^»Ii«l«BWbrii 1947 k« tednik * od 1. januar- f 1958 *Qt poltednik - Od : januarJa 1960 trikrat te- 1^°' * SiCCr ob P°ne" ™' »redah in sobotah & t A * S I L O S O C I A L I S T I C NE Z KRANJ — PONEDELJEK, 24. JUNIJA 1963 LETO XVI. — ŠT. 73 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, škofja Loka in Tržič —> Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO sili |ljH ! !koii lestnie12 zahodnih dežel bo ob sedanji turistični sezoni šlo -«tomii«C protl Jadranu. Ureditev ulic, pločnikov In ostalega ""»"o potrebna Želje mj j. vKra»,« ?.lne in možnosti zaposlovanja ___3 dremalo" fantov in ^Preveč" deklet Sradfk^ ^rostm mest in najmanj zanimanja za *el0 stroko Trgovski poklici še vedno nee friVlačni Dosedanja izkušnja vzbuja >tovost Pri odločanju za šole SuvV00d aaliz2ap0sIovanJe delavcev Kranj Je letos zelo pobitel z bo"*j °bvezn08t0nzapo8lovan.1u mladine, ki zaključuje osemletno lova ' 8aJ jih i ovna ugotovitev: z zaposlovanjem fantov ne niu deklet *6 premal° za V8a razpoložljiva mesta, pri zapoje ^Prelte P* treDa premostiti več zaprek. °r8al?fV'v PredsV d?mIh dek,etlh' kl se zanimajo le za ozek krog ^lovT^ah kl "Uhovib staršev in predvsem v gospodarskih ,lkuš mesta ^»S° premal° zainteresirane za to, da bi poiskale ^ tn 6 0p02arMpr,merna tudi za dekleta. Pa vendar že številne ^ov 8t,n (razi Ua to' da dosegajo ženske, na skoraj vseh delov-UsPehe w na takih' ki zahtevajo velik telesni napor) take "Carske ■ --—•■•i na <.uiiib v c«jvj «v K°t moški ali pa celo boljše inu^ 338 .OfBanizaci je z območja kranjske komune so raz- ». nt"nn -F ""I most -i-* ..X__•__l.i:___,1 4.____ 1~ T7 Pa bi ostalo brez možnosti za lzucevanje. ^o*7d Za 8radh mladine izvedena v preteklem mesecu je poka-Pa k Prostih «,eno s,roko še vedno ni zanimanja. Razpisanih je , bo Pro"5tih mest ^ekWSt Za fam'eV°Č Žel^a ''-Polnjenih v trgovski stroki, saj se je za *a Poklir ln vZa 9 mest 7-a dekleta prijavilo 8 fantov in 40 VeneI 19 ozirom1 n°U »Iskrc« in »Save« se je v kranjski občini Dravar Pa bi se T fantov manj, kot bi jih v teh šolah sprejeli. izrUC"i.h "lest l skri<< 'elclo izučiti 15 deklet, v »Savi« pa 4. Ce-Sl,Jo fi2i,i Pripravil ta tam niso razpisali, so posebno v »Iskri« aelovna me f,enost' da z notranjimi premiki zaposlenih spro-h1 Po en m h ~~ pnmerna za dekleta. 8f«fiAe?a8edene n« "C se nl odločil za lesno ,n za usnjarsko stro-k"ieti!«w 80 08ta,e Se naslednje stroke: kovinska, elektro, ° vkijUČUi' ™. živilska in razne druge. V kmetijstvo se nameni nč k°t Polov en fant ln dve dekletL ^e^^'ievati j0|Ca .tant°v in deklet, ki zaključujejo osmi razred, *^iti m* mhrn, ali dve slabi oceni. Zaradi nezadostnih ocen ^ t*^ mn°g' spremenit Prijavilo pa se je samo 5 fantov. Nasprotno *0«na" fftntov jn o, ' =>vujc uuiutiLvc. av)2a prlučev^«|dek,et se ie odločilo za takojšnjo zaposlitev ozi- ti svoje odločitve. deklet in 5 fantov je plan občine Kranj za v letošnjem letu zaposlilo 491 K ,if««h še ta Je na delovnem mestu. 32 ?°Vlh T predvilvreteklega leta- Družbeni «tv,, ^'avcev - da naJ bi se v letošn »tih/ pr°meti, tren « ? indu»tijl, ostalo pa v kmetijstvu, gradbeni-^po»lftto l»vo/Br gostinstvu, obrti In v komunalnih dejavno-atl žensk frlcakuJe težave le, če podietja ne bodo hotela n mladine, kl še nl dopolnlia 18 let. - S. Stanje in razvoj gostinstva V korak s potrebami Za uvod nekaj statističnih podatkov! Na 538 prebivavcev ljubljanskega okraja odpade 1 obrat ali 7,4 prebivavca na 1 gostinski sedež. Celotno gostinsko mrežo našega okraja sestavljajo pretežno manjši gostinski obrati, saj znaša povprečno število zaposlenih na 1 obrat komaj 4,2 delavca; na 1 obrat pa odpade komaj 74 sedežev. Čeprav obrati s tako kapaciteto kot samostojna gostišča v splošnem družbenem sektorju nimajo perspektive, so do neke mere še vedno opravičljiva ln potrebna. To velja zlasti za področja z razvitejšim izletniškim turizmom. Tudi obstoj in nadaljn'e vlaganje sredstev v zasebni sektor na dolo-" čenih področjih je opravičljivo. So namreč kraji, kjer je gostišče potrebno, ni pa tu toliko obiska, da bi večje družbeno gostinsko podjetje moglo uspešno poslovati. Pri tem gre torej v bistvu za to, kako najsmotrneie pokriti eclotno področje z gostinskimi kapacitetami. Ce bodo imeli družbeni gostinski obrati ekonomske možnosti, da ustanavaljajo manjša gostišča na posameznih področjih, jih je treba pri tem vsekakor podpreti. Pri tem pa ne bomo smeli zapirati vrat pred iniciativo posameznikov, da odpronove privatne lokale. Določiti pa bo treba seveda jasno politiko do privatnih gostišč, ob upoštevanju ustreznih predpisov s tega področja in kontroli izpolnjevanja družbenih obveznosti. Prav tako pa mora biti tudi na tem po-droč'u vloženo delo edino merilo za položaj posameznika. V tem smislu in s temi postavkami je opredelila mesto privatnih lokalov oziroma gostišč tudi občinska skupščina Kranj, ko je na zadnji seji v sklopu problemov gospodarstva in gospodarjenja v občini obravnavala tudi gostinstvo. Uvodni podatki so pokazali, da je mreža gostinskih objektov zelo razdrobljena. Čeprav se ti podatki nanašajo na celoten ljubljanski okraj, pa nedvomno bolj ali manj veljajo tudi za Gorenjsko. Tako razdrobljenost je namreč utemeljevala težnjo občinskih ljudskih odborov po združevanju posameznih gostinskih gospodarskih orga- dela. Prav v gostinstvu pa je to težje doseči. Tu namreč kljub združevanju v velika podjetja vsak obrat še vedno obdrži v pretežni meri obrtniški način pripravljanja hrane in nuđenja ostalih uslug. V izrazito klasičnih tipih gostinskih obratov pa se ne more uvesti nobena delitev dela. Nedvomno pa bi za gostinske gospodarske organizacije že danes prišlo zelo v. poštev določeno poslovno sodelovanje, pri katerem bi istovrstna podjetja izmen iavala izkušnje, dopolnjevala kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, imela skupne prevoze in podobno. Navedemo naj še zanimivo misel z zadnje see kranjske občinske skupščine. Na področju gostin- nizacij. Bili pa so primeri, da so stva smo namreč doslej nekoliko se taka združevanja izvrševala zanemarjali ekonomski faktor, brez predhodnih analiz, ki naj bi j Vendar pa za tako mišljenje ozi-z.druževanje ekonomsko opraviči-1 roma orientacijo ni dejansko no- ia. V gostinstvu namreč glede združevanja obstojajo določene specifičnosti. Namen sleherne integracije je — doseči večjo delitev bone osnove. Gostinstvo je gospodarska dejavnost, zato ni treba Nadaljevanje na 2. strani Obletnica bolnice »Franja« Davča — Občinski odbor Zveze borcev Skofja Loka je že pred dobrim mesecem imenoval pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice ustanovitve bolnice »Fra-nja« in njenega oddelka v Davči. Odbor je opravil že dobršen del priprav. Med drugim je razposlal vabila vsem zdravnikom in drugemu osebju, ki so delali v bolnici in oddelku in katerih imena še niso pozabljena (okoli 100). — Pričakujejo, da bodo na proslavo prišli tudi ostali, ki jih niso mogli povabiti in tisti, ki so se v bolnici zdravili. Samo v Davči se je zdravilo čez 580 bolnih in ranjenih partizanov. Proslava bo 21. julija. — S. Razstava o Prešernovi brigadi Kranj — Gorenjski muzej v Kranju pripravlja v počastitev 20. obletnice ustanovitve prve gorenjske partizanske brigade VII. SNOUB »FRANCETA PREŠERNA razstavo, ki bo v galeriji Prešernove hiše v Kranju od 13. do 26. julija. — S. M. Priprave na Gorenjski sejem Kranj — Za letošnji Gorenjski sejem, ki bo v začetku avgusta, je kot po navadi med proizvajav-ci in trgovci precej zanimanja. Doslej se je za sodelovanje na sejmu prijavilo preko tOO podjetij in je skoraj ves razpoložljiv prostor že oddan. Posebnost letošnjega sejma bo urbanistično - turistična razstava Gorenjske, ki jo bodo pripravili v telovadnici tekstilne šole. — S. Gradnja bolnice za ginekologijo in porodništvo Rok dograditve: maj 1964 Na svojih prihodnjih sejah bodo gorenjske občinske skupščine razpravljale tudi o gradnji ln fl-nanslranju bolnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju. Predvideno je, naj bi bila otvoritev bolnice 1. maja 1964, po končnih izračunih pa bo veljala 600 milijonov dinarjev. Od tega naj bi bilo 450 milijonov dinarjev sredstev OS Kranj in kreditov, najetih pri OS Kranj, ostale občine pa bi skupaj najele za 150 milijonov kreditov in sofinansirale gradnjo. V novem objektu bo 100 bolniških postelj, od tega 50 na porodniškem oddelku, 50 pa na ginekološkem. V pritličju bo porodni blok, operacijski blok, oddelek intenzivne nege, centralna sterilizacija in sprejemna ambulanta. V dveh nadstropjih bo hotelski del s staci jo za novorojenčke. Tretji — ekonomski del (v pritličju) bodo sestavljale kuhinje, jedilnice, shrambe, garderobe itd. Bolnica za porodništvo in ginekologijo v Kranju dela sedaj v izredno težkih pogojih. Glede na to, da razpolaga le s 6 bolniškimi sobami in 37 standardnimi ležišči, je bila predvidena za okoli 1200 sprejemov na leto. Vendar je vsa leta beležila večji sprejem, lansko leto celo 3.371 žena. Zaradi tega so morali zelo skrajšati oskrbno dobo, mnoge operacije pa opraviti kar ambulantno. Zgovorna je primerjava z ginekološko kliniko v Ljubljani. V svojih prostorih ima 300 postelj, zaposlenih pa 30 stalnih zdravnikov. Letno je tain 9000 do 10000 žena. V Kranju pa 3 do 4 zdravniki obdelajo, eno tretjino tega števila in razpolagajo le s 37 posteljami. Od leta 1959 do 1962 je bilo v bolnici rojenih 5613 otrok, od tega 3426 z območja kranjske občine, 1515 z območja škofjeloške in 672 z območja tržiške občine. S. Vse možnosti še niso izčrpane Podatki o gibanju količinske proizvodnje v letošnjem maju ln v obdobju januar-maj v kranjski občini so dokaj zadovoljivi. Precejšnje povečanje nam kaže tako primerjava s planom za leto 1963, kakor tudi primerjava z ustreznim lanskoletnim obdobjem. Obseg količinske proizvodnje je namreč znašal letošnjega maja 9,5 odstotka letnega plana ln je bil v primerjavi z ustreznim lanskoletnim mesecem presežen za 5,2 odstotka. Skupna proizvodnja petmesečnega obdobja pa predstavlja 44,3 odstotka letnega plana; v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem pa je bila za 12,6 odstotka večja. Kljub temu da se je količinski obseg proizvodnje precej povečal, pa pristojni menijo, da delovni kolektivi še niso izčrpali vseh možnosti, ki jih imajo za povečanje proizvodnje. Prav tako pa tudi menijo, da teh možnosti seveda ne kaže iskati v povečevanju fizičnih naporov kolektivov, temveč da je treba te možnosti poiskati v boljši organizaciji dela. Prav razprave o prehodu na se-demurni delavnik pogosto vidijo prav tu možnost za nadaljnje povečanje proizvodnje. Prav bi bilo, da bi omenjene razprave v slehernem podjetju odkrile prav take rezerve. Dejstvo je namreč, da se še vedno v številnih gospodarskih organizacijah prepleta industrijska proizvodnja z obrtniško, da so še podjetja, kjer strojne kapacitete izkoriščajo le v eni izmeni in da je še dosti tako imenovanih ozkih grl. Upi, da bodo podjetja v kranjski občini realizirala letošnji plan izvoza, so dokaj realni. Trenutno so sicer podjetja v izpolnjevanj« planskih obveznosti glede izvoza nekoliko za matematičnim planskim povprečjem, vendar Izkušnje prejšnjih let kažejo, da se v drugi polovici leta dinamika izvoza zelo poveča. Občinski družbeni plan predvi deva, da bodo podietja izvozila za 4.727.300 dolarjev. Do konca maja je bil ta plan realiziran z 1.665.300 dolarji, kar predstavlja 35,2 letnega plana. — P. Ce Je križišče nad Jelenovim klancem le za trenu tek zaprto, se takoj naberejo dolge kolone avtomobilov Obrazi in pojavi % Obrazi ln pojavi % Obrazi in pojavi % Obrazi ln pojavi % Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi Konec šolskega leta. Lahko smo videli številne otroke, kl so šli v šolo s šopki. To je navada, ki je zelo zakoreninjena in se včasih izrodi v nekaj kar nl prijetno. Tudi šolnikom samim menda to včasih dela neprijetnosti ob koncu šolskega leta, zlasti pa zaradi daril, ki jih otroci prinašajo. Med otroki, kl so Šil v šolo, je nastal hud prepir, tako da so morali poseči vmes očividci z bližnje njive. Glavna nasprotnika v skupini fantov četrtega razreda sta bila Nejček in Slavko. »Očetu bom povedal, da si vrgel moje rože in da Jih nisi pustil nest I tovarišici,« se Je venomer hudoval Nejček. »Reva! Saj sem ti že povedal, da so take rože,- ki si jih nabral nar, ko so njegovi sovrstniki go- po travniku, samo za krave. Ta- vorlll o šopkih, kl jih bodo pri- ke rože niso lepe. Nič ne dišijo, nesli naslednji dan. Z velikim ve- Tudi jaz sem mislil take nabrati, seljem pa je šel po okoliških trav- pa mi je mama povedala, da bi nikih in iskal največje marjetice. Zavržene rože bila to sramota, veš,« ga je zavračal Slavko. Nejček ne živi v najboljših razmerah. Se za zvezke in knjige težko dobi denar ln za šolski izlet. Zato mu ni prišlo niti na misel, da bi doma prosil žade- Potem Jih Je zavijal v časopisni papir, zvezoval šopek z rdečim trakom in se pripravljal, kako bo naslednje jutro stopil pred tova-rlšico. Na poti v šolo pa so ga srečali tovariši. Slavko je nosil tri lepe gladiole zavite v celotan papirju. Vsi so občudovali njegov šopek. Nenadoma pa je Slavko opazil Nejkov šopek z navadnimi marjeticami. Rogal se mu je, dopovedoval, da tak šopek ni nič vreden, in zahteval, naj ga Nejko zavrže. Nastalo Je prerekanje pol za šalo pol za res in Nejkov šopek je bil kaj kmalu uničen. To pa še ni najhuje. Ko so otroci v vasi o tem pripovedovali, je bila Slavkova mama vsa razburjena, češ Slavko je že imel prav, da pri njihovi hiši niso kri« vi, če drugi nimajo in podobno. Besede so bile tako ognjevite, da bodo menda o tem razpravljali še pred poravnalnim svetom. K. M. TE DNI PO SVETU • ODDELEK JLA V .TEMEN Na prošnjo generalnega sekretarja OZN U Tanta bo Jugoslavi ja konec tega meseca poslala \ Jemcn odred, ki bo štel kakih 110 vojakov in starešin JLA k opazovalni misiji OZN na jemcn sko-saudski meji. Jemenska arah ska republika in ZAR sta z zado voljstvom sprejeli sodelovanje Jugoslavije v misiji OZN v službi miru na mejah Jemena ln Sau dove Arabije. • ZAHODNONEMSKA TV O JUGOSLAVIJI Zahodnoneraška televizija je posvetila oddajo »Zrcalo sveta« jugoslovansko - zahodnonemškim pogajanjem. Komentator je po udaril možnost za razširitev go spodarskih odnosov med obema državama. Kakor Je dejal, jc na men pogajanj, »rešiti pred nevarno stagnacijo« odnose med Jugo slavijo in Zvezno republiko, za kar so možnosti v trgovinski izmenjavi. • NOVE ATOMSKE PODMORNICE V teh dneh so v ZDA splavili itrri nove atomske podmornice, ki so vse oborožene z raketami Polaris. • MACMILLAN OSTANE Britanski premier Macmillan jc med svojim sobotnim govorom konservativcem svoje volilne enote izjavil, da ga je afera Profu-mo globoko prizadela, da pa je vladna kriza že mimo ter bo ostal še nadalje na svojem položaju navzlic številnim zahtevam naj odstopi. Hkrati je predsednik konservativne stranke lord Poole v Manchestru zagotavljal članom stranke, da bo Macmillan ostal na svojem položaju, ker bi njegova ostavka pomenila gotov poraz konservativcev na prihodnjih volitvah. Ljudje in docodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in do*©«-* Sestinpolletna Macmillanova vprega v konservativnem vladnem jarmu jc napravila iz gibčnega otočana politično postaranega In izmaličenega starca. Velika Britanija preživlja že nek?i tednov težko notranjo krizo, kl je motno Macmillan zgrudil, čc bo do tega prišlo, zaradi notranje krize. Ko je leta 1957, kmalu po sramotni sueški krizi odpoklicala britanska kraljica Edcna z lor-dovsko častjo, je bil na njegovo mesto postavljen na splošno pre- Postarani vodja omajala položaj sedanje torijev-ske vlade. Zaradi ljubezenskih pustolovščin svojega obrambnega ministra je zašel britanski premier med zobata kolesa, ki ga lahko razkosajo. Sedanji brezizhoden položaj britanskega premiera nekateri vzporejajo z znanim sueškim zapletom Macmilla-novega predhodnika Edena, kl so mu po sueški vojni zlomili tilnik še pred Iztekom njegove mandatne dobe. Za razliko od Edcnove-ga konca, ki je našel grobarje izven velike Britanije, pa se bo senečenjc Harold Macmillan, na katerega nihče izmed Britancev ni resno računal. Eden jc odšel s političnega odra z največjim porazom Britancev v zadnjih letih. Macmillanova dediščina torej ni bila rožnata. Vendar je trmasti otočan priboril britanskim kon-cervatlvcem na dveh volitvah dve zaporedni zmagi in nadaljeval z vladavino torijevske roke. Ta zgleden britanski mož pa je postal po začetnih uspehih vedno bolj utrujen. Zadnja leta postarani vodja britanskih konservativcev spravlja poraz za pora- zom. Londonski »Dailv Telegraph« je pred kratkim objavil, da na pristojnih mestih resno proučujejo upokojitev »zlatega Macmll- lana«. Celo med prijatelji sedanjega britanskega premiera jc vedno več ljudi, ki menijo, da bi bila zamenjava na čelu britanske vlade dobrodošla, čc konservativci sploh lahko še zmagajo na prihodnjih volitvah, Z vidika pro računa bi bil za to že skrajni čas. Macmillanovi postarani brki za britanske volivec niso več dovolj privlačni. Pa tudi različne druge nevšečnosti so sc spravile nad konservativce. Na zunanjepolitičnem prizorišču so doživeli Britanci popoln neuspeh pri izgradnji svoje nuklearne sile, v Bruslju pa so jim pred nosom zaprli evropska vrata. Toda neuspehi sc niso pojavljali samo v zunanji politiki. Težki časi so pripeljali število brezposelnih v Veliki Britaniji na število 814.632 delavcev, kar sc ni zgodilo že več kot 15 let. Socialno nezadovoljstvo je začelo naraščati. Pri zadnjih občinskih volitvah v začetku maja so dobili britanski konservativci dostojno brco.' Izgubili so 550 sedežev, medtem ko so laburisti slavili velike zmage. Toda neuspehi uradne britanske politike niso zadostovali. Začeli so se vrstiti razni škandali v vrstah konservativne stranke, na v ZATON PO NEUSPEHIH — HAROLD MACMILLAN med katerimi Je obrambnega ministra 2g"*J,0 manekenko Cristtoo Keeier še povečala na r^lošno WI0 »*: vtis sedanje konservativne v*-~ Čeprav se jc MaOB«* g. v sevanju Profominega P^jV,. spodnjem domu še i**ntL,iB« upnici, pa postaja dlani, da je njegov vek V***^ Ce nočejo britanski k^T^tl prihodnjih volitvah po**^ seh upov. potem morajo spremeniti. V času P«r1*"" bo nega oddiha v mesecuavgu« j najbrž Macmillan Pri,*'f ,Dljly sedež v vladi llpra»0W« *",JJ Herald« je že zapisal, loga Macmillanovega "fJJ^d kl bo po vsej verjetno^ £ Butier. trenutno na-ug"dsnJ« med konservativci, da » "* >yl razglašene stranke zopet wjv ^ stranko, ki bo lahko *ma»8 " čeprav so Macmillanu še vtaat stl torijevski poslanci v w b, zbornici, nihče ne verjame. y0. Macmillan lahko dobil še «n Htve. kl jih bodo morali neje razpisati do oktobra ca 1964 leta. , -otrsflJ' Kratko pozabo ^ > krize v vrstah konaervaitrj^*^, meni bližnji obisk Pf-JJJJoJs Kennedvja v Londonu. *• y verjeti, da bodo Britanci muhe napraviti slona. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in jgg Ob pomanjkanju železniških vagonov za oskrbo industrije Disciplina rešuje težave Poseben način obveščanja — Iz Kočevja v Lesce v enem dnevu — Prvi znaki izboljšanja V zadnjem času se je nepričakovano pojavil nov problem v našem gospodarstvu — pomanjkanje železniških vagonov in skladno s tem problem oskrbe Glas bravcev Kaj je s trgovskim lokalom v Zapužah! Ze dalj časa se sprašujemo prebivavci Zapuž ter okolice, kaj je /. dograditvijo trgovskega lokala v Zapu/ah. Omenjeni lokal je v surovem stanju zgradilo bivše trgovsko podjetje »Planinca« v Begunjah s pomočjo krajevnih podjetij, , ki so prispevala del sredstev. Dela so v redu potekala in je bilo pričakovati, da bo lokal žc v poletju 1962 uporaben za obratovanje. Zal, pa se jemed tem trgovsko podjetje združilo z trgovskim podjetjem Spe-cerije Bled in tako postalo samo poslovalnica. Nova uprava na Bledu pa ne kaže niti najmanjšega zanimanja za to dograditev, temveč jc celo strogo prepovedala nadaljevati dela, ki so bila takrat že v teku. Vsi prebivavci omenjenega področja smo primorani kupovati v poslovalnici v Begunjah ,ki je tako preobremenjena, da prideš na vrsto šele po dolgotrajnem čakanju. Na tem območju so bile pred vojno 4 trgovine, čeprav je bilo takrat 40 odstotkov manj prebivavcev kot danes. Na enem zadnjih sestankov SZDL je bilo sklenjeno, da se mora ta lokal dograditi do 1. maja 1963, kar je tudi v planu občine Radovljica, vendar je še danes vse po starem. Prišel je maj, junij gre tudi že h koncu, o kakem nadaljevanju gradnje pa ni ne duha ne sluha. Ali se za nas res ne splača investirati še ta minimalna sredstva za dokončanje lokala, kljub temu da je oskrba prebivavstva tod vse prej kot sodobna? Stanko Eržen, Zapuže 21 Še enkrat: Ali smo na kranjskih ulicah varni ? Tekstilna ulica v Kranju je široka približno tri metre in je na obeh straneh ograjena z žično ograjo. Po tej ulici vozijo težki tovorni avtomobili s prikolicami različen tovor v podjetje IBI in obratno. Na severni strani ulice, kjer je tudi novo zgrajeno obratno poslopje tekstilnega centra, so ograjo že deloma porušili omenjeni avtomobili in leži tam z betonskimi stebri vred razmetana. Del te nekoristne ograje pa je še tam, zaradi česar so mimoidoči v stalni nevarnosti, da jih vozilo kljub previdnosti voznika zbijc oziroma potegne podse. Tudi tam, kjer je ograja že porušena, so pešci, posebno ženske v stalni nevarnosti, da se poškodujejo, ker mreža s porušenih stebrov ni odstranjena in se ob izogibanju vozilu mimogrede lahko zaplete v mrežo. Ce je tedaj na ulici le en pešec, se še nekako »prilepi« na mrežo, da ga vozilo ne zbije, če pa pride še pešec iz nasprotne strani, je eden u, med njiju v smrtni nevarnosti, ker mora v tem voznik voziti po sredini ulice. Vozniki pa niso toliko uvidevni, da bi v takem primeru vodio ustavili. V najve^H nevernosti pa so matere, ki pr^ uprizorili Korotana je bujr^evp« na seja sveta sti. ki so se ie rf*g so vilni domačim- * jj \5 lili med drugim tufljinoVo ^ »om nagrade 1» j Itrgf: /0 " olepianJ^ ^ devnost pri seji so Po slavnostni ~v v ^ uprizorili enoaujani v slikah »Pot čez Kar ^ £ bodo«. Delo je .ajg^ tu* Za letošnjo turistično sezono so na Jesenicah popolnoma preuredili restavracijo »Triglav« Na sliki: zadnja dela bodo« Rok SENK, k' Jc dela- tor omenjenega ; |?s*j p Na današnji zaJdj*^ ^ rt se je zbralo nad _ ^ gostov. Med predstavni** niinn.in>* kultur tudi svetnega ^J^^ ne Kaplje na f<*° priliki so krajev^ ^ ^ ZB Preddvor, KoKi k razvile tudi svnj J* , k^V rim je botroval de ^ j kranjske Save. um jc da i na pokoli«« 0^ skem odkrili padlim z* svobodo. 3 niali oglasi • mali oglasi kd?Zv« ^"J^arna »Slmc* Jen- »«avcf !rju0bveića cenJenc odJe-2* iT,* bo tr*ov'na v dneh 27., dl"„oii ,UniJa 1963 zaPrta zarast n! , inv«"ure. Prosimo, da ^pravočasno nabavite potrebšči-v 2353 mlterfi Upo»l,mo honorarno pSE«!*8' kn^°™djo v do- rn,?-kCm ča8u- Interesenti naj Tiišk« Jav,"° v M»«karni, Smlled-e. l 2357 GorenuiredUev »K«ane noči« in >«ZZ*a se,ma,rablmo vcč iavce SVi T, natakarjev. proda-carl Si1°lcda' toCaJ*c- nlagajni- *ese Kram 2358 dvem?"! dodatno delo na domu lca JJ*uč*nJma šiviljama. Mil- Kern, *ranj. c Izdelovanje JLA 1 perila 2364 kovnV?nl 'troj vam h«tro in stro-Popravim v delavnici. anJ, Cesta Iva Slavca ?me'c, Kr klancu °b ^»ubil ovinku v Jelenovem 2384 sem očala (v rjavem M»reL poti zdravstveni dom! »a Cani°V gaJ< - prosim, vrniti Z carjevo 20 (Pungart) Gibanje prebivavstva V KRANJU Poročili so se: Herman Tstenič, šofer in Marija Sire, gospodinja; Tvan Sernc. rentgen tehnik in Gabrijela švarc, uslužbenka Rodile so: Ana Fuks — dečka, Marija Mihelčlč — dečka, Ana Dvornik — deklico, Tatjana Gas-perlin — deklico, Julijana Marovt — deklico, Irena Grosman — dečka, Frančiška Sitar — dečka, Jožefa štrukelj — deklico, Zemka Begič — deklico, Pavla Kern — dečka, Marija Kern — dečka, Antonija Sušnik — dečka, Ana Kern deklico in dečka, Frančiška Likar — dečka, Nada Fila — dečka, Marija Rozman -r- dečka, Vida Petek — dečka, Amalija Turk — dečka, Jožefa Panjan — dečka, Marija Krek — dečka, Fatima čoragić — deklico, Štefanija Pro-sen — deklico, Danica Petrič — dečka, Ana Jernko — deklico, Tatjana Ivkovie — dečka, Marija Bišar — deklico Umrl je: Dušan Lozar, nameščenec OBLETNICA Danes je minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapustil naš 14-letni sinko in bratec MILAN MESEC učenec osemletke v Šenčurju Ob obletnici njegove prezgodnje smrti se ga «W> spominjamo. Ljubega Milana bomo ohranili v večnem spominu. Sancur, dne 24. junija 1963 Žalujoči: oče, mati, brat ln sestrica Strokovnjaki so bili zadovoljni o Kranj „ \, dl,i leto« t: naM občini so posa-1700 ha ;,.krornpir na približno i« bilo *r!.nna 100 ha vcc. Kakor canjc p0se ? no Planirano. Pove-rai«n on,! k,'ompirja gre na Pa detelj nekatet'ih žitaric ln Posevki lJ.c mkarnatke. Letošnji . d°bro in ^0mPirja kažeJo zelo 1 tarski d pr,čakuJejo, da bo hek-ia okroe m Zgodnicga krompir-■ okrog 200 centov- poznega pa tem ra&'Centov na nektar. Po °krog 35 "V., b> letos pridelali ali 29 odS'0nQV k8 krompirja yeda pod L kov veC kot lani- se" b°dO 1rr,PT°g0jem' Cc Posevki ne I7* itd i t Var (bolezni, vre- " m v«c K7 lcdcn so KG Kranj ; Sroti kolorf2 ?e s kropljenjem dc krom»t?dskexnu hrošču. Gle- l^rZlT PiMni je P°VS0d kt bo .r.^roćevavska služba, 0r8anc „73 pbve«tila pristojne Stitut SR« tlni in kmetijski in- tro bi s,, v, LJubljani, kakor bi-u.Phde sami*1?5 Pojavila. bUo treba Tn8kega krompnja bi Nebnih v 8 omeniti, da je pri ' enak nHT,t0vavcil1 pricakova. ni8° izohi .ck kakor lani, ker Cesa oz ' sah ^noloskega pro-rotchničn h uP°atevalj vseli agr Medtem u' navodil in ukrepov, ?Pi6»kuic i Pa so nn KG Kranj Ck «emencl/redno ugoden pride- 2u C mm„itt,nu ao sc v k'« Z? «• kro»! ,nekateri strokovnla- i Sm ogffl r« ki so si med dru- S*lr ,iP!1H »°- da J« zlasti i ?m^feCA - ^kaJSnja r,t0 let ^dnl8a Jelovica 'že ?fJltvam KSveca vel'ko skrb L^ad ^5*dov ,jbeza. Pr- ».8te »rozii?« s? Površine te N»Jveči Ja zelo na-^•mf In*$*d imaJ° nad n>a kirnS\P,,antaži *e«Je; !Cl Mini« hckt»rov površi- II,n na"p2,lcdu- Pri Podnar- S?11^ »SS^i*-Cc,otna s!1*1** nadin?"1 nasadov 2 ril!hektarov- Mno- 2* Kcr Je to op, a- ?. v»»ko ii^amudno- Poma- 1«?° se ^ladl.»družniki. Na W°,s- b; Pnprav,JaJo tudi S? dela 'ev.mladi obiravci d?1 ^r ^.^vecjim vese-ŠkJ^Iagatolma,njem- ™ se-način uiadini Pomen kori« «3e ° tem govoril "adSno v zdrav-Sfc ^eST,*nikom ^ dru-li;na Bledu, v Lip- JB*iŽuSh ukrajih in*e- !?. PfiČeli r.on.'ranjem bo-«iJU. 11 «e takoj Po io. ji več hoditi v inozemstvo na oglede krompirjevih kultur, ker lepših, kot so na njivah kmetijskega gospodarstva Kranj, tudi tam ne bodo našli. Kot torej kaže, letos menda ne bo manjkalo krompirja, saj bo samo v kranjski občini okrog 20 milijonov kg tržnih viškov. — C, 70 let gasivskega društva Kropa — Prihodnjo nedeljo bodo v Kropi proslavljali 70-lctnico ustanovitve prostovoljnega gasivskega društva Kropa. Na prosku i \ nedeljo pooolne bodo razvili no\ i društveni prapor. Točke kulturnega sporeda bodo i/nopolnili recitator j i in moški komorni /bor. — S. Pridobitev šole na Primskovem Kranj — V soboto dopoldne jc bila V solj na Primskovem otvoritev nove šolske kuhinje. Uredili so jo v novem prizidku Ob stari šolski stavbi. Kuhinja jc bila doslej v majhnem in popolnoma neprimernem prostoru ob drvarnici. NESREČE Sekal je nepregledni ; ovinek V petek ob 19.30 sta na cesti III. reda Bled—Rečica—Mlino v Zaki trčila osebna avtomobila NL-RT-9690, ki ga je vozil nizozemski državljan Henrik Vrcc in ZG 28-12 ("voznica Marta Polič). Do nesreče, ki je terjala na obeh vozilih okrog 400.000 dinarjev škode, je prišlo zaradi tega, ker je Vree sekal nepregledni ovinek. Pri tem si je Poličeva zlomila roko, sopotnica Jana Jagelič pa se jc lažje telesno poškodovala. Trčil v obcestni smernik Na cesti II. reda na Ljubelju sc je v soboto opoldne nemSki državljan Karel VVUhen /. osebnim avtomobilom HA-489 zaletel v obcestni smernik. Pri tem trčenju v obcestni smernik je škoda na vozilu ocenjena na okoli 100.000 dinarjev. Tovornjak oplazil osebni avtomobil Na cesti I. reda v vasi Gozd Martuljk je v soboto popoldne tovorni avtomobil KR 23-78. ki ca jc vozil Tvan Juhant oplazil osebnega B-NN-63, ki ga je upravljal nemški državljan Hermutt Chack. Tovornjak je vozil nekoliko po levi in oplazil osebnega, ki je pripeljal nasproti. Skoda je ocenjena na okoli 190.000 dinarjev. 10-letnica TD Besnica — Prihodnjo soboto in nedeljo bodo v Besnici praznovali 10-Ietnico nstanovitve turističnega društva Besnica. V soboto si bodo Besničani lahko ogledali prireditev »Prelepa Gorenjska v sliki in besedi«, v nedeljo pa odbojkarski turnir za prehodni pokal TD Besnica. Na nedeljski popoldanski zabavi bosta sodelovala folklorna skupina KUD »Mali vrh« iz Nemil j in pevski zbor »Jole Papler« iz Besnice. M. Ali bi kazalo prestaviti spomenik Trboje — V teh dneh potekajo v Trbojah zadnje priprave za preureditev pokopališča, ki bo po načrtih sodobno urejen, vendar pa-tako, da obdrži dosedanji starinski videz, predvsem obzidje. Morda bi bilo prav, da bi ob tej priložnosti razmislili tudi o prestavitvi spomenika padlim borcem in talcem NOV, ki so ga pred leti postavili na rob križišča cest sredi vasi. V času, ko so postavili spomenik je prostor ustrezal, zaradi rastočega prometa pa se je pokazala potreba po razširitvi cest in danes spomenik čedalje bolj ovira promet. Krajevne organizacije so že večkrat razpravljale, če ne bi kazalo prestaviti spomenik na zemljišče pred novi vhod na pokopališče. Tam bi se dalo primerno urediti okolico. — R. Nova bencinska črpavka v 2ireh Jubilej Kovorskih gasivcev Kovor — V tem času poteka 40 let, odkar so v Kovor ju pri Tržiču ustanovili prostovoljno ga-sivsko društvo. Obletnico bodo proslavili 13. in 14. julija. Ob tej priložnosti bodo razdelili priznanja in značke častnim in dolgo-Jetnim članom, med drugim pa pripravljajo tudi skupno vajo ga-sivskih desetin in mimohod s prapori. — M. Pričeli so z delom Golnik — O ustanovitvi TD na Golniku je bilo govora že nekaj let, vendar ni bilo nikogar, ki bi zadevo spravi! z mrtve točke. V mesecu maju letos pa je vso zadevo vzel v roke svet krajevne skupnosti Gorice, imenoval iniciativni odbor, ki je takoj pričel z. delom. Na sestanku minuli teden so sklenili, da bodo čimprej sklicali ustanovni občni zbor. Pomena novo ustanovljenega TD na Golniku ni treba posebej 1 poudarjati, zadostuje le da je na tem območju že desat lastnikov, ki oddajajo zasebne sobe turistom. Skupno imajo 25 sob p 35 posteljami. Sobe so ITJ. in IV. kategorije, cena pa se giblje od 250 do 450 dinarjev. Kraju primanjkuje primerno gostišče, ki bi nudilo turistom in potnikom primerno hrano in druge gostinske usluge; društvo bo torej imelo polne roke dela, če bo hotelo kraj preurediti v turistično postojanko. — C. J*<*t t*£*\ fp »Goranjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -i3 Od«e»r P? NB v Kranju 607-11-1-135 - Telefoni: glavni urednik *e*8*^T?jrnl urednik 21.90, uredništvo in uprava 21-90 - Letna ^£*n**a 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, itt*Uka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Vladimir Dndincev Srečanje z brezo V vojsko sem odiiel kot osemnajstletni mladenič, devetin-tridesetega leta; bil sem zanesenjak, nisem kadil in življenje mi je kazalo samo svoje svetle plati: drugih, starejših in zamišljenih, ki so odhajali z menoj, nisem niti opazil. Tedaj še nisem resno razmišljal o svojem mestu v življenju, verjetno zaradi tega. ker sem bil mlad, zaverovan vase ln nisem videl časovnih meja, kl jih imamo. Ugajala mi je vojaška uniforma. Z radostjo sem jo oblekel in z. vzhičenjem sem okamcnel y vrsti rekrutov. Vojaška šola je napravila iz mene redkobesednega in resnega vojaka, Vedel sem, da bo vojna in da sovražnik pripravlja orožj, in pripravljen sem bil. Vendar, ko smo že pri tem. lahko tudi povem, kako sem junija enainštiridesete pri prvem naletu »Junkersov« skočil s svojimi tovariši iz kasarne in v spodnjih hlačah in čeladi — stekel na polje, da si rešim glavo. Toda potem sem ubil s puško in prebodel z bajonetom v rovski krivini prve hitlerjevce. Potem, potem sem še mnogokrat prihajal v take .situacije. In včasih so ranjeni ob meni v takih trenutkih padali tovariši. Preveč dolgo — dve leti — sem gledal mrtvece, ležal sem ob njih, jih zakopaval — in zdaj prizor mirnega pogreba ob zvokih pogrebne koračnice ne izziva več v meni žalosti. In nič več se ne trudim misliti na nekaj tretjega, da bi pozabil na smrt, kakor je bilo to včasih. Vendar to ni vse. Nekaj sc je zgodilo v meni med vojno. Dcvetintridesetega leta nisem verjel moškim solzam, ponosen sem bil sam nase, ker ni niti solzica padla iz mojih zrelih oči. Med vojno — neke zime ~- pa me je komandant bataljona kapetan Firsov poklical v bunker — obtožil me je bojazljivosti. V štirih nočeh nisem s svojim odredom uspel ujeti živega fašista, niti tistih, ki jih je celo slišal v svoj bunker. Branil sem se, da so Nemci postali oprezni, štiri smo sicer ujeli pretekli teden, zdaj pa se ne dajo več ujeti. — Začenjaš se bati, vodnik — mi je dejal poveljnik. — Hočeš dočakati konec vojne? — Namerno se ni hotel spomniti mojih zaslug. — Torej, odločil si se. da ostaneš živ. Ne, ne, če se bomo tako bojevali, ne bova dočakala konca vojne ne ti ne jaz. Poglej, kako sc jc treba bojevati — in pogledal je vodnika Banjina ob vhodu. — Prosim, tovariš kapetan? — Badjin je stopil v bunker. — Nisem te klical. Pojdi! In Badjin jc odšel. — Dovolite, da pridem jutri — sem rekel in stid mirno. Nato je kapetan obrnil svetilko proti meni in me začel / zani manjem opazovati, kakor da sem pravkar vstopil. Potem jc obrnil svetilko k sebi in rekel: — Sedi!. — Pokazal mi je karto. — Nocoj m bos odplazil qs prvo linijo in proučil vse možnosti v tem kvadratu. Jaz pa sem V tem času brigal solze z desnim in levim rokavom. Ko so me rezali v bolnišnici, so bile moje oči suhe, n dan kasneje, ko sem se poslavljal s prijateljem Miškom Ncgotovom. ki sta ga dve zrni ranili v pljuča, sem jokal. Odhajal ie Od mene za vedno v neko oddaljeno posebno bolnišnico; obrnil sem svoi obraz in iskal i izgubljenimi očmi. V drugi bolnišnici na Poljskem leto za tem mi ie bolničarka prinesla knjižico Jesenjinovih pesmi. Bral sem ga prvič, bral naglas vsej sobi in občutil sem, da mi je težko, če «ra prebiram. Vendar »Ane Snjegine« nisem mogel prebrati do konca. Fantje so me prosili, a jaz sem se pokril Čez glavo. Moskva! ?.e v vlaku sem si pripel »red slave« in obe medalji za hrabrost za Keningsberg in l enirtgrad. Pohitel sem v avtomobilom sam po simpatični ulici. Medtem ko sem sedel ob ■ioferiu. sem nenadoma dojel, da mi ic bilo lesno v prsih, kajti nikoli ne bo mogla biti v njih vsa ljubezen ''o Moskve, do življenja in ljubezen do doma, za katerega sem prelil toliko krvi. Tako sem se nasmihal vso pot in tako darežljivo sem gostil šoferja s cigaretami, da sc mu ie nazadnje •— njemu staremu Moskovčanu —- prikradel v o i igriv nasmeh. V daljavi, sredi zelenila Sokoljnika sem zagledal znano petnadstropno zgradbo in tedai sem vnovič občutil nenadno bolečino v prsih. »Semkaj,< sem dejal šoferju in s široko odprtimi očmi sem se zagledal predse - ne bom morda zagledal mater na ulici ali morda ob vhodu, na dvorišču .,, bolečina je bila vse močnejša. In ta bolečina je potem, ko sem jo po Šestih osamelih letih zagledal v stari zakrpani obleki pred seboj, nenadoma ostala pozabljena, Iz mijc je vzela denarnico, sešito iz belega platna, s prsti je potem pričela brskati po njej. Sopmnil sem se, da mi želi nekaj kupiti. Medtem ko je nemirna razporejala denar na golih deskah mize, sem vrgel iz kovčka vrečice z moko, rlžern in sladkorjem — stvari, ki so mi pripadale kot demobilizirancu — in razen tega darila poveljstva. Izvlekel sem ogrinjala in plašč za mater in Ju vrgel na posteljo. Potem sem izvlekel še kos sukna za plašč, kos svile in postavil na peto par čevljev. Uro kasneje je bila mama že oblečena tako kakor devetin-tridesetega leta in jaz sem slovesno zakuril v peci. Vojne je bilo konec! Ob kosilu me je mati vprašala, kaj ie se v kovčku. —•Ničesar posebnega le drobne nepomembne stvari. Nisem ji povedal, kaj je bilo tam in za koga sem »rinfsel «a stiari Take stvari navadno ne priprovedujem materam In laz sem bil sin edinec. Nisem jedel tako kot si je želela in kmalu sem vstal od mize-in dejal: »Vrnil se bom čez pol ure.« Odšel sem k brivcu. S skraj nimi napori sem čakal, da pridem na vrsto, toda moie olepfji »rije je nadomestilo to, kajti hotel sem. da bi jo videl z re no ponudbo, če me je čakala. Zaradi tega je bilo potrebno, da sosedje in Blati občutijo, da je prišel ženin s fronte, mlad in / uspehi. Toda Je ima nekoga, potem odlikovanja, vojaške epolete, svetleči se gumbi in pričeska — naj se vse to blešči še tako, vse to ii ni vee potrebna. Iz brivnice sem tekel v mesto. Stekel sem po gibljivih stop nicali in trenutek kasneje sem se. prvič po šestih letih odpeljal z metrojem v prvi predor. Pozvonil sem dvakrat ob poznanih vratili. Nihče mi ui edge-voril. Pozvonil sem še enkrat. Mrmraje neko pesem je odprl debelušen mlad možak v modrih hlačah in t naramnicami prek bele srajce, ki je bila do pasu odprta. Vprašal sem. — Stanuje tukaj Marija Fjodorovna Sorokina.' — Rekli ste. Sorokina? Tukaj ni nikogar s takim priimkom — napravil je svečeniški obraz, nekoliko otožen in celo glavo je nagnil postrani, roko je vtaknil za pas in se pričel nalahno trepljati po trebuhu. Odšel sem v predsobo in on me je molče opazoval. Rekel sem, da je nisem videl šest let. — Tukaj stanujeta dve družini — mi je dejal. — Sest let — pravite. Mi smo se vselili triinštiridesetega. Stanovanje je bilo prazno in zapečateno. — Tako torej — sem rekel, se poslovil in oprostil debelinku in odšel. Spremil me je do stopnišča, me opazoval, kako odhajam in neprestano je držal roko za pasom. Ce ne bi bilo te vojne bi morda prenehal ljubiti Mašo v šestih letih odsotnosti. Tedaj, ko mi je bilo osemnajst let, sem bil samo malo zaljubljen vanjo, bil sem ljubosumen. Niti za roke je nisem prijel, hodila sva skupaj in držala me je za prst ter me zvedavo opazovala. Toda v vojni, posebno če nimaš fotografije in ti dekle ne pis>. lahko zaljubljenost preide v težko žalost in človek se začne batL da ga ne bodo ubili in da je ne bo nikoli več videl. Izstopil sem iz metroja na postaji »Sokolniki« in vračal domov skozi park. Večerilo se jc. v Sokolnikih so breze tiho počivale nad temačnimi ribniki v tihem večeru- Drevored me je spominjal na devetintrideseto leto, ko som .so iaz - namreč neki drugi Vladimir, osemnajstletni, veseli, brezskrbni tekal tukaj s svojo Fjodorovno — ona pa je neprenehoma bežala od njega. Sokolniki so kraj, kjer na vsakem koraku stoji zelena klop. Toda na večer ni lahko sesti na klop. Ne vem, kako je zdaj. ali dcvetintridesetega sta Maša in Vladimir vedno odkrivala t>amn zavzete klopi — povsod so bili pari s hrbtom obrnjeni proti drevoredu t licem k parku, z glavo ob glavi. Tedaj je Vladimir ponesel od doma dve deski in v najbolj oddaljenem koncu parka napravil v grmovju pod brezo klop za dva. \\\ še tisti večer sta prišla tam mimo in tam jo je Vladimir, sepetaje ji nekaj v uho. poljubil. Tedaj je ona odskočila in se razjezila in on ji je potem obljubil, da je ne bo pozabil ona pa ga je samo gledala in včasih nežno kimala z glavo in govorila: »Aj, aj, aj« — čeprav je imela le sedemnaist let. Kaj je bilo potem, kakšni dnevi. Kakšnih triindvajset dni! A potem — potem je dobil poziv in odpotoval v vojsko. A namesto njega sem se vrni! jaz. — po šestih letih. "Spet je pred menoj mlad temno zelem gozd. Ta je vedno čuval na i ino klop. • Poskušal sem najti najin tajni vhod in nusem ga našel. Končno sem dospel in zagledal brezo, belo in nedotakjeno. Toda klopi pod njo ni bilo, če celo iame niso ostale. Na kraju jo rasla trava, neumljiva trava, kl se orumeni na jesen in spet ozeleni spomladi. Prerasla je vse sledove. Ali kdo |e razbil mojo čvrsta klop? ' , . , Tovariši, obstajajo razne rane. Legel sem v travo m se zagledal v večerno modrino. Moja breza je živela nad mojo glavo 7. Svsakjm svojim perescem. Tn po deblu so od zgoraj navzdol lezle mravlje. Tedaj sem poskočil. Višje od mene jc bil v brezini skorji napis: »Odhajam v to\ar« no. kam — ne vem. Dragi, srečala se bova!« Tn nenadoma sem se spomnil, kako jc ona dosegla tako visoko. Besede jc izrezala in ob tem stala na klopi. Potem pa j« klop podrla, da nihče ne bi dosegel njenih besed. Objel i>em brao in zamižal. OLA5 PONEflELTEK, W. JunijiMg Športna slovesnost v Križah Zmagovita tržiška enajstorica Pred ustanovitvijo novega športnega društva v Kranju_ Konec julija ustanovni občni zbor Kranj — Ze nekaj časa se govori, da se bosta združila SD Mladost in TVD Partizan iz Stra-Zišča v eno društvo. Priprave za ustanovitev enotnega društva sedaj prihajajo v zaključno fazo. Iniciativni odbor je sedaj pripravil že ves material in pripravil tudi nova pravila društva. Jutri, v torek, bo še večji sestanek z vsemi predstavniki klubov, ki se bodo priključili temu društvu, v soboto, 27. julija, pa bo ustanovni občni zbor v domu Partizana v Stražišču. Združitev je več kot nujna, saj je tako v enem kakor tudi drugem društvu precej škripalo, predvsem zaradi tega, ker ni bilo Finale republiškega prvenstva za mladinke Tudi mladinke »Mladosti« druge v Sloveniji Ljubljana, 23. junija — Danes je bil v Ljubljani finale republiškega prvenstva v rokometu za mladinke. Udeležba ni bila razveseljiva, saj so vsega nastopile le tri ekipe, kar prav gotovo ni pohvalno. Vseeno pa je bil to pravi finale, saj so nastopile vse tri najboljše slovenske ekipe in bi bil glede na to vrstni red pri vrhu tak, kot je, ne glede na število nastopajočih. Kranjčanke so zasedle drugo mesto, kar je nedvomno lep uspeh. Prav malo pa je manjkalo, pa bi lahko celo osvojile naslov slovenskih prvakinj. Zmagal je Partizan iz Šiške, ki pa je nastopil s kompletno ekipo, ki tudi nastopa v članski konkurenci in so prav zaradi večjih izkušenj letos osvojile prehodni pokal. Slovan pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, ker je izgubil obe srečanji. Po današnjem tekmovanju je trener slovenske mladinske dokončno določil republiško reprezentanco, ki bo v prihodnjih dneh nastopila na državnem prvenstvu. V reprezentanci sta tudi dve Kranjčanki: Anka Ankele in Zdenka Kristan. Omeniti pa moramo tudi, da je bila na današnjem finalu prvenstva Slovenije najboljša strelka turnirja Anka Ankele, ki je skupno zabila 6 golov. Pohvaliti pa moramo tudi Lidijo Liebhart, ki je dosegla 4 gole in bi po današnji igri povsem upravičeno sodila v reprezentanco, vendar je trener letos še ni določil zaradi premajhnih izkušenj. Prepričani pa smo, da jo bomo drugo leto zanesljivo videli med najboljšimi mladinkami, če bo tudi v prihodnje tako prizadevna, kot je bila v •letošnji sezoni. Mladost je nastopila v naslednji postavi: Dagarin, Ankele, Kristan, Cesnik, Kožar, Liebhart, Gros, škulj, Trilar in Centa. — Rezultati: Mladost — Slovan 9:7 (4:4), Mladost — Šiška 5:8 (3:6) in Šiška — Slovan 11:4 (6:1). — Vrstni red: Šiška 4, Mladost 2 ln Slovan brez točke. J. Javornik v zadnjih letih v centralnih vodstvih primernih ljudi, ki bi znali voditi telesno kulturno politiko na tem področju Kranja. Vse to pa je hromilo delo pri obeh društvih in posledica te nedelavnosti osrednjih organov se že močno odražajo na rezultatih. Zdaj hočejo združiti moči in k delu pritegniti še nekaj novih moči tako, da bi poživeli športno dejavnost na tem področju Kranja in kar je najvažnejše, da bi vključili v svoje vrste čimveč mladine, saj ima samo tamkajšnja osnovna šola blizu 1000 učencev in učenk. Novo društvo bo gojilo v glavnem tudi v bodoče tiste panoge kot jih je doslej, poudarek pa bo v glavnem na množičnosti. J. V sredo — MLADOST : repr. SLOVENIJE (ž.) Za zaključek sezone, bo v sredo ob 18. uri v Kranju rokometna tekma med ženskima ekipama Mladosti in slovensko mladinsko reprezentanco, ki se v Ljubljani pripravlja za državno prvenstvo m bo to eno izmed zadnjih preizkušenj najboljših slovenskih mlddink pred državnim prvenstvom, ki bo leios v Novem Travniku v Bosni. Lani je slovenska ekipa osvojila drugo mesto. — J. J. mm ;.^v'.^i&?:; Kvalifikacije za vstop v SNL Z eno nogo že v drugem kolu Primorje (Ajdovščina) : Tržič 0:1 (0:1) Ajdovščina, 23. junija — Z današnjo prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v SNL so tržičani igrali v Ajdovščini proti prvaku goriške podzveze Primorju. Z zmago 1:0 imajo lepe možnosti, da istega nasprotnika premagajo tudi na domačem igrišču in se s tem uvrstijo v II. kolo. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Primorje — Cernigoj, Bergar, Cernigoj II, Becelj, Zigon, Cernič, Brecelj II, Mažgon, Rusk (.Takin), Kalin. — Tržič: Markič, štucin, Curtonič, čebulj, Ivanovski, Krašovec, Markič II, Vahun, Tišler, Pavšek (Majcen). Strelec Tišler v 16. minuti. Domačini so imeli priložnost za dosego gola že v prvi minuti. Organizirali so lep napad po desnem krilu, od koder so poslali žogo pred gol, tu pa so jo gosti v zadnjem trenutku izbili v kot. V 12. minuti so si tržičani pripravili z lepo kombinacijo priložnost, vendar se je Mežku v tem trenutku odvezal čevelj in mu padel z noge. štiri minute po tem je prišlo do edinega gola, ko je vratar domačih zapustil gol in je streljal Tišler. V drugem polčasu je zaradi močne soparnosti postala igra počasna. V 76. minuti so gosti zapravili 100-odstotno priložnost i za povišanje rezultata. Mežek jc s solo akcijo pripeljal žogo pred ; gol, ker pa je pritekel domači branilec, je podal prostemu Bahunu, ki je močno streljal mimo gola. Na splošno bi ocenili tekmo, zaradi obojestranskega nekoristnega brcanja, kot povprečno, čemur je krivo tudi zelo soparno vreme. Pohvaliti moramo obrambo gostov, ki se je s srednjim krilcem Zupanom zelo dobro izkazala. Sodnik Jakše iz Ljubljane je sodil v prvem delu odlično, v drugem delu pa je tako kot tudi igravci popustil. — J. Zontar Otvoritev stadiona Križe, 23. junija — Za vse vaščane, zlasti pa za športnike je bil današnji dan nadvse pomemben, zakaj bila je otvoritev novega športnega igrišča. Današnji slovesnosti so prisostvovali razen številnih domačinov tudi predstavniki druž-beno-političnih organizacij tr-žiške komune in okraja ter JLA. S parado, v kateri so sodelovali člani TVD Partizan iz Tržiča, Križ, Gorij, Kranja in Ljubljane ter padavci ALC Lesce in tudi domači planinci, se je začela današnja slovesnost. Po paradi je bila pestra akademija, ki je povsem uspela in gre organizatorjem in izvajavcem vsa pohvala. Člani TVD Križe so se dolga leta prizadevali, da bi dobili svoje športno igrišče, končno se jim je danes ta želja uresničila. Za to gre zasluga upravnemu odboru društva, posebno pa še predsedniku Kristanu Kokalju, ki je ves svoj prosti čas žrtvoval za uresničitev želje po novem stadionu. Seveda pa imajo pri tem zasluge vsi prebivavci Križ, saj so opravili 7000 pr stovoljnih delovnih ur, po™ la pa gre tudi pnpa^h JLA, ki so po svojih močen prispevali k izgradnji pomembnega objekta. Na novem športnem ig»s je že asfaltirano rokometno igrišče, ki bo hkrati služ'K> tudi igravcem košarke- J ^ na tem igrišču pa je bil ze noči rokometni turnir, na terem so sodelovale najbolj^ ekipe gorenjske rokometne ge. To so bile: Duplje, Ijica, Golnik in dornaCin,;nir. Pred začetkom samega turn^ ja sta se pomerili žensKi kometni ekipi Tržiča m * (4:3). - Proti pričakova£ri. so na turnirju zmagan žani, ki so po dolgem času • stopili v popolni P°stau neprepričljivo osvojili prvo sto. Ekipa Dupelj je mo> ^ priznati premoč domač,n zadovoljiti z drugim me. ^ medtem ko so Golnlcametrti. tretji, Radovljičani pa c Nedvomno je sobotna M" » križkih rokometašev ede"kate. pomembnejših uspehov, y rim gre upravičeno me-conski ligi. - N. Kosmač Končano je tekmovanje v gorenjski Hgj Tržič prvak Kranj — Tekmovanje v gorenjski ligi je bilo pred dnevi končano in letošnji prvak Tržič jc danes že nastopil v kvalifikacijah za vstop v enotno slovensko ligo. Preseneča zelo dobra uvrstitev novinca v ligi Železnikov, ki so zasedli peto mesto, medtem ko je Prešeren iz Lesc popolnoma razočaral in je osvojil eno točko. Lestvica moštev v je naslednja: Tržič Mladost šk. Loka' Svoboda Železniki Jesenice Bled Prešeren konkure nci Pa 14 12 1 1 14 10 3 1 14 8 2 4 14 6 1 7 14 6 0 8 14 6 0 8 14 4 0 10 14 0 1 13 57:14 * 45:24 23 67:29 38:44 40:49 28:37 25:5° 19:# K o s a r k a Republiška moška liga Naposled zmaga TRIGLAV : LJUBLJANA 66:58 (34:26) Triglavanke niso bile kos gostjam iz Maribora Zadnje športne vesli BRATSTVO (Hrastnik) : TOMOS Koper) 5:0 ALUMINIJ (Kidričevo) : SAVA (Tacen) 5:1 Včeraj je uspelo 50 mladim planincem, predvsem učencem osnovnih šol, da so se povzpeli na 2332 m visok vrh Mojstrovke. Spremljali so jih člani GRS in gorski vodiči iz Kranja. Mladinci kranjskega Triglava so zavzeli peto mesto na republiškem mladinskem prvenstvu, -r Prva je Olimp! j a, kl Je pokazala lepo igro. S počasno in statično igro niso mogli razbiti obrambe domačih, njihovi meti na koš "pa so bili precej netočni. Po treh zaporednih porazih so košarkarji Triglava naposled osvojili dve točki v tekmi z Ljubljano. Ta je v zadnjem času dosegla nekaj presenetljivih zmag, zato je niti v Kranju ni bilo moč smatrati za nenevarno. Triglava-ni so zato zaigrali povsem brez podcenjevanja in zmagali. Vendar pa je zelo malo manjkalo, da bi zanesljivo zmago spet spremenili v poraz. Potem ko jim je zmanjkalo moči so namreč pustih gostom, da so se jim povsem približali, šele v zadnjih minutah so jim Ljubljančani sami z neumno igro poklonili točki. Kranjčani so sinoči izvrstno začeli, vendar so že pred odmorom močno popustili. Z začetno igro skozi vso tekmo bi goste prav lahko katastrofalno premagali, še posebno, ker so bili leti v sinoćnji tekmi slab nasprotnik. d . b o j k a Maribor : Triglav 3:0 Kranj, 22. junija — Mariborske odboj karice so danes ponovno dokazale, da je slovenska liga za njih preslaba konkurenca. V popoldanski tekmi na Savskem logu so v pol ure odpravile oslabljene Kranjčanke: Po prvem setu, ki so ga dobile s 15:0, so začele igrati nekoliko neresno, vendar so kljub temu daleč prekašale domačinke, posebno v servisih. Drugi set se je končal z rezultato ml5:8, tretji pa 15:6 za gostje. V gostujoči ekipi sta bili najboljši državni reprezentantki Hledetova in Bezjakova, ugajala pa je tudi Navršnikova, najboljša domačinka pa je bila Triller-jeva. — Sodnik Slanina iz Ljubljane ni imel težkega dela. — Sestavi moštev — Maribor: Hlede, Vrečko, Bezjak, Male, Navršnik, Majerič, Krudar; Triglav: Triller, Bradaška, Turel, Kalan, Zakelj, Ster, Soberl, Zupan, Brunskole. M. J. Triglav je že v 8. minuti vodil z 10 točkami prednosti (16:6), v 13. minuti pa jo je povišal na 12 (22:10). Razlika je ostala nespremenjena do zadnje minute prvega polčasa, nakar so gostje dosegli 4 točke zapored. Takoj po odmoru so pričeli gostje razliko naglo zmanjševati. V 6. minuti je bila prednost triglavanov le za 1 točko (37:36). Ko je že kazalo, da bodo gostje prišli v vodstvo, kar bi verjetno pomenilo tudi njihovo zmago, so se jim Kranjčani le nekako izmaknili in v 14. minuti spet povedli za 10 točk (56 proti 46). V naslednjih minutah pa so Ljubljančani ponovno napeli vse sile, da bi si priborili zmago. . V17. minuti so » Tri. približali na 1 točko glavu je zmaga z°Pet..m jc uhajala iz rok, vendar .pm^j ^ sprotnik tokrat sam PrlS ^tf. pomoč. Ljubljančani so -iirC$ih ?gre koš. i z nimi napakami. To Pa rezu> vanom le pomagalo, da • ^ ^5 tat še povišali in zmaga« • v odločilnih trenutkih r- nato nekaj žog pri metu naj 7'0seb' pa so to skušali poprav'11 'trigla- Mladi blejski veslači so zaostali le za 2 des. za starim rekordom V e 1 a n j e Izbirna tekma veslačev na Bledu Ponoven uspeh blejskih veslači Bled — V soboto popoldne so na mirni vodi blejskega jezera izvedli tekmovanje za sestavo državne reprezentance. Med ljubitelji tega športa je vladalo največje zanimanje za disciplino, kjer so nastopili osmerci. V dolgoletnem rivalstvu med Mornarjem iz Splita in domačini so končno slednji zmagali in prekosili svojega tekmeca za celo dolžino čolna. Pri tem so dosegli zelo lep čas, saj so le za malo zaostali,