FOR Freedom AND Justice NO. 28 Ameriška V gi%Tf »1 r-fti AMERICAN IN SPIRIT FOREION IN LANGUAGE ONLY 'orV!QC NhiL* .■ AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, April 8, 1986 VOL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - ZDA imajo dokaze, da nosi Libija neposredno odgovornost za bombni napad v diskoteki v Zahodnem Berlinu WASHINGTON, D.C. — Sinoči so poročevalci ABC in CBS televizije trdili, da imajo ZDA dokaze, da je Libija v ozadju bombnega napada v diskoteki v Zahodnem Berlinu, do katerega je prišlo preteklo soboto zvečer in v katerem sta bila ubita 21 let stari ameriški vojak in turška državljanka. F*o teh vesteh, so ameriške obveščevalne službe dešifrirale telegrame med Libijo in libijskim poslaništvom v Vzhodnem Berlinu, v katerih Libija med drugim čestita podrejenim v Vzhodni Nemčiji za »dobro opravljeno delo« v zvezi z bombnim napadom. Včeraj je ameriški poslanik v Zahodni Nemčiji dejal, da predsednik Reagan proučuje možnost neposredne ameriške vojaške ukcije zoper Libijo. V Beli hiši pa pravijo, da Sre le za eno od številnih možnosti. Mnogim opazovalcem Reaganove politike pa je jasno, da bi bil predsednik pripravljen odrediti maščevalni napad na Libijo, ako se bi od Libijcev sponzoriran terorizem nadaljeval in terjal večje število ameriških življenj. Ko se je v nedeljo zvečer vrnil v Washington od svojega ranča v Kaliforniji, Reagan ni hotel nič odgovoriti na vprašanja novinarjev, ali fes misli napasti Libijo. Danes poslovilni obisk v Beli hiši odhajajočega sovjetskega poslanika WASHINGTON, D.C. — Danes bo Predsednik Reagan sprejel v Beli hiši odhajajočega sovjetskega veleposlanika Anatolija D°brinina. Dobrinin je služil kot sovjetski ''eleposlanik v ZDA 25 let, na nedavnem ftmgresu sovjetske komunistične partije pa Je bil imenovan za člana vplivnega sekretari-ata. Dobrinin, ki je star 65 let, je bil zelo spoštovan od ameriških predsednikov in dr-avnih sekretarjev, od Johna Kennedyja do °nalda Reagana. Včeraj je Dobrinina spre-Jel sedanji državni tajnik George Shultz. Sovjetska zveza še ni imenovala novega Veleposlanika v ZDA. Mirovna pogajanja Conladora skupine latinskoameriških držav so se izjalovila Panama CITY, Pan. — Včeraj so se °ncno izjalovila mirovna pogajanja, ki so Se jih udeležili zunanji ministri 13 latinsko-ameriških držav. Zunanji ministri El Salva-^°rja, Coste Rice in Hondurasa so izjavili, a je odgovornost za neuspeh izključno pri n '^aragvejcih, ki da so niso hoteli podpisati enega od več predlaganih sporazumov. ' aragveški zunanji minister Miguel scoto je pa dejal, da to ni res. Ameriške bi^ezn'ce Pfi Contadora skupini so namreč sPremenili dokument, ki so ga same pod-a e 12. januarja letos, in ki je močno nasprotoval ameriški podpori protisandinisti-^*m gverilcem, je rekel xl’Escoto. Doku-Poh11’ k' b* na-i sec*aj v 'menu Nikaragve Pisal, ni vseboval več tega nasprotovanja °moči gverilcem, je pojasnil d’Escoto. jav*UnanJi ministri vseh 13 držav pa so ob-Pi*..'lzjav°. v kateri pozivajo 5 srednjeame-kj dr^av. naj znova začnejo s pogajanji, Porf6 na^ k' končala 6. junija. Takrat naj bi S|a mirovno pogodbo, ki bi res prine- *2id ^euspe*1 Pogajanj utegne vplivati na ga asovania v spodnjem domu ameriške-j0no°n8resa o Reaganovi pobudi za 100 mili-_0fu_v tolarjev podpore »contras« gveril-šplošno mnenje je, da neuspeh Conta- dorovih pogajanj z Nikaragvo deluje v prid Reagana. Caspar W. Weinberger na uradnem obisku na Filipinih — Aquinova prosila za veliko več ameriške gospodarske podpore MANILA, Fi. — Te dni se je mudil na uradnem obisku na Filipinih obrambni tajnik Caspar W. Weinbarger. Namen Wein-bergerjevega obiska je predvsem ta, da dokazuje ameriško podporo vladi predsednice Corazon Aquino. Med drugim se je Weinberger zanimal tudi za stališče Aqui-nove do ameriških vojaških oporišč na Filipinih, ki so ključnega pomena za ameriške strateške interese na pacifiškem območju. Včeraj se je Aquinova srečala z Wein-bergerjem in mu povedala, da njena država največ potrebuje od ZDA gospodarsko pomoč. Bolj malo se Filipini zanimajo za vojaško pomoč. Najbolj pereča težava za novo vlado je obupno stanje gospodarstva. Nezaposlenost je dosegla stopnjo 20 odstotkov, Filipini pa imajo mednarodni dolg 26 milijard dolarjev, ki je težko breme. Ameriška in tudi mednarodna gospodarska pomoč bi oživela filipinsko ekonomijo, število brezposelnih bi se začelo zniževati, s tem pa bi začeli izgubljati vpliv tudi komunisti, ki vodijo oborožen odpor tudi zoper Aquinovi vladi. Pred odhodom v Bangkok, Tajsko, je Weinberger dejal novinarjem, da bodo ZDA pripravljene odobriti novo gospodarsko pomoč Filipinom. Poudaril pa je, da je treba okrepiti tudi filipinske oborožene sile, da uspešneje kljubujejo komunističnim gverilcem. ZDA in Saudska Arabija razhajajo glede stabiliziranja naftnega tržišča MANAMA, Bahrein — Včeraj je podpredsednik George Bush priznal, da ZDA in Saudska Arabija niso enotnega mnenja glede stabiliziranja cene nafte na mednarodnem tržišču. Bush se je mudil v Saudski Arabiji tri dni, včeraj pa dopotoval v državico Bahrein. V pogovorih s saudskimi voditelji, je Bush dejal, da svet potrebuje stabilnost v ceni nafte. ZDA pa ne morejo in tudi nočejo diktirali glede tega, je dejal Bush. Cena nafte v zadnjih dneh je zelo nestabilna. Pretekli teden je padla cena za krajši čas celo na $9.75 na sod, včeraj pa je dosegla ceno $14.33 na sod. - Kratke - New York, N.Y. — Združeni narodi bodo odobrili predstavnikom Avstrije in Izraela, da preberejo doslej tajne dokumente o bivšem generalnem sekretarju ZN Kurtu Waldheimu. Waldheim je avstrijski predsedniški kandidat, v javnost pa so prišli dokumenti, ki trdijo, da je bil morda povezan med drugo svetovno vojno z nacističnimi vojnimi zločini v Grčiji in južni Jugoslaviji. Waldheim vse zanika, zanimivo pri zadevi je pa skrajno previdno zadržanje Jugoslavije, ki je v drugih primerih precej hrupna glede morebitnih vojnih zločincev. Pešavar, Pak. — Ta teden so sovjetske in kvizlinške afganske sile začele silovito ofenzivo zoper uporniške enote. Kot kaže, so uporniki utrpeli veliko izgub, sestrelili pa naj bi sovjetsko letalo in nekaj helikopterjev. Zadnji čas je med sicer različnimi uporniškimi gibanji opaziti nekaj več enotnosti kot doslej. Še vedno pa imajo težave, ker jim primanjkuje ustrezno orožje. Iz Clevelanda in okolice Kresova prireditev— To soboto zvečer bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. nastopila s celovečernim programom folklorna skupina Kres. Za informacijo glede vstopnic, pokličite tel. št. 692-1339. Jadran— To soboto zvečer bo imel pevski zbor Jadran večerjo, koncert in ples in sicer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vstopnice imajo člani. Zanimiv članek— V včerajšnjem Cleveland Plain Dealerju je izšel zelo zanimiv članek izpod peresa Williama Millerja, novinarja, ki za ta list poroča o etničnih zadevah. Članek seje ukvarjal s prizadevanji tistih medvojnih ameriških letalcev — gre za več kot 500 — ki so jih rešili četniki Draže Mihajloviča. Članek je kar precej objektiven, predvsem ko upoštevamo, da je Miller vidno naklonjen »naprednemu« delu slovenske skupnosti in je dober prijatelj konzula Iva Vajglja. Najbrž bo marsikatero besedo slišal od »naprednih«, zato bi morda učinkovale pohvalne besede od tistih nas, ki ne spadamo v »napredne« kroge. Novi grobovi Mathew Koren Na svojem domu na 21851 Ivan Ave. je po dolgi bolezni umrl 76 let stari Mathew Koren, rojen v Clevelandu, nikoli poročen, brat Agnes Wick, Dorothy Brundic (Fla.) ter že pok. Thomasa in Franka, stric in prastric, zaposlen kot strojnik pri Chase Brass Co. 38 let, do svoje upokojitve 1. 1975, član SNPJ št. 28. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Frances Žagar V petek, 4. aprila, je v University bolnišnici po kratki bolezni umrla 75 let stara Frances Žagar z 20121 Wilmore Ave., rojena Baraga v Clevelandu, vdova po Antonu, sestra Albine Zimmerman ter že pok. Sophie Magayna in Anthony-ja, teta Jamesa Barage, Kathy Baraga in Nancy Domino. Pokojna je lastovala in vodila kozmetični salon v Euclidu več kot 20 let, do 1. 1970. Bila je članica ADZ št. 45, KSKJ št. 29, tajnica podr. št. 10 SŽZ, Oltarnega društva pri Mariji Vnebovze.ti, Kluba upokojencev na Holmes Ave. in v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 10. Prodaja peciva— To soboto in nedeljo bo pri Sv. Vidu farna prodaja peciva. V soboto bo prodaja po večerni maši, v nedeljo pa dopoldne. Prodaja krofov— 'To soboto ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu prodajo krofov, kot običajno v društveni sobi. Ta prodaja krofov je v sodelovanju s farno prodajo peciva. Pridite! Dober obisk— Preteklo soboto je bil v Slovenskem domu na Holmes Ave. družabni večer Tabora DSPB Cleveland. Obisk je bil dober. Novo plesišče— Pretekli petek je bil v angleškem delu našega lista članek, ki je bralce obvestil o novem plesišču, ki ga bodo letos zgradili na Slovenski pristavi. Za nabavo gradbenega materiala in druge potrebe morajo pri SP najti 15 tisoč dolarjev. Če ste članek morda prezrli, preberite ga in sodelujte! Priznanje— Preteklonedeljski Plain Dealer je v športnem delu na kratko poročal o priznanju, ki ga je prejel športni novinar Robert Dolgan. Dolgan je bil namreč počaščen za enega od deset najboljših piscev športnih rubrik v ZDA med časopisi z dnevno naklado več kot 175.000. Dolgan je poročen s pevko in društveno delavko Cecilijo Valenčič Dolgan, ki vodi Mladinski pevski zbor kr. št. 2 SNPJ, kateri je imel svoj dobro obiskovan nastop preteklo nedeljo v SDD na Recher-jevi ulici. Ponovno gostovanje— Možno je, čeprav ni še nič točno znanega, da bo ponovno gostovala v našem mestu Slovenska filharmonija. Do nastopa, ki bi menda bil jeseni letos, bo prišlo, če se bodo zanimala lokalna slovenska društva in posamezniki. V doglednem Času bo sklican poseben sestanek, na katerem bi se društva odločila, ali želijo sodelovati v tej zadevi. Poročali bomo še. Korotanov koncert— Pevski zbor Korotan bo imel celovečerni koncert v soboto, 26. aprila, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Že danes ste vabljeni, da se tega koncerta udeležite. Vstopnice so v predprodaji pri članih zbora. VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 53° F. Pretežno oblačno jutri s prihodom hladne fronte. Najvišja temperatura okoli 43° F AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel — Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 28 Tuesday, April 8, 1986 «<^§^>83 Kmet v današnji Sloveniji Piscu tega sestavka se zdijo dogodki zadnjih 40 let v naši domovini, ki so, bi dejal, do skrajne možnosti predrugačili sociološki sestav narodnega telesa, naravnost usodno nevarni za sam obstanek slovenstva. Nisem imel dostopa do raznih razprav o tem važnem predmetu, če jih je kaj v domovini ali na tujem, radi česar se to pisanje ne opira na nobene objavljene vire, če jih je kaj in kolikor jih je, temveč je sad lastnega razmišljanja, temelječega na lastnih skušnjah človeka, ki se je v svojih mladih in pozneje zrelih letih aktivno ukvarjal s temi problemi in se zanje živo zanima tudi na svoj star dan. Sestav narodnega organizma je zgrajen iz množice človeških skupin v okviru naroda, več ali manj različnih po svojem načinu življenja, miselnosti, vrednotenju svoje osebnosti in vnanjega sveta, po kulturni in verski usmerjenosti in še drugih elementih življenjske stvarnosti. Vse to izvira deloma iz njegove otroške in mladinske vzgoje, največ pa iz njegovega življenjskega poklica. Ta namreč uravnava tek njegove eksistence in daje smisel njegovim ukrepom. Ko se je iz srednjeveškega fevdalnega sistema, zelo nasilnega in omejenega na dve skupini: fevdalni gospod in njegov podložnik, razvil mnogo svobodnejši sistem kapitalizma, se je človeštvo razcepilo v tri temeljne produkcijske skupine. Največ ljudi je ostalo pri obdelovanju zemlje in pri granah, ki so sorodne temu poklicu. Iz srednjeveških cehov se je razvil mogočen sloj rokodelcev in obrtnikov, katere je pa poznejši industrijsl«; razmah pritegnil več ali manj v industrijsko delavstvo. Dotedanji poklic fevdalnih valptov in biričev se je z gospodo in redkim slojem izobražencev vred preobrazil v poznejšo vsesplošno vodilno plast v človeški družbi, in je z duhovščino vred ta položaj ohranil do današnjega dne. Po samem zgodovinskem razvoju je obdelovalec zemlje z vsemi panogami proizvodnje, ki je tesno povezana s kmetovanjem (npr. kolarji, kovači, sedlarji itd.) ostal daleč najmočnejša in najštevilnejša ljudska plas kot pridelovalec ljudske prehrane, vse do naših dni. To velja tudi, in zlasti, za našo domovino, kjer se je še pred samim začetkom revolucije s poljedelskimi in sorodnimi posli ukvarjalo nič manj kot 60 odstotkov slovenskih ljudi. S to ugotovitvijo nočem reči, da je bil ta visoki odstotek zaposlitve naroda na razmeroma pičlo donosni, obdelovanja sposobni zemeljski površini Slovenije zadovoljiv in ekonomsko in socialno zdrav. Kdor se je s tem piscem vred resno ukvarjal med obema vojnama s problemi kmetovanja in vprašanji kmečkega doma, bo rad priznal, da so se bila našla pota in načini, kako zagotoviti zadovoljivo življenje na kmetiji z močnimi ukrepi oblasti in boljšo poklicno izobrazbo kmečke mladine, na drugi JPstrani pa načrtno izvajati gospodarsko in socialno primeren odliv odvečnega kmečkega ljudstva v mesta in tovarne, ne da bi se s tem odlivom zamajala trdnost zdrave kmečke domačije. Kajti v naših idejah je trdno prevladovalo prepričanje, da je kmečki dom fundament narodovega obstanka in napredka, nosilec kulturnih in verskih vrednot in najtrdnejši KOROTANOV KONCERT CLEVELAND, O. • V sloven-skih časopisih vedno pogosteje najdem poročila o položaju slovenskega jezika v Sloveniji. Slovenski jezik naj bi bil v Sloveniji uradni jezik, a je večkrat zapostavljen v korist srbohrvaškega jezika. Ko sem na ljubljanskem letališču iskal informacije o odhodu JAT letala, mi je poslujoči uradnik odgovoril, da ne razume slovensko. Pograbila me je jeza, a sem se obvladal, vendar časa odhoda JATovega letala nisem zvedel. Ali ni to tipično za nas Slovence, da se ne postavimo za svoje pravice, temveč ponižno trpimo krivice? Vlada v Beogradu se trudi, da bi iz vseh narodov Jugoslavije naredila enoten »jugoslovanski« narod z enim jezikom. Slišijo se opombe, da v letu 2000 Ljubljana ne bo več slovenska. Ko prebiram novice o zatiranju slovenskega jezika, premišljujem, ali ni naša dolžnost ta, da ohranjamo in varujemo slovenski jezik. Če je to res, kako opravljamo to nalogo? Naša pesem med nami ohranja slovenski jezik. Zato pevski zbor Korotan prireja svoje koncerte. In kaj je lažje kot poslušati lepe slovenske pesmi? Tudi tako pomagamo z ohranjanjem našega maternega jezika. Pevski zbor Korotan ima svoj letni koncert v soboto, 26. aprila 1986, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vabim vse: Pridite poslušat naše Korotance! O.M. Evharistični Kongres v Filadelfiji in Brezjanska Marija SILVER SPRING, Md. — Gotovo so še močni spomini mogočnosti in mnogih lepot Evharističnega kongresa v Filadelfiji pred desetimi leti med tistimi, ki so bili navzoči pri slovesnostih. Slovenci, ki smo bili tam, smo ponesli s seboj še nekaj več: zaobljubo, ki naj bi vključila Slovence vsepovsod in ki nas vabi, da: Vsako leto, na predvečer praznika Marije iz Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, to je 23. maja zvečer, bomo v svojih domovih pritgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo. Slovensko časopisje je redno, četudi ne v celoti, vsako leto ob prazniku Brezjanske Marije 24. maja opominjalo na obljubo iz Filadelfije. Ne z velikimi črkami, a dosledno, še prav posebej ljubljanska Družina. Lemontska Ave Maria je letos že zgodaj napovedala skupno počeščenje Marije z Brezij v smislu naše zaobljube v Filadelfiji. Skupno počeščenje Brezjanske Marije za njen praznik 24. maja, vsaj letos za 10. obletnico Evharističnega kongresa, je tudi posebnost, ki bi jo radi uresničili ali začeli. Prav letos je praznik Brezjanske Marije na soboto, 24. maja — nekoč celo dan, ko naj dobi povsod Božja Mati posebno čast (Marijine votivne maše). Slovenci v Ameriki, čeprav ne živimo v zaokroženih naseljih, smo le v precejšnjem številu povezani v slovenska ob- čestva, farne skupnosti, slovenske organizacije ali samo prijateljske krožke. Zberimo se ta dan, 24. maja zvečer, in skupno praznujmo ali se poklonimo skupaj temu, kar imenujemo »slovenska krščanska dediščina«. Le-to je sedaj že pok. g. Prah na kratko opisal takole ob praznovanju prve obletnice posvetitve slovenske kapele: Dvanajst stoletij krščanstva, bogata kulturna dediščina, duh podjetnosti in veselje do dela, ki sta omogočila, da so naši ljudi v novi domovini obstali in si celo opomogli do zmernega blagostanja, na prvem mestu pa naša predanost in ljubezen do Marije in pa zavest, da nas je njena priprošnja in njena pomoč vedno spremljala v preteklosti in nam bo zagotovila tako versko kot narodno bodočnost. Naša spominska zborovanja ohranjevalec vseh narodnih svetinj in duhovnega etosa. Ta perspektiva je veljavna danes ta dan prav tako, kot je bila pred 50 leti. Marksizem ni tega mnenja. Sicer nosi v svojem emblemu srp in kladivo. Srp predstavlja poljedelca, a v praksi dosledno uničuje kmeta in njegovo domačijo, iz obojega hoče napraviti kmečkega proletarca brez trdne lastnine in brez korenin v zemlji, voljnega pokoriti se odlokom komunistične partije. Ker slovenski kmet takega gospodarskega in socialnega razvoja ni bil voljan sprejeti in se je načrtom kolektivizma in socializacije odlpčno uprl, se je partija odločila njegov odpor streti s silo. In smo bili pred desetletji priče usodnih zakonov in odločb, ki so kmečki stan pahnile prav na rob propada. Ni prostora na tem mestu naštevati razne ukrepe oblasti, ki so izpraznile kmečke hiše, mladino pognala v mesta in tovarne, na kmetijah pa pustile le stare ljudi, kar vodi v prepad. Ves ta revolucionarni preokret in gospodarsko-socialna preobrazba slovenskega naroda, ki je stanje kmečkega poklica pahnila od predvojnih 60 na sedanjih 9 odstotkov, je bil izvršen v komaj (dalje na str. 4) bodo verjetno najbolj uspešna, če bo vsaka skupina sledila svojemu lastnemu programu. Smo pa v Washingtonu osno-. vali priložnostni odbor, ki ga sestavljajo nekdanji člani Odbora za slovensko udeležbo na Evharističnem kongresu v Filadelfiji, Odbora za slovensko dediščino, in, kar mu je posebno dragocen doprinos, glavni duhovni vodja KSKJ, g-Yelenc. Ta odbor bo imel na razpolago primeren program. Če ga katera skupina želi, naj se nemudoma obrni na: Cyril J. Mejač 9509 Hale Street Silver Spring, MD 20910 Čeprav naš prvotni načrt, da bi imeli ta večer medsebojno vidno ali zvočno povezavo, ni uspel, bi vseeno želeli, da nas obvestite, v kakšni meri boste v okviru vaše skupino lahko pri tem podvzetju sodelovali. Hvala! Za odbor: Cyril J. Mejač Dr. Marijan Erman umrl CHICAGO, 111. - Prehitro padajo naši slovenski možje v smrt. Močni kakor hrasti živijo in nenadoma jih ni več. Chicago tudi izgublja trde korenine. Sredi zime, 12. januarja 1986, je srčna kap preko noči pokosila dr. Marijana Ermana v starosti 74 let. Zadnji večer se je še vesel poslavljal od družine sina Tonija in obljubljal, da se vidijo zopet drugi dan. Pa ta sin ga je drugi dan našel mrtvega v postelji. Njegova nenadna smrt je bridko zadela njegove slovenske rojake in prijatelje v Chicagu. Visok in močan in vedno prijazen, ni nikoli kazal znake kakšne bolezni. Zadnja leta je bil redni obiskovalec cerkve sv. Štefana, katere bližnji sosed je bil in od katere se m hotel ločiti. Dr. Marijan Erman je bi rojen v Ljubljani 1. julija 191 kot pristen Ljubljančan. Njegov oče je bil višji računski inšpektor na banovini, mati pa iz ugledne družine na Gorenj skem — in čudno: ta mati je komaj dobre pol leta Pre njim umrla doma v visoki sta )jni dr. Marijan je z la-dovršil vse šolanje praV /erze in dalje do dokto : prava. Služboval Je iasa kot odvetniški Prl c v Kranju in nato ^ mi. Po dr. Mihu Kreku lilošu Staretu je prevze ) pisarno. Med vojno J službo v Vzajemn niči in po letu 1945 borišč v Vetrinju in s urgu je 1. 1951 pn e > v Chicago, kjer se J I in ostal za stalno, kmalu našel Prl)ate * ' ir ni kazal svoje visok be, nikoli ni tožil. bila z odhodom ine uničena njegov (Dalje na str. 3) Ha-Hec-Hi-Ho'Humor! ■» IP# Skuhal 'S3 pogrel mep.an ROJSTNI DAN V nedeljo 30. marca sem obhajal svoj rojstni dan. Noben me ni spraševal, koliko sem star, in tudi če bi me, mu ne bi po pravici povedal, saj vendar nisem pod prisego. Rečem samo to, da je bilo zelo veliko sveč na BIRTHDAY CAKE. Toliko jih je bilo, da ko so zadnje prižigali, so prve že u9ašale. Nekdo je pripomnil (za šalo, seveda!), da torte sploh ne bi bilo treba dajati v peč, ker bi se ob tolikih prižga-nih svečah kar sama spekla tam na mizi. Ker smo se že prejšnji dan zmenili, da gremo vsi v cerkev ob pol sedmih zjutraj, sem se hitro napravil in začel odpirati voščilne karte. Na eni je pisalo, MAY YOU LIVE TO BE AS OLD AS YOUR JOKES! Torej tudi otroci mislijo, da je Vse staro in prepisano; nič originalnega! Toda vseeno sem ®e nasmehnil, saj so otroci zadnje čase še kar pridni. Neka-ko od takrat, ko sem jim povedal, da imam testament že Perejen. »Vsi veste,« sem rekel, »da veliko ne bom zapustil ln da se ne splača, da bi se delili, ko pa vas je toliko! Zato SerP sklenil, da bo dobil vse tisti, kdor bo najbolj priden.« Od tistega časa sem testament moral že večkrat popra-'PtL saj otroci kar tekmujejo med sabo, kdo bo bolj priden. °da o tem nisem nameraval danes pisati! Nikoli pa ne bom pozabil presenečenja, ki sem ga doživi. ko sem zjutraj stopil v cerkev. Ta je bila okrašena, kot Ze dol9o ne. S kora je odmevalo veličastno petje tridesetih Pevcev, pred oltarjem pa danes kar trije duhovniki! Tudi Judje je bilo vsaj dvakrat toliko, kot ob navadnih nedeljah, veliko iz drugih fara. Res je, da že mnogo let požrtvovalno PuiTiagam v cerkvi, toda še zdaleč nisem pričakoval tolikšne P°zornosti! Rad bi vsakemu posebej stisnil roko in se mu Zahvali| za najlepši rojstni dan, kar sem jih sploh kdaj doži-^ trosil bi vas tudi, da molite zame, da se ob vsem tem ne 1 Prevzel in postal celo domišljav! EDEN MANDELJ DRUGEMU: »Lepo se zadrži« Jutri naiu namerava mladi zdravnik ven vzeti. »Koliko časa pa že delaš tukaj?« »Odkar mi je lastnik zagrozil, da me bo odslovil!« Bolje če si tiho in bodo ljudje mislili, da si najbrže butec, Pa da kakšno zineš in odstraniš vsak dvom. Nič ni tako brez koristi kot izdrt zob! »Why is that boat going so fast?« »Looks like the man on the string is chasing him.« n ^.Va PrNatelja sta prišla skupaj v Ameriko. Jože je odšel je | v Chicago, Janez pa je ostal tukaj v Clevelandu. Ko si °ze malo opomogel, se je odločil, da obišče Janeza v evelandu. Ko je privozil do North Olmsteda in videl tam ž|oP,s. CLEVELAND LEFT, je rekel sam pri sebi: »Glej ga, Pika! Pa sem zastonj prevozil več kot 300 milj!« In je obr- nil ter °dpeljal nazaj v Chicago. in °hala je vsa v trobojnicah: Bele vile, plavo morje rdeči tovariši. 'iani^tara *enica Komaj hodi in pred Tromostovjem v Ljub-Pom P9C*e ter s' Precej opraska kolena. Miličnik ji pride na a9at nazaj na noge in ko vidi, da bo zdaj šlo, jo začne °Varjati, naj se vpiše v Partijo. *^aj Pa vendar mislite? Saj nisem padla na glavo!« DOMOBRANSTVO IN POLITIKA CLEVELAND, O. — V Ameriški Domovini od 18. marca 1986 je bil priobčen članek pod naslovom »40-letnica smrti generala Leona Rupnika«, podpisan Tabor, ZDSPB. Nikdo nima kaj prigovarjati, če se zvesti prijatelji generala Rupnika spominjajo obletnice njegove smrti in pri tem poveličujejo njegovo delo in zasluge za slovensko ljudstvo v Ljubljanski Pokrajini med zadnjo vojno. Toda ni pravično, niti zgodovinsko vzdržljivo, če istočasno delovanje drugih — v tem slučaju političnih predstavnikov — smešijo in obrekujejo, »da mu vsi skupaj niti do kolen ne dosežejo«. Ker članka ni podpisala gotova oseba, marveč Zveza Tabor, moremo smatrati, da je v tem članku izraženo uradno stališče Zveze Tabor. Kdaj se bomo v emigraciji dokopali do spoznanja, da z zmerjanjem in neutemeljenimi očitki škodujemo sami sebi in objektivnosti našega pisanja o zgodovini dobe okupacije in komunistične revolucije v naši domovini. Izgleda, da so sedaj celo v domovini postali bolj samokritični glede zgodovinskih dejstev, kot zmoremo mi zunaj v svobodnem svetu. Ne bi odgovarjal na gornja smešenja političnih predstavnikov, pa vidim, da Zveza Tabor še sedaj ne razume, da smo vsi najprej postali politična žrtev mednarodne politike. Vetrinjska tragedija in naše begunstvo je bila posledica političnega barantanja med velesilami, ne pa vojaškega poraza recimo domobrancev in drugih protikomunističnih sil v Sloveniji in Jugoslaviji. Ko se je nagnila tehtnica mednarodnega priznanja na komunistično stran, so najprej na mesto naših političnih predstavnikov in zagovornikov v londonski jugoslovanski vladi prišli komunistični zastopniki — naši nasprotniki. Upoštevati pa moramo dejstvo, da se naši politični zastopniki pri zaveznikih niso mogli osloniti na domobranstvo, dasi so ga stalno pred zavezniki zagovarjali in so prav zaradi tega pri zaveznikih izgubili svoj vpliv in položaj v vladi. K temu razvoju so zelo pripomogli izrecni dogodki v Ljubljani in javni protizavezniški nastopi. Za Dr. Marijan Erman umrl (Nadaljevanje s str. 2) jim vedno pomagati v potrebi. Pred leti je svojemu najbližjemu slovenskemu sosedu — osamljenemu — tik pred njegovo smrtjo pomagal doseči spravo z družino, uredil zadevo z njegovim denarjem in s testamentom ter ga spravil s Cerkvijo, da je mirno umrl. Dr. Marijan Erman je bil človek, pri katerem ni njegova levica vedela, kaj dela desnica. Njegovim prijateljim bo ostal v najlepšem spominu. Za njim žaluje žalostna soproga Anto-nija-Renata in sinova Marjan in Toni z družinama. Dragi g. Marijan, počivaj v miru! Ana Gaber Slovenska folklorna skupina KRES Praznuje 32. obletnico z banketom in programom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. končno odločitev pa tudi nikdar ni bilo merodajno priznanje Rupnika, odločilno je bilo samo priznanje Mihajlo-vič — Tito. Ko so zavezniki zavrgli Mihajloviča in priznali Tita, vsa protikomunistična fronta v vsej Jugoslaviji ni več imela izgledov za končpo zmago. To so politična dejstva. Sedaj pa nastaja vprašanje, kakšna je torej bila domobranska politika? Kakšne narodne politične cilje in načrte je imelo domobransko vodstvo? Mirno morem trditi, da je vsaj 90% domobrancev verovalo in upalo v zmago zahodnih zaveznikov, toda na zunaj so predstavljale domobranstvo samo uradne izjave domobranskega vodstva. Vojaštvo vsake demokratične države je podrejeno civilni vladi, ki vzdržuje notranji red, v slučaju vojske pa vojaštvo ščiti narodne interese. Od ustanovitve domobranstva do konca vojne domobransko vodstvo ni nikdar razglasilo slovenskih narodnopolitičnih ciljev, saj jih po svoji strukturi ni moglo in ni smelo. Lepo je geslo »Mati-Domovina-Bog«, ki ga hvalevredno še danes navajajo kot moto domobranstva, vendar se z njim ne moreš vsesti h konferenčni mizi mirovnih pogajanj. Domobransko vodstvo je ponovno in ponovno javno pozivalo: »Politiki, roke proč od slovenskega domobranstva!« Upoštevati moramo situacijo in razumeti, da je domobransko vodstvo moralo zavzeti takšno stališče do politikov, za katere so vsi vedeli, da so zahodno usmerjeni in da imajo stike z zahodnimi zavezniki. Prva posledica pa je bila, da naši politični zastopniki pri zahodnih zaveznikih niso mogli domobranstva uporabljati kot politični adut v podporo skupni zavezniški stvari. Kljub negativnemu stališču do politikov pa vseeno nikdo ne more verje:ti, da je bilo domobransko , vodstvo brez vsake politike, kajti borba proti komunizmu je že sama na sebi političnega značaja. Če gen. Rupnik sam ni imel političnih načrtov, njegova naj- ožja okolica je gotovo imela svoje politične načrte. Tudi general Rupnik je prevzel in opravljal predvsem politične funkcije. Po vrnitvi iz internacije 6. junija 1942 je prevzel županske posle mesta Ljubljana po odstavljenem dotedanjem izvoljenem županu dr. Jure Adlešiču.. Po predhodnih razgovorih v Celovcu 15. septembra 1943 — kakor gen. Rupnik sam navaja pri sodni razpravi — je bil 20. septembra 1943 imenovan za pre-zidenta Ljubljanske pokrajinske uprave. Obe funkciji sta bili izrazito politični, zato je general Roesener izrecno Rupniku prepovedal, da se vmešava v zadeve domobranstva. Za poveljnika domobranstva so Nemci postavili polkovnika Franca Krenerja. Pozitivno vem, da so Nemci to mesto prej ponudili polkovniku Ivanu Prezlju (poznejši general Ivan Prezelj), ki pa je stavil pogoj, da sprejme, če bo domobranstvo mogel samostojno voditi, česar seveda Nemci niso hoteli sprejeti. Kot predsednik Pokrajinske uprave je gen. Rupnik vseeno bil od domobrancev smatran kot vrhovni voditelj domobranstva, ni pa sam odločal o vojaških operacijah domobranskih edinic. Bolj vidna je postala njegova vloga, ko je bil imenovan za inšpektorja domobranstva. Kaj pa politika? Ni tukaj prostora za podrobno obravnavanje, koliko se je gen. Rupnik vdal prigovarjanju politikov, da je prevzel funkcijo predsednika Pokrajinske uprave. Splošno je znano, da gen. Rupnik nikoli ni kaj prida upošteval mnenje politikov. Obe strani sta tistikrat predvidevali, da bo vsaka morala odigrati svojo vlogo. Na Rupnika je padla nehvaležna vloga sodelovanja z okupatorjem, v kar so v Ljubljanski pokrajini bili prisiljeni zaradi grozovitih nasilstev komunističnih revolucionarjev, kar je dejansko bila tako imenovana Osvobodilna Fronta (OF), politiki pa naj vzdržujejo zvezo z jugoslovansko vlado v Londonu ter z Angleži in Amerikanci. Prav v tej zadevi pa je kmalu prišlo navzkriž med domo- (dalje na str. 4) - V soboto, 12. aprila, 1986 -Banket ob 6. zvečer Program ob 8. zvečer ZA REZERVACIJO, POKLIČITE 692-1339. DOMOBRANSTVO IN POLITIKA (Nadaljevanje s str. 3) branskim vodstvom oz. Rupnikom in politiki. Domobransko vodstvo je kaj kmalu začelo uveljavljati svojo politiko, zato so tudi začeli preganjati politike, ki so imeli drugačno politiko. Nikjer pa ni mogoče zaslediti in ne dokazati, da je bilo delovanje politikov usmerjeno proti domobrancem, dočim je marsikateri politik moral v ječo, v Dachau ali v ilegalo. Ko je poraz Nemcev postajal že neizbežen, je edino politično predstavništvo vseh slovenskih vodilnih strank 29. oktobra 1944 izdalo narodno-politično deklaracijo o Zedinjeni Sloveniji, ki je bila poslana jugoslovanski vladi v Londonu ter angleški in ameriški vladi. Zmerjanje in negativno stališče do politikov je zlonamerno, krivično in izraža obenem veliko pristransko nevednost. Naj si ti ljudje vzamejo samo par dni časa in pojdejo na uredništvo Ameriške Domovine, kjer imajo lepo vezane vse letnike Ameriške Domovine. Skrbno naj preberejo letnike od leta 1941 do 1945. Tam bodo črno na belem lahko videli, kaj so politiki poročali v Ameriko o trpljenju naroda v domovini, o domobranstvu in komunistični Osvobodilni Fronti. Niti enega poročila pa ne boste našli od vodstva domobranstva v zagovor proti divjim napadom tukajšnjih levičarjev, Louisa Adamiča itd. Samo politiki in izključno samo politiki so v svojih poročilih tukaj v Ameriki branili protikomunistično borbo in domobrance. Preberite in preštudirajte ta v Ameriški Domovini in tudi v angleških časopisih priobčena poročila in se vprašajte, kaj so pa »naši« za nas storili? Uvodni članki politika msgr. Franca Gabrovška so prepričevalno branili čast slovenske protikomunistične borbe. Dr. Miha Krek je prvi poslal telegram v Ameriko o vrnitvi domobran- cev in prosil za takojšnjo pomoč, kar je bilo priobčeno v Ameriški Domovini kot prva vest o Vetrinjski tragediji. Glede vrnitve domobrancev je sedaj že bilo objavljenih toliko uradnih zavezniških dokumentov, da postanejo očitki na takratno politično vodstvo že kar smešni. Končno je imel glavno besedo za domobrance v Vetrinju gen. Franc Krener, ki je bil od začetka do konca poveljnik domobrancev. Sedaj, ko je vse znano, šele vemo, da je politično vodstvo imelo za rešitev domobrancev samo eno možnost in sicer, da odredi: Zatajite domobranstvo, odvrzite uniforme in se razbežite! Če bi pa to takrat takoj storili, bi jim isti ljudje zopet očitali, da so politiki zapravili domobranstvo. V novejši knjigi »Zbornik dokumenta iz britanske arhive« daje Srb Staniša R. Vlahovič dr. Miha Kreku priznanje, ki ga dr. Krek še ni dobil od Slovencev: »Neutrudljivo delo dr. Miha Kreka — Takoj moramo reči, da moramo vsi preživeli Srbi, Hrvati in Slovenci biti hvaležni dr. Kreku... Samo po njegovi zaslugi, po njegovem Memorandumu Foreign Officu o predaji in masovnih pobojih je ostalo nekaj sledi v britanskem državnem arhivu, kar bo pomagalo raziskovalcem zgodovine, da bodo mogli dognati po lepo urejenih dokumentih tragične dogodke iz tiste dobe...« Potem je naveden podroben opis z navedbo dokumentov o dr. Krekovih intervencijah. Po Vetrinjski tragediji so morali zopet politiki prevzeti nalogo, da omogočijo neko redno življenje beguncem, ki se niso več mogli vrniti domov. Ogromno, ogromno opravljenega dela. Zopet berite Ameriško Domovinoo iz dobe 1945-1950. Močni uvodni članki msgr. Gabrovška proti levičarski propagandi v obrambo beguncev, ustanovi- tev Lige slovenskih kat. Ame-rikancev, potom katere smo vsi prišli v Ameriko, podpore študentom, zbiranje pomoči beguncem, emigracija v Argentino in vse druge države, vso to skrb in delo so opravljali politiki. Na dr. Krekovo intervencijo pri 1RO glavnem uradu v Genevi je bilo domobranstvo izbrisano iz seznama kvizlinških organizacij. In še to-le: Rupnikova žena Olga je preko politikov prosila papeža pomoči za rešitev svojega moža in za zeta dr. Stanko Kocipra. Tudi dr. Kociper se je z lastnoročnim pismom politiku dr. Miha Kreku zahvalil za vse, »kar ste storili dobrega za našega očeta« in sam gen. Rupnik je malo pred izročitvijo prosil dr. Miha Kreka, da takoj vloži protest pri pristojni angleški komandi in prepreči izročitev komunistični Jugoslaviji. Isto prošnjo naj dr. Krek takoj dostavi kralju Petru II. Ta prošnja je bila že prepozna. »Politiki« so prej vse uredili za varno rešitev gen. Rupnika, dr. Krek v Rimu, drugi pozneje v Salernu s pomočjo poljske Andersove armade, Rupnik sam pa je odklonil. Šele ko je komunistični časopis Borba v Beogradu priobčil, da bo med drugimi vrnjen tudi gen. Rupnik, se je z drugimi obrnil za pomoč na dr. Kreka. Ali je do zadnjega upal, da ga ne bodo vrnili? V javnem delovanju se vsak lahko zmoti. Saj sta se zmotila Churchill in Roosevelt. Nikdo pa ne more očitati, da so naši politiki delovali zlonamerno v škodo naroda. Propadlo je vse, kar so politiki imeli v načrtu, propadlo je vse, kar je gen. Rupnik imel v načrtu. Delovanje politikov ni v ničemer vplivalo na končno usodo gen. Rupnika. Oboji so postali žrtev svetovne politike ob zaključku druge svetovne vojne. Zakaj se potem še kar naprej sedaj prepiramo? Po vrnitvi domobrancev so komunisti ugrabljali vodilne politike — Šmajd, Martelanc, Stare (jim je ušel). O, ta presneta politika! A po vojski je bila možna borba proti komunističnemu režimu v Jugoslaviji samo na političnem polju. Ne bodite torej načelno proti vsaki politiki! Če niste zadovoljni s politiko gotove politične struje, začnite s svojo in povejte svoje politične načrte in cilje. Kdo vam naj sledi, če sami ne veste, kaj hočete! Čas je že, da ustvarimo med nami takšne demokratične odnose, da bomo mogli kljub različnim političnim nazira-njem složno delovati za skupne narodne interese. Jože Melaher Kmet v današnji Sloveniji (Nadaljevanje s str. 2) par letih, torej proces dolgotrajnega naravnega razvoja, ki bi zahteval desetletja za neškodljivo preobrazbo sociološke narodove strukture v zdravo ravnovesje med hitro rastočo industrializacijo in modro zaščito nazadujočega kmečkega življa, je bil nasilno izveden tako rekoč čez noč. To pa iz povsem političnih razlogov. Narod v domovini posledice drago plačuje. Celo režim že priznava neugodne rezultate na gospodarskem področju, kjer mora drago plačevati kmetijske pridelke uvožene iz tujine, ki bi jih bilo s pametno politiko do kmeta in kmečke zemlje prav lahko pridelati doma. Pa so najboljšo orno zemljo dovolili ali celo ponujali zazidati, drugod pa ostaja neobdelana, ker ni več pridnih rok in potrebnih sredstev za obdelavo. Toda to ni edini piškavi sad smrtnega greha nad kmetom, ki ga ni lahko popraviti — če ga je sploh še mogoče. Z gledišča narodove bodočnosti je važnejša psihološka, sociološka in duhovna zguba, ki jo je narod utrpel in jo mora prenašati zaradi strukturne prekucije čez noč. Le odprite katero koli znanstveno razpravo o notranji zgradbi naroda in boste našli, da vsak moder raziskovalec priznava, da je kmet podlaga in temelj v zgradbi vsakega zdravega naroda, kjer so varno spravljene vse fizične in duhovne prvine za njegovo rast in razvoj. Tam je zakladnica kulturnih in verskih vrednot, ki jih drugje ni mogoče nadomestiti. Kdo bo to zgubo na Slovenskem kdaj mogel popraviti? V tem vprašanju leži tragika slovenske prihodnosti. L. P. i Biti Slovenec v celoti TRST, It. — Vsakikrat, ko obiščem Ljubljano, se naužijem neke posebne atmosfere, ki mi drugod ni dana. Mogoče je v njej nekaj odbleska mojih študentskih let in svežine mladosti, ki nas je takrat bolj navduševala mladosti, ki nas je takrat bolj navduševala nad življenjem kot danes, mogoče se iz tistega okolja živo modelirajo spomini ... Vendar mislim, da je tista enkratnost, ki mi jo nudi to mesto, predvsem v tem, da mi je domače, domače v prvi vrsti po jeziku. Hodiš po ulicah in povsod ti pretežno zveni slovenska beseda, hodiš po ulicah in nikjer ne zalotiš na sebi prodirnega . pogleda mimoidočih, ki so zaslišali tvoj govor. Brez kakršnih koli občutkov krivde in kompleksov manjvrednosti zaživiš s svojo besedo na ulici, v prodajalni, v gostilni. To je tista enkratnost, ki je ne bom mogla nikoli začutiti pri nas, kljub vsem parolam o najbolj zaščiteni manjšini v Evropi. Nasprotno pa rodni Trst vzbuja v meni vedno globlji občutek nezaupanja, celo sovražnosti, tako da se skoraj ozrem zaskrbljeno okoli sebe, preden kaj glasneje povem v jeziku manjšine. In kaj naj rečem o naši razvadi, da v trgovinah sprašujemo vse v italijanščini, če že nismo stoodstotno prepričani, da so lastniki Slovenci. Ali kakšna naj bo ugotovitev o slovenskem lastniku, ki je tak le pri poslu, že pri odštevanju ostanka denarja pa ti žlobudra v italijanščini, ker mu je tako lažje. Nikoli tudi ne moreš pozabiti globokega občutka nelagodnosti, ki te je zajel, ko si se s svojim jugoslovanskim znancem poslovno srečal v popolnoma slovenski, še celo vodilni in reprezentativni ustanovi, tam pa so se uslužbenci vsi lepo po vrsti pogovarjali med sabo v italijanski tržaščini. Porodi se ti dvom, če se nekaj podobnega morda ne dogaja tudi v pisarnah naših javnih sredstev obveščanja, kar bi razumljivo pojansilo izvor spa-kedrane slovenščine, ki jo vedno pogosteje preberemo v časopisu ali poslušamo po radiu. To ni slovenščina, za katero bi pač ugotovili narečni vpliv, pač pa je nekaj novega, kar je ušlo z vajeti in ima v sebi nešteto tujkov, ki se niti za lasek niso obrusili ob slovenski podlagi. Na takšen in na še mnogo drugih podobnih načinov si sami rešujemo problem, ki je zopet vzbudil veliko zgago v tržaški italijanski javnosti z italijanskim dnevnim tiskom na čelu. Če bomo Slovenci preživljali čedalje lagodnejše dneve, brez čuječnosti, ki bi nam bila potrebna, in če bodo italijanski zakonodajni organi tako pedantni pri svojem delu, kakor se kažejo le v primeru zakona, ki naj bi obravnaval Slovence, potem bo v doglednem času njihovo in naše delo končano. Problem se bo verjetno kmalu izpel, ali vsaj ne bo več življenjsko občuten. Morebiti ga bosta umetno napihovali le še folklora in politika. V folkloro že skoraj vsako leto prestopa tudi skrb za vpise v slovensko šolo. Zopet bo tu konec šolskega leta in zopet bomo iskali čudežno piščal, ki naj bi privabila v našo, slovensko šolo otroke iz mešanih zakonov. In pri tem iskanju na čina bomo zadeli ob celo vrsto »non-kompetenc«, ob ce vrsto dejanj, ki bi jih morah izvesti, pa jih ta ali oni iz šo skega ambienta ni dolžan storiti. Tako je kot v trgovini ni konkurence, je trgovec S° spodar; ko pa mu sosedova podjetnost začenja siliti za nohte, potem mora paziti na kakovost in ceno svojih pN> dajnih artiklov. Še celo ve . nuditi mora storitve, ki bi sice ne bile v njegovi kompetenci, pa jih drugi trgovec nima in se mu zato izplačajo. irda se bomo tudi v svoji tiski ekskluzivnosti kma kopali do misli, da nam trebna kakovost. Moreh'-no tedaj izhajali iz ka ° jezika zato, da bi se v za svoje svojskosti odre n ohranjevali tudi mora -vlorebiti bi tako tno Slovenci v službi astern času. Le tak° > pričaramo v bodoJn° ni kanček upanja, a imu, ki je sedaj le na P° _____: ,o7ra®u domovine, v središču stare Gorice na lepem HOT°reC,U ^orso *tahja> vas pričakujemo v PALACE tei fcTU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, j^i . norn- radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, Ug 't)arorn. klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo SObani^ cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna k0r|a ^39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, raCj.eren^na dvorana, parkirni prostor in hotelska restav-b0 g9 v 2ačasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU Da v Skrblieno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico arn bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! Ptv jr * Ib. iii,' UmwL 34 ,70 G PH-PALACE HOTEL, Corso Italians 63 ^^"ruin-Gurica, Italy; Tel.; 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1 deželi, kjer je trpljenju bilo odločeno, da porodi novo življenje, novo radost in novo upanje v novi veri... Koncem tedna smo imeli obred velikega četrtka. Udeležba je bila pičla, vendar petje je bilo dobro, ker je vodil Jerry Zupan, kot vse te praznične dneve od Cvetne do Vsta-jenjske. Na veliki petek je bila udeležba za naše razmere presenetljivo lepa. Petje dobro in ob obredu odkrivanja križa je župniku, očetu Robertu strokovno in lepo odpevala ga. dr. Dominika Lango; bila je tudi vodeči glas na koru na Veliko soboto in Vstajenjsko. Seveda na Veliko soboto smo imeli najprej blagoslovitev velikonočnih jedil ob pol štirih popoldne v Ridgewoodu v Liginih prostorih, katere za to priliko zmerom počedijo in pripravijo: Frances in Matija Krkovič, Frances Correll in Tone Osovnik, ki napravi tudi kmečke čebulnaste pirhe za vsakega, ki pride k temu žegnu. Tudi to je nekaj iz naše narodno-verske tradicije, kar je treba ohranjevati in prenašati iz rodu v rod. Vendar tudi tu se opaža vpliv okolja in časa, čemur naši ljudje podlegajo. Navduši te košara, ki je z vso skrbnostjo pripravljena, ker tudi v tem je del svetosti obreda, ki se izvrši v privatnih prostorih, namesto v cerkvi. Seveda pa je pri vstajenjski maši župnik spet blagoslovil jedila za tiste, ki k popoldanski niso prišli. Pri tej maši in obredih je bila udeležba lepa, vendar se od leta do leta manjša za nekaj duš. Prav tako na Vstajenjsko nedeljo, čeprav je bila cerkvica sv. Cirila zasedena. Nas ni v ozadju bilo, kot še pred dvema letoma. In župnik p. Robert, ker je v velikem tednu obiska-val naše stare in skorajda na smrt bolne Josie Grašek, Jožeta Kluna ter Vilka Čeča, tudi v pridigi lepo opozoril na Vstajenje in prirodno pomlad ter dejal: »Pomisli tudi na to, da te drugo leto ali čez dve ne bo več tu med nami...« Moj pogled po naši cerkvici se je usmeril v to že na Cvetno, ko sem ugotovil, da so med nami samo štirje iz starejšega rodu, prišlekov pred drugo svetovno vojno, na veliki četrtek nobenega, na veliki petek dva, na veliko soboto trije, na Vstajenjsko nedeljo pa samo eden in sicer Matija Curel. Žalost je stisnila mojo dušo, kot druga ugotovitev, da so na Cvetno in Vstajenjsko nedeljo napolnili našo slovensko cerkvico, ko so se letos delili zares lepi narodni pirhi, pripadniki nove generacije prišlekov po drugi svetovni vojni. Veliko je bilo mladih, ki precej poredko pridejo med nas. In če bi pogosteje prihajali, kakšna bi bila naša podoba in kakšna moja kronika?! Na to je treb pomisliti vprav zdaj, ko seje dr. Silvester tango zavzel za idejo, kot takrat Primož Trubar — Oče slovenske knjige, ob 400-letnici smrti TRST, It. — Medtem ko se ljubljanska televizija pripravlja na praznovanje 400-letnice Trubarjeve smrti s snemanjem triptiha o njegovem življenju, medtem ko na Raščici na Dolenjskem v isti namen obnavljajo njegovo rojstno hišo, da bi iz nje nastal zgleden spomenik, in medtem ko celo v Derendingenu v Nemčiji, kraju Trubarjeve smrti, pripravlja tamkajšnje cerkveno združenje spominsko ploščo v počastitev štiristote obletnice smrti, se tudi mi čutimo dolžne, da se, seveda v skromnejši obliki, spomnimo tega velikega duha naše zgodovine. O svojem rojstvu piše Trubar v zadnjem delu Novega testamenta leta 1577 takole: Nach dem ich in Lands Crein auff der Rastzhitz, den Frey-herren zu Aurspurg gehorig, nach Christi geburt im 1508. jar bin geboren. Rodil se je mlinarju Mihi Trobarju, ki je bil tudi za cerkvenega ključarja pri šentjernejski podružnici. Deček je že zgodaj moral pokazati svojo nadarjenost, da so ga starši pri dvanajstih letih že poslali na Reko v šolo. V Trstu se je Trubar srečal s takratnim škofom Bonomom. Prav srečanje z Bonomom je bilo za Trubarja odločilne važnosti, saj je preko njega spoznal spise Erazma Rotterdamskega. Med drugimi trditvami, ki jih je Rotterdamski zapisal v svoje Parafraze, je tudi ta, da naj vsak »govori in bere evangelij v tistem jeziku, s katerim se je rodil in ga razume«. V Trstu je Trubar izvedel marsikaj tudi o napredovanju reformacije na Nemškem. Jeseni leta 1527 je Primož odšel na Dunaj, že leta 1530 pa je postal vikar v Laškem. V teh letih je tudi že pridigal v Ljubljani, leta 1540 pa je moral zbežati v Trst. Čez dve leti je postal ljubljanski kanonik. 1548. je zbežal na Nemško, kjer je pridigal v Rothen-burgu in Kemptenu. Prav tega leta je vstopil v organizirano luteransko cerkev. Dotlej se je njegova reformatorska vnema gibala v omejenem obsegu: prizadeval si je, da bi v okviru stare cerkve odpravil njene napake in razvade. Ob Erazmovih Parafrazah pa se mu je vsadila v srce tudi želja, da bi se Sveto pismo prevedlo slovenščino. Leta 1561 se je vrnil v Ljubljano kot superintendant, leta 1565 pa je spet moral v izgnan- za obnovo cerkvene dvorane, da je življenjsko nujno priti do nekega poletnega prostora, kjer se bomo na svojem lahko po svoje sprostili, se utrjevali in medseboj povezavah. Mladi bodo imeli največ koristi od tega, starejši pa zadoščenje, da bodo mladi mogoče le držali naprej, ko nas več ne bo. Naslednja naša preizkušnja, zlasti za mlajši rod, bo v soboto, 10. maja, ko bo naš letošnji farni dan. Tone Osovnik stvo. Vmes je bil v Urachu, kjer so ustanovili biblijski zavod za izdajo slovenskih in hrvaških luteranskih knjig. Do smrti (1586) je živel kot pastor v Derendingenu. Od leta 1550, ko je izdal svoj Catechismus in Abeceda-rium, do leta 1582, ko je z Novim testamentom zaključil svoj prevajalski in ustvarjalni opus, je v slovenščini objavil 22 knjig. Sad njegovega dela je celoten prevod Nove zaveze, Davidovi psalmi iz Stare zaveze', vrsta katekizmov ter nekaj izvirnih in nekaj prevedenih tekstov v vezani besedi. Iz kratkega pregleda njegovega življenja in dela nam je mogoče lažje razumeti, kako je moral Trubar ljubiti slovenski jezik, da mu je posvetil življenje in da se je zaradi spornosti svojih idej z vladajočo ideologijo umaknil v svoj »nikdirdom«, kakor je sam imenoval tujino, da je lahko nemoteno nadaljeval s svojim delom. Trmoglavo se je držal ideje, da je slovenski jezik enakovreden ostalim in da ga je torej možno uporabljati tudi v knjižni obliki. O težavah, na katere je naletel pri praktični uresničitvi želje in načrtov pa pravi takole: Le-tu pisane inu tolmačavane, kir nemarno pred sabo obeniga navuka oli ekspempla, zdaj neprvu težku stoji. Kako prenesti v konkretni jezik takratnega slovenskega kmeta abstrakcijo in simboliko verskih tekstov? Kje najti ustrezne besede, s katerim črkopisom to zapisovati? Vseh teh problemov se moramo zavedati, ko spoznavamo njegovo delo, ki ga prenekateri ocenjujejo za nedosledno. Neugnana vitalnost, ki je Raščiča-na prevevala do smrti, pa mu je omogočila, da je vsem težavam navkljub ustvaril to, čemur danes pravimo začetek slovenske književne dobe.. Leta 1557 se je na Slovence obrnil s temi besedami: Ljubi krščanski gospodje in bratje! Bog ve, da sem že v tistem času, ko sem še pri vas pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških knjig, često vzdihnil in vzkliknil k Bogu, naj se zaradi posvečenja svojega imena in razširitve svojega kraljestva milostno ozre tudi na naše ubogo, preprosto, dobrosrčno slovensko ljudstvo, naj mu prizanese in ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral, kakor jezik drugih narodov, ter da bi se sv. pismo in druge dobre krščanske knjige prav prevedle in natisnile v slovenskem in hrvatskem jeziku. To je torej bila srčna želja, kateri je stregel do svoje smrti in ki je za Slovence res pomenila začetek kulturnega razvoja. Žal je protireformacija kaj kmalu nastopila proti knjigam, ki so bile sad truda večjega števila slovenskih reforma- (dalje na str. 6) KOLEDAR PRIREDITEV Vesti iz Slovenije in SFRJ — Kongres Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik novi predsednik APRIL 12. — Plesna skupina Kres priredi večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 12. — Pevski zbor Jadran priredi večerjo s koncertom in plesom v SDD na Waterloo Rd. 20. — Šentklerski klub upokojencev priredi kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clair-ju. Serviranje od 1.30 do 3.30 pop. Zabava do 5. pop. 26. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Alpski sekstet. MAJ 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 11. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi materinsko proslavo ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 25 — Društvo SPB Cleveland priredi slovenski spominski dan žrtve med okupacijo in revolucijo, s sv. mašo ob 11.30 pri Lurški votlini na Chardon Rd. 26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Spominski dan slovesnost v parku. * JUNIJ 1. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1986. 14. in 15. — Tabor, DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter obhaja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava. 22. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 5. — Dramsko društvo Lilija priredi predstavo »Pri belem konjičku« na prostem na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. V slučaju slabega vremena, bo prireditev prestavljena na 12. julija zv. 6. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 27. — MZA krožek v Milwau-keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečelov. AVGUST 9. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP. 10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu. SEPTEMBER 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. - 1987 -JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. LJUBLJANA — Dne 22. marca je končal delo 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je trajal dva dni, potekel v prostorih Cankarjevega doma, udeležil pa se ga je 613 delegatov in več kot 360 gostov. Uvodni referat je podal dosedanji predsednik Marjan Orožen, izkušen politik, ki pa ni bil ponovno izvoljen na to mesto, tudi ne v predsedstvo republiškega odbora ali v odbor sam, pač pa je bil imenovan za enega med 16 slovenskimi delegati, ki so postali člani sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Govori nekaterih delegatov so bili precej kritični, vendar so bili tudi vsi politično sprejemljivi za vladajoči razred. Tako so delegati in tudi kongres v sklepnih dokumentih zahtevali, da bi v prihodnje lahko delali v ustreznejših in predvsem enakopravnejših pogojih gospodarjenja v vseh delih združenega dela. Manj vmešavanja države, manj slabo premišljenih odločitev in več možnosti za zaposlovanje mladih strokovnjakov. Predvsem pa dejansko uresničevanje ustavne vloge delavcev — torej več tako imenovanega »samoupravljanja«, pri katerem naj bi dobila delavčeva beseda več veljave. Nekateri delegati so zahtevali močnejše zavzemanje sindikata za interese delavcev, pri tem tudi gmotnih, nihče pa ni šel tako daleč, da bi predlagal štrajk kot učinkovito sredstvo, predlagal torej, da bi bil sindikat res sindikat in ne le slepo orožje v rokah vladajočega oblastnega sloja. Vsekakor ne bi smeli nikoli in nikjer dovoliti, da bi »osebni interesi« zavladali nad skupnimi interesi celotne družbe, so dejali delegati drug za drugim. Nihče ni torej predlagal, da bi slovenski sindikati kdaj postali to, kar je na Poljskem postalo delavsko gibanje Solidarnost, ki je izviralo iz samega delavskega razreda. Na kongresu so izbrali za novega predsednika Zveze sindikatov 47-letnega Miho Ravnika. Ravnik spada v tisti krog visokih partijskih funkcionarjev iz povojne dobe, ki zasedajo sedaj nekatera najbolj odgovorna partijska in družbena mesta. Ravnik je bil rojen 27. septembra 1938 in je absolvent visoke ekonomske-komercialne šole v Mariboru. Zaposlil se je v tovarni pohištva Meblo v Novi Gorici, kjer je stalno napredoval in končno Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - postal glavni direktor. Med drugim je že bil poslanec slovenske skupščine in član centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije. Trenutno služi kot sekretar predsedstva centralnega komiteja slovenske komunistične partije, torej izkušen partijec. Novi sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je 53-letni Franc Hribar, po poklicu strojni tehnik. Ta se je po šolanju zaposlil v podjetju Ljubljana-transport ter je že več let aktiven v raznih funkcijah pri Zvezi sindikatov. Največ zanimanje za angleščino LJUBLJANA — Srednješolci v Sloveniji se še vedno PRIMOŽ TRUBAR (Nadaljevanje s str. 5) torjev in s tem dejanjem za nekaj časa spet zatemnila kulturno obzorje slovenskega ljudstva. Kontinuiteta je bila pretrgana, ostajalo pa je dejstvo in spoznanje, da se lahko tudi v slovenskem jeziku piše in čita. Danes, ko imamo za sabo že skoraj 450 let slovenske knjige, in ko se ta vse bujneje in množično razširja, pa ostajajo pri nas še vedno odprti »nekateri« problemi v zvezi z rabo in pisanjem slovenskega jezika. Upiramo se in vztrajamo za uveljavitev idej, ki nekaterim še vedno ostajajo tuje. Nekaj nas žene naprej, da ne omagamo. In vendar, ali je v nas samih res toliko pozitivne energije, da bomo načrtovano tudi izpeljali? Nam bosta Trubarjev duh in poznavanje težavnih okoliščin, v katerih je bil sam prisiljen delovati, mogoče pri tem kaj pomagala? M. R. (Mladika, 2-3, 1986) med vsemi tujimi jeziki zanimajo za angleščino. Na nedavnem tekmovanju, ko sč je več kot 450 učencev slovenskih šol preskušalo svoje znanje v tujih jezikih, jih je kar 239 tekmovalo v angleščini. Nekaj več od prejšnjih let se je prijavilo za tekmovanje v nemščini, francoščina je obdržala tretje mesto, najmanj zanimanja pa Je bilo za španščino (10 tekmovalcev), porazno pa za ruščino (le 6 tekmovalcev) in latinščino (prav tako 6 tekmovalcev). Zanimivi podatki o preskrbi Ljubljane LJUBLJANA — Člani koordinacijskega odbora svetov potrošnikov pri ljubljanskem komiteju frontne socialist*^6 zveze so ugotovili, da je bi preskrba Ljubljane lani sicer zadovoljiva in brez večjih mo tenj. Tudi za letošnje leto ne pričakujejo posebnih težav oz. motenj. Težavne gospodarske raiz mere, ki prizadenejo Ljubija^ čane kot druge Slovence za nja leta, so pa povzročile Pr cejšnjo spremembo struktur^ porabe med občani. Tako J lani močno padla Pr0 ^ južnega sadja, konzervirane® sadja, dražjih vrst sira, sve ga mesa in suhomesnatih iz kov. Precej pa se je P°v® ^ poraba kruha, svežih ri mleka. Letos se utegnejo P°-’aV' težave le v preskrbi z meS^'e ker je precej nejasnosti ge^ prodajnih cen. Razmere ^ zaostrujejo tudi pri af. imajo v Ljubljanskih mlek nah velike težave z emba a st Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovin0 svojim slovenskim prijateljem in znane« UP TO DATE: JOSEF'S {oleywnce New Look's 85 We Listen 5235 Wilson Mills Road Richmond Hts. .Ohio 44143 461-8544 461-8545 III G UU J f J11 i’J 111 "J f ».Wi inn e5o;:. 6l) •ji oniISO« - TECI ZA ŽIVLJENJE - Doslej nepopolnejša študija dokazuje, da rekreacija podaljšuje življenje (po reviji Time) John Bethel), star 53 let, preživi kot urednik Harvardskega časopisa veliko delovnega časa pred monitorjem računalnika. Ni bil posebno aktiven, dokler se ni, okoli štiridesetega leta odločil »storiti nekaj za svoje zdravje, če že ni bilo prepozno«. Zdaj preskakuje dve ali tri stopnice hkrati, smuča kadar le more in preteče kakih 40 kilometrov na teden, pri čemer pogosto preteče osem zadnjih kilometrov od bostonske severne postaje do urada v bližini Harvard Square. Ob vikendih tekmuje na desetkilometrskih Progah in je praviloma med najboljšimi v svoji starostni skupini. »To spodbuja moje samospoštovanje«, pravi Bethell, ki ohranja nekdanjo vitko linijo. Še bolj je zadovoljen s tem, da se počuti bolj zdravega, kot je bil v svojih tridesetih letih. ^aJbrž ima prav, če upošteva- ja, ki se je ukvarjala z razmerjem med telesno aktivnostjo in dolžino življenja, je sledila zdravstvenim razmeram in življenjskim slogom 16396 moških, ki so študirali na Harvar-du med leti 1916 in 1950. ,° '.z‘de kontinuirane študije °' 17 tisoč harvardskih omirancev. Poročilo o štu-’Ji, ki ga je nedavno objavila Ovoangleška medicinska o/'iu ^eW ^n8lancl Journal ka ^ec*jc‘ne) znanstveno do-Z1^e kar so navdušenci H. Zdravo življenje vedno trdi-’ redno telesno vežbanje POd>«'* življenje. »Dejanj ljudje lahko priča-dvJej0’ da i30^0 živeli leto ali sod ^e,*tot njihovi neaktivni je napisano v Rai° du glavnega avtorja dr. f0r? a i^ffenbargerja s stan-^ sKe medicinske fakultete, sti t !Sak0 uro telesne aktivno-to ,aa*co Pričakujete, da boste Šnn r° itiveli — pa še kak-Ur° ali dve zraven.« 0slej najpopolnejša študi- Anketirance so beležili do leta 1978 in do tega časa je umrlo 1413 ljudi. Ko so avtorji študije primerjali stopnjo smrtnosti z rekreacijskimi navadami, so lahko prvič doslej količinsko definirali razmerje med različnimi obsegi fizične dejavnosti in dolžino življenja. Redno vežbanje ima odločilnega pomena Redno vežbanje, tako so ugotovili raziskovalci, je odločilni dejavnik v določanju dolžine življenja. Moški, ki je na teden prehodil najmanj 15 NAROČNIKOM ameriške domovine Vs ^edat' k° Ameriška Domovina nudi izredne cene Čat^1 n°Vlm nar°čnikom, vas naprošamo, da priporo-e svojim prijateljem in znancem, naj se tudi oni čim-n J poslužijo te izjemne ugodnosti in postanejo °cniki tega našega priljubljenega časopisa. Po ^a. Se Pridobivanje novih naročnikov čimbolj ta.Speši' vas naprošamo, da nam pomagate pri tej akciji Če h-0*8 sl:4 »>^4 »>*4 >>I4 4>'4 •'#*4 •'•^4 »’•^4 »%»;4 »>^4 >>•« »>^4 »>I4»%»14»>‘4»’«>: f• »?5!i »18*« »S« »*« »55tw« ZORAPIŠČANC PASTIRICA URŠKA * . Ut**A°ifit4 fci4i‘ >iSr<*ifir< *^**^4 »>:4 4^4»:^ 4 *>• 4 »>^4*>^4 »>I4 *>• 4 »>^4 »^4 »>* 4 ™44>.4»>.4 »*«#*••*« »Sit Nadaljevanje ! ^ , ™ ’ '•** In sedaj je ostal samo še sle”* pi Jan..., razmišlja botra Bar-. Jja in se z Vzdihom zazre .y». vnučko Urško. A,.* »Kje je Jan? Večer je bnJP* ten, dobro bi mu del ta hlad.« »Res, babica, grem in ga pripeljem.« »I^e pojdi,- Urška, in bodi mu luč v Jemi, ki ga obdaja. BogVaju je,nljstil pri življenju, on že ve žakš|.« Seda} sedi^pred hišo Urška in Janvšama. Babica je odšla k počitku. V hlevu še gori luč. Oče in mati sta pri živini. Ovci Belki poteterV-^as, Tereza jo boža in ji gleda v prestrašene oči. 'tu • »Nič sef ne boj, tudi to bo kmalu minilo. Lepo belo jagnje boš dobila in boš tako zelo, zelo srečna.« Ovca ji liže roko. Govorica preprostih ljudi je še živalim razumljiva. »Urška, kje je sedaj moja zvezda, tista, ki praviš, da je moja?« »Tik pred nama je.« »Pa tvoja?« »Moja je nad Skalnico. Tako svetla je nocoj.« »Ne vem več, kaj je to svetlo,« upre Jan svoje mrtve oči v Urško. »Svetlo je kakor ogenj, ki te peče, kakor sonce, ki se prikaže izza hriba in te ogreje.« »Je velika moja zvezda? Daj mi roko. Tako velika?«, in s prstom zariše krog na Urškino dlan. »Taka se vidi nam. A babica pravi, da je mnogo večja, morda večja kot Skalnica tu nad nami, večja...« Urška ne more najti primere za velikost zvezde. »Veliko ve tvoja babica, zelo veliko. Jaz jo najrajši poslušam, ko nama pripoveduje o Turkih, ki so v naših krajih požigali, morili in odgnali v sužnost njenega očeta in brata.« »Zelo žalostne zgodbe so to. In tebi so všeč?« »Všeč? O ne, a rad bi pomagal našim ljudem. Boril bi sc s Turki in ju rešil.« »Ti, le kako, ko pa si...« Umolknila je, mati ji je zabičala, naj Janu nikdar ne omenja njegove slepote. »Slep si hotela reči. Če bi Turke premagal, bi premagal tudi kugo, ki so jo oni prinesli. Potem bi ne bil slep. Urška,« je nenadoma vprašal, »si ti kdaj videla kugo?« »Saj je ne moreš videti. To je vendar bolezen, strašna bolezen.« »Mislil sem, da jo ti lahko vidiš. Jaz je ne morem, ker mi je vzeli oči, pa še sestrico Anko in brata Filipa.« Urška seje zamislila. Zaprla je oči in še dlan položila nanje, da bi si lahko predstavljala temo, v katero je bil pogreznjen Jan. »Tema nima barv, kajne Jan?« »Tema je tema, a včasih žge in tedaj so barve žive, ne vem, kako naj ti povem.« »Žive kot svetloba, kot ogenj?« »Da, kot ogenj, ki žge.« Črički pojo v travi, vonj razcvele lipe ju omamlja in napolnjuje s tiho srečo in veselim pričakovanjem. »Urška, v nebesih ne bom več slep.« »Ne, v nebesih ne boš več slep, morda tudi na zemlji ne za vedno.« »Mama je rekla, da ne bom nikdar več videl in mama ve vse.« »Vse ve samo Bog!« »Ali ti vidiš Boga?« »Boga nihče ne vidi, ker Bog je samo duh.« »In kakšen je duh?« »To samo čutiš. Tu notri v srcu čutiš nekaj, kar te priganja, da si dober, da ljubiš vse ljudi, da moliš.« »In je to Bog?« »Ne vem, Jan. Vprašala bom babico, naj nama pojasni, kaj je Bog.« Za čepovanjskimi hribi je vstala luna. Lepa in svetla se je počasi pomikala preko zvezdnatega neba. »Luna je pobožala tvoj obraz. Ves svetal je sedaj.« »Ali tudi tvoj, Urška?« * IRA’s * i Do your IRA in the comfort of your home | We have many available options. Call us for appointment. F.J. Feola and Assoc. 2 1 6— 2 61 - 1 5 4 6 NEW YORK LIFE »Ne vem, ne vidim ga.« »Kako da ga ne vidiš. Si morda tudi ti slepa?« »Ne, nisem slepa. Nihče ne vidi svojega obraza. Le v vodi ga lahko gledaš, ali pa v ogledalu. Babica pravi, da se ne smem gledati, ker je to nečimrnost. Mati božja je žalostna, če se ogledujem.« »Mati božja... Si jo kdaj videla, Urška?« »O ne,« je Urškin glas nekam prestrašen. »Mati božja je v nebesih, tam gori, kjer so zvezde. Kako naj iz take daljave pride k nam na zemljo?« »Če bi ji Bog dovolil, če bi ji zapovedal, bi prišla?« »Seveda bi prišla. Bog je vsemogočen, gospodar vsega stvarstva, vseh živih in umrlih.« »Ali je Mati božja mrtva?« »Umrla je tu na zemlji in angeli so jo nesli v nebo.« »Živo?« »Seveda, Bog jo je obudil od mrtvih kakor Kristusa. Tudi nas bo obudil poslednji dan.« »Tedaj ne bom več slep. Ali bo to kmalu?« »Tega nihče ne ve. Zato pa moliva, Jan, da bi bila vedno Bogu všeč.« »Sveti angel, varuh moj...,« je začela Urška in Jan je za njo ponavljal besedo za besedo. Sredi molitve se jima je približala mati Tereza. »Še sta tu? Veselo novico vama prinašam. Imamo novorojeno jagnje. Pridita, da ga vidita.« Zamišljeno je njen pogled obstal na slepem Janu. »Ti, Jan, ga boš lahko pobožal in otipal.« Prijela ga je za roko in ga varno vodila v ovčjo stajo. Prijetna toplota ju je zajela. Ovce so blejale, vmes se je oglašal čisto droban meket. »Tu je jagnje. Otipaj ga, Jan! Ali ni čudovito?« »Oh, kako je mehko, pa majceno,« je šla otrokova roka prek hrbta od glave do repa, potem navzdol do nog. »Mati Tereza, rad bi ga vzel v naročje, ali smem?« FOR RENT A small doctor's office at Beachland Medical Bldg. E. 200 & Lake Shore Blvd. Call John E. Lokar anytime after 5 p.m. at 731-5515. (28-35) Tereza mu ga je dala v naročje. Janov obraz je žarel od sreče, ko je pogrezal svoj obraz v mehki jagnjetov kožuh. »Ko bi bilo moje, a pri nas nimamo ovac. Oče je vedno okoli po kupčiji, mati pa tke platno. Lepše je pri vas, mati Tereza.« »To jagnje je tvoje, Jan. A sedaj ga moraš še tu pustiti pri materi, da ga bo hranila z mlekom.« »Moje, moje! Si slišala, Urška?« Urška molči. V srcu ji vstaja rahla zavist. Zakaj je mati dala jagnje Janu in ne njej, ki si ga je tako želela? Ozre se v Jana. V svitu leščerbe, ki je plapolala na steni, je dečkov obraz en sam plamen sreče in veselja. Postalo jo je sram. Pobesila je oči in tiho rekla: »Da, Jan, tvoje naj bo, tudi jaz tako hočem!« Veliko premagovanja jo je stalo, da je to izrekla. Bila je vesela. Skupaj z Janom sta božala jagnje. »Sedaj pa, otroka, oče bo zaprl hlev, mi pa pojdimo k Tkalčevim.« Tudi pri Tkalčevih so še svetili. Mati Jera je sedela pri statvi in tkala. »Bog daj dober večer, botra Jera. Jagnje smo dobili.« »Ih meni ga je podarila botra Tereza. Mati, ali čuješ?« »Čujem, čujem in sem vesela.« Popustila je delo in nežno pobožala Jana. »Ti moje ubogo jagnje!« (Nadaljevanje prihodni torek) Rojaki! OglaSujte v Ameriški Domovini! MALI OGLASI HOUSEKEEPER 2 days a week. Must have transportation and references. East Side. Call 292-7090. 37 let star fant iz Slovenije želi spoznati sebi primerno dekle zaradi poroke. Pišite pod šifro »srečanje« v A.D., 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. (28-29) For Sale — Euclid 4 bdrms. 2 full baths. Screened porch. 2 car garage. Lge lot. Near shopping and transportation. 943-4336 (28-29) Older Slovenian woman to clean two to three hours on Sunday. Call 541-5336. (28-29) Attention AH Brides The American Home Publishing Co. offers a complete line of Wedding Invitations and Accessories for the bride-to-be. Several books are available to choose from and all at a 20% discount for Ameriška Domovina subscribers. Shop around and compare prices. You will agree the American Home offers the BEST IN QUALITY AND PRICES. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Tel. 361-4088 NEGA ZA POL-1NVALIDA Živela bi na domu. Soba, hrana in manjša plača. Kličite 831-4122 ali 944-3737. (28-31) Excellent Opportunity! Buy or rent lovely 3 bdrm ranch house. Convenient location. Pretty Slovenian-Lithuanian neighborhoo Call 383-1420 ali 531-4449. (28-311 House for Sale 2-family house, newly deC° rated. 2 car garage. St. Vitus area. Please call after 4 P ^1, 391-0533 , > House/Condos for Sale Willoughby. Franklyn Conv mons Condo. Built by F. »er zin. 2 bdrm, 2 bath, 2 c® attached gar. Air con^' 5. model. Low 70's. 585-057J MACHINIST — WELDER East Side metal fabricating firm needs a person w understands welding SV bols and can mig weld, tea ^ blue prints, can operatfl(j|| lathe and vertical mill-work in the R & D dept- b in testing Prototypena building and re^a\r,nq welding fixtures and d01 layouts for our equip"16 , Automotive backgi'oU . helpful. Call 486-1313 ext-2 between 8 a.m. and ^ 28) Housework g General cleaning. 1 week. Non-smoking perfne. Small house on bus Adult family. Call 381-244» or 381-1661. (27-2^ For Rent 4 room downst^ one bedroom ' . off Lake Shore B'g& ;, couples only' ,3, 1th. Call 1-2*$^ For Sale jp IERY and 3 housecial-eva. Zoned cor^m ^ 5,000 for all- Pr'n '. 381-7553. (X1!