W PamiiMUTgil VWDWM i*) AWiewnp »t rmm act or octobee * itiT. oh ma at the poet otma of hiw toh, m. t. ^ »te d tu* ttMma, a. b. Bmy, p m . Najvefjl f Sdmiraib driavab Velja aa otlo kto.........$5.00 Za pol leta................3 0G Zi New York odo teto.... 6.00 Za inozemstvo odo teto... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Tht Larfcat Slovenian Daily fa the United State« Iuued every d*j except Bvatiayt and legal Holiday! 75.000 Readers H K TELEFON: 3876 OOETLAKDT Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, H. Y., under the Aet at Concreti of 3fa*di 3, 1879. TELEFON: 4687 COETLANDT MO. 16. — *TEV. 16. MEW YOEK, TUESDAY, JANUARY 20, 1920. — TOREK, 20. JANUAEJA, 1920. VOLUME ZZVm. — LETNIK XXVIIL REŠKI DOGOVOR V ! SKUPNI NASTOP ROKAH WILSONA BALTIŠKIH DRŽAV RAZPRODAJA VO.T^ftirm '>1VIL.. Dogovor zaveznikov glede Reke; Baltiške republike bodo iknpno s- nahaja sedaj v rokah predsed* raztopile v slučaju, da bi boljše-! nika Wilsona. — Nitti v Parim. viki vpriaorili napad. Washington, 1). C., 19. jan. — Washington, I). C., 19. jan. — Angleška, francoska in iialjanska Naslednje ugotovilo glede polo-j \ lada mo dospele do dogovora gle- žaja, ki se je razvil v baltiških I Reke in jadranskega vpraša-. republikah in ki je imel za posle-j nja in tozadevni dogovor se na- dieo potrebo kooperativne akci- j hja »edaj v tokah predsednika je od strani teh narodov v družbi Wilsona v obliki memoranduma,;* poljsko vlado, je podal A. H. 1 s.terega vta sestavila dne ."». ja- ;Kaastamoincn, finski poslanik v ltnarja ministrska predsednika Lovd George in Clemeneeau in katerega je dne 7. januarja odobril italjanski ministrski predr~dnik Nitti. Of'eijelno s«- je danes priznalo, Združenih državah: — Konferenca, ki se je vršila v Iielsinpforsu na Finskem med zastopniki Finske, Poljske, Estonske. Litvinske in Letve, se je sestala v namenu, da najde temelj .la je tak memoradnm kot so ga fa zavarovanje skupnih interesov odobrili trije ministrski predsed|t«*b dežel. Neodvisnost Poljske in liki. dospel v Washington in da j Finske je bila priznana od vseh s.» j.> vršila izmenjava naborov j sil sveta in njih mednarodni itemed Washingtonom in Parizom, j nis je definitivno ugotovljen, vendar pa je bilo nemogoče izve- Vprašanje priznanja neodvisno-deti vsebino memoranduma, ki je!«ti Litvinake, Estonske in Letve bil prediction predhodniku Wil-ipa je še vedno nerešeno, sonu. j — Njih praviea do popolne po-! Pariz, Francija. 19. januarja, litične neodvisnosti je neoporeč-j Kljub splošnemu prepričanju, ki na ter bi bilo v korist celega sve-; ayfl©Nl V 7AV1DCPI prevladuje v Parizu, da .Tugoslo-:ta, ne le z ozirom na strašno ne-i HULANUoKA ¥ LAUKlUI vani ne bodo sprejeli jadranskih varnost boljševizma, temveč tudi i _ predlogov Italije, je ministrsktj/ ozirom na možne politične j Nisosemslri minijtrski predsednik predsednik Nitti danes zvečer ze- plikaeije v bodočnost,, ce b, ae; ^ , ministro:n n lo optimistično govoril o celem po- te države.konečno priznalo. Polj-1 J e a>fctw8 xa. lofaju. ske, finske in armade ostalih bal- J ® — Upam, _ je rekel, — da tiskih držav tvorijo sedaj jez med bom mogel jutri odpotovati, po- boljševizmom in zapadnim sve- jc šla Italija v vojno. Francija in Anglija se držita tega dogovora ter sta obljubila njega izvršitev. si, je važnost konference v Ilel-singforsu oči vidna. Dežele, zasto- imajo pane na tej konferenci, .—.... .. .. . „ . , . . . - ska izroči prejsnega nemškega Ker sta prišla Lloyd George in kombm.rano prebivalstvo najmanj * izvedelo da- (lemenecau do dogovora, sem 40,000,000 ljudi. Njih vlade so po- ^jzerja. tako se je meaeio , ,. ' . , . . . nes iz polofieijelnega vira. mnenja, da nam bo tudi Ju gosi a polnoina demokratične in v teh » * * - A____- .. ... , , i s . u ■ - Ministra sta se baje dogovori- vja prišla nasproti v istem duhu deželah prevladuje red, mir m, ' . 1 ... - i . . .. j.. la, da bosta svetovala kajzerju, sprave, katerega smo i»okazali.pravica, — kar predstavlja fitra-j .. ' * ,, . . . L . .. 4 . . 'naj se prostovoljno izroči v roke mi. Prepričan sem tudi, da bodo ča kontrast proti stanju zadev v J 1 a- . - .;*>••• zaveznikov, prišle tudi Združene d razve, ko Lusiji. . , . . ' ' ' Nemški mornariški atasej se je Boljševizem ne more živeti,^ posvetoval z ministrom za IZ ŠVICE SVET PRIČAKUJE IN FRANCIJE 0D60V0RA JUGOSLOVANOV | Švicarske ženske zahtevajo volH-j iio pravico. — Influenca in spal- ___ na bolezen se širita. — Inflnenca ciemencoan in Wallace sta priso-na Poljskem. stvovala včerajni seji najvišjega sveta, ki je bila mogoče zadnja Bern, Švica, .19. januarja. — xa francoskega Tigra. Predsednik Motta je dobil od 150j - ženskih organizacij peticije; v ka-i PariXt Francija, 18. januarja. . terih se zahteva enake pravice; Ministrski predsednik Clemen-in volilno pravico za ženske. Pred- ,.ean bo prisostvoval seji najvišje-sednik je obljubil, da bo storil ko- „H sveta v ponedeljek ter bo po-rake v tem oziru še predno se bo-do vršile naslednje volitve. ^ Bern, Švica, 19. januarja. — Španska in spalna bolezen sta se pojavili v različnih krajih v Švi- magal sestaviti konečni seznam nemških častnikov in vojakov, katere zahtev&jo zavezniki, da jih bodo sodili. Navzoči bodo tudi ministrski predsedniki Llovd ci m številni smrtni slučaji vsled j George, Nitti ter ameriški posla-influence so se pripetili na Pre- nik Wallaee ter zastopnik Japon-darlškem, odkoder se poroča, da sjje je zaznamovati 300 novih sluča-j je v influence. ! do onega časa jugoslo- Paris, Francija, 19. januarja.; vanska vlada na zadovoljiv način Influenca v obliki, ki je tako silna, da so zdravniške avtoritete odgovorila na dejanski ultimatum, ki je bil poslan v Belgrad -s. ozi- naravnost presenečene, se je poja- rom na jadransko vprašanja, bo vila po celem Poljskem, soplasno slednje reseno. Če pa Jugoslovan s poročili Ameriškega Rdečega ne bodo llote,i upodlti zahtevam Križa. Na stotine ljudi um:ra vsa-lsveta' bo Clemenceau prepustil čeki dan v Varšavi, _pravi poro- lo zadev0 svojemu nasledniku. čilo, — in na influenci so zbole- Xi vrJetno' da bi imeJ ministrski le tri četrtine uslužbencev v bol- Predsedn k ka^ opravka pri ^kle p;h, tikajoči!h se bodočega ustroja sveta, kajti njegova akcija bi nicah. Zdravniki Rdečega križa, ki vesnikov. i . f i Haag, Holandska, 19. januarja, t.m ko bom reiil jadransko vpra- .om m r upoštevanjem, da sta I.e-!Ur ^^ Hnv> ^ I$wrc„. tanje. Mi smo pokazali veliko nin m Trpek, zeto bo,ev.te,ra ra»- nizoz,^M ministrski zmernost. londonska pogodba je položen,« ranita rm«r na .*o- .eds«», ki bi prev-ce in tozadevnih epidemij v Zdru- zel njegove posle v francoski ženih držav in Franciji, pravijo, v'adi. da so naravnost presenečeni vspri-. y soboto popoldne, po predsed-čo naravnost trenutne infekcije in uiSkih volitvah, so pričeli deže hitrega razvoja bolezni. Smrt na- Nat nad Pariz iz 2raka majjini ze. stopi v številnih slučajih v teku icni u.^tki. Vsebovali so sporočilo štiriindvajset ur. Prav posebno Gabriela D'Annunzia, znane ita-dovzetne za bolezen so ženske ter iJanske prismode, ki rogovil po mladi ljudje v splošnem. |Reki in te Vlhike je prinese] p0. To je že tretja epidemija in- ročn k Carminiani. Slednji je za-fluence, ki je se pojavila na Polj-|pllstil ^o ob polosmih zjutraj ' skem. GENA PREMOGA i INFLUENCA V GHICAGU MOŽAT ODGOVOR NADŠKOFA bodo videle mirno in demokratič- no obnašnje Italije ter stopil,* na nr da bi bil agresiven. Temelji na zimanje zadevfiti Beigije in Lukser dali otoke m celo Delmacno z iz- pričakovati aprila ali maja mese- barbapski taleev predsednik United Mine Workers influence je prisilil mesto Chica-— Med tako številnimi zločini!of America, ^prašuje slednji, kdo;go, da je naprosilo za dodatno po- auksembiir- , , T,B lz pričakovati aprila ali maja mese-;Sk barbarskf talcev< dft. j« iuo Zadra. J.dino nadomeitdo za Vsled tega jc povsem narav- c-jf y xoVlkem sistemalii:>no tc koncesije je mesto Reka in t«. (. da skušajo najti ti narodi te- ^.^^ brez voiaških vzro_ d, tam smo privolili v inte«u»eijo- melj M Rkupno akcij0. Ko brani- ;k voj*vanje s podmorskimi čol-nalizacijo prlstamfca ter žetem,- jc ml branijo tudi civili- in tako dalje Poslaniea izjav. «c pod Ligo narodov ter s tem ZiiCljo. Boljševizem pomenja ne- da je M yga ta dejanja cd?0. popolnoma "varo^U Jugoslovan. w^ demoralizaeijo, teror in raz- VBaj v moraličnem gmislu, Ske interese glede izhoda na mor- kroj, celega družabnega ustroja ^^ na5elnik ki jih je Muka. j.. Nobena lUljanska vlada o, ne ter niroa vsled t^a nikake pr»vi-./al in jc zlorabljal svoje neopie-taopla storiti več, če b, hotela pre-j,.«. do iivljenja, _ ali vsaj pravi- ;jrno mo{; da je ^ ^ dovolil i,ZU- . v • da hi deiA• zdravstveni department pravi Lewis. — izve konsument, | *P°ročila o 707 nadaljnih siuea-da je to pripisovati višjim mez-|jih španske influence. V isti dobi dam, katere morajo ubogi pre-ls? ie poročalo o trinajst nadalj-mogarski baroni plačevati nena-|nih smrtnih slučajih. Osemintride-sitnim delavcem, nočem obrniti |set sm^nih slučajev je pripisova-»»ozovnost na dejstvo, da je zad- tl P^^enici. nje 14-odstotno povišanje plače' Novi slm*ajl ^ razvijajo pov-za premogarje dodalo le enajst | Vrefn° na dan .in smrtni slučaji — se glasi nadalje. — da bi Ho-j^entov k svoti, katero dobi pre- štejejo po dvajset do 25 na dan. landska presojala z manjšo res-iTOOffar za izkopano tono premo- -V soboto je bilo 750 novih koncem t leta ali v i6etkll nostjo kot one same velikansko ga. jev in 25 smrtnih slučajev^ Pljuč- nasJedij Tekli bosta ^ Tro. :iiica je pobrala v enem tednu 13o — Dočim je dobival preje pre- jjr.dj mogar od 72 do 87 centov za vsa- y Sprin?field je državni 2dfav. je po njegovem mnenju naloga cerkve učiti čednost pokornosti ter prepustiti uveljavljenje postave organom, katere bo imenovala viada. NOVA PODZEMSKA ŽELEZNICA V PARIZU. Pariz, Francija, 19. januarja. Dve novi progi podzemske železnice bosta otvorjeni za promet lj&ta za vlivajoči in proizvajajoči trg za 120,000,000 ljudi, a ta trg! Washington, D. C., 19. jan. — odgovornost, ki teži prejsnega je bil uničen vsled vojne. Vojne j.^ tekom današnjega dneva se bo-1 kajzerja. Holandska bi ne izpolnijo konec iu pričeti moramo misli- ao pričela pred podkomitejem se-jla svoje mednarodne dolžnosti, kJ^ono nremo^a kateree^ie iz i ti na ce'o KvrOpo. Vojna je bila notnega komiteja za zunanje za-;C- bi se ne hotela pridružiti dru-^ * ' od ^ ^ 98;stveni department odredil, da mo- deve zasliševanja zastopnikov so- gim narodom pri zasledovanju ali ____^Lu „„ „ riJO bltl VS1 drzavni MVodi "Pr- ocentov za tono. Kljub tennj pa o-jti za obiskovalce? po imenu. Z veseljem opazujem, jshire, je rekel, da noče komitej, du se bližajo veliki ameriški fi- i ^ daije čakati. Vprašanje zapo-umiieni intereai, katere podpirajojRjcnja svetovalca za komitej jej ».afttopniki najboljših državijanov, fctalo nerešeno, kajti izjavilo se je, dežele, evropskemu položaju v;da «> najmanj trije člani komi-tem širokem dtihu. — Hočem reči, — je sklenil vjetske ruske vUde. Senator Mo-;;e bi vsaj ne skušala Preprečiti q dd ^ prodaja mehki ses. republikanec iz New Hamp- kazni za storjene zločine. dokler bo in- PUMTAB8KA POSTAVA. fluenca ep demična. Državne bolnice so zaprte za obiskovalce. Nitti, da je šla Italija do skraj- mog konsnmentom po devet dolarjev tono. , , manj trideset ur dela na teden — Občinstvo je izvedelo od pro- ^ ^ ^ __pagandistov proti majnerjem, da /XT .. ... . . ... * .. 1 .. . * i (Nasi rojaki, zaposleni v tej m- so hoteli premogarji pri predlo-1 ..... ... , . .. " Alfaairr V V IS un _Pred____ - . . . austnji, se v svojih dopis.h ved- c« „_. - j * W- 1 rcu. zitvi svoje zanteve za tndeseturni1 .. _ . . , . , . - . ' * M d0br° ki doloJ. kazen do *10.000 dtUvnik izj»,-iti, da neč-ojn deU-i"0 da del« v Pre cadera do vrat St. Cloud ter od Trocadera pa do velike opere. O-kraj, skozi katerega bosta tekli ti dve novi črti, je trpel vsled pomanjkanja prometnih ugodnosti. don, odnosno v Rim, da čakata L'a formacijo novega francoskega kabineta, predno bosta razpravljala naprej o tekočih problemih. Glavno vprašanje je bodoče stan-nje Turčije. V svojem prestolnem govoru pri otvorjenju turškega parla-! men ta je omenil sultan: "napa-|ko Turčije, da je stopila v vojno na strani centralnih zaveznikov". Govor, katerega je prečital minister za notranje zadeve, ker je sultan bolan, se peča na dolgo in široko z dejstvom, da je premirje veljavno že štirinajst mesecev, da po sile zaveznikov še vedno drže gotove dele cesarstva. IWSfffflBSJlWSpiWSS) na nove cene rani v mednarodnem pravu, vsled ter ve- kot dvtjget ,et M ■ ■ kih resnih imn, nonti svojih odpovedi. Maksimal- postavnih komplikacij. cesar se ni n" nsše teritorijalne zahteve sO| bile majhne ter so vključevale ve- rodi je Italija vedno najbolj re-hko mani *»Wv kot pa katera- špektirala princip narodnosti. (Vi-koli druga dežela^ neizvzemši dhno na Krasu). Če bi se ugodilo nove države kot Jugoslavija in vsem našim zahtevam, bi narodi f eh o-KI or aška. Francija in Angli- dragih jezikov in plemen pred-ja sta vaeh osem do desetkrat ve* gUvijali le oeem odstotkov celo-tujcev. Mod vsemi evropskimi na-1 kupnega prebivalstva Italije. u -C ^ ' u 1ier ^ J*™ za ti več kot trideset ur na teden Ti' ,no-ovnikih in da le P° dva bati nikakih resnih; ■ vinipnj, ,i.nm v .. .. ...... i . ali tri dni v tednu. Ze iz tega je mnlikacn. ljudje so govorili, da je to maksi ' /lo ca nalavoi itti zaaonooaji. D»elni čas, tekom katepega hoče- Predlogo je vložil senator Wal- i° delavci delati. Javnost je bila ter W. litv. prepričana, da je to sveta resnica ——! :n s tem se je ustvarilo veliko javnega razpoloženja proti premogar- jasno, da so delavci voljni delat n da bi rad' zaslužili kaj vee, da pa jim premogarski baroni ne pustijo delati, kajti poveeana produkcija premoga bi imela seveda za posledico padanje een premoga in tega se baroni boje kot ži- 9 Slavonijo, popolnoma WMiljfvo te sedanjim aH ▼ '»jHHhi aa i pofljMM ? staro dommlno. aa raako poiQjalev. toda m kako 100 kron 900 kron 90QL kron 400 kron $ 1J5 $ 2.40 $ 3.60 $ 4.80 500 km 1,000 kron 5,000 kron 10.000 kron EOJAP. NAEOČAJTE O NA Jem HTiflTlHII I DNEVNIK V • "OLAA NAEODA", NAJVEČJI Prnogarji pa so v resnici *a-Hega vraga, kajti neizmerni pro-j aB p« pa TO t A VAM. ktevali, naj m jim aagotovi naj. fit bi potem splaval po vodi.) i qfcAa MAaopa. so. jas. NAAO©A* (HOVKN1AN DAILY) Owm< mm* ftnilrtw* kr ■mOC PDMJ8HIN0 COMPANY nUNK SAKKR. ri mini LOUIS ■ENEDIK.Trsasuies tt Cartlsmlt Itrttt, (it MJt«i «f Msnhsttsi Nsw York City. N. Y. Uta Nin*" liiin vsak tan uncinil nedelj in pmnlkor. Ca Ni Ma Za iatrt Ma Za Naw York City 2a I« QLAI NARODA (Vole* of ths People) day rwwpt Sunday* and Holidays Subscription yearly 96.00 Advertisement an agreement Doptaa ■ Maui Ordar. Pri m no prtobeujeJo.Denar naj aa blaforol pnSflJatl po «U k raj*. naročnikov prosimo, da aa nam tndl prejtaja da hitreje najdemo naslovnika. OCA* NARODA Barauflh fa Manhattan. Now York. N.Y. Japonska in Sibirija Naši Inn t©!L Kjcgor Status je oni begnnca, ti se skriva pred upravičeno jezo zaveznikov. Ilolandska lahko zavrne njegovo izročitev.na temelju, da ni izvršil nobenega zločina, katerega bi priznaval njen kazenski zakonik. Na drugi strani pa se Holandska lahko odloči izroditi ga, ker ga hočejo soditi zavezniki, ki so stali med njo ter pret-njo, da jo bo Nemčija podjarmila ter borili vsled tega tako njen kot mmm FETEI ZfilBI Stanje polovične produkcije,; S svoj lastni boj in sicer radi zločinov proti mednarodni moralnosti ter {polovičnega stavkanja in konsu-! • svetosti pogodb. To ni nikak slmaj za tehnične pomisleke, temveč j mi ran ja na debelo ne more dolgo l • eni za uveljavljen je zgodovinskega preeedenta. ; trajati Tako pravi neki kapitali- ? Da so narodi včasih prisiljeni uveljaviti novo mednarodno po- st'C-ni list. Nam pa se zdi, da set stavo v slučaju velike sile, nam je dokaz intervencija Francije, Rusije in Anglije v vojni med Grško in Turčijo. Bitka pri Navarinu je oprostila Grško turškega suženjstva. Udarec so namenoma zadali narodi, ki niso imeli nobenega individualnega vzroka za vojno proti J volijo kapitalisti, ki spravljajo Turčiji. Danes svet v splošnem soglaša z izrekom Sir William liar- J vse produkte v svoja skladišča, eourta. "(la je bilo oproščonje Grške visoko dejanje politike, ki je ; * * * slulo nad domeno in preko domene postave". V mednarodni postavi ni nobenega zgodovinskega preeedenta za obravnavo proti Viljemu Hohenzollernskemu. Za bodoči blagobit človeštva in v izvrševanju slovesne dolžnosti pa so zavezniki po skrbnih razmotrivanjih v Parizu sklenili ustvariti precedent It v zasledovanju pravičnega namena zahtevajo sedaj od Holandske, da jim izroči begunca, da bo stavljen pred veliki tribunal radi zločinov, katerih se ga dolži. Jugoslovanska a----- feiol. denDOfa ----— ■ M dosti producira in stavka le ta-' krat, kadar je že grda sila. Kon-j sumira se pa le toliko, kolikor do-' Prejšni grški kralj Konstantin pravi, da ni Cfrška ničesar prido bila s tem, da je ostala na strani zaveznikov. Ce ni pridobila nič i drugega, se je vsaj iznebila Konstantina. OsUaofJJeos !e«a 1698 - lakorpvpua ftt* Glavni urad v £LY, MINNJ LOCIt BALAirt JOMDPB FUHL1R. By. OSO. U BBOSICH. tonu VRHOVNI ZDRAVNIKI a Ohio M.. NI up lut ld< japonski prijatelji so bili očividno presenečeni in vzne-jeni v^pričo novice, da nameravamo spraviti svojih devet tisočakov iz Sibirije. Dejanski so bili tako presenečeni in vznemirje da govore sedaj, da bodo potegnili iz Sibirije svojo lastno ar-lo šestdesetih tisoč ali sedemdesetih tisoč mož ter prepustili Si jo boljievikom. Zadnji memorandum, katerega je poslala japon-vlada naii lastni, — soglasno s poročili iz Tokija, — je temeljil očhidni potrebi, da m* postavi nekaj na mesto Kolčakove trma-ter s t«'tu prepreči prodiranje boljševizma proti Pacifiku. To je »tvar, pri kateri je bila Amerika interesirana v veliki meri in ■ io v večji in dočim je sedaj jasno, da bi bilo boljševiško prodiranje proti Vladivostoku lažje in bolj uspešno nekje krog Sa-i,;arc v poletju 1918, jt sedaj seveda brez koristi jadikovati nad prelitim mlekom. Kol'akova armada je bila uničena in nekaj je bilo treba storiti. tpoloženje na Japonskem je bilo deljeno glede tega, kaj je ravzaprav storiti. Ministrski predsednik Hara ni bil nikak ►t za to, da bi Japonska zasedla Sibirijo. Minister za zunanje Ičida in drugi so bili mnenja, da se nahaja v Sibiriji na vsak iuk:ji zadosti japonskih čet in da ne kaže poslati jih več. Vojno ministrstvo pa je hotelo poslati v Sibirijo še nadaljne črte. Vsled tega Japonci vprašali, če bi morale po našem mnenju zavezniške vlado iz Sibirije, če naj pošljejo v Sibirijo še nadaljne čete ali če naj puste stvari tako do so sedaj. Solin j, ko smo rekli mi, da bomo za svoj del šli ven, se poroča, da j«' opaziti na Juposkem veliko presenečenje in neizmerno razočaranje. — Nevrjetno je, da — se glasi v brzojavki, da bi Japonska na svojo lastno roko poskusila ustaviti napredovanje boljševizma. To pomenja velik kompliment za naših devet tisoč mož, če se Japoncem ne zdi nadaljevati kampanjo proti boijševikom brez njih. Sibirsko politiko ministrskega predsednika liare se je pričelo strogo kritizirati iu mogoče bo prisiljen k re&ignaciji. Mr. Hara je rekel, da noče Japonska niti enega čevlja sibirskemu ozemlja in da bo umaknila iz dežele slehrnsga japonskega vojaka, ko bi boljševiška nevarnost prenehala obstajati. To je bilo dobrodošlo obvestilo za celi svet. Ghtsi so, da stane sedanja japonska ekspedicijska četa celih sto miljoiiov dolarje'* na leto. Ce bi se pa hotelo opraviti posel na korenit način in v obsegu, ki bi bil potreben, da se ustavi boljševi-ko, bi pa stala cela stvar petsto miljonov dolarjev. To je velik kupec uonarja, celo v naših napihnjenih časih iu Japonci se brez vsakega dvoma vprašujejo, kaj bodo dobili za to. Kazventega pa njih čete ne ljubijo mrzlega vremena ter jih je treba pogosto nadomestiti z drugimi. To so očividno močni argumenti za odhod iz Sibirije, vendar pa l o presenetljivo, če bodo zmagali ali prevladali. Japonska noče boljševizma v Vladivostok«. Križarsko gibanje, ki ve, kako uporabiti nezadovoljstvo vsepovsod, bi bilo mogočno na delu v Koreji in na Kitajskem iu mogoče celo med japonskimi sloji. Eventualni izdat-k denarja pomenja velikansko svoto, vendar pa je po svoji naravi neke vrst zavarovalna premija proti požaru. 3 !az ven tega* pa je mogoče, da se obsežnost naloge v gotovi meri pretirava. Lenin more čutiti le malo navdušenja za kampanjo iztočno od 1'ajkalskcga jezera. oo obstaja upanje na bolj sijajne uspehe z manjšim naporom v centralni Aziji in upanje na Še veliko večje uspehe v Lvropi. Če bi zmagal kje drugod, bi lahko prišel nazaj nad Japonsko kadarkoli bi se nin ljubilo. Med tem časom pa vrjetnost ofenzive ni posebno velika. Ce bi videli Japonci v celem podjetju upanje, da dobijo nazaj denar, ki je investiran v okupacijski armadi, bi bili mogoče malo bolj navdušeni. Mosroče pa je nezadovoljstva s sibirsko politiko ministrskega predsednika kriva njegova prostodušna izjava, da Japonska nikakor ne pričakuje, da bi dobila kaj nazaj v obliko kompenzacij. Doneski k vedno aktuelnemu vprašanju Vprašanje draginje, je pošast, j plačujejo zdaj za najslabše olje! ki grozi, da nas bo požrla v svo-Jod K 26 do 28. za boljše in naj-' Generalni pravdnik Palmer j pravi; — Življenski stroški so podj kontrolo. — To pomenja očividno napredek. Sedaj pa je treba le še ugotoviti, pod kojega kontrolo da so. • a • Neki angleški znanstvenik pra- Gwla B iMTHOMT MOTI. SS41 TAN TABOO*. ilM iRONARD ULABODNIK, PRAVNI _ n-AtrcR. *r. an-Tta at caimne* mr "OHK MOVKRN. U4-tn4 Ava.. Duhitfc. Mina «A«V onooaSMJ. T W. Madison M. Raca M nil i Ml _________ ZDRUŽEVALNI ODBORI tuDour mDAH, mm Bt cuir a-**., ms i- ah raANK »SABBC 44«4 Waahlnton Street, Denver, Cola " MT-St* At*., Johnetovn. Pa. Vss stvari tikajo« aa uradnih sader kakor tudi denarna »eUjada naj aa je nenasitno žrelo, ako se ji ne boljše pa celo do K 38 do 40. Xa y- (ja ^ razkril način, kako i/pr**- ■ StSjTVf^jJ'** t*Jnlk*- Vaa pruotbo naj — po«l£3o na c^ia^ilka porotne«« Obravnava proti Viljema V svoji poslanici na nizozemsko vlado prosi najvišji svet slednjo, naj se pridruži zmagovitim zaveznikom pri izvršenju njih namena, da stavijo Viljema II. Hohenzollernskega, prejšnjega nemškega cesarja, pred sodišče **radi najvišje kršitve mednarodne moralnosti ;n svetosti pogodb". V jeziku člena 227 mirovne pogodbe bodo "tri- J predrago prodajati v Trstu kup bunal vodili najvišji motivi mednarodne politike v namenu, da se!l;enega blaga. bo prej strla glava. Ckl nobene vlade ne moremo pričakovati, da bi kot rajski devica stopila tej pošasti na glavo in ji jo strla. Moramo pa vladi, ki pokaže resno voljo, da hoče to vprašanje rešiti, vse to p red oč iti. Zato smo se odločili, da bodemo to delali z doneski iz našega vsakdanjega prak tičnega življenja. Poiskali jih bodemo tam, kjer slutimo, da se ta pošaset redi ia debeli, da poten-v najvišjo svojo naslado izsesava našemu delaven kri. f I, Slovenski lesni trgovci so se združili v zvezo. Ta zveza ima svoj sedež v Ljubljani, po deželi pa podružnice "Sava", "Drava'- itd. Ta zveza je dobila svoje-časno dovoljenje za izvoz večje množine lesa, ki je šel v Italijo. Kupnina za ta les je bila plačana v lirah. Ena lira je veljala takrat, ko se je to kupčijo sklenilo, okrog 3.5 K. Vlada si je pri tej kupčiji izgovorila to, dj. ji mora biti kupnina na razpolago za blago, ki ga hoče v Italiji za nas nakupiti. Vsakemu razumljivo povedano je bila stvar takole: Vlada je rekla tej zvezi, vi bo-dete dobili za les, ki ga boste prodali, recimo 1 miljon lir. Te lire boste deponirali pri banki v Trstu in mi bomo st emi lirami razpolagali na ta način, da jih bomo prodali trgoveu, ki hoče v Italiji nakupiti mannfakture ali špeeerije. Te kupčije se dolgo ni izvedlo, tudi kurza se ni določilo, po ko-jem morajo dati lesni trgovci krone. Vzemimo, da so prodali zvezarji za 1 miljon lir lesa v Italijo. Takrat, ko so ta les prodali, so računali: za les dobimo 1 miljon lir, v tem znesku je že zapo-paden naš dobiček; mi bomo te lire odstopili vladi, ki nam bo dala mesto njih krone; če bomo do bili za les 1 miljon lir, nam bo vlada izplačal zanje 3 in pol mi-Ijona kron, ker je stala takrat vrednost lire napram kroni 3.50:1. Vlada je pa računala takole: za 1 miljon lir bom dala 3 in pol miljone kron. V Trstu bom imela na razpolago 1 miljon lir. Če bo prišel trgovee, ki bi hotel kupiti v Trstu manufakturo, kavo, olje, riž itd. bo kupnino lahko plačal z lirami, ki jih bo dobil od mene po K 3.50. mu jih torej ne bo treba drugače dražje plačevati in mu zato tudi ne bo treba podlagi te kalkulacije gre trgo vec k banki ter pove tam ravnatelju, da potrebuje za Trst približno 60,000 liter, da bo mogel žnjimi kupiti to in to. Ravnatelj se mu nasmehne in mu pove, da; ima sicer v Trstu dosti lir, ampak s temi razpolaga samo vlada, ki ima v Trstu lire, skupljene za les. Naj gre k vladi, da bo dobil tam dovoljenje, da sme banka razpolagati z 60,000 lirami. Mož gre res k vladi. Tam pa ga sreča razočaranje. Povedo mu, da mu ne morejo dati nič lir na razpolago, ker zahtevajo lastniki tistih (lesni trgovci) za nje po K 4.50 do 4.80, kar pa se zdi vladi malo predrago in je vsled tega še žnjimi v pogajanjih. Torej lesni trgovci, Iti so prodali les na podlagi kalkulacije krone proti liri 3.50:1 in napravili že s tem lep dobiček pri lesu, hočejo zdaj še z lirami barantati. Niso zadovoljni, da dobe za 1 miljon lir 3 in pol miljone kron, meniti vsako navadno kovino v zlato. To ni tie novega za Ameriko. Profitirji so že pred enim letom razkrili, kako izpremeniti vsako stvar v suho zlato. * * * sa sprejem novih filanor In sploh m idravnlika aprlCarala. ae naj paatjjajc na vrhovnega sdravnika. Jugoalovaiiaka Katoliška Jednota aa »rlporoCa vaem Jugoslovanom aa obilen peli «top- Jednota poeluje po "National Fraternal Congreaa" lestvici. V blacafnl tmd ikrcar ttoo.oeo. (trietotlaoC dolarjev). Bo.nifik;b podpor. odAJtodnlo in poemrtnln X splačala to nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota etaje okro* I tisoč rednih Članov le) In okref S tleoC otrok v Mladinskem oddelku. DruAtva Jednota se nahajajo po rsanlh slevenak;ih naselbinah Tam kjer Ji) ie ni, prtpc-roCamo vatanovttev novih. Kdor eU poslati Clan, naj aa Ktf&al pri tal« alku bUitnegs drattvs J. 8. K. J. t Ž* vstanovltev novih droftev aa pa obrnite m i glavne«* tajnika. Novo drultvo se lahko vstanovl s t al! članicami. Slovenske Največji slovenski dnevnik ; v Ameriki je porabil novico o! smrti znane Vodiške Jolianee za j to, da je napadel Sakserja in Be-; uedika, ki sta mu najbolj pri sr-j cu. Pravi, da sta ta dva moža raz-; širjala slavo Vodiške Johanee po;„ , . , ... ..... , . . i ' * 1 časom bivala v tem mestu. Izročiti Ameriki in da sta kovala iz tegai ... . , a . j se ji ima namreč osebno lastnino in vojne zavarovalnine v svoti novice kapital. ,..,.. . , ,11*. I UJUD iOIUlVlttUllIK- » »>Ull Kako neumno se slistjo take be- $10XM)a katero n je zai>nKtil Joe sede iz ust človeka, ki je celo svo- Horvath> Horvat;h bil rojen v _________ _________ je bil rojen je življenje koval kapital iz ne- Avstriji in je bil CH]en i2med pr. umnosti in praznoverja ljudi! -- vill prostovoljcev iz Sandusky, ki Kakšne barve je ta tič, nam priča je v Francijo, kjer je bil sam, ko pravi koncem svojega nekoliko pred premirjem ubit. duhovitega članka: — Vendar bodimo resni! Ali ni značilno, da| Cleveland, Ohio. je umrla na zastrupljenju krvi? j Umrla je po kratki bolezni ro- j največjih slovenskih napredkov v — Tu tiči zajec. Učeni pater j jakinje Ana Duganevac, sestra. naselbini. Obenem bo močna opo-hoče reči: — Ker je sleparila, se Jolma Lapuha, stanujoča na 710jra naše trgovine in lep vzgled navdajala za svetnico, ker je švica-1 East 155. St. Zapušča moža, dva prednosti ameriških Slovencev, temveč liočejoi meti kar 4 miljo- :ja ^ ter vodila za nos srednjeve- j brata in eno sestro v Ameriki; v Jugoslovanska naselbina bo pn- Sandusky, Oh:o. j ume in tako pride dostikrat v ško-Poštni mojster Rvan skuša najti do. To je uvidelo več gospodar-Marto Mihaiič, ki je pred nekaj 'skih in premišljenih mož, ki so se zbrali in vstanovili bančni zavod poti imenom The North American Banking & Saving Co. Družba je inkorporirana in bo poslovala po državnih bančnih postavah okoli lf>. aprila v Knausovi hiši, 6131 St. Clair Ave. Vplačan kapital znaša $125,000 in preostanek pa $62.500, tako da bo družba pričela poslovati s kapitalom 100,500 dol. To bančno podjetje bo eden ne 800 tisoč. Dobiček pri lesu hočejo še pomnožiti- za skoraj dva miljona, ker je lira slučajno medtem časom v vrednosti poskočila. Trgovec gre po tem pojasnilu domov, vzame zopet svinčnik v roke in računa: za 1 liter olja moram plačati v Trstu 6 lir, za liro moram dati 4.80 K, torej me stane liter olja v Trstu 28.80 K, v Ljubljani 30.80 kron, moj" dobiček 1 krono, ga bom prodajal pa po K 33, namesto po K 24, če bi dobil lire po K 3.50. Srečni konzument poglej zdaj, kdo je kriv, da moraš in boš moral še tako drago plačevati živ- ško črno kranjsko duhovščino, jo j starem kraju pa mater, eno sestro i tala ^ospmiarsko neodvisna, je Bog kaznoval s tem, da je mo- ^ enega ibrata. Lahka jt ameriška, rala umreti na zastrupljenju krvi!! zw>>MM#MMMH dHu 2G decembra da, so spravili pred kratkim na|zvo.ei. KurU je pe£i na 4ibrick dnevno luč nekaj čudovitih fosil-) vardu" Delal komaj 10 minut, nih preostankov dreves. Ti pre-; kr> je slopil (>d elle ^ k Urugi.i ostanki so značilni ne le rad?tega, I pri tcm pa je patlel v 8 čevljev j ker so to drevesa, ki so se izpre- j globoko luknjo, ki vo
  • iti *ad 3 mesece v bolnišnici. To tisoč let v čas, ko so ta drevesa,zoPet kapitalizma, pokrivala gorske obronke ali pa j Za urednika zob »zdravniškega Joline, po katerih se jei zprehalal elk«J čustvenega, mastodon in kjer je divjal tiger i/™* ^^ AVeeklv ' katerega ega ... . . , . . . , . i izdajajo dijaki znane univerze z velikimi, zakrivljenimi zobmi. čemo na te vzroke, temveč skušali jih bodemo s pametnimi predlogi in ukrepi odpraviti. ("Naprej"*.) Tako bi šlo vse v redu. Zadovoljni bi bili prodajalci lesa, vlada, trgovci in vsaj malo lahke tudi konzumentL Ljubljanski trgovec dobi ponudbo, da kupi lahko v Trstu je- pripomore do zmage slovesni obveznosti mednarodnih podjetij in \eljavnosti mednarodne moralo". Konečno dolžnost tribunala bo določiti kazen. Reklo se je, da ni nobenega preeedenta ali prejšnjega slučaja v mednarodni postavi, ki bi odobraval potrebno postopanje, če se hoče uveljaviti vzgled na Viljemu II. kot na suverenu, odgovornem za vojno, ki je stala sva* tako strašne žrtve ter pustila toliko sveta vjdilno olje po 6 lir liter. Vzemimo razvalinah. Isto stvar bi se lahko reklo glede izgnanstva Napoleona svinčnik in računajmo 6 lir lite*, na otok svete Helene od strani angleške vlade z odobrenjem njenih lire bom dobil po 3:50 K, torej zaveznikov. Skupno *o ustvarile te vlade mednarodno postavo za bo stal liter olja v Trstu K 21, po-to nujno priliko. Elba je predstavljala le kratko izgnanstvo. Napo- tem pride še dovoz, carina itcL, loona ni bilo mogoče zadržati tam. Bila je volja združenih sil po bit-'torej računam, da me bo stalo o ki pri Waterloo, da se ga spravi tako daleč od pozorišča njegovega Ijo v Ljubljano postavljeno liter delovanja ter krvave ».lave, da bi ne hil nikdar vr-e v stanu vrniti s«,23 kron. Če zasluiim jaz pri litru ter prepojiti Evropo vnovič s krvjo. j i K, bom oddajal olje lahko po Namen zaveznikov, ki so porazili Nemčijo ter jo razorožili v K 24 in sem zaslnžil pri enem vail vajsetem stoletju, je napraviti vojaško agresivnost za malo zaie-i gonn približno K 10,000 (že lep Ijivo s tem, da kaznujejo prejšnjega nemškega cesarja za njegove zaslužek!). Po K 24 liter bodo ie po popolni in nepristranski obravnavi. Danes ni on noben Ijndje tudi radi plačevali, ker Western Reserve, je bil imenovan enec ilr. James W. Malley . ! (Mali). Mr. Mali je dobil to odvalimo danes skozi okno zelezni-, u-no mcst0 radi ^ojih I>os<.bmh |nam ne gre samo zato, da poka-;To je bila pokrajina, ki se je bi- ^^ zeva o, kje tiče vzroki neznosne stveno razlikovala od one, katero draginpe. Pa ne somo kazati ho- škega vlaka ali kadar potujejo na j ^^"in ker uživa"v.4spl^no nas m*a\ da ^ t _ .____i---. ' življenje samotnih pastirjev v Ar- O zakaj povešaš pogled; ali meniš, da zrcalo izgubi čistoto Fvojo, če kedaj pogleda vanje izgubljen, nesrečen človek? A. Funtek. * * * Paf; vojskna služba neprestana življenje tukaj je Zemljana, in dan njegov na svetu vsak ko dninarjev je dan težak. Simon Gregorčič. * a * Pa kadar se zvezda utrne v temine brez mej — kaj manj se žarijo nebesa, kot so se poprej? O. Zupančič. ♦ * m Pa kaj je sreča? Tista mirna samozadovoljnost? Korak sam zastane in srce zatrepeta, ko .se je spomnimo; in če imamo ljubljeno hi ljubečo bitje, ki hodi ob naši • kadiji... Pa kako dolgo? Valovi Pleša bo izginila. konju preko nje. zaupanje dijakov in profesorjev Misliti si moramo, da je zadela i na vseučilišču. Mr. Mali je sini, - - • , , - . to pokrajino kaka obirna in veli-i znane Malijeve družine na k ce- kauska nesreča, mogoče eden iz-jsti. - ----— ;ob ^^ zatuya m patim . , # r . .t., , Ima ^ ^nigo leto študij, j ke in nam teja tam ne_ __(med potresov, ki so mora i bitv da postane doktor zobozclravil ^^ Dr j TommSek ---; številni v tej vulkanski zemlji. Ta, stva. List je pod njegovim vod-! » » Plešastih moških je vedno več.'nesreča je izpremenila gozd v stvom v resnici tehnično in izvrši-1 *^ Koliko skrbi, težav, sitnosti pa močvirje ter pokopala drevesa da-|no urejevan. Pričakujemo le, da,smrt? Kdor pije solnčni stroškov je združenih s plešo. Vsa j leč pod razvaline. Tedaj so posta- j dobimo čimprej prvega slovenske- j (lan; . sredstva proti pleši so bila doslej !la drevesa z vodo napolnjeni hlo-ip« zobozdravnika v Clevelandu. vrojena iskra njemu nove vzbuja, L------' Ameriški zdravnik di in takrat se je tudi pričel pro- ^ univerzi študira tudi Wil-l^kdar mu ogenj misli ni ugnan. brezuspešna. dr. Kromarjev pravi, da pride ces, ki je . izpremenil les v opal, čah, ko bo las na moški glavi po- j Voda, ki je prodrla skozi najtanj-polnoma zmanjkalo. Lasje so le I št cekve lesa, ni bila ona nedolžne nepotrebni preostanek iz prvotne: v rste, katero zajemamo iz poto-človeške dobe. Tekom tisoč let bo-; kov ,temveč močna raztopnina si-do vsi naši potoraei brez las, lasje i like, segrete vsled akcije vulkana glavi se bodo smatrali za ne- na. — kaj divjaškega, za ostanek bar-; Ko je les gnil, je ta mineralna barizma. Save Ae EdsyVfoy B0VWS.S. voda počasi stopila na mesto po-! semeznih kosov lesa. Dosti opala, i v katerega je bil les izpremenjen, obstaja iz takozvanega semi-opa-!la ali napol-opala. Nekaj pa obstaja iz dragocenega opala, ki kaže vse bujne, a obenem mile barve ;tega dragulja. | Številni taki opali, ki so se j stvorili iz lesa, so sedaj razstavljeni v Narodnem prirodoslovnem liam J. Ijanschej sin znane Lau-'O »mrti tudi m'sel ni mu tuja, echetove družine, za zobozdrav-i iz sebe ona vase vre, nika. ! ,»kako jo naj zatare časa struja. Že nekaj mesecev je. odkar sej Anton Medved, je zbralo mnogo uglednih trgov-j * * * cev v Clevelandu. Slovencev in j Pa kaj. nobeden se ne more s Hrvatov, ki so prišli do prave ide- peto po nosu popraskati, je, da potrebuje velika jugoslo-vanska naselbina v Clevelandu! močan ameriški bančni zavod, ki bi vodil bančne posle popolnoma po načinu kot vse večje banke. Naši trgovci, društva, podjetja.' narodni zavodi in delavci se mo-j rajo posluževati vselej bank, kjer j ali ameriški Slovenei niso uposle-j ni ali pa «e našega naroda ne raz-1 Josip Jurčič. •a * Pač srcu le domači glas mehko se in sladko prilega, on srcu pravi ve izraz in spet mogočno k srcu sega — domači glas le nosi spas! Simon Gregorčič. ROJAKI HAR06AJTE SE HA --j "O L A 8 H A B 0 D A". WA* muzeju v New Yorku, k jer je mo-, VBČJI 8LOVEMKI DM EVAH g oče videti. Y ZDRUŽKIIIH DE2AYAH* ment Toda le zunanja fir-svoto bankovcev, ki ; h je bilo sedaj kolkovanih. Prištevši tem 20 ma je v Jugo^viji 'demokratska', odstotkov zadržanih bankovcev, sc nam bo pokazalo za koliko mi- v-seb!na fraze je pustolovska tira-jjird smo "obogateli" od zav-etka l.'ta, ko je bilo uradno žigosanihIj,;^ nekaj politikov, ki jim je nekaj manj kot 6 miljurd kron. ljudstvo deveta briga, pri nas via- Ima pa ta kolkovanje še namen, da dobi finančno ministrstvo|c'a domišljava oligarhija skralii-ratun.cn pregled, k<»liko kron imamo v naši državi, da bo ob času!ranih politikov, ki stoje v službi zamenjave kron v d na rje imelo pripravljeno dovoljno količino di- j liberalno-meščanskega kapitaliz-ii .rskih bankovcev. Zgodilo bi se sicer lahko, da bi finančno mini- ma in njegovih velebank. Te poja-strstvo vzelo pri zamenjavi premajhno svoto kron v kalkulacijo.Ne opažemo dosledno izvajane na Kake posledice bi to lahko imelo? Nastala bi taka zmešnjava in na-j Hrvatskem to so pri«" el i z vaja t: tu-rod, ki ima že itak ma'o vere v voditelj«* naše države, bi izgubil ve-!di pri nas v Sloveniji, i o tudi v državo kot tako. Ko s0 j(> s p0m04*. j0 spletk posre- Vsled tega mislim, da so bili očitki tičoči s^ kolkovanja, nekoli-jčilo demokratskim kapitalistom Ko prenagljeni, kajti naj izpade isto kakor hoče, poslabšati razmer in ž njimi zvezanim socijalistom, ne more. Drugo je sicer vprašanje o potrebi in koristi 20-odstotnega j da so ostali na vladi v Belgradu, zadrževanja in vprašanje, zakaj se izmenjava v državne dinarje ta-,so hoteli po vsej državi uvesti svo ko zavlačuje. Meni osebno ne pre v plavo, da v 20. stoletju pri tako'jo diktaturo, diktaturo manjšin razviti tehniki in tako popolnih strojev, ni bilo mogoče v enem letu ske oligahije, da rešijo svojo stran natiskati' recimo 10 »uiJjard dinarskih bankovcev. ko. Takoj, ko je v Belgradu za- Kar smo zamudili, se sicer ne da več popraviti, a gledati mora- V»adal Pribičevičev absolutizem, in o, da bomo vsaj sedaj rešili, kar se še rešiti da. > v s<4j» deželne vlade za Slove- 2alo*tno je pri tem dejstvo, da vlada ravno v tem vprašanju i niJO predlagal dr. Žerjav, izvrail-ii«.če vprašati za svet in dovoljenje naroda po svojih poslancih. .Tas-!ri organ Pribičevičeve stranke, i < o i hi že *ed»j povemo, dri narod ne more in no bo sprejel nobene; i odstopi slovenska deželna l. šitve valutnega vprašanja, ki bo imela predvsem za cilj, ščititi in-:vlada. Jasno je bilo, da so za slo-t. r rse kakih bank, in naj bodo te v Belgradu, Zagrebu ali Ljubljani, j vensko deželno vlado, ki je bila sestavljena na podlagi sporazuma vseh slovenskih strank, prememba t < I naš narod, tudi srbski del, ki poseduje precejšno število kron-skdi bankovcev, ima pravico zahtevati, da se vrednost krone dvigne ne na nmeten na- m zmanjšuje. Edina možna rešitev valutnega josrednje vlade v Belgradu nc mo-irašanja v sedanjem stadiju jc ta, da se zamenjajo krone z držav- j rt* povod, da odstopi. Dežel- nimi dinarji ali pari, to je v razmerju 1:1. Srbski dinarji naj se po-j vlado je imenoval regent po t. m tudi potegnejo i: prometa in zamenjajo z državnimi dinarji v Sporazumnem predlogu vseh slov. razmerju, ki odgovar.ia obema vrednostima. i strank. Zasto za zastopnike Ljud- To bi bila v prvi vrsti konsolidacija denarnega vprašanja v no- ske stranke v deželni vladi ni t t a u.jont na>e države. Pride pa sedaj še veliko težavnejša naloga, dvi-j»*°Klo biti povoda, da odstopajo, t.niti vrednost lastnega denarja napram tujim valutam. Je to pro-'dokler koalirane stranke (JDS in Umi, ki se ne tiče >amo Jugoslavije, ampak ki teži skoro na celojJSDS) kot take ne odpovedo so- K\n>j>o Vsakemu je jasno, da ni mogoče upostaviti kar na en mali delovanja. T^ga pa ti stranki ni- pn-dvojnega razmerja valuta, a jasno uvidevaino tudi, da sedanje storili. Zato so se poverjeniki, la/merje, ko je stal cu dolar 105 kron iu ena lira 9 kron, ne sme o-.ki pripadajo Lgudski stranki, iz- stati, ako ho« t-mo rešiti državo gospmlarskega poloma. C*c primerja- Javili, da ne morejo glasovati za mo s. -lanje tceaje tujih vlad s tečaji, ki so bili začetkom leta 1919, d misijo, dokler ostali dve stran- \i.limo. da so podražil« nekatere valute za 200 do 300 odstotkov. In ki-nc izjavita, da nočeta več so- .111. li smo poM-buo v /ailnjem času priliko opazovati, s kako hitrost-1delovati z Ljudsko stranko v de- .... so n. pr prišli dolarji od 50 na 100 kron. Da se mi nahajamo vjželni vladi in žnjo deliti odgovor- lo/aju, v katerem se nahaja Avstrija, bi se dalo to razlagati; alij™ost 7a vodstvo uprave v deželi. i r smo mi, kakor sera vital neko poročilo o naši zunanji trgovini,! Te izjave še danes ni, pač so po- i :u li v preteklem letu, to je od 1. decembra 1918 do 1. decembra dali demisijo dr. Žerjav, dr. Rav- l'»19. aktivno trgovsko bilam-o, to je .ker smo več izvozili kot uvo- niliar in Prepeluh. V odgovor na /Ai, tla to mitozo misliti. Potem pridejo še velike svote dolarjev, ki to je prišel iz Belgrada Pribiče- ■boljšati naš«v zavoženo in; odstavljeni predsednik deželne vsled \ o j ne propalo gosjMKlarstvo. Pogledajmo, je li imelo naše ljud- \!ade dr. Bre.ic ter poverjenika sM o kai «kI tega aktivnega preostanka nafie trgovine s temi dolar- tir. Verstovšek in Golja. Namesto'-*""""". """ „ .. . , J , . . i- j _ . . i'asnje konference udeležile, nada N' nasa nesposobna % lado ja je tako zavozila, da vse tiste tu- odstavljenega dr. Brejca, ki ni ,. . . . . , . , * . . . .. .. . ...... • * L s. * |ljujeo, o čemur si vas usojamo ob valute, ki so Mospel" k nam, ne .samo da niso me upi i vale na regu- tlemisijomral, pa je demokratska .. ^. . . , . . . . , , ........ « . , jvcseati, s pristavkom, da je zelja I eno cen, terave. • povzročale so dviganje cen, ker je vlada s svo- socijal-sticna vlada v Belgradu* , , . . . . . . , • . i - ; a , -i o. i nase stranke, da bi se vasa spo-iinn tnineiiH o slobodni trgovini dovoljevala vsakojake valutne spe- postavila za predsednika v Slo-'-. . . ... , t . , i i i i i-i i \ . u 1*1 ■•■ i * • i - ii • «tovana stranka odločila za sode-rnsli smo tako dal«*, da onih velikih svot tujih valut, ki veniji dr. Zerjat'a, ki je malo dni . . A . . . , . , , , - _ \r.iv. ___ j__{«avanje v centralni U1 vsled tega tudi v deželni vladiT kar bi bilo v eminentnem državnem intere- P' Hočemo enakopravnost, in ker smo najmočnejša stranka, zahtevamo pri vladi prvo besedo!" To stališče je množica 4000 mož iz ljudstva, katero so zastopali, z \sem navdušenjem odobrila. In to slališče je bilo merilo za Ljudsko stranko, ko je odgovorila na dr. Žerjavovo povabilo z dne 15 nov., i-aj se naša stranka udeleži medstrankarske seje, za sestavo nove vlade. Odgovor, ki ga je prejel d«-. Žerjav, se je glasil: "Ker je V. L. S., kakor nekdaj, tudi danes mnenja, da položaj našega naroda zahteva sodelovanja vseh strank v vladi, j * pripravljena. udeležiti se pogajanj za si-tavo ljubljanske vlade poti po-pojem. ako ste poprej popravi nasilje, storjeno pretežni večini slovenskega ljudstva, s tem, da se upostavi prejšnje stanje. C'e se ostale stranke s tem pogojem strinjajo, prosimo vas, gospod doktor, da nas o tem obvestite, nakar bi V. L. S. bila voljna-, voditi pogajanja za sestavo ljubljanske vlade". Po milosti gospoda Pribičeviča postavljeni predsednik dr. Žerjav seveda na to pismo ni dtl odgovora. Pač pa je socijalno-demokra-tit'na stranka povabila ljudsko stranko v pismu z dne 20. nov. na medstrankarski razgovor o sest tavi vlade ki-naj bi se vršil dne 21. nov. Na to pismo je Ljudska stranka odogvorila s tem, da je opozorila socijaliste na pogoje, stavljene dr. Žerjavu ter izjavlja: "Ker stavljeni pogoji še niso izpolnjeni, se V. L. S. ne udeleži predlaganega medstrankarskega razgovora za sestav odeželne vlade". Še isti dan je došel od socialistične stranke naslednji dopis: "Obžaluje jemljemo na znanje, r.a je vaša spoštovana stranka odklonila se udeležiti današnjega medstrankarskega razgovora glede sestave bodoče dež. vlade. Ker momentane pol. situacije v tlež. vladi naša stranka, ki si je Ijujejo, o čemur si vas usojamo ob k razgovoru povabiti, ni povzročila, vaše odklonilno stališče našemu vabilu nasproti nc smatramo za dovolj utemeljeno. Ker je rešitev krize pri deželni vladi nujna je umevno, da smatramo za potrebno, da se poga-ijanja med strankami, ki so se da- baje izvaža, ali pa leži kje v skritih skladiščih. Tako vidimo Sadove absolutistične vlade brez ljudske kontrole tudi v Sloveniji. Ko so zastopniki Ljudske stranke bili še v deželni vladi, jim je Pnbi-č^vič jemal kos za kosom njihovega delokroga, vse je hotel cen tralizirati. V hudem boju žnjim je mogla tedanja deželna vlada saj kaj malega rešiti za ljudstvo Tirolci za avtonomijo Kakor javlja 'Allgemeiner Ti-1 krajevna imena ostanejo veljavna roier Anzeiger', so predložili ita- tijdi v uradnem poslovanju. Vsi Ijanski vladi načela avtonomije, i sedaj nameščeni uradniki ostane- ki jo zahtevajo nemški južni Ti- jo na svojih mestih. V provfncijo rolei. Avtonomna provincija bi'Tihol pristojne osebe so oprošče- obsegala ozemlje okrajnih glavar-j nc vojaške službe in se smejo sa- stev Selilandersa, Merana, Bol- n.-o v vojni uporabljati kot milica . v , .cana, 4 k okrajnemu glavarstvu za obrambo lastne provincijc. jz zrela demokratskega central iz-i - - -i i -• i • » . - > . j * . (les spadajoče nemške občine v Dosedanji nemški del triden- ma. Danes pa ima dr. Žerjav polno moč, a stvari gredo navzdol, k< r gre navzdol tudi samouprava ljudstva in je i/.?inila ljudska kontrola. ZASTRAŽENA KAPLJICA. Straže, oborožene z avtomatičnimi puškami pazijo, noč in dan. tla vinske kleti bogatih prebivalcev Nassau okraja. To se je zaznalo včerapj. Neki mož, kojega poletno stanovanje se nahaja izven vasi Oyster Bay, ima šest ta-k:h stražnikov. Njih naloga je sedeti v vinskih dolini Nonse, in sicer I'nsere Lie- rinske škofije pripade škofiji bt Fran im Walde. Provcis, Lan- Brixen. Glede državne pripaduo-rein in Sv. Feliks ter nemški ob sti zahtevajo južni Tirolci predelni Truden in Altreis, ki spadata vsem pripoznanje pravic, predvi-sedaj k okrajnemu glavarstvu Ca-jdenih v mirovni pogodbi in spre-valese in okrajnega glavarstva j-m v italjansko državljanstvo za Lienza. ki je prišlo k Italiji. Ta vse one, ki morejo dokazati, da provincija bi sc imenovala Tirol, imajo na Tirolskem posestvo ali Zahtevana samouprava ne bi kr- na izvršujejo kako obrt ali pa. da A.!a suverenitete italjanske drža-(so že dalj čašji naseljeni. V obmo«"ju centralne države ____# ostanejo vojaštvo, zastopstvo na zunaj, davki, carinska ia trgovska politika, sodišča, promet in \se druge panoge, ki ne spadajo izrecno v kompetenco avtonom-nih oblasti. Za izvrševanje avto-!Ran ^^uin, mesto, ki šteje tri-romnih pravic sc ustanovi dežel. i tisoč prebivalcev ter se nahaja v NOV POTRES V MEHIKI. Mexico City, 14. jenuarja. — kleteh, kjer se nahajajo zaboji z]ni zbor s sedežem v Boleanu. Pro-il'rov!nei Jalai>a drlilvc Vora Crnz različnimi več ali manj močnimi duhovi ter sotlje z žlahtno kaplji- vincija Tirol bo samostojen okraj blI° P°ruS0n0 vslod ^otref ■ kot za volitve v poslansko zbornico. s" ?,asi v poročilu poljedelskega co ter držati neprestano puške v Nemško pleme na južnem Tirol_ departmenta, ki pa ne navaja ni-rokah. Delajo paroma v šiftah po^skem se prizna kot samostojna kakih P«^meznosti. narodnost. Nemec se sme Sui*c je zaznamoval '»stro- pred vsako oblastjo posluževati jnomski °bscrvat0rij' ki se nahaja osem ur teh dobijo za to $7f» na ir.esee ter prosto stanovanje in hrano. Dve ženski slovesno ustoličeni sta bili tudi:nemškega jezika in zahtevati od> b,ižini ^novanega niesta. v kuhinji, da f govor v nemškem jeziku. Nem-1 kuhta za te hrabre junake, ki ■ , stražijo kot zmaji neprecenljive; , . . ,.x. zaklale nahaja v bližini Oster Bay za ee-! . ' , ... l*h pol miljona dolarjev vredno-i Neka druga vila jc opremljena' ___,., ..... ... . J . . . raznolikih pijač, ki so bilo trn Agrarna reforma za Srbijo. Kakor znano, se določbe v z novo kletjo iz najbolj solidnega v tah prohibicijonistov. agrarni reformi ne nanašajo na konkreta kar ga je mogoče dobi- j >:ekateri pa vpjam^0 ter Srbijo. Sedaj zahteva list ' Selo , ti v tej deželi prostosti m enako- ^ da predstavlja vrednost da S° DaJ ^rarna TC O™il sti Uhod v klet je mogoč le skozi' gromadenih slaUkosti ^uJtiidi na Srbijo, kjer se nahajajo jeklena vrata, ki so debela tri in-' • , . • ,velika posestva Puriča. Kuzma- - ^ . .... Jonov dolarjev. ; . 1 , „ . . ce ter varna celo pred dmami-i noviča. Jeftanovica, Skorica itd. na je dobil.i naša država, danes nimamo več, a namesto njih imamo prej demisijoniral. Jasno je bilo, n.ii! milja rti kronskih bankovcev več. Naši izvozničarji se sme- da je bila to nasilje domenjena - dobro valuto, ki io dobijo za naše izvoženo blago, po svoje di- igra, Ljudsko stranko, zastopnico inrati, in vsi po svoji moči doprinašajo padanje naše jugoslo- vcl:ke večine ljudstva, potisniti »ke krone. Dvanajsta ura s> bliža. Moramo hitro začeti in radikalno za- siljem zavladati nad ljudstvom Eno najpoplav tucjiih del je, da preustrojimo našo devizno cen- klika ki med ljudstvom nima ni-o, o kateri vemo le toliko, da določa ena postavka v budgetu pre .no svoto v ta name. Devizna centrala mora postati res pravo sre- RU .. x , . Tako sodi soe. dem. stranka, nasilno na stran, da zamore w na-' , ..... . . " : . ___, , , , , medtem ko so njem trge ministri v osrednji vladi sopomagali, izvr- . . . .siti v Ljubljani nasilje nad zastop- ko«rar za seboj. I ... „. . . .. , , 1 _ * . . . « , Iniki večine slovenskega ljudstva. Dr. Zejav je tako postal pred-!ljoklpr vUdajo v kaki stranki ta_ < 1 i»ce prometa z devizami. Prepovedati je pod najstrožjimi sednik deželne vlade za Slovenijo', . . . , , 1 * , - • 1 - - w - -1*1-1 • . .. . . A J ke razmere, je jasno, da resnemu koločiti treba, d^ se sme jugoslovansko blago izvažati samo proti plačilu v jugoslovanskih kronah ali srbskih dinarjih. £'e pa i :važa kdo proti tuji valuti, mora isto takoj izročiti devizni centrali. \ »ak trgovec, ki bo blago uvažal in bo potreboval v to tujo valuto, I o isto dobil pri devizni centrali. Devizna centrala bo torej imela človeku ni mogoče, uda jat i se še tako lepim vabilom, posebno ko ni storjena krivica in nasilje. , , _ . , , „ Sedaj se že nekaj tednov vrše kratske osrednje vlade je zaeelL- _ - . . ^ . , . , , . . ... . , , _ .tisti nujni m važni medstrankar- Ukoj sestavljat, novo vUdo' In|skj _ seveda brez k fiestavinovc vlade je dr. Žerjav j jlldsk<1 strank, _ ki se jih nde. povabil tudi Ljudsko stranko,U - • • TTVC, . . . . . w . 1 . . . .J „ _ ' lezujejo JDS, ki je skoraj vee ni, prav kakor je dr. Koroaec na ve-f likem kmetskem novembra v "Unionu" dal, ko je dejal: "Mi mamo v Belgradu vlado. pred tom. i Prohibicijska postava velja sa- Pozitivno se je doznalo, da selmo za navadni pipul. jsoeijalisti in nova kmetijska stran zborovanju 9. ka kafera ^ nj|Rtala jz agrarno. kapitalističnega dela demokratskih magna tov na deželi. Gospodje | se z vso vnemo trgajo in pulijo napove- ki zastopa majšino v narodu, ne ... ______. , .,. , * ... j za poverjen iska mesta, a zedmiti pri nas v Sloveniji, marve«; tu-' ______• „ . , i se nc morejo. Medtem pa vlada \se \ evidenci, koliko tujega denarja imamo in koliko ga potrebu- di y Srbiji, Ilrvaski, Bosni m Iler-L — i * • • • 4 . . j • w . i.- j . , . sam dr. Žerjav po svoje, m uspe- n^i^Mt. t«»m r»rm.«rm t..h. nrim^mi. k. HoK.i ecgovmi. In sedaj so isto neum-• •»♦ / i . . hi njegovega gospodarstva se ob-1 jemo. Dolot'ila bo tem razmerju tudi primerne tečaje. Enako bi dobil tod; vsak privatnik, ki bi potoval v inozemstvo in bi se izkazal z gotovim potnim listom, primerno količino tnje valut«*. Mrsiktlo bo mogoče prigovarjal taVemu- ustroju devizne centrale, češ, tla ovira treovski promet. IL*s. če bi ekzisttrala samo v Belgradu centrala, potem bi slo težko, a centrala bi morala v vseh iredišeih in važnih trgovskih mestih imeti svoj? podružnice z jako obširnim delokrogrom. Primerjamo lahko druge države n. pr. Čeho- nost naredili v Ljubljani. Odstavili so predsednika deželne vlade d r. Brejca in poverjenike, ki so čutno kažejo. Najhujši birokratki absoluti- bili zastopniki največje kmetske zem brez vsakršne kontrole se je, stranke, ki ko hoteli delati v via- razpasel tako, da izziva v ljud-! in nositi odgovornost____ A najh\ijai odpor. ObciasKi za-i kljub temu nas bodo sedaj vabi'*t°ji. zaclnji ostanki ljudske avto-i slovaška, kjer devizna centrala izborno deluje. Mnogo nasprotova-j li, da zopet stopimo v vlado! Za-• nomije, se razpttačajo, izdeluje; n>a bo tudi od bank. katere izrabljajoč sedanje negotovo stanje, de-, kaj to? Ker hočejo sami zasesti sc občinski volilni red. kakor soj hije z valulno trjrovino mastne dobičke. Ali bankirji niso na roti in ; najvplivnejša in a j važnejša nestaif?** vsilili Hrvatom, kjer so ti čud-: ujudstvo že mesec in mesece pričakuje, da se bo tudi zanj nekaj na- nam pa bi deli samo nevažna me-; ni demokratje uveljavili, d.1 ne pravilo iu se ne bodo sipale samo obljube na vse strani. Ljudstvo sta, kjer se za ljudstvo ne morei^eli javne volitve. Medtem pa še mino čaka, a o priliki bo znslo strogo soditi. ir Koper pravi, da bo treba šest let, predno se bo napravilo iz Združenih drrav resnično Saharo. S tem bo predložen pozitiv-ii drink" na leto 1926. i dosti narediti. Toda mi odklanja- jbolj cvete verižništvo malih ia vemo tako vabilo ker hočejo popol-;l;kih oderuhov, cene rastejo. Mo-nega zaupanja. Nismo stranka be-1 ke zmnjkuje, čeprav jo je dr. Žer-n*čev! Stranka, ki je aedaj najjav obljubljal. Usnja ni, Čeprav vladi, umira, in z umirajočimi ne je dr. Žerjav zaplenil. Ljud-bklapamo nobenih kompromisov 1 stvo hodi boso, nanje pa ae eelo DANAŠNJA CENA ZA MONEY ORDRE (SE LAHKO IZPREMENI) 100 JUGOSLOV. KRON $1^0 Poštnina samo 25 centov za vsako svoto. -Posebne cene za večie nakupe. Navaden Money Order in poštna znamka. je vse, kar potrebujete da pošljete denar v katerikoli ael Jugoslavije. Sedaj ko je denar poceni, je izvrstna prilika da pošljite denar domov, kjer ga krvavo potrebujejo. Obrnite se pa le na American Express tny, ki pošlje več denarja v Evropo kot katerokoli drugo bančno podjetje. Brez ozira na to, v katerem kraju Združenih držav živite, lahko pošljete denar domov skozi nas ravnotako poceni, ravnotako lahko in skoraj ravnotako hitro kot če bi živeli v New Yorku česa je treba: Izpolnite skrbno nakaznico spodaj. Potem pojdite ^kspresni ali poštni urad v vašem mestu, dobite money order za koliko dolarjev hočete poslati ter ga dajte izstaviti na American Express Company, • "w York. Pošljite money order z vašo nakaznico na spodnji naslov in denar bomo takoj poslali na-">likor mogoče poceni ter vam poslali potrdilo. Ce vam je pa ljubše, se pa oglasite v kakem Ameriškem Železniškem Eks-presnem uradu, podružnici ali neodvisni pisarni American Express Co. ki so v Hew Yorku, Bostonu, Philadelphiji, Baltimore, Buffalo, Pitts-burghu, Clevelandu, Cincinnatiju, St. Louisu, Kansas City, San Francisco, Los Angelesu, Seattlu in Montrealu. AMERICAN EXPRESS COMPANY 1841 Gtavnka 918,MS^M.M Foreign Money Order Dept 'M' 65 Broadway New York Drug* newyoriki naslovi: 118 W. 39th Street 18 CKatham Square KJERKOLI IN KAMORKOL WilUATE DENAR, ZAHTEVAJTE ZANJ POT ROLO AMERICAN EX-PREaa COMPANY TO JE VAŠA ZAVAROVALNINA PROTI IZGUBI. Dne •«••.•*•..........*. 19.... Znesek N Ime, komu se naj izplača denar...................... Kje prebiva .................................. Poeta .......................................... Okraj ........................................ Dežela ......................................... Ime odpoailjalea ................................... P. O. B.........Številka........Cesta.........' Mesto ......;................................ Država......................................... Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1906 INK0RP0RIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNIODBOB: Predsednik: JOHN PEKEC, 44S0 Wash. St, Dosvcr, Gola Podpredsednik: JOHN FAJDIOA, Bok 33, I>ndTlle, Colo. Glavni tajnik: FRANK SKBABEC, 4bC4 Wash. Pt. Denver, Coin. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 6, Pnshio, Coto. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4485, Logan tu Denver, Golo. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 614 W. Ceatnut St., Deadvtle, Colo. NADZOBNI ODBOR: Predsednik: JOHN GF.RM, 734 Moffat Ave. MIHAEL KAPSCH, 008 N. Spmce S L, Colo. Spring* Golo. GEORGE PAVLAKOVICH, 4T17 Grant St, Denver, POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHEVAR. 120« Berwtafl Ave., Pueblo. Cola JOHN KOCMAN, 1203 Mahren Are^ Pueblo, Colo. FRANK CANJAR, 000-601 — 45 Ave., Denver, Colo. , ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predalnik: FRANK BOYTZ, RR. 2, Box 132, Pneblo, Colo. FRANK MARTIN JAK. Box 259, Ely, Minn. PETER GESHELL. 4454 Wash. St., Denver, Cola VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. 8. BCRKETT, 4487 Washington St, Denver, Colo. O LAS NARODA. 82 Cortlaadt Street Mew York, H. X. Vas denarne aakaslee la wm nradne stvari am poWJaJo aa gl. tajnika. prUotbe na predsednika gL nadzornega odbora, a« predsednika slavnega porotnega odbora. Nehvaležni egipčalliki princi •■-----■ ^—- (Konee.) u4 I valad pagande, bi se trajno ne mogli u-■ pirati navalu rusko-madžarskih boljievikov. Zadnji dogodki so dokazali, da se Oeho-Slovaki niso mogli upirati niti navalu madžarskih komunistov, a kaj bi se le O projanem kedivu Abbasu se [so imela namen, da ostane na ne izplača govoriti tukaj. Njegove i prestolu ali pa vsaj ohrani svoja zveze z zloglasnim Bolo pasem, j posestva pod pogojem, da se bo^jio ekspedieijo, iji. verbe eerkvenih denarjev, katere \ zaeije. Ni pa poznala njegove ta-j —- j« imel v svojih rokah kot vladar.išče in nikdo si ni upal informirati; jegov mlajši brat. prine Meh-ho glede dejstva, da živi Tevfik le r.iet Ali. je človek tako nebrzda-U ono ženo radi smrtnoga strahu, nega življenja, da so ga prerl iz-!Katerega jo imel prod svojo taščo, Mednarodna vo vojno. V Srbiji delijo manifeste in proklamaeije, naperjene proti Rumuniji; Bolgarsko so preplavili s franeosko nacijonalistič- Pac pa Io prepogostoma izgine-|jo idoali. ko jim stopamo bližje. genom izključile vso kolonije tuj-! prineesinjo Munize. Bila jo sestra i P*** l^leno i * • Glavnim Uradnikom l. S. 1. ni* nisem videl, da bi se kateremu vero jemalo, vsiljevalo kako politiko ali ka.i podobnega. Veliko r, , , 1-7 članov SXPJ. poznam, ki so nmo-Zeinlja l><> rodila , ,. . \ . , . , ... . , , . i i ! • go bolj verni in dobn katoličani bodo> i sad m nrauo, Ua bomo nne- , , ,.„, . . _____* , . , ,____ ... kot pa pod strogo katoliško jedno- Ely, Minn. Zo|>et Miio nastopili v novo te-koče let«», ko s«' bo zopet vsa 11a-ruva prerodila lifvop«»t obstanek našega življenja Tudi vi. (•»•njeni uradniki, st< io. Zatorej take izgovore pustimo , ... , . popolnoma na strani. Mi gieimo dporniU na to, da bomo sigurni za našo pmlporo, da bomo mi na&o podporo zagotovo dobili, za katero smo se zavarovali, ali pa naši d lir i, ki so odvisni od nas, oziroma od našega zaslužka. Se enkrat apeliram na vas. ee-njeni uradniki, kadar boste pretresali o združenju oziroma o .{združitveni jmgodbi iu zdinžitve-nih načrtih. da rešite pravično in eev iz svoje srede. On je zelo lju beznjiv. a nepopisno razuzdan. Njegov oče, pokojni kediv Tevfik je bil mogoče najboljše misleči med vsemi potomei starega Meh n»t Alija. Tudi on se jo imel zahvaliti za svoj prestol ter tudi za svoje življenje Angležem, kajti njegov oče, kediv Ismail, ga je hotel spraviti s poti. dokler mu ni takratni Prince of Wales in poznejši kralj Edvard Vil. tekom obiska v Kajiru povedal, da stoji'nosti zaljubljenja. Naslednjega sedanjega turškega sultana tor I življenja, hči sultna Abdul Medžiča. Poro čila se je z egipčanskim princem ■ I'l Ilamv, s katerim je živela v Caripradu, dokler se ni njena hči:' poročila s kedivom Tevfikom. Ob neki priliki, ko je slučajno izvedela, da se njen mož ozira po-! željivo na neko žensko njenega j spremstvu, se je poslužila drastičnega in povsem orijentalskega; sredstva, da napravi konec mož-' skorjo praktičnega Dr. T. Vošnjak. Stare ideje mednarodne finančne konferenca so se zopet oprijeli zastopniki evropskih zavezniških in nevtralnih narodov in kot kažejo vsa znamenja, je prišla ta ideja bližje svojemu uresničenju. Evropske interese na i bi zastopale tamošnje vlade. Anglija. Francija, Švica, Holandska itd., dočim ni vlada Združenih držav direktno pozvana k sovdeležb«, temveč takorekoč le kot patron trgovska zborniee Združenih držav, ki naj bi aktivno zastopala ameriške in terese. Izrecno sr zagotavlja, da no gre pri tem za mednarodno, od posameznih vlad zajamčeno posojilo, temveč za kredite, kojili namen je oživljenje mednarodne trgovino, vendar pa izgleda kljub temu prav tako kot da bi Anglija delala na to da zagotovi po močjo mednarodno konference angleškemu kapitalu nadvladnjoer stališče v mednarodnih trgovsko-finančnih operacijah. Tako med na rod n.-. konferenca, sklicana v take namene, je pov sem brezpotrebna ter nasprotuje v veliki meri interesom ameriške zunanje trgovino. Veliko bolj zdravo bi bilo ya ameriško zunanjo trgovino, če bi stala na svojih lastnih nogah. Vse, kar jo poir hno /a to, je najti v tej deželi: — kapital, podjetnost, surovine icr trg za inozemske produkte. Oni, ki so in-teresirani pri tnka.jšni trgovin, razumejo popolnoma dobro, da je treba trgovino v obliki izmenjave produktov nanovo ustanoviti. Dolgoročni krediti so predvsem potrebni, eo se hoče surovin? ek-'sportirati ter importirr.ti dovršene produkte v plačilo. Vso tozadevne pogodbe in uravnave pa morajo skleniti privatni interesenti, ne pa vlade same. Sledov nimajo v resnici nobenega drugega opravka pri tem. kat da store vse. kar je v njih moči za olajšanjeprometa. Trgovska zborniea Združenih držav bi m ne smela pustiti vezali roke od take mednarodne konference. daste na splošno glasovanje ter organizaeii in če le količkaj nožna • J J 1 naj se elanstvo izreee po svoji Tevfik po posebnim varstvom angleške krone. Kljub temu pa je včasih omahoval v svoji lojalnosti napram dobrotnikom. V letu. ki je sledilo obstreljevanju Kaj ire ter bitki pri Tel-el-Kebiru. je lord Churchill v poslanski zbornici zahteval odstra-ujenje Tevfika s prestola in to ra-ditega. ker je baje v zadnjih me-s/'eili arabske usta je stopil v po-ga.ianpa z ustaškimi voditelji, ki dne, ko je prišla na mizo zlata; posoda, v kateri naj bi se nahajal pilav, je zapazil njen mož na krož-! r.ikn odrezano glavo lepe čerke-j 5ke sužnje, v katero se je skoro zaljubil. Zakonsko življenje Hamv-ja ni] trajalo zelo dolgo. Zaključeno je bilo nenadno in predčasno ter pravijo, da vsled posredovanja njegove žene. O njej so namreč govorili, da ga je zastrupila. ... u«lj >e t-i.iu>i\w 1£I ITC po I»OJi delovanje p<»< oormh oreanizaeij >> : ir i m* i . , V 1 sodbi. Ko smo bili na konvenciji, v bodočnosti, i m i prepriean. da ua- • j J ; * . >e je mnogo govorilo, da na i v or-, sit organi/aeija ne lio nneui nic • ••• , i v , .. . . «aniz;u*iji vlada edino le demo- 11 st in ug J;ihko ^ ToUko so v.ntna od vs.1, drugih podpor- vlm Zft danos nih oi^gauLzaeij. N'a konvenciji « i .. « i • i , . S' or.itskim pozdravom m o«ta- smo mislili, da je ze tako moena. jam /a 7Alpi^cnjt, da se .„ v.v treba bat«, da b, kdiU Martinjak i>a< l;i iwni sto^nLstotno. roda epi- i___ * -i .. i_ ~ i \ ' , , , . 1 drugi ilan raruKevaluega odbora u.-uitjn nam je izkazala, kaj se ZSZ vse lahko i/vr^i na svetu. Pogin _ je lahko vsaki dan, posebno za dale organ^aci je. Članstvo se bo ___ . _ . __ _______ ___ i » n - > 12 URADA GL. TAJNIKA ZEZ staralo, mlailih mm-i ne l>o mnogo /a njim. Kolikor Ik> članstvo stare je. toliko v»<č bo organizacija ob- Denver, Colo, vezna plačati smrtnin in toliko Tem potoni se uradno naznania. vts bo organizacija zahtevala do- ,ia j»o vršila glavna seja odbora iimlkov, če bomo hoteli, da bo^ z^Z. dno 23. januarja 1 »20. Ako ostala solventiia. Kolikor bo treba ima ^a^, krajevno društvo kaj plačevati doiiodkov, oziroma posebnega ali kake pametne na-asesmenta. toliko več bo nezado- naj to pošlje na gla\nii urad voli^tva v organizaciji in toliko ^o omenjenega časa, nakar bom bolj bodo puhali organizacijo sa- priložil na glavni seji. Določilo mo. lice m o, da 1k»1o ili mladi čl a- se l^o tudi o spložuem glasovanju ni k dnigim uiočuim organizaci-. M zdimženje. Navzoč bo tudi jam iu pustili stare člane na ce pnvWxbiik združevalnega odbo-e, ua bo- kuje, nikdar se je ne bi tako veae-iim videli, kaj bodo druge organi- 13; prosil bi, naj se vstavijo ure racije /apo*Vle. fn res so čakali mjevetnegi življenja, kakor je bil smo tudi dočakali, da se je nekaj nekdaj Jozva solnce vstavil na naredilo v prid združitve.. jUclm, da bi morjti ne pripove^o^ Nekateri spodtikajo radi ve- valo sramote zmagairih bratov; i-e ali pa politike. Toda po mojem'znal bi, da se vpselo ozira moč v niaeiiju je. da se vera ali i»a politika pusti popolnoma na strani. Mi smo se zavarovali edino le za podporo za slučij nesreee. bolez-rri ali smrti. Kdor pa hoče biti poleg der katoličan in veren, mu tega nihče ne bo kradel. Kajti krivično bi Uilo, da bi človeku trgal iz srra to. kar je njemu najbolj ljulK). ker druge tolažbe ni, potem nsj pa bo prepričanja ka-koršnega hoče. Jaz sem že več let Član SNPJ., toda v vseh teh letih leta za seboj, ki bi se vanja tako zelo rad povrnil, in da se boji bodočih dni. Fran Levstik.. * • * Pač žene vsak rojenec le malo časa tu živi in Še te kratke dni ves čas je le mučenee. K« cvet iz popja zdaj se dvigne, čez no? pa že ga stre vihar, ko senca naglo mimo in stalen ni nikdar. Simon Gregorčič. ** Imenoval sem ta samoupravna področja pokrajine, a ne države, koteč s tem podčrtati, da so tributi države izključno priznani samo združitvi vseh teh pokrajin. Samo eno državljanstvo, samo ena državna ustava, samo država kot taka je nosilec državne suverenosti, samo ona je med liarodna oseba**. iu*, katerih ječi sedaj pod laškim imperializmom okoli 800 tisoč. Nemške spletke na Balkanu. ''Suisse*' priobčnje pod tem naslovom članek, iz katerejra posnemamo : *4Nemci so v vojaškem oziru premagani, a vendar nadaljujejo svoj prejšni posel in pričenjajo z novimi spletkami na Balkanu. V zadnjem času se zlasti interesira-jo 7 Balkan. Nemška metoda je, da -jejo povsod i mržnjo in nezaupanje proti ententi, in da podpirajo in poglobujejo rivaliteto med posameznimi balkanskimi narodi predvsem pa skušajo razširili povsod i anarhijo in boljševi-št vo. S tem hočejo izzvati svetovno revolucijo, s katere se nade-1 jajo iziti kot zmagovalci. Poljska | in Bumunska ste v kritičnem času j jez proti ruskemu kaosu. Z^to se Nemei trudijo, da bi baš v teh dveh državah izzvali boljševisko gibanje. Čim bi v Poljski in Romuniji zavladal boljševizem, bi nastala j edinstvena boljševiška politika. u Act ion Franca iseM piše o no-m italjanski politiki: "V vprašanju Dalmacije in Jadrana bo nova italjanška vlada opustila svoje nepomirljivo sta l:šče. Trudila am bo, da pribori Ita-j fronta od Bal ta do Jadrana in liji ešap največ na temelju Lon-. £gejskega morja. Bolgari samo donake pogodbo. Reko bo zalite-1 čakajo aa ugoden trenutek, da se vala, sklieevaje se na narodnostno -pridrtubajo ruskim boljievikom, a načelo. Istočasno pa bo zahteva- rlfirvaii katerih morala je ie zelo Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. VeKk« več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,' povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrazite ta kupon, pridenite za 40 cento? štempsov ter pošljite nam. SLOVEKIC PUBUSIKGr CO., 82 Cortiandt Street, i Vew York, H. 7. Tempotom naročam Slovensko - An^erikanaki Koledar za teto 1920 ter prilagam sa 40 centov štempsov. Ime ..................... ............................. Vaalov ............................................. Mesto in država • • •*• .*. •>• ■ i " ft ri W5B3 m n H M M n n H nnVn^n n n n n n r d v , - . ■ - ■ - - . • . . ..: . .. m.- ' ■ . - ■ ■ - - - Vr . . „ "T.. - - r»-. ^ _ B^OH Vitez iz rdeče hiše 1 ■ ■ (L* CM!« d« Kaison Eougs.) KOMAH JZ ČASOV FRANCOSKE EXVOLUCIJ* Spisal Aleksander Donas star. (Nadaljevanja.) "Oh. bežala bom", je dejala. 4'da., da, bežati hočem. Ko pridojo* ko bodo govorili, preptliiu drog iu počakam, kaj bodo zahtevali od meno J tog in moji prijatelji. Dolgujem samo sebe otrokom; saj jih ne bodo umorili, ali če jih u-morijo, potem lahko..." .Marija Antoinetta ni končala stavka; oči so se ji skleni Le, #las ji je obtičal. Htle so straAne sanje, ki jih je sanjala uboga kraljiea v izbi, zaklenjeni z zapahi in močno omreženi. Toda v saigah se je razmaknilo omrežje, zapahi so se odprli; vidola s** je sredi temnih ne-usmiljenMi vojakov; ukazala je plamenu, naj zagori, nieču, naj zdrkne iz nožnice; maščevala se je nad ljudstvom, ki navsezadnje niti ni bilo njeno... Med tent časom sta orožnika Ciilbert in Dueherae mirno kramljala ter si pripravljala večerjo. Medtem sta dospela v ječo tudi Dinner in Genevieva ter odšla, kakor navadno, v pisarno. Ko sta se mudila tam približno eno uro. .je jeinittki kanoelist po svoji na-vadi opravil svoje posle in ju nato pustil sama. Ko «o se bila vrata zaprla za Nemila socijalni demokratje in ljudstvo glasovanje jaz umorim drugega vojaka, menjate vi £ njo svojo obleko. Xatoj primem kraljico pod pazduho ter jo odvedeni akoz vrata." '"Dobro", je dejala Genevieva hladno. "Saj me razumete?'* je rekel Dixmer. "Vsak večer vas vidijo v t»-m plašču iz črne nje, kajti postalo bi mi neznosno, ko bi morala živeti ločena od m o- ki Ka edino ljubim, zlasti od ^Cdallkdo U^glJl kij S*uloh ne m0re je nahajala pred vrati, da jo izmenjajo s košarieo prejšnjega ve-»Vra. Vzel je kos kruha, |?a pr^lo- Vodja koroških nemških socijalnih demokratov Florijan Groe-ger je priobčil v dunajski "Arbeiter Zeitung" z dne 9. d^e. članek o ljudskem glasovanju na Koroškem, kaiepega si hočemo nekoliko ogledati. Res je, da so zasedle jugoslovanske čete meseca novembra 1. 1. f^t11; del slovenskega ozemlja na Koroškem in tam uvedle upravo države iMiS, res pa je tudi, »ia so bile povsod z velikim navdušenjem sprejete, ko je bilo ljudstvo sito tujega nemškega jarma. Nemški mogotci. kapitalisti, ki so strahovali celo slovensko Koroško, so naenkrat izgubili svoje predpraviee, in slovenski suženj je postal prost gospodar na svoji zemlji. Groeger trdi, da so bili nemški koroški socijalni demokratje vedno nasprotniki podjarniljenja drugih narodov, ne pove pa, da so koroški nemški soeijalisti zmiraj stali in še danes stoje pod komando Kraljica ie bila spustila pilo i nemških haeionaleev, i:i so strastni sovražniki Slovencev. Če so do-jroj. ^ je 7j0ia kakor uničen: bili socialni demokratje pri zadnjih volitvah največje število gla- _ sov, zakaj pa puste potem dr. Lemiseha za deželnega predsednika,! k i je znan kot strasten naeionalec, tarej pristaš one stranke, ki je I sokriva svetovne vojne in katera niti v Avstriji sedaj nima nikjer| več odločilne besede - zakaj pa samo na Koroškem? Laž je, da je v upravni coni A vojaška diktatura, res je. da j* uvedena že od začetka civilna uprava. Če je po avstrijskem nemškem ljudskem štetju iz leta 1910 v pasu A 50,788 Slovencve in 20,490 Nemcev, potem je itak zadostno dokazano, da je to slovenska zemlja, v kateri sploh ne bi bilo treba ljudskega glasovanja. Resnica pa je, da prebiva v pasu A veliko več Slovencev, ker izvzemši občini Pustrieo in Labud so vse občine slovenske. Slovencev je gotovo 90 odstotkov. Pod bivšo Avstrijo je bilo ljdu&ko štetje velik fasifikat. Zato j i je umljivo. da so tudi v coni B našteli samo 4755 Slovencev. In I i Groeger, vodja mednarodne stranke, se opira v svojem članku naj j ves ta gnili sistem bivše Avstrije. ; Da Celovec brez pasa A ne more živeti, k kakor trdi Wilson, to j ve vsak pameten človek. Zatorej bomo v pasu A vsi glasovali za Ju-j goslayijo, in potem bo tudi Groeger in jegova stranka morala gla-' sovati za državo SHS, če hoče, da Celovec živi. Če se usmilimo v socialistično čustvovanje, smemo odkrito tr- j d it i, da ima slovenski narod, ki je vseskozi demokratičen, velikoveč j K *e kral ičina la tem tre- soe*a*nc£a spoznanja kakor pa Nemec, ki je socijalist po razumu, a j er je 'T J pi a \ m ^ 'siovenee je socialist, ker mu to veleva srce. Tega razločka .Nemec i notku močno zaškripala, se je1 V tem hipa so se odprla vrata. Ključar je z obema rokama po-Pred ključarjevimi očmi sta se grabil za železni, deloma prepiljc-pojavili dve senci, ki sta se jeli ni drog in ga jel stresati na vso ruvati pri vratih. Hotela je skoz moč. Toda jeklo se ni bilo dovolj vrata neka ženska, ki jo je Du- globoko zarilo in drog ni liotH od-ehesne porinil nazaj in ki je nato jenjati. planil v oddelek, kjer se je naha- Med tem ča*om se je Dixmerju jala kraljica. posrečilo poriniti Gilberts zopet v Ključar je priskočil k drugemu zapor. Hotel je vstopiti ž njim, to-videl je. kako je ženska da Duchesne ga je z vso silo po-k leč al a pred kraljico, kako jo je rinil k vratom in ga pahnil zopet prosila in rotila, naj menja ž njo i nazaj. Toda vrat ni mogel zapreti, obleko. (Ves obupan je vtaknil Dixmer Sklonil se je in skušal s plani-;med vrata in steno svoj laket, tečimi očmi spoznati žensko, o ka-' Dixmer je kmalu začutil, da >e teri se je bal, da jo je še predobro mm bo roka zlomila; prislonil je spoznal. Naenkrat se mu je izvil svoja ramena k vratom, sunil z iz prsi strašen vzklik : vso silo in posrečilo se mu jc n- "Gene.vieva! Genevieva!" makniti svojo zmečkano roko. (Dalje prihodnjič) i! Kaj se je vendar pripe- je občan Hebert mil in n,Wl škatljico, v kateri sesedaj, ko ste vi k svojo maščeval- oTT, TT je nahajal kraljičin odgovor. Pre-|nosUo pretrgali vse vezi, ki so me1**?- ****** ^v&u mun, la •ital ga je z bledim obrazom in ko je videl, da ga Genevieva opažu -je, je papirček raztrgal na tisoč koscev in jih vrgel v gorečo peč. "Dobro je", je dejal, "vso jc dogovorjeno." Nato se je obrnil k Genevievi z besedami: "Pridite!" "Jaz?" "Dn, govoriti moram na tihem v. vami." Nepremična in mrzla kot kamen je Genevieva napravila kretnjo, kdaj spajale z vami." Dixmer si je zadiral nohte v svoje meso; liotel je odgovoriti, toda glsis mu je obtičal v grlu. Napravil je par korakov po pisarni, nakar je dejal: "Ura vsaka sekunda nam lahko koristi. pa je povzročala, in stopil je na „ j nogo enemu svojih psov. ki je ta- koj zacvilil od bolečine. ".\ii. uboga živaliea", je rekel Gilbert. "Ba", je dejal ključar, "zakaj bi bila kmalu potekla in si ni nadel lesenih čevljev. Molči, knnd.i nam lahko koristi. Girondin. tiho!" lTrnb torej, urno! Ali ste priprav-1 "Dejal si torej", je vprašal Du-ljeni ?" jchesne, ki so ga zelo zanimale te "Povedala sem vam že. da pri- novosti. "Kaj si že dejal?"' čalcujem, gosgiod!" je odgovorila1 Rekel sem, da je občan Hebert Genevieva z mučeniško mirnostjo, j — ta je namreč patriot — pred-Dixnier je zbral vse svoje pa- lagal, naj bi kraljico zopet preme- kakor da se ml rek a vsemu na sve- pirje, pogledal, da-li so vrata do- stili v Temple." tu, iu stopila k njemu. "Cra je prišla", je dejal Dixmer; "ali me čujete?" "Da, gospod." "Gotovo hočete raje smrt, ki bo koristila vaši stv.iri, radi katere vas bo blagrovala vsa stranka in vas bo pomil«>valo vesoljno ljudstvo, kakor pa sramotno smrt iz maščevanji^ kajneda?" "Da, gospod." "Lahko bi vas bil umoril na lieu mesta, ko .sem vas našel pri ljubimcu; toda nioi, ki je posvetil svoje življenje častni in sveti nalogi, mora znati izkoristiti svojo nesrečo s tem, da jo žrtvuje tej stvari; storil sem tako ali vsaj mislim storiti. Kakor vidite, sem se odrekel veselju, da vršim svojo pravico. Prizanesel sera tudi vašemu ljubimcu." Nekaj kakor hipen nasmešek je zaigralo na bledih Genevievinih ustnicah. "Toda. kar se tiče vašega ljubimca, vam mora biti jasno, vam, ki me poznate, da sem samo čakal, da najdem kaj boljšega." "Gospod", je dejala Genevieva "pripravljena sem. čemu toliko besedi!" "Ali ste pripravljeni?" "Da, umorite me, prav imate pričakujem tov" Dixmer je pogledal Genevievo in je nehote vztrepetal; bila je v tem trenotku veličastna, obiarjena od glorije, od najsvetejše glo-rije, porojene ia ljubezni. "Nadaljujem", je rekel Dix mer. "Obvestil sem kraljico, ki me pričakuje; nedvomno bo ugovarjala, toda vi jo morate prisiliti." "Dobro, ukaiite mi, jaz se vara pokorim." "Takoj", je dejal Dixmer, "potrkam na vrata, Gilbert jih odpre, s tem bodalom ga umorim." * I>xmer si je odpel suknjo in pokazal dvorezno bodalo, ki ga je aapol potegnil iz nožnice. Genevieva se je nefeote stresla. Dixmer je krenil s roko, kakor da bi zahteval od nje pazljivosti. "V trenotku. ko ga zabodem" je nadaljeval, ''planite v drugo sobo, kjer as bo nahajala kraljiea. Soba, kakor veste, nama vrat, temveč Špansko steno. Medtem, ko bro zaklenjena, da bi kdo ne vstopil v pisarno, in je dejal nato: "Postavite se poleg mene in ko "Čemu pa?" "Vraga, ker trdi. da so jo odvedli iz Tempi a zato, da so jo od- vabodem Gilberta, stopite h kra-^mU neposrednemu nadzorstvu Uiti." občine." "Pripravljena sem." f -pri moji veri", je dejal Gil- Nato je prijel Dixmer z desno'bert. "tudi jaz bi hotel, da bi jo roko za. široko bodalo in potrkal j ZOI)et odvedli v Temple." z levo na vrata. XLTV. Priprave viteza iz Bdeče hiše. Med prizorom, ki se je dogajal Seveda, ker se ti zdi dolgočas-|no stražiti jo." "Ne, to mi vibuja bridkost." Vitez je močno zakašljal, kajti pila je tembolj škripala, čim globlje se je zadiral a v železni drog. Groeger nadalje toži, da socijalisti in bržkone tudi nemški nacionalisti ne morejo hujskati v pasu A proti državi SHS. Uprave v tem pasu je po mirovni pogodbi v jugoslovanskih rokah. Seveda ne moremo dovoliti, da b: nemški hujskači begali naše ljudstvo z brez-sramnimi lažmi in boljševiškimi časopisi. Ali Groeger morda pri-• čakuje, da bomo pustili nemške časopise ' Freie Stimmen', 'Bauern-zcitung' in 'Landsmannschaft' v našo državo? Ali Groeger čita te liste? Ti časopisi stoje na najnižji stopnji človeške izobrazbe. Tukaj čitamo liste različnih narodov in različnih političnih struj, toda surovejše vsebine in debelejših hujskajočih laži še nismo našli nikjer. — Pretežna večina prebivalcev Boga hvali, da je rešena pozveri-njenih VoUcswehrovccv, katere so podpirali tudi nemški soc. demokratje. Ta nemška soldateska jep ovzročila nešteto zločinov po celem Koroškem napram mirnim Slovencem, nikoli pa še nismo slišali, da bi bili nemški socijalisti izrazili svoje ogorčenje nad nečloveškim postopanjem nemškega Volkswehra. Če Groeger trdi, i kdfl mislil. Večkrat je bila že v kovačnšci. kjer je njen kraljev dejal živahno "Trael bos. občan Duchesne, da postajajo poskusi zarotnikov tem obupnejši. e i m.manj časa jim preostaja za izvršitev. Zato bodo po- ski soprog v svoje razvedrilo pre-idvojene jetniške straže, in to se življal lop del dneva, prijemala za tiče tebe. občan orožnik, kajti go-fUično orodje, kakor je bilo to, ki vori se, da mislijo zarotniki vdreti ga je imela ravnokar v roki in na v ječo z oboroženo silo. Pobili bo-katerem je slonelo vse njeno upa-j do vse, dokler ne pridejo do kra-nje do rešitve. j ljice, e, hotel sem reči, do občanke Ko je mož s ključi cul, da jejKapet." kraljica odprla okno, je potrkali V tem hipu je nekdo potrkal na na orornikovo okno, ki se je na-j vrata; toda orožnika, ki so jima hajalo poleg. 'rojile droge misli po glavi, nista "Ah, ah", je dejal Gilbert* ko j odgovorila, je pogledal skoz šipe, "to je ob- ' ="Xo, dobro, midva bova že stra-ean Mardoehe." j žila'\ je dejal Gilbert. "Da, jaz sem", je odvrnil kljn-' "In če bo potreba, um reva na carjev hlapec. "No. menim, da svojem mestu kot prava patriota" pridno stražita!" ;je pripomnil Duchesne. "Kakor navadno, občan klju-j "Kmalu mora nehati", je go-«ar. A sdi se mi, da naju ne boste j voril ključar sam sebi ter si otiral zalotili na kaki nemarnosti?" pot z mokrega najmanjša okolnost je lahko pre-[kqj n^j pomeni to T To je Dixmer-prečila njegov načrt. jjev glas. "Kaj je to T" j« vprašal skoroi DuAesne se je ozrl. nehote. "Grem, ker hoče po vsej »li", "Nič, nič", je odvrnil Gilbert;':j« rekel Gilbert in stopil k vra-"kancelist is vojnega ministrstva: tom. odhaja in me obveiča o tem." • Ključar jo porabil ta trenotsk, "Ah, tako", je dejal ključar, j ko je bila (pozornost obeh orožni« Toda kaneelist je če vedno'kov obrnjena drugam. "Ah", je odvrnil Mardoehe, "ravno to noč je pazljivost še bolj potrebna." "Ba!" je vzkliknil Duchesne, ki s« je bil medtem približal. "Seveda." "Kaj pa se je zgodilo!" "Odprita okno in povem va- "Odpri!" j« rekel Duchesne. Gilbert je odprl in segel v roko "Menim, da boste tudi vi stra-žili". je dejal Gilbert. "Seveda", je odgovoril ključar, ' noč prebijem s tem, da krožim okoli, pa sem tako truden, da bi se najraje kam zvrnil; vidva ae vsaj menj ujeta in lahko prespHa kako urico." V tem hipu je nekdo drogič potrkal na pbarniflca vrsta. Msrdoche je vztrepetiu- trkal. "Dobro, dobrot" je vzkliknil Gilbert, ne da bi bil stopil od okna. "Lahko noč! Zbogom!". "Zdi se mi, da govori a teboj", je rekel Duchesne in se obrnil proti vratom. "Odgovori mu ven-itaL Tekel je h kraljičinemu oknu in vprašal: "Ali je končano?" "Prepilila sem že nad polovi-: Kamorkoli v Evropo — lahko poiljete zaboje itd. z obleko in hrano, če jih po&ljete v naie akia-diite: EUROPEAN EXCHANGE CORPORATION. 78 Cortlandt Street New York Ctty. Parnikl gredo vaak teden. Vsaka pošiljatev je garantirana — od New Vorfca pa do vrat naalovljenca kjerkoli v Evropi, ne da bi vam treba zato kaj več plačati. Nobsne obveznosti ali takte. Do £ funtov ................ Od 25 do tO funtov ........... Od U dn 100 funtov ........... Od 100 do 2©0 funtov .......... f>d 200 funtov n:iprej ......... .........J4.25 .........16«-. pri funtu ..........15c. pr funtu ......... 14«-. pri funtu .........13<\ pri funtu Vi lahko zapokate obleko in hrano skupaj. V pismu navedite naslov vse. bino zavoja ali k lite. njega vre«no*t ter poiljite pismo ■ čekom ali mo-neyorderom v glavni urad: EUROPEAN EXCHANGE CORPORATION 90 West Street Dept 106 New York Gty Ti greš lahko v Evropo - ne moreš pa prinesti Evrope sem. Lahko pa vidiš vso evropsko vojno samo za $3.85. CO* . je odgovorila kraljica. j Vo * • *. • «. ... v I ss Vojna J« končana. Alt hočete videti etra- ki »t m vrgli« v Franciji, M- d«r!" čuli so nato kancelistov glas. "Pridi vendar, občan orožnik1 "govoril bi rad za k%> s teboj." "Moj Bog, moj Bog!" je »epe-jgiji. WuXJI. Italiji. arMJI. na Analeakem m «vrop0ftUh M€itih? All hotti v!• 'Poiurite sem vendar!' "No, občan Mardoehe, kje pa si?*' je zaklical Duchesne. "Tuksj sem!'* je odgovoril t ključar in se hitro vrnil na Kvoj Ključar je osupnil, ko je iul ta'prpjšajt prostor, glas; zato je jel poaorno prislu-, v trenotku, ko je bil ravno do-Skovati. «"pel na svoje mesto, je taSol v je- "Ksi vendar hoče«, občan Du- H strjen krik, (>otem kletoko. randt" je vprsaal Gflbert. ičul je. ksko je nekdo odiral ssb- "Povedati ti imam besedico." jljo iz noinaee. "Farsi mi lahko jutri." | "Ah. hudobne*, ah. podl;»' takoj na: UNION PRACTICAL CO., 1015 Milwaukee Ave., Dept. tffc. Chicago, lil« pF \ &M NAJtOPA^ M. JAN. MM GOZDNI ROMAR VKiMGOIXX IH1AL OAB1TIT. lit U "(Dae Naroda" prevedel O. P. % (Nadaljevanje.) Snoiniestdeseto poglavje. LOV HA. DIVJE KONJE. — Ko j« bilo v*e pripravljeno, ko m> lovei razkropili ter zavzeli ie jim določene postojanke. Kmalu je bilo čuti sredi globoke tišine, ki je vladala nekaj časa, ostro piskanje kot se pa poslužujejo vakerji In lovci na divje konje. To je bilo za lovce znamenje, da so se gonjači ravnokar pričeli gibati, ^ W1 trennU.k napetojra pri6akovanja. Čreda naj bi se le o- j nik pa v Št. Jurju pri Grosup-jepa šotora .e je pojavila Kosar.ta, bela in lahka kot oblaeek naj^.^ nR ^ ^ des]m in Vfii w bm Km^kanK ljem, v Št. Lorenen na Dolenjskem NAZNANILO Df VABILO. | Csnonsbttrg, Pa. Društvo k. žena priredi sabavni v soboto 24. januarja 1990 v Jugoslovanski Dvorani na Alexander Plaee. Začetek ob 7. zvečer! in traja do 12. Vstopnina za mo- Ake 50^, za žene pa 25^. Igrala bo podba sv. Patrieka. Na tej zabavi bodo trije zlati prmički, na katere bodo iprali zavezani ipral-ei; prva naprada druga $3 j t zlat eekin) in tretja $10 (zlat cekin). Za vsestransko postrežbo bo skrbel odbor. Torej na veselo svi-! denje 24. januarja ob 7. zvečer! sinjem nebu. Ob pogledu na tuj« a, ki je metal nanjo obeudovalne poplede, se je hitro zopet umaknil v svoj Šotor. Kljub temu pa je njena slika še vedno plavala pr»'d (urni mladega Anpleža. Zaprl je svoj album, iitakuii v /ep *voj svinčnik ter poklical svojega telesnega gardista Wilson, — je rekel Anplež. 4»nspod, — je odvrnil Wilson ter se približal. Tukaj mi preti nevarnost. - Ali j*' tudi vs. bova na v najinem kontraktu? — je odvrnil: ehzirni Amerikanee Ang!-> je pokazal s prstom na šotor lepe Rosarite. Lej>e Oh'-, te mlade deklice? — je vprašal Wiison. « Da Pri .Tezusu iu generalu Jaeksonu! — je vzkliknil lovce. — Dvomim, da bi sta io kaj takega v najini pogodbi. — IjC glejte. Amerikane«- j«. |*,t. gnil iz enega svojih številnih žepov neki zmečkan papir, kater* ga je razgrnil ter pričel čitati: — Na {»odlagi tega kar stoji gori zapisano, se obvezuje zgoraj imenovani William Wilson, da bo varoval Sir Frderieka Wanderrer vseh nevarnosti na potovanju in te nevarnosti so naslednje: Sovražni Indijanci, panterji, jaguarji, medvedje vseh vrst in velikosti. klopotače in drupe kače, aligatorji, žeja, lakota, mraz, požari na savauali iu v gozdih itd. in sploh nevarnosti tepa ali onega znati.,ia, ki lal'ko ogrožajo življenje potnikov v stepah Amerike. Vidite, — je rekel Sir Frederick ter prekinil Amerikanea. ■—-Obvarovati me morate vseh nevarnosti step v splošnem in nsj nosijo to ali ono ime. — - To je nevarnost mest. A v stepal, je še stokrat hujša. Če bi bili kedaj v svojem življenju navzoči pri k.\k«in plesu, bi vedeli, tla s«* je treba sto rezpa-1 lenih žensk manj bsiti, kot pa ene satne v globini gozda in naj Se triko sramežljivo poveča svoje oei. To j** mopoeef a me nič ne briga. Nato .j«* pričel neobčutljivi Amerikanee zopet hoditi gorindol l.ot straža. - Torej se moram varovati sam, — je rokfl Sir Frederick, — Hodite tako dobri in isedlajte konje. Zasledovati hočeva belega dir-1 sča prerij. Ker [»a v stoji v najini pogodbi, da morate os«*dlati mojega konja — Naprej, naprej. — je zakričal Don Avguštin, katerega se je tudi lotila lovska strast. Možje so planili naprej ter potisnili v koral prvega konja, vodnika. Cela črta je ndrla za njim. Več trenutkov je poteklo predo so ti otroci pozdov spoznali, da so v ujetništvu. Ko pa so prvikrat v življenju čutili, da jih obdaja o-! graja, je bilo takoj čuti bolesno rezpetanje, na katero so pastirji ? odgovarjali z veselimi kriki. in v Ratečah pri Škof ji Loki, odkoder je šel v pokoj in zadnjih 11 let preživel v Dolu pri J.juo-Ijani. Znan je bil v duhovskih kropih kot marljiv dopisnik v Duh. Pastirju, ki je prinašal v prejsnih letih precej njegovih pri-Idip. — Notri je! Notri je! — je zakričal Encinas. — Kdo* — pa je vprašalo dvajset drugih glasov. Umrl je — Beli dirkač prerij, — je odvrnil lovec. VI)avosu v Švici Branko Božo-V resnici je bil to najlepši med lepimi in najbolj plemeniti med j bivši davni uredmtc "Pie- plemenitimi. Dirjal j- semintja ter iskal mesta, kjer bi lahko pre-jmonta" v Belgradu. skočil oprajo. j — Tjakaj, tjakaj, — je vzkliknil Encinas ter planil proti me-1 Ošabne novice S poite. sti?, kjer je hotel beli dirkač skočiti preko ograje. ^i1 P°*tni ravnatelj dr. Jan Bilo pa že prepozno. Krog, ki se je odprl krog njepa, mu je dovolil zalet in lovei so videli, kako je bela črta švignila skozi zrak in kako je dirkač na drugi strani Ofraje lahko priletel na nogč ter zr.[»et izginil v pozdn. OGLASI KAJ SE Mr. O. JELEXTZ; pri nas ima pismo k starepa kraja. Upravništvo Glas Naroda. (19-20—1) I&ČEM &TIBI PARTNERJE z majhnim kapitalom, ki bi hoteli' iti z menoj v partnemlp že vsta- j novi jeno usnjarno ali ledrarno. pri j kateri se danes zaslužijo skoro največji procenti. Na vsako vpra-j ■a Gosulich Line Diraklia pol na 6rSko in v Trst Parnik "BELVEDERE" odpluje 7. Februarja Para.ki odplujejo od pomola 7. o* vznolju 41. ulic«, So. Brooklyn Za cena in drue« Informacija aa o brni ta na PHELPS BROTHERS & GO. Paaaenger Department 4 Wert Street New York Iščem svojega brata JOŽEFA >HANCEL, doma iz Kaiplevepa št. 27. i>ošta Struge, Dobropo-lje. Zdaj se nahaja nekje v ita-ljanskem ujetništvu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njepa, da mi naznani. — Anthony Fraucel, 532 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo., U. S. A. 6x 20,22,27,29-1 & 3,5-2) (Dalje jutri.) Izpred porote ao vprašajte pri: 10500 Shawnee Ave., N. E., Cleveland, Ohio. (20-27—1) Ll ški tatovi V Pollakov! tovarni, [ja. Veber sploh zanika tatvino, Pri usnjarski tovarni Karla Pol- j^' ^ ^ strnjen obležal na cesti laka so zaposleni kot zidarji ve-!i%1 sta ona dva tlejala ^ okraI činoma Italjani. Delavca Jakobjtieui vo2^ ko sta PnSla mim0- Vsl I'.vk in Alojzij zolini sta zasačila rpa P^vijo^ da m se peljali oktobra 1. 1. dva ltaljana, ki si;; prilezla skozi luknjo pri zgrad bi na cesto; imela sta oba polna do Kranjske Gore, kjer so pustili voziček v jarku, konja pa prodali na Koroškem za 6000 kron. Ko so n hrbtnika. Prizor se jima je zdel!RotarJ* hirali, sta o tem «ve-si.mljiv. zato sta ovadila vso stvar i,udi Gosar in Veber m se j d* lovodji in te policiji. Policijske;j časa pred orožniki skriva in sodne poizvedbe so dopnale. »!.-. so zidarji in Peter Terraeani, la; slednjič pti sta sla iz strahu pred kaznijo po konja in pa pripeljala proti Mojstrani in zbe-/;>la. ko sta zagledala orožnika, kar dokazuje, da sta se krivde do l-ro zavedala. . Gosar pripoznava si-m, da je skupaj z Andrejem Se-stom lovil divje koze na Močan-ski planini, kjer so ga .orožniki izsledili. Pri razpravi so se obtoženci izpovarjali eden na druge-pa. Marija Čopova izpove, da so ji vso škodo povrnili. Porotniki so na vsa na nje stavljena vprašanja potrdili, na kar je obsodilo sodišče Gosarja na 14 meseeev, Kotarja na 1 leto in Vebra na 14 meseeev težke ječe. Ido Delueehio, Bernard de Sa- .laz sem vaš gardist, ne pa vaš služabnik. To je dogovorjeno.'^1 in Avgust Albertini pokradli Potem pa bom sam oseillal. Trosil bi vhs š«'. da želim imeti j več kot v vrednosti 6900 do 7000 ?a ve»Vrjo kako divjeeino. 'kion. I-ahi so prvotno tajili, po- Knuja ^ta bila k sudu osedlana in fM1I Vvgušihm za gostoljubnost, ko se približala Rosa-[kradli, so sproti znesli k čevljar-lita svojemu očetu Tedaj pa se je priklonil Anplež pred njo pvav!r,,: Karlu Bolhi, ki jim je ukra-tako kot jc stor i Komanč ter rekel mladi deklici naslednje: ideno blapo odkupoval, v^led če- Skb nil sem, d;, se ne boni pustil ovirati na svoji poti od no-Ui-r se bo moral z drugimi sokriv-bene nevarnosti, ki poposto pr«*te pomikom ter jih zadržujejo, vendar;zajrovarjati pred sodiščem, pa ohstaja ena nevarnost, kot sem danes zjutraj .zapazil, kateri sej l'ri razpravi, katero je X*odil morem izopuiti edinole z bepom. |U" dsvetnik p. Vedernjak, so vsi I .»-pola Rosarite napravila na oba novodošle«*a prav isti utis'| o! toženci priznali, kar SO storili, koi prej«* na lovee. P»»tem ko so porotniki soplasno Kosarita je prijazno nasmehnila, kajti skriti, a vendar oči- j potrdili >*prašanja o krivdi, so '.idili pomen besed Angleža ji ni ostal prikrit. Spoznala je, da jf to posili obsojenci; Prosimo, da bil tribltt, ka t a repa se je doprineslo njeni lepot i, kajti v plobini svo-.i- s pustili v teh krajih, kjer nas j pnat awtt ODPO jepa srea je bila prav tako občutljiva kot vsaka tlmpa ženska ob i« .Ijanske oblasti ne morejo za-j A*« rOBlfAliia tem zadoščenju katerepa se je izkazalo ženskemu samoljubju. • s"i-«|ovati. Mi smo dezerterji. Sodi- Antrlež iu njepov pardist sta zajahala konja ter se odstranila, jš.'-e je obsodilo Petra Terreeanija S« daj pa hočemo preskočiti dopot- je pričelo solnee zopet napibati proti zatonu. 11 * renardo de. Sabo in Avpustina Takrat se približa, bivolovemu jezeru neki jezdec v poLneni pal O- j A' bertini ja pa na pet mesecev tež-pu. Tndi obleka je nosila znake prmieevja, skozi katerepa je jahal, j ke ječe in naznanilo, da SC izže-Bil jc Franeiseo. vakero, o katerem so njepovi tovariši že do-!n > po prestani kazni iz države S. mnevali, da je postal žrtev lova na belepa dirkača. j L'. S. V dnu svojepa srca so bili vsi razočarani, ko so pa videli vra-' Obsojenci so še enkrat prosili, Tati se žive pa in zdrr.vepa. Tako jc človeško srce! Človek, katerepa j d.i bi jih ne iztirali iz naše drža-!i lahko navajali v svojem poznejšem življenju kot junaka fanta-j v«. Predsednik p. Vedernjak: stične pripovesti, o katerem bi se povorilo zvečer pri opnjih, se je j*'Mi ne moremo drugače, ker za-sreeno vrnil in stem je bilo uničeno vsako romantično upanje. Vsi.poveduje tako postava. Obrnite se so se zgrnili krop nj.'pa. Izprasevali so pa plede njepovih doživlja-ji'-t politično oblast, mi se moramo jev tekom zasledovanja. Njepova povest pa ni vsebovala ničesar iz-; držat i postave", vanrednepa ali posebnepa, čeprav so vsi pričakovali kaj takepa. j Klobuk je izpubil čisto slučajno, ko se je zadel z plavo ob neko ve-j Tatovi na planinah, jo. Ni hi vzel časa. da bi pa pobral, temveč jahal naprej. Tudi svo-j Mlinar Jožef Rotar z Rečice! jepa lasa se ni mopel poslužiti v pozdu. jpr' Mošnjih. mlinar Peter Gosarj Dvajsetkrat je izpubil Franeiseo sled belepa dirkača in dvaj-|j». Mošču in Vineene Veber, sobni| set krat jo je zopet naš-1 in njepovo zasledovanje pa je povedlo tako si:ikar iz Gorij so se seili 3. no daleč, da je moral potem, ko je zopet izpubil sled, privoščiti svoje-jv.-mbra 1919 v postilni Triplavj inu lastnemu konju počitka. j ne Jesenicah. Rotar in Veber sta Lovee in konj sta preživljala noč daleč od dneva in naslednjega z«.mudila vlak proti Kranjski Go- ko Debelak je imenovan za direktorja pošte in brzojava v Ljubljani ; njepov namestnik poštni svetnik Alojzij Greporič pa za nuua Sladiča na 3dartiuovi cesti je ponoči nekdo ustrelil iz revolverja. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča, ker je krogla pri-brenčala mimo glave Sladičeve gospe. sanje bom odgovoril in dal vsa to- ... , , _ ,, zadevna pojasnila. Pišite ali oseb- JANEZA POJE do- M Jalovec ma ,z ^otara vas Jazbitu. 1'reje je imel naslov: R. F. D., Pruger, ^[iss. Prosim cenjene rojake,, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: .Miss Frances Poje, 212 Ea*t 9oth Street, New York, N. Y. (19-20—1) Rad bi izvedel za naslov mojega! ftriea JOŽEFA FATUB, doma! iz Zagorja na Pivki, podomače: firmkov. Slišal sem, da se naha- \ ja nekje v "Wyomingu, pa n**| vem za naslov; zatorej proenn,* • , ______. , . . J v . i Želim izvedeti za moja dva prqa cenjene rojake, kateri ve za nje-1 gov naslov, da pa mi Vaznani, i ali pa če sam bere te vrstice,] naj se oplasi na naslov*: Joe Fa-' tur. Box 82, Slickville, West. | moreland Co., Pa. (20-21—1)! SLOVENCA I&ČE Slovenska konzumna prodajalna: v Burgettsto^vmi, Pa., ki je zmot-' žeu delati mesarska in gTOcerij-ska dela Plača po dogovoru. Naj j se. oglasi pri: Anthony Laurich Box 263, Burpettstown, Pa. (19-21—1) telja JOHN in JOSEPH ZAV-BI. John je iz vasi Pešajnovica. Jotieph pa iz vasi Gabrovnica, oba iz fare Češnice na Gorenjskem. Sporočati jima imam nekaj važnega zaradi Franka Je^ retina, ki se nahaja v bolnišnici za umobolne v "Westonu, W. V a. Torej cenjeni rojaki, ako kateri, ki ju pozna, čita ta oglas, naj mi blagovoli naznaniti, ako pa sama čitata, naj mi p:»eta, da jima pojasnim položaj. — Frank Žavbi, Box 510, Morgantown-W. Va. : (19-20—1) Rada bi izvedela, kje se nahaja; Rada bi izvedela za naslov mojega TOVAL IZ IRKUT8KA. London, Anglija, 15. januarja. Sem so dospela poročila, da je dobil anplešk: zastopnik v Irkut-sKti povelje takoj zapustiti svoje mesto, češ, da pa ogrožajo bMj-ševiki. (Mpoto*,al je v Harbin. MfBI MS VE NICE8AB O dne je bil zaposlen s t cm, da je z drtipimi tovariši zapiral divje ko-i je, ki so se naliajali nedaleč od Bivolovepa jezera. Ta povest ni zmanjšala splošnepa razočaranja. Ker pa se človek nerad odločiti za to, da bi nadomestil čndovito z resničnostjo, so prišli vakerji sedaj do naziranja, da se je imel Franeiseo zahvaliti svojo rešitev sveči svojepa patrona, katere je nosil pri sebi. — To je povsem eno, — je rekel novinec. — Vse nam dokazuje, da je bil to v resnici beli dirkač prerij. — Ta vakero, ki pade v vodo ter si pri tem skoro zlomi vrat! — Franeiseo, tako spreten metalec lasa, pa pa ni mogel ujeti, r— je dostavil nadaljni. — In ta krivoverski Anglež s svojimi tisoč pijastri, katere nam je ponujal, — je rekel Encinas, — vse to ne more b»ti naravno! r' Zmenili so se z Gosarjem, da pojdejo čez tol Sna Koroško. Go-sar je imel namreč kot divji lovec si.rito puško na Koroški planini, ker so ga zasledovali orožniki. Na planinah, kjer je skušal Gosa:* odvesti nekaj konj, so si drugo jutro premislili in so se vrnili jia Koroško Belo v Resmanovo gostilno, kjer so se domenili, da bodo ukradli konje in konjsko o-premo Mariji Čop v"Žirovniei, lojterski voz Ivanu Matien, kar Washington, D. C., 19. jan. — Nikdar nisem ničesar cul o tem, — se je glasila danes izjava vojnega tajuika Bakerja, ko se je pozvalo njepovo pozornost na ugotovilo povernerja. Brougb iz Ar-kansasa, ki je rekel, da je dobil od vojnega departmenta zaupno i informacijo, da je bila razkrita po c* li deželi' razširjena zarota za strmoplavljenje vlade ter svetoval, naj se drži čete v Arkansasu pripravljene ter ojači tudi narodno gardo. Tajnik Baker je rekel, da ni poslal nobene tozadevne informacije governerju v Arkansas ali kateremu drugemu governerju. Če je bila kaka taka zarota razkrita, ni bil on informiran o tem. PKHEXJEVAHJE V CAHADO Ont., 19. jan. — Skozi dvanajst meseeev. ki so se konča- Do tega prepričanja je prišel Franeiseo sam, ko so mu tovariši, so tndi izvedli in sklenili, da spra- Ji dne 30. novembra, je prišlo v povedali povest Eneine. Vakero se je večkrat pokrižal. Zahvalil se| je Bogn, da «>» podlegel nevarnost im. ki so visele nad njim, nc da li tega vedel. Nato so ae zopet pričela vripxave sa lov. - 1 vi jok on ja čez demarkaeijsko čr- Canado 114,786 priseljencev. Več to na Koroškem in ga tam proda-j kot polovica teh je prišla iz An-jo. O načinu izvršitve tatvine (plije, ostali pa iz Združenih dr-vsak obdolženec drugače zagovar- žav. Stt'ke! Roparji! Nemiri! Da bost« prlpravtonjl, marata kuriti takoj atflni pn*Mt ovoja vrsto na avotu. komblnaeljakl NOZ In KKVOLVtS. Na» lahke uporabljata vaak Oan. in rovotvor Jo vodno prlpravljan v duiaj Strolja pravo kropi« 22. kalibra. To «1 lpra£a. pa£ pa palp RCVOLVCR-NOŽ. lapMa kot topni nos koe Jo loti vollkoot. Klinja PP Ip najboljoopa Jokls, nos Jo p« ponlktjan. Co Jo saprt. Ja naf Palp S In S talin in kropi« po okrtto * *avnotako kot Mlnja. Tak not naj roakPo I mol v aluCaju aMobrana. Konipi-naeljakl not Ja vraPon najmanj IMA ta Pa sa kratpk Saa pa bomo prpppjalf po tvornlAkl coni sa HM. FoPljHe nam M e-v tona polh takoj kot Popostt, ootanok bo- UNION NUCTICAL CO, Oof Mllwaukoo Ay M. Bolgarski Krmi Caj je čudovito zdravilo Za ftPltenie orotl lnflucnd In MM-nld pa lahko uporablja vaak Su dru-tlne od otroka pa do staro matoro. V tem «asu naj M Ml tv vsakemu domu. Da ao (znebite prehladov, vzemite £aPo vrelega ko preote k po«tku. Maja kot tedea On ohrani kri bopato In Ost. rnmopa proti zaprtju ter proti jetrnim, ledttnlm in triTiailiii boleznim. njSto k svojemu kirtaniaijii ter vpralolto aa von Schllckov Bolgarski Krvni črni. Vprašajte sa malo leksmliko akaOjow Črn Jo bros njepa pa vi morate imeti TAKOJ. M> vam bomo hitro -pools* savsravano, vol poPtnl atroAkl ptefanl. nap voUk dratio- sa- (tU ali -tri aavoje aa (MS aH Sest brata ANTONA HRIBAR, doma iz vasi Čelevc, fara šmarje-ta na Dolenjskem. V Ameriki se nahaja kaldk 15 let in zadnjo vest od njepa sem dooila iz Pennsvlvanije. Prosim cenjen^ rojake, če kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam javi, ker poročati mu imam važne stvari iz domovine. — Mrs. Nežika Kerpant (rojena Hribar), 1001 Ontario Avenue, Sheboygan, "Wis. (19-pO—1) OD POSLANIŠTVA SHS.,-------- WAmgton. 1». C. POZOR DOGARJI Kj