UREDN]STVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradno ure za stranke so od lft. do 11. dopoldne in od 5. do 6. povoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma so ne i: : sprejemajo : : : NAROČNINA: celolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avelro-Oprsko in Bosno K 21’eO, polletna K 10'80, četrtletna K C'40, mesečna K 1*80; za Nemeiio celoletno K 26'40: za : : oslalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 38-—. : ; Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan vazen nedelje in praznikov .• .* .* ob pol 11. dopoldne. \ *. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici ?tev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3, do 7. zvečer Inserati: enoatopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :it in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ » Reklamacije lista so poštnine proste. ——. Stev. 551. V Ljubljani, v torek dne 8. aprila 1913. Leto III. Oblast in pravica. Gospodujoči razredi so vedno dajali predpisanim zakonom nekako tajinstveno moč in nedotakljivo svetost. Nekoč so bili sploh zakoni tajni. Neizobraženo ljudstvo ni smelo premišljevati o namenih in podlagi zakonov. Zakonodajni ukrepi niso danes več nikaka skrivnost, četudi so §e dandanes debele knjige državnih paragrafov širokim plastem ljudstva nerazumljive. Toda danes vemo, kako se ustvarjajo zakoni in vemo tudi, da niso zakoni nekaj večnega in nedotakljivega. Marx nas je učil, da so zakoni le izraz gospodarskih razmer dežele in da so tudi zakoni podvrženi razvoju proizvajanja. Dejanska gospodarska moč diktira zakona. Boj avstrijskega ljudstva za volilno pravico potrjuje to načelo. Od leta 1873., ko si je gospodarsko ojačeno in zmagujoče meščanstvo Avstrije priborilo volilno pravico, pa do leta 1907, ko je bila uvedena splošna volilna pravica, so se bojevali ljudski sloji vzporedno eni za drugim v dosego političnega prava. Skupni sili ljudstva se ni mogel gospodujoči razred upreti. Moral je izpremeniti zakon. Proti volilnim privilegijem kapitalizma se ie dvignilo predvsem malomeščanstvo, potem kmetje in nato proletariat. Pod yplivom izpreminjajočih se gospodarskih razmer so se porajali razredi, ki so zahtevali izpremembo in moderniziranje volilnega zakona. Znižanje davčnega cenzusa od 20 na 10 in 8 kron, uredba splošnih kurij in končno uvedba najširše in splošne politične pravice kaže stopnjevanje boja. Zakoni so podvrženi nepiestani izpremeinbi. Ali mogočnjaki in kapitalisti, ki še vedno nemoteno giospodujejo nad državnimi oblasti In državnim gospodarstvom so si potoni temeljnih državnih zakonov utrdili in zagotovili svoje razredne privilegije, Nad državno zbornico so postavili gosposko zbornico, ki odklanja in zavlačuje vsako moderno, kapitalizmu Škodljivo reformo. Gosposka zbornica izvršuje nekako trajno pasivno rcsistenco napram sklepom zbornice. To smo opazili tudi ob priliifT predlagane reforme paragrafa 80 obrtnega zakona. ki izroča delavce nemilosti gospodarjev. Kapitalizem si je prilastil tudi upravna državna mesta, ki imajo zakone uveljavljati in tako gospodovati ljudstvu. Se je kje videlo, da bi bil proletarec okrajni glavar, namestnik ali pa vsai sekcijski načelnik? Moč in mesta države so si sami osvojili, bremena državne oblasti so pa zvalili na rame potrpežljivega ljudstva. Štiri petine vseh davkov plačujejo revni sloji. Podraženje potrebščin omogočuje državna uprava. Potom državnega aparata si ustvarja kapitalizem izvrstne kupčijske pogoje. Zakoni so takšni, kakršno ie socialno in gospodarsko razmerje razredov. Zakon odgovarja interesom gospodujočega močnejšega razreda: vsak nov razred, ki zagospoduje državo, si ustvarja lastne zakone, ki služijo le stremljenj n tega razreda. Le pod vplivom zunanjih močnejših faktorjev se zakoni izpreminjajo v prid zagospodarjenih ljudskih slojev. Oblast je pogoj ustvarjenju iti izpreminja-nju novih zakonov. Politična moč proletariata omogočuje modernejšo legislaturo. Gospodarska zavednost daje delavstvu politično moč in državni vpliv. Pod vplivom novega političnega faktorja se zakoni izpreminjajo in modernizirajo. Zakon predstavlja moč razreda, ki razpolaga z državnimi inštitucijami in napravami. Delavski razred se neprestano in uspešno bori za gospodarsko moč in politične pravice, osvaja si javne institucije in jemlje gospodujočim privilegij, da smejo ustvarjati zakone, ki so le njim v prid in korist. Socialna politika in socialne institucije so sad razredne moči delavcev. Moč je pogoj tvorbi socialistične politike. Ustvariti in poglobiti osvobojajočo moč onih, ki so obsojeni na izkoriščanje in zatiranje, omo-gočeno po zakonih gospodujočih, je naloga organizacij in glavni cilj našega dela in boja. Splošna stavka v Belgiji. Iz Bruslja poročajo: »Splošna stavka mora mirno poteči« — to je vodilno načelo vseh odredb in določb, ki jih je socialistična stranka za boj za volilno pravico določila že na dveh kongresih. Splošna stavka naj bo dokaz zvestobe belgijskega delavstva napram splošni in enaki volilni pravici — tako je določil velikonočni strankin zbor. In zaupniki vseh velikih strokovnih organizacij in federacij so podali na strankinem zboru zagotovilo, da bodo edinstvo, disciplina in mir znaki velikega počitka 14. aprila. To zagotovilo so dali tem lažje, ker so govorili iz izkušenj večtedenskega pripravljalnega dela po vseh delavskih okrajih Belgije. Te zadnje dneve pred splošno stavko izrablja belgijsko delavstvo za neumorno delo. Priprave za stavko se zaključujejo in glavno delo gre za tem, da sq zagotovi stavki povsem miren značaj in da bodo dela vajeni stavkajoči preživeli čas stavke prijetno in koristno. Vsaka velika stavka, tudi v popolnoma normalnih razmerah, razburja ljudi. To je čisto naravno. Da se odvrnejo stavkajoči od vseh poizkusov izzivanja in razburjanja, za to bo belgijska socialistična stranka poskrbela za razumno uporabo prostega časa. Umetniške užitke, duševno razvedrilo, s tem hočejo belgijski socialisti stavkajočim izpolniti čas počitka in boja. Bruseljski odbor za delavsko izobrazbo je že začel z delom v tej smeri. Zborovanje, na katerem je bilo 75 zastopnikov različnih korporacij, ki se bav jo z delavsko izobrazbo, je izdelal pretečeni torek že načrt Zboru je predsedoval tajnik izobraževalne centrale. Načrt bo izvedel poseben odsek, sestavljen iz članov delavskih čitalnic in delavskih knjižnic, ki so v Bruslju in okolici. Sodružica Vanderveldova načeluje posebnemu odseKU, k bo prirejal koncerte in predavanja za stavkajoče. Vse prireditve bodo končane ob 6. zvečer. Socialistični pevski zbori, socialistična umetniška in dramatična društva bodo sodelovala pri delu: podajati stavkajočim razvedrilo, duševne užitke, čisto veselje. Stavkajoči bodo obiskali muzeje, na prostem bodo imeli športne vaje in koncerte, ljudske igre in prirejali bodo izlete. Za vsako PINKIN: Hej, prijatelj! Potrt in ozlovoljen je hodil okolo; oči so mu bile kalne in motne in čelo je bilo resnobno in lahko nagubano. Mlad je še bil, mlad po letih, ustnice pa se niso smehljale, lica niso žarela, oči se niso svetlikale, niso se topile veselja kakor oči njegovega prijatelja: lica so bila rumenkaste barve in ustnice so razodevale žalost, ki se je naselila v njegovi duši in ga je spremljala od zore do mraka, od mraka do dne. Dan za dnem je hodil na delo in nemirni so bili njegovi koraki, negotovi in počasni. Vsaka kretnja je razodevala boječnost pred nečem tajnim in skrivnostnim, vsak gibljaj je pričal o njegovi nervoznosti in razburjenosti, \saka besedica je govorila o notranjem nepokoju. V naj-bujnejši dobi je bil, roke pa so bile slabotne in mišice kakor petnajstletnega fanta. Tovarna je bila njegova delavnica, tam je pustil svojo mladost, svežo kri so počasno, polagoma vsrkavala tla in so uničevala njegovo zdravje. Z upadlimi lici in z nalahko sključenim hrbtom se Je vračal v mraku domov. Nizka je bila plača v začetku, črez nekaj let že nižja. Ni bilo edinstva med delavci, niso sc zavedali svojega položaja; pa je prišla doba, ko so spoznali, da je treba združenih moči, če hočejo kaj doseči, in velika ter močna in trdna |e postala organizacija. Priborila je delavcem-Irpinom udobnejše življenje, dasi tudi to še od-daleč ni bilo tisto, kar bi bilo potreba. Tudi Tonče je gledal ta preobrat z lastnimi očmi in z lastnimi rokami je čutil izboljšanje pa še ni videl vsega, pa še ni čutil bistva. . Ni imel resnične zabave; le v gostilnico je hodil vsak večer in vsako nedeljo in tu se je sem pa tja zvedrilo njegovo čelo, razjasni.a so se lica in zasvetlile so se oči in radost, opojna radost se je nastanila v njegovi notranjosti . . . Prišel pa je iz gostilnice, iz zakajene izbe, po vinu in tabaku smrdeči, in je stopil na svez zrak. In zazdelo se mu je, da je tu v naravi prijetnejše in veselejše in da je veselost v go- stilnici minljiva in lažnjiva in da ga hoče ukaniti in mu prikriti bedni položaj. Hladen vetrič je pihljal iz bližnjega gozda, majal je glavice cvetk in jih je pripogibal k hladni, poljubov žejni zemlji. Košati gabri so majali svoje veje in listje je šumelo in se je pogovarjalo o davnih, davnih časih, o srečnih in veselih dneh. Globoko v njegovo srce se je zarilo to spoznanje in je pretilo ostati v njem. Prišla pa je nedelja in z nedeljo je prišel izkušnjavec in z izkušnjavcem izkušnjava. V krčmo je krenil in svoj zaslužek je potrošil, ne da bi vedel kdaj in kako.------- Tudi Pinkin je bil delavec, mlad in čvrst ter krepak; kakor Ton če je hodil v tovarno. Videl je, kaj more koristiti organizacija, čutil je njeno moč in oblast. V mraku je hodil iz tovarne kakor drugi, ob isti uri; ni šel molče, popeval je in je žvižgal kakor kos v gozdu; ni se prisiljeno smehljal, ampak smeh je bil odkritosrčen in je izviral iz srca. Čudili so se mu sodelavci, čudili so se njegovi krepki postavi in nenavadne govorice so se širile o njem. Vsak prost popoldan je izginil, ni ga bilo v krčmo, pa če so ga še toliko vabili . . . * Tončeta je premagala radovednost in je hitreje stopil za Pinkinom. ki je žvižgal venomer. Prosil ga je, naj mu razodene, kako da je zmerom tako dobre volje, in razveseljen je Pinkin odgovoril: »Hej, prijatelj! Čudno in skrivnostno se ti zdi moje obnašanje in nerazumljivo. Nikoli nisi videl takega človeka, kakor sem jaz, nikoli ga nisi slišal, praviš? Ako me berač prosi, mu dam vbogajme, kdor me nagovori, mu odgovorim. Resnično ti povem: Vsak človek je z bremeni obložen in tudi moje ni majhno. Kolikor mi breme v mestu škoduje, kolikor moram žrtvovati. da si prislužim svoj dvakrat, petkrat zasluženi denar, toliko izkušam, nadomestiti izgubljeno, izkoriščano in izsesano na Jasnih planinah in gorah. Od pondeljka do srede, od srede do nedelje delam, neprestano in vedno isto. zmerom staro ter staro. Tedaj mi mora otopeti um in prisiljen posamezno razvedrilo skrbi že poseben odsek, sestavljen iz izkušenih sodrugov in sodružic. Centralni odsek je pa te dni poslal poziv vsem bruseljskim umetnikom, ki so že neštetokrat sodelovali popolnoma nesebično za delavsko izobrazbo, in prav gotovo tudi sedaj, prav sedaj pri splošni stavki, ne bodo odrekli svojega sodelovanja. Sit transit... (Iz krogov praškega dijaštva.) Huda nevihta se je vsula od vseli strani slovenske javnosti na duševnega heroja na-rodno-radikalne struje. Besede kakor »praški kričač«, »avstrijski patriot«, »lažiučenjak« in mnogo hujše so se vsule nanj v »Soči« z dne 22. marca. Da bi se menda prikupil na Dunaju — tako trdi »Soča« — je šel in denunciral »novoilirce« s svojim člankom v nemškem jeziku in Češkem duhu pisanem dnevniku »Union«. V tem članku imenuje dr. R. stremljenje po zbli-žanju in združenju vseh Jugoslovanov »antisocialno« in »antinacionalno«, piše sploh proti temu novemu gibanju kakor avstrijski patriot in navaja po imenu glavne propagatorje oziroma pristaše »liovoilirizma«. Ampak slabo je naletel možakar doma. On, ki je hotel reprezentirati narod slovenski, ki ga je hotel rešiti klerikalizma in socialne demokracije, ki je hote! postati prvi rektor slovenske univerze, je ostal skoraj sam z raztrgano zastavo »absolutne narodnosti«, na kateri se blišči mistična fraza »iz naroda za narod«. Vsa liberalna javnost ga je pustila na cedilu in kakor na povelje se je vrglo vse slovensko meščansko časopisje na njegove ultranacionalistične in separatistične besede v »Napredni Misli«. In zgodilo se je čudo v zgodovini naroda slovenskega, da so se znašle vse slovenske politične stranke skoraj v enem taboru in na stališču, katerega zavzema jugoslovanska socialno demokratična stranka že davno, kar se tiče jugoslovanskega vprašanja v narodnostnem oziru. S svojim patriotizmom je pokazal dr. R. jasno, da je zaspal zadnje dogodke, da ne pojmuje napredka, da je tujec v sociologiji, da je politični analfabet in kulturno kratkoviden ali pa mogoče celo slep. Upirati se novim socialnim tendencam, novim nazorom in novim stremljenjem, ne pomenja naprednosti, temveč zakrknjeno konservativnost. S svojim nastopom pa je pokazal dr. R., da je v narodnostnem oziru korservativnejši od klerikalcev. Ako se pa ozremo na tendence, ki so se do danes pojavljale v narodno-radikalni struji, je nastop glavnega reprezentanta te struje popolnoma utemeljen. Dr. R. je ravnal konsekventno, stoječ na osnovnem stališču narodno-radikalne struje, ki je: narodnostna dolžnost je prva, njej se klanjajo vse druge. R. je postopal v svojih izjavah točno po geslu »iz naroda za narod«. Pri vseh teh propramatičnih geslih je bila mišljena dosedal vedno le slovenska narodnost. Zato mora biti oni, ki se hoče držati teh načel, vedno in povsod za to, da ohrani slovenski narod svojo individualnost, in proti temu, da bi izginil ali pa se potopil v jugoslovanski celoti. Ako hoče kdo ohranifi slovensko individualnost, oziroma slo- venski narod, mora biti proti vsakemu približevanju in proti vsaki tendenci, ki stremi po enkratnem združenju vseh separatnih narodi-čev v večji in močnejši narod jugoslovanski. Kdor je proti dr. R., ne more biti na ta način narodni radikalec v smislu dosedanjih tendenc, ki odsevajo iz člankov v publikacijah narodno-radikalne struje, posebno pa v »Omladini«. Doktor R. interpretira edino pravilno narodno-radikalna načela, gesla in fraze. Da se je napotil dr. R. s takimi separatističnimi idejami med slovensko javnost, se ima zahvaliti javnost tudi narodno-radikalni struji, ki je s svojo čudno politiko in kritikarstvom rodila tega junaka. Ro-stoharjevo »narodnjaštvo« pomenja višek narodno-radikalne »nadstrankarske« politike ______ obenem pa tudi dekadenco. Struja je v prvih letih mnogo obetala in mnogo se je pričakovalo. Dočim je izpočetka koketirala s socialističnimi tendencami in je iiaglašala demokratizem, se jc izprenienila v zadnjih letih pod vodstvom ne-zme/nih, aristokratsko dovzetnih političnih mutcev popolnoma. Oficielno glasilo struje »Omladina« je proglasila v zadnji dobi. da de-nukratska kimera malemu slovenskemu narodu ne bo pripomogla do veljave, odklonila pozitivizem, navdušuje se za ekspanzivne ambicije ter narodno individualnost, propagira načelo, da so moderni ljudje egoistični militarci. Izrekli so se proti enakopravnosti obeh spolov in v zadnji številki se ne sramujejo prav nič priznati, da so protisocialistični, protikozmopo-litični in da nimajo za etično politiko nikakega zmisla. Narodno-radikalna barka je priplavala tako zopet nazaj v pristan, odkoder je prišla, in sicer v narodnjaški liberalizem. Zato ni čuda, da struja propada, da je nastala splošna letargija in da je struja brez enotne vodilne ideje. Na to kaže posebno dejstvo, da je zapustil tudi velik del narodno-radikalcev dr. Rostoharja na cedilu. Okrog njega je ostalo le par neznatnih političnih analfabetov in mutcev, ki obračajo plašč po vetru in režejo na dve strani. Dopisnik v »Soči« (22. marca) naj bo toraj brez skrbi, kajti piaŠko slovensko dijaštvo je že po zadnjem čudnem nastopu dr. Rostoharja v podpornem društvu se otreslo tega junaka. Z ozirom na njegovo pisarenje v »Napredni Misli« pa je j upati, da se osvobodi popolnoma tudi njegove | ultranacionalistične mistike. Ljubljana in Kranjsko. — Odpravite madež iz deželnega volilnega reda! Z ozirom na razsodbo upravnega sodišča, ki je odreklo dvema delavcema (klerikalnima) v Tržiču pasivno občinsko volilno pravico, je deželni odbor na sobotni seji sklenil predložiti prihodnjemu deželnemu zboru novelo k občinskemu volilnemu redu, »v kateri bo pasivna volilna pravica tovarniških delavcev jasno izražena«. Kakor kaže, se je gospoda v deželnem dvorcu končno le odločila in na naše ponovno drezanje sklenila, da reši preskromno delavsko pravico samovoljnosti upravnih oblasti in izpremenljivega mišljenja upravnega sodišča. Ampak kakor pove poročilo o seji deželnega odbora, nameravajo klerikalci prav pr suženjsko rešiti to delavsko zahtevo: z nove Stilizacijo postave hočejo zagotoviti pasivno vo- sem, iskati na kakršenkoli način razvedrila. Vam je veselje in radost v krčmi, meni v prosti, nepokvarjeni naravi, na samotnih cestah in v širnih gozdih. Hodim po maliovitih tleh, mehkih in polžkih kakor žamet, in pozabim na svoja bremena in kri mi hitreje polje po žilah, hitro se raztaka po vseh žilah. Podoba se vrsti za podobo, vedno kaj novega, vedno kaj, kar mi je bilo dosorej še zakrito!« »Da, lepe in sladke so tvoje besede,« ga je prekinil ionče, »ali sam hoditi po samotnih cestah in mahovitih stezah, pa čeprav so mehke kakor žamet, to še ni ravno tako krasno in nebeško.« »Ne hodim sam; več nas je, ki se zbiramo in gremo tudi na gore, pokrite s snegom. Neutemeljene so tvoje besede in zdijo se mi ravno tako naivne, kakor če bi mi dejal: Vidiš, čemu hodiš na planine, na visoke in skalnate, saj bog Oče ni rekel Adamu, da je tam njegov najlepši paradiž, da je tam največja sreča. Resnično ti povem: Ni večjega uživanja na svetu, kakor če si videl vzhajati solnce na planinah. Počasi se preliva tema v svetlobo, sivkasto in megieno je ozračje; vedno bolj se svetlika tam na vzhodu, daleč za vrhovi, ki se komaj razločujejo, rdeči se, širi se in raste, tako da je velik pas žareč, ognjenožareč, velik in širok trak. In spodaj se izpreminja zarja v rumenkasto zlato morje in velika obla. počasno in nalahko, neslišno priplava izza vrhov in jih žarko osvetljuje. In ti gledaš, gledaš venomer in niti ne veš, kdaj je solnce že visoko na modrem nebu . . . Zvečer pa se ponovi, samo da je zadnji del začetek in zjutranji vzhod zahod. Seveda to ni vsakikrat! Vsak praznik si ogledamo nove kraje in naravine lepote; prirejamo dnevne in dvodnevne izlete, po ravnem ali pa tudi po pobočjih v drugo dolino onkraj grebenov.« »Juhej! Hej, Pinkin, le hitro na dan. li hitro povej, kje se zbirate, kdaj in katere izlete ste priredili v zadnjem času!« je vzkliknil Tonče. »Mislim, da bereš naš dnevnik, delavski 'dnevnik, in tam so vsaj zmerom objavljeni iz- leti. Bereš »Zarjo«, pa je ne bereš; gledaš in ne vidiš! — Na velikonočne praznike smo si ogledali tisto skrivnostno Cerkniško jezero, čez Rakitno smo šli, dva sodruga pa po Poljanski dolini v Soško in k Bohinjskemu jezeru. Veliko več je uživanja na takem izletu, kakor pa v krčmi, nezdravi in smrtonosni. In ravno predzadnjo nedeljo smo bili prehodili pot iz Medvod v Škofjo Loko, lahko in kratko, misliš, pa ni tako. Med Medvodami in Škofjo Loko je hrib, precej visok hrib, Osojnik se imenuje in kakot rjava kača se vije kolovoz, razdrapan in raz-oran, se vije med smrekami in bukvami, kakor rjava kača, velika in strašna. In stopiš na vrh in pred tabo teče Sora, skrita med vrbami iii jelšami, in na drugi strani Sava in polje se razprostira pred tvojimi očmi, razdeljeno v kvadrate in pravokotnike, v rjave in sočnozelene pravokotnike. Nizki grebeni obkrožujejo polje in njive na njenvde bistra Sava je prodrla grebene in si je napravla pot, pot naprej in naprej, tja do Donave. Šmarno goro vidiš in hočeš stopiti nanjo, tako blizu se ti zdi. In v kratkem času pojderro v Tržič in od-ondot na Ljubelj in tam se snidemo s tovariši iz Korotana. Tudi ti ijubijo naravo, tudi ti čutijo tisto kakor mi. Pinkin je prenehal in se je zamislil. Tonče se je tudi zaglobil in čudno se mu je zdelo in še zmerom nejasno. Pa je vprašal Pinkina: »Povej mi, prijatelj, kako je to mogoče, saj so tisti prijatelji vendar Nemci, ti pa si Slovenec.« »Dolg bo odgovor in obširen, pa nc predolg in nc preobširen. Po vsem svetu smo raztreseni moderni sužnji, po vsem svetu, zelo na gosto in kar trumoma. Malce smo si izboljšali svoje stanje, izboljšali smo si ga, ker smo se združili. ker smo se organizirali. Saj veš, kaj je rekel Marx: Proletarci vseh dežela, združite se! Sledili smo klicu- Zatirali so nas in zapirali, kakor hudodelce, največje hudodelce so nas vlačili iz ječe v ječo, po čudnih in kaj elastičnih paragrafih so nas sodili. Sedaj je drugače! Lahko snujemo društva, tudi zborovalno pravico imamo. Četudi ne bog- liluo pravico le fabriškemu delavstvu, dočim naj ostanejo posli in dninarji še nadalje brezpravni in naj jih občinski volilni red še nadalje v eni seji imenuje z razbojniki, sleparji in oderuhi. Ves sedanji občinski volilni red, ki podeljuje tistim, ki kaj imajo, nezaslužene in nezaslišane privilegije, ni vreden fajfe tobaka in če bi tlela v klerikalni stranki le še iskrica političnega poštenja, bi morala prav temeljito popraviti krivico, ki jo je s svojo ostudno spako prizadjala ljudstvu in demokratičnemu načelu. Ampak na to danes ni misliti in se ne bo zgodilo toliko časa. dokler ljudstvo ne primora te klike, da mu da njegove pravice. Ampak eno se lehko zgodi že danes: da se iz volilnega reda pahne tisti paragraf, oziroma tisti odstavek, ki go\'!'fi o dninarjih in poslih: na ta način postane zakon na tem mestu v resnici jasen in iz postave izgine skeleča in vse delavstvo sramoteča določba. — Arestantje v strugi Ljubljanice. Včeraj je začelo delati v Ljubljanici med Čevljarskim mostom in »Fonhalle« 36 prisiljencev iz deželne prisilne delavnice. Če delajo prisiljenci, potem za delavce ni dela, in če tlačijo prisiljenci itak revne mezde, potem delavci ne morejo shajati z zaslužkom. Tako sc v Ljubljani umetno povečuje nezaposlenost, ki je vslcd splošne krize že tako velika. Prisiljenci pa niso le konkurenca delavstvu, marveč tudi vsem obrtniškim in drugim stanovom v Ljubljani in v ljubljanski okolici, zakaj zaslužek, ki ga prisiljenci od-jedo delavstvu, ostane deloma v žepih podjetnikov, deloma pa v blagajni deželne prisilne delavnice. Podjetniške firme rade jemljo v delo prisiljence, ker so ceni delavci. Prej so plačevali prisiljence po 1 K 50 vin., sedaj je sicer klerikalni deželni odbor zvišal prisiljenško mezdo na 2 K 20 vin. za moža, vendar pa to plačilo ni v nobenem razmerju z napornim delom in s priganjanjem, ki so mu izpostavljeni prisiljenci, ki jih šikanirajo še tudi drugače pri delu in doma, če niso prenaporno napenjali svojih oslabljenih moči. Spominjamo se še. kako je klerikalna stranka, sam dr. Šušteršič, tako-zvana krščansko socialna stranka, robantila proti arestantskemu delu, a danes, glej jih poštenjake, pošiljajo prisiljence sami na delo. ki je v zmislu pogodbe odločeno delavstvu zunaj ječ. S tem početjem podpira klerikalna stranka le profitarstvo podjetnikov, škoduje pa delavstvu in domačemu ljubljanskemu in okoliškemu prebivalstvu sploh. Podjetnik pridobi najmanj 80 vin. od vsakega delavca, ker plača le 2 K 20 vinarjev prisiljencu, če bi plačal drugemu delavcu le 3 K na dan, vrhutega pa izgine ta denar ves v velike malhe vclepodjctnikov in za ubogega trpina delavca ne ostane nič in če že dobi 1a ali oni delo, pa mora delati za umazano plačo. — Afera deželnega bika. Pred kratkim je »Slov. Narod« poročal, da jc bil z deželnega posestva na Robežu za slepo ceno mesarju prodan bik, kateri ei bil tuberkulozen. Kakor kaže, je bila vest »Sl. N.« točna, zakaj na sobotni seji deželnega odbora je je poročevalec zavračal s precej nerodnim izgovorom, da je bil le majhen janček — prav kakor se je Micka z loških hribov na očitek, da je imela že nezakonskega otroka, izgovorila, da je bil »čisto majčken«. Nadalje je poročevalec dejal, da je bila stvar mesogleda konstatirati, je li po mesarju prevzeta in zaklana žival bila tuberkulozna ali ne. Večje diligence, da se ne zahteva od nobenega zavoda in prodajalca. Stojte, pri-jatlji v deželnem odboru! Večjo diligenco kranjsko prebivalstvo z vso pravico in s polnim poudarkom zahteva od deželnega odbora, ki je prav sedaj namenil mnogo tisočakov deželnega denarja za boj proti kužnim boleznim goveje živine in prašičev. Ali deželni odbor bolj cen! kravje počutje od človeškega življenja? Z občnega zbora ljubljanskega trgovskega gretnija. V nedeljo je bil »Mestnem domu« pod predsedstvom g. Kostevca občni zbor ljubljanskega trgovskega gremija. \t tajniškega poročila, ki ga je podal g. Svetlin, posnemamo, da je imel gremij 329 članov, in sicer 157 pro- toKohranih ln 172 neprotokoliranih trgovcev; trgovskih sotrudnikov je bilo 717, voznikov in slug 169, vajencev in vajenk 148. — Gremij je prosil deželno vlado, da bi zpremenila § 1. ljubljanskega tržnega reda in prepovedala obrtnikom prodajanje izdelkov ob tržnih dneh v lesenih kolibah ali stojnicah. Prošnja je bila odklonjena, pač pa je magistrat določil, da smejo prodajati le tisti obrtniki, ki plačujejo obrtni davek v Ljubljani. — Prošnji, tla se uvede popoln nedeljski počitek tudi za trafike, finančno ravnateljstvo ni ugodilo, pač pa je naročilo finančnim paznikom, naj strogo gledajo na to, da se v trafikah ob nedeljah ne prodaja drugo kot izdelki tobačne uprave. — Svojo socialno politično neuvidevnost je gremij pokazal s svojim protestom proti temu, da se k penzijskemu zavarovanju pritegnejo še drugi uslužbenci, za katere po razsodbi upravnega sodišča še ne velja zavarovalna dolžnost. (Postopanje gremija v tej zadevi kaže. da ima fraza o interesni harmoniji Sefov in uslužbencev v trgovini prav tako lončene noge kakor drugod: gg. šefi, združeni v gremiju, odrekajo svojim uslužbencem elementarno pravico do skromne in minimalne starostne oskrbe. To naj si harmonijski pevci zapomnijo!) — Važno področje je uzrl gremij v boju zoper konsumna društva. Zatekel se je pod okrilje gosposke zbornice s prošnjo, da zavrne predlogo o davčnih in pristoj-binskih olajšavah zadrugam in protestiral proti sodrugu posl. dr. Rennerja predlogu, da se dovoli konsumnim društvom davčna prostost. (S tem, da je poklical trgovski gremij grofe in škofe na pomoč zoper organizacije konsumentov, je razodel jako slab političen okus; za konsu-mente pa je sovražno obnašanje te trgovske inštance nov povod, da se tem tesneje oklenejo svoje organizacije!) — Na pritožbo gremija je železniško ministrstvo odločilo, da je posamezne oddane kose na železnici zaznamovati z namembnim krajem le, če se to lehko zgodi brez velikih težkoč. — Na gremijalni šoli se je odpravil pripravljalni tečaj in se je ustanovila vzporednica k prvemu razredu. — Občni zbor jc sklenil v pokritje izdatkov, ki so proračunjeni na C870 K, 4odstotno doklado. — Za predsednika je bil izvoljen g. Samec, ki je obenem tudi načelnik šolskega odbora; v odbor je bil izvoljen g. Iv. Jelačin ml., v razsodišče pa gg. Golob, Krivec in Rohrmann. — Občni zbor je sklenil, da morajo v bodoče vajenci in vajenke pred vstopom v učne razmere predložiti zdravniško izpričevalo. — Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki priporoča vladi, da naj preokrene svojo katastrofalno politiko na Balkanu. — O pouku deklic na gremijalni šoli je poročal g. Perdan in ga — iz finančnih, moralnih in etičnih razlogov — odsvetoval. (Financa in morala, kakšen par!) Občni zbor je dekliški pouk na predlog poročevalca odklonil, najbrž je zborovalce vodila ta morala, da bi uvedba takega pouka stala 4382 K. česar pa ljubljanski trgovci ne utrpe za nadaljno izobrazbo vajenk. Končno je zadružni inštruktor g. Steska pojasnil, da sklep gremija, ki je članom prepovedal dajanje brezplačnih koledarjev, nima pravne veljave in da torej za člane ni obvezen. — Šolsko vprašanje v Mostah. Sola Sv. Peter na Polju ostane štirirazreduica za okoliš občine Ježica in Šmartno, v Mostah pa se zgradi nova šestrazrednica. — Službeua pragmatika magistratnih uradnikov in deželni odbor. Deželni odbor je zavrnil pritožbo zoper službeno pragmatiko ma-gistratnih uradnikov, ki so jo vložili nemški nacionalci zato, ker ne predpisuje znanja nemščine in dopušča tudi izpričevala hrvaških in bosensko-hercegovinskih šol. — Posojilo mesta Ljubljane pri Deželni banki. Deželni odbor je privolil da za kanalizacijo najame mestna občina ljubljanska pri kranjski deželni banki posojilo 1,000.000 K. V ta namen izda Deželna banka 4inpolodstotne komunalne zadolžnice. Tako pridobljene komunalne obligacije se zamenjajo z vrednostnimi papirji, kateri so last amortizacijskega zaklada ve kako sijajno. In tako so nemški sodrugi ustanovili društvo »Die Naturfreunde«. Malo je bilo število prijateljev prirode v začetku, a iz malega raste veliko, in tako so se tudi tukaj množili člani, prvo leto eden tisoč, potem dva, trije . . .in sedaj jih je trideset tisoč. V Evropi m Ameriki, v Afriki in Aziji so raztreseni člani m vse druži ista misel, isti cilj, močna in trdna vez. Krasoto narave vživaj sleherni brez obzira na rojstvo, če si tudi delavec! Narava ni zaradi nekaj bogatih lenuhov, ne za malo šte-v ilce kapitalistov, narava jc za vse sinove, ergo tudi za delavce-trpine! Tri krone in štirideset vinarjev plačaš na leto in vsak mesec dobiš zvezek »Der Naturfreund«, lepo okrašen in s poučnim čtivom. Citaš ga, zatopiš se v branje in v duhu preživiš, kar je na papirju tiskanega. Po Japonski se izprehajaš in pa v Švici, v mrzlem severnem vetru prezebaš in južno solne ti žge Kožo!« c*a’ pa s0 Nemci! »Der Naturfreund« iP1?an 10 ne ^vensko. Znam nemško, ampak—!« ,e modroval Tonče. o- >• *g-?vor nePremi51jeno,« je odgovoril Pmkin, »trikrat poglej vinar, preden ga daš iz rok, šestkrat premisli besedo, preden jo izrečeš. Le pomisli, koliko slovenskih delavcev ni zavednih, koliko jih ne ve, kje je njih prostor' Klerikalna in liberalna privlaka so, brezpomembna |v mirnem času, le če so volitve vredni sladkih in zapeljivih glasov. In nemogoče je, izdajati (slovenski mesečnik, odgovarjajoč »Natur-Jreundu«, ker — bi stalo preveč. Imamo pa en-Jcrat dovolj članov, se pa tudi to lahko zgodi. Meniš, da nisi Slovenec, če si član nemškega društva, ce bereš nemški list? Socialna demo-kraetja je mednarodna in ne breznarodna, kar *ni vseeno! triprf?.6 Ye,ikokraj si Šel po Resljevi cesti, šel sl, > 1 n te r n atinnninil * tudi’ kl'e ie gostilna u ne veš- Ak0 bi dobro pogle-flal bi videl, kako se sveti zunaj na zidu napis: Podružnica Diet Tour',stenvereln »Die Naturfreunde«. Ljubljana. Tam se zbiramo vsak četrtek ob osmih zvečer, razpravljamo o izletih, prirejamo predavanja in si pripovedujemo dogodke, ki smo jih doživeli. Po domače kramljamo, hrvatske in italijanske besede se slišijo, slovenski in nemški glasovi . . . Hitro mine čas; sklenjeno je, tja in tja gremo v nedeljo in takoj drugi dan je izlet objavljen v »Zarji«. Edina podružnica na Kranjskem, razun naše. je na Jesenicah . , . Krasno je tako življenje in tako imamo paradiž, imamo lasten paradiž. »Šest dni delaj.« je dejal bog Oče, »sedmi dan počivaj!« Sedaj pa ni ravno tako, ampak: šest dni pekel, sedmi dan paradiž. In srce je veselo, če mor« razodeti, kar čuti, če morejo usta povedati le malo tega, kar čuti srce. Vesele, zvonke, prijetne so moje besede in le vesele ljubim, veselje je potrebno človeku, da živi. Hodim okolo, sreča me znanec, prijatelj in mu govorim kakor sedaj tebi in on posluša in premišlja. Ne pade vsako zmo na rodovitna tla, tudi na skalovita tla se zgubi katero. In tako je z besedami. Večina je rodovitnih, obrode sad in sad se množi in množi, sedaj počasi, delati pa moramo, da tudi med Slovenci pridobimo kolikor mogoče veliko prijateljev doslej edinemu delavskemu planinskemu društvu »Die Naturfreunde«. Hej, juheeej! Pozdravljen, Tonče, pa agitirajte... Strastne besede so plavale v zraku, oddaljevale so se in se porazgubile med hišami. * Umerjeni so bili koraki Tončeta, vsaka kretnja je razodevala veselje, vsaka beseda je bila polna radosti. Čelo je bilo vedro, oči so žarele v nekem čudnem sijaju, kakor dvoje črnih kristalov in lica so se bila napolnila, zalila z rdečico in ustnice so se smehljale; kakor da bi bil prerojen, se je čutil, prenovljen ln očiščen grehov in madežev ... ' ' mestnega loterijskega posojila in ki se do leta 1929. ne bodo potrebovali. Zamenjani vrednostni papirji se za toliko časa lombardirajo, dokler ne dosežejo nakupnega kurza in sicer zato. da se preskrbujejo potrebni predujmi v gotovini za posojilo en miljon kron. Kada.r dosežejo zamenjani yrednostni papirji nakupni kurz, naj se prodajo, realizat se pa porabi v pokritje lcmbardiranih odnosno kontokorentnih predujmov. — Kmetijsko-kemijsko preizkuševališče se izpremeni v deželni zavod in se preseli iz dosedanjih prostorov v Salendrovi ulici v hišo »Zadružne zveze« na Dunajski cesti, oziroma v Pražakovi ulici. Deželna podrtija v Salendrovi ulici se podre popolnoma. — Potovalne štipendije po 300 K dobe slovenski igralci’ Milan Skdbinšek, Anton Ve rovšek in Vera Danilo-Cerarjeva. — Na poštnem uradu v Šmartnem pri Litiji so 1. t. m. uvedli brzojavno službo z omejenim dnevnim službenim časom. — Umrli so v Ljubljani: Edvard Linhart, bivši knjigoveški pomočnik, 64 let. — Neža škrle, zasebnica, 83 let. — Josip Spitzer. sin dimnikarskega mojstra, 7 dni. — Antonija Erna Mohorič, hči strojarskega pomočnika, 1 leto. — Potresni sunek smo čutili v Ljubljani včeraj ob sedmih 17 minut zjutraj. — Agnoscirana utopljenka. Utopljenka, katero so 1. t. m. potegnili iz Ljubljanice, je Marija Kavčič iz Seničice, občina Medvode, znana alkoholistinja. — Obesil se ie dne 3. t. m. v Zvirčah pri Tržiču v kozolcu posestnika Franca Bodljaja dninar Ignacij Hrovat, ki je pristojen v občino Ovsiše in rojen leta 1850. — Dva na Vrhniki ponesrečena uinrla. Včeraj sta v deželni bolnišnici umrla na Vrhniki pri streljanju s topiči ponesrečena !71etni Al. Oblak in lšletni Fran Grom. Trupli prepeljejo na Vrhniko. — Velik požar. V Stranjah pri Postojni je izbruhnil ogenj v s slamo kriti hiši posestnika Antona Osane, ki je uničil posestvo Osanovo in še 6 drugih sosednih posestev. Škoda znaša čez 30.000 kron. zavarovalnina pa komaj 19.000 kron. Kako je nastal ogenj, še ni znano. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 8.. sredo 9. in četrtek 10. t. m.: 1. Albion Doks v Port Luisu. (Potovalni film.) 2. Kakor ti meni, tako jaz tebi^ (Humoreska.) 3. Uboga sirota. (Drama.) 4. Četa Marcantoni. (Koloriran va-rietetni film.) 5. Ziirnal Pathfi. (Najnovejše, šport, literatura, moda.) 6. Kapitana Scotta ekspedicija na južni tečaj. (V treh delih. Senzacionalni posnetek južnega tečaja. Dolgost filma 1100 m. Predvajanje traja 50 minut.) 7. Lehman-nove pridobitve. (Velekomično.) — V petek, 11. t. m.: Tretji oddelek: Ljudje med ljudmi. Quo vadiš? Velika železniška nesreča na Hrvaškem. Mnogo oseb ubitih, okrog sto ranjenih. Zagreb. 7, aprila. Včeraj zujtraj se je zgodila na progi Zagreb-Reka blizo Ogulina med postajama Tunj—Generalski stol velika železniška nesreča. Trčil je iz Budimpešte vozeči brzovlak št. 1004 v polnem diru v brzovozni tovorni vlak št. 1041. Obe lokomotivi sjtit se popolnoma razbili. Tudi mnogo vozov je razbitih. Mrtva sta oba strojevodja, oba kurjača, vlakovodja tovornega vlaka, dva zavirača tovornega vlaka in več potnikov. Zakrivil je nesrečo poduradnik v Tunju, ki ie dovolil tovornemu vlaku predčasno odpeljati iz postaje, dasiravno bi moral čakati brzovlaka. Po poročilih obratnega vodstva je mrtvih razen službenega osobja še več popotnikov. Do sedaj so izvlekli izpod voz dva popotnika, ki sta bila v spalnem vozu, dva druga popotnika ležita še pod razdejanimi vozovi, vendar ni gotovo, če sta mrtva. Uradnik, ki je zakrivil nesrečo, je bil takoj suspendiran in aretiran. Zjutraj se je odpeljal iz Zagrebi poseben vlak s preiskovalno komisijo in s sanitetnim oddelkom. Vsled viharjev so bile brzojavne in telefonske zveze prekinjene. Poznejša poročila opisujejo nesrečo še mnogo hujše. Brzovlak je imel 120 popotnikov. Ker je na kraju nesreče iiud ovitik, sta trčila oba vlaka v polnem diru. Lokomotiva brzovlaka jc padla 20 m čez železniški nasip ter potegnila s seboj več voz. 14 voz tovornega vlaka je razbitih. Nesreča se je zgodila ob 3. zjutraj. V spalnem vozu je bilo 20 oseb. Voz jc razbit. Poročila iz Zagreba zatrjujejo, da je 20 mrtvih. Rešilna akcija je težavna, ker v bližini ni nobenega večjega kraja. — Razburjenje med prebivalstvom zlasti v Budimpešti je zelo veliko, ker železniško ravnateljstvo o nesreči še ni izdalo natančnejšega poročila. Goriško. — Nabrežina. Podružnica kamnarskih delavcev v Nabrežini sklicuje svoj redni občni zbor na dan 11. t. m. ob 2. popoldne v svoje društvene prostore v Nabrežini z dnevnim redom: 1. Poročila: a) blagajnika; b) tajnika, c) revizorjev. 2. Volitev podružničnega odbora in revizorjev. 3. Poročilo sodr. Mtillerja z Dunaja. 4. Razni predlogi in nasveti. Občni zbor se prične točno ob določeni uri. članom priporočamo točno udeležbo. — Odbor. Trst. — Samo še do 28 t. m. traja reklamacijska doba za občinske volitve. Zato priporočamo prav toplo vse sodrugom in somišljenikom, da do tedaj pregledajo, ako so vpisani v volilni imenik in ako so pravilno vpisani. Pri prejšnjih volitvah se Je zgodilo, da so prišli somišljeniki po končani reklamacijski dobi prjtoževat se. da niso vpisani v volilni imenik in so začudeno gledali, ko so Izvedeli, da ni več časa za reklamacijo. Pač je res in dobro, da ni bilo mnogo takih mak>marnežey. Toda letos stoji- mo pred dejstvom, aa bi zamogel bftt vsa., izgubljen glas naravnost usodepoln in zainoe*i onemogočit, uspeh, ki si ga obetamo. Dol? nost je vsakega sodruga, da se prepriča afc je pravilno vpisan. Enako ima vsak sodnig 2 somišljenik dolžnost, da se prepriča ako s vpisani drugi njemu poznani naši soinišlienil? in taki. o katerih je znano, da bodo oddali svw glas našemu socialističnemu kandidatu Pa novno priporočamo torej toplo vsem sodru gom m somišljenikom, naj skrbe. da bodo imeli volilno pravico vsi, ki ustrezajo zakonitih predpisom. Nihče naj se ne izogiba in 3 dela. lu more donesti stranki uspeh in delav stvu koristi. -- Dva nacionalistična shoda Pretečen* nedeljo sta se vršila v Trstu dva nacionali stična shoda. Eden se je vršil™ gledališč,; »Politcama Rossetti«, drugi »Narodnem £ mu«. Na prvem so govorili italijanski, na dru gem slovenski nacionalci. Na nrvpm J L trdilo, da mora ostati Trst italijanski “a dru gem se je pa trdilo, da mora postati slovenski' Na prvem je predsednik italijanskega -poUtS ga društva »Patr.a« dr. Ara napovedal bo Slovencem, na drugem je predsednik nnlifič nega društva »Edinost« dr. Wi|fan napovedal boj Italijanom. Dr. Ara je trdil, da vlada uod, pira Slovence, dr. Wilfan je pa pravil da ie vlada naklonjena bolj Italijanom. Oba ’sta‘ pa vzela na piko socialne demokrate in nrr. glasil dr. Ara italijanske sodruge za Vsto nt vadne narodne izdajalce, kakor da ne bi W vedel, da proglašajo slovenski iiacloSci sta! venske socialne demokrate že nekai deseT let.j sem za narodne izdajice. Iz govoranc -drugače ne preveč gl obokoza miši jeni h _ obeh prevzvisemh predsednikov, je bilo i»™o da hočeta obe stranki voditi volilni boj na podlagi »Trieste italiana« in »Trst mora " tat? X venski«. Na podlagi čisto navadne in malenkostne nacionalistične komedije, ki je ne nrebav-ljiva žt zatadi tega, ker nista ne prvi ne drugi gospod predsednik sposobna v imenu te ideje govoriti vsaj tako resno, da ne bi skoz njihove govorance lukah egoistični meščanski interesi Nacionalizem je pač še vedno dobra nlalita da se z njo prikrije stremljenje mSsfvfin se vedno dober opijjim, da se z njim omamijo reveži m uspava njihovo nezadovoljstvo nad vsakdanjo bedo m trpljenje. Le to je da ie število delavcev, ki se ne dado več mamiti c ta-kimi strupi, vedno večje m so sošpoSe v ?-varnosti, da naprav.jo to pot s svojim iiaciona. lizmom »stop«. Ako bi se bila dr Wilfan in dr. Ara medseboj dogovorila glede srovonne na svoiili nedeljskih shodih, se ne bi Ma lepše ujemati. Trst italijanski paCi„„aCTrsj slovenski, ampak boj proti socialistom je bil napovedan od obeh strani, vsled česar se bo moral bojevati zaveden proletariat proti obe, ma frontama. Kaj bi pa bilo. ako bi se delav, stvo ojunačilo in vrglo v koš oba Trsta in si naložilo delo. da se napravi iz sedaniecra sn cialističen Trst. ki bi nudil enake SvS vsem in odvzel meščanstvu Se fJrnZ možnost do nadaljnega izkoriščanja de\av, stva. Iz govoranc obeh govornikov n m ra* vidtn, kaj da sta te dve stranki naredili ko' listnega za delavstvo v štirih letih svoieea bi' vanja v mestnem svetu. Dr. Ara naj bi hil vsat povedal kako je hotela italijanska nacionalistična stranka oslepariti tržaško ljudstvo n pr pri vodovodnem, pri tramvajskem, pri plinarniškem m pri drugih vprašanjih. Dr Wilfan bi pa tudi bil lahko povedal, kolikokrat je očital Mraku, da m pravi Italijan. Ni veliko, pa naj bo za danes dosti. Vestnik organizacij. Knjižnica šišenske podružnice ..Vzaicmnosti« se v sredi aprila otvori Knjige so že pri knjigovezu, potrebne tiskovine so tudi gotove Zelja HSensklh s^ragov vkratkem izpolni, imeli bomo knjižnico UbranihVnoslovnih knjig. Ob tej priliki opozarjamo Člane d* Sal0 med Što-iimi znanci in prijatelji z« pristop knodmžnid Članov bo imela, tem vrf koristi iZonudila svojta elanom. MošCanska podružnica ..Vzajemnosti« ima sejo V sredo 9. aprila ob 8. zvečer v gostilni pri Dirnn Soisko-poljanska podiužnica »Vzajemnosti« ima dne 13. aprila 1913 v gostilni pri Bonča”tl. P0Zska ce*. K svoj sestanek toEno ob 10. dopoldni? SoZJpo&g. okraja, udeležite sc sestanka polnoštevilno. Odbor. Socialno politični pregled. = Stavka transportnih delavcev v Gružu. 29. m. m. je izbruhnila v Gružu v Dalmaciji stavka transportnih delavcev. Stavko je izzvala tvrdka Eisier in Ortlieb, ki noče priznati organizacije. Strajka vsega vkup do 500 delavcev, disciplina in solidarnost med stavkajočim delavstvom sta vzorni. Politična oblast pa besni kakor na Ruskem. Voditelji stavke so bili tebi nič meni nič aretirani, vsi vplivni sodrugi so dobili odlok, da so izgnani iz vseh dežel. zastopanih v dunajskem državnem zboru. Dubrovniškim socialistom j& prepovedan dohod v Oruž, žandarmerija trga delavcem s prsi socialistične znake in je zapečatila prostore »Delavskega doma«. Vsled teh nasilnosti se je delavstva lotila silna razburjenost. Od strokovne centrale z Dunaja je prišel odposlanec, da si odblizu ogleda nezaslišano početje dalmatinske politične oblasti. = Osemurni delovnik v tiskarski obrti. Norveški tiskarji so izvojevali velik uspeli. Pri razpravah za državno tarifno pogodbo so zahtevali osemurni delovnik. Podjetniki so odklonili to zahtevo in pogaianja so se razbila. Delavci so hoteli pričeti s 1. aprilom stavko. Sedaj pa je posegla vmes vlada in naznanila, da bo predložila zbornici načrt zakona, s katerim bo osemurni delovnik v tiskarski obrti predpisan in da je sprejem zakonskega načrta že zagotovljen. Ker je s tem odpadlo najvažnejšo sporno vprašanje, so stavko opustili in pogajanja o ostalih točkah tarifne pogodbe se nadaljujejo. Ker imajo tiskarji na Danskem že osemurni delovnik, je bil bol norveških tiskarjev precej olajšan, ker se niso mogli podjetniki izgovarjati na konkurenco danske tiskarsk« obrti. Balkanski in mednarodni položaj. Blokada še ni izvršena. Anglija ne soglaša z Avstrijo v blo-kadnem vprašanju. Izpred Skadra ni vesti. Srbija odgovarja velesilam, da so po njeni ustavi vsi državljani enakopravni. POMORSKA DEMONSTRACIJA. Nikola ogleduje tuje barke. Sutoinore, 7. V soboto je kralj Nikola prišel v grad Topolico. ki je last prestolonaslednika Danila. Orad leži povsem v bližini avstrijske meje. Odtod si je kralj ogledal mednarodno demonstracijsko brodovje. A tudi, ko je vide' te ladje, ni dal od sebe nobenega znamenja, da se misli vdati zahtevi velesil. Odgovor Črne gore. Milan, 7. »Corriere della Sera« poroča iz Bara z včerajšnjim dnevom: Poiožaj je neizpre-menjen. Mednarodno brodovje je še vedno mirno pred Pristanom. Vse pričakuje z nervozno napetostjo dogodke, ki se pripravljajo Odgovor Crne gore, ki ga je zjutraj sprejel brezžična brzojav admiralske ladje za vso Evropo, se inora naznaniti vsem kabinetom. Smatrati je, da je (a odgovor definitiven. Črna gora se pritožuje. london, 7. Reuterjeva agentura poroča s Cetinja: Avstrijska brigada iz Kotora je dne 3. aprila prišla do črnogorske meje pri Budvi in je vse dopoldne delala vojaške vaje. ČrnO' gorska vlada je naznanila avstro-ogrskeniu poslaniku ne le to dejstvo, ampak tudi mučni vtisk, Ici ga je to napravilo na Cetinju. Blokado hočejo razširiti. Dunaj, 7. Avstrijski kabinet je storil iniciativne korake, da se razširi biokada tudi na luki Medova in Drač. Velesile se posvetujejo o tem predlogu. Države trozveze so se izrekle za avstrijski predlog. Države vzajemne trojice še niso odgovorile, pričakuje se pa, da pritrdijo kmalu, ker bi sicer lahko preko teh luk prihajalo vojaštvo in strelivo pred Skader. Obupna vztrajnost Črne gore. Milan, 7. »Corriere della Sera« javlja od svojega črnogorskega poročevalca: Vprašal sem telefonično na Cetinju, kakšen učinek se pričakuje od blokade. Uraden glas mi je odgovoril: Nikakršen ne. zakaj z morja ne pričakujemo ničesar več. Vsi transporti vojaštva in streliva so že opravljeni. Sicer smo pa pripravljeni na vse, tudi na to, da umremo do zadnjega moža, če bodo streljali kanoni Evrope. Ce bo potrebno, si prisvoji Črna gora zadnji kLic stare Poljske: »Finis Cernac Gorae.« Izkrcani topovi. Milan, 7. »Corr. della Sera« poroča iz Bara, 'da so sc tam prav v bližini mednarodnih ladij izkrcali zadnji topovi z grške ladje »Elleni« ter z virpazarsko železnico odpeljali neznano kam. Gibanje ladij. Bar, 7. Danes dopoldne sta avstrijska bojna ladja »Aspern« in angleška križarka, ki Je včeraj prispela, odpluli proti Ulčmju. Sicer ni nič novega. ... v .. ,, London, 7. *Daily Mail« poroča z Malte: Se dvoje angleških oklopnic se pripravlja, da odplujeta v črnogorske vode, medtem ko sta 'dve angleški torpedovki dobili ukaz, da odjadrata pred Krf. Klel, 7. Mali nemški križarki »StraCburg« in »Dresden« sta dobili nalog, da odplujeta v Sredozemsko morje. Včeraj ob pol 11. dopoldne sta krenili skozi kanal cesarja Viljema. Soglasje Rusije. London, 7. »Times« poročajo iz Peterburga, rda se omejuje soglasje Rusije z mednarodno akcijo na blokado črnogorskega obrežja. Ce se zahtevajo kakšni drugi ukrepi, je treba novega pogajanja in novega sklepa. Angleži in Avstrija. London, 8. »Daily News« pišejo: Odgovor, ki ga daje Črna gora velesilam, je takorekoč izzivajoč, vsekakor pa razburljiv. Velesile vedo, 'da ne morejo z morske strani izvršiti efektivnega in neposrednega pritiska. Ali iz enakih razlogov je absolutno nespametno od avstrijskih Cet, da si izbero trenotek pomorske demonstracije za manevre pri Kotoru, na vznožju ceste, ki drži na Cetinje. Anglija in Črna Kora. london, 8. »Dayli Telegraph« pravi, da je imel angleški admiral kot najstarejši poveljnik dolžnost, poslati svojo noto črnogorskemu ministrskemu predsedniku. Odgovor, čeprav je sestavljen iz diplomatičnih izrazov, le s težavo [zakriva nevoljo otroka, ki ve kaj hoče, nad mladeniči, ki ne vedo, kaj hočejo. Velesile hočejo napraviti parado svojih ladij; ali pa ostane še edinost, če bodo te ladje poklicane, da store kaj gotovega? Lahko smo prepričani, da bo znala Anglija dvigniti svoj glas zoper vsak ukrep, ki bi mogel povzročiti vojno med Anglijo in Črno goro. Črnogorci potujejo. Kotor, 7. Včeraj se je odpeljal bivši zastopnik Črne gore na londonski mirovni konferenci Miuškovič s finančnim ministrom na Lloydo-vem parniku v Trst. Oba črnogorska državnika potujeta baje v Pariz in London. Francoski glasovi. Pariz, 8. Francosko časopisje govori zelo pesimistično o mednarodnem položaju. »Petit Parisien« piše: »Položaj je vznemirljiv; to se ne del več tajiti. Vznemirljiv je zlasti zaradi korakov Avstrije zoper Črno goro in zaradi gibanja panslavistične stranke v Peterburgu.« »Echo de Pariš« obžaluje, da so se velesile dale spraviti v zagato, iz katere ne poznajo izhoda. Blokada še ni izvedena. Sutomore, 8. Blokada se še ni pričela. Doslej traja samo demonstracija. Poveljnik Bur-ney čaka na ukaze svoje vlade. Doslej še ni določeno, če se prične blokada in kdaj, ter če bo mirovna ali vojna blakada. Anglija ne soglaša s Avstrijo. London, 8. »Pall Mali Gazette« javlja, da je Anglija odklonila zahtevo Avstrije, ki hoče da se razširi blokada do 41. šir. stopnje, to je do reke Škunsbi. Medtem ko hoče Avstrija da se zahteva od Črne Gore v 24. urah odgovor, se izreka Anglija za najmanje tridneven rok. SKADER. Kanoni molče. Bar. 7. Onstran barskih hribov pred Ska-drom še molče topovi. Neki častnik, ki ie prišel iz Murčijana. pravi, da so okopi sovražnikov povsem blizu, tako da se turški in črnogorski vojaki, pričakujoči obnovitev naskoka, vzajemno zmerjajo. Splošni naskok, ki je bil ustavljen, se je imel včeraj zopet začeti, toda verjetno je, da se odgodi še za nekaj časa, da ne bo izgledalo kakor da je to provokatoričen odgovor na poziv angleškega admirala. Sasonov o Skadru. Peterburg, 7. Na konferenci s poslanci dume je Sasonov dejal, da posest Sakdra z njega mohamedansko - albanskim prebivalstvom ni življenskega pomena za Črno Goro, ali za Avstrijo je važno, da ostane Skader Albaniji. ODGOVOR SRBIJE. Belgrad, 7. Srbska vlada je izročila velesilam odgovor na zadnjo noto. o izpraznjenju Albanije in o posebnem varstvu Albancev v Srbiji. Odgovor pravi, da Srbija ne more umakniti svojih čet iz Albanije, dokler ni sklenjen mir. Zahtevi, da se določi za Albance kakšno posebno varstvo, ne more srbska vlada ugoditi z ozirom na državno ustavo in državne zakone, p katerih imajo vsi državljani enake dolžnosti in enake pravice. (Gospod Berchtold bi imel lepo priliko, da bi na londonski konferenci predlagal. naj se zahteva še od neke druge evropske države zakonita in dejanska zaščita manjšin.) BOLGARSKO-TURŠKE OPERACIJE USTAVLJENE. Sofija, 8. Da se olajša skleo miru, so se v tihem sporazumu s Turčijo ustavile bojne operacije. Stari letniki so že odpuščeni. Splošna demobilizacija se izvrši, ko bo podpisan mir. in vzame največ mesec časa. Le majhen del bolgarskega vojaštva ostane kot okupacijska armadni pod orožjem. ZADNJA BITKA PRI ČATALDŽI. 1200 mrtvih. Sofija. 8. O vojnih operacijah na desnem bolgarskem krilu pri Čataldži, ki so se izvršile dne 31. marca, je objavljeno sledeče poročilo: Ob C. zjutraj je pričelo najprej turško brodovje, potem pa turška poljska artiljerija streljati na pozicije prve biigade naše šeste divizije. Okrog desetih je osem do devet turških bataljonov pod zaščito topov šestili bojnih ladij prodiralo z glavno silo na desno proti pozicijam tretjega polka, z ostalimi silami pa na levo proti pozicijam 15. polka. Kakšnih 1300 korakov pred bolgarskimi pozicijami so se Turki ustavili. En bataljon se je približal na šest do sedemsto korakov od levega krila desne pozicije, toda strelba pehote in artiljerije ga je prisilila, da se je umaknil. Popoldne je dvoje bataljonov, pred katerima je jahalo dvoje ali troje eskadronov, vnovič prodiralo v smeri Kum Burgas-.lalos; bili so zopet odbiti. Okrog 5. so se umaknili za približno U‘00 korakov. Okrog petih se je pri Kšataru izkrcal sovražen oddelek. Tukaj je havbiška brzostrelna baterija razgnala turške čete in jih prisilila na neurejen beg.. Drugo jutro so Turki zopet napredovali in so sc približali na 200 do 300 korakov našim pozicijam, kjer jih je ustavil ogenj naših čet. Po kratkem odmoru sta dva tur/ a bataljona s tremi brzostrelnimi puškami naskočila levo krilo omenjenega polka in sta prišla do okopov; prvi bataljon jih je sprejel s točo krogel in nagnal v nereden beg. 1’udi trije ali štiri bataljoni, ki so prodirali proti drugim pozicijam omenjenega polka, so se morali umakniti pod našim ognjem. Oddelki, ki so bili dne 3. in 4. aprila poslani na rekognosciranje pred fronto tretjega polka, so našli v neposredni bližini bolgarskih okopov 300 turških trupel, med temi eno častniško. 500 korakov od okopov so našli zopet 500 mrtvih, med temi 4 častnike, in še 700 korakov dalje drugih 300 mrtvih. Na večjo daljavo so se opazila še trupla, katerih ni bilo mogoče zbrati. Epidemije v Odrinu. Sofija. 8. Okrog sto članov Sobranja, ki so odpotovali v Odrin, ni dobilo dovoljenja, da vstopijo v mesto, ker razsajajo tam epidemične bolezni. Obiskati so mogli le fore. HAMIDJE. London. 7. Reuterjeva agentura javlja iz Port Sajda: »Hamidije« je odplula v Suec. MIROVNO VPRAŠANJE. Vojna odškodnina. ParU, 8. Proti koncu tedna se snide tukaj komisija, ki ima določiti razdelitev turškega državnega dolga med Turčijo in balkanske dr- žavs ter bedočo upjavo državnega dolga. V tel komisiji bodo razun zastopnikov finančno prizadetih držav tudi balkanske države in pri zadete finančne organizacije, to je Dette pu blique, ter francoske, nemške, angleške, avstrijske in turške banke, pri katerih ima Turčija kaj posojila. Naloga te komisije je otežena vsled zahteve po vojni odškodnini, na kateri Bolgarska še deloma vztraja. V tukajšnjih kro gih pripisujejo temu vprašanju še večjo važnost kakor skaderskemu. Ako se posreči rešiti to vprašanje, da se sklene mir med Turčijo in balkanskimi zavezniki, se bo tudi črnogorsko vprašanje lahko rešilo. Odkar se je pojavilo vprašanje vojne odškodnine, se opazujejo težave med velesilami. Francija je bila izprva z ozirom na upnike Turčije nasprotna vojni odškodnini. Zdaj podpira Rusija bolgarsko zahtevo. medtem koso Anglija, Nemčija in Avstrija na strani Turčije. Francija, ki ima naj-večjji del turškega državnega dolga, je prizadeta bolj od vseh drugih držav. Kakor poroča »Figaro«, bi bila Francija pripravljena posredovati. Sama ne bi načeloma nasprotovala vojni odškodnini, ali proučila bi s prizadetimi državami način plačila, ik bi zadovoljil balkanske zaveznike, ne da bi uničil turške finance. Kaj bi Turki plačali? London, 8. »Times« poročajo, da je turški ministrski svet načeloma sklenil, da bi v skrajnem slučaju Turčija plačala stroške, ki so jih balkanski zavezniki imeli s turškimi vojnimi ujetniki. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Sasonov o sporu. Peterburg, 7. Minister za zunanje zadeve Sasonov je na sestanku s poslanci dejal. da je zanesljivo pričakovati mirno rešitev bolgarsko rutnunskega spora. Kaj bo s Silistrijo? Btikarešt, 8. Rmnunsko časopisje trdi, da dobi Rumunija Silistrijo. Ta stvar pa še ni povsem gotova. Konferenca poslanikov v Peterburgu še ni izrekla zadnje besede in tudi še ni določila obmorske meje. PREPOVEDANO NAVDUŠENJE. Sadovi ces. kr. patriotizma. Dunaj, 8. »Bos. Kor.« poroča iz Spijeta: Te dni je bil nadvojvoda Karol Štefan s svojo jahto v Spljetu. Sprejel je župana Katalinlča. Na avdienci je župan izrekel obžalovanje, da ne more Spljet to pot sprejeti nadvojvode z zastavami kakor po navadi, ker je okrajni glavar za tri mesece prepovedal razobešanie zastav. (Zdaj gre marljivi glavar lahko po kakšen orden.) KONTINGENT REKRUTOV SE NE ZVIŠA. Dunaj, 8. Po vesteh iz Budimpešte je baje bivši vojni minister Auffenberg izjavil, da se število rekrutov ne zviša. ZOPER KONKURENCO VOJAŠKE GODBE. Dunaj, 8. Deputacija avstrijske zveze godbenikov je včeraj prosila vojnega ministra Krobatina, naj prepreči konkurenco, ki jo delajo vojaške godbe civilnim zlasti po zdraviliščih. Za primer je deputacija navedla Laški trg. Vojni minister je obljubil, da se pouči o stvari. BILINSKI V BOSNI. Dunaj, 8. V drugi polovici maja pojde Bi-linski v Bosno. Potovanje nima političnega namena (?) Minister hoče ogledati bosanske železnice, ter pojde v Tuzlo, Zenico, Banjaluko in .lajce. Politične konference bo imel le tedaj, če bodo želeli vodje saborskih strank. (Aha!) OBSOJENI POSLANCI. Budimpešta, 7. V procesu proti 7 poslancem, ki so v parlamentu bombardirali Khuena s tintniki, knjigami itd. je sodišče obsodi loj. Zachariasa na mesec zapora in 500 kron, Be* cka in Hofmanna na 15 dni zapora in 300 kron globe. Štiri obtožene poslance je sodišče oprostilo. NEMŠKI DRŽAVNI KANCELAR O MEDNARODNEM POLOŽAJU. Brambna razprava v nemškem državnem zboru. Berlin, 7. Danes se je v državnem zboru zučela razprava o brambnih predlogah. Zbornica in galerije so bile do zadnjega kotička zasedene in v ložali za diplomate so prisostvovali seji zastopniki vnanjih držav. Takoj po končanih formalnostih je ob napeti pozornosti zbornice povzel besedo državni kancelar Bethinann-Hollweg, da »utemelji« potrebo novih brambnih predlog in pojasni stališče nemške vlade v sedanjem mednarodnem položaju. Izvajal je: Ojačenje naše brambne sile je »potrebno«, da zagotovimo bodočnost Nemčije in jo usposobimo za bodoče boje. Nihče ne ve, ali izbruhne vojna in kdaj. Ampak po človeškem preudarku ne bo evropske vojne, ki bi vanjo ne bila zapletena Nemčija. Tedaj se vname boj za življenje in smrt in za ta slučaj moramo biti pripravljeni. Vojna na Balkanu. Od vsega začetka balkanske vojne so se evropske velevlasti trudile, da omeje požar, nobena ni stremita po teritorialnih pridobitvah. Ne rečem, da je bila v tem času kdaj pred durmi, vzlic temu sta Rusija in Avstro-Ogrska smatrali izredne vojaške priprave za potrebne in najbližje interesirani kabineti so morali posvečati vso pozonost, da so izmeni misli in interesnim nasprotjem odvzeli tisto ostrino, ki bi lahko užgala vojno. Glavna zasluga za pomirjevalno delo gre angleškemu ministru vnanjih zadev in Nemčija se tej zahvali tem laglle pridružuje, ker je delovala skupno z angleško politiko in za istim ciljem. Londonski sklepi. V sedanjem trenotku gre predvsem za to da uveljavimo sklepe velesil za vsako ceno in Nemčija bo sodelovala pri tem kar najodločneje. Upanje, da padec Odrina upostavi mir na Balkanu, se ni izvršilo: dočim je Turčija sprejela predloge evropskih velevlasti, je prišel od-^°y°J balkanskih držav šele predvčerajšnjem, vsled česar mi ni mogoče podati podrobnih pojasnil. Spopad med Slovani in Germanl_ Za politično _ bodočnost Evrope je jako \ ažno, da so stopile na mesto Turčije s pasivnim drž. življenjem države izredne žilavosti. Nas vseh interes je, da se ta žilavost prav tako izkaze v mirnem delu, kakor se je obnesla v vojni in da postanejo zmagalci faktor evropskega napredka. Ampak eno je gotovo' Ako izbruhne evropski požar, ako trčita slovanstvo in germanstvo drugo ob drugo — kar ni neizogibno, pa tudi izključeno ne — potem pome-njajo sedanje izpremembe na Balkanu Izgubo za Germane. Nemčija in Rusija. _ .. Z rusko vlado živimo v prijateljskih odno-sajih m direktnih interesnih nasprofstev med nami ni. Ampak vsled bolgarskih zmag nad Turčijo se je okrepila panslavistična struja na Ruskem, ki je vznemirjala že Bismarcka in ki ie letošnjo zimo povzročila v glavnem napetost med Rusijo in Avstrijo. Kot zvesti zavezniki Avstro-Ogrske, se trudimo, ublažiti to napetost, kar se le da. Ni mi treba naglašati, da gre naša zvestoba tudi preko diploniatične pomoči. Razmerje do francoske vlade je dobro in še danes veljajo Bismarckove besede, da Francozi leliko ohranijo mir z nami, dokler hočejo. Razpoloženje med državniki za mir je naraslo, a narasla je moč javnega mnenja in po njem moč tistih, ki so najglasnejši. Nato se državni kancelar peča s šovinističnimi aspiracijami na Francoskem, ki so miru prav tako nevarne kakor panslavizem na Ruskem. Splošne fraze. Nato je državni kancelar s splošnimi frazami »utemeljil« potrebo novih brambnih predlog in zaključil s prošnjo, naj nemški narod pokaže svetu, da je pripravljen do zadnjega moža, ako bi mu kdo ogrožal domačijo. Za državnim kancelarier" je povzel hr-sedo vojni minister von Stališče socialnih demtmraiov je pojasnil sodr. Haase, ki je dejal, da je sedanja brambna predloga največja predrznost, kar jih je kdaj pregrešila vlada napram svojemu ljudstvu v mirnih časih. Za njim so govorili Spahn od centruma, Liebert od konservativne stranke in Behrens od gospodarske zveze, ki so vsi izražati zadovoljstvo nad vnanjo politiko nemške vlade in se izrekli za brambno predlogo. (O izjavi nemškega državnega kancelarja nam je obljubeljeno obširnejše poročilo, ki ga objavimo v jutrišnji številki.) NEMŠKO-FRANCOSKI SESTANEK. Berlin, 8. V Švici se snide te dni več nemških in francoskih poslancev na sestanek, na katerem hočejo razpravljati o brambnih pred* logah v obeli deželah. Iniciativo za ta sestanek je dal nemški socialno demokratični poslanec dr. Frank; ki u požar ja, da je sedanji trenotek z ozirom na balkansko vojno najbolj -neugoden za mirno razpravo brambnih zakonov. Konferenca bo v Bernu in se snide kratko, preden se zopet otvori francoska zbornica. FRANCOSKI MOLOH. Pariz, 8. Mornariški minister bo zahteval 500 miljonov naknadnega kredita za mornarico. Predložil bo tudi zakon o rekrutiranju za mornarico, ki se ima pomnožiti. RUSIJA MOBILIZIRA. Pariz, 8. »Matin« poroča iz Belgrada: Vztrajno se vzdržujejo glasovi, da Rusija mobilizira. Pri ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da je ta vest najbrže točna, da pa ni uradno potrjena. (»Matin« sploh ni najzanesljivejši vir, sicer je pa vest sploh povsem neverjetna.) RUSKI MANEVRI. Pariz, 8. »Gaulois« poroča, da je car povabil francosko vlado, naj pošlje na letošnje ruske manevre, ki bodo posebne važnosti, večje vojaško zastopstvo. Vlada odpošlje šefa generalnega štaba Jeffrčja z velikim Štabom, v katerem bo tudi general Curičres de Caste/nau. ZA SVOBODO VESTI. Madrid, 7. Včeraj je bil tukaj izredno velik shod za svobodo vesti in za versko nevtralnost v šolali. Govorili so republikanska voditelja Mendez in Castrorido ter socialistični vodja Paolo Iglesias. Na shodu so prečitali pritrdilno izjavo s 50.000 podpisi. Novice. * Pošta in ljudska izobrazba. Kakor poroča »Revue« se bavi belgijska uprava z velikim načrtom, ki ima namen, uporabljati organizacijo poštne službe v prospeh ljudske izobrazbe. Gre za neko vrsto brezplačne ljudske knjižnice. Vsi in tudi najmanjši poštni uradi po deželi naj dobe knjižnice. Knjige se bodo posojevale občinstvu brezplačno. Knjige se bodo od časa do časa izmenjavale med posameznimi poštnimi uradi. Čitatelji te državne ljudske knjižnice morajo položiti, ko si izposodijo prvo knjigo, kavcijo treh frankov, da je pošta za eventualno škodo krita. Odgovorni urednik FranBartl. Izdaja in zalaga založba »ZarJ*«, Tiska »Učiteljska tiskarna« v LlubllanL Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga z omejenim jamstvom) Vsled velikega dohoda blaga v ulica Raffineria štev. 3 so štirje oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = % popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. Cene s Konfekcijski oddelek: m€t£f od do Gotove obleke za moške iz najmodernejšega blaga ... K 22 80 naprci Gotove obleke za dečke.................................. 16 50 Gotove obleke za dečke s kratkimi hlačami......... Kostumi za otroke..................... Površniki in raglani za moške Moške obeke iz platna................. Obleke za dečke.............................*.."***' Kostumi za otroke.............. Sacco Alpagas črni, modri In sivi v veliki izberi. 12-- . 6- K 15-28-— . SO -l-l'50 naprej ^ n 4*40 m Obleke po meri: izgotovljene v lastni krojačnici po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter natančno izdelane. Moške obleke ševiota.................................................K 48— Moške obleke iz počesane volne....................................... 5250 Moške obleke iz počesane volne, modrc............................ 48-_______ Moške obleke iz črnega priketa itd..................................” 55 50 Površniki in raglani za moške.................................... 55-_ naprej Oddelek manufaktur: Volneno blago za ženske obleke: Ševiot modri in barvani.....................................................K Drap de Dame................................................... ! ! Gross de Coth.................................... Alpaca (lister) . .....................................................\ Popellne, v barvali in črni....................................................... .. Voilc iz volne........................................................... Motisseline, gladki in risani..................................... .* ! * 2•• meter od 2— 2-10 4-50 220 2-20 meter od K MO * 2-20 . P60 , 1-60 . 5-20 . 3— , 3-40 2-80 Svilnato blago: Ponges v barvah............................ Duchesse za bluze............................!!'.** Svile in mousseline v izpreminjevalnih barvah .' ! Svile za podloge v barvah ..... Topelin-Eolienne............................' Duchesse Brillant, gladki.......... Svila liberty, črtana.............................\ Taffelas visoki za krila..........................1 Croise iz svile v izpreminjevalnih barvah.................” 3-80 Taffetas črtan (novost za bluze)........................... 2 80 Blago iz platna: meter od Panama, beli in barvani................................... K ‘96 Etamine, barvan (visokost 120 cm)............................. 2— Marquesette iz črne volne............................... ” 4'__ Eponge, beli in barvani...................................3— Voile iz bombaža...................................... , ” 52 ............................................................. -72 *••*••••„ 120 ....................., -'52 ........................ .....................g 1*10 450 ........ . 350 K Brillantin, beli in barvani Brilantin prozorni...................... Tercaile v najlepših risbah . . Batiste gladek in risan .... Uberty za bluze......................... Šerpe iz platna in šali (fantasie) Šerpe Iz barvane garze . . . do 4-50 3 50 7— 4— 340 1-60 3-50 do 1-50 3— 3-30 2-20 . 6— naprej K 4— naprej K 4— do K 1-80 -70 -•90 1-20 1'30 9— 5— Čipke za bluse in okraske ................................. Vihutega sc izdelujejo ženske obleke....................... Oddelek pokrival: Mornarske kape iz slame za oečke........................... Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzorci , „Veslarskc“ kape iz slame za dečke in moške . . , Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah Slamniki, panama za moške.................................. Klobuki iz platna za moške in dečke ...... Klobuki iz platna, garnirani za otroke in dečke . . . Kape iz sukna in iz platna za dečke ...... Mornarke iz platna, bele in naravne, za oprati . , , Kape iz platna in svile za moške .................. Burski klobuki iz kože in platna za dečke .... Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn Klobuki trdi (katranirani) od I. zadruge klobučarjev na Dur Specialiteta trdih klobukov angleških in francoskih Dežniki iz pavole za moške in ženske....................... Dežniki iz polžide......................................... Dežniki iz Žide............................................ Dcžniki-palice za moške.................................... Palice za izprehod......................................... l— . fi- 36— na prej komad od do . K 1-50 K 9-20 3— » 11- • » 2— naprej 2— 15— K 40— • M 1 50 naprej 3-90 naprej —•80 » 3— 130 naprej • n i — „ a— 1— . 6— 3— , 9— 4-60 „ 10-50 — „ 11-50 280 . 4— 4-50 . 8— 9— . 12— 11-80 11-4015-- n —-80 naprej Oddelek obuval: Specialiteta amerikanskih obuval iz ševroa in boks kalp. par od do Čevlji .Dcrby“ za moške ..........................................K 11'90 K 15'— Čevlji z gumbi, krasni.............................................13'— Čevlji gTriumph .................................................... 12*30 Čevlji z elastičnima stranicama....................................... 370 Ženski čevlji amerikanske in francoske forme. Zenski čevlji .,Oscaria“........................................K 10'40 Ženski čevlji „Chevrcaux“............................................. 10— Ženski čevlji MChevrettc“.......................................„ 9-30 Čevlji za dečke v vseh oblikah: Čevlji ,Derby“ z gumbi, „Triumph“ itd.....................K 7— Čeveljčki za otroke . .........................................* 120 Čevlji, nizki amerikanski, črni in barvani za dečke in moške „ 11*50 Čevlji nizki za ženske, črni v barvah iz Chevreaux-a in Oscarle: par od do Čevlji nizki za ženske, „Derby“ ...............K 9— K 14'— Čevlji nizki za ženske z gumbi . . . ............................... 9’20 , 15‘60 Čevlji nizki za ženske, odprti....................................... 7-40 „ 1170 Obuvala za otroke — čevlji fantasia, v barvah in beli — sandali — čevlji iz platna itd. 16--15-80 13— K 13— „ 15-80 . 12— K 11 — , 5-„ 16— Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1 popoldne. Ravnateljstvo.