Posamezna Številka Din 1*50. Št. 187. V Ljubljani, v četrtek 21. avgusta 1924. Poštnina v gotovini. Leto I. V%1 NARODNI mm i Izhaja vsak dan popoldne, r Mesečna naročnina: ; l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 j ? Neodvisen •-EJ i Urednifitvo In npravnIStvo: IVolfova ulica St. 1/1. Telefon 213. l Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I Državotvorni defetisti. Da ne uživa vlada simpatij opozicije, je naravno in ravno tako samo-Posebi umljivo je, če skuša opozicija na vsak način vlado vreči in zasesti njeno mesto. Toda vsaka stvar ima svoje meje in tako tudi boj opozicije Proti vladi. Zakaj vlada je predstavnica države h> le prepogosto mora prenašati vladi namenjene udarce države. V demokratičnih in parlamentarnih državah se opozicija te možnosti vedno zaveda in zato je mogoče, da je bil Mac Donaldov Položaj ravno tekom trajanja londonskih pogajanj najbolj trden. Z lahkoto je sicer mogla opozicija vreči Mac Do-nalda in mu vzeti slavo, da pripada nje- glavna zasluga za uspešen zaključek Londonske konference, toda ker bi Potem trpeli angleški interesi ni mislila opozicija nato niti v sanjah. Pri nas seveda nismo tako napredovali, da bi opozicija razumela lojalno borbo proti vladi. Pri nas se stalno vsa-ka stvar pretirava. Ko so bile sedanje vladne stranke še v opoziciji, so napadale vlado na način, da se je razvil med vsemi njihovimi volilci pravi defetizem. In ne dosti boljše je danes, ko tvorijo opozicijo prejšnje vladne stranke, ki s Ponosom pravijo o sebi, da so državotvorne stranke. Dan na dan ponavljajo naši mladinski listi, da je sedanja vlada pred padcem in imenovali so se že datumi, kedaj da bo vlada odstopila. Dvomimo, da bi odo tako pisanje v interesu bralcev in resnice, še bolj pa dvomimo, da bi bila laka napredna prerokovanja v interesu države. Jugoslavija ima skleniti celo vrsto mednarodnih pogodb in jasno je, da bodo te pogodbe za Jugoslavijo tem ugodnejše, čim več ugleda bo imela vlada, ki jih sklepa. Kako pa naj nastopi sedanja vlada uspešno proti vladi Cankova, če pa naši listi stalno pišejo, da bo že jutri padla? Kako naj izpade za nas ugodno trgovinska pogodba z Avstrijo, če pa mora Avstrija računati L®1’ bo vodila pogajanja v krat-_ , z drugo delegacijo. In kako naj ®Pa naše interese proti Italiji z °™ vlada, kateri morejo zalučati aiijani v obraz, da je od danes do jutn? Na dnevnem redu je dalje važna pogodba med Francijo in Jugoslavijo. Zo-&et je potrebno, da ima naša vlada avtoriteto in zopet je napačno, če se ravno z naše strani ruši avtoriteto vlade. Zlasti pa mora škodovati, če se proglaša, da je sedanj, vlada od radičevcev popolnoma odvisna, da mora izvajati to, kar zahteva Radič, sluga Moskve. Ali se ne pravi dajati s tem našim nasprotnikom potuhe, da čim več zahtevajo? Vprašamo, s čem pa je dal Marinkovič povoda, da je opozicija nazadovolj-na s sedanjo zunanjo politiko vlade? Ali ni bil njegov ekspoze tak, da ga je odobril tudi Trifkovič, glavni govornik opo-zicije? In ali se je do sedaj sploh pripetila kaka stvar, ki bi upravičevala nezaupanje do zunanje politike sedanje vlade? V čem pa se je pokazal upliv Moskve? Pa ne samo vsled zunanje politike ®ora biti opozicija lojalna, tudi naša notranja konsolidacija zahteva fo. Popolna zmaga državnega edinstva je mogoča le, če ima vlada vsaj to avtoriteto, ki jo kot najvišji eksekutivni organ države nujno potrebuje. Ne rekli ne bi ničesar, če bi opozicija prestala z lojalno borbo, ker se je vlada pregrešila proti osnovnim pravilom objektivnosti in če bi bila vlada samo eksekutiva strankarstva. Toda o sedanji vladi tega ni mogoče reČi. Ali sta mar bila. nova velika žu-Pana Slovenije postavljena iz strankarskega stališča. Ali mar nista bila oba imenovana že od prejšnjega režima? Ali je bil imenovan ljubljanski komisar iz strankarskega ozira? 'Silne očitke delajo mladinski listi Vsled zagrebških dogodkov. Niti en mladinski list pa še ni navedel niti ene-Ka dejstva, ki bi dokazovalo krivdo v ade. Ce zakriči v Zagrebu kak smrko- Ukaz Imenovanje velikih županov. o imenovanju novih velikih županov v Sloveniji podpisan. — V Ljubljani bo veliki župan g. Šporn — v Mariboru pa dr. Ploj. Beograd, 20. avgusta. Danes opoldne je prispel iz Topole podtajnik notranjega ministrstva Cemovič. Ce-movič je na včerajšnji svoji avdijenci dal kralju v podpis ukaz o imenovanju velikih županov v Sloveniji. Kralj je podpisal ukaz, po katerem se imenuje na mesto velikega župana dr. Baltiča v Ljubljani Šporn in mesto Pirkmajerja v Mariboru dr. Ploj. Političen položaj miren. Beograd, 20. avgusta. Politična situacija danes dopoldne ni zabeležila nobenega važnega dogodka. V notranji politični situaciji je nastal odmor, ki bo trajal do končanih svečanosti v Surdu-lici in v Peču, ali potem lahko z gotovostjo pričakujemo raznih važnih dogodkov. Beograd, 20. avgusta. Opozicl-jonalni krogi trdijo, da bo današnja vlada ostala le toliko časa na krmilu, dokler ne bo izdala invalidskega zakona. Na to pristajajo celo radikali..Takoj potem, ko bo izdan invalidski zakon, bo moral Davidovič podati ostavko, ali pa bo padel v parlamentu. Beograd, 20. avgusta. Sinoči je predsednik vlade Davidovič dolgo kon-feriral z ministrom dvora Jankovičem. Davidovič je odstopil od svojega potovanja v Topolo in je mesto njega zjutraj odpotoval Marko Cemovič, podtajnik v notranjem ministrstvu. Marko Cemovič je kralju ponesel ukaze o imenovanju velikih županov v podpis. Kakor doznavajo, je prišlo do sporazuma za postavitev 12 velikih županov, Davidovič bo ostal danes v Beogradu, ker pričakuje zvečer prihod Mačeka iz Zagreba. Maček bo skušal odpraviti nespo-razumljenje v vladi, ki je nastalo po zagrebških dogodkih. Beograd, 20. avgusta. Tekom prihodnjih dni ne pričakujejo v Beogradu nobenih važnih dogodkov. Z velikim zanimanjem pričakujejo vsi politični krogi le noto naše vlade bolgarski vladi radi napada na našega sofijskega vojnega atašeja Milkoviča. Ker je to že tretji napad na naše zastopništvo v Sofiji, pričakujejo, da bo ta nota mnogo ostrejša in da bo obsegala več pogojev nego prejšnje. Razlika ho drž. uradnikom izplačana Se ta mesec-. Beograd, 20. avgusta. Vlada obeča preko današnjega svojega tiska, da bo še ta mesec izpačala vsem državnim nameščencem razliko med novimi in starimi plačami od 1. oktobra 1. I. do 1. maja 1.1. po odbitku prejetega avansa. Dalje izjavlja finančni minister, da je že našel potrebne kredite za izplačevanje teh razlik. Generalna direkcija državnega računovodstva je izdala že načrt o tem izplačevanju. Administracija je že izdelala vse priprave, tako da ima o tem vprašanju odločiti samo vlada. DAVIDOVIČ ODIDE H KRALJU. Beograd, 20. avg. G. Pečič bo evntualno z Davidovičem odpotoval v Topolo, da poda kralju v podpis ukaz o imenovanju velikih županov, za katere so se dosedaj sporazumeli. Iz Topole bosta odšla Pečič in Davidovič obenem s kraljem v Surdulico in v Peč. MADŽARSKE LOJALNE ORGANIZACIJE BODO DOVOLJENE. Beograd, 20. avgusta. Kakor doznavajo vladni krogi, bo Vlada na prvi seji razpravljala o ponovni dovolitvi delovanja madžarske stranke in vseh madžarskih organizacij, ki ne bi škodile napredku države. Izdelan in motiviran predlog se nahaja v notranjem ministrstvu. lin živio republika, za to vendar ni odgovorna vlada? Sploh ta hrup zaradi zagrebških dogodkov. Vsi nemški listi so sedaj prenapolnjeni s poročili o napadih na Sokole v Zagrebu. In obširno se piše, da so bili napadeni tudi češki in poljski Sokoli. Ali je mar v interesu države, če se dela iz muhe slona samo zato, da se more udariti vlado? Če bere danes mladinske liste pristaš samostojne demokratske stranke, potem mora priti do prepričanja, da se upravlja sedaj Jugoslavija tako slabo, da je njen propad neizogiben. Ali je mar to v interesu države? Če pa bere mladinske liste radičevec ali človek, ki še ni pridobljen za državno misel, potem mora misliti, da mu je dovoljeno vse in da bo Jugoslavija v kratkem sovjetska kolonija. Ali je mar to v interesu države? Bilo je ogabnp, ko je prejšnja avtonomistična opozicija širila defetizem, toda še ogabnejši je defetizem državotvornih strank. V opoziciji se izkaže rodoljub, kakor se izkaže v sili prijatelj. Državotvorni defetisti žal te preizkušnje niso prestali! Spopadi vsled agrarne reforme v Bosni. En musliman ubit, dva težko ranjena. B e o g r ad, 20. avgusta. V Sarajevu je prišlo do spopadov med muslimani in Srbi zaradi agrarnih odnošajev. Muslimani, ki so dobili vsled vstopa svoje stranke v vlado pogum, preganjajo naše težave z zemljišč. Včeraj je v spopadu z muslimani ubil nek Srb na mestu v Sarajevu nekega muslimana in dva težko ranil. Danes dopoldne je prišlo do novih spopadov. Intervenirati je morala policija. PO ZBOROVANJU RADIKALOV. Beograd, 20. avgusta. V opozi-cijonalnih krogih se živahno komentira včerajšnje zborovanje radikalov. Kon-statira se, da je zborovanje zelo uspelo in da je dokazalo, da so radikali odločeni na energično borbo. Zlasti so zadovoljni samostojni demokrati z govorom Nikole Pašiča, ker vidijo v tem govoru jamstvo, da bo njihova koalicija z radikali obstala. Radikali, pristaši Jovanovičeve teze pa so z zborovanjem manj zadovoljni in izjavljajo, da je bilo pre-silno povdarjanje velesrbstva napačno in za radikalno stranko škodljivo, ker se s tem utrjuje samo pozicija Davidoviča. Naloga radikalne stranke je, da ona izvede sporazum s Hrvati, kar pa je s povdarjanjem velesrbstva nemogoče. Da ne bi prišlo do nemirov, je izdala vlada obsežne varnostne odredbe in pripravljeno je bilo tudi vojaštvo. NOV MITING RADIKALOV. Beograd, 20. avgusta. Kakor do-znava vaš dopisnik nameravajo sklicati radikali v Beogradu v kratkem velik miting radikalov. Na tem zborovanju naj bi bil zastopani vsi deli naše države, zlasti pa naj bi bilo veliko zborovalcev iz Vojvodine, Srbije in Bosne. Radikali upajo, da bo prišlo na to zborovanje do 100.000 radikalov. Podrobnosti o tem zborovanju določi glavni odbor radikalne stranke. — Večina radikalnih poslancev je odšla iz Beograda. V političnem življenju je nastopilo zatišje in velik del politikov in poslancev je odšel na odmor. Le Nikola Pašič dela neutrudljivo na dovršitvi svoje akcije. RADIČ SE STRINJA Z MIN. PEČICEM. Beograd, 20. avgusta. V današnjem »Slobodnem domu« se Radič bavi s sokolskim zletom v Zagrebu in z izjavo ministra Pečiča, da je incidente zakrivila deca. Radič smatra Pečiča gledd zagrebških dogodkov za najbolj informiranega človeka in se z njegovo izjavo strinja. Radič meni, da so zagrebški dogodki le provokacije gotovih krogov v glavP“m mtatu Hrvatske- Atentat na našega vojnega atašeia v Sofiji. Beograd, 20. avgusta. Iz Sofije poročajo, da je bil 17. t. m. zvečer izvršen atentat na našega vojnega atašeja v Sofiji g. Milkoviča. Povodom tega je vlada na sinočnji konferenci sklenila, da vloži protestno noto pri bolgarski vladi. Davidovič se je o tem razgovarjal z bolgarskim poslanikom na našem dvoru Vakarevskim. OSTRA NOTA NAŠE VLADE. Beograd, 20. avgusta. Danes je prispel v Beograd zunanji minister Marinkovič in imel z Davidovičem ob 10. uri dopoldne konferenco, na kateri sta razpravljala o tekstu note, ki jo bo predala naša vlada bolgarski vladi radi napada na našega sofijskega vojnega atašeja Milkoviča. Na popoldanski seji vlade bo določen definitiven tekst note, ki bo, kakor sodijo, zelo ostra. Sporazum med Cankovom in makedonstvujuščimi. Beograd, 20. avgusta. Med vlado Cankova in makedonskim komite-tom je prišlo do sporazuma. Vlada Cankova je ugodila nekaterim zahtevam makedonstvujuščih, za to pa so se morali ti odreči svojemu proglasu, objav- ljenem v »Balkanski federaciji«. Edino Čaulev je ostal pri programu »Balkanske federacije«, to je, da se politika ma* kedonstvujočih naslanja na politiko Rusije. ■ Prevoz §4a^eofiiievih ostankov. Rim, 20. avgusta. Iz Rima poročajo, da je bila včeraj popoldne odpeljana krsta z Matteottijevimi ostanki proti postaji Monte Rotondo. Krsto so odpeljali v avtomobilu, kateremu je sledilo po 50 karabinjerjev tudi v avtomobilih. Za temi so se vozili časnikarji in Matteottijevi sorodniki. Krsta je bila obložena s kupom vencev raznih soci-jalističnih udruženj in socialističnih strank. Socijalistična stranka je želela, da bi se vršil pogreb v Rimu, žena Matteottijeva pa je izrazila željo, naj se Matteotti pokoplje v njegovem rojstnem kraju Ratto Polesine. Mislijo, da je to storila na migljaj vlade, ki se je zbala demonstracij. Truplo ni bilo prepeljano niti v Rim, temveč na postajo Monte Rotondo, kjer so se pokolnili nesrečni žrtvi socialistični poslanci in slovenski poslanec dr. Besednjak. Krsto so položili v posebni voz brzovlaka Rim-Trst. Izmed socijalističnih poslancev je spremljal voz Matteottijev prijatelj Bo-cconi. Zvečer ob 10. uri je prispela krsta v Firenco ter ostala na postan. Prišlo ni do nikakih demonstracij, ker meščanstvo sploh ni vedelo, da se nahajajo na postaji zemljski ostanki Mat-teottijevi. Matteottijeva žena je naslovila na italianski narod pismo, v katerem ga prosi, naj se povrne k slogi in naj se ji pridruži v molitvi za pokojnega moža. SESTAVA OPOZICIJONALNEGA BLOKA V BOLGARIJI. Sofija, 19. avgusta. V Sofiji se vodijo pogajanja med nekaterimi poslanci vladne večine in opozicijonalnimi grupami Malinova in zemljoradnika Tomova. Ta pogajanja imajo sedaj samo še informativni značaj, vendar obstoji resna tendenca, da se nekateri člani vladne večine ločijo od Demokratiče-skega Zgovora in da tvorijo opozicijo-nalni blok z Malinovimi in Tomovimi grupami proti Cankovi vladi. V Demo-kratičeskem Zgovoru se čuti nezadovoljnost proti Cankovi vladi. Misli se na izmeno osebnosti v sedanjem kabinetu. Na Cankovo mesto bi imel priti Ljapčev, predsednik Dem. Zgovora, a na mesto zunanjega ministra Kaliova bi imel priti Madžarov, bivši bolgarski poslanik v Londonu. Članek »politike«. Beograd, 20. avgusta. Današnja »Politika« v svojem uvodnem članku »Posledica zagrebške nepremišljenosti« ostro napada radičevce, ki da so izzvali incidente in spopade z jugoslovanskimi Sokoli. »Politika« pravi, da so ta napad izvršili separatisti vsled tega, ker jim ni uspelo pripraviti meščanstvo do tega, da bi ignoriralo te velike slavnosti in ker so hoteli separatisti s tem preprečiti manifestacije jugoslovenske Sokolske misli. Po kratki rekapitulaciji omenja list dalje, da imajo separatisti pet žrtev več nego jugoslovenski Sokoli. Posebno pa podčrtava »Politika«, da niso mogli odnesti ravno najboljšega utiša z zleta bratje Cehoslovaki, Poljaki in Rusi vsled nesramnih napadov radlčsvcev Rim, 20. avgusta. Polemike, ki jih je vzbudilo odkritje Matteottijevega trupla se nadaljujejo z vso srditostjo. Fašistovski listi se navidezno vesele odkritja in trdijo, da je to zadalo opoziciji hud udarec in da je sedaj dokazano, da ni bila vlada pri tej aferi soudeležena. Na drugi strani pa opozicija ugotavlja, da je ona zahtevala, da se truplo najde, sicer pa ostane še vedno odgovornost vlade za umor kot tak. OPTIMISTIČNI TAJNIK rilJGHES. N e w Y o r k, 19. avgusta. Državni tajnik se je vrnil s potovanja po Evropi ter prevzel svoje posle. Ob tej priliki se je zelo zadovoljivo izjavil o londonski konferenci in njenem rezultatu. Prepričan je, da niti ena vlada, ki je sodelovala pri tej konferenci ne bo mogla preprečiti ratifikacije londonskega sporazuma. V memorandumu trgovskega departementa v Washingtonu se kažf velik optimizem z ozirom na koristi, katere bo imela Evropa od sprejetih Da-\vesovih zakonov. Oživela bo svetovna trgovina in povečale se bodo zahteve po amerikanskih surovinah. V finančnih krogdi niso tako optimistični. Borzna poročila. Ljubljanska borza, dne 20. avg. Blagovni promet: Otrobi po vz. fr ko Ljubljana, 1 vag. denar 245, blago 245, zaključki 245; pšenica bačka frko Ljubljana, 74 kg v vrečah,blago 460; pšenica domača, nova, frko Ljubljana denar 405; pšenica domača, stara, frko Ljubljana denar 415; ječmen pivovarski, frko I-lubljana denar 450; koruza florentifl. frko Ljubljana denar 320; grahovica semenska, frko Ljubljana blago 300; lanene sem. frko Ljubljana 3 vagone, denar 690 blago 690, zaključki 690; suhe gobe po vzo-rcu, frko Ljubljana denar 48 — 54; trami montr. frko meja blago 435; trami */» (150 kom) 6 m dolž. */» 100 kom. 5 m dolž., 100 kom 6 m dolž., */» 50 kom denar 470: oves bački novi, frko Ljubljana blago 357— 350: koruza robata v vrečah, frko Ljubljana blago 350; ječmen pivaTskj, frko Ljubljana "/« kg blago 430; trami < 6—7 m, */s 6—7 m, 100 kom. 4 m dolžine denar 470; deske 20 mm od 16 m, frko meja blago 700; drva suha bukova denar 32, blago 33; Og'je izborno 100 kg denar 118—120; rž bačka po vz. frko Ljubljana blago 400; leča domača po vz. frko Ljubljana denar 750; pšenična moka 0; Odžaci na potu blago 645; rženi otrobi frko Ljubljana blago 230. — Vrednote: Srečke: 2%% drž. renta za vojno škodo denar 138, 119, 119.50, 121, blago 122; Delnice: Lj. kreditna denar 220; Mer-kantilna banka 115; Prva hrv. štedionica denar 918. 915; podjetja: Strojne tov. in livarne denar 160, 150, 180, blago 220: Trboveljska prem. družba denar 500, blago 510, zaključki 500; Združene papirnice denar 123, 125. Beograd, 20. avgusta. Dunaj 11.35 New YOTk 80.25—80.75, Italija 358—36L London 363—363.75. Curih 15.17—15.20. Trst, 20. avgusta. (Predborza.) Beograd 27.75—27.80, Dunaj 315-317, Pariz 122—122.50, New York 22.42-22.50, Praga 67—67.40, London 101.35—101.60, Curih 422—424. Curih, 20. avgusta. Beograd 6.55, Dunal 75, Trst 23.60 (blago). Pariz 28.80 (blago), Neve York 531 (denar), Praga 15.9! (blago), London 23.88 (denar). Dunaj, 19. avgusta. Beograd 877 Trst 3169, Pariz 3872, Neve York 70935, Praga 2125. London «0500 13395. -rgn: Problem gospodarskega padamsnla Kriticizem, s katerim nastopa to gibanje, ne prizanaša prav nobenemu onih načel, na katerih stoji sedanja organizacija parlamentarne demokracije. Zastopniki poklicno-stanovske koncepcije pravijo, da ne vidijo v življenju posameznikove svobode in da je ta že davno zatonila v absolutističnih vodah partijske oligarhije ali pa se zdrobila v kolesju gospodarskih odvisnosti, oni imenujejo ljudsko voljo in narodovo suverenost prazne fantome, kajti to ljudstvo se za svoje mnenje ne vpraša ravno v najvitalnejših zadevah, v podreje-aejših vsled dejansko nominacijskega značaja volitev pa efektivno ne pride k besedi. Oni pomilujejo današnjega poslanca, ki zastopa vse prej samo ne naboda, kakor stoji v ustavah. Nobenemu načelu pa teoretiki gospodarskega parlamentarizma niso posvetili toliko ironije kakor bajki o treh neodvisnih državnih oblastvih. Ni skoraj več tedna, ^a. ^ se v ^£a^®nem političnem spisu ne kritiziralo nevzdržno stanje, v katerem so vsemogočne zakonodajne zbornice monopolizirale vse oblasti za sebe' ter pustile drugim oblastim le še nominalno neodvisnost. Realnost se da opisati tako, da je ljudstvo postalo samo sebi večji tiran nego so bili prej njegovi cesarji. Nadalje se ne utrudijo dokazovati na praktičnih primerih, kako velik hum-žmg je aritmetično pojmovano večinsko načelo, ki izroča v svojih praktičnih posledicah vlado vedno le neznatni manjšini, kako antikvarne so postale lepe fikcije o ustavnih pravicah in svoboščinah in kako birokracija liki ogromen pajek absorbira čimdalje bolj svete privilegije nezmožnega legislativnega esobja. Proti umirajočim resnicam obstoječega političnega reda stavijo reformatorji svoje teze o živih socijalnih silah, o stanovsko-kolektivnih edinicah, ki imajo kot take mnogo večji pomen za sto in tisočletno narodovo življenje nego enodnevni posameznik in radi tega tudi močnejšo pravico do državne oblasti. Te žive sile so bile izza pradavnine one človeške zajednice, ki so zasnovane na materijainih skupnih interesih, t. j. socijalni razredi, stanovske korpora-oije, poklicne združbe, dandanes trusti, povil karteli, sindikati d Podajalcev in delojemalcev, zadružne tvorbe različnih lipov, trgovske, delavske, tehniške sbornice itd., medtem ko posameznik — atom ni nič kakor apriorna tvorevina filozofičnegi racionalizma v zgodovinsko prehodni dobi med fevdalno-korpo-taiivnim svetom srednjega veka in novo epoho gospodarsko-parlamentarne države. Ako se Je že v glavnem slnd!-kalizirala družba, se mora loglčno-nujno sindlkalizlratl tudi politični red. Ker realno življenje ni računski eksempel, je zgrajen sedanji parlamentarizem z IV. aritmetičnimi svojimi metodami v izboru zastopstva in sklepanju zakonov na irrealni podlagi in se more prejalislej, hočeš nočeš umakniti. Količinsko načelo je dovladalo, zdaj mora zavladati načelo kakovosti. Le gospodarski človek ve vselej, kaj hoče in noče, politični človek pa. je žrtev družabnih sugestij, suženj prevare in duševnega nasilja; na spreminjajoči se njegovi volji more obstati država ravno tako malo kakor se z rožnimi venci ne gradijo železnice, Ako je politika umetnost dosegljivega, tedaj njena os ne more biti pri večno nedoletni, za vse novotarije dovzetni masi, temveč pri organični federaciji profesijonalnih skupin, ki so konzervativne dovolj po svojem značaju, da državi garantirajo treznost in razvojno elastične dosti, da so dovzetne za pravi napredek. Take in podobne argumente a con-trario skušajo oznanjevalci stanovskega polit reda podpreti z razlogi, ki jih posnemajo bodisi iz bistva človeške narave, bodisi iz politične prakse. K njim spada dualistično pojmovanje človeka v polit, in gosp. oziru; doslej je, pravijo, parlamentarna demokracija pzonala samo političnega človeka, medtem ko je človek-gospodar bil potisnjen v vlogo pastorka. Ker ima posameznik drugačne nazore kot politično bitje in drugačne kot gospodarski subjekt, zahteva že enostavna pravičnost, da se mu mora nuditi prilika, da pri volitvah posebej izrazi tudi gospodarsko svojo besedo. Absurdno je, pravijo dalje, ako dajejo veljavne ustave politično oblast in moč številčno sicer močnim, toda ekonomsko slabim slojem, ki na obstoju državne zajednice in rednem njenem funkci-joniranju nikdar ne morejo biti tako interesirani, kakor oni sloji, ki imajo oblast nad gmotnimi sredstvi in so odvisni od trajnega reda, in rada. Saj ie vendar vsa zgodovina en sam dokaz, da se spremeni sleherna politična moč, ako se ne opira na gospodarsko, v anarhijo in potem v tiranijo. Nadalje pravi tudi povestnica, da gre po naravi stvari politična moč kapacitetam, izbranim po naravni selekciji iz glavnih gran političnega kakor gospodarskega sožitja, ne pa brezrazsodni masi, ozir. brezmočnim njenim zastopnikom. Nič ni bolj reakcionarnega, kakor postaviti inkom-petenco za razsojevalko nad vitalnimi narodnimi vprašanji, kakor narobe ni nič bolj demokratično kakor avtonomno upravljanje lastnih stanovsko-gospodar-skih zadev, izbranih po kriterijih strokovne usposobljenosti in zaupanja. Ne na posameznike in njih politične stranki, je postaviti glavne temelje države, temveč na velike gospodarske enote, t. j. na stalne interese gospodarskega prizadevanja. (Dalje prihodnjič.) vencev pada na račun centralistične ureditve naše države. Mnogo pritožb proti centralizmu je popolnoma umestnih in upravičenih. Zlasti so upravičene sedaj, ko naša zakonodaja še ni izenačena. To je stvar, ki je veliko bolj komplicirana, kakor se zdi, posebno še, ker se ne morejo vsi zakoni spraviti v sklad z ustavo. Poleg tega je treba vzeti v ozir razne običaje in mentaliteto posameznih delov našega naroda. Vse to pa, kar je po sebi umljivo, !ma za posledico nered v naši upravi, omogo-čuje korupcijo in jo, ni treba tajiti, tudi vzdržuje. Toda, čeprav se ne poglabljamo v nadaljnje raziskovanje napak in nedostat-kov našega centralizma, vidimo, dasi idejni pristaši njegovi, da ta centralizem ne funkcijonira tako, kot smo pričakovali. Na nas je bito, da s stvarnim delom in izvajanjem ustave dokažemo prednosti in dobrine centralističnega sistema. Ako tega nismo dosegli, zato nikakor ne moremo dolžiti nasprotnike centralizma. V vsakem slučaju pa so današnji dnevi našega državnega življenja zelo resni in naši politični ljudje nosijo velike odgovornosti, tako oni na vladi, kakor oni v opoziciji. In v sm'slu tega resnega stanja moramo uravnati svoje držanje. Če imamo pred očmi vso resnost sedanjega momenta, ako proučujemo sestav in moč . Davidovičeve vlade, vidimo, da ta vlada ni v stanju napraviti nekaj, kar bi zadovoljilo vse Hrvate in vse Slovence, posebno pa ni v sta- nju, da zadovolji vse Srbe in da se baš zaradi tega ta vlada nahaja pred padcem. Ako na drugi strani uvaiujemo odločitev Hrvatov in Slovencev, da lzpremene svojo dosedanjo politiko, v kar hočemo verovati, in ako uvažujemo odločitev Krone, da se uredi bratski sporazum Še za trajanja tega skupščineskega zasedanja, odločitev, katere se nikakor ne more prezreti, smo sigurni, da bfido radikali prevzeli dolžnost in vlogo ureditve bratskega sporazuma tudi brez apela na nared, brez apela, ki ne more povzročiti bistvene izpremembe današnjega položaja, pač pa bi mogel narod vznemiriti in stanje, v katerem se nahajamo, le poslabšati. Za to zelo važno vlogo so radikali pre jeli razen pooblaščenja od naroda pri volitvah tudi pooblaščenje svojega širšega glavnega odbora na sejah 24., 25. in 26. julija letos, da delajo za dobre odnošaje sloge in bratstva med Srbi, Hrvati in Slovenci in da bodo pri tem uvaževali vse činjenice, ki uplivajo na pravilno reševanje teh, za dr žavo in narod važnih vprašanj. Rad!kall morejo vse to takoj napraviti popolnoma v duhu programa ter tradicij Narodne radikalne stranke. Pričakujemo, da bodo vodstva Narodne radikalne stranke, Hrvatske seljaške stranke in Slovenske ljudske stranke izvršila svoje dolžnosti v srečo in zadovoljnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Polititne ¥©sti. Ljubo D, Jurkovič. Baza bratskega sporazuma. Vloga radikalov pri reševanju sedanje krize. (Nadaljevanje.) Pri reševanju sedanje neznosne krize, v kateri se še vedno nahajamo, mora Narodna radikalna stranka na vsak način 90-aelgatl, ker brez n]e ni izhoda iz te krize. Radikalna stranka, kot najmočnejša stranka, v kateri je organiziran največji del srbskega naroda, katera :qja br^z dvoma največje zasluge za splošno narodno osvobo-ienje in ujedinjenje In katera Ima poleg tega veliko število zaslužnih In sposobnih politikov ter državnikov, moTa tembolj vzeti v roke ureditev bratskega sporazuma. Ona je z a to v prvi vrsti poklicana, ker ima največ stvarne dn moralne PTavice do te^a. Eventualno, ako se za to izkaže potreba, Ji lahko pride na pomoč kaka Tesna stranka, vendar, da govorimo odkrito, čim manj je v tem težkem in delikatnem delu strank, tem bolje za stvar samo. Hrvatje, ki so večinoma organizirani v HRSS, morajo precizirati svpje zahteve in določeno povedati, katere in kakšne izpremembe zahtevajo v vidovdanski ustavi. Vsi moramo imeti enake pravice in enake dolžnosti. Posebnih privilegijev ne sme biti za nikogar. Pri tem pa se morajo odstraniti vse fraze in pretiranosti. Hrvatom se sedaj nudi prilika, do pokažejo svoje znanje ta svoje sposobnosti. Poleg ostalega, morajo voditi resne račune o zahtevah tn pravicah Srbov, ki žive skupaj s Hrvati, kajti v ureditvi teh odnošajev leži ključ do ureditve našega plemenskega problema. Vedno morajo Imeti pred očmi splošno dobro. Bratje Hrvatje se nahajajo v težki preiz-kulnjl. Pozaibiti hočemo vse žalitve in prepire. V tem važnem In odgovornem trenutku na1 ne bo mesta kakršnimkoli neumnostim. Vsi moramo biti prožeti iskrene ljubezni do domovine in naroda. Slovenci, ka so po veliki večini organizirani v SLS, se nahajajo .v Istem položaju. Tudi oni se morajo pri predložitvi svojih zahtev držati v mejah resnosti in umerjenosti. Hrvatje in Slovenci morajo Imeti predvsem pred očmi InteTese svojih zasužnjenih bratov, ki pričakujejo rešitve edinole od skupnega dela In borbe vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, Odločitev večine bratov Hrvatov in Slovencev, da opuste dosedanjo borbo, katere nočemo.več raziskovati ln ocenjevati, in da preidejo k delu sporazuma, nam dokazuje njihova sedanja pomoč g. Davi-derviču. Jasno je, da kakor so naši dosedanji separatisti pristali na sodelovanje z I. Davidovičem, bi pristali tudi na sode- lovanje z radikali. Pri tem morajo izginiti vsi predsodki. Razume se, da ni niti resno, niti potrebno in tudi ne pametno, da se zahtevajo od radikalov stvari popolnoma osebnega značaja, kakor n. pr. izključitev te ali one osebe, kajti v tem važnem delu osebne zadeve ne morejo igrati odločilne vloge. Osebnosti prihajajo in odhajajo, a narod in država ostaneta. Temeljna razlika med vlado g. Davi-doviča in vlado, v kateri bi imeli odločilno besedo Tadikali, obstoji v tem, da slednji predstavljajo veliko večino Srbov, dasiravno je v njej veliko število Hrvatov ln Slovencev in to ne samo Srbljancev, nego vseh Srbov sploh. Med tem g, Davidovič tega ne predstavlja, a brez privolitve in. volje velike večine Srbov ni mogoče izvleči naroda iz krize, v kateri se sedaj nahaja. V kratkem, pravilno in trajno rešiti naš notranji državni in narodni problem morejo edino predstavniki velike večine Srbov, Hrvatov in Slovencev, a to so v prvi vrsti Narodna radikalna stranka, HRSS in SLS. Te stranke morejo poleg tega tudi v sedanji Narodni skupščini vsled svoje številčne moči sestaviti močno poslovno vlado in dit napravijo v Vidovdanski ustavi one izpremembe, ki ne bodo škodile čuvanju in obrambi varnosti in celokupnosti kraljevine in s katerimi se bo dosegel za-željeni mir ter sloga vseh glavnih delov naroda. (Glej volilni razglas g. Nikole Pa-šiča od 25. februarja 1923). Ob sebi je razumljivo, da bratje Hrvati in Slovenci v naprej precizirajo, katere in kakšne izpremembe zahtevajo v usta- vi Radikali smatrajo to ustavo za bazo sporazuma. O. Pašlč je že 12. maja 1921 rekel v Narodni skupščini, da naša ustava ni Idealna ustava in da se ustave delajo v smislu potreb naroda. Ako končno ta ustava, ali posamezne odredbe v tei ustavi delajo zapreke za sporazum, zakaj se ne bi za nobeno ceno popravila ustava? Cena bratskega sporazuma ln sloge je vsekakor večja od cene ene ustave 1 Popolnoma v smislu in v duhu radikalnega programa, ki je debli pri 2adnjih volitvah popolno sankcijo od naroda, morajo tedai Tadikali brez daljšega razmišljanja pristopiti k delu za sporazum enokrvnih bratov in to po izvršenih izpremembah naše ustave. Ne vemo, kateri močnejši razlogi bi zadrževali radikale, da ni? bi pristopili k temu delu. Najvsč pritožb s strani Hrvatov in Slo- = »Orjiuuu o novi vladi. V zadnji številki »Orjune* čitamo sledeče zanimive stavke: >Z nastopom nove vlade g. Davi-doviča se situacija ni bistveno izpremenila. Stari naši nasprotniki so ostali isti na drugi strani pa upamo, da se tudi simpatije g. Davidoviča niso ohladile. Prepričani smo, da ta naš stari znanec in prijatelj ne bo nikdar dopustil, da bi se nam delo brez tehtnega. pravega in zakonitega vzroka onemogočilo. Viada s. Davidoviča se Imenuje vlada reda. pravice ln zakona ln to je tudi to, kar sl ral želimo. Če bo ta vlada to ln samo to Izvrševala, potem bo kmalu pokazala, da Izvršuje Isto. kar Je delala Orjuna od samega početka. V tem slučaju bo odvzela Or-luni ogromno delo. ki se bo lahko z vso energijo posvetila svojemu kulturnemu ln propagandnemu delu programa justosloven-skejca nacionalizma. 0 tem pa se usojamo zelo, zelo dvomiti In prepričani smo, da bo Cika Ljuba tudi kmalu našega mnenja. Do tedaj pa ostane Orjuna budno na straži in bo izven in iznad strank najodločneje zavrnila vsak poskus rušitve našega državnega in nacijonalnega edinstva. pa pride ta od katerekoli strani.« = Incidenti v Neapolju. V pondeljek so prispele senzacijonalue vesti o incidentih v Neapolju. V nedeljo dopoldne se je imelo vršiti zborovanje opozlcijonalnih strank. Policija pa je zborovanje v zadnjem hipu prepovedala. Kljub temu se je zbralo pred palačo, kjer bi se moralo zborovanje vršiti, na stotine ljudi. Policija' je skušala množico razgnati, na kar se je nenadoma pojavil socijalistični poslanec Labriola, ki ga je množica burno pozdravila ter zahtevala od njega, naj govori na zborovanju. Policija je Labriolu prepovedala govoriti, nakar je prišlo do konflkta med policijo in demonstranti. Množica je pogazila do smrti nekega urednika lista »Matino«, a neka ženska ie umrla zadeta od kani. Smrtno ranjen je neki penzijonist. Popoldne so fašisti priredili protidemonstracije pred uredništvi listov aMondo* in »Matino«. V predmestju Vomero je prišlo celo do spopadov med fašisti in opozicionald. ™ Triumfalen spredem Herriota v Parizu. Se nikdar ni bil kak francoski ministrski predsednik po povratku s konference sprejet s takim triumfom, kakor sedaj Her-riot. Ker so se vršli pozdravi Herriota po vseh postajah, je Imel Herriotov vlak nol ure zamude. Na kolodvoru v Parizu je Pričakovala Herriota desettisočglava mno-flca’ M 'e navdušeno pozdravljala Herriota. Množica je prodrla vse policijske kordone in Herriot je rabil pet minut, da je prišel do svojega avtomobila. Splošno se je govorilo: »Francoski petelin je sicer izgubil v Londonu nekaj peria, toda zato je vojna za vedno nemogoča. Živio mir! Doli z vojno!« Ti klici so odmevali vsepovsodi. Herriot je bil globoko ginjen. Pripomniti je treba, da so bile vse ovacije Herriotu spontane in da niso bile naročene. Ovacije Herriotu je skušala motiti skupina francoskih rojalistov. Le z največjo težavo jih je poli c'j a obvarovala, da jih ni razjarjena množica linčala. = Herriot o Londonski konferenci. V razgovoru z dopisnikom »Daily Expressa« je dejal Herriot, da je na konferenci zmagala plemnlta misel razsodništva. Gotovo je. da bo imela Zveza narodov vedno večji upliv. Predlog bivšega nemškega kancelarja Millerja, da bi morala postati Zveza narodov pravi parlament, je vsega uvaževanja vreden. Opozicija v francoskem parlamentu bo sicer močna, nikakor pa ne bo mogla vreči sedanje vlade. Herriot je dalje izjavil, da ie -za priznanje sovjetske Rusije, toda nikakor ne pod vsakim pogojem. Na vprašanje, če ;e Pristaš razorožitve, je odgovoril Herriot, da je načelno gotovo za razorožitev, da se pa pri tem na noben način ne sme pozabiti na varnost Francije. Časnikarjem je izjavil Herriot, da je glavni uspeh Londonske konference v njenih praktičnih rezultatih. Uspeh je bil dosegljiv samo zato, ker je obvladal konferenco ves čas duh pomirljivostl. = Zadnja težkoča. Nemška vlada je sedal pred največjo preizkušnjo. Doseči mora, da bo nemški parlament izglasoval vse zakone. ki 90 potrebni da more Davvesov načrt stopiti v veljavo. Za nekatere od teh zakonov je potrebna dvetretjinska večina. Današnja vlada take večine v parlamentu nima, vseeno se pa upa, da bo vendarle dobila vlada potrebno večino. Razpoloženje v Nemčiji ni ravno najboljše. Splošno se smatra, da se je moralo sprejeti zaključke Londonske konference, ker bi bila drugače katastrofa še večja. Naglaša se pa, da ni bil dosežen niti minimum nemških zahtev, to je izpraznitev Poruhrja. Velikanske pridobitve, ki jih je dosegla Nemčija, da dobi za vpesiavo svojega gospodarstva 800 milijonov zlatih mark posojila, upoštevajo le malo. Če izglasuje nemški parlament potrebne zakone, potem je prestana zadnja težkoča in mir v Evropi je zasiguran. = »Največje delo po premirju.« Predsednik Coolidge je dal brzojavko ameriškega poslanika Kellogga, v kateri komentira ta v opt mističnem zmislu zakliučke Londonske konference javno nabiti, isto tako je dal Coolidge javno nabiti tudi svoj odgovor, v katerem čestita poslaniku k doseženemu uspehu. Istočasno ie bila podana novinarjem 'oficielna izjava, v kateri se pravi da je Londonska konferenca največje delo po premirju. Londonski uspeh dokazuje učinko-vtost in umestnost ameriškega posredovanja. Dalje naglaša predsednik Coolidge, da bodo mogle evropske sile v bodoče s pametnim nastopom dobiti v Ameriki za njih obnovo potreben denar. Končno pravi Coolidge, da je z londonsko konferenco zasiguran trajen mir. = Francoski dolgovi zaveznikom. Na podlag1 oficielnih podatkov dolguje Francija Angliji 15.275.285.000, Ameriki pa 15.194 milijonov 314.000 zlatih frankov. Obresti za ves ta denar znašajo 3070 milijonov. Ves francije zaveznikom znaša torej 33.539.699.000 milijonov zlatih frankov ali 117 milijard pap'rnatih frankov. Da ne zmore te ogromne vsote niti bogata Francija, če ne dobi nemške vojne odškodnine, je jasno. = Madžarski škandal. Dognalo se je, da se skrivajo morilci Erzbergeria pri znanem madžarskem šovinistu Gombosu. Policija pa je sedaj nakrat izjavila, da 90 gostje GombBsa pci tični begunci in da je zato vso stvar položila ad acta. Nato se je zglasil nek nemški trgovec, ki je izjavil, da osebno pozna morilce Erzbergerja in da ga naj zato z gosti Gombčsa konfrontirajo. Skoraj nato je dotičnl trgovec zginil. Nemški poslanik v Budimpešti le zahteval, da se mu predlože določni podatki, če so GOmboso- vi gostje morilci Erzbergerja ali ne. Madžarsko državno pravdništvo pa Izjavlja, da ne morejo biti tl v nobenem slučaju izročeni. ker ne obstoji tozadevna reciprociteta med Madžarsko in Nemčijo. Prosveta. LJUBLJANSKA OPERA. V nedeljo zvečer so v veliko veselje občinstva peli domačo in priljubljeno opero »Gorenjski slavček«. Na odru smo zopet mogli pozdraviti g. Lovšetovo, ki je žela za svoje lepo petje ves večer navdušeno priznanje- .G. Banovec je pel Franja. Imel je zelo srečen večer. G. Zupan (Štrukelj) In g. Mohorič (Rajdelj) sta skrbela za zabavo. Posebno številnim gostom Iz dežele je bila predstava silno všeč. — ■Sinoči je vladalo v operi nenavadno živahno razpoloženje. Gledališče je bilo popolnoma razprodano, mnogo ljudi ni dobilo več vstopnic. Ljubljana je bila pač radovedna na prvi nastop v domovini Adriana dr. Morica, našega Tojaka, ki je član ljudske opere na Dunaju. Uprizorili so dve enodejanki, ki ste bili na repertoirju naše opere že pred vojno, V. Bloudka, »V vodnjaku« In Mascagnija »Cavallerlo rusticano«. V vodnjaku. Štorija prve je približno tale: Stari Jane* In fant Vojtek ljubita Lidunko. Stariši H usiljujejo Janeka, a ona Ima rada Voj-teka, Vedeževalka Veruna ji svetuje, naj *?? ,na kresno noč k vodnjaku in bo v njem V1"la„ Podobo Izvoljenca/ Temu pogovoru Prisluškujeta Janek In Vojtek. Prvi zleze na drevo nad vodnjakom In misli, da bo Lidunka videla njegovo podobo ter se odločila zanj. Ker se še Vojtek priplazi, k vodnjaku, Ja“eJ£a to ujezi. Zlomi se mu veja in stari zaljubljenec pade v vodnjak. Vojtek pa zleze na drevo in čaka. Lidunka pride ter se simo prestraši, ko zagleda v vodnjaku podobo starexa Janeka ter potoži svojo bol vaškim fantom in dekletom, ki baš prihajajo od kresa. Janeka izvlečejo iz vodnjaka ta ga zasmehujejo. Vojtek skoči z drevesa k svoji Lidunki, vsi so dobre volje ter se vesele sreče mladega para. — Staromodna, otroška naivna vsebina, s priprosto neprisiljeno češko muziko, koncipirano in komponirano po vzorcu oper tedanjega časa. Pevske točke in vložke se vrste druga za drugo, tako da vsi sodelujoči lepo pridejo na vrsto. Malo situačne komike, nekoliko dolgočasja tudi, nekaj solz, na koncu pa srečen zaključek. Uprizorili in Izvajali so ta češki historični dokument v našo popolno zadovoljnost. G. kapelnik Balatka je bi! nekam živahen interpret ter ušesom prijazne muzike, g. Debevec je s svojo režijo prinesel dokaj življenja na oder. Edino z lučnimi efekti je v operi stalni križ. Orkester in zbor sta se dobro držala. Gdč. Rozumova (Lidunka), gdč. Sflligojeva (Veruna) ste vrlo pogodili svoji vlogi, g. Banovec (Vojtek) je zopet pokazal, da bomo še imeli ž njim veselje, ker hitTo napreduje in se posebno glasovno čudovito razvija, g. Zupan je figuro Janeka opremil z zdravo šegavostjo, dasi ni bil tako pri glasu kot običajno. Publika je delo sprejela prijazno in s pohvalo vsem sodelujočim. . Cavalleria rusilcana. Drugi del večera je Izpolnila opera svetovne slave »Cavalleria rusticana« Pietra Mascagnija, ki je obenem prva reprezentan-tinja italijanska verizma ter ie v kratkem času pridobila komponistu svetovno ime in bogastvo- Pristno Italijanska »Caval- lerie« se naslanja na izvrsten libreto, odlikuje jo božajoča melodika, združena z re-alistiško-naturalistiškim izrazom. Glasbene vodstvo pere je bilo v rokah g. kapelnika Neilata, ki je dirigiral delo z nenavadniir ognjem in temperamentom. Orkester mu je poslušno sledii. Med solisti je bil seveda najboljši gost g. Morlc, ki ima simpatičen zelo obsežen glas. V začetni ariji za odrom ni napravil posebnega vtisa, pač pa se je pozneje razvil in je pel ter tudi igral čez-dalje lepše, boljše. Višine zmaguje ta inteligentni pevec igraje. Za našo opero bi bil imenitna pridobitev. — Vloga voznika Alfia pristoja baritonistu, vendar jo je g. Zathey zelo dobro pogodil. Santuzza gdč. Thalerjeve je ugajala, z Lolo gdč. Korenjakove in Sucijo g. Smolenskaje pri najboljši volji nismo mogli biti zadovoljni. Redukcija zbora • mu je zelo koristila. Pel je vse hvalevredno. Za odrom (v cerkvi) je sodeloval oddelek pevskega zbora Glasbene Matice, kar ie dalo uprizoritvi mogočen utis. Režija se Je potrudila, nekateri domisleki so bili prav srečni. Publika je vse soliste in solistinje vihamo aklamirala, največ aplavza je seveda veljalo gostu dr. Moricu, kateremu so poklonili več šopkov, g. Zathey pa je preje) venec. Navdušeno ploskanje se je na koncu neštetokrat ponavljalo in le počasi se je gledališŽe začelo prazniti. —o— S. E. Burroughs: Tarzan, sin opice, Roman, poslovenil —z—. Splošna knjižnica štev. 29 v Ljubljani 1924. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna. Stranj 302. Cena broš. Din 30.—, vez. Din 36.—» Kakor najbolj zanimiva povest, bo roman o Tarzanu, ki je vseskozi originale® — osvojil staro In mlado Tarzanove knjige, ki so izšle v angleškem izvirniku, kakor tudi v drugojezičnih prevodih, so se razširile v velikanskih Izdajah. Teh Tarzanovih povesti je več. Vsaka knjiga je zase zakjučena in posebna enota, tako, da se lahko bere vsako posebej brez zveze z drugimi. Prva taka knjiga je Izšla sedaj tudi v slovenskem prevodu v okvirju »Splošne knjižnice« ko/ 29. zvezek. Dejanje je vseskozi novo in napeto In se razvija v okvirju pretresljivih pragozdnih prizorov, kakor jih je komaj opisal kak pisatelj te vrste. Tarzan je sin angleškega lorda, ki je bil s svojo mlado ženo o priliki uradne misije izpostavljen od uporne ladjine posadke na afrikansko pragozdno obal, kamor še ni prestopila človeška noga. Pod največjimi nevarnostmi se mladi par vzdi' žuje nekaj časa v boju s prebivalci divjega pragozda. Mali deček — kasneji Tarzan — se porodi med grozovitostmi džungle. K*1 maj eno ieto star, izgubi mater vsled bolezni in očeta vsled nenadnega napada orjaške človeške opice. Dete odnese velika opl' ca-samica, ki ji je po naključju poginil njel mladič, in ga neguje, redi In vzgoji po svoje. Radi tega: Tarzan, sin opice. Sam skoro opica, doživi Tarzan v svojem divjem okrožju nebroj pustolovščin. Ničesar mu ni znano o človeku, a njegov človeški razum raste in ga dviga nad njegovimi tovarišl-opi* cami. Pripravi si primitivno orožje, s katerim prevladuje vsled svoje orjaške moči vse zverine džungle in slednjič prodere do prvih ljudi, do ubeglih kanibalov-ljudožrcev. Iz njih naselbine pridobiva neopažen po zvijači nadal.ina pomožna sredstva. Medtem se mu posreči pod nepopisnimi težavami naučiti se brati in pisati, ker je našel v koči ob obali knjige pokojnega očeta. A divji pragozd ga vedno in vedno zvabi v svoje naročje. Zla usoda vrže na divjo obal belo-kožce. On jih instinktivno rešuje iz naj-ečjih nevarnosti In vedno jim izginja izpred oči kot gozdni bog, ker ne razume kulture človeka z njegovimi krutostmi in ker se čuti napram njemu nesvobodnega. Njemu manjka kulture, njemu manjka daru govora. A tudi tega si po mnogih mujah in mukah PrJ' dobi. Tarzan gre z enim rešenih belokož' cev v kulturni svet svojih starišev. Zapusti pragozd, ker hoče poiskati mlado, lepa Američanko, ki jo je svojčas med Izstavljenimi belokožci rešil lz groznega zobovj* orjaške opice, ta katere sliko si je utisnll neizbrisno v srce. Tudi med kulturnim svetom doživi Tarzan marsikaj nepričakovanega ta nezapopadnega. — Skratka, knjige je od začetka do konca napeto in prijetno-zabavno čtivo, ki se je težko odloži iz rok. Obširna povest 302 strani je dobiti v vseh knjigarnah ta pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani za izredno nizko ceno, broš. Din 30.— in vez. Din 36.—. Res izredno nizka cena, če pomislimo, da stane nemški prevod vsaj Din 100.—. M „StenScol najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zalog«. Drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1 >» O 6 VI i M 6- BESEDNIK!!!!!! Ljubljana, Prešernova ulica 5. Izdelovanj« klrurglčn«ga orodja ln obves. Tovarna ortopedičnih aparatov, umetnih udov, priprav za zdravilstvo In atrtfbo bolnikov, vse vrst« zdravstveni gumi predmeti, kirurgičnih obvez In predmttov, oprave za ordinacij« ln operacijtk« sob«. Dnevne vesti. E — Odlikovani Poljaki. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval poljske profesorje “ Varšave, ki so Slani Poljsko-Jugoslovan-Ske lige. — Dopust učiteljem. Prosvetno ministrstvo je dovolilo dopust vsem onim učite* »lem, ki se nameravajo udeležiti učiteljske- LKongresa v Dubrovniku in ki so člani Učiteljskega udruženja. Ta dopust traja do .*• septembra. Enako je dovoljen dopust vnim članom Učit. udr., ki so zaposleni pri prosvetnem odeJenju v Zagrebu in šolskim ?Praviteljem v Sloveniji, Dopust teh traja * 21- do 29. t. m. , "7 Učiteljski otroci. Prosvetno ministrovo je odredilo, da učitelji, v kolikor imajo ‘r svoje. otroke primernih šol v naši državi, j® *mei° pošiljati svojih otrok na študije odv i ^er bila učiteljem v tem slučaju . zeta draginjska doklada, ki jo prejema-10 svoje otroke. j. Državno žensko učiteljišče v Mari- u naznanja, da se bodo po novi ministr-Ij.. n?Tedbi vršili ponavljalni izpiti v ponde-j-- , ,e;,!• septembra, sprejemni izpiti v vl-letn-iT e v dne 5. septembra, v I. v„_. v četrtek, dne 11. septembra, vpiso-s.Je ^ ^šje letnike pa v petek, dne 12. membra, vsakokrat ob 8. uri zjutraj. Vse ug0 ^ oznanilni deski, voioc i blgijenski razstavi na ljubljanskem oK ic “ Pre,dava v četrtek, dne 21. t. m. rihrT’ uri dr. Černič Mirko, primarij v Ma-™°ru ,0 vnetju slepiča«. Velna^t bo obisk higijenske razstave na brat iU moeo^ brezplačno do 15. septsm-OflAH se v interesij tujcev in dobrega i. ®?a razstave, vljudno prosi občinstvo iz ’ l bližnje okolice, da obišče raz-Po zaključku velesejma. — Do- Lin ki- ‘^tave, vljudno prosi občinstvo iz stav« ?e> 'n bližnje okolice, da obišče raz-o šele po zaključku velesejma. — Do-°*eb na ^>se^° Tazstavo povprečno 3000 fiani T Dru^bj sv. Cirila in Metoda v Ljub- nakazal gosp. notar Fr. Krisper iz Pok ™-- Dta 200 namesto cvetlic na grob vsem birme. — Za prejete darove darovalcem iskrena hvala! v np7»vVhar*stižnl kongres v Osijeku je bil Skl ?avršen v najlepšem redu. Pape-vsi nj??!! m odpotoval v Beograd, dočim so odrw„7'‘ škofje pod vodstvom dr. Bauerja Skofnv^i? ,v Piakovo, kjer se bo vršila Čni konferenca. Prihodnji evharisti- je hji ?gr?sb0 Prihodnje leto. Po kongresu v0 zdrav*!rn sw H,sitfrem ie spregovoril pr-ravico škof Akšamovič in sicer kralju. inaša dofeosr^h železniškega ministrstva tiiometrov nH u ?rol v Jugoslaviji 10.350 tzŽ, “ s^gaIi1?ostu nad Velikim Predos-Velntim tj . na koncu jezerca pod vendar iLl« lem Bistrica nekam pada, ležeren If ° Posedaj zelo težko priti ob Potrudil 3 teea padca- ter se je le malokdo ilaD da se splazi do tja in pogleda na sjjor :n Mali Predoselj. Zato sta bila oba iskovainepoznana' ter ie malokateri ob-nahaia c Kamniške Bistrice vede!, da se ie rvvi v B’sfcrici tudi znamenit slap in da sličn-, ,zarezo Velikega Predoslja še druga Sedal urS?a' se imenuje Mali Predoselj, ''oiieniem . mn*ška podružnica SPD z dojke lrLr! in .? Pomočjo kamniške meščan-Napraviu>r-aci,e odprla tudi Mali Predoselj, ti odcepi vV!;ezo' ^ se turistovske po Oflrodn' korakov pred stezo n; Tam ie !r Pelje navzdol do Bistrice, brvi je avhena brv na desni breg. Z snih vesteh so člani Ku-Ka novin. -v Rotisladu ožigosali francoske-?e* z in izdajatelja tamošnje »Tribu- se jp ^enim železom. Bil je obdolžen, , iStva ^pešaval v zadeve imenovanega . ■i*U. s’n i bodo ostali znaki žigosanja * sveVn zlo^inci namazali rane svoji žrtvi 0 Prstjo. Jadela *a je ubila. V Barceloni je rfrne revi- 14315 kompozitorja neke mo-tai kritii. Christia v trenutku, ko je pre-^tnre? „ 0 svojem delu. Kritika je bila ~~ i> ravnost porazna, fadnjem ^“olniŠtvo v Rumuniji cvete. V ako raznnas,u se ie razbojništvo v Rumuniji °a cesto m 9’ ^a se ^udie ne upajo več iti S!a bila Vit deželni cesti Jassy— Callarassi ,iranih r^?a^ena dva trgovca od treh ma-•*bit. V „°parjev. En trgovec je bil pri tem R° hudem v? Ouranda pri Botosajii je bil !J^«ovi tri- oju ujet sloviti ropar Obrca. 9*0 izrnr,!n tovariši pa so utekli in še isti ;ežk° ratri potnike, potem ko so jib 0Parstvii, 4- z vseh strani prihajajo vesti o Jo ni mn!i * erenta, ki ga orožništvo še ved-r Besarak". Zlasti cvete razbojništvo **2boiniwI, ’ skrbe za zadostno število iT^tudi komunisti. •»osti, aMur1, narod mirnih živcev, zmer-fla dan in žilavostl, pijejo večkrat žilav sl Z hočeš ostati zmeren, agilen Angleže ! Pri “braniti nervoznosti, posnemaj «Uce znamk, i05*1' ie edinole Cajne meša-. - PflnVBuddha«. Dobi se jih povsod. Mubljanskn r2.°®a varno naložite denaT v tako lepo --^^iiinico r. z. z o. z., ki Ima liani na Mp„Zopreureiene prostore v Ljub-tnem trgu št. 6. Opozarjamo ca Spor&. Admira (Dunaj) : Ilirija. Kot prva velika športna prireditev jesenske sezone v Ljubljani se vrši v nedeljo 24. t. m. — naj-brže tudi v soboto 23. t. m. — mednarodna tekma nogometnih moštev dunajske Admire in S. K. Ilirije. Admira nastopi v Ljubljani s kompletnim I. moštvom, ki si je priborilo v pretečeni prvenstveni sezoni med 13 dunajskimi prvorazrednimi klubi peto mesto. V moštvu igra več znanih reprezentančnih igralcev. Kvalitativno se da primerjati gostovanje Admire v letošnji sezoni kvečjem z nastopom dunajskega Slovana, ki je napravil s svojo odlično igro na našo športno publiko največji utis. S. K. Slovan, težko-atletlčna sekcija priredi v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ot> pol 9. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma velika težko-atletična predvajanja. Na prireditvah nastopi svetovnoznani atlet Marijan Matijevič, znan pod imenom junak iz Like s senzacijomalnsm sporedom. Marijan Matijevič je priznano najmočnejši lovek na svetu. Prepotoval je domalega ves svet iti so vsi inozemski časopisi polni hvale o njem. Njegova moč je neprekosljiva. Samo v zobeh drži 600 kg in pleše ž nj;mi kolo in polko. Odlikovan je bil že nešte-tokrat in povsodi je odnešel prve nagrade. Del njegovih odlikovanj je razstavljen v modni trgovini Magdič. Marijan Matijevič nastopi na prireditvah kot gost v prid kluba S. K. Slovana. Njegovih predvajanj se v Ljubljani še ni videlo. — Na sporedu je nadalje francoska in grško-rimska rokoborba in angleški boks. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo orodja težkoatletične sekcije S. K. Slovana, ki edini resno goji težko atletiko in jo hoče dvigniti na ono višino, ki jo ta panoga športa v drugih krajih Jugoslavije že doseza, se pričakuje obiska vse športu naklonjene javnosti. Preveč je bilo. »Moja draga Ančka! Zaupala sem svo jemu možu in mu vse priznala.« — Ne rečem drugega, ko da občudu jem Tvoj spomin. mn Manufakturna trgovina Marija Roselj se ]e preselila v popolnoma druge prostore na Sv. Petra cesto št. 26, nasproti hotela Tratnik, Velika izbiral Dobro blago I Nizke cenel mn Kar Vi hoiete to je Elzafluid.To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28-—. Lekarnar Eugr. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvatska L E K E NA OB O D R o K E O.B ERNATOVIC MESTNI TRQ 5 v IV. Ljubljanski vzorčni sejem. Sejmi. (Nadaljevanje.) Početek sejmov v srednjem in novem veku.'Sejmi so nastajali sami po sebi tam, kjer so se ljudje redno shajali. Zbiranje kupcev je privabilo prodajalce, a prisotnost prodajalcev je zopet vabila kupce. Prihod ladje ali karavane s tujimi trgovci v kako mesto je čisto naravno povzročil sejem. Pravi sejem je nastal šele potem, če so se taki obiski redno ponavljali* Potreba skupnega potovanja in odvisnost od letnega časa je dajala takratni trgovini perijodični značaj. Tako so nastali sejmi večje važnosti v onih mestih, kjer so priroda ali pa prometne razmere silile potnike trgovce, da si odpočijejo. Neurejenost morskega prometa, ki je bila zapreka, da bi se v kakem primorskem mestu osnoval sejem, se je premagala na ta način, da so se izpošiljale cele trgovske flote polne blaga. Njihov prihod je oživel mesto in nastal je semenj. Tako je n. pr. prihod beneške flote v Aleksandrijo v dobi najživahnejše trgovine z Levanto stvo-ril sejem v tem mestu, a prihod španskih galeonov v Portobello v centralni Ameriki ravno tako. Verske slavnosti, kamor je prihajala velikanska množica ljudstva, bile so često povod, da so se osnovali sejmi. Pozneje so se vršili v teh mestih stalni sejmi baš prilikom cerkvenih svečanosti. Iz tega dejstva izvira tudi ime sejmom. V nemškem jeziku »Messe« od velike maše, a francoski »Foire« in angleški »Fair« od »feriae« (prazniki). Naravnemu postanku sejmov je sledil njihov umetni početek, to je, uredilo se je za stalne sejme posebne privilegije. S temi privilegiji se je reguliral obmejni promet med sosednimi narodi ali pa se je trgovina dirigirala na posebne ceste/ kraje in trge. Pri tem so vodili posamezne državne uprave ne samo fiskalni, ampak tudi gospodarsko-poli-tični razlogi. Začetek osnivanja sejmov je bil konečno odvisen od tega, če so bili izpolnjeni prirodni gospodarski in socijalni pogoji. Sejmsko pravo v srednjem veku. Idejo, da mora biti sejmski promet pod nadzorstvom javnih organov, je prenesla cerkev iz starega v srednji vek. Država je imela na praktično obstoječih tržiščih samo fiskalni interes; šlo se ji je samo za tržne pristojbine. Vsled teh razlogov je bil ves trgovski promet v srednjem veku usmerjen na sejme in je bilo treba posebnih krajev-skih privilegijev, če se je hotelo osnovati nove sejme. Upliv cerkve, ki je prepovedala, da bi se sejmi vršili ob nedeljah ali cerkvenih praznikih, se je utrdil. Dohodke iz sejmskih pristojbin je kralj pogostokrat poklanjal cerkvi, samostanom ali škofijam, tako n. pr. dohodke sejmskih pristojbin na sejmu Sv. Dionizija v Parizu je kralj še v sedmem stoletju poklanjal samostanu Sv. Denisa. Takih slučajev je bilo posebno veliko v stari zahodno frankovski državi. Ne samo, da so se cerkvam in škofom dajali dohodki sejmskih pristojbin, ampak se jim je istočasno podeljevala tudi pravica sodbe na takih prireditvah. Privilegiji sejmom nemških, angleških in francoskih kraljev so redno obsegali tudi to pravico. Podeljevanje teh privilegijev je imelo to praktično važnost, da so varovali sejme pred konkurenco in pred eventuelnim terorjem posameznih knezov. Pri tej priliki omenjam tudi takozva-ni sejmski mir. To pojavo vidimo v srednjem veku v vseh državah Evrope. Veljal je tudi pri starih Grkih, starih Meksikjuicih in še danes se ga držijo primitivni narodi centralne Afrike. Ta sejmski mir se je raztezal na mesto, kjer se je sejem vršil na obiskovalce sejma in to ne samo na sejmu, ampak je ščitil sejmarje tudi na potu na sejem in iz sejma. Znamenje tega miru je bil velik križ, katerega so postavili za čas sejma na trgu. Sejmi, ki so imeli kraljevske privilegije, so obešali kot znamenje sejma rokavico. Ti sejmi so bili karakterizirani tudi z zvonenjem in z razobešanjem zastav. Vsako mesto je po svojem bistvu veliko tržišče. Sejmarstvo in mesta so stali v srednjem veku V posebno ozkih zvezah in to ne samo v dejanskih, ampak tudi v pravnih. Mestna občina se ie razlikovala od deželske ali kmetske po tem, da je bila središče trgovine. Nekaj tipičnega je bila v mestih tržnica s svojimi prometnimi oblikami, s svojim prometnim pravom in s svojo tržno policijo. V mestu je bil trajen sejem. Promet je bil omejen ali samo na nekaj dni v tednu, ali pa da se je vršil vsak dan. Ves promet srednjega veka se je odigral v sejmski obliki. Sejem se je vršil v gotovih dneh ali urah na stanovitih prostorih ali ulicah, ali pa v gostilnah in dvoranah. Sejem je bil v ozki zvezi z vso organizacijo trgovin«, pri katftri prihaja najkrepkeje do izraza princip javnosti z obvezno pritegnitvijo meše-tarjev, zapriseženih merilcev in s prisiljeno uporabo tehtnice. Na ta način je morala biti zavarovana poštenost in zaupanje, pravilna cena, poštena mera in vaga ter dobra kvaliteta. Producenti in konsumenti so morali med seboj neposredno občevati in se kar največ izomi-kati posrednikom. Iz tega vzroka so obstojale prepovedi prodajanja izven trga ali pred mestnimi vrati, kakor tudi to, da bi kdo pred sejmskimi urami zbiral posrednike. Vsemogoči mestni, policijski in obrtni predpisi o nakupovanju surovin ali prodajanju fabrikatov so mogli priti do izraza samo na tržišču. Ta mestna gospodarska politika je koristila samo mestu in njegovemu prebivalstvu. Na ta način je razumljiva onj tendenca, ki je šla za tem, da se ne dovoli odpiranje novih tržišč in sejmov v okolici. Za tem, da se izključijo tujci od deleža na dobičku in da se prepreči, da bi blago šlo mimo mesta, ne da bi prišlo v mesto na prodaj. Pri razvoju teh prilik taka tendenca ni bila usmerjena samo proti tujcem, ampak tudi proti nižjim razredom ljudstva. Vladajoč? razredi, kakor so veletrgovci, so si prisvajali mestni sejem samo za sebe in izključili so iz njega obrtnike. Na ta način so zmanjšali število maloprodaja!-cev na njih. (Dalje prihodnjič.) Uspehi letošniesa velesejma. Začetni uspehi IV. velesejma so v splošnem zadovoljivi. Slabo vreme, ki traja že nekaj dni sem, pa seveda znatno ovira živahnost na sejmišču, kar je tudi vzrok, da v zadnjih dveh dneh ni bilo toliko obiskovalcev, kakor je bilo pričakovati. Kljub temu pa se je vsled dosedanjih uspehov sklenilo, da se prihodnji velesejem vrši naslednje leto na vsak način, dasiravno se je od nekaterih strani zatrjevalo, da je letošnji v Ljubljani zadnji. Tujci prihajajo še vedno. Tekom včerajšnjega dne je posetilo sejmišče tudi več novinarjev, zlasti iz Srbije in Hrvatske. Ostali posetniki so po večini trgovci, ki so prišli z namenom, da sklepajo kupčije. Tako je bilo do sedaj sklenjenih že več manjših kupčij, a tudi nekatere večje. Dasi se interesenti živahno zanimajo za razstavo, vendar se občuti denarna kriza. Pri malih kupčijah plačujejo kupci deloma takoj v gotovini, največ blaga pa gre na odprte kredite. Cene v splošnem konvenirajo, kar je treba toliko bolj povdariti, ker letos na trgu ni toliko blaga, kakor ga je bilo lani. Strojna industrija je napravila včeraj nekoliko kupčijskih zaključkov. Prav tako beleži že lepe uspehe tekstilna industrija, ki je letos, kakor vse ostale, mnogo častnejše zastopana, kot-lansko leto. Posebno zanimanje pa vlada za lične filigranske predmete, katere so letos prvič razstavili na velesejmu južni Srbi in nekateri Bosanci. Zlasti Cehi se interesirajo za belokranjske izdelke, katerih razstavo je uredil naš odlični narodni delavec Božo Račič. Razstavljalci, predvsem oni, ki so se udeležili prejšnjih ljubljanskih velesejmov, so z razstavo zadovoljni. Izkušen trgovec računa namreč v veliki meri tudi s tem, da si marsikateri obiskova* lec zabeleži, ali kako drugače zapomni njegovo firmo in se je zgodilo, da raz-stavljalec na sejmu ni sklenil nobene kupčije, sledila pa so naročila po končanem sejmu. Skoro nihče, ki je v teh dneh stopil na sejmišče, pa ni pozabil obiskati ljubke in zanimivo urejene »Prirode Slovenije« in higijenskega paviljona. Tujci močno hvalijo ta dva nova pojava na letošnjem velesejmu in mnogi so izrazili željo, naj bi lovska razstava in hi-gijenski paviljon ostala še po zaključke sejma otvorjena. Umestno bi to vsekakor bilo, posebno sedaj, ko se bliža pričetek šolskega leta in bi bila dana lepe prilika mladini, ki se sedaj nahaja na počitnicah, da si ogleda ti dve poučni razstavi. Tega mnenja je tudi več šolskih vzgojiteljev, ki bi bili takoj pripravljeni popeljati svoje učence v omenjeni dve razstavi. Ob tej priliki naj omenimo poučna predavanja, ki se vrše vsak dan v higijenskem paviljonu. Ta predavanja so tudi od praktične strani zelo zanimiva in bi toplo priporočili obiskovalcem velesejma, da ne zamude ugodne prilike, kjer se lahko brezplačno pouče, kako se je treba boriti proti posameznim, zlasti kužnim bo. leznim. Veselični prostor je zadnje dni razmeroma slabo obiskan, čemur je krivo deževno in v tem času nenavadno hladno vreme. Da bi bili tisti lepi, jasni in topli avgustovi večeri, kakor smo Jih navajeni iz prejšnjih let, tedaj bi tudi lepo aranžirani veselični prostor sijajno uspel. Poleg tega zadržujejo od obiska tudi primeroma visoke cene pijači in drugim takim dobrotam, ki se prodajajo na veseličnem prostoru tu pa tam v dokaj pretiranih cenah. Pregled tvrdk. Združene opekarne d. d. Ljubljana. Moderna arhitektura se je omejila skoro izključno le na gradnje iz opeke. Mogočne palače in ostale veličastne stavbe, kakor tudi skromnejše stanovanjske hiše, vse to se danes gradi iz opeke. Opekarska industrija je z ozirom na navidezno preprostost svojih izdelkov po sodbi kakega nestrokovnjaka zelo enostavna. Vendar ni temu tako. Ako pogledamo opekarne, ki so še pred nedavnim časom pri nas žgale opeko na preprost način ter one, ki so se pozneje razvile, opazimo takoj, da je stavbna tehnika zahtevala neprestano izboljševanje izdelovanja opeke, dokler se pro-duciranje tega najvažnejšega gradbenega materijala ni povzpelo do današnje stopnje. Najpoprej so izdelovali zidno opeko. Prvotno je zadostovalo, da se je iz ilovice napravila oblika opeke, ki se je potem žgala do neodrejene trdote. In tako se je dostikrat dogodilo, da je bila n. pr. za gotove gradnje opeka preveč ali premalo žgana. Danes je natančno odmerjeno, koliko kalorij toplote se sme uporabiti za to ali ono vrsto opeke. Sledi strešna opeka. Ni je nove stavbe danes, ki bi bila pokrita s slamo, deskami, škrilavčevimi ploščicami ali kakšnim dugim strešnim materijalom. Opeka je izpodrinila vse, ker se je izkazala za najsposobnejšo v vsakem oziru. V nerazdružljivi zvezi s stavbin-stvom je opekarstvo, ki je bistven del stavbinstva. Z arhitekturo so, dosledno temu, napredovale tudi opekarne. Ni čuda tedaj, da je opekarska industrija pri nas zelo razvita in tvori v narodnem gospodarstvu važen faktor. Opekarska industrija je slednjič ona, ki se je najlažje izogibala vsem oviram, ki so delale težkoče ostali industriji v naši državi. Prizadeta je bila le, kar se tiče izvoza. Uvoznega materijala opekarstvo ne potrebuje in je vsled tega šlo v svojem razvoju z malimi izjemami nemoteno pot naprej. Organizacija opekarske industrije je v Združenih opekarnah d. d. našla jamstvo, da bo naša opeka zaslovela ne samo v mejah kraljevine, marveč tudi v tujini. Opekarne, ki so včlanjene v Združenih opekarnah izdelujejo prvovrstno blago ki je znano po preizkušenih modelih strešne opeke, a zlasti zidne opeke. Ogromna naročila, ki jih izvrlu-jejo dnevno Združene opekarne pa so najboljši dokaz, da vživa domače podjetje splošen ugled in zaupanje. Na velesejmu imajo Združene opekarne svoj lastni paviljon, kjer si lahke vsak posetnik sejmišča ogleda razstavljene vzorce strešne, kakor tudi zidne opeke. Priporočamo zlasti stavbenim podjetnikom, da si razstavo Združenih opekaren ogledajo. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles ta otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4 Pav. F 191. V paviljonu F 191 le razstavljenih* na«! .30 otroških vozičkov najnovejšega tipa. -Krasno domače delo nam priča, da se tudi doma lahko mnogo naredi, če je podjetnik vedno sam pri delu. Vidi se pa tudi, da so domači delavci zmožni najboljšega dela ter da se jim ni bati konkurence s tujci, katere se pri nas žalibog le prerado protežira. Pozornosti vredna so nova dvokolesa za otroke od 5 do 10 let, ki so narejena ravno tako kot velika dvokolesa samo v mali obliki. Nadalje novi auto. v katerem se lahko vozita dva dečka v starosti 10 let. Novost je' otroški voziček na krogljične tečajnike. Dalje je razstavljenih tudi mnogo dvokoles različnih modelov, razni mali kompletni motorji amerikanskega tipa Evans, Omega, Orionette, Motorette itd. Posamezni mali motorčki za montirati na navadna dvokolesa od 1 do 2 HP. Razstavljeni so dalj< plašči in zračnici po čudovito nizki ceni vsakovrstni deli za dvokolesa in razni drug stroji. Velika je izbira šivalnih strojev. (ž\ od 1200 Din naprej). Tvrdka je znana širom naše domovine pod imenom »Tribuna« ter razpošilja svoje izdelke v velikih množinah na Balkan. Podjetje je edina moderno urejena tovarna dvokoles in otroških vozičkov v Jugoslaviji ter ima svoj sedež * Ljubljani. Karlovška cesta 4. Tovarna nogavic in pletenin M. Franzi & sinovi. Ljubljana, Privoz 10. Tudi obiskovalcem brez čuta do lepoti mora zastati oko pri pogledu na razstavljene krasne izdelke stare tovarne M. Franzi & sinovi, katere lastnik je g. Feliki Franzi in pot čegar vodstvom se je podjetje tako vsestransko razširilo in moderniziralo, da se pač lahko reče, da je ta tovarna ediiia v Sloveniji, ki izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela. Oko ti nudi vse, kat se proizdeluje na tem podju. Tu vidiš od najmodernejših izdelkov do najna-vadnejšlh kmečkih »štumfov* vse. Večina ljubljanskih tvrdk je opustila nakup pletenin v inozemstvu ta si krije svoio potrebo pri omenjeni tvrdki, kateri želimo, ds se še nadalje tako razvija ta dela še naprti čast naši industriji. Cas je, da se za ved 'no izpodrinejo tuji manjvredni, a dražji inozemski izdelki Sodišče. 8 104 SL k. z. Jeršin Josip, po poklicu sluga, dobrega Slovesa, dosedaj nekaznovan, je obdolžen, d aje razžalil inturvenujo-čega policijskega stražnika Lojzeta Coljo z besedami »Vi ste neumen.« Obtožba pravi, da je naletel stražnik na gručo prepirajočih se ljudi, med katerimi se je nahajal tudi današnji obdolženec, ki je brez vsakega povoda stopil k ajemu ter ga Tazžalil z besedami: »Vi ste neumen.« Zagovor: Bil sem popolnoma pijan. Za-redel sem se Sele takrat, ko me Je stražnik zapisal. Predsednik: »Koliko ste spili?« Obdolženec: »Ne vem. Samo to vem, da smo ga pili tri VTSte.« Priča stražnik Colja: »Pred kavarno Vospernik sem čul kričanje. Sel sem tja in obdolženec je pristopil k meni, ter me brez vsakega vzroka razžalil z besedami »Vi s*e neumen.« Predsednik: »Obdolženec pravi, da je Ml do nezavednosti pijan.« Priča: »Pijan je bil res, toda do neza-rednosti ne. Govoril je popolnoua pametno in tudi opotekal se ni.« Eden izmed gg votantov: »Pa kaj je rekel, ko ste ga zapisali?« Priča: »Vprašal me le, zakaj ga zapisujem. Ko sem mu vzrok pojasnil, s*: je izgovarjal da o tem ničesar ne ve.« Obdolženec: »Gospod predsednik, Jaz sem bil tako Pijan, da sem preje v gcctilnl taspaL Predsednik: »A, tako spali ste? — Ho, potem ste se pa vsaj malo prespalil« Sodba: »Kriv pregreška po § 104 s. k. z. in se obsodi na 50 dinarjev globe, v slučaju neizterljivosti 1 dan zapora. MARCEL ŽORGA OPROŠČEN. Žorga Marcel, železniški strojevodja v pokoju, je hud komunist. V razpravno dvorano pride v častnem spremstvu žan-daria z nasajenim bajonetom. Tožen je, da se je pregrešil zoper člen 1. zakona o zaščiti »miru in reda«. Dne 1. junija je imel namreč na shodu »Neodvisne delavske stranke« v Delavskem domu nad vse temperamenten govor. V uvodu je vehementno napadal vlado, radikalno, srbijansko vlado in parlament, v katerem ni nobenega zastopnika delavstva. Vlada in parlament kršita ustavo, — meni — in pri nas se v ponovljeni obliki izvaja zloglasni § 14 avstrijske ustave. Reakcija je na pohodu. Treba bo ustanoviti delavske obrambne čete. Delavci odobrujejo vstop Radiča v tretjo internacijonalo. 2ivela tretja internacionala, živel kmetsko delavski blok! — Tako korajžno in hujskajoče je govoril rdeči možakar glasom obtožnice. •*- Šel je pa še dalje, primerjal je naše razmere z razmerami v drugih državah in prišel je do zaključka, da so na primer na Grškem odpravili mon-arlrjo, v Romuniji kažejo eksplozije muni-cijskih skladišč smernico gibanja svetovne politike itd. itd. Kljub vsemu se mož še danes ne čuti krivega. Govoril je pač v tem smislu; vendar manjka precej besedila in vsled tega manjka iedro... Vsled tega zagovora ga vpraša predsednik od točke do točke, če je govoril in mislil tako in ne drugače. Obdolženec ima za vsako inkriminirano frazo varijacijo: Čisto drug smisel je bil... En primer: »Nisem rekel, da je treba spričo dejstva, da je reakcija na pohodu — da ustanovimo delavske obrambne čete. Rekel sem: Kar imajo Orjunci in faš:sti, tega tudi nam vlada ne bo megla odreči. Predložimo pravila, in videlo se bo, če smo pred zakonom vsi enaki ali ne... Drug primer: »Nisem rekel, da odobravam Radičev pristop k tretji taternac!jonali; rekel sem, da se bo šele pokazalo, če bo ljudstvo odobravalo njegov pristop ali ne. Tretji primer: Nisem zaklical živela rdeča delavska in-ternacijonala. Zaklical sem »Živela kmetsko - delavska Internacionala.« To pa ni nič hudega. Kar je dovoljeno poslancem in časopisom, je dovoljeno tudi meni. Brez kazni so ostali taki klici, ki so jih zagrešili poslanci in časopisi. Sicer pa tudi Radič prav natančno razloču delavsko internacijonalo. On je pristaš in zagovornik poslednje in ne prve... Četrti primer: Nikakor msem imel namena hujskati, hotel sem se od sodrugov samo poloviti. Dejal sem: Poslavljam se od Vas, zakaj od razrednega sodišča v Mariboru — »razrednega« sem rekel, in ne »kapitalističnega«, kakor se mi očita — sem na podlagi krivične ovadbe obsojen na 6 mesecev zapora. Pa ne strašite se: Brez žrtev se ne doseže ničesar. Obtoženec, ki ima — mimogrede omenjeno, seveda tudi primerno orijentlranega zagovornika — konča z besedami: »Jest vem, kaj je ta zakon... Osu b’biv. če b’ šov zdej, k’ sem na 6 mescov obsojen, tko govort.« — Predsednik replicira: »Da, človek bi mislil tako!« Priča policijski koncipist Stanko Kos, ki je prisostvoval zborovanju v službeni lastnosti, izpove v bistvu v smislu obtožnice, izjavi pa na tozadevno vprašanje g. predsednika, da ni imel utiša, da hoče obdolženec delati komunistično propagando, temveč, da je bil njegov namen samo ta, da se poslovi od svojih sodrugov in da je v tem smislu pojmovati njegov govor. Zaslišanih je bilo še nekaj prič, nafef je bila razglašena oprostilna razsodba. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Izšel je! Vendar enkrat! Kdo? Tako težko pričakovani roman »TARZAN« se nam je pravkar predstavil v slovenski knjigi. S tem je slednjič ugodeno tisočem bralcev, ki niso čltali vsega do sedaj objavljenega »Tarzana« v »Narodnem Dnevniku« in so ostali v napetem pričakovanju divje romantičnih in Ijubavnih doživljajev tega junaka. Sezite tedaj nemudoma po prvi knjigi »Tarzana«, ki stane broširana samo Din. 30, a vezana Din. 30. Ne zamudite prilike, ker se je že vse naprej naročilo na to novost I Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trs 3 83 IDGARradBURROlIGiE TARZAN IN SVET Ladje, k) se srečajo. Bralcu Je gotovo še v spominu mala železniška bostaja v severnem Wisconsinu, kjer sc se sešli junaki naše povestL To se Je zgodilo par mesecev Pred opisovanimi dogodki. Vrniti se mcaramo malce v oni čas nazaj. Zaradi gozdnega požara je ležal nad celo pokrajino težak dim in vsled tega je šest oseb na postaji nestrpno pričakovalo vlaka, da jih odpelje Proti jugu. Profesor Arhimed O. Porter je imel kakor zmirora roke prekrižane pod dolgimi škrici. Pod varstvom čuječega očesa svojega tajnika Samueli T. Philandra se je izprehajal po peronu gori in doli. Jane Porter, profesorjeva hči, se Je v neprijetnem razpoloženju pogovarjala z Wiliam Cecil Clay-tonom in Tarzanom. Pred par minutami sta si Jane In Tarzan priznala svojo ljubezen v mali čakalnici !n uvidela, da je bilo prepozno. Za mis Porter se je sprehajala Esmeralda. Bila je srečna, ker se je vračala v svojo ljubljeno domovino, že so se bliskale luči bližajoče se lokomotive. Možje so Jeli zbirati prtljago. Naenkrat je Clayton zaklical: ? »O, joj, pozabil sem svoj površnik v čakalnici.« Odhitel je ponj. »Zdravstvujte, Jane,« je dejal Tarzan in ji dal roko. »Bog vas blagoslovi!« »Zbogom,« Je potrto odvrnila Jane. »Poizkusite pozabiti me — ah ne, ne mogla bi prenesti tega, da bi me pozabili.« »Ne bojte se, ljubljena!« je odgovoril on. »Da bi vas mogel pozabiti! Življenje bi mi bilo lažje, kakor pa če bi moral vedno misliti. Kako bi lahko bilo. Toda vi bodete vendar srečni; prepričan sem o tem. Vi morate biti srečni! Povejte ostalim, da sem se odločil, vrniti se s svojim vozom v New York. Nisem zmožen, da bi se poslovil od Clay-tona. Rad bi ga ohranil v prijateljskem spominu, vendar se bojim, da imam še preveč divje zveri v sebi, da bi bil lahko delj časa v družbi moža, ki stoji med menoj in edinim človekom na svetu, po katerem hrepenim!« Ko je Clayton odšel po svoj površnik v čakalnico, je zagledal na tleh brzojav. Pobral ga je, ker je mislil, da ga je kdo izgubil. Hlastno ga je prebral in potem naenkrat pozabil na površnik in na bližajoči se vlak, pozabil je na vse, razven na strašni mali papir v svoji roki. Prebral ga je dvakrat, predno je mogel razumeti njegovo vsebino. Ko se je sklonil, je bil še angleški plemenitaš, ponosen posestnik razsežnih posestev in trenutek pozneje je vedel, da je mož brez naslova in premoženja. Listič je bil d’Arnotov brzojav Tarzanu, ki se je glasil: »Odtisi prstov dokazujejo, da Vi Greystoke. Čestitam. — D’Arnot.« Clayton se je opotekel, kakor bi ga zadel smrtni udarec. V istem hipu so ga klicali znanci, da naj hiti, ker je vlak že na peronu. Vse mu je plesalo pred očmi. Komaj je še pograbil površnik in planil k vlaku. Lokomotiva je piskala že drugič. Vsi ostali so že vstopili in mu klicali z voza, naj se požuri. Šele, ko je sedel, je opazil, da Tarzana manjka. FRAN REPlt SODARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ul. 18 (Trnovo) Velesejem paviljon E 107,108 OBJAVA Celokupni krznarski ustroj, postoječ v Beogradu, obskrbljen z dragim krznom in raznimi kožami, prodaja se iz slobodne roke skupno z vrvmi in orodjem Za ceno in pogoje obrnite se na 9. S. Ačimovič, BEOGRAD, Kocina ulica it. 4. »Kje je Tarzan?« je vprašal Jano. »Je v drugem vozu?« »Ne,« je odvrnila ona. »V poslednji minuti se je odločil, da se vrne v svojem avtomobilu v New York. Rad bi videl več amerikanske pokrajine, kakor je pa mogoče skozi okno železniškega voza. Kakor veste, se vrne nazaj v Francijo.« Clayton ni ničesar odgovoril. Iskal je primerne besede, da bi Jani Porter razodel nesrečo, ki je oba zadela. Kako bo pač učinkovalo to odkritje nanjo. Se bo še hotela omožiti ž njim, ko izve, da je le navadni mr. Clayton, ne pa dosedanji dostojanstvenik lord Greystoke? Naenkrat se je zavedel strašne žrtve, ki jo mora eden od njiju zdaj doprinesti. Potem se je vpraševal: Bo Tarzan tirjal svoje imetje? Opičji človek je vendar poznal vsebino brzojavke, predno je dejal, da ne pozna svojega očeta. Priznal je, da je opica Kala njegova mati. Je storil to iz ljubezni do Jane Porter? Moralo je pač biti tako, ker ni bilo mogoče drugače razlagati njegovega obnašanja. Torej se ni hotel poslužiti dokazov, ki jih je imel v rokah. Iz tega je bilo razvidno, da ne bo nikdar reflektiral na pravice svojega rojstva. 000000000 Pohištvo vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor ža jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah Josip Andlovič, strojno mizarstvo Karlovška cesta itev.22. ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica itev. 28 ©00000000 Stara tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena I. 1888 — Poštni predal 44 — Telefon 425 Varstvena znamka! M. Franzi & sinovi (Lastnik Feliks Franzi) Ljubljana, Privoz št, 10 MALI OGLASI Dolilo Suhe gobe Edino oglas kap bo dalo kal uspeha Vaši razstavi na Ljubljanskem velesejmu je katerega Se pravočasno prijavite upravi Mar. Dnevnika" Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico, j r. z. z o. z. f ki posluje v novopreurejenlh prostorih v LiublJani, Mestni trg štev. 6. i Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% do 10%, I ter Jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpo- I vednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. j Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in • posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter spre- i jema cesije in inkaso faktur. j kupuje Sever a Komp. Ljubljane. Wol!ova ulica. došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub ljana. ohranjena stanovanjska baraka se kupi. Ponudbe na upravo lista pod „Takoj'‘. SO dobro ohranieno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo lista poo . Pohištvo V samski trezen In zanesljiv se spieime takoj v stalno službo s plačo in vso oskrbo po dogovoru Ponudbe je poslati na: VINKO TOMŠIČ, valjčni mlin Vrhnika št. 333. lii se do ŽOOm1 zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom s posebnim vhodom išče gospodična s l.aii 16. septembrom. Ponudbe na upravo lista pod ,,Mirna". Stiskalnico (prešo) za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda se lahko vsak dan. Dolenjska c, 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. t. m. upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana. I Kruševačha tuornica mila Jerima" Diurkovič, Ristič & Komp. Osnovana 1839. KfllŠeVdC. °bno^ena 1897. Proizvaja S vagonov mila dnevno. Naznanja P. P. da se udeleži na IV. Ljubljanskem Velesejmu od 15. do 25. avgusta i l. v paviljonu „E« mesto It. 27. Na sejmu so Izloženl vzorci vse vrste našega mila radi pregleda In prejema naročb. (itajte tallani! V brivnici Koštomaj, Prešernova ul. 19. Striženje samo 6 — Din Istotam btusarna britev, gillet, šk.rij, kuh. nožev I, t. d. Fran Koštomaj. se dobro ohranjen štedilnik Ponudbe z navedbo cene na upravo list. pod „ Štedilnik". z večletno pisarniško prakso sprejme čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ..Vestna". znamke „ Iliri l«'1, ft,v;. “'.‘n p.vol. l»,ot«o dob~°t d'u štev. 220. -» boljša. m!ajša!""lS5e mest* P? boljši rodbini, (tudi z otroKB Ponudbe pod „Prldna to *V*St* na upravo lista. - „Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubljana. U Krojaško obrt iščem lokal na prometnem kraju, aUo mogoče s stanovanjem bilo na deželi ali v mestu. Ponudbe na Alojz Jager, krojač, Laško. Irm® gorti izučen v manuiakturnl in špe cerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,,Pošten" na upravo lista. Ha piGdaj 2*/s konjskih sil močan dinamo Rabljen samo 1 leto Cena po dogovoru. Alojzij Vrhovec, Žužemberk. Parni kotel za nizki pritisk, pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt. Parni stroj 45 HP. Blliar znamka „Seifert“. Voz (Kočija gumi kolesa) in brum ter konjsko opremo. Vse v dobrem stanu se ceno proda. Natančneje se poizve pri portirju hotela „Slon'1 Ljubljana. za velika dela, s plačo po dogovoru, ter hrano In stanovanjem v hiši, sprejme takoj: Rudolf Ribezel, krojač, Dol pri Hrastniku. uyuiii(» . mlad, samostojen, želi tD*D1 v svrho ženitve, 2 gospod*-? ki bi imela veselje do g°*tU®* in nekaj premoženja. Le res ponudbe s sliko pod ..Srečo na upravo Hsta^ lUMUUlliluu, prevzame proti nizkemu plačilu rnZnaponu°dS. na8‘uP«vo list. pod .Marltlv»“:_ (SWra 2’ razpo)ag4 v -vesele narave, k' r“"r prostit. j dopoldanskih ur*h * ««b*v‘ časom, želi v *v.r..„^ntnir časom, želi v 9Vrh,eIlgentmr znanja s poštenim,-hotel kr« i gospodom, ki bi jo urS?«v Evans" „D.K W." .fefSCh ' .Vironette", „Motorelle‘- Pnamitiji!: ma za otroške vozičke. ]e54 Posamezni deli zn dv jDgi. in šivalne stroje vedno v Predprodajalci In meh«**1 ^ ^0. cene. Sprejmejo se tud‘!Bi|ifj*' pravila, emajliranje in P , \r nje. ..TRIBUNA", F. & ,h"vo- j, vatna dvokoles in ‘«griovska tičkov, Ljubljana, cesta štev. 4. c‘-št.'91 Razstavni pavilj00 " VELESEJEM! Kavarna „JADRAN“ odprta do 4. zjutraj. Breg. r4 OBLEKE narejena naivečja Izbira samo v trgovini O. BERNATOVI* MESTNI TRG 5 žebljarska in žeiezoobrtna m v Kropi in Kamni gorici Telefon interurban: Podnart 2 Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) ^ Brzojavke: Zadruga Kropa žebSli za tefeznke. leblU za ladie, fr n! aH pocinkani, žeblji za zgradbe. Žeblji za čevlje. Spojke za odre Sn prage. Spoike za ladje in splave. železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid itd, Vijaki z maticami. Zakovice za tenderje, kotle in mostove. Vijačni čepi. Verige. delniška družba Dovje v Mojstrani priporoča prima portland-cement 1 katerega izdeluje iz umetne zmesi krede in ilovice v * 1 vedno enakomerni, predpise daleč presegajoči ka- | lj kovosti. j| . \rvi ▼ t —— ■»———■—- —»——v ?v * ^ < ! ► ► Uvoz in prodaja različnega •*' inozemskega manufakturnega blaga A. & E. SKflBERNE Mestni trg i Mestni trg št. 10 Ljubljana št ,0 t NA DEBELO IN DROBNO, s ► < ► < i * * * * ■ ■ 4AA / fm#» toirtfmr&tnei | Z ozirom na ljubi], veieseim sem nabavil za ^3§Ib Ii|§© ® ^Slnll ■ Jesensko in zimsko seziio izredno množino vsakovrstnega SURNA primernega za vse pokrajine Jugoslavije. — Cene so ugodne. — Izbira velika in znano strokovno Izbrane kvalitete pri tvrdki J. GROBELNIK, LJUBLJANA, NesSni trg štev. 22. im mm M®1® i« mrnm NaJboBlši nakup izvršb tvornim papirja, s ervijetnega in SoatešRega papirja ter lepenke I. Bonač, Ljubljana, Čopova cesta štev. 16. Na Ljubljanskem velesejmu štev. 63 in 641 ga©e©e®e®e0e©e@e®eee0©0©eee^ Tvornlca prvovrstnih 1 grafi M. Raunaeher Ljubljana, Poljanska cesta 13 Paviljon „E“ 92/b. Najcenejše nove in rabljene pisalne stroje v Specialni mehanlini delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. Ludvik Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.|l. Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse drage potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi. Denite v juho in prikuhe krepčilo hrane - JUHAN - Imate iz preprostih jedi! izvrstno, zdravo in redilno hrano. »NARODNI DNEVNIK. Na velesejmu paviljon F Brzojavi: ,,Stroj Telefon 142 in 230 Stroji za obdelovanje lesa — Turbine Transmisije in železne konstrukcije Ognjegasne potrebščine ZVONOVI Sesaljke — Armature ® Železolivarna Kovinolivarna Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-kNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema, zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko Opozarjamo na naš paviljon na velesejmu! Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! nMMMnmK SQ®QQQ®QQQQQ®Q®0®®@QOOQQQQ@®j)QQQQ9@QQQQQQQQ®QQQQQQQQQQ®QQQQQQ@QQQQQQQQ& Ustanovljeno leta 1874. (Industrie Vougoslave de Huiles & Couleurs) d. d. proizvaja vsakovrstne zemeljske, pigmentne In kemične barve od najnavadnejše do najffinejše vrste Paviljon E, koja 29-30 « ^e^^^^^