RAČUNALNIKI INŽENIRING d.0.0. Sokolska ulica 5, 1295 Ivončno Gorica ' ; TEL: 01 /7869-040, FAX: 01 /78Í9-045, GSM: 051/612-923 SVETOVANJE, PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME 0% 1989-2009 ... na lastno programsko opremo za računovodstvo, finance, trgovino in storitve. , Casopis prebiva|cev občine |vančna Goric^ ^^^^^^^ ^ j išteviikilll letnik 1|,jg|î e-mail: lamas@lamas.si POZDRAVUEN, PRAZNIČNI DAN... m ■ . .B I Letos prepevali v čast 20. obletnice samostojne Slovenije Deževno vreme ni prestrašilo približno tri tisoč pevcev iz vse Slovenije in zamejstva, ki so se domovini ob njenem okroglem jubileju poklonili z najlepšim darilom - s slovensko pesmijo. Krka se veseli novih pridobitev Nov šola in vrtec skupaj z družbenim centrom središče krajevnega življenja Vse najboljše, draga Slovenija! Ko smo pred dvajsetimi leti prvič ponosno dvignili tvojo zastavo in ti dali ime samostojna država Slovenija, smo dihali kot eno. Vezale so nas sanje tisočletij, hrepenenja rodov in globoka zavest, da je to za nas edina prava pot. 25. junij 1991 je v nas pustil pečat narodne zavednosti, ponosa, radosti, pa tudi skrbi in negotovosti. Ko so postavljali barikade, ko so na drugem koncu nekdanje domovine naši fantje tvegali vse, samo zato, da so prišli domov in na pravo stran. Ko so nebo prekrili zlovešči oblaki groženj, ko so zate, Slovenija, umirali pogumni in srčni ljudje. Potem so tekla leta. Letos jih dopolnjuješ 20. Vse tisto, kar smo ti obljubljali pred 20 leti globoko v sebi, še vedno drži. Le povemo ti bolj poredko, kako si nam ljuba. Kako nam je dragocena tvoja barvita in slikovita pokrajina, kako nam je sveta naša slovenska beseda in vse, kar izvira iz tvoje bogate tradicije. Priznanja in nagrade, ki so jih naše občanke občani prejeli v minulih tednih, so tudi delček mozaika, ki te krasijo, draga domovina. Ponosni smo, da smo tvoji sinovi in hčere! Matej Šteh % f ^ r ' f C ' ■ i »i _ I Kvartetovih dvajset Praznik slovenskih čebelarjev v Ivančni Gorici •PVC/ALUOKNAINVRATA • ZIMSKI VRTOVI • ROLETÏ • OKENSKE POUCE IN zakuuCnadela jSaei'«« 'KRPANžaujzije moo" * _ • KOMARNIKI AVTO e-po$ta: info@cugelj.si vvww.cugelj.si SERVIS VLEKA MARJAN KLEMENČIČ S.P. Velike Češnjice 43 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 01/78 000 96, Fax: 01/78 000 97 Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemenclc.sl AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOUČARSTVO AVTOKLEPARSTVO AVTOOPTIKA AV10VUKA non-stop AVTOPRALNICA IZPUŠNI SISTEMI (meritve) NADOMESTNA VOZILA ^ ZLATARSTVO jX tadina CENTER ŽOLN m. Ivanina Gorica - Te J.; 01/ÏS Ï8 S7Î Dehivni íji^; a(tS.de 19.^ □ft saftckih ft p«dajéliu iyjprU ed 8 do J^uía. www.zlalaratvo-tadina.com ^ -- MOtOMAt AVTO MOTO CENTER KOCJ^MČĚČ Janez Kocjančič, Mleščevo la, 1295 Ivančna Gorica tel.:01/7877-333,GSM:041/651-722, 041/777-333 e-mail:amc.kocjancic@siol.net, www.amc-kocjancic.si ■ servis za vsa osebna voziia • nadomestni deli za vse • avtoviei« vrste osebnih avtomobiiov Za letošnji občinski praznik tudi nova šola in vrtec na Krki Letošnja osrednja svečanost ob prazniku občine je bila v soboto, 28. maja, na Krki, kjer je ob podelitvi občinskih priznanj in nagrad potekalo tudi slovesno odprtje nove podružnične šole in vrtca. Letošnja osrednja svečanost ob občinskem prazniku (29. maj) je sovpadala z zaključkom del na novi podružnični šoli na Krki, ki bo skupaj s sebej pohvalno je, da se novih pridobitev veseli vsa krajevna skupnost. V nadaljevanju so bile podeljene letošnje občinske nagrade in priznanja. prizidkom nudila tudi prostor za novi vrtec. Celoten projekt izgradnje šole in vrtca je celostno zaokrožen še z razširitvijo družbenega doma poleg šole. V njem bo tudi telovadnica, namenjena potrebam šole in številnih društev v kraju. Kot je za osrednjo svečanost ob občinskem prazniku običajno, je tudi letos ob tej priložnosti potekala podelitev priznaj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2011. Ob prazniku občine je občankam in občanom spregovoril župan Dušan Strnad, ki je zavest o lastni skupnosti, v kateri živimo, povezal tudi z mislijo na 20-le-tnico slovenske samostojnosti. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad tem, da se je projekt gradnje šole in vrtca na Krki, ki se je začel v prejšnjem mandatu, uspešno zaključil v letu 2011. Še po- Novi častni občan naše občine je postal Leopold Sever, upokojeni učitelj, turistični delavec, publicist in dol- goletni sodelavec občinskega glasila Klasje. Zlati grb je prejel Alojzij Šraj za dolgoletno delo na družbenem področju v krajevni skupnosti in prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine Ivančna Gorica. Letos so bile podeljene tri nagrade Josipa Jurčiča. Prejeli so jih Nikolaj Erjavec za dolgoletno delo in njegov prepoznaven prispevek k razvoju občine Ivančna Gorica in krajevne skupnosti Stična na družbenem, političnem in društvenem področju. Jože Kozinc za prizadevno in uspešno delo na področju vseh segmentov družbenega življenja na Krki in v občini Ivančna Gorica in Policijsko veteransko društvo Sever, pododbor Ivančna Gorica za prizadevno in uspešno delo pri ohranjanju spomina na zgodovinski dogodek. Prejemniki plakete Antona Tomšiča pa so: Dušan Kamnikar za posebne zasluge na področju kulturnega in družbenega življenja občine, predvsem pa za večletno uspešno predsedovanje Vokalnemu kvartetu Stična, Vokalna skupina Šentviški slavčki za dolgoletno aktivno delovanje in za pomemben prispevek k razvoju kulture, še posebej zborovske dejavnosti v občini Ivančna Gorica, in Konjerejsko društvo Radohova vas za večletno uspešno in požrtvovalno delovanje. Svečanost ob podelitvi nagrad in priznanj so s kulturnim programom popestrili Godba Stična, zbor učiteljic OŠ Stična, Alja Puš, Mešani pevski zbor Krka, Krški rogisti in Šentviški slavčki. Slovesnost se je nadaljevala z bogatim programom, ki so ga ob odprtju šole in vrtca pripravili otroci Vrtca Ivanč- Dopoldan tudi tržnica in otroško igrišče Da pa je bila sobota, 28. maja, dan za otvoritve, pričata tudi dve novi pridobitvi. V dopoldanskem času je v Ivančni Gorici župan Dušan Strnad odprl novo tržnico in otroško igrišče. Ideja o tržnici v Ivančni Gorici je zorela dalj časa. Ko so bila sredstva v letošnjem proračunu zagotovljena, nenazadnje tudi kot posledica številnih predvolilnih obljub, je končno le prišlo do realizacije. Vsa mnenja do sedaj kažejo, da je to dobrodošla pridobitev naše občine, v naslednjih tednih in mesecih pa se bo izkazalo, koliko smo tržnico pogrešali do sedaj. Na slovesni otvoritvi je sodelovala vrsta lokalnih ponudnikov domačih pridelkov, hrane in raznih izdelkov domače obrti. Tržnica je odprta vsako soboto od 7. do 11. ure dopoldan, z manjšo ponudbo pa posluje tudi ob petkih Po otvoritvi tržnice pa so na svoj račun prišli tudi naši najmlajši občani. V Ivančni Gorici sedaj obratuje tudi javno otroško igrišče, ki je vsak dan, zlasti pa ob koncih tedna, dobro zasedeno. Odprto je od 9. do 19. ure. na Gorica in učenci Podružnične šole Krka. Spregovorili so tudi gostje; nekdanji župan Jernej Lampret, v času katerega se je začela gradnja šole in vrtca, ravnateljica Vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček in ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar. V imenu Ministrstva za šolstvo in šport, ki je sofinanciralo gradnjo, je spregovoril direktor direktorata za osnovno šolstvo Boris Zupančič. V programu so se skupaj s svojimi mentoricami predstavili otroci iz enot vrtca v Ivančni Gorici, Muljavi in Šentvidu, navdušila pa je tudi glasbena skupina vzgojiteljic Vrtca Ivančna Gorica. Otroci PŠ Krka so skupaj s svojo mentorico Matejo Jere Grmek uprizorili zgodbo, s katero so se na simboličen način poslovili od stare šole in na koncu vse zbrane odpeljali pred vhod nove šole, kjer je potekalo še sklepno dejanje - blagoslov in prerez traku. Množica obiskovalcev si je z navdušenjem ogledala nove prostore. Prireditev je bila bogata po vsebini in obsegu, vsekakor primerna za tako pomembne dogodke in pridobitve, kot so občinski praznik ter odprtje nove šole in vrtca. To se res ne zgodi vsako leto, zato se je tudi dalo spremljati malo daljši program, kot je običajno. Večer se je zaključil z druženjem pod šotorom in zabavo z ansambloma Povratniki in Zasavci. Matej Šteh Foto: Travnik Kolci on Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 11. julija. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Šteh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, S^i/a in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Ž. Erjavec - Gospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Štrubelj Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Špes & Co. d.n.o. Časopis KLASJE izhaja v 5.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Zahvala Ob praznovanju občinskega praznika ter odprtju šole in vrtca na Krki je bilo opravljenega veliko zavzetega in prostovoljnega dela, ki je prispevalo k slavnostnemu vzdušju že v dneh pred proslavo in tudi na slovesnosti v soboto, 28. maja 2011. Festival Krka, Prostovoljna gasilska društva Krka, Korinj, Stična, Kulturno društvo gledališče Krka, Mešani pevski zbor Krka, recitatorji s Krke, skupina Ljubitelji plesa Krka, Športno društvo Krka in Športno društvo mladih Krka, Sekcija za badminton, šah in tarok Krka, Lovska družina Krka, Krški rogisti, Ansambel Povratniki, Šentviški slavčki, Godba Stična, Čebelarska družina Krka-Zagradec, Jamarski klub Krka, Turistično društvo Krka, Društvo gobarjev Štorovke Hočevje, Milena Bregar, Barbara Mušič, Matjaž Jurca, Eva Kovačič, vzgojiteljice Vrtca Ivančna Gorica, učiteljice OŠ Stična in podružnične šole Krka, delavci Občine Ivančna Gorica, slikar France Slana ter vsi krajani, ki ste sodelovali pri pripravi prireditvenega prostora, vzdrževanju reda in postrežbi - hvala vam, ker ste z nami združili moči in pripravili to slovesnost! Svet Krajevne skupnosti Krka Obči Dciiia 2011 lunii, Ivančna Gorica | ^KLASJE 3 Dušan Kamnikar Plaketa Antona Tomšiča za posebne zasluge na področju kulturnega in družbenega življenja občine, predvsem pa za večletno uspešno predsedni-kovanje Vokalnemu kvartetu Stična. Za Dušana Kamnikarja lahko trdimo, da je v zadnjih 30 letih vidno zaznamoval družbeno, športno in kulturno življenje v naši občini. Že kot stiški gimnazijec se je uveljavil kot rokome-taš, vsa leta od tedaj naprej pa tudi kot pevec, najprej v srednješolskem zboru, nato v domačem stiškem pevskem zboru, zadnjih 20 let pa je kot eden od ustanovnih članov in nato njegov vodja, duša in srce Vokalnega kvarteta Stična. Ima pomembne zasluge za umetniško rast kvarteta, predvsem pa tudi za promocijo naše občine, ki jo Vokalni kvartet Stična izvaja s svojimi odmevnimi nastopi v domovini in tujini. Še posebej izstopajo gostovanja v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Češkem, Švedskem, Hrvaškem in v Srbiji. Vokalna skupina Šentviški slavčki Plaketa Antona Tomšiča za dolgoletno aktivno delovanje in za pomemben prispevek k razvoju kulture, še posebej zborovske dejavnosti v občini. Vokalna skupina Šentviški slavčki že več kot 20 let bogati kulturno dogajanje v Šentvidu pri Stični in širši okolici. Ubrano večglasno petje je najprej donelo iz domače cerkve, nato pa tudi z odrov kulturnih in drugih prireditev. Pri svojem poslanstvu so zelo dejavni, prirejajo lastne koncerte, svojim zvestim poslušalcem se vsako leto predstavijo z božičnim koncertom in Slavč-kovim pozdravom pomladi. Udeležujejo se tudi programov v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, v okviru katerega dosegajo vidne uspehe. Slavčki so svojo pesem ponesli tudi preko meja domovine in s svojim petjem navduševali Slovence v Frankfurtu, peli pa so tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju. Leta 2010 so se prvič predstavili na mednarodnem festivalu Marijafest na Ptujski Gori, kjer so dosegli odmeven uspeh s svojo avtorsko skladbo. Število članov v skupini se je z leti spreminjalo, umetniška vodja pa ostaja od začetka do danes gospa Tanja Tomažič Kastelic. Konjerejsko društvo Radohova vas Plaketa Antona Tomšiča za večletno uspešno in požrtvovalno delovanje. Konjerejsko društvo Radohova vas je ob svoji ustanovitvi pred desetimi leti še posebej poudarilo, da bodo nadaljevali delo nekdanjega društva. Tako društvo organizira strokovna predavanja s področja reje in prehrane konj, izvaja oglede urejenih hlevov priznanih rejcev konj v Sloveniji ter sodeluje na številnih kulturnih in turističnih prireditvah, okroglih obletnicah, proslavah v občini in drugje. Večkrat so tudi sami organizirali parade konj s prikazom kmečkih del, srečanja konjenikov, spretnostna tekmovanja jahačev in voznikov vpreg, izlete s konji po meji občine in izven nje ter že tradicionalni blagoslov konj na god sv. Štefana v Šentvidu pri Stični. Društvo šteje več kot 120 članov, skupaj redijo preko 200 konj. Številni mladi lastniki in jezdeci, ki jih srečujemo na travnikih, poljskih poteh in v gozdu v širši okolici Radohove vasi, so zagotovilo, da ima društvo dober delovni program in zagotovilo za delovanje v bodoče. Nikolaj Erjavec Nagrada Josipa Jurčiča za dolgoletno delo in njegov prepoznaven prispevek k razvoju Občine Ivančna Gorica in Krajevne skupnosti Stična na družbenem, političnem in društvenem področju Nikolaj Erjavec že desetletja aktivno deluje v javnem življenju naše občine. V letih pred osamosvojitvijo je bil predsednik Krajevne skupnosti Stična, ko je kraj pridobil razširjeno pokopališče, poslovilno vežico, kulturno dvorano, sodobno trgovino in kanalizacijo, obnovljenih pa je bilo kar nekaj cest. Ves čas je bil aktiven tudi v športu, neposredno je vodil in vzgojil vsaj dve generaciji mladih rokometašev. V začetku devetdesetih let je bil glavni pobudnik ustanovitve Tarok zveze Slovenije in njen prvi predsednik. Ta je imela kot edina nacionalna panožna zveza svoj sedež v naši občini polnih deset let. Pod njegovim vodstvom je kot zveza društev miselnih iger postala tudi članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Leta 1994 se je aktivno priključil ustanavljanju Občine Ivančna Gorica, v nadaljevanju pa je bil član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica kar 16 let. V tem času je podal veliko pobud in predlogov z mislijo na boljšo in lepšo prihodnost. V družbenem življenju ga bomo še srečevali, saj je svoje aktivnosti že usmeril v stroko, kjer vodi društvo za kakovost življenja. Jože Kozinc Nagrada Josipa Jurčiča za prizadevno in uspešno delo na področju vseh segmentov družbenega življenja na Krki in v Občini Ivančna Gorica. Jože Kozinc ima brez dvoma velike zasluge za razvoj vseh delov družbenega življenja na Krki in v širši okolici. Z izjemno prizadevnostjo in neuničljivo energijo je pobudnik, promotor in eden glavnih izvajalcev različnih projektov, pomembnih za kvalitetno sobivanje krajanov. Je predsednik dveh društev, Kulturnega društva Gledališče Krka in Festivala Krka, ter aktivno sodeluje v krškem jamarskem, turističnem in športnem društvu. Ravno tako pa se kot član aktivno udeležuje aktivnosti štaba Civilne zaščite Ivančna Gorica in Prostovoljnega gasilskega društva Krka. Član Kulturnega društva Gledališče Krka je od njegove ponovne obuditve. V njem je sodeloval kot igralec gledališke sekcije ter plesalec folklorne skupine, od leta 2002 pa je predsednik društva. S pokojnim Avgustom Likovnikom sta snovala začetke nepozabnih božičnih koncertov v edinstvenem okolju Krške jame, ki so v kraj privabili stotine ljudi. Je tudi eden izmed ustanovnih članov in predsednik Festivala Krka, ki je velik in zelo pomemben projekt za kraj, pri njegovi izvedbi pa sodelujejo vsa aktivna društva na Krki. Policijsko veteransko društvo Sever, pododbor Ivančna Gorica Nagrada Josipa Jurčiča za prizadevno in uspešno delo pri ohranjanju spomina na zgodovinski dogodek Leta 1991 je 15 aktivnih miličnikov skupaj s 25 rezervnimi miličniki iz oddelka milice Ivančna Gorica na območju sedanje občine Ivančna Gorica (kot pripadniki tedanjih organov za notranje zadeve) sodelovalo pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ali pa so bili s svojimi aktivnostmi neposredno vključeni v vojno za osamosvojitev Republike Slovenije. Leta 1994 so se sodelujoči v teh procesih povezali v Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, kratko imenovano Združenje Sever, v katero je povezano 11 društev iz celotnega območja države. Gre za prostovoljno, nepridobitno, samostojno in nepolitično združenje. Leta 2004 je ob 10. obletnici Občine Ivančna Gorice združenje sodelovalo pri odprtju spominskega obeležja v Ivančni Gorici, kot spomin na čase demokratičnih procesov v Sloveniji in vojne za osamosvojitev Slovenije. Naši policijski veterani so še do nedavnega delovali v okviru odbora Grosuplje, pred kratkim pa so v Ivančni Gorici organizirali srečanje policijskih veteranov že pod okriljem novoustanovljenega pododbora Ivančna Gorica. Petintrideset članov pododbora uspešno ohranja spomin na čase, ko se je rodila naša domovina Slovenija. Alojzij Šraj Zlati grb Občine Ivančna Gorica za dolgoletno delo na družbenem področju v Krajevni skupnosti Dob in prispevek k razvoju in prepoznavnosti Občine Ivančna Gorica. Alojzij Šraj sodi med izjemno zaslužne krajane Krajevne skupnosti Dob. Leta 1965 je bil predsednik iniciativnega odbora za njeno ustanovitev, potem njen prvi predsednik, ki jo je nato uspešno vodil celih 20 let. Ustanovitev Krajevne skupnosti Dob je imela zelo pozitivne posledice v razvoju krajevne skupnosti in njenih prebivalcev. S svojim neutrudnim prostovoljnim delom, znanjem in vodstvenimi sposobnostmi je pomembno prispeval k izboljšanju življenjskih pogojev krajanov Hrastovega Dola, Rdečega Kala, Trnovice in Lučarjevega Kala. Pri Alojziju Šraju velja posebej izpostaviti nje- gove izjemne zasluge pri izgradnji Podružnične osnovne šole v Hrastovem Dolu, katere gradnja je pod njegovim vodstvom potekala v letih 1952-1953. Šola je pomenila center kulturnega življenja na vasi vse do njenega nedavnega zaprtja. Pomembno vlogo je igral tudi pri ustanovitvi Prostovoljnega gasilskega društva v Hrastovem Dolu leta 1951. Bil je eden od ustanovnih članov društva, njegova aktivnost v društvu v vlogi tajnika traja že celih 52 let, kar je edinstveno v našem prostoru. Posebno pomembno vlogo je imel tudi pri razvoju zadružništva v naši občini.. Leopold Sever Naziv častnega občana Občine Ivančna Gorica za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja, publicistične dejavnosti in aktivnega ohranjanja naravne in kulturne dediščine Občine Ivančna Gorica in širše regije. Kdo ne pozna Leopolda Severja, dolgoletnega učitelja biologije in kemije na Osnovni šoli Stična, sodelavca uredništva Klasja, turističnega delavca, publicista in še kaj? V vseh teh in še neštetih drugih vlogah še danes dan za dnem sledi ostankom iz preteklosti, z eno samo željo; da bi jih rešil pred pozabo časa in da bi mladi rod spoznal naše korenine. Brez dvoma drži, da je poklicna pot gospoda Severja usmerjala tudi njegovo zanimanje za naravo v najrazličnejših oblikah in agregatnih stanjih. Če mu boste rekli zgodovinar, bo verjetno vaš glas preslišal, saj mu to zveni preveč znanstveno, vsekakor pa se bo strinjal, če ga boste prepoznali kot raziskovalca preteklosti, ki zna brati zapise, kakršnih običajno ljudje niti ne opazimo. Od raziskovanja preteklosti je do ohranjanja kulturne, etnološke in naravne dediščine zelo majhen korak. Leopold Sever je te korake naredil v desetletjih aktivnega delovanja v Turističnem društvu Ivančna Gorica. Naše občinsko središče je po njegovi zaslugi dobilo Pomnik vode, vsako leto se odpravimo na popotovanje s kolesi po rimski cesti, da ne govorimo, da se tudi po Severjevi zaslugi ohranja spomin na Prešernovega sodobnika in čbeličarja Miha Kasteli-ca iz Gorenje vasi. Njegova vrlina je poleg širine družbenega udej-stvovanja zagotovo tudi lastnost, da je vedno pripravljen vso svojo energijo, znanje in prosti čas vložiti v tisto, česar se loti. Zato tudi njegovi uspehi doslej niso ostali neopaženi, čeprav v svoji skromnosti nikoli ne opozarja na svoje delo in mnoga društvena, šolska, občinska in državna priznanja. Brez dvoma je najbolj ponosen na varno zavetje, ki ga najde na svojih Severnih, Sivih in drugih straneh našega Klasja. Bogati zapuščini, ki nam jo mesec za mesecem prinaša na naše domove, pa je pred nekaj tedni dodal še svojo sedmo knjigo; zbirko 88 veselih zgodb iz Severne strani z naslovom Vedre dogodivščine na kako ^ 42. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični L@t@g v ča Tudi letošnji tretji konec tedna v juniju je Šentvid pri Stični pričakal množico slovenskih pevcev, ki so se zbrali na 42. Taboru slovenskih pevskih zborov. Deževno nedeljsko dopoldne ni prestrašilo približno tri tisoč pevcev iz vse Slovenije in zamejstva, ki so se domovini ob njenem okroglem jubileju poklonili z najlepšim darilom - s slovensko pesmijo. sama in da smo v samostojni državi sami odgovorni za njeno prihodnost. In nenazadnje, da smo odgovorni tudi tistim, ki so v slovenski zgodovini s svojimi žrtvami in trpljenjem omogočili vse to, kar danes imamo. Govornica pa je požela aplavz s svojo mislijo, s katero je pokritizirala oblastniški »Pozdravljen, praznični dan« je bilo letošnje taborsko geslo, s katerim so organizatorji obeležili 20 let prepevanja v samostojni Sloveniji. Prav v tistih dneh, ko se je rojevala naša država, so tudi pevci na šentviškem taboru s svojo pesmijo izražali pričakovanja pred bližajočo razglasitvijo samostojnosti. Brez dvoma so se tudi v tej starodavni dolenjski vasici rojevala domovinska čustva številnih Slovencev in Slovenk. In tudi letos je slovenska domoljubna pesem razgrela čustva in naposled nad tradicionalnim prizoriščem pri Osnovni šoli Ferda Vesela pregnala tudi deževne oblake. Odpadla je sicer tradicionalno povorka skozi Šentvid, generalka oz. edina skupna vaja pred nastopom pa je podobno kot lani potekala v šolski telovadnici. Predsednik Tabora Jernej Lampret je v svojem nagovoru pevcem in pevkam položil na srce misel na domovino, kateri se je letošnji Tabor tudi programsko v celoti posvetil. O tej nerazdružljivi vezi med narodom in domovino pa je spregovorila tudi slavnostna govornica, etnologinja dr. Marija Makarovič. V svojem govoru je poudarila pomen ljubiteljskega zborovskega petja, ki domuje domala po vseh slovenskih krajih. In to predvsem zaradi veselja, ki ga petje prinaša, ko se pesem prvič ubrano zasliši, ali pa ko se po nastopu zasliši zvok aplavza zadovoljnih poslušalcev. Sodelovanje v ljubiteljskih skupinah je po njenem mnenju izrednega pomena tudi za našo mladino, saj so lahko prav te skupine svojevrstna in zelo uspešna alternativa bolečim stranpotem življenja. Pred pevce je položila vprašanje zavesti, da je domovina ena Prvič na šentviškem Taboru Visoko občinsko priznanje našemu kolegu Poldetu - tudi priznanje uredništvu Da je časopis Klasje, glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica, zaželeno tudi izven meja naše občine, dokazuje dejstvo, da ga je potrebno na željo posameznikov ob vsakokratnem izidu pošiljati tudi širše, izven naše občine. To je potrditev, da so vsebine, ki jih pred vsako številko skrbno pripravi uredniški odbor, zanimive, saj spremljajo dogajanje na vseh področjih gospodarskega, političnega, kulturnega, cerkvenega, društvenega in družabnega življenja v občini. Iz meseca v mesec se kaže potreba po večjem številu izvodov, kar ni samo posledica nenehnega naraščanja števila prebivalcev v občini, temveč tudi želje posameznikov, da prejemajo naš časopis po drugih krajih v Sloveniji. Ne moremo pa mimo dejstva, da od vsega začetka pri nastajanju časopisa aktivno sodeluje in je član uredniškega odbora gospod Leopold Sever, ki je ob letošnjem občinskem prazniku postal častni občan občine Ivančna Gorica. Brez dvoma gre tudi njemu zasluga, da je naše občinsko glasilo po nekaterih ocenah med boljšimi lokalnimi časopisi v naši državi. Zato spoštovanemu kolegu uredništvo na tem mestu za njegov uspeh iskreno čestita in se skupaj z njim veseli priznanja. Prav gotovo pa je tudi Poldetu v veselje in v vzpodbudo za nadaljnje ustvarjanje mnenje cenjenega in spoštovanega gospoda iz Grosuplja, ki je prispelo do našega uredništva. Kot pravi, mu je v veliko veselje, da lahko prejema naše glasilo, predvsem zaradi, po njegovih besedah, strokovnosti, politične strpnosti in objektivnosti poročanja. Njegovih spodbudnih besed smo bili v uredniškem odboru veseli. Ponosni smo, da je vsebina Klasja taka, da je sprejemljiva kar najširšemu krogu bralcev. Nič pa ne bo narobe, če nam kdo napiše tudi kakšno kritiko in da pobudo za tematiko, ki bi jo morali podrobno predstaviti v časopisu. Veselimo se vsake vaše pobude, kritike in pohvale ... Trudili se bomo, da bo naše Klasje, ki ga soustvarjate tudi vi, bralci, v prihodnje še boljše in zanimivejše. Sonja Maravič, uredništvo priklicala v spomin tudi enega izmed očetov šentviškega Tabora in člana Slovenskega okteta - domačina Toneta Kozlevčarja. 42. Tabor pa bo ostal zapisan v zgodovini tudi po tem, da se je slovenska himna zapela kot zadnja pesem v programu. Programski vodja, Stane Peček, je pojasnil, da so organizatorji z Zdravljico na koncu programa želeli sporočilo slovenske himne dati pevcem in poslušalcem kot popotnico za prihodnost. In v tej prihodnosti ima svoje mesto brez dvoma tudi šentviški tabor. To potrjujejo s svojim tru- dom in delom pevci in organizatorji v vrstah upravnega odbora Tabora, šole, občine, domačega kulturnega, gasilskega in drugih društev. Ob tradicionalnem venčku narodnih se je Šentvid naposled tudi pred televizijskimi kamerami sončil v prijetnem vzdušju hvaležnosti in ponosa po dobro opravljenem delu. Cela vrsta zaslužnih, mnogokrat tudi prezrtih ljudi je dan sklenila z zadovoljstvom, ki ga lahko nudita le entuzia-zem in nepreračunljivost. Tudi zato je lepo doživeti Tabor in biti del njega. Matej Šteh Slavnostna govornica Marija Makarovič pohlep in mu v protiutež postavila dejstvo, da se najbolj prvinska sreča skriva v drobnih stvareh, ki se jih ne da kupiti z denarjem. Mati domovina S pesmijo so se pevke in pevci sprehodili po slovenski zgodovini. Začeli so z Gobčevo Pozdravljen, praznični dan, skupaj s solistom Martinom Sušnikom in orkestrom Slovenskih železnic, seveda tudi letos pod vodstvom dirigenta Igorja Švare. Sledile so domovinske pesmi različnih obdobij in pokrajin, ki so vzbujale navdušenje, pristna čustva ponosa in hvaležnosti, pa tudi spomin na viharje, ki so pretresali naš narod. Tradicionalno so nastopili tudi člani domače Folklorne skupine Vidovo, zaključek zgodovinskega sprehoda pa je slovesno napovedal dramski igralec Roman Končar. Brigadir Anton Krkovič je namreč za praznovanje 20. obletnice slovenske samostojnosti pripravil pesem Mati domovina, ki se bo vse leto izvajala v različnih izvedbah. V priredbi za zborovsko petje jo je na Taboru prvič javno izvedel Slovenki oktet. Prav navzočnost Slovenskega okteta pa je Spominska slika s Slovenskim oktetom Na predvečer tudi zamejski zbori_ Tudi letos se je Tabor slovenskih pevskih zborov začel s sobotnim koncertom zamejskih in drugih slovenskih zborov iz tujine. Večer, nabit z domovinskimi čustvi, prežet z ljubeznijo do vsega, kar je slovensko, je povezovala Anica Volkar, ki je tokrat v gosteh pozdravila deset zamejskih pevskih zborov, zapela pa sta tudi mešani pevski zbor domačega kulturnega društva in Šentviški slavčki. Prisrčen sprejem je doživel Mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Zgornjega Senika na Madžarskem, ki je na Tabor prišel že devetintridesetič, od zbo-rovodske taktirke pa se je prav ta večer poslovila njihova zborovodkinja Marija Trifus, Madžarka, ki je slovenski zbor vodila kar 23 let. Šentviški večer je za svoj zadnji zborovodski nastop izbral tudi Franc Kene iz Mešanega pevskega zbora Slovenski dom iz Zagreba. Zvesto šentviško občinstvo je njuno bogato delo nagradilo z močnim aplavzom. Nič manj prisrčen ni bil pozdrav tudi Mešanemu pevskemu zboru Bazovica iz Reke, ki je v svojo zgodovino zapisal 38. obisk Tabora. Svoj dalmatinski šarm in energijo je na oder prinesel Mešani pevski zbor Triglav iz Splita, iz Bosne pa sta tudi letos prišla dva zbora - Mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banja Luke in Ca-merata Slovenica iz Sarajeva. Iz Trsta je slovensko pesem prinesel mešani pevski zbor Slovenec - Slavec, iz Avstrije pa tokrat Mladinski pevski zbor Danica iz Šentprimoža. Ob bok mešanim zasedbam pa so se postavile še Prešernovke iz Šibenika, prvič pa je na Taboru zapela Pojoča družba - pevski ansambel Društva Slovencev v Beogradu. Gostujoče zbore je nagovoril dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, večer pa je svoj veliki finale doživel v veličastnem ognjemetu. Blišč ognjenih lučk, ki so se razpršile v noč, je pričaral posebno vzdušje, ko se je večer nagnil čez polnoč in napovedal - praznični dan. (dš) Ol Dciiia 2011 uni, Ivančna Gorica | ^KLASJE 5 Iz 7. seje Občinskega sveta Občinski svet je nazadnje zasedal na svoji 7. redni seji 19. maja 2011. Svetniki in svetnice so obravnavali dolgo načrtovani osnutek Statuta Občine Ivančna Gorica, v obravnavi pa sta bila tudi Pravilnik o merilih za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, in Odlok o tržnem redu tržnice v Ivančni Gorici. Svetniki in svetnice so se še enkrat odločali o sprejemu OPPN-ja Ga-brovčec-Virje, na dnevnem redu pa je bilo tudi poročilo Policijske postaje Grosuplje. Osrednja točka 7. seje je bila obravnava osnutka novega statuta, po katerem bodo Občina in njeni organi delovali v bodoče. Glavni namen noveliranja obstoječega statuta je usklajevanje z zakonodajo, ki se je na področju lokalne samouprave v zadnjih letih močno spremenila. Poleg tega pa so že svetniki in svetnice v zadnjem mandatu opozarjali na potrebo po spremembah in dopolnitvah, kar pa je bil tudi eden prvih sklepov sedanjega župana po nastopu mandata. V razpravi so svetniki in svetnice največ časa posvetili razpravi o členih, ki določajo trajanje mandata predstavnika občine v svetih javnih zavodov tudi potem, ko mu preneha mandat občinskega svetnika, in členih, ki določajo vrste in naloge stalnih delovnih teles občinskega sveta. Glede slednjega je že na drugi seji novega mandatnega obdobja svetnica Milena Vrenčur predlagala ustanovitev novega odbora pri Občinskem svetu, ki bi obravnaval problematiko starejših. Prav razpravljanju o tem predlogu so tokrat namenili največ časa. Svetniki so si enotni, da je potrebno posvetiti veliko pozornosti aktivnostim, povezanim s starejšo populacijo, tudi župan je zato že začel z načrtovanjem le-teh, niso pa bili enotni glede ustanovitve odbora v okviru Občinskega sveta. Po različnih argumentih za in proti je bilo po glasovanju več svetnikov proti ustanovitvi takšnega odbora, župan pa je na koncu predlagal sklep, po katerem se bo v času do obravnave predloga statuta sešel s vodji svetniških skupin, da se dogovorijo o dokončnem predlogu o vrstah in številu občinskih odborov. Posebno pozornost na tokratni seji je vzbujala tudi točka, pri kateri so se svetniki in svetnice ponovno odločali o sprejetju Občinskega podrobnega prostorskega načrta za turistično območje Gabrovčec-Virje. Občinski svet je omenjeni OPPN sprejel na svoji 4. redni seji. Na sprejeti dokument je lastnica obstoječega stanovanjskega objekta na tem območju dala pritožbo, ki je bila s sklepom zavržena. Glede na to, da je bila poslana tudi občinskim svetnikom, pa so strokovne službe navedbe izven postopka preverile in pripravile odgovore. Navedbe niso bile upravičene, ostal pa je dvom glede skladnosti OPPN z nadrejenim prostorskim aktom. Pridobljeno je bilo mnenje pripravljavca načrta in zunanjega sodnega izvedenca. Glede na dvom, ki se je pojavljal o pravilnosti postopka pri sprejemanju načrta, je župan zadržal objavo v Uradnem listu po sprejetju načrta, Kristina Gregorčič slovenska najdijakinja Dijaška organizacija Slovenije je s podporo Ministrstva za šolstvo in šport v šolskem letu 2010/2011 prvič pripravila izbor za najuspešnejšega dijaka in dijakinjo v tem šolskem letu. Namen projekta je spodbuditi slovenske dijake k delovanju na več področjih ter k razvijanju lastnih potencialov tudi na področjih izven šolskih klopi. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča smo na predlog dijaške skupnosti za najdijakinjo predlagali dijakinjo 3. letnika gimnazije - Kristino Gregorčič. Kriteriji, po katerih je komisija izbirala najboljše med najboljšimi, so vsebovali tri poglavja, in sicer - učni uspeh, uspehi na tekmovanjih in delo na družbenem področju. Kristino so na prvo mesto postavili njen odličen uspeh na Srednji šoli Josipa Jurčiča, vzporedno šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter izjemni uspehi na tekmovanjih. Njene vitrine krasijo zlato Cankarjevo priznanje, dve zlati priznanji na državnem tekmovanju iz nemškega jezika, zlato priznanje na državnem tekmovanju iz angleškega jezika, zlata plaketa in prva nagrada 39. državnega tekmovanja mladih glasbenikov in še bi lahko naštevali. Seveda ne moremo mimo dejstva, da je Kristina s svojo kljunasto flavto nepogrešljiva gostja šolskih prireditev, za njo pa je tudi že lepo število solističnih nastopov na državni in mednarodni ravni. FOTO Zaključna slovesnost projekta Najdi-jak / najdijakinja je bila v petek, 10. m Kristina Gregorčič je poleg priznanja župana prejela tudi vrednostni bon podjetja Lamas '■la sprejemu pri ministru Lukšiču junija, na Ministrstvu za šolstvo in šport. Priznanji sta podelila minister dr. Igor Lukšič in predsednik Dijaške organizacije Slovenije Aleš Kurnik. Najdijakinja je postala Kristina Gregorčič, najdijak pa Nace Mohorič, dijak drugega letnika velenjske gimnazije. 14. junija je Kristino sprejel tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Njej in Srednji šoli Josipa Jurčiča je izročil priznanje župana občine Ivančna Gorica. Župan je izrazil veselje in navdušenje nad Kristininim izjemnim dosežkom ter dodal, da je ponosen na srednjo šolo, ki deluje v občini in vzpodbuja mlade k celostnemu razvoju. Dragica Šteh Na sedežu novomeške škofije Župan Dušan Strnad se je v ponedeljek, 6. junija, srečal z novomeškim škofom mons. Andrejem Glavanom. Obisk na sedežu novomeške škofije je bil povezan z bližajočim praznovanjem dneva državnosti, ki bo potekalo 25. junija na Polževem. Kot vsako leto bo tudi letos ob tej priložnosti slovesna maša za domovino. Ker polževska cerkvica Svetega Duha leži na območju krške župnije, cerkveno gledano pa na območju novomeške škofije, je bil škof Glavan vabljen, da vodi sveto mašo za domovino. Zaradi obveznosti ga bo nadomestil prelat dr. Janez Gril. na tokratni seji pa predlagal Občinskemu svetu zavrnitev sprejetega OPPN-ja. Občinski svet pa je glede na pridobljena mnenja ponovno izglasoval sprejetje OPPN-ja, ki je sedaj tudi že objavljen v Uradnem listu. Na seji tudi o Občinski svet se je seznanil s poročilom Policijske postaje Grosuplje o delu v letu 2010, ki ga je podal komandir Vlado Ščavničar (poročilo je javno dostopno na spletni strani Občine, v rubriki Gradiva za 7. sejo Občinskega sveta), na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja so bili sprejeti predlogi za letošnja občinska priznanja in nagrade, sprejete pa so bile tudi spremembe pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, saj se glede na povečanje prebivalstva zakonsko spreminja plačni razred za župana in podžupana, po novem pa je do sejnine za udeležbo na seji Občinskega sveta upravičen tudi predsednik nadzornega odbora. Zaradi pozne ure je bil na naslednjo sejo prestavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega glasila občine Ivančna Gorica. Naslednja, 8. seja Občinskega sveta bo potekala v sredo, 29. junija 2011. Sejno gradivo je objavljeno na spletni strani Občine. Matej Šteh Župana sta pri obisku na novomeški škofiji spremljala Marko Burger, župnik s Krke, in Pavel Groznik, član organizacijskega odbora za pripravo praznovanja dneva državnosti na Polževem. Srečanje je bilo priložnost tudi za pogovor o drugih aktualnih temah, s katerimi se srečujejo župnije v naši občini, ki so del novomeške škofije. (mš) Dr. Mihael Glavan odlikovan z redom za zasluge Živimo v občini, ki je dala slovenskemu narodu že vrsto odličnih mož in žena. Veseli nas lahko, da takšni ljudje živijo in delujejo med nami tudi danes. Pred kratkim je predsednik države dr. Danilo Turk odlikoval enega izmed njih. Odlikovanje red za zasluge je prejel dr. Mihael Glavan iz Stične. Predsednik države Danilo Turk je na slovesnosti v predsedniški palači 18. maja podelil odlikovanje dr. Mihaelu Glavanu za izjemen prispevek k promociji slovenske pisne kulturne dediščine doma in v tujini. Dr. Glavan je v slovenski javnosti poznan kot pomemben strokovnjak in poznavalec zgodovine slovenske književnosti. Kot dolgoletni vodja rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je pomembno prispeval k ohranjanju in poznavanju starejše slovenske književnosti. V naši krajevni zgodovini pa je zapisan kot skrben čuvar domoznanskega blaga, ki se ohranja z različnimi objavami v zborniku treh občin in domoznanski zbirki, bralci Klasja pa ga zagotovo poznate tudi kot urednika Domoznanske galerije. Ob tem svečanem dogodku dr. Glavanu čestita tudi uredništvo Klasja. Matej Šteh Izsek iz obrazložitve ob podelitvi odlikovanja: Preitsalnik Rcjiublike Síonem/í rir. Dimilo Tíirk jí' }m piNih^ 5í;{imc ňihiííje prpe^n Oí/fí^u^ Ï07. číem LTsíflíť Rspublike 5ï(ïpemjc í?r 4, locke 7, cVeufl iu JO, Cterjn Zňkúiiň Ù ůiiíikůvíttíjih Republiki' Slt/uenije -ZOiil-UFBl (Uradni lisi RS, št. 69fi4) milikamt dr, Miliaela ÇHmtm z mfDO^ti ZJl ZJHS£.Vg<£ Za ájmtn pHtpetie^^jmmmJiiIbtims^pisiufy&urm dédUříne iSma in v ui/i'si Dr Mîhfurl Gltwnn sorti mai nnjvidiisjie stn^ovninke ipi pozniwnice z^witïUFjif s/oïvfif^ knjige in kiijiSemcsti, ic jKstbej iajstD!tjif. Po izobriiihi je sliii'isl. Dolgs tetu je hii wdjit Rukopisne ibitke Namlne in imiivrziMae knjižnice (NUK) t> Ljiibljsm, kle 1997 je imslul bibiiotekvr íp^iíilist. PokliejiiJ in Ijubiteliska seje vis ňas ShHÎioztjo pretitijnl slavenski knjižni in piíní knltiimí liediščitii in svoje znňiije íirií ne le na knjižničnfskemf pňé píí tudi net mloiniikeni, publicističnem in mstmmaii področju. Nje^'O hošata bibliogmjiia obsega štetTiine sínkspne in znanstvene prispevke s področja litemme in liuttjime zgoikrpim 1er hibiiolekin-stoa. Letos že trinajste športne igre pa se odvijajo drugje. Imeli smo možnost tekmovati v različnih disciplinah; v malem nogometu, odbojki na mivki, košarki, ekipno v šahu, tenisu, namiznem tenisu in krosu. Ker fantje pod okriljem SDM Ivančna Gorica v telovadnici OŠ Stična vse leto pridno vadijo, so izoblikovali odlično ekipo in osvojili prvo mesto v košarki. Po svojih močeh se je trudila tudi ekipa za odbojko. Dosegli pa smo še eno prvo mesto, in sicer v krosu -zastopala nas je Jana Lah iz Šentvida. Kar je šport zelo pomemben za nas mlade, je potrebno, SDS je 4. 6. 2011 organizirala športne igre na Ptuju. To so da se v športu še naprej pridno udejstvujemo, pa čeprav bile že trinajste športne igre v organizaciji SDS, vsako leto nismo vedno prvi. Skupaj na krvodajalsko akcijo 26. 5. 2011 je v SŠ Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici potekala redna krvodajalska akcija, ki se je je udeležila tudi skupina deklet iz SDM Ivančna Gorica. Za nekatere je bilo to prvič, nekaj deklet pa je kri že darovalo. Prav je, da se mladi udeležujemo takih in podobnih akcij, ko je v naši moči, da storimo nekaj dobrega in koristnega za druge, ki nas potrebujejo. Brigita Prime SDM Ivančna Gorica Tabor N.Si N.SI Nova Siomnija KHčanska i/uOsšta stranHa V nedeljo, 12. 6. 2011, je pri gradu Snežnik v občini Loška dolina potekal tabor N.Si. Kot vsako leto smo tudi letos tradicionalno organizirali avto- busni prevoz za naše člane in simpati-zerje. Udeležba na taboru je bila zelo številčna. Pozdravil nas je predsednik tamkajšnjega občinskega odbora, nagovorila pa tudi predsednica stranke N.Si Ljudmila Novak, ki je poudarila, da N.Si ni stranka afer ter nizkih udarcev ter da spoštujemo vsakega človeka in vsako politično kulturo. Slednjega ravno manjka v Sloveniji. Poudarila je, da se bomo potrudili, da bomo ob preizkušenih politikih ponudili na volitvah tudi nove in neobremenjene obraze. Po koncu programa tabora je sledila nogometna tekma ter druženje ob prijetnih zvokih Ansambla Roka Žlindre in pevke Tiane - Tine Gačnik. Anton Černivec predsednik OO N.Si Ivančna Gorica Odmevni dogodki 7. seja Občinskega sveta občine Ivančna Gorica je bila tokrat malce drugačna. Na predlog iz prejšnje seje sveta bomo od sedaj naprej na dnevnem redu imeli dodatno točko - poročanje župana o tekočih aktivnostih. S tem se bomo izognili dvem težavam: prvič, ponavljajočim se svetniškim vprašanjem, ki so se vrstila iz seje v sejo, in drugič, svetniki in javnost bomo bolj obveščeni o večini aktivnosti, ki se vršijo tekom meseca. Že na tokratni seji se je ta način izkazal za zelo dobrega, upam, da se bo nadaljeval tudi v bodoče. Najodmevnejši dan v občini je bil letos vsekakor občinski praznik, ki smo ga praznovali v soboto, 28. aprila 2011. Na ta dan so vrata odprli trije projekti: šola in vrtec na Krki, tržnica pri kulturnem domu in otroško igrišče ob zdravstvenem domu v Ivančni Gorici. Vsak projekt zase je zelo pomemben prispevek k razvoju družbenega življenja naše občine vseh generacij, od naših najmlajših do naših najstarejših. Veseli smo, da se je z odprtjem šole in vrtca na Krki zaključil eden večjih občinskih projektov v zadnjih dveh letih, še bolj pa bomo veseli, ko bodo septembra vrata odprta našim najmlajšim. S sprejetjem odloka o tržnem redu tržnice v Ivančni Gorici, ki je bil predmet te seje, smo omogočili, da je na občinski praznik tudi ta odprla svoja vrata. Sam projekt predstavlja potencial za naše kmete, pridelovalce, obrtnike, ki bodo na tem mestu lahko tržili svoje izdelke, mi občani pa bomo te pridelke oz. izdelke lahko kupovali. Velik obisk otroškega igrišča v Ivančni Gorici pa je že pred otvoritvijo odražal velike potrebe po tovrstnih javnih prostorih. Zato podpiram idejo, da bi vsako večje naselje imelo tako ali podobno otroško igrišče, ki bi bilo v javni uporabi. Glede na pozitivne utrinke s tega dogodka pa se mi je porodila ideja o projektih, ki jih v Sloveniji še nimamo. Govorim o otroškem muzeju. Ne gre za klasični muzej, ampak za sklop igralnic, prilagojenih različnim starostnim skupinam, od dojenčka do šoloobveznega otroka. Zasnova programa muzeja je zelo enostavna, podobna sestavi starostnih skupin, kot jih imamo v vrtcih in šolah. Prva skupina so otroci nekje od prvega do tretjega leta starosti, druga skupina od tretjega do šestega leta starosti in tretja skupina od šestega do desetega leta starosti. Podoben muzej za otroke sem obiskala v New Yorku ne dolgo tega. Muzej ni bil brezplačen, kljub temu pa je bil zanimiv za različne skupine ljudi, od družin do vr-tčevskih otrok, ki so se, namesto da bi se igrali v vrtcu, igrali tu. Projekt ni tako zahteven, kot se sprva zdi in ga je mogoče uresničiti. Zakaj? Prva težava, ne samo v naši občini, temveč tudi drugje, je, da so skoraj polovica leta naši najmlajši prikrajšani za aktivnosti, ker jih praktično skorajda ni. V društva se lahko vključijo šele, ko postanejo šoloobvezni. Drugič, za to ne potrebujemo novega objekta, temveč bi v te namene lahko uporabili kakšen objekt v lasti občine, ki ni v uporabi. Projekt je zanimiv in unikaten, v Sloveniji še ne živi, vsaj da bi vedela ne, zato mislim, da je vreden razmisleka. Drugi projekt, o katerem bi bilo vredno razmisliti, pa je galerija. Umetniki bi tako na lokalni kot na mednarodni ravni razstavljali svoje umetnine, dogodki ob odprtjih raznih razstav pa bili lep prispevek k družabnemu življenju naše občine. Idej je veliko, vendar se zavedam, da se ne uresničijo čez noč. Mogoče pa bo kateri izmed njih čez čas le ugledal luč. Barbara Mušič svetnica OS Ivančna Gorica Občinski svet o novem Statutu občine Ivančna Gorica Na majski seji ivanškega občinskega sveta je bila osrednja tema dnevnega reda osnutek Statuta občine Ivančna Gorica. Osnovno merilo za pripravo Statuta je po našem mnenju potreba po jasnem, preglednem in uporabnem dokumentu, ki je usklajen z vsemi nadrejenimi zakoni in podzakonskimi akti. Na ta način se lahko zagotavlja tudi preglednost delovanja občinskega sveta, župana in občinske uprave. Mnenja članov občinskega sveta se razlikujejo predvsem glede stalnih delovnih teles občinskega sveta - komisij in odborov. Optimisti menimo, da bi bilo potrebno delovanje odborov in komisij glede na velikost občine in ambiciozne načrte dvigniti na višjo raven. Res je, da mnenja odborov za odločitev občinskega sveta niso obvezujoča. Vendarle pa je njihova glavna vloga, da s strokovno obravnavo gradiv in s svojimi tehtnimi predlogi omogočajo sprejem najboljših rešitev za občane. Zato smo »optimisti« med drugim predlagali, da se zaradi posebnih potreb oblikuje nov odbor za vprašanja starejših občanov in da se oblikujeta ločena odbora, od katerih bo eden pokrival kmetijstvo in gozdarstvo, drugi pa gospodarstvo in turizem. Širina naštete problematike je preobsežna za en odbor. Poleg tega z novimi odbori omogočimo tudi vključevanje dodatnih strokovnjakov za ta področja, ki jih v naši občini ne manjka. O našem predlogu bomo razpravljali tudi na naslednji seji. Na seji smo dobili zagotovilo, da bo osnutek Statuta dostopen tudi na spletnih straneh Občine. S tem bo zagotovljena javna razprava o tem dokumentu še pred naslednjo sejo. Upamo, da se bo to čim prej uresničilo. Vsekakor pa občane še enkrat vabimo, da delovanje našega občinskega sveta spremljajo tudi na spletnih straneh Občine Ivančna Gorica in se odzovejo na dogajanja s svojimi predlogi, pobudami in mnenji. Pretekli mesec je naša občina praznovala svoj praznik. Dan je bil pester in nepozaben za vse občane. Lahko smo se sprehodili po težko pričakovani tržnici in kupili vrhunske pridelke naših kmetov ter izdelke obrtnikov. Odprto je novo otroško igrišče v Ivančni Gorici, na Krki pa je bila slavnostna otvoritev nove šole in vrtca. Dogodek je bil težko in dolgo pričakovan. Čudovita šola je lepo darilo prihajajočim generacijam otrok in staršev. Vse naštete pridobitve »optimisti« pozdravljamo in čestitamo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uresničitvi vseh teh projektov. Poletje je pred vrati. Naj bo dolgo in lepo, brez toče in neviht. Urška Rus Celostna pomoč starejšim občanom « « - 2 g ¥ 4t C S. A o o = "O 10 LDS Na forumu smo se dogovorili, da bomo letos celostno pristopili k pomoči starejšim občanom. Pripravili smo program, ki smo ga aprila poslali tudi županu s prošnjo za razgovor. Zavedamo se namreč, da bomo učinkoviti le s skupnimi močmi vseh, ki delajo na tem področju. Pripravili smo ustrezno anketo o življenjskih pogojih starejših občanov. Analizirali smo tudi statistične podatke o vseh občanih Ivančne Gorice, starih nad 18 let. Ocena je dala nekaj podatkov za občino po krajevnih skupnostih v letu 2011: - prebivalcev, starih nad 65 let, je kar 2.331, to je 20 odstotkov vseh prebivalcev, - najmanj prebivalcev, starih nad 65 let, je v KS Stična (16 odstotkov), sledi Ivančna Gorica (17 odstotkov), Višnja Gora (19 odstotkov) itd. Trend povečanja starosti prebivalcev nad 65 let pa v letu 2015 kaže še 5-od- stotno povečanje. Z anketiranjem, ki smo ga pripravili, smo želeli ugotoviti tudi: - koliko prebivalcev živi v družinah oz. živijo sami, kakšno je njihovo zdravstveno in bivalno stanje ter materialni položaj, - kakšne so potrebe po pomoči na domu, - vključevanje v morebitni dnevni center, v dom starejših, vključevanje v društva oz. organizacije, - sožitje ali razhajanja z mladimi. Izpostavili bi npr. problematiko oddaljenosti lekarne. Starejši občani iz Šentvida pri Stični si težko zagotavljajo zdravila v oddaljeni lekarni v Ivančni Gorici, saj so odvisni od osebnih ali javnih prevoznih sredstev. Naš program stremi tudi za tem, da naj bi bili športni objekti na razpolago tudi starejšim občanom. Potreb in problematike je veliko, zato bi želeli, da je v glasilu Klasje ena stran namenjena problematiki starejših občanov. Glede na udeležbo na sestanku o staranju prebivalstva, ki ga je 9. maja 2011 sklical župan Dušan Strnad, in obravnavano vsebino je bilo jasno, da bomo združeni v projektu še uspešnejši. Osrednji moto naj nam bo preventiva, bogata znanja in izkušnje starejših pa je potrebno preusmerjati in aktivirati v samopomoč. Pomoč poiščemo takrat, ko nečesa ne zmoremo. Župan nas je na sestanku v začetku maja spodbudil, naj nadgradimo prijaznost s konkretnostjo, in vzpodbudil k individualnim aktivnostim. Naš moto je: - samopomoč starejšim, - pomembno je živeti, ne samo bivati, - kar zmorem jaz, zmorete tudi vi. Martina Kralj Ob dnevu državnosti Spoštovane občanke in občani Ivančne Gorice! Dan državnosti je praznik, ki nam jasno kaže na življenjsko moč. Po več letih prizadevanj lahko danes vsi z veseljem ugotavljamo, da je bila odločitev leta 1990 za samostojno slovensko državo pravilna. Stanje danes? Trenutno je Slovenija na veliki preizkušnji zaradi zmedenega političnega vodstva sredi gospodarske krize, brezposelnosti Praznik je dan, ko moramo premisliti o našem odnosu do države. N.SI Nom SiovenUa Krščanska i/uOska stranka Spoštovani občani, ob dnevu državnosti vam vsem iskreno čestitamo in vam želimo prijetno praznovanje. OO N.Si Ivančna Gorica Vse najboljše, Slovenija! Svetniki svetniške skupine SDS, Janez Mežan, Jernej Lampret, Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, Andreja Miše in Tomaž Smole, smo tudi na 7. seji aktivno sodelovali. Poleg poročila o delu policije velja poudariti predlog spremembe statuta, ki bo dan v javno obravnavo. Vendar pa se tokrat ne bomo zaustavljali ob seji, temveč bomo voščili ob prihajajočem državnem prazniku. Ob dnevu državnosti vsem občankam in občanom želimo vse najboljše! 25. junija 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Svetniki SDS smo skupaj z vami ponosni na ta dogodek in se veselimo 20. rojstnega dne naše države. Janez Mežan vodja svetniške skupine SDS Drage Slovenke in Slovenci, spoštovane občanke in občani občine Ivančne Gorica! Letos slavimo 20. rojstni dan naše države Republike Slovenije, ki je stopila na pot suverenosti in neodvisnosti, na pot človekovih pravic in se uspešno vključevala v mednarodno skupnost Evropske unije. Pot ni bila in ni lahka sedaj, naloge za prihodnost zahtevajo veliko truda in prizadevanja. Imamo odločnost, samozavest, solidarnost in zaupanje v skupnost in zaupanje v državo. Le tako nam bo uspelo! Za praznik naše domovine vam čestitamo, praznujmo ga samozavestno in z dobrimi željami za prihodnost vseh nas. OO SD Ivančna Gorica Mali oglasi Oddamo trgovski lokal v Ivančni Gorici, dobro vpeljan. Telefon: 051 613 861 Oddamo opremljeno 2,5-sobno stanovanje v centru Ivančne Gorice (nad lekarno). K stanovanju pripadajo tudi kletni in parkirni prostor. V razdalji 50 m se nahajajo vse pomembne točke (lekarna, pošta, banka, trgovina, zdravstveni dom, ... ) Možnost najema za daljše obdobje. Cena po dogovoru. Telefon: 051 377 095 Kupimo zazidljivo parcelo za stanovanjsko hišo na področju naselij Kuželje-vec, Kamni Vrh, Laze nad Krko, Hočevje, Ravni Dol, Vrhe. Telefon: 040 733 884 (Andrej) Praznovali smo 9. slovenski čebelarski praznik Čebelarji smo 20. in 21. maja 2011 praznovali 9. slovenski čebelarski praznik. Prireditev je letos potekala v naši občini, pri organizaciji prireditve pa smo sodelovali tudi čebelarji Čebelarskega društva Stična ter Čebelarskega društva Krka in Zagradec. dala županu občine Zagorje, ki bo gostila slovenski čebelarski praznik prihodnje leto. Slika 6702 in 6642. Za uspešno prireditev gre zahvala predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču, čebelarjem s prapori čebelarskih društev, vsem govornikom, nastopajočim in sodelujočim v kulturnem programu, sodelujočim na stojnicah, konjenikom, redarjem in vsem drugim, ki ste sodelovali. Praznovanje sta prevzeli Čebelarsko društvo Stična in Čebelarsko društvo Krka in Zagradec. Zaradi skromnih sredstev smo za pomoč naprošali donatorje. Vsem, ki ste se odzvali, se iskreno zahvaljujemo. Alojzij Janežič predsednik ČD Stična Na gradu Podsmreka je živel baron Emil Rothschutz - Ravenegg (18361909), ki je bil zaslužen za razvoj čebelarstva v našem okolju, kar so še ne tako davno nazaj vedeli tudi okoliški čebelarji. Spomin na barona Rothschutza smo oživeli v petek, 20. maja, v Višnji Gori, ko smo svečano odkrili njegov doprsni kip in spominsko ploščo. Ob tej priložnosti je v Mestni hiši potekala tudi čebelarska razstava. Osrednja prireditev 9. slovenskega čebelarskega praznika je bila v soboto, 21. maja, v dvorani OŠ Stična. Zbralo se nas je veliko čebelarjev in ljubiteljev narave. Osrednji govornik je bil mag. Franc Hočevar, svetovalec predsednika Republike Slovenije. Spregovoril je tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je predstavil nekaj aktualnih dogajanj v slovenskem čebelarstvu. Prireditev je spremljal bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Stična in Podružnične šole Krka, MPZ Prijatelji, tenorist Miloš Genorio in Jurčičev junak Krjavelj, v vlogi katerega je nastopil nekdanji župan Jernej Lampret. Ob koncu prireditve sta Anton Ko- želj, predsednik Regijske čebelarske zveza Petra Pavla Glavarja, in župan Dušan Strnad prehodni prapor slovenskega čebelarskega praznika pre- Zahvaljujemo se donatorjem 9. slovenskega čebelarskega praznika. To so: Občina Grosuplje, Telekom, NLB, d.d., Ljubljana, KZ Stična, Občina Žužemberk, SIR-PAK, d.o.o., Stična, Eko plin Drago Zadel, Rekon, d.o.o., Ivančna Gorica, Studio Markelj Franc, Info data Ljubljana, Občina Sevnica, Peskokop Podsmreka, d.o.o., Občina Dolenjske Toplice, Tovarna zdravil Krka Novo mesto, Občina Straža, Občina Škocjan, Občina Trebnje, Občina Ivančna Gorica. Anton Koželj predsednik RČZ Petra Pavla Glavarja Urnik izdaje zdravil za leto 2011 za zatiranje varoze pri čebeljih družinah DATUM 25. 7. 2011 26. 7. 2011 27. 7. 2011 28. 7. 2011 29. 7. 2011 1. do 5. 8. 2011 Ljubljana LOKACIJA Kočevje Lukovica in Domžale Grosuplje Vrhnika Litija URA 9.00-16.00 9.00-16.00 9.00-16.00 9.00 -16.00 13.00-16.00 9.00-15.00 LOKACIJA IZDAJE gostilna Marof ČIC, Brdo pri Lukovici 8 čebelarski dom društveni prostori, Tržaška c. 11, Vrhnika Ribiški dom sedež NVI, Gerbičeva 60, Ljubljana Nacionalni veterinarski inštitut enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana Navodilo imetnikom čebel: Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo izdajala na sedežu enote NVI Ljubljana, Gerbičeva 60, Ljubljana, po predhodnem naročilu. Ob izdaji zdravila bo potekala tudi registracija še neregistriranih čebelnjakov. Neregistrirani čebelarji naj za registracijo čebelnjaka predložijo svoj EMŠO, davčno številko in podatke iz katastra za čebelnjak - šifro in ime katastrske občine ter številko parcele. Za dodatne informacije vam sporočamo: telefon: (+386) 1/ 477 91 00 telefaks: (+386) 1/ 283 22 43 http://www.vf.uni-li.si/vf/ Kosci ponovno »zaigrali« na Lučarjevem Kalu Turistično društvo Grča je v soboto, 11. 6. 2011, že osemnajstič zapored organiziralo občinsko tekmovanje koscev na Lučarjevem Kalu. Tradicionalne etnološko-zabavne prireditve se je letos udeležilo 22 tekmovalk in tekmovalcev. Z 82 leti je bila najstarejša udeleženka košnje Marija Kraljič, svoje znanje s koso pa je pokazal tudi najmlajši med nastopajočimi, Žan Trunkelj, ki šteje vsega deset let. V košnji se je preizkusil tudi župan Dušan Strnad. Tako kot lani je praznik košnje pod vodstvom predsednice društva Marije Turk ter pomočnice Tatjane Medved potekal uspešno brez kakršnih koli zapletov. S svojo taktirko je kosce kontrolirala direktorica Kmetijske zadruge Stična Milena Vrhovec. Rezultati: Ženske nad 50 let: • 1. mesto: Marija Kraljič, Kitni Vrh Ženske do 50 let: • 1. mesto: Renata Čebular, Dob • 2. mesto: Marica Černivec, Kitni Vrh • 3. mesto: Nada Seliškar, Znojile Moški nad 60 let: • 1. mesto: Frenk Pekolj, Gombišče • 2. mesto: Avgust Kuhelj, Kitni Vrh • 3. mesto: Milan Goršič, Stična Moški od 40 do 60 let: • 1. mesto: Jože Černivec, Kitni Vrh • 2. mesto: Jože Zupančič, Kitni Vrh • 3. mesto: Berčon Stane, Lučarjev Kal Moški do 40 let: • 1. mesto: Gregor Zupančič, Malo Globoko • 2. mesto: Damjan Štrus, Podšum-berk • 3. mesto: Darko Zajc, Lučarjev Kal Ženske ekipno: • 1. mesto: DPŽ Ivanjščice, Ivančna Gorica • 2. mesto: Kitni Vrh Moški ekipno: • 1. mesto: Kitni Vrh 2 • 2. mesto: Kitni Vrh 1 • 3. mesto: Grča, Lučarjev Kal Absolutni zmagovalec košnje 2011 je bil Gregor Zupančič iz Malega Globokega. Župan Strnad pa je med 22 tekmovalci dosegel zavidljivo 9. mesto. Po končani košnji so se vsi prisotni zbrali pod šotorom, kjer so podelili nagrade najboljšim koscem ter se po-veselili ob zvokih mladih fantov Ansambla Nemir. Gašper Stopar Župani sprejeli Strategijo razvoja turizma Srca Slovenije_ predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Matjaž Kočar, direktor Direktorata za varno hrano, je predstavil prednosti lokalno pridelane hrane in poudaril pomen kratkih poti od pridelovalca do porabnika. Zadrugo Jarina je označil kot zgleden primer v osrednji Sloveniji, saj je uspela povezati toliko kmetov in šol na območju. Župani so se seznanili z dobrimi praksami lokalne samooskrbe s hrano in energijo, ki se že izvajajo na območju. Svojo uresničeno vizijo na področju samooskrbe z energijo je predstavil župan občine Šentrupert Rupert Gole, ki je poudaril pomen uvajanja lokalnih energentov v okolje. Center za razvoj Litija in zadruga Jarina sta že uspešno vzpostavila mrežo lokalne samooskrbe s hrano. Župani so na srečanju sklenili, da pozo-vejo javne zavode v občinah, naj pri javnih razpisih dajo prednost lokalno pridelani hrani. Ana Savšek, Center za razvoj Litija V okviru tretjega letošnjega srečanja županov Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki je 20. maja potekalo na Bogenšperku, je bila sprejeta Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011-2018. Pri pripravi strategije je aktivno sodelovalo deset občin, sicer pa dokument vključuje šestnajst občin na območju Srce Slovenije: Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šentrupert, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin in Zagorje ob Savi. V strategiji so bili iz sedmih podvizij (temelj vseh je seveda turistična prepoznavnost tako za domače kot tuje goste) osnovani cilji (povečana doba bivanja, oblikovanje programov po ciljnih skupinah, povečanje zasedenosti turističnih zmogljivosti), iz teh ciljev pa sledijo prioritete: povezovanje (organiziranost na področju turizma), razvoj ponudbe (zelena ponudba), razvoj trajnostnega turizma (25-odstotno povečanje potrošnje), trženje (pod skupno znamko Srce Slovenije) in krovna znamka oziroma večanje prepoznavnosti. Celoten dokument je dosegljiv na spletni strani Centra za razvoj Litja (www.razvoj.si), v rubriki Izdane publikacije. Župani so na majskem srečanju obravnavali tudi osnutek projekta Lokalna samooskrba v Srcu Slovenije, ki postaja vse bolj aktualna tema. Pomembnost obravnavane teme je potrdila tudi prisotnost treh Člani Območnega sveta RPSS so sprejeli tudi sklep, da se občini Ivančna Gorica in Šentrupert pridružita v Razvojno partnerstvo središča Slovenije. Občini bosta uradno sprejeti, ko bosta na svojih občinskih svetih sprejeli ustrezne sklepe. Končno jo imamo - tržnico z lokalno ponudbo_ »Končno, pa jo imamo, tržnico z lokalno ponudbo,« je bilo slišati obiskovalce na novi podeželski tržnici v centru Ivančne Gorice. Želja po podeželski tržnici z lokalno ponudbo sega že v obdobje žu-panovanja Jerneja Lampreta. Sedanje vodstvo lokalne skupnosti pa je bilo pri projektu odločnejše. Ideja je dozorela. Ljudje podobnih misli s širokim pogledom so združili moči in v zelo kratkem času vzpostavili osnovne pogoje za obratovanje podeželske tržnice. Želja lokalne skupnosti, natančneje župana Dušana Strnada, je bila, da tržnica obratuje enkrat tedensko ter da sta ob vzpostavitvi vsaj dva ponudnika iz lokalnega okolja, ki izpolnjujeta pogoje za trženje izdelkov z lastne kmetije. K organiziranju ponudbe je pristopila Zadruga Jarina, ki ima pri tem dolgoletne izkušnje. Ker je bila podpora župana in drugih akterjev, ki odločajo o prihodnosti razvoja občine Ivančna Gorica, izredno močna, se je Jarina na projekt odzvala resno in korektno. Kvaliteto in izvor tržnih viškov je preverila na terenu in ugotovila, da ima lokalno območje velik potencial za zagotavljanje pestre ter zadostne količine domače ponudbe. Tako je trenutno v mreži lokalnih ponudnikov iz občine Ivančna Gorica vključenih petindvajset kmetij in rokodelcev. Tedensko je prisotnih na tržnici med 15 in 20 ponudnikov. Po večini tržijo sezonsko zelenjavo in sadje, tisti, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost, pa tudi izdelke, kot so: mlečni in krušni izdelki, med in izdelki iz medu, zelišča, ribe. Vsebino na tržnici pa popestrijo različni rokodelci. Odziv potencialnih ponudnikov je nadpovprečen, saj se v mrežo vključujejo novi in novi ponudniki, zanimajo pa se tudi ponudniki iz drugih občin. Upravitelj tržnice, Občina Ivančna Gorica, in organizator pa vztrajata na pristnosti vsebine, saj želita, da na tržnici utripa prijetno domače vzdušje. Obiskovalci! Lokalni ponudniki vas pričakujejo. Obiščite jih ob petkih (okrnjena ponudba) in ob sobotah na Sokolski ulici ob kulturnem domu in se prepričajte o pristnosti, pestrosti in kakovosti ponudbe. Pričnite kupovati, kuhati in se prehranjevati domače, zdravo, lokalno in tradicionalno. Ponudniki vam obljubljajo, da vas ne bo bolela glava ob premišljevanju, ali je kupljena hrana zdrava, neoporečna, z bakterijami ali brez, saj vam ponujajo izdelke tako rekoč iz njive na mizo. Na tržnici lahko kupite tudi ekološko pridelane pridelke in izdelke. Vtisi ponudnikov: »Čudovita lokacija, lepi prodajni pulti, dobra organizacija, pozitiven utrip med ponudniki.« Vtis obiskovalca: »Končno, dolgo smo čakali na to pridobitev. Dovolj pestra ponudba, le med obiskovalci smo po večini vrtičkarji, ki poznamo razliko med doma pridelano hrano in hrano, ki je prisilno vzgojena na plantažah in nima stika z zemljo.« Mojca Hauptman Jarina, Zadruga za razvoj podeželja Odprtje novih poslovno-proizvodnih prostorov podjetja Cugelj PVC okna in vrata_ V petek, 20. maja, smo v Ivančni Gorici lahko prisostvovali slovesnemu odprtju novih, sodobnih prostorov podjetja Cugelj PVC okna in vrata. Od novega leta dalje namreč podjetje deluje na novi lokaciji na Stantetovi ulici v Ivančni Gorici. Čeprav je podjetnik Ignac Cugelj svo- časih. O razmerah v gospodarstvu prostorov pa je bilo zaznamovano je podjetje preselil iz Stične že v prvih dneh letošnjega leta, pa se je uradna otvoritvena slovesnost zgodila nekaj mesecev kasneje, ko je proizvodnja že povsem stekla, opravljene pa so bile še zadnje podrobnosti na novem objektu. Na otvoritvi, ki se je je udeležila vrsta gostov, poslovnih partnerjev, izvajalcev del in drugih povabljenih, so se navzoči lahko prepričali o pridobitvi, s katero se odpira povsem novo poglavje v zgodovini tega družinskega podjetja iz Stične. Kakšni so bili začetki in kako je tekla pot do tega velikega dogodka, je v svojem nagovoru predstavil tudi direktor podjetja Ignac Cugelj. Izrazil je zadovoljstvo, da je kljub številnim dovoljenjem in soglasjem, ki so bila potrebna, gradnja vendarle stekla brez zapletov, za kar ima glavno zaslugo gradbeno podjetje Begrad. Ob svečanem dogodku sta spregovorila tudi župan Dušan Strnad in direktor Begrada Franci Panjan. Župan je uspešnemu domačemu podjetniku čestital za novo pridobitev, predvsem pa tudi za izkazani pogum, ki je bil potreben za izvedbo tako velikega projekta v teh težkih gospodarskih je spregovoril tudi Panjan, ki je novozgrajeni Cugljev objekt opisal kot gradbeni posel, po katerem bi se morali v Sloveniji zgledovati. Priložnost za besedo pa je dobil tudi več kot 20-članski kolektiv podjetja, ki se je svojemu direktorju Nacetu in ženi Ani zahvalil za vse, kar storita kot delodajalca in prijatelja za njih in njihove družine. Odprtje novih Cugljevih poslovnih tudi z izbranim kulturno-zabavnim programom. Nastopila je dalmatinska klapa Intrade in prva dama slovenske estrade Helena Blagne Zaman. Razumljivo se je petkovo popoldne po ogledu novih poslovno-proizvodnih prostorov prevesilo v večer ob dalmatinskih zvokih in dobro obloženih mizah. Matej Šteh Nove pridobitve se je veselil celoten kolektiv Družinam v stiski in brezdomcem letos podarili že deset ton kruha_ Iz Pekarne Grosuplje na razdelilna mesta Karitasa in Rdečega križa v Ljubljani in v Kočevju že tretje leto zapored dostavljajo v povprečju 107 kg kruha dnevno, deležne pa so ga zlasti družine in brezdomci. Za donacije kruha, ki ga Karitasu in Rdečemu križu pripeljejo vsako jutro od ponedeljka do petka, so se odločili pred dobrimi tremi leti, ko se je zaradi gospodarske krize povečale tudi potrebe po dobrodelni pomoči. V letu 2010 je skupna količina kruha podarjenega kruha presegla 29 ton, celotna pomoč pa je skupaj z dnevno dostavo kruha dosegla vrednost blizu 75.000 evrov. V Mercatorjevi pekarni, Pekarni Grosuplje si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da kakovosten kruh pride do najbolj pomoči potrebnim, poudarja direktor Miran Hribar in izpostavlja zelo dobro sodelovanje z obema osrednjima humanitarnima organizacijama v državi. mš Regionalna razvojna agencija Ljubijanske urbane regije ■■ m ««A t™. 'S- RRA LUR 'J»«'9" Naložba v vašo prUwdnost OPrRACipr)flJslOriMASfCIRAFV!ï(TIiSKAlJN[|iV Evropski socialni skiad Štipendijska shema -priložnost za delodajalce Delodajalci, ki imajo sedež v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije (tudi občina Ivančna Gorica) in si želijo zagotoviti perspektivne bodoče sodelavce, imajo čas samo še do 30. junija, da izpolnijo in oddajo prijavne obrazce za vstop v regijsko štipendijsko shemo, katere nosilec in koordinator je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Podrobna navodila o vsebini prijavnega obrazca so dostopna na spletni strani: www.rrrlur.si/projekti/stipendije. Regijska štipendijska shema je namenjena spodbujanju kadrovskega štipendiranja ter povezovanju gospodarskih potreb in izobraževalne sfere. Štipendije se podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer prioritetno za razvojne potrebe in perspektivne poklice v regiji. Osnovna višina štipendije znaša 15 odstotkov minimalne plače za dijake, 28 odstotkov minimalne plače za dodiplomske in do 34 odstotkov minimalne plače za podiplomske študente. Delodajalci, ki se vključijo v štipendijsko shemo, financirajo 50 odstotkov štipendije, preostanek pa se financira iz sredstev Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. RRA LUR prireja za spodbujanje vključevanja delodajalcev v sistem regijske štipendijske sheme srečanja z delodajalci, interesnimi združenji in območnimi enotami zavoda za zaposlovanje v regiji. Na nedavnem delovnem posvetu, ki sta ga v prostorih Tehnološkega parka Ljubljana organizirala RRA LUR in Ljubljanska območna enota GZS, so razpravljavci izpostavili trend zaposlovanja mladih z nižjo stopnjo izobrazbe in upadanje interesa za zaposlovanje visoko izobraženih. Da se negativni trendi pri zaposlovanju visoko izobraženih mladih kadrov v prihodnje ne bi nadaljevali, bo potrebno okrepiti sodelovanje med gospodarstvom, izobraževalnimi in razvojnimi institucijami, ki bodo za večjo zaposljivost mladih morale vzpostaviti učinkovite mehanizme. Udeleženci posveta so se strinjali, da bodo visoko izobraženi kadri in tisti, ki se izobražujejo na področju deficitarnih poklicev, ključni za uspešen gospodarski razvoj regije v prihodnosti. Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer Evropskega socialnega sklada, v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Več informacij o vsebini in sklepih posveta ter regijski štipendijski shemi: Mag. Liljana Drevenšek, liljana.drevensek(at) ljubljana.si, Tel: 01 306 19 04 Matija Ukmar, matija.ukmar(at)ljubljana.si, Tel: 01 306 1905 10 KLASJE | Ivančna Gorica, junij 2011 Iz krajevnih skupnosti 35. rekreativni spust s kajaki in kanuji po reki Krki Zadnjo nedeljo v maju je 347 rekreativcev s čolni uživalo v lepem vremenu na reki Krki kaški piknik s postrvmi in pleskavicami ter podelitev priznanj za vse udeležence. Zaključna prireditev je potekala pod velikim šotorom na asfaltnem igrišču na Krki, kjer je bila dan prej velika slovesnost ob občinskem prazniku in odprtju nove šole na Krki. Tako je bil letošnji spust lepo vpet v sklop več prireditev ob otvoritvi zares lepe nove šole na Krki. Organizatorji, člani Kajak kanu kluba Krka, se najlepše zahvaljujejo vsem nepogrešljivim sponzorjem prireditve: Krka, Občina Ivančna Gorica, Kajakaška zveza Slovenije, Coca Cola, Asist, Holding Slovenske elektrarne, Zavarovalnica Triglav, Pekarna Grosuplje, Mercator, Keko Žužemberk, Eni?ma, Carpe Diem, Sirpak Stična, Mizarstvo Trunkelj, Adles Ljubljana, Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Duem, Hipox, A banka, Klimahit, Foto-video Marjan Travnik, CIM, Kongo, Prevozi Dušan Strah, G ŠPORT, Gostišče na vasi, Mobitel, BTC City, Kava bar Slemeni-ce, Ribogojstvo Bregar, Toplar, Vinska klet Vrtovec, Trgovina Miša Krka, Sitotisk Praznik, Frizerski salon Hočevar, Gostišče Krka, Geomeja, d.o.o., Okrepčevalnica pri Koščaku. Več o spustu pa si lahko ogledate tudi na spletni strani http://users.volja. net/kkkkrka. Simon Bregar Kajak kanu klub Krka je letos že 35. zapored organiziral rekreativni spust po reki Krki. Ta prireditev, ki zadnja leta poteka v sklopu projekta Kajakaške zveze Slovenije Voda za vedno je bila tudi letos vzorno organizirana in je na zadovoljstvo vseh potekala brez omembe vrednih težav. Zaradi nekoliko višjega vodostaja je bila vožnja zelo primerna za rafte, nekoliko manj za kanuje, a so se tudi ti večinoma dobro znašli na vodi. Za varnost in zdravje udeležencev je tudi letos skrbela dežurna zdravniška služba. Start prireditve je bil kot že vsa leta pri mostu na Krki, cilj pa v Šmihelu pri Žužemberku. Proga je dolga približno 11 kilometrov, veslači pa pora- bijo zanjo od tri do pet ur. Na sredini poti, malo pred Zagradcem, so imeli udeleženci malico, da so si nabrali novo energijo, ki so jo potrebovali v drugem delu spusta. Poseben čar dajejo spustu številne brzice in slapovi -enajst jih je, najvišji pa doseže dobre tri metre. Vožnja preko njih je zelo atraktivna, vendar nezahtevna, zato je primerna tudi za manj izkušene veslače. Veslači v kanujih lahko čoln na zahtevnejših mestih tudi prenesejo, sicer pa so bili tako kot že večkrat do sedaj pri prečkanju jezov in brzic v veliko pomoč domači kajakaši. Po zaključku v Šmihelu so se nato veslači vrnili na izhodišče na Krko, kjer so organizatorji pripravili kaja- A letos smo doživeli še drugačno navdušenje. Skoraj 200 malih in velikih kolesarjev se je udeležilo družinskega maratona - starši z otroki, malo večjimi in malo manjšimi, nekaterimi še v plenicah in z dudami v ustih, a vsi ustrezno opremljeni s čeladami. Ko so si ti mali kolesarji zavezali kolesarske rute na glavo in postali modro--rumeni, takšni, kot so drugi grosupeljski kolesarji, takrat smo vedeli, da je med nami podmladek, ki ga kolo zanima in ki bo organizator morda 30. ali 40. maratona treh občin. Letos se je maratona udeležilo rekordno število udeležencev - 910 jih je bilo, od tega 192 na družinskem maratonu. Najstarejši je štel 81 let, najštevilčnejša skupina pa 119 udeležencev. Start in cilj sta bila prestavljena v center Grosuplja na Kolodvorsko cesto. Živ žav je bilo čutiti ves dan. Živopisana druščina s kolesi in čeladami, stojnice, glasba, šotor sredi mesta ... Člani Kolesarskega društva Grosuplje nismo vozili, pač pa smo skrbeli, da je vse potekalo tako, kot je treba. Velik delež pri pripravi in organizaciji je prispevala tudi Občina Grosuplje kot soorganizatorka maratona, pa tudi Občini Dobrepolje in Ivančna Gorica, koder je maraton potekal. Ponekod so domačini tako navdušeno sprejemali kolesarje, da so ti skoraj pozabili nadaljevati z vožnjo. Seveda pa gre zahvala našim številnim sponzorjem, ki so nas podprli s finančnimi sredstvi, opremo za izvedbo maratona ali darili za srečelov. Zahvaljujemo se tudi Društvu podeželskih žena Sončnica, ki je udeležencem ponudilo sladke priboljške, Turističnemu društvu Magdalenska Gora, Čebelarskemu društvu Grosuplje, Gasilskemu društvu Zdenska vas, gasilskim društvom iz občine Ivančna S kolesi po rimski cesti V soboto, 11. 6. 2011, so se v jutranjih urah kolesarski navdušenci iz sosednjih občin Ivančna Gorica in Žužemberk že šestnajstič podali na pot po rimski cesti od Ivančne Gorice do Dvora. Na startu 25-kilometrske poti po sledeh nekdanje rimske ceste, pri miljniku v Ivančni Gorici ob župnijski cerkvi sv. Jožefa, se je zbralo 76 kolesarjev. Dobrodošlico sta jim izrekla župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad ter župan občine Žužemberk Franc Škufca, ki se je na to pot podal že desetič. Pot iz Ivančne Gorice je kolesarje vodila po stranskih, gozdnatih in travnatih poteh skozi Gorenjo vas, kjer so si ogledali sušilnico sadja na kmetiji Erjavec, do etnološke zbirke Nose na Bojanjem Vrhu. V Valični vasi so si ogledali eno najstarejših lip na Slovenskem in cerkev sv. Marjete, Naralov križ v Trebči vasi in na koncu še plavž oziroma kupolno peč na Dvoru. Najstarejša popotnika po rimski cesti sta bila častni občan občine Ivančna Gorica Leopold Sever in Franci Godler iz Bizeljskega, najmlajši korenjak na kolesu pa Žak Šparl prav tako iz naše občine. 13. maraton treh občin je za nami Kadar utrujen kolesar, celo nekoliko moker od dežnih kapelj, ob povratku v cilj navdušeno izjavi: »Super, dobr' ste zrihtal!« ali pa: »To je to, naslednje leto spet pridemo!« - takrat vemo, da trud ni bil zaman. Gorica, ZŠAM Grosuplje in Motoklu-bu Fire Group iz Ivančne Gorice, pa tudi drugim, ki so s svojimi stojnicami popestrili prireditev ali kako drugače pripomogli pri realizaciji maratona. Kolesarski utrip 13. maratona treh občin si lahko ogledate v slikah, posnetkih in komentarjih na naši inter-netni strani: www.kolesarsko-dru-stvo-grosuplje.si. Na cilju sta se vsem udeležencem in pokroviteljem, ki so pomagali pri izvedbi že 16. tradicionalnega rekreativnega popotovanja po rimski cesti, v imenu organizatorjev zahvalila predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc in Leopold Sever ter podelila priznanja v obliki odlitka starinskega možnarja. Gašper Stopar Nasvidenje na 14. maratonu treh občin! Anton Kogovšek Kolesarsko društvo Grosuplje Julij • Sobota, 16. 7. 2011, ob 20. uri, DC Krka: ALENKA GODEC Avgust • Druga polovica meseca, DC Krka: OTROŠKA USTVARJALNA DELAVNICA • Sobota, 20. 8. 2011, ob 15. uri, DC Krka: FRU/FRU, lutkovna predstava • Sobota, 27. 8. 2011, ob 20. uri, DC Krka: ADI SMOLAR, koncert September • Sobota, 3. 9. 2011, Krka: MARKO HATLEK, koncert • September 2011, Krka: FOTR (Lado Bizovičar) Več informacij na spletni strani: www.festivalkrka.si Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Iz krajevnih skupnosti 2011 uni, Ivančna Gorica | ^KLASJE 11 Tudi lovci smo praznovali_ Člani Lovske družine Krka smo se pridružili praznovanju enega najpomembnejših dogodkov za Kr^----"-u-TKU www.ns-ivancnagonca.st V naši nogometni šoli se je v zadnjem času zgodilo veliko pomembnih stvari. Počasi se zaključuje I. sezona delovanja Nogometne šole Ivančna Gorica in lahko rečemo, da naša barka pluje v pravo smer. Naše uspešnosti ne ocenjujemo po rezultatih (čeprav vrednosti tekmovalnih rezultatov ne podcenjujemo), ampak prej po številu aktivnih otrok, ki se je v tem trenutku dvignilo na I00, po izboljšanih materialnih možnostih za delo in boljši organizaciji delovanja. Še naprej se bomo trudili, da bi delovali še bolj vzgojno in strokovno. Zavedamo se, da bo kakšen otrok tudi odšel iz naših vrst, a to je normalen proces, saj čisto vsem neka sredina, dejavnost in ljudje v njej pač ne morejo odgovarjati iz takšnih ali drugačnih razlogov, čeprav se trudimo da bi jim. 25. maja smo gostili državno pokalno finale za ženske med ŽNK Krka in ŽNK Jevnica. Naša nogometna šola je po svojih skromnih močeh pomagala pri soorganizaciji finalnih pokalnih tekem NZS - deklet selekcij U-12, U-14 in pri že omenjeni članski tekmi. Na tribunah je bilo veliko gledalcev, ki so pripravili odlično vzdušje. Našo nogometno šolo je ob tej priliki obiskal tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije, gospod Aleksander Čeferin, ki se je podrobneje seznanil z našim delovanjem in je lepo popestril naš nogometni »dan mladosti«. Dan se je zaključil z obiskom finala Pokala Hervis NZS med NK Domžale in NK Maribor. Po zaslugi NZS, ki nam je omogočila ogled, smo imeli priložnost spremljati izjemno lepo in napeto tekmo z veliko goli in preobrati. V Stožice smo se odpeljali: naši mladi nogometaši, trenerji, nekateri starši in člani UO šole. Skupaj nas je bilo II5 in uživali smo v enkratnem dogodku na zares lepem stadionu. Omeniti še velja, da nas je 2. junija obiskal po mnenju mnogih najboljši igralec finala pokala Hervis in član zmagovalne ekipe Domžal Damir Pe-kič. Druženje z njim je bilo prijetno, naši nogometaši pa so se razveselili obiska, saj jim pomeni veliko motivacijo za nadaljnje delo. Poletna liga v okviru MNZ Ljubljana se je tudi zaključila. Naše ekipe so dosegle zelo solidne rezultate in si jih kar oglejmo: Cicibani U8 so v svoji skupini 6 (obstaja 9 skupin) dosegli drugo mesto za ekipo Šentjernej in pred ekipama Kolpa in Brinje B. Prvouvrščene ekipe iz skupin so se uvrstile na zaključni turnir. Cicibani U9 so v svoji skupini (7 skupin) tudi dosegli 2. mesto, tik za ekipo Brinje ter pred ekipama Dra-gomer in Dolomiti Dobrova. Kljub temu, da niso osvojili I. mesta so se fantje uvrstili na zaključni turnir. Cicibani U-10 so v skupini D zasedli 4. mesto med 9 ekipami. Z nekaj več sreče in zmago v zadnji tekmi proti Kolpi pa bi zasedli celo 2. mesto. Mlajši dečki U-12 so igrali v 2. kakovostni ligi (od 4 lig) in zasedli 10. mesto med I2 ekipami. Starejši dečki U-14 pa krog pred koncem igranja v 2. kakovostni ligi zasedajo skupno 9. mesto med 14 ekipami. V predzadnjem krogu so z odlično igro premagali FC Ljubljana s 5:0. Vsem selekcijam in trenerjem čestitamo za uspešno igranje in borbenost v tej sezoni. Ob zaključku sezone pa bi radi obvestili vse starše in zainteresirane otroke, da bo II. in 12. julija (ponedeljek in torek) letos potekala prva MINI POLETNA NOGOMETNA ŠOLA, ki jo bo organizirala naša šola. Vanjo se lahko vključijo vsi otroci od 6.-I2. leta starosti ne glede na spol in ne glede na to ali so člani naše nogometne šole ali ne. Obvezna bo predhodna prijava na elektronskem naslovu: nsi-vancnagorica@gmail.com (napišite vsaj ime, priimek in starost otroka). Šola bo predvidoma potekala do 7.30 do I6.30. Za hrano, pijačo in dobro vzdušje bo poskrbljeno. Več informacij o mini poletni nogometni šoli boste dobili preko medijev in seveda na spletni strani: www.ns-ivancnagorica. si. Še to: ta šola bo brezplačna, saj jo bodo omogočili naši zvesti donatorji oz. prijatelji, ki se jim ob zaključku sezone iskreno zahvaljujemo za pomoč in podporo pri delovanju NŠ Ivančna Gorica: IA AVTO, AMBROSIA, AOUTPHOTO, AVTOPREVOZNIŠTVO PRIJATELJ JOŽE s.p., AVTOTRANSPORTI KASTELEC, BO-MAX d.o.o, EKOFLAM d.o.o, HI PO d.o.o- JARJS d.o.o, KOALA TIM d.o.o, KOZMETIČNI SALON HM - HELENA MIRANDA - MIZARSTVO SAMO KAVŠEK s.p. - , OBČINA IVANČNA GORICA, OSNOVNA ŠOLA FERDA VESELA, OSNOVNA ŠOLA STIČNA, PAPIR SERVIS d.o.o, PATRICK SPORT d.o.o., PONUDBA NEPREMIČNINE d.o.o, SAMASTUR d.o.o, SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA, TOPP d.o.o, VUL-KANIZERSTVO MIHAEL STIPIČ s.p., ZIP INŽENIRING d.o.o. Še posebej bi se radi zahvalili občini Ivančna Gorica, ki je znala prisluhniti našim željam in potrebam ter obema osnovnima in srednji šoli, ki so nam ravno tako pomagale pri premagovanju začetnih težav pri vzpostavitvi dela. Za NŠ Ivančna Gorica: Simon Bregar Dekleta selekcije U-12 s svojim novim »navijačem«, predsednikom NZS Aleksandrom Čeferinom. OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Na vrhu prve lige Krčani, na vrhu druge Picerija Toplar_ Letošnje tekmovanje v občinski ligi v malem nogometu se počasi približuje sredini, ki bo dosežena z naslednjim krogom, in nato poletnemu premoru. Trenutno stanje v prvi ligi kaže na to, da bo branilcem lanskega naslova, ekipi Mizarstvo Trunkelj Krka, le stežka kdo odvzel naslov tudi v letošnji sezoni. Pred začetkom lige so prav tako visoko kot omenjena ekipa kotirali tudi igralci ekipe Stična točka Bar jama (letošnji medobčinski zimski prvaki), ki pa so imeli tako velike težave z zagotavljanjem zadostnega števila igralcev na tekmah, da so žal predčasno izstopili iz lige. Presenetljivo dobri so tudi fantje iz Športnega društva mladih Krka, ki trenutno zasedajo visoko drugo mesto. Zelo možno je, da zaradi izstopa ekipe Stična točka Bar Jama iz prve lige letos v drugo ligo ne bo izpadla nobena ekipa. Bolj izenačena je letos druga liga, v kateri imajo za naslov najboljšega realne možnosti še vsaj štiri ekipe. Trenutno so v najboljšem položaju igralci ekipe Picerija Toplar, a tesno jim sledita ekipi Flirt bar ter Buldog, pa tudi ekipe Gradbeništvo Glavan Muljava še nikakor ne gre odpisati v boju za drugoligaški naslov in uvrstitev v prvo ligo. Lestvica prve lige: Ekipa: T Z R P DG PG GR TOČ I Mizarstvo Trunkejj Krka 6 6 0 0 25 4 +2I 18 2 Mizarstvo Perko ŠDM Krka 6 4 I I I7 I0 + 7 13 3 Mizarstvo Gnidovec Spodnje Brezovo 6 4 0 2 3I I4 + I7 12 4 ŠD Ambrus 6 3 I 2 20 I3 + 7 10 5 Bar pri Livarni 6 3 I 2 I4 I6 -2 10 6 FSK Mafijozi 6 2 0 4 I7 I7 0 6 7 Bencinski Servis Zagradec (-I) 7 I 0 6 I0 35 -25 2 8 ŠD Temenica AfToservis Vode 7 0 I 6 I3 38 -25 1 T - tekme, Z - zmage, R - remi, P - poraz, DG - dani goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke Lestvica druge lige: Ekipa: T Z R P DG PG GR TOČ I Picerija Toplar 8 6 I I 3I I0 +2I 19 2 Flirt Bar 8 6 0 2 I8 7 + II 18 3 Buldog 8 6 0 2 20 I3 +7 18 4 Gradbeništvo Glavan Muljava 8 5 0 3 I9 I3 +6 15 5 Bar na Postaji 8 4 0 4 I7 24 -7 12 6 Futsal team Krka 8 3 I 4 I9 2I -2 10 7 Gostišče Krka 8 2 2 4 I9 23 -4 8 8 Raja 8 2 0 6 I3 20 -7 6 9 ŠD Temenica 8 2 0 6 I3 25 -I2 6 I0 Kekčevo Moštvo 8 2 0 6 I2 25 -I3 6 V soboto, 2I. 5. 20II, je v Hotelu Polževo nad Višnjo Goro potekal peti tradicionalni hitropotezni turnir v šahu. Organizirala sta ga Šahovski klub Višnja Gora-Stična in Turistično društvo Polževo. V čudovitem vremenu sta nastopajoče pozdravila predsednik KS Višnja Gora Luka Šeme in predsednik ŠK Višnja Gora--Stična Branko Kirasič. Turnir je potekal v devetih kolih in vsak igralec je imel na voljo I0 minut za razmislek. Štiriindvajset ljubiteljev kraljevske igre se je zapodilo v lov za nasprotnikovim kraljem in po štiriurnem šahi-ranju smo dobili naslednje rezultate: I. mesto: Jure Zorko 7,5 točk, 2. mesto: Marjan Črepan 7 točk, 3. mesto: Dušan Čepon 6,5 točke, 4. mesto: Igor Mestek 6 točk, 5. do 8. mesto: Marjan Kastelic, Hinko Krumpak, Mitja Dulmin, Branko Kirasič po 5,5 točke, 9. do II. mesto: Vladimir La-vrač, Matej Brcar, Dušan Marcetič po 5 točk, I2. do I3. mesto: Vinko To-mažin, Andrej Brcar po 4,5 točke, I4. do I7. mesto: Pavle Sotirov, Bernard Mušič, Slavko Sotirov , Janez Ješe po 4 točke, I8. do 20. mesto: Anton Kastelic, Matej Dolšina, Čedo Filiposki po 3,5 točke, 2I. do 22. mesto: Hana Bajt, Franc Volk po 2 točki, 24. mesto Aleš Bajt 0,5 točke. Na turnirju je nastopil tudi mednarodni mojster Jure Zorko, član B-repre- zentance, ki je brez večjih naporov posegel po najvišji stopnici, ter tudi dva mojstra, več mojstrskih kandidatov in prvokategornikov. Zaslužene nagrade je podelil predstavnik Turističnega društva Polževo Martin Flamaceta. Najboljši domači igralec je bil Branko Kirasič, najboljši mladi igralec pa Matej Brcar iz Trebnjega. Na koncu naj se zahvalim gostitelju, gospodu Lavriču, ter vsem sponzorjem turnirja: Mercator, d.d., Vučko, d.o.o., Zavarovalnica Triglav, SREDNJEŠOLSKI ŠPORT Plesalci in atleta odlični na državnih tekmovanjih_ Tudi ob koncu šolskega leta se je našim dijakom in dijakinjam posrečilo nekaj vrhunskih športnih rezultatov. Meseca maja sta na področnem dolenjskem prvenstvu v atletiki za srednješolce blestela dijakinja Nika Ferlin (527 cm) in dijak Blaž Kamin (664 cm), ki sta prepričljivo osvojila prvi mesti v skoku v daljino med posamezniki. Tekmovanje je bilo v Novem mestu. S tema izidoma sta se uvrstila tudi na finalno državno prvenstvo, ki je bilo konec maja v Ljubljani. Tam se je še posebej izkazal Blaž Kamin, ki z doseženim osebnim rekordom 692 cm osvojil odlično tretje mesto v državi, medtem ko se Niki nastop ni najbolj posrečil in je osvojila I4. mesto. Kljub temu si oba zaslužita iskrene čestitke. Še bolj so ravno tako meseca maja blesteli plesalci. Na državnem tekmovanju (ima naziv šolski plesni festival), ki se je odvijalo v Celju, so se odrezali sijajno, plesni par Blaž Mohorčič in Neža Trpin pa je osvojil celo naslov državnega prvaka v standardnih in latinskoameriških plesih. Več o nastopih plesalcev so v svojem članku zapisali naši plesalci sami. Simon Bregar Športni turnirji na Krki Aktualni rezultati na www.kapodol.com V prvi ligi trenutno med strelci prepričljivo vodi Kristjan Čož (Mizarstvo Gnidovec Sp. Brezovo) s kar I4 doseženimi goli pred Danielom Glavičem (Mizarstvo Trunkelj Krka), ki je dosegel 7 golov. Tretje mesto si delita Robi Gačnik (Mizarstvo Trunkelj Krka) in Sebastjan Šinkovec (ŠD Ambrus) s po šestimi goli. Po osmem krogu si naslov najboljšega strelca v drugi ligi delijo trije igralci: Izidor Bregar (Gradbeništvo Glavan Muljava), Peter Nose (Picerija Toplar) in Borut Svetin (FT Krka). Vsi so dosegli po osem golov. Tesno, s po sedmimi doseženimi goli, jim sledita Rale Bosnič (Buldog) in Gašper Mišmaš (Picerija Toplar). Več o ligi si lahko pogledate na spletni strani www.kapodol.com (letne lige-Ivančna Gorica). Simon Bregar Že peti hitropotezni turnir v šahu Odprti turnir v taroku Na turnirju v taroku je sodelovalo I8 igralcev s področja naše občine, mnogi med njimi so bili ali so še med najboljšimi igralci v Sloveniji. Prva tri mesta so osvojili: 1. mesto: Vojko Ostanek, Vir pri Stični 2. mesto: Jože Kastelic, Stična 3. mesto: Alojz Hrovat, Hočevje Člani posamezno 1. Bojan Vokal 2. Luka Mlakar 3. Zvone Omahen Veterani 1. Jože Kozinc 2. Franc Godler 3. Stane Cilenšek Dvojice I. Luka Mlakar, Bojan Kuhelj d.d., Autodelta, d.o.o., Schacherma-yer, d.o.o.. Posebej se zahvaljujem moji prizadevni »desni roki«, Pavletu Sotirovu, predstavnikom Turističnega društva Polževo, Krajevni skupnosti Višnja Gora. Brez vas turnirja v takem obsegu ne bi bilo. Žal nas na koncu zaradi svojih obveznosti ni mogel pozdraviti župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki se je zahvalil za povabilo. Branko Kirasič predsednik ŠK Višnja Gora-Stična Z leve proti desni: Martin Flamaceta (Turistično društvo Polževo), Marjan Črepan (drugo mesto), zmagovalec Jure Zorko in Dušan Čepon (tretje mesto) Odprti turnir v šahu 1. Pavle Sotirov 2. si delita: Robert Škufca, Branko Koželj 3. Andrej Kastelic Občinsko tekmovanje v namiznem tenisu Starejši učenci (1996 in mlajši) 1. Jan Zaletel 2. Jan Belcl 3. Urban Hočevar Starejše učenke (1996 in mlajše) 1. Jerca Hočevar 2. Leja Zaletel 3. Klavdija Černe Mlajši učenci (2000 in mlajši) 1. Andraž Zaman 2. Juš Javornik Mlajše učenke (2000 in mlajše) 1. Pia Škufca 2. Ela Tekavec 2. Bojan Vokal, Zvone Omahen 3. Slavko Globokar, Jože Kozinc Pomladni turnir dvojic v badmintonu 2011 1. Jošt Plut, Robert Koritnik 2. Darja Godec, Dušan Godec 3. Anita Markovič, Pavel Markovič Odprti turnir v malem nogometu 2011 Ekipna uvrstitev 1. Mizarstvo Trunkelj 2. Šmarje - Sap 3. Mizarstvo Gnidovec Najboljši strelec Daniel Glavič (Mizarstvo Trunkelj) Najboljši vratar Tone Svetin (Športno društvo mladih Krka) Dež zaznamoval zadnji dan relija Saturnus_ Najprestižnejši slovenski reli Saturnus je tudi letos zapeljal po cestah naše občine. V nedeljo, 15. maja, na zadnji dan tridnevnega športnega dogodka, so se vozniki po dvakrat spopadli s hitrostnimi preizkušnjami Metnaj (10, 16 km) in Višnja Gora (24, 6 km). Tudi z našimi cestami je najbolj opravila češka posadka Vaclav Pech - Petr Uhel, ki je zmagala že četrtič zapored na reliju Saturnus, kar je sploh edinstveni primer v 34-letni zgodovini tega legendarnega relija. Kljub sicer deževni nedelji so ta dan v drznih vožnjah lahko uživali tudi ljubitelji tega športa v naših krajih. Organizator, AMD Slovenija Imos, se ob tej priliki zahvaljuje za pomoč pri izvedbi relija v naši občini Občini Ivančna Gorica, svetom krajevnih skupnosti Metnaj in Višnja Gora ter prostovoljnim gasilskim društvom iz območja, po katerem je reli potekal. (mš) O kresi se dan obesi. Lukovke (Alliaceae) Česen, čebula, drobnjak in por se po vsem svetu že tisočletja uporabljajo kot hrana, začimba in ljudsko zdravilo. Znanstvene študije dokazujejo, da lahko lukovke učinkovito prispevajo k boljšemu zdravju ter zmanjšajo tveganje za nekatere zdravstvene težave. V družino lukovk spadajo: česen, čebula, por, čebulica, šalotka, drobnjak, kitajska čebulica . Samo česen npr. vsebuje več kot 200 različnih spojin. Poleg tega vsebuje še velike količine mineralov, kot so fosfor, kalij, žveplo, cink, nekaj selena, manjše količine kalcija, magnezija, natrija, železa, mangana ., vitamina A in C ter vitamine skupine B. Vsebuje tudi flavonoide in druge antioksidante, bistvena olja in maščobne kisline, aminokisline, pektin in žveplove spojine (predvsem alcin). Samo alcin pa v reakciji s kisikom proizvede več kot 70 različnih žveplovih spojin, ki imajo naravne zdravilne lastnosti. Čebula (Allium cepa) Čebula je ena najstarejših zelenjav, ki jih pozna človek. Lahko jo najdemo v veliko receptih in pripravkih v vseh kulturah po svetu. Dandanes čebulo najdemo v sveži, zmrznjeni, konzervirani obliki, v kisu ali dehidrirani obliki. Poznamo ogromno različnih sort čebule, ki se razlikujejo po obliki in barvi. Pri nas so najbolj priljubljene enoletne sorte (spomladanska čebula) in jedilna čebula. Jedilna čebula ima zelo začinjen in oster okus, medtem ko je okus spomladanske čebule bolj nežen, pri tej sorti pa lahko jemo tudi zelenje. Čebulo shranjujemo razprostrto v hladnem in suhem prostoru. Ne smemo je shranjevati v plastični vrečki, saj se v njej poti in začne gniti. Česen (Allium sativum) Gojenje česna je precej enostavno, v milih pogojih lahko zraste v enem letu. V hladni klimi se česen posadi približno šest tednov pred zmrzaljo in vzkali pozno pomladi. Česnu se ne sme dodajati pesticidov. Lahko zboli za rdečo čebulno gnilobo (Pyrenochaeta terrestris), pri kateri zbolijo korenine, ki postanejo rdeče ali roza barve. Česen raste po vsem svetu, vendar je Republika Kitajska daleč največji proizvajalec česna s približno 10,5 bilijonov kilogramov letno, kar je več kot 77 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Por (Allium porrum) Por je zelo uporaben v prehrani kot sveža povr-tnina za solate in kot zamenjava za druge vrste čebul. Obstajata dve vrsti pora: letni in zimski. Zimski por je zelo odporen na nizke temperature, mraz mu ne škodi, tako se lahko uporablja čez vso zimo. Najbolje se ohrani, če se pusti na polju, zakopan v brazde, spomladi pa se izkoplje in prenese v hladne prostore, da preprečimo ponovno klitje. Poletni por ima svetlo zelene, okroglo upognjene tanke liste, ki postanejo proti spodnji strani rumeni in se končajo v belem koreninskem nastavku. Poletni por je blažjega, zimski pa trpkega okusa. Poletni por se uporablja od maja do avgusta, zimski od septembra do aprila. Šalotka (Allium ascalonicum) Rastlina na prvi pogled precej spominja na čebulo, le da ima modre cvetove, cvetovi listnega odevala pa imajo poudarjeno temno žilo. Šalotka je ponavadi manjša od čebule, poleg tega pod zemljo namesto ene same čebule oblikuje cel kup čebulic ali strokov. Luskolisti, ki jih obdajajo, so svetlo rjavi, bledo sivi ali celo rožnati, notranji deli pa so ponavadi rahlo zeleno ali vijolično obarvani. Svežo šalotko največkrat dobimo spomladi, sicer pa se tako kot česen in navadna čebula ohrani vse leto. Šalotka vsebuje manjšo količino večine vitaminov in rudnin. Drobnjak (Allium schoenoprasum) Drobnjak je grmiček s številnimi pokončnimi, votlimi, temno zelenimi listi, širokimi od 2 do 4 cm, ki poženejo iz podzemnih čebulic. Rastlina raste v šopih in doseže višino do 30 cm. Rastlina zgodaj spomladi razvije cvetna stebla z rdečevijoličastimi cvetnimi kobuli. Drobnjak ni zahteven za pridelovanje in bo dobro uspeval tudi v lončku. V revni zemlji mu bodo listi po-rumeneli, konice pa porjavele. V tem primeru naslednje leto tla pognojimo, nato pa zalivamo s tekočim gnojilom, da bodo po rezanju hitreje zrasli novi listi. Drobnjak je toplotno manj zahtevna rastlina. Dobro raste v srednje težkih, dobro pognojenih tleh. Drobnjakova stebla damo v zatesnjenih plastičnih vrečkah v hladilnik, kjer ostane sočen do 7 dni, ali pa narezani drobnjak zamrznemo v kockah ledu. Cvetove sušimo. Naredimo lahko tudi drobnjakov kis. Irena Ihan, dipl. ing. agr. in hort. tel: 051 627 427 ^salonOpalaca.si Redna cena: 69 Akciia: 59€ KOZMETIČNI SALON Ivančna Gorica TRETMA ZA TELO (90 minj MOČAN SHUJŠEVALNI UČINEK PILING TELESA OBLOGA IZ ŽAMETNEGA BLATA MASAŽA TELESA Z MASAŽNIM OLJEM ALI KREMO MNENJE STRANKE Spoštovani! V zimskih mesecih se, sicer popolnoma brez potrebe, običajno hranimo izdatneje, manj se gibamo, zaradi krajših dnevov preživljamo več časa v zaprtih prostorih - rezultat vsega tega se nam prikaže takoj spomladi, ko posije sonček, Kilca tukaj, špehek tam in nobeno krilo nam naenkrat ni več prav. Tudi sama sem se soočila z neprijetno resnico, zato sem se pred dobrimi tremi meseci odločila, da moram nujno nekaj storiti. V vašem kozmetičnem salonu sem si pred tem urejala le nohte. Vaša spletna stran in posvet s kozmetičarko, sta mi pokazali pot, s pomočjo katere pa mi morda le uspe izgubiti tudi kakšen odvečen kilogram, sem pomislila. Posebnih pričakovanj nisem imela, saj so moje izkušnje z različnimi shujševalnimi kurami bolj slabe. Ker sem mamica dveh otrok, je poleg sproti pridobljenih kilogramov, nekaj kilogramov še iz tega naslova. Presenečenje po 3. mesecih pa je zame neverjetno) I To je tudi razlog, da želim svojo izkušnjo deliti z vami. Tretma z močno shujševalnim učinkom je storil skoraj nemogoče. V treh mesecih mi je uspela izgubiti 7 kg - brez posebnega trpljenja; tretma ima pri meni namreč učinek, da sem nezavedno spremenila način prehranjevanja, več se gibam In rezultati so tu. Iskreno se vam zahvaljujem in želim, da tako kot meni, uspe še komu, S spoštovanjem, Anita (izvirnik dopisa ge. Anite hranimo v našem arhivu) BODY WRAPPING +BREZPLACNO STROJNA LIMFNA DRENAŽA (30 nnln) Povijemo vas s povoji namočenimi v tekočino za body wrapping, vas zavijemo v limfno drenažo in vas pustimo, da 30 min počivate. Priporočamo pri ; - CELULITU* - TEŽAVAH Z VENAMI - HUJŠANJU - OBLIKOVANJU TELESA - UČVRŠČEVANJU - OTEKLIH NOGAH,... *pomoč pri odpravljanju sledi celulita Redna cena: 39 € ZDAJ SAMO; 29 € ROJEČ CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p. WWW. roječ. net 041 031 /655-622 PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV z DOSTAVO IN ČRPANJEM Cenjeni graditelji in trgovine z gradbenim materialom! Nudimo Vam tudi: O BETONSKE BLOKE; širine 12-2G-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cm O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20-30 cm O OPAŽNIKE - ŠKARPNIKE; širine 20-30 cm ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 16, 18 in 20 0 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Mirno, spokojno in tiho nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat in svak VINKO MURN Gabrovčec 4 b (20. 12. 1937 - 10. 5. 2011) Z bolečino v srcu se ob boleči izgubi našega dragega iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja in tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče ter svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili v njegov drugi dom. Globoka zahvala gospodu župniku iz Krke, župniku iz Žužemberka in nečaku Cirilu Murnu iz Hinj za lep obred in skrbno izbrane tolažilne besede. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru s Krke. Hvala obema pogrebnima zavodoma. Hvala družini Zaletelj s Krke in družini Blatnik iz Šmarja - Sapa za vso nesebično pomoč in vsa dobra dela. Zahvala tudi Društvu upokojencev Ivančna Gorica in ge. Franci Turk za lepe in ganljive besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste z njim delili radost življenja, se z njim veselili, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Nič ni tako dragoceno kot tisti del tebe, ki je v drugih, in tisti del drugih, ki je v tebi. Tam zgoraj, visoko gori, je vse njeno. Pierre Teilhard de Chardin ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica JANEZA KLAVSA (12. 5. I960 - 5. 5. 2011) iz Grintovca pri Zagradcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, hvala za izrečena sožalja in prejete darove. Posebej se zahvaljujemo Gasilski zvezi Ivančna Gorica, vsem društvom, ki jo sestavljajo, posebej Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zagradec, ki je poskrbelo za organizacijo pogreba. Hvala gospodu Lojzetu Ljubiču in gospodu Slavku Blatniku za ganljive poslovilne besede, ki so orisale njegovo življenjsko pot. Hvala tudi Pošti Slovenije in kolektivu njene Poslovne enote Ljubljana za pomoč in sočutje ob izgubi. Hvala tudi direktorju Poslovne enote Ljubljana, gospodu Evgenu Zadniku, za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Perpar za pomoč pri organizaciji pogreba, hvala gospodu župniku Borisu Žerovni-ku, vojaškemu vikarju Jožetu Plutu in ministrantom za lep obred. Hvala zagraškemu cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Roberta Kohka za lepo petje v cerkvi in ob odprtem grobu. Hvala tudi županu občine Ivančna Gorica gospodu Dušanu Strnadu in njegovi soprogi za izrečena sožalja. Navsezadnje hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem, ki ste nam nudili kakršno koli pomoč, nam stali ob strani in počastili spomin na našega Janeza s svojim prihodom. Hvala za darovane svete maše, darove za obnovo križevega pota, cvetje in sveče. Mnogih nismo posebej imenovali, a ste prav tako pomagali ter s svojo prisotnostjo lajšali in delili našo bolečino. Tudi vam se zahvaljujemo za prijazne, bodreče besede, ki smo jih še kako potrebovali. Še enkrat iskreno hvala vsem in za vse. Ohranite Janeza v lepem in trajnem spominu, kot ga bomo tudi mi. Žalujoči vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega sina, brata in strica FRANCA PEČJAKA Hribarjevega iz Brezovega Dola 12 (II. 10. 1967 - 5. 5. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašča-nom, znancem in podjetju KG Grosuplje za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, gospodu župniku Urošu Švarcu za lep obred, pogrebnemu zavodu Novak, citrarki za zaigrane poslovilne pesmi, am-bruškemu moškemu pevskemu zboru ter vaščanom, ki ste mu kakorkoli pomagali. Žalujoči vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, ker sredi tišine spiš, a v srcih naših, draga, še živiš. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 39. letu starosti zapustila naša nepozabna mami, žena, hčerka, sestra, vnukinja SONJA ANŽLOVAR iz Metnaja Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, sosedom, sodelavcem, vsem, ki ste z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na poslednji poti, za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče, za vse molitve in sv. maše. Hvala dr. Matoz in njeni ekipi za požrtvovalno zdravljenje njene bolezni. Hvala PGD Metnaj za pomoč pri organizaciji pogreba in lep govor. Ob tem žalostnem dogodku bi se radi zahvalili za ganljive poslovilne besede ge. Anici. Hvala šentviškim pevcem Prijateljem za ubrano prepevanje in Šentviškim slavčkom za čudovito zapeto pesem. Iskrena hvala tudi Mitjevim profesorjem in sošolcem za izkazano čustveno in moralno podporo. Posebej hvala gospodu župniku Maksimiljanu za lep obred. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar. Zahvala tudi PGD Stična za prostor in gospem za postrežbo. Hvala, ker ste z našo Sonjo delili radost življenja, se veselili z njo, jo imeli radi in jo boste imeli še naprej v lepem spominu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA VERA TEKAVČIČ (20. 5. 1959 - 10. 5. 2011) Ob izgubi naše drage Vere se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, darovali cvetje, sveče, za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Najlepša hvala vaščanom Kamnega Vrha in Ambrusa za vso pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen obred, Moškemu pevskemu zboru Ambrus za lepo zapete žalostinke, kolektivu Mercator Rakovnik za poslovilni govor ter kolektivu Nered in LPFP Hvala tudi pogrebnima zavodoma Perpar in Novak ter vsem, ki ste zanjo molili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, ostale so sledi povsod, sad dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi ALOJZIJ MAVER mesarski mojster iz Stične Čas neusmiljeno beži, a lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ostajajo. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov grob, prižigate sveče in prihajate k svetim mašam. Vsi njegovi Še vedno čutim na koncih prstov njen zadnji utrip, utrip srca, ki je mojemu srcu dalo prvi utrip in je bílo do zadnjega diha manj zase ko zame. Do zadnjega hipa, ko sem spoznal: nimam več mame. In s teboj bomo zopet družina, ko bomo sklenili ta krog ljubezni in se skoz kroge krogov vrnili k tebi - počasi in tiho in zagotovo -eden za drugim. (Tone Kuntner) ZAHVALA V razcvetu pomladi se je od nas za vedno poslovila najina mami ROZALIJA BARLE rojena Kastelic z Vira pri Stični 18 Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem za misli in molitve, izrečena sožalja, sveče, cvetje, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste jo prišli pokropit in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se osebju Doma starejših občanov Grosuplje za skrb, nego in moralno podporo v dneh njene bolezni. Hvala, ker ste nama omogočili, da sva bili ob njej v zadnjih urah njenega življenja. Hvala župniku p. Maksimilijanu za darovano sveto mašo in lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Samarijan, Mladinskemu pevskemu zboru župnije Stična, solistki ge. Ireni Vidic, kvartetu stiških godbenikov, DU Stična in govornici Mariji Tratar, ge. Amaliji Govekar, g. Ivanu Glogovšku ter pogrebnemu zavodu Perpar. S spomini v srcu in s hvaležnostjo, da obstajajo ljudje, ki so pripravljeni podariti delček svojega srca za tolažbo drugega, Helena in Zalka z družinama ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila MARIJA BREGAR s Sušice pri Muljavi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovašča-nom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše ter za spoved na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se gospodu župniku za njegove obiske na domu, ki so mamo pomirili v težkih trenutkih, za lep pogrebni obred ter za iskren in ganljiv govor ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njeni iPOiSMLBME. STTOlEirrVfe s.p. ZaboK-št 16. 1296 Šentvid pirl Stični Gsm.: 041/ 78S 1 13. 041/ 647 380 Faizs: 0599 75 113 Obiščete nas lahko tudi na spletu: www.po^irebne-peirpair.sl v (fOib ûdinhket ítran Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Španska kulinarika Na jugu Španije veliko cvrejo v olju, v notranjosti pečejo in pripravljajo jedi na žaru, na severu pa prevladujejo jedi na žlico - ne glede na razlike med posameznimi območji pa ima španska kulinarika skupne značilnosti. Uporabljajo olivno olje, veliko česna, mesa - predvsem svinjine - in suhomesnatih izdelkov, morskih sadežev ter veliko krompirja in riža, in sl