje poravnave 29. aprila, oglasiti ee je do 22. aprila. Odlog pl»41 je dovoljen Ljudski hranilnici in rajiLnlci v Škofji f.oki, r. z. z n. z. za 6 let od februarja 1937 dalje, za terjatve, nastale do 22. maja 1936. obrestna mera znaša 2%. Racionalnost v davkih ! Izpremembe finančnega zakona, oz. njegova dopolnila, o katerih smo doslej izčrpno poročali, so bila izredno obsežna. Tako je prvotni predlog finančnega zakona za 1937-1938 obsegal 70 členov nn 32 tiskanih straneh. Dne 8. marca predloženi predlog za izpremembe in dopolnila pa obsega dodatke in izpremembe za skoro vse člene, ga jo pa skupno 54 tiskanih strani, torej znatno več kot je znašal sam prvotni predlog. Tako bomo letos dobili finančni zakon, ki bo izredno obsežen iu bo |>osegal zlasti na polju davčne zakonodaje skoro v vse podrobnosti. Z ozirom na izpremembe, izvršene v važnih zakonih in uredbah v zadnji dobi, se bo pokazala nujna potreba izdati preči-ščeue izdaje posebno vse davčne zakonodaje. Danes je izprememb toliko, da si prvotnih zakonskih izdaj ne morejo dopolnjevati niti strokovnjaki kaj šele drugi posebno poslovni ljudje. Ne sme se pa iti tako daleč, dn bo vse postalo tako komplicirano, da bo moral imeti vsak, pa tudi najmanjši podjetnik posebnega pravnega svetovalca za davčno zakonodajo. Sedanji kompliciran način davčne zakonodaje povzroča nemalo zmedo tudi pri izvršilnih organih, ki tudi ne morejo hiti sami strokovnjaki. oz. se kaj takega od njih niti zahtevati ne more in ne sme. Iz vsega tega se vidi, kako nujno je potrebna reforma naše davčne zakonodaje, ki je postala tako komplicirana, da je v škodo tudi državi sami, ker povzroča preveč nepotrebnega dela in škoduje tudi izredno davčni morali. Korist od poenostavljenja bi bila za naše narodno gospodarstvo ogromna. Lehko rečemo, da bi taka racionalizacija prišledila i državi težke stotisočakc, poslovnemu svetu in sploh vsem državljanom pa milijone dinarjev na trudu in nepotrebnem delu in komplikacijah. Tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov Na podlagi odst. 2. čl. 56. Uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je bilo izdano tole avtentično tolmačenje odst. 3. čl. 36. io čl. 55. uredbe: 1. Avtentično tolmačenje odst. 3. čl. 36: Če je dolžniška listina, ki se zamenjuje z novo obveznico po odst. 3. čl. 36. uredbe in pravilniku o zamenjavi dolžniških listin z novimi obveznicami izvršilni naslov v smislu zakona o izvršbi in zavarovanju, je izvršilni naelov v smislu zakona tudi izdana obveznica. (Gre za dolžniške listine zasebnim upnikom.) 2. Avtentično tolmačenje čl. 55. uredbe: Oproščene so od plačila depozitnih taks vse listine, gotovina in drugo, kar se da v depozit pri sodišču v zvezi z zakoni Ln uredbami o zaščiti kmeta, pa se dvignejo zaradi likvidacijo dolgov po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Železniški dohodki naraščajo Državne železnice 60 te dni sklenile račune o čistih definitivnih prometnih dohodkih za prvih deset mesecev lanskega leta. Ti dohodki so narasli v primerjavi e podatki zadnjih treh let, za isti čas, kot kaže sledeča slika. Čisti definitivni dohodki v dinarjih so znašali: iz potniških promelov: 1. 1934 125,145.407 — 1935: 398,203.321 — 1936: 447,693.077 + 12.5%i iz prtljažnih prometov: 1934: 13,967.298 — 1935: 13,237.417 — 1936: 13,085.151 —1.1%; iz lokalnega blagovnega prometa: leta 1934: 967,892.882 — 1935 : 936,732.539 — 1936 : 952 milj. 896.273 + 1.6%; iz inozemskih prometov (blagovnih): 1. 1934: 174,356.231 — 1935 : 246,390.509 (sankcije — tranziti) — 1936: 197,284.299 —19%; iz vseh promelov za prvih deset mesecev: 1934: 1.581,361.820 — 1935: 1.594,563.787 — 1936: 1.610,957.802 + 1.02%. Kot se iz gornje slike vidi, bodo letos sklenile naše železnice svoje proračunsko leto z lepim prebitkom. -n. Dražba krzna v Ljubljani Mila zima in pomanjkanje enega sta močno vplivala na kvaliteto krzna, ki je bila podpovprečna. Kljub temu, da je lov na roparice, če ni snega, težaven, je bil trg zadovoljivo založen. Padec cen krznu na inozemskih tržiščih je vplival tudi pri nas. Še januarsko izredno zanimanje za kune zlatice je močno popustilo, za lisice pa že celo zimo ni pravega povpraševanja, ker je trg splošno preobložen s tem blagom. Največ lisic je bilo kupljenih za Nemčijo in Francijo. Za poljske lisice jc za nimanje malenkostno. Za izdraženo krzno so bile dosežene sledeče cene: Lisice gorske ...... 160 do 200,— Dir Lisice {»oljske......130 „ 160.— „ Lisice posebni komadi . . 230 „ 260,— „ Kune zlatice...... 1000 „ 1200,— „ Kune belice...... 500 „ 580,— „ Dihurji........120 „ 130,— „ Polhi......... 1 „ 1.75 „ Podlasice bele...... 20 „ Mačke divje...... 40 „ 50,— „ Mačke domače ,...>> 5 „ Vcverice zimske..... 10 „ Zajci divji...... 8 „ Zajci domači, mešano blago 2 „ Srne......... 10 Jazbeci ■ i*.. 70 „ 80,— Obrtniki in razstava r Parizu. Zbornica za TOI je pravkar prejela obvestilo jugoslovanskega glavnega komisarja za mednarodno razstavo v Parizu, da obstoja možnost, da «e udeleže razstave kot razslavljalci tudi jugoslovanski obrtniki. V obrtniški razstavni palači je namreč za jugoslovanske obrtnike rezerviran prostor v izmeri 40 (štirideset) kvadratnih metrov, z zidovi skupaj 100—110 kvadratnih metrov. Pristojbina za kvadratni meter znaša 10 frankov, vsak del kvadratnega metra se šteje za celcga. Udeležbo je treba prijaviti potom Generalnega komisarja kraljevine Jugoslavije. Rok za prijavo poteče dne 15. marca. Po predpisih ee morejo razstaviti samo oni predmeti, ki predstavljajo novost v zamisli ali tehniki in sicer samo oni, ki niso bili še nikjer razstavljeni ali dani v promet. Umetniški predmeti ne smejo biti kopija ali imitacija starih slogov. Opozarjamo na to obrtnike, ki bi hoteli in mogli razstaviti na mednarodni razstavi v Parizu. Zbornica da rada še podrobnejša pojasnila, kolikor i njimi razpolaga in bo po potrebi tudi podprla interesente s svojim posredovanjem. Zagrebški velesejem bo letos od 17. do 26. aprila. Predvsem bo vseboval avtomobilsko razstavo, nadalje po bo odprt poseben francoski paviljon. Potrjena poravnava: Pernuš Ivan, trgovec v Kranju. Stanje naših kliringov. Dne 10. marca 1937 smo bdi v kliringu z Nemčijo aktivni za 33.8 milij-mark. Zadnja izplačana aviza št 10.277 od dno 3. avgusta 1935. — V italijanskem kliringu se jo saldo starega dolga zmanjšal na 47 milij. lir. Hrvatska banka v Zagrebu je prva izmed večjih bank, ki objavlja svoj računski zaključek za leto 1936. Bilančna vsota banke ee je znižala od 141.8 milij. na 110.3 milij. din, od tega vloge od 95.45 na 60.6 milij., med aktivi se (e znižala gotovina z naložbami od 30.84 na 17.2, menice od 16.9 na 6.24, tekoči računi od 67.3 na 56.3 milij. din. Bruto donos je znašal 4.4 (4.9), čisti dobiček brez prenosa 0.110 (0.123) milij. din. Licitacije. Dno 13. marca bo v inžonjorskem oddelku štaba Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 640 kg bencina in dno 27. marca za dobavo 119.350 kg portlandcementa. — Dno 23. marca bo pri Dravski stalni vojni bolnišnici v Ljubljani licitacija za dobavljanje mesa, sladkega in kislega mleka 1er jougorta za dnevne potrebo vojne bolnišnice. Licitacije. Direkcija državnegu rudnika Velenje razpisuje za Prometno upravo Zabukovra neposredno pismeno pogodbo пн dan 24. marca za dobavo 1000 kg strojnega olja in 500 kg tovotno masti. — Vrše so ofertalne licitacije za dobavljanje mesa za potrebe vojaštva od 1. aprila do 30. septembra t. 1. in sicer: dne 16. inarca v Celju in škofji Loki; dne 18. marca v Ljubljani in Slov-Bistrici; dne 20. marca v Dolnji Lendavi, Mariboru in Bohinjski Beli; dne 22. marca pa v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani. — V inženjerskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 31. marca licitacija za napravo enega del» poti Skofja Loka—Blogoš ter kolovoza. Borza Denar Dne 11. marca. V zasebnem kliringu je angleški funt na naših borzah ostal neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Av6trijski_ šiling se je v Ljubljani okrepil na 8.11—9.01, v Zagrebu pa je nekoliko popustil na 7.8450—7.9150, v Belgradu na 7.8893—7.9893. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.845— 31.545, v Belgradu 31.30 denar. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu t Belgradu po 2.30, španske v Zagrebu po 2.75. Nemški čeki so v Ljubljani narasli na 12.10— 12.30, v Zagrebu na 11.95—12.15, za konec marca na 11.9950—12.1950, za sredo in konec aprila pa 12.0350—12.2350. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,347.633, v Belgradu pa 1,966.000 dinarjev. — Efektni promet je dosegel v Belgradu 1,735.000 dinarjev. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2390.66—2405.26 Berlin 100 mark ...,., 1756.02—1769.90 Bruselj 100 belg...... 736.44— 74130 Curih 100 frankov ...... 996.45—1003.52 London 1 funt......» 213.lt— 215.17 Newyork 100 dolarjev .... 4337.26—4373 57 Pariz 100 frankov.....199.41— 200.85 Praga 100 kron....... 152.33— 153.44 Trst 100 lir........ 229.15— 232.23 Curih. Belgrad 10, Pariz 20.06, London 21.4225, Newyork 438.375, Bruselj 73.875, Milan 23.07, Amsterdam 239.875, Berlin 176.30, Dunaj 80 (81.85), Stockholm 110.45, Oslo 107.65, Kopcnhagen 95.625 Praga 15.29, Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atem 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3,25, HcIsingfoM 9.46, Buenos Aires 132, Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. f>oeojilo 88—89, agrarji 52.50—53, vojna škoda promptna 407—409, begluške obveznice 73.50—74.50, 4% sev. agrarji 50.50 —51.50, 8% Blerovo posojilo 92—93, 7% Blerovo posojilo 82—83, 7% posojilo Drž. hip. banke 94— 96; Trboveljska 275—295. Zagreb, državni papirji: agrarji 52.50-—52.75; (52.75), vojna škoda promptna 407—409 (407), be-gluSke obveznice 74 denar, dalm. agrarji 72 denar, 4% sev. agrarji 51 denar, 8% Blerovo posojilo 92.50—93, 7% Blerovo posojilo 83.50—83, 7% posojUo Drž. hip. banke 97—102, 7% stab. posojilo 86 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 207 denar, Trboveljska 265—300, Gutmann 40—45, Osj. liv. 190 blago, Danica 40 denar, Osj. sladk. tov. 185—200, Dubrovačka 320 denar, Jadranska plo-vidba 400—455, Oceania 250 denar. Belgrad, državni papirji: 7% inveet. posojilo (89), agrarji 52—52.50, voj, škoda promptna 407.50 —408 (408.50, 407.50), begluške obveznice 75— 75.50, dalm. agrarji 73—73.50 (73.25, 73) 4% e«v. agrarji 51 denar, 8% Blerovo posojilo 92 denar, 7% Blerovo posojilo 82.75 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 95 denar. — Delnice: Narodna banka 7250 denar, Priv. agrarna banka 210.50 den. (211) Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendcnca ne-izpremenjena. Promet srednji. Živina Sejem ▼ Kranju dne 8. marca. Cene živine so bile sledeče: voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din za 1 kg žive teže; telice L vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din za 1 kg žive teže; krave L vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, III. vrste 3.75 din za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 7 din, II. vrsle 6 din za 1 kg žive teže; prašiči Speharji 8 din, prašiči pr-šutarji 6.50 din za 1 kg iive teže. Od zadnjega sejma so cene goveje živine padle. Cena volov vseh vrst je padla za 0.50 din pri 1 kg; v istem razmerju so padle tudi cene telic vseh vrst. Cena telet 1. in II. vrele ja padla isto-lako za 0.50 din pri 1 kg. Cena prašičev špehar-jev je ostala neizpremenjena, medtem ko je cena prašičev pršutarjev padla za 1 din pri kg. Goveje meso I. vrste 10—12 din, II. vretc 8— 12 din, III. vrele 7—9 din za 1 kg. Svinjina 16 din. svinjska mast 19 din, slanina 16 din; čisti med 24 din; neprana volna 24 din, oprana volna 32 din za 1 kg. Kmetijski pridelki: pšenica 200 din, ječmen 170 din, rž 180 din. oves 160 din, koruza 125 din, fižol 250 din, krompir 75 din, lucerna 2000 din. seno 75 din, slama 50 din, jabolka I. vrste 800 din, II. vrste 700 din, III. vrele 600 din; suhe čeiplje I. vrste 1000 din, II. vnete 900 din, III. vrete 800 din, pScnična moka 325 din, koruzna moka 150 din za 1 metrski stot. živinski sejen v Celju dne 6. marca 1937. — Na U sejem je bilo prignanih 8 volov, 37 krav, 2 junca, 7 telic, 50 svinj ln 67 prašičev. — Prodanih je bilo: 3 voli, 6 krav, 2 junca, 3 telice, 20 prašičev in 27 svinj. Cene za 1 komad so bile sledeče: voli 2.500—3.500 din, krave 1.100-2.200 din, junci 1000—1300 din, telice 110—1400 din. svmje in prašiči 90—6000 din Cena za 1 kg žive teže je bila sledeča: voli 4.50—5 din. krave 2— 4.75 din, jtmei 4—4.25 din, telice 4—4.25 din in prašiči 7—8 din. Tako so ujeli v Abesiniji poslednjega neguševega vojskovodjo rasa Desto, ki so ga nato ustrelili. Mongolska zavora Katera meja bo ustavila japonsko prodiranje? Nova »samostojna država« Manžuko ima eicer svoje določeno ozemlje, toda z Džeholom je drugače. Niti domačini ne vedo, kje se stikata Manžu-rija in Mongolija. Na Manžurskem in v Džeholu stanuje do dva milijona Mongolov, dočim je prebivalstva redko obljudene Mongolije samo do 3>4 mil. Džehol, edina pot iz Mongolije do Zoltega ;morja, je zdaj v japonskih rokah. Tu je novi vzrok za spopad ? Sovjeti. Zunanja Mongolija z 2 milij. prebivalstva ob vzhodni sibirski meji je zdaj sovjetska, dasi neodvisna republika. Mongoli so s pomočjo rdečih oddelkov napodili Kitajce, ki so pustošili deželo v času ruske meščanske vojne od leta 1919 naprej. Sovjetski oddelki so zapustili deželo po proglašenju Narodne republike. A mongolska ustava je posnetek sovjetske, in sedanja nacionalistična vlada je v iskrenem prijateljstvu z Moskvo. Mongoli, izvrstni vojaki, imajo dosti domačih, večinoma še pod carjem na Ruskem iz-učenih častnikov. A moskovski izvedenci vodijo feneralni štab in kadetnico, trgovino in izvoz, udi vsi živinozdravniki in zdravniki so Rusi. Sovjetska miselnost je oblikovala vse sedanje življenje. Nekdanji knezi, plemiči in trgovci so izgubili zemljišča in črede ter zapustili deželo. Z njimi vred je pobegnila višja duhovščina (lame). Nova vlada je brezverska in je zaprla samostane, ki so pred petnajstimi leti obvladali deželo. Toda zunanja komunistična navlaka prikriva — kakor povsod na Vzhodu — nacijonalno mongolsko politiko, ki hrepeni po narodnem zedinenju in preporodu... Be- gunci so našli zavetišče v mirni Notranji Mongoliji, ki šteje samo nekaj čez 1 milijon prebivalstva. Tu so stare fevdalne razmere. Bogati knezi pasejo desettisočne črede živine in ljubosumno podijo kitajske oziroma korejske poljedelce, ki hrepenijo po rodovitni zemlji. Obdelana stepa bi pomenila konec starih razmer, kakor se je to zgodilo v Zunanji Mongoliji, in za kmeti bi prišli zemljelačni Ja-jxinci. A meščanska vojna je neizogibna. Nacijonalistična mladina, ki hrepeni po zedinjenju z Zunanjo Mongolijo in agrarni reformi kot predpogoju za neodvisno državo, je prežeta s sovjetskimi vplivi. Pristaši sedanjega reda mislijo na zvezo z Manžukom oziroma Japonsko, da bi obvarovali svoje predpravice. Velikanska dežela, ki sega od Altajskih planin do Manžurije, se bo kmalu morala odločiti. Njeno vstajenje lx> pomenilo dvoboj med sovjetskimi in japonskimi vplivi. Japonska se 'ja. Več japonskih divizij je že zasedlo il na Mongolskem ob monžurski meji. Drugi oddelki se zbirajo ob Amuru in Sungariju za na- pad na Zabajkalje. Mongolski nacijonalisti računajo na sovjetsko pomoč. Japonski vojni minister Sava Danilovič Araki (ta vodilna œebnost je pravoslavne veroizpovedi) je svoj čas izjavil ameriškemu dopisniku brzojavnega urada: »Primorani smo voditi aktivno protirusko politiko, dokler ne bomo zatrli komunizma. Postali bomo prijatelji Rusije, kadar se bo otresla boljeviških naukov.« Ta veliki dvoboj bo odločil usodo Daljnega Vzhoda. Morska bolha se ni potopita Dragocen vojni plen »United Press« poroča iz Arcachona 10. t. m.: Španski mornar Pablo Bojuan, edini član posadke španske ladje »Mar Cantabrica«, ki ga beli niso ujeli, je včeraj s francosko barko prispel v Ar-cachon. On trdi, da se »Mar Cautabrica< ni potopila. Požar, ki je nastal na ladji, so bili zadušili in ladja je z vsem, kar je bilo na njej, dospela s parnikom belih, »Canaris«, v San Sébastian. Mornar pravi, da je bilo na »Mar Canlabrici« 150 oseb, 11 jih je utonilo, ko so skušali pobegniti. »Ko smo bili 15 milj pred Aracachonom, zagledali beli parnik »Canaris«. Spremenili smo it. »C; smo smer in se zagnali proti Bilbau. »Canaris« je bil pa urnejši ko mi in je torpediral »Mar Cantabri-co«. Mi nismo bili oboroženi in se nismo mogli braniti. Ladja je začela goreti. Deset mož je planilo s krova in so takoj utonili, preden so jih dosegli reševalni čolni. Kasneje sva skočila še midva s tovarišem; tovariš je utonil, le mene je rešila francoska barka. »Canaris« je spustila čolne v morje in je poslala oboroženo moštvo na krov naše ladje. Ko je bil požar zadušen, je »Mar Canlabrico« odpejjala »Canaris« s svojimi stroji v San Sébastian. Na »Mar Cantabrici« je bilo 5 letal in velika množina municije.« Rešeni mornar španske bojne ladje pravi, da je med ujetniki »Mar Cantabrice« tudi 10 Američanov in 15 Italijanov, drugi so bili Spanci. Sredi oceana so prepleskali ime ladje in so izbrali ime »Adda« iz New Castla. lako je hotela »Mar Cantabrica« kot ameriška ladja prodreti nacijonalno blokado ob španskem severnem obrežju. Kakor poročajo listi, je »Mar Cantabrica« (pozneje z imenom »Ada«) pripeljala ves dragoceni vojni tovor. Ladja je kot najdragocenejši plen generala Franca dospela v San Sébastian. Poročajo, da so dobile čete belih 5 najmodernejših bojnih letal, 20 letalskih motorjev, veliko število strojnih pušk in še več municije. V San Sebastianu je ta dogodek navdušil ljudstvo in vsa bela Španija čestita generalu Francu radi tega dragocenega plena. »Mar Cantabrica« — skrivnostna rdeča ladja, ki ie hotela vtihotapiti mtinicijo in letala za rdeče v Španiji in je bila med f>otjo prekrščena v angleški« parnik z imenom »Ada«, a jo je Francova kri-žarka »Canaris« zasačila in slovesno pripeljala z vsem bogatim plenom v San Sébastian (glej poročilo!). Rešitev iz morskega dna Ko ee je na vodnih manevrih angleške vojne mornarice v bližini domače obale ponesrečila podmornica »M 2«, je bila to prav svojevrstna nesreča, da se ni rešil nihče, čeravno so opremljene vse posadke angleških podmornic že od leta 1919 dalje s posebnimi dihalnimi aparati eistema »Daviš«, ki jim omogočajo zapustiti na morskem dnu ladjo in splavati na površje. Dihalni aparat sestoji iz maske in iz rezervo^ arja s kisikom, ki ga vdihava ponesrečenec skozi cev. Maska varuje oči, nos in usta. Široki, tesno 6e prilegajoči naočniki omogočajo gledanje pod vodo, posebno pero stiska nosnici in brani vodi vdor vanju, usta zatiska neke vrste pas, ki tesno objema spodnji del glave. Iz ust vodi cev »telovnika, ki je privezan na lelo. Cim globlje pa je ponesrečena podmornica, tem večji ie pritisk vode nanjo. In na ta zunanji pritisk vode je treba stisniti zrak tudi v poveljniškem stolpu, preden se opremijo mornaji z Da-visovimi aparati in preden se zaklopec stolpa odpre. Z neznansko silo vdre voda v odprto podmornico in vrže mornarja iz luknje. Aparat sam mu pomaga, da je čim prej na vodni površini in da lava tam kot z rešilnim pasom. Treba je pri ta-em pœtopanju mnogo prisotnosti duha in pa spretnosti. V prvi vrsti, pa morajo ponesrečenci imeti za to čas, da se v redu spuete iz jwdmor-nice. In za to v »M 2« očividno ni bilo časa. Slična nesreča se je pripetila angleški podmornici »Poseidon«, vendar z mnogo manj žalostnim koncem. Ležala je nad Rumenim morjem gosta megla, ki je sedaj tako važno pozorišče na Daljnem Vzhodu. »Poseidon« je hitela z brzino 21 morskih milj iz Pečilskega zaliva proti luki Wi-Hai-Wei. Ob 12.45 ji je prekrižal pot kitajski parnik »Yu-Ta«, ki se je z vso silo zaletel vanjo baš ob kiosku, v sredino. Naglo ee je nagnila podmornica na stran in prej kot v treh minutah je P ki zginila v valovih. Sedla je 36 m globoko na blatno dno. Pa so se v onih vrtincih in mlakužah razlitega strojnega olja nenadno pričele pojavljati človeške postave. Urno so Kitajci spustili čolne in pričeli reševati utopljence. V podmornici je bilo pet častnikov in petdeset mornarjev. Najprej so izplavali vsi častniki, štirje podčastniki in istotoliko mornarjev. Za njim je prišlo na površje še dva in dvajset mož. Polne štiri ure za tem, ko se je podmornica pogreznila, se je prikazalo še šest mož na gladini. Nagla sprememba pritiska in vdihavanje svežega zraka je postalo dvema mornarjema fx>-gubno in sta izdihnila na parniku. V morski globini pa je še vedno ostalo osemnajst mož. Dve tretjini posadke se je tedaj rešilo z Da-visovim dihalnim aparatom, ki pomeni za podmor-ničarje isto, kar padalo za zrakoplovce. Ves svet ee je divil oni rešitvi iz morskega dna, ki je bila edinstvena v zgodovini podmornic, kot je po svoji tragiki svojevrsten slučaj z »M 2«. Babilonski stolp Pariz se že zdaj pripravlja na mednarodno razstavo leta 1937, katere glavna privlačnost bo 700 m visok stolp. Zasenčil bo Eitlov stolp. Lahko bi bil ludi 1000 m visok, to ni nobena zapreka za železobetonsko tehniko. Graditelji, inž. Freyssinet in arhitekta Percy in Hughes, so se omejili na 700 metrov samo radi stroškov, ki v višini strahovito naraščajo. 1000 m visok stolp bi stal 16 krat več kakor stolp s 500 m. Inženirski proračun za 700 meterski stolp znaša samo 40 do 50 milijonov frankov. Arhitekt ga bo najbrž nekoliko prekoračil okraskom na ljubo, a vsekakor bo zgradba cenejša od Eiflove. Ce bodo odobrili vladni izvedenci manjši premer pri isti višini, bi lahko zmanjšali izdatke celo na 25 milijonov frankov. V višini 500 m bo prva terasa, ki bo dostojjna avtomobilom in celo avtobusom. Dvojna polževa cesta za avtomobile bo imela samo 8 stopinjski vzpon. Druga terasa v višini 600 m bo imela prostor za garažo s 500 avtomobili in restavracijo za 2000 gostov. Odtod bo peljala na vrh stolpa žična železnica z malimi navezanimi avtomobilčki. Zadnja terasa v višini 700 m je namenjena ljudem, ki 60 potrebni svežega zraka in bi radi ogoreli pod vplivom višinskega sonca. V tej višini bo podnebje tako, kakor ob francoski Rivieri. Ce se bo načrt uresničil, piše »Excelsiorjev« dopisnik, ne bo stal stolp v Parizu samem,, temveč nekje v bližjni okolici, na primer na Mont Vaićriemi. Eskima boli zob. »Kaj pa dela tam le Namuk?« »Čaka veliko ribo, da mu bo izdrla zob...« Ribničan je nekoč hotel kupiti konja, ne prevelikega, ne premajhnega, ne previsokega in ne prenizkega, ne preveč boječega in ne pretrmastega. Za nedeljske ježe bi ga potreboval. Bil je varčen, imel je hišo in lep kos polja, torej ei je že lahko privoščil tak luksus. Odpeljal ee je torej v Ljubljano, da tam kupi primernega konja. , ... Izbiral in izbiral je konja, pa le ni mogel najti primernega. Končno ga prodajalec pelje v drug hlev in mu pokaže konja ter mu reče: »Oče, ta konj bo kakor nalašč za vas. Tudi cena je primerna. Ako ob oemih zjutraj odjašate iz Ribnice, boste ob devetih že v Kočevju.« Ribničan nekoliko premišljuje, nato pa reče: «Ne bom ga vzel.« »Zakaj nn?« se začudi prekupčevalec. »Vee je zelo lepo, toda kaj naj počnem ob dojetih v Kočevju?« Na lesenih konjih se uëc angleški konjeniki jezditi. ne vržejo V starosti 44 let je podlegel ranam iz svetovne vojne rueki emigrant Gregor Ciazenko. Pridobil je po vojni evropski sloves kot izumitelj t. zv. »morske bolhe«, novega prometnega sredstva za vodne poti, ki razvija izredno brzino. »Bolha« je duhovita kombinacija hidroplana in motornega čolna. Hidroplan, pomorsko letalo, ima smuči, na katerih drsi po morski gladini, preden zleti v zrak. Na drugi strani kaže tudi motorni čoln pri veliki brzini nagnenje skočiti iz vode, ker »hudo viha nos«, kakor pravijo mornarji. Gazenko je izrabij te izkušnje in zgradil vozilo, ki zdaj drsi jx> vodni gladini, zdaj pa zopet skoči v zrak, da bi nekoliko sto metrov pozneje se zopet spustilo na vodo. To stalno poskakovanje je najbolj slično kretnjam bolhe, od katere je dobil izum svoje ime. Pri lanskih uradnih pomorskih tekmah med Francijo in Anglijo ie posekala morska bolha vse borbene čolne in izkazala največjo brzino. Izumitelj je gradil večjo bolho, s katero je hotel prepotovati Atlan-tiko in se približati času oceanskih letalcev. A stare rane so priklenile Gazenka na posteljo in je po daljšem trpljenju umrl. Rešitev nagradne hrižanice z dne 7. marca 1937 REŠITEV ZLOGOVNICE: Stara Fužina, uj»okojenec, špekulacija, ebeno-vina, ceremonija, Radohova vas, Ajdovski gradeč, definicija. Rimske toplice, epidemija, politeizem, Velike Lašče, individuum, jesenovina, evolucija. —i Sušeč rad rep vije. REŠITVE ŠTEVILNICE: Prut, svišč, lan, med, bok. — Če štirideset mučenikov dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo. Taki leseni konji imajo to prednost, da človeka il sedla, Za ledvične bolnike. Jabolčni narastek. Pripravno posodo namažeš s presnim maslom in jo znotraj obložiš s kosi kruha (po dnu in ob straneh), ki so pomočeni v presno maslo. Jabolka olupiš, razrežeš na tanke rezine, poliješ z gorkiin presnim maslom, 6 sladkornim poprhom, cimetom ali z vanilijo in limonovim slad korjem. S tem napolniš posodo, nokriieš jabolka spet s kruhom, pečeš v vroči pečici 3Š do'40 minut, pečeno zvrneš v skledo in dodaš omako iz 6adja (marelično mezgo itd.). Zakladnik »Mednarodne rdeče pomoči«, Miinzen-berg (žid!), ki je imel denarno moč vse ljudske ironte v rokah. Zdaj je začel kritizirati Stalina in je zagrozil, da bo marsikaj razkril, če mu bodo hoteli kaj žalega storiti. Toda —■ ta »idealni« bolj-ševik je utihnil, ko so mu obljubili 200.000 frankov rente na leto, katere bo dobival iz Moskve. Miin-zenberg je pristni boljševiški kapitalist. Vodoravno: 1. lopata, 7. lase, 11. Tebe, 15. osa, 16. nota, 17. roza, 18. Nil, 19. kapa, 20. peka, 21. Morača, 22. Atena, 24. karo, 26. način, 28. težava, 31. jata, 33. salo, 35. ona, 37. Samo, 39. teta, 41. jod, 42. mana, 44. roba, 46. poroka, 48. ukana, 50. repa, 52. sobar, 54. solata, 57. Tana, 59. nogi, 61. oda, 63. Tine, 65. ralo, 67. Lah, 68. delo, 69. lava, 70. lakota, 71. aroma, 72. mati, 73. Hasan. Navpično: 1. lok, 2. osat, 3. papež, 4. ananas, 5, top, 6. atek, 7. lakaj, 8. Ararat, 8. som, 10. ozon, 11. Taras, 12. enačaj, 13. bič, 14. elan, 22. atom, 23. Avar, 25. otek, 27. Ilok, 29. enak, 30. Amor, 32. Atos, 34. Odar, 36. anal, 38. obet, 40. Aron, 43. anatom, 45. aparat, 47. obolos, 48. uso» da, 49. Atila, 51. anali, 53. Agata, 55. oder, 56. Anam, 58. Alah, 60. Ihan, 62. alo, 64. Eva, 66. Oka. Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 11. marca ob 3. pop. naslednji: 1. Toporiš Konrad, Tržič, Ljubeljska c. 31. 2. Jošt Jos., Belgrad, Stro6emajerova 15. 3. Bednâr Karel, Ljubljana, Stari trg 2-IIÏ. 4. Vergelj Kati, Sava pri Litiji. 5. Dragica Šumerjeva, dij. mešč. šole, Šoštanj. . 6. Banovec Marija, Ljubljana VII, Aleševčeva ulica 40. 7. Burja Anton, dijak. Rečica 99, p. Bled II. 8. Kalan Minka, učiteljica, Zapotok. p. Turjak. 9. Rajmajer Adolf sluga mestne klavnice, Maribor. 10. Podčastniška čitalnica 16. topniškega polka, Ljubljana. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca«. Koncert „Rodne pesmi44 iz Sofije Pevski koncert, ki ga je v teh dneh priredil bolgarski mešani zbor »Rodna pesen« pod evojim dirigentom L. Maksimovim, je bil ne glede na topla bratska čuvstva ki eo prišla z vso silo na dan na tem koncertu in ne glede na slavnostno razpoloženje, ki ga je s svoje strani dvigalo to čuvstvovanje, res lepa umetniška prireditev, ki je vzpostavila visoke odlike pevsko zborske umetnosti. Zbor, ki je priredil koncertno turnejo po Jugoslaviji, je predstavil našemu glasbenemu svetu skrbno izbrau del svoje zborske umetnosti, kot se je oblikovala do zadnjega časa na domačih tleh. In celotni vtis, ki so ga zapustile te podane skladbe, je ostal zelo ugoden, v kolikor je podprl sklep, da se bolgarska umetna pesem z vseb strani oblikuje zelo resno. — Po vrsti, kot so si skladbe sledile, se je v skladbah prvih dveh delov razkrila pred nami umetna bolgarska pesem, dočim je tretji del zajel umetno obdelano bolgarsko motiviko v vsej njeni pristnosti. Med skladatelji umetne pesmi smo spoznali D. Hristova kot pristaša romantične, narodnostne podčrtane umetniške nazornosti in se je ta nazor dobro uveljavil v pesmi »Slana padna-г, ki je sicer v melodiki in ritmiki naslonjena na narodne prvine, toda jih ne uporablja neposredno, temveč se skozi nje bori za samosvoj izraz. Nekoliko starejšo smer zastopa tudi Josifov, sodeč po njegovi »Burji«, koje tonska zgradba je deloma deskriptivna, a se oklepa enakomerne, dinamične ritmike in imitatoričnega melodičnega prepredanja. V siner nove romantike, 7. občutnim naslonom na tonsko slikanje, se obrača P. Stajnov, v čigar dveh skladbah (»Izgrejalo jasno slnce«, »Urvič«) se javlja smisel za široko gradnjo, ki jo pa vzdržuje v trajni napetosti zelo močan in prepričevalen izraz. Se nioderneje je usmerjen, ki ga sila notranjih doživetij vodi že v ekspresionističen slog in je njegova »Balada za tri sestri« umetniški lik, ki se za skladen izraz velikemu notranjemu vzponu poslužuje težjih in in bolj zmedenih melodičnih, harmoničnih in ritmičnih sestavin, Nasprotno pa se G. Dimilrov ne oklepa toliko besedne vsebine in ji ne išče toliko sprotnega tonskega izraza, kolikor se usmerja bolj na čisto glasbenost in se v svoji modemi usmerjenosti približuje bolj novi pred motnosti; njegove skladbe (»Umrjal Džerman«, »Pominu-vam-zaminuvam«) so polne svobodne tonske igre, ki se pokori predvsem čisti glasbeni zakonitosti, pri čemer pa se značilno oklepa narodnih muzi-kalnib usedlin. Izrazito idealistično potezo nosi v modernem umetniško nazornem obrazu D. Nenov, v čigar skladbi »Svjatalac je upodobljen duhovni izraz izredno močnega doživetja. Tudi glasbena snov je kot odsev davne duhovne motivike, kot jo je bolgarska zemlja tako silno oblikovala tam v davnini. — Dočim je vsa ta umetnost odkrila mlajša stremljenja, ki se obračajo na zapad po vzorih, nam je zadnji del koncerta pokazal bolgarsko narodno pesem, tisto,, ki se je ohranila med ljudstvom kot edini glasbeni tok, v katerem so se sproščala čuvstva zatirane preteklosti. Ta motivika je bila v svoji vsestranski pestrosti in nekoliko orientalski tipiki obdelana tudi prav raz- j lično, kot so jo v sebi doumeli in oživili skladatelji Morfov, Bebtrrov, Prokopova, Tuniangelov iu Hristov. V teh skladbah, ki deloma prav dobro vedo tudi za neposredno učinkovitost, je zaživela marsikakšna pristna poteza bolgarskega ljudstva. Svojstva številnega zbora (ca. 80 pevcev) so zelo ugodna. Po sami glasovni značilnosti so ženski glasovi plemenitejši od moških, toda celota je vendar sorazmerno ubrana in bogato, polno zveneča. Svoj» vrednost ima 4iasov»ki fundament. Izredne sposobnosti pa ima tudi dirigent, ki je sam zlasti občutljiv za različne zvočne njanse pevske zborske barvitosti in zna lo občutljivost prenašati tudi na svoj zbor. Pri tem drži pevce v trdni odvisnosti in jih vodi z vseh strani enotno povezane v celoto preko vseh odtenkov dinamičnih in agogičnih okraskov. In prav ta občutljivost za zunanjo zvočno ubranost je posebno velika, kar nehote zanaša zbor v tostransko pozornost, kjer pa se kaj rado pojavi in pridruži stremljenje po neposredni učinkovitosti, kot je deloma nehote j priznal tretji del sporeda. — V taki izvajalski ! doslednosti se more bolgarska pesem opravičeno veseliti svojega obstoja in svoje rasti. Velika dvorana Filharmonične družbe je bila nabito polna navdušenega poslušalstva. V. U. Tekmovanje za akademsko smučarsko prvenstvo Heim premagal svetovnega akademskega prvaka v smuku Avstrijca Harrerja Huda megla Ko bi se oh 2 popoldne tekmovanje moralo začeti, je pokrivala vrh Rožce skoraj neprodirna megla, ki je segala skora j popolnoma do cil ja. Vodstvo tekmovanja je radi tega odredilo, da se začetek odloži, če bi se vreme popravilo. Ker pa se ni hotelo zjasniti, se je tekmovanje začelo kljub megli okoli 3 popoldne. Na startu so v hudem vetru opravljali funkcije pod predsedstvom Borisa Pogačnika, Volčini in Rajžer. Na cilju pa so bili Lepoglavšek Slava, Čop Jakob, Prezelj, štenbov. Fuks, Reger, Zebot, Klavž in Močnik. Zdravniško službo je opravljal g. dr. Erih Kline, ki pa razen pri nekaj manjših praskah k sreči ni trebal stopiti v akcijo. Vsega je startaio nad 40 tekmovalcev in kot krmarja sta prevozila progo Praček in Stupfer. Sv. Križ pri Jesenicah, 11. marca. Danes popoldne se je začelo na Rožci tekmovanje za akademsko smučarsko prvenstvo Jugoslavije. Kakor so listi žo poročali, se izvaja tokrat prvenstvo kot mednarodna prireditev, ki se je udeležujejo poleg tekmovalcev vseh treh jugoslovanskih univerz tudi moštva univerz iz Gradca in Leobna. Posebno pozornost je povzročil prihod svetovnega akademskega prvaka v smuku Ha-werrja iz Loobna. Cehov, ki so se tudi prijavili, ni bilo. Z dopoldanskim belgrajskim brzovlakom je prišel zastopnik pokrovitelja ministra dr. Ro-giča prof. Messner, ki ga je v Ljubljani v imenu prireditelja ASK pozdravil in spremljal na Rožco tajnik ASK Klavž Polde. Proga Za današnje tekmovanje v smuku sta izpeljala progo Jeseničana Praček iu Stufler in sicer od vrha 1157 iu visokega Kleka skoraj naravnost proti koči. Tik pod kočo je vodila proga naprej večinoma po markirani poti do znane jase na molzišču«, kjer je bil tudi cilj. Prvi del proge do koče je vodil po odprtem svetu, od koče naprej pa deloma |>od gozdom. To je bil tudi najtežji del proge in kdor je hotel tukaj doseči dober čas, je moral )>opolnoma obvladati vso smučarsko tehniko. Višinska razlika je znašala 650 m, proga pa je bila dolga okoli 3 km. Sah Šahovski klub Lovšin odigra v soboto, due 13. t. m. prijateljski match s šahovskim klubom Omladina in to na desetih deskah. Ker imamo v gostilni Lovšin, Gradišče 13, popolnoma preurejen lokal, vabimo vse člane in prijatelje te plemenite igre, da se istega čim številnejše udeleže. Začetek ob 8. Radio Programi Radio Ljubljana i Petek, ti. marca: 11 šolska ura: Turisti v živalstvu (K. Rafael Bačar) — 12 l'o naših logili iu gajih (plošče) — 12.45 Vremo, poročila - 1:1 Cas, spored, obvestila — 13.15 Katuiauove operete llfadi.iski orkester) II Vreme, borza — 18 Ženska ura: Žena in karitativno delo (gdč. Л. Lebarjeva) — 18..'0 Citraški koncert (plošče) — 18.10 Francoščina (g. dr. Stane Leben) — 10 čas, vremo. poročila, spored, obvestila — 10 Nae. nrn: Zgodovina Movcunkib bank (g. urednik Drago Poloč liik) — 10 .vi Zanimivosti — 20 Večer skladb Hicbnrda Waguer.ia. Sodelujejo: ga. Mila Kogojeva, gdč. Zvo-nimira Župevčevn in lîadijski orkester — 22 l'as, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi> Petek. /2. marca: Belgrnd-Zagreb: 20 Koncertni ve^er — Dunaj: 10.30 DOrlžingova komična opera Oba strelo».« — 21.no Plesna .glasba — Budimpešta: 10,10 Vokalni in solistični konoort — 21.10 Plošče — 22.05 Plesna glasba — 23 03 Ciganska glasba — Trst Milan: Ifi Celistični koncerl — 21 Simfonični koneert — Bim-Bari: 21 Pielnijeva opereta Kvartet vagabuudov — Praga: 18.lû Spevoigra — 20.45 Simfonični koneert. — Varšava: 20 Mednarodno tekmovanje Cbopinovih del — Hamburg: 20.10 Porncliusova komična opera llag-dadski brivec« — l.ipsko: 20.10 Weberjeva opera «Prc-eio/.a — Kiiln: 20.10 Vojaški večer — Frankfurt: 20.10 I. Veliki plesi, II. Prohaskova dela — Manakovo: 20.10 Brandts-Buysova komična opera Ulysses — Bera-miinster: 20.1.") Švicarski večer — Monte Ceneri: 20.43 Orkester in čelo — 21.45 Operne arijo — Bukarešta: 20.15 Simfonični koneert — Slrassbourg: 21.110 Gledališki večer — Paris-Radio: IS.nn Komorni koneert — 24 Simfonični koneert — Paris P T. T.: 20.55 Masse-netova opera Ariane — Lyon:' 21.30 Hugo Wolfov koncert. — London: 20..10 Vojaška godba — 21.40 Stan-fordova Slnliat Mater — Itrusclj (franc.): 21 Vojaška godba — Bruselj (flamsk.l): 21 Ilostatova opereta iMnogo ljubljena — Kalundborg: 22.15 Sprehod po kodanjskih kabaretih — Hilrcrsum J.: 21.40 Glasbeno potovanje po Lilipurtu — HitVer'svm II.: 22.10 Caj-kovskega V. simlonija. Kulturni obzornik Franc Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol. Založila Ig. Kleinmayer in Fed. Bamberg, Ljubljana 1937. Str. 264, cena 48 dinarjev. To je četrta izdaja te knjige. Prirejena je po veljavnem učnem načrtu Sicer je bila prirejena že tretja izdaja, ki je izšla pred petimi leti, po učnem načrtu. Nova, sedanja izdaja v tem oziru v bistvu n.i nikaka novost. Ker pa so vse dosedanje izdaje razprodane, zato je bila nujno potrebna nova izdaja. To priliko je avtor uporabil, da je tvarino znova prerešetal, jezikovno zgladil ter deloma na novo porazdelil. Zadovoljile so nas že prejšnje izdaje. Ker smo vezani na učni načrt, nam je nova izdaja dobrodošla in smo je veseli. Krepka pomoč bo učencem in učiteljem. V kolikor je učni načrt dober in psihološko utemeljen, je knjiga vzorna. Knjiga je razdeljena v tri oddelke. Prvi oddelek je imenovar. Uvod v rastlinstvo. Vsebuje snov splošnega dela botanike, kolikor jo je predpisane za prvi razred Kratko, vendar dovolj jasno in učencu na tej stopnji razumljivo je orisana rastlina kot živo bitje. Nato sledi Doglavje o življenju rastlin in njihovih organov. Mnogo pregledneje kot v prejšnji izdaji, so tu opisani rastlinski deli in njihovo delovanje. Slike naših najbolj znanih pomladanskih cvetic pojasnjujejo to razlago. Ka- 1 j en je rastlin in kratek pregled rastlinstva zaključuje 20 strani obsegajoči prvi splošni del, torej snov za prvi razred. To je dovolj. Drugi oddelek je najobsežnejši. Obsega 180 strani sistematske botanike. Nova je v tej izdaji zaporedna razvrstitev rastlinskih oddelkov. Cvet-nice se začno z dvokaličnicami, ki so razdeljene v prostolistnice, zrastolistnice in brezvenčnice. Manj znane, oziroma manj obsežne družine teh oddelkov so deloma spuščene, deloma pa priključene sorodnim družinam. Opisane so z besedami in slikami najbolj znane in v naših krajih najbolj razširjene vrste rastlin. V vsakem oddelku so opisane na prvem mestu druiine, ki so najbolj karakteristične in po vrstah najobsežnejše ter učencem zato zanimivejše, n. pr. zlatičnice, križnice, ustnatice, košarice itd. Prav tako je primerno skrčen oddelek enokaličnic, dočim so obdelane golo-»emenke in necvetnice v istem obsegu kot v prejšnji izdaji. V kolikor se nekatere manj znane rastlinske vrste izpuščene, v toliko so v tei izdaji dodane rastlinske vrste, ki so karakteristične za floro naše države, oziroma Balkanskega polotoka. Oddelek sistematske botanike je torej najobsež- nejši,-čeprav je metoda opisovanja rastlin od nekdaj učencem najmanj priljubljena in marsikoga še danes trese mraz ob spominu na opisovanje lastnih oblik, štetje prašnikov itd. Povsem izogniti se temu, se žal ne da. Omilijo pa vse to biološki dodatki in opombe o praktični uporabi in izrabi rastlinskih vrst, ki jih tudi v tej izdaji ne manjka. Vsaka rastlinska vrsta ima poleg slovenskega imena še hrvatski: ime, latinska imena so v tej izdaji izpuščen;». Zato pa je zadaj slovensko-lafcinski imenik Škoda pa ie, da ni še latinsko-slovenskega imenika kot v prejšnji izdaji, ki včasih vendarle prav pride. Tretji oddelek knjige obsega splošni del botanike po učnem načrtu za drugi razred. Obsežno, skoraj preobsežno za to stopnjo, je orisana zunanja oblika in notranja zgradba rastlinskih organov ter biologija rastline. Poleg tega so zbrane v posebnem odstavku vse gospodarsko važne kulturne rastline s posebnim povdarkom na njihovo razprostranjenost v Jugoslaviji, Omenjene so glavne strupene rastLine ter razporedba in razprostranjenost rastlin sploh, predvsem njihova geografska razprostranjenost v naši državi. Knjigo zaključujejo navodila za ureditev herbarija in seznam rastlin, katere je prepovedano trgati po zakonu o zaščiti prirode. Končno se je avtor primerno spomnil in v kratkih vrsticah naštel imena mož, ki so si pridobili največ zaslug pri proučavanju flore slovenskih, srbskih in hrvatskih pokrajin. Vso knjigo oživljajo in ponazorujejo razlago številne slike, saj je 253 slik in 8 podob v barvo-tisku. Slike ne morejo biti prvovrstne, ker panir ni najboljši Mogoče radi cene, ki je res za nekaj dinarjev nižja kot za prejšnjo izdajo. Ekonomično pa to prav getovo ni, zakaj učna knjiga mora biti trpežna, ker gre iz roke v roko. Knjige te izdaje pa verjetno ne bodo doživele mnogo dijaških sejmov. Ve. P. Heim vozi hroz padca Najbolj so se zanimali, kako 1к> vozil progo Avstrijec llarrer in naš Heim. Ob najbolj strmi iu najbolj nevarni cesti se je zbralo mnogo gledalcev, ki so z zanimanjem opazovali posamezne tekmovalce. Avstrijec llarrer je imel številko -1 in j i neverjetno drzno zdrsnil čez najhujšo strmino ter pokazal izredno tehniko. Vendar pa je v gozdu pori kočo enkrat padel. Prehitel je dva tekmovalen in prispel na cilj kot drugi. Heim je imel številko 12. Gledalcem je zastal dih, ko je skozi meglo pridrvel Heim kakor izstreljen ter istočasno izginil naprej v meglo. Brez kakega padca je zdrsnil na cilj in takoj smo vedeli, da bo dosegel najboljši čas, ali pa bo vsaj prav malenkostna razlika med njegovim in Harrerjeviin rezultatom. Rezultati 1. Heim J JASO) 2.37:8. 2. llarrer (Gradec) 2.42:0, 3. Dova (JASO) 3.05:2, 4. Schmidt (l.eoben) 3.09:4, 5. Resner Gradec) 3.13:4, 6. Suiler (Le-oben) 3.25:8, 7. Voler (JASO) 3.34:8. 8. Zahlbruk-kner (Leoben) 3.42:4, 9. Skoherne (JASO) 3.42:6, 10. Dečman (JASO) 3.44.2, 11. Dolenc (ASK) 3.47:4, (V prvem delu proge je izgubil palico.) 12. Kavčič (Zagreb) 4.14. Jutri ob 10 dopoldne se bodo nadaljevale tekme v slalomu. Zvečer pa je na Jesenicah v Krekovem domu razdelitev daril. V soboto in v nedeljo se nadaljujejo tekme akademičark, obenem pa tudi tekma na 10 km. Slovan : Kranj V nedeljo se vršijo zadnje tekme v ljubljanskem prvem razredu, izmed katerih bo najvažneša med Slovanom in Kranjem. Slovan, ki se je z nedeljsko zmago nad Reko preril na čelo tablice, si bo skušal to mesto obdržati tudi v tej zadnji preizkušnji. Ne smemo pa |K>zabiti, da je moštvo Kranja zelo nevaren protivnik in ljubljanskemu občinstvu dobro znano, kot tehnično uglajena enajstorica. Prednost bi imel Slovan v tem, da igra na lastnem terenu, toda to še ni dovoljno jamstvo za zmago Brez dvoma bo tekma zelo interesantna in jo vsem ljubiteljem nogometa zelo priporočamo. Začetek tekme ob 3 na igrišču za Kolinsko tovarno. Ob 2 6e vrši predtekma. Mariborski šport V nedeljo, dne 14. marea je v Mariboru ofi-cijelna otvoritev luhkoatletske sezone. Na Stadionu izvede SK Železničar cross-country za prvenstvo Maribora in Slovenske zveze, na katerem bodo nastopili najboljši tekači Slovenije. Popoldne se odigra na igrišču Rapida prvenstvena tekma med Atletiki iz Celja in 1SSK Mariborom. SK Železničar gostuje v Celju ter nastopi v prvenstvenem boju proti SK Celju. Rapid, ki bi inoral igrati s čakovčani. je tekmo sporazumno preložil na drug termin, gostuje pa s svojo garnituro v Kapfenbergu. Uradna vremenska poročila Zveze ta tujski promet n Sloveniji, Ljubljana, Тпјгко-prometne sveže v Mariboru. Jugoslov. Zimskošportne Zveze, Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta ljubljanske Univerze po stanju z dne 11. marca 1937 ob 7. liri zjutraj. Bateče-Planica: 1, oblačno mirno, 30 srcnn. Planica-Slatna: П, oblačno, mirno, barometer so dviga. 50 srena, malu in srednja skakalnica uporabni. Kranjska gora: 0, barometer se dviga, 20 srena. Vršič,Krnica: 180 pršiča, sankaližče uporabno. Pokljuka: —3, 5 pršiča na 75 podlage, mala in srednja skakalnica uporabljivi. Bistrica, Boh. jez.: +3, dežuje v dolini v dolini ni snega. Triglavska jezera: 0, sneži 210 južnega snega. Komna: 0- snoži, 15 južnega snega na 220 podlago. Vogel: —1, oblačno, snoži, 310 južnega snega. Po stanju T. dne 10. marca 1937. Gorjuše: — sneži, 45 južnega snega. SK Slovan. Za nedeljsko tekmo je določoua Ista postava, kot je bila minulo nedeljo Vsi igralci naj bodo točno na našem igrišču. — Načelnik. STK Moste — Drevi za vse člane obvezeu sestanek. Ob 19 soja odbora. Slov. Konjice. Občui zbor Dravinjske podružnice SPD Slov. Konjice so vrši v četrtek, dne 18. marca 1937 ob 20 v dvorani Narodnegu doma. Člani, udeležilo se ga polnoštevilno. S. D. *Sora< Dravlje vabi članstvo in prijateljo športa, da se udeleže 11 rednega občnega zbora, ki «o vrši dne 17. t m. ob 20 v corkvoni dvorani v Druvljah. .... in zato vsako jutro uporabljam svoj Lotion Sil vik ri n. On vzdržuje kožo na glavi zdravo, čisti lase prhljaja in prepreči izpadanje las. Edina voda za lase z Neo-Sllvikrlnom, naravno hrano za lase. Steklenica .... Din 27'—, Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Silvikrln Lasje rastejo od Silvlkrina. Konkurs za prijem H e r t a f a. VojnotehniSkora zavodu u Kragujevni potrebni su 6 crtdča, koji treba da izpunjavaju sledeče tislovo: 1. Da nije stariji od 32 godine. 2. Da je svršio mašinski otsek srednje teh-nihčke škole ili da ima najmanje 4 privatnih semestra tehničkog fakulteta ili da jo sa uspehom proveo na radu kao crtač u neko) tehničkoj ustanovi najmanje 2 godine. 3. Da je duševno i fizički zdrav i sposoban za ovnj posao. 4. Da je dobrog vladanja i da ne ispoveda načelo protiv postoječe državne forme i proti*' pravne promene državnog poretka. 5. Da je regulisao vojnu obavezu. 6. Da je podanik kraljevine Jugoslavije. Sve ovu da dokažu punovažnim dokumentima nadležnih vlasti. Moitié sa dokumentima dostavili do 25. maria 1037. godine. Iz kanoolarije uprave Vojnotehničkog »avoda RBr. i1007. Konkurs Uprava vojnotehničkog zavoda o Kragujevrn primiće za svoje radionice počev od 13. marta tek. godine i to: 12 prvoklasnih strugam (droera); 35 prvoklasnih bravara i mnšin bravnr» i 15 prvoklasnih bravara-àablonista. Oni kandidati koji žele dn se prime moraju lično doći u Kragujevac o svome trošku i soboni da ponesu sledeča dokumenta: 1. Molbu taksiranu sa 5 Din taksene marke. 2. Svedočbu o svršenom zanatu (kalfonsko ili majstorsko pismo). 3. Poslovnu knjižicu. 4. Vojničku ispravu ili uverenje o regulisanoj vojnoj obavezi. 5. Uverenje o vladanju i ponašanju, i da ne ispoljava načelo protiv posloječeg državnog ure-denja u opšte. 6. Uverenje o podanstvu. Detajlni uslovi mogu se videti u berzama rada u Beogradu, Novom Sadu, Subotici, Zagrebu i Ljubljani, i na glavnom ulazu Vojnotehničkog zavoda u Kraeujevcu i njegovim odeljciuia: u Sarajevu, Skoplju, Zagrebu, Cačku, Kamniku i Ohi-ličevu. Iz knneelnrije uprave Vojnotehničkog zaroda Rbr. 10.188 od 0. marta 1937. godine u Kragujevcu. Francozi in Angleži. — Dama trdi v družbi, da so Francozi bolj vljudni kot Angleži. Prisotni Anglež ji ugovarja. »Saj sami Angleži to priznavajo,« ga zavrne dama. »Saj to je pač dokaz njihove večje vljudnosti. t Dotrpel ie naš dragi soprog in oče Ignacij Planta rie posestnik v 56. letu svoje starosti, potolnžen s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ob petih popoldne. Prosimo tihega sožalja. Skofja Loka, 11. marca 1937. Žalujoči ostali. Zahvala Ob zaključku življenja najine matere in tašče Leopoldinc Lemeževe odvetnike ve vdove se predvsem toplo in iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ji stali na strani in ji prinašali solncn in gorkote v lotih samote in ki ste ji z veliko požrtvovalnostjo lajšali trpljenje poslednjih dni, preden je lejjel večni sen na njene trudne oči. Iskrena hvala Vam, ki sto ji prinesli rož v slovo in ki ste jo pospremili na griček tja gori na zeleno stran, ko jo odšla zdoma. V tih, trajen spomin nam ostane sočustvovanje, ki smo ga bili deležni. Ljubljana-Jihlava, dno 11. marca 1937. D r. L e m e ž Milan. Dr. M i I s d a П c s š -1, e m e i e v a. * K I N D * 22-21 UNION Najlepše filmsko delo ▼ re»t)t O. Bolwary-Ja DekliSKi internai(PRiNCE-A Angel» S&lloker TEL. 27-30 DAGMAR) Kaoul Aslan SLOGA Premiera Fnstoiovnl film velike ljubesnt ln velike mrinle belin Jjudl v vrtincu kitajskih mesćanaklh bojev ORIJENT Cary "«oper ln Madeleine Uarroll TEl. 21-24 MATICA Premier»! Orandlloino Olmsko delo Beethovnova velika ljubezen njegovo dalo in njegova bolest HARRV SAUR Bežita : «bel danco Glasba: lois Masson Danes, soboto ln nedello zaigra v uvodu prt xada|i predstavi g. prof. RfclNY O A L l ATI A L tn lil, stavek li Beethovnove lunine sonate ▼ eis mola. = vri nas pon uit, proda f lahkoto in »e — čudi Namočeno polenovko prvovrstno, priporoča za postne dni Kovačič, Miklošičeva 32. (I) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica tn Start trg. (1) 15 Din stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstno gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga : Ljubljana, SlSka, Jernejeva št. 25. (1) Deset nizkih vrtnic v različnih novih prekrasnih barvah, trajno cvetoče sorte z zavojnlno ln poštnino vred 60 Din. Le na prostem odgojeno sadike, ki cvetijo že od majnika naprej do pozne jeseni. Ravno toliko stane 20 slabejših sadik. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamilica, p. Maribor. (1) Tri nemško kvalitetne znamke : »Kappel« pisalni stroji, »Brennabor« dvokolesa, »Mundlos« šivalni stroji! General, zastopstvo Klein-dienst & Posch, Maribor, Aleksandrova cesta 44. Deset vrtnic plezalk v krasnih novih, deloma trajno cvetočih sortah z zavojnlno ln poštnino vred 60 Din. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor. (1) ZA MASAŽO DIANA j FRANCOSKO ŽGANJE Trechcoate vetrne suknjiče, novosti za športne obleke - nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Damske štofe velika Izbira - najcenejše Goričar, Sv. Petra c. 29. Posestva Lepo posestvo v najbližji okolici Ljubljane, kot več stavbnih parcel v Mostah, ugodno naprodaj — za knjižice Kmetske posojilnico. Po-izve ee : Josip Oražcm, Selo, Ljubljana. (p) Gumbe, plise, entel, ažur p red tisk ln monogramo hitro Izvrši Matek Љ Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) mm\ Ce hočeš mojster biti, eačiti se mlad učifi Na stara leti bol vesel oglasom naSim hvalo psi. Trgovskega vajenca takoj sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3788. (v) Al. Planinšek, koncesljonlrana trg agen-tura v bančnih In kredit» nlh poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-L Telefon 36-10 — vnovôl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini. vedno najkulantneje. Vse Informacije brezplačno. OH Posojila dajemo v gotovini ln blagovnih bonih. »Hermes«. Informacije : Tavčarjeva 2. (d I Danes dopoldan ob % 11 se je za vedno poslovila od nas naša nadvse ljubljena predobra ženka in zlata mamica — hčerka, sestra, sinalia, svakinja i. t. d. gospa Rozi Dolinar roj. Debelak sodnikova soproga ...... . w . Vsemogočni Bog je tako odločil, da je svoje življenje položila na altar materinstva, svojo blago dušo izročila Bogu, nas pa zapustila osamljene in zapuščene. K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto 13. t. m. ob 'A3 popoldan iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. marca 1937. Dr. Andrej Dolinar, soprog, Magda in Andrejka, hčerkici Rodbini Dolinarjeva, Debelakova in vse ostalo sorodstvo TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u, Ljubljana. Kongresni trg 5, ker Vam nudi za vse velikosti in postave pravilne, najnovejše modele damskih plaščev, kostumov in paletojev. Barclay: 66 Rožni venec Roman. »Ljubi Garth! Ker mi ne dovoliš priti, da bi ti mogla iz oči v oči povedati, kar ti povedati imam, moram pisati. Sam si kriv, da pri tem trpiva oba. Kako naj namreč pišem čisto iz srca in odkrito ob zavesti, da boš pri slednji besedi, ki ti bo udarila na uho, moral imeti občutek, kakor da se vriva neka tretja oseba v to, kar naj bi med teboj in menoj ostala za vedno sveta skrivnost? Tn vendar moram pisati popolnoma odkrito, da boš vse razumel — zakaj od tvojega odgovora na to pismo je odvisna vsa tvoja in moja bodočnost. Pisati moram natanko tako, kakor da bi pismo držal v roki in ga bral ti sam. Ako torej svoji tajnici ne moreš mirno zaupati zgodbe najinih src, naj ti pismo raje spet vrne, preden pride do druge strani, in me pozovi k sebi, da ti z besedo povem vse drugo.« In sestra Rožamarija je nadaljevala: »S prvo stranjo sem končala,« je pripomnila sestra Rožamarija in čakala. Garth ni umaknil roke z obraza: »Zaupam vam, naj ne hodi.« »Rada bi ti natanko pojasnila, Garth. da je sleherna moja beseda preprosta in čista resnica. Ako si prikličeš v spomin mojo osebo, boš priznal, da nisem po naravi neodkrita, ali da bi o čemerkoli lahko trdila drugače kot v resnici. Toda jaz sem se ti zlagala, Garth, in prav ta zla izjema naj ti dovolj dokazuje, da sva bila drugače popolnoma odkrita drug proti drugemu. Priznanje v tem mojem pismu se nanaša na to eno laž, in gotovo boš brez posebne moje proš- nje v celoti dojel, kakšno poniževanje pomeni zame, da vsiljujem svoje priznanje možu, ki je moj prijateljski obisk že enkrat odbil. Spominjal se boš, da po naravi nisem ponižna, nasprotno dovolj ponosna — inorda utegneš iz velikega mojega premagovanja, ki me to priznanje velja, spoznati, kako goreče te ljubim. Bog naj te razsvetli in ti pomaga, moj ljubi, moj ubogi samotni Garth!« Sestri Rožimariji je zastala beseda; zakaj pri tem nenadnem priznanju Janine ljubezni je Garth šinil kvišku in se opotekel proti oknu, kakor bi hotel ubežati pred nečim, česar ne mara sprejeti. Toda takoj se je spet obvladal in se vrnil na svoj prostor. »Ah. kako sem grešila, nad nama obema! Ali se spominjaš tistega večera na shenstonski terasi, ljub-ček, ko si me imenoval — kar sem v resnici bila — svojo ženo? Garth, pustim, da stoji stavek, kakor sem ga napisala. Ne bom črtala besed — naj ti jih tajnica prebere; kajti, vidiš, Garth, dokopala sem se naposled do spoznanja, da jih pripoznavain za resnične. Bila sem tvoja žena, četudi tega takrat nisem doumela. Popolnoma neizkušena gledo čustev, sem bila vsa zmešana o povodnji občutkov, ki so mi izpodmikali tla pod nogami in me skoro udušili. Vkljub temu sem se pa celo takrat zavedala, da te je moje srce priznavalo za svojega soproga in gospoda, in želela sem, da bi tisti trenutki neizrekljive sreče nikdar ne minili.« Sestra Rožamarija je nehala brati. Garth je sedel sklonjen naprej in si zakrival obraz z rokami. Prav ko je utihnila, je globoko vzdihnil. Potem je pričela znova: »Ko si me takrat tako dolgo in resno gledal, sem se hipoma zavedla, kako sem grda, zavedla kot poprej še nikoli v življenju, in morala sem si priznati, da te k pogledu, ki me je zadel v dno srca, pač ni mogla nagniti moja zunanjost. In vendar si me brž potem imenoval svojo ženo, ki mi je prvikrat v najinem poznanstvu zbudilo misel, da me hočeš v resnici vzeti za svojo zakonsko družico. Za dekleta moje starosti se utegne čuti to kot nekaj neverjetnega. Spomniti se moraš namreč, Garth, kako sem dotlej občevala z mladimi ljudmi svojega poznanstva. Ne pozabljaj, da sem tudi tebe do takrat smatrala kot za toliko in toliko let mlajšega, in mi ni bilo jasno, da se vez spletena med nama od overdenskega koncerta imenuje ljubezen. Ko sem te prosila nekaj ur za premislek, si mi ga dovolil takoj in odšel, čim sem želela biti sama — odšel s kretnjo, ki je nikoli ne bom pozabila. Saj mi je razodela, kako časti mož kakor ti ženo, ki jo je obdal s svojo ljubeznijo! Krilo, na katerega rob si takral pritisnil svoje ustnice, je odtlej potovalo z menoj povsod, četudi ga nisem nikoli več oblekla. O urah tiste noči upam, da ti jih bom mogla kdaj pozneje popisati natanko z živo besedo, predragi. S peresom tega ne zmorem. Zapisati pa hočem brez laži in hlimbe, kaj je bilo, kar naju je razločilo in najino zoreče veselje spremenilo v grenko razočaranje in srčno bol. Bilo je naslednje: Mislila sein, Garth, da tvoja ljubezen ne bo prestala izkušnje z mojo ne-lepoto. Poznala sem tvojo izredno ljubezen za lepoto, in vedela, kako moraš imeti vedno nekaj dovršeno lepega okoli sebe — bodi v tej ali drugi obliki. V spalnici sem segla po svojem dnevniku, kjer sem bila dobesedno zabeležila najin pogovor o tistem grdem pridigarju, ki mu je po tvojih besedah notranja lepota ozarjala obraz tako, da je bil kakor spremenjen, ln dostavil si, da odslej zate ni bil več grd, četudi so mu poteze same ostale enako nelepe. Rekel pa si tudi, da seveda to ni bil obraz, ki bi mu dan za dnem rad sedel pri mizi nasproti; in da ti je ta muka bila prihranjena. I I I < « t « J AS q a o < qQQ 0 o o o - ! .s ,8 Z S 8 s m s68« T'a'5 tO rS ® ® M. 5 a a J C « n > 5 N N i 0> 0) » ft O o 3 c o 1 » ^ eu > O— S B-M e 2 w t; o. ** "O л m c 3 -S * "Г Û.M •u J g »in S S o al S g-SI o en o o o-K -M e a.S.is Д « c. ja S m o m O) o Za Juaoslovtnslro tiskarno v Ljubljani: Karti Ceï Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenïlï